P. 1
11 Drami Od Vilijam Shekspir

11 Drami Od Vilijam Shekspir

|Views: 631|Likes:
Published by nikola_mAk

More info:

Published by: nikola_mAk on Jun 11, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/12/2011

pdf

text

original

Sections

  • Scena 2
  • Scena 4
  • Scena 5
  • Scena 2
  • PREDIGRA
  • Scena 22
  • Sce na 1
  • Sce na 3
  • Sce na 4
  • Sce na 5
  • Sce na 2
  • Scena 7
  • P R O L O G
  • Scena 1
  • Scena 3
  • Scena 6
  • Scena 4
  • Scena 11
  • Scena 37
  • Scena 69
  • Scena 710
  • Scena 811
  • Scena 914
  • Scena 1015
  • Scena 116
  • Scena 218
  • Scena 321
  • Scena 123
  • Scena 226
  • Scena 328
  • Scena 129
  • Scena 230
  • Scena 331
  • Scena 432
  • Scena 533
  • Scena 634
  • Scena 735
  • Scena 136
  • Scena 237
  • Scena 339
  • Scena 440
  • Scena 541
  • Scena 642

11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

brate. ba{ taka pravam. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. ama i se~i i pe~i. o~e Hju. [upelko Edno e {tuka na grbot. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. {imi bogorojca. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. po moja pro{ta {metka. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. [upelko Grbot e epten star. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. da si igra majtap. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. [upelko Mo`e{. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. preku brak. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. [imi {ivko. [upelko Ba{ taka Su{ko. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. a blagorodnik e po krv. pre~esniot sudija Robert [upelko. priznanica i obvrznica: so “xelat”. potvrda. rodnino. [upelko Tokmu taka. Vi velam od ova }e ispadne golemata. drugo vo{ka po grbot.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. Otli~no. kako {to sum pravel poslednive trista godini. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. . [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Evans Nema {ivko. Su{ko More i glavi gme~i.

go{pod du{ata da mu ja pro{ti . gazda Su{ko. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. Vi blagodaram za srne~koto. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. }erka na ga`da Toma Rabu{. (Vleguva gazda Rabu{. go{podine. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. `imi s#. go{podine. a i od tatka {i dobra para }e lapne. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. {lu{nete me. (Tropa na vratata. ova e bezzakonie. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. koe na arno mo{e da i`le`e. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa. [upelko Ah! Da sum pak mlad. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. Berete um.) @a arno `a dobro. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. pred da umre . Parlamentot. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. . Nema {trav od Poga vo be``akonieto. Evans [mirete {e. [upelko Ja poznavam mladata gospojca.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. da. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. Ima dobri darovi. [upelko Arno. A i dedo & . glavi za ova }e letaa. a ne `a be``akonieto. `dravje. poarna prilika od nea.

Nemtur i Pi{tol) . zagarot. gospodine. vi velam. Toj mnogu me navredi. Nam}or.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. . Spolaj mu. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. gazda Rabu{? Toj me navredi. Jas. gospodine. mi gi tepavte lu|eto. golema rabota. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. gospodine. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. ubivte moj elen. Zarem ne e taka. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. mi provalivte vo love~kata ku}a. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Ama pesot e aren. gospodine. pesot e dobar. gazda [upelko. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. veruvajte mi oti me navredi. [upelko E nema! Va{a gre{ka. navistina me navredi. gospodine. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. Rabu{ [upelko Vi blagodaram. Gazda Rabu{. i mene mi e milo. pesot e i ubav. priznajte. Gospodine. dobar gospodine Su{ko. [upelko Gospodine. nekako kilavo be{e zastrelana. (Na Rabu{). da. [upelko Ih. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. gazda Rabu{. va{a gre{ka. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. toj toa donekade i go priznava. od srce. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu.. Doa|a vitezot Xon. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram.Kako vi e gazdaricata? . [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. Rabu{ Ko kompir varen.

i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. boc. Falstaf Pi{tol Ti. {ivi Go{pod. . Nam}or. po{lem ja{. kriv sum. . velam pauca. Evans Pauca verba. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. toe{t ja{. slugata moj kaj mi e? Znaete. Evans Taka e. Rezil }e ve storat. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Vo krvta mi e da bockam. toe{t ga`da Rabu{. Na zdravje odgovorot. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. . Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. vite`u Xon. pauca.Su{ko. \avol da te `eme. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. ami taka {e veli. rodnino? Evans [mirete {e. Da {e ra`bereme. Nemtur i Pi{tol. ama ne velam. ama ne velam. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. . gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. Su{ko Evans Da. `borovi asol. Pi{tol! Nam}or Boc.

kako {to se veli. Rabu{ Nemoj }erko. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. i vidovme. Nemtur Poslu{ajte me. pametna odluka.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. gadu. Falstaf Pravo veli. }e pieme vnatre. ama {to e tuka e. toga{. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. vrati go vinoto. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. povle~i go: crvu. ako e drpni-ke{e. vi velam. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. olesnet. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . Evans Ko {toka. @imi rakavicive. Vleguva Ana Rabu{. Su{ko Ej. deka obvinenijata ne dr`at. a ne so pijani bagabonti. prijatno. {e ra`bira. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. Ako treba da se napijam. gospodaru. gospodine. gopodo. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. Falstaf Da. {aka da ka{e. sepak tolkavo magare ne sum. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. nabo`no dru{tvo. bil. Pi{tol? Evans Krivo. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. Su{ko Da. onoj be{e. i toga{ govorevte latinski. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. Evans [imi go{pod. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. gospodaru. i {egite na strana. so vino. (Ana izleguva). Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna.

}e vidite deka sum ~ovek na mesto. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. rode. (Ja baknuva. Ako taka stoi rabotata. site na vas ~ekame. ajde idete. -Povelete. Samo ne{to da vi ka`am. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. [e raboti `a va{ata {ena~ka. ubava gospo|o. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. gospodine. ako jas vaka vi izgledam. rode. rode. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. [upelko Da. (Go trga Su{ka na strana.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. @atoa. Ga`da [u{ko. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . Su{ko A ne.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. ve molam. Toj e sudija na celava okolija. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. ili od va{i u{ni . posakaj im dobredojde na gospodava. (Na strana samo nemu). Evans Ama ne {e raboti `a toa. ako taka stojat rabotite. da bideme na ~i{to.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram. tokmu za toa stanuva zbor. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. a? Naivko Dobro. `a toa. So va{a dozvola. gospoda. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. iskreno se raduvam na ovaa sredba.) Za ova se raboti. }e storam s# vo granicite na razumot. ama me razbirate.) Rabu{ @eno. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko.(Vleguva Naivko. gospodine. ami {to drugo . Su{ko Ve razbiram.) O-paa Naivko. gospodine. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. Prostete. Povelete. tukure~i. rode: se gotvi. Aha. (Izleguvaat site osven Su{ko. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate.{o go{pojcata Ana Rabu{.

(Na Naivko) Odi mom~e. Su{ko Dobro. na va{e barawe. Ako nema golema qubov na po~etokot. Su{ko Ne. Inaku. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. ami kako. ubava gospojce. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. sfatete me. gospodine. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. No ako vie velite “o`eni se so nea”. Ana Ve~erata e postavena. }e se o`enam. za ve~era. spolaj vi. blagodaram. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. rode. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. Evans Taka {e odgovara. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. gospodine. Evans Ama ne toa. gospodine? Su{ko Ne. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. navistina. Samo zaradi vas. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. sakam pak da sum mlad.) . Ova go pravam za va{e dobro. spolaj vi. ne sum gladen. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. inaku na. (Izleguvaat [upelko i Evans. rodnino. odi Go{podi. gospojce. Tatko mi ve moli da povelite. go{pode i {ite {veti ma~enici. gospodine. Avrame Su{ko. [upelko ]e povelime. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. iako si moj sluga. eptem sum dobar. Po na{e mi{lewe. i ako e razumno. ami kako. rode moj najmil. rode. [upelko Evans Ama sfatete me. Ana Ve ~ekaat. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek.

Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. gospodine. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. Su{ko Povelete prvin vie. Ama vi tvrdam. Sega za sega. vlezete vnatre. Ne sednuvaat bez vas.) Rabu{ Vlezete. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. `enite ne sakaat me~ki. vi blagodaram. (Vleguva Rabu{. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. mnogu grubi ti}iwa.i ottoga{. Ana A ne. Samo na vas se ~eka. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. ve molam. povelete. barem duri e `iva majka mi. Su{ko Ne. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Ana Da. Ana Ve molam gospodine. taka velat. nema pa nema. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. Vsu{nost. gospojce Ana. vlezete. epten. mora da vlezete. gazda Su{ko. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. Vi fufka od odvrzana me~ka. Ajde. Vi blagodaram. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. gospodine. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. ve molam samo napred. }e {etam nadvor. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . spolaj vi. jas nikako. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . (Izleguva Naivko). I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. gospodine. gospodine. ne. ne sakam do tolku da ve navredam. gospodine. Me~kite se mnogu nam}ori. Su{ko Ni{to ne mi se jade. samo posle vas. Rabu{ Vleguvajte. Su{ko Ama jas ve molam. ni{to ne mi se klava v usta. Su{ko . isto kako da sum jadel. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. Su{ko Veruvajte mi.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec.

toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. koja e ne{to kako negova manuka. mija~ka. ama ima i podobro. pera~ka. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. kuvarka. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. doilka. Evans Dobro. (Izleguva Naivko). Naivko Dobro. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . Daj & go pi{movo. Trgni vedna{. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto.) . Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. {ti{ka~ka. gospodine. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. drugite po nego.

neka trgne po mene. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. gospoda. Odi. Krade{e bez namuz. neka to~i. Od drtav izme}ar.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. Falstaf Zna~i. Meanxijata ^kartiraj. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. (Izleguva). Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. krvta voda ne stanuva. po nego. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. kajzer i vezir. Falstaf Nam}or. otpu{taj. Nam}or. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. . Epten nema{e usul. meanxio. Meanxijata Ti si car: Cezar. Neka kva~at malku na drugo mesto. Edna{ velam: po mene. Nemtur. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Od edno staro dve novi pravi. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. Pivni~ar e dobar zanaet.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. Toj malku neka crpi. Meanxijata Rekov. silen pivni~ar. Arno velam. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. I{. Pi{tol i Robin. ]e go vpregnam Nam}or. malku mi`i da ti bajam. re~isi sum gol i bos. Herkul-delio. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. da ja skusam malku dru`inava. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. i{. ]e prokopsam. zbogum. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka.

nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. (mu dava pismo na Nemtur). toj ima buluk zlatni an|el~iwa. Dvete }e mi bidat rizni~arki. gledam nekoe fajde da imam. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. Dobro nafatiran gazda. Ednata Isto~na. so dvete }e trguvam. tikvari. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . zemja na zlato i izobilstva. Falstaf Slu{ajte sega vamu. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. ]e procvetame momci. Na kratko. pak ja prekarda{i. I taa e gazda na }eseto. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. Ne e nemtur.) Eve & napi{av pismo . Falstaf O. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. Pi{tol . Taa e El Dorado.“seksi” mev. koja isto taka zavodlivo me pogledna. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. a jas me|u niv. mom~e!” velam. znae da te {trekne. Ili. me “soble~e” od glava do petici. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. de mojov . velat. prosto si go bara so borin~e. E. drugata Zapadna Indija }e mi bide. dobro e. ova nejzino odnesuvawe. Navistina ne sum nekoj maneken. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. (Mu dava pismo na Pi{tol. (Poka`uva pisma.” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa. a jas niven naredbodavec. }e procvetame.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. Pi{tol. Nemtur Ujdurmava se kova. ama sega za drugo mi e nadrven. da vi ka`am na {to sum nastrven. zatoa “Navali.

da mi prosti{. ‘rmbajte. mom~e.) . Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti. Ni mojot gnev nema da stivne. Pari }e imam v }ese koga ti.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . Falstaf A jas na Rabu{. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. So tebe sum. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. zemete si go |avolskovo pismo.Ama skala e svetot: denes si gore. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. mar{. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. Vodi me! (Izleguvaat. Stegni gi pismava cvrsto. mavnete mi se. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. (Mu gi dava pismata na Robin.) Li{ki. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. i ko gulab letni kon zlatnive pesci. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. Eve. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. Sakam da si go so~uvam obrazot. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. gadu. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov.

gospodarot doktor Kajus. (Izleguva Ragbi). (Izleguva Ragbi) . i. Brzofatka Odi. tokmu taka pravi. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. ^esen. taka? Naivko To~no taka. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. ne e ni tutule-bale. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. Ragbi Odam. ne e nekoj {to {iri muabeti. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. samo takov.Toga{. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. drug mi e zborot. Xon! Xon Ragbi! Ej. Petre Naivko rekovte se vikata. ne? Naivko Da. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma.) Te molam. mom~e. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. Xon. dobar momok. Begajte vamu. poslu{en. vlezete vo sop~evo. Oti ako dojde i najde nekogo doma. Toj nema da ostane dolgo. No. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. `ivi gospod.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. odi raspra{aj se za gospodarot. }e pieme vareno vince so karanfil~e. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. vi velam. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. ne go birav jas nunkoto. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . ama jak na race. Brzofatka Navistina? . ni slu~ajno. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. xanam.

Brzofatka Gospote.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. Mets-le a ma pochette. fe. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. Ete. Da go najde{e mom~eto. ]e vi objasnam. Ajte. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. sekako. gospodine. Depeche. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. fe. gospodine? Kajus Kajus Qui. ne bidete tolku flegmati~ni. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. vedna{ }e vi ja donesam. smirete se! Ovaa ja baravte. }e skoka{e ko kosten na ogan. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. gospodine. La grande affaire.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e.fe! Ma foi.kutija. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. Xon. }e go najde mom~eto i }e zbesni. Kajus Ti si Xon Ragpi. Brzofatka Ko gospod ve molam. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. etno selena kutija. sapaen sum baagi. Kajus Pa? . semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. Brzofatka Se razbira. aramijo! Ragpi. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. i ti si \on Ragpi.

saka tfoboj so mene. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. golema. Kajus Bas mi e gajle. Brzofatka Gospode. spremam za piewe. da cujam. gotvam. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema.@iv bil Gospod. baile mua malku hartija. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). putala. cekaj tuka. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. s# e objasneto. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. }e nema sto ta vapca sa Velikten. pe~am. -Putala. a docna da legnuva{. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot.Ragpi. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. (Na Naivko) Prodolzete. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Kajus A fie satvorete ja. taj mu go pismovo na popot Hju. od kaj }e duvne vetrot. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. oti. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. se smiri. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. . A vamu francuskiov doktor. Ama seedno. A rajata si e raja. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. }e go upijam toa gatno popiste. Ne e topro ta si ofte. ribam. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane .i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. mojot gospodar . A ti oti. Ama seedno. Druga rabota nema. prijatele. Putala. Brzofatka Taka be{e.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. Ama seedno. jas mu ja vodam ku}ata. va{ata slu{ka. gi mestam postelite. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. jajcata }e mu gi isecam. Brzofatka Ete. peram. Tuku blaboti. Putala. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. Da se izvade{e od pamet. Putala. navistina. Kajus Popot Hju te pratil? . varam. tepilu. (Izleguva Naivko). ve molam.gospodar moj navistina. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. vidi. cedam.

Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. ako ne ja topijam Ana Rapus. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. brzam. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. glavecki }e te xitnam ot toma. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. Samo jas znam kaj ja trga srceto . -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. spolaj mu na gospoda.drugpat. ama Ana ne go saka. od ~esna po~esna. gospodine. pozdravi ja. navistina imam.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. koga }e se vidam so Ana na samo. No s#edno. gospodaru Fenton. spolaj mu na gospoda. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. Eve. (Izleguva Fenton) Navistina. sam vidi. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. taa e ubava. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. gospodine. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. ~esna e. samo mojot zbor vrvi kaj nea. ~esna i mila. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. A i.Lele. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. }e ja vidam deneska.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. s# e vo racete na Gorniot. i srceto ja trga kon vas. raka se~am deka ve saka. ova se pari za tebe. ptu . otime fo dforot. . majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. A ti po mene. Fenton [to misli{. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. Brzofatka A ti si. a patem da vi spomnam. gospodine. ~estit gospodin. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . Ako ja vidi{. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina. -Ama kako za vas-ptu.

Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. Vie ste veseli. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren.tuku velam “sakaj me”. Vie sakate vince. zna~i edna srodnost. `eno. Gospo|a Plitkavoda Toga{.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. . za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. {to imam re~eno. Mnogu nasekirana mi se gledate. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. Gospo|a Rabu{ Ne sum. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to.samo toa {to ve sakam.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Ne{to ste vo gre{ka. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam. vince sakam i jas. Ha.ova ne mu li~i na eden vojnik . za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. gospo|o Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. Svoera~no.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. vesel sum i jas. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. ba{ na kaj vas sum trgnata. Vie ne ste mladi. grabni ja ~esta. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. ha. (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. a ne sum ni jas. O gospo|o Rabu{. `eno. barem mene taka mi se ~ini. taa od nego ne prima soveti. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. . . zna~i eve i vtora srodnost. Da vidam. neka e po va{e. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . Izgledate lo{o. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. Eve. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. {to imam storeno. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana.

polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. kako jajce na jajce: istiot rakopis. oti. dopolneto izdanie. samo {to ednoto glasi do Rabu{. gospo|o. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. ~itajte. istite zborovi.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. ja fali smernosta kaj `enite. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. Da mu zaka`eme sostanok. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. Ajde da mu vratime. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Gospo|a Plitkavoda Va`i. sigurna sum. bi stanala `ena na vitez. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. Gospo|a Rabu{ Ni jas. sigurna sum . prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. za{to mojov. debelite }e gi smetam za najdolni. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati.Gi pe~ati. pove}e nikoga{ nema da isplovam. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. a ovie mu se od vtoroto. ti velam. Sakam da ka`am. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). A sepak ovoj ne pcue. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. drugoto do Plitkavoda. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. Eve: ~itajte. nema bel den da vidi. No prvin tvojot neka se “omrsi”.

ustava mi fa}a pena. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. a toa e. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. Velam. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. pred gugutka da gugne. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. Plitkavoda. i mladi i stari. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. ama jas sum ma`. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. Se vikam Nemtur. Toj e. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. Toj jade tur{ija so {e}er.Veruvajte Rabu{. dale~ina i pol. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Toj ja qubi va{ata `ena. i znam ma{ki da zastanam koga treba. nadenati se grdi. grdi se. Ova e celata prikazna. znam deka se mrdnal. Se vikam kaplar Nemtur. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. veruvam. Toj me ~epna so vrska. Odime. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Za rogovi. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. govoram. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. deka nema da bide taka. A sega zbogum. a so nego i ma` mi. Plitkavoda Ama. eve go doa|a. Vardi pred leto da dojde. Vardi. {to }e padne. Vardi se. Spre~i. otvori o~i. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. `ena mi ne e mlada. . Zbogum. i ima{ni i skudni. trpenie! Rabotava mora da se ispita. Ela vamu. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. gospodine kaplare Nemtur! . toj umno govori. lorde.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. gospodine? Pi{tol Ej. gospodine. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. I to~ka. kutri~kiot. Plitkavoda Za {to zboruvate. aramii {etaat no}e.

Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. Ne mu li~i na vitez vakva podlost.toga{. Ne znam. [to sega. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . ne. Odi doma. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. pameten ~ovek. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). Meg. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Malku }e si napravime muabet. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. Xorx? ^ekaj da ti ka`am.. ^uvte. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. (Zboruvaat na strana). pa makar gospod da slezi od nebo. (Izleguvaat gospo|a Rabu{. Rabu{ Ba{ taka. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. odi. ne. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat.. Ni dojde ko pora~ana.]e si dojde{ za ve~era. . degenive. Ami kako.

ne? Rabu{ Ami kade. Meanxijata Eve raka. ova drugoto neka se isturi na moja glava. gazda Rabu{. ka`i mu. Vleguvaj. ej! [upelko Eve me. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. blagosloven! Ti si gospodin so tapija.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. doktor od Francija. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. Kako si. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. . Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. izleguvaj kolku ti du{a saka . Plitkavoda Meanxijo. A i nikoga{ ne se znae. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si. }e go pu{tam da & go vidi bregot. delijo. fidanbojlio. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. Meanxijata Ka`i. sakate so nas? Golem seir }e gledame. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. Meanxijata Ka`i mu. [upelko Gospodine. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta.se raboti za {ega. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Plitkavoda veruvam na `ena mi. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. idam. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . Koga e vaka vesel. samo malku. Gazda Rabu{. meanxijo. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. delijo. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. delijo. Slu{nete sega {to spremame za seirov. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. gospodin sudija. sve{tenik od Vels i Kajus. delijo.Dobra ve~er sekoja ve~er. .

|avol znae. Denes e poinaku . be. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. a {to pravele tamu. Razmrdaj ja malku. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. trgni mi se od vratot. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. Dosta gospodine. na. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. nikoj i ni{to.se ~uva otstojanie. gospodine. gazda Rabu{. da. potkradnuvam. a ba{ srce treba. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. Da. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. si igravte sajkal. a vamu ti. se govori za pasadi. }e ja ispitam dobro rabotava. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. xabe sum se ma~el. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. so moeto dobro ime. Zna~i. a? Pod ~est ti e. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. maftam. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. smrde`u bes~esen. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. Da te nema. ako ne ispadne. matam. makata ne mi bila xabe. ajvan. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. ma~kiniot pogled. Ama jas ne sum lekoveren. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. Ne mi otvorajte usta. ama da znae{. (Izleguvaat Meanxijata. timbata. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . ne? E. saka{ da gi skrie{ partalite. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. ne teorii. A {to s# ne storiv za vas.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. mamam. Ako ispadne ~esna. Najdi si druga besilka.

velite. Ve molam dojdete malku poblisku. toga{. i govorea kralski. Neka dojde vamu. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. Falstaf Falstaf Dobra devojko. gospodine. edna `ena saka da zboruva so vas. Falstaf Falstaf Dobro utro. dobro. i mirisaa. pismo do pismo. `imi s#. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. vo svila i brokat. gospoda na pajtoni. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. lordovi. Falstaf Dobro. gospodine. podarok na podarok. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. moi lu|e. Bo`e. Brzofatka Toa ne. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. ~ista miskojna. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. a jas }e bidam poslu{niot. s# pajton do pajton. dobra `eno. Zna~i. A doa|aa vitezi. taa e krasno su{testvo. bo`e. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. Ni{to. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. ubava `eno.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. da mi prosti va{eto gospodstvo. Gospo|a Plitkavoda. Ova se moi lu|e. `imi o~ive. . i celi krckaa. gospo|a Plitkavoda. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. zalevaa. `eno.

ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. Gazda Plitkavoda. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. I. Nema den a da ne se potkaraat. Ama. zboruva {to saka. za koe iljadapati vi blagodari. Mora da & go pratite slugata. `imi vas. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. ova i go zaslu`uva. @eno. trte-mrte so nejze nema. legnuva koga }e & se prisaka. Qubomoren e od umot nadvor. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. stanuva koga }e & tekne. Za sekoj slu~aj imajte . I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. re~e. Falstaf ako voop{to takva ima . da & go ispratite na rabu{. nema da bide doma. go primi va{eto pismo. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. vo znak na qubov. ~esna i skromna `ena. a taa. tuf. zema s#. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. sekoga{ e po nejzino. ni da trepne. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. ma` &. sekoja `ena tuka bi padnala. Brzofatka Zna~i. i da ja vidite onaa slika. pla}a s#. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. aberxike moja dobra. No imam u{te edna poraka za vas. znaete koja. Nema da ja razo~aram. toga{ taa e edinstvenata.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. na~alnici na policija. Toga{ mo`ete da dojdete.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. pozdravi ja. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. A. gospodine. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. raka na srce. nikogo ne klade na maslat. mislam. skrati. vi velam. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. `imi majka. va{iot najmal sluga. {to velat. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. koga ne se ~esno zaraboteni. Tuf.sekoj den se moli i nautro i nave~er . no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Falstaf Nema ni da ima. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. Pravi {to saka. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku.

ama ne e za rezil. u{te ti dol`am. Se vikam Rezil. znaete. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. Falstaf Povelete. za{to. a deteto da ne seti za {to se raboti . oti velat: parata i `elezna porta otvora. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. gospodine. Pozdravi gi dvete od mene.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. Telo moe. Plitkavoda Xone. A s# blagodarenie na dobrovo telo. . ve v~opiv. -Dete. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. toa i me ohrabri vaka. kako {to se veli. Falstaf Neka dojde vamu. imaat obyiri. Falstaf Toga{ zbogum. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro.ne za da vi bidam tovar. gospodine. pojdi so `enava. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Falstaf Rezile. Falstaf Amin. po tolkav ar~. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. Eve ti go }eseto. Vozrasnite. vitezu. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. i znaat {to pravat. da vi se natrapam. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. kako zajmodavec. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. i jas }e imam nekakvo fajde. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. toa i go sakam . gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. gospodine. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. vo nevreme. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. kr~mar~e.

slu{ajte gi so ednoto uvo. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. a drugoto na~ulete go kon va{ite. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. znam deka nikakvo fajde nema{e. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. a toa bega od onoj {to go bara.a i odamna ste mi poznat.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. ne samo {to & kupuvav podaroci. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. gospodine. Falstaf Ne znam. Plitkavoda ]e vi ka`am. . ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. bez ogled {to zaslu`iv. Ponosete mi go malku. ma` & se vika Plitkavoda. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. Falstaf Zboruvajte. sakal ili ne. iako dosega. za da bide va{iot prekor pomal. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. i edna moja slabost. pa zemete polovina. kako nagrada za trudot. Falstaf Vo red. So radost }e vi slu`am. go bara{ ona {to bega. Prodol`ete. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. ili celo. gospodine. no. za `al. ja sledev kako ma|epsan. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. vitezu. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. moite ludosti. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. dobar gospodine Rezil. gospodine. ako me soslu{ate. Na kratko. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . ve molam. gospodine. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. Plitkavoda Pa. No. gospodine viteze. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. ja koristev sekoja prilika da & prijdam.

Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. osvoete ja. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. vitezu. (Mu dava pari) Tro{ete. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. Plitkavoda O. A dali go znaete Plitkavoda. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. Eve vi pari. dvorskite i akademskite ve{tini. gospodine Rezil. za vozvrat. Zna~i. ako vie. neka vi se dade. eve vi raka. ugleden i po~ituvan. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. kako da sum vi ka`al s#. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. (Gi zema parite) Kako vtoro. vi velam. }e doznaete kako mi odi. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. ugledot. vie ste najdobriot. eve za {to se raboti. }e vi dojde preku glava. Plitkavoda O. Ako nekoj voop{to mo`e. }e gi imate preku glava. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. vitezu. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. ]e bidam so nea. gospodine? . tro{ete. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. Ve~erva dojdete kaj mene. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. Iako gospo|ata izgleda ~esno. [to velite na ova. od visokoto op{testvo ste.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. site ve falat zaradi vojni~kite. Taman vie idevte. Falstaf Nemojte. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. sfatete me to~no. nejziniot ma`. Vie ste gospodin ubavo vospitan. vi se molam. potro{ete s# {to imam. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. gospod da me razvitezi. dokolku sakate. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. (Se rakuvaat) I kako posledno. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. dobar gospodine! Falstaf Vi velam.

“Lucifer” zvu~i dobro. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. i ona {to }e go skova v srce. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. toj mrtov ve}e ako dojden. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov.ni |avolot nema takvo ime. Rakpi. Pu{tena. znael deka }e go ubiete ako dojde. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. nadenat. {esta. }e ja fatam `iva ovaa mojata. Vel{aninot. Plitkavoda e prostak. za toj roglest ajvan! Ne go znam. kova. a mene nema da me snajde samo ova. A i zo{to siromav. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. a vie }e legnete so `ena mu. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. iako se |avoli. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Bose moj. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. ~ekmexeto opqa~ka. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. Mamon” zvu~at dobro. “nadenat”! “Rogle” . . }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. Kajus Bose moj. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. ]e go spre~am ova. taa duma. pusti {turi. ugledot izgloda. Ragbi Itar e gospodine. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. Xek? Ragbi Pomina ~asot. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. A sega na rabota. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. Toj & veruva na `ena si. moeto sirewe na popot Hju. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. satot se znae. “Moloh. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. a posle kolaj rabota. gospodine. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. Gazot rende }e mu go napravam. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Velat. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. sostanokot e dogovoren. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. si ja spasil dusata sto ne dojden. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. @ena mi mu zaka`ala. moeto pagur~e so rakija na Irec. magare bez um. gospodine. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. Rabu{ e magare. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde.

delijo? [to veli mojot Eskulapij. Etiopjanine? Dali e mrtov. gospodine Rabu{. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. da te vidime ovde. da te vidime kako napa|a{. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. Semi mecot. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. Fran~esko? A. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot.tli casa. Kajus Sosto site vie eden. tvojata stokata. gospodine Rabu{. mojot Galen.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. Ragbi ja vidime tvojata distanca. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. a sega stanavte miraxija. Zarem ne sum vo pravo. Dali e mrtov. Jas kasam tebe kako nego ubijam. Yek. a vie tela. Toj e popameten od vas gospodine doktore. gospodine [upelko. sudijata [upelko. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. Iako sme sudii. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. gospodine. Hektore gr~ki. doktor delijo. toj najgolemata popska kukavica na svetot. a? Dali e mrtov. a toj ne tojten. Toj le~i du{i. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. tva. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. Ne saka suratot vitam. Rabu{ Pravo govorite. vie porano bevte golem megdanxija. da te vidime onde. gospodin doktore.sedum. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. tva. da te vidime kako proboduva{. [upelko So Gospod napred. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. gospodine. tvojot reverso. Rabu{ Kako ste. I nie sme od majka rodeni. tli. . tvojot udar ozgora. Simi boka. moeto srce blagorodni~ko. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. doktori i sve{tenici.

[upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore.Razbravte? [upelko . ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. gospodine Rabu{. Morate so mene. Popiste edno krastavo! Zimi boka.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. pominete niz grad do Frogmor. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. Meanxijata Prostete. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. delijo. dojdov da ve odvedam doma. ebiveter zna~i hrabar. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. gospodine doktore. oladi malku. Jas sum zakolnat za mir. Zimi boka. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Rabu{ Tamu e popot Hju. jas. Sudijo. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Se poka`avte kako mudar lekar. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. jas ve sakam. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka. Kajus Zimi boka. V kanija so tvoeto netrpenie. a ti }e & se dodvoruva{. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. m’sje Ebiveter. Kajus Bose. aj so zdravje! Neka umre. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. (Na Kajus) Samo zbor. bose. Rabu{. Meanxijata I u{te.Gospodine doktore Kajus. . Razbravme. delijo . jas vam za ova blagodaren. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. (Izleguvaat Rabu{. delijo. zimi boka.

Otlicno receno. (Izleguvaat) . moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. vites. gospota.48 Vilijam [EKSPIR grof. lortovi. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. Rakpi. Kajus Idi po mene. Meanxijata Toga{ da odime.

gazda Su{ko i gazda Rabu{. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. Te molam. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. Tazen {um. . daj mi ja nametkata . milo{t. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. . . kon stariot del na Vindzor. samo kon gradot ne otidov. kon parkot. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. Doa|a mojot gospodar. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. o~e. Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. Evans Neka poveli. ve molam. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. nau~nik bez kniga! Nikakvo.ili drzi ja v race. o~e. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i.) [upelko Kako ste. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. Evans Ve molam. pobarajte i natamu. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. gospodine. Kraj plitki Boze. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. Od onde. gospodine pope? Dobro utro. gospodine. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. Kraj plitki. Kon crkvata.

50 Su{ko (Za sebe) Ah. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. o~e. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. doktor Kajus i Xon Ragbi. Evans Bog da ve vardi i ~uva.eve go ide doktor Kajus. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. o~e. Nekoj mu stapnal na ganglija.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. o~e. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen.) Dr`ete gi na otstojanie . a i golem ajvan e . pcue. Rabu{ Dojdovme kaj vas. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. Su{ko (Za sebe) Of. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. {ite va{. [upelko [to. Evans Mnogu topro. poznat francuski doktor. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. da vi napravime edno dobro. grmi. A ne. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . ne znae koj pat da fati. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. pa sega vrni.

Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”.taka. fie kukafica. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. fir majmun. bez negovite pogovorki. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. [akam da bideme prijateli. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. etno sbor fo fase ufo. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. Kajus Djafol! Rakpi. gospodo. po nego. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. po mene. ^eda moi u~eni. jas ve izmamiv obajcata. bez lekovite da mu gi goltam. . ofa e `aka`anoto me{to. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. Evans Topro receno. (Glasno) [imi I{u{. me|u Francuzinot i Vel{aninot. jas ve upativ na pogre{ni mesta. Meanxijata Mir. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie.taka. Srcata vi se mo}ni. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. }e staneme verni povorki. po mene.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. varenoto vino neka bide ishod. fie magare. presuduvam. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. mojot pop. Zarem mojot paroh da go zagubam. }e si umram na polpat. otli~no. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. na ovoj rani-ku~e -da. ko`ite na mesto. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. po mene. mocko. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. ~eda na mirot.te -lae. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. (Na Kajus i Evans) Po mene. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. meanyio. mojot otec Hju? Nikako.

ama sega treba da vodi{.za drugi dva ma`a. ve molam. Si naviknalo da odi{ pozadi. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. xentelemen~e. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. & fali dru{tvo. (Izleguvaat) . Zimi boka. gospo|o Rabu{. Ne znae {to da pravi so sebe. Evans ]e vidi toj. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. Xrckite }e mu gi i`vadam. od s# srce. Doma e? Plitkavoda Doma. Gospo|a Rabu{ Normalno .52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. gospodine. [ledete me. ni Ana ni diable fidof. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka.

gospodine. gazda Su{ko. zimi boka.Mom~e. Odam. Postojano mu go zaboravam imeto. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. otec Hju Evans. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. [upelko Ne }e mo`am. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. sudijata [upelko. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. Taka parem feli Brsopatka. . gazda Su{ko.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi.pa ve molam da povelite. gospodine Rabu{. site kom{ii do eden. }e umram ako ne ja vidam. . Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. vi rekov. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. }e bidat na moja strana. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. . Rabu{ Go imate od mene. Meanxijata. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. I toa so mom~eto na Falstafa. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. xabe mu se. Gospodine doktore. A sega eve ja. Gledam vetrevo }e donese luwa. gazda Plitkavoda. taa smeta deka vie ste podobra prilika. Su{ko Nitu jas. Kajus Ta. (Udira ~asovnikot) Vreme e. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. dedo. a i tevojkata mene saka.ovaj. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. Kako {to e opak svetot. moja domakinka. sigurno i Falstaf e tamu. gazda Plitkavoda. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam . Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana.Ubeden sum sto posto. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. gospodine. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. (Vleguvaat gazda Rabu{. Ne me dr`i mesto.

Toj }e ja lapne. pi{uva stihovi. Ima da mi zaigra. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. Ni vie. vie sekako nema da me odbiete. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. Ako ja zeme. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. Saka da bide petel na tu|o buni{te. gazda Rabu{. tancuva. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. a mojot blagoslov go davam na drug.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. ni vie o~e Hju. toj puka na golemo. mu igraat o~iwata. Rabu{ Bez moj blagoslov. mirisa na prolet. [upelko E pa. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. Gospodine doktore. Kajus i Evans) Odime. toj }e ja lapne. Pokraj dobroto jadewe. narode! Rabu{. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. jas fednas itam. du{i~ki. Rakpi. (Na Rabu{. da drmneme malku kanarsko vince. govori svetski. Gospodinot e gol i bos. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje.

ne mo`at da zgre{at. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. Znae{ da ~uva{ tajni. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. i dojdete koga }e ve viknam. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. . vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. vleze od drugata vrata i bara da go primite. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. ne go zaboravajte va{iot znak.Robert! Me slu{a{? -Odete. kako {to vi rekov. (Izleguvaat Xon i Robert. pilence moe ga}esto. Ne se sekiraj. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. Ako ne odglumam dobro. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. spu{tete ja. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. ako ne{to vi zucnam. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. Potoa. Toga{ ajde.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde.Odam da se skrijam. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Odi. . Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. klukajdrv~e. vitezot Xon Falstaf. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. isvirkaj me. . {to ima novo? Robin Mojot gospodar. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. se kolnam. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert.

Ama te sakam. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. vitezu Xon . nema kaj mene {to da se skrie. . Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. dijamantu moj nebesen? Da. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. Ne umeam.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. ne umeam da te veli~am. Falstaf Samo taka prodol`i. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. Bi te napravil moja gospo|a. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. samo tebe te sakam.a ti toa go zaslu`uva{. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. toa ne mo`e{ da go sokrie{. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. Ete. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Ti velam. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. a eden den i sami }e doznaete. ne znam da mamam. duri ni obi~na bri{ka.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. gospo|o Plitkavoda. I pred kralot ova bi go ka`al. Na vrvot sum od sre}ata. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. da ka`am vakva si takva si. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. gospodine. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. O. prevez od vojvotka. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. ne znam da pqampam. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. na toa gnilo ~kembi{te. S# }e zaslu`am.

eve edna ko{nica. gotovi ste. ve}e zaslu`ivte. Ako ste ~isti. se poti. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. po va{a volja. Ako ne e nekoj od merata nadvor. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. ama ako ne ste. Gospo|a Plitkavoda Ve molam. gospodine. taa drdori ko naviena. ]e se skrijam zad tapiserijava. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. moram da vi ka`am. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. Bo`e. ako imate nekoj prijatel ovde. lesno }e go sobere vnatre. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. fr~i.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. {to ste storile? Za `iv rezil ste.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. Dojdov malku porano da vi ka`am. se nadevam. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. mnogu mil prijatel. za nego se pla{am. vo red. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. so site “faci” od Vindzor. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. da go najde doti~niot. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. “bi se otka`ala”. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. Falstaf Taa ne smee da me vidi. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. milo }e mi bide. ama se izla`av vo vas! Eve.neka dvajca va{i . a ne za sramot {to }e pukne. Ili . `eno. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. vedna{ neka se ~isti.

Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. Pomogni da zbri{am. elen so rogovi. dojdete povamu. da vidam. pustete.nema da se lutam. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. mori. doktor Kajus i popot Evans). dojdov. gospo|o Plitkavoda. {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. eve vi gi klu~evite. gospodine Plitkavoda. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. Odete gore niz odaite. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. Kajus i Evans) Ve molam. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. mom~e . po nego! Rabu{ Poleka malku. Ako se somnevam bez pri~ina. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. barajte. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. {to da pravam. tuka. Me sobira. Gospo|a Rabu{ [to. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. tvrdam. {turete. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. da vidam! Me sobira. Lele.Povikajte gi slugite. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. Po mene. eve. ^ekaj da se napikam ovde. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. gospodine Rabu{! Gore. ]e vi go ka`am poposle. gospodine. me sobira. Kaj pera~kite. A i zrel e. Eve. (Ja zaklu~uva vratata) A sega.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. toga{ zemete me na ududu. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . gazda Rabu{. elen so rogovi. soniv son no}eska. azer e za parewe. terajte si majtap so mene .

Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. . Da go vidime cirkusov do kraj. sega treba da se izdr`i. qupomora ne fo Frans. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. (Izleguvaat Kajus. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. Gospo|a Rabu{ Odli~no. gospoda. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. gospodine Plitkavoda. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. Plitkavoda Taka e. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. Rabu{ Odime po nego. vaka ne fo Frans. Plitkavoda Fino. gospodine Plitkavoda. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. (Vleguvaat Plitkavoda. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka.

Od srce ve molam. vo kov~e`ite. }e lovime ptici. gospodine Rabu{. Ve molam povelete. Plitkavoda Moja gre{ka. i mene. Ve molam prostete. Kajus Zimi boka. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . More ne! Vo ~el Vind`or. Prostete mi. dolapite. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. gospodine Plitkavoda. pro{etajte se malku na vozduh. gospodine Rabu{. moja maka te{ka. gledam taa cesna zena. Plitkavoda Ve molam povelete. (Na Plitkavoda. Imam stra{no sokle za letawe. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. gospodo. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. ve molam. Plitkavoda Vi vetiv gozba.Ajde `eno. povelete gospo|o Rabu{. Potoa. na{iot go{tilni~ar. go{podine. Biva taka? Nikako. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. zimi boka. Evans Ot {ega ve molam. Kajus A jas tretiot. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. pak }e imaa lakrdii. . da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. vo odaite. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. Ama vi tvrdam. (Na strana Nemtur) . Evans Togas ja{ {um vtoriot. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka.

sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. . dru`bite bludni. mnogu bedna od rasipni{tvo. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. toga{ . rode! Mom~e. Ana [upelko Gospodine mil. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. Ana. imam ne{to da vi ka`am. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. -Ve molam vuj~e. O. Tuka sum na ~isto. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. nego prvin gospodine. prosej}i te. Ana Neka prekinat so razgovorot. Napred. e. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. no. gospojce Ana. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. Samo po malku mi e fufka. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. A ako poniznata molba ne pomogne. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam.}e storime vaka . [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. gazda Su{ko saka so vas da zboruva. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete.. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva.za veselbite stari. so negovi pari sakam da ja zakrpam. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. gospo|o Brzofatka. mila Ano.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. Veli deka sostojbata svoja. A mi prefrla i za drugo .

smirete se. Su{ko Zna~i. Su{ko Da. [upelko Toa i go pravam. Fenton Poleka. ostavete go. Su{ko Tokmu taka. Vi blagodaram za pomo{ta. Ana Gospodine [upelko. }erka mi e dadena na drug. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. Ana Gospodine Su{ko. Ako mi bila sre}a. -Sakaj go. Ako ne. Vi rekov. gospodine Rabu{. -Vas ve bara. gospojce. Spolaj mu na boga. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. arno. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. sam da me prosi. ]e ve ostavam. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. mojot rodnina ve saka. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. gospodine Su{ko. gospodine Su{ko. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. gospodine. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. ve molam. to~no. {to u{te se matkate kaj nas. gospojce Ana. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. zdravje bo`e. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. }erko Ana. Rabu{ Gospojce Ana. rode. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. ponastrana od }erka mi. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. Povelete sega . ne mi potrebalo da go sostavam.

Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. Taa mora doma. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. Bidete na moja strana. Ana Maj~ice mila. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. taka verojatno i }e bide. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in.” & rekov. Do toga{. ili gazda Su{ko. Tatko & }e se luti. Jas ka`av {to ka`av. Sredete se. Zbogum dobra gospo|o. ili navistina gazda Fenton.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. ne davaj me za onoj {utrak. poaren ma` za tebe baram. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. gospodinot doktor. a vetenoto go ispolnuvam . Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. ]e storam {to mo`am za site trojca. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. gospodine Fenton. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. Zbogum Ana.” Ete. kako }e ka`e taa. oti taka vetiv. ba{ taka rabotam. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. zbogum. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. i pokraj tradicijata. (& dava pari) Eve za trudot. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. Fenton Blagodaram. poveli sinko Su{ko vnatre. Fenton. gospodine.

prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. . Dnoto da e vo pekolot. sigurno }e go dopram. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. neka mi go izvadat mozokot. Gi postroi i gi zdrvi. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. so pr`eno lep~e vnatre. Falstaf Donesi mi bokal vino. gospodine. Falstaf ^ekaj. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. gre{no ja razbrale. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. gospodine? Falstaf Bez.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. gospodine. Nam}or So jajca. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. mevot mi e poduen od plitka voda. idiotite. bo`e pomo`i. Saka da zboruva so vas. oti vodata due. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. gospodine. e kriva. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. Donesi mi vino za lu|e. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. skraja da e. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. sirotata.

}e bidam iskren so vas. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. Falstaf Stori taka. celo. re~e deka ovde }e dojde. ]e ve obe{teti. tokmu zatoa sum dojden. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. gospodine Rezil. gospodine Rezil. vitezu Falstaf. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . Falstaf Dobro. Plitkavoda I kako vi ode{e. Izgoren sum po negovite pari. }e ja posetam. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. gospodine Rezil. ama ona du{kalo so rogovi. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. eve go doa|a. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba .a so nego cela surija negovi ~apkuni. nejziniot ma`. Moram brzo da & ka`am. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. Ma` & odi sabajlevo na lov. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. ami kako! Zdravo `ivo. Falstaf Gospodine Rezil. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. neka vidi koi mu se slabostite. veli{? Brzofatka Osum i devet. gospodine Rezil.ve}e se imavme gu{nato. Pome|u devet i deset. Plitkavoda Celo. gospodine. gospodine. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. re~eno deka se sakame. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. gospodine. vi tvrdam.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. Brzofatka ]e & ka`am. Ne. da ja vidite kako umira sega od maka. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. gospodine. baknato. Zna~i dojdovte. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni.

{to bidna ponatamu. piknat vo ko{nicata.samo zamislete. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. Zamislete samo . Taka. Taka. za va{e dobro. po nejzina zapoved.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. toj zamina so poterata. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. gospodine Rezil. gazot preku glava. I treto. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. }e vi ka`am. rogovi }e mu nabiete na Plit- . Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. {to me zatnaa. `enava na zlo. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. Ama slu{nete. gospodine.{to mo`am da izgoram ko vlakno. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. krajot go krasi deloto: }e ja imate.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. kako jaka prepe~enica so ~ep. gospodine Rezil. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. koga zovrev i po~nav da klokotam . Naedna{. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. Plitkovoda Sega e osum i pol. Taa povtorno mi zaka`a. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. gospodine Rezil. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. zna~i. Sredbata e pome|u osum i devet. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. a Gospodine Rezil. mrsni krpi{ta taka {to. za sre}a. gospodine Rezil. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. smrdlivi ~orapi{ta. ^udo e kako ne se zagu{iv. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. gospodine. zamisluvam. mu ja zadr`a rakata. Me krenaa na ramewa. Zbogum. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. Prvo.~vr~kav kako slanina . gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. ugursuzi ugursozani. bal~akot do vrv. Vtoro. ]e ja imate.zamislete samo . dvajca nejzini ajvani. nema da ja ostavam na rajat. Zamislete samo . Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. yivri{ta.~ovek graden kako mene. gospodine Rezil. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam.

toga{ }e bodam do ludilo. nema kako. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. gospodine. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. sekoe nevozmo`no mesto. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. razbudi se! Razbudi se. mir nema da imam. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. ]e go prebaram sekoe kat~e. gazda Plitkavodo. Doma mi e. (Izleguva) . ama od ona {to ne sakam da bidam.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. ]e go fatam `iv razvratnikov. pomo{nikot negov. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. Taka ti e koga si `enet. Ne mo`e nigde da bega. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno.

“Pulcher”. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. Vilijam? . {miri {e. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. Te molam. ne se srami. ili sekoj mig }e bide tamu.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Odgovori mu na u~itelot. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. Vilijam. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. ne rabotite denes? Evans Ne. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Evans Vilijam. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Evans Dojdi vamu. oti velat: Bog pomaga do tripati. . gore glavata. Gore glavata. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. . Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. Dojdi.O~e Hju.[to `na~i “lapis“. Denes kako ne{to da se praznuva. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Brzofatka Eve odam.

vokativ e morkovum. . hog.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. curva. A koj. haec. Vilijam. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. hag.A vokativ. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. Vilijame. Gaden rod! Zaboravi & ja. Vilijam. Dativniot pade`? Evans Da. `na~i “lapis”. Te molam `apameti dobro. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i.vocativo. `eno! . [ram da ti e. pa`i: genitivo: huius. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. zeno! Vilijam Dativus: curvum. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. hoc”. dete. O Evans @apomni. Vilijam? Vilijam ^akal. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. vi tvrdam. imenkata ako e kurva. Accusativo: hing. O . Evans Nominativo: hig. hang. Te molam. Evans Brzofatka Ne. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Evans Ne drapaj kol~i{ta. hog. Brzofatka Evans Ova king-kong. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. `eno. curvi.

Mnogu e {ilen vo pomneweto. Evans Quik. kva~i{ i kvo~i{. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. sin~e. quak. A {ega odi da {i poigra{. toga{ ga`ot }e ti `apameti. @bogum gospo|o Rabu{.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. (Izleguva Evans) Odime doma. quok. kurva. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. Ako `aborava{ da kvi~i{. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. gospodine. `nae. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. ajde. Gospo|a Rabu{ Zbogum. deteto. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. Ajde dobro. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. premnogu se . o~e Hju. Vilijame.

No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. i se kolne deka go iznele. Gotova sum: vitezot e ovde. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. sestro. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. so`albata va{a gi goltna site moi maki. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. Nema nikoj osven doma{nite. posledniot pat koga go baral ovde. Vleguva gospo|a Rabu{. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. vitezu sladok. sestro Plitkavodo. Samo {to ne stignal. gospo|o Plitkavoda. vo ko{nica. site mi se ~inat krotki. smireni i trpelivi. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. vrni. vitezu. Ene go onde so ma` mi. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. (Falstaf vleguva vo spalnata. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. `eno. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. pcue. naddavki i dol`nosti. niknete!”. Gospo|a Plitkavoda Navistina. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. (Na strana) Zboruvaj poglasno. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. . a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. sestro.

kolku nego e debela. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. Nema dolap. vsu{nost. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. ne mi teknuva. inaku bi mo`el da si stavi kapela. vitezu. kov~eg.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. Pile ne mo`e da preleta. . onaa debelata od Brentford. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. Samo `iva glava da izvle~am. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot.osven ako ne se prepravite. Gospo|a Plitkavoda Odete.Tr~ajte gore. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. ~ekmexe. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. bunar. pove}e ne se pikam v ko{nica. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. sladok vitezu. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. sanduk. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. a toj e mrtov ~ovek. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. odete. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. Dotoga{ natnete go fustanot. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. ve ~eka smrt. (Izleguva Falstaf) . Vo me|uvreme. Falstaf Du{i~ki dobri. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. ]e gi prebara po spisok. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. A {to pravite. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. smislete {to bilo. Doma nema kade da se skriete. vi tvrdam. Brzo. vitezu . da se zabradi so {amija i taka da se spasi. {al.

mora da ve . Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. Ve}e ne odi vaka. Xon Ne daj bo`e. Ti ka~i se gore. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. & zabrani da ni doa|a v ku}i. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. doktor Kajus. gospodine Plitkavoda. gazda Rabu{. no ako ispadne deka e vistina. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. zavereni~ko duvlo protiv mene. krenete ja pak ko{nicata na ramena.) Plitkavoda Da. banda.@eno. iako ne znam kako do{ikal. poarno da e polna olovo. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. Sega }e pukne |avolot. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. otec Evans i sudijata [upelko. razbojni~ka dru`ina. (Ja krevaat ko{nicata. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. Manuk v ko{nica! O. krevaj. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. Ako vi ka`e da ja spu{tite. Brzo. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . se {eguvame. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. . ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. Tvrdi deka e ve{tica. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci.sviwata pomijata ja jade. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. poslu{ajte go. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. Gospodarot e re~isi na vrata. gospodine Rabu{. vedna{ }e najdam i {amija za nego. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda.

skromnata sopruga. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. qubomorata zasnovana. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. Plitkavoda ]e mi izleze{. gadu! Go{podine Plitkavodo. Izvestuvaweto mi e to~no. ~oveku. ne e ovde toj {to go baram. Ova e qubomora. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. Plitkavoda Zna~i. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. ova ne }e e na arno. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. zo{to? I jas istoto go velam. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. ova ne e na arno. Plitkavoda Samo taka. [upelko @imi zakonot. `imi gospod. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{.74 vrzeme. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Samo se rezilite. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. ~esnata `ena. gospodine Plitkavoda. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. besramnice. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. gospo|o. gospodine. . velam! Rabu{ Zo{to. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. prodol`i si. gospodine Plitkavoda. ako se somnevate vo mojata ~esnost.

Poleka. taka? Nie sme ednostavni lu|e. kurve{tija. (Izleguvaat ma`ite) . krasto krastava. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. Plitkavoda Ve{terka. nemoj! Lu|e. zemete me na ududu za navek. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. priseni kako ovaa. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. gangsterko. slezi ve{terko. Ako sum xavkal a nemalo traga. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. orospijo. sleguvaj.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. gospodo? Ve molam. crni ma`u. Ma` mi doa|a vo spalnata. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. Plitkavoda ]e dojdete so mene. smrdlo smrdlosana! Nadvor. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. ve{terko. pretska`uvawa. Ako ne go najdam ona {to go baram. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. grdosijo. gospodo. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. Tetkata od Brentford. Ne {akam `eni {o dolga brada. nikade ne e osven vo va{iot mozok. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Zna~i taa prenesuva poraki. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej. ne prostuvajte mi za grevot. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. ku{a~ki. dojdete. nadvor! Eve ti za vra`binite. Taa raboti so baja~ki. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. raboti za nas nerazbirlivi. Nie ni{to ne znaeme.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. Plitkavoda Ama lu|e. dr`i se za raka. -Slezi. Odime. gospoda.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{. .

oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. . Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. @elezoto se kova duri e `e{ko. (Izleguvaat) @imi s#.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. ma{ki mu ja zede merata. jaden. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. debel vitez. toga{ nie sme tuka da pomagame. sekako. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. Doblesno delo napravi. a potoa kovawe. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. bi rekla. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. Gospo|a Plitkavoda [to mislite .mo`eme li.

Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. @enite na{i neka u{te edna{. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. Ima debelo da mi platat. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. gospo|a Rabu{. ko vo navredata {to be{e. Rabu{ Dobro. Neka padne v zamka. debelo. ]e gi viknam kaj vas. `eno. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. ama ima da platat. Da. zaradi zabava op{ta. Da porazgovaram so gospodata. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Krajni~av si vo pokornosta. dobro. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. . gazda Plitkavoda. nikoga{ nema da dojde. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. Cela nedela im ~uvam sobi. dosta. drugi gosti sum vra}al. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. Otsega pravi {to saka{. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. gospodine.

Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. A gi vidime. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. na{ite pretci. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. kako babari i samovili }e gi oble~eme. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. prepraven kako Hern. }erka mi. soblaznenieto }e svr{i. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. Eve kako }e bide. No. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. Dobro. Ana Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. No koga }e go namamite tamu. da projdat kraj dabot Hernov. da re~eme toj sigurno }e dojde. pa drvjeto se su{i. ubiena e pohotata vo nego. vo gluvo doba. vo zeleno i belo. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. vo gluvo doba. . so ogromni rogovi na glava. Rabu{ Znaeme.taman Falstaf taa i jas se sre}avame. Za vomjazite jas }e platam. i ~egrtala v race. Odedna{. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. go kornat i so fitlite go gorat. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. Rabu{ Odli~no. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. stokata ja fa}a bolest. taka prepraven. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. Rabu{ Istoto go mislam i jas. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. dobro. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. site se pojavuvame. od kravite molzat krv.

neka se simne. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. ti velam. delijo. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. iako bogat. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . Onoj Su{ko. ]e viknam. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. Falstaf (Od vnatre) [to ima. N# ~eka {mea. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. Evans Na rabota na trud. Kuso. ka`i. Plitkavoda i Evans). Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. be akmak? Po koe. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. ku}ata. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. gukni. gospodine. Neka se simne. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. kratko. zamokot. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. krevet~eto. ]e ti zboruva kako Antropofag. site ne{to matat. a i na dvorot mo}ni vrski ima. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. Tap-tap. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. Ova e ~esna ku}a. Naivko Edna starica. delijo. Vsu{nost.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. postelata. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. da vi ka`am. Sigurno }e dojde. igra. Doktorot e poln pari. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. prav e moron. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. Odi tropni i vikni. Meanxijata Onde mu e spalnata. tvojot Efe`anin. . debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. Nemu }e mu ja dadam. sakam da zboruvam so nea. brzo. edna debela `ena. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. ]e bidam sloboden.Vitezu. Tropni. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. Meanxijata Opaa. (Na Rabu{. Plitkavoda Ne. ]e razberam {to }e pravi. vleze vo negovata soba. jas te vikam. (Izleguvaat Plitkavoda. Gospode. gospodine. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i.

i me prati kaj nea da mi ka`e. gospodine. koj{to mu go maznal sinxir~eto. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. ama si zamina. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. }e ja ima taa sre}a. {upoglavecu. Naivko Ama. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. vitezu. ve{t. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. dali nekojsi Nemtur. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. gospodine Nedore~enko. ili ti se plaka majkata. ve molam. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. gospodine? Veli. gospodine. Naivko Za {to. gospodine. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Naivko Ne smeam da gi krijam. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. mrsulko. gospodine. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. Meanxijo. Naivko I {to veli staricata.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. Prostete vitezu. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. . gospodine. Falstaf ]e ja ima. gospodine.

i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. Evans Otvorete dobro o~i. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. ova vi go velam dobronamerno. pari. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. ama zimi skalpelot. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. (Na Nam}or) Mrdni. Eh. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. gospodine doktore. bagabonto. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. Propadnav. Nam}or So aramiite. kako tri doktorfaustovci. ga`da. gospodine. Meanxijata Eve sum. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. aramiluk. zbunet i vo nedoumica. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. gadu. ubavo }e se pokaev. Germancite se ~esni lu|e. barem glasot podolgo da me dr`e{e. {# im pqa~ko{ale: kowi. Kajus Ne snam sto e.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. so maloto prste nema da mrdnam. vitezu. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. masta }e mi ja izvadat. Vie {te umni. Oti {tom go zaminavme Iton. Mejdenhed i Kolbruk. od kade pak sega ti? . vo nekoe bata~i{te. gadu. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. apa{u. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. (Vleguva Brzofatka) Opaa. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. Vi tvrdam. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. ima{e moj Meanxijo. Orevuar. kapka po kapka. Ne veli deka pobegnale. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. Propadnav. gospodine. Ofa kazuvam topronamerno. tr~aj po niv. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. @bogum.

Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba.82 Brzofatka Od dvete stranki. Taa soglasnost dade. slu{aj. Fenton Sepak. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. [egata vaka glavno }e se odviva. vedna{ da ja ven~a. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. na moja radost. Taka i na obete ni{to nema da im fali. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. a majkata na |avolot drugata. kako xentlemen. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. ]e krenam race od s#. osobeno ne za ednata od niv. Meanxijata ]e ve soslu{am. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. (Izleguvaat) . taa dobra du{a. pa zatoa vi trgna vaka tersene. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. ami mene {to me ispotepaa {areno. Brzofatka Gospodine. Gulap~iwa li~ni. kolkava maka trebalo za da gi spari{. Gospo|a Plitkavoda. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. Pomogni mi vo zortov. a jas. se razbira. Falstaf Vidi ja. slu{ni me. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. So ovaa maj~ina spletka. sama na sebe da si nao|a izbranik. Te{ko mi e. koja. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. No}eska kaj dabot hernov. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. vo site boi na bo`ilakot. \avol da ja zeme ednata stranka. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. me|u dvanaeset i eden.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. po tatkova zapoved. gospodine Fenton. gospodine. Meanxijo. ako drugata ostane tajna. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . Eve i pismo koe ne{to ka`uva. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. Arno ama. gospodine? Ne znaete. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. da porazgovarame vo va{ata soba. ne velete mi ni{to.

Odam kaj popot. Meanxijo.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Meanxijo. za da pojde za mene. Zna~i sega vakva e rabotata. treba za raka da ja {tipne. Fenton Do`ivoten. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego.oti site mora da nosat vomjazi i maski. (Izleguvaat) . Majka & pak saka. Tatko & misli seta da bide vo belo. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. }e ja dobie{ vedna{. }e ti bidam dol`nik a nagradata. jasno. a sve{tenik nema da vi fali. koga Su{ko }e ja vidi. lefteren i ubav. a okolu glava lenti da & se viorat. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Moma vie donesete. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. i vo takvo ruvo.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. Meanxijata Kogo misli da go izla`e. navidum poslu{na. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. doktorot polesno da ja prepoznae Ana.

preku nos mi e od pqampawa. Po mene. begav od u~ili{te i frlav fanta. nejziniot ma`. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. Pojdete so mene. I da vi ka`am. rekov i sekov. Pojdete so mene. gospodine Rezil. gospodine Rezil. Od vremeto koga tepav guski. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. Brzam. sre}a ili smrt. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . (Izleguvaat) . kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. gospodine. sirot starec. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. ve~erva }e stane s# jasno. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. Po mene. gospodine Rezil. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. s# }e vi ka`am. vakov kakov {to sum. gospodine Rezil. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. Nozete pod gaz i magla. begaj. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. Falstaf Begaj. kako sirota starica. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. Ova e tretpat. gospodine Rezil.za{to koga sum ma`. Odi si. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. rekov! Vremeto se ar~i. gospodine Rezil. gospodine Rezil. do v~era imav zaboraveno {to e }otek. a se vrativ od kaj nea. Gospodine Rezil. ^udni raboti se na povidok. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. Ili }e ja bide ili ne.

odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. Po mene. taka. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. gospodine. Orevuar. Ako se isposeri od strav. }erka mi e vo zeleno. i gotovo.Vlezete prvi vo parkot. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. Koga }e vi se uka`e prilika. Kajus Snam sto treba prafam. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. Ama ne e va`no. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. Sinko Su{ko. [upelko I taka e dobro. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. (Na Rabu{) Ot~uka deset. kade e trupata samovili. pak }e umri od sram. }e umri od sram. & vikam “kupa”. Su{ko Bez gajle. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. kako stvorena e za svetilki i duhovi. U{te malku. taa e vo belo. Nie dvete morame zaedno. fatete ja za raka. & prio|am. Poarno sega da me kara mene. so zatemneti svetilki. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. taa mi vika “~upa”. Gospo|a Rabu{ Zbogum. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. . odo{to cel `ivot srceto da & vene. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. Rabu{ No}ta e temna. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. raspoznati sme. ne zaboravaj ja }erka mi. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. a nego }e go poznaeme po rogovite. kade e onoj vel{ki |avol.

kon dabot! (Izleguvaat) . ajde. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. Hrabro. hrabro.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. Kon dabot. ve molam. Ajde. op-cap na kalap.

Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. O mo}na qubov. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene.pomisli na ova Jupiter. jas ovde }e se zasolnam.O Jupiter. neka udri grad od {e}er~iwa. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. . qubovta ti gi nabi rogovite. Vilijam Rabu{ i decata. maskirani kako i porano. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. Jupiter.) Brzofatka Samovili crni. maskirana kako Samovilskata kralica. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. za qubov na Leda. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. {to ostanuva za nas. neka zavrne sneg od ir~iwa. Jas sum vistinski duh. i lebed. mi nadopolnuva dvojno. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. beli. vo {umava. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. Brzofatka. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. elenu moj. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. srcule. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. neka nadojde bura od strasti. (Vleguvaat otec Evans. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. za sekoja po but. mi se ~ini. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. so sve}i. bli`i ~asot. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene.

po race. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. kepci. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. imiwata da gi ~ujam. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. zapejte pesna fateni na oro vo krug. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. \avol~eto Kepci. Seto znamewe. sekoj grb. Do kaj{to }e stapnete. prstite neka mu gi gori. donesete sre}a.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. rasipnik. \avol~e. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida.nikoj `iv ne smee da gi vidi. da zaspie cvrsto ko nevino dete. {tipi gi. daj & soni{ta najubavi da plete. na noga lesna. vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. ]e zami`am i }e se skrijam. samovilite prozivaj gi vedna{. livadarki. mrtov }e bidi{. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. bolka }e nema. A no}e. ko{mari da im se kotat. po ple}i. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. ko safir. Molknete. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. po noze. Brzofatka Ajde. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. navi. A zborne{. }e go igrame nie. Evans A sega. nadvor i vnatre. Odete.) . mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. dvorot Vindzorski. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. raka za raka. ako e ~ist. na oro fatete se vie. plamenot nema zijan da mu stori. ajde! . ajde! Posetete go. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. bel i rumen. vladarot na nea. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. edna{! [tur~e. na rabota ajde. dostojna na vladarot.

i sladostrastie go mori. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . ama i vol. \avol~eto i Samovilite. of. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. ne begajte. Falstaf stanuva i saka da bega. rasipan. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. (Za vreme na pesnata. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. gospodine Rezil. zatoa kowite mu se zemeni reim. navi. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. Falstaf e apa{. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. Evans. go napravija prividot stvarnost i . [egava ve}e nema smisla. pokraj glasot na razumot. gospodine Rezil. of! Brzofatka Rasipan. s# duri sve}ite. dosta. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. ama sepak ne~istata sovest. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. I. potsme{liva samovili pojte [tipete go. mese~inata ne zgasnat. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. Mislam deka dokusuren ste sega. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. ne n# poslu`i sre}ata. zvezdite. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. sram da vi e. {tipete go. gorete go. Eve mu gi rogovite. nenadejniot prepad na moite mo}i. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. apa{ so rogovi. gospodine. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. neka seti {to e kazna. Nikako da se stavime. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare.) (Vleguvaat gazda Rabu{. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. tuku samo za moj najdebel elen. Vitezu Xon. pa. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. Okolu nego. [tipete go slo`no. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. poveruvav deka se samovili. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. gospodine Rezil. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Dokazi ima kolku ti du{a saka. gazda Plitkavoda.

zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. {eir. debel mev mnogu mo{. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. ama ako. o~e Hju. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. Gospo|a Rabu{ Vitezu. obi~no vino. Pravete so mene {to sakate. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. Vo prednost ste. Iako dosta pretrgavte. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. Plitkavoda ]e ve odvedeme. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. lokawe. {pan{ko vino. gospodine. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. pa {amovilite nema da ve {tipat. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . vitezu. p{uewe. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. medovina. meani. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen.

zimi boka. iako be{e vo `enski ali{ta. vitezu. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. {to e? [to e. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{.ej. neka me obesat. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. nikoga{ ne bi spiel so nego. taa. Izlazan sum. }e mi poka`e{e toj mene. ili obratno. zimi boka. islazan sum! Se ozeniv so un garson. Rabu{ Sami ste vinovni. Momce! Ne Ana Rabus. momce. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. Gospo|a Rabu{ Xorx. a vamu `enskoto . }e mu poka`ev jas ubavo. un paysan. Rabu{ Zna~i. dosega e `ena na doktor Kajus. Rabu{ Gospode. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. Plitkavoda ^udno. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. Deti{te edno nedokvakano. zimi boka. ama e momce. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. Xorx.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. cel Vindzor krenam na noze. Razbrav za tvojata namera. Da se ven~av so nego. Zimi boka. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. }e im ka`am. zedovte pogre{en ~ovek. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. ako ne. Da ne be{e v crkva. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma.ma{ko. {to e. Su{ko I prijdov. nemoj da se luti{. Be{e vo belo.

Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. Fenton. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. mo{ne sramno. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. Majko moja. prosti. Vistinata slu{nete ja sega. Rabu{ Zna~i gospo|ice. ka`i mu. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. dete? Fenton Ja zbunivte. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. Lek tuka nema.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. tatko. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. `enata po”pisano” ti pa|a. amin. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. vitezu. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. . i vie vitezu. [to zna~i ova. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. povelete site kaj nas doma. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. Sakavte da ja ma`ite. Plitkavoda Amin. svr{eni damna. itrina ili nepo~it. povelete site. zemjata so pari. Vistinata e deka taa i jas.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

Xandar. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. vojvoda od Efes Egeon. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . bliznaci. igumanija vo Efes Adrijana. robovi na dvata Antifola Baltazar. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. zlatar Prv trgovec. nejzina sestra Metresa Temni~ar. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. u~itel Emilija. bliznaci. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. trgovec Anxelo. `ena na Egeon.LICA: Solin.

.

piesata Zabuni. tuku originalno delo koe. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. kako {to veli Kolrix. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. vo re`ija na Dimitrie Osmanli.1989 godina na scenata na MNT. na najdobar mo`en na~in. Emilija. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. za razlika od Plaut.03. a malku proza. taa. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. Deka e me|u prvite. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. No. nadrastuvaj}i go izvornikot. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. . Ovde. Spored bele`nikot Gesta. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina.

.

i na{iot i va{iot od Sirakuza. nekako. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. re{i sama kaj mene da dojde. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. @ena mi. Vojvodata Vojvodata Zna~i. I po kratko. Imotot tvoj. vo istata kr~ma. iako iscrpena od bremeto slatko. red po red. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. preku mera vredi sto dukati. sre}na majka stana na li~ni sina dva. Egeon Ne moli ve}e. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. trgovec od Sirakuza. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. Egeon Ute{no ba{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. gorda na porodot {tedar. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. Zatvorni~ar i drugi. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. Siraku`ane. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. no. trgovecu. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. Vo isto vreme.) Egeon Brzni Soline. od nea me trgna. po zakonot na{ osuden si na smrt. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . vrhovnite soveti re{ija. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. vezden me nagovara{e za vra}awe . zatoa. skrati mi go vekot. za makite moi smrtta bil lekot. Roden sum vo Sirakuza. vojvoda od Efes. do ~asot koga n# navasa zlo. I dojde naskoro `iva i zdrava. Egeon.

i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. so pogledite vo niv. Vojvodata Prodol`i. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata.Komedija na zabuni 101 doma. Pet dolgi leta vo Grcija minav. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. no baven im be{e brodot. I brzo potoa v beznade` bevme. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. no isto ime nose{e ko nego. doploviv do Efes. no delot nejzin. star~e. no pred da stignat . Najposle i drugiot stigna brod a posadata. pomnam. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. po malku radost i po malku taga. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. . ete. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. ne zapiraj tuka. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. koi ne znaeja od {to im e strav. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. ili taka ni se stori. prijatelski n# primi nas. postaroto gajle. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. tolku e dosta Soline. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. Egeon Postariot sin. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. vetrot pobrzo go ponese napred. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. noseni od strujata.o. od Epidamno drug. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. bidej}i znae{e koi sme. koj isto od brat mu be{e li{en. eden od Korint. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. so`alba te ~eka no ne i milost. Najposle. bidej}i pod pomal tovar plove{e. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. brodolomcite.

. da gi vidam trgovcite. No. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. moli. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. Ne. Ru~ek }e bide u{te malku. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. vo pet ako vi e po volja. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. zgradite. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. i ~esto koga maki. Egeon Bez nade`. ve molam. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. I bidej}i nema pari za otkup. ne smeat da go zgaznat. sigurno sega }e te za{titev no. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. dostoinstvoto moe. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. probaj kaj site poznati vo Efes. i ~ekaj me tamu. Zatvorni~aru. gospodine. sumata natokmi ja i `ivej. veruvaj mi. gospodine.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. Odi sega. vo sprotivno }e mora da umre{. gospodaru. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. koli. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. Prostete mi. me ~eka rabotata. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. A sega odam. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. eve gi parite {to vi gi ~uvav. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e.

) Eve go. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. pileto zagorelo. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. ne mi e do {ega ka`i. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. dosta gospodine. se kolnam. dosta so glupostite. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. mom~e. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. (Vleguva Dromio od Efes. Kalendarot na mojot `ivot. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. gospodine. taa e `e{ka. bez matkawe. gospodine gadu. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. Taka i jas. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. jadeweto ladno. a ladno e oti ne ste doma. Ne maftaj me. ~oveku. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. Antifol od Sirakuza Dosta. a gospodarkata edna po lice. se vra}a. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. Trovecot Dobar pomin.

teloto ti go bodat. Ako e taka.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. se pla{am. i mnogu drugi ro`bi na grevot. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. brzo zaminuvam. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. no. vaka ili onaka. zborlesti izmamnici. nema trpelivo da gi primite. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. zaedno nikako ne se iljada. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. la`govci prepraveni. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. Koga bi vi gi vratil.

Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. na ma`jacite svoi im se poslu{ni.) Adrijana Ni ma` mi go ima. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne. ribite. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Yverovite. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. Lu|eto. {to nema megi. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. iskonski mnogu nad niv. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. vo vozduh. a so ma`ite vremeto. Lu~ijana. . ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. toa odreduva koga da dojdat. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. pticite vozdu{ni. zatoa strpi se. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. ribite. So svojata sloboda gospodari ma`ot. od pticite.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. v more. . Smiri se i da jademe. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. sestra & .

Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. ne znam {to mu stana. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. “Nemam. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. ni `ena. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. “Zlatoto. gadu.” rekov. Koga go vikav doma na ru~ek. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam. Eve go slugata. “ni dom. “Zlatoto. Adrijana Ka`i. oti na krajot tamu i me ispotepa. gospodine. Adrijana Odi pak. mo`e i ma` ti ide.” re~e. ti tvrdam. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{. meki se tie janya {to ne gi jade. mi e gajle za nea…” Lu~ijana .” rekov “Zlatoto. “Vi se ladi jadeweto. gospodarkata. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam.” re~e. dovedi go doma. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. nemaj}i ma` da te jade. zboruva{e li so nego. pra{a za iljada dukati. {to ti gi dadov?” “Praseto. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. ni gospodarka. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete.” rekov.” re~e.” re~e.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. “Ru~ek e vreme. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade.” rekov. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. te molam. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e.” re~e toj. “Gospodarkata. “]e dojdete?” rekov. `imi u{ive crveni. Taka i ti.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. Dromio od Efes Gospo|o. “Kaj se iljadata dukati. “Zlatoto.

robe. ama ti e liceto gnevno. |erdan toj mi veti. Znam sega & se dodvoruva na druga. inaku zo{to ne bi bil tuka. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. se hrani nadvor. toj v `al ja svi. Znae{. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. prostaku. negovi se toa zaslugi. i zarem na nego da ne se seti. bez `al da me trati. ili po timba }e te aknam. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. sestro. No. toj e stopan na sostojbata moja. preku plot skoka. elen raspu{ten. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. a jas doma goram po nasmevka blaga. Lu~ijana Uf. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. edinstveniot vinovnik samo e toj. no sepak. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. Ako ~arite mi ostanale bez boja. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. Adrijana Mnogu lomoti{. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. toj.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. . a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. Odi dovedi go gospodarot. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki.

`ivi gospod. Antifol od Sirakuza \ubre. odrekna deka zlatoto go primi. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. pak igraj si so mene. gospodine. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. gospodaru. gospodaru. pol~as nema. ovde. no {egava na strana. Gledam |avolot {egata ja odnel. [to zna~i taa? . Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. doa|a. gospodine. No. no eve go. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. no ve molam. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. znam samo deka sum tepan. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto.

gospodaru. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. s# vo svoe vreme. da ne jadete. gospodaru. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. kako dopolnenie. gospodaru. mom~e. mesoto u{te ne e kako mene. ve molam. gospodaru. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. mom~e. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. . }e ti dadam ni{to za ne{to. toga{. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. gospodaru.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. velat sekoe zo{to si ima i za{to. Ako stane takvo. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. gospodaru vi blagodaram. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. No. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. Antifol od Sirakuza Pa mom~e.

gospodaru. toga{. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. Toa i go storiv. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. Antifol od Sirakuza Ni sudski. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. no od drug ~ovek. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. No. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. Dromio od Sirakuza Toga{. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Dromio od Sirakuza Vidlivi. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. te molam. Antifol od Sirakuza No.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. Dromio od Sirakuza . a vtorata. sigurni. no i za toa ima pri~ina. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota.

Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. Adrijana Da. Oh. Znam deka mo`e{. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. ne te gledam. Antifol od Sirakuza La`e{. krvta mi se me{a so besramen razvrat. ma`u moj. i bi go skr{il baraj}i razvod. ne me poznava{. pa da vidam. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. nasmevkata za druga ja ~uva{. da. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. jas ne sum Adrijana. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. nekoj ni mafta. se murti{. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. . ne sum `ena ti. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. sakan moj. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. I od kade sega. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. za ~ista da ostanam a ti ~estit. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. od kade. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. mom~e. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. podlecu. sam od sebe. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. ne deli se ma`u moj od mene. Lu~ijana Bo`e. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. ni dopir mil za tvojata raka. prostete. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. ni zgolemena ni smalena. no zna~eweto. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. velam. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. ne go sfa}am. kolku si se izmenil. znaj. zete. Antifole. sam od sebe si se ottu|il ti? Da.

ligavec mi dremi{. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. neka go stavat ru~ekot. ne gazi me u{te i so svojot prezir. gu{i. inaku. Taka e magare sum. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. . eve. Dromio. gre{nik sum gospodi. zarem ne. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. isto ko i jas. du{ata mi te`i. glupavo sum tael. Lu~ijana More magare si stanal celo. taa me java a jas gledam belo. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. bo`e moj. gospodaru. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. ko trut. Dromio od Sirakuza Ne. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. }e ru~am so tebe gore. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. se fa}am za rakavot tvoj. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. jas. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. i slaba bidej}i. mov. i ako ne{to od mene te trga. osven. Mom~e. ti si dab a jas loza ma`u moj. |avol da te zeme. bog neka ni se smili. ova e ma|epsana zemja. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. }otek na mrtvo ni sledi. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. ili pirej prgav. Otkako zamina. Lu~ijana Dromio. duhovi. {to na son }e te pie. tuku i v misli i na lik. govorime so ve{tici. Dosta glumev budala. mesto da odgovori{. Odime gospodine na ru~ek. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. Dromio zastani na vrata. me kori mene. pol`av. ako nekoj pra{a za gospodarot. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. ko taa mene i jas nea bi ja znael. Ma`u. Dromio od Sirakuza To~no. troskot e toa. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae.

Umot neka ne te stega. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. vremeto si bega. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Antifol.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Lu~ijana Da ru~ame. . a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru.

zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. Baltazar. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. Brigita. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. Ka`i pijanico. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. mnogu da mi vredi no. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. Dromio od Efes. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. kretenu stoko bedna. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. ete ti pomin. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. ~isti se ne vredi{ ni za edna . gospodine.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Antifol od Efes Da. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba.) Mamlazu. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. Ha. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma.) Antifol od Efes Prosti za ova. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. Xeni. dobredojde kralsko sigurno vi sledi. Marijana. gojdo. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. jas si znam toa {to go znam. [to. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. (Od vnatre. zaklu~eno? Odi. kowu. Antifol od Efes No gospodine. Ko`ava da e pergament.

otvoraj ve}e edna{. se vikam Dromio. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. . dojdi utre! ^uvte {to treba. bravo Lucija. Taka ka`i mu.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. Trtore{ke. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. Aha. Nego ve}e ni{to ne go pere. udrete! Docna e. rekov. Lucija Lucija (Od vnatre. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. a {to imam od niv? Samo beda kutra. dobro go zezna. gospodine? Ako si Lucija. i rabotata i imeto mi gi ukral. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. probaj. Magla. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto.

Mrdni ~oveku. Nadvor pa nadvor. ~ivija. Komarecu.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. sakam edna{ vnatre. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. gospodaru. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. odrana lija. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. a ostanavme bez niedna.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. Antifol od Efes Donesi ne{to. vnatre kola~iwa topli. samo pragov da se mine. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. najdi druga da ja davi{. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Dromio od Efes ^ivija. Dromio od Efes Sega gospodaru. Dromio od Sirakuza (Od vnatre.) Samo probaj. vratata }e ja skr{am. Koga }e se bri~at komarcite. }e ve storam ‘r{um. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. Dromio od Sirakuza Vidi go. (Izleguva so Lucija. ko da mu fali {tica. ponudete im gozba izvonredna. ]e vlezam na sila. mora da & vrati{. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica.

uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. i pokraj gnevot. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. So sila ako vlezete sega. `estoka a ne`na.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. vo Bodlikavo prase. gospodine. Za eden ~as gospodine }e dojdam. I taka so {egava skapo }e projdam. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. ]e zaminam mirno. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. }e jademe kaj nea. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. te molam. }e bidam vesel. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. donesi go. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. Antifol od Efes Da. poslu{ajte me. ]e jademe ba{ tamu. belki tamu }e me primat. taka ku}ata se vika za inaet ba{. . (Na Anxelo) Odi. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. smernosta. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. |erdanot. {to veruvam e gotov. Brzni. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. Ubeden sum gospodine. Antifol od Efes Me ubedivte. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. donesi go. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. te molam. umna. sred bel den {to se veli. Zatoa.

tap i plitok otkrij mu go sega. Antifol Sestra na sestra ti. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. u~i go grevot vo svetec da se kali. od porokot pravi doblest {to vredi. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. ~arite. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. na umot moj temen. Zatoa zete. kon zborot va{ plitok. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. ne losti me sireno da se davam. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. Sestra mi ti e s#. draga.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. . gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. no po znaeweto. slatkore~iv.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. i gledaweto se isto. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. ne fali se javno. zborot lo{. Lu~ijana Zna~i sestra mi. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. pej.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. bidi fin. dlaboko e smerna. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. O. si ja dal gospod. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. vo moreto solzi na tvojata sestra. Lu~ijana Ne vikaj me draga. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. obodri ja. A `enata lekoverna. neveren iako. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. sonce {to zra~i{. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. dve zla pravi. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto.

Lu~ijana Navistina gospodine. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. {to me progonuva. Lu~ijana Toa e gospodine. ti si ti. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. Daj mi raka. i pripa|am na edna `ena. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. Vleguva Dromio od Sirakuza. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. Mnogu po~ituvano `ivotno. Dromio od Sirakuza Jas sum magare.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. (Zaminuva. ti si moeto mom~e. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. gospodine. ve}e nade`.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. onaa {to polaga pravo na mene. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. vo rajot yvezda. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. {to veli }e me ima. no jas te qubam za vek }e te zemam.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. na srcevo srce milo. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. pred da zboruva{. Antifol od Sirakuza . tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. ne sum pri sebe. Takvo za koe. bi polagale na va{iot kow. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. mora da se izvini{.

Toa go otkriv po mo~uri{tata. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. na nejziniot nos ukrasen so rubini. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. tolku e od kolkot do kolkot. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. manata e vnatre{na. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. na nea mo`am da najdam razni zemji. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. Antifol od Sirakuza A Amerika. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. Zo{to? Za{to se poti. gospodine.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. gospodine. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. ne ja vidov. Indija? Dromio od Sirakuza O. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. vooru`ena i buntovna. i u{te e trkalezna ko globus. To~no na dlankata od nejzinata raka. gospodine. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. na zadnikot. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. Antifol od Sirakuza . Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine.

a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. bemkata na vratot. da vrtam ra`ni celi. Eve go |erdanot. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. da prostite. a jas.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde.) Anxelo Gospodine Antifol. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. od du{a za `ena ja ne}am. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. . (Vleguva Anxelo so |erdanot. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. tolku nisko ne gledav. (Izleguva. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. tuku stopati. I da zavr{am. Holandija? Dromio od Sirakuza E. Antifol od Sirakuza Da. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. gospodine. me nare~e Dromio. taa {to ma` svoj me vika.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. znam. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. izraduvajte ja `ena vi. gospodine. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. zatoa moram da zaminam vedna{. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. Anxelo Znam. zbogum. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. ne dvapati. Za vas go pravev. I ~inam da nemav gradi tvrdi. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. taka se vikam. gospodine? Ne sum go pora~al. Odete doma. Antifol od Sirakuza Za mene. golemata bradavica na levata raka. Anxelo Ne edna{. (Izleguva). srce ~elik pes }e me store{e.

da begame od gradot. .122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan. ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod.

kupi ja`e i doma donesi mi go. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. vedna{ da mu isplatite.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. zatoa. (Zaminuva. Anxelo i Xandar. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. Anxelo [egata nastrana. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. sre}a eve go zlatarot. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. ne povelavte da dojdete. Gospodine. i ne bi ni sega no ete. gospodinot. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. odnesete go vie. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. Te molam. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. Antifol od Efes Ne. da pojdeme do domot negov kaj{to. Ve molam. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. a `ene mi. bidete dobar. dolgot }e ti go vratam. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. gospodine. doa|a. po priemot vedna{ }e vi plati. odnesete go |erdanot. No. no jas mnogu ne navaluvav. . mo`e }e zadocnam. a ti kupi ja`e. so blagodarnost.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. eve go.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. Sepak trkni.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

Barem ka`i. Mom~e. Site ste so lunki. odvrzan ~ovek. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. Metresata To~no. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. [to e. ka`i {to saka{. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. Vie dobro me poznavate. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. Egeon Gospodaru. spolaj mu.) Egeon Najsvetol vojvodo. gospodine. nema{e vaka prisebno da zboruva. gospodaru. molam za zbor. ~udno: viknete ja igumenijata. Da e lud. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. gospodaru. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. gospodine. . Antifol od Efes Taka e. Vojvodata Egeon Ba{. i prstenot toga{ mi go zede. A ti Dromio? O. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Dromio od Efes Po vas gospodine. sosem poludeni. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. mu bev samo vrzan pa` no toj. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. (Eden od stra`ata odi po igumenijata. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. prstenot e nejzin. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”.

142 Dromio od Efes Ne. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Siraku`anine. Dromio. gospodaru moj star. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. nevozmo`no e da gre{am. Ili mo`ebi sega. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Svedocive stari. naredi mu da si odi. Sepak. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. Antifol i Dromio od Sirakuza. Ve molam. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. (Doa|aat Emilija. ti tvrdam. toa mora da go pomni{. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. gospodine. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{.) Igumenijata .) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. (Site se sobiraat okolu niv. a kanalite na krvta smrznati se do negde. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. ne terajte me od ovde. navistina ne. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. Dromio.

me nare~e zet. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. gospodaru. . Taa i brodolomot go pomni. Antifol od Sirakuza Ne. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. nego.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. na toa jas velam ne. Vojvodata Zastanete na strana. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. [to stana potoa so niv. dali prvobitno dojden si od Korint. Od Sirakuza. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. Antifol. ako si taa. (Na Lu~ijana.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. Zboruvaj Egeon star. nejzinata sestra. A ovaa ubava blagorodni~ka. va{iot slaven ~i~ko. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. Dromio od Efes A so nego i jas. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. ~estita damo. gospodaru moj. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. ne znam koj e koj.

po mene ne. Vojvodo. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. ma`u moj. ne velam ne. Posle tolku dolga taga. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. (Si odat dvata Antifola. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. ne velam ne. I mnogu vi blagodaram za gozbata. Antifol od Efes A ti gospodine. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. Dromio od Efes Ne. mora da mi go dadete onoj dijamant. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. pregrni go brat ti. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Anxelo To~no gospodine. Toj mene mi se obra}a. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. sin~iwa moi.) . za ovoj |erdan me uapsi. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. no mislam ne ti gi donese toj. ne. raduvaj se so nego. Vojvodata Nepotrebno. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Dromio. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. gospodine. Antifol od Efes Eve. Gospodaru. Toj e sloboden. poveli sega vo opatijata. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. mojot pa`. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. a ti si bil jas. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. vie kalendari na ra|aweto nivno. zemete go. sinovi moi. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. Jas sum tvojot gospodar. Trieset i tri godini stradav za vas.144 Antifol od Sirakuza To~no.

. mesto tebe ubavo me nagosti. toa ne se znae. ti si postar. Na svet dojdovme ko brat i brat. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. taa zna~i. Dromio od Sirakuza Posle tebe. Dromio od Efes E. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. }e mi bide snaa a ne `ena. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

bogat gra|anin na Piza. gospodin od Piza. gospodin od Verona. bogat gra|anin od Padova Katerina. gospodin od Padova. li~en sluga na Lu~enco Biondelo.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. prosec na Bjanka Tranio. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. prosec na Katerina Grumio. pomalata }erka na Batista Gremio. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. opakata. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. li~en sluga na Petru~io Kertis. prosec na Bjanka Hortenzio. prosec na Bjanka Lu~enco. Lovci. postara }erka na Batista Petru~io. bogat. star gra|anin na Padova. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . sluga na Lu~enco Vin~enco.

.

Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. . Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. Napi{ana e. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. Tretata prikazna. gruba. od pristojna distanca. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. osobeno {to. polnokrvni likovi. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. plasti~ni. klu~na prikazna. vsu{nost. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. edna ne mnogu izvorna tema. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. najverojatno. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. po obi~ajot {to toga{ vladeel. Vtorata. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. Za `al. podzapletot vo tekstot. Komedijata se sostoi od tri dela. e vrzana so Bjanka. pome|u 1592 i 1594 godina. avtorot imal mo`nost. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. izmamen. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot.

.

Ne mrdam ni peda. (Zaspiva. Prviot lovxija Sekako. Da e tolku brz Am~o. Samo neka dojdat. legni si. pod nego }e mu bide ladno.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. Da ne e poln toplo pivo. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. za mene toj e podobar zagar. i~ ne mi e gajle. . podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. ti nareduvam. blada{? Aj kr{i glava tamu. bi go cenel kako cela duzina takvi. Zatoa muckos zatnios. Yirni malku vo istorijata.) (Zvuk od love~ki rogovi. kako e zaspan. }e viknam policija. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. gospodaru. gospodaru. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. go znam jas zakonot. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. gospodaru. Veruvajte mi. Utre sakam pak da odam na lov. ma{ko. Prviot lovxija Ama i Belko. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. Neka zdivne [arko. No dobro narani gi i gri`i se za site. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. mori. vardi gi zagarive dobro. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris.) Toga{ ne si so site. kutriot pes cel se peni.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. ku}o edna bez }eramidi.

a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen.) I koj e. (Vleguva slugata. trkni vidi koj trubi. (Izleguva slugata. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni.) Mom~e. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. drug bokal neka nosi. Gospodarot Od s# srce. Gospodarot Ko ubava me~ta. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. vi tvrdam. Zemete go i {egata neka bide svetska. gospodaru. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. ka`i! Slugata Glumci.) Dobredojdovte. v krevet da go odneseme sega. (Vleguvaat glumcite. so prstewe na prsti. odvraten ti e likot! Momci. Ovega ovde go pomnam. vo svilena ruba da go vovreme. . Ako ka`e ne{to. re~ete mu deka soni.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. taka }e odigrame. Gospodarot Neka vlezat. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. napravete go so usul. Zvuci na truba. (Go nosat Slaja. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. bidete na {trek i so dlaboka. pa neka go pra{a {to saka da nosi. gospodaru. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. momci. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. [to mislite. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. grozen. sinot najstar na selanecot go ima igrano. Glumcite Vi blagodarime. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Prviot lovxija Gospodaru. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. ko pusti sni{ta. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. Ova storete go.

ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. Ka`i mu. (Izleguvaat. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. nemojte da se smeete. najponizen vo likot. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. Obra}aj mu se so “madam”. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. mom~e. gospodaru. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. ti odi kaj mojot lakej Bartol. odli~no izigrana rolja. glasot.) . zatoa vi velam. odot na edna dama. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. ne sakam da zbesne. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. zavodlivo neka go bakne. vodi go kaj pijaniov v soba. najqubezen na usta. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. Odam da im dadam sovet. Prviot glumec Ne berete gajle. neka gi najadat i napijat dobro. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. oddavaj mu po~it. odnesi gi pravo v kujna. (Izleguva slugata. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak.) Mom~e. 1 Gospodarot Taka e. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. Gospodarot Odi. (Izleguva slugata so glumcite.

Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. po obrazovanie vla~ar. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. seti se na rodot. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. pobrzi od srna. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. Prviot sluga Saka{ vo potera. ~evli kolku i stapala – more ne. debelata kr~marka od Vinkot. Tretiot sluga Prviot sluga O. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. Da ne si za muzika? Slu{aj. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. dajte edna bira. nekoi so ali{ta. zaradi ova slugite vi se ta`ni. vleguva i Gospodarot. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. da. dali ne me znae. ~orapi kolku i noze. nekoi so bokal. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite.) Slaj Ebavi tikvarite. oti gi tera ludosta va{a ~udna. tloto }e go postelime so cve}a. gadni sni{ta. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. O lorde blagoroden.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. . Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. po ra|awe ala{verxija. nekoi so legen i drug pribor.

pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. stariot Xon Neps. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. gospodaru. Eden od slugite mu podava na . Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. @imi o~ive. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. govoram. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. i Kitereja cela skriena v rasje. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. lorde. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. Prviot sluga O. navistina jas sum lord. nekojsi Stiven Slaj. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. velevte deka ve isfrlile nadvor. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. Toga{. Gledam. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. i u{te edna krigla od onaa bira. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Slaj Da. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. grkot. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. slu{am.

Ostavete n# sami. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. na vesta deka ste ozdravele. ili ako ne saka{. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. Slaj Dobro.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. Taka se vika. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto.) Glasnikot Glumcite. }e slu{am. od s# se pretura ovde. . gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Vaka stojat rabotite.) Gospo|o. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. (Izleguvaat slugite. Gospo|o `eno. Ne e komendija To~no. Slaj Toa odli~no go znam. od ova }e nema{ zijan.) Slaj Fala ti. gospodaru. (Vleguva glasnik. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. barem do zajdisonce. sle~i se i legnuvaj v krevet. Lakejot Gospodaru blagoroden. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. zatoa prosti. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. Slaj [to e mnogu mnogu e. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. Neka igraat. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet.

mnogu poprijaten xumbuz.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. Dojdi gospo|o `eno. Slaj Kakov. . Slaj Pa da vidime. doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna.

naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. Sinot na Vin~enco. Vin~enco. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. molam. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. u~ete samo so volja.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. Samo. Tranio. Tranio Mi perdonato. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. toj li~en raj na velikata Italija. Piza. prosec na Bjanka. moj gospodaru velik. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Logika poka`ete so prijatelite va{i. pove}e ne zdodevajte. od lozata na Bentivoli.) Batista Gospoda. mi dava{ dobar sovet. dobar gospodaru. Lu~enco Fala ti. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. Ama ~ekaj malku. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi.^in PRVI Scena 1 (Trubi. So eden zbor. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. Zatoa. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. Gremio arlekinot. Horetenzio. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova.) Lu~enco Tranio. gopodaru. da ne bideme stoici i kladi. Tranio. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot. ve molam. Apsolutno se soglasuvam so vas. mo`e povorka za do~ek.

162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. Minerva govori niz nea. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. Bjanka Sestro. Tranio Ba{ taka. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. mila Bjanka. da go ispolnam ona {to go rekov . Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. gospoda. vlezi vnatre. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga.) (Izleguva Bjanka.Bjanka. No ako se ma`am. I ne bidi ta`na zaradi ova. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. Katerina Ve molam tatko. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. ajde. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Pregruba e za mene. Ajde. Tatko. Hortenzio. }e ~itam i ve`bam sosem sama. ne`na. . Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. gospodaru. (Vleguvaj Bjanka. ponizno ja prifa}am va{ata volja. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. Mol~i Tranio. instrumenti i poezija. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. Taka re{iv. Lu~enco Slu{aj Tranio. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Gremio Pa da stane popara.

bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. Se soglasuvam. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. }e go ispratam kaj tatko &. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. i ako na vreme ja nabasame. (Izleguva. Hortenzio. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. moj sovet e. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. Obajcata ne go ispekovme lebot. [to veli{. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka.) Gremio Pustinata fati. Gremio Ne znam. Koj poprv nemu nevestata. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Gremio Jas velam |avol. smeam. Ti Katerina. a. Gremio Da. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. Zbogum. Hortenzio Isto i jas. ne? [to. gospodine. Odime. No.) . Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak. siwor Gremio. vo pravo si. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. da najdeme ma` za nejzinata sestra. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari.) Katerina [to. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. Misli{. A sega zbogum. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. @enskata qubov e tolku mala. Hortenzio Jas velam ma`. i jas }e si odam. }e se o`eni so nea. Sepak. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie.. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. Gremio? Gremio Koja rabota. Hortenzio.

164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio.i ve}e s# smisliv. dodeka se {laev i gledav od strana. Lu~enco O da. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. za{to so prekor srceto ne se ~isti. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. ova ne e vreme za prekor. Tranio ^uv. Gospodaru. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. No ete. ova me te{i. za{to znam deka saka{. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. skromna moma. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. Tranio Opaa. . Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Na lice & vidov ubavina slatka. deka goram. Tranio. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. Lu~enco Ama surov tatko. Pomagaj Tranio. zna~i vreme e da go slezam na zemja. Ve molam razbudete se. Tranio Gospodaru. ~uv gospodaru . neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. Ako taa moma ja qubite. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. ka`ete mi. gospodaru. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. Tranio Gospodaru. kopneam. Prodol`i. Sovetuvaj me. skoncentrirajte se da ja dobiete. gospodaru. Lu~enco Isto i jas. Tranio. oti znam deka mo`e{.

Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. [tom dojde Biondelo. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. mesto mene. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. . nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. Tranio oti Lu~enco qubi. da u~i. Lu~enco Zna~i bidi ova. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. Tranio. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. Tranio Potrebno e. gospodaru. sega go imam vo celost. smisleno e. Gotovo. Toa e va{iot plan. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. Biondelo. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. kako {to treba. Mom~e. Tranio. tebe }e te slu`i. (Vleguva Biondelo. smiri se. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. kaj be{e do sega? Biondelo Da. Kamo i jas da stanev. Slu`i go ti nego. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. za da me spasi. Tvojot drugar Tranio. No mom~e. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta.) Eve go apa{ov. zaradi moeto begstvo. }e go dr`i{ domot. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. ti nareduvam. takva e va{ata volja. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. mojata pozicija. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. prijatelite da gi prima. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. Blaze si mu. Tranio sega Lu~enco e stanat. vedna{ presle~i se. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. gospodaru? Ni malku. Na kratko. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. da go dr`i domot. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot.

Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. {to sum jas. Grumio Da udram. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. za kratko zaminav od tebe. Sedat i gledaat. gospodine? Petru~io Gadu. udri mi ja ovaa porta. gospodine. mom~e. Ovde Grumio. dobro e. {totuku po~na. udri velam. velam. 5Dobro e. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. Slaj Genijalna rabota ti velam. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. Slaj Kimam.) Prviot sluga Gospodaru. kimam `imi sveta Ana.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Ba{ bi sakal da e svr{ena. gospodine. (Go tegne za u{i. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. za da vi udram edna. velam. da gi vidam prijatelite vo Padova. da stane{ eden od proscite. 6 Verono. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. Lu~enco Tranio.) Petru~io Na samo. vikaj me Tranio. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata.) . Grumio Da vi udram edna. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. gospodine? Zo{to. ova e sigurno negovata ku}a. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. da odime. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. udri mi edna ovde ma{ki.

A sega ka`ete mi. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. bapni me ovde. “Mom~e. izgoren. (Vleguva Hortenzio. udri mi ja ma{ki. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. iako. velam. . molto honorato signor mio Petruchio. Hortenzio Petru~io. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. gospodine. od srce se raduvam na ovaa sredba. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. veruvaj mi samo }e me pcue{. od merata nadvor. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. Stani. veren. Hortenzio Smirete se. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. gospodine. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. kopile edno apa{ko. vo aut? 7 Kamo sre}a. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. Gledajte. da go tepav u{te kako mal. Petru~io. tatko mi. toga{. n# najdovte sred kavga. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. mil prijatele. gospodine. ti davam sovet. bez zaobikoluvawe. du{a bi dal. vaka rabotite stojat: Antonio. Con tutto il cuore ben trovato. sega toj za Grumio. udri mi ovde.) Hortenzio [to e. bo`e. ili zatni se. Petru~io Kopile {vrknato. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. ]e ve smiram vedna{. veruvaj mi bogata e mnogu. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. Dobro dojdovte vo mojot dom. Na kratko. Grumio Ne. smeam li. va{iot star. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. siwor Hortenzio. bri{i. Grumio. jas zad Grumio stojam. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. Hortenzio dobar. neodamna umre.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. tvrdam. dobar sluga Grumio. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. stani. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{.

Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. da ti pomognam da dojde{ do `ena. gospodine. mora da dojdam so tebe. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. Vi velam. so najgolemiot akrep na svetot. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. gledate gospodine. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. odgledana navistina ko velmo{ka prava. bidej}i ve}e zagazivme dosta.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena .a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. Grumio Ve molam. pa i polo{a u{te. Edinstvena mana. koga bi go poznavala kako mene. duri ne ja vidam. stara ko Sibila. vi velam. me|u prijateli kakvi {to sme nie. Hortenzio ^ekaj Petru~io. Ne go znaete vie nego. Petru~io. najmalata }erka. Grumio Ete. za nego toa ne e ni{to. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. pu{tete go da odi duri e na svoite. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. i zatoa. Hortenzio Petru~io. Petru~io Mol~i Hortenzio. Ama koga edna{ toj }e po~ne. gospodine. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. Mo`am. mami~eto ima da & go raspla~e. a manata golema e mnogu. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. malku zborovi treba. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. gospodine. Vi velam. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. se podrazbira deka e i sre}no. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. . Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. Vi velam. v lice vi ka`a {to misli. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. ako samo malku mu se opira. Vi tvrdam. ubava i mlada. bogata mo{ne. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. Oko ne sklopuvam Hortenzio.

po u~enost i odnos dostoen na nea. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. mom~e. Ja pregledav listata knigi. gospodaru. gledaj. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. Nekoj doa|a. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. Hortenzio Grumio.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. osven ako i samiot ne ste u~en. pr~ nad pr~ovite. tolku si mo}na! Grumio O. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. [to }e & ~ita{? Mol~i. Petru~io. da se trgneme malku na strana. siwor Gremio. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. Grumio. Toa mi e sopernikot. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. glupost. glupost. ti velam. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. Hortenzio Dobro e. Pokraj. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. ti tvrdam. Grumio Ubav fraer. psst! Dobar den. dobro? Me sfa}a{. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. Gremio Dobar den. Grumio [to i da & ~itam. svrtete se. mnogu dobri. 8 Gremio Mnogu dobro. ej? Hortenzio Mol~i. . I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. ubavo da gi podvrze{. u~enost. Slu{aj. siwor Hortenzio.) Gospodaru. Gremio O u~enost. gospodine. na~itan vo poezija i drugi knigi. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita.

Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. slu{aj. Gospodinov ni dojde kako pora~an. Slu{ni me. sega ne e vreme da iska`uvame qubov.) Hortenzio.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. No ako ti stiska. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. za negovo i za na{e dobro. site do eden. fr~ewe na kowi. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. Grumio . ne gledam tuka pre~ka. Gremio I }e gi pokrieme. gospodo. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. Hortenzio. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. sin na stariot Antonio. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al. pod uslov da uspee. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. i toa prijatelski ~uj me. ako uslovite na{i mu se arni. bogatstvoto mi e `ivo. dobro e. razgneveno seto. opaka pr~la. Tatko mi e mrtov. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. pobudalen. kako besnee ko poten. Gremio Re~eno. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. Ako ova e s#. storeno. mislam. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to.

Na nego. ako bez zbor vedna{ fatete xade. gospodine. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. vrni. Tranio Gremio A od kade. Tranio. Biondelo. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. Biondelo. ajde. Od kaj {to mi dade. Brgu }e papsa. pravam nekoj zijan? Poleka. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. gospodine. vi se molam? Da ne mislite i na nea. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. samo malku. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. gospodine. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. gospodine. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Lu~enco Dobar po~etok. Hortenzio Gospodine. dobar den. gospodine.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. gospoda. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. Hortenzio . Gremio [to.

ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. prvata e za mene. Tranio Gospodine. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. ne gibajte ja nea. dozvolete ne{to da ve pra{am. predlogot e petka. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. ve molam. Petru~io. gospodine. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. velam jadi i pij na moja smetka. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. 9 . Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. Tranio Ako e s# taka. Petru~io Gospodine. Gremio Da. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. gospodine. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. prijateli. za toa bez gajle. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. dobro govorite i razbirate Gospodine. kako i site nas. no dve slu{am deka ima. slu{nete go ova. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Petru~io Gospodine. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. Hortenzio Gospodine.

Katerina La`e{ su{i{. I toa bez gluma. Katerina Ti si al~na. sestro. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. (Ja udira. sestro. zdolni{teto duri. Katerina Od site tvoi prosci. i seta ruba. . ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. sestro. Kutro devoj~e. sramota. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. taa vi e bogatstvoto. Odvrzi mi gi racete.) Batista [to. taa mora da se ma`i. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. (Izleguva Bjanka. Bjanka Veruvaj mi. te molam. begaj. }e ja stol~am. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. zarem mi branite? Aha. (Tr~a po Bjanka.) (Vleguva Batista. saka{ da `ivee{ vo rasko{.) Katerina [to. naredi {to saka{. sega gledam. Toa me vadi od pamet.) Bjanka Dobra sestro. zarem pred moi o~i? Bjanka. Da. Odi zemaj ja iglata. velam. Katerina Ako ova e majtap. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. Gremio e toj {to go saka{.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. zna~i s# drugo bilo majtap. ne rezili me mene ni sebe. pla~e. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. nejze ostavi ja na mira. trgni se. pravej}i od mene robinka i plenik. Zatoa.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i.

Petru~io. kom{ija Gremio. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. Katerina {to se vika. gospodine. dosta znae. Vi velam. dobar gospodine. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. Od kade ste. siwor Gremio. gospodine. (Izleguva. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. siguren sum. prekrasnite osobini i blagiot odnos. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Petru~io Ne sum. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. Dobrodojdeni ste zaradi nego.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. Prifatete go ili navreden }e bidam. siwor Gremio. gospodine. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. taa ednostavno ne e za vas. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. [to mislev rekov. Batista Dobredojden ste mi. kom{ija Batista. Gremio So seta po~it. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. ama kaj mene nema trte-mrte. Mnogu ste smeli. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. vo Mantova e roden. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. Se vika Licio. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. Jas sum velmo`a. Ve molam. od Verona. Batista Dobro go poznavam. Batista Dobro utro.) Gremio Dobro utro. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. gospodine. gospodo. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. pu{tete me samo. ve molam dozvolete ni i nam. . Vedna{ rabotam.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. Petru~io I vam. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. Gremio Pozavieno. Dobar den. a i toj zaradi vas. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete.

Batista Mnogu mo}en vo Piza. siwor Gremio. prifatete gi negovite uslugi. Batista Iljadapati fala.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. (Na Hortenzio. Ako gi prifatite. gospodine. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. edinstveniot naslednik na negoviot imot. gospodine. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. mi izgledate za stranec. mojata rabota ~ekawe ne trpi. dobar Kambio. Dobro go znaevte tatko mi.) Ama dobar gospodine. molam? Od Piza. Mnogu imam slu{ano za nego. Kom{ija. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. Lu~enco.) Mom~e. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. Se vika Kambio. sin sum na Vin~enco. (Na Lu~enco) a vie knigite. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. nema {to. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. Biondelo. nema {to. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. toga{ mnogu }e vredat. mom~e! (Vleguva sluga. siguren sum. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. Ej. . S# {to baram e. (Izleguvaat slugata. otkako mojot koren }e go doznaete. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. Ve molam. Zatoa ka`ete mi.) Lautata zemete ja. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. Site ste mi mili gosti. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. (Na Tranio. I u{te da gi slu{aat dobro. Hortenzio.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. polovina od seta zemja. a niz nego i mene. prifatliv dar. jas treba da se pravdam. Dobro mi dojdovte na gosti. Petru~io Siwor Batista. Dobro mi dojdovte. gospodine. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod.

nema {to. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. ve molam. Saka da u~i i blagodarna e na toa. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Ako po~ne da pcue. Pratete mi ja. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. Ako po~ne da se murti. petpare~ki svira~ me nare~e. Petru~io Toa e sitnica. Siwor Petru~io. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . zadrogaz i {to u{te ne. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Petru~io Vesela `enska.) ]e ja ~ekam ovde. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. da. dedo. Petru~io Da. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. Za{to vi velam. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. takva mi treba. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej.) Batista [to e prijatelu. toga{ veruvajte. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. (Izleguvaat site osven Petru~io.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava.

Kate. Kate. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. ubava promena bakni me. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. Ako e opaka. poprvo }e te vidi na . Ako odbie da se ven~a. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. Petru~io Dedo. jas nejze ja izbrav. Petru~io. velime. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. na samo. O. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. za Venecija odam. zbogum. Svedoci sme nie. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide.) Batista [to napravi. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. (Vleguvaat Batista. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. gospodo. Petru~io. Batista Ne znam {to da re~am. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. opaka e oti e mudra. O.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. No eve ja ide.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. so }erka mi? Petru~io Uspeav. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. vereni ste. `eno. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. siwor Petru~io. Spremaj gozba. gospodo. Gremio i Tranio Amin. pokani gosti. znam Katerina }e bide nevesta za merak. Petru~io Trpenie. Daj mi raka. Gospod da te blagoslovi. Zboruvaj Petru~io sega. Petru~io Dedo. pri}e. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. Vi velam. ]e dademe prsteni. Ako nie sme zadovolni. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. Gremio i Tranio. Ako mi re~e da fa}am magla. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. samo dajte raka. vo nedela sme ma` i `ena. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. nabli`uva nedela. dedo. zaminav za Venecija.

Sporot jas }e go re{am. Tranio Ti si belobrad. skapocenite ali{ta. zavesi od Venecija so vez od zlato. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. priznavam. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. seto e nejzino ako umram. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. kako {to znaete. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. Gremio A tvojata pr`i. bide samo moja. Gremio. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. Batista Mir da ima vo brakot. Skakulec eden. No sega. Po delata treba da se sudi. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. za pomalata }erka. ja }e }arite. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. Toa taa }e go ima. da ne ve zdoboli. takva dobivka sakam. gospodo. Malku sum podostaren. vozrasta e taa {to hrani. Gospodine. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. baldahinite i ruvo od najdobro platno. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. a sega mene slu{nete me. plus gemija edna . Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. qubovta tvoja smrznuva. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. ete. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. [to. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. gospodo. turski perni~iwa so biser opto~eni. draperiite site se original Tirski. Batista.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. ja po moriwa }e skapi. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. trgni se. Tranio Prvo. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv.

drugo nemam. mo`ni se i takvi ~uda. ako garancijata ja donesete. vi blagodaram na dvajcata. ako umrete pred tatko vi. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. }e me ima mene i s# moe. sosedu dobar. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. A sega odam. a jas mlad. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. inaku. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Ova & go davam. toga{ Gremio }e ja ima. Naumiv za gospodarot da storam dobro. [to. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. Mom~e nedodelkano. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. {to }e bide la`en Vin~enco. A toa e ~udno. gospodo. dva broda i dvanaeset novi galii. Gremio gubi.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej.) . Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. Zbogum. ako ne. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. Toj e star.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. prostete za ova. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. (Izleguva.) Sega ne ti se pla{am. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. pa taa e va{a. Neka tatko vi garancija & dade. Ako ti se dopa|am. (Izleguva Batista. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb.

Bjanka Prevedete. Hortenzio Gospo|ice. e mojot sluga Tranio . Hortenzio i Bjanka. Hic ibat.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. da sedneme. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. Lu~enco Vidi go ti nego. Hic steterat Priami regia celsa senis. si go na{timav. pimpirlio u~ena. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. hic est Sigeia tellus. .^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. gospo|ice: Hic ibat Simois.hic est. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . taa e patron na nebesnata harmonija. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. kako {to ve}e vi rekov .regia. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor.Sigeia tellus. odredeno vreme. Bjanka Gospodo. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi . ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. uvredite nema da gi trpam.Simois.Priami.Hic steterat. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. jas sum Lu~enco . Ama si drzok. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. sin na Vin~enco od Piza . za da go izmamime stariot degen. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. Za da nema pove}e kavga. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as.

Skala sum jas. Otsega. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. po pradedo nare~en taka. U~itelu dobar. ve molam. (Vleguva eden sluga. ne vi veruvam . Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa.regia. vnimavajte da ne n# slu{ne . Uf! Gornite `ici. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. temel na sekoja skladnost. Lu~enco Nemojte. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. Lu~enco Ne bidete picajzla. tvoj e redot. velam. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Sega Licio. Sol la eden klu~. no se somnevam sega. inaku. Lu~enco Fal{ira dolu. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. .Hic steterat Priami. za toj somne` bi se raspravala u{te. apa{ov ja {meka mojata qubov. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. vi se molam. @imi s#. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. ne ve poznavam . ne lutete se. dobro }e te vardam. ne nadevajte se premnogu celsa senis. Hortenzio Ako. ne o~ajuvajte.) Gospo|ice. daskali{te. Hortenzio Ama dobro. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. Hortenzio Gospo|ice.hic est Sigeia tellus. za{to navistina Ajant bil Ekid. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. sega mi e na{timan.

) Batista Bjanka Gospo|ice. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. znam deka mudrost vo sebe ima. sepak ~esnost od srce mu blika. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. u~iteli mili. trpenie Batista. (Izleguva. Svadbata e utre. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. Gremio. protiv mojata volja. iako e {egaxija. Lu~enco i drugi so slugite. No Bjanka. na eden lud silexija. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj.” Tranio Trpenie Katerino. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. }e si zeme druga. Zbogum. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. prebrz na prosidba. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Katerina. Tranio. gospo|ice. Moram da odam. Iako e grub.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. (Izleguvaat Bjanka i slugata. gozba bi spremil. nastran bandit. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro. Bjanka. da ja dadam rakata.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde.) . Moram na sila. (Izleguva.) Siwor Lu~enco. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. prijatelite bi gi viknal. baven na `enidba.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. bi go zaka`al denot svadben. Te vidov li na ruga Hortenzio.

uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. babuwosana. pripa|a od vrtoglavica. Negoviot lakej. ispri{tena. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. nafrlena so mozolki. opremen re~isi kako i negovata kobila. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. ednata so toka. raskapana i crvjosana. nepcata podueni i krvavi. kobili{teto is~a{eno . zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. gospodaru. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. na starata palarija mesto per~e. akrep. ne te obvinuvam za pla~ot. grbot klapnat. a go podvrzal edniot so crvena. nozete rahiti~ni. drugiot so sina krpa. (Vleguva Biondelo. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . skukulena. so ralo iskinati ~izmi.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. modra xiger od `oltica.u{te boluva od {ap i ligavka. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. remenot na{ien od {est par~iwa. a `enskiot kai{ od somot. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. . Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e.) Biondelo Gospodaru. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. Obi~no e skromno doteran. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. gospodine. Batista Ne. drugata so vrvca. gospodine. niz nozdrite & te~e slina. nosi star. `lezdite pote~eni.

znaete deka ova vi e denot svadben. Batista Pa toa e edno isto. velam kobilata mu doa|a so nego na grb.) Petru~io Eeej. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. gospodine. prvin bevme ta`ni. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. Ama gospodine. mislevme }e ve nema. toj ne doa|a. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. Tranio Ka`ete ni. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Biondelo Ne. Ne e va`no kako e oble~en. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. Petru~io Ne sum dobredojden. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. Utroto vrvi. Biondelo Ne gospodine. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni. . deka Petru~io doa|a.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. gospodine. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. Tranio Se raduvam {to doa|a. vreme e za v crkva.

(Vleguva Gremio. a podobro za mene. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar.) Siwor Gremio. da se promeni pred da odi v crkva. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. Batista Odam po nego. Vi velam. ne veruvam deka }e ve zeme.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. lo{otija gorda. (Izleguvaat Batista.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . Gremio. gulab. Batista Ama vakov. da vidam {to }e se slu~i. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. ako e mo`no. slugite. Odam vakov da ja vidam. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. koga popot . Tranio More }e me zeme i oro }e igra. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. gospodine Lu~enco.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. sotona lo{a. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. vragolica. Tranio A taa |avolica. a koga }e ja imam. zerzevuli{te. Gremio Toj e |avol. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. Gremio Ne! Taa e jagne. ]e go ubedime nekako. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco. Biondelo. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. nevin~e prema nego.

itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. no ne ostanuvam. Katerina Gospodo. prijateli. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. “Na zdrvaje!” se dere{e. Petru~io Ne e mo`no. Katerina. svika po vino.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. slatka. Bjanka. pobegnav od sram. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. “Sega krevajte gi. a po mene. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. . sega celata povorka ide. nazdravete i za mene. za goltka vino. |avol da ja nosi.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. doblesna `ena. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. Ne ~udete se. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam.” re~e toj. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. A koga ceremonijata najposle se svr{i. Petru~io Ne e mo`no. Katerina I jas te molam. makar do utre da me moli{. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. (Se slu{a muzika. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. Ru~ajte so dedo mi. za `al. Petru~io Epten mi e milo. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. vxa{en. ko{trava i retka livkala duri piel. Gremio I jas ve molam. vi blagodaram na trudot. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne.) (Vleguvaat Petru~io. za{to moram da odam. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. Batista. Koga go vidov toa.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. dolu na podot. Svatovi ~estiti.

Gremio ]e se lutam. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. mojata ku}a. Kato. pa da se i milioni. gospodine. moeto doma}instvo. a ludite ludo i se ma`at. mojot vol. Te{ko so tebe }e se `ivee. jas sum gazdata na ona {to e moe. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. Po~ituvajte ja nevestata. mojot ambar. Taa e mojot imot. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. pijte. Gospo|ice. Ne pla{i se. Gremio Da ne zaminea brzo. {to ~ekate koga vi veli Kate. moeto s#.) Batista Neka zaminat. mojata dvi`nina. ve}e gledam. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. spasuvaj ja gospodarkata. gospoda. opkoleni sme od kratci. mojata niva. moeto doma}instvo. nevesto slatka. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. Grumio. }e ostane oti jas taka sakam. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. veselete se. ne blabotete. ve}e ~adi. Ete. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. ni nikoga{ ako ne}am. napred na svadbeniot ru~ek. svatovi mili. Gostete se. Petru~io Odete. mojot kow. Vratata e otvorena. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. Petru~io O Kate. . deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. lumpuvajte. ne luti se te molam. vie mol~ete. ne murtete se. vadi go me~ot. ako me saka{. moeto magare. (Izleguvaat Petru~io. ba{ taa ovde. Petru~io Grumio. ne udirajte so noze. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. Lu~enco Katerina Gospoda. kowot! Grumio Spremen e. ako si ~ovek. smiri se. gledate. neka zamine ovaa mirna dvojka. }e umrev od smea. nema da te gibnat oti }e te branam. Luduvajte. gospodaru. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. ne kokorete se. Katerina i Grumio.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. po utroto se poznava denot. Ne.

Povelete gospodo. Lu~enco.) .188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. (Izleguvaat. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. ajde. Lu~enco. prijateli.

yverot. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. a tie idat po mene da se ogreat. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. ne? Rogovite ti se dve pedi. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. doa|a . a jas barem tolku sum visok. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. dobar Grumio. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. Studeno e vo svetot. Kertise. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. Kertis. Kertis! (Vleguva Kertis. Ej. a sega koga e pri raka. usnite }e mi se zalepat za zabi. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Kertis Begaj da te nema. Kertise. vo sekoja rabota osven vo tvojata. mene pa i tebe. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. srceto za rebra. oj. Ogan. Ako ne mi veruva{. batko Kertis. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. Kertis. mojata nova gospodarka. jas sum samo peda. ve}e go skroti mojot star gospodar. ogan. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. vo site ~uknati gospodari. ka`i mi kako e vo svetot? .) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. `enata. jazikot za nepca. zatoa pali koga ti velam.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. pred ovoj stud.zatoa lo`i.

dali gi poslavte masite. novostite. prvo. Kertis Gajle mi e za kowot. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. zatoa. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. a taa se najde pod kowot. peharite odnadvor. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. te molam. }e ~ue{e kako kowot & padna. novo. novo. odevme po edna opasna udolnica. Da ne me prekine{e. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. Kertis Na ti go.) Ajde ka`uvaj. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. rogozinata sprostrena. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. paja`inite is~isteni. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. Sega po~nuvam. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. dobar Grumio. ku}ata pospremena. Imprimis. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. kako toj ja ostavi so kowot na nea. Grumio Ognot e ve}e zapalen. kako toj pcue{e. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. Grumio Eve mi ti! (Go udira. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna.

a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. S# e kako pod konec. Josif. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Drugar Grumio. Ete se pozdravivme. drugar~iwa moi nakonteni. Grumio. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. Grumio Da. Filip. kajlo. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. kako kowite pobegnaa. dali e s# spremno. Valter. kako jas kukav. neka gi is~etkaat sinite palta. Filip Zdravo. Neka se is~e{laat kako lu|e. kako si go zagubiv kuskunot. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Dobro ve najdov. Grumio A ne sebesi da se poklonat.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. Grumio. Nikola. zdravo. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Nikola Da. kako & be{e uzdata ispokinata. Mo`ebi ve}e e vo . Grumio Nataniel Vikaj gi. vlakno da nema na niv. drugar~e. Kertis Baram samo da & se poklonat. stara kajlo. [e}era{ot i drugite. A sega.) Nataniel Dobre dojde doma. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. Kako mi si. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. Kertis Grumio Slu{ate. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. Josif O. Grumio.

a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. vnimanie. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. izmij se.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. Petru~io Mar{. drugite bea ispokinati. .) Katerina Poleka. eve se za do~ek. onde gospodaru.da mu se snevidi. Ralf i Gregor. Nikoj ne be{e spremen osven Adam. si bev i si ostanav tikvar.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. ti{ina! Go slu{am gospodarot. Zatoa nemojte . Gregor. hrana. Mora{ da go bakne{ Kato. gospodaru. Izvadete mi gi ~izmite.. Hrana. kreten! Ela Kate. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i. takvi se. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde.) Mrzi edni! O.. da se zapoznae{ dobro. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. idiot. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. te molam. Skot eden skotosan. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. gospodarot. dobro mi dojde. ne be{e gotov. velam. Petru~io Tikvar eden skoftaen. Ovde sme gospodaru.) Bidi vesela. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. drti. gadovi.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. hrana. Petru~io Ovde gospodaru. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. so prosja~ki faci. na drugata da pazi{! (Go udira. ovde. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. No kakvi se. (Izleguvaat slugite. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. vesela bidi. Filip? Site slugi. znam deka si gladna. slatka Kate. dobro mi dojde. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. ne saka{e gleda{.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. Kate. sedi. ve~erata ja sakam na masa. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate.

pokriva~ot na edna. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. Dojdi. nitu }e jade. sirotata. Da. grmi a taa. ma`u. Mesoto be{e dobro. (Izleguva. }e si ostane bez spawe. sno{ti ne spie{e. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. Kako so jadeweto. Brznete. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. `iti gospod. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. (Vleguva Kertis. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. (Izleguvaat. ama ti be{e nam}or. i~ nema da me ferma. Ne jade{e denes. Strpi se.) Bezxumni gojda. }e grmam. eve go ide. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. smiri se. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. kaj da gleda. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. i so vikawe budna }e ja dr`am. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. A taa.) Katerina Te molam. na krajot. apa{i{ta edni. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh.) Nataniel Petar. ]e go frlam perni~evo vamu. i za postelata mana bo`em }e najdam. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. Vaka so qubeznost `enata se kroti. Vleguva Petru~io. pcue. }e te odnesam vo bra~nata spalna. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. be{e izgoreno i suvo.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. (Izleguvaat slugite.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. ~a{i. ako zadremi }e vikam. Se vra}aat slugite. Poarno e obajcata da postime malku.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. pernicata tamu. ]e vi ka`am jas vam. nitu no}eska }e spie. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. (Izleguvaat. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti.) . brznete. Petru~io Ti velam Kato.e. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. ne znae koj pat da go fati. ~ar{afite na druga strana. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea.

~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. Hortenzio Hortenzio Brzo. ako se slo`ite vie. Licio.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. ova e mnogu ~udno. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Hortenzio Gospodine. za sigurno na zakletvata da si stojam.) Tranio Dali e mo`no. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. kako da se saka. A sega zbogum. Tranio Siwor Hortenzio. siwor Lu~enco. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco. (Izleguva. o. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e.) . Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. navistina brzo! [to velite sega. jas ne sum Licio. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo.

nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Profa. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. Tranio Dobar den. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. ve fativ na delo. (Vleguva Biondelo. mislam. Odete so Bjanka i ostavete me sam. ne znam to~no. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. gospodine. Tranio Da. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. Bjanka Toj taka veli. Tranio [to e toj. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. Bjanka Bog neka mu dade radost. gospodaru.) (Vleguva U~itelot. gospodine. gospo|ice. Dobro dojdovte. a potoa odam natamu. vo odot i izgledot kako prav tatko. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. trgovec ili u~itel dobar. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. no oble~en e svetski. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. Bjanka Tranio. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. nedela-dve.) Biondelo O. i toj }e ja skroti.) U~itelot Dobar den. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. . neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. qubov ne`na. gospodaru. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. Tranio.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. Biandelo? Da.

Toj mi e tatko.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. Tranio Od Mantova. . za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. gospodine. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. no sum ~ul za nego. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. trgovec so ogromno azno. polo{o e vaka. Biondelo (Na strana) Ama li~at. Tranio Toga{. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. ko pirustija so rasol. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. sakam da vi go ka`am. gospodine. Tranio Od Mantova. gospodine. ste bile vo Piza? U~itelot Da.196 Tranio Od kade ste. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. i u{te ova. gospodine? Zo{to. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. Piza e poznata po gra|ani so ugled. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. a vojvodata. (Izleguvaat. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. Ako ova vi e pomo{. patem. vakva usluga }e vi storam. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. gospodine. ~estopati sum bil vo Piza. prifatete ja. U~itelot U~itelot Ama za mene.

Kako ste. umiram od glad. tolku pove}e me kudi [to. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. a od nespawe mi se vrti v glava.) Grumio Katerina Ne. te molam. donesi go. samo da e zdrava. ama senfot najmnogu luti. ne. Grumio. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. ili edno. Grumio Zna~i senf bez {nicla. koja ne molela vo svojot `ivot.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. A jas. limje fati. Katerina Toga{ obete. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. velam. Petru~io nosi ~inija so jadewe. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. mila? . ostavi go senfot. kako saka{. ako ne. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. Toa jadewe najmnogu go sakam. da te nema. kopile edno gadno. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. gospo|o? Da. nitu pak sum morala ne{to da molam. ne smeam ni za `iva glava. So pcosti me dr`i budna. Mar{. iznemo{tena. ne. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. nikako. te molam donesi ja samo. Grumio A. so vikawe me hrani. na drugo mesto par~e leb }e najde.

nosi go ova. ima{ pravo. na platnena diwa. Katerina Ti blagodaram. Kate. }e vi pravam dru{tvo. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. Mi li~i na lubenica. dosta! Vie ste krivi. pred toa .198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. du{o slatka. topli papucaki. maklici. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. so {al~iwa. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. blagodarna treba da bide{. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. veselo gledaj. Ne sum ni bebule ni dete. slatka Kato. Petru~io Velam.uf! Prosta~ki i grdo. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. po moja volja. vidi kolku sum vreden. (Vleguva Kroja~ot. gospodine.) [to nosite. Hortenzio. gospodine. [to. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. Ne sakam pogolema. ne ti e po volja. Ajde gospo|a Kate. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. mila. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. Katerina Razvedri si go duhot. Ej. vo svileno ruvo i kapi. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. gospodine.ne. da vidime {to ni nosi{. [to. so narakvici. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. Siwor Petru~io. jadi brzo. nemoj. biseri i site caki. torta od srma. site otmeni `eni vakvi denes nosat.) Vlezi kroja~u.) Toa nema brgu da se slu~i. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. Petru~io (Na strana) Izedi s#. Katerina Te molam. i xabe sum se ma~el. mol~i{? Zna~i. du{o. korka od kola~. eve. so kilibar brazletni. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. Katerina Mislam. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. a za da ne pukne. Toa e mizerna kapa. prsteni zlatni. Hortenzio Hortenzio (Na strana. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. zdolni{ta mnogukatni. na igra~ka za mali deca. glupost. na oreova lu{pa. Za{to sega. . Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. Ovaa ba{ e vo moda. pavkal~iwa. Za ova.

recka onde. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. Mene ne mi treba. Mi li~i na sito za seewe pesok. Grumio So igla. ili nikoja druga. Kroja~ot A {to rekovte. Kroja~ot Se la`ete. gnido. par~e. pootmeno skroen. izbrazden ko burek so spana}. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. Petru~io [to. ne qubi me. ~ere~e. Kroja~ot Sum {iel. saka od tebe da napravi kukla. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. ar{in~e. ili nea. terzijo. polojn~e. Kako go vika{. la`e{ kon~e edno bedno.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. ~udovo.tri fartaq~e. pove{to. a ne nalog. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. navistina. dup~e tamu. Ne velam ne. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. poprikladno. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. Kroja~u. fustanot? Ah. ti najdobro znae{. davaj! (Izleguva Trgovecot. mislam. partal eden. i so konec. Petru~io [to. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. naprsto~e. dup~e vamu. gospodine. vre}o krpi? Da te nema. Velam go uni{ti nejziniot fustan. Grumio Mu dadov materijal. da. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. pal~e. Petru~io Vo pravo si. bolvo. a? Hortenzio (Na strana. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Recka ovde.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. Siot e istutkan. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. kapata ja sakam. gospodine pobaraj si kupec. .

Grumio. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. gospodaru. Grumio Gospodaru. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. Ti velam. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. Ti velam. Vistinata ja govoram. na kratko. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. a toa i }e ti go doka`am. Grumio Eve me vedna{ na megdan. la`e{! Kroja~ot Da. {irok fustan.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. So mnozina si inaetel. ovde e bele{kata za krojot. tuka le`i izmamata. Rekov fustan. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. Poleka. Kroja~ot “So {irok rakav. }e ti poka`ev jas ubavo. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. toj e za gospodarkata. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. nitu da mi se inati{. ama ne i da go isecka. Petru~io Pa gospodine. Da si na drugo mesto. toga{ nekoj }e ostane bez partali. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Zemi ja bele{kata.” Vo pravo ste gospodaru. ama nemoj so mene. . Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. ^ekaj. fustanot ne e za mene. Petru~io Daj mu go na majstorot. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis.

za{to teloto bogato umot go pravi. ~estito ruvo. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme.Ajde nosi go. gospodine. ne dobra Kate. Da vidam. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. A ti {to i da re~am. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako.. lu|e. vedna{ se sprotivstavuva{. Ne odam deneska. (Izleguvaat. i pozdravi go tvojot majstor. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. (Na Grumio. nikako. iako ali{tata siroma{ki. a dotamu odime pe{ki.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. da te nema. A ako ova sram go smeta{. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. Odi. namislam ili storam. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. (Izleguva Kroja~ot. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. na mene prefrli go.) Vikni po lu|eto. Hortenzio . Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O.) Petru~io A sega ajde Kato. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. velam. tuka e nekade okolu sedum ~asot. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. ]esiwata }e ni bidat polni. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. utre za fustanot }e ti platam. Odete. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. bidi vesela. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{. i ni zbor pove}e.) Te uveruvam. Zatoa. ednostavno ruvo.

soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. . za{to za vas samo dobro slu{am. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. Batista Gospodine. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego.) Tranio Ova e ku}ata. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. (Vleguva Biondelo. se razbira. po~esti se ne{to. Doa|a Batista. gospodine. Gospodine. ti velam. dobro bi bilo i toj za s# da znae. Tranio Vi blagodaram. Sitni~av nema da bidam siwor Batista.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. U~itelot Bez gajle.) Siwor Batista. U~itelot Poleka. Tranio Ne pla{ete se od nego. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. prostete {to }e govoram sega. re{iv da se `eni.Gospodine. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. Eve. sine. gospodine. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. Da vikam? U~itelot Da. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. Bidete sega kako treba.) No eve. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. slugata vi ide. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. .” Tranio Dobro. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. Biondelo Terajte rabota.

a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. oti znae{ yidovite imaat u{i. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Tamu prestojuva tatko mi.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. ne e lo{o. pa {to? Biondelo Pa ni{to. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. Kambio. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro.) (Vleguva slugata Petar. (Izleguva Lu~enco. Batista Ne e va`no.) Siwor Batista. Lu~enco. Tranio Kambio. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov.) Biondelo Molam boga navistina da stane. (Izleguva Biondelo. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. Lu~enco I? Odime. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. . Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Lu~enco Te molam objasni mi gi. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa.

nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. protivre~i. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. ako i taa saka. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. cum privilegio ad imprimendum solum. dogovorete si ja vie za sebe. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. koga sme ve}e do ovde. te molam. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. Petru~io Velam deka e mese~ina.) Petru~io @imi sinot na majka mi . `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. A sega zbogum. kolku jasno mese~inata sveti. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. Katerina.) Lu~enco Sakam. Hortenzio i Slugite. }e & bide milo. (Na slugite) Ajde. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. Taka mo`ete i vie. Biondelo. . Gospode bo`e. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. Nemam vreme. neka bide mese~ina. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. sonce. gospodine. (Izleguva. Katerina Napred.a toa sum jasova e mese~ina. ni{to drugo ne znae. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. mese~ina nema. Slu{aj. Lu~enco Pobrzo. gospodine.) Petru~io I tolku. Za toa vreme. sakam. (Izleguva.

Petru~io Dobro {to se sretnavme. ubava. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. No gledajte. A mese~inata se menuva po tvoja volja. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. [to ti e Kate. `imi gospod. Katerina Prostete. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl.) Dobro utro. Petru~io . Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. ovaa gospo|a ovde. Petru~io La`e{. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. pobednik si sega. Prostete & . svenat. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. Ova e blagoslovenoto sonce. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. teraj si go patot. da ne si luda? Ova e ma`. gospodine. Hortenzio Petru~io. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. bujna devstvenice. Ve molam. papsan. a ne devojka. a i zaradi starosta ~esna. ova e blagoslovenoto sonce.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. pregrni ja {to e tolku divna. gospo|o otmena. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec.) (Na Vin~enco. nekoj ni ide na sre{ta. progovori pravo. I sega po zakon. Petru~io Napred. slatka. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. star. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. br~kosan. Katerina Mlada. Kako }e go nare~e{ ti. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. Najdobro za sinot. Slatka Kate. sve`a. kade vaka? Ka`i. (Vleguva Vin~enco. So sestrata na `ena mi. dobar den u{te edna{. Petru~io Katerina Toga{. slatka Kate. krasno mome. doa|am od Piza i odam za Padova. Sega gledam deka ste ~estit starec. Se vikam Vin~enco. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. mo`am da te vikam mil tatko. kako {to ti veli{.

mirazot & e bogat. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. Vin~enco. rodot visok. Prvata {ega veruvam. Da se pregrneme. ova me ispolni so smelost.) . Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. malku nedoverliv te stori. tatko.) Hortenzio Pa Petru~io. Ne ~udi se i ne `ali. taka e kako {to veli. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. (Izleguva. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. od odli~na ku}a e taa. i site kvaliteti.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. (Izleguvaat site osven Hortenzio. }e ti se izraduva mnogu. ti tvrdam. ~inam. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to.

Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. so Slugite. ama so nego ne mo`e da se zboruva. Biondelo. (Vleguvaat Petru~io. .) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to.) Petru~io Ova e portata. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. Tropnete posilno. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Katerina. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. gospodine? Da ne matkame xabe. Grumio. zatoa odi. za{to sve{tenikot e spremen. Lu~enco i Bjanka. No mo`e }e im treba{ doma.) Biondelo Tiho i brzo. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. (Izleguvaat so Bjanka. Jas odam tamu. a vas ve ostavam ovde. gospodine od domot na Lu~enco. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. gospodine. gospodine? U~itelot Doma e gospodine.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. (^uka na vratata. ni za `iva glava. Lu~enco Letam. Me slu{ata. Petru~io Ete. vi rekov. (Izleguva. Gremio e ve}e tamu pred niv.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas.) Biondelo Ne. sin vi e omilen vo Padova. Vin~enco.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot.

barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. gospodine? ^ekajte. Tranio. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. degenu eden degenosan. Petru~io (Na Vin~enco. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. apa{i{te edno nizaedno. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. (Vleguva Biondelo. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. Vin~enco La`e{. Vin~enco? Biondelo [to. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. Vin~enco Zna~i taka. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. Batista. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere.) Biondelo Fatete go prevarantot. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. a? (Go udira Biondelo. ene go na penxere.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. koj si ti. gospodine. gospodine.) U~itelot Pomo{.) Petru~io Te molam Kate. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. (Izleguva.) [to e ova sega. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . (Vleguvaat U~itelot so slugite. gospodine. gospodine. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. U~itelot [to. gospodine? Ne. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime.

imotot na siwor Vin~enco. {to mislite. U~itelot Toga{ zakolnete se. banditu. Batista Mol~ete. Batista Gre{ka ste. O. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. Toj nema da odi v zatvor. pogri`ete se da izleze na sud. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. sinko. Vin~enco Lu~enco? O. vi nareduvam. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. vo imeto na ^ekaj malku. siwor Gremio. po ali{tata li~i{ na star. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. (Vleguva Xandar. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. gre{ka ste. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. da te nema. U~itelot Da te nema.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. crvena nametka i belosvetska {apka! O. sinko! Ka`i. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. gotov sum. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. somotski pantaloni. gospodine. Ve molam. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. . magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. Dedo Batista. Jas velam deka }e odi v zatvor.

da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. sosema }e ve zadovolime.) Biondelo Ka`ete mi. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. (Izleguva. prosti mu.) Ne pla{ete se Batista.) Prosti. S# Tranio {to stori. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. izmameni sme site. Vin~enco Ti si `iv. Gremio Ova ti e laga. moja zapoved be{e. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . laga so opa{ka.) Batista No slu{ajte vie. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. ene go onde. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. O. zatoa tatko. tatko mil. Tranio i U~itelot. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. sinko? (Brzo begaat Biondelo. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. I jas. tatko. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam. zaradi mene. (Izleguva. Lu~enco i Bjanka. propadnavme.) Bjanka Prosti. Odre~ete se od nego.

nekoj od nekogo ovde se pla{i. ova mi dava sila.) @imi s#. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Ubava moja Bjanka. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. Petru~io Se razbira Kate. Sednete. Tatko ti }e se smiri. Ne. ve molam. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema.) Gremio Izvisiv sosem. so istata qubeznost na tvojot tatko. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. no barem air od gozbata }e vidam. da jademe i da muabetime. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. Lu~enco. Hortenzio. . sedime. ama bakni me prvin. gostete se i dobro mi dojdovte doma. ne. jademe. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. i }e jademe. ne daj bo`e. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. Petru~io. (Izleguvaat. da sedime. Grumio. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. Katerina. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. U~itelot. Petru~io Petru~io Vo Padova. Biandelo. i ti Hortenzio so vdovicata mila. sram mi e da se baknuvam.) Katerina Ma`u. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Bjanka.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Grumio postavuvaat gozba. sakam da go vidime krajot. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. zete. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. Gremio. Ostani. Katerina [to. Baxanaku Petru~io. da odime i nie. svesko Katerino.) Lu~enco Najposle. ne bidi temen. }e te baknam. (Izleguva. Ne. Vin~enco. Tranio. Slugite. [to. Vdovicata.

Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat.[to sakavte. gospodine. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Batista Gremio. Kato! Gospo|o. Petru~io Katerina Navali. Petru~io Vrtoglav odgovor. Hortenzio. bi rekol deka odli~no se bodat. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. ve molam. nema {to. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. ve molam. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. mojata Kate }e ja kutne. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. Sega znaete {to sakav da ka`am. ama ne me razbravte. Baknete go za ova. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. Petru~io Dobar si ti matka~. .212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. Petru~io Petru~io Po {to saka{. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. Vdovicata Bistri ste. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti.

dobar Tranio. Batista Zete Petru~io. Tranio Ama gospodine. Pak vo zanes }e si spijam. Petru~io! Tranio te pogodi sega. Hortenzio Dobro. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Hortenzio . priznaj. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. {to lovevte za sebe. Dobro mi dojdovte. Petru~io Ne e taka. Petru~io Te{ko. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. ama ne me upla{i. gospodine. Batista O. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. bistra sporedba. samo malku me grebna. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Petru~io Dobra. no mirisa na ku~e. Lu~enco Toga{ na sto. Dobro mu go spu{ti. Hortenzio Priznaj. (Izleguvaat Bjanka. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni.) Petru~io Mi pobegna. va{ata srna v dupka ve pikna. Katerina i Vdovicata. Tranio Imate sre}a. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime.O. No velat. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. Va`i. nevesto.

kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba.) Petru~io Gluposti. Veli vie da odite tamu. neizdr`livo! Grumio. (Vleguva Biondelo. {to da ka`am drugo. Biondelo Odam. Eve jas.) [to? Hortenzio . Ne doa|a.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Bjanka }e dojde.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. I toa qubezen. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. (Vleguva Biondelo. Odi Biondelo. gospodine. Petru~io Se nadevam na podobar. Lu~enco Ne sakam da delam. polovina od oblogot primam. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. Batista Zete.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo. Velam. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. gospodine. (Izleguva Biondelo. Petru~io Od lo{o polo{o. Ne doa|a.) I? Biondelo Gospodaru. Petru~io Toga{ te{ko mene. Go molam boga. (Izleguva Grumio. ne doa|a! O kolku gnasno. Hortenzio Siguren sum. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. ka`i & na gospodarkata da dojde. Cel }e go dobijam. va{ata da ne vi prati polo{. nepodnoslivo. (Vleguva Katerina. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da.

eve ja doa|a Katerina. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. Katerina. toga{ ova e ~udo. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. i dovedi gi vedna{.) Lu~enco Ako postojat ~uda. Bjanka i Vdovicata. Petru~io Stori taka. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. nikoga{ ne bila vakva. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. ubava Bjanka. qubov i miren `ivot. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. (Katerina go poslu{uva. (Vleguvaat Katerina. (Izleguva Katerina. Ako odbijat. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. Katerina [to povela{. s# slatko i sre}no. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. Batista Neka sre}a te prati.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. Ili na kuso. Odi. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. Vdovicata Sigurno se {eguvate.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. gospodaru. Tvojata mudra poslu{nost. velam. ve~erva me ~ine{e sto kruni. {apkata navistina grdo ti stoi. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. ti velam. po~it i znaewe koj e {to vo domot. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. Ne sakame nekoj da ni popuva. i po~ni so nea. oti taa se smeni.

sepak najopakata ja skroti. tu! Razvedri go toa namurteno. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. tvoj vladetel. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. A koga e opaka. mala otplata za dolgot golem. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. nema. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. ama vam dvajca vi brojam do devet. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. kralot. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. gaden. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. podla odmetni~ka. Zatoa gordosta na strana. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. (Na Lu~enco. slabi i mazni. nemo}ni zmii. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. vladetelot. gnevno ~elo. pogledi topli. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. Trojcata se `enivme. od ubavinata li{en. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. 11 Petru~io Ete. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. odime v krevet. za vojna so inaet. da go rani{ gospodarot svoj. mrzovolna. ne e na mesto. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. zna~i. te odr`uva. od nea nema polza. onoj {to za tebe se gri`i. tvoja glava. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. Po~ni.216 Vdovicata E. poslu{nost. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. tvojot `ivot. Ma`ot e tvojot gospodar. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. . duhot mi be{e golem kako va{iot. so nea. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. ima. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka.) Hortenzio Mu vadam kapa.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. tvojot ~uvar. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. Petru~io E. Petru~io Ajde Kate. srceto isto taka. ova e `ena! Dojdi. ne~ist. kisela. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. Zo{to ni se telata meki.

Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti. .

majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata.(Bele{ki) Soto. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. {to e poverojatno. se pojavuva vo dramata na Fle~er. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. Za da ne go optovarime tekstot. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. .italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Spored Arden izdanieto. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. . Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. Enter aloft Sly. and two other. 12 Bjanka zna~i belo. with Slie asleepe in a chaire. a Hortenzio kako Licio. eden preku trieset i eden. na primer. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. 1 . najstariot sin na selanecot. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. No. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. . Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. koga e eden preku trieset i eden. . zna~i oti{ol preku dozvolenoto. zna~i 32 godini ili. .

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

u~itel Akmak. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. Mesto na slu~uvawe: Navara . pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. policiski slu`benik Torlak. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. sve{tenik Holofern. lordovi. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. lordovi. klovn Molec.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad.

[ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. mnogu dolg ~in. Ova se dol`i. Romeo i Julija. na primer. . ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. toga{. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. ili pak. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. na primer. pa i kako drama. se ~ini. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. “popravena i zgolemena”. Sepak. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. misterija. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril.” Ova pos- lednoto. posledniot. Poup. Istovremeno. mnogubrojnite postavuvawa na scena. na primer. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. so svoj poseben {arm. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i.

.

iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Dimen i Longavil. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Dimen e uspokoen: . Vie trojca. Biron. Longavil Jas re{iv. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. osvojuva~i hrabri. Zatoa. za{to vie ste takvi. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. Dimen Gospodaru sakan. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq.

No tuka ima i drugi propisi strogi. da buba{. prete`ok da se ~uva. a vo drugite denovi po samo eden obrok. Jalov zavet za mene. da ne se gleda{ so `ena. da posti{. ka`ete. od qubov. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. bogatstvo. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. Koja e celta na u~eweto. kralot od Navara. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. zna~i. Biron Ne kralu moj. Biron Toga{ e lesno. Na primer. slava. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. da ne spie{. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Longavil i Dimen. barem za ova. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. da ne bide{ so `ena. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. Kralot Zavet. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. {to se nadevam ne e propi[ano strogo.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. celo vreme.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. kralu moj. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. vi dadov zavet. . dozvolete. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se .^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. tri godini da u~am i `iveam ovde. Biron. ili. na primer. dadovte deka ne ste obvrzani na ova.

Dimen Ama nema smisla. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. Biron I da sum. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. Biron Barem ima rima. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. Taka i vie. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. ko na primer. slobodni ste ko {tuka! . Premnogu znaewe. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. ti se zatemnuva zrakot. Kralot Toga{ odete si Biron. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima.

se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. gospoda? Ova go zaboraviv sosem. . gospodaru. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini.inaku }e & bide otse~en jazikot. gospodaru dobar. Ovoj ~len. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. Biron Da ja vidime kaznata . Zatoa stavam potpis vrz site tezi . Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. Kralot [to velite. Dajte mi go listot. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. Vi velam. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Biron Biron A zo{to. bratko. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. moma sovr{ena. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. Biron Longavil Biron Ne.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. dobien a }arot sjojden. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad.

rezilot me ~ini mene odnesuva. Na dvorov. Torlak Gospodaru. vo najnovata svetska moda mnogu viden. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. vitez e na svojata moda. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Armado {to se vika. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. gospodine i da se smeeme umereno. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. mom~e. znaete. Pismovo }e vi ka`e pove}e. ~esto ide prefinet eden [panec. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. Biron Za toa bez gajle. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. zadovolstvo da mi pru`i. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. Naokolu vrie od rasipni{tvo. pojava nova. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. aram i za navek da e rezil.ve prepora~uva. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. . No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. Ova ~edo na me~tite. Longavil Ova e toj. no mene me {eknuva koga la`e. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. Akmak Gospodinot Arm-Arm . Ne znam kako vi se dopa|a vam. blagorodni du{i. su{i za ko moj bard. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado.

gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. . gospodin kakov {to sum. a na~inot. opkolen od samurno temna taga. ve molam. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. . Kralot Ba{ e taka. Torlak Slu~ajot e samo moj. Kralot Toga{ gospodine. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. Kralot (^ita). pticite . zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. malku e onakov.na~inot ti e na~elen. Kralot Ba{ e taka. raka na srce. gospodine. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. Veziru golem. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. a se odnesuva na @akeneta. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. Biron A {to sledi. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni.toa e postapka na ma` kon `ena. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. se predadov sebesi na pro{etka. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. gospodine. [to se odnesuva do postapkata.

So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. se vika Torlak. posmatra{. puli{. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. so. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. gospodaru. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. mislam. so edna `enska du{a ili. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . ti go prativ. ako nemate ni{to protiv. ~ovek po~ituvan. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. . poznat. Nego. Jas sum Antonio Akmak. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{.Torlak So edna `enska. po slugata na tvojata slatka milost. so edna `ena. jas. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{.o. mi se ~ini. tvoj Don Adriano de Armado. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. so . Akmak Po mene. No. Potoa malku za mestoto kaj{to. po koe. Zdru`en i bagabontiran. po svojata izve`bana dol`nost. Kralot Da. da ja seti pofalbata na kaznata. odev: toa se vika tvojot park. Sega malku za tloto po koe. gleda{. }e ja odvedam na soslu{uvawe.Torlak Zna~i jas. cenet i ugleden. Kralot Onoj glau~. najdobroto od najlo{oto. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. za podobro da me razbere{. i na najmal tvoj sladok mig. sakam da ka`am. jas? Kralot ka`am ona so. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. onoj zabegan degen.Torlak Koj. {to veli{ ti na ova. Antonio Akmak.

tago moja. . Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Kralot Pa objaveno e i so devojka. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. be{e devica. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. gospodaru. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. a dotoga{. (Izleguvaat Kralot. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. gospodaru. ama malku zapametiv. za{to stoe{e i devica. gospodaru. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. Nie pak.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. Mrdni. Kralot I taka tamu e re~eno. pogri`ete se da go kaznat. Torlak ]e se poslu`am odli~no. gospoda. mom~e. Me fatija so sluginka.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. Longavil i Diman. gospodine. gospodaru: bev faten so devojka. Torlak Jas ne bev faten so takva. gospodine. Vie Biron. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. Torlak Trpam zaradi vistinata. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme.

gospodaru? Armado Taman i na mesto. Armado Ne. gospodine. pr~u moj `ilav. . Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal.) Armado Mom~e. Tuku deka ima teknuvalo. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. more apa{. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. Armado Gluposti.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. mo{ne ste `ilavi. Tis. Molec Da ne mi udirate ~etki. se mo{ne nedokvakani. {to misli{. }e se slo`ite. }e se slo`i{. ili zborot mi e taman. Molec Ne. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. a zborot ne mi e na mesto. gospodaru? Jas sum taman. gospodine. deka }e bide poti{ten. Molec Malku taman. gospodaru. ne ste vo pravo. Zaslu`eno te falam. Molec Gre{ite. oti mal. a mladite godini. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Armado [to sakate da ka`ete.

Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. a ne stignavte ni tripati da trepnete. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. gospodine. rado. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. mom~e. mi se ~ini. so niv go valkam Kupidona. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. Molec Samo koga me vle~at za jazik. gospodine. sum.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Molec Ili. gospodine. ko zatvoreni~ka. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Armado Nevozmo`no. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. kako {to velat prostacite. tri. Ama bez takov {lif. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. gospodaru. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. toa i vrap~iwata go znaat. Ka`i. Armado Ba{ taka. gledate. Molec I doka`av deka ste nula. Daj mi nade`. Molec Zo{to. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. Armado Priznavam. Molec Ete. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. ne si ~ovek. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. Mrazam vozdi{ki. Armado Dobro go ka`a ova.

Armado Ka`i zo{to. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. ili od tri. jaden koga se pla{i koga se srami. Samsone stamenit! O. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. koga gre{i. mom~e. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Molec Sigurno. Armado Ka`i ja to~no bojata. a be{e zaquben. toj be{e ~ovek so te`ina. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. nose{e te`ina. vaka. a. kako amal.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. ili od dve. Mora da bila umna. gospodine. edna{ duri. Armado Eve. Armado O. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. A vo {to be{e zaquben Samson. Molec Kolku {to znam da ~itam. Armado Slu{aj. Molec Morsko-zelena. I jas sum zaquben. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. na vrat gi istegli gradskite porti. bila zelena vo umot. gospodaru. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. jaziku maj~in. gospodaru. gospodaru. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. ama gledaj da se odbrani. neka jazikot ti se pozlati. ili edna od ~etirite. mom~e. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. gospodaru. gospodine. redi. gospodine. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. Samson. da: a i najdobra e od site. da imaat te`ina. Mol~e? Molec Vo edna `ena. Opasna pesni~ka. {tom mi se pravi{ tolku u~en. ne }e doznae{.

Treba da pomaga ne{to. @akeneta Armado So takov surat? Pej. Zbogum. ti rekov! Armado Molec Te sakam. Mom~e. @akeneta Znam kade si.) Akmak Gospodine. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. Pej. mom~e. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. (Vleguvaat Akmak. Zdravje. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. Epten zaslu`uva. Torlak i @akeneta. ne smeete. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. tri dena vo nedelata mora da posti. te{ka sevda mi le`i na du{a. da go ostavate da gnete i da azdisuva. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. Armado Odi so zdravje. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. Armado Ama ste bister. @akeneta Zdravje da ima{. veli vojvodata. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. Armado . Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Strpete se da pominat pijanicive.

ama toj bil epten umen. }e ja prekr{am zakletvata. 1 Torlak Dobro. Molec Ne. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. Samo qubovta e lo{ duh. ne }e postam so prazen stomak. gospodine. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. I Samson bil vaka isku{uvan. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. pero pi{uvaj. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. Misli umu. Ako qubam. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. Poarno da ne otvoram usta. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. prestapniku. Zatoa odi{ v zatvor. Molec Trgnuvaj. Qubovta e |avol. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. da – toj qubi.) Armado Gadu.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. Torlak Se nadevam.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. ni{to. Armado ]e bide{ debelo kaznet. gospodaru. mo`am da postam a da nemam zatvor. mi trebaat sobrani dela! . Samo ona {to im e pred nosot. mrdni. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. zatoa i trpam. gospodine. gospodaru. zatvori go. (Izleguvaat Molec i Torlak. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to.

Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. i slave{e {tedro vo Normandija. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. so barawe te{ko za Akvitanija. madam. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. go izvr{uva do kraj. Bojet. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. iako mala. Princezata ko moliteli so temni lica. i va{ata e takva. na {to }e se nafati.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. Na mojata ubavina. so umot oster se~i. voljata na kralot. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. Neka pobrza. nesporedliviot Navara. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. so volja jas odam vakva. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. Bojet Gord na zada~ata. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. neli? Marija . znalec na umetnosta. pri}e dostojno za kralica. Vas ve pra}a.) Koi se zavetnicite. tolku ka`ete mu. (Izleguva Bojet. mi se ~ini. velelepen voin.

u{te pred da dojdam. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. tolku te~en i sladok mu e govorot. Longavil. Dimen. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. (Vleguvaat Kralot. Princezata ~ujat a pak mladite. velam. ubavina bi imal.) Princezata I {to veli. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. No eve ide kralot li~no. Katarina. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. Biron so pridru`ba. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo. re~isi sovr{en mlad ~ovek. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. Bojet. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. ako setilata ne me la`at po ime Biron. Rozalina. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh. Marija. Okoto priliki mu bara za duhot bister.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli.) .^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. ma|epsani se sosem. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. najmalku za zlo znae. blagorodna damo. Velmo`i i druga pridru`ba. (Vleguva Bojet. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Za `al samo malku slu{nav. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e.

Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. Kralot Sekako gospo|o. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. Ni za `iva glava. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. Kralot ]e bidete dobredojdena. Biron Slu{nete me. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa .da. tancuvavte. Vodete me tamu. gospo|o li~na. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. No prostete. gospo|o mila. madam. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Princezata Princezo li~na. prenaglito sum drska. vrzan sum so zavet. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Princezata Toga{ . Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. na mojot dvor. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. po moja volja. ako navistina mo`am. neznaeweto bi vi bilo mudro. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. }e bidam dobredojdena.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka.

poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Biron Sigurno. sme ja primile taa suma. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. se ~ini. Rozalina Amin. No da re~eme deka toj ili jas. No toj. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. daj gospode vas da ne ve vodam.. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. brgu }e setite zamor. za{to pred toa }e si odam. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. Princezo mila. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. Princezata Gospo|o. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. Biron Itri ste no jurite naglo.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. . Kralot sto iljadi u{te. takva namera nema. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. va{iot tatko. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. negoviot tatko. {to ne e to~no. Pa ako kralot. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl.

So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. princezo li~na. mo`e? . Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. (Izleguva kralot so pridru`bata. Vo me|uvreme. mi vrvi vremeto ko na kalem. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. ve molam. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. istite `elbi neka ve sjatat. Biron A da go bocnete so oko. Kralot Biron Kaj da bidete. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. (Biron se povlekuva. Tapo e – zatoa imam no`e. od vas }e go pozdravam srceto moe. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. ba{ bi sakala da go vidam.242 Kralot Sakam da gi vidam. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. Rozalina Pozdravete go. ne }e mo`ite. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta.) Biron Gospo|o. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. veli~estvo. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i.

Dimen Prekrasna dama. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. gospodine. gospodine. Biron . Samo edno ima. gospodine. (Izleguva Dimen. najverojatno.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. Jas }e begam. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. Bojet Dobredojde za vas. (Izleguva Longavil. gospodine taka mi dojde. Bojet O dobredojde. na svoja raka. gospodine. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. eden zbor. zbogum. Longavil Denski lesna mo`ebi. gospodine. Imeto & go baram milo. da & go bara{ sramno bi bilo. Ovoj posledniov e Biron. Zbogum sega. Longavil Ve molam. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. Bojet Mo`ebi i e. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. koja e onaa dama? Bojet Katerina. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. goaspodine. gospodine.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. Taa e navistina momi~e zlatno. ve molam. na knezot Alenson nasledni~ka sama. (Izleguva Biron.

setilata. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. Katerina Dve divi ovci. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. ~inam. koi. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. Princezata . Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. lu|e. Ako setilata ne me la`at. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. jazikot negov. ko ahat. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. Bojet Zna~i gi ~uvate. Bojet vo soni{ta dro~i. drugo e vreme: pomislete. a jas pasi{te. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. pa makar svetot fatil xenem. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. no. usnite ne gi razdavam. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. srceto. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. Katerina Objasnete! Bidete ovca.

Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel.) . Bojet Imate u{i. (Izleguvaat. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta. more devojki ludi? Marija Ne. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi.

so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. a poznati se (prepoznavate. da potskoknuvate pritoa na stapalata. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. sjajno! Odi. So gledawe. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. Armado Molec Pa. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. toa se ve{tini. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. Toa se majstorii. ama o. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. Gugaj. gospodaru. Molec I von pamet. ponekoga{ na nos. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. Armado Molec Sjajno. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. gospodaru moj svetski. izvadi go od zandana onoj kico{. Molec Gospodaru. Armado Na pamet i od pamet. zemi go klu~ov. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. Ama o. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. re~isi. fidanko moja mlada. gospodaru: site tri }e gi doka`am. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . }e mi treba za pismoto do mojata sakana. Molec Armado (Pee). mom~e. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. Konkolinel. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot.

da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. Da se nazna~i kow za pratenik na magare.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. . Treba da mi odnese edno pismo. ni slu~ajno. Ima da te ispalam do kico{ot. Armado Prebrzi ste. za{to pametta vi e daleku od nea. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. Armado Velam olovoto e tromo. Molec Molec Soodvetno. gospodaru. ili vo prevod gospodaru. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. nema {to. Molec Pali toga{ i da me nema. (Izleguva. No odam. Armado [to saka{ da ka`e{. Molec Nema{ mnogu za odewe. gospodaru.) Minime. od pamet i von pamet. vedna{. ne velete taka. ako po`iveam. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule.) Deka sum ~ovek. Na pamet ja sakate. Armado Site ovie tri raboti sum jas. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. a ovie na pamet.

dosta. ni patka. od vratata kima pa sega se parni. brzoumen. ni patki. Hrabrosta me napu{ta. od vratata kima pa sega se parni. ~etvorica gi ima. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. Lisicata. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. v lice da ti di{am. Povtorete u{te edna{. gospodaru! Torlakov epten ja utna. pa`u.) Molec ^udo. Molec ]e go dodadam klu~ot. Molec Dobar klu~. ka`i go ti klu~ot. nebo slatko.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. ni klu~. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. dobro. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. Torlak Ni zatki. Kako raspravava mi ja butna? . ti tera{ na smea. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. Armado Dobro. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. Kako na primer: lisicata. dobar pazar a guskata masna. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. ~etvorica gi ima. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. rajska smokva. od doblest li{en Dopu{ti mi. gospodaru. Armado Lisicata.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

da izbegne da go korat. od nego da ima{ `ena. O. se borat. u~ili{te na no}ta. taa e nad falbata. Dimen I oxa~arite. a jas ne sum Biron. ko abonos e crno tvoeto libe. pogled da & vidi. imitiraj}i ja nea. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. sve}i ne treba da gorat. ko no}en duh svetot go losti. e luna prekrasna. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. Pustinik istro{en. a falbite kusi. veli{? O bo`estveno drvo. Dimen Mrakot stanal svetlina. pa duri i krvta. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. gospodarkata nejzina. da li~at na nea. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. taa samo pratilka yvezda. Biron Kakva strast. Biron Ko abonos. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . sto godini vo gnidi. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. na krasnoto lice & ide. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. bla`enstvo prvo! O. da ne e taa. denot no} }e bide. neprirodna boja ima. Kralot Bo`e gospode. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. boja na duvlata. falbi se mali. O. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. pedeset bi smalil. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. Kralot Tvojata smee. o. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. vo crno se oboi. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. odvaj svetla. zatoa crvenoto.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot.

oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. ili ti. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. Dimen Taka. Biron O. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. samo da kidneme od dnoto. Dimen O. Ka`ete. ili ti. Birone dobar. rezil! koga }e vrvi. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . a vozdr`uvaweto bolesti nosi. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. a zavetot ne e skr{en. ili ti. Kralot Toga{ kavgata na strana. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. itro{tina. Longavil Potporka najdi. Lek najdi za grevot! Biron O. da znaeme ponatamu kako. dokaz najdi deka qubime zakonski.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. ujdurma stori. ili ti. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. knigite. {kolite. Podgotvete se zna~i. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. taka! da go razubavime malku zloto. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. oti kade bi na{le moj kralu. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. da u~ite i da ne se gledate so `eni. tamu e i toa. i tamu kaj{to sme. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. Mo`ete li v misli da bludite. vojni na qubovta. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. se zakolnavme da u~ime gospodo. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. prefina nogata bi & bila da go gazi. potrebno e i toa mnogu.

sozdava~i na sojot `enski. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. a koga qubovta }e progovori. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . Biron Kako prvo. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. ne bi bilo sjajno. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. {kolite {to upat davaat. vo ime na mudrosta. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. o. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. no qubovta. da ne se tie. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. {to sodr`at i go hranat svetot. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. no bez kitewa. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. toga{ prosto. i ni{to. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. obvrskata. tie se knigite. Longavil Na rabota toga{. zbor {to ma`ite na srce go nosat. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. soyidana vo umot. ne `ivee sama. ili vo ime na ma`ite. ve{tinite. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. tuku so dvi`eweto na site elementi.

igri. .So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. Kralot Odime. ludosti na satot qubovta se najavuva. postilaj}i & go so cve} e patot. Biron Allons. maski. oti so veselba. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. ne `nee `ito. allons! Koj korov see. Zatoa vremeto zgodno gospoda. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. ne smeeme da go propu{time. toga{ razmenava }e bide merodavna.

Holofern Bone? Bon. odot kralski. dosta e kolku {to e dovolno. gospodine? ^uknatost. golemo kur~alo e. izve{ta~en. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. (Go vadi bele`nikot.) Holofern dobro razbiram. pa gi dobile tro{kite.komsija mesto kom{ija. .mi udira na udrenost. pateti~en. ispeglan. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. (Vleguvaat Armado. se vika Don Adriano de Armado. mnogu e nadmen. bone intelligo. sisa mesto {i{a. jazikot melem. dug mesto na{eto dolg. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. zabeganost. od surovite uni{tuva~i na jazikot. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. sme{no. so eden zbor. fort bon. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. gospodine.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. gospodine.Fala mu na gospoda. prijatna a bez prostakluk. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. epten mirisa na stranec. bi rekol. hrabra a so skrupuli. najdolgiot zbor. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. Holofern Novi hominem tanquam te. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. Premnogu e. . okoto slavoqubivo. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. a op{toto odnesuvawe suetno. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. ne intelligis domine? Me razbira{. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. ekscentri~en. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . gledam i u`ivam. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. duhovita a bez izve{ta~enost. et gaudeo. govorot mu e strog. Molec i Torlak. nare~en e. Nataniel Laus Deo.

@imi solenite blanovi na meditelanot. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata.pamet od ~avka. Odi {etaj. Ne. Ne me terajte da doka`uvam. Br~kosan mozok. e u~en. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. ti denar-}ese od pamet. Glup vol rogonosec. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . {to }e izleze? Holofern Rogovi. Gi u~i decata na roglesta alfa vita.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. Ete kako u~i. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. pa na toa stavime rog. jajce . Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Eve ti. Armado (Na Holofern) Gospodine. g vo l i ispa|a vol.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Pa }e izleze bog plus rog. ser Nataniel i Akmak. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva.

Vie gi poducuvate mladite. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. sme kako gas i ga}i. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. rid. vkusen i soodveten. toa vi e ime. navistina ve uveruvam.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. mnogu vazni. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. toa e sto klalot saka pled . nepotreben voved. Armado Gospodine. pa so svojot klalski plst. da se potple na moeto kukavicko lamo. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. mustakite de: No dusko moj. Holofern Mi smrdi. znaci rid mesto planina. praeambula. mislam plijateli sme mnogu bliski.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. da oslepam ako lazam. Armado Ucen coveku. {to se veli. seti se na plistojnosta. Holofern Planinaram kako ne. da ne se pletkame so toa. prikladno e. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. vojnikot. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. tleba da se izdvoime od valvalite. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. da ~uknam {to se veli. nekoj celo vreme blada. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. Armado Neka vi bide po va{a volja. ve uveluvam. mi smrdi tuka na rasipan latinski. Armado Gospodine. koe to~no se poklopuva so popladne. i podu~uvam. umot ti e vo maloto prste. izbran. Dobro de. te plekolnuvam. gospodine ve uveruvam. ne beri gajle. plemenit gospodine. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den.

Molec Trojno . ili ognomet. blagoroden i mnogu u~en gospodin. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. `ivi gospod. za taa cel }e spremam dobra odbrana. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . jas ili ovaj galanten gospodin. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. nekakov teatar vo posledniot del od denot. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka.HerkulHolofern Ne znaeme. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. Nataniel A kade. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. Gospodine Nataniel. ili teatal. ili ziva slika. Holofern Gospodine. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. ili lakldija. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. taka da kazam jas ve zapoznav so toa. Juda Makavejski. pa`ot . koga e vo pra{awe dobar pomin. treba da se odigra pred princezata. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. }e go igra Pompej Veliki.

ta`na. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. Katerina Da. lesnoigriv duh. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. po mene. Ve molam.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. zabavata n# ~eka! (Odat. a mo`e{ i ti. i taa si umre. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. od obete strani. ne si odime siroma{ki od ovde. na marginite i segde. Marija. Holofern Via. bravo Akmak. da be{e lesna. zamislena. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. podvi`en. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. Katarina i Rozalina. ako porojot darovi prodol`i da tura. da brzneme. da razmatkuvaat.) Princezata Du{i~ki slatki. ura. sestra vi toj ja ubi. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. samo ova! Ah da. Katarina Toj ja napravi poti{tena. Holofern Epten akma~ki. mo`e{e i baba da stane pred da umre. i prefrigan majmun zrel za besilka. kako tebe so vesel. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. Akmak! Celo vreme }uti{. Rozalina So nego nema prijatelstvo.) Ne. .

Rozalina Se razbira. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. ni gri`a nema. gospo|o. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. po falbite ne. o. blagodarenie na Biron. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. liceto ko va{eto da mi e li~no. rumeno i belo. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. . Rozalina Princezata Gledajte. obete ste dosetlivi i itri. Nema tuka {to da se krie. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. i darot moj bi bil tolku golem. podarok dobivte i vie. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. Rumeno moe mome. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. du{o. dobri. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. li~na. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. zna~i. kaj{to lek nema. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. eve dokaz. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. me naslikal verno vo svoeto pismo. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. No Rozalina. metrikata e to~na. Princezata Dobri ste. A i stihovi dobiv. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a.

. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. umot v glavi.) Princezata Princezata Eve go Bojet. ne mu teknalo da go skrati. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. srceto duri me stega. navamu trgnal na prepad da ve fati. ima da go nateram da mi polze. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. Toj Biron. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. ima bezmilosno so maki da go bodam. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. O. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. da se vrtka okolu mene. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. liceto mu plamti od smea. da. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. da bara pogodno vreme. vo s# da me slu{a. spremajte odbranbena {ema. takvo e `enskoto srce. (Vleguva Bojet. kukavi~ki skrijte se ili begajte. da ve nema. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. Marija Taka e. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. gospo|o. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. pred da si odam. od raka da mi jade. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. dlabok vo ednostavnosta. Princezata Se soglasuvam. ima da mi igra piperevka. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. najlesno v stapica se pa|a. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. ludosta {to od mudrosta se ra|a.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa.

Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? . neka darot ubavo se gleda. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat.” Na toa se nasmeaja site. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. i kogo go u~ea kako da govori. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. }e se prepravime site taka. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. dodvori. mora hrabar da bide{.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. “ angel pred sebe }e vidi{. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. Rozalina Toga{ ajde. od zamenata zaveden. da ja ispolni svojata dol`nost. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. za{to. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. Katarina So zamenata. podbivot so podbiv treba da se vrati. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. veli{. kodo{u. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. vo poseta sega ni idat? Vi idat. besedewe li~no. Princezata Zna~i. mila. Eve Rozalina. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. Darovite smenete gi. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. Namerata im e niz igri.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. “Oti. vi idat.” Tret skokna vo vis. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. vrevna.” re~e kralot. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. ili ne{to sli~no. “Angelot e ko sveti Savo. preoble~eni. drug.” Mom~eto re~e. dami. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. onaka teloto }e go dr`i{. no ne pla{i se. navamu trgnale tie. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami.

smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. Molec so govor. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. navistina. Bojet. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. zeman.) Rozalina Ne. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i.) Bojet Maskirajte se. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. }e gi napravime rezil. Ako govorat po na{ki. Princezata Toa ba{ i go sakam. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine.grbovite. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. gadu. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele .) Molec Pozdraveni bidete. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. Molec Svet soboru od najubavi dami. bo`enstveni dusi. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. Zna~i ostanuvame. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. a i tvoeto ne ti bega. . (Zvuci na trubi. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. nadvor. go zema{ tu|oto. (Vleguvaat Crnci so muzika. Molec Nadvor od stravot. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. glupaku. maskiranite idat. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. o~ite. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec.

ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. samo mir i poseta blagorodna. Bojet Veli. Biron Bojet Ni{to. Bojet tolku mnogu milji. velat. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. beskrajna tolku. ka`i im da si odat. deka toa i go imate pa saka da si odite. ko divjaci da go obo`uvame. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. samo mir i poseta blagorodna. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. Rozalina Pa toa i go imaat. Bojet Velat.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. Neka ka`at kolku palci ima miljata. mese~ino. Trgni go oblakot. pod oblak sega {to pliva. Rozalina Likot mi e mese~ina. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. dol`nosta ni e tolku bogata. Rozalina . Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. I samata slu{a. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. Rozalina Ne e to~no. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima.

dva bakne`i za maskata. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. brzo neka denat. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. ne! Ne igram. So u{i ja sledam. Vo ~etori o~i. i dvi`ewa treba da sledat. ustata mi fati pena.) Biron Beloraka gospo|ice. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. Kralot Uslovot e izvonreden. pove}e ne mo`e po starata cena. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. I jas se vrtam ko mese~inska mena. (Razgovaraat na strana. no nema da igram. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. med i mleko. A. Kralot No pak si e mese~ina. Eve vi vedna{ tri: {e}er.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. Kralot Pro{irete ja merkata. izedina e sega. Muzikata sviri. da zboruvame barem. Toa e krjano. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. Biron Dve tabaki toga{. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. a jas ona {to si bev. zbor sladok bi vi rekol. Samo pod uslov eden. zbogum sega. Rozalina Ako ne vi se igra. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Kralot . No. Ne doa|a predvid. pa.

Katarina Fele? veli Germanecov. Da go podelime zborot. Zadr`ete go celo. damo.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. ubava damo. (Razgovaraat na strana. Marija Longavil Porazgovarajte. zbogum. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. Biron Ne sladok belkim. nema. Ne sakam polovina da vi bidam. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. Marija Velite? Ubav gospodine. . Biron Zatoa dojdete. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. Dimen Katarina Ubava damo. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. ni polovina od toa ne mele.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. a mojata. Ne e fele tele? Longavil Tele e. Biron Samo zbor na strana. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. zo{to velite vaka. mo`e dogodina vol }e ve vidam.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. ubav gospodine tele.

smislata nad smislite im ja fa}a umot. Rozalina More za `alewe site do eden bea. Zarem nema. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. ni zbor pove}e. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. Zbogum Moskovjani. Princezata . {ego kralska bednorasna.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. Katarina Toga{ mukajte tiho. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. (Razgovaraat na strana.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. vetri{ta i misli. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. devojki {vrknati. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. gledam vi se smrzna kumot. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. Da pukne{! Zamol~ete. {to mislite.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. tolku sila vo nego se krie. kasapot poznava po glasot. mrsni no}vi. a toj ni zbor da gukne. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. kur{umi. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. mu rekov. devojki. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli.

prosta~ko. zatoa darovite smenete gi. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. Bojet Gospo|ici. povle~ete se. Biron. bez maski. Bojet Gospo|o. {to se odnesuva do mene. jas sum da prodol`ime so {egata. vo ali{ta bedni. iako likot im e smenet. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. Princezata Nemojte. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. na ledinava. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. pod maski. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. i koga }e dojdat.) (Vleguvaat Kralot. gospo|ici li~ni. idat sakanite sega. na primer. gospodine! Kade e princezata? . dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Princezata Brzo vo {atorite. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. se samo mili pupki no bez niv. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. Bojet Ubavite dami. da. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. Longavil. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. za{to Bog saka. ete. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. i Dimen. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. ba{ taka.) Kralot Bog neka ve brani. Rozalina. da im ka`eme. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. pred {atorite na{i. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. Katarinaa i Marija. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban.

so zborovi fini. re~ete samo. a nie {to pazarima angro. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. Bojet Vedna{.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. gospodaru. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. za damite e dragi. sobiri. skalite mu gi qubat negovite tragi. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. Katarina i Princezata . va`i. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. dozvola. velam. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. Majmun na pravilata. A znae i da kasapi. a znam i taa }e re~e da. da se poka`eme kaj i da e. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. bel vo zabite ko bela kitova koska. ko gulab proso. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. pa duri i koga gubi na tabla. eve. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. pana|uri. Kralot Ne korete me mene. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. prekoruva. pazari. Rozalina. V {ator. (Izleguva. da zbori. vi delam. sme{no. m’sje Finec. vo pridru`ba na Bojet. Marija. samo qubezen da bide.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka.) Biron Do kade se stigna! Stavo. sine. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i.

neposetena. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. nevidena. Princezata Se la`ete. Kralot Kakva. ka`ete ja vistinata. Rozalina [to. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. ne velam deka {utovi bea. ne be{e taka. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. i za seto vreme. ruska. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. so zabaven ~ekor. Ne e taka. kakva. ko {utraci bi se napile. so nega. vi velam gospodaru. Kralot Biron . koga gree ognenoto nebesno oko. od sjajot go gubime vidot. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. se kolneme nie. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. vi velam. onaa maska. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. ste ja sme{ale so porok. Rozalina Gospo|o. Biron O. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. Gospo|ata moja. vo pusto{ov prebivavte vie. gospo|o? Princezata Ruska. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. tvrdam. so ~esta devstvena. gospodaru. gospodine. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. blagorodni. budalesto poln so beda. Sega. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. Ubavice mila. mudro mudrosta ja pravite gnila. Kralot O. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. no koga bi bile `edni. Ma`i{ta pravi. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. se kolnam. prekrasno si minavme. pa toga{ qoko izgleda mudriot. rezil prav na vekot. toga{.

trpenie malku. gospo|o mila. Rozalina Propadnavme. Zatoa devojko. strasta da ja cepam. imam bolest. bez sme{ka. {to poleka }e mi mine. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. svileni izrazi krevki. za koj i da e. fateni se gospodava. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. Oti kako mo`e da e verno. za igra ne }e te molam. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. Princezata Zbuneti ste. ve molam. hiperboli vo tri kupa. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. @ivi bogorojca. bez puknatina ili gre{ka. ne sum za toa skroen. figuri stilski da cedam. Rozalina Ne e taka. Kralot Nau~ete n#. qubovta za tebe mi e cvrsta. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. Biron U{te sum ko molec so star manir. ako e po moe. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. bez ovie “bez”. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. so prezir `egni me. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. O. kolku {to se znam. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. Princezata . strelaj vrz mene pravo. grubo ti velam. [izna! Biron Samo. gospo|o. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. zbuni me ko |avol.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. sega }e n# storat pufka.

da mi prosti. gospodine. be{e mojot sakan. a lordot Biron. Princezata Sekako. edna{ prekr{en. nekoj kodo{. [to sakate da ka`ete. Kralot Princezata Ne. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. nekoj ligu{.sila? Prostete. gospo|o li~na. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. no biljurov na nejziniot be{e rakav. ~uvajte go zatoa. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. Princezata A koga ova }e go prifati. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. Rozalina No mi dadovte. vi go vra}am. Gospo|o. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. Rozalina. `imi ~esta. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. i deka sum vredna pove}e od svetov. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . no eve. ni{to nema da vi zna~i. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. gospo|o. niedno nema da me plene. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. Nekoj glasopletka~. se kolnam. Sega sosem mi e jasno. .

Vaka be{e. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. Popreku me gledate. oti ako po pravo smetame. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. mesto sakanata na{a. a potoa nie sledej}i go znakot. tie. darovite sme gi prosele. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. Biron . tripati trojno. Biron Vidi. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. gospodine. mislam. gospodine. odnapred namerite ni gi otkril. gospodaru. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. sam. umrete koga vi e volja. Torlak ]e mi prostite. ama mislam deka ne se. Torlak Ne ba{. iako gre{no. so sukwa na glava. Biron [to. Biron Eve go. gospodine. sekoja edna pretstavuva po tri. Biron A tripati po tri se devet. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka.) Bardu na ostroumieto. deka znaeme {to znaeme. nekoe kopile lo{o. gospodine. gospodine. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. tvrdam: . Torlak O gospodaru. }e mi prostite. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. gospodine. nekoj kvazi vitez. `iti gospod. Oti koga }e presmetame. smelo. gospodine. gospodine. s# vi e dozvoleno vam. gospodine. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. samo tri se? Torlak Ne. pra{uvaat tie. ve uveruvam.(Na Bojet) Zarem vie. velam. gospodine. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O.Biron Ne e devet.

gospodine. Biron Taka sakaa. Princezata Ne. gospodine. {to se odnesuva do mene. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. {to se odnesuva do mene. odnosno glumcite. }e n# posramotat. }e izigrame.) Kralot Biron. mislam. (Izleguva. jas treba. da sredam samo eden tip. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino.) Armado Miropomazan. Biron Armado . }e poka`at kolku }e ispadne. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. no jas treba da go pretstavuvam nego. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. gospodine. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. gospodine! Pa samite ulogi. gospodine. To~no ko na{ata {ega. (Vleguva Armado. ne pu{tajte gi vamu. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. }e se potrudime. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. gospodaru. (Govori so kralot i mu predava pismo. stega. Pumpej Golemiot.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. neka se podgotvat. Biron Odi. zna~i? Torlak O gospodaru. gospodine. gospodaru. kako {to velat. gospodaru. dozvolete sega da bide po moe. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. Kralot Velam da ne idat.

u~itelot Juda Makavejski. tolku razli~ni se i svoeglavi. mnogu suetno: ama s# ostavame. Posakuvam spokojstvo na tvoeto. gospodine. setiki. na fortuna de la guerra. Biron La`e{. nad s# nadkralsko veli~estvo. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. ubav moj. {to ~esto na megdan. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. Pompej Veliki. Princezata Fala ti mnogu. se la`e{. Pompej nare~en Veliki. Torlak Pompej sum jas.) Kralot Pompej sum jas. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. Torlak Kralot Ne. (Vleguva Torlak kako Pompej. kako sto se veli. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. Pompeju golem. Torlak Jas Pompej sum. pa`ot na Armado Herkul. Torlak . Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. falbaxijata. sladok. suetno. i patuvaj}i po bregot. ti ne si toj v kajak. mnogu. mom~eto. Toj go igra Hektor od Troja.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. Biron Biron Dobro sro~eno. i suetno. meden vladaru. Bojet Mo`ebi. Petmina se i vo prvata pojava.zajak. (Izleguva.) Torlak “Veliki” de. so {tit na du{manot pot mu vadev. Ako gospodstvoto va{e. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Kralot Razveani se site edra. i eve go pred nas stiga. ama nekoj Pompej . Pompej nare~en Golemiot. Biron Daskalot. zimi s#. na voenata sre}a. nadri-popot. Dimen Veliki. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava.

Va{eto lav~e. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. Nataniel Koga bev na svet. jug.) Juda sum jas. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra. Biron Odvedi go osvojuva~ot. (Izleguva Molec. Dimen Pompej Veliki. ja {irev svojata vlast. Alisander. gledate. malku ulogata mu izleze od {ema. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. svetski bev komander.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul. no se nadevam. Biron Va{iot nos du{ka “ne”.) Ete. Prodol`i Alisander. svetski bev komander. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. na istok. vitezu so isten~en plast. troglaviot canus. ~esen ~ovek. Princezata Zastani na strana. navistina. Malku napravi se va`en. ~ija lastagarka go ubi Kerber. no kako Alisander. priznavam. nema {to. da prostite: {vrknata meka du{a. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. doen~e u{te. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. toj }e bide devettiot veli~enstven. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. zmii vaka dave{e so negovata manus.) Nataniel Koga bev na svet. dete.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. od kojznae kakva vrednost. ti be{e. zapad. Bojet Taka e. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. e tuka zapna. pa da te nema. Juda! Torlak . sever.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese. }e mu go dadat na Ajant. a i za kuglawe e car. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. deka bev sovr{en. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. da te nema! (Nataniel se povlekuva. a koga be{e mal. Alisander. no {tom izleze na scena. dobar Pompej.

Juda i se obesi na drvo. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. od milost zamilen ko Makaveec. A sega. Dimen Da i toa na oloven bro{. teraj. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Juda sum jas. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Dimen Dimen Glava na {nola. gospodine. ete stigna do samata glava. Vam vi e poprvo. gospodine. Holofern [to sakate da ka`ete. Biron Odli~no. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Holofern Setete se. Judo. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Predavnik {to baknuva. .292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Ne Iskariotski. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e.

Ne. Ahil. Bojet A bidej}i e magare. be{e samo obi~en Trojanec. Zna~i gubi se. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. neka go nema. Longavil Biron Mars. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati.) Princezata Kutriot Makaveec.) Biron Orev~e kalaisano. tuku so ciment. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Limon. skrij ja glavata. (Izleguva Holofern. doa|a vooru`en Hektor. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. istoto }e te snajde{e. (Vleguva Armado kako Hektor. Bojet Piskite mu se mali. ne e smerno. Kralot Dimen Hektor. oti licata gi menuva ko ~orapi. Dimen . Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Dimen Ko da e tele{ka. semo}niot. mo`e da se sopne. sega vesel }e bidam. Holofern Ova ne e fer. ne e ubavo. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. I zgora so cinet. vo sporedba so ova. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. ama go sredija ko nikoj. Biron Ova ne mo`e da e Hektor.

Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil. trudna e. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. Bojet Ja saka na stapala. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. Dimen . podarete mi go vaseto setilo za sluh. dva meseca ve}e. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. Armado Lorde Longavil. jazikot zauzdi si go. (Biron istapuva napred. (Na princezata) Velicestvo slatko. Armado Longavil Taa smrdlivka. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. duri mu cuka{e srceto. piliwa slatki. crno & se pi{uva na kutrata devojka. nie sme mnogu odu{eveni. a Hektor e zagar. - Toa nane. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. taa e na pat.) Princezata Govori. hrabar Hektore. va{e e. Toj cvet sum jas. Tisina! Mars semo}niot. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. za{to odi protiv Hektor. toj bese covek. Dimen Da. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego.

golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. srciwa moi slatki. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. glasnik. golem. Torlak ]e se bijam po ko{ula. po kazna. Armado Gospoda i vojnici. mo`am da se zakolnam. Biron Da. i od toga{. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. ti nema ramen! Bojet Pompej. Armado I mozam i sakam. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. Torlak Nema da se boram so pol. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. (Vleguva gospodin Markad. Pompej vi frli rakavica. Odam vo volneno. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. golem.) . Biron Pompej se raspalil. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. nema da se bijam po kosula. }e te predizvikam. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. se isvinuvam. Bojet Taka e.

ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. gospo|o. Princezata Biron Podgotvete s#. (Izleguvaat veli~enstvenite. razre{ka nosat na ona za koe. Kralot.296 Bog neka ve {titi. Armado [to se odnesuva do mene. no zabavata ni ja prekina. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. gospo|o.) Kralot Podgotvete. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. Bojet. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. ostanete. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. jazikot ne e u~tiv. va{iot tatko Princezata Umrel. ubavinata va{a. tokmu pri krajot. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. Dami. za{to. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. toa imav da ka`am. sega disam slobodno. Premnogu sum ta`na. Princezata Kako se ~uvstvuvate. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. i ~esto. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. velam. vaka podobro }e go sfatite kralot. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. a od mojata du{a. {totuku o`alostena. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. ve molam. Zbogum. Iskreniot. mnogu vreme treba. Kralot Ne odete. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. vremeto ni be{e devetta gri`a. Markad. veli~estvo? Ne ve sfativ. Poradi vas. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. inaku. patuvam ve~erva.

gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. qubeznost. dami. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. glasnicite na qubovta. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. pobarajte me zaslu`eno sosem i. ne. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. ubavi dami. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. daleku od site zadovolstva na svetot. grev samo po sebe. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. gospodine.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. . pa duri i ova neverstvo. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. vetete ni ja va{ata qubov. Princezata Mi se ~ini. gospo|o. oblekata skudna. premnogu vina gorka. na toa. premnogu grev na du{a vi le`i. nastroenija ~udni. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. raskala{ena ko dete. vsu{nost. Dimen Pismata na{i. Kako {ega. ostanete tamu. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. ako ni mrazot ni postot. A dotoga{. va{ite darovi. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . znajte. Longavil A isto i pogledite na{i. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. vo poslednata minuta na ~asot. nema. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. Zatoa. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. sakate ne{to da storite. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. iska`uvaa pove}e od {ega.kon vas. ne go svenat cutot na va{ata qubov. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. pustinski predel. Ako ovoj osameni~ki. Ne. vi se kolnam deka }e bidam va{a. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. a pri~ina. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. palava pa duri luda. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. tvrdata postela. oblici. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. Kralot Barem sega. prijatna {ega. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. a i sme{no na nas izgleda{e toa. i na na{iot mominski sobir.

dali da ka`am. dobro zdravje i ~esnost. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. Marija Tolku e posli~no na vas. malkumina visoki se tolku mladi. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. mila so mene. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . lordu moj Biron. Dimen O. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Biron A {to e. Dimen A {to mi se pi{uva mene. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. Longavil Trpelivo }e ~ekam. ili pove}e odbijam od nego. {to mene? @ena? Katerina Brada. Katerina Ako ova. no vremeto e dolgo. Kralot dadam. da ne go skr{ite lekoverno. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Vo okoto moe. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. polni ste prestapi i prevari mnogu. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. Rozalina Katerina Ne. zatoa. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. toga{. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. Ako ova go odbie{. gospodine. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila.

}e mora. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. Biron Da. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. mil moj kralu. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. ostanete zbogum! Kralot Ne. gospo|o. ne ve pu{tame po pat sama. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. (Se vra}a Armado. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. Kralot Dobro de. za edna drama toa }e bide premnogu vreme.) Armado Slatko velicestvo. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. pa. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. no ako ne saka. Dadov na sebe savet. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. ako vi e po volja. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. Xek ne se `eni so Xuli. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. Biron Godina! Dobro. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. toa ne mo`e da bide.

odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. }e gi soslu{ame. Torlak i drugite. ut. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. Nataniel. uut. Kralot Viknete gi brgu. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. ut. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. od onaa Ver. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. Molec. uuut. srebreno beli i laliwa ne`ni.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. pocni. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. uuut-ut. uut. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern.) Od ovaa strana e Hiems. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. vtoroto kukavicata. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. vrani. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. Ver.) Zima . (Izleguvaat. veselinka ve{a. zima. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. ut.

So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica. konstipacija. 301 . zandana i zatvor kako zapek.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

}erka na Leonato Beatri~e.LICA: Don Pedro. upravnik na Mesina Antonio. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. stra`ari. ~ovek na Don Huan Dren. pridru`nici. priglup ~inovnik Talpa. pridru`ni~ka na Hera Ursula. isto Glasnici. ~ovek na Don Huan Konrad. isto milenik na Don Pedro Leonato. princ od Aragon Don Huan. negov brat Baltazar. negov polubrat Klaudio. . sluga na Don Pedro Bora~io. mlad grof od Firenca. mlad velmo`a od Padova. milenik na Don Pedro Benedik. vnuka na Leonato Margaret.

.

Prozata. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. Dren. . ako na~inot mu e komi~en. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Ovaa romanti~na komedija. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Don Pedro. dominira vo deloto. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. homonimi na vremeto. Sepak. ako odime ponatamu. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. Ili. Osven ova. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Kako {to uka`uva i samiot naslov. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. namerata mu e seriozna.

.

Glasnikot Mnogu e blisku. (Vleguvaat Leonato. Pred ku}ata na Leonato. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Leonato . dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Hera. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. Leonato Iskren izliv na iskrenost.^in PRVI Scena 1 Mesina. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Leonato Glasnikot izraduva. Beatri~e i drugi so glasnik.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. gospo|o. takov nema{e vo na{ata vojska.

Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. No ve molam. . znam. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. gospo|o. gospodine. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. pred ma`ot ma`. gospo|o. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. koga pro~ita. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. Glasnikot Gledam. Beatri~e Deka e polnet. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. site sme smrtni. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn.Ve molam. Pred damata gospodin. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. Leonato Vnuko. ni toj nema da vi ostane dol`en. Beatri~e Da mi be{e prv. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. polnet e so doblesti. gospo|o. ja menuva so sekoj nov kalap. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. ama kolku {to go znam. mu e kako |upska torba. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. deka gospodinov vi e posleden na listata. ne se somnevam. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. }e ja zapalev.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi.

gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. a radosta me napu{ta. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. taga me obzema. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. Benedik Opaa. sam si go baravte i si go dobivte. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. Leonato Vas.Bidete sre}ni. gospodine. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Vie toga{ u{te bevte dete. gospodine Benedik. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli.Ova mora da e }erka vi.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi. Don Pedro Ostanete. Klaudio i Benedik. Beatri~e .) Don Pedro Gospodine Leonato. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. gospodine Benedik. za{to koga od belja }e se spasite. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. gospo|o. Don Huan. no koga vie si zaminuvate. Vsu{nost. nikoga{ nema da ve fati ludilo. . Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. Samo vie drobete si. Nikoj ne ve ferma. . vnuko. Benedik.

no sakam da vi se zablagodaram. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. nema la`no da se zakolnete. . gospodaru. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. Leonato. Benedik i da ne poka`e{e zamor. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio.) Klaudio Benedik. niedna ne sakam.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to.Vi posakuvam dobredojde. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. so isklu~ok na vas. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. . va{iot brat. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. gospod neka vi e na pomo{. sirotite. Leonato Dali }e sakate. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. ama ja poglednav. {to vo ova sme isti. veruvajte mi. i bidej}i se smirivte so princot. gospodine Benedik! Leonato. No vie terajte si. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. gospodaru. . gospodaru. vi dol`am celosna po~it. inaku. ne ve poznavam od v~era. Leonato Ako se zakolnete. odime zaedno.

Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. Benedik Ne znam. te molam. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. te molam. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. Bratu~etka &. i presitna za krupni falbi. da ne e polna besovi.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. (Povtorno vleguva Don Pedro. Tuku. precrna za svetli falbi. ve molam. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. bi bila neubava. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. a bidej}i e takva kakva {to si e. ne mi se dopa|a. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. . Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. poveli. Gledaj. Don Pedro se vra}a po vas. govori seriozno i razumski. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. na primer. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost.

Benedik Ko vo prikaznata. Klaudio Vaka mi govorite. Vo kogo? . kako mi pripa|a{ od qubov. od glad. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. gospodaru: ‘ne bilo vaka. ama.imajte na um. . ^uvstvuvam deka ja sakam. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol.e. za{to gospo|icava e dostojna za toa. gospodaru. priznavam so blagodarnost. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. Benedik Deka vo `ena sum za~nat. gospodaru. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja.Toj e zaquben. za toa malku }e po~ekaat. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. Don Pedro Deka zaslu`uva. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. ne daj bo`e. nitu bilo taka. od bolest. . Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: .kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . Benedik Mo`e od gnev. gospodaru. go govoram toa {to go mislam. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano). `imi site veri i zakletvi. no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. Don Pedro Klaudio Isto i jas. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. More }e te vidam jas tebe. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. vaka i }e be{e (odgovoreno). ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. . niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva.na ova veruvajte mi. Benedik Isto i jas.Ova e ulogata na va{ata svetlost. znam.Vo Hera. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . ako ja qubite. u{te pred da umram. grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. kusata }erka na Leonato.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate.

316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka.) Klaudio Gospodaru. em roglesto. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. taa edinstveno . Don Pedro Don Pedro Dobro. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. sega pomo{ od vas mi treba. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. odete doma kaj Leonato. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. zaradi ova {to go re~e. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. ima da se trese{ pred nego kako prat. Don Pedro Dobro. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. ve ostavam. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. Benedik Da. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. naskoro. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. Ne. }e stane{ `ivotin~e. dobar gospodine Benedik. samo majtapete se. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. Klaudio Dali Leonato ima sin. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Vo me|uvreme. vremeto }e poka`e. a toj {to }e me pogodi. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. (Izleguva Benedik. ja ima samo Hera. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. . Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. Iskreno va{. so vreme i vie }e se pripitomite. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. Benedik. Don Pedro Ne. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. em ludo.

na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. jasno e. dali ja saka{. na tatko & s# }e mu ka`am.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. Klaudio? Klaudio Gospodaru. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. Samo soodvetnoto slu`i. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. }e go raspetlam vo nea moeto srce. so melem od zborovi probav da ja le~am. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. no imav pogruba zada~a toga{. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv.) . Znam deka ve~erva }e ima gozba. (Izleguvaat. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. mi se dopadna. zaquben si.

Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. Obvivkata im e dobra. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. bidete na visina. drugo sakam da vi ka`am. da & go ka`e. prijatelu. pa ako ovaa prifatela. ne. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas.O. Bister e i razumen. vo sekoj slu~aj. ubavo izgleda od nadvor. Leonato Ne. na igrankata. duri ne se poka`e kako jave . ve molam. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. sega za sega }e smetame deka rabotava e son.no. (Izleguvaat. . Vnu~ko moj dobar. }e mi treba va{ata ve{tina. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Odete vie i ka`ete & s#. dojdete so mene.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. (Vleguvaat Leonato i Antonio. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni.) Rodnini moi. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata.) . Ama brate.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi.

a ne da se gri`am za ne~ija rabota. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. vo ova. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. Bora~io? (Vleguva Bora~io. Da imam dovolno sloboda. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. Don Huan A ako go poslu{am. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. a ne da se smejam na se~ii {egi.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. No koj doa|a? [to ima novo. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. princot. roden. da spijam koga sum pospan. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. }e kasam. za{to samo nego i go upotrebuvam. Konrad Taka e. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . va{iot brat. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. }e si go teram }efot bezmilosno. kralski go gostat kaj Leonato. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. Ako me pu{tat od sinxir. da se smejam koga sum vesel. Konrad Poslu{ajte go razumot. Don Huan Se ~udam {to ti. vo znakot na Saturn. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. da jadam koga sum gladen. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. kako {to veli{.

princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. da mu ja dade na grofot Klaudio. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. Tokmu toj. Vie ste mi verni i }e mi pomognete.320 Bora~io Desnata raka na brat vi. gospodaru. (Izleguvaat. gospodaru. Ako. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . raka pod raka. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. . na nekoj na~in. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. naidoa. `iti s#. toga{ sekako }e si ~estitam. ne? Konrad Dodeka sme `ivi. mu na{tetam. Don Huan Vidi go ti. frlil oko? Bora~io Na Hera.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe.

deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. vnuko.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. . cel ~as potoa mi idi ufunet. Beatri~e i drugi. nema nikakvi. striko. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. Navistina e prezajadliva.ako uspee da ja pridobie. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. Hera. . Kravata {to bode {uti rogovi ima. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. Antonio. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. i so dovolno pari v }ese. (Vleguvaat Leonato. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. Hera Mnogu ta`na du{a. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. no kravata {to premnogu bode. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. se razbira. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`.

brate. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. dodvoruvaweto. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. ka`ete mu deka za s# treba takt. (na Hera) se nadevam. Leonato Vnuko. so rogovi na glava i }e mi re~e. za mene e grev. jas ne sum za nego. tatko. da se ma`am za najbliskiot rodnina. . polno starovremski spokoj i patina. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. (Vleguvaat Don Pedro. odi v raj. Beatri~e striko. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. ko nekoj star rogonosec. ova ne e mesto za devojki. Ursula i drugi pod maski. ako princot za ona vi govori. Margaret. znaete kako da mu odgovorite. Hera. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. Sinovite na Adama se moi bra}a. kako {to mi zapoveda srceto. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e.No i pokraj seto ova. Odi v raj. pravo kaj sveti Petar vo rajot. Baltazar. Leonato ]erko. bratu~etko. Za{to. Bora~io. jas }e mu gi predadam majmunite i trk.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. ne sakam nieden. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. vnuko. da napravime mesto. Beatri~e. polno e zanes i hirovi. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. samo do negovite porti. zapamtete {to vi rekov.) Don Pedro Gospo|ice. ako princot premnogu navali. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. vo s# }e go slu{ate tatko vi. Klaudio. Ba{ taka. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. Benedik. a onoj {to e pomalku od ma`. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. preostro gledate na rabotite. striko. vinata }e padne na muzikata. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. Beatri~e Imam oko sokolovo. Tatko. Leonato Se nadevam. gledam crkva na kilometri. vnuko. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. Don Huan. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . Antonio A vie. Kako {to }e zapovedate. zatoa. slu{nete me. i navistina.

Ursula Dobro ve poznavam. (Odat na strana. samo negova i ni~ija druga. ako zboruvate za qubov. popot si go dobi. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. Antonio Pravo da vi ka`am. za va{e dobro. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. samo go imitiram. ne sum. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja.Odgovori. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Margaret A jas ne. Eve ja negovata suva raka. vie ste toj. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. vo ku}ata e Jupiter. vie ste toj. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. vie ste gospodin Antonio. oti imam mnogu lo{i osobini. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. Margaret Hera Gospode.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. Govorete potivko. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. pope! Baltazar .

Mnogu zdodeven {ut. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. povelete. za{to ako n# povedat vo lo{o. Beatri~e Deka sum opaka! . Sigurna sum deka e tuka nekade. vie ste toj. ili ako nikoj ne se nasmee. Izleguvaat site osven Don Huan. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. (Se slu{a muzika odvnetre.324 Antonio So eden zbor. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost.) Treba da gi sledime prvencite. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro. Bora~io i Klaudio. Benedik Ne go poznavam. vi se molam. koja. ako ostane nezabele`ana. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. no nema.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . gi napu{tam na prviot sviok. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. Beatri~e Samo napred. Ba{ bi sakala da me ~epne.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Taka e. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi.) . ne sum. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. (Igra. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. veruvajte mi. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Benedik Nemojte. pa tie prvin se smeat pa go tepaat.

bez posrednik. toj e vquben vo Hera. Klaudio Isto i jas. Hero! (Se vra}a Benedik. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme..princot prosi za sebe. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. grofe. Bora~io A toa e Klaudio. do prvata vrba. Sigurno e taka. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. Benedik Ajde. toj sum. taa ne mu dolikuva spored potekloto. ve molam ubedete go da se trgne od nea. Don Huan Gospodine. Taka se prodavaat goveda. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. Go poznavam po na~inot na koj stoi. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. za va{a rabota stanuva zbor.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? .) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. toj sum. za qubovta. brat mi mnogu ve ima pri srce. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. sekoe srce. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. zatoa.

vie mu go ukradovte gnezdoto. toga{ jas ve ostavam vas. ~esno zboruvate. i mislam vistinata mu ja ka`av. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. a i venecot. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? . toga{. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. pa mi {iri muabeti. deka sum bil poglup i od vol. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. gospodaru. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat.bez da pomisli deka sproti nejze sum jas. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala.326 Klaudio Ve molam. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. taa mi re~e. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. ostavete me.deka sum bil {ut na knezot.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . Benedik Pa sepak.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. (Izleguva. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete.) Don Pedro Gospodine. . (Povtorno vleguva Don Pedro. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. Benedik O. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. . kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. deteto vi go ukrade mesoto. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil. mu rekov. . kako {to mi se gleda. kam{ikot ne bi bil na odmet.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. `imi krstot. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe.

da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. Vi se molam. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu.dve srca za negovoto edno. gospodaru. vi tvrdam. Beatri~e Poarno vaka. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. gospodaru. da odnesam poraka do Pigmejcite. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . nitu aren.bocka. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. gospo|ice. Leonato i Hera. Don Pedro Eve ja. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. navistina site kavgi. dodeka e ovde. nitu vesel. nitu bolen. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. pa zatoa. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. gospodaru. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. da.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . Za{to. Don Pedro [to e so vas. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. ova e jadewe od koe mi se gadi. grofe. Benedik O Bo`e. u`asi i zbrki idat po nea. ne zboruvajte mi za nea. a jas na toa mu pla}av lihva. gospodaru. ete. gospodaru.) Don Pedro Ete. doa|a. Don Pedro More go legnavte. gospodaru.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. mi go ima{e pozajmeno za malku. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. go kutnavte na ple}i. . gospo|ice. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. da. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. Beatri~e Vsu{nost. .

jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. Beatri~e Taka e. gospodaru. rodeni ste vo vesel ~as. sigurno e. a veselosta najmnogu vi li~i. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. Za{to Klaudio. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. spolaj mu. gospo|ice. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. gospo|ice. ako e taka. ili ako ne mo`e{. grofe. na vas e redot. gospodaru. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. Rodnini. kutri~koto budali{te. vie ste ko praznik. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. Don Pedro Navistina. za{to. imate veselo srce. Beatri~e Zboruvaj. Beatri~e Ne. a praznicite se mnogu retki! No. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. jas }e vi najdam ma`. gospodaru. rodnino. Nemate. Don Pedro Me sakate mene. bratu~etke. ko {to ste vie moi. Klaudio Ba{ taka i pravi. Mislam. Negovata milost brakov go sredi. majka mi pi{te{e od bolka. . no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. vi tvrdam deka. .Gospo|ice. vi se molam. prostete mi. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. gospodaru. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. deka ste blisku do vistinata iako. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. gospo|ice? Beatri~e Ne. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. toga{ pretpostavkata mu e gre{na.

makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. Don Pedro Dobro. se budi i umira od smea. gospodaru.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. Don Pedro . duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. gospodaru. da ostvaram Herkulovski podvig. Ba{ bi sakal da gi spojam. vi stojam na usluga. nema da se {laeme tuku-taka. . gospodaru.So va{a dozvola. . no vi tvrdam. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. striko. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. Leonato Gospodaru. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. dobro. gospodaru. vo me|uvreme. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. Leonato Ne pred ponedelnik. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. Don Pedro A i vie. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. Imam namera. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. gospodaru. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. no duri i toga{. sedum dena. (Izleguva Beatri~e. }e se zacapa vo Beatri~e. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. Kupidon }e treba da ni nosi voda. mi ka`uvala }erka mi. Leonato Ne daj bo`e. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. Klaudio. zete. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. so pomo{ na vas dvajca. site dodvoruva~i gi zema na ududu.a jas. Ni slu~ajno. Klaudio Leonato I jas. Ako go storime ova. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. neli.

gospodaru.) Don Huan Taka e navistina. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. mene mi slu`i. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. (Izleguvaat. i s# {to vo toj pravec deluva. . no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. prepreka. sekoja sopka za mene }e bide lekovita.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. gospodaru. Bora~io To~no. Don Huan Se se}avam. gospodaru. sluginkata na Hera. Don Huan Ka`i mi na kratko. bolen sum od zer na nego. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. Don Huan Sekoja pre~ka. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. kolku sum & mil na Margaret. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. pa }e vi ka`am {to sum zamislil.

Pojdete kaj princot. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. brat vi. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . a mojata prefriganost nema da me zasrami.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. poka`ete deka od ~ist obyir. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. (Izleguvaat. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. im go ka`uvate ova. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. Bidete postojan vo optu`bite. Klaudio }e go stavat na maka. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. vo me|uvreme.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera.) . Bora~io Toga{ odete. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. jas }e sredam Hera da bide otsutna.

Mo`e li do tolku da se izopa~am. Bogata mora da bide. toa e sigurno. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. sekako inaku {to }e mi e. interesna vo muabetot. . (Izleguva slugata. gospodine.) Benedik Mom~e. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. gospodaru. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. blaga. inaku ne doa|a predvid. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. donesi mi ja vo gradinava. pesnata povtori ja. Benedik Znam.) Don Pedro Ajde Baltazar. ama velam.) (Vleguvaat Don Pedro. pla~koto. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. blagorodna. mene pak mi e arno. no mislam deka nema {ansi. mene mi e arno. . a sega. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. doblesna. mene pak mi e arno. Leonato i Klaudio. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. ko ~esen ma` i vojnik. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. Slugata Gospodine. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. (Vleguva Baltazar so lauta. se razbira. ubava. Druga e pametna. pametna. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. gospodaru. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. normalno inaku nema ni da ja poglednam.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. Treta e doblesna. A takov ~ovek e Klaudio. Slugata Ama ve}e sum ovde. Edna `ena e ubava.) Don Pedro Ajde. ama sakam da si tamu pa pak tuka. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato.Kolku ve~erta e tivka.

Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. notirawe! (Muzika. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. sekako (Na Klaudio.. ne ostavaj dolgo da te molam. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. .) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. `imi s#. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. Baltazar [tom za molba govorite..Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. ne barajte glas tolku lo{. Ne pla~ete zatoa.) Benedik Ete. Po~nuvaj. se kolnat deka ja qubat. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. Don Pedro Dobra pesna. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. la`govci se ma`ite. niedna moja nota za notirawe ne e vredna. Don Pedro Toj navistina govori po noti.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. Ne pla~ete dami. notiraj noti. govori na noti. gospodaru. Te molam. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. pej. gospodaru dobar. Baltazar Baltazar Najdobrite. gospodaru. Benedik (Od strana. krenete glavi gore. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. dvapati muzikata da ja grdi. no sepak ja molat.

ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Benedik (Na strana. (Izleguva Baltazar so lautata. Leonato Kakvi znaci. ako e la`na. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. Leonato Da glumi? Gospode.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. gospodaru. Klaudio Mo`ebi samo glumi.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. Don Pedro Kako. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. idete. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. gospodaru. . Klaudio Vi ka`a. ne bila tolku sli~na na vistinskata. Don Pedro Stori taka. Leonato Nitu pak jas. zagriza. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. ne znam {to da mislam.) Dojdete. na golema maka e. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. se ~ini go ima zamrazeno za navek. ovaa riba }e zagrize. ama deka go saka od dnoto na du{ata. zbogum. kako. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. ve molam? Me za~uduvate. taka. nikoga{ la`nata strast.idete. dajte mu u{te.) ]e pomislev deka e mestenka. Zagriza. Leonato. navistina vi ka`a. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. . tuka nema ni najmal somne`.

}e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. spored sebe. lipala. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- .Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. krvta pobeduva. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. navistina. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. Leonato O gospodaru. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. kolnela. Taa e prekrasna. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. Leonato O! . Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. Ve molam. veli }erka mi. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. . Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. molela. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. taka }erka vi veli: Zarem jas. Sudam za nego. vo devet slu~ai od deset. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. }erka mi s# mi ka`uva. rekla taa. pla~ela.Koga go ispi{ala. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. da. rekla taa. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. bi go ismeala iako go sakam. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. Klaudio Potoa padnala na kolena. Vaka stojat rabotite. mo`e duri da krene raka na sebe. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. ofkala. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. Ja `alam. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. pa sednala da go pro~ita. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. kosi kubela.

Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. ne e vozmo`no. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. sekako. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. Don Pedro Nadvore{no. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. Don Pedro Ni slu~ajno. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. . Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. ako go uriva mirot. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. toj izgleda dopadlivo. Gospodaru. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. da ima ne{to. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. za{to ~ovekot. Don Pedro Kako Hektor. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. kako {to znaeme site. Don Pedro Leonato Navistina. za{to ako mu ka`e deka go saka. od vreme na vreme. Loenato Ne.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. Navistina mi e `al za vnuka vi. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. vsu{nost. mora da go ~uva mirot. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. Don Pedro Dobro pravi. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. e prezriv po priroda. Leonato Ako ima strav od Boga. Pa. Klaudio A {to e pravo i pameten e. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. gospodaru. znae da bide iskri~av.

(Vleguva Beatri~e.Ja doznale vistinata od Hera. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna . . Izgleda ja `alat gospo|icata. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. . i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. gospodine. .Raka na srce. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. ako ne ja zasakam.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. toga{ sum beter od Evrein. Razgovaraa seriozno. (Izleguva. zemjata mora da se naseluva.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. . . vistina e. . prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . (Izleguva.ova e epten dvosmisleno. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. i umna. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost.Ne mislev nikoga{ da se `enam. Benedik izleguva od zad rasjeto. toga{ sum gad. ni ova ne mo`am da go odre~am. Zarem majtaplaci..) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. da mi be{e naporno nema{e da dojdam. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. vi blagodaram za naporot. Benedik Ubava Beatri~e.taka e. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. Klaudio i Leonato.No eve ja ide Beatri~e.ova e isto kako da re~e{e. osven {to se zacapala vo mene.Ako ne se smiluvam nad nea. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe. Odam da nabavam nejzina slika. @imi videlcevo densko. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. zatoa zbogum. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost .) .

ko milenik nekoj carski koj po carska volja. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. Po~ni sega.tamu neka se skrie. . A go spomnam. Zada~a vakva ima{.) Hera Odi Margaret. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne.) Ne. skukulena.) Oti gledaj. sonceto go brani. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. taa e polna prezir. (Izleguva. Margaret Bez gajle. Margaret i Ursula. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. Hera Toga{ da & se dobli`ime. za da ~ue {to imame na um.^in TRETI Scena 1 . koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. Ursula. do odajata trkni. Ursula. ka`i & deka si n# ~ula. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. Ba{ od ova. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. zrel od sonceto. seta sega skriena zad rasjeto gusto. navistina. kaj{to xbunot orlovi nokti. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? .Vo gradinata na Leonato. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. }e ja namamam vedna{ da dojde. i ranuva samo po ~ueno. (Odnazad vleguva Beatri~e.) Hera Slu{aj. ko pile kalu|er~e.(Prio|aat do senicata. . Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. (Vleguvaat Hera. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. Beatri~e.

do smrt }e mi bie {egi. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. Ursula Sepak ka`ete & . Hera Ne vodi ami kako. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. se razbira. velat. Talpa. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. ko zapretan ogan. mol~eliv. Ursula O. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. vo vozdi{ki neka sogoruva. nikoj ne mu e ramen osven. da. Hera Ne. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. ne pravete & nepravda takva. Ursula Navistina ste vo pravo. . Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. ahat e delnat mnogu grdo. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. zatoa. nebare nekoj do smrt te skokotkal. perka vrtena od sekoj veter. Hera Vo Italija. mojot sakan Klaudio. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. madam. Zatoa Benedik. ako e visok. klada nepodvi`na. o. videte {to }e re~e. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. sigurna sum. ako e kale{. sukalo goltnal. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. .nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. blagoroden. ako e nizok. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. ne lutete mi se. veli poarno da & e sestra. Hera Vo pravo ste. Ursula Ve molam.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. Da. neka gasne. ako e zborliv. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. ako e li~en na lice.

ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. odnos. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. Hera Da. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. Leonato I jas go velam istoto. gospodaru. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. (Izleguva. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. a potoa odam za Aragon. (Vleguvaat Don Pedro. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. vi tvrdam. nekako mi e poseriozen. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. za{to od glava do petici siot e veselost. madam! Hera Ako e taka. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. Koga. Don Pedro Ni slu~ajno. Benedik i Leonato. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. Benedik. zbogum! I ti gordost mominska. navistina.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. Da vlezeme ajde. eden pa|a v zamka. na jazik go ka`uva. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo.) Beatri~e (Izleguva napred. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. gospo|ice. Benedik Gospoda. Klaudio. ne sum ve}e istiot. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. ako e seriozen . Ursula (Na strana. ako mi dozvolite.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. Oti ona {to mu e na srce. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. a jazikot mu e mandalo. sakawe dvojno od mene }e ima{.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. me korat za prezir? Preziru. }e se fati. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. nasekade e mnogu poznat. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela.) Gotova e.

utre vo Francuzin. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. Leonato Don Pedro Navistina. na primer. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. se zanesuva. [to e.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. kako {to vi se ~ini. a. sekoe sabajle. Don Pedro Ne. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. izgleda pomlad za edna brada. bez gradnik. na primer Germanec od polovina nadolu. . Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. Benedik Me boli zab. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. ama berberot e viden kaj nego. go ~etka. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. Jas sepak velam deka e zaquben. na primer. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. Te{ko toj {to ja ima. toga{ ne e lud vo zanesot. navistina. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. deneska vo Holan|anec. a [panec od pojas nagore. celiot vo dipli. {e{irot.

(Izleguvaat Benedik i Leonato.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a.toj e zaquben. [to se odnesuva do brat mi. ve molam. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. Bog neka ve ~uva. dojdete so mene.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. pove}e nema da se grizat.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate.) Don Huan Gospodaru i brate. Vo me|uvreme. se oblo`uvam. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. Klaudio More ne samo {to go znae. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. Klaudio Se soglasuvam. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. no vi velam. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. deka }e mu govori za Beatri~e. Gospodine. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. Benedik Ako ste slobodni. brate. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. bi sakal da porazgovarame. ve molam ka`ete ja. nekoja {to ne go ni znae. . xabe se ma~el i . Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . neka ova se poka`e podocna. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. (Vleguva Don Huan.

Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. Don Pedro Zo{to. pa neka se vidi za {to se raboti. . ba{ Hera. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. se~ijata Hera. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. postapete kako {to sakate. ne priznavajte {to znaete. Don Pedro Don Huan Da.) . da. (Izleguvaat. toga{ `enete se utre. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. ako i toga{ s# u{te ja sakate. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. va{ata Hera. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. i da ne dol`am.gospo|icata e neverna. dovolno }e vi poka`am. Hera na Leonato. za{to predolgo za toa se govori. strpete se samo do polno}. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. Ako dojdete so mene. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime.

koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego.. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto.toa doa|a od prirodata. gospodine narednik. Dren [to gi imate vie.Ponatamu. ka`ete im ja zada~ata. Dren Taka e. Zada~ata vi e vakva. Dren Ne. . vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. gospodine ili \or|i \erizot. Dren Kako prvo. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat.. kom{ija \eriz. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. Vtoriot stra`ar Da. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. Dren Dojdi vamu. ne. treba da gi sfa}ate site skitnici. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. . gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Dren . Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. toa bi bila preblaga kazna za niv. za pi{uvaweto i ~itaweto. Talpa Dobro. zna~i ne e podanik na princot. kom{ija Dren. znaev.344 Scena 3 Na ulica. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. zatoa nosete go fenerot.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. za dobriot izgled. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime. ne? Zna~i. samo. oti se odredeni da go ~uvaat princot. ova saka{e da Taka be brat. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. gospodine.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite.

raka na srce. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . Talpa E ne. oti. toa ne mo`e. ostavete gi toga{ neka se otreznat. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. `imi bogorojca.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. Dren Po kilo krv. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. Talpa E. Talpa Taka e navistina. Dren Ova se va{ite zada~i. ova e ve}e drugo dvajse. Vtoriot stra`ar Dobro. ne bez volja na princot. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. tolku podobro za va{iot dobar glas. stra`arot ne smee nikogo da navredi. sekoj {to barem malku gi znae propisite. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. Vie. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. Dren Ako naidete na kradec. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. Taka mo`e. ne}at. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. vi velam. }e vi re~e deka mo`e. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. vsu{nost. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. mo`ete. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. gospodine. ortak. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost.

s# podrobno }e ti turam. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. ~esni kom{ii. ~uvme {to ni e zada~a. utre tamu }e navalat svatovi. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. Bora~io Eve ti ka`uvam.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. viknete me. tuka ti sum do laktot. ako ne{to golemo se slu~i. Bora~io Mislam na modata. Dren U{te ne{to. a jas. dremete na {trek. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. Stra`arot Ete. se raboti za ali{ta. (Izleguvaat Dren i Talpa. ve molam. gledate! Zna~i. ne mrdajte! Bora~io Konrad. Konrad Da. gospoda. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. . Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. lu|e! Sepak ostanete skrieni. ]e ti vratam za ova. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. a sega ka`uvaj {to ima{! . Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. Bora~io Da be. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. dobra no}. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku.Ajde kom{ija. ve molam.) Bora~io Ej. Konrad Ba{ ~udno. ko vistinska pijanica. Zbogum.

ti ka`uvam zgora-preku. ni malku. Klaudio i mojot gospodar. . gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. sigurno e vetrokazot na ku}ata. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. . go znam. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. gospodarot moj. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. duri imeto mu go pomnam. poleka! . kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. Klaudio zamina gneven. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. kako da e Hera. frfulot mu visi. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. delumno zaradi temnata no}. koja mo{ne gi izmami. princot i Klaudio. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. a mi se {etka ko gospodin. sedum godini ima. znae{e deka e Margaret. velam.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. krade. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. postaveni. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. pa delumno zaradi negovite zakletvi. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. no |avolot. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. na koi najprvo gi v~opi.ama ~ekaj.prvin treba da ti ka`am kako princot. Konrad Aman bre lu|e. Bora~io Zarem ne gleda{. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera.

) More }e ni go donesete Gnasniot. Ursula . a budala si i ti. Ursula Draga Ursula. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. te molam. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. gospo|o. }e go nosam ovoj. (Izleguva Ursula. ti tvrdam. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane.) Dobro. draga Meg. Hera Ne. Odime. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. Hera Taa e budala. (Vleguvaat Hera. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. Margaret Ne e tolku dobar. a fustanot vi e po najnova moda. Margaret i Ursula. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. ovoj }e go nosam i to~ka. Vi stoime na raspolagawe.) Margaret Navistina. navistina. (Izleguvaat. nema tuka trte-mrte. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. samo kosata da be{e malku pozatvorena.

(Vleguva Betari~e. lesna qubov i nozete vo vis! . no {to se odnesuva do finosta. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. originalnosta. naxixan so biseri. taa mo`e i so zafaten glas. bratu~etke. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. te`inata na va{iot ma`. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. rakavi odnadvor. vreme e da ste podgotveni. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. mila Hera.) Da. . Beatri~e Dobro utro. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. Lele. bratu~etke. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. da. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. of! Margaret Ofkate za me~ok. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. Of. Hera Dobro utro. Materijalot svetlikav. Beatri~e Re~isi e pet.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. Hera Velat nema takov na svetot. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. Margaret Vi velam. da re~am. mislam. ama sum bolna. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. va{iot e desetpati povreden.eve ja doa|a. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. nikogo nema da navredam. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. Hera Opaa. vie pejte ja a jas }e igram. so oprostenie.

mi se ~ini. Ne. mislev na obi~en bodlikav trn. no sega. . Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. princot.Vi velam. povle~ete se. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni. pra{uvam? Margaret Jas ni{to. bratu~etke. nema tuka nikakva pouka. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. i pokraj tvrdosta na svoeto srce. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. Margaret Em devojka em zatnata. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. samo taka }e vi pomine bolkata.) . Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. (Se vra}a Ursula. deka ste zaqubeni. Beatri~e O. bolna.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. (Izleguvaat.) Ursula Gospo|o. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. bolna sum. mila bratu~etke. treba da ja nosite na kapa. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. kaj bivalo vaka da se nastine. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. sepak. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. grofot. . Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. `imi bogorojca. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. ni{to ne ~uvstvuvam. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. gospodinot Benedik. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte. no sepak. draga Meg. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. Hera Pomognete mi da se oble~am. dobra Ursulo. vi velam.

sepak. na{ata stra`a no}eska. {to s# nema na svetov! . edniot mora . da bev deran`iran ko kral. ~esen kom{ija? Dren Pa. (Vleguvaat Leonato. Talpa Taka e. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. no. i umot ne mu e tolku zatapen. vi velam.) Leonato [to sakate od mene. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. vie me deran`irate. i sami gledate kolku sum zafaten. Talpa Vsu{nost gospodine. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. Leonato I {to e toa. {to se odnesuva do mene. fati dvajca prefrigani huligani kakvi.Druga soba vo ku}ata na Leonato. kom- Dobar star ~ovek. gospodine.Dobro rekovte. milo mi e {to toa go slu{am. Bo`e gospode. . kom{ija Talpa. gospodine. pove}e nema vo cela Mesina. gospodine. koga dvajca javaat na ist kow. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici.Od vlakno ortoma Scena 5 . saka da si muabeti. navistina. kako {to jas. ve molam. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. gospodine. Dren Da. eve za {to se raboti. bi sakal da mu bide no. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. Talpa Isto i jas. gospodine. gospodine. umot } e si pojde!’. ne{to se raboti. skrati go lafot. i iako sum samo siromav ~ovek.videte. Dren Znam. so Dren i Talpa. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. {to velat: ‘A starosta dojde. Dren Da. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. zboruva malku pod pat nad pat: star e. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. so bo`ja pomo{. Dren Sporedbite bazdat. Bog e dobar ~ovek.

(Vleguva Glasnik. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. Morame da gi ispra{ame lu|eto. prijatele. Leonato Sega moram da ve ostavam. ti tvrdam. Leonato Eve idam.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. zbogum. . Leonato Napijte se vince pred da odite. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. gospodine. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot.) Glasnikot Gospodaru. navistina sfatila dve problemati~ni personi. Talpa I toa umno. Leonato Navistina. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. gotov sum. odete po Franc ]umurot. Dren Umot nema da go {tedime. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. ortak. . Dren U{te ne{to. toj mnogu zaostanuva zad vas. navistina. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot.taka si e toa. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Dren Bo`ja rabota.^esna du{a. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. kom{ija. (Izleguvaat. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot.) . gospodine. gospodine.) Dren Odete sega. gospodine! Na{ata stra`a. Na site lu|e ne im delile isto. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite.

ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. Sve{tenik. va{ata }erka? Leonato Slobodno. Beatri~e i drugi. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa. Benedik. Hera. ko Bog {to mi ja dade mene. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. .he! Hi.) Leonato Ajde o~e Fransis. Sve{tenikot Vie.Vnatre vo crkvata. gospo|ice. gospodaru. Leonato Da ja ven~a. sinko. bidete kratki. gospodaru. ve povikuvam. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. (Vleguvaat Don Pedro. Loenato. Trgnete se o~e. Hera? Hera Ne. gi ima i za smeewe. A vie.ha! He. samo ednostavnata forma na ven~avkata. Don Huan. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. dozvolete mi. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle.^in ^ETVRTI Scena 1 .Tatko. na primer: Ha. zaradi spasot na va{ite du{i. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. Klaudio. Klaudio O. da ja ka`ete sega. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. .

mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. site {to ja gledate. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. Leonato Ama. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. vi velam. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. Leonato nikoga{.Eve. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. [to da re~am? Obes~esten sum. Leonato. i devstvenosta & ja sovladavte. ako vie.O bo`e! . & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. dobro ~uvte. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. bi rekle. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. ako taa. ko brat na sestra. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. lostej}i ja nejze. Hera Vistina? . da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. gospodine. tuku. zemete si ja vedna{ nazad. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. princu. Leonato. so nieden zbor ne sum ja lostel. a ~uenoto e vistina. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. ja setila taa strasta na postelata bludna.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas.

i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. no {to so toa. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. najubava! Zbogum. Leonato Ti nareduvam. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. rabotite izneseni na videlo. Zatoa. ja vidovme. jas. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. `imi ~esta. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. ubava damo. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. da se ka`at. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. duhot & go zatemnija. gre{nice ~ista. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. navistina. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. da ne govorite za niv. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. . naterajte ja da mi odgovori pravo.Leonato. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. Hera grofe. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. .Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. Klaudio O bo`e. odgovori mu ako si mi }erka. `al mi e {to ova mora da go slu{ate.

nekoj na du{a ja zel! Smirete se. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. {to go falev. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. So nego nemam vrska. trpenie. Beatri~e Sve{tenikot O. . ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. ne otvoraj o~i. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. prokolnuvaj}i se sebesi za navek.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. Don Huan i Klaudio. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. Hera? Zo{to. eve potvrda! O. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. so milozliva raka. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. Beatri~e Kako si. zo{to ba{ taa . koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. mislam.Striko! . dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda.pomagajte striko. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. sigurna sum. `ivotot bi ti go odzel.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. moeto {to go sakav. veruvajte. gospo|o. obvinuvaj}i ja. Hero. . gospodine.O. Leonato Eve potvrda. moeto so koe se gordeev. samiot. ve molam: duri i samiot.ba{ taa da padne vo jama od blato. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. Hera! Hera! . deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. ne spiev. Benedik Leonato Gospo|ice.

Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. a ova }e go `ali. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. Leonato Ne znam za toa. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. kolku sum silen na snaga i bistar na um. na dostoinstvoto. mrazete me. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. ~ij duh postojano sonuva podlost. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. toa e ve}e ne{to. tuku po makive baram porod mnogu golem. vo migot koga oklevetena bila. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. mora na ova da ostaneme. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. otfrlete me. so~uvstvuva i pravda . i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. neka nieden grev ne mi se prosti! . ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan.Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. tatko. Leonato O~e. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. ne veruvajte mi na vozrasta. ne mo`e da bide. razgneven na ovoj na~in. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost.O. za da ne vidat. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. taa ne poreknuva. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. svetosta moja. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. Deka umrela. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. na iskustvoto. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. Sve{tenikot Strpete se malku. jas ne znam nikoj. ne veruvajte na mojot ugled. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. Nare~ete me {utrak. zvaweto.

poslu{ajte go ovoj sovet. gospo|ice. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. i u{te dolgo }e pla~am.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. svadbava mo`e e samo odlo`ena. pla~am po svoja volja. (Izleguvaat Sve{tenikot. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. . Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. Benedik Gospodine Leonato. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. toga{ vrednosta mu ja krevame. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. i za najmalata slamka }e se fatam. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. sokrijte ja. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. Benedik Sekako. da. no koga }e go zagubime i }e go nema. vo ~esta vi se kolnam. Taka i so Klaudio }e bide. ~udnite rani gi le~i. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. treba samo da se izdr`i. Leonato Davej}i se vo maki. vo nekoj samoten. umrete za da `iveete.toga{ }e ja `ali. navredi i misli. Sve{tenikot Odime. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. Ako bide vaka. zli jazici. . Benedik Ne posakuvam da e taka. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. skrit. sepak. Hera i Leonato. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. Ajde. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil.

Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas.ne. ni{to ne poreknuvam . Beatri~e. pu{tete me da odam.samo mi e `al za bratu~etka mi. vo vas nema qubov. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Beatri~e. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. naredi mi ne{to da storam za tebe. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. mo`e da go goltnete. bog neka mi prosti. Beatri~e Ubijte go Klaudio. no ne veruvajte mi. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. ni{to ne priznavam. Benedik Ajde. Benedik @imi me~ov. toga{. ve molam. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. mila Beatri~e. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Benedik . Benedik [to da ti prosti. a sepak ne la`am.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. ti me saka{. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. Beatri~e E. . Beatri~e Benedik ^ekaj malku. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam.

. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i.360 Beatri~e Navistina sakam da si odam. uni{tena. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. Beatri~e Milata Hera! . Odete.so javni kleveti. so nevidena svirepost.) .. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. konte i pol.O bo`e. navredi i posramoti mojata rodnina? . Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. mila Beatri~e. Beatri~e. Beatri~e Princovi i grofovi! Da. (Izleguvaat. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe.O. la`ni obvinenija. Benedik Toa mi e dovolno. svedo~ewe na princ.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. zbogum. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. Beatri~e.Ama najde izgovor! Benedik Ama. . te sakam. @imi rakava.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! . kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak.konte. gurabija od grof~e. Klaudio skapo }e mi plati. ute{ete ja bratu~etka vi.zlo & e naneseno. i toa qubezni. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. @imi rakava. ^ekaj. zna~i. . Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. vedna{ e hrabar kako Herkul. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. da. grof~eto . se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. a tamu . naklevetena e. Jas moram da velam deka e mrtva. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. Benedik Prvin da staneme prijateli.

Kako se vikate. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. na{e e da go ispitame prestapot. Dren Zapi{ete . . Konrad i Bora~io. se nadevame. Dren Zapi{ete . Bora~io Dobro. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo.@imi boga. neka zastanat pred mene. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi.i zapi{ete go prvin bog. vi velam.Gospoda. . Dren Taka e. Dren Dren Ve molam zapi{ete .Gospoda. . pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. mom~e? 361 Konrad Gospodine. . mom~e. velam. gledam se dogovorile. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. Talpa. (Vleguvaat Dren. gospodine i se vikam Konrad. gospodine. Dali zapi{avte deka ne se? . . i Pisar vo sve~eni ali{ta.A va{eto. gospodine. ama mnogu brgu }e mu go smenam umot.Dojdi vamu. prijatele? Bora~io Vi velam. Talpa Konrad Taka e. deka ne sme. Bora~io.Bora~io. Neka zastanat pred gospodinot narednik.se nadevaat deka mu slu`at na boga.gospodin gospodin Konrad.Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. Stra`ari. Dren Neverojatno prefrigan fraer. da vi {epnam ne{to na uvo. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. . Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. zastanete na strana.

vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. na takvoto negovo obvinenie. Dren Sus. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. re~e deka Don Huan. ne gi ispra{uvate kako {to treba. e podlec.362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. Bora~io Gospodine naredni~e. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. . .Gospoda stra`ari. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. . Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. da `imi sveti Ilija. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. Pisarot . mora da e toa. Dren Navistina.Gospodine narednik. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. zapameti. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. toa bi bil praviot na~in. bratot na princot. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete . Toa e s#.Neka vlezat stra`arite. gospodine. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. (Izleguva. . ne mi se dopa|a{. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e.Opa.princot Huan e podlec. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. gadu koga ti velam. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da.) Ni{to drugo.

Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. . Vodete go! O. ne sum jas glup. gadu.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. zapomnete deka sum magare. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat. vrzete gi. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. . vie ste magare.O. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? . Ajde. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva.]e vidi{ ti. ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci.) .

Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. no. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. oblik ili forma. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. zatoa. }e ve snema. A ova neka go znae Klaudio. brate. toa sekako }e go storam. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. . i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. I jas sum od krv i meso. oti lu|eto. Leonato Ve molam. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. ~emerot so sve}i go opiva. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. ako takviot se smee i bradata si ja mazni.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. so zborovi jadot. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. dosta. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. Ama takov nema.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am.) Antonio Ako prodol`ite vaka. nema da slu{am. na sekoja bolka da odgovara so bolka. Leonato Sega govori{ umno. . ne. bolot so zdiv go terala. del~e. mudrosta nivna vo strast se pretvora. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. ako ja vkusat. ne. Leonato Ve molam. (Vleguvaat Leonato i Antonio. i so pogovorki jadot go krpi. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. dosta so soveti. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv.

Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. Velam. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. tvojata. Leonato.Zo{to naedna{ brzate? . O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. Klaudio. Loenato Gospodaru. gospodaru. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. gospodaru. Leonato ^ujte me. Don Pedro Brzame. dobro. .toga{. Klaudio. Klaudio Dobar den na objacata. koj drug ako ne ti? Nemoj. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. ~oveku dobar. pod zakrila na starosta. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. gospoda. so vas nema da bijam megdan. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. Don Pedro Gre{ite mnogu.Toga{. Znaj.) Don Pedro Dobar den. zbogum. starecu. Leonato Brzate.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. cutot na mladosta i bludnata sila. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. ti mi go nakleveti nevinoto dete. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. ~oveku. Zamol~i. bez kle{tewe i {egi. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. za. dobar den. v lice ti velam. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Klaudio Trgnete se. gospodaru? . drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. od podlosta tvoja smislen. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. podlecu. velam.

neka mene mi izleze na dvoboj. prvin neka ubie eden. {to e novo? Benedik Dobar den.) Odbivam da ve slu{am. mom~e. kolku im ~ini alot. po mene. gospodaru. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. jas so ova }e se spravam.Sakam da me ~ujat. brate Antonio. s# e toa glupost. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. }e ubie{ barem ma`. bezobrazni pr~lovci. no. potcenuvaat. gospodine mom~e. Don Pedro Nemame namera. A taa e mrtva. od podleci naklevetena smrtno. . (Vleguva Benedik. trpenieto va{e da go stavame na proba. {to la`at. . prvin mene. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. Leonato Odbivate? Ajde brate. se kolnam! Leonato Brate. podleci. Antonio . klevetat i pcujat.) Klaudio No. gospodine. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. majmuni. da odime. drski. Antonio Nema ama. gnidi! Leonato Brate Antonio. v du{a gi znam. Antonio Don Pedro Smirete se. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. ajde. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. gospodaru. ako me ubie{ mene.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. znam kolku te`at. Gledaj. falbaxii. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. Voobrazeni. ne me{ajte se. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. - Gospodaru. no da po~ekame. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. po mene.Ajde. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. mamat. gospodo. (Izleguvaat Leonato i Antonio. pili{tarci. mom~e. Antonio Don Pedro Mol~ete.

so {to sakate i koga sakate. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. . Vie ste podlec. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. toga{ to~no znae kako da se odluti. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. . Don Pedro Ej. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci.Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. druga e temata. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. Ve molam. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. Klaudio Leonato i brat mu. . ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. .Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. ovoj mu se skr{i na dve. daj si kura`. gospodine. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. .Ne se {eguvam. mislam deka navistina e lut. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~.]e vi doka`am kako sakate. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. . Dojdov da ve pobaram i obajcata. Izvestete me {to ste re{ile. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. Klaudio I nie nasekade te baravme.

rekov. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. ne. ba{ taka stori. rekov jas. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. re~e taa. re~e taa. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. zaklu~i so vozdi{ka. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. Ne. Don Pedro Don Pedro Da. blagodaren sum mu. rekov jas. vie znaete {to mislam. mom~e. nikogo ne povreduvaat. duhot mu e golem. re~e taa. Sekako.Gospodaru. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. i ako ne gi ise~am kako {to treba. (Izleguva Benedik. na krajot. da. lesen vi e. re~e taa. re~e taa. golem ama nesolen. kopileto. Zbogum. strasno bi go sakala. a vie. koi. s#. gospodinot e umen. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. duhot dobro vi kaska. spolaj mu na gorniot. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. Samo. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. rekov deka ima{ fin duh. sepak. to~no. umen i rumen gospodin. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. va{iot brat. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. so nego doprva }e se sretneme. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. . a do toga{ mir neka ima vo nego. toj vladee so jazici.) Don Pedro Seriozno misli. Poseriozno zdravje. Vladee toj so dvoen jazik. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. Don Pedro O. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. dobar duh. no sepak. taka e. Veruvam. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. Ne. {to nikogo ne povreduva. Ne. rekov jas. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. . deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. pobegna od Mesina. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. so dva jazika. ama mal.

overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. klevetnici se. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. da. edna misla dobro promeneta. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. kako treto. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. va{iot brat. Don Pedro Ama. ra{irija la`na vest. Talpa. treba ve~no da se vnimava na vas. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. zastanete. govorea nevistini. i. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. . Don Pedro Gospoda ~inovnici. zgora na toa.) Dren Ajde. te pra{uvam {to zgre{ile. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. kako vtoro. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. gospodine. kako treto. `imi boga. dozvolete pred vas da zavr{i s#. kako {esto i posledno. ili na kratko. Stra`ata so Bora~io i Konrad. Ve izla`av duri i vas li~no. no}e. optu`ija la`no edna dama. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. tie se la`govci i podleci. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. vie. kako {esto i posledno za {to se obvineti. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. ~ekajte malku. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. gospoda. koi. Don Pedro Komu zgre{ivte. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. da. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. Kako prvo. gospodaru. te pra{uvam {to napravile.

za da se zadovoli dobriov starec. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. i debelo me plati za izvedbata. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. navistina majstorski go izvr{ivte. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. samo jas. Vi blagodaram. deka sum magare. Klaudio Da. i na pepelta pejte & . bidete mi vnuk. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. Odmazdata izberete ja sami.koi se vme{ani vo toa. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. Don Pedro Vo boga vi se kolnam.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. jas sum. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. no sepak. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. sepak grevot vo zabluda go storiv. . Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. sam sebesi se la`e{. no mora da zboruvam. gospoda. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. isto i jas. vodete gi tu`itelive. podlecu. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. a i pisarot. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. Leonato Ne. za smrtta na }erka mi. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. i lu|e. Dren Ajde.

ne e ba{ taka crno-belo. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite.) .Ajde. Don Pedro ]e bideme tamu. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. gospodine.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. optu`eniot. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. go molam boga da go zabrani. Dren I zgora na s#. navistina me nare~e magare. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. zbogum. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. ovoj tu`itel ovde. ve molam raspra{ajte go i za ova. . se kolnam. Bora~io Ne. za deneska. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. za toa na Boga mu blagodaram. ve o~ekuvam kaj mene. iako. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. ve molam. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. . velam. kom{ija. gospodo. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. Antonio Zbogum. A isto taka. gospodo. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. (Izleguvaat. Leonato Eve ti za trudot. Dren Odi.) Leonato Do utre nautro. Vodete gi apa{ive.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. Ve o~ekuvame utre. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. zna~i. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. veruvam. zbogum. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen.

ti toa i go zaslu`uva{. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. za mala. ti go predavam {titot.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. za{to.) Mila Beatri~e. Benedik Vo gradinata na Leonato. Toga{ ostani do toga{! . (Vleguvaat Benedik i Margaret. Margaret More dajte ni gi nam me~evite.) Benedik Te molam. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. Benedik Tipi~no ma{ki duh. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. vikni ja Beatri~e. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. mila gospo|ice Margaret. na primer. Margaret Dobro. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. gospodine. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da.mnogu ostra rima. e bebe . Margaret. s# nekoi ~udni zavr{etoci. ne velam ne. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. {titovi i samite si imame. pogoduva ama ne povreduva. no {to se odnesuva do qubovta .mnogu nevina rima.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. (Vleguva Betari~e.dobriot pliva~ Leander. ne povreduva `ena. Ne. a tie se opasno oru`je za devojki. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. fa}a vo let. za bog. Mislam za peewe. velam. Margaret. {to e pravo. Troil. (Izleguva Margaret. mora da vglavite zapci na vrtewe. Da ti se pluknam. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. budala mnogu xagorliva rima. rog . zatoa te molam. nieden od niv.

No ti ka`uvam prosto. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali.eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek .najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv.ako gospodinot Crv. ve molam. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. a toa e. tolku ti e `estok duhot. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. staro pravilo. a vo dene{no vreme. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. I jas sum mnogu bolna. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. Mi se slu~i qubov? . {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . Benedik Staro. zatoa si odam nebaknata.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. eve samiot svedo~am. jas }e mu inaetam zaradi vas. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. Beatri~e. Benedik Samo lo{i zborovi. . pa. go predizvikav Klaudio na dvoboj. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. negovata sovest ne se sprotivstavi . si odam sega. . no ka`ete mi. ko jas {to si gi falam svoite. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. A sega te molam. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. ima i {to da falam. daj mi da te baknam. ka`i mi. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. zatoa. sakam da zaminam so ona po koe dojdov.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. pred da odam.no sepak.

) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. da me zakopaat vo va{ite o~i. da dojdam so vas kaj striko vi. ta`no e. morate vedna{ kaj striko vi. ta`no. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. da vi umram v skut. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. gospodine. Polno}. slava najde. pomogni vo pla~ot. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. nejze da ja slavi. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie. Klaudio Sega leka no}.) Ursula Madam.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. pridru`ba. Klaudio. vo la~ot. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. . ta`no e. Sega zasvirete i ta`no zapejte. grobovi zinete. (Izleguvaat. (Vleguva Ursula. mrtvilo gori duri za smrtta se govori. PESNA Prosti im. (Vleguvaat Don Pedro. i u{te sakam. ta`no. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. pomogni vo vozdivot. sakajte me mene i zakrepnete. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. Klaudio Po~ituvajte go boga. gospodaru.) (^ita od svitokot. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema.

Blagodaram na site. }erko i vie blagorodni~ki site. volcite se siti. Antonio. Leonato Pa. no Margaret ima mala vina vo ova.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. . Benedik. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. 375 Don Pedro Dobro utro. lu|e. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. mislam. i gledajte so denot. dojdete pod maski.) (Vleguvaat Leonato. Ursula. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. Benedik O~e. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. Sve{tenikot i Hera. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. (Izleguvaat damite. . brate. Sekoj patot neka si go gleda. Don Pedro Odime. iako ne po svoja volja. mora da ste tatko na bratovata }erka. Margaret.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. a koga }e ve viknam. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. }e mora malku da ve izma~am.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Betari~e. povle~ete se sega vo odajata sami. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. ajde.Znaete i vie {to treba. gasnete gi fakelite. i predajte mu ja na Klaudio. Benedik I jas. so tolku te{ko breme! (Izleguvaat.

na diviot bik misli. Benedik Bikot Jupiter. no sega druga smetka imam. ~oveku. (Izleguva Antonio. od dvete edno. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. ne pla{i se. a za {to. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. Sve{tenikot I mojata pomo{.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. brate. ~inam. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. Vikni ja.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. {to od mene go dobivte. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . Tokmu taka. sve{tenikot e spremen. Klaudio. ama. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami.Eve gi idat Klaudio i Princot. Leonato Srcevo moe e so vas. od vas pomo{ baram. Povelete. Leonato Pogled. dobro utro. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. gospodine. Benedik. mukal milno. gospodine. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. princu. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. dobar o~e. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. od Klaudio i od princot. vistina e.) Klaudio Za ova }e vi vratam. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. Gospodine Leonato.) Don Pedro Dobro utro. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini.

}e vi bidam ma` ako vi e po volja. Benedik Klaudio Poleka. gospodaru duri klevetata be{e `iva. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. no jas sum `iva i `imi `ivotot. edna Hera umre vo rezil. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. . Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. Du{o. Leonato Ne. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. E. dozvoli liceto da ti go vidam. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. po zavr{uvaweto na svetiot obred.) Duri sakavte mi bevte ma`. Beatri~e Mene taka me vikaat. nevina sum i ~edna. o~e. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. (Ja vadi maskata. toga{ striko vi. .Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. (Ja vadi maskata. ne smeete. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena.

samo prijatelstvoto go vra}am. te zemam od {to mi e `al. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. }e te zemam.Ajde. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. ama.ama. Na kuso. (Vleguva Glasnik. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . Nema da ve odbijam. ~ist proizvod na negovata glava. Leonato ]e igrame podocna. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. ta`en si. ajde. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. nie sme prijateli. nemojte.da zaigrame pred da se o`enime. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. navistina. velam. no bidej}i }e bideme rodnini. Leonato Vnuko.) Glasnikot Gospodaru. [to se odnesuva do tebe Klaudio. o`enet ~oveku? Benedik Porano. `imi videlcevo. princu. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. . Beatri~e Gluposti. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. Princu. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. . zatoa udrete svirki. `ena ti treba. . Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. popu{tam pred golemiot pritisok. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. najdi si `ena. imav namera da te pretepam. Benedik Ne e ba{ taka. namenet za Beatri~e.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. Znam deka go sakate. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. `imi denov ubav. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne.

Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego.Svirete koga vi velam! (Igra.) . . Muzika.

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

majka na Bertram Bertram. grofot od Rusion. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen.LICA: Groficata od Rusion. gra|ani . {titeni~ka na groficata Lava{. prijatelka na vdovicata Velmo`i. sira~ka. brat na prethodniot Tolkuva~. nejzin sin Helena. arlekin. upravnik na imotot na groficata Parol. vojnici. nejzina }erka Marijana. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. sluga na groficata Rejnaldo. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. pridru`nici.

.

n. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. poradi razvojot na nastanite koi. podzapletot so Parol. po site svoi karakteristiki. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. prikaznata za Bertram i Helena. Otelo. Sli~no na nea. Iako integralno vrzan. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). pred s#. prikaznata za Parol. No sepak. izleguva kako sosem neprijaten lik. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. Spored satiri~niot ton. na primer. no sepak. e izmislen od [ekspir. iako mo{ne nasilno. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. Podzapletot. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. Bertram.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. Helena vo podocne`niot del od dramata. sre}no zavr{uvaat. se ~ini. odo{to na onaa prijatna. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. . Makbet i Kral Lir. Ottuka. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. {armantna mlada dama od prviot del.

.

gospo|o a vie. gospo|o. Bertram Lafe Od {to strada kralot. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. i toa. gospo|o. groficata. Lafe Od `iva rana. bogami.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. velam. go zakopuvam i vtoriot ma`. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . . gospodine. Zaradi kralot. Bertram A jas. gospodine? Toj krena race od lekarite. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. Lafe Navistina be{e genijalen. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest.~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. tatko. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. gospodine. da ja dostigne{e. Lafe Vo kralot }e najdete soprug. gospo|o. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. vo svojata fela. da be{e sega `iv. zaminuvaj}i. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. negovata majka. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. gospodine. grofot od Rusion.O.

Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . nikomu ne ~ini zlo.No dosta za ova. Bertram (Kle~ej}i). Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Groficata Bog neka go blagoslovi! . Gospodine moj dobar. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. preteranata `al du{man na `ivite. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. . i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Gospo|o. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Zbogum. Dosta. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. Lafe Negovoto dete edin~e. posovetuvajte go. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . tamu pofalbite odat so so`alba. Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Bertram.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Lafe Va{ite pofalbi. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv.Zbogum Bertram.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Helena. . vi se molam. tie se i doblesti i predavnici. Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. veruvaj na malcina. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. izmamija od nejze solzi. blagoslov od vas baram. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. (Na Lafe) Gospodine dobar. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. gospo|o. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. Sakaj sekogo.

Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. pa i kukavica bi rekla. gr~ na miloto lice. No. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. Parol Zbogum. Nema `ivot za mene. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. Helena Ama toj navaluva. dvig. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da.) Onoj {to so nego patuva. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. iako smela vo odbranata. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. ~uknat od merata nedvor. No koj ide? (Vleguva Parol. iako ma~no. okoto mu sokolovo. Parol Ne postoi takva. No sega go nema. negovite kadri na tablata od srceto . sekoj mig da go gleda{. koga }e klekne pred vas. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. gospodarkata va{a. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. ve minira i ve kreva vo vozduh. Ma{koto. pa da ve pra{am ne{to. tolku e toj nad mene. a na{ata devstvenost. (Izleguvaat Bertram i Lafe. Helena I ne. ubava damo. sepak popu{ta.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{.) Helena Zdrava da mi ste. i vardete ja ko zenica v oko. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. (Izleguva groficata. kralu. Be{e ubavo. ako go nema Bertram. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. nema. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. Gotova sum.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. Vo vas ima mala fleka od vojnik. .

Vremenski gledano.. {to e bezgre{na neposlu{nost. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. Devstvenosta edna{ zagubena. Devstvenosta kotka crvja. i majka i qubovnica i prijatel najmil. Parol Da vidime: zna~i. devstvenosta e nam}ora. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. Pa ako povtorno gi eksplodirate. gospodine. a toj e takov - .porano be{e povkusna. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. seta napravena od samoqubie . [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. gordeliva. i svojata vera. gorda poniznost. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. neprijatna v usta. Studen drugar e taa. ottarasete se. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. so edno ~udo ubavi. Helena A kako. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. isto kako sireweto. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. i feniks i kapetan i du{manin surov. so dupkata {to sami ste si ja napravile. va{ata drta devstvenost. sepak. tolku pove}e & pa|a cenata. Ispora~ajte ja dodeka se bara. Dajte ja dodeka vredi na pazar. navistina. slatkata propast. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. Od druga strana. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. a va{ata devstvenost. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. zagubena e za sekoga{.. Helena U{te malku }e ja potrpam. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. So samoto toa {to ste sozdadeni. a sega samo obi~na skapana kru{a.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. Ottarasete se. mo`e desetpati povtorno da se najde. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. Ne ~uvajte ja.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. dobiena e ruda za pravewe devici. mrzliva. pa makar i da umram kako devica. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. ako ve~no se ~uva.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. ko sekoja sogniena kru{a . Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. go gubite gradot. Bog neka go vardi. Protivprirodno e. treba ~ovek da postapi. navistina.

koga bil vo povlekuvawe. gospodarot moj ve vika. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. pa nie. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. (Vleguva pa`ot. . da trgneme. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. }e mislam na tebe vo dvorot. Koga }e ima{ vreme moli se. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. [teta. Zbogum. so nivna pomo{.392 Parol Kakov e. Ako mi uspee da se setam na tebe. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. Parol Taka se dobiva prednost. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. Helena Parol Gospodine Parol. Parol Pod Mars sum roden. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. ste se rodile pod milozliva yvezda. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. Parol Helena~e. zbogum.) Pa`ot Gospodine Parol. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a.

Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega.) Helena (Zvuk na trubi.plan {to mo`e od race mi bega. gospodaru. Sepak. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . velat deka nemu treba da mu veruvate. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. Nevozmo`ni se ~udata. (Izleguva. velmo`ite na{i. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. (Izleguva. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. zbogum. U{te edna{.) Firenca i Siena boj neviden bijat. vo bakne` da se spojat. . Vleguvaat kralot na Francija so pismo. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. kralot na Avstrija. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i.

‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. Dobrata priroda. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Kralot (Na Bertram) Mom~e. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. a ~esta sopstven budilnik . zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. veli~estvo. mladiot Bertram. na krajot . Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e.’ Vakva ima{e `elba. go ima{ likot na svojot tatko. I jas posle nego istata `elba ja imam.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. Dobre dojde vo Pariz. vele{e toj.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. . ako go sledat. koj. a samo hrabri u~iteli go u~ea. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. gospodaru. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. Bertram Gospodaru. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. Ko prav dvorjanin.‘Kamo da me snema’. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. Lafe i Parol. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. Uspea da izdr`i dolgo. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov.

Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. Bertram (Vleguvaat Groficata. . bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Lava{ Mislam deka vi e poznato. iako mnozina bogati se prokolnati. gospo|o. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. Dobredojde. Kolku vreme ima. Bertram Okolu {est meseci. grofe. grofe. (Trubi. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . gospodaru. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. Podajte mi raka.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. gospo|o. mom~e.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. deka jas sum vi eden sirot |avol. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. Ne sakam za{to mi e maka. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. znam. Ni sin mi ne mi e podrag. Groficata Blagodaram veli~estvo. ne e vo red {to sum sirot.) Groficata Da slu{nam sega. Izleguvaat.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme.

Sluguvaweto ne e nasledno. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. gadu. kako i vie.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. gospo|o . mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. so glavite se soedinuvaat. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. Lava{ Plitka ste. tuku prorok. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. Groficata . Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. Lava{ Ostanav bez prijateli. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Toj {to ja ute{uva `ena mi. toj za mene e argat. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. {to zna~i. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. za{to velat decata se blagoslov. ima i drugi sveti pri~ini. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. Ako jas za nego sum rogonosec. mora da odi. toj i gi mazni moite krv i meso. gospo|o. takvi kakvi {to si se. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. nikoj ne bi se pla{el od brakot. gospo|o. gospo|o. Lava{ Moeto siroto telo. gospo|o. Toj {to mi ja ora nivata. gospo|o. Mesoto me tera. rasipan. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. toa go bara.

neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. Groficata Da ve nema. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. `imi majka. Radosna za Prijam boja. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. si misle{e. A govore{e deka go qubi va{iot sin. gospo|o. za ova se kolnam vo nejzino ime. gospodine. gospo|o. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. Sudbinata. Podocna }e razgovarame pove}e. Trgnuvam. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. ja sakam. vele{e taa. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. (Izleguva. Groficata Bri{ete. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. toa e pro~istuvawe na pesnata. Lava{ Edna dobra `ena od deset. ili so sekoj zemjotres. Groficata Vo pravo ste. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. Edna od deset. Groficata (Na Lava{) Apa{. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. delo ludo. da sum paroh.bi se vikalo. od devet lo{i samo edna e arna. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. bez kamata. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. sepak ne nanesuva {teta. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. Rejnaldo Gospo|o. sepak edna od deset e dobra. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. Mislam na Helena. apa{. ‘Od devet lo{i samo edna e arna. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca.) Groficata I? Rejnaldo Znam.

negovite klasa. gospode. Ja gledam seta. smetaj}i deka mi e dol`nost. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa.no mislev so nula se ramni. No ne ka`uvajte na drug.) Groficata Grofica Ne. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. madam. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. a ova e na krvta zrno. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i.) (Vleguva Helena. negovoto ceneto mnogu. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. Helena [to zapovedate. roditelite mi se nikoj i ni{to. (Izleguva upravnikot. U~itel moj. gospodar mi e toj. donekade. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Helena Po~ituvana moja gospo|a. pobrzav da ve izvestam za s#. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. ostavete me. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. tuku majka. raznobojnata daga. bidej}i. Toj ne smee da mi e brat. Groficata Niti jas va{a majka? . eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. I taa bolna e sega od toa. Ve molam. ^uvajte go ova v du{a. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. imeto mi e bezna~ajno. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. Groficata Velam jas vi sum majka. Toa ne vi sum. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. Bo`e. na {to. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. Helena Prostete. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela.

[to. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. Govori. Helena Priznavam toga{. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. re~ete deka toa ve ma~i . vernik vo zabludata. protiv nade`ta se boram. prostete mi. Znam deka zaludno qubam. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. Ne navreduvajte se. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. Helena Gospo|o dobra. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. blagorodna madam. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. ako ne e. a vedna{ po boga go qubam sin vi. Ajde. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. deka pove}e od vas. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. No. na kolena. a ne sestra. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. ko Indus. madam. pred vas i pred vi{noto nebo.za{to poglednete. a takva mi e i qubovta. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. Taka. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. porekni. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. Gospo|o mnogu mila. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . Helena. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. sepak baram. Zatoa ka`ete mi pravo. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am.

so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. postoi lek. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. Tatko mi. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. no ako i sami. o. Helena ]e ka`am pravo. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. Groficata Ka`ete mi iskreno. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. proveren. Helena. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. gospo|o. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. Groficata Dali mislite. tie deka za nego nemaat lek. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. sin vi. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. Me|u drugite. Helena Mojot gospodar. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. `imi milosta bo`ja. znaete. Ne{to mi veli.

Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide.) . dozvola ti davam i qubov sredstva. Zamini utre. Groficata Pa Helena. znam {to pravam. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat. gospo|o. svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot.

Prviot Dimen Gospodaru. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! . Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. gospodine mil. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. Kralot Vardete se od italijanskite momi.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. Bertram i Parol.) Kralot Zbogum. Koga najsmelite barateli zbri{at. gospodo mlada. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i.^in VTORI Scena 1 (Trubi. Kralot Ne. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. zbogum. za slavata da vikne i da ve proslavi. I vam gospodo. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. A sega zbogum. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. Zbogum. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. gospodo mlada. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. @iveel jas ili ne. bidete sinovi na vrednite Francuzi. baranoto najdete go. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. Parol Ne e negova vina. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. Sovetov spodelete go. Kralot Zbogum. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. {to ne doa|ate so nas.

) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . Bertram Privrzani sme mnogu. me~ov moj so va{iot e bli`en. na leviot obraz. Prviot Dimen Taka }e storam. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. Parol Parol Izvr{ete ja. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. tie }e go sledat. go ve`baat propisniot ~ekor. ]e mu ja kidnam. Sledete gi. (Izleguvaat Bertram i Parol. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka.) (Vleguvaat Lafe so kralot. mom~e. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. negovite novonajmeni voini. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. Parol Blagorodni junaci. Vtoriot Dimen So vas sum. so eden zbor. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. Sekako }e mu re~eme. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. Od niv prskaat iskri i bolskotat. velam. spomen od vojnata. ‘rano mu e’. so luzna. ‘slednata godina’. Ko rodeni bra}a. pa razdelbata te{ko mi pa|a. kapetane. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. jadat.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. A sega zbogum. grofe. Prviot Dimen Ako te vle~e. blagoroden kapetane. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Parol kov. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. kidni mu ja smelo. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Zbogum.

dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. Kamo vie da kle~evte. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. Kralot Te zadol`uvam da stane{. Lafe (Na Helena) Ajde.) Kralot Brzinata navistina ima krila. kako ne bi.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. gospodaru. lisico kralska? Bi. vlezete. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. Pristigna. a posle smejte mi se do besvest. a dali bi zobnale malku grozjence. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. (Odi kaj vratata. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. zanimawe. . karpata da ja mrdne. zboruvav velam so edna ~ij pol. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. Kralot Pa dobar Lafe. (Vleguva Helena. Lafe O. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. ako bi sakale da ja vidite. godini. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. ve molam. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. A sega `imi verata i ~esta. edna.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. gospodaru. Lafe Ne. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne.

ti lek za nea nema{. @erar de Narbon mi be{e tatko. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. Storiv taka. golemi vodi te~at od izvori {turi. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. Pred da umre mi dade mnogu recepti. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. ubavice.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. golemi moriwa se su{at. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. Helena Pa.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. Ova e kralot. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. vlezete. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. Helena Nema da vi na{teti ako probam. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. mome. Ka`ete mu {to imate. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. gospodaru dobar. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. koga pomo{ta e ~ista glupost. a bliknuva ~esto . go poznavavte i toa e dovolno. Kralot Go poznavav. Zbogum. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. kako vrv na negovoto iskustvo. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. Kralot Vi blagodarime. Li~ite navistina na predavnik. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. osobeno eden koj{to.

imeto neka mi se sotre. kakva nagrada. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. stanuva mo`no ama nazadgazum. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. Gospodaru mil.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. vo tebe klokoti i vrie: mladost. Zbogum. `ivotot neka vedna{ mi sekne. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. veli~estvo. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. niz nea da zbori. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. devojko mila. mudrost. tuku znam. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. sram najdolen me najde. smelost. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. ~inam. pred dvapati vo temnata. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. smrtta plata neka mi bide. Doktorke mila. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. ubavina. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. po zasluga svoja. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. Kralot Ne sakam da te slu{am. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. Ne pomognam li. veruvajte. mi ide? . Za ova da go rizikuva{. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. bolesta slobodno }e umre. za besramnosta podla. No ako pomognam. ne ~epka so nesigurna raka. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte.

ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. na primer no ne e va`no. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. Kralot Eve ti raka. blagoslovena bidi. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. Zna~i. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. sama izberi go vremeto. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. . so kogo. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. vidi. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. ne podolu }e bide i kralskoto delo. i nedopra{ana dobro mi dojde. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade.

) Groficata Samo napred. ve pra{uvam. Eve vi go so s# {to odi so nego. Imate li. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. Lava{ Ama i xuxe. od vojvodata nadolu do pod xandarot. trkalezno. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. slabi~ko. ako u~enite govorat po pravo za nego. selsko oro na Prvi maj. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. gospo|o. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. toj nema ni noze. da ja vadi {apkata. ni {apka i navistina takviot brat. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. ni race. pravo da vi ka`am. a do najnizok u~en. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. [to se odnesuva do mene. debelko. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. ko kola~e na svojata korka. gospodine. da ka`am poprecizno. gospodine. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. Ve molam. rogonosec na rogovite. sekakvo.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. Groficata Za povtorno da bideme mladi. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. dali ste dvorjanin? . ko pala~inka na velipetok. ko brut na svojata dupka. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. ne. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. i ne e za dvorot. Pra{ajte me dali sum dvorjanin.

gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. gospo|o! – Ete. ne {tedete me! Groficata Mislam. Groficata Gospode bo`e. (Izleguvaat na razli~ni strani. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. gospo|o! – Navalete. tuku malku ima rabota za tebe. mi se ~ini. gospodine. Lava{ Gospode bo`e. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. gospodine. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. Ova ne e mnogu. Groficata Zavr{ivme. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala.) . samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. navalete. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. U{te. va{eto ‘Gospode bo`e.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. Stigam tamu pred nozeve. gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. Lava{ Gospode bo`e. pak dobro mi trgna.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e. u{te. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. gospo|o! – Ne. Lava{ Gospode bo`e. (Mu dava pismo. Lava{ Ve razbrav beri}etno.

`imi krstov. kako se vika{e de? . Parol Parol Taka e. Lafe Bertram Ama se slu~i. go velam so polna po~it. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Ova. Parol Lafe Istoto go velam.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. treba da pro~itate za toa vo onaa. Parol Tokmu taka. obi~ni i sekojdnevni. Parol Ba{ taka.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. istoto i jas go velam. duri i Galen i Paracelzus. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. pravo velite. I jas taka bi rekol. istoto go velam. mnogu ~udno. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Parol (Vleguvaat Bertram. Parol Taka. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. Ako sakate jasno da vi se predo~i.’ Parol Taka de. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. Lafe i Parol. I jas istoto }e go ka`ev. ^udno. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Parol I e.

a ne mo`at da te odbijat tie. vi padne koga qubovta }e posaka. .Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. Helena Gospoda. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. {to dava nade` i za drugi. pa toj duri i ja vodi. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. Napravi izbor po svoe. ne e ona Helena? Lafe Taa e. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. ubavo gledaj.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. Helena i pridru`nici. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. No eve go kralot. Sekomu osven na eden. Parol Taka e. Parol Mort du vinaigre. li~na i ~esna. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta.) Gledaj. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven.) Sedni. golemo nadminuvawe. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. `iti s#. spasitelko. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost.) Ubava momo. pokraj spaseniot od tebe. I jas istoto go velam. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. (Kralot i Helena sednuvaat. (Izleguva eden od pridru`nicite. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. (Kralot i Helena tancuvaat. (Vleguvaat kralot.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. Ti ima{ mo} da izbira{.

Helena (Na drug velmo`a) ^esta. me odbiva i mene. Helena Primete ja mojata `elba. Ubavice. so zakana odgovor mi dava. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. nikoj ja ne}e. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. ako vi e po volja. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv.) Gospodine. . gospodine. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. Dijana. (Se obra}a na eden od velmo`ite. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. no odbiena ako bide{. Helena (Stanuva) Sega. jas ne mislam taka. Koj tebe }e te odbie. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. od oltarot tvoj jas begam. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Helena Blagodaram. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. a bogot na qubovta. Ve}e te ~itam. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{.’ Kralot Izberi pa vidi. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Drugo ni{to nemam. Tolku. ve}e zavr{iv. gospodine.

No ne pravi taka. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. Bertram. Taa e mlada. kralu. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. od delata na{i a ne od potekloto. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. a istoto i za zloto va`i. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. gospodaru? Ve molam gospodaru. i ~esta od niv {ika. Zarem }erka na siromav lekar. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. Ova e mojot izbor. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. Bertram Zarem od ova sledi. gospodaru dobar. Bertram. iako pred toa. bez doblest. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. Kralot Toga{. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. umna. ‘]erka na siromav lekar’. Bertram Moja `ena. . ~esta ni cveta koga ja `neeme. velam. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. takvata ~est e gnila. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. zemi ja. taa ti e tvoja `ena. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. te`ina i toplina. gospodaru. Kralot Zarem ne ti e jasno. li~na.

kralu i radosna sum mnogu. Iska`i se ovde . Kralot Gre{i{. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. (Trubi. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. polno prezir pili{tar~e. Vamu.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. a za da ja branam mora da poka`am sila. Helena Va`no vie ozdravevte. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. Drugoto ne e va`no. gospodaru blagoroden. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. gospodine. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. zemaj & ja rakata ti nadueno.) Lafe Slu{navte. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. jasno mi e deka taa. Govori. nitu za toa da se trudam. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. So qubov ne`na. meka sakaj ja i }e te cenam. Ne mo`am da ja sakam. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. gospodine? Samo zbor . {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. Parol Samo povelete.dva. nedostojno za vakov dar {tedar. Sve~enoto slavje me|utoa. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. sega kralski pofalena. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. vo sprotivno zlo te ~eka.

Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. mom~e. Parol Ubavo. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. koga povtorno }e se spasam od tebe. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. i toa od s# srce. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. ba{ zatoa. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. gospodine. mo`e{e da pomine. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. Parol Prestar ste. sedi mi so zdravje. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. Lafe Da. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. zna~i }e stanam popameten. Parol Ama ne sum go zaslu`il. deka za sebe velam deka sum ~ovek. na sekoj grof {to e ~ovek. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. da ne si ja zabrza{ presudata. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. somnitelno. i nema i~ fira da ti odbijam. pravo da ti ka`am. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. nema da mi e `al. na site grofovi. Daj mi raka. A sega te ~itnav. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. nema da se drznam.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. Bidete zadovolni {to ste prestar. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. a ti na toa i si dostoen. . gospodine. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. dobro moe penxere od re{etki.

da sum samo dva ~asa pomlad. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat.’ Parol Gospodine. gospodine. da mo`am da ka`am. ‘Go znam toj ~ovek. vo slu~aj na nu`da. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. Mnogu.) Parol Ubavo. gospodine. Nema da mu se smiluvam na godinite. Zatoa si odam. ne~ist. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. do sega ne sum ~ul. bi te ispotepal. da te znam podobro za. gospodarot na kogo vistinski . duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. (Izleguva. velam. (Vleguva Bertram. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. Ubavo. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Toj e moj dobar gazda. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. (Se vra}a Lafe. ]e go zdrobam.) Lafe Mom~e. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. Skorbosan. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. poarno ka`ano. mora da bidam trpeliv. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. ili. drt. tvojot gospodar i gazda se o`eni. `imi fitilov {to mi sveti. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. Lafe Nemojte vi se molam.) Parol Ubavo. a bedniov trud ve~no da mi trae. (Izleguva. skorbosan velmo`o. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. mnogu ubavo. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi.) I toa gledaj {to pobrgu. gospodine. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. vie me napravivte od s# podolu. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. @imi ~esta.

Zatoa da begame. Parol [to te ma~i. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. doma. Vo vojna. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. Parol [to. mom~e. Begam vojska za da ne legnam so nea. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. Nejze vedna{ ja pra}am doma.) . Nejze }e ja ispratam doma. Vo drugi zemji! Francija e {tala. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. bez laga. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. srce? Bertram O Parole moj. ostavi ja hrabro. a kqusiwa vo nea nie. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Vo vojna. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. me piknaa v tav~e. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. Utre. U{te posabajle. brgu }e se ~ue. Zatoa napred. Parol Taka i }e bide. Parol Polnoto |ule. {to. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. i zo{to begam.

gi oterale gospodarite vo propast. ti si gad’. ti velam. ama zdravjeto ja slu`i. ‘Pred eden gad.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. apa{~e edno moe. Te ~itnav. sre}na gospo|o. dr`ete gi postojano. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. Opaa. osven vo dve raboti. vi velam. s# }e bide kako {to velite. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. Ova bi bilo najto~no.) Parol Bog da ve blagoslovi. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. Mnogu e vesela. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. No sepak ne e arna. Lava{ Treba{e da ka`ete. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. (Vleguva Parol. {to e na zemja. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. da ne se pravi ni{to. Da ne se veli ni{to. Parol Bri{i. ti si gad. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. Parol Ama jas ne velam ni{to.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. za{to mnogu glupaci. [to zna~i ne ste mnogu glup. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. gospodine. Vtorata. Parol Da te nema. ti si edna itra budala. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Dali me ~itnavte vo sebe. gospodine. ama sepak ne e arna. a za da gi zadr`ite.

Lava{ [tom ova do vas stigne. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. Helena Ve molam. gi priznava sosem.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. gospodine. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Helena Potragata. Parol Taka }e prenesam. Ajde mom~e. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. Parol (Na Helena) Dobar apa{. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Gospo|o. gospodarot moj no}eska zaminuva.) . navistina i plus dobro goen. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. gadu.

Bertram Gi napi{av pismata. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. Ve molam sprijatelete n#. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. Bertram I drugi. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram. gospodaru. ]e se trudam da bideme prijateli. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. bogatstvoto go sokriv. ‘gospodarot’. toj. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. Eve go doa|a. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. kapetane. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik. mnogu dobar kroja~. (Vleguva Parol. Bertram Parol Ve uveruvam.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. narediv kowite da ni gi spremat. gospodaru. {to go videle na delo. Da. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . Ba{ kako {to & zapovedavte. se razbira. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. Da. gospodine.

Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. na postapkata moja. Zbogum. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. pa makar da go najdam kako se moli na boga. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. Zbogum. (Toj & dava pismo. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. Bertram Ne e taka. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. koja soglasna ne e so okolnostite. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. mislite za nego deka e nekoj drug. (Vleguva Helena. samo meli. sose ~izmi. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. Zboruvav. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. gospodine. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. No eve prangite mi idat. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. Ne treba da se ~udite. Helena Gospodaru. musje.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. . Bertram Mo`ebi. gospodaru. pa na umot va{ ve prepu{tam. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. Helena. (Izleguva. Ova e za majka mi.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. kako {to mi naredivte vie. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite.) ]e se vidime po dva dena. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo.

gospodaru. dosta za toa.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. Zbogum. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. Napred. gospodaru najmil. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana. Pobrzajte doma. ka~ete se na kowot. Ne bi vi ka`ala {to e. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. dobro. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. ne zadr`uvajte me. gospodaru.422 Bertram Dobro.) . vsu{nost ni{to. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Bertram Ve molam. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. i ne smeam da ka`am deka e moe. Mnogu mi se brza. Bertram Dosta za toa. zbogum. iako e moe. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. prostete mi. koe i ne e mnogu. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. Helena Ve molam.

Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. kralot na Francija. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. crna i stra{na od strana na neprijatelot. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa.) . toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{. koga pretpostaveniot pa|a. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta. vo tolku pravi~na kauza. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. za ~ie golemo re{avawe. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna.^in TRETI Scena 1 (Trubi. Utre odime vo bitka! (Trubi. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i.) Vojvodata Taka podrobno sega. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. Izleguvaat. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. edna po edna.

postavuva pra{awa i pee. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. (Go otvora pismoto i ~ita. Lava{ @imi s#.’ Ova ne e dobro. zabite si gi ~epka i pee. si ja doteruva jakata i pee. sinko moj nezrel i naglit. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. a slu{am ba{ taka storil. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. gospo|o. (Vleguva Lava{. Va{iot nesre}en sin Bertram. jas samo ~uv deka . nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. ]e slu{nete deka sum pobegnal.) Lava{ O gospo|o. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. ne{to smiruva~ko. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. vo slu~aj da mu ja zbri{al. Groficata A vrz osnova na {to.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. [to se odnesuva do mene. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. ima i ne{to ute{no vo vestite. So seta dol`na po~it. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee. osven {to toj ne doa|a so nea. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Prviot Dimen Ne. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. tuku mirot ve}e e sklu~en. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. . Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. se smena vo drug ~ovek. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot.

Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. gospodine. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. na krajot. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. normalno. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. (Vleguva eden sluga. no dodeka prestojuvala tamu. gopodine. ne mo`ela sama da ja soop{ti. dodeka samata smrt koja. (Vleguva Bertram. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. Prviot Dimen Gospodine. No eve go negovoto lordsvo. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? .) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. i sve~eno se zboguva so nego. i od lo{o i od dobro. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. Vtoriot Dimen Skraja da e.

prangite go dr`at. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. ja oplakav. (Glasno) Porto tartarosa.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. no taa u{te ne sum ja zavr{il. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. Tolkuva~ot Bosko himurho. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. Ako va{eto lordsvo e vo nea.) Cela no} ja pomina vo prangi. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. ja zakopav `ena mi. poslednata be{e najgolema. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. }e treba da pobrzate. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. se pozdraviv so site okolu nego. kako {to mislam deka e. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. a utre sabajle zaminuvate. se pogri`iv za svojata svita. tivko. a pome|u ovie glavni raboti. gad eden nizaeden. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. Bertram Ne e va`no. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko.

hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. Parol ‘Kukavici i bagabonti. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. Kukavici i bagabonti nedokvakani.’ [to velite na ova? .’ re~ete ve molam. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. gospodine. ova go vnesov vo zapisnikot. gospodine. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Vistina si e vistina. Ova e musje Parol. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Parol Ponizno vi blagodaram. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. (Na strana) Nemu mu e seedno. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. a praksata vo bal~akot na svojot me~.

kako se kotira kaj vojvodata. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Bencio po dveste pedeset. gospodine. Giltijan. Francuzin. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Edno po edno. Da vi ja pro~itam? . Tolkuva~ot Fino. Da vidime. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. `imi o~ive. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. ne dostiga. Ovde e. }e prebarame. dozvolete. Tolkuva~ot @imi gospod. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. kolku e hrabar. Sebastijan isto tolku. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. eve nekakva hartija. Parol Da bidam iskren. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. bolni i zdravi. kolku {to znam. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. Kitofer. ni petnaeset iljadi du{i. vi se molam. Korambo isto tolku. mojata ~eta. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. vo{kar eden vo{kosan. Taka {to spisokot na regruti. Spurio sto i pedeset. ne sum siguren. Vomon. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. @ak isto tolku. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. sitno du{i~e. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am.

prvin }e go pro~itam. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Prviot Dimen Odli~no. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. gospodine. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. I slu{ni go vojnikot. gospodine. odnapred misli. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. kade bilo samo da sum `iv. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. Dijana. gospodine. ako mi dozvolite. Tolkuva~ot Ne. vratete go kaj{to go najdovte. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. Zatoa povtorno da Gledam. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Ostavete me vo `ivot. gospodine. Ve molam gospodine.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. ne dremi. a sega toj e za mene ma~ka. ]e vidime {to mo`e da se stori. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. grofot e {utrak poln zlato.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. deka so u`ivawe }e ve obesime. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. Tolkuva~ot . poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. vo prangi.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. prevrtlivo i podlo. ama sepak gori od pohota. za nego veresija nema. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. Parol Samo `ivotot. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. zlato baraj. Parol Tuka znaete. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. gospodine. po izgledot na generalot. ako navistina s# ~esno priznaete. edna Dijana. pa makar bil vo zandana. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari.

nikoj ne mo`e da go stigne. Koga la`e. za `al. gospodine. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. postojano go ma~at gr~evi. toj voop{to go nema. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. Parol Dajte mu. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Koga se bega. no sekako pogolem mnogu vo zloto. gospodine. Bertram ]e vi ukrade. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. Pogolem kukavica e od brat mu. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. koga se napa|a.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. za toa nemam nikakvi dokazi. gospodine. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. jajce od manastir. a s# {to ~esniot treba da go ima. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. gospodine. . la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot.

Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. Samo za. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. kapetane. I jas odam za Francija. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. kapetane Parol.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. Vtoriot Dimen Kapetane. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija.) Tolkuva~ot Vi nema spas. Parol Pove}e ne mi treba baraban. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. mora da umrete. Zatoa mora da umrete. vi ostana u{te maramata. vletav vo vakva opasnost. a i komandatot na kowicata.) Pogledajte naokolu. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. bi vi ja zel na sila. Kapetan pove}e nema da . gospodine. Prviot Dimen Dobar kapetane. grofot Rusion. Sekako. blagoroden kapetane. blagoroden kapetane. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. (Si odi. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. navidum. Prijdete xelatu. Zbogum.) Parol Sepak sum blagodaren. grofot. gospode bo`e. gospodine. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi.

ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. vdovicata i Dijana. no }e jadam. Vdovicata Gospo|o dobra. Vo svoe vreme. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. Za svetot znajte deka sum mrtva. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. mesto so ona {to ne e bidam. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. da kleknam.) . usluga edna mu napraviv nemu. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. (Izleguva. nemu strav neka mu ide za{to na krajot. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. falbaxijata magare }e bide. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. a za tamu imame soodvetna svita. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. golema re~isi ko negoviot `ivot. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi.

so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. groficata i Lafe. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. `iti majka. Groficata Kamo da ne go ni videv. samo molam. a vremeto prebrzo ni bega. kolata n# ~eka. podlec ili budala? . sepak krajot deloto go krasi. krin za mirisawe. more tikvar. ne. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. ne. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. a sin vi ovde. ne bi ja sakal so posilna qubov. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. gospodine. gospodine. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. Helena Sepak. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. be{e gospo|ica na mesto. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. doma. (Izleguvaat.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. Na pat sega. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. Lafe A {to si. Snaa vi i sega bi bila `iva. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. More salati }e treba da isplevime. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev.) (Vleguvaat Lava{. u{te podobro. Sekoe zlo za arno. Lava{ Jas ne sum. tie se cve}iwa. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala.) Lafe Ne. Lava{ Navistina. Lafe Krinovite ne se emi{.

Lava{ A na `ena mu. jas sum za ku}are so tesno porte. Crniot Knez. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. gospodine. eve ti go }eseto. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. Lava{ Jas sum gospodine. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. gospodine. podlec. a tie spored prirodniot zakon. gospodine. gospodine. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. ~edo na {umata. Lafe Ne. samo bez mangupluci i podmetnuvawa.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. Lafe A sega da te nema. Da te nema. ne. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. prodol`i da go slu`i{. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. ne. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lava{ Pa. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. alijas |avolot. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. budala a koga slu`am na ma`i. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. gospodine. bespogovorno im pripa|aat. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. No bidej}i toj e knez na svetot. . neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. Lafe Koga slu`am na `eni. toga{ toa }e bidat kobili. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. a potoa }e ja vr{am negovata rabota.

Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. va{iot sin.) Lava{ O gospo|o. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. gi ima dvanaesetina. da go pre~ekame sin vi. Gospo|o.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. vo sekoj slu~aj. so somoten zavoj na liceto.) . no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. blagoroden vojnik. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. Taa. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. a desniot mu e ~ist. (Izleguvaat. go dade. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. a toj predlog. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. pase kaj }e mu tekne. e ubava ruba za ~esta. (Vleguva Lava{. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. Lafe Luzna blagorodno dobiena. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. u{te koga dvajcata bea maloletni. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. toa samo somotot go znae.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. deka go pottiknav kralot. zaradi negova ~est ostana ovde. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Groficata Groficata Ba{ taka. Lafe Gospo|o. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. Lafe (Na groficata) Ve molam. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. Lava{ Vsu{nost. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. ili blagorodna luzna. mojot gospodar. pristigna mojot gospodar. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. so fini. e takva. Lafe Mene mi se dopa|a. samoto veli~estvo. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. ne e na gospod beljata.

ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. navistina. pa zatoa. (Vleguva eden velmo`a. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. Helena Ne e ovde. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. Rabotite se takvi. A kade trgnal.) Helena Ovoj te`ok. gospodine. sum ve videl vo dvorot na Francija. ako saka. Velmo`ata Kralot ne e ovde. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. gospodine? Velmo`ata Ne e. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. sokolar. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. Helena Gospodine. ve molam? . Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu.) Vo pravo vreme! ^ovekov. Vdovicata Helena Bo`e. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. Velmo`ata Neka. ni e. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. Helena Sepak krajot deloto go krasi. Bog da ni e na pomo{ gospodine.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. gospo|o. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj.

dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. gospodine. Te molam. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor.) Parol Musje Lava{. odime! (Izleguvaat. Te molam. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. gospodine. celata se kalosana . nagrada soodvetna vi sledi. pred mene }e go vidite kralot. A nie morame na kowi povtorno. Fortuna. Helena Ve molam. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. Fortuna. za Rusion kaj{to odam i sam. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. predajte go pismovo. bez ogled {to }e se slu~i.) Ovde ni prede. vrvi. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. Vie gospodine. gospodine. Parol ^ekajte. bidej}i. }e vidite. podobro me poznavavte porano. ili poto~no ma~kata na Fortuna. Lava{ Trgaj mi se. gospodine. se ~ini. vi govorev metafori~ki. molam. (Vleguva Lafe. gospodine. gospodine. Sedlata. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. eve go toj samiot ide. Lava{ Navistina. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. ama sega.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. gospodine. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. fa}aj magla. Parol Ve molam. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. ne mora da go zatnuvate nosot.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. Helena A za toa. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli.

raspra{ajte se u{te za mene. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. vtoriot te istera. e Parol. [to e so va{iot baraban? Parol O. (Izleguva. Sno{ti govorev za vas. sepak treba da jadete. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Vidi. Parol Redno e gospodaru.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. rasipan nikakvec. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. Parol Imeto moe. Dojdete po mene. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte.) . poznavam po trubite. otka~en. (Se slu{aat trubi. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Eve vi go. Mom~e. pravete {to sakate so ovoj {aran. gospodine. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna.) Parol Gospodaru. dobar gospodaru. vidi! Dajte raka. za{to izgleda kako beden. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. dobar gospodaru. Jas imam druga rabota. zna~i. propadnat. Ve molam. Iako ste budala i nikakvec. Zna~i molite za u{te eden gro{. Lafe Mavni mi se. Parol Gospod da ve blagoslovi. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. (Izleguvaat. ~uknat.) Doa|a kralot. Zborot zadr`ete si go. Lafe. Lafe Toga{ molite. za pove}e od eden zbor.

iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. Lafe i pridru`nici. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. s# sum zaboravil i sum prostil. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. ~ij zbor za sekogo magija be{e. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci. Se pokoruva sosem na va{ata volja. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. gospodaru. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Neka dojde.) Lafe Dobro mu li~i. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Zatoa prijdi. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. Neka prijde kako stranec.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. Groficata Toa e minato. go sovladuvaat i go gorat. ama va{iot sin zaluden vo gluposta.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. groficata. . Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Vleguvaat kralot. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. presilni za nezrel razum. Velmo`ata Vedna{. Bertram Neka grevovite moi. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. veli~estvo. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. a ne ko prestapnik. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. Vremeto povtorno e ubavo.

Site merodavni soglasnost dadoa. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. za ukradena ja smetav. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. vo koe. te molam. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. so taa slika vtisnata vo pogledot. [to ja saka{. (Bertram mu dava prsten na Lafe. lavot. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. ~esto vo nego be{e vperen. ako nekoga{ na maka se najde . vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. so dvogledot na prezirot. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in.) Prstenov be{e moj. No qubovta {to doa|a docna. pokajni~ki potoa lelekame po nego. za{to sme stari. Kralot Ve molam da go vidam. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. Prsten kako ovoj. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. ja zasakav. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga. kralot mi gi prosti. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. ja zamoliv.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. ili zemi me na nebo. gospodaru. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. seta simetri~nost ja stesnuvav. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. Groficata Da. ubavata boja ja kudev. (Lafe mu go dava prstenot. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{. pozajmen od gordelivosta moja. go `alime pravot. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. so voshit. a koga na Helena & go dadov. Bertram Dobro opravduvawe. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. Kralot S# e dobro. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi.

be{e moj. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. ]e prodol`ime so ispituvaweto. gospodine. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. sum ja videl kako go nosi. Bertram Se la`ete. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. se kolnam. Vodete go vedna{. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. . Pa. a taa e mrtva. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli.) Kralot Obzemen sum od crni misli.) (Vleguva Velmo`ata. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. bez ogled kako s# }e se svr{i. sokolar so pismo. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. velam. Moite prethodni proverki. iako vie smetate deka e taka. Sepak ne znam. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. priznajte deka bil nejzin. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Ti nejze ja mraze{e smrtno. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. (Izleguva pod stra`a. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. ti la`e{.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. – Vodete go vedna{. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. taa nikoga{ ne go vide. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. deka tokmu na znakov }e & pomognam. Groficata Sine.

ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana.) . se crveneam da ka`am. Molbata moja. toj spie{e so mene. begate od niv. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. Lafe. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. me ~udi. gospodaru. Dajte mi ja. kratki zborovi. {to s# u{te sakate da se ven~ate.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. Kralot Prijdete.) Se pla{am deka `ivotot. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. kako {to gledam. za ova na videlo da izleze. ko {to mi ka`a. a plateno mu e so mojata ~est. gospodine. a u{te mi ka`a so mili. Ne mi treba ovoj. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. bez da se zboguva. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. koja. grofe. pa {tom im se zakolnete na brak. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. Toj pobegna od Firenca. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. na Helena na gaden na~in bil grabnat. ovde ja o~ekuvaat. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. gospo|o. (Izleguvaat pove}emina. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. – Najdete gi molitelive. (Vleguva Bertram pod stra`a. gospodaru.

Dijana Vidov. Prstenov e najdobar dokaz. zakletvite sveti gi davate. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. mi se ~ini. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor.) . ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. zacapana o~ajnica e taa. O videte go ovoj prsten. Lafe Gospodaru dobar. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. a tie se moi. Kralot (Na Dijana) Rekovte. mislite moi. vie ne ste ma` za nea. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. a jas sum isto taka svoja. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. a rakata e moja. gospodaru.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. so koja ponekoga{ se zabavuvav. gospodaru. (Nekoj izleguva. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. ako toj voop{to e ~ovek. gospodaru. Kralot Gospodine. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. Dijana Besramnica e. Neka visosta va{a. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Ovaa mu e `ena. Bertram (Na kralot) Gospodaru. me davate mene. Ne veruvajte mu. Dijana (Na kralot) Me navreduva. Se vika Parol. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. gospodaru. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen.

a nazad mojot vratete mi go.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. gospodaru. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. velam. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. jas doma }e go vratam. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. priznavam deka prstenot be{e nejzin. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. sekoe pero ve e`i. ve molam? Dijana Gospodaru. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. po nea zbesnav. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. od raskala{enost. Kralot Trpeliva mora da bidam.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. Mi se dopadna. vie {to ja otfrlivte svojata prva. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. (Vleguva Parol. i vo mlade{ki zanes. nema. . Bertram Mislam deka go ima. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. Se sepnuvate itro. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava.

bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. ako toa vi e po volja. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. zatoa nema da ka`uvam {to znam. za rajot na budalite. Jas im bev posrednik. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. osven {to ne re~e deka se ven~ani. Dijana Da. gospodaru ama lo{ govornik. Prstenov rekovte deka e va{. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. ama vi nareduvam. kako {to rekov. ako vo izlagaweto bidete to~ni. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Kralot Ve}e istrese s#. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. dr`ete se do temata. dobro. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. Kralot Dobro. gospodaru. pa znam deka spieja eden so drug. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. a i u{te mnogu drugo. kako xentlemen {to saka `ena. za furiite i za {to u{te ne. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. zatoa trgni se. gospodaru moj dobar. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. ka`ete mi pravo.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. za{to. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. . bratko. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo.

ustava mi fati pena. niti go kupiv. . Kralu golem. Lafe (Na kralot) Devojkava e. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Znae deka devojka ne sum.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. gospodaru. mo`ebi nejzin. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. ne znam jas ni{to. de se navlekuva. kako }e & se prisaka. i gotov e da se zakolne vo toa. pove}e ne mi se dopa|a taa. Ne mi be{e ni pozajmen. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. Jas na prvata negova `ena & go dadov. kralu. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. A trgnete go i nego. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. Dijana Mo`ebi e va{. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. de se vadi. bludnica ne sum. V zatvor so nea. nekakva uslu`na rakavica.

Za{to gledam. Zlatarot. samiot znae. gospodin. ovde. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . stopanot na prstenot. i dvete.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. o. dobar gospodaru moj. Bertram I dvete. prosti! Helena O. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. Ovoj pak. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. V zatvor so nea. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. samo ime a ne i predmet. samo {to ne zaplakav. Sega s# izgleda dobro. pogledajte. gospodaru. sega e `iva. se za~uva moma sebesi. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. Vaka veli: (Na kralot) Ako.’ i taka natamu. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. za s# da se u~i. A. dovedete go garantot. Toa go storiv. go osloboduvam od grevot. }e ispadne poslatko arno. Vo slobodno vreme. Iako mrtva. ti blagodaram. Samo nemoj da mi pravi{ metanii.) Po~ekajte. veli~estvo.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. a nejze `ena. eve go i va{eto pismo. Taka. (Izleguva vdovicata. Postelata moja ja izvalka. Ova e gatankata. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. i za mene }e garantira. mrtvata ete. Eve vi go va{iot prsten. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. brgu }e dojde. iako li~no ne mi na{teti. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. Dojdi mi doma kaj mene. barabanxio. (Trubi. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. so pomo{ta ~esna ti n# plena. majko mila. miris na kromid. gospodaru moj dobar. – O. A sega re{enieto pogledajte go. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka.

.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. a ulogite na{i va{i. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. Neka na{e bide trpenieto va{e. ko {to vi gi davame srcata na{i. na pro{tevawe. dajte ni gi blagorodnite race. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

Lu~io. velmo`a. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. gra|ani. priprost xandar Sudija Mraza~. vojvodata od Viena Anxelo.LICA: Vin~encio. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. podveduva~ka Pompej. svr{enica na Klaudio Izabela. prijatel na vojvodata Velmo`i. sestra na Klaudio. . sve{tenik Fran~eska. priglup gospodin Gospo|a Azdisana. mlad velmo`a Xuliet. pridru`nik na Marijana Petar. robija{ Marijana. xelat Bernardin. slugi. slu`benici. svr{enica na Anxelo Dete. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. kalu|erka Varij.

.

tonot. Na krajot. vo osnova. Strukturno. Ostrata podelba vo strukturata. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. Mesto toa. Postavenite problemi se seriozni. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. Sepak. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. za komi~ni efekti. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. namerni. mra~en. edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. . sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. Sovremenite kriti~ari. se razbira.

.

(Na eden velmo`a. Eskalo. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. Na{ite lu|e.) (Na Eskalo) Kako. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. vo qubovta go oblekovme na{a. po va{e mislewe. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. toj nas }e n# igra? Za{to nie. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. da ne gorime samo za nas. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo.) Viknete go ovde. velam viknete go Anxelo da dojde. (Mu predava nalog. a tie da se tro{at vo tebe.) Vojvodata No eve go ide. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro. Vojvodata Anxelo. (Vleguva Anxelo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. i drugi velmo`i. od koj ne sakame da otstapite ni peda. (Izleguva eden velmo`a.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam.) Ova e na{iot nalog. sakam da znaete. za{to ako dobles- .

ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. zbogum. Vlast imam.) Eskalo Ve molam. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. Trudi se da bide taka.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. Vi blagodaram. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. ]e se iskradam sam. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Zbogum. a ne e neophodno. Anxelo Isto i mene. Za vreme na otsustvoto na{e. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Zbogum. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost. Iako toa godi. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. (Izleguva. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. ko bo`ica stegnata. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. . Va{ata cel so mojata e ista. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. da se odnesuvate so tolkav obyir. gospodaru. toga{ toa e isto ko da gi nemame.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan. Anxelo Sepak. Dajte mi raka. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. Ova ti e polnomo{tvoto. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. Zatoa zaedno da se povle~eme. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. U{te edna{. vo moja ~est. Stariot Eskalo. Anxelo. iako prv doa|a{e predvid. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. pomo{nik }e ti bide.

pa mo`eme mnogu brgu. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot.) . Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. (Izleguvaat. taa rabota da ja re{ime. treba da se moli za mir. na vzaemno zadovolstvo. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. ba{ taa ja izbri{al. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. Eskalo Vi stojam na usluga. vo molitvite pred jadewe.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. ama edna istru`il od tablicata.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i.

Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. Lu~io Pa da. kako na primer. vo site religii. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. ama }e pijam. dodeka sum `iv. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. bi rekol. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. gledajte. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. Kusurot e edna francuska kruna. da. `iti majka? Lu~io .Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. Prviot velmo`a Ili. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. samo posle tebe. debelini i {irini i toa na site jazici. Dobroto kadife.

gospodine. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. ne{to od vojnite. kako ne. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. gospodin Klaudio. Vidov koga go li{ija od sloboda.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka.) [to ti e. posigurna ne mo`e da bide. ne{to od besilkata. po tolku zafrkancija. ve molam. e vo soglasnost so proklamacijata. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. mi se skusija mu{teriite. Vtoriot velmo`a Osven toa. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. ne{to od ~umata. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. Vtoriot velmo`a Koj e toj.478 gre{i{ . kako {to znaete. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. {to ima novo? . (Vleguva Pompej. Lu~io Ama znae{. ne{to od siroma{tijata. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. te molam? No najmnogu od s#.

) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. umira. brat. (Se slu{a bu~ava od vnatre. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. ne ostanuva bez klienti. I da go promenite mestoto. Koj dobro do{epnuva. Sepak si go barav. Lu~io Da ne e ubistvo? . od sloboda. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. spored grevot. Samo hrabro. Koj ja gasne. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. ako nemame druga rabota. ako ne te kaznam. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. A eve ja i gospo|ica Xulieta. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. za deloto storeno da n# kazni. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Klaudio. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. vlasta.) Gospo|a Azdisana Tom~e. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. Lu~io. A sepak. Klaudio Taka mo`e polubogot. pak arno. Lu~io i dvajcata velmo`i. Xulieta i sudskite slu`benici. Lu~io E.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. koga se koristi bez usul. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. raka na srce. Za kakov prestap stanuva zbor. vas }e ve imaat vo predvid. temni~arot go nosi v zatvor. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. sledi zatvor. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. arno. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. }e se so`alat nad vas. I toa do temel. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se.

ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. Klaudio Storiv taka. Sigurno za da stekne ime. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. Lu~io. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. Temni~arot Odime gospodine. kako za’r|ano oru`je. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. Imam nade` samo vo nea. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. Lu~io. nov vo sedloto. ako se za tvoe dobro. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. Lu~io Mo`e i sto. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. za slava i ime da si stvori. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. Ako treba neka odi i sama. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. so dete. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. ako e zaqubena. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. Te molam. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. Deneska. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne.) Zbor so tebe. usluga napravi mi mala. pa sega. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. mislam. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . A pak sega. ama nego ne mo`at da go najdat.480 Klaudio Ne. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa.

cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. gospodaru. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. Sve{tenikot Mo`e.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot. pa taka toj i se prifati. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. Klaudio Vi blagodaram. o~e svet. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. Sega. Klaudio Temni~aru ajde. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. Xulieta. Odam kaj nea. prijatelu moj dobar. osven toa.na drugata Klaudio. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. va{ata milost. razumna i znae da ubedi. Pa sega. mnogu e ve{ta na zbor. ko roditelite so . Temni~arot i slu`benicite.) Vojvodata Ne. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. gospodine bo`ji. Lu~io Vo rok od dva ~asa. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena. Lu~io. Otfrlete ja taa misla.

na Anxelo mu ja prefrliv vlasta. (Izleguvaat. za da mo`e. zaradi koi ova go pravam. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. a jas. No sega }e se vidi. te molam. Vojvodata Strav nad stravovite. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. bidej}i neprimenuvani dolgo. nezame{an. no ne sega. od zlobata ve{to se ~uva. taka i zakonite na{i. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. i samite umrele i ve}e se mrtvi. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. a ne za da gi upotrebat. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. od glasovi lo{i da se spasam. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale.) . svet moj o~e. koga vlasta drugi nosi dumi. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. Zatoa. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. od zasedata na moeto ime da udri doma. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. so mantija da me snabdi{. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. Zatoa. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. se pla{am.

jas ne smeam. a i toga{. negovata sestra. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. mora da mol~i{. Koj vika? (Ja otvora vratata. ti ne si zakolnata u{te.) Izabela Zarem vie. sepak so vas epten sum iskren. So sakanata svoja za~na dete.) Izabela Mir i sekoe dobro. da me odvedete pred o~ite na izabela. odi otvori mu i vidi {to saka. Vistina e. {egata na strana. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. Odgovori mu. Ubavice mila. te molam. Ne govoram za{to pogolemi sakam. . kalu|erkite. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova. Izabela Za ona za koe.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. ako vie ste toa. ako ti e otkrieno. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. toj e v zatvor. {tom zakletva dade{. liceto pokrieno treba da ti bide ili. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. mo`ete li.) Povtorno vika. (Lu~io vika od nadvor. osven vo prisustvo na igumanija. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. (Se trga na strana.) Gospodine. brat vi ve pozdravuva mnogu. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. ako jas treba da mu sudam. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. Vleguva Lu~io. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. ve molam. Mila Izabela. Ti smee{. No da ne dol`am mnogu.

Go uapsi zaradi grevot. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. glavata na va{iot brat treba da padne. no doznavame sega. toj mnogu velmo`i. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. potsmevaj}i mi se mene. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. . ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. taa e. Izabela Po posestrimstvo. vladee gospodarot Anxelo. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. Lu~io Ne e taka. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. Kratko i jasno. vklu~uvaj}i me i mene.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. Na negovo mesto. Nade` ve}e nema. studiraweto i postot. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Izabela Zna~i. Toj sega. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. vo akcija n# turna. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. Lu~io Da. osven ako vie. rabotata e vakva. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete.

Vi blagodaram od srce. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. Lu~io Ama pobrzajte. a koga tie pla~at i kle~at. gospodine dobar. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. Lu~io Zaminuvam vedna{.) . site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Odete kaj Anxelo. Pozdravete go brat mi. na druga Lu~io. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. Izabela Zbogum. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. Izabela ]e po~nam so ova vedna{.

gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. Gospodine. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. mora da umre. Eskalo. stignata najposle do posakuvanata cel. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. pod dejstvo na sopstvenite strasti. dali i vie. podobro re~ete. a sosema druga zgre{enieto. zapirame i go zemame. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. Eskalo. Edna rabota e isku{enieto. gospodaru. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. Ona {to pred sudot se otkriva. no sepak. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. toa pravdata go se~e. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. pa taka sme fita – fit. I neka va{ata milost ka`e. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. dali i vie samite. slu`benici i eden sudija.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo.) Temni~arot Tuka sum. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. zatoa {to sme go videle.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . mestoto so `elbata. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. Eskalo Da.

na drugi doblesta im gi krati dnite. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. drugi za grev samo eden. Ova mu e posledniot axilak. sramneta so zemja vo predgradieto. Ako ova se lu|e na mesto. koja. gospodine? Lakt Ajde.) Eskalo Neboto neka mu prosti.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. eve ni najposle eden umen xandar. gospodaru. toga{ ne znam {to e zakon. spolaj mu na gospoda. vi tvrdam. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. jas sum sirot xandar na vojvodata.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. kako {to velat. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. Pompej i slu`benici. ne znam to~no {to se. dvajca zloglasni zloubiteli. a se vikam Lakt. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. donesete gi ovde. (Izleguva temni~arot. Edni vo zla se davat. makro {to raboti na par~e. gospodaru. (Vleguvaat Lakt. gi ~eka krvav pi{tol. Sapunot. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. gospodaru. ama sigurno se pluknati nikakveci. Anxelo Prodol`i. begaat i nikomu ni{to. gospodaru. gospodaru? Toj e kelner. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. Se potpiram na pravdata. Lakt @ena mi. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. gospodaru. be{e.

ovaa gospo|a Lakt. ni malku. Pa kako {to rekov. stoeja vo edna pajnca. umrena za suvi slivi. obi~na pajnca od pet pari. Nie. nema zbor. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. kako {to znaete. ne odokolu tuku pravo v rebra. ako dobro se se}avate. gi potamani drugite. gospodine. ama sepak vr{at rabota. so stomakot do usta. xandaru? Lakt Pa. gospodine. Eskalo Od kade znae{. majstore Sapun. koi vo toa koj- Pa da. Eskalo Dobro de.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. }e ja rezilam i }e se rezilam. pa toga{ vi rekov. gospodine. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. doka`i go! Eskalo Ete gledate. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. Sapunot. vie ve}e znaete {to. i. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. Zna~i. kako {to rekov. Sapunot Taka e. Pompej znae koga{no vreme. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. ako dobro se se}avate. a imavme. kako {to velam. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. a i zijan za nejze. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. rabotite ne stojat taka. za{to. ete. {to se veli. ne mo`evte. ~esno pla}aj}i za niv. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. so posredstvo na gospo|a Azdisana. a bidej}i vie toga{. ~esen ~oveku. kako {to rekov. od `ena mi. gospodine. ako mu e po volja na va{ata milost. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. koja. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. imavme samo dve vo celata ku}a. gledate. ne zapnuvajte za pajncata. prodol`ete. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. bog da ja dade{e nepohotna. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. ~ingeni. ne se porcelanski tuku obi~ni. mnogu trudna bidej}i. tuka sosem ste vo pravo. kako {to rekov. kako {to ve}e vi rekov – . ako drasti~no ne gi smali obrocite.

gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. gospodine. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. Ka`ete go glavnoto. }e svr{ite. Dobro. ne ni mislev. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. gospodine. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. ba{ taka be{e. Pompej E pa da.na Duovden umre. gospodine. gospodine. gospodine. gospodine. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. gledajte vo negovata milost. (Izleguva Anxelo. Pompej Zna~i. gospodine. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. da me pra{a. so va{a dozvola. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. Pompej Ja molam va{ata visost. A jas ve molam.) Sega prodol`ete. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. gledate. Pompej Gospodine. Eskalo Ne. gledam se govori samo vistina. Dobar gospodine Sapun. ovde samo vistina se zboruva. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. Ovde. ne. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. gospodine. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. (Na Eskalo) Zaminuvam sega. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. poarno zdravje. ovde. Toj. Mnogu uspeh utre. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. poglednete go ovoj majstor Sapun. Pompej Ete. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. gospodine. So pri~ina ova go velam.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. sede{e na edno nisko stol~e. Lakt Ama.

gospodaru. Lakt Taka e. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. (Na Pompej) Doka`i go toa. gospodaru. ako vi e po volja. ba{ vi blagodaram za ova. gospodine xandar. mnogu dobro.490 Eskalo Da. Lakt E. o apa{u. Eskalo Ne. Eskalo Dobro. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. rasipan kanibale. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. . Koj e popameten ovde. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. pogledajte go u{te edna{. ve molam. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. kako vtoro. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. gospodaru. Zna~i. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. gospodine. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. Pompej Rakava da mi se isu{i. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. Eskalo Vo pravo e xandaru. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. Vi blagodaram mnogu za ova. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. go gledam. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. rasipniku. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu.

Eskalo Gotovo e. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. majstore Sapun. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. apa{u. da si go tera{. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. . priznajte. majstor Sapune.) A sega vie. Pompej Gazlo. ako vi e po volja. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. svoeto. gospodine. a vie }e gi nasapunite. vie ste Pompej Veliki. [to se odnesuva do mene. vo `ivotinska smisla. Pompej Gazlo. apa{u eden rasipan. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. ]e ve kelnerosaat. Sapunot Vi blagodaram. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. polovina mo`e }e vi se prosti. majstor Sapune. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. gospodine. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. (Izleguva Sapunot. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. gospodine – Posledniot be{e Azdisan.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. kelner kaj edna sirota vdovica. Pompej Iskreno. Zbogum. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. Eskalo Samo tolku? Kelner. majstore kelner. gospodaru. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. Eskalo Zna~i taka. ne? Ajde. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. gospodine. Taka. gospodine. gospodine. Pompej. honorarno vie ste i makro Pompej. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. (Na Pompej) [to ste po zanaet. Eskalo Odli~no. Majstor Sapune. gospodine.

majstore xandar. gospodine. gospodine. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Pompej. Taka. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. gospodine. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. . Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. deka ste podolgo. spored ve{tinata vo slu`bata. Pompej.) Eskalo A sega vie. Samo {to glavi se se~at i se besi. spored moeto {turo mislewe. ako ve donese. zbogum. slu{nete me. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Da me kam{ikuvaat? Ne. }e naredam da ve kam{ikuvaat. da. prijdete. Sedum i pol. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. gospodine. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. oti. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. no zanaetot na hrabrite. Eskalo Te`ok napor za vas. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. navistina. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. Ili prosto re~eno. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Pompej. Pompej. }e prodol`i toa da go tera. majstore Lakt. Velite vkupno sedum godini. a za ovoj pat. Pompej Iskreno. Mora da `iveete od ne{to. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. Pompej.

Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam.) . gospodine. gospodine. Da odime. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. gospodine? Eskalo Da. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. {to mislite? Sudijata Edinaeset. Koga }e gi izberat. Lakt Doma kaj vas. (Izleguvaat. Zbogum.) Kolku e ~asot. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. No sepak. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. gospodine. doma kaj mene. Eskalo Potrebna ni e strogost. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to.

Anxelo Ostanete u{te malku. Anxelo Ajde. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. Bog neka ve vardi i ~uva.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost.) Anxelo [to e rabotata. (Vleguva Anxelo. ^asot & se bli`i. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. Anxelo Dobro. (Na Izabela) Dobrodojdovte. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. (Izleguva slugata. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. Ako gre{am ispravete me. Bo`e. vedna{ }e dojde.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. ko na son vinata da ja storil. Dajte & {to e potrebno. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal.) Bludnicata gledajte da ja premestite. (Izleguva slugata. a samo toj treba da umre. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. gospodaru dobar. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. ]e dadam naredba. (Vleguva slugata. ama so merka. Temni~arot Ve molam. mo`ebi omeknal.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. toa ostavete mi go mene. ]e mu ka`am za vas. . mnogu doblesna moma. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. pu{tete ja vnatre.) ]e vidam {to re{il. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga.

grevot osudete go negov no ne i brat mi. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. za poli obesete mu se. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. Ve molam. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. nema pomo{. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. predocna e. Izabela Ima. Anxelo Toa ne sakam da go storam. Ne molite za igla. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Anxelo Dobro. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. molete. Anxelo Toj e osuden. Temni~arot tolku lesno. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. Premnogu ste ladni. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. Navalete. Anxelo Ubavo. toa i ne mo`am. kleknete pred nego. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. Navalete. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se .Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. zamislete. Na {to.

Anxelo Ve molam. primer. ni od namesnikot me~ot. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. [to bi bilo so vas. dobar. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. a {to zatvorenik. ni `ezloto na vojvodata. brat vi go osudi. Duri da mi e rodnina. ni pompata koja so golemcite odi.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. toa e praviot na~in. devojko li~na. a na negovo vie. veruvajte vo ova. O. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. roden brat ili sin. Anxelo Smirete se. za nego nema milost. ni krunata na kralot. Zakonot. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. trognete go. no toj. Da be{e toj na va{e mesto. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. i vie }e potkleknevte kako nego. ni togata na sudijata. ka`ano na mesto. No sega toj e buden. . a ne jas. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. pomislete. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. dobar gospodaru. Lu~io (Na strana) Da. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. Mora da umre u{te utre.

i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. koga malite toa go pravat. prestapot progledan niz prsti. No lu|eto. mnogu e dobro da imate snaga na xin. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. ko negoviot {to e prestap. Pra{ajte si go srceto. vinoven za nekoj zlostor. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. Golemcite so svetcite teraat {egi. iako gre{i kako i site. gledam. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. Brat vi }e umre utre. O sozdatelu milozliv. Jupiter bi poludel vo nemir. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. nabapkani so kusove~na. a pravda delam koga onoj. tie. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. . Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. duhovitost e toa. sitna vlast. so duhot svoj staklest. gordite lu|e. za{to sekoj mal. O. za grmewe samo. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. Priznae li grev od boga daden. za vojnikot e ~isto svetogrdie. Bidete zadovolni. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. no bogohulie. potoa bi gi ma~el. Samo napred. devojko.

Izabela na ve~nosta. Izabela . ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. gospodaru. legnat kraj temjanu{kata na sonce. vratete se. koj gre{i pove}e. se raspa|am od prekrasnoto vreme. Lu~io i Temni~arot.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. vratete se. (Na Izabela) Zbogum. (Izleguvaat Izabela. pa duri i od tvojata doblest. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Anxelo Ubavo. dojdete utre kaj mene. Izabela (Na strana) Amin. Dojdete utre. taa ne ni isku{uva. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. Anxelo Anxelo ]e razmislam. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. molitvi od nevinite du{i. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. a? Ne taa. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. Bog neka ve brani i ~uva.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. tuku toa sum jas. koj{to. Izabela Gospodaru dobar. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i.

Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. {to pravi{. (Vleguva Xulieta. . Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. koja. [to. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem.) Eve. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. [to sakate. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti. gre{nica edna moja. ludost. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. Dete taa nosi.) (Vleguvaat. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. ludost. Temni~aru! – Vie ste toj. {to si ti. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. ne? Temni~arot Jas sum. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. (Izleguva. Ostanete malku. za da fati{ svetec. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. ne gi sfa}av i im se smeev. a toj {to go za~na. koj{to. doa|a ba{ sega.) Vojvodata Gospod na pomo{.

pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. ubavice. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. Vojvodata Taka i treba. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. mora utre da umre. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski.) . Va{iot drugar. Bo`jata milost neka e so vas. }erko. Xulieta So radost }e u~am. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. a tuka nie sebesi se `alime. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. (Izleguvaat. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete.500 pa drugi upatstva }e dobiete. No samo ako kaeweto @alno za nego. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. sramot so radost go nosam. kako {to slu{am.

kaj Izabela se zakotvuvaat. Anxelo Dovedete ja. na krajot. No sepak. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. kalu|erka. O mesto visoko. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. Izabela Taka neka bide. mora da umre. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela.) O bo`e. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da.) [to ima. Gospodstvoto moe. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. (Izleguva slugata. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. krv si e.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela. pa duri kolku i nas. strav korne{ od budalite. (Vleguva Izabela. kolkupati ti so ramkata tvoja. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. {to mi se sobra taka krvta v srce. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. koe. da ne ~ue nikoj. rabotata si ja ostavaat. .Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. na usnive mi e gospod. pa se zatna seta. saka da ve vidi. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. gordost be{e moja.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. dodeka umot i duhot. ne slu{aj}i {to govoram. ode`data svoja. tronu. Bog neka ve brani i ~uva.

slu{nete me. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. ili. za{to i re~enoto. Jas. Izgleda ne me razbirate. ako e grev.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. odo{to na du{a se nosat. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. Anxelo Ne. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . za koe znam deka ne sum podobra. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. na nedozvolen na~in. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. podavaj}i & se. Toa ne e dobro. Izabela Taka e na nebo. primete go na du{a. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. Anxelo O. Odgovorete na ova. bo`e. ne garantiram. gospodine. }e vidime vedna{. za{to toa voop{to grev ne e. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. no ne i na zemja. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. Anxelo Ne. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. za spas negov. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. deka porado bi go dala teloto od du{ata. Anxelo Ve molam storete go toa. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. vas sosem osloboduvaj}i ve. ako e grev na du{a neka go nosam. la`en `ivot da se sozdava. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. ludost. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. Izabela Neka sum i naivna. tuku milost. {to bi izbrale vie: zakonot. lesno mo`am da go pobijam.

a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. spasuvaj}i go nego. Brat vi }e umre. . deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. Izabela Taka. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. ona {to ne go mislime da go govorime. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. zna~i. spored na{iot zakon. cel `ivot da umira. ako smrtta nad glava mi visi. Anxelo Site sme slabi. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. Izabela Taka e. ni za ne{to drugo. Anxelo A negoviot prestap. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. ili visoko mesto dr`i. negovata sestra. Za jasno da me sfatite. gospodaru. velam samo kako pretpostavka – osven vie. tokmu vaka se kaznuva. prostete mi. Izabela O. No slu{nete me. Odnosno. }e zboruvam mo{ne grubo. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok.

ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. Anxelo Ne. Ako ste ne{to pove}e. ne rumeni od nepotreben sram. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. a toa zna~i. Izabela. ako qubovta mi ja vozvratite. ve molam govorete ko porano {to govorevte. Izabela? Imeto moe ~isto. `imi ~esta. i `enite se isto taka slabi. Anxelo Veruvaj mi. Izabela Da. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Bidete ona {to ste. ve sakam. strogosta na mojot `ivot. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. so koj se tera ba{ ona . svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Anxelo Koj }e ti veruva. dozvolete mi da bidam drzok. Za zbor ve fa}am. sitna ~est {to golema verba bara. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. Ne. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. a po s# na vas se gleda deka ste. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. }e vidi{. Gospodaru moj dobar. Izabela Ha. Ostavi ja finosta. Ako ste `ena. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. ne ste `ena. Anxelo Jas isto mislam. Nema. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Anxelo Slu{nete otvoreno. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. bidete `ena. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam.

Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. za smrt }e go podgotvam. inaku ne samo {to sigurno }e umre. (Izleguva. opasnonosni usti. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. `ivej ~esno. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. a brat ti na nebo neka se ka~i. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi.) . i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. koj }e mi poveruva? O. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. Pa Izabelo. }e postapam ko tiran so nego. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. mir na du{a da si obezbedi.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. {to vo sebe go imate toj eden. ili. Odgovori mi utre. ist jazik. bilo za osuda bilo za priznanie. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. nevideni maki.

. Klaudio Ponizno vi blagodaram. Ako si bogat. Blagoroden ne si. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. i ti naj~esto go bara{. mislam. oti i utrobata tvoja. re~i mu: ‘Ako te zagubam. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. jad vrz jad see{. gi kolne nastinkata. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. Ti nema{ ni mladost ni starost. Klaudio i Temni~arot. Sakaj}i da `iveam. Na `ivotot. za{to se pla{i{ od mekiot. koja pove}e ne e ni{to. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Ti si samo zdiv.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. go zaborava{. `ol~no go bara{. smrtta ja baram. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. Ti ne si sre}en. koja ‘gospodaru’ te vika. So nade` da `iveam. Najdobriot odmor ti e sonot. a koga si star i bogat nema{ ni strast. pokoren na site nebesni lunki. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. podgotven sum da umram. Ti ne si ti. ne`en jazik na edna bedna zmija. ni krepkost. oti toa {to go nema{. a toa {to go ima{. ni `ar. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. Ni slu~ajno ne si hrabar. kaj{to prebiva{. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. ~ist odlivok na slabinite tvoi. pa moli milostina od drtata starost. siroma{en si. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. Prijatel nieden nema{. Ne si stamen.

sestro. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. temnica ve~na.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio.) Klaudio Pa. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. ne morate da umrete. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. sekoga{ e dobra. Pa neka dojde. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. gospodine. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. (Vleguva Izabela. vi blagodaram. Vojvodata Temni~aru. `ivot nao|am. mnogu dobra. (Obajcata se prikrivaat. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara. Temni~arot Kako pora~ano. milost od boga. samo zbor so vas.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. Izabela (Od nadvor) Ej. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. Gospodarot Anxelo. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. za kuso pak }e ve posetam. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. ropstvo. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. . Sestra vi e. tuka.

Klaudio. se pla{am za tebe. Klaudio . Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. Izabela Izabela Mo`no e. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. od sedumte smrtni e najmal. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. koga }e ja zgazime. Klaudio Dobro. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. bi li~el. po ~inov gnasen. ti mora da umre{. toj. potoa. na gnil bunar podlabok od adot.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. ovoj namesnik e sotona. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. Klaudio Ti blagodaram. za smrtta utre. Klaudio Ne pravi go toa. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. pa i kutrata buba~ka. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. Da. zarem e mo`no? O. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. Izabela Taka brat mi govori. mila Izabela. ili ako e. velam. Izabela Podgotven bidi. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. onaka mudar. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. od grobot na tatko glasov dojde.

no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Izabela A sramniot `ivot odvraten.) Klaudio O slu{nete me Izabela. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. za eden zbor samo ve molam. ropstvoto. Od tebe se otka`uvam! Umri. slu{nete me. . Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. a ni zbor za da te spasam. ostavete me vo `ivot. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. mlada sestro. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. kukavico bezverna. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. Klaudio O. Klaudio Da. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. Izabela. Izabela Ne. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. so lelek. pa neka si te~e. nikoga{ od krvta negova ne niknal. ne. divo nakalemen.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota.Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. Izabela O. yveru! Ne. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila.

510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. Utre mora da umrete. a i mojata ode`da. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. pa. Zbogum. o. Ubeden sum deka so mirna sovest. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. bidej}i ~esna. Taa. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. I jas kako ~ovek. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. Ostavete me malku na samo so devojkava. vi podarila i dobrina. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. Sepak. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. bidej}i e du{a na ~ovekot. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. (Klaudio odi kaj Izabela. sam lekot mu se dava. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. Vojvodata Na toa i ostanete. Vojvodata Toa nema da bide neupatno.) Temni~aru. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. kako {to sega stojat rabotite. . mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. eden zbor so vas. a ~istotata na srceto. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. No. Kleknete i podgotvete se. no za kuso vi stojam na raspolagawe. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Zatoa podgotvete se za smrt. Jas nemam mnogu slobodno vreme. (Izleguva zaedno so Klaudio. Na mojata iskrena `elba da pomognam.

dobar o~e. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. ne samo {to }e si go spasite bratot.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. sestrata na Frederik. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. svadbeniot miraz. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. soglasete se na ona {to vo toj pogled. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. a vie sekako ste. pritoa brat vi }e bide spasen. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. ni tro{ka sovest ne poka`uva. drugoto e lesno. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. Ako potoa go priznae sostanokot.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. Izabela Poka`ete mi kako. a so niv. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. ovoj navidum dobar Anxelo. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. [to velite na ova? . deka kaj nego nema da ostanete dolgo. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. Vojvodata Doblesta e smela. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. toj go bara. potoa obrokot i temelot na svojot imot. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. Odete vie kaj Anxelo. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. Vo me|uvreme. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. na krajot. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. Ako ova se obezbedi i garantira. se razbira mora da bide soodvetno. i svojot svr{enik. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. a toj. plukna na site svoi zakletvi. va{ata ~est neizvalkana. napravi. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. na kratko.

Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. Izabela Vi blagodaram za utehata. Brzo pojdete kaj Anxelo. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde.) (Vleguvaat Lakt. tamu. gospodine. mu dozvolija po naredba na zakonot. . ako |avolot dokazi ti dal za grevot. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. otkako na edniot. gospodine. gospodine. jadam. mu stavija katanec na vrata. `iveam carski’. ‘od nivniot odvraten. . Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. Ama sepak. podveduva~. [to vi zgre{il ~ovekov. gospodine? Lakt Mene ni{to. da nosi postavena bunda za da go gree. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe.Nosete go v zatvor. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. gospodine. mi smrdi. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. na nekoj na~in. dobar brate o~e. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. a na drugiot. xandaru. vetete mu deka }e storite po negovata volja. `ivee ovaa otfrlena Marijana. {to e sega ova? Pompej I vie. Deka rabotava. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. Vojvodata Bo`e. polo{iot. o~e dobar. mo`e da se kiti. poveseliot lihvar. Zbogum. `ivotinski dopir pijam. dobar o~e. (Izleguva. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. Pompej i slu`benicite. toga{ }e doka`e{ deka si negov. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. se oblekuvam. Re~i si barem edna{. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. Tamu pobarajte me. mom~e. gospodine deka e i kradec. gospodine. bidej}i pobogato od ~ednosta. za{to najdovme kaj nego. . a i smetame. mi smrdi.Blagosloven da ste. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. tuku na zakonot.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. na eden imot opkolen so dlaboki endeci.

Pompej Se nadevam. a? [to veli{ za ovoj napev. Odi{ v zatvor.) Pompej Nadu{iv uteha. veren Pompej. Zbogum. da ti se prodol`i apsot.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. gospodine. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. toga{. a? [to veli{ ti. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. o~e. taka treba i nikako poinaku. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. toa si e negovo pravo. ~isti od grev. ka`i jas tamu sum te pratil. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. zatvorete go. Pompej? Pompej Taka e. Lu~io Ne. Lu~io E pa toa e dobro. (Vleguva Lu~io. Prepora~aj me na zatvorot. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. navistina nema. tvojata gazdarica? U{te podveduva. gospodine. gospodine. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. Pompej. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. gospodine. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. Lu~io Toga{. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. ne? Da vi ka`am pravo. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro.roden makro. Odi. gospodine. ili gre{ni a navidum ~isti. ovoj predmet. mora taka da bide. ne e pove}e vo moda. Pompej. zatoa {to e makro. posledicite se jasni. Zbogum. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. ovoj go predupredi. Deka e makro tuka nema somne`. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. toga{. i toa makro so pedigre . dobar Pompeju. do ja`eto. }e ja ~uvate ku}ata. Sega }e stanete dobar doma}in. Ako ne poka`e{ trpenie. Eve eden gospodin i moj prijatel. ]e se molam Pompej. Pompej. Blagosloven da ste. Pompej. Zbogum. vikam spasitel. .

Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. gi stavi prestapite na zort. mnogu sojuznici i pomaga~i. porokov ima mnogu rodnini. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Pompej i slu`benicite. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. Dobro pravi. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e.) Se slu{a ne{to za vojvodata. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. za ova sum siguren. A vie? A kako e sozdaden. gospodine. odi. {to mislite? . Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. gospodine. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car.514 Vojvodata I vie. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. . o~e. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma.[to ima novo po svetot. (Izleguvaat Lakt. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. spored voobi~aeniot na~in. Pompej. To~no li e ova. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. No kade e navistina. Lu~io Odi pod senka. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. o~e. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. Lu~io Navistina. drugi deka e vo Rim. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. o~e. I deka e kukla {to se plodi.

Vojvodata A zo{to. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. da ne go prika`at vo podobro svetlo. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. gospodine. jas znam {to znam. ili lud ili ste vo golema zabluda. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. znae{e kakva polza ima od nea. Vojvodata Vie ili ste zloben. a nu`no i bez pogovor. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. mislam deka ne be{e takov.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. Lu~io Gospodine. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Lu~io A toj e plitok. . Lu~io O. Vie ili zboruvate kuturica ili. go poznavam i go sakam. dr`avnik i vojnik. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. Lu~io {mugna. Lu~io Koj. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. kolku se la`ete. ako ste podobro izvesteni. ne mo`at. ti se molam. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. Lu~io Gospodine. siguren sum. A i pijanica si be{e. gospodine. Lu~io Ama vi se molam gospodine. a poznavaweto so posrde~na qubov. da vi ka`am ako ne ste znaele. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. Vojvodata Ne e vozmo`no. zatoa nau~i da bide du{even. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. i golem govorxija. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. Da se sudi samo po ona {to go napravi. Celiot tek na negoviot `ivot.

Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. Zbogum. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. a kako se vikate. dobar bidete so mene. Te molam moli se za mene. ako po`iveam da go izvestam za vas. }e imate smelost toa i da go potvrdite. ti velam. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. U{te ne se otka`al od toa. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. Lu~io Ne se pla{am od vas. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. vi se molam? Lu~io Gospodine. ova povtorno }e go poreknete. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. Navistina. mra~nite dela. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. mra~no bi gi sredil. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. pak ti velam. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. (Izleguva. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. . Vojvodata pak. va{e gospodstvo. i. Temni~arot i gospo|a Azdisana. se vikam Lu~io. Ama dosta za ova. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Lu~io Poprvo }e se obesam. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. Zbogum. Ako govorevte po du{a. nosete ja v zatvor. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Kamo da se vrati. Vojvodata. Se la`ete za mene. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Vojvodata O. dobar o~e. dobro poznat na vojvodata. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. o~e. Azdisana Dobar gospodaru. kako {to se molime da bide. Ima li kral tolku silen. gospodine.

Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. Anxelo. Temni~arot Ako dozvolite. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. No vo svojata fantazija. Nejze nosete ja v zatvor. molej}i go boga da mu pojdat od raka. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. s# }e be{e poinaku. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. pove}e ni zbor. ja kolnat. mojot sobrat vo vlasta. & veti deka }e ja zeme. Iznesete go pred mene. se bara ne{to novo. gospodine. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. ne saka da se premisli. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Klaudio mora utre da umre. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Me izvestija deka ste go posetile. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. imaj}i dovolno slobodno vreme.) Eskalo Dobra ve~er. koi jas.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. Vedna{. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. Temni~aru. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. nad site borbi. No da go ostavime nego na negovite raboti. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. mu gi razbiv i toj sega e . dobar o~e. Ve molam. zaveden od slabosta na svojata priroda. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest.

to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. svetost treba da & pridru`i. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. a vnatre crn |avol vie! O. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. doblesta da ja vodi. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. }e ima so {to da se gordee. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. Vojvodata Mir so vas. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. od nadvor angel. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . Zbogum. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. du{evnosta da ja bodri.518 re{en da umre. (Izleguva Eskalo. a svojot go hrani! O.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. (Izleguva. no ako i toj padne vo grev. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. urnek vo du{ata sopstvena da plodi. na strogosta.

Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. Niz {epot. prati. vodi~i slepi za utroto vla`no. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. toj gradina ima. (Vleguva Izabela. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete.) Vojvodata Sosema vi veruvam. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. (Izleguva. tie usni {to tolku slatki. osuni vkusni. o trgni. se kolnea la`no. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. gospodine. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. a dobroto lo{o da prima.) Deteto (Pee) Trgni gi. prati gi. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. Ve molam. nazad vrati.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. No bakne`ite vrati mi gi. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost.) Ve molam za pro{ka. Tokmu sega e dojdeno vremeto. Eve ide te{itelot moj. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. se otvora. i tie o~i. pogolemiot klu~. pa {to pobrgu begaj. Vojvodata Dobro e.) Marijana Prekini ja pesnata. so revnost na golem krivec. cel den sum ovde. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Marijana Ne ve pobara nikoj. . Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. (Izleguva deteto. zalog daden no zaluden.

tolkupati ve}e vidov.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. (Se vra}aat Marijana i Izabela. tuku barawe moe. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. Bez gajle. Tuka e za va{e dobro. od ni{to. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. (Izleguvaat.) Ne pla{ete se.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. tuku samo povlekuvawe vo mrakot. ako vie taka ja posovetuvate. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. Vojvodata Ne. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki. Marijana (Na Izabela) Da odime. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol.’ . Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. nieden. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. Izabela Marijana I jas istoto go sakam.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. o~e. ]e pri~ekam da zavr{ite. .Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. Dobro s# ste smislile. no prvin seidbata treba da se svr{i. mila }erko. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. Vojvodata Ne e toa sovet. o~e dobar.

) Pompej Ve molam gospodine. gospodine. Mraza~ . Ajde. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. Brat~e. Ako vi e prifatlivo. Slikarskoto ma~kawe. ako ne. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. za{to toa e blagorodno. brat. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. a potoa otpu{tete go. sum ~ul go vikaat umetnost. gospodine. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. ako ne.) Mraza~ E. samo {to pogledot vi e krvni~ki. toga{ e glava na `enata. e umetnost. mo`am. (Izleguva. a kurvite. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. gospodine. gospodine. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. `ivi liceto blagorodno. Makro.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. gospodine. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. zatoa {to ste bile zloglasen makro. ama ako e `enet. Ako se nafatite da mu pomagate. gospodine. Me baravte. umetnost ami {to. Temni~arot Ajde. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. Pompej Pompej Gospodine. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. }e se spasite od prangi. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. gospodine. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. ajde. neka vi se najde sega. Temni~arot Ej. ne gledam koj e pote`ok. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. bez somnenie. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. be{e makro.

Temni~arot (Na Mraza~) Vie. o~e. (Se slu{a troapawe od nadvor. gospodine makro. gospodine. Temni~arot Ni taa. podgotvete se. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. ]e te podu~am vo zanaetot. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. Za{to navistina.) (Povtorno se slu{a tropawe. brat~e. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. Pompej Temni~arot Sakam da u~am.) Za edniot mi e `al. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. rabotej}i go svojot zanaet. }e mu slu`am. gospodine.) Dobrodojdovte. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot. Klaudio. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. Ne saka da se razbudi. za{to e ubiec. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. bidej}i gledam deka va{iot xelat. za smrtta tvoja.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. odete. Vojvodata . prviot po~esto moli za pro{ka. se nadevam. Temni~arot Pompej Gospodine. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio.) Eve go nalogot. Po mene. (Vleguva Klaudio. (Vleguva Temni~arot. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec.

Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. Temni~arot Mnogu surov zamenik. Vojvodata Iako mugrite bli`at. kaj drugite saka da go zauzdi. tiranin bi bil toga{. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. bodiwaj}i ja vlasta. (Tropawe od nadvor. (Temni~arot odi kaj vratata. no vaka e pravi~en. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. lu|eto da gi saka. temni~aru. (Vleguva glasnik. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. Vojvodata Ne e. Prativ po nego. Golema e retkost klu~ar eden zatapen.) Temni~arov e ~ovek. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. nema ni{to.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. Temni~arot .) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. se razdenuva. ne e. ni {to se odnesuva do rokot. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. Takov slu~aj do sega sme nemale. ni {to se odnesuva do predmetot. Temni~arot Ne e bez nade`. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. gospodine.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok.) Idat. osven toa od samiot prestol na pravdata. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. (Izleguva glasnikot. (Tropawe na vrata. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. Da e od isto testo kako ona {to go le~i.

Na liceto. temni~aru. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. Ako lo{o ~itam.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. Vojvodata Ve molam. Toj duri i samiot prizna. Vojvodata Vi ka`av. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. inaku }e vi letne glavata. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. ne se pla{i od ni{to. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. ve}e devet godini le`i v zatvor. toga{ mojata . [to ima. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. ne se ni najde. da ~ueme. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. ni od minatoto. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. i~ ne mu e gajle. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg.’ [to velite na ova. Otvorete mu ja vratata. Za podobro da se uveram. no ovde e izrasnat i odgledan. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. nema ~uvstvo za smrtta. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Vojvodata Mu treba pouka. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. gospodarot Anxelo. ba{ go boli za s#. Koga porokot prostuva. no toj nema da izbega. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. ni od sega{nosta ni od idninata. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. vi se ~ita ~estitost i postojanost.

Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. Ako so ova. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. Klaudio. rokot mi e utvrden. mrtovecot mnogu go menuva likot. No. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. pa ni mojata obleka. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. vi se molam? sebe i ne{to drugo. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. . `imi svetecot komu mu slu`am. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. gospodine. }e otidam podaleku od {to planirav. za da go otstranam sekoj va{ somne`. vie znaete deka ova obi~no se pravi. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. osven blagodarnost i nagrada. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. dobar o~e. ama ova e protiv mojata zakletva. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. a vie mo`ete i da pripomognete. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. Odlo`ete go pogubuvaweto. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. No bidej}i gledam deka se pla{ite. ne se somnevam vo toa. ni mojata besprekornost. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. Vie. Temni~arot A kako. ve molam postapete kako {to vi velam. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. Vojvodata Temni~arot O. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. Temni~arot Prostete. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. pa }e ja otkrie izmamata. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog.

(Vleguva Mraza~. ve~niot patnik. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. dovedi go ovde Bernardin. Raka na srce.) Mraza~ Bratko. a sega stanati ‘Podajte za boga’. ve}e se razdeni. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. na tu`ba od majstor Trino`ici. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. pa mladiot majstor Bog-da~uva. no za sre}a. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. Prvin. trgovec so tkaenina. Odime. od {to izvlekol }ar pet marki. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. s# na s# 197 funti. pa majstor Se~i-begaj. Pogledajte.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. de deka negde se zamona{il. (Izleguvaat.) . se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . S# u{te ste v~udovideni. megdanxijata. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. od toa nema ni{to. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. pa upatete go na podobro mesto. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. silexija na me~ i kama. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. {to ni izgledavte vezden. ostavete go vo `ivot. S# jas } e ka`am. Mislata ne e delo. tolku nisko padna. gospodaru golem. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. (Izleguva tmeni~arot. Stanete. (Vleguvaat Bernardin. a koga podrazmisliv. no ne znaev. vo maska i Xuliet. gospodaru. a namerata e samo misla. samo poraka po glasnik.) Prostete. Anxelo. gledajte. Odete i dovedete go. Marijana Samo misla. inaku. ako vi e po volja. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. po nalog nezvani~en treba{e da umre. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. Predajte gi klu~evite. O. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. gospodaru. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam.) . Izabela. Sakam da go vidam.) Sega se setiv na u{te eden prestap.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. velam. ne ja postigna opakata namera svoja. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. (Marijana i Izabela stanuvaat. Temni~aru. ^inot na Anxelo pak. i jas mislev deka e gre{ka. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. gospodaru {tedar. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. ne velete ni{to. Mo`ebi i ma` mi e takov. Bidej}i e taka. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. Temni~arot. Klaudio. Izabela (Kleknuva) O. po~nav da se kaam.

toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. Osuden si na smrt.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. Vo va{i race go predavam. zloto od vas poleka si odi. gospodaru. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. @ivi gospod. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. deka ima{ tvrda du{a. za negova qubov mu prostuvam. kolku vas i taa vredi. gospodaru.O~e. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. (Izleguva Lu~io pod stra`a. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. nasekade niz gradot. Vojvodata Prvin sto kam{ici. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. ko raskala{en ~ovek. No za toa posle.Vodete go v zatvor. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. Objavete. }e ja ven~a{. (Na Bernardin) Za tebe velat. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. gospodaru. magare i ludak ka`ete mi. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. . i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. dobar moj gospodaru. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. pou~ete go. {to me znaete ko kukavica. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. grevovite zemski. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. Sakajte ja `ena vi. Taka i toj brat }e mi stane. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. gospodine. no. . [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. a potoa besewe. kam{ikuvawe i besewe. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. a zaradi qubovta va{a {tedra. (Go odbuluva Klaudio. a po lik e re~isi ist kako nego.) @imi o~ive. Klevetite ti gi prostuvam. bratko. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. ve molam. Ako zaradi toa sakate da me obesite. gospodaru. ne ven~avajte me so kurva. temni~aru.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. Lu~io . so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. (Na Lu~io) Vie. Pa. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. brat. obesete me. Anxelo.

s# va{e }e stane moe. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. Marijana. (Izleguvaat. Izabela mila. Grevot tuka sam si se opravduva. Prostete mu. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. Za trudot i mol~eweto. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Ti blagodaram. (Na site) A sega odime na dvorot. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto.) . za dobrinata tvoja. ti blagodaram temni~aru. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. dobar Eskalo. Sakaj ja Anxelo. Raduvajte se. Anxelo.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

blagorodni~ki. sluga na Montagi Baltazar. negovata sopruga Benvolio.L I C A: Hor Romeo Montagi. . negoviot tatko Montagi. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. sledbenici na Montagi i na Kapuleti. blagorodnici Pa`. drugi Muzi~ari Eskalo. grof. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. negova sopruga Tibalt. knez na Verona Merkucio Pariz. vnuk na Montagi Avram. slugi na Kapuleti Slugi. nejzin tatko Kapuleti.

.

sonetna forma. so site nejzini specifiki i osobenosti. me|u drugite. na primer. ja sozdavaat. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. onaa iznasilenost na tragi~noto. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. Inaku. Bruk opstanuva. velelepen. za eden sre}en kraj i za edna vesela. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. ~isto qubovna. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). negovata vidliva. samo vo eden poprizemjen prevod. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. . tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. radosno samoobnovuvawe. Ottuka. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. pozajmena od drugi avtori. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. Taka. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. vo edna postudena varijanta. banalna prikazna. mi se ~ini. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. ponekoga{ idili~na atmosfera. optimisti~ka. se razbira. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. ponekoga{. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. preku polnonade`nite govori. iskonstruirana priroda koja. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. S# {to se vika italijanska renesansa. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. vo ovoj slu~aj. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. spokojna. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. da go spomeneme grofot Tolstoj.

.

Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat. ona {to nedostiga. nikoj nema da ve davi. na scenava }e cari.) . trudot na{ }e go popravi. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona.PROLOG (Vleguva Horot. (Izleguva. Ve molime za trpenie.) Horot Dve semejstva. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. sekoj sekogo bodi.

Taka e. Samson Velam. zatoa ako se stemni{.}e im gi se~am glavite. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. a `enskite }e gi pritisnam. ne sme yevgar volovi. re~i zbogum na umot. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. Gregorie Velam. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. znam brzo da udram. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. . Gregorie Nikako. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. Seedno. pak ja vadime kolata od kalta. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. da mu se snevidi. nivnite slugi.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. brate. sfati me kako saka{. sekoga{ se pritisnati za yid. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. }e se nafr~am na `enskite . glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. Samson Koga }e mi se stemni. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot.

Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. gospodine. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Eve gi apa{ive od domot na Montagi.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Samson Ne.) Vadi go alatot. gospodine. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Samson Brkaj rabota koga ti velam. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. Neka po~nat tie. Samson Ne. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. Ti po~ni ja kavgata. Gregorie od trite podolgiot. gospodine. . (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Gregorie Dobro e {to ne si som. tuku kako smeat. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. a jas }e ti go {titam grbot. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. gospodine. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. gospodine. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. (Go poka`uva od trite podolgiot. vi stojam na raspolagawe.

Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. paterica . Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. (Vleguva Benvolio. yverovi. (Se borat. gleda{ se ~epam! .) Gra|anite Stapovi.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. Benvolio. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. Samson (Na Avram) Da. Dolu Montagi. rekov. (Gi vadat me~evite i se borat. du{mani na mirot. lu|e. podobar. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. gospodine. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Samson Vadete gi me~evite. stra`ari so stapovi i lastagarki. Benvolio Samo gi smiruvam. ne go zaboravaj udarot od nekni. Samson Dobro. osteni. ne dr`i me. ako ste ma`i. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu. kukavico. gospodine. Stariot Montagi e ovde. Paterica.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. i so me~ izvaden me pravi majmun. Vratete gi me~evite. budali.) Pu{ti me. Tibalt [to. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej.. Ne znaete {to pravite. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. Bori se.) Gregorie Re~i podobar. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot.) Kapuleti Me~ot. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. Gregorie.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. (Vleguva Tibalt.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se.) Vojvodata Rajo buntovna. site Montagi i tebe.

dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. Benvolio Striko dobar. no toj od mene se sokri. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Benvolio Gospo|o. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. nepovreden. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. A sega site drugi neka si odat.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. Mu prijdov. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. vnu~ko. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. G-|a Montagi A kade e Romeo.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. rano izlezen. ja znaete pri~inata? . Ti. `ena mu i Benvolio. pod zakana so kazna. so prezir mu se ruga{e. panyurite gi spu{ta. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. Jas. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. Kapuleti. (Montagi.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. U{te edna{. so mene vedna{ doa|aj. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. kaj{to. pod zakana so smrt. go vidov va{iot sin. a samiot na sebe si bev tovar i breme. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. i {mugna vo ~estakot koga me vide. koj{to n# razdvoi.

Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. Zo{to o. toga{ i lekot lesno }e go bide. no toj. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e. o. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. Ve molam skrijte se molkum. Odime. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna.) Benvolio Dobro utro. sueto trezna. gi krati. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. qubov borbena. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. Srcevo mi ~uka. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. . Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. rodnino. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. Te{ko so takva qubov. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. (Izleguvaat Montagi i `ena mu.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. dolgi se ~asovite na taga. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. Benvolio Te{ko mene. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav.

sakam edna `ena. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. ne sum ni onde. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. xvaka~ka bolka i sladok pelin. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. Ne ja godat nejze od Amor strelite. rodnino. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. Romeo Dobar si strelec. ti si na klada. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. Benvolio Ubava meta. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. more se polni od qubovni~ki solzi.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. ~adu sjaen. Ova ne e Romeo. taa vrie od ubavina. Romeo Proma{i tuka. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. zdravje bolno. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. tuku pla~am. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. Romeo Romeo Dobro srce. {tom se stu{i. O. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. rodnino. sonu v jave. Deka si zaquben zna~i. No stvarno. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. {tom brzgne. rodnino. ne sum tuka. rodnino. Jas ne sum ovde. ne brzaj da me ko{ne{. pobrgu se godi. samo stvarno ka`i koja e. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. . Zbogum. me navreduva{ mo{ne. pogodiv u{te vedna{. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. Da ofka{? Ne. ognu studen. Ti se smee{. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. Benvolio ^ekaj. Ako zamine{ bez mene. a i ubava e taa {to ja sakam.

prestani na nea da misli{. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Zbogum. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Benvolio Slu{aj me mene. prepametna. . ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. Preubava e. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. Romeo O.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega.

i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. No. i {tom taa se soglasi. neka ne ti e u|e. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. edna bolka so drug ~emer se le~i. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Paris Vo domot moj skromen. blagoroden Paris.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. No probajte. na koj sum pokanil gosti mnogu. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. mislam. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. ma`eni tolku rano. velmo{ki glavi mene mnogu mili. srceto osvojte & go milo. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. terzijata so svojot kalap. . Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. gospodine. Paris Obajcata ste ~esni. viorot vrati go. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. Moram da najdam nekoj u~en. videte gi site.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. poradosen da stanam. Da odime sega. ugledni lu|e. ~ujte gi site. slikarot so svoeto sertme. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. ribarot so svojata ~etka. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite.

bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. Romeo Romeo Ne sum lud. ako gi znam bukvite i jazikot. Romeo Benvolio ^ekaj. Lucio i nemirnata Helena. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. (Go ~ita pismoto.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. mom~e. Ostanete so zdravje! (Izleguva. povelete. gospo|ata vdovica od Vitruvio. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. Romeo . Petar Verojatno ste samouk. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo.’ Ubavo dru{tvo.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. Petar ^esno re~eno. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. tuku vrzan polo{o od ludak. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. No ve molam. Benvolio Za {to. znam da ~itam. znaete da ~itate? Romeo Da. ubavata vnuka Rozalina i Livija. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. da ne si lud? Gore. Benvolio erki. dr`an bez mojata hrana. mom~e. ve molam. Petar Dobro ve~er. striko mi Kapuleti. Ostanete so zdravje. Ve molam. Merkucio i negoviot brat Valentin. `ena mu i }erkite. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. zatvoren v zatvor. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. na pehar vino kaj nas. Moj gospodar e velikiot.

) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. Mora na samo da zboruvame. pilence. izlezi za kratko. do minuta znam kolku e stara. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. – Doilko. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. solzite ogan neka se storat pa tie. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. kaj e devoj~eto? Ej. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. ej. Julija Eve me. gospo|o. Julija! (Vleguva Julija. – Doilko. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. so site bo`estveni ubavici od Verona. Ej. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. Nema {to tuka od tebe da se krie. Da odime tamu. deka nema ~etirinaeset. koj me vika? Doilkata Majka vi. jagnence. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. (Izleguvat. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. sepak ne odi. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Romeo ]e dojdam.) Julija [to e. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres.564 Vilijam [EKSPIR saka{. U{te kolku ima do . Bog da ~uva. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat.

{to bladam. tvrdam. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. dobro pomneweto me slu`i. Doilkata Dobro de. “Da” re~e ma` mi. Zamol~i te molam. ko jajce od gajgur. Xuli?” A. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. eve mol~am. skoknav. So bog sega e Suzana. Doilkata Zgora. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . ba{ taka. `imi krstot. veselo ma`i{te edno. Ka`i mi. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. gospo|o. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. da. te molam. ko {to rekov. tokmu za toa sakav da porazgovarame. vrsni~ki bea. bog da go prosti. Julija Prestani i ti. No. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. ko {to rekov. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. Doilkata ]e zamol~am. gledaj. naa. ne. Ne. velam. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. A. Julijo. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. na ple}i }e pa|a{. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. “Neli. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. predobra za mene be{e. normalno. “Opaa!” re~e. Da. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. ne. A edinaeset od toga{ pominaa leta. ba{ imam akal! No. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. a koga pozrela }e stane{. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. detenceto go krena. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. dado. Gospod neka te vardi. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. “sega na nos pa|a{.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. }erko. zamol~i. & be{e niknala na ~elo edna xumka.

grofot te ~eka so svoite mo}i. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. vas ve vikaat. eve. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. mladata gospo|ica ja baraat. po dnite sre}ni. i jas velam. gospo|o. ugledni gospo|i. G-|a Kapuleti (Na Julija). da go zeme{ i da bega{. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. gospo|ice. razmisli za ma`a~ka sega. ni{to pomala nema da bide{. Ispitaj ja sekoja crta. pa. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. G-|a Kapuelti (Na Julija. doilkata ja pcujat v kujna. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. Na skapocenava qubovna kniga. ve}e se stanati majki. Jas mora da odam da poslu`uvam. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. Gospo|o. . (Izleguva Petar) Julija. ]e gledam. posre}ni ~ekaj no}i. vistinski cvet. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. tamu toa skrieno te`i. na nepovrzanive ~ari. gostite dojdoa. toj e cvet.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. Doilkata Brzni mome. Pomladi od tebe ovde vo Verona. Doilkata Ma`. @enite so ma`ite rastat. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga.) Petar Doilkata Taka e. s# e naopaku i vo haos. madam. Ve molam idete vedna{.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. samo pogolema. G-|a Kapuleti Eve idime.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. (Vleguva Petar. ve~erata e servirana. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. ma` i pol mu nema ramen na svetot.

pa s# ti e preku nosot. bockaj ja i ti. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. pa fa}ame xade. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Romeo. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. prenaduena i bocka kako trn. Neka za nas sudat kako im e drago. . (Zema fakel.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. [tom igrata `ivne. Merkucio. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. Obuvkite va{i se lesni. presurova. Merkucio Ti si zaquben. Ne sum ba{ za ripawe. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. Merkucio Ako so tebe e gruba. Romeo Daj mi fakel. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Romeo Dajte mi fakel. mora so nas da igra{. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. na{e e da izigrame. Bidej}i mra~en. nad maskata maska. od nea brgu }e te izvadime.) Benvolio Ajde. ako bocka. Merkucio A ne.) Merkucio Gledam umot te stega. }e pobudalam i }e begam. grub bidi ti so nea. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. pogodni za igrawe. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. svetlina barem da nosam. Romeo Ne doa|a predvid. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. taka }e ja skroti{. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam.

gledaj ~udo. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. dvoumej}i se vaka bo`emski. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. `il~iwata od prav. forsira reki. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. od najsitni pajakovi ni{ki. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. pa sonuvaat za klawawe samo. Barabani v u{i mu bijat. ili po usnite damini. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. pa tie za qubov sonuvaat. kolesnikot nejzin. od kov~e na {tur~e. Merkucio Pa isto i jas. poslu{aj me. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. ili po kolenata na dvorjanite. pa skoka i se budi. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. ~estopati. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. a potoa. Romeo Na sone. ispala{en od sonot. xabe svetlinata ja tro{ime. dvapati positno od zmiulesto crv~e. pusii fa}a. i. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. pokriv~eto. amovite. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. kam{i~eto. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . dimiskii pleni. pehari polni pie. ko sve}a da gori denski. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. pa samo celuvki sonuvaat.

da mu se snevidi. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. du{i~ke. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. Petar Ve baraat. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi.) Eve sme. a ti. Ova e taa – Romeo Dosta. Merkucio Taka e. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. no od me~ti pusti. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. Tibalt. naluten. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. koj{to edna{ odvrzan. pazete so ~iniite. vo gradive piknat. za ro`bite na bezrabotniot mozok. Da `ivneme malku. de~ki!Na rabota. za~nati od ni{to.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. `ena mu. Anton. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. Julija. poleka. im trebate. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. im ste neohodni vo golemata odaja.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. de. taka! (Izleguvaat. Merkucio. golema nesre} a nosi. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. koj }e servira. ponepostojani od samiot veter. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. dosta. trgnete mi go i ova kreden~e. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. a? Tuku samo ne{to menuva. a racete ne se ~isti. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. de. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. ve vikaat. Za sonovi govoram. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. Benvolio i Merkucio. Doilkata. Ej. gospoda! So vas }e . Romeo Se pla{am pred vreme.

rodnino Kapuleti. srceto na svetot po nea tupka. Mesto. Dobro mi dojdovte gospoda. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. gospo|i moi. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. pluskavici }e dobijat. Tibalt Striko. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. gospodine. Kapuleti [to e. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. ne. ete. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. }e & prijdam kaj{to sedi taka. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. Ha. gostite i damite igraat. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. Taka be{e. Muzikata sviri a maskiranite. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. Zasvirete muzi~ari. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. du{mani{te na{e . damava {to igra me|u druga~kite zbrani. rodnino. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. Tibalt Po glasot mislam. Kolku i da e blisku Duovden. velam. edno trieset godini. Me~ot mom~e donesi mi go. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. taka be{e. zarem robov se drznal ovde da dojde. sedi koga ti velam.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Romeo O. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. Ima trieset. Sin mu gospodine. Ka`i mi. gospoda. nema tolku. a? Taka? Dobrodojdovte. ama samo be{e. Romeo stoi na strana. ovoj }e da e Montagi. Montagi e ovoj. [tom zaprat. pove}e. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. (Na rodninata) Mom~e. (Izleguva slugata) [to. ne? Samo sedi. Ve upla{aiv. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj.

Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. Romeo A zarem svetcite se bez usni. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. {to e pravo. ]e si odam. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. gostite igraat. Nema da go podnesuvam. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki. (Na gostite) Veselo. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. . ne? Tibalt Tokmu toj. da n# srami tokmu na ve~era. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi.) (Na gostite) Taka. deca. podlecot Romeo. deca! (Muzika povtorno sviri. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. vidi. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. poblagoroden grev nudam: usnive. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. Vidi go ti nego. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. veselo. sramota e. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. ima da slu{a{. dvajca axii vcrveni. Kapuleti Vozdr`i se. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. Ne se axio. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. axiite sveti? Julija Ama striko. i.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. Kapuleti Mladiot Romeo. ama tie im se za molitva da storat. }e te nau~am jas na red. Mene najde inaet da mi tera{. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. pravi se ko da ne e tuka. Smiri se ili . ostavi go na mira. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. ti velam. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. ne huli po racete {tedro. Zatoa strpi se. axiski zdiven. bidi qubezen i prestani da se murti{. bitki stra{ni vo mene se bijat. rodnino stroen. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. Julija Axio dobar.(Na slugite) u{te sve}i. siot se tresam.

Julija Sveticata ne mrda. (Na bratu~edot) Uf. Ama ste zelen mom~e. odime. Dobra no}. iako za molitvi ne e nema. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. ~esni lu|e. brat~e. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. (Mu {epotat na uvo.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. tvoite mi go zedoa grevot. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. O svetice. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. vidovme {to ima{e da se vidi. mladiot Petru~io. Vi blagodaram. Si legnuvam. doblesna i umna. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. Vi velam. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. majka vi saka so vas da zboruva. gospoda. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. naslednik na stariot Tiberij. za spas od o~ajov te molat. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. docna e. vi blagodaram na site. odli~na gospo|a. dadilko.) A. (Ja baknuva. ne odete si taka brzo. Julija . docna.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. taka zna~i? Toga{. (Ja baknuva. Kapuleti ^ekajte.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. majka & e gospodarka na ovaa ku}a.) Vaka od usnive.) Julija Dojdi vamu. plodot molitven da go zemam. (Julija odi kaj majka & . mislam.

strasta mo} im dava. (Doilkata odi. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. ide. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. (Izleguvaat. Posledniot gostin ve}e bega. Sega Romeo go qubat i toj qubi. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. stravot sotiraj}i go so strastvena lava.) Ako `ena ima. .eve.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. Dr`an za du{man. Julija Odi i pra{aj kako se vika. Da odime. No za sredba. ne`nata Julija poubava. a mladata brza nasledni~ka da & bide.) Doilkata Eve n#. sega. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. zanesen amka. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. iako vqubena. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. sin edinec na va{iot golem du{man. od o~i ma|epsan. vremeto sredstva.

Romeo! Merkucio Mudar e. }e pobudali od bes. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. se iskral doma v krevet.) Benvolio (Vika) Romeo. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. Benvolio Da odime. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. `imi krstov.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. niti pak preta. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. na visokoto & ~elo i rumenite usni. Se vrti i se povlekuva. – Niti slu{a. rodnino Romeo. so magija }e go mamam. Merkucio Ova nema da go zbesne. niti se javuva. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . oskata najdi ja svoja. Prizivawevo moe ~esno e i fino. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Vikaj Merkucio. Toa zlobno bi bilo. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. na noxiwata tenki. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. Merkucio Ne. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Benvolio Ako te slu{ne.

(Izleguvaat Benvolio i Merkucio. O. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. }e govoram so nego. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. angelu svetol. kamo da bev rakavica na taa raka. {to ve}e e bolna. No tivko. stopati od nea poubava. o neka e taa otvoreno-gaze. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. a ti kru{ka {ilesta. Ne sluguvaj & nejze. neka e. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. bleda i polna taga a ti. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. Dobra no}. eve ja qubovta moja. umri ja zavidlivata luna. a ne veli ni{to. Romeo (Na strana) Taa zboruva. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. sledbeni~ka nejzina. O. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. jasno sonce. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. na luznite im se smee. zboruvaj samo.) Koj ranet ne bil. zavidlivka e taa. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. Drzok sum premnogu. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. O Romeo. [to ako o~ite & se na nebo. otfrli go. Ne mi se obra}a mene. O. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. Ogrej.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat.

koe ne e del od tebe zemi me mene. a mestovo smrt za tebe. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. Gledaj me milo. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. svrteni nazad. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. . Imeto moe. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. za ka~uvawe te`ok. ako obete ne ti se po }ef. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. otfrli go imeto a mesto imeto . i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. Romeo. parampar~e }e go storam. voshiteni o~i na smrtnicite {to. so ogled koj si. otfrli go imeto. ni noga. Romeo Nema. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. mome li~no. a ako ne}e{. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. Julija Kako dojde ovde. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. svetice mila. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. Da e napi{ano. Romeo. da ne se vika Romeo. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. Taka i Romeo. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. O. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. sepak zvukot im go znam. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. }e te ubijat vedna{. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite.

velat. zakolni se vo sebe. da ja odlagam smrtta. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. inaku za ni{to drugo na svetot. Taa sovet mi dade. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. dobra no}. no ako ne me saka{. no}ta }e me {titi. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. Mil moj. Romeo Gospo|ice. idolot {to beskrajno go obo`uvam. Na qubovni~ka iznevera. Jas ne sum krmar. iskrenata strast moja. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. ako me saka{. O Romeo ne`en. }e bidam opaka. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. li~en Montagi. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. gospodine. Vsu{nost. ama obziri zbogum. pa }e ti veruvam. ne go sfa}aj. Jupiter se smee. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. Zatoa prosti. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Romeo Od pogledite nivni. priznavam. No veruvaj mi. nerazmislen. Prebrz e. ili ako ve}e se kolne{. Pristojna bi sakala da bidam. dobra no}. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. nequben od tebe. te molam. ne kolni se. nenadeen epten. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. ka`i navistina deka e taka. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. ona {to go rekov da go odre~am. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. zacapana sum do u{i. Povozdr`ana. neka tuka me najdat. Dobra no}. a jas }e poveruvam. a jas nejze o~i. Mir neka ti se vsadi . }e re~am “ne” ako me pobara{. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. pristojna.

Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. i qubovta isto.Montagi mil. (Se vra}a Julija. Sakan moj. da ne e ova samo son. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. a celta brak. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. pa dobra no} stvarno. Romeo O. Dare`livosta moja bez dno e kako more.Idam. za{to neiscrpni se i dvete. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. zbogum.) Julija Tri zbora u{te. veren bidi. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. (Doilkata vika odnadvor. Romeo ~esni. dado dobra! . Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien.) Slu{am {um od ku}ata. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. Utre liceto go pra}am. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. idam. prebla`en za da bide jave. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{.) (Se vra}a povtorno Julija. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot.) . }e se vratam. Po~ekaj malku. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. (Trgnuva da si odi.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. mil Romeo. son preubav.) Romeo O no}. (Izleguva. (Izleguva. [to pove}e davam pove}e ja imam.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide.

Julija I jas isto. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Dvaeset godini ima do toga{. spokoj na gradi. Dobra no}. Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Romeo Neka son na klepki ti padne. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. (Izleguva Julija. dobra no}.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Julija Razdenuva. . inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Julija ]e bidam to~na.

trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. majka na prirodata. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. bilkite. . koga verno te`i. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. grobnica e nivna. Sega. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. toga{. stanuva zlo~leno. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. o~e. blagorodno cve}e. toga{ nema zo{to da se lomam. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. no {tom go vkusi{. vo smrt sigurna te pra}a. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. te opiva. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. v `ivot te vra}a. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. neka mi prosti adot. Romeo Vtorovo e to~no. a kaj{to gri`ata grize. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. kamewata. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. do doblest se kreva. Doblesta stanuva porok. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. no vo kakva si. vreli: a ako ne e taka. go mirisne{ li. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. crkalo. Zemjata. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. po~inkata takva mi e mila. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. (Vleguva Romeo. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. so misla lesna teloto go spru`i. a razli~ni se sosem sepak. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. no grobov ovoj i utroba e divna. cicaat od prirodnite gradi. da ja isu{i no}nata rosa.

Mario sveta. . po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. kako i kade se sretnavme. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. Ako navistina si smenet. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. stoumniku mlad. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. ne~ist oprost nosi. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. eve so tebe idam. da ti bidam. tuku od o~ite im ~adi. Otec Lavrentij Prvata znae{e. Vo sebe omraza nemam. jasnost od du{a neka ti rosi. Romeo Te molam. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. ne sakam da ja gubam. nejze sega ja qubam. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. ne kori me. za razlika od drugata. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. mnogu i se brza na mojata la|a. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. bez zadr{ka te molam ~esno. taka i taa me qubi se e sploteno. ne~istata ispoved. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. Isuse. budaletinko fina. koga. za{to na krajot. Ako ti be{e ti. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. more duri i beter. Otec Lavrentij Gospode bo`e.

onaa Rozalina. (Izleguvaat. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto. ne mu dava da zdivne. Merkucio More te{ko na Romeo. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Benvolio Da. Sigurno }e se {ekne. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. rodnina na stariot Kapuleti. tvrda na srce devojka. {to drugo.ne. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. pa toj ve}e e mrtov. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. go ma~i. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. Merkucio Go vika na dvoboj. ama toj.) . proboden od crnoto oko na belata devojka. Razgovarav so negoviot sluga. Benvolio Tibalt. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. so predizvik }e mu odgovori.

ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. megdanxija nad megdanxiite. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. lesno se zaborava na u~tivosta. mora da se vitka. Gospodine Romeo. ete kako ni go spopika. gospodine. Romeo Prosti mi. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. Vnimava na taktot. ovie peder~iwa. ritamot. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. blagorodnik prva liga. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Merkucio Bez svojata ikra. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. voobrazeni pr~lovci. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. . meso. koskite. imav mnogu rabota. Smel ma` e. dobar Merkucio. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. ama ni{to posebno. Didona gnasa. KleopaToa e isto kako da se ka`e. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. izvonredno visok ~ovek. Pobegna od nas. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. intervalite. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. znalec na besmrtnoto pasado. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. Vistinski kasap e so svileni petlici. a Tizba sivooka ili taka ne{to. {to e toj Tibalt? tra |upka. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. pa na punto riverso. a koga si zafaten. O meso. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. (Vleguva Romeo. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. izvonreden me~.) Benvolio Eve go Romeo. vistinski vitez. kako isu{ena haringa. eve go Romeo. eden. bon `ur. O koskite nivni. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. kosko moja stara.

od eden palec se rastegnuva po cel lakt. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. i }e si ostane{. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. Merkucio Bistar si. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. sega si Romeo. dobar Benvolio. Romeo Prosta {ega. bos. sok {to podzapira v grlo. ne kasaj. |onot }e ti se izli`e. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. . ako prodol`i{ da si vaka bister. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. Benvolio Tolku e dosta. }e si ja iznosi{ sandalata. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. nema {to. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. nema {to.584 Merkucio Rozata. prosto re~eno. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide.

ne? Gospoda. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. dobra brodska oprema. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. to~no na pladnevniot zarezok. vo nedostig na polo{. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata.) Romeo Vidi. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Edro. `imi krstov. dve: ko{ula i nametka. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. edro. Merkucio Najlo{oto dobro. Doilkata Merkucio Dve. gospoda. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. Doilkata .Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. rekovte. ubava gospo|o. Sam da se rasipuva. gospodine. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. Doilkata Kako ne vi e sram. Merkucio Bog da ti dade dobar den. vi velam. Merkucio Daj i Petre. dobro sfateno. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Jas sum najmladiot pod toa ime. Petar. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. Dobro re~eno. podvodnica. sakam na samo da razgovaram so vas. blagorodna gospo|o. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era.

Doilkata @imi gospod. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. Ama zaja~icata stara. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. a toa. gospodine. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. dadilko. Merkucio Zbogum gospo|o stara. {to se veli. e blagorodna ponuda. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. Romeo Eve me vedna{ po vas. dozvolete da vi ka`am. zbogum gospo|o. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. velat. {to se veli. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. da ja vle~ete za nos toa. kolku {to mi fa}a umot. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. Gospode. }e najdam nekoj koj mo`e. vo posna pita. ama }e se izraduva. Zaja~icata stara. Kako {to vi rekov. gospodine. A da videv.) Doilkata Ve molam. }e mu go doteram umot. [eta pokraj niv i pee. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. vedna{ }e go izvle~ev me~ot. Romeo [to }e i ka`e{. ako ne mo`am jas. gospodine. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. gospo|o. ako mislite. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. Romeo Ne na zajak. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. gospodine. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. pa makar da e stopati pojak od mene. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. Romeo. tuku na zaja~ica. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. gospo|o. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. deka izjavuvate. No prvin.. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene.. Ka`i i deka izjavuvam. gospodine. sram neviden. Bednik nizaeden. .

va{eto ime po~nuva so druga bukva. celata pobleduva. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. gospodine. Doilkata vera ko ~elik. slu{nete gospodine. Doilkata Sekako. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. iljada pati. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. i velam Paris pove}e i li~i.ama znam. . dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. gospode. zemi koga ti velam. du{i~ka edna mila. za vistinki kreka~. Eve ti za trudot. ama vi velam. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. Doilkata Dobro. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . Zbogum. za vas i za rozmarinot. Pozdravi ja gospodarkata tvoja.: Petar! Petar E.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. bidi verna. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. gospodine. Romeo Zemi de. milina da vi e da gi slu{nete. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. ima vo gradot eden blagorodnik. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. brzo! (Izleguvaat. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata. O. Ponekoga{ ja lutam. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. dobra dado. nekojsi Paris. koga }e i re~am taka.) Povelete. }e dojde tamu. ko najbela krpa stanuva. Zbogum. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. de~ko. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze.

a nejze ja nema. O bo`e.) Eve ja. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. ne. o. napravi naiven izbor. o dadilke slatka. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. ni slu~ajno. Tr~av ko luda! Gospode. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. daj mi malku da zdivnam. a racete. [to. (Vleguvaat Doilkata so Petar. Samo ka`i. gospode. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. dadi~ke moja. veselo ka`i mi gi. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. A ako se ta`ni. Romeo! Ne ne. te molam. iako za niv ne treba da se zboruva. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. lele.588 Scena 5 (Vleguva Julija.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. mo`e ne go na{la. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. Julija Sega dadilko dobra. na bavnosta `rtvi. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. a jas tvoite vesti: ajde. [to veli toj za ven~avkata na{a. Ne e cvet na u~tivosta. ko olovo se nesmasni. . stapalata i stasot. lele grbov. A i grbov od ovaa strana. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. zboruvaj! Doilkata Gospode. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. slu`i mu na boga. zastani kaj portata. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. veti za polovina ~as }e se vrati. Odi po svojot pat. slatka. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. sekoe kov~e me boli. devojko. ama me boli glavata. koga senkite gi teraat preku temnite gori. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. Doilkata Premorena sum. Ama seto ova i prethodno go znaev. te{ki. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. mu se nesporedlivi. pa taa kuca. ama i se brza. Doilkata Petre. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. ne. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. zboruvaj. ne znae{ da izbira{ ma`.

tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. i kako qubezen. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. Julija Visoka sre}a odbrav. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. r. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. jas po drug pat moram. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. mila dadi~ko.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Crn~am. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. (Izleguvaat. mila. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. Mila. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. Zbogum dadilko dobra. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja.) . vidi ja ti nea. Odi v crkva.

Otec Lavrentij Romeo. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata.) .) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. amin. }erko.) Eve ja gospo|icata. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. Julija. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. (Izleguvaat. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. Otec Lavrentij Dojdete so mene. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. za obajcata }e ti se zablagodari. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. Julija Dobro ve~er. Romeo Amin. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. a ne so zborovi. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. Julija Srceto. Zatoa qubi umereno. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. tolku e lesna suetnosta. taka qubovta trae dolgo. o~e moj duhoven. pobogato so sodr`ina. }e pobrzam so ~inot. za dnite idni da ne ne koraat so taga. no kakva i da dojde taga. Ah.

ne li~i{. poludenata krv vrie. gi sretneme li. Koi o~i.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. Benvolio so negovi lu|e. osven takvite. dobar Merkucio. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. denot e `e`ok. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Kapuletite nadvor. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Eve ti. Mapuleti. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. ba{ mi e gajle. Benvolio Gluposti ili ne. na primer. eve gi Kapuletite. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. Merkucio Kapuleti. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. i drugi. Petru~io.) Benvolio Te molam. . da si odime.

toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. pa neka se xarat. nemturska. dobro ve~er. Skokaj sega. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. Vo taa smisla samo. ti i Romeo duvate vo ista gajda. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam.. podla! . boga mi. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. pa }e vidite {to e toa megdanxija. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Zatoa zbogum. ne~esna. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt. Tibalt I na toa sum podgotven. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Merkucio O~ite se za gledawe.. za{to }e im se obratam. Jas ne sum podlec. od zvukot negov. Gledam deka ne me pooznava{. Ama na kar{ilak izlezete mu. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. zadovoli se so ova {to go rekov. (Na Montagi) Gospoda. Tibalt Mom~e. ako mi dadete mo`nost. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. ime {to ko svoeto go sakam. Eve go moeto mom~e. Site o~i kon nas se svrteni. Samo zbor so eden od vas.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. gospodine. Tibalt Romeo. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. ima da zaigra{. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. gospodine. (Vleguva Romeo. Zatoa dobar Kapuleti.

So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. ]e poslu`i. Tibalt. Petru~io Da begame. ili }e padnam. samo eden od tvoite devet `ivoti. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. gospoda. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Romeo Najdobroto go sakav.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. Benvolio. {to se tepa so smetka! Zo{to. Merkucio. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. dosta. Sramete se. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. ajde. `iti s#.) . ama. grebnatina samo. dovolna sosem. vrati go me~ot. Ranata ne e tolku stra{na. nitu {iroka ko crkovni porti. Rezil ste na svetot. Tibalt. ~oveku. apa{. Si go dobiv i toa zdravo. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Mi go zbiberija na ovoj svet. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. Da gi razdvoime. no sepak e dovolna. ma~ka. Romeo Merkucio Merkucio dobar. Od mene napravija za crvjata hrana. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. staorec. gnaso! (Izleguva Pa`ot. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. Plukam na svetot koga pes eden. Stojte. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Benvolio. podlec.) Ne e dlaboka kako bunar. ^uma vrz va{ite dve ku}i. Petru~io i nivnite drugari. (Se borat. Tibalt. staorsko stra{ilo.

trgnuvaj po mene. (Vleguva Benvolio. Ne stoi ko zdrven.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. – Tibalt. Gradot e na noze. Romeo Ovoj gospodin. Odi. begaj. po ova znam drugo zlo }e dojde.) (Vleguvaat gra|ani. O vojvodo blagoroden. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. Romeo. begaj. napred.nivnite `eni i drugi. da te nema. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. na vojvodata sojuznik blizok. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. Benvolio Romeo. Kapuleti. gospodine. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. Pa|a i umira. Se borat. moj prijatel veren. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka. so smrtna se zdobi rana zaradi mene.) Benvolio O Romeo.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. Tibalt mrtov. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. Tibalt e proboden. (Vleguva Tibalt. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. A sega Tibalt. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. Vo imeto na vojvodata ti velam. da te nema. Tibalt O. stariot Montagi. (Vleguvaat Vojvodata. . Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt.

tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. vojvodo. Od toa }e nema ni{to. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. ma`u! O. smiren pogled.) . Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. Pravda baram vojvodo. Seto ova izrazeno so krotka re~. `ivotot na Tibalt. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. `iti gospod. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. Ako ne be{e vaka. Romeo. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. ne mu ostana dol`en. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. vnu~ko moj. {tom go najdat edna{.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. G-|a Kapuleti Tibalt. hrabriot Merkucio. ubieniov ovde. prijateli. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. so ubavi zborovi go smiruva{e. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. gluviot za mir. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. Toj prijatel na Merkucuo be{e. neka prestanam da di{am. O gospodaru. kogo rakata na Romeo go ubi. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. vistinata ne e takva. Vojvodata Romeo go ubi nego. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. i me|u niv vleta. Toj samo dolgot zakonski go zede. zbesnat i samiot. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. Normalno e da la`e. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. Romeo da umre mora. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. toj Merkucio go skrati.

o no}. na gradite ma{ki.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. O Romeo. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. toj e mrtov. mrtov. mi padne. Julija Te{ko mene. O nesre}en den. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. crnove|a. nego go nema. vo krv zasirena. vo krv oblean siot. Ako e ubien re~i da ako ne e.) i nosi vesti. No eve. sama. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. kon konakot Feba. mrtov.596 Scena 2 (Vleguva Julija. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. o. Toga{ se onesvestiv. O si kupiv qubovna palata. Dojdi no} li~na. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. nebesna re~itost go krasi. ako neboto ne mo`e. {to e novo? [to ima{ tamu. Skalite od ja`e. Galopirajte brzo. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. ama u{te ne sum vselena. so svoi o~i ja vidov. dojdi. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. Ka`i dado. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. propadnavme. gospo|ice. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. daj mi go mojot Romeo. Ra{iri go perdeto gusto. no}. mrtov. Doilkata Ranata ja vidov. zaqubena. o ognono`ni vranci. neviden i ne~uen. Gotovi sme. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. ide doilkata. a Romeo v pregrad. (Bo`e sokri ja) ovde. a koga }e umre. ubien e. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. u{te ne sum prevzemena. bled. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. da. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. krvav trup sirot. i no} temna bi se spu{tila vedna{. dojdi no}. sirot trup. za da se sklopat denskite o~i. skalite . dojdi Romeo. i iako sum prodadena. bled ko krpa. na qubovta jatak.

Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. sigurnost. nuli. O prirodo. licemeri. zatoa Romeo e proteran. ja proli. o qubezen Tibalt. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. Zla zemjo vzemi vrati se. Julija O bo`e. site se izmamnici. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade.Romeo i Julija 597 Julija O. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. gospodine ~estit. zloto. ja proli. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. Romeo nego go ubi. kutar moj ma`u. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. Ah. glupavi solzi. gi `rtvuvate za radost. koj imeto }e ti go fali koga jas. tvojata tri~asovna `ena. Tibalt. Me ostarija mnogu `alta. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. ~esnost vo ma`ite nema. ovaa taga. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. Nazad. Doilkata O Tibalt. skr{i se srce! Skr{i se. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. . O. krivokletnici. vedna{! V temnica o~i. o den nesre}en. siraku. {to me snajde. po mene neka dojdat. mrtov da te vidam. najdobriot prijatel {to go imav. po gre{ka. apa{u ~estit.

granica. i vie i jas. izmameni ste vie. kaj{to smrtta. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. a ne Romeo. . Ajde.’ Zborot ‘proteran’. vo bra~nata postela mi se dreme. Sakav da go zaboravam lesno no o. Ova e uteha. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. i ka`i mu da dojde. Zemi gi ortomive. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. {to me ubi. Slu{ni me. moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. }e umram devstvenovdovi~ena. za{to Romeo po tu|ini se krie. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. Kade se majka mi i tatko mi. pocrn od smrtta na Tibalt. a Romeo proteran. poslednoto zbogum da go zeme. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. Julija (I dava prsten) O. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. merki razni vo smrtta na toj zbor.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. ja`iwa. Zborovite za takvo zlo se prazni. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. Kaj nego odam. ‘Romeo proteran’Nema kraj. site se mrtvi. ej. devstvenica. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. Ja`iwa kutri. me|a. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. Vo }elijata na Lorens e skrien. Znam dobro kade se nao|a. ajde Dadilko.

za{to golem e svetot i {irok. no gorko dru{tvo pravi. no Vojvodata. a jas od ova mora da begam. Otecot O grev smrten. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. Muvite smeat. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. pekol. Pove}e vrednost.) Otec Lavrentij Ela vamu. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . storile grev. pa makar grdo. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. ne smrt za teloto tuku progon. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. . Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. a jas sum proteran. Tie se slobodni lu|e. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. proteran e toj. mnogu pou`asen od smrtta. Romeo Progon? Imaj milost. vestalska smernost pocrvenuvaat. Otecot Od Verona si proteran. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. sredstvo nekakvo za brza smrt. Romeo O~e. pove}e dostoinstvo. ku~e gluv~e sitno. du{o sveta. naostrena kama. Trpeliv bidi. re~i ‘smrt’. na tvoja strana zastanuvaj}i. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. nebare dopiraj}i se. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. Za{to progonot pou`asen e na lik.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. Romeo. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. duhovniku bo`ji. ve~na maka. Urlaat so nego. sinko. No Romeo ne smee. Ne veli ‘progon’. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. duri i vo ~edna. ela pla{livecu eden.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. siot si stanal samo tu~na taga. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. Kako ima{ srce ti. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni.

idam. Idam od gospo|ica Julija.) . Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. Ne zboruvaj mi pove}e. odlukata na vojvodata da ja smeni. (Povtorno ~ukawe. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. stani. Ludaku mrdnat. Da be{e mlad ko mene.. barem malku slu{ni me! Romeo O. ne pomaga ni{to.Ajde. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. skrij se.Stani. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. Julija sakana tvoja. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. o`enet odvaj eden ~as. Tibalt mrtov.. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. so gospo|icata moja ist slu~aj. tropaat! –Koj e? – Romeo. ]e te zemat.) Otecot Slu{aj.^ekajte malku. pa }e vi ka`am. (^ukaweto ne prestanuva. Doilkata O. ne vredi ni{to. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. ama neodgovornost. odi! – Bo`e. nekoj ~uka. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. (Od nadvor se slu{a tropawe. pak }e mi govori{ za progonstvo. . ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob.) Idam. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. Romeo Ne}am. filosofijata. (Vleguva doilkata. udaven od sopstvenite solzi.) Brgu v soba. za da te te{i pa makar da si proteran.) Doilkata O o~e svet.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. Romeo dobar.

i tuka ima{ sre}a. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. gospodaru. So smrtta s# zavr{uva. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. qubovta i umot. stani. O ka`i mi o~e. No pla~e{ ko `ena. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. stani i ma` bidi za ater na Julija. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. brzni kaj sakanata. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. ka`i mi. Odi. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. umot. samo lipa. (Na Romeo) Stani. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. ko {to e dogovoreno. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. zemjata. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. za nejzin ater stani. toj ukras na qubovta i likot. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. qubovta. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. za{to takvite umiraat vo beda. leleka i pla~e. . Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. lipa. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. Vnimavaj ti velam. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. Stanuvaj. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. ne veli ni{to.

dobra no}. Doilkata (Mu dava prsten) Eve. za{to ve}e e docna. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. . Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Docna e. odi da ja te{i{. Smesti se vo Mantova. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . prijatelite ne gi pomirime. Daj mi raka. prstenov re~e da vi go dadam. Zbogum. (Izleguva doilkata.) Otecot Odi vedna{. Romeo vedna{ trga po tebe. Doilkata O gospode. s# zavisi od ova. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. I pobrzajte. gospo|ata pozdravi ja svoja. Dobra no}. Zbogum. ne stojte mnogu. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. gospodine. Odi napred Dadilko. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. oti nema da projde{ na patot za Mantova.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba.

Kapuleti Dobro. grofe? Paris Bi sakal. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. Pozdravete ja }erka vi od mene. Utre }e znam {to misli. negovata `ena i Paris. odi kaj nea pred da si legne{. Dobra no} gospo|o. sreda mi e nekako prebrgu. Zbogum. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. No}va so tagata svoja e zatvorena.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. Odi kaj Julija pred da si legne{. grofe. no}eska taa nema da sleze. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. }e vikneme dva-trojca prijateli. ~etvrtok da e utre. @eno. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. [to velite za ~etvrtok. i re~i i. deka idnata sreda ama ~ekaj. gospodine. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. toga{ odete. sve}a vo odajata moja. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. gospodine. Dobro. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. Ej. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. Kapuleti Grofe Paris. a go sakav i jas. `eno. site edna{ }e umreme. podgotvi ja. Docna e. Zna~i ~etvrtok. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. Vi velam.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. ama ova pikni go v glava. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. a? Mm. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. ni{to pove}e. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. neka bide ~etvrtok. Dobra no}! . za ovoj svadben den. gospodine.

odi! Denot zazoruva. Veruvaj mi.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. Romeo Pa neka me fatat. neka smrtta ja do~ekam ovde. Julija Onaa svetlina. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. Pa du{o? Da si zboruvame. ne e den. Odam za da `iveam. na mugrite glasnik. Ne mora da brza{. Romeo ^u~urliga be{e. Cela no} toj na onaa kalinka pee. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. dojdi. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. a ne slavej. vnimavajte. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. koga ti velam. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. O. Julija Zarem otide. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. odi. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. Ne be{e ~u~urliga. Dojdi smrt.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. Zatoa ostani u{te. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. se deni! Romeo Se deni. ostanam li }e umram. s# deni. begaj. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. O. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Denot obdena. bidete na {trek! (Izleguva. mrdni. ne e denska. Gledaj. sakan moj.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. gospodaru. mila. den e. . vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. Julija Den e. du{o. I eve velam. prijatelu. slavej toa be{e. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Velam. Pobrzaj. na Julija koga taka & godi.

zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. zarem ve}e stana. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. sudbo. Umerenata taga qubov poka`uva. Julija Koj podlec. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. Ako si neverna. od mrtvite toj ne se vra}a. Julija O. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. kolku mi si vredna. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. ma`ite velat. Kapuleti Pa devojko. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. a neumerenata umeren nedostig od pamet. zatoa dosta. Julija O bo`e. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. .) [to e.) Kapuleti [to. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. neverna si. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. sakana. Zbogum. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. Julija [to za mene e golem. majko. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. Suva taga krvta ni ja ispi. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno.

`imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. }e pojdam odo{to za Paris. devojko. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. Julija Vo vistinski ~as. Prestani zatoa da pla~e{. ka`ete mi ve molam. A kakov e toj praznik.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. Julija Da majko. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. a ne se nadevav ni jas. Se ~udam na brzinava. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. koj{to za tebe. mlad. bi go sme{ala sama za Romeo. . [to ima. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. Julija @imi crkvata sveti Petar. od jadot svoj da se trgne{. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. kogo znaete go mrazam. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. ti velam. za sre}a. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. slu{ni ne{to poveselo. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. Majko. Kapuleti Ima{ }erko. od srce mu sakam. Zamisli }erko. Ve molam. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. ne beri gajle. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. A sega. majko. vnimatelen tatko. oti ne mi e na dofat od raceve. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. Julija Navistina.

gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. poslu{aj me. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. Kapuleti Stoj. {to. No `eno. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. ne ovde! . (Julija stanuva. so dalgi od solzi branuvaat. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. ne tuku mi pufkaj. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. ni{to`na kakva {to e. ako nenadejno ne se smiri. gospodaru. ne veli ni{to. vozdi{kite ti se veter koj{to. more {to gi vikam. deti{te edno nedokvakano. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. muvo edna zelena! Mar{. Mol~i.) Me jade rakava. Kapuleti Treba da visi{. {to re~e. bolvo ~uknata! Ti velam. @eno. zemjata cedi rosa. Da te nema. [to e sega. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. dete. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. solzite tvoi drobej}i gi. {to ja karate taka. se zablagodari ve}e. {to.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. |ubre edno.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. oti postojano tvoite o~i. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. Kapuleti Zo{to. na kolena ve molam. {to – vidi ja pipica. no taa ne saka. {to re~e. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. Kapuleti [to. Kako budalava da e ven~ana so grobot. a. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. Da te nema. a tie nego. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. magodari. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. ne tuku mi blagodari.

ubav preubav. ne mo`am da sakam. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. se gri`i{ ma` da & pogodi{. Julija O bo`e. Pravi kako {to saka{. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. vo dru{tvo. oti. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. Doilkata Imam. za{to zbor nema da ~ue{. a nas ostavi n# na mir. crkni od glad. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. . Misli. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. {esta{. {to velat. blagoroden. so site ni{ani. daj mi sovet. ~krapjo edna {trba. eve {to e: Romeo e proteran. ^etvrtok se bli`i. Srceto ispitaj si go. Dado. bogat. `imi lep~eto bo`jo. verbata moja na nebo. mlad deljan. no}e duma{. a ako ne mo`e{. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. Ako mi si }erka. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. poln ~esnost. sam. od tebe krevam race. `imi du{ava. Kapuleti ]e poludam. Vaka }e storam. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. besi se. . Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. Vnimavaj. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. prosi. misli. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. ama vo mojata ku}a te ne}am. Ako ne mi si. }e mora da go pravi toa skri{no. nedela edna. So mene {ega nema. Dewe. dadilko. {tom rabotite stojat kako {to stojat.O. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. za mojot prijatel }e te dadam. ~ukni ja glavata. a ako dojdi. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. lele. lele. premlada sum. Zna~i. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene.

Doilkata Odam. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi.) . velam. Odam kaj otecot. (Izleguva. mudro postapuvate. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. O. nema tolku zeleno. mo`e lek nekoj }e ispili. ^uma da me sotre. ako ne e taka. vedna{. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. gospo|ice.Romeo i Julija 609 grofot. bistro oko ko {to ima Paris. Ako s# propadne. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. odi. barem za umira~ka imam sili. Ni sokolot. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. neka mi se prokleti ako la`am. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. alal da ti e. ostro.

) Paris Vo pravo vreme. pa mudro brza so na{ata svadba. vo ~etvrtok. gospodine? Mnogu kus e rokot. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. . Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Tatko i pak. }e se ispovedam pred tebe. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. Paris I nemu. (Vleguva Julija. gospo|icata kon }elijava ide. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. mila. koga }e bidam `ena.) Otec Lavrentij ^etvrtok. znam.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. gospodine. pa zatoa malku i govorev za qubov. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. Ne mi e po merak. Gledajte. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. od svoja strana. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. Paris Julija Toa mo`e da bide. gospo|o i `eno moja. gospodine. }e mu re~e{ deka mene me saka{. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. Paris Toa mo`e i mora da bide.

no`ov }e gi ubie site. nema pomo{. Od o~aj e. Julija. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. }e ve zamolam da ne ostavite sami. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. a toa {to go ka`av. nikoga{ kleveta ne e. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. ti racete. a ne v lice. ta`na }erko. Julija Ne veli mi o~e. Ne dol`i. toga{. Paris Tvoeto lice e moe. v lice sebesi si go ka`av. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. za{to i pred niv grdo si be{e. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. sepak nayiram nekakva nade`. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. veruvam. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. Otec Lavrentij O Julija.) Zatvori ja vratata. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. izlez da najdam. govori. a ti go nakleveti. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. Julija Mo`ebi e taka. za{to toa ne mi pripa|a mene. bez odlagawe. Julija Vistinata. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Paris Sirota du{o. Grofe. solzite liceto ti go grdat. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. {estam. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. nema lek. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. gospodine. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . deka si ~ul za ovaa. Zatoa. Slu{am deka mora{. (Izleguva.

I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. davaj. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. me teraa da se stresam. so pismo za ma` ti straden. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. dodeka ti ne se razbudi{. Otec Lavrentij Toga{ dobro. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Zbogum. dobar o~e. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. Ni toplinata. bidi vesela. Julija O davaj. Zemi go ova {i{ence. Odi doma. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. toj i jas. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. Julija O qubov. da gledame kako se budi{. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. (Izleguvaat. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. vo najubava ruba. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. snaga daj mi. snagata pomo{ }e mi dade. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. na nosila. ne{ta koi samo od ~ueno.612 Vilijam [EKSPIR sramot. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. Vo me|uvreme. so otkrieno lice. o ne govori mi za strav. Ru`ite od usnite tvoi. utreve~er gledaj da si legne{ sama. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. I bazdlivi koski i ~erepi.) . Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat. Dr`i.

nema da go najmam. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. mnogu mu dol`i. Kapuleti Milo mi e. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. utre odime v crkva. odi so nea. ka`ete mu za ova. da. Doilkata i dva-trojca slugi. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. za vakva pro{ka: prosti mi.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. otsega vo s# }e te slu{am. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. nemojte pred ~etvrtok. }e dojde{ sega so mene v soba.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. taka treba. Odi dadilko. Raka na srce. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. Dadilko. Mom~e. gospodaru. gospo|a Kapuleti.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. gospodaru. Lekoumna e taa e samovolna koketka. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. (Vleguva Julija. Kapuleti Dobro. Ima vreme.) . Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Kapuleti Pobarajte go grofot. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. odi! (Izleguva. Kapuleti Dobro. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi.

) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. Ve}e se sno}uva. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. ]e gi viknam nazad da me smirat. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre.) Da. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. da go podgotvam nego za utre{niot den. No}eska za mene nema spiewe. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. Kamen ko da mi padna pod srce. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. ne~ista sum i gre{na. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne.) Julija Bez gajle. majko. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. Legni si i odmaraj. Odmorot mnogu }e ti treba. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. pomogni & da se spremi. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. ostavete me sam. za{to znae{. ovoj fustan e najdobar. ti tvrdam. Niz venite mi strui strav morni~av.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. Ti odi kaj Julija. no mila dado. jas }e se rastr~am. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. i s# }e bide kako {to treba. `eno.

zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. Doilkata More begaj `enski Pejo. kaj{to. cepenici i ko{nici. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. lele.) Kapuleti Ajde.) Gospo|a Kapuleti Na. spobudalena. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. mom~e? . velat. brznete. Romeo. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. drevna katakomba.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. lele. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. pu{ti srce. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. ne stiskaj. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. Angelika.) Kapuleti Qubomorna e. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. [to se ova. tri e ~asot. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. qubomorna. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. odi legni si. zapri Tibalt! Romeo. Romeo. A {to ako. vtorite petli propeaja. (Vleguva Kapuleti. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. Kapuleti Gluposti. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. Kambanata bie za utrena. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. brznete. doa|aat du{i. vo nekoi saati od no}ta.

bravo. brzni. Vikni go Petar. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. donesi posuvi cepenici. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. sakana. idnata no}. gospo|icata mi e mrtva. brzni. pomo{. du{i~ke. mu fa}a tikvata. Ne stoj. ej.) Gospo|ice. gospo|ice. brzni. Dadilko.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. gospodaru. `eno. gospo|ice. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. ej. Vtoriot sluga Ne sum trup. se razdenilo. Kapuleti Brzni. gospo|ice. Lele. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. ama {to s# ne znam. vidi ja ti spanka! Ej. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. taka mi re~e. doteraj ja fino. Proklet da e denot {to na svet me donese. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. slu{a{? Gospo|o. rakija malku daj te. gospodaru. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. znam. pomo{. a ve}e. mom~e. eve. gledaj! O den te`ok! .) Kapuleti Vidi go ti nego. gospodaru. vidi. gospo|ice. Se izdelkal gadov. kaj si? (Vleguva Doilkata. lele. slu{a{? [to.) Odi razbudi ja Julija. ej! Dadilko velam. du{o. (Se slu{a muzika. mrdni! (Izleguvaat. Jas odam so Paris da pomuabetam.) Gospo|a Kapuleti [to e. gospo|ice. toj }e ti poka`e kade ima. go slu{am.) Grofot sega }e stigne so muzikata. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. koga ti velam. gospo|ice. znam kade ima. zetot ve}e ni dojde.

siroto dete moe.) Kapuleti Sram da vi e. o denu. od tebe izla`an. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. o ta`en. ta`en denu. ma~en. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. Paris Izla`an. O denu. ta`en. o `ivot. smrtta }erka mi ja ven~a. lele. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. mrtva e. dotol~en sosem. Doilkata O tago. o denu. pomo{. ili so tebe }e umram. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. Kapuleti Prezren. Doilkata Mrtva e. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. ]e umram. Pomo{. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. mrtva. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. svirepa. mrtva. crn. omrazen. o dete. Ah. uni`en. o namrazen denu. Edinice sirota. ah dete moe.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. razveden. pogledaj me. S# moe e na smrtta. o ta`en denu. teloto smramorilo. {to ni dojde sega da ubiva{. jaden. od tebe surova. ubien! O vreme nemirno.) Otec Lavrentij Ajde. o ta`en denu. ubien! Najodvratna smrt. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. prezren. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. deteto mi e mrtvo. A so nego se zakopuva i radosta moja. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. odvraten denu. i nejze }e & ostavam s#. vo smrtta qubov. mrtva. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. umrena. edinstvena radost moja. smrtta mi e naslednik. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. ta`en. O`ivi. Kapuleti Da vidam. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki.ne`ivot. te{ko mene. O sinko. stol~en. `ivotu moj. O qubov. . najta`en denu .

) Petar Svira~i. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. kako ne vi e sram. za neposlu{nost da ne ve grdi. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. odete. velam. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. zo{to toga{ pla~ete sega. slu~ajot sosema se smeni. ne e vreme za svirka. i vie gospodine Paris. Smirete se. . Doilkata ^estiti. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. Solzite izbri{ete gi. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. odete za{to sami gledate. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. ajde gospo|o i vie.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. svira~i. (Vleguva Petar. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. ako sakate da vi po`iveam. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. Otec Lavrentij Ajde gospodine. O vo qubovta. dobri lu|e. ej. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. svirete mi go Veselo srce. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. O. Site osven doilkata izleguvaat. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. Va{iot del vo nea. ne lutete go. Veselo srce. ugore do samoto nebo. srcevo mi e polno: svirete mi. (Izleguva. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. ah. koga gledate napred trgnala nad oblacite. ne{to veselo da me ute{ite. Veselo srce. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. za{to srcevo mi sviri.) Gudaxijata Navistina. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. slu~ajov e ta`en. Svira~ot Ne sme za veselewe.

Petar More }e te istepam i bez stap. ]e te re-pnam. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. fa-knuvaj. za mene. za{to svira~ite zvu~at za srebro. Petar I ova e dobro. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta.) . }e te mi-fkosam. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. o`alostenite da gi pri~ekame. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. Ti si.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. }e te fa-knam. A {to veli{ ti. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. Odgovorete mi ko lu|e. A ti. zo{to srebren zvuk. gospodine. mi-fkosuvaj. te molam. sol-nam. obi~no guslar~e. `imi krstov. Ti si peja~ot. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. a potoa na ve~era. a. tuku eden podbiv. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. so gol um ako treba. tuku sfati me ti mene. Ne trpam nikoj da me dupi. prosti mi. Petar O. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. Vtoriot svira~ Dobro. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. ima prijaten zvuk. (Izleguvaat. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. na primer. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata.

i stori go toa {to ti go narediv. `ivee tuka eden aptekar. O nesre}o. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo. suv i svitkan. Jas doa|am vedna{. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. ostavi me. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. gospodaru dobar. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. Romeo Gluposti! Se la`e{. se pla{am.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. Samo da vidam kako. navestuva zlo. ako taa e arna. vo blizina prebiva. Julija. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. prepariran krokodil. Pomnam. so sobrani ve|i. Ah. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema. Romeo Zna~i taka? Toga{. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. kolku brzo. beda nevidena samo ko`a i koski. (Izleguva.) Romeo Ne e va`no. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. mo`ebi. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. a na raftovite . (Vleguva Valtazar. na `iv kostur li~e{e. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o.) Vesti od Verona. u{te ve~erva so tebe }e legnam. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. gospodaru.

go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. a ne voljata moja. aptekaru. Zatoa ne bidi siromav. Praznik e.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. prekr{i go i zemi go ova. ne daj bo`e. Romeo Eve ti zlato. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. ne ti mene. vedna{ si rekov. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. eve ti ~etirieset dukati. Ej. kupi hrana i za{utri se malku. ostatoci od konop. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. po nekakov ~uden red. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. prezir i beda na ple}i ti visat. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Romeo Zarem ti. a ne na voljata tvoja. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. gol i napu{ten od vekov. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. meuri i podjadeni semki. sepak }e umre{ vedna{. zbogum. Dojdi leku a ne otrovu.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. ako. Koga ja vidov bedava. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Jas tebe ti prodavam otrov. siromav si. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. ~oveku. gledam. . Aptekarot Zema siroma{tijata. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. pa du}anot prosjakov ne raboti. ej! (Vleguva aptekarot.

tolku upla{eni od zarazata bea tie.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. (Izleguva. pismoto negovo daj mi go. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. pa dur Romeo ne dojde. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. Dobredojde od Mantova. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. No koga go najdov. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. brate. vo }elijata moja neka trpi. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{.) . stra`arite gradski. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika.) Monah Jovan Svet moj o~e. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. brate Jovane. eve go tuka.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. odi. brate moj. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova.

rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. Pa`ot sviri i vika. Stori kako {to ti rekov. Daj mi gi cve}iwata. ne sakam da me vidat.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam.) Paris Daj mi go fakelot. mom~e. Eve. trgni se od ovde. Paris Krinu. pogledot negov me pla{i. Zemi go ova. o jadu. utrobo na smrtta. @ivej i bidi sre}en. Sepak izgasni go. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. Daj mi go fakelot. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. 623 mojot tatko. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. nosat cve}iwa i slatka voda. zemi go pismovo. Zbogum. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. dobro mom~e. po