11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

{imi bogorojca. [upelko Tokmu taka. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. Otli~no. . da si igra majtap. Vi velam od ova }e ispadne golemata. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. drugo vo{ka po grbot. [upelko Mo`e{. o~e Hju. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Su{ko More i glavi gme~i. Evans Nema {ivko. brate. ama i se~i i pe~i. [upelko Grbot e epten star. ba{ taka pravam.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. po moja pro{ta {metka. a blagorodnik e po krv. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. [upelko Ba{ taka Su{ko. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. pre~esniot sudija Robert [upelko. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. [upelko Edno e {tuka na grbot. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. kako {to sum pravel poslednive trista godini. rodnino. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. preku brak. potvrda. [imi {ivko. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene.

Evans [mirete {e. a ne `a be``akonieto. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. koe na arno mo{e da i`le`e. Vi blagodaram za srne~koto. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. . @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. gazda Su{ko.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa. Berete um. poarna prilika od nea. [upelko Arno. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. }erka na ga`da Toma Rabu{. go{podine. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. [upelko Ah! Da sum pak mlad. A i dedo & .) @a arno `a dobro. da. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. glavi za ova }e letaa. ova e bezzakonie. pred da umre . `dravje.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. {lu{nete me. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. (Vleguva gazda Rabu{. Parlamentot. `imi s#. Ima dobri darovi. a i od tatka {i dobra para }e lapne.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. go{podine. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. (Tropa na vratata.

gospodine. . Rabu{ Ko kompir varen. zagarot. gazda Rabu{. od srce. Nemtur i Pi{tol) . [upelko Ih. nekako kilavo be{e zastrelana. pesot e i ubav. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. va{a gre{ka. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. Gazda Rabu{. ubivte moj elen. Doa|a vitezot Xon. [upelko Gospodine. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. gospodine. Jas. (Na Rabu{). Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e. navistina me navredi.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam. Zarem ne e taka. Spolaj mu. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. gospodine. da.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. Gospodine. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. priznajte. dobar gospodine Su{ko. toj toa donekade i go priznava. Nam}or. gazda [upelko. mi provalivte vo love~kata ku}a. gospodine. gospodine. pesot e dobar. Ama pesot e aren. i mene mi e milo. mi gi tepavte lu|eto. gazda Rabu{? Toj me navredi. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. Toj mnogu me navredi. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu.Kako vi e gazdaricata? . veruvajte mi oti me navredi. golema rabota. vi velam. [upelko E nema! Va{a gre{ka.. Rabu{ [upelko Vi blagodaram.

ama ne velam. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. \avol da te `eme. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Vo krvta mi e da bockam. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. Na zdravje odgovorot. . velam pauca. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. Nemtur i Pi{tol. Su{ko Evans Da. ama ne velam. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. kriv sum. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . . po{lem ja{. Rezil }e ve storat. rodnino? Evans [mirete {e. Pi{tol! Nam}or Boc. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Da {e ra`bereme. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. {ivi Go{pod. toe{t ja{.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. slugata moj kaj mi e? Znaete. . ami taka {e veli. . toe{t ga`da Rabu{. `borovi asol. Evans Pauca verba. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . boc. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko.Su{ko. vite`u Xon. Falstaf Pi{tol Ti. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Evans Taka e. pauca. Nam}or.

olesnet. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. Falstaf Pravo veli. Ako treba da se napijam. a ne so pijani bagabonti. so vino. {e ra`bira.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. Su{ko Da. vi velam. gospodaru. Evans [imi go{pod. ako e drpni-ke{e. prijatno. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. Su{ko Ej. Falstaf Da. onoj be{e. i vidovme. Nemtur Poslu{ajte me. deka obvinenijata ne dr`at. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. povle~i go: crvu. gadu. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. Rabu{ Nemoj }erko. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. (Ana izleguva). i toga{ govorevte latinski. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. sepak tolkavo magare ne sum. Vleguva Ana Rabu{. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. toga{. @imi rakavicive. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. Evans Ko {toka. vrati go vinoto. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. Pi{tol? Evans Krivo. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. bil. pametna odluka. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. }e pieme vnatre. gospodaru. kako {to se veli. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. gopodo. {aka da ka{e. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . nabo`no dru{tvo. ama {to e tuka e. gospodine. i {egite na strana.

ama me razbirate. tokmu za toa stanuva zbor. @atoa. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. site na vas ~ekame. `a toa.) Rabu{ @eno. So va{a dozvola. ve molam. gospodine.{o go{pojcata Ana Rabu{. ako taka stojat rabotite. Prostete. iskreno se raduvam na ovaa sredba. [e raboti `a va{ata {ena~ka. (Izleguvaat site osven Su{ko. rode. (Go trga Su{ka na strana. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. da bideme na ~i{to. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. (Na strana samo nemu). ili od va{i u{ni .) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. (Ja baknuva. ubava gospo|o. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. rode: se gotvi. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . a? Naivko Dobro. Ga`da [u{ko. Su{ko Ve razbiram. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. rode. [upelko Da. Povelete.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. -Povelete.) O-paa Naivko. }e storam s# vo granicite na razumot.) Za ova se raboti. Ako taka stoi rabotata. tukure~i. Evans Ama ne {e raboti `a toa. Aha.(Vleguva Naivko. rode. gospodine. }e vidite deka sum ~ovek na mesto. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. posakaj im dobredojde na gospodava. gospoda. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. ako jas vaka vi izgledam. ajde idete. gospodine. Toj e sudija na celava okolija. Samo ne{to da vi ka`am. ami {to drugo . ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. Su{ko A ne. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. imame topol srne~ki kotlet za ve~era.

gospodine. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. gospodine? Su{ko Ne. spolaj vi. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. sakam pak da sum mlad. ne sum gladen. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. rodnino. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. ami kako. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. Po na{e mi{lewe. [upelko Evans Ama sfatete me. Avrame Su{ko. spolaj vi. ami kako. navistina.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. rode moj najmil. sfatete me. odi Go{podi. gospojce. No ako vie velite “o`eni se so nea”. na va{e barawe. Inaku. Ana Ve ~ekaat. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. rode. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. za ve~era. [upelko ]e povelime. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. ubava gospojce. Tatko mi ve moli da povelite. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. blagodaram. }e se o`enam. eptem sum dobar. (Izleguvaat [upelko i Evans. Su{ko Dobro. Su{ko Ne. inaku na. Ana Ve~erata e postavena.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Ako nema golema qubov na po~etokot. Evans Ama ne toa. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. gospodine.) . Ova go pravam za va{e dobro. gospodine. Samo zaradi vas. Evans Taka {e odgovara. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. rode. (Na Naivko) Odi mom~e. iako si moj sluga. i ako e razumno. go{pode i {ite {veti ma~enici.

Ana A ne. samo posle vas. Rabu{ Vleguvajte. ne sakam do tolku da ve navredam. Me~kite se mnogu nam}ori. jas nikako. gospojce Ana. gospodine. ve molam samo napred. mnogu grubi ti}iwa.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko.) Rabu{ Vlezete. vlezete vnatre. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. gospodine. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. Su{ko Ama jas ve molam. ne. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. Su{ko Ni{to ne mi se jade. Ne sednuvaat bez vas. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Samo na vas se ~eka. Su{ko Povelete prvin vie. Su{ko Veruvajte mi. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. gospodine. Ana Ve molam gospodine. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne.i ottoga{. ve molam. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . Vi blagodaram. mora da vlezete. gospodine. (Izleguva Naivko). gospodine. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. nema pa nema. }e {etam nadvor. Sega za sega. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Ana Da. Ajde. Vsu{nost. Vi fufka od odvrzana me~ka. isto kako da sum jadel. Su{ko . spolaj vi. vlezete. epten. barem duri e `iva majka mi. povelete. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. vi blagodaram. taka velat. Su{ko Ne. (Vleguva Rabu{. gospodine. ni{to ne mi se klava v usta. `enite ne sakaat me~ki. Ama vi tvrdam. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. gazda Su{ko.

Daj & go pi{movo. drugite po nego. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. koja e ne{to kako negova manuka. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. kuvarka. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. Evans Dobro. doilka. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . pera~ka.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. ama ima i podobro. mija~ka. (Izleguva Naivko). gospodine.) . {ti{ka~ka. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. Naivko Dobro. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden.toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. Trgni vedna{.

delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. Krade{e bez namuz. Falstaf Nam}or. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. re~isi sum gol i bos.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. neka trgne po mene. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. malku mi`i da ti bajam. silen pivni~ar. Pivni~ar e dobar zanaet. Od drtav izme}ar. da ja skusam malku dru`inava. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. po nego. meanxio. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Nam}or. zbogum. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. Falstaf Zna~i. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. kajzer i vezir. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Meanxijata Ti si car: Cezar. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. gospoda. Arno velam. neka to~i. Pi{tol i Robin. i{. . otpu{taj. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. I{. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Edna{ velam: po mene. krvta voda ne stanuva. Od edno staro dve novi pravi. Neka kva~at malku na drugo mesto. Odi. ]e prokopsam. Epten nema{e usul. Meanxijata Rekov. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. Nemtur. (Izleguva). Toj malku neka crpi. Herkul-delio. Meanxijata ^kartiraj. ]e go vpregnam Nam}or.

a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Falstaf O. de mojov . ama sega za drugo mi e nadrven. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. (mu dava pismo na Nemtur).) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. ova nejzino odnesuvawe. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea.“seksi” mev.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. Dvete }e mi bidat rizni~arki. Na kratko. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. Nemtur Ujdurmava se kova. nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. Ednata Isto~na. zatoa “Navali. Ili. Navistina ne sum nekoj maneken. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. (Poka`uva pisma. znae da te {trekne. so dvete }e trguvam. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. (Mu dava pismo na Pi{tol. a jas niven naredbodavec. drugata Zapadna Indija }e mi bide. tikvari. I taa e gazda na }eseto. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. velat. koja isto taka zavodlivo me pogledna. Falstaf Slu{ajte sega vamu. Ne e nemtur. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. mom~e!” velam. da vi ka`am na {to sum nastrven. E. Pi{tol . dobro e.) Eve & napi{av pismo . prosto si go bara so borin~e. pak ja prekarda{i. zemja na zlato i izobilstva. me “soble~e” od glava do petici. }e procvetame. Dobro nafatiran gazda. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . Pi{tol. gledam nekoe fajde da imam. a jas me|u niv. ]e procvetame momci.” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa. Taa e El Dorado.

Falstaf A jas na Rabu{. mar{. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. mavnete mi se. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov.) Li{ki. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. Vodi me! (Izleguvaat.Ama skala e svetot: denes si gore. mom~e. (Mu gi dava pismata na Robin.) . So tebe sum.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti. gadu. ‘rmbajte. Sakam da si go so~uvam obrazot. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. Eve. zemete si go |avolskovo pismo. Stegni gi pismava cvrsto.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . Pari }e imam v }ese koga ti. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. Ni mojot gnev nema da stivne. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. i ko gulab letni kon zlatnive pesci. da mi prosti{.

ne go birav jas nunkoto. vi velam. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. dobar momok. No. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. (Izleguva Ragbi). ama jak na race. Ragbi Odam. ni slu~ajno. gospodarot doktor Kajus. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. xanam. ne e nekoj {to {iri muabeti. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. taka? Naivko To~no taka. vlezete vo sop~evo. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . Toj nema da ostane dolgo. odi raspra{aj se za gospodarot. Xon! Xon Ragbi! Ej.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. tokmu taka pravi. }e pieme vareno vince so karanfil~e. Brzofatka Navistina? . ne e ni tutule-bale. Xon. `ivi gospod. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. i. ^esen. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. poslu{en. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma.Toga{.) Te molam. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. ne? Naivko Da. Oti ako dojde i najde nekogo doma. (Izleguva Ragbi) . Begajte vamu. samo takov. Petre Naivko rekovte se vikata. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. mom~e. drug mi e zborot. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. Brzofatka Odi.

sapaen sum baagi. Ajte. La grande affaire. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru.fe! Ma foi. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. Kajus Ti si Xon Ragpi.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. }e skoka{e ko kosten na ogan. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. aramijo! Ragpi. }e go najde mom~eto i }e zbesni. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. gospodine. Brzofatka Se razbira. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. Xon. i ti si \on Ragpi. etno selena kutija. Da go najde{e mom~eto. sekako. Depeche. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. Brzofatka Ko gospod ve molam. Brzofatka Gospote.kutija. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. vedna{ }e vi ja donesam. Kajus Pa? . Mets-le a ma pochette. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. fe. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. smirete se! Ovaa ja baravte. gospodine? Kajus Kajus Qui. ne bidete tolku flegmati~ni. Ete. fe. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. ]e vi objasnam.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. gospodine. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa.

(Na Naivko) Prodolzete. jas mu ja vodam ku}ata. s# e objasneto. putala. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. Putala. ve molam. Putala. jajcata }e mu gi isecam. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. oti. Kajus Bas mi e gajle. mojot gospodar . Brzofatka Ete. }e nema sto ta vapca sa Velikten. Brzofatka Gospode. spremam za piewe. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. vidi.@iv bil Gospod. varam. od kaj }e duvne vetrot.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. Kajus Popot Hju te pratil? . I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. a docna da legnuva{. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . A rajata si e raja. taj mu go pismovo na popot Hju. Brzofatka Taka be{e. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. gi mestam postelite. Kajus A fie satvorete ja. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. Druga rabota nema. Ne e topro ta si ofte. -Putala. pe~am. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. se smiri. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. A ti oti. baile mua malku hartija. (Izleguva Naivko). devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba.gospodar moj navistina. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. . golema. saka tfoboj so mene. va{ata slu{ka. }e go upijam toa gatno popiste. Putala. ribam. peram. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. Ama seedno.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. cekaj tuka. tepilu. Tuku blaboti. A vamu francuskiov doktor. gotvam. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. cedam. Da se izvade{e od pamet. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. navistina. da cujam.Ragpi. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. Ama seedno. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. prijatele. Ama seedno.

spolaj mu na gospoda. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina. A ti po mene. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. sam vidi. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. samo mojot zbor vrvi kaj nea. ako ne ja topijam Ana Rapus. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. ptu . Ako ja vidi{. gospodine. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . raka se~am deka ve saka. }e ja vidam deneska.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi.drugpat. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. Eve. brzam. Samo jas znam kaj ja trga srceto . ~esna e.Lele. Brzofatka A ti si. glavecki }e te xitnam ot toma. i srceto ja trga kon vas. s# e vo racete na Gorniot. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. ~esna i mila. koga }e se vidam so Ana na samo. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. ~estit gospodin. spolaj mu na gospoda. otime fo dforot. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. a patem da vi spomnam. gospodaru Fenton. -Ama kako za vas-ptu. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. gospodine. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. A i. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. Fenton [to misli{. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. taa e ubava. ova se pari za tebe. No s#edno. od ~esna po~esna. navistina imam. . pozdravi ja. ama Ana ne go saka. gospodine. (Izleguva Fenton) Navistina. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana.

Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. vince sakam i jas. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. zna~i edna srodnost. Gospo|a Rabu{ Ne sum.samo toa {to ve sakam. Vie sakate vince. {to imam storeno. Mnogu nasekirana mi se gledate. `eno. (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. Izgledate lo{o.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Svoera~no. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. a ne sum ni jas.ova ne mu li~i na eden vojnik . Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. ba{ na kaj vas sum trgnata. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. barem mene taka mi se ~ini. Eve. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . Ha. Da vidam. . . a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. `eno. Vie ne ste mladi. gospo|o Rabu{. zna~i eve i vtora srodnost. Ne{to ste vo gre{ka. vesel sum i jas. ha. Vie ste veseli. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. taa od nego ne prima soveti. Gospo|a Plitkavoda Toga{. {to imam re~eno. . O gospo|o Rabu{. neka e po va{e. grabni ja ~esta. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana.tuku velam “sakaj me”.

Ajde da mu vratime. pove}e nikoga{ nema da isplovam. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. A sepak ovoj ne pcue. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. sigurna sum .ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. Gospo|a Rabu{ Ni jas. oti. sigurna sum. nema bel den da vidi.Gi pe~ati. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. dopolneto izdanie. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. debelite }e gi smetam za najdolni. ~itajte. polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. bi stanala `ena na vitez. a ovie mu se od vtoroto. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. istite zborovi.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. ti velam. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. Eve: ~itajte. kako jajce na jajce: istiot rakopis. Gospo|a Plitkavoda Va`i. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. ja fali smernosta kaj `enite. samo {to ednoto glasi do Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. za{to mojov. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. gospo|o. No prvin tvojot neka se “omrsi”. Sakam da ka`am. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. Da mu zaka`eme sostanok. drugoto do Plitkavoda. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo.

Se vikam kaplar Nemtur.Veruvajte Rabu{. . (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. Ova e celata prikazna. eve go doa|a. Odime. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. Toj e. Za rogovi. Se vikam Nemtur. ustava mi fa}a pena. a so nego i ma` mi. nadenati se grdi. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. govoram. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. Vardi se.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. a toa e. Spre~i. gospodine. Toj ja qubi va{ata `ena. `ena mi ne e mlada. deka nema da bide taka. kutri~kiot. veruvam. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Plitkavoda Ama. Toj me ~epna so vrska. Velam. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Toj jade tur{ija so {e}er. Vardi. gospodine kaplare Nemtur! . Ne sum od onie {to la`at bez vrska. i mladi i stari. I to~ka. aramii {etaat no}e. ama jas sum ma`. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. Ela vamu. Vardi pred leto da dojde. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. dale~ina i pol. otvori o~i. i znam ma{ki da zastanam koga treba. trpenie! Rabotava mora da se ispita. A sega zbogum. grdi se. pred gugutka da gugne. znam deka se mrdnal. {to }e padne. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. toj umno govori. i ima{ni i skudni. Zbogum. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. Plitkavoda. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. gospodine? Pi{tol Ej. Plitkavoda Za {to zboruvate. lorde.

Odi doma. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at.]e si dojde{ za ve~era. ^uvte. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. (Zboruvaat na strana). Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . Ne znam. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. pa makar gospod da slezi od nebo.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam .toga{. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. Rabu{ Ba{ taka. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). Ni dojde ko pora~ana. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. ne. odi. Ami kako. Meg. Malku }e si napravime muabet. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. degenive. ... Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. pameten ~ovek. ne. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. (Izleguvaat gospo|a Rabu{. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. [to sega. Xorx? ^ekaj da ti ka`am.

sve{tenik od Vels i Kajus. Meanxijata Eve raka. A i nikoga{ ne se znae. Kako si. Slu{nete sega {to spremame za seirov. fidanbojlio. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. Plitkavoda Meanxijo. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Meanxijata Ka`i mu. Koga e vaka vesel. Gazda Rabu{. [upelko Gospodine. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno.se raboti za {ega. gospodin sudija. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. delijo. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi.Dobra ve~er sekoja ve~er. Vleguvaj. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. samo malku. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. Plitkavoda veruvam na `ena mi. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . delijo. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. ne? Rabu{ Ami kade. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. ej! [upelko Eve me. delijo. gazda Rabu{. delijo. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. meanxijo. . Meanxijata Ka`i. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. idam. . sakate so nas? Golem seir }e gledame. doktor od Francija. ka`i mu. }e go pu{tam da & go vidi bregot. ova drugoto neka se isturi na moja glava. izleguvaj kolku ti du{a saka . (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju.

da. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. saka{ da gi skrie{ partalite. gazda Rabu{. Ako ispadne ~esna. trgni mi se od vratot. si igravte sajkal. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. makata ne mi bila xabe. gospodine. timbata. Ama jas ne sum lekoveren. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. |avol znae. a vamu ti. }e ja ispitam dobro rabotava. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. na. Zna~i. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. ne teorii. maftam. Najdi si druga besilka. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. Da te nema. smrde`u bes~esen. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. xabe sum se ma~el. Razmrdaj ja malku. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. ajvan. a {to pravele tamu. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. Dosta gospodine. a? Pod ~est ti e. nikoj i ni{to. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. Ne mi otvorajte usta. ma~kiniot pogled. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. A {to s# ne storiv za vas. ako ne ispadne. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. se govori za pasadi. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare.se ~uva otstojanie. matam. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. be. a ba{ srce treba. Da. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. ama da znae{. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . potkradnuvam. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. (Izleguvaat Meanxijata. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. Denes e poinaku . ne? E. mamam. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. so moeto dobro ime.

`imi o~ive. i govorea kralski. Bo`e. edna `ena saka da zboruva so vas. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. i mirisaa. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. Falstaf Falstaf Dobra devojko. `eno. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. Falstaf Falstaf Dobro utro. pismo do pismo. podarok na podarok. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. i celi krckaa. a jas }e bidam poslu{niot. Ni{to. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. Ova se moi lu|e. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. gospo|a Plitkavoda. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. Ve molam dojdete malku poblisku. da mi prosti va{eto gospodstvo. ~ista miskojna. moi lu|e. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. Neka dojde vamu. taa e krasno su{testvo. Brzofatka Toa ne.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. Falstaf Dobro. s# pajton do pajton. dobro. velite. . vo svila i brokat. lordovi. ubava `eno. gospodine. toga{. A doa|aa vitezi. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. zalevaa. dobra `eno. Zna~i. Gospo|a Plitkavoda. gospodine. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. bo`e. gospoda na pajtoni. `imi s#. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat.

Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. znaete koja. {to velat. zboruva {to saka. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . Nema da ja razo~aram. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. na~alnici na policija. gospodine. Qubomoren e od umot nadvor. zema s#. pozdravi ja. vi velam. Ama. No imam u{te edna poraka za vas.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. stanuva koga }e & tekne. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. @eno. A. `imi majka. Falstaf Nema ni da ima. va{iot najmal sluga. a taa. Pravi {to saka. ova i go zaslu`uva. Nema den a da ne se potkaraat. Brzofatka Zna~i. raka na srce. koga ne se ~esno zaraboteni. ~esna i skromna `ena. nema da bide doma. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. ni da trepne. ma` &. skrati. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. legnuva koga }e & se prisaka. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. trte-mrte so nejze nema. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. i da ja vidite onaa slika. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. da & go ispratite na rabu{. za koe iljadapati vi blagodari. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. toga{ taa e edinstvenata. go primi va{eto pismo.sekoj den se moli i nautro i nave~er . Mora da & go pratite slugata. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. sekoga{ e po nejzino. Falstaf ako voop{to takva ima . kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. mislam. re~e. sekoja `ena tuka bi padnala. I. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. `imi vas. Gazda Plitkavoda. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. pla}a s#. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. aberxike moja dobra. tuf. nikogo ne klade na maslat. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. vo znak na qubov. Toga{ mo`ete da dojdete. Za sekoj slu~aj imajte . Tuf. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no.

Eve ti go }eseto. toa i me ohrabri vaka. vo nevreme. kako {to se veli. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. Falstaf Neka dojde vamu. ama ne e za rezil. Falstaf Amin. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro. Vozrasnite. Telo moe. i jas }e imam nekakvo fajde. . Falstaf Povelete. gospodine. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. u{te ti dol`am. kr~mar~e. a deteto da ne seti za {to se raboti . spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. A s# blagodarenie na dobrovo telo. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da. i znaat {to pravat. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Falstaf Toga{ zbogum.ne za da vi bidam tovar. kako zajmodavec. toa i go sakam . da vi se natrapam. vitezu. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. oti velat: parata i `elezna porta otvora. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. Pozdravi gi dvete od mene. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. Falstaf Rezile. za{to. gospodine. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. gospodine. po tolkav ar~. Plitkavoda Xone.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. pojdi so `enava. Se vikam Rezil. ve v~opiv. znaete. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. imaat obyiri. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. -Dete.

pa zemete polovina. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. gospodine viteze. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. ja sledev kako ma|epsan. Prodol`ete. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. gospodine. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. dobar gospodine Rezil. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. no. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. vitezu. za da bide va{iot prekor pomal. Ponosete mi go malku.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. Na kratko. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. a toa bega od onoj {to go bara. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. ne samo {to & kupuvav podaroci. go bara{ ona {to bega. za `al. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. Plitkavoda ]e vi ka`am. ili celo. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. moite ludosti. slu{ajte gi so ednoto uvo. ako me soslu{ate. Falstaf Zboruvajte. . ve molam. bez ogled {to zaslu`iv. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. gospodine. ja koristev sekoja prilika da & prijdam. No. i edna moja slabost. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. So radost }e vi slu`am. a drugoto na~ulete go kon va{ite. Falstaf Ne znam.a i odamna ste mi poznat. ma` & se vika Plitkavoda. gospodine. kako nagrada za trudot. gospodine. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. Falstaf Vo red. znam deka nikakvo fajde nema{e. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. iako dosega. Plitkavoda Pa. sakal ili ne.

kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Falstaf Nemojte. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. osvoete ja. sfatete me to~no. gospodine Rezil. Zna~i. dvorskite i akademskite ve{tini. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. za vozvrat. vie ste najdobriot. ako vie. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. eve za {to se raboti. site ve falat zaradi vojni~kite. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. Ako nekoj voop{to mo`e. Plitkavoda O. Iako gospo|ata izgleda ~esno. ugledot. (Gi zema parite) Kako vtoro. kako da sum vi ka`al s#. ]e bidam so nea. A dali go znaete Plitkavoda. vitezu. potro{ete s# {to imam. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. neka vi se dade. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. [to velite na ova. gospodine? . od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. ugleden i po~ituvan. nejziniot ma`. (Mu dava pari) Tro{ete. (Se rakuvaat) I kako posledno. Ve~erva dojdete kaj mene. dokolku sakate. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. }e doznaete kako mi odi. tro{ete. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. vi se molam. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. od visokoto op{testvo ste. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. Vie ste gospodin ubavo vospitan. vitezu. }e vi dojde preku glava. gospod da me razvitezi.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. Eve vi pari. Plitkavoda O. vi velam. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. Taman vie idevte. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. eve vi raka. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. }e gi imate preku glava.

topro molel svoja Piblija sto ne dojden. gospodine. Pu{tena. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. Velat. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. Rabu{ e magare. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. pusti {turi. Vel{aninot. znael deka }e go ubiete ako dojde. @ena mi mu zaka`ala.ni |avolot nema takvo ime. moeto sirewe na popot Hju. Gazot rende }e mu go napravam. gospodine. toj mrtov ve}e ako dojden. Xek? Ragbi Pomina ~asot. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. Mamon” zvu~at dobro. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Ragbi Itar e gospodine. moeto pagur~e so rakija na Irec. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. magare bez um. a mene nema da me snajde samo ova. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. ]e go spre~am ova. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. “nadenat”! “Rogle” . za toj roglest ajvan! Ne go znam. a vie }e legnete so `ena mu. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. taa duma. }e ja fatam `iva ovaa mojata. Rakpi. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. kova. Toj & veruva na `ena si. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. iako se |avoli. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. sostanokot e dogovoren. . Bose moj. i ona {to }e go skova v srce. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. Plitkavoda e prostak. a posle kolaj rabota. ugledot izgloda. nadenat. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. “Lucifer” zvu~i dobro. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. {esta. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. A i zo{to siromav. A sega na rabota. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. satot se znae. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. si ja spasil dusata sto ne dojden. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. Kajus Bose moj. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. ~ekmexeto opqa~ka. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. “Moloh. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro.

tvojot reverso. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. mojot Galen. da te vidime kako napa|a{. Toj le~i du{i. gospodin doktore. a? Dali e mrtov. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. moeto srce blagorodni~ko. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. Rabu{ Pravo govorite. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. Zarem ne sum vo pravo. Semi mecot. Kajus Sosto site vie eden. sudijata [upelko. gospodine. Ragbi ja vidime tvojata distanca. da te vidime kako proboduva{. gospodine Rabu{. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. da te vidime ovde. Simi boka. doktori i sve{tenici. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. [upelko So Gospod napred. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. a toj ne tojten. Etiopjanine? Dali e mrtov. Iako sme sudii. tvojot udar ozgora. Fran~esko? A. tli. vie porano bevte golem megdanxija. Ne saka suratot vitam. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. gospodine [upelko.tli casa. gospodine. delijo? [to veli mojot Eskulapij. da te vidime onde. Yek. a vie tela. tvojata stokata.sedum. a sega stanavte miraxija. Rabu{ Kako ste. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. doktor delijo. tva. tva. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. Toj e popameten od vas gospodine doktore. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. Hektore gr~ki. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. I nie sme od majka rodeni. Dali e mrtov. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. gospodine Rabu{. Jas kasam tebe kako nego ubijam. toj najgolemata popska kukavica na svetot. .

si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. Jas sum zakolnat za mir.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. ebiveter zna~i hrabar. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Se poka`avte kako mudar lekar. V kanija so tvoeto netrpenie. (Na Kajus) Samo zbor. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. Kajus Bose. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. Rabu{. bose. Sudijo.Razbravte? [upelko . [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. Popiste edno krastavo! Zimi boka. a ti }e & se dodvoruva{. (Izleguvaat Rabu{. dojdov da ve odvedam doma. delijo . Rabu{ Tamu e popot Hju. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. jas. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. Meanxijata Prostete. Kajus Zimi boka. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. oladi malku. gospodine doktore. m’sje Ebiveter. delijo. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. aj so zdravje! Neka umre. jas vam za ova blagodaren. . Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. Meanxijata I u{te. gospodine Rabu{. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. zimi boka. pominete niz grad do Frogmor.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. delijo.Gospodine doktore Kajus. Zimi boka. Razbravme. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. jas ve sakam. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. Morate so mene. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka.

(Izleguvaat) . Meanxijata Toga{ da odime. Rakpi. Otlicno receno. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. Kajus Idi po mene. lortovi.48 Vilijam [EKSPIR grof. vites. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. gospota.

Evans Neka poveli. samo kon gradot ne otidov. Tazen {um. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. o~e. o~e. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. ve molam. gospodine. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. Te molam. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me.) [upelko Kako ste. . Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. Od onde.ili drzi ja v race. nau~nik bez kniga! Nikakvo. Doa|a mojot gospodar. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. gospodine. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. pobarajte i natamu. Evans Ve molam. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. kon stariot del na Vindzor. gazda Su{ko i gazda Rabu{. daj mi ja nametkata . poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. . Kraj plitki Boze. kon parkot. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. milo{t. gospodine pope? Dobro utro. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. Kraj plitki. . Kon crkvata.

revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. o~e. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin.eve go ide doktor Kajus. poznat francuski doktor. o~e. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. Nekoj mu stapnal na ganglija. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . Evans Mnogu topro.) Dr`ete gi na otstojanie . ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. pa sega vrni. o~e. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi.50 Su{ko (Za sebe) Ah. grmi. ne znae koj pat da fati. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. Evans Bog da ve vardi i ~uva. [upelko [to. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. da vi napravime edno dobro. a i golem ajvan e . doktor Kajus i Xon Ragbi. Rabu{ Dojdovme kaj vas. pcue.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. Su{ko (Za sebe) Of. {ite va{. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. A ne. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen.

(Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . fir majmun.te -lae. me|u Francuzinot i Vel{aninot. (Glasno) [imi I{u{. jas ve upativ na pogre{ni mesta. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. otli~no. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. Evans Topro receno. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. Zarem mojot paroh da go zagubam. ofa e `aka`anoto me{to. po mene. bez lekovite da mu gi goltam. Meanxijata Mir.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. . (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. ^eda moi u~eni. [akam da bideme prijateli. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo.taka. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. mocko. po mene. (Na Kajus i Evans) Po mene. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. }e si umram na polpat. ko`ite na mesto. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. po mene. bez negovite pogovorki. na ovoj rani-ku~e -da. po nego. mojot pop. fie kukafica. }e staneme verni povorki. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. mojot otec Hju? Nikako. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”.taka. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. presuduvam. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. Kajus Djafol! Rakpi. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. etno sbor fo fase ufo. jas ve izmamiv obajcata. meanyio. ~eda na mirot. gospodo. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. fie magare. Srcata vi se mo}ni. varenoto vino neka bide ishod.

Doma e? Plitkavoda Doma. Xrckite }e mu gi i`vadam. Zimi boka. ni Ana ni diable fidof. gospodine. gospo|o Rabu{. (Izleguvaat) . od s# srce. Si naviknalo da odi{ pozadi. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. xentelemen~e. ve molam. & fali dru{tvo. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. ama sega treba da vodi{.52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. Gospo|a Rabu{ Normalno . Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. Evans ]e vidi toj. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. [ledete me.za drugi dva ma`a. Ne znae {to da pravi so sebe.

pa ve molam da povelite. xabe mu se. I toa so mom~eto na Falstafa. Kajus Ta. gospodine. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. }e bidat na moja strana.ovaj. . gospodine. (Udira ~asovnikot) Vreme e. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. Odam. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. sigurno i Falstaf e tamu. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. Gledam vetrevo }e donese luwa. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. Kako {to e opak svetot. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam . gazda Plitkavoda. [upelko Ne }e mo`am. gospodine Rabu{. Ne me dr`i mesto. zimi boka. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. . doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. sudijata [upelko. Rabu{ Go imate od mene. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. dedo. (Vleguvaat gazda Rabu{. a i tevojkata mene saka.Ubeden sum sto posto. gazda Su{ko. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. otec Hju Evans. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. vi rekov. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. moja domakinka. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. }e umram ako ne ja vidam. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. Su{ko Nitu jas. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. A sega eve ja. site kom{ii do eden. Postojano mu go zaboravam imeto.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. .Mom~e. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. gazda Su{ko. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. Taka parem feli Brsopatka. Meanxijata. taa smeta deka vie ste podobra prilika. Gospodine doktore. gazda Plitkavoda.

54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. Ako ja zeme. pi{uva stihovi. Kajus i Evans) Odime. ni vie o~e Hju. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. a mojot blagoslov go davam na drug. mirisa na prolet. Toj }e ja lapne. (Na Rabu{. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. Gospodinot e gol i bos. Saka da bide petel na tu|o buni{te. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. jas fednas itam. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Ima da mi zaigra. Rakpi. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. [upelko E pa. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . toj }e ja lapne. tancuva. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. govori svetski. Rabu{ Bez moj blagoslov. toj puka na golemo. narode! Rabu{. da drmneme malku kanarsko vince. Pokraj dobroto jadewe. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. du{i~ki. Ni vie. gazda Rabu{. Gospodine doktore. vie sekako nema da me odbiete. mu igraat o~iwata.

ne go zaboravajte va{iot znak. ne mo`at da zgre{at. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Znae{ da ~uva{ tajni.Odam da se skrijam. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. se kolnam. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. isvirkaj me. kako {to vi rekov.Robert! Me slu{a{? -Odete. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. i dojdete koga }e ve viknam. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. Potoa. . {to ima novo? Robin Mojot gospodar. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. (Izleguvaat Xon i Robert. . najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. Ako ne odglumam dobro. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. klukajdrv~e.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. spu{tete ja. Toga{ ajde. ako ne{to vi zucnam. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. vleze od drugata vrata i bara da go primite. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. . i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. Ne se sekiraj. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. vitezot Xon Falstaf. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. Gospo|a Plitkavoda Odi. pilence moe ga}esto.

I pred kralot ova bi go ka`al. Bi te napravil moja gospo|a. Ama te sakam.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. a eden den i sami }e doznaete. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. toa ne mo`e{ da go sokrie{. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. . Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. S# }e zaslu`am. da ka`am vakva si takva si. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. Falstaf Samo taka prodol`i. na toa gnilo ~kembi{te. dijamantu moj nebesen? Da. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. ne znam da mamam. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Ne umeam. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. prevez od vojvotka. Na vrvot sum od sre}ata. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. ne znam da pqampam. Ete. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. gospo|o Plitkavoda. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. samo tebe te sakam.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. nema kaj mene {to da se skrie. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. Ti velam. duri ni obi~na bri{ka. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka.a ti toa go zaslu`uva{. gospodine. ne umeam da te veli~am. O. vitezu Xon . ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet.

(Falstaf se skriva zad tapiserijata). gospodine. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. fr~i. ve}e zaslu`ivte.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . se poti. Ili . Gospo|a Plitkavoda Ve molam. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe.neka dvajca va{i . Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. vedna{ neka se ~isti. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. so site “faci” od Vindzor. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. ama ako ne ste. {to ste storile? Za `iv rezil ste. moram da vi ka`am. taa drdori ko naviena. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. milo }e mi bide. ako imate nekoj prijatel ovde. Bo`e. Falstaf Taa ne smee da me vidi. po va{a volja. vo red. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. eve edna ko{nica. ]e se skrijam zad tapiserijava. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. mnogu mil prijatel. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. se nadevam. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. Ako ste ~isti. gotovi ste. lesno }e go sobere vnatre. Ako ne e nekoj od merata nadvor. `eno. “bi se otka`ala”.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. za nego se pla{am. Dojdov malku porano da vi ka`am. da go najde doti~niot. a ne za sramot {to }e pukne. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. ama se izla`av vo vas! Eve.

(Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. ^ekaj da se napikam ovde. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. gazda Rabu{. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. da vidam. da vidam! Me sobira.Povikajte gi slugite. gospodine. Me sobira. ]e vi go ka`am poposle. azer e za parewe. Pomogni da zbri{am. doktor Kajus i popot Evans). pustete. terajte si majtap so mene . Kajus i Evans) Ve molam. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. {to da pravam. Lele. tvrdam. {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. tuka. po nego! Rabu{ Poleka malku. Odete gore niz odaite. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. toga{ zemete me na ududu. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. gospo|o Plitkavoda. dojdov.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. mom~e . elen so rogovi. Kaj pera~kite. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. Ako se somnevam bez pri~ina. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma.nema da se lutam. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. soniv son no}eska. barajte. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. dojdete povamu. mori. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. gospodine Plitkavoda. A i zrel e. {turete. me sobira. gospodine Rabu{! Gore. eve. elen so rogovi. Eve. eve vi gi klu~evite. Gospo|a Rabu{ [to. Po mene. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira.

Gospo|a Rabu{ Odli~no. Rabu{ Odime po nego. (Izleguvaat Kajus. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. gospoda. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. gospodine Plitkavoda. qupomora ne fo Frans. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. sega treba da se izdr`i. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. Plitkavoda Fino. . A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. vaka ne fo Frans. Plitkavoda Taka e. (Vleguvaat Plitkavoda. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. gospodine Plitkavoda. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. Da go vidime cirkusov do kraj.

Kajus A jas tretiot. Plitkavoda Vi vetiv gozba. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. (Na Plitkavoda.Ajde `eno.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. Plitkavoda Moja gre{ka. moja maka te{ka. Ve molam povelete. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. vo kov~e`ite. Evans Ot {ega ve molam. i mene. Plitkavoda Ve molam povelete. zimi boka. gospodo. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. gospodine Rabu{. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. Biva taka? Nikako. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. Ama vi tvrdam. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Od srce ve molam. Ve molam prostete. Potoa. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. gledam taa cesna zena. go{podine. ve molam. vo odaite. na{iot go{tilni~ar. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. dolapite. povelete gospo|o Rabu{. pro{etajte se malku na vozduh. gospodine Plitkavoda. pak }e imaa lakrdii. Evans Togas ja{ {um vtoriot. gospodine Rabu{. Kajus Zimi boka. More ne! Vo ~el Vind`or. Prostete mi. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. (Na strana Nemtur) . }e lovime ptici. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . Imam stra{no sokle za letawe. .

e. nego prvin gospodine. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. no. . Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram. toga{ .(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. A mi prefrla i za drugo . i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. rode! Mom~e. Napred. Ana. mnogu bedna od rasipni{tvo. Samo po malku mi e fufka. mila Ano.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato.. -Ve molam vuj~e. Veli deka sostojbata svoja. Ana Neka prekinat so razgovorot. Tuka sum na ~isto. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. Ana [upelko Gospodine mil.za veselbite stari. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod.}e storime vaka . sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. gospojce Ana. O. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. so negovi pari sakam da ja zakrpam. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. gazda Su{ko saka so vas da zboruva. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. imam ne{to da vi ka`am. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. dru`bite bludni. gospo|o Brzofatka. prosej}i te.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. A ako poniznata molba ne pomogne.

Ako mi bila sre}a.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. ostavete go. Vi blagodaram za pomo{ta. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. Ana Gospodine Su{ko. arno. ponastrana od }erka mi. ne mi potrebalo da go sostavam. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. gospodine Rabu{. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. Povelete sega . Vi rekov. Rabu{ Gospojce Ana. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. smirete se. gospojce Ana. Fenton Poleka. gospodine Su{ko. Su{ko Da. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. mojot rodnina ve saka. -Sakaj go. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. Su{ko Tokmu taka. gospojce. Su{ko Zna~i. }erka mi e dadena na drug. [upelko Toa i go pravam. Spolaj mu na boga. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. Ana Gospodine [upelko. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. rode. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. sam da me prosi. }erko Ana. Ako ne. {to u{te se matkate kaj nas. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. ve molam. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. ]e ve ostavam. -Vas ve bara. to~no. gospodine. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. zdravje bo`e. gospodine Su{ko. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea.

gospodinot doktor. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. oti taka vetiv. gospodine.” Ete. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. Sredete se. Bidete na moja strana. ne davaj me za onoj {utrak. a vetenoto go ispolnuvam . Fenton. ba{ taka rabotam. Fenton Dobra gospo|o Rabu{.” & rekov. Tatko & }e se luti. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. Taa mora doma. kako }e ka`e taa. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. poveli sinko Su{ko vnatre. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. Ana Maj~ice mila. Zbogum dobra gospo|o. taka verojatno i }e bide. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. i pokraj tradicijata. ili navistina gazda Fenton. ]e storam {to mo`am za site trojca. Jas ka`av {to ka`av. Zbogum Ana. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. Do toga{.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. gospodine Fenton. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . ili gazda Su{ko. zbogum. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. (& dava pari) Eve za trudot. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. poaren ma` za tebe baram. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. Fenton Blagodaram.

me ispra}a gospo|a Plitkavoda. Saka da zboruva so vas. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. Donesi mi vino za lu|e. mevot mi e poduen od plitka voda. e kriva. gre{no ja razbrale. skraja da e. . (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. bo`e pomo`i. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. sirotata.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. oti vodata due. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. idiotite. Falstaf Donesi mi bokal vino. Dnoto da e vo pekolot. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. Nam}or So jajca. gospodine. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. so pr`eno lep~e vnatre. gospodine. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. neka mi go izvadat mozokot. sigurno }e go dopram. Falstaf ^ekaj. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. gospodine? Falstaf Bez. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. Gi postroi i gi zdrvi. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. gospodine.

gospodine. eve go doa|a. veli{? Brzofatka Osum i devet. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. gospodine. gospodine Rezil. Ne. ama ona du{kalo so rogovi. Izgoren sum po negovite pari. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. re~e deka ovde }e dojde. Pome|u devet i deset. tokmu zatoa sum dojden. Falstaf Gospodine Rezil. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. nejziniot ma`. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . gospodine Rezil. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. gospodine. ami kako! Zdravo `ivo. gospodine Rezil.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. vi tvrdam. }e bidam iskren so vas.a so nego cela surija negovi ~apkuni. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. re~eno deka se sakame.ve}e se imavme gu{nato. Moram brzo da & ka`am. baknato. Zna~i dojdovte. da ja vidite kako umira sega od maka. Brzofatka ]e & ka`am. celo. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. Falstaf Dobro. Falstaf Stori taka. Plitkavoda Celo. gospodine. vitezu Falstaf. Ma` & odi sabajlevo na lov. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. gospodine Rezil. ]e ve obe{teti. }e ja posetam. neka vidi koi mu se slabostite. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. Plitkavoda I kako vi ode{e. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as.

gospodine Rezil. Ama slu{nete. Taka. mrsni krpi{ta taka {to. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. mu ja zadr`a rakata. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. za va{e dobro. kako jaka prepe~enica so ~ep. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. {to me zatnaa.~vr~kav kako slanina . koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. Prvo. zamisluvam. yivri{ta. ^udo e kako ne se zagu{iv. {to bidna ponatamu. Zamislete samo .~ovek graden kako mene. gospodine Rezil. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. gazot preku glava. ugursuzi ugursozani. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica.zamislete samo . gospodine Rezil. gospodine Rezil. bal~akot do vrv. Vtoro. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. Taa povtorno mi zaka`a. zna~i. Zamislete samo . toj zamina so poterata. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. piknat vo ko{nicata. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. gospodine Rezil. po nejzina zapoved. gospodine. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata.samo zamislete. Zna~i qubovta mi ojde po petlite.{to mo`am da izgoram ko vlakno. I treto. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. Zbogum. Sredbata e pome|u osum i devet. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. dvajca nejzini ajvani. ]e ja imate. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. rogovi }e mu nabiete na Plit- . Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. za sre}a. `enava na zlo. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. koga zovrev i po~nav da klokotam . }e vi ka`am. gospodine. a Gospodine Rezil. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. nema da ja ostavam na rajat. krajot go krasi deloto: }e ja imate. Naedna{. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. smrdlivi ~orapi{ta. Me krenaa na ramewa. Taka. Plitkovoda Sega e osum i pol. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka.

sekoe nevozmo`no mesto. ama od ona {to ne sakam da bidam. ]e go fatam `iv razvratnikov. razbudi se! Razbudi se. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. Taka ti e koga si `enet. toga{ }e bodam do ludilo. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. (Izleguva) . mir nema da imam. gazda Plitkavodo. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. ]e go prebaram sekoe kat~e. Ne mo`e nigde da bega. pomo{nikot negov. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. nema kako. gospodine. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. Doma mi e.

Denes kako ne{to da se praznuva. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Vilijam? .^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Te molam. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. “Pulcher”. Evans Vilijam. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. ili sekoj mig }e bide tamu. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. Evans Dojdi vamu. Gore glavata.[to `na~i “lapis“. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te.O~e Hju. . (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. Brzofatka Eve odam. oti velat: Bog pomaga do tripati. Dojdi. ne rabotite denes? Evans Ne. gore glavata. . Odgovori mu na u~itelot. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. ne se srami. {miri {e. Vilijam. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva.

Vilijam. hoc”. O Evans @apomni. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. Evans Brzofatka Ne. Vilijam. imenkata ako e kurva. hag. `eno! . hog. Vilijam? Vilijam ^akal. curva.A vokativ. Te molam `apameti dobro. Vilijame. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i.vocativo. `eno. Te molam. Dativniot pade`? Evans Da. zeno! Vilijam Dativus: curvum. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. Gaden rod! Zaboravi & ja. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. haec. hog. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. Brzofatka Evans Ova king-kong. A koj. . `na~i “lapis”. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. Evans Nominativo: hig. Evans Ne drapaj kol~i{ta. dete. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. [ram da ti e.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. pa`i: genitivo: huius. curvi. vi tvrdam. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. Accusativo: hing. O . hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. vokativ e morkovum. hang.

quak. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. Mnogu e {ilen vo pomneweto. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. kva~i{ i kvo~i{. premnogu se . “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. Evans Quik.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. deteto. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. Ako `aborava{ da kvi~i{. (Izleguva Evans) Odime doma. `nae. A {ega odi da {i poigra{. Ajde dobro. o~e Hju. Gospo|a Rabu{ Zbogum. toga{ ga`ot }e ti `apameti. @bogum gospo|o Rabu{. quok. kurva. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. sin~e. gospodine. Vilijame. ajde.

da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. (Falstaf vleguva vo spalnata. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. niknete!”. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. Gotova sum: vitezot e ovde. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. Samo {to ne stignal. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. . vo ko{nica. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. vitezu sladok. Vleguva gospo|a Rabu{. `eno. Ene go onde so ma` mi. pcue. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. Gospo|a Plitkavoda Navistina. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. vitezu. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. so`albata va{a gi goltna site moi maki. naddavki i dol`nosti. Nema nikoj osven doma{nite. site mi se ~inat krotki. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. sestro. (Na strana) Zboruvaj poglasno.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. sestro Plitkavodo. posledniot pat koga go baral ovde. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. vrni. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. i se kolne deka go iznele. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. smireni i trpelivi. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. sestro. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki. gospo|o Plitkavoda.

kolku nego e debela. onaa debelata od Brentford. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. Dotoga{ natnete go fustanot. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. Nema dolap.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. (Izleguva Falstaf) . vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. Doma nema kade da se skriete. smislete {to bilo.osven ako ne se prepravite.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. Pile ne mo`e da preleta. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. ]e gi prebara po spisok. . vi tvrdam. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. Brzo. ve ~eka smrt. ne mi teknuva. bunar. A {to pravite. a toj e mrtov ~ovek. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. sanduk. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. vsu{nost. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. vitezu . Samo `iva glava da izvle~am. {al. odete. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. ~ekmexe. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija.Tr~ajte gore. pove}e ne se pikam v ko{nica. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. inaku bi mo`el da si stavi kapela. Gospo|a Plitkavoda Odete. kov~eg. vitezu. sladok vitezu. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. Vo me|uvreme. Falstaf Du{i~ki dobri.

sviwata pomijata ja jade. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. vedna{ }e najdam i {amija za nego. gazda Rabu{. . poslu{ajte go. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. gospodine Plitkavoda. krevaj.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda.) Plitkavoda Da. Gospodarot e re~isi na vrata. otec Evans i sudijata [upelko. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. no ako ispadne deka e vistina. gospodine Rabu{. zavereni~ko duvlo protiv mene. banda. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. Ako vi ka`e da ja spu{tite. se {eguvame. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. (Ja krevaat ko{nicata. poarno da e polna olovo. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata.@eno. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. Sega }e pukne |avolot. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. doktor Kajus. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . Manuk v ko{nica! O. Ve}e ne odi vaka. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. mora da ve . `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. iako ne znam kako do{ikal. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. Brzo. krenete ja pak ko{nicata na ramena. Tvrdi deka e ve{tica. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. & zabrani da ni doa|a v ku}i. Xon Ne daj bo`e.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. Ti ka~i se gore. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci. razbojni~ka dru`ina.

Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. gospodine. gospo|o. skromnata sopruga. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. `imi gospod. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. [upelko @imi zakonot. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. gospodine Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. Plitkavoda ]e mi izleze{. ova ne }e e na arno. ~oveku. qubomorata zasnovana. ~esnata `ena. velam! Rabu{ Zo{to. prodol`i si. ova ne e na arno. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. ne e ovde toj {to go baram. besramnice. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. ako se somnevate vo mojata ~esnost. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Plitkavoda Samo taka. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. Izvestuvaweto mi e to~no. Plitkavoda Zna~i. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. zo{to? I jas istoto go velam. Samo se rezilite. gospodine Plitkavoda.74 vrzeme. Ova e qubomora. . gadu! Go{podine Plitkavodo.

Plitkavoda ]e dojdete so mene. pretska`uvawa. Ako ne go najdam ona {to go baram.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. Plitkavoda Ve{terka. Nie ni{to ne znaeme. Plitkavoda Ama lu|e. gospodo. ku{a~ki. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. Zna~i taa prenesuva poraki. kurve{tija. Odime. raboti za nas nerazbirlivi. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. grdosijo. dr`i se za raka. -Slezi. smrdlo smrdlosana! Nadvor. Ako sum xavkal a nemalo traga. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. priseni kako ovaa. ne prostuvajte mi za grevot. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. gospoda. nadvor! Eve ti za vra`binite. sleguvaj. dojdete. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. nemoj! Lu|e. crni ma`u. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. (Izleguvaat ma`ite) . orospijo. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. krasto krastava. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. . taka? Nie sme ednostavni lu|e. ve{terko. Ne {akam `eni {o dolga brada. gospodo? Ve molam. zemete me na ududu za navek. gangsterko. Tetkata od Brentford. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. nikade ne e osven vo va{iot mozok. Poleka. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. Ma` mi doa|a vo spalnata. Taa raboti so baja~ki. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. slezi ve{terko. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{.

Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. ma{ki mu ja zede merata. .76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. toga{ nie sme tuka da pomagame.mo`eme li. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . sekako. a potoa kovawe. Doblesno delo napravi. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. @elezoto se kova duri e `e{ko. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. jaden. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. debel vitez. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. bi rekla. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. (Izleguvaat) @imi s#. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa.

ama ima da platat. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. Rabu{ Dobro. Neka padne v zamka. Cela nedela im ~uvam sobi. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. gospodine. debelo. . Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. Da porazgovaram so gospodata. ko vo navredata {to be{e. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. Ima debelo da mi platat. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. dosta. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. drugi gosti sum vra}al. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. Da. Krajni~av si vo pokornosta. dobro. `eno. nikoga{ nema da dojde. @enite na{i neka u{te edna{.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. gazda Plitkavoda. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Otsega pravi {to saka{. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. gospo|a Rabu{. zaradi zabava op{ta. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. ]e gi viknam kaj vas.

Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. Za vomjazite jas }e platam. da re~eme toj sigurno }e dojde. da projdat kraj dabot Hernov. site se pojavuvame. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. go kornat i so fitlite go gorat. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e.taman Falstaf taa i jas se sre}avame. vo gluvo doba. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. pa drvjeto se su{i. }erka mi. Rabu{ Znaeme. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. na{ite pretci. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. Rabu{ Odli~no. Rabu{ Istoto go mislam i jas. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. stokata ja fa}a bolest. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. No. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. so ogromni rogovi na glava. kako babari i samovili }e gi oble~eme. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. vo zeleno i belo. Eve kako }e bide. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. taka prepraven. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. soblaznenieto }e svr{i. No koga }e go namamite tamu. i ~egrtala v race. dobro. prepraven kako Hern. ubiena e pohotata vo nego. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. A gi vidime. Odedna{. vo gluvo doba. Dobro. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. od kravite molzat krv. Ana Rabu{. .

. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. Evans Na rabota na trud. zamokot. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. Kuso. Odi tropni i vikni. ti velam. prav e moron. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. site ne{to matat. ]e bidam sloboden. Neka se simne. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. (Izleguvaat Plitkavoda. neka se simne. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. Plitkavoda Ne. Onoj Su{ko. iako bogat. Tropni. delijo. Tap-tap. gospodine. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. vleze vo negovata soba. (Na Rabu{. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. Ova e ~esna ku}a.Vitezu. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . ]e ti zboruva kako Antropofag. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. krevet~eto. Sigurno }e dojde. da vi ka`am. ku}ata. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Plitkavoda i Evans). ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Meanxijata Opaa. Gospode. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. gospodine. N# ~eka {mea. ]e razberam {to }e pravi. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. Doktorot e poln pari. Falstaf (Od vnatre) [to ima. tvojot Efe`anin. igra. gukni. Vsu{nost. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. jas te vikam. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. edna debela `ena. Naivko Edna starica. delijo. a i na dvorot mo}ni vrski ima. Nemu }e mu ja dadam. be akmak? Po koe. kratko. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. sakam da zboruvam so nea.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. brzo. Meanxijata Onde mu e spalnata. postelata. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. ]e viknam. ka`i.

i me prati kaj nea da mi ka`e. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. gospodine. {upoglavecu. gospodine. gospodine Nedore~enko. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. Prostete vitezu. vitezu. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. gospodine. . Naivko Ama. ve{t. Naivko Za {to. gospodine. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. mrsulko. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. ve molam. gospodine. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. ili ti se plaka majkata. Naivko I {to veli staricata. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. Naivko Ne smeam da gi krijam. gospodine? Veli. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Falstaf ]e ja ima. ama si zamina. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. gospodine. }e ja ima taa sre}a. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. dali nekojsi Nemtur. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. koj{to mu go maznal sinxir~eto. Meanxijo.

(Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. gospodine. Meanxijata Eve sum. apa{u. zbunet i vo nedoumica. masta }e mi ja izvadat. pari. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. Mejdenhed i Kolbruk. Orevuar. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. tr~aj po niv. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. Kajus Ne snam sto e. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. ama zimi skalpelot. gospodine doktore. aramiluk. Oti {tom go zaminavme Iton. gadu. kapka po kapka. bagabonto. ga`da. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. (Vleguva Brzofatka) Opaa.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. Ne veli deka pobegnale. Vie {te umni. @bogum.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. ima{e moj Meanxijo. {# im pqa~ko{ale: kowi. ova vi go velam dobronamerno. Propadnav. barem glasot podolgo da me dr`e{e. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. gadu. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. gospodine. Vi tvrdam. (Na Nam}or) Mrdni. Germancite se ~esni lu|e. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. od kade pak sega ti? . oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. Propadnav. vo nekoe bata~i{te. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. so maloto prste nema da mrdnam. Evans Otvorete dobro o~i. ubavo }e se pokaev. kako tri doktorfaustovci. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. Nam}or So aramiite. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. Eh. Ofa kazuvam topronamerno. vitezu.

osobeno ne za ednata od niv. No}eska kaj dabot hernov. pa zatoa vi trgna vaka tersene. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. sama na sebe da si nao|a izbranik. ne velete mi ni{to. kolkava maka trebalo za da gi spari{. Taka i na obete ni{to nema da im fali. Gulap~iwa li~ni. Fenton Sepak. taa dobra du{a.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. gospodine. ami mene {to me ispotepaa {areno. a jas. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. Meanxijo. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. na moja radost. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. Falstaf Vidi ja. slu{aj. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. (Izleguvaat) . seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. \avol da ja zeme ednata stranka. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. ]e krenam race od s#. se razbira. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. [egata vaka glavno }e se odviva. da porazgovarame vo va{ata soba. Brzofatka Gospodine. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. Arno ama. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. So ovaa maj~ina spletka. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. gospodine? Ne znaete. Te{ko mi e. Pomogni mi vo zortov. Taa soglasnost dade. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. koja. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . slu{ni me. me|u dvanaeset i eden.82 Brzofatka Od dvete stranki. Gospo|a Plitkavoda. Meanxijata ]e ve soslu{am. kako xentlemen. vo site boi na bo`ilakot. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. gospodine Fenton. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. a majkata na |avolot drugata. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. vedna{ da ja ven~a. po tatkova zapoved. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. ako drugata ostane tajna.

isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. navidum poslu{na. a sve{tenik nema da vi fali. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. koga Su{ko }e ja vidi.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. }e ti bidam dol`nik a nagradata. treba za raka da ja {tipne. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. }e ja dobie{ vedna{. Odam kaj popot. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. (Izleguvaat) . Tatko & misli seta da bide vo belo. doktorot polesno da ja prepoznae Ana.oti site mora da nosat vomjazi i maski. Meanxijo. jasno. lefteren i ubav. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Meanxijo.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. Fenton Do`ivoten. i vo takvo ruvo. Moma vie donesete. Zna~i sega vakva e rabotata. za da pojde za mene. Meanxijata Kogo misli da go izla`e. a okolu glava lenti da & se viorat. Majka & pak saka.

do v~era imav zaboraveno {to e }otek. Pojdete so mene. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. Od vremeto koga tepav guski. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. sre}a ili smrt. Brzam. begaj. gospodine Rezil. Ili }e ja bide ili ne. vakov kakov {to sum. begav od u~ili{te i frlav fanta. ve~erva }e stane s# jasno. (Izleguvaat) . Gospodine Rezil. gospodine Rezil. a se vrativ od kaj nea. Nozete pod gaz i magla. gospodine Rezil. preku nos mi e od pqampawa. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. nejziniot ma`. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. Falstaf Begaj. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. gospodine Rezil. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. kako sirota starica. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . mo`e sre}a nosat neparnite broevi.za{to koga sum ma`. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. Ova e tretpat. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. gospodine. ^udni raboti se na povidok. Odi si. gospodine Rezil. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. rekov! Vremeto se ar~i. rekov i sekov. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. Po mene. sirot starec. s# }e vi ka`am. gospodine Rezil. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. I da vi ka`am. gospodine Rezil. Pojdete so mene. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. Po mene.

(Na Rabu{) Ot~uka deset. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. Ako se isposeri od strav. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. kade e trupata samovili. Rabu{ No}ta e temna. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. gospodine. . Orevuar. }erka mi e vo zeleno. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. a nego }e go poznaeme po rogovite. so zatemneti svetilki. }e umri od sram. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. [upelko I taka e dobro. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. kako stvorena e za svetilki i duhovi. Nie dvete morame zaedno. Po mene. & prio|am. i gotovo. Su{ko Bez gajle. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. Kajus Snam sto treba prafam. taa e vo belo. Gospo|a Rabu{ Zbogum. taka. raspoznati sme. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. & vikam “kupa”. fatete ja za raka. kade e onoj vel{ki |avol. U{te malku. taa mi vika “~upa”. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. Koga }e vi se uka`e prilika. odo{to cel `ivot srceto da & vene. pak }e umri od sram. Ama ne e va`no. Poarno sega da me kara mene.Vlezete prvi vo parkot. Sinko Su{ko. ne zaboravaj ja }erka mi. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov.

kon dabot! (Izleguvaat) . ve molam. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. op-cap na kalap. ajde. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. Kon dabot.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. hrabro. Ajde. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. Hrabro.

dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. (Vleguvaat otec Evans. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu.pomisli na ova Jupiter. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. so sve}i. . neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. O mo}na qubov. qubovta ti gi nabi rogovite. beli. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. bli`i ~asot. mi se ~ini. za qubov na Leda. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. elenu moj. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. {to ostanuva za nas. maskirani kako i porano. Vilijam Rabu{ i decata. i lebed. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica .) Brzofatka Samovili crni. neka zavrne sneg od ir~iwa. srcule. neka udri grad od {e}er~iwa. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. za sekoja po but. jas ovde }e se zasolnam. maskirana kako Samovilskata kralica. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. vo {umava.O Jupiter. neka nadojde bura od strasti.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. mi nadopolnuva dvojno. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. Jupiter. Jas sum vistinski duh. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. Brzofatka.

plamenot nema zijan da mu stori. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. dvorot Vindzorski. samovilite prozivaj gi vedna{. Brzofatka Ajde. A no}e.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. mrtov }e bidi{. rasipnik. imiwata da gi ~ujam. \avol~eto Kepci. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. po ple}i. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. na rabota ajde. navi. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. po race. edna{! [tur~e. dostojna na vladarot. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. Do kaj{to }e stapnete.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. na oro fatete se vie. zapejte pesna fateni na oro vo krug.nikoj `iv ne smee da gi vidi. da zaspie cvrsto ko nevino dete. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. prstite neka mu gi gori. \avol~e. bolka }e nema. ko safir. raka za raka. ko{mari da im se kotat. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. livadarki. }e go igrame nie. bel i rumen. kepci. Evans A sega. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. vladarot na nea. na noga lesna. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. po noze. nadvor i vnatre. donesete sre}a. ajde! Posetete go. Odete. {tipi gi. daj & soni{ta najubavi da plete. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. sekoj grb. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. ]e zami`am i }e se skrijam. ako e ~ist. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. Seto znamewe. Molknete. A zborne{. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin.) . vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. ajde! .

I. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. Mislam deka dokusuren ste sega. Nikako da se stavime. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. rasipan. potsme{liva samovili pojte [tipete go. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. pokraj glasot na razumot. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. [egava ve}e nema smisla. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . nenadejniot prepad na moite mo}i. dosta. Falstaf e apa{. Vitezu Xon. zvezdite. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. gospodine Rezil. poveruvav deka se samovili. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. ne n# poslu`i sre}ata. gospodine. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. ama i vol. (Za vreme na pesnata. ne begajte. tuku samo za moj najdebel elen. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. of! Brzofatka Rasipan. Eve mu gi rogovite. i sladostrastie go mori. {tipete go. ama sepak ne~istata sovest. apa{ so rogovi. gospodine Rezil. neka seti {to e kazna.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. s# duri sve}ite. gorete go. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. zatoa kowite mu se zemeni reim. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. Falstaf stanuva i saka da bega. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go.) (Vleguvaat gazda Rabu{. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. gazda Plitkavoda. Dokazi ima kolku ti du{a saka. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. mese~inata ne zgasnat. gospodine Rezil. navi. Okolu nego. sram da vi e. of. pa. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. [tipete go slo`no. go napravija prividot stvarnost i . Evans. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. \avol~eto i Samovilite. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon.

Pravete so mene {to sakate. vitezu. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. o~e Hju. lokawe. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Plitkavoda ]e ve odvedeme. Gospo|a Rabu{ Vitezu. {eir. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. Iako dosta pretrgavte. {pan{ko vino. gospodine. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. medovina. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. pa {amovilite nema da ve {tipat. debel mev mnogu mo{. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. ama ako. p{uewe.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. meani. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. obi~no vino. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. Vo prednost ste.

eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. Da ne be{e v crkva. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. Zimi boka. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. zimi boka. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. nemoj da se luti{. neka me obesat.ej. vitezu. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . Rabu{ Gospode. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. islazan sum! Se ozeniv so un garson. dosega e `ena na doktor Kajus. un paysan. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . ili obratno. a vamu `enskoto . Deti{te edno nedokvakano. Razbrav za tvojata namera. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. Su{ko I prijdov. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. Plitkavoda ^udno. }e im ka`am. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. Xorx. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. cel Vindzor krenam na noze. Gospo|a Rabu{ Xorx. ama e momce. Momce! Ne Ana Rabus. {to e? [to e. iako be{e vo `enski ali{ta. {to e. zimi boka. zimi boka. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. }e mu poka`ev jas ubavo. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. }e mi poka`e{e toj mene. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. nikoga{ ne bi spiel so nego. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. Rabu{ Zna~i. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. zedovte pogre{en ~ovek. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. Izlazan sum. Rabu{ Sami ste vinovni. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. Da se ven~av so nego. ako ne. Be{e vo belo. momce.ma{ko.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. taa.

Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. Plitkavoda Amin. zemjata so pari. svr{eni damna. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. Vistinata slu{nete ja sega. i vie vitezu. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. povelete site kaj nas doma. vitezu. prosti. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. Majko moja. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. [to zna~i ova. Sakavte da ja ma`ite. Vistinata e deka taa i jas. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. Fenton. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. Rabu{ Zna~i gospo|ice. itrina ili nepo~it. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. povelete site. tatko. ka`i mu. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. .92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. dete? Fenton Ja zbunivte. mo{ne sramno. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. Lek tuka nema. amin. `enata po”pisano” ti pa|a.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . zlatar Prv trgovec. igumanija vo Efes Adrijana. trgovec Anxelo. robovi na dvata Antifola Baltazar. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. nejzina sestra Metresa Temni~ar.LICA: Solin. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec.Xandar. u~itel Emilija. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. bliznaci. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. vojvoda od Efes Egeon. `ena na Egeon. bliznaci.

.

nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. Ovde.1989 godina na scenata na MNT. . poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. tuku originalno delo koe. taa. kako {to veli Kolrix. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. Spored bele`nikot Gesta. Deka e me|u prvite. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. za razlika od Plaut. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. nadrastuvaj}i go izvornikot. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. a malku proza.03. na najdobar mo`en na~in. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. No.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. Emilija. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. piesata Zabuni.

.

) Egeon Brzni Soline. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . zatoa. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. no. Siraku`ane. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. vrhovnite soveti re{ija. sre}na majka stana na li~ni sina dva. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. red po red. gorda na porodot {tedar. do ~asot koga n# navasa zlo. trgovec od Sirakuza. Egeon Ute{no ba{. Egeon Ne moli ve}e. iako iscrpena od bremeto slatko. i na{iot i va{iot od Sirakuza. po zakonot na{ osuden si na smrt. Imotot tvoj.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. Vo isto vreme. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. vo istata kr~ma. Zatvorni~ar i drugi. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. nekako. @ena mi. I dojde naskoro `iva i zdrava. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. vezden me nagovara{e za vra}awe . Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. trgovecu. Egeon. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. Vojvodata Vojvodata Zna~i. re{i sama kaj mene da dojde. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. za makite moi smrtta bil lekot. skrati mi go vekot. od nea me trgna. Roden sum vo Sirakuza. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. preku mera vredi sto dukati. vojvoda od Efes. I po kratko. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd.

no pred da stignat . pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. Najposle. brodolomcite.Komedija na zabuni 101 doma. so`alba te ~eka no ne i milost. vetrot pobrzo go ponese napred. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. Pet dolgi leta vo Grcija minav. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. no delot nejzin. postaroto gajle. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. doploviv do Efes. prijatelski n# primi nas. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. eden od Korint. po malku radost i po malku taga. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. noseni od strujata. I brzo potoa v beznade` bevme. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. Vojvodata Prodol`i. so pogledite vo niv. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. . sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas.o. pomnam. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. no baven im be{e brodot. koi ne znaeja od {to im e strav. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. bidej}i pod pomal tovar plove{e. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. Egeon Postariot sin. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. no isto ime nose{e ko nego. bidej}i znae{e koi sme. ne zapiraj tuka. tolku e dosta Soline. ili taka ni se stori. star~e. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. od Epidamno drug. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. ete. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. koj isto od brat mu be{e li{en.

sigurno sega }e te za{titev no. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. Ne. . ne smeat da go zgaznat. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. me ~eka rabotata. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. dostoinstvoto moe. koli. A sega odam.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. sumata natokmi ja i `ivej. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. vo pet ako vi e po volja. i ~esto koga maki. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. gospodaru. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. gospodine. probaj kaj site poznati vo Efes. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. vo sprotivno }e mora da umre{. I bidej}i nema pari za otkup. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. veruvaj mi. Egeon Bez nade`. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. zgradite. Odi sega. moli. gospodine. Prostete mi. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. ve molam. da gi vidam trgovcite. i ~ekaj me tamu. eve gi parite {to vi gi ~uvav. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. Ru~ek }e bide u{te malku. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. Zatvorni~aru. No.

Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe.) Eve go. a ladno e oti ne ste doma. se kolnam. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. pileto zagorelo. mom~e. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. dosta so glupostite. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. a gospodarkata edna po lice. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. (Vleguva Dromio od Efes. Taka i jas. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. Antifol od Sirakuza Dosta. bez matkawe. ne mi e do {ega ka`i. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. taa e `e{ka. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. dosta gospodine. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. jadeweto ladno. se vra}a. Kalendarot na mojot `ivot. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. gospodine gadu. ~oveku. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. Ne maftaj me. Trovecot Dobar pomin. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. gospodine.

zborlesti izmamnici. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. nema trpelivo da gi primite. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. no. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. brzo zaminuvam. la`govci prepraveni. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. Koga bi vi gi vratil. se pla{am. i mnogu drugi ro`bi na grevot. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. zaedno nikako ne se iljada. vaka ili onaka. Ako e taka.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. teloto ti go bodat.

taka i ti treba ve~no pokorna da im si. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. Lu|eto. vo vozduh. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. ribite.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. sestra & . . Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal.) Adrijana Ni ma` mi go ima. pticite vozdu{ni. zatoa strpi se. . ]e ~ekam mirno doma da si dojde. iskonski mnogu nad niv. toa odreduva koga da dojdat. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. {to nema megi. Lu~ijana. Smiri se i da jademe. Yverovite. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. v more. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. ribite. na ma`jacite svoi im se poslu{ni. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. So svojata sloboda gospodari ma`ot. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. od pticite. a so ma`ite vremeto. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne.

Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. te molam.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. zboruva{e li so nego. ni gospodarka. nemaj}i ma` da te jade. Adrijana Odi pak. Koga go vikav doma na ru~ek. Taka i ti.” rekov “Zlatoto. “Zlatoto. “Zlatoto. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . “Ru~ek e vreme. “ni dom. “]e dojdete?” rekov. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli.” rekov. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{.” re~e. ni `ena. oti na krajot tamu i me ispotepa. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e. dovedi go doma. {to ti gi dadov?” “Praseto. “Vi se ladi jadeweto. Adrijana Ka`i. `imi u{ive crveni. ti tvrdam. pra{a za iljada dukati. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. trpenie saka{ za uteha da mi dade{.” rekov. “Nemam. ne znam {to mu stana. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. “Gospodarkata. Eve go slugata. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam.” re~e.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. “Zlatoto. Dromio od Efes Gospo|o. gospodarkata. “Kaj se iljadata dukati.” re~e. gadu. mo`e i ma` ti ide. gospodine.” re~e toj.” rekov.” re~e. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. meki se tie janya {to ne gi jade.

elen raspu{ten. . preku plot skoka. Ako ~arite mi ostanale bez boja. Odi dovedi go gospodarot. Lu~ijana Uf. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. toj v `al ja svi. Adrijana Mnogu lomoti{. toj e stopan na sostojbata moja. sestro. edinstveniot vinovnik samo e toj. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. i zarem na nego da ne se seti. ama ti e liceto gnevno. toj. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. inaku zo{to ne bi bil tuka. No. a jas doma goram po nasmevka blaga. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. se hrani nadvor. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. Znae{. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. prostaku. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. negovi se toa zaslugi. no sepak. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. bez `al da me trati. ili po timba }e te aknam.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. |erdan toj mi veti. Znam sega & se dodvoruva na druga. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. robe.

Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. znam samo deka sum tepan. pol~as nema. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. gospodine.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. No. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. gospodine. odrekna deka zlatoto go primi. no {egava na strana. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. pak igraj si so mene. ovde. no ve molam. no eve go. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. Antifol od Sirakuza \ubre. `ivi gospod. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. [to zna~i taa? . gospodaru. gospodaru. eve! Dromio od Sirakuza Stojte.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. Gledam |avolot {egata ja odnel. doa|a.

ve molam. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. gospodaru vi blagodaram. }e ti dadam ni{to za ne{to. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. gospodaru. gospodaru. mesoto u{te ne e kako mene. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. Ako stane takvo. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. No. gospodaru. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. s# vo svoe vreme. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. . Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. mom~e. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. gospodaru. mom~e. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. toga{. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. gospodaru. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. da ne jadete. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. kako dopolnenie. velat sekoe zo{to si ima i za{to.

Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Dromio od Sirakuza . Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Dromio od Sirakuza Toga{. sigurni. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. Antifol od Sirakuza Ni sudski. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. no od drug ~ovek. a vtorata. no i za toa ima pri~ina. te molam. Toa i go storiv. toga{. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. No. gospodaru. Dromio od Sirakuza Vidlivi. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Antifol od Sirakuza No. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. Antifol od Sirakuza Ka`i gi.

Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. Antifole. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. no zna~eweto. se murti{. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. .Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. Adrijana Da. prostete. ni dopir mil za tvojata raka. zete. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. da. ma`u moj. ne deli se ma`u moj od mene. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. i bi go skr{il baraj}i razvod. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. jas ne sum Adrijana. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. sakan moj. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. Lu~ijana Bo`e. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. ne te gledam. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. krvta mi se me{a so besramen razvrat. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. od kade. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. za ~ista da ostanam a ti ~estit. Antifol od Sirakuza La`e{. mom~e. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. sam od sebe. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. pa da vidam. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. podlecu. ne me poznava{. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. ni zgolemena ni smalena. ne go sfa}am. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. znaj. I od kade sega. nasmevkata za druga ja ~uva{. ne sum `ena ti. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. Znam deka mo`e{. velam. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. Oh. kolku si se izmenil. nekoj ni mafta. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas.

gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. tuku i v misli i na lik. du{ata mi te`i. isto ko i jas. taa me java a jas gledam belo. govorime so ve{tici. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. Dosta glumev budala. Lu~ijana More magare si stanal celo. ligavec mi dremi{. Dromio zastani na vrata. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. mov. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. ko trut. i ako ne{to od mene te trga. troskot e toa. ili pirej prgav. ova e ma|epsana zemja. glupavo sum tael. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. ko taa mene i jas nea bi ja znael. {to na son }e te pie. gospodaru. ako nekoj pra{a za gospodarot. pol`av. gu{i. duhovi. bo`e moj. bog neka ni se smili. ne gazi me u{te i so svojot prezir. neka go stavat ru~ekot. Taka e magare sum. eve. Lu~ijana Dromio. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. Dromio od Sirakuza To~no. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. inaku. Dromio od Sirakuza Ne. ti si dab a jas loza ma`u moj. Otkako zamina.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. me kori mene. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. se fa}am za rakavot tvoj. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. mesto da odgovori{. }otek na mrtvo ni sledi. Odime gospodine na ru~ek. osven. gre{nik sum gospodi. . Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. jas. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. Mom~e. |avol da te zeme. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. }e ru~am so tebe gore. zarem ne. i slaba bidej}i. Dromio. Ma`u.

Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. . da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Antifol. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru. Lu~ijana Da ru~ame. na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Umot neka ne te stega. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. vremeto si bega.

Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. Xeni. zaklu~eno? Odi. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. kretenu stoko bedna. jas si znam toa {to go znam. Brigita. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. dobredojde kralsko sigurno vi sledi. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum.) Antifol od Efes Prosti za ova. (Od vnatre. Marijana. Antifol od Efes No gospodine. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. mnogu da mi vredi no. [to.) Mamlazu. gospodine. Baltazar. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. ete ti pomin. Dromio od Efes. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. kowu. Ka`i pijanico. gojdo. ~isti se ne vredi{ ni za edna . Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. Ha. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. Ko`ava da e pergament. Antifol od Efes Da. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe.

bravo Lucija. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. dojdi utre! ^uvte {to treba.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. a {to imam od niv? Samo beda kutra. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. . Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. Nego ve}e ni{to ne go pere. Aha. gospodine? Ako si Lucija. udrete! Docna e. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. Lucija Lucija (Od vnatre. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. otvoraj ve}e edna{. rekov. i rabotata i imeto mi gi ukral.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Trtore{ke. probaj. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. Taka ka`i mu. dobro go zezna. se vikam Dromio. Magla. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine.

116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. ko da mu fali {tica. Nadvor pa nadvor. }e ve storam ‘r{um. najdi druga da ja davi{. Antifol od Efes Donesi ne{to. vnatre kola~iwa topli. Dromio od Sirakuza Vidi go. a ostanavme bez niedna. Komarecu. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. samo pragov da se mine. odrana lija. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . Dromio od Sirakuza (Od vnatre. Dromio od Efes ^ivija.) Samo probaj. ponudete im gozba izvonredna. Dromio od Efes Sega gospodaru. Koga }e se bri~at komarcite. (Izleguva so Lucija. ]e vlezam na sila. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. mora da & vrati{. gospodaru. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. ~ivija. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. vratata }e ja skr{am. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. sakam edna{ vnatre. Mrdni ~oveku. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen.

}e bidam vesel. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. Brzni. (Na Anxelo) Odi. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. Antifol od Efes Me ubedivte. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. vo Bodlikavo prase. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. I taka so {egava skapo }e projdam. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. gospodine. te molam. `estoka a ne`na. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. Antifol od Efes Da. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. belki tamu }e me primat. Ubeden sum gospodine. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. i pokraj gnevot. poslu{ajte me. So sila ako vlezete sega. donesi go. ]e zaminam mirno. |erdanot. donesi go. sred bel den {to se veli. Za eden ~as gospodine }e dojdam.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. . }e jademe kaj nea. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. ]e jademe ba{ tamu. te molam. {to veruvam e gotov. taka ku}ata se vika za inaet ba{. Zatoa. smernosta. umna.

i gledaweto se isto. A `enata lekoverna. pej. slatkore~iv. zborot lo{. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. neveren iako. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. Antifol Sestra na sestra ti. obodri ja. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. draga.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. sonce {to zra~i{. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. . gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo .postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. vo moreto solzi na tvojata sestra. od porokot pravi doblest {to vredi. ne fali se javno. kon zborot va{ plitok. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. bidi fin. no po znaeweto. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. u~i go grevot vo svetec da se kali. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. tap i plitok otkrij mu go sega. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. Lu~ijana Zna~i sestra mi. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. na umot moj temen. O. si ja dal gospod. ne losti me sireno da se davam. ~arite. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. dlaboko e smerna. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. Zatoa zete. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. dve zla pravi. Lu~ijana Ne vikaj me draga. Sestra mi ti e s#.

ti si ti. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. bi polagale na va{iot kow. ti si moeto mom~e. Daj mi raka. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. Antifol od Sirakuza . ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. onaa {to polaga pravo na mene. {to me progonuva. gospodine. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. Mnogu po~ituvano `ivotno. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. i pripa|am na edna `ena. Takvo za koe. Lu~ijana Toa e gospodine. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. pred da zboruva{. Vleguva Dromio od Sirakuza. mora da se izvini{. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. na srcevo srce milo. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. ve}e nade`. (Zaminuva. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. {to veli }e me ima.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. Lu~ijana Navistina gospodine. vo rajot yvezda. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. no jas te qubam za vek }e te zemam. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. ne sum pri sebe.

Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. Antifol od Sirakuza . tolku e od kolkot do kolkot. gospodine. Zo{to? Za{to se poti. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. Toa go otkriv po mo~uri{tata. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. na nejziniot nos ukrasen so rubini. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. Indija? Dromio od Sirakuza O. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. vooru`ena i buntovna. gospodine. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. Antifol od Sirakuza A Amerika.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. manata e vnatre{na. i u{te e trkalezna ko globus. na nea mo`am da najdam razni zemji. To~no na dlankata od nejzinata raka. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. gospodine. na zadnikot. ne ja vidov.

gospodine.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. od du{a za `ena ja ne}am. Za vas go pravev. a jas. izraduvajte ja `ena vi.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. srce ~elik pes }e me store{e. znam. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. da vrtam ra`ni celi. zatoa moram da zaminam vedna{. Holandija? Dromio od Sirakuza E. golemata bradavica na levata raka. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. . da prostite. Antifol od Sirakuza Za mene. taka se vikam. (Vleguva Anxelo so |erdanot. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. Anxelo Znam. (Izleguva).) Anxelo Gospodine Antifol. Anxelo Ne edna{. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. I da zavr{am. Antifol od Sirakuza Da. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. tuku stopati. tolku nisko ne gledav. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. Eve go |erdanot. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. I ~inam da nemav gradi tvrdi. gospodine? Ne sum go pora~al. bemkata na vratot. taa {to ma` svoj me vika. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. Odete doma. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. ne dvapati. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. me nare~e Dromio. zbogum. gospodine. (Izleguva.

ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod. da begame od gradot.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan. .

^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. a `ene mi. vedna{ da mu isplatite. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. Gospodine. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. zatoa. no jas mnogu ne navaluvav. bidete dobar.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. sre}a eve go zlatarot. No. i ne bi ni sega no ete. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. eve go. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. (Zaminuva. Antifol od Efes Ne. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. Te molam. Anxelo i Xandar. po priemot vedna{ }e vi plati. mo`e }e zadocnam. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. Sepak trkni. ne povelavte da dojdete. a ti kupi ja`e. Anxelo [egata nastrana. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. Ve molam. dolgot }e ti go vratam. kupi ja`e i doma donesi mi go. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. gospodine. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. odnesete go vie. gospodinot. . Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. doa|a.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. odnesete go |erdanot. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. so blagodarnost. da pojdeme do domot negov kaj{to. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. [to e. Dromio od Efes Po vas gospodine. Vie dobro me poznavate. gospodine. ~udno: viknete ja igumenijata. (Eden od stra`ata odi po igumenijata. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. Vojvodata Egeon Ba{. gospodaru. A ti Dromio? O. nema{e vaka prisebno da zboruva. Egeon Gospodaru. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. gospodine. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. mu bev samo vrzan pa` no toj. Barem ka`i. Mom~e. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. Da e lud. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. gospodaru. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. prstenot e nejzin. ka`i {to saka{. molam za zbor. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. odvrzan ~ovek. spolaj mu. i prstenot toga{ mi go zede.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. Site ste so lunki. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno.) Egeon Najsvetol vojvodo. Metresata To~no. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. Antifol od Efes Taka e. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. sosem poludeni. .

Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. nevozmo`no e da gre{am. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. Svedocive stari. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. toa mora da go pomni{. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. ti tvrdam. ne terajte me od ovde. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. navistina ne. gospodine. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Ve molam.142 Dromio od Efes Ne. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Dromio. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. a kanalite na krvta smrznati se do negde.) Igumenijata . (Site se sobiraat okolu niv. Antifol i Dromio od Sirakuza. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. Ili mo`ebi sega. Dromio. (Doa|aat Emilija. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{. gospodaru moj star. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. Siraku`anine. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. Sepak. naredi mu da si odi. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca.

ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Vojvodata Zastanete na strana. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. me nare~e zet. gospodaru. dali prvobitno dojden si od Korint. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. [to stana potoa so niv. nego. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. na toa jas velam ne. va{iot slaven ~i~ko. Antifol od Sirakuza Ne. A ovaa ubava blagorodni~ka. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. Dromio od Efes A so nego i jas. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. . Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. gospodaru moj. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. Od Sirakuza.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Zboruvaj Egeon star. ako si taa. (Na Lu~ijana. ne znam koj e koj. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. Antifol. Taa i brodolomot go pomni. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. ~estita damo. nejzinata sestra.

gospodine. Posle tolku dolga taga. Anxelo To~no gospodine. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. Jas sum tvojot gospodar. Trieset i tri godini stradav za vas. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. Dromio od Efes Ne. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. Toj mene mi se obra}a. vie kalendari na ra|aweto nivno. (Si odat dvata Antifola. mojot pa`. Vojvodo. sin~iwa moi. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. ne velam ne. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. I mnogu vi blagodaram za gozbata. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. po mene ne. ne velam ne. mora da mi go dadete onoj dijamant. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. poveli sega vo opatijata. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. Dromio. Toj e sloboden. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. no mislam ne ti gi donese toj. Antifol od Efes Eve.144 Antifol od Sirakuza To~no. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. sinovi moi. za ovoj |erdan me uapsi. ma`u moj. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. a ti si bil jas. ne. pregrni go brat ti. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. Gospodaru. zemete go. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Antifol od Efes A ti gospodine. raduvaj se so nego. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. Vojvodata Nepotrebno.) .

Dromio od Sirakuza Posle tebe. Dromio od Efes E. ti si postar. }e mi bide snaa a ne `ena. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega. taa zna~i. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. . mesto tebe ubavo me nagosti. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. toa ne se znae. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. Na svet dojdovme ko brat i brat.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

prosec na Bjanka Hortenzio. pomalata }erka na Batista Gremio. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. prosec na Katerina Grumio. Lovci. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. star gra|anin na Padova. prosec na Bjanka Lu~enco. gospodin od Piza. gospodin od Verona. opakata. sluga na Lu~enco Vin~enco. bogat. prosec na Bjanka Tranio. bogat gra|anin na Piza. postara }erka na Batista Petru~io. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. li~en sluga na Petru~io Kertis.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. bogat gra|anin od Padova Katerina. gospodin od Padova.

.

izmamen. osobeno {to. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. pome|u 1592 i 1594 godina. najverojatno. gruba. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. Napi{ana e. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. Tretata prikazna. . preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. e vrzana so Bjanka. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. po obi~ajot {to toga{ vladeel. vsu{nost. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. Vtorata. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. od pristojna distanca. avtorot imal mo`nost. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. podzapletot vo tekstot. edna ne mnogu izvorna tema. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. Komedijata se sostoi od tri dela. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. polnokrvni likovi. Za `al. plasti~ni. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. klu~na prikazna.

.

Prviot lovxija Ama i Belko. go znam jas zakonot. Samo neka dojdat.) Toga{ ne si so site. ma{ko. ku}o edna bez }eramidi. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. Ne mrdam ni peda. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. za mene toj e podobar zagar. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. blada{? Aj kr{i glava tamu. . legni si. Da ne e poln toplo pivo. (Zaspiva. gospodaru. Utre sakam pak da odam na lov. Yirni malku vo istorijata.) (Zvuk od love~ki rogovi. gospodaru. Da e tolku brz Am~o. bi go cenel kako cela duzina takvi. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. pod nego }e mu bide ladno. Neka zdivne [arko. Veruvajte mi.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. i~ ne mi e gajle. No dobro narani gi i gri`i se za site. Zatoa muckos zatnios. ti nareduvam. mori. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. kutriot pes cel se peni. kako e zaspan. }e viknam policija. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. gospodaru. vardi gi zagarive dobro. Prviot lovxija Sekako.

) Dobredojdovte. odvraten ti e likot! Momci. momci. Ako ka`e ne{to. sinot najstar na selanecot go ima igrano. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. Gospodarot Neka vlezat. [to mislite. grozen. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. Ova storete go. drug bokal neka nosi. Glumcite Vi blagodarime. bidete na {trek i so dlaboka. Prviot lovxija Gospodaru. (Go nosat Slaja. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. Ovega ovde go pomnam. (Vleguva slugata. v krevet da go odneseme sega. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. taka }e odigrame. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. ko pusti sni{ta. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. pa neka go pra{a {to saka da nosi. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. vi tvrdam. Zvuci na truba. Gospodarot Ko ubava me~ta. Gospodarot Od s# srce. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. (Izleguva slugata.) Mom~e. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. gospodaru. (Vleguvaat glumcite. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. so prstewe na prsti. re~ete mu deka soni. trkni vidi koj trubi. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. vo svilena ruba da go vovreme. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. ka`i! Slugata Glumci. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. napravete go so usul. gospodaru. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. .Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. Zemete go i {egata neka bide svetska.) I koj e.

najponizen vo likot. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. oddavaj mu po~it. vodi go kaj pijaniov v soba. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. Prviot glumec Ne berete gajle. odnesi gi pravo v kujna. (Izleguva slugata.) Mom~e. mom~e. (Izleguvaat. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. neka gi najadat i napijat dobro. glasot. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo.) . najqubezen na usta. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. odot na edna dama. (Izleguva slugata so glumcite. ne sakam da zbesne. Odam da im dadam sovet. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. gospodaru. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. zatoa vi velam. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. ti odi kaj mojot lakej Bartol. 1 Gospodarot Taka e.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. Ka`i mu. nemojte da se smeete. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. Obra}aj mu se so “madam”. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. Gospodarot Odi. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. odli~no izigrana rolja. zavodlivo neka go bakne.

) Slaj Ebavi tikvarite. oti gi tera ludosta va{a ~udna. seti se na rodot. pobrzi od srna. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. zaradi ova slugite vi se ta`ni. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. nekoi so ali{ta. dali ne me znae. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. po ra|awe ala{verxija. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. O lorde blagoroden.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. Prviot sluga Saka{ vo potera. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. dajte edna bira. vleguva i Gospodarot. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. nekoi so bokal. da. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. ~orapi kolku i noze. gadni sni{ta. po obrazovanie vla~ar. debelata kr~marka od Vinkot. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. tloto }e go postelime so cve}a. Da ne si za muzika? Slu{aj. nekoi so legen i drug pribor.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. . Tretiot sluga Prviot sluga O. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. ~evli kolku i stapala – more ne.

Prviot sluga O. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. Toga{. stariot Xon Neps. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. Eden od slugite mu podava na . I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. i u{te edna krigla od onaa bira. slu{am. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. nekojsi Stiven Slaj. velevte deka ve isfrlile nadvor. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. Gledam. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. Slaj Da. lorde. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. navistina jas sum lord. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. @imi o~ive. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. i Kitereja cela skriena v rasje. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. grkot. govoram. gospodaru. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. ama re~enoto be{e mo{ne ludo.

od s# se pretura ovde. sle~i se i legnuvaj v krevet. }e slu{am. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. Taka se vika. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. Gospo|o `eno. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. barem do zajdisonce. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. zatoa prosti. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Neka igraat. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. (Izleguvaat slugite. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. Lakejot Gospodaru blagoroden. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. Ne e komendija To~no. na vesta deka ste ozdravele. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Vaka stojat rabotite. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. gospodaru. Ostavete n# sami.) Glasnikot Glumcite. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. . od ova }e nema{ zijan. ili ako ne saka{.) Gospo|o. Slaj Toa odli~no go znam.) Slaj Fala ti. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. (Vleguva glasnik. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. Slaj Dobro. Slaj [to e mnogu mnogu e.

Dojdi gospo|o `eno. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. mnogu poprijaten xumbuz.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. Slaj Pa da vidime. . doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. Slaj Kakov.

Samo. Tranio Mi perdonato. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. Horetenzio. Lu~enco Fala ti. lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. od lozata na Bentivoli.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Vin~enco. moj gospodaru velik. Apsolutno se soglasuvam so vas. ve molam. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. dobar gospodaru. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. toj li~en raj na velikata Italija. Tranio. u~ete samo so volja.) Batista Gospoda. Tranio. Logika poka`ete so prijatelite va{i. prosec na Bjanka. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola.) Lu~enco Tranio. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Piza. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . Gremio arlekinot. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. So eden zbor. molam. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. mo`e povorka za do~ek. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. gopodaru. pove}e ne zdodevajte. da ne bideme stoici i kladi. mi dava{ dobar sovet. Sinot na Vin~enco. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. Ama ~ekaj malku. Zatoa.

Lu~enco Slu{aj Tranio. ajde. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. }e ~itam i ve`bam sosem sama. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese.) (Izleguva Bjanka. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. mila Bjanka. Bjanka Sestro. ponizno ja prifa}am va{ata volja.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. Hortenzio. Taka re{iv. gospodaru.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. gospoda. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. instrumenti i poezija. Gremio Pa da stane popara. . Tatko. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. ne`na. Minerva govori niz nea. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. Ajde. vlezi vnatre.Bjanka. Tranio Ba{ taka. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. No ako se ma`am. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. (Vleguvaj Bjanka. da go ispolnam ona {to go rekov . Pregruba e za mene. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. Katerina Ve molam tatko. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. I ne bidi ta`na zaradi ova. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. Mol~i Tranio.

Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. @enskata qubov e tolku mala. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. Se soglasuvam. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. }e se najde nekoja dobra du{a bratko.) Gremio Pustinata fati.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. }e se o`eni so nea. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli.. ne? [to. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. Hortenzio. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. smeam. }e go ispratam kaj tatko &. siwor Gremio.) . Hortenzio. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. moj sovet e. A sega zbogum. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. vo pravo si. i jas }e si odam. Sepak. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. Ti Katerina. Misli{. (Izleguva. Obajcata ne go ispekovme lebot. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. gospodine. Odime. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. Gremio? Gremio Koja rabota. Gremio Da. Zbogum. Koj poprv nemu nevestata. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. Gremio Jas velam |avol. Gremio Ne znam. i ako na vreme ja nabasame. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi.) Katerina [to. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. No. Hortenzio Isto i jas. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. [to veli{. da najdeme ma` za nejzinata sestra. Hortenzio Jas velam ma`. a. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak.

dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. Pomagaj Tranio. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. ~uv gospodaru . Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. No ete. . gospodaru. skoncentrirajte se da ja dobiete. Na lice & vidov ubavina slatka. Tranio. gospodaru. Tranio Gospodaru. za{to znam deka saka{. skromna moma. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Tranio Opaa. Tranio ^uv. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. Gospodaru. Tranio. za{to so prekor srceto ne se ~isti. Lu~enco Ama surov tatko. ka`ete mi. dodeka se {laev i gledav od strana.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. Lu~enco O da. Lu~enco Isto i jas. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. zna~i vreme e da go slezam na zemja. Prodol`i. Tranio Gospodaru. oti znam deka mo`e{. Ve molam razbudete se. deka goram. kopneam. ova ne e vreme za prekor. Sovetuvaj me. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. ova me te{i.i ve}e s# smisliv. Ako taa moma ja qubite.

zaradi moeto begstvo.) Eve go apa{ov. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. Tvojot drugar Tranio. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. (Vleguva Biondelo. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. gospodaru. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. Tranio sega Lu~enco e stanat. Blaze si mu. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. Toa e va{iot plan. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. smiri se. mesto mene. kako {to treba. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. prijatelite da gi prima. da go dr`i domot. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. takva e va{ata volja. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. No mom~e. za da me spasi. smisleno e. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. Tranio. . Tranio Potrebno e. gospodaru? Ni malku. Biondelo. Mom~e. ti nareduvam. Lu~enco Zna~i bidi ova. Tranio oti Lu~enco qubi. Slu`i go ti nego. Kamo i jas da stanev. mojata pozicija. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. Na kratko. da u~i. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Tranio. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. }e go dr`i{ domot. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. tebe }e te slu`i. kaj be{e do sega? Biondelo Da. sega go imam vo celost. [tom dojde Biondelo. vedna{ presle~i se. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. Gotovo.

ova e sigurno negovata ku}a.) Prviot sluga Gospodaru. (Go tegne za u{i. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. Ovde Grumio. dobro e. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. Grumio Da vi udram edna. velam. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. da stane{ eden od proscite. udri mi ja ovaa porta. za kratko zaminav od tebe. mom~e. {to sum jas. gospodine.) . udri mi edna ovde ma{ki. za da vi udram edna. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. velam. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. Slaj Kimam. {totuku po~na. Ba{ bi sakal da e svr{ena. Sedat i gledaat. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. udri velam. da odime.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. kimam `imi sveta Ana. vikaj me Tranio. Lu~enco Tranio. gospodine? Zo{to. da gi vidam prijatelite vo Padova. Slaj Genijalna rabota ti velam. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. gospodine. Grumio Da udram. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. gospodine? Petru~io Gadu. 5Dobro e. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. 6 Verono.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata.) Petru~io Na samo. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija.

iako. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. toga{. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. Stani. da go tepav u{te kako mal. Hortenzio Petru~io. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. Dobro dojdovte vo mojot dom. od merata nadvor. tatko mi. veruvaj mi bogata e mnogu. stani. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. Con tutto il cuore ben trovato. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. vo aut? 7 Kamo sre}a. molto honorato signor mio Petruchio. Hortenzio dobar. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. veren. udri mi ovde. velam. smeam li. bez zaobikoluvawe. Petru~io Kopile {vrknato. mil prijatele. vaka rabotite stojat: Antonio. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. va{iot star. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki.) Hortenzio [to e. ti davam sovet. gospodine. bri{i. Gledajte. od srce se raduvam na ovaa sredba. du{a bi dal. . Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. izgoren.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. Hortenzio Smirete se. kopile edno apa{ko. tvrdam. Grumio Ne. Grumio. siwor Hortenzio. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. ili zatni se. bapni me ovde. jas zad Grumio stojam. ]e ve smiram vedna{. Na kratko. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. n# najdovte sred kavga. udri mi ja ma{ki. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. “Mom~e. veruvaj mi samo }e me pcue{. sega toj za Grumio. dobar sluga Grumio. gospodine. Petru~io. neodamna umre. A sega ka`ete mi. gospodine. bo`e. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. (Vleguva Hortenzio.

Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. Petru~io Mol~i Hortenzio. ubava i mlada. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. Petru~io. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. Grumio Ete. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. za nego toa ne e ni{to. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. gospodine. Hortenzio Petru~io. a manata golema e mnogu. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. . }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. Vi velam. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. gospodine. Ne go znaete vie nego. se podrazbira deka e i sre}no.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. malku zborovi treba.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. vi velam. gledate gospodine. stara ko Sibila. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. v lice vi ka`a {to misli. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. i zatoa. Vi velam. duri ne ja vidam. mora da dojdam so tebe. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. bidej}i ve}e zagazivme dosta. me|u prijateli kakvi {to sme nie. ako samo malku mu se opira. Mo`am. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. Edinstvena mana. Grumio Ve molam. bogata mo{ne. so najgolemiot akrep na svetot. mami~eto ima da & go raspla~e. Vi tvrdam. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Vi velam. Hortenzio ^ekaj Petru~io. Ama koga edna{ toj }e po~ne. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. pa i polo{a u{te. najmalata }erka. odgledana navistina ko velmo{ka prava. gospodine. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. koga bi go poznavala kako mene. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. pu{tete go da odi duri e na svoite. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. da ti pomognam da dojde{ do `ena. Oko ne sklopuvam Hortenzio. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena .

a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. svrtete se. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. dobro? Me sfa}a{. u~enost.) Gospodaru.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. Petru~io. ti velam. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. gospodaru. Hortenzio Dobro e. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. Nekoj doa|a. po u~enost i odnos dostoen na nea. glupost. gospodine. da se trgneme malku na strana. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. ti tvrdam. tolku si mo}na! Grumio O. Grumio. 8 Gremio Mnogu dobro. Gremio Dobar den. Pokraj. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. osven ako i samiot ne ste u~en. Hortenzio Grumio. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. gledaj. Gremio O u~enost. siwor Gremio. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. [to }e & ~ita{? Mol~i. glupost. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. ubavo da gi podvrze{. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. psst! Dobar den. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. Toa mi e sopernikot. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. siwor Hortenzio. Grumio [to i da & ~itam. Ja pregledav listata knigi. ej? Hortenzio Mol~i. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. mom~e. Grumio Ubav fraer. . mnogu dobri. na~itan vo poezija i drugi knigi. Slu{aj. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. pr~ nad pr~ovite.

ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. Gospodinov ni dojde kako pora~an. pobudalen. Grumio . kako besnee ko poten. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. dobro e. gospodo. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. Gremio I }e gi pokrieme. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. slu{aj. ne gledam tuka pre~ka. i toa prijatelski ~uj me. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. za negovo i za na{e dobro. Slu{ni me. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. bogatstvoto mi e `ivo. ako uslovite na{i mu se arni. razgneveno seto. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. storeno. Tatko mi e mrtov. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. No ako ti stiska. Ako ova e s#. sin na stariot Antonio.) Hortenzio. Gremio Re~eno. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. site do eden. opaka pr~la. pod uslov da uspee. mislam. Hortenzio. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. fr~ewe na kowi. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo.

Biondelo. gospodine. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. gospodine.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. ako bez zbor vedna{ fatete xade. gospodine. dobar den. Hortenzio . pravam nekoj zijan? Poleka. gospodine. Na nego. ajde. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. Tranio Gremio A od kade. gospodine. Brgu }e papsa. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. vi se molam? Da ne mislite i na nea. samo malku. Gremio [to. Lu~enco Dobar po~etok. Tranio. Hortenzio Gospodine. Od kaj {to mi dade. Biondelo. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. gospoda. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. vrni. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne.

zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. 9 . Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. Petru~io Gospodine. velam jadi i pij na moja smetka. gospodine. Hortenzio Gospodine. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. Petru~io. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. predlogot e petka. Tranio Gospodine. dozvolete ne{to da ve pra{am. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. slu{nete go ova. Gremio Da. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. prvata e za mene. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. Petru~io Gospodine. ne gibajte ja nea. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. prijateli. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. dobro govorite i razbirate Gospodine. ve molam. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. za toa bez gajle. gospodine. kako i site nas. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Tranio Ako e s# taka. no dve slu{am deka ima. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci.

I toa bez gluma. taa mora da se ma`i. (Tr~a po Bjanka. saka{ da `ivee{ vo rasko{. Zatoa. i seta ruba. sestro. Toa me vadi od pamet. Katerina Od site tvoi prosci. te molam. Odvrzi mi gi racete.) (Vleguva Batista. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. naredi {to saka{. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. (Izleguva Bjanka. zarem pred moi o~i? Bjanka.) Bjanka Dobra sestro. (Ja udira.) Katerina [to. pravej}i od mene robinka i plenik. ne rezili me mene ni sebe. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. sestro. sramota. Katerina Ako ova e majtap. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. trgni se. Gremio e toj {to go saka{. Bjanka Veruvaj mi. nejze ostavi ja na mira. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. pla~e.) Batista [to. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. taa vi e bogatstvoto. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. Katerina Ti si al~na. . zna~i s# drugo bilo majtap. }e ja stol~am. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. sega gledam. zarem mi branite? Aha. Kutro devoj~e. Katerina La`e{ su{i{. velam. sestro. Da. begaj. zdolni{teto duri. Odi zemaj ja iglata.

Mnogu ste smeli. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. prekrasnite osobini i blagiot odnos. gospodine. Jas sum velmo`a. taa ednostavno ne e za vas. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. gospodine. Katerina {to se vika. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. gospodo. Prifatete go ili navreden }e bidam. Vi velam. Gremio Pozavieno. dobar gospodine. gospodine. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. Vedna{ rabotam. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. gospodine. . od Verona. pu{tete me samo. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. [to mislev rekov. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. ve molam dozvolete ni i nam. vo Mantova e roden. Dobrodojdeni ste zaradi nego. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. kom{ija Gremio. a i toj zaradi vas. Petru~io Ne sum. siwor Gremio.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. Dobar den. Gremio So seta po~it. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. dosta znae. Batista Dobro go poznavam. ama kaj mene nema trte-mrte. Se vika Licio. Batista Dobro utro. Od kade ste. Petru~io. Ve molam. siguren sum. Batista Dobredojden ste mi.) Gremio Dobro utro. (Izleguva. siwor Gremio. kom{ija Batista. Petru~io I vam.

mojata rabota ~ekawe ne trpi. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. (Na Tranio. edinstveniot naslednik na negoviot imot. mi izgledate za stranec. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. prifatliv dar. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. Site ste mi mili gosti. toga{ mnogu }e vredat. Kom{ija. siwor Gremio. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. polovina od seta zemja. sin sum na Vin~enco.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. Ej. Hortenzio. otkako mojot koren }e go doznaete. S# {to baram e. (Izleguvaat slugata. mom~e! (Vleguva sluga. (Na Hortenzio. dobar Kambio. Dobro mi dojdovte na gosti. jas treba da se pravdam. Petru~io Siwor Batista. Dobro go znaevte tatko mi. gospodine. (Na Lu~enco) a vie knigite. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at.) Ama dobar gospodine. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. Biondelo. Lu~enco. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. Se vika Kambio. I u{te da gi slu{aat dobro. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete.) Mom~e. Ako gi prifatite. Batista Iljadapati fala. siguren sum.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. gospodine. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. Ve molam. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. . vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. a niz nego i mene. molam? Od Piza. nema {to. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Dobro mi dojdovte. Batista Mnogu mo}en vo Piza. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. Zatoa ka`ete mi. gospodine. prifatete gi negovite uslugi. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra.) Lautata zemete ja. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . nema {to. Mnogu imam slu{ano za nego.

sega ja sakam mnogu pove}e od napred. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. da. Pratete mi ja.) Batista [to e prijatelu. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. Saka da u~i i blagodarna e na toa. takva mi treba. nema {to. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. petpare~ki svira~ me nare~e. Petru~io Da. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. Za{to vi velam. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. Petru~io Toa e sitnica.) ]e ja ~ekam ovde. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Ako po~ne da pcue. ve molam. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Petru~io Vesela `enska. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. Siwor Petru~io. zadrogaz i {to u{te ne. toga{ veruvajte. Ako po~ne da se murti. dedo. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. (Izleguvaat site osven Petru~io.

so }erka mi? Petru~io Uspeav. ubava promena bakni me. Gospod da te blagoslovi. na samo. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. ]e dademe prsteni. Daj mi raka. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. Spremaj gozba. Gremio i Tranio Amin. Petru~io. Ako odbie da se ven~a. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. siwor Petru~io.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. Petru~io Dedo. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. samo dajte raka. Kate. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. dedo. pokani gosti. vo nedela sme ma` i `ena. nabli`uva nedela. opaka e oti e mudra. gospodo. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas.) Batista [to napravi. gospodo. jas nejze ja izbrav. Ako mi re~e da fa}am magla. zaminav za Venecija. pri}e. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. poprvo }e te vidi na . Ako e opaka. O. Gremio i Tranio. `eno. Svedoci sme nie. Petru~io Dedo. Zboruvaj Petru~io sega. vereni ste. Kate. Petru~io Trpenie. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. Batista Ne znam {to da re~am. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. O. velime. (Vleguvaat Batista. za Venecija odam. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. znam Katerina }e bide nevesta za merak. Ako nie sme zadovolni. zbogum. Petru~io. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. Vi velam. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. No eve ja ide.

Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. turski perni~iwa so biser opto~eni. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. bide samo moja. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. seto e nejzino ako umram. takva dobivka sakam. vozrasta e taa {to hrani. a sega mene slu{nete me. da ne ve zdoboli. gospodo. Tranio Prvo. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. gospodo. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. Batista. Skakulec eden. Tranio Ti si belobrad. Po delata treba da se sudi. ja }e }arite. za pomalata }erka. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. No sega. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. Batista Mir da ima vo brakot. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. trgni se. ete. draperiite site se original Tirski. ja po moriwa }e skapi. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. qubovta tvoja smrznuva. zavesi od Venecija so vez od zlato. [to. Malku sum podostaren.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. Gremio A tvojata pr`i. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. kako {to znaete. baldahinite i ruvo od najdobro platno. Toa taa }e go ima. Sporot jas }e go re{am. plus gemija edna . ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. skapocenite ali{ta. Gremio. priznavam. Gospodine.

Naumiv za gospodarot da storam dobro. A toa e ~udno. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. a jas mlad. drugo nemam. [to. {to }e bide la`en Vin~enco. vi blagodaram na dvajcata. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. Toj e star. Ako ti se dopa|am. }e me ima mene i s# moe. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. sosedu dobar. inaku. A sega odam. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. ako ne. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata.) Sega ne ti se pla{am. Zbogum. Neka tatko vi garancija & dade. gospodo. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. (Izleguva Batista. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. Ova & go davam. prostete za ova. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. Mom~e nedodelkano. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. Gremio gubi. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. (Izleguva. toga{ Gremio }e ja ima. pa taa e va{a.) . ako umrete pred tatko vi. mo`ni se i takvi ~uda. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. dva broda i dvanaeset novi galii. ako garancijata ja donesete.

. jas sum Lu~enco . si go na{timav. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate.regia. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. Hortenzio i Bjanka. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. odredeno vreme. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi .^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco.Hic steterat. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. Hortenzio Gospo|ice. sin na Vin~enco od Piza . Hic ibat. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. za da go izmamime stariot degen.Simois. gospo|ice: Hic ibat Simois.hic est. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. pimpirlio u~ena. Bjanka Prevedete. e mojot sluga Tranio . Lu~enco Vidi go ti nego. Ama si drzok. Bjanka Gospodo. hic est Sigeia tellus.Priami. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. Za da nema pove}e kavga. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. kako {to ve}e vi rekov . Hic steterat Priami regia celsa senis. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . uvredite nema da gi trpam. da sedneme. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. taa e patron na nebesnata harmonija.Sigeia tellus.

Lu~enco Fal{ira dolu. ne nadevajte se premnogu celsa senis.Hic steterat Priami. daskali{te. U~itelu dobar. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. vnimavajte da ne n# slu{ne . @imi s#. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. Skala sum jas. ne vi veruvam . no se somnevam sega. Lu~enco Nemojte. dobro }e te vardam. ne ve poznavam . Sega Licio. po pradedo nare~en taka. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca.hic est Sigeia tellus. vi se molam. temel na sekoja skladnost. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. inaku. tvoj e redot. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. sega mi e na{timan. Hortenzio Gospo|ice. ve molam. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. Sol la eden klu~. velam. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. . Uf! Gornite `ici. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. Otsega. ne lutete se.) Gospo|ice.regia. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. (Vleguva eden sluga. Lu~enco Ne bidete picajzla. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. Hortenzio Ako. apa{ov ja {meka mojata qubov.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. za{to navistina Ajant bil Ekid. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. ne o~ajuvajte. za toj somne` bi se raspravala u{te. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Hortenzio Ama dobro.

[to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. (Izleguva. u~iteli mili. protiv mojata volja. Moram na sila. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa.) Siwor Lu~enco. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. sepak ~esnost od srce mu blika.” Tranio Trpenie Katerino. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. Bjanka. Lu~enco i drugi so slugite. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. prijatelite bi gi viknal. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. da ja dadam rakata. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. Te vidov li na ruga Hortenzio. bi go zaka`al denot svadben. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. znam deka mudrost vo sebe ima. (Izleguva. na eden lud silexija. }e si zeme druga. baven na `enidba. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro. Tranio. Iako e grub. prebrz na prosidba. trpenie Batista. No Bjanka. gospo|ice. gozba bi spremil. nastran bandit. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. Zbogum. Katerina. Svadbata e utre.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista.) . Gremio. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite. (Izleguvaat Bjanka i slugata. iako e {egaxija. Moram da odam.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde.) Batista Bjanka Gospo|ice.

. grbot klapnat. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. pripa|a od vrtoglavica. gospodine. nafrlena so mozolki.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. nosi star. akrep.) Biondelo Gospodaru. raskapana i crvjosana. na starata palarija mesto per~e. a `enskiot kai{ od somot. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. (Vleguva Biondelo.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. gospodine. remenot na{ien od {est par~iwa. modra xiger od `oltica. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. so ralo iskinati ~izmi. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. nozete rahiti~ni.u{te boluva od {ap i ligavka. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. Negoviot lakej. skukulena. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. ispri{tena. a go podvrzal edniot so crvena. niz nozdrite & te~e slina. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. ne te obvinuvam za pla~ot. drugiot so sina krpa. nepcata podueni i krvavi. babuwosana. gospodaru. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. drugata so vrvca. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. Obi~no e skromno doteran. ednata so toka. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. `lezdite pote~eni. opremen re~isi kako i negovata kobila. kobili{teto is~a{eno . Batista Ne.

Batista Pa toa e edno isto. Ama gospodine. Nemojte vakov nevestata da ve vidi.) Petru~io Eeej. mislevme }e ve nema. Petru~io Ne sum dobredojden. velam kobilata mu doa|a so nego na grb. Biondelo Ne. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. prvin bevme ta`ni. gospodine. Utroto vrvi. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. Biondelo Ne gospodine. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. Tranio Ka`ete ni. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. gospodine. Tranio Se raduvam {to doa|a. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. vreme e za v crkva. Ne e va`no kako e oble~en.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. deka Petru~io doa|a. . a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. znaete deka ova vi e denot svadben. toj ne doa|a. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni.

Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. sotona lo{a.) Siwor Gremio. Gremio. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. Batista Odam po nego. gulab. lo{otija gorda. Biondelo. vragolica. Vi velam.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. Gremio Toj e |avol. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. Batista Ama vakov. Gremio Ne! Taa e jagne. Odam vakov da ja vidam. a koga }e ja imam. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. slugite.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. nevin~e prema nego. koga popot . zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. gospodine Lu~enco. da se promeni pred da odi v crkva. Tranio A taa |avolica. zerzevuli{te. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. (Izleguvaat Batista. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. ]e go ubedime nekako. da vidam {to }e se slu~i. ne veruvam deka }e ve zeme. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. ako e mo`no. Tranio More }e me zeme i oro }e igra. (Vleguva Gremio. a podobro za mene.

Batista. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. Svatovi ~estiti. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. “Sega krevajte gi. nazdravete i za mene. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. Petru~io Ne e mo`no. Bjanka. Koga go vidov toa.” re~e toj. (Se slu{a muzika. vi blagodaram na trudot. . bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. dolu na podot. vxa{en.) (Vleguvaat Petru~io. Katerina I jas te molam.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. sega celata povorka ide. svika po vino. A koga ceremonijata najposle se svr{i. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. za `al. ko{trava i retka livkala duri piel. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. Gremio I jas ve molam. makar do utre da me moli{. Ru~ajte so dedo mi. doblesna `ena.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. za goltka vino. Petru~io Epten mi e milo. “Na zdrvaje!” se dere{e. za{to moram da odam. Katerina. slatka.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. |avol da ja nosi. Ne ~udete se. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. Katerina Gospodo. no ne ostanuvam. prijateli. Petru~io Ne e mo`no. pobegnav od sram. a po mene. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva.

) Batista Neka zaminat. ne luti se te molam. Gremio ]e se lutam. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. smiri se. ne udirajte so noze. ve}e gledam. Ete. ne blabotete. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. nevesto slatka. po utroto se poznava denot. moeto doma}instvo. svatovi mili. deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. ako me saka{. veselete se. napred na svadbeniot ru~ek.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. moeto doma}instvo. Luduvajte. mojata dvi`nina. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. }e ostane oti jas taka sakam. Taa e mojot imot. Lu~enco Katerina Gospoda. neka zamine ovaa mirna dvojka. ne kokorete se. gospodaru. Po~ituvajte ja nevestata. gospodine. opkoleni sme od kratci. Petru~io Odete. mojot vol. ba{ taa ovde. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. gledate. spasuvaj ja gospodarkata. ne murtete se. Kato. ni nikoga{ ako ne}am. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. Gospo|ice. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. Petru~io O Kate. Te{ko so tebe }e se `ivee. gospoda. vadi go me~ot. mojot kow. kowot! Grumio Spremen e. mojata niva. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. jas sum gazdata na ona {to e moe. Ne. Petru~io Grumio. Katerina i Grumio. ve}e ~adi. Vratata e otvorena. (Izleguvaat Petru~io. moeto s#. mojot ambar. mojata ku}a. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. ako si ~ovek. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. }e umrev od smea. Grumio. a ludite ludo i se ma`at. Ne pla{i se. pijte. Gremio Da ne zaminea brzo. vie mol~ete. nema da te gibnat oti }e te branam. Gostete se. {to ~ekate koga vi veli Kate. moeto magare. pa da se i milioni. lumpuvajte. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. .

ajde. Lu~enco. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. prijateli.) .188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Lu~enco. (Izleguvaat. Povelete gospodo. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta.

zatoa pali koga ti velam. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. vo sekoja rabota osven vo tvojata. Kertise. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Ej. ogan. pred ovoj stud. yverot. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam. usnite }e mi se zalepat za zabi. vo site ~uknati gospodari. oj. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. Ako ne mi veruva{. mene pa i tebe. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. jazikot za nepca. Kertis. ne? Rogovite ti se dve pedi. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. `enata. a tie idat po mene da se ogreat. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. dobar Grumio. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. Kertise.zatoa lo`i.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. a sega koga e pri raka. Kertis. Ogan. srceto za rebra. doa|a . batko Kertis. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. jas sum samo peda. mojata nova gospodarka. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. Studeno e vo svetot. Kertis! (Vleguva Kertis. a jas barem tolku sum visok. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. ka`i mi kako e vo svetot? . Kertis Begaj da te nema. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. ve}e go skroti mojot star gospodar. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka.

Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. Imprimis. novostite. Grumio Ognot e ve}e zapalen. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. peharite odnadvor. Da ne me prekine{e. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. Kertis Gajle mi e za kowot. Kertis Na ti go. Grumio Eve mi ti! (Go udira. }e ~ue{e kako kowot & padna. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. odevme po edna opasna udolnica. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. zatoa. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. kako toj pcue{e. prvo. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. kako toj ja ostavi so kowot na nea. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. te molam. paja`inite is~isteni. dobar Grumio. novo. rogozinata sprostrena. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio.) Ajde ka`uvaj. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . dali gi poslavte masite. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. a taa se najde pod kowot. novo. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. Sega po~nuvam. ku}ata pospremena. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto.

stara kajlo. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. kajlo. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. Grumio. Grumio Nataniel Vikaj gi. [e}era{ot i drugite. Kako mi si. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Mo`ebi ve}e e vo . A sega. kako jas kukav. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Josif O. drugar~iwa moi nakonteni. Grumio A ne sebesi da se poklonat. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Nikola Da.) Nataniel Dobre dojde doma. Nikola. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. Filip Zdravo. neka gi is~etkaat sinite palta. Valter. dali e s# spremno. Grumio. kako & be{e uzdata ispokinata. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. S# e kako pod konec. Ete se pozdravivme. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Kertis Baram samo da & se poklonat. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. Josif. zdravo. Filip. Drugar Grumio. drugar~e. Neka se is~e{laat kako lu|e. Grumio. Grumio Da. Dobro ve najdov. kako si go zagubiv kuskunot.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. vlakno da nema na niv. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. kako kowite pobegnaa. Kertis Grumio Slu{ate. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea.

takvi se. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e.) Bidi vesela. Zatoa nemojte . dobro mi dojde. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. slatka Kate.. Petru~io Tikvar eden skoftaen. hrana. Petru~io Ovde gospodaru. hrana. sedi. vesela bidi. ne saka{e gleda{. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. da se zapoznae{ dobro. gospodarot. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. znam deka si gladna. . Nikoj ne be{e spremen osven Adam. ti{ina! Go slu{am gospodarot.da mu se snevidi. gospodaru. Skot eden skotosan. Ralf i Gregor. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. Petru~io Mar{.) Katerina Poleka. onde gospodaru. vnimanie. Ovde sme gospodaru. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. Kate.. so prosja~ki faci. idiot. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i.) Mrzi edni! O. eve se za do~ek.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. si bev i si ostanav tikvar. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. Filip? Site slugi. velam. Mora{ da go bakne{ Kato. kreten! Ela Kate. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. Gregor. ovde. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. gadovi. (Izleguvaat slugite. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. ne be{e gotov. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. No kakvi se. drugite bea ispokinati. na drugata da pazi{! (Go udira. te molam. izmij se. Hrana. drti. Izvadete mi gi ~izmite. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. ve~erata ja sakam na masa. dobro mi dojde.

Strpi se. apa{i{ta edni. brznete. A taa. (Izleguvaat. Petru~io Ti velam Kato. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. (Izleguvaat slugite.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. i za postelata mana bo`em }e najdam. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. Dojdi. Se vra}aat slugite. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete.e.) Bezxumni gojda. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. }e si ostane bez spawe. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. kaj da gleda. Vaka so qubeznost `enata se kroti. na krajot.) . da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. Ne jade{e denes. pernicata tamu. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. ako zadremi }e vikam. }e te odnesam vo bra~nata spalna. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. Mesoto be{e dobro. i~ nema da me ferma. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. Brznete. Vleguva Petru~io. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. ama ti be{e nam}or. ne znae koj pat da go fati. ~ar{afite na druga strana.) Nataniel Petar. smiri se. ma`u. pokriva~ot na edna. }e grmam. `iti gospod. ]e vi ka`am jas vam. (Vleguva Kertis. nitu no}eska }e spie. be{e izgoreno i suvo. Da. Kako so jadeweto. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. sirotata. (Izleguva. sno{ti ne spie{e.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. (Izleguvaat. grmi a taa. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. i so vikawe budna }e ja dr`am. ]e go frlam perni~evo vamu. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. ~a{i. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. eve go ide. Poarno e obajcata da postime malku. nitu }e jade.) Katerina Te molam. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. pcue.

zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. za sigurno na zakletvata da si stojam. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. navistina brzo! [to velite sega. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. Licio. A sega zbogum. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas. Tranio Siwor Hortenzio. ako se slo`ite vie. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. (Izleguva. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. siwor Lu~enco. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco. o.) . kako da se saka. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami.) Tranio Dali e mo`no. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. Hortenzio Gospodine.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. ova e mnogu ~udno. Hortenzio Hortenzio Brzo. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. jas ne sum Licio. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam.

Profa. Bjanka Bog neka mu dade radost. Tranio Dobar den.) U~itelot Dobar den. a potoa odam natamu. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. trgovec ili u~itel dobar. gospodaru. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.) Biondelo O. Tranio. vo odot i izgledot kako prav tatko. i toj }e ja skroti. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. Bjanka Tranio.) (Vleguva U~itelot. no oble~en e svetski. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. ne znam to~no. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. . Bjanka Toj taka veli. Tranio Da. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. gospodine. Tranio [to e toj. nedela-dve. mislam. gospo|ice. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. gospodine. Odete so Bjanka i ostavete me sam. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. gospodaru. ve fativ na delo. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. qubov ne`na. (Vleguva Biondelo. Biandelo? Da. Dobro dojdovte. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje.

gospodine. trgovec so ogromno azno. . no sum ~ul za nego. Tranio Toga{. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. Ako ova vi e pomo{. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. gospodine. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. prifatete ja. ~estopati sum bil vo Piza. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. Piza e poznata po gra|ani so ugled. U~itelot U~itelot Ama za mene. ko pirustija so rasol. sakam da vi go ka`am. gospodine. gospodine. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. polo{o e vaka. ste bile vo Piza? U~itelot Da. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. gospodine? Zo{to. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. Toj mi e tatko. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. Tranio Od Mantova. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. Biondelo (Na strana) Ama li~at. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. a vojvodata. patem. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. (Izleguvaat. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. vakva usluga }e vi storam. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. i u{te ova. Tranio Od Mantova.196 Tranio Od kade ste.

ne. nitu pak sum morala ne{to da molam. iznemo{tena. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. Grumio Zna~i senf bez {nicla.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. kopile edno gadno. ama senfot najmnogu luti. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. gospo|o? Da. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. te molam donesi ja samo.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. kako saka{. te molam. a od nespawe mi se vrti v glava. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. koja ne molela vo svojot `ivot. donesi go. A jas. umiram od glad. ili edno. Petru~io nosi ~inija so jadewe. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. na drugo mesto par~e leb }e najde. velam. Grumio. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. so vikawe me hrani. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. ne. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. Katerina Toga{ obete. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. Toa jadewe najmnogu go sakam. So pcosti me dr`i budna. da te nema. ostavi go senfot. Mar{. mila? . nikako. tolku pove}e me kudi [to. Grumio A. Kako ste.) Grumio Katerina Ne. limje fati. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. ako ne. ne smeam ni za `iva glava. samo da e zdrava.

Ajde gospo|a Kate.) [to nosite. glupost. Mi li~i na lubenica. ima{ pravo. vo svileno ruvo i kapi. du{o. so {al~iwa.ne. biseri i site caki.uf! Prosta~ki i grdo. nemoj. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. [to. Ne sakam pogolema. [to. vidi kolku sum vreden. mila. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. . Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. site otmeni `eni vakvi denes nosat. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. maklici. mol~i{? Zna~i. ne ti e po volja. Za{to sega. na platnena diwa. pred toa . Ovaa ba{ e vo moda. pavkal~iwa. prsteni zlatni. jadi brzo. Kate. du{o slatka. Za ova. torta od srma. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. a za da ne pukne. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. gospodine. Katerina Razvedri si go duhot. eve.) Vlezi kroja~u. nosi go ova. so narakvici. topli papucaki. so kilibar brazletni. gospodine. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. Hortenzio. na igra~ka za mali deca. Siwor Petru~io. zdolni{ta mnogukatni. po moja volja. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. da vidime {to ni nosi{. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. gospodine. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. }e vi pravam dru{tvo. Ej. Petru~io (Na strana) Izedi s#. Ne sum ni bebule ni dete. korka od kola~. Hortenzio Hortenzio (Na strana. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. Petru~io Velam. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. Katerina Mislam. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. dosta! Vie ste krivi. blagodarna treba da bide{. slatka Kato.) Toa nema brgu da se slu~i. na oreova lu{pa. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. i xabe sum se ma~el. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. (Vleguva Kroja~ot. Katerina Ti blagodaram. veselo gledaj. Katerina Te molam. Toa e mizerna kapa.

Recka ovde. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. mislam. . Kroja~ot Sum {iel. Velam go uni{ti nejziniot fustan. recka onde.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. dup~e vamu. gospodine. Petru~io [to. par~e. ar{in~e. pove{to. davaj! (Izleguva Trgovecot. Kako go vika{. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. Kroja~ot Se la`ete. ili nikoja druga. ~ere~e. pootmeno skroen. pal~e. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. saka od tebe da napravi kukla. fustanot? Ah. i so konec. navistina. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. terzijo. partal eden. kapata ja sakam. Siot e istutkan. ili nea. a ne nalog. dup~e tamu. poprikladno. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. izbrazden ko burek so spana}. Kroja~ot A {to rekovte. Ne velam ne. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. gnido. Grumio So igla. Petru~io [to. ~udovo. Grumio Mu dadov materijal. naprsto~e.tri fartaq~e. a? Hortenzio (Na strana. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. Kroja~u. Mi li~i na sito za seewe pesok. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. Petru~io Vo pravo si. la`e{ kon~e edno bedno. da. vre}o krpi? Da te nema. bolvo. ti najdobro znae{. polojn~e. gospodine pobaraj si kupec.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Mene ne mi treba. ne qubi me.

toj e za gospodarkata.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. ^ekaj. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. fustanot ne e za mene. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Grumio Gospodaru. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. ovde e bele{kata za krojot. Zemi ja bele{kata. So mnozina si inaetel. tuka le`i izmamata. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. Grumio Eve me vedna{ na megdan. }e ti poka`ev jas ubavo. ama nemoj so mene. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. Vistinata ja govoram. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. . Petru~io Pa gospodine. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Kroja~ot “So {irok rakav. na kratko. gospodaru. Ti velam. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Petru~io Daj mu go na majstorot. nitu da mi se inati{. a toa i }e ti go doka`am. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. toga{ nekoj }e ostane bez partali. {irok fustan. Grumio. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. la`e{! Kroja~ot Da. Da si na drugo mesto. Rekov fustan.” Vo pravo ste gospodaru. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. Ti velam.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. Poleka. ama ne i da go isecka.

]esiwata }e ni bidat polni. Odete. (Izleguvaat. velam. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. na mene prefrli go. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. ~estito ruvo. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. namislam ili storam. gospodine. i pozdravi go tvojot majstor. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. lu|e. iako ali{tata siroma{ki. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. Da vidam. vedna{ se sprotivstavuva{. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. Odi. (Izleguva Kroja~ot. za{to teloto bogato umot go pravi. ne dobra Kate.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. A ti {to i da re~am. A ako ova sram go smeta{. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako.) Vikni po lu|eto. nikako. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. a dotamu odime pe{ki. Hortenzio .Ajde nosi go.) Petru~io A sega ajde Kato. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka.. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{. tuka e nekade okolu sedum ~asot. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. i ni zbor pove}e. Ne odam deneska. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. utre za fustanot }e ti platam. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. Zatoa. da te nema. (Na Grumio.) Te uveruvam. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. bidi vesela. ednostavno ruvo.

re{iv da se `eni. Sitni~av nema da bidam siwor Batista.) Siwor Batista. ti velam. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. . U~itelot Poleka. Batista Gospodine. Bidete sega kako treba. Eve.” Tranio Dobro. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. Doa|a Batista. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. gospodine. Gospodine. sine. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Tranio Vi blagodaram.) No eve. dobro bi bilo i toj za s# da znae. slugata vi ide. U~itelot Bez gajle. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. po~esti se ne{to. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. (Vleguva Biondelo. prostete {to }e govoram sega. Da vikam? U~itelot Da. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. za{to za vas samo dobro slu{am. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to.Gospodine. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. gospodine. .) Tranio Ova e ku}ata. se razbira. Tranio Ne pla{ete se od nego. Biondelo Terajte rabota.

Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa.) (Vleguva slugata Petar. pa {to? Biondelo Pa ni{to. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. (Izleguva Lu~enco. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. Batista Ne e va`no. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. . Lu~enco Te molam objasni mi gi. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco.) Siwor Batista.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Lu~enco I? Odime. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. Tranio Kambio. Kambio. oti znae{ yidovite imaat u{i.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Tamu prestojuva tatko mi. Lu~enco. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. ne e lo{o. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. (Izleguva Biondelo.

Biondelo.) Petru~io @imi sinot na majka mi . Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. neka bide mese~ina. Hortenzio i Slugite. cum privilegio ad imprimendum solum. }e & bide milo. Taka mo`ete i vie. koga sme ve}e do ovde.a toa sum jasova e mese~ina. gospodine. (Izleguva. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. Gospode bo`e. (Izleguva. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. . sakam. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. sonce. mese~ina nema. so isklu~itelno pravo na pe~atewe.) Petru~io I tolku. Lu~enco Pobrzo. Nemam vreme. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. (Na slugite) Ajde. kolku jasno mese~inata sveti. Petru~io Velam deka e mese~ina. Za toa vreme. te molam. A sega zbogum. Katerina Napred. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. gospodine.) Lu~enco Sakam. Katerina. protivre~i. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. Slu{aj. ni{to drugo ne znae. ako i taa saka. nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. dogovorete si ja vie za sebe.

No gledajte. Se vikam Vin~enco. A mese~inata se menuva po tvoja volja. Petru~io Dobro {to se sretnavme. [to ti e Kate. svenat. Ve molam. ova e blagoslovenoto sonce. teraj si go patot. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. So sestrata na `ena mi. Kako }e go nare~e{ ti. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. ubava. slatka. a ne devojka. papsan. ovaa gospo|a ovde. Petru~io Napred. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. Katerina Mlada. Katerina Prostete.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. doa|am od Piza i odam za Padova. slatka Kate. star.) (Na Vin~enco. bujna devstvenice. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. Najdobro za sinot. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. gospo|o otmena. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. da ne si luda? Ova e ma`. Ova e blagoslovenoto sonce. I sega po zakon. sve`a. pobednik si sega. nekoj ni ide na sre{ta. Petru~io . Petru~io Katerina Toga{. `imi gospod. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. Petru~io La`e{. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. br~kosan. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. Prostete & . pregrni ja {to e tolku divna. Slatka Kate. Sega gledam deka ste ~estit starec. progovori pravo. gospodine. kade vaka? Ka`i. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. (Vleguva Vin~enco. a i zaradi starosta ~esna. krasno mome.) Dobro utro. mo`am da te vikam mil tatko. dobar den u{te edna{. Hortenzio Petru~io. kako {to ti veli{.

) Hortenzio Pa Petru~io. ova me ispolni so smelost.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. mirazot & e bogat. od odli~na ku}a e taa. (Izleguvaat site osven Hortenzio. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. Vin~enco. rodot visok. taka e kako {to veli. i site kvaliteti. ti tvrdam. (Izleguva. tatko. Ne ~udi se i ne `ali. ~inam. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam.) . Da se pregrneme. malku nedoverliv te stori. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. }e ti se izraduva mnogu. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. Prvata {ega veruvam. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to.

Mislam deka ovde mo`e da ve primam. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. Katerina. . gospodine? U~itelot Doma e gospodine.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema.) Petru~io Ova e portata. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. Vin~enco. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. gospodine od domot na Lu~enco.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. zatoa odi. ama so nego ne mo`e da se zboruva. sin vi e omilen vo Padova. Tropnete posilno. gospodine.) Biondelo Tiho i brzo. (^uka na vratata.) Biondelo Ne.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. Lu~enco Letam. Grumio. Biondelo. Jas odam tamu. so Slugite. (Izleguva. gospodine? Da ne matkame xabe. (Izleguvaat so Bjanka. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. za{to sve{tenikot e spremen. No mo`e }e im treba{ doma. a vas ve ostavam ovde. Me slu{ata. (Vleguvaat Petru~io. ni za `iva glava. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. vi rekov. Lu~enco i Bjanka.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. Petru~io Ete. Gremio e ve}e tamu pred niv. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot.

gospodine? Ne. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. apa{i{te edno nizaedno. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. Vin~enco Zna~i taka. Petru~io (Na Vin~enco.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. (Izleguva. Batista. gospodine. gospodine? ^ekajte. Tranio. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. (Vleguva Biondelo. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. ene go na penxere.) U~itelot Pomo{. Vin~enco? Biondelo [to. gospodine. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. (Vleguvaat U~itelot so slugite. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere.) [to e ova sega. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. koj si ti. a? (Go udira Biondelo. U~itelot [to. gospodine. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas.) Biondelo Fatete go prevarantot. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. gospodine. degenu eden degenosan.) Petru~io Te molam Kate. Vin~enco La`e{.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne.

Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. gotov sum. sinko! Ka`i. {to mislite. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. Batista Gre{ka ste. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. Dedo Batista. Ve molam.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. (Vleguva Xandar. U~itelot Da te nema. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. gospodine. vi nareduvam. Vin~enco Lu~enco? O. siwor Gremio. crvena nametka i belosvetska {apka! O. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. Toj nema da odi v zatvor. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. O. somotski pantaloni. . po ali{tata li~i{ na star. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. gre{ka ste. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. vo imeto na ^ekaj malku. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. Jas velam deka }e odi v zatvor. pogri`ete se da izleze na sud. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. da te nema. U~itelot Toga{ zakolnete se. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. Batista Mol~ete. sinko. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. imotot na siwor Vin~enco. banditu.

Lu~enco i Bjanka. (Izleguva. zatoa tatko. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak.) Prosti. tatko mil. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. Tranio i U~itelot. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. zaradi mene.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. Vin~enco Ti si `iv. ene go onde. propadnavme.) Ne pla{ete se Batista.) Batista No slu{ajte vie. O.) Biondelo Ka`ete mi. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. izmameni sme site. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. Gremio Ova ti e laga. moja zapoved be{e. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. Odre~ete se od nego. prosti mu. I jas. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam.) Bjanka Prosti. sosema }e ve zadovolime. laga so opa{ka. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. (Izleguva. S# Tranio {to stori. sinko? (Brzo begaat Biondelo. tatko.

sakam da go vidime krajot. Petru~io Petru~io Vo Padova. so istata qubeznost na tvojot tatko. Tranio. [to.) Lu~enco Najposle. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. Tatko ti }e se smiri. nekoj od nekogo ovde se pla{i.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Slugite. ne bidi temen. Bjanka. Vin~enco. ama bakni me prvin. svesko Katerino. (Izleguvaat. Biandelo. Vdovicata. Ostani. Lu~enco. Grumio postavuvaat gozba. Petru~io. sram mi e da se baknuvam. i }e jademe. }e te baknam. Petru~io Se razbira Kate.) Katerina Ma`u. Gremio. Ubava moja Bjanka. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. ova mi dava sila. (Izleguva. ne daj bo`e. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. jademe. sedime. Katerina. Hortenzio. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Ne. ve molam. no barem air od gozbata }e vidam. Sednete. i ti Hortenzio so vdovicata mila. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. Katerina [to. zete.) Gremio Izvisiv sosem. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. U~itelot. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. gostete se i dobro mi dojdovte doma. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. Ne.) @imi s#. . Petru~io Petru~io Samo }e sedime. Grumio. da sedime. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. ne. da jademe i da muabetime. da odime i nie. Baxanaku Petru~io.

ama ne me razbravte. Vdovicata Bistri ste. Petru~io Vrtoglav odgovor. Hortenzio.[to sakavte. Baknete go za ova. gospodine. Sega znaete {to sakav da ka`am. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. bi rekol deka odli~no se bodat. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. Petru~io Dobar si ti matka~. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. . ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Batista Gremio. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. Petru~io Katerina Navali. ve molam. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. ve molam.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. nema {to. mojata Kate }e ja kutne. Petru~io Petru~io Po {to saka{. Kato! Gospo|o.

Tranio Ama gospodine. Hortenzio . Katerina i Vdovicata.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Hortenzio Priznaj. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. Hortenzio Dobro. samo malku me grebna. Pak vo zanes }e si spijam. gospodine. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Dobro mi dojdovte. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. nevesto. Va`i. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. Lu~enco Toga{ na sto. Dobro mu go spu{ti. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Petru~io! Tranio te pogodi sega. dobar Tranio.) Petru~io Mi pobegna. Batista Zete Petru~io. ama ne me upla{i. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. bistra sporedba.O. Petru~io Te{ko. Petru~io Ne e taka. Petru~io Dobra. Batista O. No velat. no mirisa na ku~e. (Izleguvaat Bjanka. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. {to lovevte za sebe. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. Tranio Imate sre}a. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. priznaj. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. va{ata srna v dupka ve pikna.

Hortenzio Siguren sum.) [to? Hortenzio . odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde.) I? Biondelo Gospodaru. neizdr`livo! Grumio. Biondelo Odam. Cel }e go dobijam. Ne doa|a.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo. nepodnoslivo.) Petru~io Gluposti. Odi Biondelo. gospodine. Petru~io Od lo{o polo{o. Go molam boga. Batista Zete. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. (Vleguva Biondelo. Petru~io Se nadevam na podobar. (Vleguva Katerina. polovina od oblogot primam.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. (Izleguva Grumio. (Izleguva Biondelo. Lu~enco Ne sakam da delam. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. Veli vie da odite tamu. Ne doa|a. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Petru~io Toga{ te{ko mene. (Vleguva Biondelo. va{ata da ne vi prati polo{. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. ne doa|a! O kolku gnasno. ka`i & na gospodarkata da dojde. Bjanka }e dojde. {to da ka`am drugo. I toa qubezen. gospodine. Velam. Eve jas.

gospodaru. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. ubava Bjanka. toga{ ova e ~udo. Petru~io Stori taka. eve ja doa|a Katerina. Katerina [to povela{. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. Batista Neka sre}a te prati. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. Ne sakame nekoj da ni popuva. ti velam. Odi. velam. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. Ako odbijat. (Izleguva Katerina. i dovedi gi vedna{. Bjanka i Vdovicata. po~it i znaewe koj e {to vo domot. s# slatko i sre}no. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. Katerina.) Lu~enco Ako postojat ~uda. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. Vdovicata Sigurno se {eguvate. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. ve~erva me ~ine{e sto kruni. {apkata navistina grdo ti stoi. i po~ni so nea. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. (Vleguvaat Katerina. Tvojata mudra poslu{nost. oti taa se smeni.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. (Katerina go poslu{uva. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. nikoga{ ne bila vakva. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . Ili na kuso.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. qubov i miren `ivot.

surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. tvoj vladetel. te odr`uva. onoj {to za tebe se gri`i. odime v krevet. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. od nea nema polza. pogledi topli. kralot. podla odmetni~ka. . toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. poslu{nost. slabi i mazni. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. Petru~io E. da go rani{ gospodarot svoj. vladetelot. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. tvoja glava. so nea. gnevno ~elo. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. 11 Petru~io Ete. (Na Lu~enco. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. mala otplata za dolgot golem.) Hortenzio Mu vadam kapa. ama vam dvajca vi brojam do devet.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. Zo{to ni se telata meki. Petru~io Ajde Kate. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. Po~ni. Trojcata se `enivme. Zatoa gordosta na strana. srceto isto taka. nema. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. duhot mi be{e golem kako va{iot. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. ne~ist. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. kisela. tvojot `ivot. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. za vojna so inaet. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. ima. tvojot ~uvar. zna~i. nemo}ni zmii. od ubavinata li{en. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. gaden. Ma`ot e tvojot gospodar. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. mrzovolna. sepak najopakata ja skroti.216 Vdovicata E. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. ne e na mesto. A koga e opaka. ova e `ena! Dojdi. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. tu! Razvedri go toa namurteno. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. (Izleguvaat Petru~io i Katerina.

.Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.

1 . zna~i oti{ol preku dozvolenoto. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. na primer. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. with Slie asleepe in a chaire. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. eden preku trieset i eden. . 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio.(Bele{ki) Soto. Spored Arden izdanieto. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Za da ne go optovarime tekstot. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. . pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. .italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. najstariot sin na selanecot. . 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. se pojavuva vo dramata na Fle~er. koga e eden preku trieset i eden. a Hortenzio kako Licio. Enter aloft Sly. 12 Bjanka zna~i belo. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. {to e poverojatno. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. zna~i 32 godini ili. Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. and two other. No. .

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

Mesto na slu~uvawe: Navara . u~itel Akmak. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. lordovi. lordovi. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. sve{tenik Holofern. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. policiski slu`benik Torlak.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. klovn Molec.

preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. se ~ini. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. Istovremeno. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. so svoj poseben {arm. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. toga{. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. mnogubrojnite postavuvawa na scena. na primer. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. na primer. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. mnogu dolg ~in. Poup. pa i kako drama. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. misterija. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. na primer. . “popravena i zgolemena”. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril.” Ova pos- lednoto. Sepak. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. Romeo i Julija. ili pak. Ova se dol`i. posledniot. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj.

.

Dimen i Longavil. Longavil Jas re{iv. osvojuva~i hrabri. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. Dimen e uspokoen: . koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Vie trojca. Zatoa. Dimen Gospodaru sakan.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. za{to vie ste takvi. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Biron.

Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. Longavil i Dimen. Jalov zavet za mene. da ne se gleda{ so `ena. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. da buba{. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. da ne bide{ so `ena. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. Kralot Zavet. Biron Toga{ e lesno. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. {to se nadevam ne e propi[ano strogo. barem za ova. da posti{. vi dadov zavet. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. Biron Ne kralu moj. tri godini da u~am i `iveam ovde. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. Biron.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. zna~i. dozvolete. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. kralu moj. No tuka ima i drugi propisi strogi. Na primer. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. ka`ete. a vo drugite denovi po samo eden obrok. na primer. celo vreme. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. kralot od Navara. ili. . od qubov. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. slava. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. prete`ok da se ~uva. Koja e celta na u~eweto. bogatstvo. da ne spie{.

Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. Kralot Toga{ odete si Biron. ko na primer. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. Taka i vie.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. Premnogu znaewe. Biron Barem ima rima. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. slobodni ste ko {tuka! . pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. Dimen Ama nema smisla. Biron I da sum. ti se zatemnuva zrakot.

Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no. gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Biron Longavil Biron Ne. . Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. gospodaru dobar. Biron Da ja vidime kaznata . Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi.inaku }e & bide otse~en jazikot. moma sovr{ena. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. dobien a }arot sjojden. Vi velam.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. Zatoa stavam potpis vrz site tezi . u~eweto sekoga{ e so kratki noze. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. Kralot [to velite. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. Biron Biron A zo{to. bratko. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. gospodaru. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. Dajte mi go listot. Ovoj ~len. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad.

na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. su{i za ko moj bard. vitez e na svojata moda. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. Naokolu vrie od rasipni{tvo. gospodine i da se smeeme umereno. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. blagorodni du{i. Biron Za toa bez gajle. Ova ~edo na me~tite. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. rezilot me ~ini mene odnesuva. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. Torlak Gospodaru. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. Ne znam kako vi se dopa|a vam. aram i za navek da e rezil. . znaete. zadovolstvo da mi pru`i. ~esto ide prefinet eden [panec. Na dvorov. mom~e. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot.ve prepora~uva. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. Longavil Ova e toj. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Akmak Gospodinot Arm-Arm . za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. no mene me {eknuva koga la`e. Pismovo }e vi ka`e pove}e.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. Armado {to se vika. pojava nova. vo najnovata svetska moda mnogu viden.

toa e postapka na ma` kon `ena. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat.na~inot ti e na~elen. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. Kralot Toga{ gospodine. a se odnesuva na @akeneta. Biron A {to sledi. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. ve molam. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. gospodine. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. Kralot Ba{ e taka. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. [to se odnesuva do postapkata. gospodine. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. malku e onakov. Torlak Slu~ajot e samo moj. pticite . Kralot (^ita). opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. . Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. . gospodin kakov {to sum. a na~inot. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. Kralot Ba{ e taka. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. raka na srce. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. se predadov sebesi na pro{etka. Veziru golem. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. opkolen od samurno temna taga. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo.

jas. posmatra{. so edna `ena. gleda{. Potoa malku za mestoto kaj{to. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . so. ~ovek po~ituvan. Jas sum Antonio Akmak. i na najmal tvoj sladok mig. po svojata izve`bana dol`nost. . za podobro da me razbere{. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. {to veli{ ti na ova. ti go prativ. najdobroto od najlo{oto.Torlak Zna~i jas. Sega malku za tloto po koe. se vika Torlak. jas? Kralot ka`am ona so. so edna `enska du{a ili. odev: toa se vika tvojot park. Kralot Da. da ja seti pofalbata na kaznata. mi se ~ini. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva.o. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. onoj zabegan degen. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. }e ja odvedam na soslu{uvawe. poznat. tvoj Don Adriano de Armado.Torlak Koj.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. Nego. puli{. so . sakam da ka`am. mislam.Torlak So edna `enska. po koe. Kralot Onoj glau~. Akmak Po mene. Antonio Akmak. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. No. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. gospodaru. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. ako nemate ni{to protiv. po slugata na tvojata slatka milost.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. cenet i ugleden. Zdru`en i bagabontiran.

oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. Torlak ]e se poslu`am odli~no. Torlak Trpam zaradi vistinata. Longavil i Diman. (Izleguvaat Kralot. gospodaru. gospodine. Torlak Jas ne bev faten so takva. gospoda.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. gospodaru: bev faten so devojka. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. Nie pak. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. be{e devica. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. Kralot I taka tamu e re~eno. a dotoga{.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. . mom~e. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. Mrdni. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. za{to stoe{e i devica. gospodine. gospodaru. gospodaru. ama malku zapametiv. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. Vie Biron. Me fatija so sluginka. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. tago moja. Kralot Pa objaveno e i so devojka. pogri`ete se da go kaznat.

Armado Gluposti. Molec Malku taman. deka }e bide poti{ten. gospodine. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. gospodaru? Armado Taman i na mesto. gospodaru. Molec Gre{ite. ili zborot mi e taman. gospodine.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. {to misli{. pr~u moj `ilav. ne ste vo pravo. a zborot ne mi e na mesto. mo{ne ste `ilavi. Tis. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. Armado Ne. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. }e se slo`ite. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. . {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. Armado [to sakate da ka`ete. gospodaru? Jas sum taman. se mo{ne nedokvakani. Molec Da ne mi udirate ~etki. more apa{. oti mal. Zaslu`eno te falam. Tuku deka ima teknuvalo. Molec Ne. }e se slo`i{. a mladite godini. pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata.) Armado Mom~e.

Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. Armado Dobro go ka`a ova. Molec Samo koga me vle~at za jazik. Armado Ba{ taka. gospodine. gledate. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. ne si ~ovek. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Molec I doka`av deka ste nula. Molec Zo{to. tri. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. rado. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. sum. a ne stignavte ni tripati da trepnete. Molec Ete. Ka`i. ko zatvoreni~ka. gospodine. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. so niv go valkam Kupidona. Molec Ili. Armado Nevozmo`no. toa i vrap~iwata go znaat. Ama bez takov {lif. Armado Priznavam. Mrazam vozdi{ki. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. gospodine. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. mom~e. Daj mi nade`. mi se ~ini. kako {to velat prostacite. gospodaru.

neka jazikot ti se pozlati. edna{ duri.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. mom~e. ne }e doznae{. bila zelena vo umot. Mora da bila umna. gospodaru. gospodaru. ili od dve. vaka. nose{e te`ina. gospodaru. na vrat gi istegli gradskite porti. Molec Sigurno. a. ili edna od ~etirite. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . gospodine. Armado O. I jas sum zaquben. Molec Morsko-zelena. Molec Kolku {to znam da ~itam. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. da imaat te`ina. a be{e zaquben. gospodaru. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. {tom mi se pravi{ tolku u~en. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. da: a i najdobra e od site. A vo {to be{e zaquben Samson. redi. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. mom~e. gospodine. Armado Eve. Samson. Armado Ka`i zo{to. Samsone stamenit! O. kako amal. ili od tri. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. Armado Ka`i ja to~no bojata. jaziku maj~in. Opasna pesni~ka. koga gre{i. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. gospodine. ama gledaj da se odbrani. Mol~e? Molec Vo edna `ena. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. Armado Slu{aj. toj be{e ~ovek so te`ina. jaden koga se pla{i koga se srami.

Treba da pomaga ne{to. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. (Vleguvaat Akmak. te{ka sevda mi le`i na du{a.) Akmak Gospodine. Mom~e. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. mom~e. ti rekov! Armado Molec Te sakam. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Torlak i @akeneta. Armado Odi so zdravje. @akeneta Znam kade si. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. tri dena vo nedelata mora da posti. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. Armado Ama ste bister. da go ostavate da gnete i da azdisuva. Zdravje. veli vojvodata. @akeneta Zdravje da ima{. Strpete se da pominat pijanicive. ne smeete. Zbogum. Epten zaslu`uva. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. Armado . Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. @akeneta Armado So takov surat? Pej. Pej.

gospodine. prestapniku. Molec Ne. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. Samo ona {to im e pred nosot. Torlak Se nadevam. da – toj qubi.) Armado Gadu. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. gospodaru. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. mrdni. zatvori go. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. gospodine. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. zatoa i trpam. ni{to. mo`am da postam a da nemam zatvor. Samo qubovta e lo{ duh. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. ne }e postam so prazen stomak. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. gospodaru.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. Misli umu. Qubovta e |avol. mi trebaat sobrani dela! . }e ja prekr{am zakletvata. (Izleguvaat Molec i Torlak. ama toj bil epten umen. Poarno da ne otvoram usta.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. I Samson bil vaka isku{uvan. Zatoa odi{ v zatvor. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. Armado ]e bide{ debelo kaznet. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. 1 Torlak Dobro. pero pi{uvaj. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Ako qubam. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. Molec Trgnuvaj.

a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. znalec na umetnosta. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. Neka pobrza. i slave{e {tedro vo Normandija. Bojet. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. so barawe te{ko za Akvitanija. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. na {to }e se nafati. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. Bojet Gord na zada~ata. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. mi se ~ini. Na mojata ubavina. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. i va{ata e takva. go izvr{uva do kraj. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. neli? Marija . Princezata ko moliteli so temni lica. (Izleguva Bojet. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. velelepen voin. so volja jas odam vakva.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. so umot oster se~i. pri}e dostojno za kralica. iako mala. tolku ka`ete mu. nesporedliviot Navara. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva.) Koi se zavetnicite. voljata na kralot. madam. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. Vas ve pra}a. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet.

u{te pred da dojdam. Bojet. No eve ide kralot li~no. velam. (Vleguva Bojet. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. ma|epsani se sosem. blagorodna damo. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. Velmo`i i druga pridru`ba. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Rozalina. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo.) .^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh. ako setilata ne me la`at po ime Biron. Biron so pridru`ba. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. Marija. tolku te~en i sladok mu e govorot. Longavil. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. najmalku za zlo znae. ubavina bi imal. Za `al samo malku slu{nav. Okoto priliki mu bara za duhot bister.) Princezata I {to veli. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. Princezata ~ujat a pak mladite. re~isi sovr{en mlad ~ovek. Katarina. (Vleguvaat Kralot. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. Dimen. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo.

Kralot ]e bidete dobredojdena. gospo|o mila. Princezata Princezo li~na. madam. Princezata Toga{ . Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. ako navistina mo`am. Vodete me tamu. Kralot Sekako gospo|o. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. tancuvavte. vrzan sum so zavet. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. prenaglito sum drska. na mojot dvor. }e bidam dobredojdena. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. gospo|o li~na. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. Ni za `iva glava.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. neznaeweto bi vi bilo mudro. Biron Slu{nete me. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . No prostete. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. po moja volja.da.

va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. daj gospode vas da ne ve vodam. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. Pa ako kralot. Rozalina Amin. No da re~eme deka toj ili jas. Princezo mila. takva namera nema. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. . a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. sme ja primile taa suma. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. Kralot sto iljadi u{te..So sila ubavina ne biduva 241 takvi. se ~ini. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. Princezata Gospo|o. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. negoviot tatko. {to ne e to~no. Biron Itri ste no jurite naglo. Biron Sigurno. No toj. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. za{to pred toa }e si odam. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. brgu }e setite zamor. va{iot tatko.

ne }e mo`ite. (Biron se povlekuva. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. istite `elbi neka ve sjatat. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. ba{ bi sakala da go vidam. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. (Izleguva kralot so pridru`bata. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete.) Biron Gospo|o.242 Kralot Sakam da gi vidam. od vas }e go pozdravam srceto moe. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. veli~estvo. princezo li~na. mo`e? . mi vrvi vremeto ko na kalem. ve molam. Biron A da go bocnete so oko. Tapo e – zatoa imam no`e.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. Vo me|uvreme. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. Kralot Biron Kaj da bidete. Rozalina Pozdravete go.

najverojatno. Taa e navistina momi~e zlatno. koja e onaa dama? Bojet Katerina. Imeto & go baram milo. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. gospodine. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. gospodine.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. Bojet Mo`ebi i e. na knezot Alenson nasledni~ka sama. (Izleguva Longavil. Longavil Denski lesna mo`ebi. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. na svoja raka.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. da & go bara{ sramno bi bilo. Jas }e begam. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. Bojet Dobredojde za vas. ve molam. Ovoj posledniov e Biron. gospodine. Dimen Prekrasna dama. gospodine taka mi dojde.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. Zbogum sega. (Izleguva Biron. Longavil Ve molam. gospodine. Samo edno ima. Bojet O dobredojde. (Izleguva Dimen. goaspodine. gospodine. gospodine. eden zbor. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. zbogum. Biron .

setilata. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. Katerina Dve divi ovci. ~inam. drugo e vreme: pomislete. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. pa makar svetot fatil xenem. jazikot negov. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. usnite ne gi razdavam. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. lu|e. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. no. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. Princezata . Katerina Objasnete! Bidete ovca. a jas pasi{te. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. srceto. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. Bojet vo soni{ta dro~i. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. Ako setilata ne me la`at. ko ahat. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. Bojet Zna~i gi ~uvate. koi.

Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da. Bojet Imate u{i.) . Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. more devojki ludi? Marija Ne. (Izleguvaat. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta.

ponekoga{ na nos. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. Ama o. re~isi. Molec Gospodaru. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. Gugaj. Konkolinel. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. Armado Molec Sjajno. a poznati se (prepoznavate. toa se ve{tini. sjajno! Odi. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. izvadi go od zandana onoj kico{. Molec I von pamet. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. da potskoknuvate pritoa na stapalata. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. Molec Armado (Pee). tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. So gledawe. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. ama o. gospodaru. gospodaru: site tri }e gi doka`am. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. gospodaru moj svetski. fidanko moja mlada. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. Toa se majstorii. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. mom~e. Armado Na pamet i od pamet. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. zemi go klu~ov. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. Armado Molec Pa.

Molec Nema{ mnogu za odewe. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. (Izleguva. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. Molec Molec Soodvetno.) Minime. ili vo prevod gospodaru. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. No odam. gospodaru.) Deka sum ~ovek. . da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. nema {to. Molec Pali toga{ i da me nema. Armado Velam olovoto e tromo. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. ne velete taka. vedna{. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. Ima da te ispalam do kico{ot. a ovie na pamet. ako po`iveam. od pamet i von pamet. gospodaru. za{to pametta vi e daleku od nea. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. ni slu~ajno. Treba da mi odnese edno pismo. Armado Site ovie tri raboti sum jas. Armado [to saka{ da ka`e{. Armado Prebrzi ste. Na pamet ja sakate.

248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. Torlak Ni zatki. Molec Dobar klu~. gospodaru. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. Molec ]e go dodadam klu~ot. ni klu~. dobro. dobar pazar a guskata masna.) Molec ^udo. ni patki. ~etvorica gi ima. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. Kako raspravava mi ja butna? . Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. ni patka. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. dosta. od doblest li{en Dopu{ti mi. ka`i go ti klu~ot. Povtorete u{te edna{. Hrabrosta me napu{ta. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Armado Dobro. pa`u. ti tera{ na smea. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. od vratata kima pa sega se parni. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. od vratata kima pa sega se parni. Kako na primer: lisicata. brzoumen. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. Lisicata. Armado Lisicata. rajska smokva. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. gospodaru! Torlakov epten ja utna. ~etvorica gi ima. v lice da ti di{am. nebo slatko.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. taa e nad falbata. bla`enstvo prvo! O. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. da izbegne da go korat. denot no} }e bide. a falbite kusi. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. taa samo pratilka yvezda. odvaj svetla. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. u~ili{te na no}ta. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. Kralot Tvojata smee. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. a jas ne sum Biron. sto godini vo gnidi. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. o. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. Kralot Bo`e gospode. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. veli{? O bo`estveno drvo. neprirodna boja ima. Pustinik istro{en. da li~at na nea. sve}i ne treba da gorat. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. O. pa duri i krvta. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. e luna prekrasna. ko abonos e crno tvoeto libe. Biron Kakva strast. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. se borat. od nego da ima{ `ena. pogled da & vidi. imitiraj}i ja nea. na krasnoto lice & ide. zatoa crvenoto. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. Dimen Mrakot stanal svetlina. Dimen I oxa~arite. falbi se mali. boja na duvlata. O. Biron Ko abonos. pedeset bi smalil. ko no}en duh svetot go losti. gospodarkata nejzina. da ne e taa. vo crno se oboi.

tamu e i toa. i tamu kaj{to sme. Dimen Taka. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. taka! da go razubavime malku zloto. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. Dimen O. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. dokaz najdi deka qubime zakonski. Lek najdi za grevot! Biron O. Biron O. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . samo da kidneme od dnoto. Birone dobar. a zavetot ne e skr{en. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. {kolite. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. oti kade bi na{le moj kralu. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. itro{tina. rezil! koga }e vrvi. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. vojni na qubovta. ili ti. se zakolnavme da u~ime gospodo. potrebno e i toa mnogu. Kralot Toga{ kavgata na strana. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. da u~ite i da ne se gledate so `eni.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. Mo`ete li v misli da bludite. ili ti. ujdurma stori. Longavil Potporka najdi. ili ti. knigite. da znaeme ponatamu kako. Ka`ete. Podgotvete se zna~i. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. ili ti. prefina nogata bi & bila da go gazi. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite.

Longavil Na rabota toga{. obvrskata. no qubovta. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. zbor {to ma`ite na srce go nosat. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. toga{ prosto. ne `ivee sama. soyidana vo umot. ne bi bilo sjajno. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. tie se knigite. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. no bez kitewa. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . tuku so dvi`eweto na site elementi. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. vo ime na mudrosta. sozdava~i na sojot `enski. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. i ni{to. {kolite {to upat davaat. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. o. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. da ne se tie. Biron Kako prvo. ve{tinite. ili vo ime na ma`ite. {to sodr`at i go hranat svetot. a koga qubovta }e progovori. ne davaat `etva od te{kata svoja maka.

ne smeeme da go propu{time. postilaj}i & go so cve} e patot. igri. ludosti na satot qubovta se najavuva. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. allons! Koj korov see. maski. toga{ razmenava }e bide merodavna. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. oti so veselba. Biron Allons. Zatoa vremeto zgodno gospoda. ne `nee `ito. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. a melnicata na pravdata mnogu e bavna.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. . Kralot Odime.

Fala mu na gospoda. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. bi rekol. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe. najdolgiot zbor. izve{ta~en. Molec i Torlak. epten mirisa na stranec. Nataniel Laus Deo. golemo kur~alo e. Holofern Bone? Bon. Premnogu e. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. mnogu e nadmen. et gaudeo. gospodine? ^uknatost. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. . pateti~en.) Holofern dobro razbiram. dug mesto na{eto dolg. sisa mesto {i{a.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. ekscentri~en. Holofern Novi hominem tanquam te. odot kralski. . Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . duhovita a bez izve{ta~enost. pa gi dobile tro{kite. nare~en e. prijatna a bez prostakluk. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. se vika Don Adriano de Armado. gledam i u`ivam. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. ne intelligis domine? Me razbira{. fort bon. sme{no. okoto slavoqubivo. dosta e kolku {to e dovolno. (Vleguvaat Armado. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti.mi udira na udrenost. zabeganost. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. od surovite uni{tuva~i na jazikot. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. a op{toto odnesuvawe suetno. bone intelligo. jazikot melem. (Go vadi bele`nikot. ispeglan. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas.komsija mesto kom{ija. hrabra a so skrupuli. govorot mu e strog. gospodine. so eden zbor. gospodine. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi.

) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. Glup vol rogonosec. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. Br~kosan mozok. Ne. Ne me terajte da doka`uvam. g vo l i ispa|a vol. jajce .^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. e u~en. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. {to }e izleze? Holofern Rogovi. Odi {etaj. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. ti denar-}ese od pamet. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. Armado (Na Holofern) Gospodine. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. @imi solenite blanovi na meditelanot. Pa }e izleze bog plus rog.pamet od ~avka. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Ete kako u~i. pa na toa stavime rog. Eve ti. ser Nataniel i Akmak.

da se potple na moeto kukavicko lamo. {to se veli. plemenit gospodine. toa vi e ime. navistina ve uveruvam. Vie gi poducuvate mladite. vkusen i soodveten. koe to~no se poklopuva so popladne. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. da ne se pletkame so toa. ne beri gajle. Armado Ucen coveku. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. Dobro de. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. praeambula. Holofern Planinaram kako ne. da oslepam ako lazam. gospodine ve uveruvam. vojnikot. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. Armado Gospodine. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. prikladno e. nekoj celo vreme blada. pa so svojot klalski plst. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. Armado Neka vi bide po va{a volja. mnogu vazni. izbran. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. sme kako gas i ga}i. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. seti se na plistojnosta.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. nepotreben voved. mislam plijateli sme mnogu bliski. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. te plekolnuvam. ve uveluvam. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. tleba da se izdvoime od valvalite. Armado Gospodine. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. rid. znaci rid mesto planina. mustakite de: No dusko moj. i podu~uvam. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. mi smrdi tuka na rasipan latinski. da ~uknam {to se veli. toa e sto klalot saka pled . Holofern Mi smrdi. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. umot ti e vo maloto prste.

jas ili ovaj galanten gospodin. ili teatal. koga e vo pra{awe dobar pomin. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. Nataniel A kade. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie.HerkulHolofern Ne znaeme. Molec Trojno . pa`ot . Gospodine Nataniel. Juda Makavejski.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . taka da kazam jas ve zapoznav so toa. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. za taa cel }e spremam dobra odbrana. ili ognomet. `ivi gospod. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. }e go igra Pompej Veliki. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. treba da se odigra pred princezata. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. blagoroden i mnogu u~en gospodin. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. nekakov teatar vo posledniot del od denot. Holofern Gospodine. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. ili ziva slika. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. ili lakldija. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne.

od obete strani. samo ova! Ah da. ako porojot darovi prodol`i da tura. mo`e{e i baba da stane pred da umre. Akmak! Celo vreme }uti{.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata.) Ne. bravo Akmak. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. da razmatkuvaat. Katarina Toj ja napravi poti{tena. zabavata n# ~eka! (Odat.) Princezata Du{i~ki slatki. Rozalina So nego nema prijatelstvo. kako tebe so vesel. po mene. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. . sestra vi toj ja ubi. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. Marija. na marginite i segde. da be{e lesna. zamislena. ura. lesnoigriv duh. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. podvi`en. ne si odime siroma{ki od ovde. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. Ve molam. a mo`e{ i ti. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. Katerina Da. ta`na. da brzneme. i taa si umre. Holofern Via. Katarina i Rozalina. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. i prefrigan majmun zrel za besilka. Holofern Epten akma~ki.

obete ste dosetlivi i itri. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. dobri. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. Rumeno moe mome. Nema tuka {to da se krie. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. gospo|o. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. A i stihovi dobiv. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. Rozalina Se razbira. me naslikal verno vo svoeto pismo. ni gri`a nema. liceto ko va{eto da mi e li~no. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. metrikata e to~na. eve dokaz. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. Rozalina Princezata Gledajte. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. li~na. blagodarenie na Biron. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. podarok dobivte i vie. o. zna~i. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. i darot moj bi bil tolku golem. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. .So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. po falbite ne. No Rozalina. rumeno i belo. du{o. kaj{to lek nema. Princezata Dobri ste. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina.

pred da si odam. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. ne mu teknalo da go skrati. ima da go nateram da mi polze. kukavi~ki skrijte se ili begajte. takvo e `enskoto srce. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. da bara pogodno vreme. liceto mu plamti od smea. od raka da mi jade. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. umot v glavi. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. spremajte odbranbena {ema. dlabok vo ednostavnosta. navamu trgnal na prepad da ve fati. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. gospo|o. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. da ve nema. Princezata Se soglasuvam. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. ima da mi igra piperevka. da se vrtka okolu mene. (Vleguva Bojet. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. ima bezmilosno so maki da go bodam. da. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. vo s# da me slu{a.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. najlesno v stapica se pa|a. Toj Biron. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. Marija Taka e. O. . ludosta {to od mudrosta se ra|a. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost.) Princezata Princezata Eve go Bojet. srceto duri me stega.

ili ne{to sli~no. }e se prepravime site taka. “Oti.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. kodo{u. drug.” re~e kralot. Katarina So zamenata. Rozalina Toga{ ajde. dami. da ja ispolni svojata dol`nost. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. navamu trgnale tie. od zamenata zaveden. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. onaka teloto }e go dr`i{. veli{. “ angel pred sebe }e vidi{. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. vrevna. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. vo poseta sega ni idat? Vi idat. Darovite smenete gi. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. Namerata im e niz igri. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? .So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. “Angelot e ko sveti Savo. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot.” Mom~eto re~e. besedewe li~no. preoble~eni. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. mila. dodvori. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. za{to.” Tret skokna vo vis. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. Eve Rozalina. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. vi idat. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. mora hrabar da bide{. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. i kogo go u~ea kako da govori. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka.” Na toa se nasmeaja site. no ne pla{i se. Princezata Zna~i. podbivot so podbiv treba da se vrati. neka darot ubavo se gleda.

grbovite. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. zeman. }e gi napravime rezil. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. maskiranite idat. a i tvoeto ne ti bega. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat.) Rozalina Ne. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat.) Molec Pozdraveni bidete. glupaku. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. navistina. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. Bojet. Molec Svet soboru od najubavi dami. o~ite. . (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele . (Vleguvaat Crnci so muzika. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. nadvor. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. (Zvuci na trubi. Zna~i ostanuvame. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. bo`enstveni dusi.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. Molec so govor. Ako govorat po na{ki. go zema{ tu|oto. Molec Nadvor od stravot. Princezata Toa ba{ i go sakam. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e.) Bojet Maskirajte se.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. gadu.

beskrajna tolku. Trgni go oblakot. deka toa i go imate pa saka da si odite. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. Bojet Veli. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Biron Bojet Ni{to. Bojet tolku mnogu milji. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. samo mir i poseta blagorodna. I samata slu{a. velat. Neka ka`at kolku palci ima miljata. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. ka`i im da si odat. Rozalina Likot mi e mese~ina. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. pod oblak sega {to pliva. samo mir i poseta blagorodna. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. ko divjaci da go obo`uvame. mese~ino. Bojet Velat. Rozalina Pa toa i go imaat. Rozalina . Rozalina Ne e to~no. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. dol`nosta ni e tolku bogata. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas.

dva bakne`i za maskata. Rozalina Ako ne vi se igra. a jas ona {to si bev. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. Ne doa|a predvid. I jas se vrtam ko mese~inska mena. ustata mi fati pena. Kralot .280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. A. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. da zboruvame barem. izedina e sega. no nema da igram. Kralot Pro{irete ja merkata. Kralot Uslovot e izvonreden. Biron Dve tabaki toga{. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. Samo pod uslov eden. Eve vi vedna{ tri: {e}er. pa. Kralot No pak si e mese~ina. zbor sladok bi vi rekol. brzo neka denat. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo.) Biron Beloraka gospo|ice. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. med i mleko. So u{i ja sledam. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. zbogum sega. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. Muzikata sviri. Vo ~etori o~i. No. i dvi`ewa treba da sledat. ne! Ne igram. (Razgovaraat na strana. pove}e ne mo`e po starata cena. Toa e krjano. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze.

Biron Ne sladok belkim. (Razgovaraat na strana.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. zo{to velite vaka. ubava damo.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. Dimen Katarina Ubava damo. zbogum. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. damo. Marija Longavil Porazgovarajte. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. nema.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. ubav gospodine tele. Biron Zatoa dojdete. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. Ne e fele tele? Longavil Tele e. Da go podelime zborot. a mojata. mo`e dogodina vol }e ve vidam. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Zadr`ete go celo. Katarina Fele? veli Germanecov. ni polovina od toa ne mele. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. Marija Velite? Ubav gospodine. . Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Biron Samo zbor na strana. Ne sakam polovina da vi bidam. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{.

kur{umi. Rozalina More za `alewe site do eden bea. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. tolku sila vo nego se krie.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. {to mislite. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. Katarina Toga{ mukajte tiho. mrsni no}vi. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. a toj ni zbor da gukne. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. smislata nad smislite im ja fa}a umot. devojki {vrknati. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. devojki. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. Zbogum Moskovjani. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. (Razgovaraat na strana. Zarem nema. gledam vi se smrzna kumot. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. kasapot poznava po glasot. ni zbor pove}e. Da pukne{! Zamol~ete. vetri{ta i misli. {ego kralska bednorasna. Princezata .) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. mu rekov. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata.

se samo mili pupki no bez niv. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. gospodine! Kade e princezata? . za{to Bog saka. pred {atorite na{i. Princezata Nemojte. ete. prosta~ko.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. povle~ete se. Bojet Gospo|o. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. na ledinava. da. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. Rozalina. idat sakanite sega. i koga }e dojdat. gospo|ici li~ni. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. Longavil. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. Biron. vo ali{ta bedni. jas sum da prodol`ime so {egata. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. zatoa darovite smenete gi. iako likot im e smenet. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. ba{ taka. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski. na primer. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. bez maski. dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Bojet Gospo|ici. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete.) (Vleguvaat Kralot. pod maski. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. Bojet Ubavite dami. Katarinaa i Marija.) Kralot Bog neka ve brani. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. da im ka`eme. {to se odnesuva do mene. Princezata Brzo vo {atorite. i Dimen. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde.

da zbori. da se poka`eme kaj i da e. Kralot Ne korete me mene. A znae i da kasapi. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. sobiri. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. a znam i taa }e re~e da. m’sje Finec. (Izleguva. V {ator. vi delam. eve. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. a nie {to pazarima angro. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. prekoruva. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. Marija. Rozalina. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. so zborovi fini.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba.) Biron Do kade se stigna! Stavo. bel vo zabite ko bela kitova koska. sme{no. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. va`i. za damite e dragi. Majmun na pravilata. sine. Bojet Vedna{. pana|uri. gospodaru.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. re~ete samo. vo pridru`ba na Bojet. ko gulab proso. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. dozvola. Katarina i Princezata . velam. skalite mu gi qubat negovite tragi. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. samo qubezen da bide. pa duri i koga gubi na tabla. pazari. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas.

Ne e taka.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. Gospo|ata moja. vi velam gospodaru. nevidena. budalesto poln so beda. ko {utraci bi se napile. kakva. gospodaru. ne be{e taka. Rozalina Gospo|o. toga{. ste ja sme{ale so porok. Princezata Se la`ete. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. gospo|o? Princezata Ruska. od sjajot go gubime vidot. Kralot Kakva. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. pa toga{ qoko izgleda mudriot. blagorodni. koga gree ognenoto nebesno oko. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. vi velam. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. Ubavice mila. Rozalina [to. mudro mudrosta ja pravite gnila. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. Ma`i{ta pravi. onaa maska. so zabaven ~ekor. ne velam deka {utovi bea. i za seto vreme. no koga bi bile `edni. prekrasno si minavme. gospodine. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. neposetena. se kolneme nie. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. vo pusto{ov prebivavte vie. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. se kolnam. rezil prav na vekot. tvrdam. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. Kralot Biron . Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. Sega. so nega. Biron O. ka`ete ja vistinata. Kralot O. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. so ~esta devstvena. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. ruska.

ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. gospo|o mila. za igra ne }e te molam. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. qubovta za tebe mi e cvrsta. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. svileni izrazi krevki. bez sme{ka. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. @ivi bogorojca. ve molam. kolku {to se znam. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. trpenie malku. hiperboli vo tri kupa. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. gospo|o. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. {to poleka }e mi mine. Kralot Nau~ete n#. sega }e n# storat pufka. strelaj vrz mene pravo. ako e po moe. strasta da ja cepam. imam bolest. Princezata . figuri stilski da cedam. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. fateni se gospodava. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. so prezir `egni me. Rozalina Propadnavme. Biron U{te sum ko molec so star manir. bez puknatina ili gre{ka. bez ovie “bez”.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. Oti kako mo`e da e verno. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. [izna! Biron Samo. za koj i da e. Princezata Zbuneti ste. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. Zatoa devojko. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. O. zbuni me ko |avol. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. grubo ti velam. Rozalina Ne e taka. ne sum za toa skroen. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka.

Nekoj glasopletka~. nekoj ligu{. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. niedno nema da me plene. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev.sila? Prostete. Sega sosem mi e jasno. ni{to nema da vi zna~i. Rozalina No mi dadovte. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. se kolnam. be{e mojot sakan. no eve. da mi prosti. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. Gospo|o. . Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. nekoj kodo{. no biljurov na nejziniot be{e rakav. edna{ prekr{en. Princezata Sekako. Kralot Princezata Ne. Princezata A koga ova }e go prifati. gospo|o li~na. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. Rozalina. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . vi go vra}am. gospo|o. `imi ~esta. i deka sum vredna pove}e od svetov. [to sakate da ka`ete. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. gospodine. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. a lordot Biron. ~uvajte go zatoa. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan.

gospodaru. Biron . deka znaeme {to znaeme. iako gre{no. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. odnapred namerite ni gi otkril. }e mi prostite. gospodine. tripati trojno. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. smelo. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka.) Bardu na ostroumieto.(Na Bojet) Zarem vie. gospodine. s# vi e dozvoleno vam. Vaka be{e. gospodine. sam. ama mislam deka ne se. tie. Biron Vidi. Torlak Ne ba{. Biron A tripati po tri se devet. Popreku me gledate. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. gospodine. so sukwa na glava. gospodine.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. darovite sme gi prosele. Biron [to. Torlak O gospodaru. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. nekoj kvazi vitez. gospodine. nekoe kopile lo{o. gospodine. mislam. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago.Biron Ne e devet. pra{uvaat tie. ve uveruvam. samo tri se? Torlak Ne. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. mesto sakanata na{a. Biron Eve go. sekoja edna pretstavuva po tri. gospodine. a potoa nie sledej}i go znakot. gospodine. oti ako po pravo smetame. tvrdam: . Torlak ]e mi prostite. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. umrete koga vi e volja. Oti koga }e presmetame. gospodine. velam. `iti gospod.

Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni. gospodine! Pa samite ulogi. }e poka`at kolku }e ispadne. Biron Armado . gospodine. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. zna~i? Torlak O gospodaru. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. jas treba.) Kralot Biron. ne pu{tajte gi vamu. Biron Odi. gospodaru. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. stega. }e n# posramotat. (Izleguva. Biron Taka sakaa. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. (Govori so kralot i mu predava pismo. Pumpej Golemiot. da sredam samo eden tip. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. {to se odnesuva do mene. dozvolete sega da bide po moe. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. gospodine. mislam. gospodaru. neka se podgotvat. kako {to velat. Kralot Velam da ne idat. odnosno glumcite. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. }e se potrudime. gospodine. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. gospodine.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. To~no ko na{ata {ega. no jas treba da go pretstavuvam nego.) Armado Miropomazan. gospodaru. (Vleguva Armado. Princezata Ne. {to se odnesuva do mene. }e izigrame. gospodine.

ubav moj. Dimen Veliki. sladok. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. i suetno. ti ne si toj v kajak. so {tit na du{manot pot mu vadev.) Torlak “Veliki” de.zajak.) Kralot Pompej sum jas. Princezata Fala ti mnogu. meden vladaru. {to ~esto na megdan. (Vleguva Torlak kako Pompej. falbaxijata. i eve go pred nas stiga. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. Bojet Mo`ebi. setiki. Torlak Jas Pompej sum. nadri-popot. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. pa`ot na Armado Herkul. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. Torlak Pompej sum jas. Pompej Veliki. Biron La`e{. (Izleguva. se la`e{. ama nekoj Pompej . Biron Daskalot. Pompej nare~en Golemiot. suetno. kako sto se veli. na voenata sre}a. zimi s#. gospodine. Torlak . Posakuvam spokojstvo na tvoeto. Toj go igra Hektor od Troja. Biron Biron Dobro sro~eno. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. mom~eto. na fortuna de la guerra. Petmina se i vo prvata pojava. mnogu suetno: ama s# ostavame. i patuvaj}i po bregot. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. Pompeju golem. mnogu. Pompej nare~en Veliki. u~itelot Juda Makavejski. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. Torlak Kralot Ne. Ako gospodstvoto va{e. nad s# nadkralsko veli~estvo. Kralot Razveani se site edra. tolku razli~ni se i svoeglavi.

troglaviot canus. svetski bev komander. a koga be{e mal. dobar Pompej. deka bev sovr{en. gledate. nema {to. zapad. Juda! Torlak .) Ete. doen~e u{te. ~ija lastagarka go ubi Kerber. ja {irev svojata vlast. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. ~esen ~ovek. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. da prostite: {vrknata meka du{a. Va{eto lav~e. Malku napravi se va`en. no kako Alisander. (Izleguva Molec. Bojet Taka e.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. vitezu so isten~en plast.) Juda sum jas. no se nadevam. Prodol`i Alisander. pa da te nema. Biron Odvedi go osvojuva~ot. e tuka zapna.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. Alisander. da te nema! (Nataniel se povlekuva. Dimen Pompej Veliki. svetski bev komander. navistina.) Nataniel Koga bev na svet. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. zmii vaka dave{e so negovata manus. dete. priznavam. jug. sever. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra. Nataniel Koga bev na svet. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. na istok. ti be{e.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese. Alisander. Princezata Zastani na strana. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. }e mu go dadat na Ajant. no {tom izleze na scena. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. od kojznae kakva vrednost. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. toj }e bide devettiot veli~enstven. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. a i za kuglawe e car. malku ulogata mu izleze od {ema. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul.

Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. gospodine. teraj. Ne Iskariotski. gospodine. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Holofern [to sakate da ka`ete. Holofern Setete se. Dimen Da i toa na oloven bro{. od milost zamilen ko Makaveec. A sega. . ete stigna do samata glava. Juda sum jas. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Vam vi e poprvo. Dimen Dimen Glava na {nola. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Juda i se obesi na drvo. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. Biron Odli~no. Judo. Predavnik {to baknuva.

Ne. doa|a vooru`en Hektor. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. vo sporedba so ova. (Vleguva Armado kako Hektor. Kralot Dimen Hektor. ne e smerno. Bojet Piskite mu se mali. Dimen . oti licata gi menuva ko ~orapi.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. Zna~i gubi se. Bojet A bidej}i e magare. istoto }e te snajde{e. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. be{e samo obi~en Trojanec. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. Limon.) Biron Orev~e kalaisano. mo`e da se sopne. I zgora so cinet. semo}niot. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. Ahil. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. Dimen Ko da e tele{ka. sega vesel }e bidam. Longavil Biron Mars. ne e ubavo. Holofern Ova ne e fer. neka go nema. (Izleguva Holofern.) Princezata Kutriot Makaveec. ama go sredija ko nikoj. skrij ja glavata. tuku so ciment.

Armado Lorde Longavil. va{e e. jazikot zauzdi si go. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. (Na princezata) Velicestvo slatko. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. a Hektor e zagar. duri mu cuka{e srceto.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. dva meseca ve}e. (Biron istapuva napred. Armado Longavil Taa smrdlivka. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. Dimen Da. Bojet Ja saka na stapala. Dimen . nie sme mnogu odu{eveni. Toj cvet sum jas. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. podarete mi go vaseto setilo za sluh. - Toa nane.) Princezata Govori. hrabar Hektore. Tisina! Mars semo}niot. piliwa slatki. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. taa e na pat. crno & se pi{uva na kutrata devojka. za{to odi protiv Hektor. trudna e. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil. toj bese covek.

ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. Torlak ]e se bijam po ko{ula. se isvinuvam. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. }e te predizvikam. Biron Pompej se raspalil. Armado Gospoda i vojnici. po kazna. Torlak Nema da se boram so pol. nema da se bijam po kosula. Odam vo volneno. mo`am da se zakolnam. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. Bojet Taka e. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese.) . ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. Pompej vi frli rakavica. golem. srciwa moi slatki. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. Armado I mozam i sakam. (Vleguva gospodin Markad.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. i od toga{. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. glasnik. ti nema ramen! Bojet Pompej. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. golem. Biron Da. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika.

sega disam slobodno. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. jazikot ne e u~tiv. Princezata Biron Podgotvete s#. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. Bojet. Dami. ostanete. Premnogu sum ta`na. inaku. ve molam. vaka podobro }e go sfatite kralot. Armado [to se odnesuva do mene. Zbogum. veli~estvo? Ne ve sfativ. va{iot tatko Princezata Umrel. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. a od mojata du{a. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. gospo|o. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. {totuku o`alostena. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. Princezata Kako se ~uvstvuvate. za{to. Markad. no zabavata ni ja prekina. (Izleguvaat veli~enstvenite. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . ubavinata va{a. toa imav da ka`am. tokmu pri krajot. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a.) Kralot Podgotvete. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. mnogu vreme treba. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. velam. Iskreniot. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. razre{ka nosat na ona za koe. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. patuvam ve~erva. vremeto ni be{e devetta gri`a. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. gospo|o. Kralot Ne odete. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. Poradi vas. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. Kralot. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. i ~esto.296 Bog neka ve {titi. bog da go prosti! Markad Tokmu taka.

Zatoa. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. Longavil A isto i pogledite na{i. pustinski predel. sakate ne{to da storite. raskala{ena ko dete. vo poslednata minuta na ~asot. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. pobarajte me zaslu`eno sosem i. . ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. grev samo po sebe. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. ne. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. na toa. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. nema. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. iska`uvaa pove}e od {ega.kon vas. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. glasnicite na qubovta. gospo|o. gospodine. qubeznost. prijatna {ega. A dotoga{. znajte. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. Princezata Mi se ~ini. Kako {ega. a pri~ina. vetete ni ja va{ata qubov. dami. oblekata skudna. daleku od site zadovolstva na svetot. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. va{ite darovi. vi se kolnam deka }e bidam va{a. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. pa duri i ova neverstvo. tvrdata postela. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. i na na{iot mominski sobir. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. premnogu vina gorka. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. nastroenija ~udni. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. oblici. Ako ovoj osameni~ki. palava pa duri luda. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. ubavi dami. Dimen Pismata na{i. premnogu grev na du{a vi le`i. a i sme{no na nas izgleda{e toa. Kralot Barem sega. ostanete tamu. ako ni mrazot ni postot. vsu{nost. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. Ne. ne go svenat cutot na va{ata qubov. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi .

{to mene? @ena? Katerina Brada. polni ste prestapi i prevari mnogu. Kralot dadam. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. Longavil Trpelivo }e ~ekam. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. lordu moj Biron. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Marija Tolku e posli~no na vas. ili pove}e odbijam od nego. Dimen O. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. toga{. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Katerina Ako ova. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. gospodine. no vremeto e dolgo.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. da ne go skr{ite lekoverno. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. Dimen A {to mi se pi{uva mene. mila so mene. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. dali da ka`am. Ako ova go odbie{. malkumina visoki se tolku mladi. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. Vo okoto moe. Rozalina Katerina Ne. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. dobro zdravje i ~esnost. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. zatoa. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. Biron A {to e.

ako vi e po volja. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. toa ne mo`e da bide. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. gospo|o. no ako ne saka. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . Dadov na sebe savet. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. Xek ne se `eni so Xuli. ostanete zbogum! Kralot Ne. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. pa. Biron Da.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. Biron Godina! Dobro. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. (Se vra}a Armado. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile.) Armado Slatko velicestvo. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. mil moj kralu. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. }e mora. ne ve pu{tame po pat sama. Kralot Dobro de.

pocni. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. Molec. Kralot Viknete gi brgu.) Zima . kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie.) Od ovaa strana e Hiems. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. ut. uuut-ut. uut. uuut. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. srebreno beli i laliwa ne`ni. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. zima. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. Nataniel. Torlak i drugite. }e gi soslu{ame. ut. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. ut. vrani. veselinka ve{a. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. Ver. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. vtoroto kukavicata. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. (Izleguvaat. uut. od onaa Ver.

301 . zandana i zatvor kako zapek. konstipacija.So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

LICA: Don Pedro. milenik na Don Pedro Benedik. princ od Aragon Don Huan. negov brat Baltazar. ~ovek na Don Huan Dren. pridru`ni~ka na Hera Ursula. }erka na Leonato Beatri~e. negov polubrat Klaudio. upravnik na Mesina Antonio. priglup ~inovnik Talpa. sluga na Don Pedro Bora~io. ~ovek na Don Huan Konrad. . pridru`nici. mlad velmo`a od Padova. stra`ari. mlad grof od Firenca. vnuka na Leonato Margaret. isto milenik na Don Pedro Leonato. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. isto Glasnici.

.

element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. Don Pedro.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. Ili. Ovaa romanti~na komedija. Dren. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. Prozata. ako na~inot mu e komi~en. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. ako odime ponatamu. Osven ova. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. dominira vo deloto. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. . sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. homonimi na vremeto. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Sepak. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. Kako {to uka`uva i samiot naslov. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. namerata mu e seriozna. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto.

.

Pred ku}ata na Leonato. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Glasnikot Mnogu e blisku. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. takov nema{e vo na{ata vojska. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. (Vleguvaat Leonato. Leonato . gospo|o.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Leonato Glasnikot izraduva. Hera.^in PRVI Scena 1 Mesina. Beatri~e i drugi so glasnik. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav.

Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. gospodine. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. }e ja zapalev. Leonato Vnuko. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. . kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. No ve molam. mu e kako |upska torba. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. Pred damata gospodin. gospo|o. gospo|o. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova.Ve molam. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. site sme smrtni. ne se somnevam. polnet e so doblesti. Glasnikot Gledam. Beatri~e Da mi be{e prv. gospo|o. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. znam. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. ja menuva so sekoj nov kalap. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. ama kolku {to go znam. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. deka gospodinov vi e posleden na listata. pred ma`ot ma`. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. koga pro~ita. ni toj nema da vi ostane dol`en. Beatri~e Deka e polnet.

a radosta me napu{ta. nikoga{ nema da ve fati ludilo. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego.Bidete sre}ni. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. gospodine. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. Samo vie drobete si. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. Klaudio i Benedik. Nikoj ne ve ferma. gospodine Benedik. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. Don Pedro Ostanete. Vsu{nost. sam si go baravte i si go dobivte. vnuko. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Benedik. . taga me obzema. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. Don Huan. . gospodine Benedik. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro.Ova mora da e }erka vi. Benedik Opaa.) Don Pedro Gospodine Leonato. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Leonato Vas. gospo|o. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. no koga vie si zaminuvate. Vie toga{ u{te bevte dete. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. za{to koga od belja }e se spasite. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. Beatri~e . dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa.

nema la`no da se zakolnete. gospod neka vi e na pomo{. gospodaru. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. inaku. va{iot brat. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. i bidej}i se smirivte so princot. . gospodaru. no sakam da vi se zablagodaram. gospodine Benedik! Leonato. vi dol`am celosna po~it. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. ama ja poglednav. . veruvajte mi. odime zaedno. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. niedna ne sakam. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. Leonato. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. . Leonato Ako se zakolnete. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. ne ve poznavam od v~era. {to vo ova sme isti. No vie terajte si. Benedik i da ne poka`e{e zamor. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. gospodaru. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv.) Klaudio Benedik. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. sirotite. so isklu~ok na vas.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite.Vi posakuvam dobredojde. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. Leonato Dali }e sakate.

Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. Gledaj. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. ne mi se dopa|a. te molam. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. Tuku. Don Pedro se vra}a po vas. Benedik Ne znam. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. poveli.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. Bratu~etka &. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. bi bila neubava. te molam. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. da ne e polna besovi. a bidej}i e takva kakva {to si e. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost. .) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. na primer. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. ve molam. precrna za svetli falbi. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. govori seriozno i razumski. i presitna za krupni falbi. (Povtorno vleguva Don Pedro.

Benedik Ko vo prikaznata. nitu bilo taka. od bolest. . . gospodaru. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. gospodaru. ne daj bo`e. `imi site veri i zakletvi. Benedik Isto i jas. Don Pedro Klaudio Isto i jas. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. znam.imajte na um. gospodaru: ‘ne bilo vaka. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. . niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. ako ja qubite. grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost.e. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. go govoram toa {to go mislam. More }e te vidam jas tebe. Benedik Deka vo `ena sum za~nat.Vo Hera. Klaudio Vaka mi govorite. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. ^uvstvuvam deka ja sakam. Don Pedro Deka zaslu`uva. ama. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv.Toj e zaquben. u{te pred da umram. Benedik Mo`e od gnev. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. od glad.Ova e ulogata na va{ata svetlost. Vo kogo? . Klaudio Vaka da bilo (pra{ano). priznavam so blagodarnost. vaka i }e be{e (odgovoreno).na ova veruvajte mi. kako mi pripa|a{ od qubov.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. gospodaru. za{to gospo|icava e dostojna za toa. kusata }erka na Leonato. za toa malku }e po~ekaat.

Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. (Izleguva Benedik. zaradi ova {to go re~e. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. odete doma kaj Leonato. naskoro. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. vremeto }e poka`e. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. Benedik Da. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. a toj {to }e me pogodi. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. Ne. ve ostavam. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. . Don Pedro Ne. Klaudio Dali Leonato ima sin. dobar gospodine Benedik. Benedik. em ludo.) Klaudio Gospodaru. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. Don Pedro Don Pedro Dobro. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. samo majtapete se. Don Pedro Dobro. Iskreno va{. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. taa edinstveno . vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. ima da se trese{ pred nego kako prat. ja ima samo Hera. em roglesto. Vo me|uvreme. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. }e stane{ `ivotin~e. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. so vreme i vie }e se pripitomite.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. sega pomo{ od vas mi treba.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba.

}e go raspetlam vo nea moeto srce. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate.) . a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. dali ja saka{. zaquben si. mi se dopadna. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. (Izleguvaat. Klaudio? Klaudio Gospodaru. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. so melem od zborovi probav da ja le~am. no imav pogruba zada~a toga{. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. na tatko & s# }e mu ka`am. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. Znam deka ve~erva }e ima gozba. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. Samo soodvetnoto slu`i. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. jasno e. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni.

Obvivkata im e dobra. ve molam. na igrankata. prijatelu.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata. vo sekoj slu~aj. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik. Odete vie i ka`ete & s#. . ne.O.) . pa ako ovaa prifatela. duri ne se poka`e kako jave . dojdete so mene. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Leonato Ne. Bister e i razumen. Vnu~ko moj dobar. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. drugo sakam da vi ka`am. Ama brate. sega za sega }e smetame deka rabotava e son.) Rodnini moi. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. bidete na visina. (Vleguvaat Leonato i Antonio. }e mi treba va{ata ve{tina. (Izleguvaat.no. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. da & go ka`e. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. ubavo izgleda od nadvor.

Ako me pu{tat od sinxir. princot. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. No koj doa|a? [to ima novo. vo znakot na Saturn. Konrad Taka e. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. vo ova. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. da jadam koga sum gladen. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. Don Huan A ako go poslu{am. kralski go gostat kaj Leonato. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. a ne da se smejam na se~ii {egi. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. Bora~io? (Vleguva Bora~io. roden. kako {to veli{. za{to samo nego i go upotrebuvam. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. da spijam koga sum pospan. va{iot brat. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? .) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. Da imam dovolno sloboda. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. Don Huan Se ~udam {to ti. da se smejam koga sum vesel. Konrad Poslu{ajte go razumot. }e si go teram }efot bezmilosno. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. }e kasam. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. (Vleguvaat Don Huan i Konrad.

princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. gospodaru. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . Tokmu toj.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. ne? Konrad Dodeka sme `ivi. . frlil oko? Bora~io Na Hera. naidoa. mu na{tetam. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. na nekoj na~in. Ako. `iti s#. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. (Izleguvaat. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. kadev edna mnogu zagu{liva odaja.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja. toga{ sekako }e si ~estitam. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. gospodaru. da mu ja dade na grofot Klaudio.320 Bora~io Desnata raka na brat vi. Don Huan Vidi go ti. raka pod raka. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz.

Hera Mnogu ta`na du{a. se razbira. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. Beatri~e i drugi. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. .^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. nema nikakvi. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. striko. Kravata {to bode {uti rogovi ima. vnuko. Antonio. no kravata {to premnogu bode.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. (Vleguvaat Leonato. i so dovolno pari v }ese. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. Hera. . Navistina e prezajadliva.ako uspee da ja pridobie. cel ~as potoa mi idi ufunet.

No i pokraj seto ova. da se ma`am za najbliskiot rodnina. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. pravo kaj sveti Petar vo rajot. Leonato ]erko. Beatri~e striko. samo do negovite porti. so rogovi na glava i }e mi re~e. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. ka`ete mu deka za s# treba takt.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. Ursula i drugi pod maski. za mene e grev. dodvoruvaweto. ako princot za ona vi govori. Klaudio. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. (Vleguvaat Don Pedro. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. tatko. Ba{ taka. Kako {to }e zapovedate. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. Tatko. Baltazar. . s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. brate. gledam crkva na kilometri. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. odi v raj. Margaret. Leonato Vnuko. ko nekoj star rogonosec. i navistina. kako {to mi zapoveda srceto. a onoj {to e pomalku od ma`. jas ne sum za nego. zapamtete {to vi rekov.) Don Pedro Gospo|ice. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. znaete kako da mu odgovorite. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. vnuko. zatoa. vnuko. Don Huan. polno e zanes i hirovi. vo s# }e go slu{ate tatko vi. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. da napravime mesto. polno starovremski spokoj i patina. vinata }e padne na muzikata. bratu~etko. slu{nete me. Leonato Se nadevam. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . preostro gledate na rabotite. ako princot premnogu navali. (na Hera) se nadevam. Beatri~e Imam oko sokolovo. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. Beatri~e. Odi v raj. Antonio A vie. Sinovite na Adama se moi bra}a. ne sakam nieden. striko. Benedik. Za{to. Hera. ova ne e mesto za devojki. Bora~io.

Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. vie ste gospodin Antonio. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam. samo go imitiram. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Ursula Dobro ve poznavam. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. za va{e dobro. oti imam mnogu lo{i osobini.Odgovori. (Odat na strana. vie ste toj. vo ku}ata e Jupiter.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. Margaret Hera Gospode. vie ste toj. popot si go dobi. ako zboruvate za qubov. Eve ja negovata suva raka. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Govorete potivko. ne sum. Margaret A jas ne. samo negova i ni~ija druga. pope! Baltazar . Antonio Pravo da vi ka`am.

Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. Bora~io i Klaudio. ne sum. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. (Igra. Izleguvaat site osven Don Huan.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . (Se slu{a muzika odvnetre. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Benedik Ne go poznavam. koja. Sigurna sum deka e tuka nekade. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er. vi se molam. ako ostane nezabele`ana. za{to ako n# povedat vo lo{o. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro. vie ste toj. Mnogu zdodeven {ut. gi napu{tam na prviot sviok. Ba{ bi sakala da me ~epne.) . veruvajte mi. Beatri~e Samo napred. Beatri~e Deka sum opaka! . Taka e. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. no nema. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. ili ako nikoj ne se nasmee. povelete.) Treba da gi sledime prvencite. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. Benedik Nemojte.324 Antonio So eden zbor. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik.

za qubovta. Go poznavam po na~inot na koj stoi. Sigurno e taka. toj sum.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa.. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. Klaudio Isto i jas. ve molam ubedete go da se trgne od nea. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. toj e vquben vo Hera. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. taa ne mu dolikuva spored potekloto. Taka se prodavaat goveda. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. Don Huan Gospodine. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . za va{a rabota stanuva zbor. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. bez posrednik.princot prosi za sebe.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. Hero! (Se vra}a Benedik. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. toj sum. sekoe srce. brat mi mnogu ve ima pri srce. do prvata vrba. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. Benedik Ajde. zatoa. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. Bora~io A toa e Klaudio. grofe. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice.

kam{ikot ne bi bil na odmet. `imi krstot. deka sum bil poglup i od vol. gospodaru. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. (Izleguva.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. . ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. a i venecot. kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. ~esno zboruvate. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. vie mu go ukradovte gnezdoto. deteto vi go ukrade mesoto. taa mi re~e.) Don Pedro Gospodine.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. toga{ jas ve ostavam vas. Benedik O.326 Klaudio Ve molam. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. . deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. i mislam vistinata mu ja ka`av. toga{. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. kako {to mi se gleda. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? . (Povtorno vleguva Don Pedro. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda.bez da pomisli deka sproti nejze sum jas. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. . Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas.deka sum bil {ut na knezot. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. ostavete me. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. Benedik Pa sepak. pa mi {iri muabeti. mu rekov. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral.

gospodaru. Leonato i Hera. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. a jas na toa mu pla}av lihva. da. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. doa|a. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . mi go ima{e pozajmeno za malku. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. dodeka e ovde. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en.bocka. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. Vi se molam. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. Za{to. grofe. gospo|ice. gospodaru. ete. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. gospodaru. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. vi tvrdam. . Beatri~e Vsu{nost. da odnesam poraka do Pigmejcite. gospodaru. Don Pedro More go legnavte. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. navistina site kavgi. nitu bolen. go kutnavte na ple}i. Don Pedro [to e so vas. nitu aren. ova e jadewe od koe mi se gadi. . gospodaru. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte.) Don Pedro Ete.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. u`asi i zbrki idat po nea. Beatri~e Poarno vaka. Benedik O Bo`e. gospodaru. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. da. pa zatoa.dve srca za negovoto edno. gospo|ice. Don Pedro Eve ja. ne zboruvajte mi za nea. nitu vesel.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija.

gospo|ice. .Gospo|ice. a praznicite se mnogu retki! No. majka mi pi{te{e od bolka. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. a veselosta najmnogu vi li~i. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. Rodnini. prostete mi. gospodaru. vie ste ko praznik. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. sigurno e. kutri~koto budali{te. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. Negovata milost brakov go sredi. gospo|ice. bratu~etke. Nemate. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. Beatri~e Ne. rodnino. gospodaru. deka ste blisku do vistinata iako. Beatri~e Taka e. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. za{to. . na vas e redot. vi tvrdam deka. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. ko {to ste vie moi. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. grofe. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. vi se molam. Don Pedro Navistina. gospodaru. Za{to Klaudio. Don Pedro Me sakate mene. spolaj mu. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. gospo|ice? Beatri~e Ne. Klaudio Ba{ taka i pravi.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. Mislam. rodeni ste vo vesel ~as. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. imate veselo srce. gospodaru. jas }e vi najdam ma`. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. ako e taka.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. ili ako ne mo`e{. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. Beatri~e Zboruvaj. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci.

Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. Klaudio Leonato I jas.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. }e se zacapa vo Beatri~e. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. dobro. mi ka`uvala }erka mi. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. no vi tvrdam. so pomo{ na vas dvajca. Leonato Gospodaru. Imam namera. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. Kupidon }e treba da ni nosi voda. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. gospodaru! Edna nedela da se vo brak.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. Leonato Ne daj bo`e. Don Pedro Dobro. striko. Ba{ bi sakal da gi spojam. no duri i toga{. Don Pedro . koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. zete. site dodvoruva~i gi zema na ududu. Don Pedro A i vie. gospodaru. Klaudio. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. gospodaru. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. Ni slu~ajno. .a jas. gospodaru. gospodaru. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. nema da se {laeme tuku-taka. sedum dena. (Izleguva Beatri~e. . makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. Leonato Ne pred ponedelnik. vo me|uvreme. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta.So va{a dozvola. da ostvaram Herkulovski podvig. vi stojam na usluga. neli. se budi i umira od smea. Ako go storime ova. gospodaru. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina.

prepreka. . grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. sekoja sopka za mene }e bide lekovita.) Don Huan Taka e navistina. (Izleguvaat. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. Don Huan Sekoja pre~ka. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. gospodaru. kolku sum & mil na Margaret. Don Huan Se se}avam. gospodaru. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. pa }e vi ka`am {to sum zamislil. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. mene mi slu`i. sluginkata na Hera. Don Huan Ka`i mi na kratko. bolen sum od zer na nego. i s# {to vo toj pravec deluva. Bora~io To~no.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. gospodaru.

a mojata prefriganost nema da me zasrami. jas }e sredam Hera da bide otsutna. Bidete postojan vo optu`bite. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. Klaudio }e go stavat na maka. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. Bora~io Toga{ odete. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka.) . najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. poka`ete deka od ~ist obyir. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. Pojdete kaj princot.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. im go ka`uvate ova.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. brat vi. vo me|uvreme. bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . (Izleguvaat. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat.

pametna. ama velam. normalno inaku nema ni da ja poglednam. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. mene pak mi e arno. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. mene mi e arno. inaku ne doa|a predvid.) Don Pedro Ajde. se razbira. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. Bogata mora da bide. pesnata povtori ja. Treta e doblesna. . gospodaru.Kolku ve~erta e tivka. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. Slugata Gospodine. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. doblesna. Benedik Znam. a sega. interesna vo muabetot. Leonato i Klaudio. no mislam deka nema {ansi. blaga. blagorodna.) Don Pedro Ajde Baltazar. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. . gospodaru. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. Slugata Ama ve}e sum ovde.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. Edna `ena e ubava. (Vleguva Baltazar so lauta.) (Vleguvaat Don Pedro. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. ko ~esen ma` i vojnik.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop.) Benedik Mom~e. Mo`e li do tolku da se izopa~am. ama sakam da si tamu pa pak tuka. donesi mi ja vo gradinava. sekako inaku {to }e mi e. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. (Izleguva slugata. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. Druga e pametna. toa e sigurno. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. ubava. pla~koto. A takov ~ovek e Klaudio. gospodine. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. mene pak mi e arno. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i.

neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. dvapati muzikata da ja grdi. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. Baltazar Baltazar Najdobrite. se kolnat deka ja qubat. la`govci se ma`ite. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. Don Pedro Toj navistina govori po noti. Don Pedro Dobra pesna. notirawe! (Muzika. Ne pla~ete dami. gospodaru dobar.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. krenete glavi gore. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. .. pej. Te molam. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. Po~nuvaj. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. sekako (Na Klaudio. gospodaru. Baltazar [tom za molba govorite. ne ostavaj dolgo da te molam. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. Ne pla~ete zatoa. Benedik (Od strana.) Benedik Ete. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. ne barajte glas tolku lo{.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. niedna moja nota za notirawe ne e vredna.. notiraj noti. govori na noti. `imi s#. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. no sepak ja molat. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. gospodaru.

Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. gospodaru. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. ne znam {to da mislam.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Klaudio Mo`ebi samo glumi. navistina vi ka`a.) ]e pomislev deka e mestenka. Leonato Da glumi? Gospode. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. Zagriza. (Izleguva Baltazar so lautata. .334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. Benedik (Na strana.) Dojdete. Don Pedro Kako. ve molam? Me za~uduvate. ama deka go saka od dnoto na du{ata. Klaudio Vi ka`a. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. kako. nikoga{ la`nata strast. na golema maka e. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. . gospodaru. ovaa riba }e zagrize. tuka nema ni najmal somne`.idete. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. zagriza. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. se ~ini go ima zamrazeno za navek. Leonato Nitu pak jas. taka. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. idete. ako e la`na. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. ne bila tolku sli~na na vistinskata. Don Pedro Stori taka. Leonato Kakvi znaci. zbogum. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. Leonato. dajte mu u{te.

za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. taka }erka vi veli: Zarem jas. Ve molam. vo devet slu~ai od deset. Ja `alam. Sudam za nego. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. Vaka stojat rabotite. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. ofkala. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. }erka mi s# mi ka`uva. spored sebe. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi.Koga go ispi{ala. kolnela. da. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. Taa e prekrasna. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. pla~ela. rekla taa. navistina. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Leonato O! . Leonato O gospodaru. krvta pobeduva. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. lipala. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. kosi kubela. veli }erka mi. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. rekla taa.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. . mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. bi go ismeala iako go sakam. Klaudio Potoa padnala na kolena. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. mo`e duri da krene raka na sebe. molela. pa sednala da go pro~ita. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . Klaudio A i pametna e od merata nadvor.

Don Pedro Ni slu~ajno. Don Pedro Dobro pravi. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. ne e vozmo`no. Pa. Gospodaru. . Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. kako {to znaeme site. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. ako go uriva mirot. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. toj izgleda dopadlivo. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. Loenato Ne. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. Don Pedro Kako Hektor. Don Pedro Leonato Navistina. Leonato Ako ima strav od Boga. za{to ako mu ka`e deka go saka. Klaudio A {to e pravo i pameten e. od vreme na vreme. gospodaru. znae da bide iskri~av. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. vsu{nost. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. e prezriv po priroda. Navistina mi e `al za vnuka vi. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. sekako. da ima ne{to. Don Pedro Nadvore{no. mora da go ~uva mirot.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. za{to ~ovekot.

toga{ sum gad. Izgleda ja `alat gospo|icata. . gospodine. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe.) . Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. Klaudio i Leonato. Benedik Ubava Beatri~e. ni ova ne mo`am da go odre~am. @imi videlcevo densko. .) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. vistina e.Ako ne se smiluvam nad nea. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. toga{ sum beter od Evrein. osven {to se zacapala vo mene. Benedik izleguva od zad rasjeto.ova e epten dvosmisleno. taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. ako ne ja zasakam. zatoa zbogum.. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne.Ne mislev nikoga{ da se `enam. . Odam da nabavam nejzina slika. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. (Izleguva.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. Razgovaraa seriozno. Zarem majtaplaci. . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost .No eve ja ide Beatri~e. da mi be{e naporno nema{e da dojdam.Raka na srce.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. . velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. i umna. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv.ova e isto kako da re~e{e. vi blagodaram za naporot.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . (Izleguva.Ja doznale vistinata od Hera. (Vleguva Beatri~e. zemjata mora da se naseluva. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna .taka e.

koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. Beatri~e. ko pile kalu|er~e.Vo gradinata na Leonato. zrel od sonceto.) Ne. navistina. Po~ni sega. (Odnazad vleguva Beatri~e. Margaret Bez gajle. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. (Vleguvaat Hera. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. Hera Toga{ da & se dobli`ime. Ba{ od ova.) Hera Slu{aj. Ursula. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. za da ~ue {to imame na um. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. Zada~a vakva ima{. skukulena. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. sonceto go brani. Margaret i Ursula. do odajata trkni. seta sega skriena zad rasjeto gusto.^in TRETI Scena 1 . itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. A go spomnam. .) Oti gledaj. i ranuva samo po ~ueno. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. kaj{to xbunot orlovi nokti.(Prio|aat do senicata. taa e polna prezir. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. .tamu neka se skrie. }e ja namamam vedna{ da dojde.) Hera Odi Margaret. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. (Izleguva. Ursula. ka`i & deka si n# ~ula. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena.

Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. klada nepodvi`na. sigurna sum. Ursula Sepak ka`ete & . Hera Ne vodi ami kako. Ursula Ve molam. perka vrtena od sekoj veter. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. Hera Ne. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. se razbira. neka gasne. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. ako e zborliv. . mojot sakan Klaudio. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. zatoa. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. o. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. vo vozdi{ki neka sogoruva. Hera Vo pravo ste. madam.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. ko zapretan ogan. Ursula Navistina ste vo pravo. velat. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Ursula O. ako e visok. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. do smrt }e mi bie {egi. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. ako e kale{. ne lutete mi se. ahat e delnat mnogu grdo. Zatoa Benedik. videte {to }e re~e. ako e nizok. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. Hera Vo Italija. ne pravete & nepravda takva. sukalo goltnal. ako e li~en na lice. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. mol~eliv. blagoroden. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. Talpa. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. . nebare nekoj do smrt te skokotkal.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. da. Da. veli poarno da & e sestra. nikoj ne mu e ramen osven.

dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. Ursula (Na strana. Koga. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. Benedik i Leonato. zbogum! I ti gordost mominska.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. (Izleguva.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. Don Pedro Ni slu~ajno. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. a potoa odam za Aragon. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. madam! Hera Ako e taka. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. Da vlezeme ajde. odnos. ako e seriozen . sakawe dvojno od mene }e ima{. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. Benedik Gospoda. nasekade e mnogu poznat. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. gospo|ice.) Beatri~e (Izleguva napred. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. ako mi dozvolite. Leonato I jas go velam istoto. Klaudio. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. na jazik go ka`uva. a jazikot mu e mandalo. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. gospodaru. Klaudio ]e ve ispratam dotamu.340 Vilijam [EKSPIR po izgled.) Gotova e. ne sum ve}e istiot. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo. me korat za prezir? Preziru. (Vleguvaat Don Pedro. Benedik. vi tvrdam. Oti ona {to mu e na srce. }e se fati. Hera Da. nekako mi e poseriozen.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. navistina. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. eden pa|a v zamka. za{to od glava do petici siot e veselost. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{.

Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. toga{ ne e lud vo zanesot. a [panec od pojas nagore. Leonato Don Pedro Navistina. ama berberot e viden kaj nego. {e{irot. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. deneska vo Holan|anec. Te{ko toj {to ja ima. na primer. a. Benedik Me boli zab. navistina.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. se zanesuva. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. [to e. celiot vo dipli. sekoe sabajle. go ~etka. . kako {to vi se ~ini. Don Pedro Ne. Jas sepak velam deka e zaquben. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. na primer Germanec od polovina nadolu. utre vo Francuzin. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. bez gradnik. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. izgleda pomlad za edna brada. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. na primer.

Klaudio More ne samo {to go znae. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. Klaudio A jas duri i znam koja go saka.toj e zaquben. xabe se ma~el i . tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. se oblo`uvam. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. Benedik Ako ste slobodni. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. Gospodine. no vi velam.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. [to se odnesuva do brat mi. Klaudio Se soglasuvam. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. (Izleguvaat Benedik i Leonato. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. brate. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. (Vleguva Don Huan. Bog neka ve ~uva. ve molam ka`ete ja. neka ova se poka`e podocna. bi sakal da porazgovarame.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate.) Don Huan Gospodaru i brate. nekoja {to ne go ni znae. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. ve molam. dojdete so mene. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. pove}e nema da se grizat. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. Vo me|uvreme. deka }e mu govori za Beatri~e. . mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am.

smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am.) . no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. (Izleguvaat. i da ne dol`am. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. dovolno }e vi poka`am. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. toga{ `enete se utre. se~ijata Hera. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. Ako dojdete so mene. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. strpete se samo do polno}. ba{ Hera. pa neka se vidi za {to se raboti. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. za{to predolgo za toa se govori. . da. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. ne priznavajte {to znaete. ako i toga{ s# u{te ja sakate. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. va{ata Hera. postapete kako {to sakate.gospo|icata e neverna. Don Pedro Zo{to. Don Pedro Don Huan Da. Hera na Leonato.

gospodine. Dren Kako prvo. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. kom{ija Dren. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. ova saka{e da Taka be brat.toa doa|a od prirodata. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. zatoa nosete go fenerot. kom{ija \eriz. Vtoriot stra`ar Da. za pi{uvaweto i ~itaweto. treba da gi sfa}ate site skitnici. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. Dren .. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot.344 Scena 3 Na ulica. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. Talpa Dobro. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . ka`ete im ja zada~ata. gospodine narednik.. samo. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. toa bi bila preblaga kazna za niv. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. znaev. zna~i ne e podanik na princot. . Zada~ata vi e vakva.Ponatamu. Dren Ne. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. ne. gospodine ili \or|i \erizot. Dren Taka e. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . za dobriot izgled. . Dren [to gi imate vie. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. oti se odredeni da go ~uvaat princot. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. ne? Zna~i. Dren Dojdi vamu. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar.

Talpa Taka e navistina. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. sekoj {to barem malku gi znae propisite. ova e ve}e drugo dvajse. oti. Dren Po kilo krv. Vtoriot stra`ar Dobro. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. Dren Ako naidete na kradec. Taka mo`e. Talpa E ne. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. }e vi re~e deka mo`e. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. raka na srce.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. `imi bogorojca. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. toa ne mo`e. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. Talpa E. tolku podobro za va{iot dobar glas. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. ortak. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. Vie. Dren Ova se va{ite zada~i. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. mo`ete. ne}at. ne bez volja na princot. gospodine. vsu{nost. stra`arot ne smee nikogo da navredi. ostavete gi toga{ neka se otreznat. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. vi velam. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes.

Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. ako ne{to golemo se slu~i. ve molam. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. viknete me. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. dobra no}. Konrad Ba{ ~udno. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. a sega ka`uvaj {to ima{! . utre tamu }e navalat svatovi. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. gospoda. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. ~esni kom{ii. gledate! Zna~i. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. s# podrobno }e ti turam. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. (Izleguvaat Dren i Talpa. Konrad Da.) Bora~io Ej. ve molam. Zbogum. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. ko vistinska pijanica. dremete na {trek.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. ]e ti vratam za ova. Dren U{te ne{to. Stra`arot Ete. se raboti za ali{ta. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. ne mrdajte! Bora~io Konrad. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. a jas. lu|e! Sepak ostanete skrieni.Ajde kom{ija. Bora~io Da be. Bora~io Eve ti ka`uvam. tuka ti sum do laktot. Bora~io Mislam na modata. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. ~uvme {to ni e zada~a. .

Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. ni malku. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. krade. pa delumno zaradi negovite zakletvi. Bora~io Zarem ne gleda{. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. frfulot mu visi. na koi najprvo gi v~opi. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. sigurno e vetrokazot na ku}ata.ama ~ekaj. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. velam. princot i Klaudio. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. koja mo{ne gi izmami. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. poleka! . . se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. delumno zaradi temnata no}. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. a mi se {etka ko gospodin. no |avolot. gospodarot moj. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. duri imeto mu go pomnam. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. kako da e Hera. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. Klaudio i mojot gospodar. Klaudio zamina gneven. postaveni. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. go znam. sedum godini ima. ti ka`uvam zgora-preku. . Konrad Aman bre lu|e. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. znae{e deka e Margaret.prvin treba da ti ka`am kako princot.

a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. navistina.) Margaret Navistina. a fustanot vi e po najnova moda. Odime. Margaret i Ursula. Hera Ne. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. Ursula . Hera Taa e budala. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. ovoj }e go nosam i to~ka. te molam.) More }e ni go donesete Gnasniot. a budala si i ti. (Izleguva Ursula. Ursula Draga Ursula. Vi stoime na raspolagawe. }e go nosam ovoj. ti tvrdam. (Vleguvaat Hera. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava. samo kosata da be{e malku pozatvorena. (Izleguvaat. Margaret Ne e tolku dobar.) Dobro. draga Meg.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. gospo|o. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. nema tuka trte-mrte.

Hera Velat nema takov na svetot. Margaret Vi velam. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. ama sum bolna. Of. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. nikogo nema da navredam. taa mo`e i so zafaten glas. originalnosta. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. no {to se odnesuva do finosta. vie pejte ja a jas }e igram. mislam. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno.eve ja doa|a. Lele. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. mila Hera. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. Beatri~e Re~isi e pet. bratu~etke. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. bratu~etke. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. da.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . of! Margaret Ofkate za me~ok.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. rakavi odnadvor. (Vleguva Betari~e. . Hera Opaa. lesna qubov i nozete vo vis! .) Da. va{iot e desetpati povreden. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. da re~am. te`inata na va{iot ma`. naxixan so biseri. so oprostenie. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. Hera Dobro utro. Beatri~e Dobro utro. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. vreme e da ste podgotveni. Materijalot svetlikav. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko.

zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. Margaret Em devojka em zatnata. (Se vra}a Ursula. (Izleguvaat. treba da ja nosite na kapa. sepak. nema tuka nikakva pouka. povle~ete se.) .) Ursula Gospo|o. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. gospodinot Benedik. samo taka }e vi pomine bolkata. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. bolna sum. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. bratu~etke. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte. Hera Pomognete mi da se oble~am. pra{uvam? Margaret Jas ni{to. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni.Vi velam. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. `imi bogorojca. princot. . si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. Beatri~e O. mislev na obi~en bodlikav trn. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. vi velam. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. ni{to ne ~uvstvuvam. i pokraj tvrdosta na svoeto srce. draga Meg. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. mi se ~ini. no sega. dobra Ursulo. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. no sepak. bolna.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. . Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. mila bratu~etke. grofot. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. Ne. kaj bivalo vaka da se nastine. deka ste zaqubeni.

(Vleguvaat Leonato.Dobro rekovte. vie me deran`irate. i iako sum samo siromav ~ovek. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. fati dvajca prefrigani huligani kakvi. gospodine. saka da si muabeti.Druga soba vo ku}ata na Leonato. ~esen kom{ija? Dren Pa. vi velam. edniot mora . Dren Da. i sami gledate kolku sum zafaten. sepak. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. gospodine. skrati go lafot.videte. Talpa Vsu{nost gospodine. so bo`ja pomo{. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. gospodine. koga dvajca javaat na ist kow. kom{ija Talpa. Bo`e gospode. kako {to jas. ne{to se raboti. umot } e si pojde!’. Dren Sporedbite bazdat. pove}e nema vo cela Mesina. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. Dren Da. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. i umot ne mu e tolku zatapen. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. zboruva malku pod pat nad pat: star e. eve za {to se raboti. Dren Znam.) Leonato [to sakate od mene. . milo mi e {to toa go slu{am. Bog e dobar ~ovek. na{ata stra`a no}eska. so Dren i Talpa. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. no. da bev deran`iran ko kral. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. bi sakal da mu bide no. ve molam. {to velat: ‘A starosta dojde. gospodine. gospodine. Leonato I {to e toa. kom- Dobar star ~ovek. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. {to s# nema na svetov! . Talpa Taka e. {to se odnesuva do mene. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. gospodine. navistina. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici.Od vlakno ortoma Scena 5 . Talpa Isto i jas.

Dren Umot nema da go {tedime.) Dren Odete sega. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot. Talpa I toa umno. . toj mnogu zaostanuva zad vas. ortak. . (Izleguvaat. zbogum. ti tvrdam. Leonato Eve idam. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. Leonato Napijte se vince pred da odite.^esna du{a. gotov sum. kom{ija. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug.) Glasnikot Gospodaru. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. prijatele. gospodine. gospodine. (Vleguva Glasnik. Leonato Navistina. Dren U{te ne{to. navistina. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot.taka si e toa. gospodine. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Morame da gi ispra{ame lu|eto. odete po Franc ]umurot.) . navistina sfatila dve problemati~ni personi. gospodine! Na{ata stra`a. Na site lu|e ne im delile isto. Leonato Sega moram da ve ostavam. Dren Bo`ja rabota.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad.

dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. sinko. Leonato Da ja ven~a. Don Huan. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. va{ata }erka? Leonato Slobodno.ha! He. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. (Vleguvaat Don Pedro. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. ko Bog {to mi ja dade mene. Trgnete se o~e. da ja ka`ete sega. gospo|ice. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. Hera? Hera Ne. Sve{tenikot Vie.) Leonato Ajde o~e Fransis. gospodaru. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. .he! Hi. samo ednostavnata forma na ven~avkata. Sve{tenik. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa. Beatri~e i drugi. zaradi spasot na va{ite du{i. gospodaru. Loenato. . bidete kratki. A vie. na primer: Ha.Vnatre vo crkvata. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. ve povikuvam. gi ima i za smeewe. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate.Tatko.^in ^ETVRTI Scena 1 . Hera. Klaudio. Benedik. Klaudio O. dozvolete mi. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti.

~estita ko pupka pred da rascuti divno. Leonato nikoga{. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. tuku. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. ako taa. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. Leonato. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. dobro ~uvte. ja setila taa strasta na postelata bludna. ko brat na sestra. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. bi rekle. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. Leonato. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. so nieden zbor ne sum ja lostel. a ~uenoto e vistina. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. lostej}i ja nejze. Hera Vistina? . grofe? Klaudio Da ne se ven~am. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. princu. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. Leonato Ama. ako vie. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. vi velam.O bo`e! . gospodine. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. site {to ja gledate. zemete si ja vedna{ nazad. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. i devstvenosta & ja sovladavte.Eve.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. [to da re~am? Obes~esten sum.

Hera grofe. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. jas. Zatoa. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. da se ka`at.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. . navistina. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. ubava damo. . Klaudio O bo`e. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta.Leonato. odgovori mu ako si mi }erka. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. Leonato Ti nareduvam. naterajte ja da mi odgovori pravo. no {to so toa. ja vidovme. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. najubava! Zbogum. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. `imi ~esta. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. gre{nice ~ista. rabotite izneseni na videlo. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. da ne govorite za niv. duhot & go zatemnija. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate.

gospodine. zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. Benedik Leonato Gospo|ice. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. prokolnuvaj}i se sebesi za navek.ba{ taa da padne vo jama od blato. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. veruvajte. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am.pomagajte striko. so milozliva raka. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. moeto so koe se gordeev.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. nekoj na du{a ja zel! Smirete se. moeto {to go sakav. Beatri~e Kako si. So nego nemam vrska. Don Huan i Klaudio. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. mislam. {to go falev. Hero. ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva.O. . ne spiev. zo{to ba{ taa . Beatri~e Sve{tenikot O. trpenie. Leonato Eve potvrda. Hera? Zo{to. obvinuvaj}i ja. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. `ivotot bi ti go odzel. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. . ne otvoraj o~i. sigurna sum. eve potvrda! O. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. ve molam: duri i samiot. Hera! Hera! . gospo|o.Striko! . samiot.

ne veruvajte mi na vozrasta. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. na dostoinstvoto. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. razgneven na ovoj na~in. Leonato O~e. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. Nare~ete me {utrak. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. Deka umrela. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. ne mo`e da bide. vo migot koga oklevetena bila. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. tatko. na iskustvoto. ~ij duh postojano sonuva podlost. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. Sve{tenikot Strpete se malku. za da ne vidat. otfrlete me. taa ne poreknuva. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam.Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite.O. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. tuku po makive baram porod mnogu golem. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. toa e ve}e ne{to. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. so~uvstvuva i pravda . kolku sum silen na snaga i bistar na um. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. a ova }e go `ali. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. mora na ova da ostaneme. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. svetosta moja. Leonato Ne znam za toa. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. mrazete me. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. jas ne znam nikoj. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. zvaweto. neka nieden grev ne mi se prosti! . ne veruvajte na mojot ugled.

poslu{ajte go ovoj sovet. umrete za da `iveete. sokrijte ja. treba samo da se izdr`i.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. Sve{tenikot Odime. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot.toga{ }e ja `ali. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. pla~am po svoja volja. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. no koga }e go zagubime i }e go nema. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. Taka i so Klaudio }e bide. ~udnite rani gi le~i. Ajde. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. vo ~esta vi se kolnam. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. Benedik Sekako. gospo|ice. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. vo nekoj samoten. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. Benedik Ne posakuvam da e taka. Benedik Gospodine Leonato. da. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. toga{ vrednosta mu ja krevame. Ako bide vaka. svadbava mo`e e samo odlo`ena. (Izleguvaat Sve{tenikot. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. Hera i Leonato. . zli jazici. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. i za najmalata slamka }e se fatam. skrit. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. navredi i misli. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. sepak. Leonato Davej}i se vo maki. . i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. i u{te dolgo }e pla~am.

Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Beatri~e Ubijte go Klaudio. ni{to ne poreknuvam . vo vas nema qubov.samo mi e `al za bratu~etka mi. pu{tete me da odam. bog neka mi prosti. ni{to ne priznavam. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. Beatri~e. ti me saka{. ve molam. mila Beatri~e.ne. naredi mi ne{to da storam za tebe. Beatri~e. Beatri~e E. mo`e da go goltnete. Benedik [to da ti prosti. toga{. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Benedik . a sepak ne la`am. Benedik Ajde. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Benedik @imi me~ov. . Beatri~e Benedik ^ekaj malku. no ne veruvajte mi.

Klaudio skapo }e mi plati. zna~i. kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. la`ni obvinenija. so nevidena svirepost. Jas moram da velam deka e mrtva. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. naklevetena e. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete.O. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. Benedik Toa mi e dovolno.. @imi rakava. svedo~ewe na princ. Beatri~e Princovi i grofovi! Da. zbogum. Odete. ^ekaj.zlo & e naneseno. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. ute{ete ja bratu~etka vi. (Izleguvaat.) . vedna{ e hrabar kako Herkul. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. a tamu . @imi rakava. gurabija od grof~e. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. mila Beatri~e. Beatri~e.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! .O bo`e. uni{tena. Beatri~e. konte i pol. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. navredi i posramoti mojata rodnina? .Ama najde izgovor! Benedik Ama. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe..konte. da. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. te sakam. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. grof~eto . . i toa qubezni.so javni kleveti. Benedik Prvin da staneme prijateli. Beatri~e Milata Hera! .360 Beatri~e Navistina sakam da si odam. .Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti.

se nadevame. gospodine i se vikam Konrad.i zapi{ete go prvin bog.A va{eto. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. prijatele? Bora~io Vi velam. . Bora~io. Dren Neverojatno prefrigan fraer. Talpa. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi.gospodin gospodin Konrad. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . Dren Dren Ve molam zapi{ete . dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. . i Pisar vo sve~eni ali{ta. gospodine. Neka zastanat pred gospodinot narednik. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. Stra`ari.se nadevaat deka mu slu`at na boga. Dren Zapi{ete .@imi boga. na{e e da go ispitame prestapot. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. neka zastanat pred mene. deka ne sme.Gospoda. Dali zapi{avte deka ne se? . da vi {epnam ne{to na uvo. gospodine.Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. zastanete na strana. Konrad i Bora~io.Gospoda.Bora~io. Talpa Konrad Taka e. gledam se dogovorile. .Kako se vikate. . . velam. mom~e.Dojdi vamu. mom~e? 361 Konrad Gospodine. . Bora~io Dobro. Dren Zapi{ete .) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. (Vleguvaat Dren. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. vi velam. Dren Taka e.

Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete . .) Ni{to drugo. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. bratot na princot. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. . glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete.princot Huan e podlec. Bora~io Gospodine naredni~e. re~e deka Don Huan. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. Dren Navistina. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera.Neka vlezat stra`arite. . Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. (Izleguva. da `imi sveti Ilija. zapameti.Gospoda stra`ari. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. Dren Sus. Toa e s#. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il. toa bi bil praviot na~in.Opa. mora da e toa. Pisarot .Gospodine narednik. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec.362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. na takvoto negovo obvinenie. . gospodine. e podlec. ne gi ispra{uvate kako {to treba. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. ne mi se dopa|a{. gadu koga ti velam.

vrzete gi. ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci.) .]e vidi{ ti. . {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? . Ajde. vie ste magare. . Vodete go! O. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. ne sum jas glup.O. gadu.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. zapomnete deka sum magare. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci.

sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. ~emerot so sve}i go opiva. ne. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. Leonato Ve molam. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. toa sekako }e go storam. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. del~e. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. A ova neka go znae Klaudio. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. brate. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. na sekoja bolka da odgovara so bolka. I jas sum od krv i meso. . koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. dosta. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. . i so pogovorki jadot go krpi. bolot so zdiv go terala. dosta so soveti. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. (Vleguvaat Leonato i Antonio. mudrosta nivna vo strast se pretvora. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. no. oti lu|eto. so zborovi jadot. Leonato Sega govori{ umno. oblik ili forma. zatoa. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. Leonato Ve molam. }e ve snema.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. ne. Ama takov nema. nema da slu{am.) Antonio Ako prodol`ite vaka.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. ako ja vkusat.

Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. gospoda. Zamol~i. od podlosta tvoja smislen. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi.toga{. Znaj. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. ~oveku. dobar den. velam. Don Pedro Gre{ite mnogu. gospodaru? . koj drug ako ne ti? Nemoj. ti mi go nakleveti nevinoto dete. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Loenato Gospodaru.Zo{to naedna{ brzate? . Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. gospodaru. Don Pedro Brzame. Leonato. dobro. Klaudio. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. pod zakrila na starosta. starecu. Klaudio Trgnete se. ~oveku dobar. v lice ti velam. tvojata. Klaudio Dobar den na objacata. cutot na mladosta i bludnata sila. drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. Leonato Brzate.) Don Pedro Dobar den. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. Velam. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak.Toga{. . gospodaru. zbogum. so vas nema da bijam megdan. Klaudio.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. za. podlecu. bez kle{tewe i {egi. Leonato ^ujte me.

pili{tarci. - Gospodaru. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. no da po~ekame. mamat. no. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. gospodo.) Odbivam da ve slu{am.Sakam da me ~ujat. s# e toa glupost.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. {to la`at. mom~e. ajde. A taa e mrtva. falbaxii. bezobrazni pr~lovci. trpenieto va{e da go stavame na proba. jas so ova }e se spravam. od podleci naklevetena smrtno. Voobrazeni. gospodaru. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. gospodine. klevetat i pcujat. da odime. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. v du{a gi znam. potcenuvaat. (Vleguva Benedik. }e ubie{ barem ma`. ako me ubie{ mene. Gledaj. po mene. Leonato Odbivate? Ajde brate. majmuni. Antonio Don Pedro Mol~ete. znam kolku te`at. Antonio Nema ama.neka mene mi izleze na dvoboj. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. gospodaru. Antonio Don Pedro Smirete se. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. prvin neka ubie eden. . . gnidi! Leonato Brate Antonio. brate Antonio. {to e novo? Benedik Dobar den. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. ne me{ajte se. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. drski. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. se kolnam! Leonato Brate.Ajde. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. kolku im ~ini alot. Antonio . Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. podleci. gospodine mom~e. prvin mene. Don Pedro Nemame namera.) Klaudio No. po mene. mom~e. (Izleguvaat Leonato i Antonio.

Dojdov da ve pobaram i obajcata. . Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. . so {to sakate i koga sakate. ovoj mu se skr{i na dve. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. .Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. Vie ste podlec. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. toga{ to~no znae kako da se odluti. . [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. daj si kura`. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. Don Pedro Ej. gospodine. .Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. mislam deka navistina e lut. druga e temata. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. Ve molam. Klaudio Leonato i brat mu.]e vi doka`am kako sakate. . Izvestete me {to ste re{ile. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata.Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. Klaudio I nie nasekade te baravme.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro.Ne se {eguvam.

I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. Zbogum. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. Don Pedro Don Pedro Da. s#. a vie. pobegna od Mesina. taka e. a do toga{ mir neka ima vo nego. to~no. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. re~e taa. re~e taa. spolaj mu na gorniot. Vladee toj so dvoen jazik. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. re~e taa. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. ama mal. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. duhot mu e golem. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. . nikogo ne povreduvaat. duhot dobro vi kaska. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. (Izleguva Benedik. Ne. Veruvam. re~e taa. ba{ taka stori. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. mom~e. zaklu~i so vozdi{ka. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. Sekako. toj vladee so jazici. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e.) Don Pedro Seriozno misli. na krajot. kopileto.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. Don Pedro O. {to nikogo ne povreduva. Poseriozno zdravje. sepak. da.Gospodaru. ne. lesen vi e. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. Ne. golem ama nesolen. i ako ne gi ise~am kako {to treba. rekov jas. koi. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. va{iot brat. blagodaren sum mu. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. no sepak. rekov. rekov deka ima{ fin duh. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. gospodinot e umen. Ne. rekov jas. vie znaete {to mislam. re~e taa. rekov jas. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. . so dva jazika. Samo. dobar duh. strasno bi go sakala. so nego doprva }e se sretneme. umen i rumen gospodin.

Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. da. va{iot brat. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. govorea nevistini. kako {esto i posledno.) Dren Ajde. Don Pedro Ama. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. te pra{uvam {to napravile. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. i. ra{irija la`na vest. gospodaru. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. Talpa. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. zgora na toa. kako vtoro. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. zastanete. kako treto. Don Pedro Komu zgre{ivte. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. treba ve~no da se vnimava na vas. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. te pra{uvam {to zgre{ile. ~ekajte malku. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. dozvolete pred vas da zavr{i s#. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. Kako prvo. edna misla dobro promeneta. da. . Don Pedro Gospoda ~inovnici. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. klevetnici se. optu`ija la`no edna dama. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. gospoda. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. ili na kratko. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. vie. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. tie se la`govci i podleci. gospodine. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. Stra`ata so Bora~io i Konrad. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. `imi boga. koi. kako {esto i posledno za {to se obvineti. kako treto. Ve izla`av duri i vas li~no. no}e.

Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. i na pepelta pejte & . za smrtta na }erka mi. i lu|e. deka sum magare. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. a i pisarot. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. no mora da zboruvam. Vi blagodaram. isto i jas.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. gospoda. Dren Ajde. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. . Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. sepak grevot vo zabluda go storiv. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. jas sum. Klaudio Da. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . no sepak. za da se zadovoli dobriov starec. sam sebesi se la`e{. navistina majstorski go izvr{ivte. vodete gi tu`itelive. i debelo me plati za izvedbata. samo jas. bidete mi vnuk. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. Don Pedro Vo boga vi se kolnam. podlecu. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. Odmazdata izberete ja sami. brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. Leonato Ne. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne.koi se vme{ani vo toa. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas.

te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. Leonato Eve ti za trudot. A isto taka. veruvam. Don Pedro ]e bideme tamu. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. . Antonio Zbogum. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. . Ve o~ekuvame utre. zbogum. gospodine. zbogum. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. ve molam raspra{ajte go i za ova. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. iako. Dren I zgora na s#. ovoj tu`itel ovde. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. zna~i. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. gospodo. za deneska.) . neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. ve o~ekuvam kaj mene. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. se kolnam. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. ne e ba{ taka crno-belo.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden.) Leonato Do utre nautro. ve molam. (Izleguvaat. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. gospodo.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. Vodete gi apa{ive. velam. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. kom{ija. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav.Ajde. go molam boga da go zabrani. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. Dren Odi. optu`eniot. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. Bora~io Ne. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. za toa na Boga mu blagodaram. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. navistina me nare~e magare.

ti toa i go zaslu`uva{. {titovi i samite si imame. s# nekoi ~udni zavr{etoci. Toga{ ostani do toga{! . ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. na primer.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. ne povreduva `ena. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. vikni ja Beatri~e. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. ti go predavam {titot. (Vleguva Betari~e. Da ti se pluknam. {to e pravo. no {to se odnesuva do qubovta . zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. za bog. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot.) Benedik Te molam. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. budala mnogu xagorliva rima. zatoa te molam. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. velam. za mala. nieden od niv. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. pogoduva ama ne povreduva. mora da vglavite zapci na vrtewe. Benedik Vo gradinata na Leonato. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. Ne. Troil. (Vleguvaat Benedik i Margaret. (Izleguva Margaret. rog . i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. Margaret. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. Benedik Tipi~no ma{ki duh.dobriot pliva~ Leander. za{to. ne velam ne. Margaret. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. fa}a vo let.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. Mislam za peewe. gospodine.) Mila Beatri~e. e bebe . mila gospo|ice Margaret. a tie se opasno oru`je za devojki. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas.mnogu nevina rima. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. Margaret Dobro.mnogu ostra rima.

a lo{iot zdiv lo{o bazdi. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. Benedik Samo lo{i zborovi. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. I jas sum mnogu bolna. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. tolku ti e `estok duhot. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. Beatri~e. daj mi da te baknam. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. eve samiot svedo~am. staro pravilo. pa.najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. jas }e mu inaetam zaradi vas. ima i {to da falam. zatoa. si odam sega. A sega te molam. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. no ka`ete mi. ve molam. No ti ka`uvam prosto. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. pred da odam. negovata sovest ne se sprotivstavi . Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . a vo dene{no vreme.ako gospodinot Crv. ka`i mi. zatoa si odam nebaknata.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja.no sepak. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. ko jas {to si gi falam svoite. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. . Mi se slu~i qubov? . a toa e. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. .eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek .Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. Benedik Staro. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. go predizvikav Klaudio na dvoboj.

ta`no. (Izleguvaat. ta`no. pomogni vo pla~ot. (Vleguvaat Don Pedro. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. slava najde. gospodaru. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. Klaudio Po~ituvajte go boga. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. da me zakopaat vo va{ite o~i. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. ta`no e. Klaudio Sega leka no}. Polno}. mrtvilo gori duri za smrtta se govori.) (^ita od svitokot. da vi umram v skut. Klaudio. morate vedna{ kaj striko vi. da dojdam so vas kaj striko vi. Sega zasvirete i ta`no zapejte. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. i u{te sakam. pridru`ba. (Vleguva Ursula. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. nejze da ja slavi.) Ursula Madam. ta`no e. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. grobovi zinete. PESNA Prosti im. vo la~ot. . pomogni vo vozdivot. sakajte me mene i zakrepnete. gospodine.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto.

so tolku te{ko breme! (Izleguvaat. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. Betari~e. (Izleguvaat damite. mora da ste tatko na bratovata }erka. Benedik O~e. i gledajte so denot. Don Pedro Odime. Blagodaram na site. a koga }e ve viknam. Antonio.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. mislam. 375 Don Pedro Dobro utro. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. no Margaret ima mala vina vo ova. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. lu|e.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. Benedik I jas. Margaret. ajde.Znaete i vie {to treba. volcite se siti. i predajte mu ja na Klaudio. Benedik. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. }e mora malku da ve izma~am. Leonato Pa. }erko i vie blagorodni~ki site. .) (Vleguvaat Leonato. Sve{tenikot i Hera. brate. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. . kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. iako ne po svoja volja. povle~ete se sega vo odajata sami. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. gasnete gi fakelite. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. dojdete pod maski. Sekoj patot neka si go gleda. Ursula.

vistina e. Tokmu taka. {to od mene go dobivte. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. ~oveku. Klaudio. Sve{tenikot I mojata pomo{. od Klaudio i od princot. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. ama. gospodine.) Klaudio Za ova }e vi vratam. no sega druga smetka imam.Eve gi idat Klaudio i Princot. (Izleguva Antonio. Leonato Pogled. mukal milno. Benedik Bikot Jupiter. dobar o~e. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. brate. Povelete.) Don Pedro Dobro utro. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. a za {to. ~inam. od vas pomo{ baram. Vikni ja. Gospodine Leonato. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. sve{tenikot e spremen. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. ne pla{i se. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. na diviot bik misli. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. princu. Benedik. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. gospodine. dobro utro. od dvete edno. Leonato Srcevo moe e so vas. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini.

edna Hera umre vo rezil. Du{o. Benedik Klaudio Poleka. dozvoli liceto da ti go vidam.) Duri sakavte mi bevte ma`. o~e. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. (Ja vadi maskata. no jas sum `iva i `imi `ivotot. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka. . ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. Leonato Ne. toga{ striko vi.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. ne smeete. E. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. po zavr{uvaweto na svetiot obred. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. (Ja vadi maskata. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. nevina sum i ~edna. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. Beatri~e Mene taka me vikaat. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. . gospodaru duri klevetata be{e `iva.

378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. o`enet ~oveku? Benedik Porano.ama. (Vleguva Glasnik. te zemam od {to mi e `al. popu{tam pred golemiot pritisok. Beatri~e Gluposti. . Na kuso. Nema da ve odbijam. zatoa udrete svirki.Ajde. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. [to se odnesuva do tebe Klaudio. ama.) Glasnikot Gospodaru. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka. princu. namenet za Beatri~e. Princu. Znam deka go sakate. Leonato Vnuko. ajde. nemojte. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. ta`en si. velam. . Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne.da zaigrame pred da se o`enime. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. Leonato ]e igrame podocna. `ena ti treba. `imi videlcevo. ~ist proizvod na negovata glava.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. . `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. no bidej}i }e bideme rodnini. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . najdi si `ena. navistina. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. nie sme prijateli. imav namera da te pretepam. }e te zemam. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. Benedik Ne e ba{ taka. samo prijatelstvoto go vra}am. `imi denov ubav.

Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. . Muzika.Svirete koga vi velam! (Igra.) .

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

sluga na groficata Rejnaldo. prijatelka na vdovicata Velmo`i. gra|ani . nejzin sin Helena. majka na Bertram Bertram. vojnici. nejzina }erka Marijana. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. brat na prethodniot Tolkuva~. {titeni~ka na groficata Lava{. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. sira~ka. upravnik na imotot na groficata Parol. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. arlekin. grofot od Rusion. pridru`nici.LICA: Groficata od Rusion.

.

pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. sre}no zavr{uvaat. iako mo{ne nasilno. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. pred s#. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. podzapletot so Parol. po site svoi karakteristiki. No sepak. poradi razvojot na nastanite koi. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. Podzapletot. na primer. {armantna mlada dama od prviot del. izleguva kako sosem neprijaten lik. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). Spored satiri~niot ton. prikaznata za Parol. Iako integralno vrzan. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. Otelo. e izmislen od [ekspir. no sepak. Bertram.n. Ottuka. se ~ini. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. prikaznata za Bertram i Helena. . ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. Helena vo podocne`niot del od dramata. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. odo{to na onaa prijatna. Makbet i Kral Lir. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. Sli~no na nea.

.

toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. i toa. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. Lafe Vo kralot }e najdete soprug. gospodine? Toj krena race od lekarite. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. Lafe Od `iva rana. velam. Bertram A jas. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. gospo|o. bogami. Zaradi kralot. gospo|o. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. negovata majka. da be{e sega `iv. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. gospo|o a vie. go zakopuvam i vtoriot ma`.O. zaminuvaj}i. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Lafe Navistina be{e genijalen. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . gospodine. gospo|o. Bertram Lafe Od {to strada kralot. .~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. grofot od Rusion. da ja dostigne{e. gospodine. tatko. vo svojata fela.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. gospodine. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. groficata. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta.

(Na Lafe) Gospodine dobar. Bertram (Kle~ej}i). izmamija od nejze solzi. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . . a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. Zbogum. preteranata `al du{man na `ivite. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. . Helena.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. Dosta. tamu pofalbite odat so so`alba. gospo|o.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini.No dosta za ova.Zbogum Bertram. Gospodine moj dobar. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. vi se molam. tie se i doblesti i predavnici. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Groficata Bog neka go blagoslovi! . Lafe Negovoto dete edin~e. Bertram. Lafe Va{ite pofalbi. nikomu ne ~ini zlo. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. blagoslov od vas baram. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Gospo|o. posovetuvajte go. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Sakaj sekogo. veruvaj na malcina.

dvig. gr~ na miloto lice. iako smela vo odbranata. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. No. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. ako go nema Bertram. Be{e ubavo. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. (Izleguva groficata. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Helena Ama toj navaluva.) Helena Zdrava da mi ste. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. Ma{koto. iako ma~no. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. a na{ata devstvenost. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. okoto mu sokolovo. koga }e klekne pred vas. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. tolku e toj nad mene. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. No sega go nema. (Izleguvaat Bertram i Lafe. nema. gospodarkata va{a.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. Nema `ivot za mene. Helena I ne. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. sepak popu{ta. sekoj mig da go gleda{. ~uknat od merata nedvor. Parol Zbogum. i vardete ja ko zenica v oko. ve minira i ve kreva vo vozduh. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. ubava damo.) Onoj {to so nego patuva. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. pa da ve pra{am ne{to.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. No koj ide? (Vleguva Parol. . Vo vas ima mala fleka od vojnik. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. kralu. Parol Ne postoi takva. pa i kukavica bi rekla. Gotova sum. negovite kadri na tablata od srceto .

seta napravena od samoqubie . pa makar i da umram kako devica. Helena A kako. Vremenski gledano. devstvenosta e nam}ora. gospodine.porano be{e povkusna. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. zagubena e za sekoga{. Parol Da vidime: zna~i. Od druga strana. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. i feniks i kapetan i du{manin surov. a sega samo obi~na skapana kru{a.. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. navistina. treba ~ovek da postapi. Devstvenosta kotka crvja. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. Ne ~uvajte ja. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. a va{ata devstvenost. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. Bog neka go vardi. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. Helena U{te malku }e ja potrpam. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. mrzliva. {to e bezgre{na neposlu{nost. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. Ispora~ajte ja dodeka se bara. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. Studen drugar e taa. navistina. gordeliva. go gubite gradot.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. Devstvenosta edna{ zagubena. slatkata propast. Protivprirodno e. Dajte ja dodeka vredi na pazar. so edno ~udo ubavi. Pa ako povtorno gi eksplodirate. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. so dupkata {to sami ste si ja napravile. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. neprijatna v usta. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. ottarasete se. ko sekoja sogniena kru{a . gorda poniznost. i majka i qubovnica i prijatel najmil. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. Ottarasete se. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. a toj e takov - . i svojata vera.. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. ako ve~no se ~uva. dobiena e ruda za pravewe devici. sepak. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. mo`e desetpati povtorno da se najde. isto kako sireweto. tolku pove}e & pa|a cenata. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. va{ata drta devstvenost. So samoto toa {to ste sozdadeni.

Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. Parol Taka se dobiva prednost. (Vleguva pa`ot. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. [teta. Koga }e ima{ vreme moli se. pa nie. . gospodarot moj ve vika. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. Zbogum. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. Ako mi uspee da se setam na tebe. ste se rodile pod milozliva yvezda. }e mislam na tebe vo dvorot. Helena Parol Gospodine Parol. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila.) Pa`ot Gospodine Parol. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. koga bil vo povlekuvawe. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. Parol Helena~e. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Parol Pod Mars sum roden. da trgneme.392 Parol Kakov e. so nivna pomo{. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. zbogum.

Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. Sepak. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. kralot na Avstrija. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. (Izleguva. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . Vleguvaat kralot na Francija so pismo. (Izleguva. zbogum. .) Firenca i Siena boj neviden bijat. gospodaru.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. U{te edna{. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. velat deka nemu treba da mu veruvate.plan {to mo`e od race mi bega. Nevozmo`ni se ~udata. velmo`ite na{i. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e.) Helena (Zvuk na trubi. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. vo bakne` da se spojat.

Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. gospodaru. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. .) Prviot Dimen Grofot od Rusion. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. go ima{ likot na svojot tatko. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov.’ Vakva ima{e `elba. Kralot (Na Bertram) Mom~e. Dobrata priroda. Lafe i Parol. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. veli~estvo. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. I jas posle nego istata `elba ja imam. a ~esta sopstven budilnik . na novive }e im poka`e deka nanazad odat. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. na krajot . Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. mladiot Bertram.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. koj.‘Kamo da me snema’. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. Bertram Gospodaru. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. Ko prav dvorjanin. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Dobre dojde vo Pariz. vele{e toj. Uspea da izdr`i dolgo. a samo hrabri u~iteli go u~ea. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. ako go sledat. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda.

za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. gospo|o. Ne sakam za{to mi e maka. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. Lava{ Mislam deka vi e poznato. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. deka jas sum vi eden sirot |avol. iako mnozina bogati se prokolnati. Groficata Blagodaram veli~estvo. znam. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. Dobredojde.) Groficata Da slu{nam sega. grofe. Podajte mi raka. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. Izleguvaat. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. grofe. gospodaru. mom~e. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . .Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. Kolku vreme ima. (Trubi. ne e vo red {to sum sirot. gospo|o. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. Bertram Okolu {est meseci. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. Bertram (Vleguvaat Groficata. Ni sin mi ne mi e podrag.

toj i gi mazni moite krv i meso. so glavite se soedinuvaat. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. takvi kakvi {to si se. gospo|o. gospo|o . toj za mene e argat. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. kako i vie. tuku prorok. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. toa go bara. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. gospo|o. Toj {to mi ja ora nivata. Toj {to ja ute{uva `ena mi. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. Sluguvaweto ne e nasledno. gospo|o. gospo|o. Ako jas za nego sum rogonosec. gadu. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. Lava{ Plitka ste. mora da odi. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. Lava{ Ostanav bez prijateli.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. Lava{ Moeto siroto telo. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. rasipan. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. za{to velat decata se blagoslov. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. ima i drugi sveti pri~ini. {to zna~i. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. nikoj ne bi se pla{el od brakot. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. Groficata . gospo|o. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. Mesoto me tera.

Edna od deset. da sum paroh. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. apa{. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. Mislam na Helena. ‘Od devet lo{i samo edna e arna.) Groficata I? Rejnaldo Znam. delo ludo.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. ja sakam. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Podocna }e razgovarame pove}e. od devet lo{i samo edna e arna. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. Groficata (Na Lava{) Apa{. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. Rejnaldo Gospo|o.bi se vikalo. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. Groficata Da ve nema. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . toa e pro~istuvawe na pesnata. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. vele{e taa. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. sepak ne nanesuva {teta. (Izleguva. Sudbinata. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. si misle{e. za ova se kolnam vo nejzino ime. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. sepak edna od deset e dobra. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. Trgnuvam. Radosna za Prijam boja. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. `imi majka. gospo|o. bez kamata. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. gospodine. Lava{ Edna dobra `ena od deset. gospo|o. ili so sekoj zemjotres. Groficata Bri{ete. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. A govore{e deka go qubi va{iot sin. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Groficata Vo pravo ste. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo.

No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . gospodar mi e toj. Groficata Niti jas va{a majka? . Toa ne vi sum. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. Groficata Velam jas vi sum majka. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. na {to. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. U~itel moj. negovoto ceneto mnogu. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. tuku majka. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. (Izleguva upravnikot. I taa bolna e sega od toa. ^uvajte go ova v du{a. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. Ja gledam seta. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. raznobojnata daga. Helena [to zapovedate. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. negovite klasa. Ve molam. smetaj}i deka mi e dol`nost. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka.) (Vleguva Helena. donekade. Toj ne smee da mi e brat. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden.) Groficata Grofica Ne.no mislev so nula se ramni. Bo`e. pobrzav da ve izvestam za s#. ostavete me. gospode. imeto mi e bezna~ajno. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. Helena Po~ituvana moja gospo|a. madam. roditelite mi se nikoj i ni{to. Helena Prostete. bidej}i. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. No ne ka`uvajte na drug. a ova e na krvta zrno. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide.

a ne sestra. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. Helena Gospo|o dobra. Gospo|o mnogu mila. Zatoa ka`ete mi pravo. re~ete deka toa ve ma~i . I kamo da mi ste pa gospodarot moj. Znam deka zaludno qubam. pred vas i pred vi{noto nebo. Ne navreduvajte se. [to. Helena Priznavam toga{. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. ko Indus. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. prostete mi. vernik vo zabludata. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. madam. na kolena. Govori. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. deka pove}e od vas. porekni. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. a takva mi e i qubovta. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. protiv nade`ta se boram. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. ako ne e. Helena. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. No. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. Taka. Ajde. blagorodna madam. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka.za{to poglednete. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . sepak baram. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. a vedna{ po boga go qubam sin vi. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am.

go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. sin vi. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. znaete. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. no ako i sami. tie deka za nego nemaat lek. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. `imi milosta bo`ja. o. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. postoi lek. Helena. Me|u drugite. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. Helena Mojot gospodar. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. Ne{to mi veli. Groficata Ka`ete mi iskreno. gospo|o. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. Tatko mi. Helena ]e ka`am pravo. Groficata Dali mislite. proveren.

Zamini utre.) . svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat. dozvola ti davam i qubov sredstva. znam {to pravam. Groficata Pa Helena.Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide. gospo|o.

kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. za slavata da vikne i da ve proslavi.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. Bertram i Parol. gospodo mlada. Sovetov spodelete go. zbogum. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! .) Kralot Zbogum. I vam gospodo. Kralot Zbogum. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. Koga najsmelite barateli zbri{at. Prviot Dimen Gospodaru. Zbogum. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. {to ne doa|ate so nas. Kralot Ne. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i.^in VTORI Scena 1 (Trubi. Parol Ne e negova vina. baranoto najdete go. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. gospodine mil. A sega zbogum. @iveel jas ili ne. gospodo mlada. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. Kralot Vardete se od italijanskite momi. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. bidete sinovi na vrednite Francuzi. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete.

) (Vleguvaat Lafe so kralot. Prviot Dimen Taka }e storam. Parol Parol Izvr{ete ja. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. ‘slednata godina’.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. Prviot Dimen Ako te vle~e. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. kapetane. kidni mu ja smelo. so eden zbor. jadat. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. (Izleguvaat Bertram i Parol. pa razdelbata te{ko mi pa|a. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. tie }e go sledat. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. blagoroden kapetane.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . A sega zbogum. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. ]e mu ja kidnam. ‘rano mu e’. Parol Blagorodni junaci. velam. Od niv prskaat iskri i bolskotat. go ve`baat propisniot ~ekor. negovite novonajmeni voini. so luzna. Bertram Privrzani sme mnogu. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Vtoriot Dimen So vas sum. Sekako }e mu re~eme. grofe. na leviot obraz. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. Parol kov. me~ov moj so va{iot e bli`en. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. mom~e. Ko rodeni bra}a. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. Sledete gi. spomen od vojnata. Zbogum. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka.

ako bi sakale da ja vidite. a dali bi zobnale malku grozjence. Lafe Ne. a posle smejte mi se do besvest. vlezete. zanimawe. gospodaru. zboruvav velam so edna ~ij pol. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. A sega `imi verata i ~esta. karpata da ja mrdne. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. kako ne bi. . Lafe (Na Helena) Ajde. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. gospodaru. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. godini. edna.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. (Vleguva Helena. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. Kamo vie da kle~evte. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. Lafe O.) Kralot Brzinata navistina ima krila. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. lisico kralska? Bi. (Odi kaj vratata. Pristigna. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. ve molam. Kralot Te zadol`uvam da stane{. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. Kralot Pa dobar Lafe.

golemi moriwa se su{at. go poznavavte i toa e dovolno. koga pomo{ta e ~ista glupost. Li~ite navistina na predavnik. vlezete. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. kako vrv na negovoto iskustvo. @erar de Narbon mi be{e tatko. Storiv taka. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. osobeno eden koj{to. Pred da umre mi dade mnogu recepti. golemi vodi te~at od izvori {turi.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. ubavice. Zbogum. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. Helena Pa. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. gospodaru dobar. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. ti lek za nea nema{. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. a bliknuva ~esto . Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. Helena Nema da vi na{teti ako probam. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Kralot Vi blagodarime. Ka`ete mu {to imate. mome. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. Kralot Go poznavav. Ova e kralot.

Za ova da go rizikuva{. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. ubavina. ~inam. za besramnosta podla.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. stanuva mo`no ama nazadgazum. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. kakva nagrada. tuku znam. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. devojko mila. smelost. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. `ivotot neka vedna{ mi sekne. vo tebe klokoti i vrie: mladost. No ako pomognam. ne ~epka so nesigurna raka. Gospodaru mil. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. veli~estvo. pred dvapati vo temnata. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. po zasluga svoja. Zbogum. Ne pomognam li. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. mi ide? . imeto neka mi se sotre. mudrost. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. veruvajte. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. Doktorke mila. niz nea da zbori. sram najdolen me najde. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. Kralot Ne sakam da te slu{am. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. smrtta plata neka mi bide. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. bolesta slobodno }e umre.

ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. vidi. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. . `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. ne podolu }e bide i kralskoto delo. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. Zna~i.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. blagoslovena bidi. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. sama izberi go vremeto. na primer no ne e va`no. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe. i nedopra{ana dobro mi dojde. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Kralot Eve ti raka. so kogo.

pravo da vi ka`am. od vojvodata nadolu do pod xandarot. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. ni race. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. Imate li. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. Eve vi go so s# {to odi so nego.) Groficata Samo napred. ko brut na svojata dupka. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. sekakvo.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. gospodine. toj nema ni noze. da ka`am poprecizno. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. rogonosec na rogovite. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. trkalezno. ve pra{uvam. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. dali ste dvorjanin? . Ve molam. a do najnizok u~en. gospo|o. slabi~ko. ko kola~e na svojata korka. ni {apka i navistina takviot brat. selsko oro na Prvi maj. gospodine. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. i ne e za dvorot. [to se odnesuva do mene. da ja vadi {apkata. Groficata Za povtorno da bideme mladi. ako u~enite govorat po pravo za nego. debelko. Lava{ Ama i xuxe. ko pala~inka na velipetok. ne. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori.

gospo|o! – Ete. u{te. Groficata Gospode bo`e. gospo|o! – Navalete. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. pak dobro mi trgna. gospodine.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. Groficata Zavr{ivme. tuku malku ima rabota za tebe. navalete. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. gospo|o! – Ne. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. va{eto ‘Gospode bo`e. (Mu dava pismo. Ova ne e mnogu. Stigam tamu pred nozeve. mi se ~ini.) . Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. Lava{ Gospode bo`e. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. Lava{ Gospode bo`e. ne {tedete me! Groficata Mislam. U{te.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. gospodine. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. (Izleguvaat na razli~ni strani. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. Lava{ Ve razbrav beri}etno. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e.

Parol I e. ^udno. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. Parol Tokmu taka.’ Parol Taka de. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. go velam so polna po~it. mnogu ~udno. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. I jas istoto }e go ka`ev. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Ova. istoto i jas go velam. pravo velite. duri i Galen i Paracelzus. Parol Ba{ taka. I jas taka bi rekol. `imi krstov. Lafe Bertram Ama se slu~i.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. treba da pro~itate za toa vo onaa. Parol (Vleguvaat Bertram. kako se vika{e de? . Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. Lafe i Parol. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Ako sakate jasno da vi se predo~i. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Parol Lafe Istoto go velam. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. Parol Parol Taka e. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. Parol Taka. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. obi~ni i sekojdnevni. istoto go velam. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~.

Sekomu osven na eden. (Izleguva eden od pridru`nicite. golemo nadminuvawe. No eve go kralot. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime.) Gledaj. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. vi padne koga qubovta }e posaka. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta.) Sedni. {to dava nade` i za drugi. (Kralot i Helena sednuvaat.) Ubava momo. Parol Mort du vinaigre. pa toj duri i ja vodi. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. Helena Gospoda. `iti s#. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. ubavo gledaj. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. ne e ona Helena? Lafe Taa e. I jas istoto go velam. Napravi izbor po svoe. (Kralot i Helena tancuvaat. Parol Taka e. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. a ne mo`at da te odbijat tie. (Vleguvaat kralot. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. . Ti ima{ mo} da izbira{. li~na i ~esna. spasitelko. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. pokraj spaseniot od tebe. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. Helena i pridru`nici.

Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. so zakana odgovor mi dava. jas ne mislam taka. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. od oltarot tvoj jas begam. Dijana. (Se obra}a na eden od velmo`ite. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov.’ Kralot Izberi pa vidi. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Tolku. Helena Blagodaram. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. Helena (Stanuva) Sega. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. a bogot na qubovta. ve}e zavr{iv. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Drugo ni{to nemam. Koj tebe }e te odbie. Ubavice. . Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv.) Gospodine. no odbiena ako bide{. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. ako vi e po volja. Ve}e te ~itam. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. me odbiva i mene. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. gospodine. Helena Primete ja mojata `elba. gospodine. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. nikoj ja ne}e. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste.

Bertram Moja `ena.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. te`ina i toplina. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. ‘]erka na siromav lekar’. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. takvata ~est e gnila. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. Taa e mlada. Bertram Zarem od ova sledi. Bertram. gospodaru. umna. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. Ova e mojot izbor. a istoto i za zloto va`i. velam. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. . od delata na{i a ne od potekloto. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. li~na. ~esta ni cveta koga ja `neeme. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. Kralot Toga{. i ~esta od niv {ika. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. No ne pravi taka. Zarem }erka na siromav lekar. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. gospodaru dobar. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. zemi ja. kralu. Kralot Zarem ne ti e jasno. Bertram. bez doblest. iako pred toa. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. gospodaru? Ve molam gospodaru. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. taa ti e tvoja `ena.

kralu i radosna sum mnogu. So qubov ne`na. Kralot Gre{i{. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. Sve~enoto slavje me|utoa. Govori.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. Helena Va`no vie ozdravevte. Ne mo`am da ja sakam. Iska`i se ovde . [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. (Trubi. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. nedostojno za vakov dar {tedar. Vamu. gospodine? Samo zbor . a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. Drugoto ne e va`no. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en.) Lafe Slu{navte. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. gospodaru blagoroden. vo sprotivno zlo te ~eka. a za da ja branam mora da poka`am sila. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. nitu za toa da se trudam. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. sega kralski pofalena. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko.dva. polno prezir pili{tar~e. zemaj & ja rakata ti nadueno. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. jasno mi e deka taa. meka sakaj ja i }e te cenam. gospodine. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. Parol Samo povelete.

A sega te ~itnav. pravo da ti ka`am. nema da se drznam. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. deka za sebe velam deka sum ~ovek. ba{ zatoa. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. na site grofovi. Daj mi raka. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. gospodine. sedi mi so zdravje. Parol Ama ne sum go zaslu`il. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. somnitelno. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. dobro moe penxere od re{etki. Parol Prestar ste. i toa od s# srce. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. nema da mi e `al. Bidete zadovolni {to ste prestar. a ti na toa i si dostoen. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. mom~e. gospodine. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. zna~i }e stanam popameten. Parol Ubavo. Lafe Da. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. . na sekoj grof {to e ~ovek. i nema i~ fira da ti odbijam. koga povtorno }e se spasam od tebe.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. mo`e{e da pomine. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. da ne si ja zabrza{ presudata.

Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. Toj e moj dobar gazda. mora da bidam trpeliv. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. a bedniov trud ve~no da mi trae. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. skorbosan velmo`o. Ubavo. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. drt. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. poarno ka`ano.) Lafe Mom~e. (Vleguva Bertram. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. mnogu ubavo. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. ili.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. gospodine. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. ne~ist. vo slu~aj na nu`da. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont.’ Parol Gospodine. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. da sum samo dva ~asa pomlad. vie me napravivte od s# podolu. bi te ispotepal. Mnogu.) I toa gledaj {to pobrgu. @imi ~esta. ‘Go znam toj ~ovek. da te znam podobro za.) Parol Ubavo. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. da mo`am da ka`am. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. gospodine. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. (Izleguva.) Parol Ubavo. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. ]e go zdrobam. `imi fitilov {to mi sveti. Skorbosan. (Se vra}a Lafe. do sega ne sum ~ul. gospodine. velam. (Izleguva. Zatoa si odam. tvojot gospodar i gazda se o`eni. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. Nema da mu se smiluvam na godinite. gospodarot na kogo vistinski . Lafe Nemojte vi se molam.

Zatoa da begame. Vo vojna. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. Nejze vedna{ ja pra}am doma. U{te posabajle. Begam vojska za da ne legnam so nea.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. brgu }e se ~ue. mom~e. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. srce? Bertram O Parole moj. me piknaa v tav~e. {to. Parol [to. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. Vo drugi zemji! Francija e {tala. a kqusiwa vo nea nie. Nejze }e ja ispratam doma. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. ostavi ja hrabro. bez laga. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. Parol [to te ma~i. doma. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Parol Polnoto |ule. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. Parol Taka i }e bide. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. i zo{to begam. Utre.) . Zatoa napred. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. Vo vojna.

Lava{ Treba{e da ka`ete. Ova bi bilo najto~no. Mnogu e vesela. ti velam.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. Da ne se veli ni{to. gospodine. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. da ne se pravi ni{to. ‘Pred eden gad. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. gi oterale gospodarite vo propast. dr`ete gi postojano. Parol Bri{i. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. sre}na gospo|o. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro.) Parol Bog da ve blagoslovi. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. apa{~e edno moe. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. s# }e bide kako {to velite. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. Te ~itnav. za{to mnogu glupaci. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. [to zna~i ne ste mnogu glup. vi velam. ti si gad. ama zdravjeto ja slu`i. Opaa. Parol Da te nema. ama sepak ne e arna. Vtorata. a za da gi zadr`ite. gospodine. No sepak ne e arna. Parol Ama jas ne velam ni{to. osven vo dve raboti. {to e na zemja. Dali me ~itnavte vo sebe. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. (Vleguva Parol. ti si edna itra budala. ti si gad’.

Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. Ajde mom~e. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. navistina i plus dobro goen. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Helena Potragata.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. Parol (Na Helena) Dobar apa{. Parol Taka }e prenesam.) . Lava{ [tom ova do vas stigne. gospodine. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. gi priznava sosem. gadu. gospodarot moj no}eska zaminuva. Gospo|o. Helena Ve molam. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata.

toj. Bertram Parol Ve uveruvam. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. Bertram I drugi. Ba{ kako {to & zapovedavte. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. mnogu dobar kroja~. se razbira. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . ‘gospodarot’. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. ]e se trudam da bideme prijateli. Da. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram. (Vleguva Parol. Bertram Gi napi{av pismata. Ve molam sprijatelete n#. Eve go doa|a. Da. kapetane. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. gospodaru. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. gospodaru.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. bogatstvoto go sokriv. {to go videle na delo. gospodine. narediv kowite da ni gi spremat. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot.

so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. koja soglasna ne e so okolnostite. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. No eve prangite mi idat. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. (Vleguva Helena.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. Zboruvav. Zbogum. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. Ova e za majka mi. na postapkata moja. Zbogum.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. gospodine. (Toj & dava pismo. pa na umot va{ ve prepu{tam. samo meli. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Ne treba da se ~udite. Bertram Ne e taka. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. kako {to mi naredivte vie. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici.) ]e se vidime po dva dena. pa makar da go najdam kako se moli na boga. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. musje. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. (Izleguva. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. . i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. mislite za nego deka e nekoj drug. gospodaru. sose ~izmi. Helena Gospodaru. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. Bertram Mo`ebi. Helena.

prostete mi. gospodaru. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. Ne bi vi ka`ala {to e. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. Bertram Ve molam. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. Napred. ne zadr`uvajte me. ka~ete se na kowot. Helena Ve molam. zbogum. Zbogum. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. iako e moe. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. gospodaru najmil. gospodaru. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana.) . Bertram Dosta za toa. Pobrzajte doma.422 Bertram Dobro. koe i ne e mnogu. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. i ne smeam da ka`am deka e moe. dobro. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. dosta za toa. vsu{nost ni{to. Mnogu mi se brza.

kralot na Francija. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. Utre odime vo bitka! (Trubi. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa.) . Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. crna i stra{na od strana na neprijatelot. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{.) Vojvodata Taka podrobno sega. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. za ~ie golemo re{avawe. vo tolku pravi~na kauza. koga pretpostaveniot pa|a. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. edna po edna. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici.^in TRETI Scena 1 (Trubi. Izleguvaat. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna.

Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno.) Lava{ O gospo|o.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. So seta dol`na po~it. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. (Vleguva Lava{. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. zabite si gi ~epka i pee. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. jas samo ~uv deka . osven {to toj ne doa|a so nea. (Go otvora pismoto i ~ita. sinko moj nezrel i naglit. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan. gospo|o. Lava{ @imi s#. ima i ne{to ute{no vo vestite. Va{iot nesre}en sin Bertram. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. [to se odnesuva do mene. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee.’ Ova ne e dobro. postavuva pra{awa i pee. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. ]e slu{nete deka sum pobegnal. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. vo slu~aj da mu ja zbri{al. ne{to smiruva~ko. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. si ja doteruva jakata i pee. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. a slu{am ba{ taka storil. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. Groficata A vrz osnova na {to. Taa go spasi kralot no me zakopa mene.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. . Prviot Dimen Ne. se smena vo drug ~ovek. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. tuku mirot ve}e e sklu~en.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot.

za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. i sve~eno se zboguva so nego. i od lo{o i od dobro. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. (Vleguva eden sluga. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. Prviot Dimen Gospodine. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. gopodine. No eve go negovoto lordsvo. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . Vtoriot Dimen Skraja da e. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. no dodeka prestojuvala tamu. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. na krajot. dodeka samata smrt koja. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. normalno. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. gospodine. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. (Vleguva Bertram. ne mo`ela sama da ja soop{ti.

}e treba da pobrzate. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. prangite go dr`at. ja oplakav. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. Bertram Ne e va`no. Tolkuva~ot Bosko himurho. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. ja zakopav `ena mi. no taa u{te ne sum ja zavr{il. a utre sabajle zaminuvate. gad eden nizaeden. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. se pogri`iv za svojata svita. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . se pozdraviv so site okolu nego. poslednata be{e najgolema.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. Ako va{eto lordsvo e vo nea. (Glasno) Porto tartarosa.) Cela no} ja pomina vo prangi. kako {to mislam deka e. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. a pome|u ovie glavni raboti. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. tivko.

Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. Parol ‘Kukavici i bagabonti. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. Vistina si e vistina. Ova e musje Parol. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno.’ re~ete ve molam. (Na strana) Nemu mu e seedno. a praksata vo bal~akot na svojot me~. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. Parol Ponizno vi blagodaram.’ [to velite na ova? . gospodine. ova go vnesov vo zapisnikot. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. gospodine. Kukavici i bagabonti nedokvakani. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate.

Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. sitno du{i~e. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. Giltijan. Parol Da bidam iskren. bolni i zdravi.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. Kitofer. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. kako se kotira kaj vojvodata. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. eve nekakva hartija. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. ne sum siguren. vi se molam. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Da vidime. Tolkuva~ot Fino. ni petnaeset iljadi du{i. Ovde e. Tolkuva~ot @imi gospod. kolku {to znam. @ak isto tolku. Da vi ja pro~itam? . i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. Edno po edno. kolku e hrabar. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. Spurio sto i pedeset. Korambo isto tolku. vo{kar eden vo{kosan. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. Francuzin. Bencio po dveste pedeset. dozvolete. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. ne dostiga. Sebastijan isto tolku. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. `imi o~ive. }e prebarame. mojata ~eta. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. Taka {to spisokot na regruti. Vomon. gospodine.

vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Parol Samo `ivotot. prvin }e go pro~itam. gospodine. Tolkuva~ot Ne. kade bilo samo da sum `iv.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. deka so u`ivawe }e ve obesime.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. gospodine. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. Zatoa povtorno da Gledam. za nego veresija nema. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. ]e vidime {to mo`e da se stori. pa makar bil vo zandana. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. vratete go kaj{to go najdovte. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. ama sepak gori od pohota. Tolkuva~ot . Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. vo prangi. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. Dijana. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. ako navistina s# ~esno priznaete. zlato baraj. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. edna Dijana. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. gospodine. odnapred misli. I slu{ni go vojnikot. Parol Tuka znaete. gospodine. ne dremi. Prviot Dimen Odli~no. Ostavete me vo `ivot. gospodine. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. prevrtlivo i podlo. a sega toj e za mene ma~ka. ako mi dozvolite. po izgledot na generalot. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. grofot e {utrak poln zlato. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. Ve molam gospodine.

ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. Koga se bega. gospodine. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. Pogolem kukavica e od brat mu. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. gospodine. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. gospodine. . }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. nikoj ne mo`e da go stigne. jajce od manastir. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. postojano go ma~at gr~evi. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. gospodine. Bertram ]e vi ukrade. za `al. no sekako pogolem mnogu vo zloto. za toa nemam nikakvi dokazi. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. Parol Dajte mu. koga se napa|a. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. a s# {to ~esniot treba da go ima. toj voop{to go nema. Koga la`e.

{to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. blagoroden kapetane.) Parol Sepak sum blagodaren. vletav vo vakva opasnost. Sekako. kapetane Parol. a i komandatot na kowicata. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. grofot Rusion. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. mora da umrete. Tamu }e vidime {to }e stane so vas.) Pogledajte naokolu. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. Kapetan pove}e nema da . Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. Prijdete xelatu. I jas odam za Francija. kapetane. Vtoriot Dimen Kapetane. blagoroden kapetane. Zbogum. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. bi vi ja zel na sila. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e.) Tolkuva~ot Vi nema spas. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. Zatoa mora da umrete. Samo za. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. gospode bo`e. gospodine. (Si odi. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. gospodine. Prviot Dimen Dobar kapetane. navidum. Parol Pove}e ne mi treba baraban. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. grofot.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. vi ostana u{te maramata.

Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. a za tamu imame soodvetna svita. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. da kleknam. falbaxijata magare }e bide. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. Vdovicata Gospo|o dobra. mesto so ona {to ne e bidam.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. Vo svoe vreme. Za svetot znajte deka sum mrtva. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. usluga edna mu napraviv nemu. (Izleguva. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat.) .450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. golema re~isi ko negoviot `ivot. vdovicata i Dijana. nemu strav neka mu ide za{to na krajot. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. no }e jadam.

samo molam. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. `iti majka. Na pat sega. gospodine.) (Vleguvaat Lava{. Lava{ Jas ne sum. ne. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. tie se cve}iwa. a vremeto prebrzo ni bega. ne. ne bi ja sakal so posilna qubov. sepak krajot deloto go krasi. more tikvar.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa. Lafe Krinovite ne se emi{. Helena Sepak. be{e gospo|ica na mesto. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. Sekoe zlo za arno. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. doma. More salati }e treba da isplevime. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. podlec ili budala? . sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. kolata n# ~eka. Lava{ Navistina. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. Groficata Kamo da ne go ni videv. Snaa vi i sega bi bila `iva. a sin vi ovde. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. (Izleguvaat. gospodine.) Lafe Ne. groficata i Lafe. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. u{te podobro. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. Lafe A {to si. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. krin za mirisawe.

samo bez mangupluci i podmetnuvawa. podlec. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. alijas |avolot. ne. gospodine. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. Lava{ Jas sum gospodine. gospodine. Da te nema. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. ~edo na {umata. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. toga{ toa }e bidat kobili. No bidej}i toj e knez na svetot. bespogovorno im pripa|aat. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. gospodine. Lava{ A na `ena mu. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. prodol`i da go slu`i{. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. ne. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. .452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. Crniot Knez. gospodine. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. Lafe A sega da te nema. Lafe Ne. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. a tie spored prirodniot zakon. budala a koga slu`am na ma`i. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. Lafe Koga slu`am na `eni. gospodine. Lava{ Pa. jas sum za ku}are so tesno porte. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. eve ti go }eseto.

A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. Taa. a toj predlog. ili blagorodna luzna. Lafe Luzna blagorodno dobiena. Groficata Groficata Ba{ taka.) . Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. gi ima dvanaesetina. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. so somoten zavoj na liceto. da go pre~ekame sin vi.) Lava{ O gospo|o. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. Lafe Mene mi se dopa|a. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. ne e na gospod beljata. Lava{ Vsu{nost. mojot gospodar. samoto veli~estvo. Gospo|o. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. e takva. deka go pottiknav kralot. Lafe (Na groficata) Ve molam. a desniot mu e ~ist. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. bez nikoj ni{to da mu ka`e. u{te koga dvajcata bea maloletni. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. e ubava ruba za ~esta. zaradi negova ~est ostana ovde. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. toa samo somotot go znae. so fini. go dade. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. (Vleguva Lava{. pase kaj }e mu tekne.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. pristigna mojot gospodar. Lafe Gospo|o. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. va{iot sin. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. vo sekoj slu~aj. blagoroden vojnik. (Izleguvaat.

) Vo pravo vreme! ^ovekov. Rabotite se takvi. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. Helena Sepak krajot deloto go krasi. (Vleguva eden velmo`a. Helena Ne e ovde. ako saka.) Helena Ovoj te`ok. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. gospo|o. pa zatoa. Helena Gospodine. gospodine? Velmo`ata Ne e. ni e. A kade trgnal. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. ve molam? . gospodine. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. Velmo`ata Neka. Bog da ni e na pomo{ gospodine. Velmo`ata Kralot ne e ovde. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. sum ve videl vo dvorot na Francija. navistina. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. Vdovicata Helena Bo`e. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. sokolar. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego.

A nie morame na kowi povtorno. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. Helena A za toa.) Ovde ni prede. se ~ini. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Sedlata. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. (Vleguva Lafe. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva.) Parol Musje Lava{. vrvi. celata se kalosana . koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. Fortuna. bez ogled {to }e se slu~i. nagrada soodvetna vi sledi. bidej}i. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. Parol ^ekajte. gospodine.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. Fortuna. fa}aj magla. gospodine. gospodine. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. ama sega. gospodine. gospodine. Te molam. vi govorev metafori~ki. }e vidite. molam. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. Lava{ Trgaj mi se.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. odime! (Izleguvaat. ili poto~no ma~kata na Fortuna. pred mene }e go vidite kralot. eve go toj samiot ide. podobro me poznavavte porano. Te molam. gospodine. Parol Ve molam. gospodine. Vie gospodine. Lava{ Navistina. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. Helena Ve molam. predajte go pismovo. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. za Rusion kaj{to odam i sam. ne mora da go zatnuvate nosot.

Ve molam. Parol Imeto moe. gospodine.) . Zna~i molite za u{te eden gro{. dobar gospodaru. poznavam po trubite.) Doa|a kralot. [to e so va{iot baraban? Parol O. Parol Gospod da ve blagoslovi. Jas imam druga rabota. Lafe Toga{ molite. ~uknat. Parol Redno e gospodaru. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Vidi.) Parol Gospodaru. (Izleguva. rasipan nikakvec. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. Zborot zadr`ete si go. zna~i. za{to izgleda kako beden. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. vtoriot te istera. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. (Se slu{aat trubi. dobar gospodaru. Lafe Mavni mi se. Eve vi go. Lafe. sepak treba da jadete. vidi! Dajte raka. propadnat. raspra{ajte se u{te za mene. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. Iako ste budala i nikakvec. (Izleguvaat. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. pravete {to sakate so ovoj {aran. za pove}e od eden zbor. Mom~e. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. Sno{ti govorev za vas. Dojdete po mene. otka~en. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. e Parol.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici.

Kralot Lafe Gospo|o ~esna. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. go sovladuvaat i go gorat. Zatoa prijdi. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. Vleguvaat kralot. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Groficata Toa e minato. Vremeto povtorno e ubavo. Neka dojde.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. Se pokoruva sosem na va{ata volja. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. groficata. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. Neka prijde kako stranec. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci. gospodaru. Velmo`ata Vedna{. . ~ij zbor za sekogo magija be{e. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Lafe i pridru`nici. a ne ko prestapnik. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Bertram Neka grevovite moi. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. s# sum zaboravil i sum prostil. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot.) Lafe Dobro mu li~i. veli~estvo. presilni za nezrel razum.

ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. ja zamoliv. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. za{to sme stari. Kralot Ve molam da go vidam. kralot mi gi prosti. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. (Bertram mu dava prsten na Lafe. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. vo koe. ubavata boja ja kudev. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. Groficata Da. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga.) Prstenov be{e moj. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. pozajmen od gordelivosta moja. ako nekoga{ na maka se najde . ~esto vo nego be{e vperen. Bertram Dobro opravduvawe. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. gospodaru.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. pokajni~ki potoa lelekame po nego. ili zemi me na nebo. so dvogledot na prezirot. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. Site merodavni soglasnost dadoa. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. Kralot S# e dobro. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. seta simetri~nost ja stesnuvav. go `alime pravot. Prsten kako ovoj. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. [to ja saka{. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. so voshit. a koga na Helena & go dadov. (Lafe mu go dava prstenot. ja zasakav. te molam. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. No qubovta {to doa|a docna. za ukradena ja smetav.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. lavot. so taa slika vtisnata vo pogledot. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv.

priznajte deka bil nejzin. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. . Sepak ne znam. sum ja videl kako go nosi. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. iako vie smetate deka e taka. be{e moj. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. ti la`e{. velam. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. a taa e mrtva. se kolnam. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. sokolar so pismo. Pa. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. taa nikoga{ ne go vide. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. ]e prodol`ime so ispituvaweto. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. Bertram Se la`ete. Groficata Sine. Ti nejze ja mraze{e smrtno. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. deka tokmu na znakov }e & pomognam. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. – Vodete go vedna{. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. Vodete go vedna{. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. Moite prethodni proverki. gospodine. (Izleguva pod stra`a. bez ogled kako s# }e se svr{i.) (Vleguva Velmo`ata.) Kralot Obzemen sum od crni misli.

Ne mi treba ovoj. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. gospo|o. ko {to mi ka`a. {to s# u{te sakate da se ven~ate. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. Dajte mi ja. gospodaru. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. a u{te mi ka`a so mili. koja. kratki zborovi. begate od niv. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. kako {to gledam. za ova na videlo da izleze. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. gospodine. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. Kralot Prijdete. toj spie{e so mene.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum.) . (Vleguva Bertram pod stra`a. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. na Helena na gaden na~in bil grabnat.) Se pla{am deka `ivotot. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. pa {tom im se zakolnete na brak. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. grofe. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. ovde ja o~ekuvaat. a plateno mu e so mojata ~est. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. – Najdete gi molitelive. me ~udi. se crveneam da ka`am. bez da se zboguva. (Izleguvaat pove}emina. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. Toj pobegna od Firenca. Molbata moja. Lafe. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. gospodaru. Pobrzajte i vratete go grofot nazad.

Lafe Gospodaru dobar. vie ne ste ma` za nea. Dijana (Na kralot) Me navreduva. gospodaru. zacapana o~ajnica e taa. Kralot (Na Dijana) Rekovte. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. Neka visosta va{a. me davate mene. Prstenov e najdobar dokaz. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. gospodaru. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. so koja ponekoga{ se zabavuvav. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. mislite moi. zakletvite sveti gi davate. Ovaa mu e `ena. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. Kralot Gospodine. Bertram (Na kralot) Gospodaru. a tie se moi. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Se vika Parol. mi se ~ini. (Nekoj izleguva. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. a rakata e moja.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. O videte go ovoj prsten. Dijana Besramnica e.) . neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. Dijana Vidov. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. gospodaru. ako toj voop{to e ~ovek. Ne veruvajte mu. a jas sum isto taka svoja. gospodaru. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor.

Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. Kralot Trpeliva mora da bidam. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. po nea zbesnav. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. velam. a nazad mojot vratete mi go. od raskala{enost.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. Se sepnuvate itro. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. i vo mlade{ki zanes. . Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. ve molam? Dijana Gospodaru. Bertram Mislam deka go ima. sekoe pero ve e`i. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. vie {to ja otfrlivte svojata prva. gospodaru. priznavam deka prstenot be{e nejzin. nema. jas doma }e go vratam. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. (Vleguva Parol. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. Mi se dopadna.) Bertram (Na kralot) Gospodaru.

zatoa trgni se. Jas im bev posrednik. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. za rajot na budalite. a i u{te mnogu drugo. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. ka`ete mi pravo. Dijana Da. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. gospodaru. . kako {to rekov. za furiite i za {to u{te ne. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. Kralot Dobro. gospodaru moj dobar. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. osven {to ne re~e deka se ven~ani. ama vi nareduvam. dobro. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. kako xentlemen {to saka `ena. bratko. pa znam deka spieja eden so drug. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. za{to. dr`ete se do temata. ako toa vi e po volja. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. zatoa nema da ka`uvam {to znam. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. Kralot Ve}e istrese s#. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. ako vo izlagaweto bidete to~ni. Prstenov rekovte deka e va{. gospodaru ama lo{ govornik. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo.

de se vadi. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. Znae deka devojka ne sum. Lafe (Na kralot) Devojkava e. nekakva uslu`na rakavica. niti go kupiv. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. i gotov e da se zakolne vo toa. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. mo`ebi nejzin. de se navlekuva. A trgnete go i nego. bludnica ne sum. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. Kralu golem. Dijana Mo`ebi e va{.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. pove}e ne mi se dopa|a taa. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. ne znam jas ni{to. V zatvor so nea. kralu. . Ne mi be{e ni pozajmen. kako }e & se prisaka. ustava mi fati pena. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. gospodaru. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{.

gospodaru. se za~uva moma sebesi. i za mene }e garantira. stopanot na prstenot. miris na kromid. za s# da se u~i. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. Ovoj pak. eve go i va{eto pismo. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. (Izleguva vdovicata. veli~estvo. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. dobar gospodaru moj. (Trubi. Sega s# izgleda dobro. sega e `iva. Iako mrtva. go osloboduvam od grevot. Bertram I dvete. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. – O. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. gospodin.’ i taka natamu. i dvete. samiot znae. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena.) Po~ekajte. Toa go storiv. mrtvata ete. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. Za{to gledam. pogledajte. a nejze `ena. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. }e ispadne poslatko arno. samo {to ne zaplakav. Postelata moja ja izvalka.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . brgu }e dojde. so pomo{ta ~esna ti n# plena. Taka. A sega re{enieto pogledajte go. ovde. Vaka veli: (Na kralot) Ako. Eve vi go va{iot prsten.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. V zatvor so nea. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. iako li~no ne mi na{teti. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. A.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. Dojdi mi doma kaj mene. majko mila. gospodaru moj dobar. Vo slobodno vreme. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. barabanxio. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. Ova e gatankata. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. o. dovedete go garantot. ti blagodaram. samo ime a ne i predmet. Zlatarot. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. prosti! Helena O.

Neka na{e bide trpenieto va{e. ko {to vi gi davame srcata na{i. a ulogite na{i va{i. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo. dajte ni gi blagorodnite race. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. na pro{tevawe. .466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

xelat Bernardin. priprost xandar Sudija Mraza~.LICA: Vin~encio. kalu|erka Varij. gra|ani. vojvodata od Viena Anxelo. svr{enica na Klaudio Izabela. priglup gospodin Gospo|a Azdisana. velmo`a. Lu~io. svr{enica na Anxelo Dete. slu`benici. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. slugi. prijatel na vojvodata Velmo`i. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. pridru`nik na Marijana Petar. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. sve{tenik Fran~eska. . robija{ Marijana. mlad velmo`a Xuliet. podveduva~ka Pompej. sestra na Klaudio.

.

edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Ostrata podelba vo strukturata. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). vo osnova. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. namerni. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. Postavenite problemi se seriozni. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. mra~en. tonot. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. Na krajot. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. . Sovremenite kriti~ari. za komi~ni efekti. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. Mesto toa. Sepak. Strukturno. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. se razbira. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres.

.

toj nas }e n# igra? Za{to nie. a tie da se tro{at vo tebe. Na{ite lu|e. za{to ako dobles- . Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. (Izleguva eden velmo`a. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. (Mu predava nalog. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro.) Vojvodata No eve go ide. (Vleguva Anxelo.) (Na Eskalo) Kako. sakam da znaete.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. po va{e mislewe. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. i drugi velmo`i. (Na eden velmo`a. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. da ne gorime samo za nas. Vojvodata Anxelo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme.) Ova e na{iot nalog. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. vo qubovta go oblekovme na{a. velam viknete go Anxelo da dojde. od koj ne sakame da otstapite ni peda.) Viknete go ovde. Eskalo.

Dajte mi raka. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Zatoa zaedno da se povle~eme. Ova ti e polnomo{tvoto. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. pomo{nik }e ti bide.) Eskalo Ve molam. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. da se odnesuvate so tolkav obyir. iako prv doa|a{e predvid. Trudi se da bide taka. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. toga{ toa e isto ko da gi nemame. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Va{ata cel so mojata e ista. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. Anxelo Isto i mene. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. ko bo`ica stegnata. Iako toa godi. (Izleguva. Anxelo. zbogum. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Zbogum. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. Stariot Eskalo. Anxelo Sepak. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. Vi blagodaram. Za vreme na otsustvoto na{e. Vlast imam. vo moja ~est. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. . a ne e neophodno. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost. ]e se iskradam sam. U{te edna{. Zbogum. gospodaru.

Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. ba{ taa ja izbri{al. (Izleguvaat. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. ama edna istru`il od tablicata. Eskalo Vi stojam na usluga. pa mo`eme mnogu brgu.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija.) . treba da se moli za mir. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot. taa rabota da ja re{ime. na vzaemno zadovolstvo. vo molitvite pred jadewe.

ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. debelini i {irini i toa na site jazici. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. ama }e pijam.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. kako na primer. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. gledajte. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. Kusurot e edna francuska kruna. vo site religii. dodeka sum `iv. bi rekol. da. `iti majka? Lu~io . (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. samo posle tebe. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. Lu~io Pa da. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. Prviot velmo`a Ili. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. Dobroto kadife. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati.

vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. {to ima novo? . Vtoriot velmo`a Osven toa. Vidov koga go li{ija od sloboda. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata.) [to ti e. ve molam. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija. Lu~io Ama znae{. po tolku zafrkancija. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. ne{to od vojnite. ne{to od besilkata. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. te molam? No najmnogu od s#. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. gospodin Klaudio. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. (Vleguva Pompej. kako ne. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. e vo soglasnost so proklamacijata. posigurna ne mo`e da bide. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. mi se skusija mu{teriite. kako {to znaete. Vtoriot velmo`a Koj e toj. ne{to od siroma{tijata. ne{to od ~umata. gospodine.478 gre{i{ . Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas.

ako nemame druga rabota. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. brat. Lu~io Da ne e ubistvo? . A eve ja i gospo|ica Xulieta. ako ne te kaznam. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. A sepak. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. }e se so`alat nad vas. temni~arot go nosi v zatvor. Za kakov prestap stanuva zbor. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. umira. Koj dobro do{epnuva. spored grevot. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. vas }e ve imaat vo predvid. Xulieta i sudskite slu`benici. raka na srce.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. vlasta. Klaudio. Lu~io. Klaudio Taka mo`e polubogot. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. I toa do temel. arno. od sloboda.) Gospo|a Azdisana Tom~e. Samo hrabro. koga se koristi bez usul. sledi zatvor. Koj ja gasne. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. Sepak si go barav. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. ne ostanuva bez klienti. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. za deloto storeno da n# kazni. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. (Se slu{a bu~ava od vnatre. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Lu~io i dvajcata velmo`i. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. Lu~io E. pak arno. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. I da go promenite mestoto.

ako se za tvoe dobro. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. Lu~io.) Zbor so tebe. kako za’r|ano oru`je. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Lu~io Mo`e i sto. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. A pak sega. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi.480 Klaudio Ne. Ako treba neka odi i sama. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam. Klaudio Storiv taka. Temni~arot Odime gospodine. mislam. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. za slava i ime da si stvori. pa sega. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. ako e zaqubena. usluga napravi mi mala. Te molam. Imam nade` samo vo nea. nov vo sedloto. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. so dete. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . ama nego ne mo`at da go najdat. Lu~io. Deneska. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. Sigurno za da stekne ime. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi.

Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. mnogu e ve{ta na zbor. Sega. gospodaru. Pa sega. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. ko roditelite so . ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna.) Vojvodata Ne. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. Temni~arot i slu`benicite. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. Lu~io.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. Lu~io Vo rok od dva ~asa. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. osven toa. Otfrlete ja taa misla. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. va{ata milost. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. o~e svet. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. Xulieta. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. razumna i znae da ubedi. prijatelu moj dobar. pa taka toj i se prifati. Klaudio Temni~aru ajde. Sve{tenikot Mo`e. Odam kaj nea.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot. Klaudio Vi blagodaram. gospodine bo`ji. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te.na drugata Klaudio.

od zlobata ve{to se ~uva. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. zaradi koi ova go pravam. taka i zakonite na{i. od zasedata na moeto ime da udri doma. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. se pla{am. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. Vojvodata Strav nad stravovite. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. no ne sega.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta. No sega }e se vidi.) . U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. a ne za da gi upotrebat. svet moj o~e. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. Zatoa. nezame{an. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. od glasovi lo{i da se spasam. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. (Izleguvaat. a jas. i samite umrele i ve}e se mrtvi. te molam. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. Zatoa. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. bidej}i neprimenuvani dolgo. so mantija da me snabdi{. koga vlasta drugi nosi dumi. za da mo`e.

Ne govoram za{to pogolemi sakam. sepak so vas epten sum iskren. negovata sestra. Koj vika? (Ja otvora vratata. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. ve molam. te molam. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. ako jas treba da mu sudam.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova. Ubavice mila. ako ti e otkrieno. . {egata na strana. brat vi ve pozdravuva mnogu. ako vie ste toa. a i toga{. Ti smee{. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. osven vo prisustvo na igumanija.) Izabela Mir i sekoe dobro. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. No da ne dol`am mnogu. (Se trga na strana. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. So sakanata svoja za~na dete. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. toj e v zatvor. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. da me odvedete pred o~ite na izabela. Vleguva Lu~io. mo`ete li. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. liceto pokrieno treba da ti bide ili. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela.) Povtorno vika.) Gospodine. (Lu~io vika od nadvor. kalu|erkite. Vistina e. Izabela Za ona za koe. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. mora da mol~i{. odi otvori mu i vidi {to saka. {tom zakletva dade{. Mila Izabela. jas ne smeam. ti ne si zakolnata u{te.) Izabela Zarem vie. Odgovori mu.

no doznavame sega. Nade` ve}e nema. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. Lu~io Da. potsmevaj}i mi se mene. rabotata e vakva. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. osven ako vie. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. toj mnogu velmo`i. Go uapsi zaradi grevot. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. . za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. glavata na va{iot brat treba da padne. Na negovo mesto. Lu~io Ne e taka. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. Izabela Po posestrimstvo. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. vladee gospodarot Anxelo. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. Izabela Zna~i. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. taa e.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. Toj sega. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. vo akcija n# turna. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. studiraweto i postot. vklu~uvaj}i me i mene. Kratko i jasno.

(Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Lu~io Zaminuvam vedna{. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. Odete kaj Anxelo.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. Vi blagodaram od srce. a koga tie pla~at i kle~at. Lu~io Ama pobrzajte. Izabela Zbogum. Pozdravete go brat mi. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam.) . site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. gospodine dobar. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. na druga Lu~io.

stignata najposle do posakuvanata cel. mora da umre. a sosema druga zgre{enieto.) Temni~arot Tuka sum. Ona {to pred sudot se otkriva. zatoa {to sme go videle. Gospodine. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. dali i vie samite. toa pravdata go se~e. podobro re~ete. Edna rabota e isku{enieto. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. slu`benici i eden sudija. mestoto so `elbata. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. Eskalo. pa taka sme fita – fit. gospodaru. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. zapirame i go zemame. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. I neka va{ata milost ka`e. pod dejstvo na sopstvenite strasti. dali i vie. Eskalo Da. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. Eskalo. no sepak. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci.

Ako ova se lu|e na mesto. Anxelo Prodol`i. gospodaru. toga{ ne znam {to e zakon. spolaj mu na gospoda. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. ama sigurno se pluknati nikakveci. gospodaru. sramneta so zemja vo predgradieto. (Izleguva temni~arot. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. jas sum sirot xandar na vojvodata.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. Sapunot. makro {to raboti na par~e.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. begaat i nikomu ni{to. gospodine? Lakt Ajde. gi ~eka krvav pi{tol. gospodaru. Edni vo zla se davat. ne znam to~no {to se. drugi za grev samo eden. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. Pompej i slu`benici. koja. gospodaru. Se potpiram na pravdata. Ova mu e posledniot axilak. gospodaru. eve ni najposle eden umen xandar. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. donesete gi ovde. na drugi doblesta im gi krati dnite. kako {to velat. Neka se ispoveda i podgotven neka bide.) Eskalo Neboto neka mu prosti. gospodaru? Toj e kelner. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. vi tvrdam. dvajca zloglasni zloubiteli. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. be{e. a se vikam Lakt. Lakt @ena mi. (Vleguvaat Lakt. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. Se izlakta! Anxelo [to ste vie.

ne mo`evte. ~esno pla}aj}i za niv. ako drasti~no ne gi smali obrocite. ne odokolu tuku pravo v rebra. Eskalo Od kade znae{. mnogu trudna bidej}i.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. Nie. Zna~i. tuka sosem ste vo pravo. kako {to rekov. kako {to rekov. i. ~esen ~oveku. kako {to ve}e vi rekov – . obi~na pajnca od pet pari. rabotite ne stojat taka. gospodine. ~ingeni. nema zbor. kako {to velam. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. majstore Sapun. za{to. ni malku. koja. Eskalo Dobro de. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. ete. gospodine. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. imavme samo dve vo celata ku}a. koi vo toa koj- Pa da. a i zijan za nejze. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. Pompej znae koga{no vreme. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. xandaru? Lakt Pa. ne se porcelanski tuku obi~ni. Sapunot. kako {to rekov. ako dobro se se}avate. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. gi potamani drugite. umrena za suvi slivi. prodol`ete. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. ama sepak vr{at rabota. gledate. stoeja vo edna pajnca. Pa kako {to rekov. bog da ja dade{e nepohotna. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. ako mu e po volja na va{ata milost. gospodine. Sapunot Taka e. vie ve}e znaete {to. ako dobro se se}avate. {to se veli. pa toga{ vi rekov. a imavme. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. od `ena mi. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. a bidej}i vie toga{. so posredstvo na gospo|a Azdisana. ovaa gospo|a Lakt. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. gospodine. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. }e ja rezilam i }e se rezilam. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. doka`i go! Eskalo Ete gledate. so stomakot do usta. ne zapnuvajte za pajncata. kako {to znaete. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka.

ba{ taka be{e. (Izleguva Anxelo. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. (Na Eskalo) Zaminuvam sega.) Sega prodol`ete. Lakt Ama. poarno zdravje. gospodine. gospodine. da me pra{a. sede{e na edno nisko stol~e. ovde samo vistina se zboruva. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. gledam se govori samo vistina. gospodine. Pompej Zna~i. Pompej Gospodine. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. Ka`ete go glavnoto. gledate. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. ne ni mislev. gospodine. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. Toj. Mnogu uspeh utre. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. gospodine. ne. A jas ve molam. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. gospodine. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. Eskalo Ne. poglednete go ovoj majstor Sapun. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. ovde. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. so va{a dozvola. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. So pri~ina ova go velam. Dobro. gospodine. gospodine. Pompej Ja molam va{ata visost. Dobar gospodine Sapun. gospodine. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. Pompej E pa da. gledajte vo negovata milost. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. }e svr{ite.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e.na Duovden umre. Ovde. Pompej Ete.

gospodaru. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. go gledam. gospodine. . pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. Lakt E. kako vtoro. Eskalo Ne. gospodaru. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. Vi blagodaram mnogu za ova. ba{ vi blagodaram za ova. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. Eskalo Dobro. o apa{u. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. Pompej Rakava da mi se isu{i. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. gospodine xandar. rasipniku. Lakt Taka e. ako vi e po volja. rasipan kanibale. ve molam. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Zna~i. gospodaru. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. (Na Pompej) Doka`i go toa.490 Eskalo Da. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. pogledajte go u{te edna{. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. Koj e popameten ovde. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. Eskalo Vo pravo e xandaru. mnogu dobro.

(Na Pompej) [to ste po zanaet. gospodine. gospodine. Eskalo Zna~i taka. Sapunot Vi blagodaram. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. ako vi e po volja. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. apa{u eden rasipan. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. Pompej Gazlo. Eskalo Odli~no. Majstor Sapune. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. Pompej Gazlo. Eskalo Gotovo e. vie ste Pompej Veliki. gospodine. vo `ivotinska smisla. kelner kaj edna sirota vdovica. gospodaru. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. ne? Ajde. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. Eskalo Samo tolku? Kelner. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. majstor Sapune. ]e ve kelnerosaat. gospodine. Pompej Iskreno. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. . Zbogum. majstor Sapune. honorarno vie ste i makro Pompej. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. polovina mo`e }e vi se prosti. a vie }e gi nasapunite. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. da si go tera{. apa{u. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. (Izleguva Sapunot. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. svoeto. majstore kelner. Pompej. Taka. gospodine. priznajte. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da.) A sega vie. gospodine.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. [to se odnesuva do mene. majstore Sapun.

ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. Pompej. }e naredam da ve kam{ikuvaat. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. da. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. no zanaetot na hrabrite. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Eskalo Te`ok napor za vas. spored ve{tinata vo slu`bata. spored moeto {turo mislewe. majstore Lakt. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Taka. zbogum. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo.) Eskalo A sega vie. deka ste podolgo. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. Mora da `iveete od ne{to. gospodine. navistina. Pompej. majstore xandar. oti. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. Da me kam{ikuvaat? Ne. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. Sedum i pol. Samo {to glavi se se~at i se besi. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. . gospodine. a za ovoj pat. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. }e prodol`i toa da go tera. Pompej. Velite vkupno sedum godini. Pompej Iskreno. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Pompej. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. gospodine. Ili prosto re~eno. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. ako ve donese. Pompej. gospodine. prijdete. slu{nete me. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa.

Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. gospodine. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. No sepak.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. gospodine? Eskalo Da. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. gospodine.) . Eskalo Potrebna ni e strogost. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. gospodine. {to mislite? Sudijata Edinaeset. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. doma kaj mene. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. Lakt Doma kaj vas. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. (Izleguvaat. Zbogum. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Koga }e gi izberat. Da odime. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog.) Kolku e ~asot.

. ko na son vinata da ja storil. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. (Na Izabela) Dobrodojdovte.) Anxelo [to e rabotata. Anxelo Dobro. Temni~arot Ve molam. vedna{ }e dojde. mnogu doblesna moma. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. a samo toj treba da umre. ]e mu ka`am za vas. (Izleguva slugata.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite.) Bludnicata gledajte da ja premestite. Ako gre{am ispravete me.) ]e vidam {to re{il. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. ama so merka. Dajte & {to e potrebno. toa ostavete mi go mene.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga. (Vleguva Anxelo. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. Bog neka ve vardi i ~uva. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. Anxelo Ostanete u{te malku. Bo`e. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. Anxelo Ajde. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe. (Vleguva slugata. mo`ebi omeknal. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. gospodaru dobar. ^asot & se bli`i. (Izleguva slugata.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. ]e dadam naredba. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal. pu{tete ja vnatre.

velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . Ne molite za igla. Navalete. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. predocna e. Anxelo Ubavo. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. Izabela Ima. molete. za poli obesete mu se. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. Anxelo Toa ne sakam da go storam. nema pomo{. zamislete. grevot osudete go negov no ne i brat mi. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. kleknete pred nego. Navalete. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Anxelo Toj e osuden. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. Temni~arot tolku lesno. Ve molam. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. Na {to. toa i ne mo`am. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. Premnogu ste ladni. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. Anxelo Dobro.

No sega toj e buden. a {to zatvorenik. i vie }e potkleknevte kako nego. Anxelo Smirete se. ni `ezloto na vojvodata. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. veruvajte vo ova. roden brat ili sin. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. toa e praviot na~in. devojko li~na. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. pomislete. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. Da be{e toj na va{e mesto. Anxelo Ve molam. . gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. ka`ano na mesto. Zakonot. ni od namesnikot me~ot. a ne jas. ni pompata koja so golemcite odi. za nego nema milost. no toj. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. dobar gospodaru. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Duri da mi e rodnina. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. ni krunata na kralot. Mora da umre u{te utre. a na negovo vie. [to bi bilo so vas. O.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. dobar. Lu~io (Na strana) Da. ni togata na sudijata. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. primer. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. brat vi go osudi. trognete go. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot.

siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. No lu|eto. O sozdatelu milozliv. sitna vlast. vinoven za nekoj zlostor. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. potoa bi gi ma~el. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. Priznae li grev od boga daden. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. gledam. Bidete zadovolni. za grmewe samo. za vojnikot e ~isto svetogrdie. koga malite toa go pravat. gordite lu|e. nabapkani so kusove~na. O. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. a pravda delam koga onoj. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. devojko. prestapot progledan niz prsti. za{to sekoj mal. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. iako gre{i kako i site. . Golemcite so svetcite teraat {egi. tie. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. Samo napred. ko negoviot {to e prestap. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. Jupiter bi poludel vo nemir. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. duhovitost e toa. mnogu e dobro da imate snaga na xin. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. Pra{ajte si go srceto. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. no bogohulie. Brat vi }e umre utre. so duhot svoj staklest.

tuku toa sum jas. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. vratete se. (Izleguvaat Izabela. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. Anxelo Ubavo. vratete se. koj gre{i pove}e. molitvi od nevinite du{i. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. legnat kraj temjanu{kata na sonce. dojdete utre kaj mene.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Izabela Gospodaru dobar. pa duri i od tvojata doblest. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. Bog neka ve brani i ~uva. Dojdete utre. Izabela (Na strana) Amin. gospodaru. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. taa ne ni isku{uva. Izabela na ve~nosta. koj{to. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. (Na Izabela) Zbogum. Lu~io i Temni~arot. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. Izabela . Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. Anxelo Anxelo ]e razmislam. a? Ne taa. se raspa|am od prekrasnoto vreme.

doa|a ba{ sega. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. {to pravi{. koj{to. Temni~aru! – Vie ste toj. Dete taa nosi. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. {to si ti. za da fati{ svetec. (Vleguva Xulieta. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. ne gi sfa}av i im se smeev.) (Vleguvaat. ne? Temni~arot Jas sum. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. ludost. a toj {to go za~na. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat.) Vojvodata Gospod na pomo{. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. gre{nica edna moja. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti. . Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. ludost.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav.) Eve. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. Ostanete malku. (Izleguva. [to. [to sakate. koja.

Bo`jata milost neka e so vas. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. }erko. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. sramot so radost go nosam. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. ubavice. No samo ako kaeweto @alno za nego. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. mora utre da umre. Vojvodata Taka i treba. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Va{iot drugar. Xulieta So radost }e u~am. a tuka nie sebesi se `alime. (Izleguvaat.500 pa drugi upatstva }e dobiete.) . Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. kako {to slu{am. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa.

no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. ode`data svoja. Gospodstvoto moe. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. Izabela Taka neka bide. strav korne{ od budalite. pa duri kolku i nas. rabotata si ja ostavaat.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. (Vleguva Izabela. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. (Izleguva slugata. saka da ve vidi. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. Anxelo Dovedete ja. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. Bog neka ve brani i ~uva. gordost be{e moja. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. koe.) O bo`e. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela.) [to ima. ne slu{aj}i {to govoram. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. kalu|erka. pa se zatna seta. No sepak. . na krajot. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. {to mi se sobra taka krvta v srce. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. mora da umre. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. krv si e. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. O mesto visoko. tronu. kaj Izabela se zakotvuvaat. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. da ne ~ue nikoj. kolkupati ti so ramkata tvoja. na usnive mi e gospod. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. dodeka umot i duhot.

sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. ako e grev na du{a neka go nosam. no ne i na zemja. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . Anxelo Ve molam storete go toa. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. Izabela Taka e na nebo. slu{nete me. Odgovorete na ova. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. Anxelo Ne. Anxelo Ne. podavaj}i & se. na nedozvolen na~in. Anxelo O.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. Jas. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. za{to toa voop{to grev ne e. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. lesno mo`am da go pobijam. za spas negov. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. ne garantiram. bo`e. gospodine. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. deka porado bi go dala teloto od du{ata. ako e grev. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. za{to i re~enoto. vas sosem osloboduvaj}i ve. ili. Izabela Neka sum i naivna. tuku milost. za koe znam deka ne sum podobra. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. Toa ne e dobro. {to bi izbrale vie: zakonot. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. odo{to na du{a se nosat. }e vidime vedna{. la`en `ivot da se sozdava. primete go na du{a. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. Izgleda ne me razbirate. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. ludost.

ni za ne{to drugo. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. Odnosno. Izabela Taka e. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. spasuvaj}i go nego. tokmu vaka se kaznuva. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. ona {to ne go mislime da go govorime.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. ako smrtta nad glava mi visi. Brat vi }e umre. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. Izabela Taka. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. Anxelo A negoviot prestap. velam samo kako pretpostavka – osven vie. ili visoko mesto dr`i. spored na{iot zakon. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. prostete mi. cel `ivot da umira. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. No slu{nete me. Anxelo Site sme slabi. zna~i. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Za jasno da me sfatite. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. negovata sestra. Izabela O. . }e zboruvam mo{ne grubo. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. gospodaru. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena.

a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. ne rumeni od nepotreben sram. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. strogosta na mojot `ivot. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Izabela. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. ve sakam. a toa zna~i. ne ste `ena. i `enite se isto taka slabi. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. ako qubovta mi ja vozvratite. Izabela? Imeto moe ~isto. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. Anxelo Koj }e ti veruva. Ne. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. sitna ~est {to golema verba bara. so koj se tera ba{ ona . a po s# na vas se gleda deka ste. Ako ste ne{to pove}e. Nema. ve molam govorete ko porano {to govorevte. Anxelo Veruvaj mi. Anxelo Slu{nete otvoreno. Ako ste `ena. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. }e vidi{. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Izabela Ha. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. Anxelo Ne. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Anxelo Jas isto mislam. Za zbor ve fa}am. `imi ~esta. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. Ostavi ja finosta. Bidete ona {to ste. bidete `ena. dozvolete mi da bidam drzok. Gospodaru moj dobar. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. Izabela Da.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre.

Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. (Izleguva. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. nevideni maki. za smrt }e go podgotvam. inaku ne samo {to sigurno }e umre. {to vo sebe go imate toj eden. }e postapam ko tiran so nego. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. koj }e mi poveruva? O. a brat ti na nebo neka se ka~i. `ivej ~esno. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. mir na du{a da si obezbedi. Pa Izabelo.) .Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. bilo za osuda bilo za priznanie. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. opasnonosni usti. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. ist jazik. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. ili. Odgovori mi utre.

Klaudio Ponizno vi blagodaram. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. So nade` da `iveam. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. a koga si star i bogat nema{ ni strast. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. a toa {to go ima{. Ako si bogat. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. smrtta ja baram.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. oti toa {to go nema{. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. Ti ne si ti. Sakaj}i da `iveam. . kaj{to prebiva{. mislam. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Blagoroden ne si. Ti si samo zdiv. jad vrz jad see{. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. pa moli milostina od drtata starost. re~i mu: ‘Ako te zagubam. gi kolne nastinkata. za{to se pla{i{ od mekiot. ni krepkost. ni `ar. koja ‘gospodaru’ te vika. Ti ne si sre}en. podgotven sum da umram. i ti naj~esto go bara{. Klaudio i Temni~arot. Na `ivotot. Ne si stamen. ne`en jazik na edna bedna zmija. pokoren na site nebesni lunki. Ti nema{ ni mladost ni starost. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. Najdobriot odmor ti e sonot. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. koja pove}e ne e ni{to. Prijatel nieden nema{. siroma{en si. Ni slu~ajno ne si hrabar. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. go zaborava{. ~ist odlivok na slabinite tvoi.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. `ol~no go bara{. oti i utrobata tvoja. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska.

Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. . Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. gospodine. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. samo zbor so vas. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio. za kuso pak }e ve posetam. ne morate da umrete. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. sestro.) Klaudio Pa. Gospodarot Anxelo. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. Pa neka dojde. mnogu dobra. tuka. `ivot nao|am. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. milost od boga. Vojvodata Temni~aru. sekoga{ e dobra. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. Temni~arot Kako pora~ano. Izabela (Od nadvor) Ej. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. ropstvo. (Obajcata se prikrivaat. temnica ve~na. Sestra vi e. vi blagodaram. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. (Vleguva Izabela.

Klaudio Ti blagodaram. pa i kutrata buba~ka. zarem e mo`no? O. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. velam. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. koga }e ja zgazime. ili ako e. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. ovoj namesnik e sotona. Klaudio Ne pravi go toa. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. Izabela Izabela Mo`no e. od sedumte smrtni e najmal. Klaudio. Izabela Taka brat mi govori. na gnil bunar podlabok od adot. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. potoa. mila Izabela. od grobot na tatko glasov dojde. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. po ~inov gnasen. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. Klaudio Dobro. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. toj. bi li~el. se pla{am za tebe. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. Izabela Podgotven bidi. Klaudio . I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. za smrtta utre. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. onaka mudar. Da. ti mora da umre{. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor.

Klaudio Da. Izabela A sramniot `ivot odvraten.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. Izabela Ne. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. Klaudio O. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. nikoga{ od krvta negova ne niknal. a ni zbor za da te spasam. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. ropstvoto. za eden zbor samo ve molam. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane.Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. ostavete me vo `ivot. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . kukavico bezverna. . Izabela O. yveru! Ne. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. so lelek. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. ne. slu{nete me. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. Od tebe se otka`uvam! Umri. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. divo nakalemen. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{.) Klaudio O slu{nete me Izabela. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. mlada sestro. Izabela. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. pa neka si te~e. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz.

Sepak. no za kuso vi stojam na raspolagawe. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. bidej}i e du{a na ~ovekot. kako {to sega stojat rabotite.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Ostavete me malku na samo so devojkava. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. eden zbor so vas. sam lekot mu se dava. Kleknete i podgotvete se. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Zbogum. Na mojata iskrena `elba da pomognam. pa. . o. vi podarila i dobrina.) Temni~aru. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. (Klaudio odi kaj Izabela. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. bidej}i ~esna. No. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. I jas kako ~ovek. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. Zatoa podgotvete se za smrt. a ~istotata na srceto. Jas nemam mnogu slobodno vreme. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. a i mojata ode`da. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. Utre mora da umrete. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Vojvodata Na toa i ostanete. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. (Izleguva zaedno so Klaudio. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. Ubeden sum deka so mirna sovest. Taa.

napravi. Odete vie kaj Anxelo. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. a toj. drugoto e lesno. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. va{ata ~est neizvalkana. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. svadbeniot miraz. a so niv. a vie sekako ste. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. Ako potoa go priznae sostanokot. pritoa brat vi }e bide spasen. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. sestrata na Frederik. soglasete se na ona {to vo toj pogled. Vo me|uvreme. ne samo {to }e si go spasite bratot. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. ni tro{ka sovest ne poka`uva. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. Vojvodata Doblesta e smela. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. Ako ova se obezbedi i garantira. toj go bara. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. potoa obrokot i temelot na svojot imot. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. na krajot. plukna na site svoi zakletvi. na kratko. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. dobar o~e. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. i svojot svr{enik. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. se razbira mora da bide soodvetno. [to velite na ova? . ovoj navidum dobar Anxelo. Izabela Poka`ete mi kako.

toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. se oblekuvam. Brzo pojdete kaj Anxelo. (Izleguva. otkako na edniot. gospodine. Zbogum. dobar o~e. Tamu pobarajte me. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. `iveam carski’. za{to najdovme kaj nego. Ama sepak. tuku na zakonot. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. Re~i si barem edna{. bidej}i pobogato od ~ednosta. ‘od nivniot odvraten. . jadam. tamu. gospodine deka e i kradec. podveduva~. {to e sega ova? Pompej I vie. mi smrdi. . a na drugiot. gospodine.Blagosloven da ste. `ivotinski dopir pijam. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. gospodine.) (Vleguvaat Lakt. gospodine? Lakt Mene ni{to.Nosete go v zatvor. da nosi postavena bunda za da go gree. Deka rabotava.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. gospodine. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. gospodine. poveseliot lihvar. Pompej i slu`benicite. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. toga{ }e doka`e{ deka si negov. mom~e. mu dozvolija po naredba na zakonot. mu stavija katanec na vrata. [to vi zgre{il ~ovekov. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. dobar brate o~e. o~e dobar. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. a i smetame. polo{iot. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. na nekoj na~in. `ivee ovaa otfrlena Marijana. Izabela Vi blagodaram za utehata. . xandaru. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. vetete mu deka }e storite po negovata volja. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. mi smrdi. mo`e da se kiti. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. Vojvodata Bo`e.

roden makro. zatoa {to e makro. gospodine. gospodine. ili gre{ni a navidum ~isti. ne e pove}e vo moda. Ako ne poka`e{ trpenie. gospodine. Prepora~aj me na zatvorot. taka treba i nikako poinaku. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. Pompej. ka`i jas tamu sum te pratil. Pompej? Pompej Taka e. (Vleguva Lu~io. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. zatvorete go. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. navistina nema. Odi{ v zatvor. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. i toa makro so pedigre . ne? Da vi ka`am pravo. Zbogum. Odi. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. Zbogum. ~isti od grev. gospodine. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. toga{. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. Pompej.) Pompej Nadu{iv uteha. vikam spasitel. toa si e negovo pravo. Eve eden gospodin i moj prijatel. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. Blagosloven da ste. Deka e makro tuka nema somne`. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. . o~e. Zbogum. mora taka da bide. Sega }e stanete dobar doma}in. posledicite se jasni. veren Pompej. do ja`eto. Pompej Se nadevam. a? [to veli{ za ovoj napev. toga{. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. Pompej. gospodine. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. }e ja ~uvate ku}ata. dobar Pompeju. ovoj go predupredi. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. Lu~io Toga{. Lu~io Ne. tvojata gazdarica? U{te podveduva. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. Lu~io E pa toa e dobro. ovoj predmet. ]e se molam Pompej. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. Pompej. a? [to veli{ ti. da ti se prodol`i apsot. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist.

. o~e. odi.[to ima novo po svetot. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. No kade e navistina. porokov ima mnogu rodnini. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. gospodine.) Se slu{a ne{to za vojvodata. To~no li e ova.514 Vojvodata I vie. gi stavi prestapite na zort. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. {to mislite? . nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. A vie? A kako e sozdaden. Lu~io Odi pod senka. Dobro pravi. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. drugi deka e vo Rim. gospodine. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. o~e. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. Lu~io Navistina. Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. mnogu sojuznici i pomaga~i. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. za ova sum siguren. o~e. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. I deka e kukla {to se plodi. Pompej. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. Pompej i slu`benicite. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. (Izleguvaat Lakt. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. spored voobi~aeniot na~in.

Lu~io {mugna. Vojvodata A zo{to. ne mo`at. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. zatoa nau~i da bide du{even. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. Celiot tek na negoviot `ivot. gospodine. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. go poznavam i go sakam. ako ste podobro izvesteni. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. da ne go prika`at vo podobro svetlo. znae{e kakva polza ima od nea. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. Da se sudi samo po ona {to go napravi. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. Lu~io Gospodine. siguren sum. a nu`no i bez pogovor. Lu~io Koj. kolku se la`ete. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. ti se molam. a poznavaweto so posrde~na qubov. Vojvodata Vie ili ste zloben. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. Lu~io O. Lu~io Gospodine. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. gospodine. A i pijanica si be{e. jas znam {to znam. dr`avnik i vojnik. Vojvodata Ne e vozmo`no. i golem govorxija. ili lud ili ste vo golema zabluda. Lu~io A toj e plitok. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. . da vi ka`am ako ne ste znaele. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. Vie ili zboruvate kuturica ili. Lu~io Ama vi se molam gospodine. mislam deka ne be{e takov.

Azdisana Dobar gospodaru. dobar bidete so mene. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. Ako govorevte po du{a. ti velam. Vojvodata O. Se la`ete za mene. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. U{te ne se otka`al od toa. pak ti velam.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. gospodine. Ima li kral tolku silen. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. Te molam moli se za mene. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. . Vojvodata pak. vi se molam? Lu~io Gospodine. }e imate smelost toa i da go potvrdite. dobar o~e. mra~no bi gi sredil. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. va{e gospodstvo. Lu~io Ne se pla{am od vas.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Temni~arot i gospo|a Azdisana. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. Zbogum. a kako se vikate. Ama dosta za ova. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. ova povtorno }e go poreknete. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. (Izleguva. Navistina. mra~nite dela. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. Lu~io Poprvo }e se obesam. i. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. ako po`iveam da go izvestam za vas. Vojvodata. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. kako {to se molime da bide. o~e. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. se vikam Lu~io. Kamo da se vrati. Zbogum. nosete ja v zatvor. dobro poznat na vojvodata.

mu gi razbiv i toj sega e . No vo svojata fantazija. Nejze nosete ja v zatvor. Vedna{. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i.) Eskalo Dobra ve~er. dobar o~e. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. molej}i go boga da mu pojdat od raka. ja kolnat. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. se bara ne{to novo. Klaudio mora utre da umre. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. ne saka da se premisli. Me izvestija deka ste go posetile. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. nad site borbi. pove}e ni zbor. koi jas. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. Anxelo. s# }e be{e poinaku. Temni~arot Ako dozvolite. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. Temni~aru. Ve molam. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. gospodine. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. imaj}i dovolno slobodno vreme. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. & veti deka }e ja zeme. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. zaveden od slabosta na svojata priroda. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. mojot sobrat vo vlasta. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. Iznesete go pred mene. No da go ostavime nego na negovite raboti. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a.

(Izleguva Eskalo. no ako i toj padne vo grev. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki.518 re{en da umre. (Izleguva.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. Vojvodata Mir so vas. }e ima so {to da se gordee. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. a vnatre crn |avol vie! O. doblesta da ja vodi. svetost treba da & pridru`i. du{evnosta da ja bodri.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. na strogosta. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. urnek vo du{ata sopstvena da plodi. a svojot go hrani! O. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. od nadvor angel. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. Zbogum. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda.

cel den sum ovde. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. (Vleguva Izabela. Niz {epot. Marijana Ne ve pobara nikoj. (Izleguva. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. tie usni {to tolku slatki. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. o trgni. zalog daden no zaluden. i tie o~i. se kolnea la`no.) Marijana Prekini ja pesnata. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. (Izleguva deteto.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. pogolemiot klu~. nazad vrati. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. No bakne`ite vrati mi gi. Vojvodata Dobro e. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. se otvora. prati gi. gospodine. vodi~i slepi za utroto vla`no.) Vojvodata Sosema vi veruvam. osuni vkusni. toj gradina ima. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. prati. pa {to pobrgu begaj. a dobroto lo{o da prima. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. Eve ide te{itelot moj. .) Ve molam za pro{ka. Ve molam. Tokmu sega e dojdeno vremeto. so revnost na golem krivec. Marijana Ostanuvam so verba vo vas.) Deteto (Pee) Trgni gi.

nieden. (Izleguvaat. mila }erko. Dobro s# ste smislile. no prvin seidbata treba da se svr{i.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. o~e dobar. Vojvodata Ne e toa sovet. tuku barawe moe. o~e. ]e pri~ekam da zavr{ite. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki. od ni{to. Vojvodata Ne. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. (Se vra}aat Marijana i Izabela.) Ne pla{ete se. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. Tuka e za va{e dobro. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. Bez gajle. tuku samo povlekuvawe vo mrakot. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. Marijana (Na Izabela) Da odime. tolkupati ve}e vidov.’ . . Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. ako vie taka ja posovetuvate.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana.

ako ne. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. zatoa {to ste bile zloglasen makro. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. Temni~arot Ej. a kurvite. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. Temni~arot Ajde.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. Slikarskoto ma~kawe. ne gledam koj e pote`ok. e umetnost. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. gospodine. Brat~e. Me baravte. gospodine. `ivi liceto blagorodno. Ako vi e prifatlivo. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. Pompej Pompej Gospodine. be{e makro. ajde. mo`am. Makro. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. toga{ e glava na `enata.) Mraza~ E. ako ne. bez somnenie. gospodine. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. Ajde. sum ~ul go vikaat umetnost. Ako se nafatite da mu pomagate. }e se spasite od prangi. umetnost ami {to. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. (Izleguva. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. gospodine. ama ako e `enet. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas.) Pompej Ve molam gospodine. gospodine. za{to toa e blagorodno. gospodine. a potoa otpu{tete go. brat. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. gospodine. neka vi se najde sega. Mraza~ . ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. samo {to pogledot vi e krvni~ki.

) Dobrodojdovte. Temni~arot Pompej Gospodine. gospodine makro. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. za{to e ubiec. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot. o~e. bidej}i gledam deka va{iot xelat. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. Vojvodata . (Vleguva Klaudio. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot.) Eve go nalogot. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. prviot po~esto moli za pro{ka. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. rabotej}i go svojot zanaet. Ne saka da se razbudi. brat~e. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. se nadevam. Klaudio. }e mu slu`am. odete.) Za edniot mi e `al. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. gospodine. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni. podgotvete se. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. Temni~arot Ni taa. (Vleguva Temni~arot. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. Mraza~ (Na Pompej) Ajde.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. (Se slu{a troapawe od nadvor. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. Za{to navistina. ]e te podu~am vo zanaetot. gospodine. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. za smrtta tvoja. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. Po mene.) (Povtorno se slu{a tropawe.

kaj drugite saka da go zauzdi. (Tropawe od nadvor. gospodine.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. Vojvodata Ne e. ne e. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. ni {to se odnesuva do rokot. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. se razdenuva. temni~aru. osven toa od samiot prestol na pravdata. Temni~arot . Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. bodiwaj}i ja vlasta. (Vleguva glasnik. (Temni~arot odi kaj vratata. Temni~arot Ne e bez nade`. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. tiranin bi bil toga{. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. (Tropawe na vrata. nema ni{to.) Idat. lu|eto da gi saka. ni {to se odnesuva do predmetot. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. no vaka e pravi~en. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot.) Temni~arov e ~ovek.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. (Izleguva glasnikot. Vojvodata Iako mugrite bli`at. Temni~arot Mnogu surov zamenik. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. Prativ po nego. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. Takov slu~aj do sega sme nemale.

Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. ni od minatoto. da ~ueme. Vojvodata Ve molam. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. ve}e devet godini le`i v zatvor. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son.’ [to velite na ova. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. Vojvodata Vi ka`av. inaku }e vi letne glavata. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Za podobro da se uveram. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. i~ ne mu e gajle. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. no ovde e izrasnat i odgledan. temni~aru. ba{ go boli za s#. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. Toj duri i samiot prizna.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. Koga porokot prostuva. ne se ni najde. vi se ~ita ~estitost i postojanost. Ako lo{o ~itam. nema ~uvstvo za smrtta. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. ne se pla{i od ni{to. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. no toj nema da izbega. Otvorete mu ja vratata. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. gospodarot Anxelo. ni od sega{nosta ni od idninata. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. Na liceto. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Vojvodata Mu treba pouka. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. [to ima. toga{ mojata .

a vie mo`ete i da pripomognete. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. Temni~arot A kako. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. dobar o~e. mrtovecot mnogu go menuva likot. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. osven blagodarnost i nagrada. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. pa }e ja otkrie izmamata. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. rokot mi e utvrden. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. Temni~arot Prostete. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. pa ni mojata obleka. No bidej}i gledam deka se pla{ite. za da go otstranam sekoj va{ somne`. Vojvodata Temni~arot O. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. Klaudio. ama ova e protiv mojata zakletva. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. }e otidam podaleku od {to planirav. vie znaete deka ova obi~no se pravi. Ako so ova. Odlo`ete go pogubuvaweto. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. No. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. ve molam postapete kako {to vi velam.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. Vie. ne se somnevam vo toa. `imi svetecot komu mu slu`am. gospodine. ni mojata besprekornost. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. . vi se molam? sebe i ne{to drugo.

pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. S# u{te ste v~udovideni. od toa nema ni{to. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. na tu`ba od majstor Trino`ici.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. Pogledajte. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. megdanxijata. silexija na me~ i kama. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. trgovec so tkaenina. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. de deka negde se zamona{il. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. pa upatete go na podobro mesto.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . Raka na srce. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. ve}e se razdeni. no za sre}a. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. dovedi go ovde Bernardin. pa majstor Se~i-begaj. Odime. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. ve~niot patnik. (Izleguvaat. (Vleguva Mraza~. a sega stanati ‘Podajte za boga’. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{.) . s# na s# 197 funti. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. Prvin. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii.) Mraza~ Bratko. od {to izvlekol }ar pet marki. pa mladiot majstor Bog-da~uva. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

Odete i dovedete go. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. {to ni izgledavte vezden. (Izleguva tmeni~arot.) Sega se setiv na u{te eden prestap. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. Temni~arot. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. Izabela. vo maska i Xuliet. po nalog nezvani~en treba{e da umre. inaku. gospodaru golem. (Marijana i Izabela stanuvaat. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. samo poraka po glasnik. Klaudio. Stanete. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. a namerata e samo misla. Mo`ebi i ma` mi e takov. Bidej}i e taka. Mislata ne e delo. gospodaru. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. ne velete ni{to. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. Anxelo. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. a koga podrazmisliv. (Vleguvaat Bernardin. ostavete go vo `ivot. Marijana Samo misla. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. gledajte. gospodaru {tedar. i jas mislev deka e gre{ka. po~nav da se kaam.) Prostete. velam. Sakam da go vidam. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. ako vi e po volja. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. Predajte gi klu~evite. S# jas } e ka`am. no ne znaev. O. ne ja postigna opakata namera svoja.) . gospodaru. tolku nisko padna. ^inot na Anxelo pak. Temni~aru. Izabela (Kleknuva) O. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat.

gospodine. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. gospodaru. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. ve molam. gospodaru. Objavete. @ivi gospod. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. (Izleguva Lu~io pod stra`a. kam{ikuvawe i besewe. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. grevovite zemski. ne ven~avajte me so kurva. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. obesete me. Lu~io . za negova qubov mu prostuvam. gospodaru. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. Ako zaradi toa sakate da me obesite. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. brat. (Na Lu~io) Vie. (Go odbuluva Klaudio. nasekade niz gradot. Anxelo.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. a po lik e re~isi ist kako nego. Vojvodata Prvin sto kam{ici. Klevetite ti gi prostuvam. No za toa posle. pou~ete go. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. dobar moj gospodaru. {to me znaete ko kukavica. magare i ludak ka`ete mi. . gospodaru. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. Vo va{i race go predavam. Pa. no. Sakajte ja `ena vi. (Na Bernardin) Za tebe velat. deka ima{ tvrda du{a. a potoa besewe. Taka i toj brat }e mi stane. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. ko raskala{en ~ovek. a zaradi qubovta va{a {tedra. Osuden si na smrt. bratko. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda.) @imi o~ive.Vodete go v zatvor. zloto od vas poleka si odi. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv.O~e. . ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. kolku vas i taa vredi. }e ja ven~a{. temni~aru.

Marijana. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. s# va{e }e stane moe. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. dobar Eskalo. Izabela mila. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite.) . ti blagodaram temni~aru. Anxelo.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. (Izleguvaat. Sakaj ja Anxelo. Grevot tuka sam si se opravduva. Raduvajte se. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. za dobrinata tvoja. Ti blagodaram. Za trudot i mol~eweto. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. (Na site) A sega odime na dvorot. Prostete mu.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

blagorodnici Pa`. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. slugi na Kapuleti Slugi. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. . blagorodni~ki.L I C A: Hor Romeo Montagi. negoviot tatko Montagi. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. knez na Verona Merkucio Pariz. negova sopruga Tibalt. sluga na Montagi Baltazar. drugi Muzi~ari Eskalo. nejzin tatko Kapuleti. sledbenici na Montagi i na Kapuleti. negovata sopruga Benvolio. grof. vnuk na Montagi Avram.

.

tuku prikaznata sekoga{ e obratna. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. da go spomeneme grofot Tolstoj. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. iskonstruirana priroda koja. vo edna postudena varijanta. ~isto qubovna. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. vo ovoj slu~aj. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. radosno samoobnovuvawe. negovata vidliva.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. . za eden sre}en kraj i za edna vesela. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. mi se ~ini. optimisti~ka. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. samo vo eden poprizemjen prevod. Bruk opstanuva. Ottuka. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. sonetna forma. me|u drugite. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. na primer. se razbira. velelepen. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. preku polnonade`nite govori. onaa iznasilenost na tragi~noto. Inaku. pozajmena od drugi avtori. ja sozdavaat. ponekoga{ idili~na atmosfera. banalna prikazna. so site nejzini specifiki i osobenosti. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. S# {to se vika italijanska renesansa. spokojna. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. ponekoga{. Taka. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original.

.

a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. (Izleguva. trudot na{ }e go popravi. ona {to nedostiga. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona. Ve molime za trpenie. sekoj sekogo bodi. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka.) . nikoj nema da ve davi.) Horot Dve semejstva. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. na scenava }e cari.PROLOG (Vleguva Horot. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat.

a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. Seedno. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. ne sme yevgar volovi. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. sekoga{ se pritisnati za yid. brate. Samson Koga }e mi se stemni. pak ja vadime kolata od kalta. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. znam brzo da udram. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. Gregorie Velam. Gregorie Nikako. da mu se snevidi. Samson Velam. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. zatoa ako se stemni{. Taka e. sfati me kako saka{. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos.}e im gi se~am glavite. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. re~i zbogum na umot. a `enskite }e gi pritisnam. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. }e se nafr~am na `enskite . duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. nivnite slugi. . ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite.

Eve gi apa{ive od domot na Montagi. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. Gregorie Dobro e {to ne si som. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. . Samson Brkaj rabota koga ti velam. gospodine. Samson Ne. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. gospodine. a jas }e ti go {titam grbot. (Go poka`uva od trite podolgiot. Gregorie od trite podolgiot. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne.) Vadi go alatot.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. Neka po~nat tie. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. vi stojam na raspolagawe. gospodine. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Da be{e nikoj nema{e da te ferma.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. gospodine. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. tuku kako smeat. Samson Ne. gospodine. Ti po~ni ja kavgata. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie.

(Vleguva Benvolio. yverovi. gleda{ se ~epam! . stra`ari so stapovi i lastagarki. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu.) Kapuleti Me~ot.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. Ne znaete {to pravite.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej. Samson Dobro.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. gospodine.) Gregorie Re~i podobar. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime.) Vojvodata Rajo buntovna. Benvolio.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go.) Gra|anite Stapovi.) Pu{ti me. i so me~ izvaden me pravi majmun. osteni. gospodine. site Montagi i tebe. kukavico.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. Gregorie. rekov. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Tibalt [to. (Vleguva Tibalt. lu|e.. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. (Se borat. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. Stariot Montagi e ovde. Vratete gi me~evite. Benvolio Samo gi smiruvam. budali. ne dr`i me. paterica . Paterica. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. (Gi vadat me~evite i se borat. Dolu Montagi. Samson Vadete gi me~evite. Bori se. Samson (Na Avram) Da. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. du{mani na mirot. ne go zaboravaj udarot od nekni. podobar. ako ste ma`i.

A sega site drugi neka si odat. U{te edna{. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. Ti. so mene vedna{ doa|aj. pod zakana so smrt. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. kaj{to. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. no toj od mene se sokri. pod zakana so kazna. Benvolio Striko dobar. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. `ena mu i Benvolio. Kapuleti. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. koj{to n# razdvoi. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. go vidov va{iot sin. Mu prijdov. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. (Montagi. G-|a Montagi A kade e Romeo. rano izlezen. nepovreden. vnu~ko. ja znaete pri~inata? . pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. Benvolio Gospo|o. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Jas. panyurite gi spu{ta. so prezir mu se ruga{e. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. a samiot na sebe si bev tovar i breme. i {mugna vo ~estakot koga me vide.

gi krati. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e.) Benvolio Dobro utro. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Ve molam skrijte se molkum. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Te{ko so takva qubov. toga{ i lekot lesno }e go bide. Benvolio Te{ko mene. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. sueto trezna. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Zo{to o. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. Odime. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. qubov borbena. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. o. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. . i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. no toj. dolgi se ~asovite na taga. Srcevo mi ~uka. rodnino.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni.

~adu sjaen. Benvolio ^ekaj. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. {tom se stu{i. sonu v jave. ne sum tuka. rodnino. Ne ja godat nejze od Amor strelite. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. samo stvarno ka`i koja e. Ako zamine{ bez mene. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. ne sum ni onde. taa vrie od ubavina. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. Jas ne sum ovde. O. ti si na klada. {tom brzgne. . pogodiv u{te vedna{. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. zdravje bolno. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. Deka si zaquben zna~i. Ti se smee{. Ova ne e Romeo. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. Romeo Proma{i tuka. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. Romeo Romeo Dobro srce. a i ubava e taa {to ja sakam. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. rodnino. rodnino. rodnino. Romeo Dobar si strelec. me navreduva{ mo{ne. ognu studen. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. sakam edna `ena. more se polni od qubovni~ki solzi. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. tuku pla~am. ne brzaj da me ko{ne{. Zbogum. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. No stvarno. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. pobrgu se godi. Da ofka{? Ne. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. xvaka~ka bolka i sladok pelin. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. Benvolio Ubava meta. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in.

Preubava e. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. . Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Romeo O. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. prepametna. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Zbogum. Benvolio Slu{aj me mene. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. prestani na nea da misli{. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj.

gospodine.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . i {tom taa se soglasi. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. viorot vrati go. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. ribarot so svojata ~etka. No. Paris Vo domot moj skromen.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. videte gi site. neka ne ti e u|e. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. srceto osvojte & go milo. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. No probajte. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. edna bolka so drug ~emer se le~i. ma`eni tolku rano. Moram da najdam nekoj u~en. velmo{ki glavi mene mnogu mili. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. ugledni lu|e. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. blagoroden Paris. terzijata so svojot kalap. ~ujte gi site. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. na koj sum pokanil gosti mnogu.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. slikarot so svoeto sertme. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. mislam. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. Paris Obajcata ste ~esni. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Da odime sega. . Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. poradosen da stanam. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e.

Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. Romeo Benvolio ^ekaj. povelete. gospo|ata vdovica od Vitruvio. Ostanete so zdravje! (Izleguva. No ve molam. Petar ^esno re~eno. `ena mu i }erkite. (Go ~ita pismoto. da ne si lud? Gore. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. Romeo Romeo Ne sum lud. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. ve molam. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. mom~e. Petar Dobro ve~er. Ve molam. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. Benvolio Za {to. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Romeo . ako gi znam bukvite i jazikot. striko mi Kapuleti. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. zatvoren v zatvor. Benvolio erki. Petar Verojatno ste samouk. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. znam da ~itam. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. dr`an bez mojata hrana. Lucio i nemirnata Helena. Merkucio i negoviot brat Valentin. znaete da ~itate? Romeo Da.’ Ubavo dru{tvo. ubavata vnuka Rozalina i Livija. mom~e. na pehar vino kaj nas. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. Ostanete so zdravje. Moj gospodar e velikiot. tuku vrzan polo{o od ludak.

koj me vika? Doilkata Majka vi. do minuta znam kolku e stara. – Doilko. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. Ej. kaj e devoj~eto? Ej. Bog da ~uva. Mora na samo da zboruvame. U{te kolku ima do . sepak ne odi. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. Julija! (Vleguva Julija. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. (Izleguvat. pilence. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. gospo|o. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Romeo ]e dojdam. Nema {to tuka od tebe da se krie. Da odime tamu. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. – Doilko. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko.564 Vilijam [EKSPIR saka{. ej. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. deka nema ~etirinaeset. izlezi za kratko. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. Julija Eve me.) Julija [to e. solzite ogan neka se storat pa tie. so site bo`estveni ubavici od Verona. jagnence. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri.

“sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. ne. eve mol~am. bog da go prosti. Doilkata Zgora. Gospod neka te vardi. dado. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. detenceto go krena. Ne. da. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. Doilkata Dobro de. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. {to bladam. a koga pozrela }e stane{. normalno. vrsni~ki bea. Ka`i mi. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. gledaj. “sega na nos pa|a{. Da. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. na ple}i }e pa|a{. veselo ma`i{te edno. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. Xuli?” A. `imi krstot. }erko. predobra za mene be{e. No. skoknav. So bog sega e Suzana. velam. “Da” re~e ma` mi. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. ba{ taka. ne.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. te molam. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. ko {to rekov. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. Zamol~i te molam. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. “Neli. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. Julijo. ba{ imam akal! No. Doilkata ]e zamol~am. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. ko jajce od gajgur. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. naa. ko {to rekov. tokmu za toa sakav da porazgovarame. tvrdam. dobro pomneweto me slu`i. A. gospo|o. A edinaeset od toga{ pominaa leta. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. Julija Prestani i ti. “Opaa!” re~e. zamol~i. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. & be{e niknala na ~elo edna xumka.

Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. vas ve vikaat. Na skapocenava qubovna kniga. Ispitaj ja sekoja crta. na nepovrzanive ~ari. Doilkata Ma`.) Petar Doilkata Taka e. razmisli za ma`a~ka sega. toj e cvet. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. po dnite sre}ni. ni{to pomala nema da bide{. Jas mora da odam da poslu`uvam. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. doilkata ja pcujat v kujna. tamu toa skrieno te`i. vistinski cvet. @enite so ma`ite rastat.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. . No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. eve. ma` i pol mu nema ramen na svetot. G-|a Kapuleti (Na Julija). mladata gospo|ica ja baraat. ugledni gospo|i. ve~erata e servirana. pa. Ve molam idete vedna{. samo pogolema. grofot te ~eka so svoite mo}i. ve}e se stanati majki. (Izleguva Petar) Julija. madam. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. Pomladi od tebe ovde vo Verona. Gospo|o. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. gostite dojdoa. G-|a Kapuleti Eve idime. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. (Vleguva Petar. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. i jas velam. ]e gledam. G-|a Kapuelti (Na Julija. Doilkata Brzni mome.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. posre}ni ~ekaj no}i. s# e naopaku i vo haos. gospo|o. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. gospo|ice. da go zeme{ i da bega{. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena.

a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. pa s# ti e preku nosot. prenaduena i bocka kako trn. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. od nea brgu }e te izvadime. (Zema fakel. Obuvkite va{i se lesni. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. [tom igrata `ivne.) Merkucio Gledam umot te stega. mora so nas da igra{. Merkucio.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. taka }e ja skroti{. Merkucio Ako so tebe e gruba. grub bidi ti so nea. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. bockaj ja i ti. presurova. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. }e pobudalam i }e begam. Neka za nas sudat kako im e drago. Ne sum ba{ za ripawe. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. pogodni za igrawe. Bidej}i mra~en. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. svetlina barem da nosam. pa fa}ame xade. Merkucio Ti si zaquben. ako bocka. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. Romeo Ne doa|a predvid. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka.) Benvolio Ajde. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. nad maskata maska. Romeo Dajte mi fakel. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. na{e e da izigrame. Merkucio A ne. Romeo Daj mi fakel. Romeo. .

dvapati positno od zmiulesto crv~e. poslu{aj me. xabe svetlinata ja tro{ime. kolesnikot nejzin. ili po usnite damini. Barabani v u{i mu bijat. ispala{en od sonot. od kov~e na {tur~e. a potoa. Merkucio Pa isto i jas. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. pa sonuvaat za klawawe samo. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. pa tie za qubov sonuvaat. dimiskii pleni. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. pokriv~eto. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. i. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. pa samo celuvki sonuvaat.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. dvoumej}i se vaka bo`emski. ko sve}a da gori denski. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. ~estopati. ili po kolenata na dvorjanite. pa skoka i se budi. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. kam{i~eto. pusii fa}a. gledaj ~udo. od najsitni pajakovi ni{ki. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. `il~iwata od prav. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. forsira reki. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. Romeo Na sone. amovite. pehari polni pie. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi.

vo gradive piknat. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. de. Merkucio Taka e. `ena mu. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. Petar Ve baraat. Za sonovi govoram. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. koj }e servira. gospoda! So vas }e .Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. a ti. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. a? Tuku samo ne{to menuva. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. ve vikaat. da mu se snevidi. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. Da `ivneme malku. de. Ova e taa – Romeo Dosta. Benvolio i Merkucio. naluten. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. trgnete mi go i ova kreden~e. Anton. taka! (Izleguvaat.) Eve sme. im trebate. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. za~nati od ni{to. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. no od me~ti pusti. Ej. golema nesre} a nosi. Romeo Se pla{am pred vreme. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Julija. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. poleka. dosta. za ro`bite na bezrabotniot mozok. Tibalt. ponepostojani od samiot veter. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. pazete so ~iniite. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. Merkucio. koj{to edna{ odvrzan. im ste neohodni vo golemata odaja. a racete ne se ~isti. du{i~ke. Doilkata. de~ki!Na rabota.

570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. ama samo be{e. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. pove}e. [tom zaprat. Me~ot mom~e donesi mi go. rodnino. nema tolku. du{mani{te na{e . Muzikata sviri a maskiranite. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. a? Taka? Dobrodojdovte. Zasvirete muzi~ari. Ha. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Dobro mi dojdovte gospoda. Sin mu gospodine. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. velam. pluskavici }e dobijat. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. (Na rodninata) Mom~e. Tibalt Po glasot mislam. ete. Taka be{e. gospodine. sedi koga ti velam. srceto na svetot po nea tupka. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Kolku i da e blisku Duovden. Kapuleti [to e. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. gospo|i moi. gostite i damite igraat. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. ovoj }e da e Montagi. Ima trieset. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. Romeo O. ne? Samo sedi. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. Mesto. taka be{e. }e & prijdam kaj{to sedi taka. Ka`i mi. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. gospoda. rodnino Kapuleti. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. ne. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. Tibalt Striko. Ve upla{aiv. zarem robov se drznal ovde da dojde. (Izleguva slugata) [to. edno trieset godini. Romeo stoi na strana. Montagi e ovoj. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e.

od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. (Na gostite) Veselo. siot se tresam. ima da slu{a{. {to e pravo. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. deca. vidi. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. Julija Axio dobar. ne? Tibalt Tokmu toj. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. Kapuleti Mladiot Romeo. ]e si odam. axiite sveti? Julija Ama striko. pravi se ko da ne e tuka. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. Vidi go ti nego. ne huli po racete {tedro. rodnino stroen. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. Mene najde inaet da mi tera{. dvajca axii vcrveni. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. sramota e. bitki stra{ni vo mene se bijat. veselo. ama tie im se za molitva da storat. . Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. podlecot Romeo. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. i. gostite igraat. Saka gostite da mi gi rastrevo`i.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat.) (Na gostite) Taka. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. Ne se axio. Nema da go podnesuvam. ti velam. ostavi go na mira.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. axiski zdiven. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. Smiri se ili . koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova.(Na slugite) u{te sve}i. }e te nau~am jas na red. Zatoa strpi se. deca! (Muzika povtorno sviri. bidi qubezen i prestani da se murti{. poblagoroden grev nudam: usnive. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. da n# srami tokmu na ve~era. Romeo A zarem svetcite se bez usni. Kapuleti Vozdr`i se. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki.

(Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. (Na bratu~edot) Uf. doblesna i umna. Julija . Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. ~esni lu|e. (Ja baknuva. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. mislam. docna e. vi blagodaram na site. gospoda.) Julija Dojdi vamu. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. naslednik na stariot Tiberij.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. dadilko. Si legnuvam. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. za spas od o~ajov te molat. Kapuleti ^ekajte.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. Ama ste zelen mom~e. O svetice. mladiot Petru~io.) Vaka od usnive.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. Julija Sveticata ne mrda. (Julija odi kaj majka & . Dobra no}. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. vidovme {to ima{e da se vidi. majka vi saka so vas da zboruva. Vi blagodaram. Vi velam. ne odete si taka brzo. tvoite mi go zedoa grevot. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. brat~e.) A. majka & e gospodarka na ovaa ku}a. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. taka zna~i? Toga{. odli~na gospo|a. (Ja baknuva. docna. iako za molitvi ne e nema. plodot molitven da go zemam. odime. (Mu {epotat na uvo.

toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. strasta mo} im dava. sin edinec na va{iot golem du{man.) Doilkata Eve n#. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i.) Ako `ena ima.eve. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. Sega Romeo go qubat i toj qubi. vremeto sredstva. Da odime. ne`nata Julija poubava. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. stravot sotiraj}i go so strastvena lava. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. Posledniot gostin ve}e bega. Dr`an za du{man. ide. Julija Odi i pra{aj kako se vika. zanesen amka. No za sredba. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. a mladata brza nasledni~ka da & bide. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. od o~i ma|epsan. . (Doilkata odi. (Izleguvaat. iako vqubena. sega. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a.

niti pak preta. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Benvolio Da odime. oskata najdi ja svoja. Benvolio Ako te slu{ne. }e pobudali od bes. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Toa zlobno bi bilo. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. niti se javuva.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. Se vrti i se povlekuva. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{.) Benvolio (Vika) Romeo. so magija }e go mamam. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Prizivawevo moe ~esno e i fino.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. Vikaj Merkucio. se iskral doma v krevet. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. `imi krstov. Romeo! Merkucio Mudar e. Merkucio Ne. – Niti slu{a. na visokoto & ~elo i rumenite usni. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. na noxiwata tenki. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. Merkucio Ova nema da go zbesne. rodnino Romeo. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na.

}e govoram so nego. No tivko. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Ne sluguvaj & nejze.) Koj ranet ne bil. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. sledbeni~ka nejzina. angelu svetol. na luznite im se smee. Ne mi se obra}a mene. otfrli go. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. stopati od nea poubava. Drzok sum premnogu. [to ako o~ite & se na nebo. O. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. O. O. {to ve}e e bolna. bleda i polna taga a ti. umri ja zavidlivata luna. zavidlivka e taa. Ogrej. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. jasno sonce. O Romeo. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. a ti kru{ka {ilesta.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. kamo da bev rakavica na taa raka. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . a ne veli ni{to. zboruvaj samo. Romeo (Na strana) Taa zboruva. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. eve ja qubovta moja. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. o neka e taa otvoreno-gaze. neka e. Dobra no}. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe.

so ogled koj si. Taka i Romeo. a ako ne}e{. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. a mestovo smrt za tebe. Gledaj me milo. mome li~no. svrteni nazad. Julija Kako dojde ovde.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. Romeo. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. ni noga. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. . parampar~e }e go storam. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. da ne se vika Romeo. }e te ubijat vedna{. Romeo. svetice mila. O. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. otfrli go imeto. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. Imeto moe. za ka~uvawe te`ok. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. voshiteni o~i na smrtnicite {to. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. Romeo Nema. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. sepak zvukot im go znam. otfrli go imeto a mesto imeto . Da e napi{ano.koe ne e del od tebe zemi me mene. ako obete ne ti se po }ef. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat.

nenadeen epten. a jas nejze o~i. Povozdr`ana. nerazmislen. Jas ne sum krmar. Vsu{nost. Romeo Gospo|ice. ka`i navistina deka e taka. ne go sfa}aj. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. a jas }e poveruvam. Mil moj. Prebrz e. zakolni se vo sebe. inaku za ni{to drugo na svetot. Na qubovni~ka iznevera. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. zacapana sum do u{i. ili ako ve}e se kolne{. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Romeo Od pogledite nivni. no ako ne me saka{. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. Mir neka ti se vsadi . Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. Taa sovet mi dade. velat. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. te molam. pa }e ti veruvam. Jupiter se smee. iskrenata strast moja. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. O Romeo ne`en.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. gospodine. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. priznavam. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. Dobra no}. ne kolni se. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. no}ta }e me {titi. No veruvaj mi. }e re~am “ne” ako me pobara{. li~en Montagi. Pristojna bi sakala da bidam. Zatoa prosti. pristojna. dobra no}. }e bidam opaka. da ja odlagam smrtta. ona {to go rekov da go odre~am. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. ako me saka{. idolot {to beskrajno go obo`uvam. dobra no}. neka tuka me najdat. nequben od tebe. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. ama obziri zbogum.

zbogum. Romeo O. Po~ekaj malku.) . Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. za{to neiscrpni se i dvete. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. Sakan moj. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. i qubovta isto.) Julija Tri zbora u{te. dado dobra! .) Slu{am {um od ku}ata. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. Dare`livosta moja bez dno e kako more. }e se vratam. (Se vra}a Julija. (Izleguva. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. da ne e ova samo son.) Romeo O no}.) (Se vra}a povtorno Julija.Idam. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. veren bidi.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. (Doilkata vika odnadvor. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. (Izleguva. Romeo ~esni. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. (Trgnuva da si odi. prebla`en za da bide jave. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. idam. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. Utre liceto go pra}am. son preubav.Montagi mil. mil Romeo. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. a celta brak. [to pove}e davam pove}e ja imam. pa dobra no} stvarno.

Romeo Neka son na klepki ti padne. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Julija ]e bidam to~na. Dobra no}.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. (Izleguva Julija. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Julija Razdenuva. Julija I jas isto. dobra no}. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. spokoj na gradi. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Dvaeset godini ima do toga{. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. .

do doblest se kreva. Doblesta stanuva porok. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. . a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. po~inkata takva mi e mila. stanuva zlo~leno. Zemjata. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. grobnica e nivna. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. toga{ nema zo{to da se lomam.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. da ja isu{i no}nata rosa. vreli: a ako ne e taka. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. bilkite. kamewata. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. crkalo. a kaj{to gri`ata grize. Sega. cicaat od prirodnite gradi. no grobov ovoj i utroba e divna. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. no vo kakva si. no {tom go vkusi{. neka mi prosti adot. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. blagorodno cve}e. go mirisne{ li. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. majka na prirodata. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. a razli~ni se sosem sepak. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. vo smrt sigurna te pra}a. o~e. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. toga{. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. (Vleguva Romeo. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. v `ivot te vra}a. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. so misla lesna teloto go spru`i. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. koga verno te`i. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. te opiva. Romeo Vtorovo e to~no.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo.

mnogu i se brza na mojata la|a. Romeo Te molam. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. bez zadr{ka te molam ~esno. ne~ist oprost nosi. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. Vo sebe omraza nemam. ne~istata ispoved. kako i kade se sretnavme. Mario sveta. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. Ako navistina si smenet. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. za{to na krajot. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. Isuse. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. eve so tebe idam. ne sakam da ja gubam. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. nejze sega ja qubam. . stoumniku mlad. tuku od o~ite im ~adi. Otec Lavrentij Gospode bo`e. da ti bidam. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. ne kori me. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. koga. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. budaletinko fina. Ako ti be{e ti. taka i taa me qubi se e sploteno. Otec Lavrentij Prvata znae{e. za razlika od drugata. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. jasnost od du{a neka ti rosi. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. more duri i beter. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{.

{to drugo. pa toj ve}e e mrtov. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Benvolio Tibalt. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . Sigurno }e se {ekne. tvrda na srce devojka. Razgovarav so negoviot sluga. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. so predizvik }e mu odgovori. go ma~i. Merkucio Go vika na dvoboj. (Izleguvaat. proboden od crnoto oko na belata devojka.ne. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. ne mu dava da zdivne. Benvolio Da. na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka.) .582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. rodnina na stariot Kapuleti. onaa Rozalina. ama toj. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. Merkucio More te{ko na Romeo.

intervalite. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. koskite. O meso. KleopaToa e isto kako da se ka`e. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. ovie peder~iwa. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. mora da se vitka.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. voobrazeni pr~lovci. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. blagorodnik prva liga. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. lesno se zaborava na u~tivosta.) Benvolio Eve go Romeo. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. imav mnogu rabota. O koskite nivni. izvonreden me~. Didona gnasa. Smel ma` e. eden. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. ritamot. a Tizba sivooka ili taka ne{to. vistinski vitez. Vnimava na taktot. Merkucio Bez svojata ikra. znalec na besmrtnoto pasado. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. gospodine. . dobar Merkucio. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. kosko moja stara. eve go Romeo. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. megdanxija nad megdanxiite. meso. ama ni{to posebno. izvonredno visok ~ovek. ete kako ni go spopika. Vistinski kasap e so svileni petlici. pa na punto riverso. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. Gospodine Romeo. kako isu{ena haringa. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. {to e toj Tibalt? tra |upka. a koga si zafaten. Pobegna od nas. Romeo Prosti mi. bon `ur. (Vleguva Romeo.

gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. Benvolio Tolku e dosta. dobar Benvolio. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. i }e si ostane{. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven.584 Merkucio Rozata. }e si ja iznosi{ sandalata. ako prodol`i{ da si vaka bister. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. nema {to. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. . Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. nema {to. sega si Romeo. bos. ne kasaj. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. Romeo Prosta {ega. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. prosto re~eno. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. sok {to podzapira v grlo. Merkucio Bistar si. |onot }e ti se izli`e.

Merkucio Najlo{oto dobro. gospoda. Jas sum najmladiot pod toa ime. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. Doilkata Merkucio Dve. sakam na samo da razgovaram so vas. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. dobro sfateno. ubava gospo|o. dobra brodska oprema. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Merkucio Bog da ti dade dobar den. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Dobro re~eno. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata.) Romeo Vidi. Petar. edro. Doilkata Kako ne vi e sram. vi velam. ne? Gospoda. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. to~no na pladnevniot zarezok. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. Edro. Sam da se rasipuva. gospodine. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. vo nedostig na polo{. blagorodna gospo|o. dve: ko{ula i nametka. podvodnica. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. rekovte. Doilkata . Merkucio Daj i Petre. `imi krstov. {to bog go sozdal sam da se rasipuva.

gospodine. zbogum gospo|o. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. Ama zaja~icata stara. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. . Zaja~icata stara.. ako ne mo`am jas. {to se veli. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. ama }e se izraduva. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. dadilko. [eta pokraj niv i pee. }e najdam nekoj koj mo`e. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Bednik nizaeden. deka izjavuvate. A da videv. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana..) Doilkata Ve molam. dozvolete da vi ka`am. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. Romeo Eve me vedna{ po vas. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. Kako {to vi rekov. Doilkata @imi gospod. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. Merkucio Zbogum gospo|o stara. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. kolku {to mi fa}a umot. da ja vle~ete za nos toa. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. ako mislite. vo posna pita. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. Ka`i i deka izjavuvam. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. {to se veli. gospodine. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. }e mu go doteram umot. Romeo. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. Romeo [to }e i ka`e{. Romeo Ne na zajak. a toa. vedna{ }e go izvle~ev me~ot. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. pa makar da e stopati pojak od mene. gospodine.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. tuku na zaja~ica. velat. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. gospo|o. sram neviden. gospodine. e blagorodna ponuda. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. No prvin. gospodine. gospo|o. Gospode.

za vistinki kreka~. Zbogum. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. Doilkata Dobro. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. brzo! (Izleguvaat. nekojsi Paris. zemi koga ti velam. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r .) Povelete. Eve ti za trudot. ko najbela krpa stanuva. Romeo Zemi de. . ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. koga }e i re~am taka. Ponekoga{ ja lutam. ama vi velam. celata pobleduva. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. milina da vi e da gi slu{nete. va{eto ime po~nuva so druga bukva. za vas i za rozmarinot. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. Doilkata Sekako. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. de~ko. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata.ama znam.: Petar! Petar E. Doilkata vera ko ~elik. gospode. }e dojde tamu. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. O. dobra dado. gospodine. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. du{i~ka edna mila. ima vo gradot eden blagorodnik. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. Zbogum. bidi verna.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. slu{nete gospodine. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. i velam Paris pove}e i li~i. iljada pati. gospodine.

Odi po svojot pat. ni slu~ajno. na bavnosta `rtvi. (Vleguvaat Doilkata so Petar. Ama seto ova i prethodno go znaev. stapalata i stasot. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. sekoe kov~e me boli.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. A ako se ta`ni. Ne e cvet na u~tivosta. o dadilke slatka. zboruvaj! Doilkata Gospode. . za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. ne. o. daj mi malku da zdivnam. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. dadi~ke moja. A i grbov od ovaa strana. ko olovo se nesmasni. te molam. Doilkata Premorena sum. slatka. iako za niv ne treba da se zboruva. Doilkata Petre. Romeo! Ne ne. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. ama i se brza. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. veti za polovina ~as }e se vrati. mo`e ne go na{la. gospode. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. te{ki. Julija Sega dadilko dobra. O bo`e. a nejze ja nema. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. zboruvaj. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. mu se nesporedlivi. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. Tr~av ko luda! Gospode. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. ne. lele grbov. zastani kaj portata. Samo ka`i. napravi naiven izbor. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa.588 Scena 5 (Vleguva Julija. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. [to veli toj za ven~avkata na{a. ne znae{ da izbira{ ma`. ama me boli glavata. [to.) Eve ja. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. a racete. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. slu`i mu na boga. a jas tvoite vesti: ajde. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. veselo ka`i mi gi. devojko. koga senkite gi teraat preku temnite gori. pa taa kuca. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. lele. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi.

i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. (Izleguvaat. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Julija Visoka sre}a odbrav.) . Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. Crn~am. i kako qubezen. Mila. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. mila.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. r. mila dadi~ko. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. vidi ja ti nea. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. jas po drug pat moram. Zbogum dadilko dobra. Odi v crkva. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam.

Romeo Amin. taka qubovta trae dolgo. amin. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. o~e moj duhoven. tolku e lesna suetnosta. za dnite idni da ne ne koraat so taga. Otec Lavrentij Dojdete so mene. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. Julija. }e pobrzam so ~inot. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. pobogato so sodr`ina. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a.) Eve ja gospo|icata. (Izleguvaat. Julija Srceto. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe. a ne so zborovi. Otec Lavrentij Romeo. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Zatoa qubi umereno. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. za obajcata }e ti se zablagodari. Ah.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. Julija Dobro ve~er.) . taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. }erko. no kakva i da dojde taga.

Mapuleti. i drugi. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. ne li~i{. ba{ mi e gajle. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. Merkucio Kapuleti. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. gi sretneme li. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. Kapuletite nadvor. da si odime.) Benvolio Te molam. na primer.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. dobar Merkucio. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. Petru~io. denot e `e`ok. Benvolio so negovi lu|e. Koi o~i. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. eve gi Kapuletite. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. poludenata krv vrie. . no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. osven takvite. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. Eve ti. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Benvolio Gluposti ili ne. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata.

ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Site o~i kon nas se svrteni. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. dobro ve~er. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Samo zbor so eden od vas. Tibalt Mom~e. Zatoa zbogum. ne~esna. gospodine. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. Ama na kar{ilak izlezete mu. nemturska. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. (Vleguva Romeo. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. za{to }e im se obratam. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Zatoa dobar Kapuleti. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt. ima da zaigra{.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. Tibalt I na toa sum podgotven. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Skokaj sega. gospodine. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. (Na Montagi) Gospoda. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. pa }e vidite {to e toa megdanxija. od zvukot negov. pa neka se xarat. Tibalt Romeo. Eve go moeto mom~e. ime {to ko svoeto go sakam. ti i Romeo duvate vo ista gajda.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. Merkucio O~ite se za gledawe. boga mi. ako mi dadete mo`nost.. Jas ne sum podlec. podla! . da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. zadovoli se so ova {to go rekov. Gledam deka ne me pooznava{.. Vo taa smisla samo.

nitu {iroka ko crkovni porti. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se.) Ne e dlaboka kako bunar. Plukam na svetot koga pes eden. ma~ka. Merkucio. ili }e padnam. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Tibalt. Mi go zbiberija na ovoj svet. gospoda. samo eden od tvoite devet `ivoti. dovolna sosem. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. `iti s#. Da gi razdvoime. staorec. Si go dobiv i toa zdravo. ]e poslu`i. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. ^uma vrz va{ite dve ku}i. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. Petru~io Da begame. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Sramete se. Ranata ne e tolku stra{na. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. Romeo Najdobroto go sakav. Tibalt. Od mene napravija za crvjata hrana. podlec. {to se tepa so smetka! Zo{to. gnaso! (Izleguva Pa`ot. (Se borat. apa{. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. grebnatina samo.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. ajde. Romeo Merkucio Merkucio dobar. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. ~oveku. Benvolio. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. staorsko stra{ilo.) . So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. Benvolio. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. no sepak e dovolna. Rezil ste na svetot. Petru~io i nivnite drugari. dosta. Tibalt. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. vrati go me~ot. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. Stojte. ama. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina.

za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. . Tibalt e proboden. Benvolio Romeo. begaj. Kapuleti. trgnuvaj po mene.) (Vleguvaat gra|ani. Se borat.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Tibalt O. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. Vo imeto na vojvodata ti velam.nivnite `eni i drugi. (Vleguvaat Vojvodata. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. Pa|a i umira. gospodine. A sega Tibalt. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. stariot Montagi. Odi.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. Ne stoi ko zdrven.) Benvolio O Romeo. moj prijatel veren. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. (Vleguva Tibalt. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. begaj. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. na vojvodata sojuznik blizok. – Tibalt. da te nema. Tibalt mrtov. Gradot e na noze. napred. (Vleguva Benvolio. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Romeo. Romeo Ovoj gospodin. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. po ova znam drugo zlo }e dojde. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. O vojvodo blagoroden. da te nema.

G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. Toj prijatel na Merkucuo be{e. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. G-|a Kapuleti Tibalt. {tom go najdat edna{. ne mu ostana dol`en. zbesnat i samiot. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva.) . koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. smiren pogled. toj Merkucio go skrati. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. Vojvodata Romeo go ubi nego. gluviot za mir. neka prestanam da di{am. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. Normalno e da la`e. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. Ako ne be{e vaka. i me|u niv vleta. O gospodaru. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. so ubavi zborovi go smiruva{e. hrabriot Merkucio. `iti gospod. kogo rakata na Romeo go ubi. vnu~ko moj. Romeo. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. prijateli. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. vojvodo. Od toa }e nema ni{to. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. Romeo da umre mora. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. Seto ova izrazeno so krotka re~. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. ma`u! O. vistinata ne e takva. ubieniov ovde. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. Pravda baram vojvodo. Toj samo dolgot zakonski go zede. `ivotot na Tibalt.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi.

Ra{iri go perdeto gusto. O Romeo. dojdi. Julija Te{ko mene. Gotovi sme. Skalite od ja`e. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. ako neboto ne mo`e. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. daj mi go mojot Romeo. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. ama u{te ne sum vselena. ide doilkata. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. i no} temna bi se spu{tila vedna{. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. a koga }e umre. bled ko krpa. na gradite ma{ki. da.) i nosi vesti. No eve. skalite . ubien e. toj e mrtov. nebesna re~itost go krasi. no}. krvav trup sirot. o ognono`ni vranci. u{te ne sum prevzemena. so svoi o~i ja vidov. a Romeo v pregrad. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. (Bo`e sokri ja) ovde. Doilkata Ranata ja vidov. mrtov. O si kupiv qubovna palata. o. mi padne. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. neviden i ne~uen. za da se sklopat denskite o~i. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. Dojdi no} li~na. mrtov. propadnavme. Ka`i dado. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. Ako e ubien re~i da ako ne e. i iako sum prodadena. {to e novo? [to ima{ tamu. Toga{ se onesvestiv. bled. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. mrtov. O nesre}en den.596 Scena 2 (Vleguva Julija. dojdi Romeo. nego go nema. o no}. sama. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. Galopirajte brzo. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. zaqubena. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. kon konakot Feba. crnove|a. gospo|ice. dojdi no}. vo krv oblean siot.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. sirot trup. na qubovta jatak. vo krv zasirena. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti.

Doilkata O Tibalt. kutar moj ma`u. po gre{ka. Julija O bo`e. ja proli. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. ~esnost vo ma`ite nema.Romeo i Julija 597 Julija O. sigurnost. gospodine ~estit. po mene neka dojdat. krivokletnici. Me ostarija mnogu `alta. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. site se izmamnici. skr{i se srce! Skr{i se. apa{u ~estit. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. Nazad. mrtov da te vidam. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. koj imeto }e ti go fali koga jas. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. licemeri. o qubezen Tibalt. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. Ah. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. Zla zemjo vzemi vrati se. o den nesre}en. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. O prirodo. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. O. nuli. zatoa Romeo e proteran. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. najdobriot prijatel {to go imav. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. vedna{! V temnica o~i. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. Romeo nego go ubi. . Tibalt. gi `rtvuvate za radost. glupavi solzi. ja proli. tvojata tri~asovna `ena. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. zloto. siraku. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. {to me snajde. ovaa taga. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden.

moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. poslednoto zbogum da go zeme. ej. site se mrtvi. i vie i jas. i ka`i mu da dojde. Julija (I dava prsten) O. . Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. Znam dobro kade se nao|a. za{to Romeo po tu|ini se krie. kaj{to smrtta. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. me|a. merki razni vo smrtta na toj zbor. {to me ubi. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Ova e uteha. ja`iwa. a Romeo proteran. devstvenica. Kaj nego odam. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. Sakav da go zaboravam lesno no o. Slu{ni me. Kade se majka mi i tatko mi. ‘Romeo proteran’Nema kraj. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. Ja`iwa kutri. Zemi gi ortomive. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. vo bra~nata postela mi se dreme. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. granica.’ Zborot ‘proteran’. Zborovite za takvo zlo se prazni. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. izmameni ste vie. Ajde. Vo }elijata na Lorens e skrien. ajde Dadilko. a ne Romeo. pocrn od smrtta na Tibalt. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. }e umram devstvenovdovi~ena.

Otecot O grev smrten. naostrena kama. no gorko dru{tvo pravi. siot si stanal samo tu~na taga. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. pekol. Ne veli ‘progon’. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. nebare dopiraj}i se. Kako ima{ srce ti.Progon’ e pogre{en zbor za smrt.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. Urlaat so nego. duhovniku bo`ji. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. duri i vo ~edna. Za{to progonot pou`asen e na lik. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. Romeo Progon? Imaj milost. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. a jas sum proteran. mnogu pou`asen od smrtta. sinko. sredstvo nekakvo za brza smrt. re~i ‘smrt’. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. Otecot Od Verona si proteran. Trpeliv bidi.) Otec Lavrentij Ela vamu. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. storile grev. no Vojvodata. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. No Romeo ne smee. Pove}e vrednost. pove}e dostoinstvo. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. ne smrt za teloto tuku progon. du{o sveta. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. ku~e gluv~e sitno. ela pla{livecu eden. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. a jas od ova mora da begam. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. Tie se slobodni lu|e. pa makar grdo. . proteran e toj. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. ve~na maka. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. za{to golem e svetot i {irok. Muvite smeat. Romeo. Romeo O~e. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. na tvoja strana zastanuvaj}i. vestalska smernost pocrvenuvaat.

Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. (^ukaweto ne prestanuva.) Brgu v soba. odi! – Bo`e.) Idam. udaven od sopstvenite solzi. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. idam. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. Doilkata O. Ne zboruvaj mi pove}e. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. (Od nadvor se slu{a tropawe. nekoj ~uka.^ekajte malku. o`enet odvaj eden ~as. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre.. tropaat! –Koj e? – Romeo. skrij se. ama neodgovornost.. Romeo Ne}am. Romeo dobar. (Vleguva doilkata. Julija sakana tvoja.Stani.) Otecot Slu{aj. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. Da be{e mlad ko mene. stani. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. pak }e mi govori{ za progonstvo. Idam od gospo|ica Julija. filosofijata.Ajde. so gospo|icata moja ist slu~aj. (Povtorno ~ukawe. ne pomaga ni{to. Tibalt mrtov. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. barem malku slu{ni me! Romeo O. ]e te zemat. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti.) . Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. Ludaku mrdnat. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. .600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob.) Doilkata O o~e svet. pa }e vi ka`am. za da te te{i pa makar da si proteran. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. ne vredi ni{to. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. odlukata na vojvodata da ja smeni.

@imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. O ka`i mi o~e. qubovta i umot. brzni kaj sakanata. ko {to e dogovoreno. qubovta. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. toj ukras na qubovta i likot. No pla~e{ ko `ena. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. . qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. ne veli ni{to. zemjata. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. i tuka ima{ sre}a. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Vnimavaj ti velam. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. umot. za nejzin ater stani. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. leleka i pla~e. Stanuvaj. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. gospodaru. stani i ma` bidi za ater na Julija. stani. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. za{to takvite umiraat vo beda. ka`i mi. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. So smrtta s# zavr{uva. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. (Na Romeo) Stani.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. Odi. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. samo lipa. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. lipa.

prijatelite ne gi pomirime. prstenov re~e da vi go dadam. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . Smesti se vo Mantova. za{to ve}e e docna. dobra no}. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. Doilkata O gospode. Docna e. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat.) Otecot Odi vedna{. s# zavisi od ova. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. Odi napred Dadilko. oti nema da projde{ na patot za Mantova. Zbogum.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. I pobrzajte. ne stojte mnogu. Romeo vedna{ trga po tebe. gospodine. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. Zbogum. Doilkata (Mu dava prsten) Eve. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. . odi da ja te{i{. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. Daj mi raka. gospo|ata pozdravi ja svoja. (Izleguva doilkata. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. Dobra no}. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde.

sreda mi e nekako prebrgu. Vi velam. No}va so tagata svoja e zatvorena. Dobra no}! . no}eska taa nema da sleze. gospodine. Docna e. Utre }e znam {to misli. Zbogum. Kapuleti Dobro. i re~i i. neka bide ~etvrtok. }e vikneme dva-trojca prijateli. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. toga{ odete. [to velite za ~etvrtok. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. deka idnata sreda ama ~ekaj. @eno. Dobra no} gospo|o. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. gospodine. Zna~i ~etvrtok. za ovoj svadben den. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. site edna{ }e umreme. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. a? Mm. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. a go sakav i jas. Pozdravete ja }erka vi od mene. grofe? Paris Bi sakal. sve}a vo odajata moja. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. grofe. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. Ej. Odi kaj Julija pred da si legne{. Kapuleti Grofe Paris. ni{to pove}e. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. ama ova pikni go v glava. negovata `ena i Paris. `eno. odi kaj nea pred da si legne{. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. podgotvi ja. Dobro. ~etvrtok da e utre. gospodine.

na Julija koga taka & godi. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. Denot obdena. s# deni. . Cela no} toj na onaa kalinka pee. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. dojdi. odi! Denot zazoruva. O. slavej toa be{e. Zatoa ostani u{te. Julija Onaa svetlina. Dojdi smrt. ne e den. Velam. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. a ne slavej. mila. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. koga ti velam. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Julija Zarem otide. vnimavajte. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. den e. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. na mugrite glasnik.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. bidete na {trek! (Izleguva. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. du{o.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. ne e denska. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. mrdni. odi. Ne mora da brza{. gospodaru. ostanam li }e umram. Julija Den e. I eve velam. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. sakan moj. Odam za da `iveam. prijatelu. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. se deni! Romeo Se deni. Romeo Pa neka me fatat. neka smrtta ja do~ekam ovde. Veruvaj mi. Ne be{e ~u~urliga. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. Pa du{o? Da si zboruvame. Romeo ^u~urliga be{e. begaj. O. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. Gledaj. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Pobrzaj.

Julija Koj podlec. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. Umerenata taga qubov poka`uva. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. ma`ite velat. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. Ako si neverna.) Kapuleti [to. kolku mi si vredna. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. Kapuleti Pa devojko. Zbogum. neverna si. Julija [to za mene e golem. sakana. Suva taga krvta ni ja ispi. zatoa dosta. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. majko. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. a neumerenata umeren nedostig od pamet. Julija O bo`e.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. sudbo. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. . Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu.) [to e. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. od mrtvite toj ne se vra}a. zarem ve}e stana. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. Julija O. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot.

(Na majka & ) Bog neka mu prosti. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. oti ne mi e na dofat od raceve. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. Kapuleti Ima{ }erko. bi go sme{ala sama za Romeo. Julija Da majko. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. mlad. od jadot svoj da se trgne{. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. ka`ete mi ve molam. devojko. Se ~udam na brzinava. Julija @imi crkvata sveti Petar. koj{to za tebe. od srce mu sakam. A sega. ti velam. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. Majko. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. . majko. [to ima. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. kogo znaete go mrazam. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. Zamisli }erko. za sre}a. Prestani zatoa da pla~e{. A kakov e toj praznik. Julija Navistina. }e pojdam odo{to za Paris. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. Julija Vo vistinski ~as. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. Ve molam. slu{ni ne{to poveselo. ne beri gajle. a ne se nadevav ni jas. vnimatelen tatko. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni.

muvo edna zelena! Mar{. se zablagodari ve}e.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. [to e sega. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. more {to gi vikam. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. dete. ne tuku mi pufkaj. No `eno. Kapuleti [to. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. so dalgi od solzi branuvaat. gospodaru. a tie nego. {to re~e. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. {to re~e. {to. deti{te edno nedokvakano. vozdi{kite ti se veter koj{to. oti postojano tvoite o~i. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. Kapuleti Stoj. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. ne ovde! . ako nenadejno ne se smiri. magodari. {to. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. bolvo ~uknata! Ti velam. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. Mol~i. na kolena ve molam. zemjata cedi rosa. ne veli ni{to. ni{to`na kakva {to e. (Julija stanuva. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. solzite tvoi drobej}i gi. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. |ubre edno. Kapuleti Zo{to. {to – vidi ja pipica.) Me jade rakava. Da te nema. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. @eno. ne tuku mi blagodari. poslu{aj me. no taa ne saka. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. a. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. Kapuleti Treba da visi{. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. Kako budalava da e ven~ana so grobot. {to ja karate taka.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. Da te nema.

G-|a Kapuleti E sega ja pretera. poln ~esnost. Julija O bo`e. So mene {ega nema. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Misli. ama vo mojata ku}a te ne}am. . G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. Kapuleti ]e poludam. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. vo dru{tvo. ~ukni ja glavata. so site ni{ani. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. Srceto ispitaj si go.O. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. za mojot prijatel }e te dadam. no}e duma{. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. {esta{. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. sam. a ako ne mo`e{. besi se. a nas ostavi n# na mir. misli. mlad deljan. Pravi kako {to saka{. Zna~i. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. verbata moja na nebo. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. blagoroden. oti. {tom rabotite stojat kako {to stojat. prosi. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. `imi lep~eto bo`jo. bogat. od tebe krevam race. ~krapjo edna {trba. `imi du{ava. ne mo`am da sakam. a ako dojdi. Ako ne mi si. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. . daj mi sovet. nedela edna.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. se gri`i{ ma` da & pogodi{. Dado. premlada sum. lele. Vnimavaj. eve {to e: Romeo e proteran. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. }e mora da go pravi toa skri{no. Ako mi si }erka. Dewe. Vaka }e storam. za{to zbor nema da ~ue{. Doilkata Imam. dadilko. lele. crkni od glad. ^etvrtok se bli`i. {to velat. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. ubav preubav.

vedna{. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. ostro. mudro postapuvate. barem za umira~ka imam sili. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. mo`e lek nekoj }e ispili. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. nema tolku zeleno. Ako s# propadne. ^uma da me sotre. odi. O. Doilkata Odam. velam. bistro oko ko {to ima Paris. gospo|ice. Ni sokolot. (Izleguva. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. Odam kaj otecot. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O.) . toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. ako ne e taka.Romeo i Julija 609 grofot. alal da ti e. neka mi se prokleti ako la`am.

pa zatoa malku i govorev za qubov. Paris Julija Toa mo`e da bide. Paris Toa mo`e i mora da bide. pa mudro brza so na{ata svadba. Tatko i pak. vo ~etvrtok. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. gospodine. gospodine. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. Gledajte. Paris I nemu.) Paris Vo pravo vreme. gospo|icata kon }elijava ide. (Vleguva Julija. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Ne mi e po merak. }e se ispovedam pred tebe. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt.) Otec Lavrentij ^etvrtok. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. gospodine? Mnogu kus e rokot. }e mu re~e{ deka mene me saka{. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. od svoja strana. gospo|o i `eno moja. koga }e bidam `ena. znam. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. . mila. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten.

nema lek. Otec Lavrentij O Julija. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Slu{am deka mora{. Julija Ne veli mi o~e. za{to i pred niv grdo si be{e. a ne v lice. za{to toa ne mi pripa|a mene. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Julija. (Izleguva. sepak nayiram nekakva nade`. {estam. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. }e ve zamolam da ne ostavite sami. gospodine. Grofe. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. izlez da najdam. toga{. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. ti racete. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. no`ov }e gi ubie site. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Julija Mo`ebi e taka. veruvam. bez odlagawe.) Zatvori ja vratata. nema pomo{. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. Od o~aj e. deka si ~ul za ovaa. Paris Sirota du{o. a toa {to go ka`av. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . Ne dol`i. Paris Tvoeto lice e moe. ta`na }erko. nikoga{ kleveta ne e. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. govori. Zatoa. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. solzite liceto ti go grdat. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. v lice sebesi si go ka`av. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. Julija Vistinata. a ti go nakleveti.

Zbogum. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. Otec Lavrentij Toga{ dobro. dodeka ti ne se razbudi{. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta.) . Julija O davaj. da gledame kako se budi{. dobar o~e. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. Dr`i. Odi doma. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. Zemi go ova {i{ence. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. Julija O qubov. so pismo za ma` ti straden. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. toj i jas. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. Ru`ite od usnite tvoi. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. snagata pomo{ }e mi dade. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. utreve~er gledaj da si legne{ sama. Ni toplinata. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. Vo me|uvreme. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. I bazdlivi koski i ~erepi.612 Vilijam [EKSPIR sramot. o ne govori mi za strav. (Izleguvaat. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. davaj. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. na nosila. me teraa da se stresam. vo najubava ruba. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. so otkrieno lice. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. snaga daj mi. bidi vesela. ne{ta koi samo od ~ueno. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat.

Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. taka treba. utre odime v crkva. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. (Vleguva Julija. otsega vo s# }e te slu{am. ka`ete mu za ova. Kapuleti Dobro. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. }e dojde{ sega so mene v soba. mnogu mu dol`i. gospodaru. za vakva pro{ka: prosti mi. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. nema da go najmam.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. nemojte pred ~etvrtok. Raka na srce. Dadilko. Ima vreme. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. odi so nea. gospodaru. Kapuleti Pobarajte go grofot. da. Kapuleti Milo mi e. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. Lekoumna e taa e samovolna koketka. Doilkata i dva-trojca slugi. Kapuleti Dobro. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. odi! (Izleguva.) . gospo|a Kapuleti.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. Odi dadilko. Mom~e.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu.

Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. ti tvrdam. Odmorot mnogu }e ti treba. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. Niz venite mi strui strav morni~av. Kamen ko da mi padna pod srce. Legni si i odmaraj. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. no mila dado. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. i s# }e bide kako {to treba. jas }e se rastr~am.) Da. pomogni & da se spremi.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. ne~ista sum i gre{na. ]e gi viknam nazad da me smirat.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . za{to znae{. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. majko. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. da go podgotvam nego za utre{niot den. No}eska za mene nema spiewe. `eno. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava.) Julija Bez gajle. Ve}e se sno}uva. ostavete me sam. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. ovoj fustan e najdobar. Ti odi kaj Julija. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne.

zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. zapri Tibalt! Romeo. (Vleguva Kapuleti. brznete. A {to ako. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. Doilkata More begaj `enski Pejo. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in.) Gospo|a Kapuleti Na. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. Kapuleti Gluposti. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. spobudalena. cepenici i ko{nici. doa|aat du{i. vo nekoi saati od no}ta. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. ne stiskaj. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. odi legni si. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. Romeo. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. vtorite petli propeaja. brznete. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa.) Kapuleti Ajde. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. tri e ~asot. Romeo. Kambanata bie za utrena. drevna katakomba. qubomorna. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. velat. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. [to se ova. Angelika. lele. lele. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. kaj{to. mom~e? . oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. pu{ti srce.) Kapuleti Qubomorna e. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja.

gospo|ice.) Grofot sega }e stigne so muzikata. slu{a{? [to. se razdenilo. gospodaru. sakana. pomo{. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. gospo|ice. gospo|ice. gospodaru. du{o. ama {to s# ne znam. ej. lele. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. ej. ej! Dadilko velam. mrdni! (Izleguvaat. gospo|ice. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. rakija malku daj te. bravo. mom~e. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. doteraj ja fino. pomo{. vidi ja ti spanka! Ej. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. du{i~ke. donesi posuvi cepenici. Kapuleti Brzni. Vtoriot sluga Ne sum trup. Lele.) Odi razbudi ja Julija. znam kade ima. taka mi re~e. vidi. mu fa}a tikvata. brzni. idnata no}. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj.) Gospo|ice. go slu{am. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. znam. brzni. koga ti velam. a ve}e. (Se slu{a muzika. eve. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. Vikni go Petar. gospo|ice. gospo|icata mi e mrtva. Jas odam so Paris da pomuabetam. `eno. gospodaru. slu{a{? Gospo|o. brzni. zetot ve}e ni dojde.) Gospo|a Kapuleti [to e. Dadilko. gledaj! O den te`ok! .) Kapuleti Vidi go ti nego. Ne stoj. Se izdelkal gadov.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. Proklet da e denot {to na svet me donese. gospo|ice. kaj si? (Vleguva Doilkata. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. toj }e ti poka`e kade ima.

jaden. ta`en denu. O`ivi. omrazen. mrtva e. dotol~en sosem.) Otec Lavrentij Ajde. o `ivot. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. ta`en. o ta`en. i nejze }e & ostavam s#. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. o namrazen denu. Doilkata Mrtva e. ma~en.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. smrtta }erka mi ja ven~a. S# moe e na smrtta. O qubov. o denu. siroto dete moe. o dete. ah dete moe. od tebe izla`an. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. smrtta mi e naslednik. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. ili so tebe }e umram.) Kapuleti Sram da vi e. `ivotu moj. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. prezren. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. . umrena. O denu. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. vo smrtta qubov. deteto mi e mrtvo. svirepa. Kapuleti Prezren. odvraten denu. ]e umram. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. crn. teloto smramorilo. Pomo{. Ah. O sinko. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. uni`en. A so nego se zakopuva i radosta moja. razveden. mrtva. {to ni dojde sega da ubiva{. edinstvena radost moja. od tebe surova. mrtva. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. najta`en denu . Paris Izla`an. ta`en. Edinice sirota. o ta`en denu. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. ubien! O vreme nemirno. mrtva. te{ko mene. Doilkata O tago. o denu. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. pogledaj me. ubien! Najodvratna smrt. Kapuleti Da vidam. pomo{. stol~en. lele. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. o ta`en denu.ne`ivot.

odete za{to sami gledate. Smirete se.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. zo{to toga{ pla~ete sega. Site osven doilkata izleguvaat. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. Veselo srce. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. i vie gospodine Paris. velam. svira~i. O. dobri lu|e.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. Veselo srce. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. ej. (Vleguva Petar. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. ugore do samoto nebo. Va{iot del vo nea. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. (Izleguva. za neposlu{nost da ne ve grdi. za{to srcevo mi sviri. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Doilkata ^estiti. kako ne vi e sram. . sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma.) Gudaxijata Navistina. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. ne lutete go. ne e vreme za svirka. ako sakate da vi po`iveam. Solzite izbri{ete gi. Otec Lavrentij Ajde gospodine. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. slu~ajov e ta`en. ne{to veselo da me ute{ite. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost.) Petar Svira~i. slu~ajot sosema se smeni. odete. srcevo mi e polno: svirete mi. Svira~ot Ne sme za veselewe. svirete mi go Veselo srce. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. ajde gospo|o i vie. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. O vo qubovta. ah. koga gledate napred trgnala nad oblacite.

prosti mi. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i.) . fa-knuvaj. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. Petar More }e te istepam i bez stap. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. na primer. za{to svira~ite zvu~at za srebro. `imi krstov. ]e te re-pnam. tuku sfati me ti mene. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. }e te fa-knam. mi-fkosuvaj. Ne trpam nikoj da me dupi. so gol um ako treba. (Izleguvaat. tuku eden podbiv. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. Ti si peja~ot. Ti si. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. te molam. Petar I ova e dobro. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. a potoa na ve~era. sol-nam. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. }e te mi-fkosam. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. A {to veli{ ti. Vtoriot svira~ Dobro. obi~no guslar~e. zo{to srebren zvuk. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. A ti.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. za mene. a. Odgovorete mi ko lu|e. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. gospodine. Petar O. o`alostenite da gi pri~ekame. ima prijaten zvuk. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go.

Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. a na raftovite . kolku brzo. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. Julija. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. ostavi me. gospodaru.) Romeo Ne e va`no. (Vleguva Valtazar. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo. mo`ebi. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. ako taa e arna. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. beda nevidena samo ko`a i koski. Romeo Gluposti! Se la`e{. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. se pla{am. gospodaru dobar. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. (Izleguva. Samo da vidam kako. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. vo blizina prebiva. Jas doa|am vedna{. `ivee tuka eden aptekar. u{te ve~erva so tebe }e legnam. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. suv i svitkan. Pomnam. Ah. Romeo Zna~i taka? Toga{. prepariran krokodil. na `iv kostur li~e{e. so sobrani ve|i. O nesre}o. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. navestuva zlo.) Vesti od Verona.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. i stori go toa {to ti go narediv. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema.

meuri i podjadeni semki. ostatoci od konop. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. pa du}anot prosjakov ne raboti. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. Aptekarot Zema siroma{tijata. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. ne ti mene. zbogum. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. ~oveku. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. gledam. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. Jas tebe ti prodavam otrov. prezir i beda na ple}i ti visat. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. po nekakov ~uden red. aptekaru. Koga ja vidov bedava. ne daj bo`e. gol i napu{ten od vekov. siromav si. kupi hrana i za{utri se malku. prekr{i go i zemi go ova. ej! (Vleguva aptekarot. Ej. eve ti ~etirieset dukati. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. vedna{ si rekov. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. Romeo Zarem ti. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. ako. Praznik e. Zatoa ne bidi siromav. . Dojdi leku a ne otrovu. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. a ne na voljata tvoja. a ne voljata moja. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. Romeo Eve ti zlato. sepak }e umre{ vedna{. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{.

eve go tuka. tolku upla{eni od zarazata bea tie. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. Dobredojde od Mantova. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. vo }elijata moja neka trpi. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. pa dur Romeo ne dojde. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al.) .622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. No koga go najdov.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij.) Monah Jovan Svet moj o~e. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika. odi. brate moj. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. brate Jovane. pismoto negovo daj mi go. stra`arite gradski. (Izleguva. brate. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{.

Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam. Daj mi go fakelot. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. o jadu. . {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. pogledot negov me pla{i. mom~e.sekir~e i `elezen kopa~. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. Odi. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. Pa`ot sviri i vika. dobro mom~e. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. ne sakam da me vidat. Zemi go ova. toga{ svirni mi. zemi go pismovo. trgni se od ovde. @ivej i bidi sre}en. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. nosat cve}iwa i slatka voda. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za ina