11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

ama i se~i i pe~i. preku brak. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. [upelko Ba{ taka Su{ko. drugo vo{ka po grbot. kako {to sum pravel poslednive trista godini. brate. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. [upelko Tokmu taka. a blagorodnik e po krv. . [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. Evans Nema {ivko. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. [upelko Grbot e epten star. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. Vi velam od ova }e ispadne golemata. [imi {ivko. Otli~no. ba{ taka pravam. [upelko Edno e {tuka na grbot. pre~esniot sudija Robert [upelko. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. Su{ko More i glavi gme~i. da si igra majtap. {imi bogorojca. o~e Hju. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. [upelko Mo`e{. po moja pro{ta {metka. potvrda. rodnino.

glavi za ova }e letaa. [upelko Ah! Da sum pak mlad. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. go{podine. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. koe na arno mo{e da i`le`e. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. . da. `dravje. `imi s#. (Vleguva gazda Rabu{. pred da umre . Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. Berete um.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. a ne `a be``akonieto. }erka na ga`da Toma Rabu{. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. a i od tatka {i dobra para }e lapne. {lu{nete me.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. [upelko Arno. go{podine. gazda Su{ko. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. Vi blagodaram za srne~koto. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. poarna prilika od nea. Parlamentot. Ima dobri darovi. A i dedo & . (Tropa na vratata. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . ova e bezzakonie. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa.) @a arno `a dobro. Evans [mirete {e.

gospodine. pesot e dobar. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. i mene mi e milo. Doa|a vitezot Xon. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. [upelko Gospodine. Gospodine. gazda [upelko. vi velam. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e.. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. toj toa donekade i go priznava. od srce. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. [upelko Ih.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam. da. gospodine. Rabu{ [upelko Vi blagodaram. mi gi tepavte lu|eto. Rabu{ Ko kompir varen. Toj mnogu me navredi. dobar gospodine Su{ko. ubivte moj elen. gospodine. navistina me navredi. golema rabota. priznajte. Gazda Rabu{. Zarem ne e taka. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. pesot e i ubav.Kako vi e gazdaricata? . blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. nekako kilavo be{e zastrelana. veruvajte mi oti me navredi. va{a gre{ka. gospodine. Jas. . Nam}or. zagarot. gazda Rabu{. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. gospodine. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. gazda Rabu{? Toj me navredi. [upelko E nema! Va{a gre{ka. mi provalivte vo love~kata ku}a. Spolaj mu. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. (Na Rabu{). Ama pesot e aren. Nemtur i Pi{tol) .

. `borovi asol. Na zdravje odgovorot. pauca. {ivi Go{pod. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. rodnino? Evans [mirete {e. . Evans Pauca verba. kriv sum. Da {e ra`bereme. toe{t ga`da Rabu{. Nam}or. vite`u Xon. . Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . Falstaf Pi{tol Ti. boc. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. ama ne velam. Nemtur i Pi{tol. velam pauca. Pi{tol! Nam}or Boc. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. . ama ne velam. slugata moj kaj mi e? Znaete. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. ami taka {e veli. po{lem ja{. Vo krvta mi e da bockam. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. \avol da te `eme. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Rezil }e ve storat. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Su{ko Evans Da. Evans Taka e. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . toe{t ja{. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo.Su{ko.

gospodaru. {e ra`bira. Rabu{ Nemoj }erko. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. kako {to se veli. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. ako e drpni-ke{e. (Ana izleguva). gospodine. olesnet. deka obvinenijata ne dr`at. bil. gopodo. Falstaf Da. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. Evans [imi go{pod. {aka da ka{e. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. Su{ko Ej. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. gadu. a ne so pijani bagabonti. vi velam. pametna odluka. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. }e pieme vnatre. gospodaru. i vidovme. Vleguva Ana Rabu{. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. Su{ko Da. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. Pi{tol? Evans Krivo. Evans Ko {toka. povle~i go: crvu. toga{. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . vrati go vinoto. nabo`no dru{tvo. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. i toga{ govorevte latinski. i {egite na strana. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. Nemtur Poslu{ajte me. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. so vino. @imi rakavicive. sepak tolkavo magare ne sum. prijatno. ama {to e tuka e. Falstaf Pravo veli. Ako treba da se napijam. onoj be{e.

Me razbirate? Su{ko Ve razbiram. @atoa. posakaj im dobredojde na gospodava. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. ami {to drugo . -Povelete. (Izleguvaat site osven Su{ko.{o go{pojcata Ana Rabu{. [upelko Da. tukure~i. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . }e vidite deka sum ~ovek na mesto.) Rabu{ @eno. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. gospoda. `a toa. rode.) Za ova se raboti. ajde idete.(Vleguva Naivko. site na vas ~ekame. da bideme na ~i{to. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. (Go trga Su{ka na strana. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. Toj e sudija na celava okolija. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. Povelete. a? Naivko Dobro. gospodine. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. ubava gospo|o. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. So va{a dozvola.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. ako jas vaka vi izgledam. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. (Ja baknuva. (Na strana samo nemu). Evans Ama ne {e raboti `a toa. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. ili od va{i u{ni .) O-paa Naivko. tokmu za toa stanuva zbor. gospodine. Prostete. }e storam s# vo granicite na razumot. Su{ko A ne. [e raboti `a va{ata {ena~ka. iskreno se raduvam na ovaa sredba. rode: se gotvi. rode. gospodine. Aha.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. Samo ne{to da vi ka`am. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. ve molam. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. Ga`da [u{ko. ama me razbirate. rode. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. Su{ko Ve razbiram. Ako taka stoi rabotata. ako taka stojat rabotite.

mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. Su{ko Dobro. gospodine. Su{ko Ne. navistina. sfatete me. ne sum gladen.) . koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. ami kako. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. [upelko Evans Ama sfatete me. rode. rode. rode moj najmil. blagodaram. sakam pak da sum mlad. gospojce. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. za ve~era. (Izleguvaat [upelko i Evans.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. [upelko ]e povelime. Avrame Su{ko. Samo zaradi vas. No ako vie velite “o`eni se so nea”. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. eptem sum dobar. ami kako. go{pode i {ite {veti ma~enici. inaku na. Ova go pravam za va{e dobro. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. gospodine. Ana Ve~erata e postavena. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. i ako e razumno.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Evans Taka {e odgovara. odi Go{podi. spolaj vi. Po na{e mi{lewe. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. rodnino. spolaj vi. na va{e barawe. Tatko mi ve moli da povelite. (Na Naivko) Odi mom~e. gospodine? Su{ko Ne. }e se o`enam. Ako nema golema qubov na po~etokot. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. iako si moj sluga. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. Inaku. ubava gospojce. Evans Ama ne toa. Ana Ve ~ekaat. gospodine. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga.

Ne sednuvaat bez vas. taka velat. gospodine. Su{ko Ne. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . Samo na vas se ~eka. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. Ana Da. Ajde. Vsu{nost. Me~kite se mnogu nam}ori. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. vi blagodaram. barem duri e `iva majka mi. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. samo posle vas. `enite ne sakaat me~ki. (Vleguva Rabu{. jas nikako. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. Vi blagodaram. gazda Su{ko. isto kako da sum jadel. Rabu{ Vleguvajte.) Rabu{ Vlezete. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Su{ko Ama jas ve molam. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. }e {etam nadvor. Su{ko . gospodine. Su{ko Povelete prvin vie.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. povelete. mora da vlezete. Ama vi tvrdam.i ottoga{. spolaj vi. Vi fufka od odvrzana me~ka. Ana Ve molam gospodine. gospodine. gospojce Ana. Ana A ne. (Izleguva Naivko). Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . gospodine. Sega za sega. gospodine. nema pa nema. vlezete. mnogu grubi ti}iwa. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. ve molam. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. epten. ve molam samo napred. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. ne sakam do tolku da ve navredam. Su{ko Ni{to ne mi se jade. vlezete vnatre. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. ni{to ne mi se klava v usta. Su{ko Veruvajte mi. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. ne.

Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . koja e ne{to kako negova manuka. kuvarka.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. mija~ka. Trgni vedna{. (Izleguva Naivko). pera~ka. gospodine. doilka.) .toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. Evans Dobro. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. Daj & go pi{movo. {ti{ka~ka. ama ima i podobro. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. drugite po nego. Naivko Dobro.

Neka kva~at malku na drugo mesto. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. neka trgne po mene. Meanxijata Rekov. ]e prokopsam. gospoda. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. zbogum. Meanxijata ^kartiraj. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. Odi. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. Nemtur. Meanxijata Ti si car: Cezar. Epten nema{e usul. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. Arno velam. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. silen pivni~ar. (Izleguva). meanxio. da ja skusam malku dru`inava. Krade{e bez namuz. Falstaf Nam}or. Pivni~ar e dobar zanaet.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. po nego. Edna{ velam: po mene. i{. Od drtav izme}ar. re~isi sum gol i bos. malku mi`i da ti bajam. Pi{tol i Robin. krvta voda ne stanuva. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. otpu{taj. Od edno staro dve novi pravi. Nam}or. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. ]e go vpregnam Nam}or. I{. . zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. kajzer i vezir. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. neka to~i. Herkul-delio. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Toj malku neka crpi. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Falstaf Zna~i.

“seksi” mev. so dvete }e trguvam. }e procvetame. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ili. da vi ka`am na {to sum nastrven.” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa. Ne e nemtur. a jas me|u niv. Dobro nafatiran gazda. Ednata Isto~na. Pi{tol. Nemtur Ujdurmava se kova. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. gledam nekoe fajde da imam. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno. me “soble~e” od glava do petici. Dvete }e mi bidat rizni~arki. ]e procvetame momci. prosto si go bara so borin~e. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. velat.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. zemja na zlato i izobilstva. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. a jas niven naredbodavec. drugata Zapadna Indija }e mi bide. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. koja isto taka zavodlivo me pogledna. zatoa “Navali. znae da te {trekne. ova nejzino odnesuvawe. Taa e El Dorado. tikvari. Na kratko. (mu dava pismo na Nemtur). (Mu dava pismo na Pi{tol.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. ama sega za drugo mi e nadrven. dobro e. I taa e gazda na }eseto. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. E. Falstaf Slu{ajte sega vamu. Navistina ne sum nekoj maneken. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. de mojov . nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. mom~e!” velam. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. Pi{tol . Falstaf O. (Poka`uva pisma. pak ja prekarda{i.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{.) Eve & napi{av pismo .

sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. zemete si go |avolskovo pismo. Vodi me! (Izleguvaat. Pari }e imam v }ese koga ti. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. mom~e. Ni mojot gnev nema da stivne. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. mar{. So tebe sum.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. gadu. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. i ko gulab letni kon zlatnive pesci. mavnete mi se.Ama skala e svetot: denes si gore. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti. da mi prosti{.) . Stegni gi pismava cvrsto. (Mu gi dava pismata na Robin. Eve. Falstaf A jas na Rabu{. Nemtur (Na Robin) Ajde ti.) Li{ki. Sakam da si go so~uvam obrazot. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. ‘rmbajte.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! .

Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. (Izleguva Ragbi). (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. vi velam. Toj nema da ostane dolgo. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. Petre Naivko rekovte se vikata. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Begajte vamu. ^esen.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. vlezete vo sop~evo. gospodarot doktor Kajus. Ragbi Odam. ne e nekoj {to {iri muabeti.) Te molam. i. Brzofatka Odi. ne e ni tutule-bale. No. ne go birav jas nunkoto. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i.Toga{. Xon. taka? Naivko To~no taka. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. (Izleguva Ragbi) . poslu{en. samo takov. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. ne? Naivko Da. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. xanam. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. mom~e. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . Xon! Xon Ragbi! Ej. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. drug mi e zborot. ni slu~ajno. odi raspra{aj se za gospodarot. Oti ako dojde i najde nekogo doma. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. `ivi gospod. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. }e pieme vareno vince so karanfil~e. tokmu taka pravi. ama jak na race. dobar momok. Brzofatka Navistina? .

) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . gospodine? Kajus Kajus Qui. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans.fe! Ma foi. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. Kajus Ti si Xon Ragpi. aramijo! Ragpi. }e skoka{e ko kosten na ogan. ]e vi objasnam. sekako. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. i ti si \on Ragpi. Ete. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. La grande affaire. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. gospodine. Brzofatka Se razbira. Mets-le a ma pochette. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. Brzofatka Gospote. Da go najde{e mom~eto. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. smirete se! Ovaa ja baravte. Ajte. ne bidete tolku flegmati~ni. sapaen sum baagi. vedna{ }e vi ja donesam. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. }e go najde mom~eto i }e zbesni. Brzofatka Ko gospod ve molam. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. fe. Kajus Pa? . Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. etno selena kutija. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. Xon.kutija. fe. gospodine. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. Depeche.

saka tfoboj so mene.@iv bil Gospod. putala. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Putala.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. a docna da legnuva{. Putala. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. Ama seedno. . }e go upijam toa gatno popiste. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. Brzofatka Gospode. gi mestam postelite. Ama seedno. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. Tuku blaboti. Kajus A fie satvorete ja. A vamu francuskiov doktor. Ne e topro ta si ofte. vidi.gospodar moj navistina. navistina. baile mua malku hartija. Ama seedno. Druga rabota nema. spremam za piewe. Da se izvade{e od pamet.Ragpi. ribam. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. se smiri. A ti oti. -Putala. da cujam. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. tepilu. prijatele. pe~am. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). ve molam. Kajus Popot Hju te pratil? . Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. Putala. cekaj tuka. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. A rajata si e raja. va{ata slu{ka. Brzofatka Taka be{e. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. oti. s# e objasneto. od kaj }e duvne vetrot. gotvam. (Na Naivko) Prodolzete. jajcata }e mu gi isecam. jas mu ja vodam ku}ata. golema. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. }e nema sto ta vapca sa Velikten. varam. (Izleguva Naivko). taj mu go pismovo na popot Hju. mojot gospodar . Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. Brzofatka Ete. cedam. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. Kajus Bas mi e gajle. peram.

gospodine. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. taa e ubava. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. ~estit gospodin. Ako ja vidi{. a patem da vi spomnam. ptu . samo mojot zbor vrvi kaj nea. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot .Lele. }e ja vidam deneska. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. Samo jas znam kaj ja trga srceto . spolaj mu na gospoda. pozdravi ja. spolaj mu na gospoda. gospodaru Fenton. ~esna i mila. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. gospodine.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. No s#edno. od ~esna po~esna. A ti po mene. otime fo dforot. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. sam vidi. ako ne ja topijam Ana Rapus. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. navistina imam. raka se~am deka ve saka. s# e vo racete na Gorniot. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. ova se pari za tebe. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. i srceto ja trga kon vas. Brzofatka A ti si. (Izleguva Fenton) Navistina.drugpat. ~esna e. brzam. ama Ana ne go saka. A i. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. Fenton [to misli{.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. Eve. -Ama kako za vas-ptu. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. . glavecki }e te xitnam ot toma. koga }e se vidam so Ana na samo. gospodine.

neka e po va{e. . za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. ba{ na kaj vas sum trgnata.ova ne mu li~i na eden vojnik . zna~i edna srodnost. Vie ste veseli. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. `eno. Izgledate lo{o. gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Ne sum. a ne sum ni jas. Gospo|a Plitkavoda Toga{. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. Vie ne ste mladi. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. {to imam re~eno. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. . barem mene taka mi se ~ini. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. O gospo|o Rabu{. ha. Da vidam. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. Svoera~no. Ne{to ste vo gre{ka. Vie sakate vince. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. {to imam storeno. vince sakam i jas. . grabni ja ~esta.tuku velam “sakaj me”. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. taa od nego ne prima soveti. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. Ha. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. zna~i eve i vtora srodnost.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. `eno. Eve. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno.samo toa {to ve sakam. Mnogu nasekirana mi se gledate. vesel sum i jas.

polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. ti velam. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. bi stanala `ena na vitez. A sepak ovoj ne pcue. oti. No prvin tvojot neka se “omrsi”.Gi pe~ati. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. za{to mojov. debelite }e gi smetam za najdolni. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). ja fali smernosta kaj `enite. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Ajde da mu vratime. Da mu zaka`eme sostanok. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. dopolneto izdanie. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. samo {to ednoto glasi do Rabu{. pove}e nikoga{ nema da isplovam. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. gospo|o. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. Gospo|a Plitkavoda Va`i. a ovie mu se od vtoroto. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. Gospo|a Rabu{ Ni jas. drugoto do Plitkavoda. sigurna sum . sigurna sum. Sakam da ka`am. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. nema bel den da vidi.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. Eve: ~itajte. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. istite zborovi. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. ~itajte. kako jajce na jajce: istiot rakopis. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite.

Toj ja qubi va{ata `ena. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. A sega zbogum. znam deka se mrdnal. `ena mi ne e mlada. Toj e. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. Plitkavoda. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. Plitkavoda Za {to zboruvate. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. grdi se. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. Vardi. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni.Veruvajte Rabu{. Zbogum. Velam. Toj me ~epna so vrska. govoram. ama jas sum ma`. gospodine. nadenati se grdi. eve go doa|a. Ova e celata prikazna. gospodine kaplare Nemtur! . Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. ustava mi fa}a pena. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. Se vikam kaplar Nemtur. pred gugutka da gugne. aramii {etaat no}e. dale~ina i pol. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. Za rogovi. a toa e. veruvam. Toj jade tur{ija so {e}er. toj umno govori. Vardi pred leto da dojde. a so nego i ma` mi. i mladi i stari. lorde. Plitkavoda Ama. trpenie! Rabotava mora da se ispita. kutri~kiot. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Vardi se. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. I to~ka. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. . Odime. i ima{ni i skudni. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. i znam ma{ki da zastanam koga treba. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Ela vamu. deka nema da bide taka. gospodine? Pi{tol Ej. {to }e padne. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Spre~i. otvori o~i. Se vikam Nemtur.

gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam.toga{. odi. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. pa makar gospod da slezi od nebo. Xorx? ^ekaj da ti ka`am. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . [to sega. ^uvte.. ne. Ne znam. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). Odi doma. pameten ~ovek. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at. degenive. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. (Zboruvaat na strana). Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. Malku }e si napravime muabet. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. (Izleguvaat gospo|a Rabu{.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . Ami kako. . Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Meg. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. Ni dojde ko pora~ana. Rabu{ Ba{ taka.. ne.]e si dojde{ za ve~era. Ne mu li~i na vitez vakva podlost.

Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. delijo. Kako si. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. Slu{nete sega {to spremame za seirov. Koga e vaka vesel. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. Plitkavoda Meanxijo. A i nikoga{ ne se znae. samo malku. delijo. gazda Rabu{. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. . }e go pu{tam da & go vidi bregot. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. gospodin sudija. delijo. Meanxijata Ka`i mu.se raboti za {ega. doktor od Francija. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. ej! [upelko Eve me. Meanxijata Eve raka. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . ova drugoto neka se isturi na moja glava. sve{tenik od Vels i Kajus. delijo.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. Gazda Rabu{. fidanbojlio. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. . (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. Plitkavoda veruvam na `ena mi. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi. sakate so nas? Golem seir }e gledame. idam. Meanxijata Ka`i. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. ne? Rabu{ Ami kade. meanxijo. [upelko Gospodine. izleguvaj kolku ti du{a saka . ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari.Dobra ve~er sekoja ve~er. Vleguvaj. ka`i mu. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si.

matam. be. makata ne mi bila xabe. }e ja ispitam dobro rabotava. ne? E. a ba{ srce treba. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. da. Najdi si druga besilka. saka{ da gi skrie{ partalite. a {to pravele tamu.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. a vamu ti. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. trgni mi se od vratot. xabe sum se ma~el. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. ama da znae{.se ~uva otstojanie. ajvan. Dosta gospodine. ako ne ispadne. mamam. (Izleguvaat Meanxijata. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. se govori za pasadi. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. Denes e poinaku . so moeto dobro ime. gospodine. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. Ama jas ne sum lekoveren. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. smrde`u bes~esen. ma~kiniot pogled. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. |avol znae. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. Da te nema. na. Da. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. nikoj i ni{to. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. Ako ispadne ~esna. Ne mi otvorajte usta. maftam. a? Pod ~est ti e. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. A {to s# ne storiv za vas. gazda Rabu{. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . Razmrdaj ja malku. ne teorii. Zna~i. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. potkradnuvam. si igravte sajkal. timbata.

gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. Gospo|a Plitkavoda. Zna~i. vo svila i brokat. i govorea kralski. lordovi. Brzofatka Toa ne. pismo do pismo. gospodine. `imi s#. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. a jas }e bidam poslu{niot. edna `ena saka da zboruva so vas. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. s# pajton do pajton. gospodine. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. i celi krckaa. Neka dojde vamu. Falstaf Dobro. taa e krasno su{testvo. ubava `eno. dobro. ~ista miskojna. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. Ni{to. da mi prosti va{eto gospodstvo. bo`e. podarok na podarok. `eno. i mirisaa. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Bo`e. dobra `eno. moi lu|e. gospo|a Plitkavoda. . Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. Ova se moi lu|e. Falstaf Falstaf Dobro utro. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. Ve molam dojdete malku poblisku. gospoda na pajtoni. velite. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. `imi o~ive. Falstaf Falstaf Dobra devojko. toga{. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. A doa|aa vitezi. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. zalevaa. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat.

Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. skrati. Falstaf Nema ni da ima. i da ja vidite onaa slika. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. raka na srce. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Brzofatka Zna~i.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. Gazda Plitkavoda. Nema den a da ne se potkaraat. a taa. legnuva koga }e & se prisaka. ma` &. stanuva koga }e & tekne. `imi vas. sekoga{ e po nejzino. na~alnici na policija. nema da bide doma. `imi majka. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Toga{ mo`ete da dojdete. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . I. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. va{iot najmal sluga. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. re~e. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. ni da trepne.sekoj den se moli i nautro i nave~er .ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. da & go ispratite na rabu{. toga{ taa e edinstvenata. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. trte-mrte so nejze nema. Qubomoren e od umot nadvor. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. No imam u{te edna poraka za vas. zema s#. znaete koja. Pravi {to saka. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. Za sekoj slu~aj imajte . ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. Tuf. sekoja `ena tuka bi padnala. A. pla}a s#. {to velat. gospodine. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. aberxike moja dobra. ~esna i skromna `ena. vi velam. tuf. Falstaf ako voop{to takva ima . ova i go zaslu`uva. Ama. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. za koe iljadapati vi blagodari. pozdravi ja. vo znak na qubov. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. nikogo ne klade na maslat. Mora da & go pratite slugata. @eno. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. go primi va{eto pismo. Nema da ja razo~aram. mislam. koga ne se ~esno zaraboteni. zboruva {to saka. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma.

Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. Falstaf Toga{ zbogum. Falstaf Neka dojde vamu. imaat obyiri. pojdi so `enava. po tolkav ar~. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. toa i me ohrabri vaka. kako zajmodavec. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. Se vikam Rezil. oti velat: parata i `elezna porta otvora. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. Falstaf Amin. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. Falstaf Povelete. toa i go sakam . kako {to se veli. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. . Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. gospodine. gospodine. Pozdravi gi dvete od mene. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. za{to. znaete. -Dete. ve v~opiv. a deteto da ne seti za {to se raboti . vitezu. Eve ti go }eseto. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. Falstaf Rezile. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. A s# blagodarenie na dobrovo telo. Telo moe. da vi se natrapam. gospodine. vo nevreme. ama ne e za rezil. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. i jas }e imam nekakvo fajde. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. u{te ti dol`am. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. i znaat {to pravat. Plitkavoda Xone. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam.ne za da vi bidam tovar. Vozrasnite. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. kr~mar~e.

sakal ili ne. iako dosega. Plitkavoda Pa. za `al. ja koristev sekoja prilika da & prijdam. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. Falstaf Ne znam. pa zemete polovina. Plitkavoda ]e vi ka`am. za da bide va{iot prekor pomal. moite ludosti.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. So radost }e vi slu`am. go bara{ ona {to bega. . no.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. Ponosete mi go malku. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . bez ogled {to zaslu`iv. slu{ajte gi so ednoto uvo. Na kratko. No. ne samo {to & kupuvav podaroci. gospodine viteze. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. ma` & se vika Plitkavoda. Prodol`ete. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. gospodine. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. kako nagrada za trudot. a toa bega od onoj {to go bara. dobar gospodine Rezil. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. gospodine. ako me soslu{ate. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. Falstaf Zboruvajte. ja sledev kako ma|epsan. gospodine. ili celo.a i odamna ste mi poznat. znam deka nikakvo fajde nema{e. i edna moja slabost. ve molam. vitezu. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. gospodine. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. a drugoto na~ulete go kon va{ite. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. Falstaf Vo red. ne najdov na~in i li~no da imam ~est.

Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. gospodine? . Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. }e vi dojde preku glava. eve vi raka. tro{ete. A dali go znaete Plitkavoda. ]e bidam so nea. }e gi imate preku glava. gospodine Rezil. ugleden i po~ituvan. za vozvrat. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. }e doznaete kako mi odi. vie ste najdobriot. Ako nekoj voop{to mo`e. Falstaf Nemojte. sfatete me to~no. Eve vi pari. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. kako da sum vi ka`al s#. Plitkavoda O. od visokoto op{testvo ste. (Mu dava pari) Tro{ete. ako vie. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. vitezu. dokolku sakate. kolku {to du{a vi saka a i pove}e.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. Ve~erva dojdete kaj mene. Taman vie idevte. eve za {to se raboti. osvoete ja. vi velam. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. Plitkavoda O. gospod da me razvitezi. ugledot. Vie ste gospodin ubavo vospitan. (Gi zema parite) Kako vtoro. potro{ete s# {to imam. neka vi se dade. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. dvorskite i akademskite ve{tini. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. vi se molam. nejziniot ma`. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. site ve falat zaradi vojni~kite. [to velite na ova. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. (Se rakuvaat) I kako posledno. Iako gospo|ata izgleda ~esno. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Zna~i. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. vitezu.

topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Rakpi. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. pusti {turi. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. “Moloh. . Toj & veruva na `ena si. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. a mene nema da me snajde samo ova. ]e go spre~am ova. Rabu{ e magare. Xek? Ragbi Pomina ~asot. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. a posle kolaj rabota. Ragbi Itar e gospodine. iako se |avoli. Kajus Bose moj. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. kova. taa duma. i ona {to }e go skova v srce. gospodine. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. Pu{tena. @ena mi mu zaka`ala. {esta. Gazot rende }e mu go napravam. Dojdete {to pobrzo ve~erva. sostanokot e dogovoren. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. ~ekmexeto opqa~ka. Bose moj. moeto sirewe na popot Hju. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti.ni |avolot nema takvo ime. znael deka }e go ubiete ako dojde. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. satot se znae. moeto pagur~e so rakija na Irec. A sega na rabota. A i zo{to siromav. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. Mamon” zvu~at dobro. Velat. Vel{aninot. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. si ja spasil dusata sto ne dojden. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. }e ja fatam `iva ovaa mojata. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. Plitkavoda e prostak. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. “Lucifer” zvu~i dobro. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. “nadenat”! “Rogle” . magare bez um. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. a vie }e legnete so `ena mu. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. za toj roglest ajvan! Ne go znam.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. ugledot izgloda. toj mrtov ve}e ako dojden. gospodine. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. nadenat.

tvojata stokata. I nie sme od majka rodeni. Rabu{ Pravo govorite. Kajus Sosto site vie eden. Simi boka. Rabu{ Kako ste. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. a sega stanavte miraxija. [upelko So Gospod napred.sedum. da te vidime kako proboduva{. tli. sudijata [upelko. da te vidime kako napa|a{. da te vidime ovde. delijo? [to veli mojot Eskulapij. tvojot udar ozgora. mojot Galen. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. Semi mecot. Toj le~i du{i. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. gospodin doktore. a? Dali e mrtov. Fran~esko? A. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. tva. a toj ne tojten. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. Yek. Toj e popameten od vas gospodine doktore. gospodine Rabu{. Ne saka suratot vitam. Zarem ne sum vo pravo. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. toj najgolemata popska kukavica na svetot. Etiopjanine? Dali e mrtov. gospodine. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. Iako sme sudii. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. Jas kasam tebe kako nego ubijam. moeto srce blagorodni~ko. gospodine Rabu{. a vie tela. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. Dali e mrtov. tva. tvojot reverso. . dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. vie porano bevte golem megdanxija. doktori i sve{tenici.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. Ragbi ja vidime tvojata distanca.tli casa. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. gospodine. doktor delijo. Hektore gr~ki. gospodine [upelko. da te vidime onde.

ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik.Razbravte? [upelko . delijo. Sudijo. Morate so mene. (Izleguvaat Rabu{. jas ve sakam. Meanxijata I u{te. Kajus Zimi boka. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. delijo . a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. bose. Kajus Bose. zimi boka. aj so zdravje! Neka umre. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. Se poka`avte kako mudar lekar. gospodine Rabu{. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. dojdov da ve odvedam doma. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. oladi malku. gospodine doktore. Rabu{. Meanxijata Prostete. . (Na Kajus) Samo zbor. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. a ti }e & se dodvoruva{.Gospodine doktore Kajus. [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. m’sje Ebiveter. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. V kanija so tvoeto netrpenie. ebiveter zna~i hrabar. Rabu{ Tamu e popot Hju. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. delijo. jas. Razbravme. pominete niz grad do Frogmor. Zimi boka. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. jas vam za ova blagodaren. Popiste edno krastavo! Zimi boka. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. Jas sum zakolnat za mir.

48 Vilijam [EKSPIR grof. (Izleguvaat) . Kajus Idi po mene. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. vites. gospota. Meanxijata Toga{ da odime. Rakpi. Otlicno receno. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. lortovi.

gospodine pope? Dobro utro. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. gazda Su{ko i gazda Rabu{. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. Tazen {um.) [upelko Kako ste. Kon crkvata. samo kon gradot ne otidov. daj mi ja nametkata . kon parkot. Te molam. Kraj plitki Boze. o~e. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. Evans Neka poveli. Evans Ve molam. Kraj plitki. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. milo{t.ili drzi ja v race. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. gospodine. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. gospodine. Doa|a mojot gospodar. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. . . nau~nik bez kniga! Nikakvo. . Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. ve molam. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. o~e. Od onde. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. pobarajte i natamu. kon stariot del na Vindzor.

eve go ide doktor Kajus. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . da vi napravime edno dobro. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. poznat francuski doktor. Evans Mnogu topro. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. Nekoj mu stapnal na ganglija. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. Evans Bog da ve vardi i ~uva. pcue. o~e. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. Rabu{ Dojdovme kaj vas. o~e. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. [upelko [to. pa sega vrni. A ne. Su{ko (Za sebe) Of. grmi. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. o~e. doktor Kajus i Xon Ragbi. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. a i golem ajvan e . {ite va{. ne znae koj pat da fati.50 Su{ko (Za sebe) Ah. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus.) Dr`ete gi na otstojanie .

ko`ite na mesto. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska .taka. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. me|u Francuzinot i Vel{aninot. [akam da bideme prijateli. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. ~eda na mirot. jas ve upativ na pogre{ni mesta. po mene.taka. fie kukafica. varenoto vino neka bide ishod. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. ofa e `aka`anoto me{to. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. po mene. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. (Glasno) [imi I{u{. gospodo. Srcata vi se mo}ni. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. ^eda moi u~eni. Evans Topro receno. mojot pop. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. mojot otec Hju? Nikako. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. }e si umram na polpat.te -lae. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. }e staneme verni povorki. fie magare. Zarem mojot paroh da go zagubam. (Na Kajus i Evans) Po mene. presuduvam. mocko. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. bez lekovite da mu gi goltam. Kajus Djafol! Rakpi. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . meanyio. . fir majmun. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. bez negovite pogovorki. jas ve izmamiv obajcata. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. po nego. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. otli~no. po mene. etno sbor fo fase ufo. Meanxijata Mir.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. na ovoj rani-ku~e -da. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan.

gospodine. Xrckite }e mu gi i`vadam. gospo|o Rabu{. ama sega treba da vodi{. Doma e? Plitkavoda Doma. (Izleguvaat) . Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. [ledete me. Ne znae {to da pravi so sebe. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. & fali dru{tvo. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka. Gospo|a Rabu{ Normalno .za drugi dva ma`a. Zimi boka. Si naviknalo da odi{ pozadi. xentelemen~e.52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. ni Ana ni diable fidof. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. od s# srce. ve molam. Evans ]e vidi toj.

A sega eve ja. . Taka parem feli Brsopatka. sigurno i Falstaf e tamu. a i tevojkata mene saka. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. (Udira ~asovnikot) Vreme e. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. gospodine Rabu{. zimi boka. moja domakinka. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. Meanxijata. Ne me dr`i mesto. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov.Mom~e. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. gazda Su{ko. otec Hju Evans. gazda Plitkavoda. dedo. site kom{ii do eden. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam .Ubeden sum sto posto. I toa so mom~eto na Falstafa. }e umram ako ne ja vidam. [upelko Ne }e mo`am. Kajus Ta. Postojano mu go zaboravam imeto. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. Gospodine doktore.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. . Odam. taa smeta deka vie ste podobra prilika. Kako {to e opak svetot. gazda Plitkavoda. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost.ovaj. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. Gledam vetrevo }e donese luwa. gazda Su{ko. . (Vleguvaat gazda Rabu{. xabe mu se. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. Rabu{ Go imate od mene.pa ve molam da povelite. }e bidat na moja strana. Su{ko Nitu jas. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. gospodine. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. vi rekov. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. gospodine. sudijata [upelko. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko.

toj puka na golemo. vie sekako nema da me odbiete. Ako ja zeme. Pokraj dobroto jadewe. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. mirisa na prolet. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Gospodine doktore. ni vie o~e Hju. mu igraat o~iwata. da drmneme malku kanarsko vince. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Ima da mi zaigra. [upelko E pa. du{i~ki. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. jas fednas itam. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . Rakpi. pi{uva stihovi. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. gazda Rabu{. Toj }e ja lapne. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. tancuva.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. a mojot blagoslov go davam na drug. narode! Rabu{. govori svetski. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. toj }e ja lapne. Kajus i Evans) Odime. Rabu{ Bez moj blagoslov. Ni vie. Gospodinot e gol i bos. Saka da bide petel na tu|o buni{te. (Na Rabu{. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma.

Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. ako ne{to vi zucnam. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. ne mo`at da zgre{at. spu{tete ja.Odam da se skrijam. kako {to vi rekov. vitezot Xon Falstaf. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. Gospo|a Plitkavoda Odi. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. vleze od drugata vrata i bara da go primite. pilence moe ga}esto. Znae{ da ~uva{ tajni. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. {to ima novo? Robin Mojot gospodar. (Izleguvaat Xon i Robert.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. se kolnam. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av.Robert! Me slu{a{? -Odete. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. . . brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. i dojdete koga }e ve viknam. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. Ako ne odglumam dobro. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. isvirkaj me. Potoa. Toga{ ajde. klukajdrv~e. ne go zaboravajte va{iot znak. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. Ne se sekiraj. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. .

Na vrvot sum od sre}ata.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. Ete. . surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. gospodine. dijamantu moj nebesen? Da. na toa gnilo ~kembi{te. Ne umeam. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. Falstaf Samo taka prodol`i.a ti toa go zaslu`uva{. da ka`am vakva si takva si. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. samo tebe te sakam. a eden den i sami }e doznaete. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. nema kaj mene {to da se skrie. vitezu Xon . vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Ti velam. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. ne umeam da te veli~am. duri ni obi~na bri{ka. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. Ama te sakam. Bi te napravil moja gospo|a. ne znam da pqampam. gospo|o Plitkavoda. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. O. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. S# }e zaslu`am. toa ne mo`e{ da go sokrie{. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. prevez od vojvotka. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. I pred kralot ova bi go ka`al. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. ne znam da mamam.

(Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. vo red. ama ako ne ste. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. gospodine. gotovi ste.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). vedna{ neka se ~isti. ama se izla`av vo vas! Eve.neka dvajca va{i . propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. ako imate nekoj prijatel ovde. Ako ste ~isti. Gospo|a Plitkavoda Ve molam. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. lesno }e go sobere vnatre. Ili . i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. taa drdori ko naviena. se nadevam. po va{a volja. Falstaf Taa ne smee da me vidi. fr~i. se poti. ve}e zaslu`ivte. a ne za sramot {to }e pukne. ]e se skrijam zad tapiserijava.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. moram da vi ka`am. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. Dojdov malku porano da vi ka`am. milo }e mi bide. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. {to ste storile? Za `iv rezil ste. da go najde doti~niot. “bi se otka`ala”. Ako ne e nekoj od merata nadvor. so site “faci” od Vindzor. za nego se pla{am. eve edna ko{nica. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. Bo`e. `eno. mnogu mil prijatel. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{.

azer e za parewe. A i zrel e. Gospo|a Rabu{ [to. Pomogni da zbri{am. doktor Kajus i popot Evans).nema da se lutam. Lele. Me sobira.Povikajte gi slugite. tvrdam. {to da pravam. elen so rogovi. pustete. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. dojdov. gospo|o Plitkavoda. Odete gore niz odaite. eve. mom~e . {turete. ^ekaj da se napikam ovde. ]e vi go ka`am poposle. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . barajte. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. gospodine Plitkavoda. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. eve vi gi klu~evite. Kajus i Evans) Ve molam. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. Po mene. gospodine Rabu{! Gore. da vidam. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. tuka. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. toga{ zemete me na ududu. mori. dojdete povamu. po nego! Rabu{ Poleka malku. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. soniv son no}eska. gazda Rabu{. elen so rogovi. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. terajte si majtap so mene . {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. Eve. Kaj pera~kite. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. me sobira. gospodine.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. da vidam! Me sobira. Ako se somnevam bez pri~ina.

Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. Plitkavoda Taka e. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Plitkavoda Fino. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. sega treba da se izdr`i. Gospo|a Rabu{ Odli~no. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. (Izleguvaat Kajus. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. gospodine Plitkavoda. . Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. (Vleguvaat Plitkavoda. vaka ne fo Frans.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. gospodine Plitkavoda. Rabu{ Odime po nego. qupomora ne fo Frans. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. Da go vidime cirkusov do kraj. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. gospoda.

bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. Ve molam prostete. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. Plitkavoda Vi vetiv gozba. moja maka te{ka. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . gospodine Plitkavoda. gospodo. go{podine.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. zimi boka. Imam stra{no sokle za letawe. dolapite. povelete gospo|o Rabu{. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. vo odaite. Biva taka? Nikako. na{iot go{tilni~ar. gospodine Rabu{. gledam taa cesna zena. Kajus A jas tretiot. ve molam. Evans Ot {ega ve molam. i mene. }e lovime ptici. Evans Togas ja{ {um vtoriot. (Na Plitkavoda. Plitkavoda Ve molam povelete. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. Prostete mi. Kajus Zimi boka. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Potoa. Plitkavoda Moja gre{ka.Ajde `eno. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. pro{etajte se malku na vozduh. Od srce ve molam. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. pak }e imaa lakrdii. (Na strana Nemtur) . gospodine Rabu{. Ama vi tvrdam. . vo kov~e`ite. More ne! Vo ~el Vind`or. Ve molam povelete.

Mojot rodnina ima usta sam da zboruva.}e storime vaka . A mi prefrla i za drugo . Ana [upelko Gospodine mil. sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. toga{ . i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. mnogu bedna od rasipni{tvo. . (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. gospo|o Brzofatka. e.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. A ako poniznata molba ne pomogne. imam ne{to da vi ka`am. Veli deka sostojbata svoja. -Ve molam vuj~e. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. O. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. Samo po malku mi e fufka. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram. Napred. mila Ano. dru`bite bludni. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam.. nego prvin gospodine. gazda Su{ko saka so vas da zboruva. rode! Mom~e. Ana Neka prekinat so razgovorot. prosej}i te. Ana.za veselbite stari. Tuka sum na ~isto. so negovi pari sakam da ja zakrpam. gospojce Ana. no. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko.

Spolaj mu na boga. Su{ko Zna~i. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. ne mi potrebalo da go sostavam. ]e ve ostavam. ostavete go. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. Su{ko Da. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. ve molam. Vi rekov. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. rode. Rabu{ Gospojce Ana. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. {to u{te se matkate kaj nas. mojot rodnina ve saka. gospojce Ana. -Sakaj go. ponastrana od }erka mi. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. to~no. zdravje bo`e. Ana Gospodine Su{ko. Ana Gospodine [upelko. gospodine. Vi blagodaram za pomo{ta. sam da me prosi. }erka mi e dadena na drug.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. Ako ne. [upelko Toa i go pravam. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. gospodine Su{ko. arno. smirete se. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. gospodine Su{ko. gospodine Rabu{. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. }erko Ana. Su{ko Tokmu taka. -Vas ve bara. gospojce. Ako mi bila sre}a. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. Fenton Poleka. Povelete sega .

” Ete. i pokraj tradicijata. taka verojatno i }e bide. zbogum. ]e storam {to mo`am za site trojca. poveli sinko Su{ko vnatre. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. ne davaj me za onoj {utrak. ili navistina gazda Fenton. ili gazda Su{ko. gospodine Fenton.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. Zbogum dobra gospo|o. Tatko & }e se luti. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. Zbogum Ana. Sredete se. Bidete na moja strana. Jas ka`av {to ka`av. gospodinot doktor. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima.” & rekov. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. a vetenoto go ispolnuvam . ba{ taka rabotam. Fenton Blagodaram. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. gospodine. kako }e ka`e taa. Fenton Dobra gospo|o Rabu{.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . oti taka vetiv. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. Ana Maj~ice mila. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. poaren ma` za tebe baram. Taa mora doma. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. Fenton. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in. Do toga{. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. (& dava pari) Eve za trudot.

Donesi mi vino za lu|e. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. Gi postroi i gi zdrvi. Saka da zboruva so vas. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. sirotata. gospodine? Falstaf Bez. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. skraja da e. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. gospodine. bo`e pomo`i. oti vodata due. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. neka mi go izvadat mozokot. so pr`eno lep~e vnatre. . Nam}or So jajca.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. idiotite. Falstaf Donesi mi bokal vino. sigurno }e go dopram. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. Falstaf ^ekaj. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. Dnoto da e vo pekolot. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. gospodine. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. e kriva. gre{no ja razbrale. mevot mi e poduen od plitka voda. gospodine.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina.

(Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. Ne. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. tokmu zatoa sum dojden. gospodine Rezil. nejziniot ma`. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. Izgoren sum po negovite pari. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. Pome|u devet i deset. celo. Falstaf Gospodine Rezil. ami kako! Zdravo `ivo. gospodine. }e ja posetam. }e bidam iskren so vas. veli{? Brzofatka Osum i devet.a so nego cela surija negovi ~apkuni. Plitkavoda Celo. vitezu Falstaf. gospodine. ama ona du{kalo so rogovi. vi tvrdam. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. baknato. re~e deka ovde }e dojde. eve go doa|a. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. da ja vidite kako umira sega od maka. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. Zna~i dojdovte. Ma` & odi sabajlevo na lov. ]e ve obe{teti. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. Moram brzo da & ka`am. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . gospodine Rezil.ve}e se imavme gu{nato. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . neka vidi koi mu se slabostite. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. Falstaf Stori taka. Falstaf Dobro. Brzofatka ]e & ka`am. gospodine Rezil. gospodine. gospodine Rezil. Plitkavoda I kako vi ode{e. re~eno deka se sakame.

mu ja zadr`a rakata. Me krenaa na ramewa.zamislete samo . ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. krajot go krasi deloto: }e ja imate. gazot preku glava. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. Taa povtorno mi zaka`a. gospodine. Zamislete samo . zna~i. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. dvajca nejzini ajvani. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. za sre}a. Vtoro. Zbogum. nema da ja ostavam na rajat. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. Zamislete samo . ^udo e kako ne se zagu{iv. gospodine Rezil. {to me zatnaa. Plitkovoda Sega e osum i pol. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. gospodine Rezil. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. toj zamina so poterata. }e vi ka`am. Prvo. I treto. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. mrsni krpi{ta taka {to. zamisluvam. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. kako jaka prepe~enica so ~ep.~ovek graden kako mene. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. gospodine Rezil. `enava na zlo. Taka. bal~akot do vrv. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. gospodine Rezil. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. smrdlivi ~orapi{ta. gospodine Rezil. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. ]e ja imate. {to bidna ponatamu.~vr~kav kako slanina . piknat vo ko{nicata. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. koga zovrev i po~nav da klokotam . rogovi }e mu nabiete na Plit- .plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. yivri{ta. Taka. Naedna{.{to mo`am da izgoram ko vlakno. Ama slu{nete. ugursuzi ugursozani. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. a Gospodine Rezil. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. za va{e dobro. Sredbata e pome|u osum i devet.samo zamislete. po nejzina zapoved. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. gospodine.

mir nema da imam. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. (Izleguva) . toga{ }e bodam do ludilo. ]e go fatam `iv razvratnikov. Taka ti e koga si `enet. ]e go prebaram sekoe kat~e. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. razbudi se! Razbudi se. sekoe nevozmo`no mesto. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. ama od ona {to ne sakam da bidam. gospodine. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. Doma mi e. Ne mo`e nigde da bega. gazda Plitkavodo.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. pomo{nikot negov. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. nema kako. Ako mi nabijat rogovi za bodewe.

Brzofatka Eve odam. ne rabotite denes? Evans Ne. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju.[to `na~i “lapis“. {miri {e. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Gore glavata. Odgovori mu na u~itelot.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Evans Vilijam. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. “Pulcher”. Te molam. oti velat: Bog pomaga do tripati. . Denes kako ne{to da se praznuva. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. ne se srami. Dojdi. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. ili sekoj mig }e bide tamu.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. Vilijam? . ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Vilijam. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. . (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. Evans Dojdi vamu. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. gore glavata.O~e Hju. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva.

vi tvrdam. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. `eno. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. hoc”. Evans Brzofatka Ne. `na~i “lapis”. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Dativniot pade`? Evans Da. haec. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. hag. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. O . pa`i: genitivo: huius.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. Te molam. dete. Evans Nominativo: hig. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. Gaden rod! Zaboravi & ja. [ram da ti e. Vilijam.A vokativ. zeno! Vilijam Dativus: curvum. Te molam `apameti dobro. curvi. curva. A koj. Vilijam.vocativo. imenkata ako e kurva. vokativ e morkovum. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. Accusativo: hing. Vilijam? Vilijam ^akal. O Evans @apomni. `eno! . . Brzofatka Evans Ova king-kong. Vilijame. Evans Ne drapaj kol~i{ta. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. hang. hog. hog.

toga{ ga`ot }e ti `apameti. quak. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. kurva. Ako `aborava{ da kvi~i{. gospodine. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. (Izleguva Evans) Odime doma. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. ajde. Vilijame. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. Evans Quik. kva~i{ i kvo~i{. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. Mnogu e {ilen vo pomneweto. quok. sin~e. o~e Hju. Ajde dobro. A {ega odi da {i poigra{. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. Gospo|a Rabu{ Zbogum. deteto. premnogu se . @bogum gospo|o Rabu{. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. `nae.

Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki. pcue. so`albata va{a gi goltna site moi maki. Gospo|a Plitkavoda Navistina. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. (Na strana) Zboruvaj poglasno. Ene go onde so ma` mi. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. site mi se ~inat krotki. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. sestro. `eno. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. Vleguva gospo|a Rabu{. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. gospo|o Plitkavoda. vrni. Samo {to ne stignal. niknete!”. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. smireni i trpelivi. naddavki i dol`nosti. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. vitezu sladok. sestro. . Gotova sum: vitezot e ovde. (Falstaf vleguva vo spalnata.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. posledniot pat koga go baral ovde. i se kolne deka go iznele. Nema nikoj osven doma{nite. sestro Plitkavodo. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. vitezu. vo ko{nica.

Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. {al. vi tvrdam. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. Gospo|a Plitkavoda Odete.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. ve ~eka smrt. sanduk. A {to pravite. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. kov~eg. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. kolku nego e debela. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. onaa debelata od Brentford. da se zabradi so {amija i taka da se spasi.Tr~ajte gore. inaku bi mo`el da si stavi kapela. Vo me|uvreme. vitezu . Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako.osven ako ne se prepravite. vitezu. ]e gi prebara po spisok. Pile ne mo`e da preleta. ne mi teknuva. sladok vitezu. ~ekmexe. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. Doma nema kade da se skriete. bunar. Nema dolap. a toj e mrtov ~ovek. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. . Falstaf Du{i~ki dobri. pove}e ne se pikam v ko{nica. smislete {to bilo. odete. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. Brzo. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. Dotoga{ natnete go fustanot. vsu{nost. Samo `iva glava da izvle~am.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. (Izleguva Falstaf) .

gospodine Rabu{. krevaj. se {eguvame. Gospodarot e re~isi na vrata. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. Ako vi ka`e da ja spu{tite. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. gospodine Plitkavoda.@eno. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. mora da ve . Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. (Ja krevaat ko{nicata. doktor Kajus. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. razbojni~ka dru`ina. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. & zabrani da ni doa|a v ku}i. no ako ispadne deka e vistina. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. Brzo. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci.sviwata pomijata ja jade. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. banda. poslu{ajte go. Xon Ne daj bo`e. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . krenete ja pak ko{nicata na ramena. Ve}e ne odi vaka. Sega }e pukne |avolot. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. Manuk v ko{nica! O.) Plitkavoda Da. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. gazda Rabu{. poarno da e polna olovo. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. otec Evans i sudijata [upelko. Tvrdi deka e ve{tica. Ti ka~i se gore. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. zavereni~ko duvlo protiv mene. . vedna{ }e najdam i {amija za nego. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. iako ne znam kako do{ikal. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime.

Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. skromnata sopruga. gospo|o. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. gospodine. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. gospodine Plitkavoda. zo{to? I jas istoto go velam.74 vrzeme. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. Izvestuvaweto mi e to~no. Ova e qubomora. Samo se rezilite. qubomorata zasnovana. ova ne }e e na arno. besramnice. Plitkavoda Samo taka. gospodine Plitkavoda. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. gadu! Go{podine Plitkavodo. ako se somnevate vo mojata ~esnost. velam! Rabu{ Zo{to. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. ~esnata `ena. [upelko @imi zakonot. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. prodol`i si. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. Plitkavoda Zna~i. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. ne e ovde toj {to go baram. . ~oveku. ova ne e na arno. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. `imi gospod. Plitkavoda ]e mi izleze{.

gospodo? Ve molam. Poleka. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. pretska`uvawa. krasto krastava. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. grdosijo. Plitkavoda Ve{terka. gospoda. (Izleguvaat ma`ite) . ku{a~ki. Ako sum xavkal a nemalo traga. Ma` mi doa|a vo spalnata.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. Plitkavoda Ama lu|e. nemoj! Lu|e. Taa raboti so baja~ki. crni ma`u. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. kurve{tija. priseni kako ovaa. ne prostuvajte mi za grevot. slezi ve{terko. sleguvaj. Plitkavoda ]e dojdete so mene. taka? Nie sme ednostavni lu|e. Tetkata od Brentford. Odime. smrdlo smrdlosana! Nadvor. dr`i se za raka. zemete me na ududu za navek. Ako ne go najdam ona {to go baram. nadvor! Eve ti za vra`binite. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. Zna~i taa prenesuva poraki. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. . Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. raboti za nas nerazbirlivi. gospodo. Ne {akam `eni {o dolga brada. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. ve{terko. gangsterko. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. orospijo. Nie ni{to ne znaeme. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. nikade ne e osven vo va{iot mozok. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. dojdete. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej. -Slezi. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata.

76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. Doblesno delo napravi. (Izleguvaat) @imi s#. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. toga{ nie sme tuka da pomagame. debel vitez. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. jaden. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. ma{ki mu ja zede merata. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . a potoa kovawe. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar.mo`eme li. . da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. sekako. bi rekla. @elezoto se kova duri e `e{ko.

Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. Krajni~av si vo pokornosta. Da. dobro. drugi gosti sum vra}al. Rabu{ Dobro. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. zaradi zabava op{ta. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. `eno. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Cela nedela im ~uvam sobi. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. gospodine. gospo|a Rabu{. dosta. @enite na{i neka u{te edna{. debelo. nikoga{ nema da dojde. ]e gi viknam kaj vas. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. ama ima da platat. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. . Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. gazda Plitkavoda. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. ko vo navredata {to be{e. Ima debelo da mi platat. Da porazgovaram so gospodata. Otsega pravi {to saka{. Neka padne v zamka. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{.

a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. Rabu{ Odli~no. prepraven kako Hern. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. No. ubiena e pohotata vo nego. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. . site se pojavuvame. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. Rabu{ Istoto go mislam i jas. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. Odedna{. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. soblaznenieto }e svr{i. kako babari i samovili }e gi oble~eme. vo gluvo doba. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. Rabu{ Znaeme. stokata ja fa}a bolest. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. Ana Rabu{. go kornat i so fitlite go gorat. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. da projdat kraj dabot Hernov. No koga }e go namamite tamu. vo gluvo doba. od kravite molzat krv. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. vo zeleno i belo. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. pa drvjeto se su{i. Dobro. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. Eve kako }e bide. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. }erka mi. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. da re~eme toj sigurno }e dojde. A gi vidime. na{ite pretci. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. dobro. Za vomjazite jas }e platam. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor.taman Falstaf taa i jas se sre}avame.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. i ~egrtala v race. so ogromni rogovi na glava. taka prepraven.

(Izleguvaat Plitkavoda. da vi ka`am. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. Falstaf (Od vnatre) [to ima. N# ~eka {mea. zamokot. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. ka`i.Vitezu. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. Tap-tap. a i na dvorot mo}ni vrski ima. (Na Rabu{. gospodine. igra. Naivko Edna starica. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. Meanxijata Opaa. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. site ne{to matat. sakam da zboruvam so nea. kratko. gospodine. prav e moron. delijo. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . edna debela `ena. Odi tropni i vikni. Plitkavoda Ne. ]e razberam {to }e pravi. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. brzo. Sigurno }e dojde. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. Vsu{nost. jas te vikam. Tropni.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. Evans Na rabota na trud. gukni. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. neka se simne. vleze vo negovata soba. Onoj Su{ko. be akmak? Po koe. tvojot Efe`anin. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. Doktorot e poln pari. ti velam. Gospode. postelata. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. ]e ti zboruva kako Antropofag. . Kuso. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Plitkavoda i Evans). da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Meanxijata Onde mu e spalnata. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. delijo. krevet~eto. ]e bidam sloboden. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. iako bogat. ku}ata. Neka se simne. ]e viknam. Nemu }e mu ja dadam. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. Ova e ~esna ku}a.

gospodine. Prostete vitezu. Naivko Za {to. . koj{to mu go maznal sinxir~eto. gospodine. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. i me prati kaj nea da mi ka`e. }e ja ima taa sre}a. gospodine? Veli. ve molam. ama si zamina. dali nekojsi Nemtur. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. gospodine. mrsulko. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. Naivko I {to veli staricata. gospodine. gospodine. Meanxijo. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. gospodine Nedore~enko. Naivko Ne smeam da gi krijam. Falstaf ]e ja ima. gospodine. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. ili ti se plaka majkata. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. {upoglavecu. ve{t.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. vitezu. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. Naivko Ama. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da.

ima{e moj Meanxijo. gospodine. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. Propadnav. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. Germancite se ~esni lu|e. kako tri doktorfaustovci. gospodine. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. tr~aj po niv. barem glasot podolgo da me dr`e{e. Vie {te umni. so maloto prste nema da mrdnam. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. Evans Otvorete dobro o~i. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. ga`da. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. vitezu. @bogum. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. bagabonto. Ne veli deka pobegnale. {# im pqa~ko{ale: kowi. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. ubavo }e se pokaev. Ofa kazuvam topronamerno. Meanxijata Eve sum. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. vo nekoe bata~i{te. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. ova vi go velam dobronamerno. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. pari. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. apa{u. (Vleguva Brzofatka) Opaa. gospodine doktore. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. Mejdenhed i Kolbruk. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. Propadnav. zbunet i vo nedoumica. gadu. ama zimi skalpelot. kapka po kapka. Orevuar. Kajus Ne snam sto e. (Na Nam}or) Mrdni. Vi tvrdam. od kade pak sega ti? . gadu. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. masta }e mi ja izvadat. Oti {tom go zaminavme Iton. Nam}or So aramiite. Eh. aramiluk.

majka & koja sekoga{ se protivela na ova. Falstaf Vidi ja. kako xentlemen. vedna{ da ja ven~a. Pomogni mi vo zortov. vo site boi na bo`ilakot. ne velete mi ni{to.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. Meanxijo. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . kolkava maka trebalo za da gi spari{. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. taa dobra du{a. ako drugata ostane tajna. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. po tatkova zapoved. Meanxijata ]e ve soslu{am. slu{ni me. Taa soglasnost dade. (Izleguvaat) . pa zatoa vi trgna vaka tersene. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. me|u dvanaeset i eden. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. koja. Te{ko mi e. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. gospodine. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. ami mene {to me ispotepaa {areno. slu{aj. So ovaa maj~ina spletka. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. da porazgovarame vo va{ata soba. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. Gulap~iwa li~ni. [egata vaka glavno }e se odviva. sama na sebe da si nao|a izbranik. a jas. na moja radost. Fenton Sepak. Taka i na obete ni{to nema da im fali. a majkata na |avolot drugata. ]e krenam race od s#. se razbira. Arno ama. gospodine Fenton. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. osobeno ne za ednata od niv. Gospo|a Plitkavoda. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. \avol da ja zeme ednata stranka. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. No}eska kaj dabot hernov. Brzofatka Gospodine.82 Brzofatka Od dvete stranki. gospodine? Ne znaete.

Veselite `eni od Vindzor 83 taa. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. a okolu glava lenti da & se viorat. Odam kaj popot. a sve{tenik nema da vi fali.oti site mora da nosat vomjazi i maski. Zna~i sega vakva e rabotata. Fenton Do`ivoten. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. doktorot polesno da ja prepoznae Ana. }e ti bidam dol`nik a nagradata. }e ja dobie{ vedna{. Meanxijo. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. (Izleguvaat) . Meanxijata Kogo misli da go izla`e. Meanxijo. Moma vie donesete. koga Su{ko }e ja vidi. lefteren i ubav. navidum poslu{na. jasno. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. Majka & pak saka. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. za da pojde za mene. Tatko & misli seta da bide vo belo. treba za raka da ja {tipne. i vo takvo ruvo.

mo`e sre}a nosat neparnite broevi. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak.za{to koga sum ma`. sre}a ili smrt. gospodine Rezil. gospodine Rezil. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . Po mene. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. Odi si. Pojdete so mene. Nozete pod gaz i magla. vakov kakov {to sum. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. begav od u~ili{te i frlav fanta. gospodine Rezil. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. a se vrativ od kaj nea. Ova e tretpat.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. Falstaf Begaj. do v~era imav zaboraveno {to e }otek. (Izleguvaat) . Brzam. s# }e vi ka`am. Pojdete so mene. ve~erva }e stane s# jasno. gospodine Rezil. begaj. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. Po mene. gospodine. sirot starec. rekov i sekov. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. nejziniot ma`. gospodine Rezil. preku nos mi e od pqampawa. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. gospodine Rezil. Ili }e ja bide ili ne. I da vi ka`am. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. Od vremeto koga tepav guski. kako sirota starica. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. ^udni raboti se na povidok. rekov! Vremeto se ar~i. gospodine Rezil. Gospodine Rezil.

taka. fatete ja za raka. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. raspoznati sme. odo{to cel `ivot srceto da & vene. Kajus Snam sto treba prafam. U{te malku. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. Su{ko Bez gajle. pak }e umri od sram. kako stvorena e za svetilki i duhovi. so zatemneti svetilki. Nie dvete morame zaedno. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. Sinko Su{ko. Po mene. [upelko I taka e dobro. Orevuar. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. & prio|am. Koga }e vi se uka`e prilika.Vlezete prvi vo parkot. (Na Rabu{) Ot~uka deset. taa mi vika “~upa”. a nego }e go poznaeme po rogovite. kade e onoj vel{ki |avol. ne zaboravaj ja }erka mi. }e umri od sram. Rabu{ No}ta e temna. taa e vo belo. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. i gotovo. kade e trupata samovili. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. Gospo|a Rabu{ Zbogum. .Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. }erka mi e vo zeleno. Ama ne e va`no. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. Poarno sega da me kara mene. Ako se isposeri od strav. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. & vikam “kupa”. gospodine. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot.

[o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. ajde. hrabro. Kon dabot. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. Hrabro.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. Ajde. ve molam. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. op-cap na kalap. kon dabot! (Izleguvaat) .

beli. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. mi nadopolnuva dvojno. jas ovde }e se zasolnam. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. neka zavrne sneg od ir~iwa. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. mi se ~ini. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. maskirani kako i porano. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri.O Jupiter. {to ostanuva za nas. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. Jas sum vistinski duh. Vilijam Rabu{ i decata. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. qubovta ti gi nabi rogovite. srcule. neka nadojde bura od strasti. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. O mo}na qubov. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. Jupiter. vo {umava. . (Vleguvaat otec Evans. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. za qubov na Leda. bli`i ~asot. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi.) Brzofatka Samovili crni. elenu moj. neka udri grad od {e}er~iwa.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. za sekoja po but. Brzofatka. maskirana kako Samovilskata kralica.pomisli na ova Jupiter. so sve}i. i lebed.

sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. na oro fatete se vie. na noga lesna. vladarot na nea. Seto znamewe. vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. Odete. raka za raka. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. }e go igrame nie. na rabota ajde. livadarki. ajde! Posetete go. Molknete. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. dostojna na vladarot. nadvor i vnatre. ]e zami`am i }e se skrijam. da zaspie cvrsto ko nevino dete. bolka }e nema. dvorot Vindzorski. ako e ~ist. \avol~e. {tipi gi. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. A zborne{. donesete sre}a. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. ajde! . edna{! [tur~e.nikoj `iv ne smee da gi vidi. ko safir. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. po noze. bel i rumen. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. navi. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. Brzofatka Ajde. \avol~eto Kepci. imiwata da gi ~ujam. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. ko{mari da im se kotat. rasipnik. A no}e. kepci.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. sekoj grb. prstite neka mu gi gori. mrtov }e bidi{. po ple}i. plamenot nema zijan da mu stori. daj & soni{ta najubavi da plete. zapejte pesna fateni na oro vo krug. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. Do kaj{to }e stapnete. po race.) . samovilite prozivaj gi vedna{. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. Evans A sega.

ama sepak ne~istata sovest. gazda Plitkavoda. Nikako da se stavime. ne n# poslu`i sre}ata. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. of! Brzofatka Rasipan. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. poveruvav deka se samovili. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. zatoa kowite mu se zemeni reim. gospodine. neka seti {to e kazna. [egava ve}e nema smisla. Vitezu Xon.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. zvezdite. {tipete go. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. gospodine Rezil. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. apa{ so rogovi. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. Okolu nego. tuku samo za moj najdebel elen. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. potsme{liva samovili pojte [tipete go. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. ne begajte. Falstaf e apa{. of. [tipete go slo`no. s# duri sve}ite. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. sram da vi e. i sladostrastie go mori. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. mese~inata ne zgasnat. nenadejniot prepad na moite mo}i. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. Mislam deka dokusuren ste sega. gospodine Rezil. gorete go. I.) (Vleguvaat gazda Rabu{. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. (Za vreme na pesnata. pokraj glasot na razumot. go napravija prividot stvarnost i . dosta. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. navi. rasipan. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. \avol~eto i Samovilite. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. ama i vol. gospodine Rezil. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Evans. Eve mu gi rogovite. pa. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . Falstaf stanuva i saka da bega. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. Dokazi ima kolku ti du{a saka. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne.

komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. gospodine. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Pravete so mene {to sakate. lokawe. vitezu. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. pa {amovilite nema da ve {tipat. ama ako. p{uewe. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. meani. Gospo|a Rabu{ Vitezu. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen. {eir. medovina. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. o~e Hju. {pan{ko vino. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. Iako dosta pretrgavte. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda .90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. Vo prednost ste. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. obi~no vino. debel mev mnogu mo{. Plitkavoda ]e ve odvedeme.

neka me obesat. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. Rabu{ Sami ste vinovni. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. Da se ven~av so nego. }e mu poka`ev jas ubavo. {to e.ej. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. zimi boka. }e im ka`am. Momce! Ne Ana Rabus. Plitkavoda ^udno. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. Be{e vo belo. Rabu{ Zna~i. dosega e `ena na doktor Kajus. un paysan. Xorx. zimi boka. ili obratno. Zimi boka. iako be{e vo `enski ali{ta. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. Razbrav za tvojata namera. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. zimi boka. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. momce. nikoga{ ne bi spiel so nego. ama e momce. Da ne be{e v crkva. vitezu. a vamu `enskoto . Rabu{ Gospode. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. taa. Su{ko I prijdov. Gospo|a Rabu{ Xorx. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. }e mi poka`e{e toj mene. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. {to e? [to e. ako ne. zedovte pogre{en ~ovek. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. islazan sum! Se ozeniv so un garson. Izlazan sum. nemoj da se luti{. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) .ma{ko. cel Vindzor krenam na noze. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. Deti{te edno nedokvakano.

itrina ili nepo~it. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. mo{ne sramno. Vistinata e deka taa i jas. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. dete? Fenton Ja zbunivte. prosti. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. Fenton. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. Rabu{ Zna~i gospo|ice. vitezu. povelete site. povelete site kaj nas doma. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. Majko moja. . vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. Vistinata slu{nete ja sega.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. [to zna~i ova. i vie vitezu. svr{eni damna. Sakavte da ja ma`ite. ka`i mu. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. tatko. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. Lek tuka nema. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. Plitkavoda Amin. `enata po”pisano” ti pa|a. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. amin. zemjata so pari. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

robovi na dvata Antifola Baltazar. bliznaci. u~itel Emilija. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza.LICA: Solin. igumanija vo Efes Adrijana. `ena na Egeon. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. trgovec Anxelo. vojvoda od Efes Egeon.Xandar. bliznaci. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. nejzina sestra Metresa Temni~ar. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . zlatar Prv trgovec.

.

No. .1989 godina na scenata na MNT. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. Ovde. taa. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. kako {to veli Kolrix. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. na najdobar mo`en na~in. a malku proza. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. tuku originalno delo koe. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. za razlika od Plaut. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. nadrastuvaj}i go izvornikot. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. Emilija. piesata Zabuni. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. Spored bele`nikot Gesta.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. Deka e me|u prvite. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata.03.

.

ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. Imotot tvoj. I po kratko. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. po zakonot na{ osuden si na smrt. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. sre}na majka stana na li~ni sina dva. Egeon Ne moli ve}e. red po red. nekako. Egeon Ute{no ba{. Vojvodata Vojvodata Zna~i. Zatvorni~ar i drugi. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. vo istata kr~ma. iako iscrpena od bremeto slatko.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. @ena mi. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . Egeon. gorda na porodot {tedar. za makite moi smrtta bil lekot. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. skrati mi go vekot. I dojde naskoro `iva i zdrava. od nea me trgna. Siraku`ane. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi.) Egeon Brzni Soline. zatoa. no. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. re{i sama kaj mene da dojde. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. vezden me nagovara{e za vra}awe . preku mera vredi sto dukati. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. trgovecu. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. vrhovnite soveti re{ija. do ~asot koga n# navasa zlo. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. Roden sum vo Sirakuza. i na{iot i va{iot od Sirakuza. Vo isto vreme. vojvoda od Efes. trgovec od Sirakuza.

Najposle i drugiot stigna brod a posadata. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. vetrot pobrzo go ponese napred. Egeon Postariot sin. star~e. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. no baven im be{e brodot. brodolomcite. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. Najposle. doploviv do Efes. tolku e dosta Soline. ete. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. po malku radost i po malku taga. eden od Korint. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. no delot nejzin. bidej}i znae{e koi sme. no pred da stignat . prijatelski n# primi nas.Komedija na zabuni 101 doma.o. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. koi ne znaeja od {to im e strav. ili taka ni se stori. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. bidej}i pod pomal tovar plove{e. Pet dolgi leta vo Grcija minav. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. so pogledite vo niv. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. od Epidamno drug. so`alba te ~eka no ne i milost. no isto ime nose{e ko nego. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. postaroto gajle. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. . za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. pomnam. I brzo potoa v beznade` bevme. koj isto od brat mu be{e li{en. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. noseni od strujata. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. ne zapiraj tuka. Vojvodata Prodol`i.

102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. koli. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. A sega odam. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. Egeon Bez nade`. Ne. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. dostoinstvoto moe.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. eve gi parite {to vi gi ~uvav. Ru~ek }e bide u{te malku. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. me ~eka rabotata. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. gospodine. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. vo pet ako vi e po volja. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. Prostete mi. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. Zatvorni~aru. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. . Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. zgradite. ve molam. gospodaru. i ~esto koga maki. No. da gi vidam trgovcite. ne smeat da go zgaznat. probaj kaj site poznati vo Efes. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. i ~ekaj me tamu. sigurno sega }e te za{titev no. I bidej}i nema pari za otkup. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. vo sprotivno }e mora da umre{. gospodine. sumata natokmi ja i `ivej. moli. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. Odi sega. veruvaj mi.

jadeweto ladno. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam.) Eve go. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . Antifol od Sirakuza Dosta. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. ne mi e do {ega ka`i. dosta so glupostite. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. gospodine. pileto zagorelo. se kolnam. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. taa e `e{ka. Trovecot Dobar pomin. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. Kalendarot na mojot `ivot. (Vleguva Dromio od Efes.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. Taka i jas. a gospodarkata edna po lice. ~oveku. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. gospodine gadu. a ladno e oti ne ste doma. dosta gospodine. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. Ne maftaj me. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. se vra}a. bez matkawe. mom~e. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne.

no. brzo zaminuvam. Koga bi vi gi vratil. zborlesti izmamnici. Ako e taka. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. zaedno nikako ne se iljada. vaka ili onaka. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . teloto ti go bodat. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. nema trpelivo da gi primite. se pla{am.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. i mnogu drugi ro`bi na grevot. la`govci prepraveni.

Yverovite. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. So svojata sloboda gospodari ma`ot. {to nema megi. vo vozduh. Smiri se i da jademe. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne.) Adrijana Ni ma` mi go ima. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. . ne{to drugo kaj brakot me pla{i. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. ribite. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. iskonski mnogu nad niv. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. ribite. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. v more. zatoa strpi se. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. sestra & . Lu~ijana. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. na ma`jacite svoi im se poslu{ni. od pticite. a so ma`ite vremeto. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. Lu|eto. . toa odreduva koga da dojdat. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. pticite vozdu{ni.

“Nemam. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. Eve go slugata. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide.” rekov. Adrijana Ka`i. ni `ena. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. dovedi go doma. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam. gospodine. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli.” rekov “Zlatoto.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. te molam.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. “ni dom. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. “]e dojdete?” rekov. gospodarkata. Adrijana Odi pak. Dromio od Efes Gospo|o. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. “Zlatoto. “Kaj se iljadata dukati. oti na krajot tamu i me ispotepa. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. “Zlatoto. Taka i ti. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{. zboruva{e li so nego. Koga go vikav doma na ru~ek.” re~e. `imi u{ive crveni.” rekov. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e.” re~e. pra{a za iljada dukati. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . “Vi se ladi jadeweto. gadu.” re~e toj. meki se tie janya {to ne gi jade. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. ti tvrdam. nemaj}i ma` da te jade.” re~e. “Ru~ek e vreme. {to ti gi dadov?” “Praseto. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e. “Zlatoto. ne znam {to mu stana.” re~e. mo`e i ma` ti ide. “Gospodarkata.” rekov. ni gospodarka.

sestro. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. no sepak. preku plot skoka. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. ili po timba }e te aknam. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. se hrani nadvor. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. bez `al da me trati. Lu~ijana Uf. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. inaku zo{to ne bi bil tuka. toj v `al ja svi. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. Znam sega & se dodvoruva na druga. toj e stopan na sostojbata moja. No. edinstveniot vinovnik samo e toj. i zarem na nego da ne se seti. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. robe. ama ti e liceto gnevno. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. Ako ~arite mi ostanale bez boja. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. Adrijana Mnogu lomoti{. toj. negovi se toa zaslugi. . Odi dovedi go gospodarot. Znae{. elen raspu{ten. prostaku. a jas doma goram po nasmevka blaga. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. |erdan toj mi veti.

doa|a. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. no eve go. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. odrekna deka zlatoto go primi. pol~as nema. ovde. pak igraj si so mene. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. gospodaru. Antifol od Sirakuza \ubre. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. gospodaru. no ve molam. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. gospodine. Gledam |avolot {egata ja odnel. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. znam samo deka sum tepan. no {egava na strana. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. gospodine. No. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. `ivi gospod. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. [to zna~i taa? . mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti.

Antifol od Sirakuza Sledniot pat. No. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. s# vo svoe vreme. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. Ako stane takvo. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. gospodaru. gospodaru. . kako dopolnenie. gospodaru. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. mom~e. mesoto u{te ne e kako mene. da ne jadete. gospodaru vi blagodaram. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. mom~e. }e ti dadam ni{to za ne{to. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. gospodaru. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. velat sekoe zo{to si ima i za{to. ve molam. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. gospodaru. toga{.

Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Antifol od Sirakuza No. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. Dromio od Sirakuza Toga{. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. Antifol od Sirakuza Ni sudski. a vtorata. no i za toa ima pri~ina. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. No. gospodaru. sigurni. Dromio od Sirakuza Vidlivi. toga{. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. te molam. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. no od drug ~ovek. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Toa i go storiv. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Dromio od Sirakuza .

ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. podlecu. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. ne me poznava{. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. . ne sum `ena ti. znaj. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. Lu~ijana Bo`e. za ~ista da ostanam a ti ~estit. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. prostete. pa da vidam. zete. Adrijana Da. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. nasmevkata za druga ja ~uva{. ne go sfa}am. ni zgolemena ni smalena. ni dopir mil za tvojata raka. Znam deka mo`e{. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. sam od sebe. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. I od kade sega. krvta mi se me{a so besramen razvrat. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. da. no zna~eweto. i bi go skr{il baraj}i razvod. Antifole. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. ne deli se ma`u moj od mene. Antifol od Sirakuza La`e{. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. kolku si se izmenil.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. velam. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. ma`u moj. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. od kade. mom~e. sakan moj. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. Oh. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. jas ne sum Adrijana. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. ne te gledam. nekoj ni mafta. se murti{.

gospodaru. ko trut. Odime gospodine na ru~ek. Dromio od Sirakuza Ne. i ako ne{to od mene te trga. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. Mom~e. Taka e magare sum. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. mesto da odgovori{. Lu~ijana Dromio. glupavo sum tael. gre{nik sum gospodi. . Lu~ijana More magare si stanal celo. eve. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. bog neka ni se smili. neka go stavat ru~ekot. inaku. Dosta glumev budala. me kori mene. jas. i slaba bidej}i. pol`av. }e ru~am so tebe gore. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. taa me java a jas gledam belo. se fa}am za rakavot tvoj.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. ili pirej prgav. troskot e toa. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. govorime so ve{tici. tuku i v misli i na lik. }otek na mrtvo ni sledi. Dromio. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. zarem ne. ako nekoj pra{a za gospodarot. {to na son }e te pie. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. ne gazi me u{te i so svojot prezir. |avol da te zeme. ti si dab a jas loza ma`u moj. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. gu{i. Otkako zamina. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. ova e ma|epsana zemja. Dromio zastani na vrata. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. osven. bo`e moj. du{ata mi te`i. ko taa mene i jas nea bi ja znael. isto ko i jas. ligavec mi dremi{. duhovi. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. Ma`u. mov. Dromio od Sirakuza To~no. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se.

na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. . vremeto si bega. Lu~ijana Da ru~ame. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru. Antifol.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. Umot neka ne te stega.

Antifol od Efes No gospodine. Brigita. Dromio od Efes. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. zaklu~eno? Odi. Antifol od Efes Da. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. jas si znam toa {to go znam. Marijana. Ko`ava da e pergament.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. [to. Ha. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. gojdo. Ka`i pijanico. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. ete ti pomin. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. Xeni. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam.) Mamlazu. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. kowu. ~isti se ne vredi{ ni za edna . {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. Baltazar.) Antifol od Efes Prosti za ova. mnogu da mi vredi no. gospodine. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. kretenu stoko bedna. (Od vnatre. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. dobredojde kralsko sigurno vi sledi.

dobro go zezna. bravo Lucija. Taka ka`i mu. Lucija Lucija (Od vnatre. otvoraj ve}e edna{.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. Trtore{ke. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. rekov. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. probaj. se vikam Dromio. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. gospodine? Ako si Lucija. i rabotata i imeto mi gi ukral. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. Nego ve}e ni{to ne go pere. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. . Aha. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. udrete! Docna e. Magla. dojdi utre! ^uvte {to treba. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. a {to imam od niv? Samo beda kutra.

Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. vratata }e ja skr{am. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. ~ivija. sakam edna{ vnatre.) Samo probaj. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Dromio od Sirakuza Vidi go. najdi druga da ja davi{. ]e vlezam na sila. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. (Izleguva so Lucija. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. ponudete im gozba izvonredna. Dromio od Efes ^ivija. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. samo pragov da se mine. mora da & vrati{. Mrdni ~oveku. a ostanavme bez niedna. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. Nadvor pa nadvor. Komarecu. Koga }e se bri~at komarcite. vnatre kola~iwa topli. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. }e ve storam ‘r{um. gospodaru.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. Antifol od Efes Donesi ne{to. odrana lija. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. Dromio od Efes Sega gospodaru. ko da mu fali {tica.

]e jademe ba{ tamu. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. i pokraj gnevot. Za eden ~as gospodine }e dojdam. ]e zaminam mirno. Zatoa. {to veruvam e gotov. So sila ako vlezete sega. Antifol od Efes Da. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. . trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. Brzni. belki tamu }e me primat. gospodine. donesi go. te molam. }e bidam vesel. }e jademe kaj nea. (Na Anxelo) Odi. Ubeden sum gospodine.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. umna. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. I taka so {egava skapo }e projdam. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. donesi go. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. poslu{ajte me. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. vo Bodlikavo prase. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. Antifol od Efes Me ubedivte. smernosta. te molam. sred bel den {to se veli. |erdanot. taka ku}ata se vika za inaet ba{. `estoka a ne`na. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina.

Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. u~i go grevot vo svetec da se kali. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. kon zborot va{ plitok. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. Zatoa zete. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. tap i plitok otkrij mu go sega. vo moreto solzi na tvojata sestra. ~arite. ne losti me sireno da se davam. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{. no po znaeweto. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. neveren iako. A `enata lekoverna. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. obodri ja. Sestra mi ti e s#. na umot moj temen.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. Antifol Sestra na sestra ti. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. Lu~ijana Ne vikaj me draga.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. sonce {to zra~i{. dlaboko e smerna. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. zborot lo{. . bidi fin. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. slatkore~iv. O. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. ne fali se javno. dve zla pravi. pej. od porokot pravi doblest {to vredi. Lu~ijana Zna~i sestra mi. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. draga. i gledaweto se isto. si ja dal gospod.

ne sum pri sebe. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. {to me progonuva. ti si ti. mora da se izvini{. ve}e nade`. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. bi polagale na va{iot kow. {to veli }e me ima.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. Vleguva Dromio od Sirakuza. pred da zboruva{. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. Lu~ijana Navistina gospodine. Takvo za koe. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. Antifol od Sirakuza . ti nema{ ma` a jas nemam `ena. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Mnogu po~ituvano `ivotno. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. gospodine. Daj mi raka. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. na srcevo srce milo. onaa {to polaga pravo na mene. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. Lu~ijana Toa e gospodine. vo rajot yvezda. ti si moeto mom~e. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. (Zaminuva. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. no jas te qubam za vek }e te zemam. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. i pripa|am na edna `ena. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine.

Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. gospodine. gospodine. ne ja vidov. vooru`ena i buntovna. Zo{to? Za{to se poti. To~no na dlankata od nejzinata raka. Indija? Dromio od Sirakuza O. gospodine. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. manata e vnatre{na. na nea mo`am da najdam razni zemji. tolku e od kolkot do kolkot. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. Antifol od Sirakuza . Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. Antifol od Sirakuza A Amerika. Toa go otkriv po mo~uri{tata. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. na nejziniot nos ukrasen so rubini. i u{te e trkalezna ko globus. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. na zadnikot. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil.

I da zavr{am. golemata bradavica na levata raka. (Izleguva. (Izleguva). od du{a za `ena ja ne}am. da vrtam ra`ni celi. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. Holandija? Dromio od Sirakuza E. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. ne dvapati. da prostite. (Vleguva Anxelo so |erdanot. I ~inam da nemav gradi tvrdi. taka se vikam. zatoa moram da zaminam vedna{. Eve go |erdanot. Za vas go pravev. bemkata na vratot. me nare~e Dromio. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. taa {to ma` svoj me vika. gospodine. tolku nisko ne gledav. Antifol od Sirakuza Za mene. . gospodine. zbogum. Odete doma. tuku stopati. Anxelo Znam.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. izraduvajte ja `ena vi. gospodine? Ne sum go pora~al. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. a jas. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. Antifol od Sirakuza Da. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. znam. Anxelo Ne edna{. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. srce ~elik pes }e me store{e. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam.) Anxelo Gospodine Antifol. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet.

da begame od gradot.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan. . ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod.

gospodinot. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. kupi ja`e i doma donesi mi go. odnesete go vie.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. sre}a eve go zlatarot. zatoa. vedna{ da mu isplatite. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. dolgot }e ti go vratam. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. Antifol od Efes Ne. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. so blagodarnost. No. mo`e }e zadocnam. no jas mnogu ne navaluvav. da pojdeme do domot negov kaj{to. po priemot vedna{ }e vi plati. Te molam. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. i ne bi ni sega no ete. Anxelo i Xandar. a ti kupi ja`e. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. Ve molam. Anxelo [egata nastrana. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. odnesete go |erdanot. Gospodine. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. ne povelavte da dojdete. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. a `ene mi. doa|a. Sepak trkni. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. . Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. gospodine. eve go. (Zaminuva. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. bidete dobar.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. Vojvodata Egeon Ba{. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot.) Egeon Najsvetol vojvodo. Da e lud. Egeon Gospodaru. Mom~e. ka`i {to saka{. gospodaru. Vie dobro me poznavate. mu bev samo vrzan pa` no toj. sosem poludeni. Metresata To~no. gospodaru. A ti Dromio? O. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. spolaj mu. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. Barem ka`i. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Antifol od Efes Taka e. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. ~udno: viknete ja igumenijata. gospodine. Site ste so lunki. Dromio od Efes Po vas gospodine. i prstenot toga{ mi go zede. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. odvrzan ~ovek. [to e. . a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. gospodine. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. prstenot e nejzin. nema{e vaka prisebno da zboruva. molam za zbor. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. (Eden od stra`ata odi po igumenijata.

(Site se sobiraat okolu niv. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Svedocive stari. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. ti tvrdam. navistina ne. ne terajte me od ovde.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. (Doa|aat Emilija. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni.142 Dromio od Efes Ne. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. gospodine. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Antifol i Dromio od Sirakuza. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. gospodaru moj star. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. nevozmo`no e da gre{am. Dromio. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme. a kanalite na krvta smrznati se do negde. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Ili mo`ebi sega. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Sepak. Dromio. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. naredi mu da si odi. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. toa mora da go pomni{. Siraku`anine.) Igumenijata . Ve molam. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{.

. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. Dromio od Efes A so nego i jas. [to stana potoa so niv. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. Taa i brodolomot go pomni. Zboruvaj Egeon star. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. na toa jas velam ne. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. ako si taa. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. nejzinata sestra.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. A ovaa ubava blagorodni~ka. me nare~e zet. Vojvodata Zastanete na strana. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. gospodaru moj. nego. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. (Na Lu~ijana. Od Sirakuza. ~estita damo. dali prvobitno dojden si od Korint. Antifol. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. gospodaru. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. va{iot slaven ~i~ko. ne znam koj e koj. Antifol od Sirakuza Ne. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno.

Antifol od Efes Eve. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. sin~iwa moi. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. Trieset i tri godini stradav za vas. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. gospodine. (Si odat dvata Antifola. Posle tolku dolga taga.) . poveli sega vo opatijata. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. ne velam ne. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. Toj mene mi se obra}a. I mnogu vi blagodaram za gozbata. za ovoj |erdan me uapsi. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Anxelo To~no gospodine. zemete go. pregrni go brat ti. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Dromio. Antifol od Efes A ti gospodine. mora da mi go dadete onoj dijamant. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. Vojvodo. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. Dromio od Efes Ne. raduvaj se so nego. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. vie kalendari na ra|aweto nivno. ma`u moj. no mislam ne ti gi donese toj. ne.144 Antifol od Sirakuza To~no. po mene ne. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Gospodaru. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. ne velam ne. Jas sum tvojot gospodar. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. sinovi moi. Vojvodata Nepotrebno. Toj e sloboden. a ti si bil jas. mojot pa`.

Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. . Dromio od Efes E. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. ti si postar. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega. }e mi bide snaa a ne `ena. taa zna~i. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. mesto tebe ubavo me nagosti. Na svet dojdovme ko brat i brat. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. Dromio od Sirakuza Posle tebe.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. toa ne se znae.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

prosec na Bjanka Tranio. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista .LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. bogat. sluga na Lu~enco Vin~enco. gospodin od Piza. star gra|anin na Padova. Lovci. prosec na Bjanka Hortenzio. gospodin od Padova. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. gospodin od Verona. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. prosec na Bjanka Lu~enco. bogat gra|anin na Piza. postara }erka na Batista Petru~io. opakata. bogat gra|anin od Padova Katerina. prosec na Katerina Grumio. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. pomalata }erka na Batista Gremio. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. li~en sluga na Petru~io Kertis.

.

osobeno {to. Napi{ana e. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. plasti~ni. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. Komedijata se sostoi od tri dela. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. e vrzana so Bjanka. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. avtorot imal mo`nost. edna ne mnogu izvorna tema. najverojatno. izmamen. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. vsu{nost. pome|u 1592 i 1594 godina. podzapletot vo tekstot. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. . Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. polnokrvni likovi. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. od pristojna distanca. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. klu~na prikazna. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. Za `al. po obi~ajot {to toga{ vladeel. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. gruba.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. Tretata prikazna. Vtorata. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo.

.

Zatoa muckos zatnios. bi go cenel kako cela duzina takvi. legni si. ku}o edna bez }eramidi. kako e zaspan. za mene toj e podobar zagar. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. Samo neka dojdat. Neka zdivne [arko. (Zaspiva.) (Zvuk od love~ki rogovi. mori. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. gospodaru. Yirni malku vo istorijata. gospodaru. kutriot pes cel se peni. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. Prviot lovxija Sekako. Utre sakam pak da odam na lov.) Toga{ ne si so site. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. Da e tolku brz Am~o. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. pod nego }e mu bide ladno. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. ti nareduvam.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. gospodaru. Prviot lovxija Ama i Belko. }e viknam policija. Da ne e poln toplo pivo. ma{ko. . vardi gi zagarive dobro. No dobro narani gi i gri`i se za site. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. Veruvajte mi. i~ ne mi e gajle. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. blada{? Aj kr{i glava tamu.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. go znam jas zakonot. Ne mrdam ni peda.

nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. pa neka go pra{a {to saka da nosi. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. trkni vidi koj trubi. (Vleguva slugata.) Mom~e. Glumcite Vi blagodarime.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. sinot najstar na selanecot go ima igrano.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. Zemete go i {egata neka bide svetska. Gospodarot Od s# srce. ka`i! Slugata Glumci. taka }e odigrame. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. Ova storete go. ko pusti sni{ta.) I koj e. [to mislite. drug bokal neka nosi. Zvuci na truba. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. re~ete mu deka soni. vo svilena ruba da go vovreme. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. momci. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. . napravete go so usul. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. Ovega ovde go pomnam. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. gospodaru. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. grozen.) Dobredojdovte. gospodaru. (Izleguva slugata. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. Ako ka`e ne{to. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. Prviot lovxija Gospodaru. Gospodarot Neka vlezat. so prstewe na prsti. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. v krevet da go odneseme sega. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. Gospodarot Ko ubava me~ta. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. (Go nosat Slaja. odvraten ti e likot! Momci. vi tvrdam. bidete na {trek i so dlaboka. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. (Vleguvaat glumcite.

i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama.) Mom~e. zatoa vi velam. nemojte da se smeete. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. Gospodarot Odi. Odam da im dadam sovet. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. (Izleguvaat. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. Ka`i mu.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. 1 Gospodarot Taka e. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. odli~no izigrana rolja. (Izleguva slugata. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. odnesi gi pravo v kujna. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. odot na edna dama. ti odi kaj mojot lakej Bartol. Prviot glumec Ne berete gajle. oddavaj mu po~it.) . gospodaru. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. (Izleguva slugata so glumcite. glasot. najponizen vo likot. zavodlivo neka go bakne. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. Obra}aj mu se so “madam”. vodi go kaj pijaniov v soba. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. mom~e. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. najqubezen na usta. neka gi najadat i napijat dobro. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. ne sakam da zbesne.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi.

Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj. Prviot sluga Saka{ vo potera. nekoi so ali{ta. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. po obrazovanie vla~ar. nekoi so bokal. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. dajte edna bira. po ra|awe ala{verxija.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. pobrzi od srna. zaradi ova slugite vi se ta`ni. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. oti gi tera ludosta va{a ~udna. da. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. Tretiot sluga Prviot sluga O.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. nekoi so legen i drug pribor. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. O lorde blagoroden. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. Da ne si za muzika? Slu{aj. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. tloto }e go postelime so cve}a. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. debelata kr~marka od Vinkot. gadni sni{ta. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. dali ne me znae. vleguva i Gospodarot. seti se na rodot. . ~evli kolku i stapala – more ne. ~orapi kolku i noze.) Slaj Ebavi tikvarite.

Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. Slaj Da. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. nekojsi Stiven Slaj. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. i Kitereja cela skriena v rasje. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. Gledam. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. govoram. Toga{. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. Prviot sluga O.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. Eden od slugite mu podava na . Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. gospodaru. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. grkot. lorde. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. slu{am. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. stariot Xon Neps. velevte deka ve isfrlile nadvor. i u{te edna krigla od onaa bira. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. @imi o~ive. navistina jas sum lord. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska.

Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. Gospo|o `eno.) Slaj Fala ti. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. }e slu{am. (Izleguvaat slugite. od ova }e nema{ zijan. (Vleguva glasnik. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Slaj Dobro. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. sle~i se i legnuvaj v krevet.) Glasnikot Glumcite. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Neka igraat.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. barem do zajdisonce. zatoa prosti. od s# se pretura ovde. Ne e komendija To~no. gospodaru. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. Slaj [to e mnogu mnogu e. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana.) Gospo|o. Vaka stojat rabotite. na vesta deka ste ozdravele. ili ako ne saka{. Slaj Toa odli~no go znam. Taka se vika. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. Ostavete n# sami. . Lakejot Gospodaru blagoroden.

Dojdi gospo|o `eno. mnogu poprijaten xumbuz.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. Slaj Pa da vidime. . doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. Slaj Kakov.

dobar gospodaru. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. Samo. Apsolutno se soglasuvam so vas. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova.) Batista Gospoda.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot. Zatoa. Gremio arlekinot. ve molam. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. Tranio Mi perdonato.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. mo`e povorka za do~ek. prosec na Bjanka. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. pove}e ne zdodevajte. u~ete samo so volja. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio.) Lu~enco Tranio. Logika poka`ete so prijatelite va{i. gopodaru. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Horetenzio. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. moj gospodaru velik. So eden zbor. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. Sinot na Vin~enco. da ne bideme stoici i kladi. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Ama ~ekaj malku. mi dava{ dobar sovet. Tranio. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. Vin~enco. Lu~enco Fala ti. toj li~en raj na velikata Italija. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. Piza. Tranio. od lozata na Bentivoli. molam.

ponizno ja prifa}am va{ata volja. mila Bjanka. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. Tranio Ba{ taka. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. instrumenti i poezija. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Mol~i Tranio. Bjanka Sestro. Lu~enco Slu{aj Tranio.) (Izleguva Bjanka. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. (Vleguvaj Bjanka. Hortenzio. ne`na. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. Minerva govori niz nea. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. Gremio Pa da stane popara. vlezi vnatre. Ajde. gospoda. ajde. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. gospodaru. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. Pregruba e za mene. da go ispolnam ona {to go rekov . Taka re{iv. No ako se ma`am.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. . za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. I ne bidi ta`na zaradi ova. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. Tatko. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista.Bjanka. Katerina Ve molam tatko. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. }e ~itam i ve`bam sosem sama.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce.

}e se o`eni so nea. Obajcata ne go ispekovme lebot. Gremio Jas velam |avol.) Katerina [to. gospodine. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. No. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. [to veli{. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari.) . siwor Gremio. smeam. Gremio Da. Gremio Ne znam. Se soglasuvam. A sega zbogum. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. Hortenzio Jas velam ma`. ne? [to. Koj poprv nemu nevestata. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. (Izleguva. Hortenzio. Misli{. moj sovet e. Sepak. Hortenzio. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. }e go ispratam kaj tatko &. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak. ti se molam? Hortenzio Ednostavno.. Hortenzio Isto i jas. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. Ti Katerina. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. @enskata qubov e tolku mala. Gremio? Gremio Koja rabota. Zbogum. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Odime. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. i jas }e si odam. vo pravo si.) Gremio Pustinata fati. da najdeme ma` za nejzinata sestra. i ako na vreme ja nabasame. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. a. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva.

dodeka se {laev i gledav od strana. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. za{to so prekor srceto ne se ~isti. Gospodaru. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. ova ne e vreme za prekor. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e.i ve}e s# smisliv. No ete. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Lu~enco Isto i jas. oti znam deka mo`e{. ova me te{i. Na lice & vidov ubavina slatka. Sovetuvaj me. Tranio ^uv. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. Tranio. Tranio. Tranio Opaa. Ako taa moma ja qubite. ka`ete mi. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. gospodaru. Lu~enco Ama surov tatko. skromna moma. za{to znam deka saka{. Tranio Gospodaru. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. gospodaru. . neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. Prodol`i. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. ~uv gospodaru . Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. Ve molam razbudete se. Lu~enco O da. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. zna~i vreme e da go slezam na zemja. deka goram. skoncentrirajte se da ja dobiete. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. kopneam. Tranio Gospodaru.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Pomagaj Tranio.

tebe }e te slu`i. }e go dr`i{ domot. gospodaru. vedna{ presle~i se. smisleno e. Mom~e. za da me spasi. takva e va{ata volja.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. Tranio. gospodaru? Ni malku. Toa e va{iot plan. . kako {to treba. Tvojot drugar Tranio. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. mesto mene. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. prijatelite da gi prima. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. [tom dojde Biondelo. smiri se. da u~i. Slu`i go ti nego. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. da go dr`i domot. Lu~enco Zna~i bidi ova. kaj be{e do sega? Biondelo Da. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego.) Eve go apa{ov. (Vleguva Biondelo. Tranio sega Lu~enco e stanat. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. sega go imam vo celost. Tranio Potrebno e. mojata pozicija. Blaze si mu. zaradi moeto begstvo. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. Kamo i jas da stanev. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Na kratko. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. Tranio. No mom~e. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. ti nareduvam. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. Gotovo. Tranio oti Lu~enco qubi. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. Biondelo. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo.

udri mi ja ovaa porta. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. da odime. mom~e. 6 Verono. gospodine. da gi vidam prijatelite vo Padova.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. za da vi udram edna. velam. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. vikaj me Tranio. velam. Ovde Grumio. Lu~enco Tranio. da stane{ eden od proscite. Grumio Da vi udram edna. {to sum jas. udri velam. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. kimam `imi sveta Ana.) Prviot sluga Gospodaru. Sedat i gledaat. gospodine. (Go tegne za u{i. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. udri mi edna ovde ma{ki. gospodine? Zo{to. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija.) Petru~io Na samo. Slaj Genijalna rabota ti velam. dobro e. gospodine? Petru~io Gadu. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. Ba{ bi sakal da e svr{ena. {totuku po~na. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. za kratko zaminav od tebe. Slaj Kimam. Grumio Da udram. 5Dobro e.) . Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. ova e sigurno negovata ku}a. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco.

siwor Hortenzio. A sega ka`ete mi. neodamna umre. gospodine. dobar sluga Grumio. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. gospodine. bo`e. ti davam sovet. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. gospodine. veruvaj mi bogata e mnogu. Hortenzio dobar. jas zad Grumio stojam. da go tepav u{te kako mal. Petru~io Kopile {vrknato. . moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. Hortenzio Petru~io. tatko mi. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Grumio Ne. udri mi ja ma{ki. vaka rabotite stojat: Antonio.) Hortenzio [to e. ]e ve smiram vedna{. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. bri{i. vo aut? 7 Kamo sre}a. du{a bi dal. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. udri mi ovde. Hortenzio Smirete se. velam. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. stani. va{iot star. smeam li. kopile edno apa{ko. n# najdovte sred kavga. bapni me ovde. Con tutto il cuore ben trovato. (Vleguva Hortenzio. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. sega toj za Grumio. Stani. Petru~io. izgoren. mil prijatele. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. bez zaobikoluvawe. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. od srce se raduvam na ovaa sredba. Na kratko. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. veren. “Mom~e. tvrdam. molto honorato signor mio Petruchio. od merata nadvor. Grumio. iako. Gledajte. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. veruvaj mi samo }e me pcue{. toga{. ili zatni se. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. Dobro dojdovte vo mojot dom. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{.

v lice vi ka`a {to misli. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. Ne go znaete vie nego. duri ne ja vidam. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. gospodine. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. se podrazbira deka e i sre}no. bogata mo{ne.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. odgledana navistina ko velmo{ka prava. bidej}i ve}e zagazivme dosta. mami~eto ima da & go raspla~e. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. vi velam. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. za nego toa ne e ni{to. Vi velam. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. gospodine. gledate gospodine. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. gospodine. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. Edinstvena mana. Grumio Ete. Petru~io. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. koga bi go poznavala kako mene. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. Petru~io Mol~i Hortenzio. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. najmalata }erka. me|u prijateli kakvi {to sme nie. malku zborovi treba. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena . i zatoa. Vi tvrdam. stara ko Sibila. mora da dojdam so tebe. Oko ne sklopuvam Hortenzio. a manata golema e mnogu. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. Grumio Ve molam. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. Vi velam. da ti pomognam da dojde{ do `ena. . dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. Vi velam. Hortenzio Petru~io. ubava i mlada. Hortenzio ^ekaj Petru~io. Mo`am. Ama koga edna{ toj }e po~ne. ako samo malku mu se opira. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. so najgolemiot akrep na svetot. pa i polo{a u{te. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. pu{tete go da odi duri e na svoite.

I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. Gremio O u~enost. Hortenzio Grumio. [to }e & ~ita{? Mol~i. Ja pregledav listata knigi. Slu{aj.) Gospodaru. glupost. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. Nekoj doa|a. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. osven ako i samiot ne ste u~en. Grumio Ubav fraer. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. siwor Hortenzio. ti tvrdam. Pokraj. glupost. po u~enost i odnos dostoen na nea.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. na~itan vo poezija i drugi knigi. mom~e. ubavo da gi podvrze{. ti velam. ej? Hortenzio Mol~i. 8 Gremio Mnogu dobro. svrtete se. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. gospodine. da se trgneme malku na strana. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. Grumio. psst! Dobar den. u~enost. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. Hortenzio Dobro e. Gremio Dobar den. gledaj. . pr~ nad pr~ovite. dobro? Me sfa}a{. mnogu dobri. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. siwor Gremio. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. tolku si mo}na! Grumio O. Toa mi e sopernikot. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. Petru~io. Grumio [to i da & ~itam. gospodaru. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo.

Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. pobudalen. gospodo.) Hortenzio. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. Gospodinov ni dojde kako pora~an. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. pod uslov da uspee. i toa prijatelski ~uj me. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. ako uslovite na{i mu se arni. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. dobro e. Gremio I }e gi pokrieme. storeno. sin na stariot Antonio. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. fr~ewe na kowi. opaka pr~la. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. No ako ti stiska.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. Gremio Re~eno. slu{aj. Slu{ni me. razgneveno seto. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. ne gledam tuka pre~ka. mislam. za negovo i za na{e dobro. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. kako besnee ko poten. Hortenzio. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. Ako ova e s#. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. bogatstvoto mi e `ivo. Tatko mi e mrtov. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. Grumio . Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. site do eden. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al.

Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. gospodine. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. Brgu }e papsa. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. dobar den. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. ajde. Od kaj {to mi dade. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. Biondelo. Tranio Gremio A od kade. gospodine. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. gospodine. Gremio [to. Hortenzio . samo malku. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. pravam nekoj zijan? Poleka. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. gospodine. Lu~enco Dobar po~etok. ako bez zbor vedna{ fatete xade. vi se molam? Da ne mislite i na nea. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. gospodine. Hortenzio Gospodine. gospoda. vrni. Tranio. Na nego.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. Biondelo. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene.

prijateli. velam jadi i pij na moja smetka. Tranio Gospodine. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. kako i site nas. Gremio Da. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. 9 . slu{nete go ova. gospodine. dozvolete ne{to da ve pra{am. ve molam. dobro govorite i razbirate Gospodine. Tranio Ako e s# taka. prvata e za mene. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. gospodine. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. predlogot e petka. Hortenzio Gospodine. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. Petru~io Gospodine. Petru~io.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. Petru~io Gospodine. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. za toa bez gajle. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. no dve slu{am deka ima. ne gibajte ja nea. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna.

zdolni{teto duri.) (Vleguva Batista. Da. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. (Ja udira. }e ja stol~am. pravej}i od mene robinka i plenik. trgni se. sestro. Katerina Od site tvoi prosci. Katerina Ti si al~na. zna~i s# drugo bilo majtap. taa mora da se ma`i. zarem pred moi o~i? Bjanka. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. I toa bez gluma. nejze ostavi ja na mira. naredi {to saka{. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. (Tr~a po Bjanka. Odvrzi mi gi racete.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka.) Batista [to. Kutro devoj~e. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. i seta ruba. te molam. (Izleguva Bjanka. Zatoa. Toa me vadi od pamet. Katerina La`e{ su{i{. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. velam. sramota. Katerina Ako ova e majtap. sestro. saka{ da `ivee{ vo rasko{.) Bjanka Dobra sestro. sega gledam. Bjanka Veruvaj mi. sestro. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. Gremio e toj {to go saka{. ne rezili me mene ni sebe.) Katerina [to. pla~e. . No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. begaj.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. taa vi e bogatstvoto. Odi zemaj ja iglata. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. zarem mi branite? Aha.

vo Mantova e roden. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. gospodine. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. Gremio Pozavieno. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. Dobrodojdeni ste zaradi nego. kom{ija Gremio. Od kade ste. Katerina {to se vika. (Izleguva. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. ama kaj mene nema trte-mrte. . pu{tete me samo. Ve molam. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. ve molam dozvolete ni i nam.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. Petru~io I vam. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. gospodine. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. taa ednostavno ne e za vas. Petru~io. gospodine. siwor Gremio. Mnogu ste smeli. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. Petru~io Ne sum. dosta znae. siwor Gremio. Vedna{ rabotam. Jas sum velmo`a. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. Se vika Licio. Prifatete go ili navreden }e bidam. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Vi velam. [to mislev rekov. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. gospodine. a i toj zaradi vas. Batista Dobro utro. prekrasnite osobini i blagiot odnos.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. Batista Dobro go poznavam. dobar gospodine. Batista Dobredojden ste mi.) Gremio Dobro utro. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. gospodo. od Verona. Gremio So seta po~it. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. siguren sum. kom{ija Batista. Dobar den.

Ve molam. (Na Hortenzio. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. Mnogu imam slu{ano za nego. Dobro go znaevte tatko mi. Dobro mi dojdovte. gospodine. Zatoa ka`ete mi. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. (Na Tranio. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. gospodine. Batista Mnogu mo}en vo Piza. polovina od seta zemja. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. toga{ mnogu }e vredat. (Na Lu~enco) a vie knigite. a niz nego i mene. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. . Batista Iljadapati fala. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. S# {to baram e. Lu~enco.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. Ako gi prifatite. Kom{ija. Petru~io Siwor Batista. nema {to. Se vika Kambio. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. molam? Od Piza. gospodine. Site ste mi mili gosti. siwor Gremio. mojata rabota ~ekawe ne trpi.) Ama dobar gospodine. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. jas treba da se pravdam. prifatliv dar.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. (Izleguvaat slugata. mom~e! (Vleguva sluga. Dobro mi dojdovte na gosti. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. prifatete gi negovite uslugi. siguren sum. Hortenzio. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. sin sum na Vin~enco.) Mom~e. Ej. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. edinstveniot naslednik na negoviot imot. mi izgledate za stranec. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Biondelo. otkako mojot koren }e go doznaete. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. nema {to. I u{te da gi slu{aat dobro. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems.) Lautata zemete ja. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . dobar Kambio.

176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. Saka da u~i i blagodarna e na toa. Petru~io Da. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. Petru~io Vesela `enska. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. Za{to vi velam. toga{ veruvajte. Petru~io Toa e sitnica. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde.) Batista [to e prijatelu. dedo. Ako po~ne da pcue. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. ve molam. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. (Izleguvaat site osven Petru~io. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. takva mi treba. da. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo.) ]e ja ~ekam ovde. Ako po~ne da se murti. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . Pratete mi ja. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. petpare~ki svira~ me nare~e. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. Siwor Petru~io. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. zadrogaz i {to u{te ne. nema {to.

opaka e oti e mudra. Petru~io. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. poprvo }e te vidi na . vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. Kate. na samo. Svedoci sme nie. Ako e opaka. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. ubava promena bakni me. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. O. Kate. samo dajte raka. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. (Vleguvaat Batista. Petru~io Dedo. nabli`uva nedela. Gospod da te blagoslovi. velime. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. Gremio i Tranio.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. zaminav za Venecija. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. pri}e. Ako odbie da se ven~a. Petru~io Trpenie. Ako nie sme zadovolni. gospodo. Vi velam. ]e dademe prsteni. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Petru~io. Gremio i Tranio Amin. jas nejze ja izbrav. zbogum. pokani gosti. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. gospodo.) Batista [to napravi. No eve ja ide. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. Ako mi re~e da fa}am magla. vo nedela sme ma` i `ena. Batista Ne znam {to da re~am. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. vereni ste. Petru~io Dedo. `eno. Daj mi raka. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. O. za Venecija odam. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. znam Katerina }e bide nevesta za merak. Zboruvaj Petru~io sega. dedo.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. so }erka mi? Petru~io Uspeav. Spremaj gozba. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. siwor Petru~io.

a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. Po delata treba da se sudi. turski perni~iwa so biser opto~eni. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. za pomalata }erka. gospodo. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. Batista Mir da ima vo brakot. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. a sega mene slu{nete me. vozrasta e taa {to hrani. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. Tranio Prvo. ete. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. Gremio. kako {to znaete. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. bide samo moja. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. Sporot jas }e go re{am. zavesi od Venecija so vez od zlato. trgni se. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. gospodo. seto e nejzino ako umram. ja po moriwa }e skapi. skapocenite ali{ta. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. Toa taa }e go ima. qubovta tvoja smrznuva. da ne ve zdoboli. Gospodine. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. Tranio Ti si belobrad. Malku sum podostaren. Batista. draperiite site se original Tirski. baldahinite i ruvo od najdobro platno. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Gremio A tvojata pr`i. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. Skakulec eden. [to. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. No sega. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. takva dobivka sakam. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. plus gemija edna . ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. priznavam. ja }e }arite.

Ako ti se dopa|am. Zbogum. a jas mlad. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. A sega odam. dva broda i dvanaeset novi galii. (Izleguva. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Mom~e nedodelkano. vi blagodaram na dvajcata. {to }e bide la`en Vin~enco. Toj e star. inaku.) Sega ne ti se pla{am. }e me ima mene i s# moe. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. Neka tatko vi garancija & dade.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. drugo nemam. Naumiv za gospodarot da storam dobro. ako umrete pred tatko vi. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. mo`ni se i takvi ~uda. Gremio gubi. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. sosedu dobar. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. [to. ako garancijata ja donesete. ako ne. gospodo. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. A toa e ~udno.) . Ova & go davam. prostete za ova. toga{ Gremio }e ja ima.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. (Izleguva Batista. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. pa taa e va{a.

Simois. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor.Sigeia tellus. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. sin na Vin~enco od Piza . Bjanka Prevedete. za da go izmamime stariot degen. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi .Priami. . Lu~enco Vidi go ti nego. pimpirlio u~ena.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco.regia. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. Hortenzio Gospo|ice. hic est Sigeia tellus. Ama si drzok. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. Hic ibat. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . Za da nema pove}e kavga.hic est. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. Bjanka Gospodo. taa e patron na nebesnata harmonija.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. si go na{timav. e mojot sluga Tranio . Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama.Hic steterat. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. kako {to ve}e vi rekov . Hic steterat Priami regia celsa senis. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. uvredite nema da gi trpam. Hortenzio i Bjanka. da sedneme. jas sum Lu~enco . odredeno vreme. gospo|ice: Hic ibat Simois.

) Gospo|ice. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. Otsega. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. no se somnevam sega. inaku. po pradedo nare~en taka. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. . gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Hortenzio Gospo|ice. Lu~enco Ne bidete picajzla. vi se molam. Skala sum jas. Sol la eden klu~. dobro }e te vardam. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. @imi s#. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. Hortenzio Ako.Hic steterat Priami. daskali{te. vnimavajte da ne n# slu{ne . za toj somne` bi se raspravala u{te. ne nadevajte se premnogu celsa senis.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. ne o~ajuvajte. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. za{to navistina Ajant bil Ekid. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. Lu~enco Nemojte. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. sega mi e na{timan. tvoj e redot. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. ne lutete se.hic est Sigeia tellus. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. Uf! Gornite `ici. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. Lu~enco Fal{ira dolu. U~itelu dobar. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. velam. ve molam. Hortenzio Ama dobro. Sega Licio. ne ve poznavam . Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. temel na sekoja skladnost. ne vi veruvam . pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois.regia. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. apa{ov ja {meka mojata qubov. (Vleguva eden sluga. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil.

(Izleguva. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. sepak ~esnost od srce mu blika. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. baven na `enidba. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. Katerina. u~iteli mili. Moram na sila. prijatelite bi gi viknal. Lu~enco i drugi so slugite. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. Tranio. protiv mojata volja. Te vidov li na ruga Hortenzio. }e si zeme druga. bi go zaka`al denot svadben. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. nastran bandit.) Siwor Lu~enco. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. trpenie Batista. Svadbata e utre. Zbogum.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista. Iako e grub. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot.) . iako e {egaxija. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. gozba bi spremil. gospo|ice. prebrz na prosidba.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Gremio. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite. da ja dadam rakata. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. (Izleguvaat Bjanka i slugata. Moram da odam.” Tranio Trpenie Katerino. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Bjanka. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. na eden lud silexija. (Izleguva. znam deka mudrost vo sebe ima. No Bjanka.) Batista Bjanka Gospo|ice.

raskapana i crvjosana. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli.u{te boluva od {ap i ligavka. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. kobili{teto is~a{eno . gospodine. niz nozdrite & te~e slina. ne te obvinuvam za pla~ot. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. pripa|a od vrtoglavica.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. nosi star. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. modra xiger od `oltica. nepcata podueni i krvavi. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. . zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. drugata so vrvca. akrep. gospodine. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. a go podvrzal edniot so crvena.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . Obi~no e skromno doteran. opremen re~isi kako i negovata kobila. grbot klapnat. skukulena. Batista Ne. `lezdite pote~eni. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. nozete rahiti~ni. ednata so toka. ispri{tena. remenot na{ien od {est par~iwa. so ralo iskinati ~izmi. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. na starata palarija mesto per~e. gospodaru. babuwosana. nafrlena so mozolki. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. a `enskiot kai{ od somot. drugiot so sina krpa. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. (Vleguva Biondelo. Negoviot lakej.) Biondelo Gospodaru.

velam kobilata mu doa|a so nego na grb. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni. Petru~io Ne sum dobredojden. Batista Pa toa e edno isto. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Biondelo Ne. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. Utroto vrvi. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. vreme e za v crkva. znaete deka ova vi e denot svadben. Nemojte vakov nevestata da ve vidi.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. toj ne doa|a. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. Ama gospodine. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. Biondelo Ne gospodine. Tranio Se raduvam {to doa|a. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. deka Petru~io doa|a. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. Ne e va`no kako e oble~en. Tranio Ka`ete ni. gospodine. gospodine. mislevme }e ve nema.) Petru~io Eeej. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. prvin bevme ta`ni. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. .

da se promeni pred da odi v crkva. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. sotona lo{a. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. vragolica. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. ako e mo`no. a koga }e ja imam. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. Gremio Toj e |avol. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. lo{otija gorda. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. (Vleguva Gremio. nevin~e prema nego. zerzevuli{te. (Izleguvaat Batista. slugite. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. Batista Ama vakov. koga popot . Tranio A taa |avolica. Vi velam. gulab.) Siwor Gremio. Tranio More }e me zeme i oro }e igra. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco. ]e go ubedime nekako. Odam vakov da ja vidam.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. a podobro za mene. gospodine Lu~enco. Biondelo.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. Gremio. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. Gremio Ne! Taa e jagne. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. da vidam {to }e se slu~i. ne veruvam deka }e ve zeme.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. Batista Odam po nego.

Petru~io Ne e mo`no. Petru~io Ne e mo`no. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. dolu na podot. Petru~io Epten mi e milo.” re~e toj. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. za{to moram da odam. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. slatka. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. “Na zdrvaje!” se dere{e. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. Koga go vidov toa.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. vxa{en. |avol da ja nosi. doblesna `ena. svika po vino. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. a po mene. no ne ostanuvam. A koga ceremonijata najposle se svr{i.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Bjanka. vi blagodaram na trudot. (Se slu{a muzika. ko{trava i retka livkala duri piel. Batista. Katerina I jas te molam. za `al. Ne ~udete se. prijateli. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. Katerina Gospodo. . sega celata povorka ide. Gremio I jas ve molam. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. Katerina. Svatovi ~estiti.) (Vleguvaat Petru~io. za goltka vino. Ru~ajte so dedo mi. makar do utre da me moli{. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. pobegnav od sram. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. “Sega krevajte gi. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. nazdravete i za mene.

svatovi mili. ako si ~ovek. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. }e umrev od smea. Ete. moeto s#. Gostete se. Lu~enco Katerina Gospoda. Po~ituvajte ja nevestata. gospodaru. {to ~ekate koga vi veli Kate. pa da se i milioni. gledate. Gremio Da ne zaminea brzo. mojot vol. ve}e gledam. mojata niva. Vratata e otvorena. ako me saka{. (Izleguvaat Petru~io. pijte. vadi go me~ot. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. }e ostane oti jas taka sakam. ve}e ~adi. Gospo|ice. Kato. opkoleni sme od kratci. Grumio. Luduvajte. ne blabotete. mojata ku}a. lumpuvajte. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. nevesto slatka. Petru~io Odete. Taa e mojot imot. ne kokorete se. veselete se. Ne pla{i se. gospoda. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. Petru~io Grumio. mojot ambar. . deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. moeto doma}instvo. moeto magare. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. ni nikoga{ ako ne}am. Te{ko so tebe }e se `ivee. jas sum gazdata na ona {to e moe.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. po utroto se poznava denot. gospodine. spasuvaj ja gospodarkata. Katerina i Grumio. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. vie mol~ete. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. nema da te gibnat oti }e te branam. ne luti se te molam. moeto doma}instvo. Ne. ba{ taa ovde. Petru~io O Kate. Gremio ]e se lutam. neka zamine ovaa mirna dvojka. a ludite ludo i se ma`at. mojot kow. mojata dvi`nina. smiri se. kowot! Grumio Spremen e. ne udirajte so noze. napred na svadbeniot ru~ek.) Batista Neka zaminat. ne murtete se.

ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. Povelete gospodo. (Izleguvaat. Lu~enco. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. Lu~enco. prijateli. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. ajde.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii.) .

mene pa i tebe. a sega koga e pri raka.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. vo sekoja rabota osven vo tvojata. mojata nova gospodarka. ne? Rogovite ti se dve pedi. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. Kertis. yverot. Ako ne mi veruva{. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Kertis Begaj da te nema. Kertis! (Vleguva Kertis. Kertise. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. Ej. Kertis. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. jas sum samo peda. vo site ~uknati gospodari. oj. srceto za rebra. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. doa|a . Studeno e vo svetot. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. ka`i mi kako e vo svetot? . Ogan. dobar Grumio. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. pred ovoj stud. a tie idat po mene da se ogreat. ve}e go skroti mojot star gospodar. `enata. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. Kertise. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. zatoa pali koga ti velam. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. jazikot za nepca. ogan.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. batko Kertis. usnite }e mi se zalepat za zabi. ]e se ogream duvaj}i vo ognot.zatoa lo`i. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam. a jas barem tolku sum visok.

ku}ata pospremena. a taa se najde pod kowot. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. Kertis Gajle mi e za kowot. Grumio Eve mi ti! (Go udira. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. novo.) Ajde ka`uvaj. novostite. odevme po edna opasna udolnica. dobar Grumio. Imprimis. Grumio Ognot e ve}e zapalen. paja`inite is~isteni. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. Kertis Na ti go. rogozinata sprostrena.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. Da ne me prekine{e. Sega po~nuvam. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. kako toj ja ostavi so kowot na nea. zatoa. peharite odnadvor. dali gi poslavte masite. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. }e ~ue{e kako kowot & padna. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. kako toj pcue{e. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. novo. te molam. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. prvo.

No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. Grumio. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. neka gi is~etkaat sinite palta. S# e kako pod konec.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. Neka se is~e{laat kako lu|e. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. stara kajlo. Nikola Da. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal.) Nataniel Dobre dojde doma. kako & be{e uzdata ispokinata. Grumio. dali e s# spremno. Grumio. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Kertis Baram samo da & se poklonat. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. kajlo. Kako mi si. [e}era{ot i drugite. Mo`ebi ve}e e vo . Grumio Nataniel Vikaj gi. Ete se pozdravivme. Nikola. A sega. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. Josif. vlakno da nema na niv. zdravo. Valter. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. Filip. kako kowite pobegnaa. Grumio Da. Filip Zdravo. Kertis Grumio Slu{ate. Drugar Grumio. kako si go zagubiv kuskunot. Grumio A ne sebesi da se poklonat. drugar~iwa moi nakonteni. Dobro ve najdov. drugar~e. Josif O. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. kako jas kukav. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon.

dobro mi dojde. na drugata da pazi{! (Go udira. ne be{e gotov. Kate.) Mrzi edni! O. No kakvi se. Zatoa nemojte .) Bidi vesela. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on. takvi se. znam deka si gladna.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. Ovde sme gospodaru. vnimanie. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. Izvadete mi gi ~izmite. hrana. gospodaru. ti{ina! Go slu{am gospodarot. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. gospodarot. (Izleguvaat slugite.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. te molam. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. hrana.. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. gadovi. slatka Kate. Filip? Site slugi.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. . Nikoj ne be{e spremen osven Adam. Gregor. da se zapoznae{ dobro. onde gospodaru. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. drti. ve~erata ja sakam na masa. Petru~io Koj go donese? Petar Jas.) Katerina Poleka. Petru~io Mar{. sedi. ovde. dobro mi dojde. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. Petru~io Ovde gospodaru.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. izmij se. si bev i si ostanav tikvar. Hrana. Petru~io Tikvar eden skoftaen. Skot eden skotosan. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. drugite bea ispokinati. Mora{ da go bakne{ Kato. Ralf i Gregor.. ne saka{e gleda{. kreten! Ela Kate. vesela bidi. idiot.da mu se snevidi. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. so prosja~ki faci. eve se za do~ek. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. velam.

Poarno e obajcata da postime malku. ma`u.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. ako zadremi }e vikam.) Nataniel Petar. i za postelata mana bo`em }e najdam. Ne jade{e denes. A taa. }e si ostane bez spawe. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. sno{ti ne spie{e. brznete. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. (Vleguva Kertis. Vaka so qubeznost `enata se kroti. smiri se. pokriva~ot na edna. ]e vi ka`am jas vam. (Izleguvaat. Dojdi. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. na krajot. Strpi se.) Bezxumni gojda. be{e izgoreno i suvo. eve go ide.) . za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. grmi a taa. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto.) Katerina Te molam. nitu no}eska }e spie. i so vikawe budna }e ja dr`am. (Izleguva. ~ar{afite na druga strana. i~ nema da me ferma. nitu }e jade.e. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. ~a{i. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. ]e go frlam perni~evo vamu. Mesoto be{e dobro. kaj da gleda. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. `iti gospod. (Izleguvaat. Vleguva Petru~io. pernicata tamu. ama ti be{e nam}or.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. Da. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. Petru~io Ti velam Kato. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. Kako so jadeweto.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. }e grmam. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. }e te odnesam vo bra~nata spalna. sirotata. Brznete. apa{i{ta edni. ne znae koj pat da go fati. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. Se vra}aat slugite. (Izleguvaat slugite. pcue.

) . Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. (Izleguva. ako se slo`ite vie. A sega zbogum. Hortenzio Hortenzio Brzo. o. siwor Lu~enco. Tranio Siwor Hortenzio. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. za sigurno na zakletvata da si stojam. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. navistina brzo! [to velite sega. kako da se saka. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas. jas ne sum Licio. Hortenzio Gospodine. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. Licio.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. ova e mnogu ~udno. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka.) Tranio Dali e mo`no. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka.

Tranio Dobar den. Tranio Da. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. . gospodaru. gospo|ice. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. Dobro dojdovte. ne znam to~no. vo odot i izgledot kako prav tatko. a potoa odam natamu. gospodine. Bjanka Toj taka veli.) Biondelo O. i toj }e ja skroti. gospodaru. Profa. qubov ne`na. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. gospodine. no oble~en e svetski. nedela-dve. Biandelo? Da. trgovec ili u~itel dobar.) (Vleguva U~itelot. Tranio [to e toj. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. Bjanka Tranio. Tranio.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. ve fativ na delo. Odete so Bjanka i ostavete me sam.) U~itelot Dobar den. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. Bjanka Bog neka mu dade radost. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. (Vleguva Biondelo. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. mislam. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat.

Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. Tranio Toga{. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. patem. ste bile vo Piza? U~itelot Da. gospodine. polo{o e vaka. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. ko pirustija so rasol.196 Tranio Od kade ste. trgovec so ogromno azno. gospodine. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. . Tranio Od Mantova. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. no sum ~ul za nego. ~estopati sum bil vo Piza. Ako ova vi e pomo{. gospodine. gospodine. U~itelot U~itelot Ama za mene. Piza e poznata po gra|ani so ugled. vakva usluga }e vi storam. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. prifatete ja. a vojvodata. Tranio Od Mantova. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. sakam da vi go ka`am. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. i u{te ova. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. gospodine? Zo{to. (Izleguvaat. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. Biondelo (Na strana) Ama li~at. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. Toj mi e tatko. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma.

Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. Katerina Toga{ obete. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. Kako ste. ostavi go senfot. ne. umiram od glad. ama senfot najmnogu luti. gospo|o? Da. A jas.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. a od nespawe mi se vrti v glava. kako saka{. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. ne. velam. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. nikako. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. limje fati. tolku pove}e me kudi [to. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. so vikawe me hrani. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto.) Grumio Katerina Ne. te molam donesi ja samo. Petru~io nosi ~inija so jadewe. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. So pcosti me dr`i budna. donesi go. te molam. na drugo mesto par~e leb }e najde. Mar{. mila? . Toa jadewe najmnogu go sakam. nitu pak sum morala ne{to da molam. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. Grumio A. ne smeam ni za `iva glava. da te nema.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. koja ne molela vo svojot `ivot. samo da e zdrava. Grumio Zna~i senf bez {nicla. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. Grumio. iznemo{tena. kopile edno gadno. ako ne. ili edno.

du{o. Katerina Mislam. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. topli papucaki. ima{ pravo. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. po moja volja. blagodarna treba da bide{. du{o slatka. pred toa . Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. Ej. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. maklici. Siwor Petru~io. dosta! Vie ste krivi. a za da ne pukne. Petru~io Velam. Katerina Ti blagodaram. biseri i site caki. prsteni zlatni. Hortenzio.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. Za{to sega.) Toa nema brgu da se slu~i. Za ova. Mi li~i na lubenica. da vidime {to ni nosi{. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. veselo gledaj. na igra~ka za mali deca. jadi brzo. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno.) [to nosite. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. nemoj. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. site otmeni `eni vakvi denes nosat. na platnena diwa. mila. Hortenzio Hortenzio (Na strana. [to. pavkal~iwa.ne. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. nosi go ova. i xabe sum se ma~el. slatka Kato. vidi kolku sum vreden. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. eve. so {al~iwa. torta od srma.uf! Prosta~ki i grdo. ne ti e po volja. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. }e vi pravam dru{tvo. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. gospodine. gospodine. Katerina Razvedri si go duhot. gospodine. (Vleguva Kroja~ot. Katerina Te molam. so kilibar brazletni. so narakvici. Ne sum ni bebule ni dete. Ovaa ba{ e vo moda. Ajde gospo|a Kate. mol~i{? Zna~i. korka od kola~. vo svileno ruvo i kapi. Petru~io (Na strana) Izedi s#. zdolni{ta mnogukatni. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. glupost. [to. Ne sakam pogolema.) Vlezi kroja~u. Toa e mizerna kapa. . na oreova lu{pa. Kate.

Kako go vika{. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. Grumio So igla. terzijo. ili nea.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. davaj! (Izleguva Trgovecot. da. pove{to. i so konec. poprikladno. Velam go uni{ti nejziniot fustan. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. fustanot? Ah. gnido. ~ere~e. Mi li~i na sito za seewe pesok. mislam. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. izbrazden ko burek so spana}. navistina. ti najdobro znae{.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. Kroja~u. Mene ne mi treba. polojn~e. Ne velam ne. a? Hortenzio (Na strana. Petru~io [to. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. ili nikoja druga. ~udovo. . Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. Kroja~ot A {to rekovte. gospodine pobaraj si kupec. Kroja~ot Se la`ete. partal eden. pal~e. pootmeno skroen. recka onde. Petru~io Vo pravo si. dup~e tamu. kapata ja sakam. bolvo. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene.tri fartaq~e. saka od tebe da napravi kukla. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Siot e istutkan. ne qubi me. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. Kroja~ot Sum {iel. par~e. a ne nalog. ar{in~e.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. gospodine. Grumio Mu dadov materijal. la`e{ kon~e edno bedno. dup~e vamu. naprsto~e. Petru~io [to. Recka ovde. vre}o krpi? Da te nema.

iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. Kroja~ot “So {irok rakav. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. ama ne i da go isecka. {irok fustan. na kratko. Petru~io Pa gospodine.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. fustanot ne e za mene. }e ti poka`ev jas ubavo. ama nemoj so mene. toj e za gospodarkata. a toa i }e ti go doka`am. Ti velam. ^ekaj. So mnozina si inaetel. tuka le`i izmamata. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. gospodaru. Poleka. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. Ti velam. Grumio Eve me vedna{ na megdan. Grumio Gospodaru. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. ovde e bele{kata za krojot. Grumio. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. toga{ nekoj }e ostane bez partali. Da si na drugo mesto. la`e{! Kroja~ot Da.” Vo pravo ste gospodaru. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. Petru~io Daj mu go na majstorot. Zemi ja bele{kata. Vistinata ja govoram. . nitu da mi se inati{. Rekov fustan.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti.

nikako. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto.Ajde nosi go. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti.) Te uveruvam. ednostavno ruvo. (Izleguvaat. da te nema. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. i pozdravi go tvojot majstor. ]esiwata }e ni bidat polni. Hortenzio . i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{.) Petru~io A sega ajde Kato. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. bidi vesela. (Na Grumio. A ako ova sram go smeta{. namislam ili storam. velam. A ti {to i da re~am. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. Odete. tuka e nekade okolu sedum ~asot. ~estito ruvo.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. a dotamu odime pe{ki. Da vidam.. utre za fustanot }e ti platam.) Vikni po lu|eto. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. i ni zbor pove}e. Zatoa. Ne odam deneska. Odi. vedna{ se sprotivstavuva{. (Izleguva Kroja~ot. ne dobra Kate. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. lu|e. gospodine. na mene prefrli go. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. iako ali{tata siroma{ki. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. za{to teloto bogato umot go pravi.

ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. . ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. za{to za vas samo dobro slu{am. Biondelo Terajte rabota. se razbira. po~esti se ne{to. U~itelot Bez gajle. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Doa|a Batista. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. prostete {to }e govoram sega. gospodine. sine. . pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. (Vleguva Biondelo. Tranio Ne pla{ete se od nego. ti velam. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco.Gospodine. dobro bi bilo i toj za s# da znae. Bidete sega kako treba. U~itelot Poleka.) Siwor Batista. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko.) Tranio Ova e ku}ata. Batista Gospodine. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova.” Tranio Dobro. Da vikam? U~itelot Da. Gospodine. Sitni~av nema da bidam siwor Batista. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. gospodine. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. Eve.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. Tranio Vi blagodaram. re{iv da se `eni. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. slugata vi ide. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego.) No eve.

(Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. Tranio Kambio. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. (Izleguva Lu~enco. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. pa {to? Biondelo Pa ni{to.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Batista Ne e va`no. oti znae{ yidovite imaat u{i. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. ne e lo{o. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. . Kambio. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Lu~enco I? Odime.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste.) (Vleguva slugata Petar. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro.) Siwor Batista. Lu~enco. Lu~enco Te molam objasni mi gi. Tamu prestojuva tatko mi. (Izleguva Biondelo.

Petru~io Velam deka e mese~ina. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. Katerina Napred. dogovorete si ja vie za sebe. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. (Izleguva. sonce. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. Gospode bo`e. koga sme ve}e do ovde. (Na slugite) Ajde. }e & bide milo. nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. A sega zbogum. . Hortenzio i Slugite.) Petru~io @imi sinot na majka mi . ako i taa saka. Biondelo. gospodine.) Petru~io I tolku. sakam. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. cum privilegio ad imprimendum solum. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. Lu~enco Pobrzo. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto. kolku jasno mese~inata sveti. ni{to drugo ne znae. Nemam vreme. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. te molam.a toa sum jasova e mese~ina. Taka mo`ete i vie. Slu{aj. gospodine. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. (Izleguva. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo.) Lu~enco Sakam. protivre~i. neka bide mese~ina. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. Katerina. Za toa vreme. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. mese~ina nema.

br~kosan. (Vleguva Vin~enco. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. slatka. I sega po zakon. Petru~io Napred. teraj si go patot. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. da ne si luda? Ova e ma`. Petru~io La`e{. Petru~io . vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. `imi gospod. [to ti e Kate. a ne devojka. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. Ve molam. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. Ova e blagoslovenoto sonce. Se vikam Vin~enco. Hortenzio Petru~io. Katerina Mlada. kako {to ti veli{. bujna devstvenice. Petru~io Dobro {to se sretnavme. Petru~io Katerina Toga{. dobar den u{te edna{. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. gospo|o otmena. progovori pravo. No gledajte. Kako }e go nare~e{ ti. mo`am da te vikam mil tatko. Sega gledam deka ste ~estit starec. So sestrata na `ena mi. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. pregrni ja {to e tolku divna. Najdobro za sinot. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. a i zaradi starosta ~esna. svenat. A mese~inata se menuva po tvoja volja. Slatka Kate. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. Katerina Prostete. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. gospodine. slatka Kate. ova e blagoslovenoto sonce. kade vaka? Ka`i. ovaa gospo|a ovde. star. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. pobednik si sega. Prostete & . krasno mome. sve`a.) (Na Vin~enco. nekoj ni ide na sre{ta.) Dobro utro. ubava. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. papsan. doa|am od Piza i odam za Padova.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina.

) .) Hortenzio Pa Petru~io.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. }e ti se izraduva mnogu. malku nedoverliv te stori. taka e kako {to veli. ti tvrdam. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. mirazot & e bogat. Prvata {ega veruvam. Da se pregrneme. (Izleguva. i site kvaliteti. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. ~inam. (Izleguvaat site osven Hortenzio. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. od odli~na ku}a e taa. Ne ~udi se i ne `ali. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. tatko. ova me ispolni so smelost. rodot visok. Vin~enco.

Lu~enco Letam. vi rekov.) Biondelo Ne. ama so nego ne mo`e da se zboruva.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. gospodine. zatoa odi. Jas odam tamu. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. Gremio e ve}e tamu pred niv. Me slu{ata. Grumio. ni za `iva glava. Katerina. Vin~enco. a vas ve ostavam ovde. (Izleguva. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. (^uka na vratata.) Petru~io Ova e portata. Lu~enco i Bjanka. gospodine od domot na Lu~enco. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. .^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. No mo`e }e im treba{ doma. sin vi e omilen vo Padova. so Slugite. Tropnete posilno. (Izleguvaat so Bjanka. (Vleguvaat Petru~io. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. gospodine? Da ne matkame xabe.) Biondelo Tiho i brzo. Biondelo. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. Petru~io Ete. za{to sve{tenikot e spremen.

gospodine? Ne. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. gospodine. gospodine. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. gospodine.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere.) U~itelot Pomo{. Vin~enco La`e{. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. ene go na penxere. Petru~io (Na Vin~enco. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. degenu eden degenosan. U~itelot [to. koj si ti. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. (Izleguva.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. (Vleguvaat U~itelot so slugite. Tranio. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot.) [to e ova sega. Vin~enco? Biondelo [to.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. Batista. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. gospodine. a? (Go udira Biondelo. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. gospodine? ^ekajte. (Vleguva Biondelo.) Petru~io Te molam Kate.) Biondelo Fatete go prevarantot. Vin~enco Zna~i taka. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. apa{i{te edno nizaedno.

Batista Mol~ete. sinko! Ka`i.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. banditu. Batista Gre{ka ste. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. siwor Gremio. somotski pantaloni. {to mislite. Ve molam. Vin~enco Lu~enco? O. U~itelot Da te nema. gospodine.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. pogri`ete se da izleze na sud. vi nareduvam. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. imotot na siwor Vin~enco. crvena nametka i belosvetska {apka! O. Jas velam deka }e odi v zatvor. U~itelot Toga{ zakolnete se. gotov sum. gre{ka ste. Toj nema da odi v zatvor. vo imeto na ^ekaj malku. po ali{tata li~i{ na star. da te nema. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. (Vleguva Xandar. O. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. Dedo Batista. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. sinko. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. .

zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. tatko. zatoa tatko. prosti mu.) Batista No slu{ajte vie.) Biondelo Ka`ete mi. (Izleguva. Gremio Ova ti e laga. O. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. propadnavme. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. sosema }e ve zadovolime. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. sinko? (Brzo begaat Biondelo. I jas.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. S# Tranio {to stori.) Bjanka Prosti. zaradi mene. laga so opa{ka. Lu~enco i Bjanka.) Prosti. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . izmameni sme site. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. Odre~ete se od nego. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. ene go onde. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori.) Ne pla{ete se Batista. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. Tranio i U~itelot. Vin~enco Ti si `iv. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. moja zapoved be{e. tatko mil. (Izleguva.

ama bakni me prvin. (Izleguvaat. Vdovicata. nekoj od nekogo ovde se pla{i. da jademe i da muabetime. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. zete. jademe. (Izleguva. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.) Gremio Izvisiv sosem. Grumio postavuvaat gozba. U~itelot. ne bidi temen. sram mi e da se baknuvam. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. Katerina. Slugite. Ostani. Gremio. svesko Katerino. so istata qubeznost na tvojot tatko. Lu~enco. Katerina [to.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. . Tatko ti }e se smiri. ne daj bo`e. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. da sedime.) @imi s#. Hortenzio. da odime i nie. Biandelo. no barem air od gozbata }e vidam. Vin~enco. Petru~io Se razbira Kate.) Katerina Ma`u. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. Bjanka. Ne. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. Grumio. Baxanaku Petru~io. ne. [to. Sednete. i }e jademe. sakam da go vidime krajot. Ne. i ti Hortenzio so vdovicata mila. gostete se i dobro mi dojdovte doma. Tranio. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Ubava moja Bjanka. }e te baknam. ve molam. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. sedime. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. Petru~io. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. ova mi dava sila. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi.) Lu~enco Najposle. Petru~io Petru~io Vo Padova.

bi rekol deka odli~no se bodat. Petru~io Katerina Navali. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. Baknete go za ova. . Kato! Gospo|o. Petru~io Dobar si ti matka~. Petru~io Vrtoglav odgovor. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. ve molam. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. Petru~io Petru~io Po {to saka{. mojata Kate }e ja kutne. Sega znaete {to sakav da ka`am. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede.[to sakavte. Hortenzio. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. ve molam. Vdovicata Bistri ste. ama ne me razbravte. Batista Gremio. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. nema {to. gospodine. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” .

Petru~io Ne e taka. samo malku me grebna. Lu~enco Toga{ na sto. bistra sporedba. (Izleguvaat Bjanka. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Batista O. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Petru~io Te{ko.O. Katerina i Vdovicata. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Tranio Ama gospodine. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena.) Petru~io Mi pobegna. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. Hortenzio . najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. Tranio Imate sre}a. va{ata srna v dupka ve pikna. No velat. ama ne me upla{i. Petru~io Dobra. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Hortenzio Priznaj. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Pak vo zanes }e si spijam. Va`i. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Dobro mi dojdovte. {to lovevte za sebe. dobar Tranio. Dobro mu go spu{ti. nevesto. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. no mirisa na ku~e. gospodine. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Batista Zete Petru~io. Hortenzio Dobro. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. Petru~io! Tranio te pogodi sega. priznaj.

) Petru~io Gluposti. Petru~io Od lo{o polo{o. nepodnoslivo. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. ka`i & na gospodarkata da dojde.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Lu~enco Ne sakam da delam. Velam. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. Petru~io Toga{ te{ko mene. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. gospodine. Batista Zete. Bjanka }e dojde. I toa qubezen.) [to? Hortenzio . neizdr`livo! Grumio. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. {to da ka`am drugo. va{ata da ne vi prati polo{. Eve jas. Ne doa|a. (Vleguva Biondelo. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. ne doa|a! O kolku gnasno. Go molam boga. Petru~io Se nadevam na podobar. (Vleguva Katerina.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. polovina od oblogot primam. Veli vie da odite tamu. (Vleguva Biondelo. Biondelo Odam.) I? Biondelo Gospodaru. Cel }e go dobijam. Hortenzio Siguren sum. Ne doa|a. (Izleguva Grumio. gospodine. Odi Biondelo.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo. (Izleguva Biondelo.

Katerina. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. Ili na kuso. (Vleguvaat Katerina. velam. Vdovicata Sigurno se {eguvate. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. ubava Bjanka. (Katerina go poslu{uva. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. s# slatko i sre}no. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. ti velam. oti taa se smeni. Petru~io Stori taka. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. i dovedi gi vedna{.) Lu~enco Ako postojat ~uda.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. qubov i miren `ivot. Katerina [to povela{. Bjanka i Vdovicata. ve~erva me ~ine{e sto kruni. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . i po~ni so nea. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. toga{ ova e ~udo. Ako odbijat. Ne sakame nekoj da ni popuva. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. eve ja doa|a Katerina. Batista Neka sre}a te prati. nikoga{ ne bila vakva. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. Odi. {apkata navistina grdo ti stoi. (Izleguva Katerina. gospodaru.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. po~it i znaewe koj e {to vo domot. Tvojata mudra poslu{nost. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i.

onoj {to za tebe se gri`i. zna~i. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. (Na Lu~enco. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. poslu{nost. nemo}ni zmii. duhot mi be{e golem kako va{iot. ne~ist. tu! Razvedri go toa namurteno. pogledi topli. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. tvoja glava. A koga e opaka. vladetelot. od nea nema polza. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. so nea. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. Petru~io E. ama vam dvajca vi brojam do devet. 11 Petru~io Ete. Po~ni. slabi i mazni. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. tvoj vladetel. kralot. gaden. ima. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. mala otplata za dolgot golem. Petru~io Ajde Kate. Zo{to ni se telata meki. Trojcata se `enivme. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. ne e na mesto. Zatoa gordosta na strana. . kisela. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. tvojot `ivot. gnevno ~elo. odime v krevet. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. nema. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. te odr`uva. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. ova e `ena! Dojdi. tvojot ~uvar. za vojna so inaet.216 Vdovicata E. Ma`ot e tvojot gospodar. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. od ubavinata li{en. srceto isto taka. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. da go rani{ gospodarot svoj.) Hortenzio Mu vadam kapa. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. mrzovolna. podla odmetni~ka. sepak najopakata ja skroti. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka.

.Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.

se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Spored Arden izdanieto. with Slie asleepe in a chaire. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. Enter aloft Sly. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. Za da ne go optovarime tekstot. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. koga e eden preku trieset i eden. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. 1 . sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. zna~i oti{ol preku dozvolenoto. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. . Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. najstariot sin na selanecot. . . na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. zna~i 32 godini ili. 12 Bjanka zna~i belo. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to.(Bele{ki) Soto. {to e poverojatno. No. . [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. a Hortenzio kako Licio. se pojavuva vo dramata na Fle~er. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. eden preku trieset i eden. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. and two other. . na primer. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io.italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio.

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

lordovi. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. lordovi. sve{tenik Holofern. Mesto na slu~uvawe: Navara . policiski slu`benik Torlak. u~itel Akmak. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. klovn Molec. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel.

so svoj poseben {arm. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. misterija.” Ova pos- lednoto. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. ili pak. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. “popravena i zgolemena”. toga{. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. pa i kako drama. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. na primer. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. se ~ini. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. Ova se dol`i. na primer. mnogu dolg ~in. Poup. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. na primer. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. Romeo i Julija. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. Istovremeno.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. Sepak. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. mnogubrojnite postavuvawa na scena. . Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. posledniot. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i.

.

osvojuva~i hrabri. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. za{to vie ste takvi. Vie trojca. Dimen e uspokoen: .Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. Dimen Gospodaru sakan. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Biron. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. Dimen i Longavil. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. Zatoa. Longavil Jas re{iv.

ka`ete. od qubov. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. da ne bide{ so `ena. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. bogatstvo. zna~i. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. tri godini da u~am i `iveam ovde. ili. a vo drugite denovi po samo eden obrok. slava. dozvolete. da buba{. Koja e celta na u~eweto. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. Na primer. da ne spie{. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. barem za ova.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. Kralot Zavet. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. No tuka ima i drugi propisi strogi.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. prete`ok da se ~uva. Biron Ne kralu moj. Biron. celo vreme. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. kralu moj. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. na primer. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. vi dadov zavet. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. Jalov zavet za mene. da ne se gleda{ so `ena. Biron Toga{ e lesno. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . kralot od Navara. da posti{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. . {to se nadevam ne e propi[ano strogo. Longavil i Dimen.

no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. Biron Barem ima rima. Kralot Toga{ odete si Biron. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. ti se zatemnuva zrakot. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. Taka i vie.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. slobodni ste ko {tuka! . ko na primer. Dimen Ama nema smisla. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. Premnogu znaewe. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. Biron I da sum. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo.

Biron Biron A zo{to. . a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. moma sovr{ena. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena.inaku }e & bide otse~en jazikot. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. bratko. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. Biron Da ja vidime kaznata . gospoda? Ova go zaboraviv sosem.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. gospodaru dobar. Vi velam. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. dobien a }arot sjojden. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. Zatoa stavam potpis vrz site tezi . Kralot [to velite. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. Ovoj ~len. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Biron Longavil Biron Ne. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. Dajte mi go listot. gospodaru.

Ne znam kako vi se dopa|a vam. pojava nova. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. Longavil Ova e toj. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. mom~e. vitez e na svojata moda. Biron Za toa bez gajle. . (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Armado {to se vika. rezilot me ~ini mene odnesuva. Na dvorov. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. no mene me {eknuva koga la`e. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni.ve prepora~uva. znaete. vo najnovata svetska moda mnogu viden. ~esto ide prefinet eden [panec. blagorodni du{i. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. Torlak Gospodaru. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. Ova ~edo na me~tite. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. su{i za ko moj bard. gospodine i da se smeeme umereno. aram i za navek da e rezil. Naokolu vrie od rasipni{tvo. Pismovo }e vi ka`e pove}e. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. Akmak Gospodinot Arm-Arm . na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. zadovolstvo da mi pru`i.

me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. a se odnesuva na @akeneta. a na~inot. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. Kralot Toga{ gospodine.na~inot ti e na~elen. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. . ve molam. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. Kralot Ba{ e taka. gospodine. se predadov sebesi na pro{etka. Biron A {to sledi. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. pticite . Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. Torlak Slu~ajot e samo moj. malku e onakov. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. [to se odnesuva do postapkata.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. . opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara.toa e postapka na ma` kon `ena. gospodine. raka na srce. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. Veziru golem. opkolen od samurno temna taga. Kralot Ba{ e taka. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. gospodin kakov {to sum. Kralot (^ita).

mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . Kralot Onoj glau~.o. po svojata izve`bana dol`nost.Torlak Koj. so edna `ena. . sakam da ka`am. so . Sega malku za tloto po koe. se vika Torlak. Nego. {to veli{ ti na ova. ti go prativ. so. po slugata na tvojata slatka milost. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. cenet i ugleden. tvoj Don Adriano de Armado. jas? Kralot ka`am ona so. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. najdobroto od najlo{oto. }e ja odvedam na soslu{uvawe. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. Kralot Da. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. posmatra{. Zdru`en i bagabontiran. za podobro da me razbere{.Torlak So edna `enska. mislam. Jas sum Antonio Akmak. ako nemate ni{to protiv. puli{. i na najmal tvoj sladok mig. po koe. jas. mi se ~ini. so edna `enska du{a ili. Potoa malku za mestoto kaj{to. No. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. gospodaru. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. Akmak Po mene. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. odev: toa se vika tvojot park. Antonio Akmak. onoj zabegan degen. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. ~ovek po~ituvan. gleda{. da ja seti pofalbata na kaznata.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era.Torlak Zna~i jas.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. poznat.

Longavil i Diman. be{e devica. Torlak ]e se poslu`am odli~no. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. . Kralot Pa objaveno e i so devojka. tago moja. gospodaru. Kralot I taka tamu e re~eno. gospodine. gospodaru. (Izleguvaat Kralot. Nie pak. Me fatija so sluginka. Torlak Trpam zaradi vistinata. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Vie Biron. pogri`ete se da go kaznat. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. gospodine.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. gospodaru. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. za{to stoe{e i devica. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. mom~e. a dotoga{. Torlak Jas ne bev faten so takva. ama malku zapametiv. Mrdni. gospoda. gospodaru: bev faten so devojka. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap.

mo{ne ste `ilavi. . Armado [to sakate da ka`ete. Armado Ne. a zborot ne mi e na mesto. more apa{. }e se slo`ite. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. gospodine. gospodaru. {to misli{. gospodine. ili zborot mi e taman. Zaslu`eno te falam. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. a mladite godini. gospodaru? Armado Taman i na mesto. pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Molec Malku taman. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. se mo{ne nedokvakani. ne ste vo pravo. oti mal. Molec Gre{ite. Molec Da ne mi udirate ~etki. Tuku deka ima teknuvalo. gospodaru? Jas sum taman. deka }e bide poti{ten. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. Molec Ne. pr~u moj `ilav. }e se slo`i{. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata.) Armado Mom~e. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. Armado Gluposti. Tis.

Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. Ama bez takov {lif. ko zatvoreni~ka. Molec Ete. Ka`i. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. sum. tri. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. ne si ~ovek. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . Molec I doka`av deka ste nula. Daj mi nade`. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Mrazam vozdi{ki. gospodine. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. Molec Samo koga me vle~at za jazik. rado. Molec Zo{to. gospodine. so niv go valkam Kupidona. Armado Nevozmo`no. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. a ne stignavte ni tripati da trepnete. Armado Priznavam. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. mom~e. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. kako {to velat prostacite. Armado Dobro go ka`a ova. gospodine. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. gledate. Armado Ba{ taka. toa i vrap~iwata go znaat. mi se ~ini.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. gospodaru. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. Molec Ili.

mom~e. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Mora da bila umna. a. gospodaru. I jas sum zaquben. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. Samsone stamenit! O. ama gledaj da se odbrani. Samson. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. Armado Ka`i zo{to. {tom mi se pravi{ tolku u~en. gospodine. gospodaru. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Opasna pesni~ka. da: a i najdobra e od site. toj be{e ~ovek so te`ina. ili edna od ~etirite. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. redi. jaden koga se pla{i koga se srami. Armado Slu{aj.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. bila zelena vo umot. vaka. edna{ duri. gospodine. nose{e te`ina. neka jazikot ti se pozlati. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. A vo {to be{e zaquben Samson. jaziku maj~in. ne }e doznae{. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. Molec Morsko-zelena. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . gospodaru. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. Molec Sigurno. Armado Eve. gospodaru. na vrat gi istegli gradskite porti. ili od tri. gospodine. da imaat te`ina. Mol~e? Molec Vo edna `ena. mom~e. Armado O. ili od dve. kako amal. Armado Ka`i ja to~no bojata. Molec Kolku {to znam da ~itam. koga gre{i. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. a be{e zaquben.

Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. (Vleguvaat Akmak. Zbogum. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. tri dena vo nedelata mora da posti. da go ostavate da gnete i da azdisuva. Epten zaslu`uva. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. Armado Ama ste bister. Torlak i @akeneta. te{ka sevda mi le`i na du{a. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. @akeneta Znam kade si. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Armado . Treba da pomaga ne{to. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. Pej.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. mom~e. Strpete se da pominat pijanicive. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. Zdravje. Armado Odi so zdravje. Mom~e. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum.) Akmak Gospodine. @akeneta Armado So takov surat? Pej. ti rekov! Armado Molec Te sakam. @akeneta Zdravje da ima{. ne smeete. veli vojvodata.

Armado ]e bide{ debelo kaznet. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. da – toj qubi. zatvori go. gospodaru. ni{to. ne }e postam so prazen stomak. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. ama toj bil epten umen. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. Molec Ne. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. mo`am da postam a da nemam zatvor.) Armado Gadu. zatoa i trpam. 1 Torlak Dobro. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. Misli umu. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. }e ja prekr{am zakletvata. Poarno da ne otvoram usta. samo koga mrsi{ nema{ zatvor.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. Molec Trgnuvaj. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. pero pi{uvaj. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. Samo qubovta e lo{ duh. gospodine. I Samson bil vaka isku{uvan. (Izleguvaat Molec i Torlak. mrdni. Torlak Se nadevam. Zatoa odi{ v zatvor. mi trebaat sobrani dela! . prestapniku. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. Qubovta e |avol. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. Ako qubam. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. gospodaru. Samo ona {to im e pred nosot. gospodine.

voljata na kralot. Bojet Gord na zada~ata. iako mala. go izvr{uva do kraj. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. na {to }e se nafati. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. Neka pobrza. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. znalec na umetnosta. i slave{e {tedro vo Normandija. Princezata ko moliteli so temni lica. Bojet. pri}e dostojno za kralica. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. neli? Marija . Vas ve pra}a. Na mojata ubavina. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. so umot oster se~i. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. nesporedliviot Navara. madam. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. i va{ata e takva. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa.) Koi se zavetnicite. so volja jas odam vakva. mi se ~ini. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. (Izleguva Bojet. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. so barawe te{ko za Akvitanija. tolku ka`ete mu. velelepen voin.

(Vleguva Bojet. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. Okoto priliki mu bara za duhot bister. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. Bojet. tolku te~en i sladok mu e govorot. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega.) . Velmo`i i druga pridru`ba. Rozalina. re~isi sovr{en mlad ~ovek. Katarina. ma|epsani se sosem.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. velam. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. ako setilata ne me la`at po ime Biron. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Princezata ~ujat a pak mladite.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. ubavina bi imal. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo.) Princezata I {to veli. No eve ide kralot li~no. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. Za `al samo malku slu{nav. Dimen. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. Longavil. (Vleguvaat Kralot. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. najmalku za zlo znae. u{te pred da dojdam. Marija. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. blagorodna damo. Biron so pridru`ba.

240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Kralot ]e bidete dobredojdena. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. prenaglito sum drska. Biron Slu{nete me. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. }e bidam dobredojdena. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i.da. gospo|o li~na. Princezata Toga{ . Ni za `iva glava. gospo|o mila. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. na mojot dvor. vrzan sum so zavet. neznaeweto bi vi bilo mudro. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . Kralot Sekako gospo|o. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. ako navistina mo`am. tancuvavte. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. No prostete. Vodete me tamu. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. Princezata Princezo li~na. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. po moja volja. madam.

va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. Pa ako kralot. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego.. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. takva namera nema. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. {to ne e to~no. Princezo mila. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. sme ja primile taa suma. No toj. Rozalina Amin. negoviot tatko. va{iot tatko. za{to pred toa }e si odam. Biron Itri ste no jurite naglo. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. No da re~eme deka toj ili jas. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. Princezata Gospo|o. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. . brgu }e setite zamor. se ~ini. Kralot sto iljadi u{te. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Biron Sigurno. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. daj gospode vas da ne ve vodam. Princezata Go navreduvate premnogu kralot.

Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. (Izleguva kralot so pridru`bata. princezo li~na. (Biron se povlekuva. ba{ bi sakala da go vidam. mo`e? . veli~estvo.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. Tapo e – zatoa imam no`e. Rozalina Pozdravete go. Biron A da go bocnete so oko. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. Kralot Bolno od vnatre me pe~e.) Biron Gospo|o.242 Kralot Sakam da gi vidam. Kralot Biron Kaj da bidete. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. istite `elbi neka ve sjatat. ne }e mo`ite. mi vrvi vremeto ko na kalem. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. od vas }e go pozdravam srceto moe. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. Vo me|uvreme. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. ve molam.

zbogum. gospodine. Bojet O dobredojde. Biron . gospodine. na knezot Alenson nasledni~ka sama. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. Samo edno ima. Dimen Prekrasna dama. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. gospodine taka mi dojde.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. Longavil Ve molam. gospodine. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. (Izleguva Biron. Longavil Denski lesna mo`ebi. gospodine. Bojet Dobredojde za vas. Imeto & go baram milo. Jas }e begam. Ovoj posledniov e Biron. Taa e navistina momi~e zlatno. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. (Izleguva Longavil.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. Bojet Mo`ebi i e. najverojatno. na svoja raka. koja e onaa dama? Bojet Katerina. (Izleguva Dimen. Zbogum sega. gospodine. da & go bara{ sramno bi bilo. eden zbor. gospodine. ve molam. goaspodine. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega.

Katerina Objasnete! Bidete ovca. Ako setilata ne me la`at. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. no. lu|e.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. Bojet Zna~i gi ~uvate. drugo e vreme: pomislete. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. srceto. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. pa makar svetot fatil xenem. a jas pasi{te. setilata. Princezata . jazikot negov. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. ko ahat. ~inam. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. Bojet vo soni{ta dro~i. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. usnite ne gi razdavam. Katerina Dve divi ovci. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. koi. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site.

Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. Bojet Imate u{i. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da.) . more devojki ludi? Marija Ne. (Izleguvaat. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel.

izvadi go od zandana onoj kico{. toa se ve{tini. sjajno! Odi. zemi go klu~ov.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. da potskoknuvate pritoa na stapalata. ponekoga{ na nos. Molec I von pamet. tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. Gugaj. a poznati se (prepoznavate. ama o. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue. Molec Gospodaru. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. Molec Armado (Pee). }e mi treba za pismoto do mojata sakana. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. gospodaru: site tri }e gi doka`am. Toa se majstorii. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. gospodaru moj svetski. gospodaru. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. re~isi. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. Konkolinel. mom~e. Armado Molec Pa. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). Armado Molec Sjajno. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . So gledawe. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. fidanko moja mlada. Ama o. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. Armado Na pamet i od pamet. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne.

(Izleguva. . a ovie na pamet. Treba da mi odnese edno pismo. od pamet i von pamet. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. Na pamet ja sakate. No odam. vedna{.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. Ima da te ispalam do kico{ot. za{to pametta vi e daleku od nea. ako po`iveam. Armado Site ovie tri raboti sum jas. ili vo prevod gospodaru. gospodaru. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. gospodaru. Molec Nema{ mnogu za odewe. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to.) Minime. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok.) Deka sum ~ovek. Molec Molec Soodvetno. Molec Pali toga{ i da me nema. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. ne velete taka. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. nema {to. Armado [to saka{ da ka`e{. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. Armado Prebrzi ste. ni slu~ajno. Armado Velam olovoto e tromo.

Armado Lisicata. Molec Dobar klu~. dosta. ni klu~. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. ni patka. Kako raspravava mi ja butna? . dobro. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. Molec ]e go dodadam klu~ot. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. ~etvorica gi ima. od doblest li{en Dopu{ti mi. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. ni patki. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. ti tera{ na smea. pa`u. Armado Dobro. Lisicata.) Molec ^udo. v lice da ti di{am. od vratata kima pa sega se parni. brzoumen. Povtorete u{te edna{. Kako na primer: lisicata. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. rajska smokva. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. ~etvorica gi ima. Hrabrosta me napu{ta. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. Torlak Ni zatki. nebo slatko. gospodaru. dobar pazar a guskata masna. ka`i go ti klu~ot. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. gospodaru! Torlakov epten ja utna. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. od vratata kima pa sega se parni.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

e luna prekrasna. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. Dimen I oxa~arite. ko no}en duh svetot go losti. sto godini vo gnidi. bla`enstvo prvo! O. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. na krasnoto lice & ide. Biron Kakva strast. vo crno se oboi. da ne e taa. da li~at na nea. pedeset bi smalil. odvaj svetla. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. Dimen Mrakot stanal svetlina. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. pa duri i krvta. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. O. o. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. imitiraj}i ja nea. neprirodna boja ima. a jas ne sum Biron. Kralot Bo`e gospode. Kralot Tvojata smee. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. taa e nad falbata. pogled da & vidi. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. O. se borat. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. u~ili{te na no}ta. gospodarkata nejzina. Biron Ko abonos. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. denot no} }e bide.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. da izbegne da go korat. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. od nego da ima{ `ena. Pustinik istro{en. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. a falbite kusi. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. veli{? O bo`estveno drvo. zatoa crvenoto. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. sve}i ne treba da gorat. taa samo pratilka yvezda. ko abonos e crno tvoeto libe. boja na duvlata. falbi se mali. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat.

niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . da znaeme ponatamu kako. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. Biron O. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. Podgotvete se zna~i. Lek najdi za grevot! Biron O. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. itro{tina. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. ili ti. dokaz najdi deka qubime zakonski. a zavetot ne e skr{en. Longavil Potporka najdi. ili ti. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. ili ti. se zakolnavme da u~ime gospodo. tamu e i toa. prefina nogata bi & bila da go gazi. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. knigite. Dimen O. potrebno e i toa mnogu. ujdurma stori. vojni na qubovta. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. i tamu kaj{to sme. ili ti. samo da kidneme od dnoto. oti kade bi na{le moj kralu. Birone dobar. Kralot Toga{ kavgata na strana. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. da u~ite i da ne se gledate so `eni. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. Dimen Taka. Mo`ete li v misli da bludite. {kolite. taka! da go razubavime malku zloto. Ka`ete. rezil! koga }e vrvi.

od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. {to sodr`at i go hranat svetot. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. Biron Kako prvo. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. vo ime na mudrosta. ili vo ime na ma`ite. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. Longavil Na rabota toga{. zbor {to ma`ite na srce go nosat. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. ve{tinite. o. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. obvrskata. a koga qubovta }e progovori.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. ne bi bilo sjajno. no bez kitewa. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. tie se knigite. no qubovta. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. ne `ivee sama. da ne se tie. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. tuku so dvi`eweto na site elementi. i ni{to. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . {kolite {to upat davaat. soyidana vo umot. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. sozdava~i na sojot `enski. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. toga{ prosto. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi.

maski. ludosti na satot qubovta se najavuva. igri. Kralot Odime. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. Biron Allons. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. ne `nee `ito. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. oti so veselba. postilaj}i & go so cve} e patot.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. ne smeeme da go propu{time. allons! Koj korov see. . toga{ razmenava }e bide merodavna. Zatoa vremeto zgodno gospoda.

Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. duhovita a bez izve{ta~enost. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. pa gi dobile tro{kite. jazikot melem. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. . dosta e kolku {to e dovolno. bone intelligo. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. sisa mesto {i{a. od surovite uni{tuva~i na jazikot. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. gospodine. govorot mu e strog. prijatna a bez prostakluk. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. ekscentri~en. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula.komsija mesto kom{ija. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. sme{no. so eden zbor. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. Holofern Novi hominem tanquam te. ne intelligis domine? Me razbira{. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. Nataniel Laus Deo. Holofern Bone? Bon. nare~en e. (Go vadi bele`nikot.) Holofern dobro razbiram. zabeganost. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. . fort bon. mnogu e nadmen. se vika Don Adriano de Armado. epten mirisa na stranec. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. najdolgiot zbor.mi udira na udrenost. a op{toto odnesuvawe suetno. hrabra a so skrupuli. et gaudeo.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. gledam i u`ivam. odot kralski. pateti~en. Molec i Torlak. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. gospodine.Fala mu na gospoda. golemo kur~alo e. (Vleguvaat Armado. Premnogu e. dug mesto na{eto dolg. okoto slavoqubivo. bi rekol. gospodine? ^uknatost. izve{ta~en. ispeglan. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe.

Armado (Na Holofern) Gospodine.pamet od ~avka. Glup vol rogonosec. Br~kosan mozok. ti denar-}ese od pamet. jajce . Odi {etaj. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Pa }e izleze bog plus rog. pa na toa stavime rog. {to }e izleze? Holofern Rogovi. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. g vo l i ispa|a vol. @imi solenite blanovi na meditelanot. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Ne me terajte da doka`uvam. e u~en. ser Nataniel i Akmak.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. Ete kako u~i. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . Ne. Eve ti. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade.

sme kako gas i ga}i. nekoj celo vreme blada. Armado Neka vi bide po va{a volja. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. rid. seti se na plistojnosta. mnogu vazni. praeambula. koe to~no se poklopuva so popladne. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. da oslepam ako lazam. te plekolnuvam. toa e sto klalot saka pled . ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. i podu~uvam. izbran. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. tleba da se izdvoime od valvalite. prikladno e. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. umot ti e vo maloto prste. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. Armado Gospodine. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. pa so svojot klalski plst. plemenit gospodine. {to se veli. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. vojnikot. Holofern Planinaram kako ne. da se potple na moeto kukavicko lamo. ve uveluvam. Vie gi poducuvate mladite. mi smrdi tuka na rasipan latinski. da ne se pletkame so toa. Dobro de. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. vkusen i soodveten. nepotreben voved. mislam plijateli sme mnogu bliski. Armado Ucen coveku. gospodine ve uveruvam. mustakite de: No dusko moj. Holofern Mi smrdi. navistina ve uveruvam. toa vi e ime. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. znaci rid mesto planina. Armado Gospodine. da ~uknam {to se veli. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. ne beri gajle.

taka da kazam jas ve zapoznav so toa. `ivi gospod. ili ziva slika. blagoroden i mnogu u~en gospodin. }e go igra Pompej Veliki. ili ognomet. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. Molec Trojno . da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. treba da se odigra pred princezata.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . koga e vo pra{awe dobar pomin. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. ili teatal. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. Juda Makavejski. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. jas ili ovaj galanten gospodin. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. nekakov teatar vo posledniot del od denot. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. ili lakldija. Holofern Gospodine.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali.HerkulHolofern Ne znaeme. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. Nataniel A kade. Gospodine Nataniel. pa`ot . nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. za taa cel }e spremam dobra odbrana.

Marija. . ako porojot darovi prodol`i da tura. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. a mo`e{ i ti. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. ura.) Princezata Du{i~ki slatki. lesnoigriv duh. od obete strani. na marginite i segde. da be{e lesna. i prefrigan majmun zrel za besilka.) Ne. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. zabavata n# ~eka! (Odat. podvi`en. Rozalina So nego nema prijatelstvo. kako tebe so vesel. Akmak! Celo vreme }uti{. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. Holofern Via. da brzneme. bravo Akmak. ne si odime siroma{ki od ovde. Ve molam. i taa si umre. ta`na. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. Katarina i Rozalina. samo ova! Ah da. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. po mene. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. Holofern Epten akma~ki. sestra vi toj ja ubi. Katerina Da. Katarina Toj ja napravi poti{tena. zamislena. mo`e{e i baba da stane pred da umre. da razmatkuvaat. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov.

du{o. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. . {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. gospo|o. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. podarok dobivte i vie. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. liceto ko va{eto da mi e li~no. eve dokaz. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. No Rozalina. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. A i stihovi dobiv. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. ni gri`a nema. rumeno i belo. kaj{to lek nema. o. me naslikal verno vo svoeto pismo. metrikata e to~na. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. Rozalina Se razbira. Nema tuka {to da se krie. obete ste dosetlivi i itri. zna~i. li~na. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. Rozalina Princezata Gledajte. blagodarenie na Biron. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. dobri. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. po falbite ne. Princezata Dobri ste. i darot moj bi bil tolku golem. Rumeno moe mome. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite.

pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. najlesno v stapica se pa|a. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. vo s# da me slu{a. srceto duri me stega. O. ne mu teknalo da go skrati. ima da mi igra piperevka. ima bezmilosno so maki da go bodam. pred da si odam. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. liceto mu plamti od smea. gospo|o. navamu trgnal na prepad da ve fati. umot v glavi. Princezata Se soglasuvam. da se vrtka okolu mene. spremajte odbranbena {ema. dlabok vo ednostavnosta. da ve nema. od raka da mi jade. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. takvo e `enskoto srce. Toj Biron. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. ludosta {to od mudrosta se ra|a. da bara pogodno vreme. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost.) Princezata Princezata Eve go Bojet. . ima da go nateram da mi polze. da. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. Marija Taka e. (Vleguva Bojet.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. kukavi~ki skrijte se ili begajte. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en.

” Tret skokna vo vis. ili ne{to sli~no.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i.” Na toa se nasmeaja site. }e se prepravime site taka.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. mila. navamu trgnale tie. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. mora hrabar da bide{. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. Eve Rozalina. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? . Princezata Zna~i. “ angel pred sebe }e vidi{. “Angelot e ko sveti Savo. Namerata im e niz igri. podbivot so podbiv treba da se vrati. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. za{to. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. dodvori. da ja ispolni svojata dol`nost. od zamenata zaveden.” re~e kralot. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. besedewe li~no. dami. preoble~eni. neka darot ubavo se gleda. Darovite smenete gi. onaka teloto }e go dr`i{. veli{. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. kodo{u. drug. Katarina So zamenata. Rozalina Toga{ ajde. no ne pla{i se.” Mom~eto re~e. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. vi idat. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. vo poseta sega ni idat? Vi idat. “Oti. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. i kogo go u~ea kako da govori. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. vrevna.

(Vleguvaat Crnci so muzika. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat.grbovite. . Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. Princezata Toa ba{ i go sakam. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. a i tvoeto ne ti bega.) Molec Pozdraveni bidete.) Bojet Maskirajte se. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. o~ite. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. go zema{ tu|oto. Zna~i ostanuvame. bo`enstveni dusi. Ako govorat po na{ki. Bojet. Molec so govor. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. zeman. (Zvuci na trubi. }e gi napravime rezil. Molec Svet soboru od najubavi dami. gadu. navistina. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. Molec Nadvor od stravot.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. nadvor. smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. maskiranite idat. glupaku. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele . Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena.) Rozalina Ne. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i.

Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. velat. pod oblak sega {to pliva. Trgni go oblakot. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. Bojet tolku mnogu milji. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Rozalina . samo mir i poseta blagorodna. deka toa i go imate pa saka da si odite. ko divjaci da go obo`uvame. dol`nosta ni e tolku bogata. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. mese~ino. Biron Bojet Ni{to. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. Bojet Veli. samo mir i poseta blagorodna. Neka ka`at kolku palci ima miljata. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Rozalina Pa toa i go imaat. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. Bojet Velat. ka`i im da si odat. I samata slu{a. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. Rozalina Ne e to~no. beskrajna tolku. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. Rozalina Likot mi e mese~ina.

Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Vo ~etori o~i. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. pove}e ne mo`e po starata cena. ne! Ne igram. Kralot Pro{irete ja merkata. pa. Kralot Uslovot e izvonreden. zbor sladok bi vi rekol. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. brzo neka denat. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. So u{i ja sledam. Biron Dve tabaki toga{. zbogum sega. Ne doa|a predvid. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. Kralot . izedina e sega. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. Samo pod uslov eden. Kralot No pak si e mese~ina. i dvi`ewa treba da sledat. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. Muzikata sviri. a jas ona {to si bev. A. da zboruvame barem. med i mleko. (Razgovaraat na strana.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. no nema da igram. dva bakne`i za maskata. Rozalina Ako ne vi se igra. Eve vi vedna{ tri: {e}er. ustata mi fati pena. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta.) Biron Beloraka gospo|ice. No. Toa e krjano.

dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. ni polovina od toa ne mele. Ne sakam polovina da vi bidam. Dimen Katarina Ubava damo. Biron Zatoa dojdete. Marija Velite? Ubav gospodine.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. Ne e fele tele? Longavil Tele e. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. a mojata. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. damo. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. ubav gospodine tele. . zbogum. Katarina Fele? veli Germanecov. zo{to velite vaka. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. Biron Samo zbor na strana. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. (Razgovaraat na strana. Zadr`ete go celo. nema. mo`e dogodina vol }e ve vidam.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. Da go podelime zborot. Biron Ne sladok belkim. Marija Longavil Porazgovarajte. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. ubava damo.

Zarem nema. mu rekov. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. {to mislite. devojki {vrknati. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. smislata nad smislite im ja fa}a umot. Zbogum Moskovjani. kur{umi. Rozalina More za `alewe site do eden bea. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. gledam vi se smrzna kumot. ni zbor pove}e. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. mrsni no}vi. (Razgovaraat na strana. kasapot poznava po glasot. Da pukne{! Zamol~ete. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. devojki. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. vetri{ta i misli. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. a toj ni zbor da gukne. tolku sila vo nego se krie. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. Princezata . prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. Katarina Toga{ mukajte tiho.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. {ego kralska bednorasna.

na ledinava. dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Princezata Nemojte. Biron. Bojet Ubavite dami. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. i koga }e dojdat.) (Vleguvaat Kralot. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski. Katarinaa i Marija. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. Rozalina. idat sakanite sega. jas sum da prodol`ime so {egata. na primer. i Dimen. Longavil.) Kralot Bog neka ve brani. se samo mili pupki no bez niv. Bojet Gospo|o. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. ete.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. gospo|ici li~ni. vo ali{ta bedni. Princezata Brzo vo {atorite. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. bez maski. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. iako likot im e smenet. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. da. pod maski. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. pred {atorite na{i. {to se odnesuva do mene. da im ka`eme. Bojet Gospo|ici. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. prosta~ko. gospodine! Kade e princezata? . za{to Bog saka. povle~ete se. ba{ taka. zatoa darovite smenete gi. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde.

Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. gospodaru. Katarina i Princezata . sine.) Biron Do kade se stigna! Stavo. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. so zborovi fini. Kralot Ne korete me mene. prekoruva. Majmun na pravilata. Bojet Vedna{. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. eve. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. vo pridru`ba na Bojet. re~ete samo. samo qubezen da bide. skalite mu gi qubat negovite tragi. za damite e dragi. velam. ko gulab proso. Marija.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. a nie {to pazarima angro. pana|uri. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. da zbori. a znam i taa }e re~e da. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. sme{no. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. (Izleguva. A znae i da kasapi. sobiri. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. V {ator. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. da se poka`eme kaj i da e. bel vo zabite ko bela kitova koska. Rozalina. pazari. dozvola. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. vi delam. m’sje Finec. pa duri i koga gubi na tabla. va`i.

vo pusto{ov prebivavte vie. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. pa toga{ qoko izgleda mudriot. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. Biron O. Ma`i{ta pravi. gospodine. i za seto vreme. vi velam gospodaru. ruska. ste ja sme{ale so porok. toga{. rezil prav na vekot. Ubavice mila. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. od sjajot go gubime vidot. Kralot O. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. blagorodni. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. Kralot Biron . Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. ka`ete ja vistinata. Rozalina [to. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. prekrasno si minavme. budalesto poln so beda. gospo|o? Princezata Ruska. se kolneme nie. Gospo|ata moja. Kralot Kakva. ko {utraci bi se napile. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. kakva. se kolnam. so zabaven ~ekor. mudro mudrosta ja pravite gnila. Rozalina Gospo|o. onaa maska. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. neposetena. gospodaru. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. nevidena. Ne e taka. so ~esta devstvena.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. Sega. no koga bi bile `edni. ne velam deka {utovi bea. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. ne be{e taka. so nega. tvrdam. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. Princezata Se la`ete. vi velam. koga gree ognenoto nebesno oko.

strasta da ja cepam. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. ne sum za toa skroen. Oti kako mo`e da e verno. figuri stilski da cedam. ako e po moe. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. gospo|o mila. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. Princezata Zbuneti ste. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. Biron U{te sum ko molec so star manir. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. grubo ti velam. so prezir `egni me. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. Zatoa devojko. O. bez ovie “bez”. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. qubovta za tebe mi e cvrsta. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. imam bolest. fateni se gospodava. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. [izna! Biron Samo. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. za igra ne }e te molam. za koj i da e. sega }e n# storat pufka. bez puknatina ili gre{ka. gospo|o. {to poleka }e mi mine. trpenie malku. Rozalina Propadnavme. ve molam. hiperboli vo tri kupa. Princezata . gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. strelaj vrz mene pravo. svileni izrazi krevki. bez sme{ka.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. kolku {to se znam. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. zbuni me ko |avol. @ivi bogorojca. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. Rozalina Ne e taka. Kralot Nau~ete n#. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo.

Rozalina. Sega sosem mi e jasno. i deka sum vredna pove}e od svetov. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. da mi prosti. be{e mojot sakan. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. nekoj kodo{. Kralot Princezata Ne. gospo|o. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. a lordot Biron. ~uvajte go zatoa. gospo|o li~na. Nekoj glasopletka~. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . se kolnam. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. no eve. edna{ prekr{en. Princezata Sekako. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. . gospodine. `imi ~esta. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. Gospo|o.sila? Prostete. vi go vra}am. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. niedno nema da me plene. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. no biljurov na nejziniot be{e rakav. ni{to nema da vi zna~i. nekoj ligu{. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. [to sakate da ka`ete. Rozalina No mi dadovte. Princezata A koga ova }e go prifati.

Biron A tripati po tri se devet. gospodine. Oti koga }e presmetame. sekoja edna pretstavuva po tri. nekoj kvazi vitez. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. }e mi prostite. a potoa nie sledej}i go znakot. gospodine. Biron [to. ve uveruvam. `iti gospod. oti ako po pravo smetame. gospodaru. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. deka znaeme {to znaeme. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. smelo. gospodine. samo tri se? Torlak Ne. sam. gospodine.(Na Bojet) Zarem vie. Biron Eve go. tripati trojno. gospodine. mesto sakanata na{a. ama mislam deka ne se. Vaka be{e. Biron . zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. gospodine. darovite sme gi prosele. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. so sukwa na glava. nekoe kopile lo{o. s# vi e dozvoleno vam. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. gospodine. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. Torlak ]e mi prostite. tvrdam: . tie. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. umrete koga vi e volja. velam. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. gospodine. gospodine. gospodine. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. odnapred namerite ni gi otkril. Torlak O gospodaru. Torlak Ne ba{. pra{uvaat tie. mislam. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe.Biron Ne e devet. iako gre{no.) Bardu na ostroumieto. Popreku me gledate. Biron Vidi.

Biron Odi. gospodine! Pa samite ulogi. stega.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. mislam. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni.) Armado Miropomazan. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. gospodaru. gospodine. (Vleguva Armado. Biron Armado .) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. neka se podgotvat. }e se potrudime. }e izigrame. dozvolete sega da bide po moe. To~no ko na{ata {ega. Pumpej Golemiot. {to se odnesuva do mene. (Izleguva. Kralot Velam da ne idat. {to se odnesuva do mene. gospodine. Princezata Ne. gospodine. gospodine. gospodine. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. kako {to velat.) Kralot Biron. no jas treba da go pretstavuvam nego. gospodaru. gospodaru. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. Biron Taka sakaa. odnosno glumcite. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. (Govori so kralot i mu predava pismo. da sredam samo eden tip. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. }e n# posramotat. ne pu{tajte gi vamu. zna~i? Torlak O gospodaru. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. }e poka`at kolku }e ispadne. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. jas treba. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe.

Torlak Pompej sum jas. suetno. (Vleguva Torlak kako Pompej. zimi s#. kako sto se veli. i eve go pred nas stiga. Kralot Razveani se site edra. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. Ako gospodstvoto va{e. Pompej nare~en Veliki. meden vladaru. na voenata sre}a. ama nekoj Pompej . I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. tolku razli~ni se i svoeglavi. Torlak Kralot Ne. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. na fortuna de la guerra. {to ~esto na megdan. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. Torlak Jas Pompej sum. mnogu. Princezata Fala ti mnogu. Biron Daskalot.) Kralot Pompej sum jas. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. ubav moj. Dimen Veliki. nadri-popot.) Torlak “Veliki” de. mnogu suetno: ama s# ostavame. Biron Biron Dobro sro~eno. se la`e{. pa`ot na Armado Herkul. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. Toj go igra Hektor od Troja. u~itelot Juda Makavejski. gospodine. Torlak . mom~eto. i suetno. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Pompeju golem.zajak. Bojet Mo`ebi. Pompej Veliki. Biron La`e{. ti ne si toj v kajak. Posakuvam spokojstvo na tvoeto.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. sladok. setiki. so {tit na du{manot pot mu vadev. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. nad s# nadkralsko veli~estvo. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. Pompej nare~en Golemiot. i patuvaj}i po bregot. (Izleguva. Petmina se i vo prvata pojava. falbaxijata.

) Nataniel Koga bev na svet. vitezu so isten~en plast. Juda! Torlak . Dimen Pompej Veliki. svetski bev komander. zapad. Princezata Zastani na strana. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. }e mu go dadat na Ajant. ti be{e. priznavam. na istok. no se nadevam. ~ija lastagarka go ubi Kerber.) Juda sum jas. ~esen ~ovek. ja {irev svojata vlast. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. Va{eto lav~e. Alisander. od kojznae kakva vrednost. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. gledate. pa da te nema. da prostite: {vrknata meka du{a. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. a i za kuglawe e car. Alisander. e tuka zapna. sever.) Ete. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. (Izleguva Molec. deka bev sovr{en.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. nema {to. svetski bev komander. Biron Odvedi go osvojuva~ot. troglaviot canus. no kako Alisander. malku ulogata mu izleze od {ema. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. zmii vaka dave{e so negovata manus. Bojet Taka e. Prodol`i Alisander. toj }e bide devettiot veli~enstven. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. navistina. jug. dete. Nataniel Koga bev na svet. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. a koga be{e mal. dobar Pompej. da te nema! (Nataniel se povlekuva. Malku napravi se va`en. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. no {tom izleze na scena. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. doen~e u{te. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra.

gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Predavnik {to baknuva. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. . Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Juda sum jas. ete stigna do samata glava. Vam vi e poprvo. Biron Odli~no. Dimen Da i toa na oloven bro{. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. od milost zamilen ko Makaveec. A sega. Ne Iskariotski. Juda i se obesi na drvo.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Holofern Setete se. Holofern [to sakate da ka`ete. Dimen Dimen Glava na {nola. gospodine. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. teraj. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. gospodine. Judo. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{.

) Biron Orev~e kalaisano.) Princezata Kutriot Makaveec. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. oti licata gi menuva ko ~orapi. Longavil Biron Mars. Dimen Ko da e tele{ka. mo`e da se sopne. sega vesel }e bidam. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. vo sporedba so ova. ne e smerno. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. istoto }e te snajde{e. ne e ubavo. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. Limon.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Ne. (Izleguva Holofern. (Vleguva Armado kako Hektor. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. semo}niot. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. doa|a vooru`en Hektor. I zgora so cinet. Zna~i gubi se. Dimen . Bojet Piskite mu se mali. Kralot Dimen Hektor. Bojet A bidej}i e magare. tuku so ciment. skrij ja glavata. be{e samo obi~en Trojanec. neka go nema. Ahil. Holofern Ova ne e fer. ama go sredija ko nikoj.

crno & se pi{uva na kutrata devojka. (Na princezata) Velicestvo slatko. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego.) Princezata Govori. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. duri mu cuka{e srceto. Armado Longavil Taa smrdlivka. Bojet Ja saka na stapala. va{e e. - Toa nane. taa e na pat. Dimen . Dimen Da.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. trudna e. piliwa slatki. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. podarete mi go vaseto setilo za sluh. jazikot zauzdi si go. toj bese covek. Tisina! Mars semo}niot. dva meseca ve}e. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. hrabar Hektore. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. za{to odi protiv Hektor. nie sme mnogu odu{eveni. a Hektor e zagar. Toj cvet sum jas. (Biron istapuva napred. Armado Lorde Longavil.

So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. Biron Pompej se raspalil. Bojet Taka e. Torlak ]e se bijam po ko{ula. po kazna. golem. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. Biron Da.) . Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. Odam vo volneno. nema da se bijam po kosula. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. (Vleguva gospodin Markad. Pompej vi frli rakavica. Torlak Nema da se boram so pol. Armado Gospoda i vojnici. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. srciwa moi slatki. glasnik. se isvinuvam. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. golem. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. mo`am da se zakolnam. i od toga{. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. ti nema ramen! Bojet Pompej. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. Armado I mozam i sakam. }e te predizvikam.

Vi blagodaram na site za siot va{ napor. tokmu pri krajot. za{to. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. Premnogu sum ta`na. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. Iskreniot. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. vremeto ni be{e devetta gri`a. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. inaku. ostanete. Armado [to se odnesuva do mene. jazikot ne e u~tiv. Zbogum. i ~esto. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. Poradi vas. razre{ka nosat na ona za koe. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. vaka podobro }e go sfatite kralot. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. Kralot Ne odete. gospo|o.) Kralot Podgotvete. no zabavata ni ja prekina. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. ve molam. (Izleguvaat veli~enstvenite. a od mojata du{a. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. Bojet. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. toa imav da ka`am. Dami. Princezata Kako se ~uvstvuvate. Kralot. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . gospo|o. sega disam slobodno. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno.296 Bog neka ve {titi. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. velam. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. patuvam ve~erva. veli~estvo? Ne ve sfativ. Markad. Princezata Biron Podgotvete s#. {totuku o`alostena. mnogu vreme treba. ubavinata va{a. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. va{iot tatko Princezata Umrel.

Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. pobarajte me zaslu`eno sosem i. i na na{iot mominski sobir. vsu{nost. Ne. gospodine. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. gospo|o. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam.kon vas. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. oblekata skudna. premnogu grev na du{a vi le`i. raskala{ena ko dete. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. ubavi dami. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. na toa. nastroenija ~udni. va{ite darovi. pa duri i ova neverstvo. Kako {ega. ostanete tamu. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. Longavil A isto i pogledite na{i. ne. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. a pri~ina. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. palava pa duri luda. A dotoga{. iska`uvaa pove}e od {ega. nema. Dimen Pismata na{i. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. oblici. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. vo poslednata minuta na ~asot. vetete ni ja va{ata qubov. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. qubeznost. vi se kolnam deka }e bidam va{a. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. tvrdata postela. grev samo po sebe. daleku od site zadovolstva na svetot. a i sme{no na nas izgleda{e toa. . dami. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. premnogu vina gorka. znajte. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. sakate ne{to da storite. Princezata Mi se ~ini. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. Ako ovoj osameni~ki. glasnicite na qubovta. Zatoa. pustinski predel. Kralot Barem sega. prijatna {ega. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. ako ni mrazot ni postot. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. ne go svenat cutot na va{ata qubov.

Biron A {to e. Dimen O. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. Kralot dadam. da ne go skr{ite lekoverno. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Dimen A {to mi se pi{uva mene. zatoa. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. ili pove}e odbijam od nego. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. lordu moj Biron. malkumina visoki se tolku mladi. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. Longavil Trpelivo }e ~ekam. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. Vo okoto moe. toga{. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. Rozalina Katerina Ne. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Marija Tolku e posli~no na vas.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. {to mene? @ena? Katerina Brada. no vremeto e dolgo. Katerina Ako ova. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. Ako ova go odbie{. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. mila so mene. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . polni ste prestapi i prevari mnogu. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. gospodine. dali da ka`am. dobro zdravje i ~esnost. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi.

prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. }e mora. ne ve pu{tame po pat sama. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. Kralot Dobro de. ako vi e po volja. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. pa. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. (Se vra}a Armado. Biron Godina! Dobro. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. toa ne mo`e da bide. Dadov na sebe savet. Biron Da. Xek ne se `eni so Xuli. gospo|o. no ako ne saka. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. ostanete zbogum! Kralot Ne. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki.) Armado Slatko velicestvo. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. mil moj kralu. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami.

ut. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. uut. ut.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. pocni. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. srebreno beli i laliwa ne`ni. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. od onaa Ver. ut.) Zima . Torlak i drugite. Molec. zima. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. uuut-ut. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. Ver. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. (Izleguvaat. vtoroto kukavicata. }e gi soslu{ame. Nataniel. veselinka ve{a. Kralot Viknete gi brgu. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. uut.) Od ovaa strana e Hiems. vrani. uuut. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot.

So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica. zandana i zatvor kako zapek. 301 . konstipacija.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

negov polubrat Klaudio. . priglup ~inovnik Talpa. isto Glasnici. }erka na Leonato Beatri~e. stra`ari. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. negov brat Baltazar. mlad velmo`a od Padova. vnuka na Leonato Margaret. mlad grof od Firenca. milenik na Don Pedro Benedik. upravnik na Mesina Antonio. pridru`ni~ka na Hera Ursula. princ od Aragon Don Huan. ~ovek na Don Huan Konrad. isto milenik na Don Pedro Leonato. sluga na Don Pedro Bora~io. ~ovek na Don Huan Dren.LICA: Don Pedro. pridru`nici.

.

Sepak. homonimi na vremeto. Prozata. Dren. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. namerata mu e seriozna. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. Ili. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. . Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. Ovaa romanti~na komedija. ako odime ponatamu. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. Osven ova. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. Don Pedro. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. ako na~inot mu e komi~en. Kako {to uka`uva i samiot naslov. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. dominira vo deloto.

.

Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. takov nema{e vo na{ata vojska. Pred ku}ata na Leonato. Hera. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina.^in PRVI Scena 1 Mesina. Leonato Glasnikot izraduva. (Vleguvaat Leonato. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Beatri~e i drugi so glasnik. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Leonato . gospo|o. Glasnikot Mnogu e blisku. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta.

Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. gospodine. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. Glasnikot Gledam. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. deka gospodinov vi e posleden na listata. No ve molam. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. gospo|o. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. ja menuva so sekoj nov kalap. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. gospo|o. pred ma`ot ma`. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. mu e kako |upska torba. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. ne se somnevam. Leonato Vnuko. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. Pred damata gospodin. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. gospo|o. site sme smrtni. }e ja zapalev. ama kolku {to go znam. znam.Ve molam. Beatri~e Da mi be{e prv. koga pro~ita. . polnet e so doblesti. Beatri~e Deka e polnet. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. ni toj nema da vi ostane dol`en.

po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. sam si go baravte i si go dobivte. Beatri~e . Nikoj ne ve ferma. Vsu{nost. a radosta me napu{ta. za{to koga od belja }e se spasite. Benedik. . Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. gospodine. vnuko. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. no koga vie si zaminuvate. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego.Bidete sre}ni. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. Benedik Opaa. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar.Ova mora da e }erka vi. Samo vie drobete si. nikoga{ nema da ve fati ludilo. taga me obzema. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. gospo|o.) Don Pedro Gospodine Leonato. Klaudio i Benedik. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi. Leonato Vas. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. Don Pedro Ostanete.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. Don Huan. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. . Vie toga{ u{te bevte dete. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . gospodine Benedik. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. gospodine Benedik.

(Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. veruvajte mi. ama ja poglednav. gospodine Benedik! Leonato. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. vi dol`am celosna po~it. i bidej}i se smirivte so princot. gospod neka vi e na pomo{. sirotite. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. Leonato Dali }e sakate. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. Leonato. gospodaru. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. inaku. . niedna ne sakam. gospodaru. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. nema la`no da se zakolnete. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. gospodaru. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter.) Klaudio Benedik. odime zaedno. Benedik i da ne poka`e{e zamor. Leonato Ako se zakolnete. ne ve poznavam od v~era. . Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. .Vi posakuvam dobredojde. {to vo ova sme isti. no sakam da vi se zablagodaram. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. No vie terajte si. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. so isklu~ok na vas. va{iot brat.

Bratu~etka &. i presitna za krupni falbi. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. . ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. Don Pedro se vra}a po vas. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. Gledaj. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. a bidej}i e takva kakva {to si e.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. na primer. Benedik Ne znam. te molam. ne mi se dopa|a. poveli. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. (Povtorno vleguva Don Pedro. ve molam. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. da ne e polna besovi. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. Tuku. te molam. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. bi bila neubava. govori seriozno i razumski. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. precrna za svetli falbi.

no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. . vaka i }e be{e (odgovoreno). Benedik Ko vo prikaznata. More }e te vidam jas tebe. Vo kogo? .Ova e ulogata na va{ata svetlost.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. Klaudio Vaka mi govorite. `imi site veri i zakletvi. ama. za toa malku }e po~ekaat. priznavam so blagodarnost. ^uvstvuvam deka ja sakam. u{te pred da umram. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. ako ja qubite. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . kako mi pripa|a{ od qubov. Don Pedro Klaudio Isto i jas. gospodaru.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. gospodaru.e. gospodaru. Benedik Mo`e od gnev. ne daj bo`e. kusata }erka na Leonato. za{to gospo|icava e dostojna za toa. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. znam. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin.Vo Hera. grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. Don Pedro Deka zaslu`uva. nitu bilo taka. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano). Benedik Isto i jas. niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. . Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. od bolest. od glad.imajte na um. gospodaru: ‘ne bilo vaka. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol.na ova veruvajte mi. Benedik Deka vo `ena sum za~nat.Toj e zaquben. . go govoram toa {to go mislam. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka .

a toj {to }e me pogodi. Klaudio Dali Leonato ima sin. Don Pedro Dobro. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. ima da se trese{ pred nego kako prat. em ludo. naskoro. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. dobar gospodine Benedik. Don Pedro Don Pedro Dobro. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. Don Pedro Ne. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. Iskreno va{. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. vremeto }e poka`e. taa edinstveno . em roglesto. Vo me|uvreme. Benedik.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. }e stane{ `ivotin~e. odete doma kaj Leonato. Benedik Da. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. zaradi ova {to go re~e. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem.) Klaudio Gospodaru. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. ja ima samo Hera. so vreme i vie }e se pripitomite. Ne. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. samo majtapete se. ve ostavam. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. . sega pomo{ od vas mi treba. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. (Izleguva Benedik.

mi se dopadna. (Izleguvaat. dali ja saka{. }e go raspetlam vo nea moeto srce. zaquben si. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno.) . a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. na tatko & s# }e mu ka`am. no imav pogruba zada~a toga{. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. Znam deka ve~erva }e ima gozba. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. jasno e. Samo soodvetnoto slu`i.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. Klaudio? Klaudio Gospodaru. so melem od zborovi probav da ja le~am. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam.

]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. da & go ka`e. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. pa ako ovaa prifatela. Obvivkata im e dobra. sega za sega }e smetame deka rabotava e son. Bister e i razumen.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. ve molam. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. . na igrankata. Leonato Ne. Odete vie i ka`ete & s#. duri ne se poka`e kako jave .) Rodnini moi.) . }e mi treba va{ata ve{tina. ubavo izgleda od nadvor. dojdete so mene. (Izleguvaat. (Vleguvaat Leonato i Antonio. Vnu~ko moj dobar. ne.O. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot.no. drugo sakam da vi ka`am. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. bidete na visina. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. Ama brate. prijatelu. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. vo sekoj slu~aj.

a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. za{to samo nego i go upotrebuvam. vo znakot na Saturn. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. Da imam dovolno sloboda. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. da jadam koga sum gladen. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. Bora~io? (Vleguva Bora~io. }e si go teram }efot bezmilosno. }e kasam. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. Don Huan Se ~udam {to ti. a ne da se smejam na se~ii {egi. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. vo ova. va{iot brat. kako {to veli{. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. No koj doa|a? [to ima novo. Konrad Taka e. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. roden. princot. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. kralski go gostat kaj Leonato.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. Ako me pu{tat od sinxir. Don Huan A ako go poslu{am. da spijam koga sum pospan. Konrad Poslu{ajte go razumot. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. da se smejam koga sum vesel.

nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. ne? Konrad Dodeka sme `ivi. gospodaru. Tokmu toj. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. `iti s#. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. gospodaru. naidoa.320 Bora~io Desnata raka na brat vi. toga{ sekako }e si ~estitam. mu na{tetam. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. da mu ja dade na grofot Klaudio. princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. frlil oko? Bora~io Na Hera. Don Huan Vidi go ti. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . (Izleguvaat. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. na nekoj na~in. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. . Ako. raka pod raka.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja.

[to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. (Vleguvaat Leonato. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. . Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. Beatri~e i drugi.ako uspee da ja pridobie. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Hera. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. Antonio. Navistina e prezajadliva. vnuko. i so dovolno pari v }ese. nema nikakvi. Hera Mnogu ta`na du{a. se razbira. . cel ~as potoa mi idi ufunet. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. Kravata {to bode {uti rogovi ima. no kravata {to premnogu bode.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. striko. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik.

Za{to. vo s# }e go slu{ate tatko vi. vnuko. ova ne e mesto za devojki. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. tatko. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. polno starovremski spokoj i patina. brate. jas ne sum za nego. Ba{ taka. ko nekoj star rogonosec. Bora~io. Ursula i drugi pod maski. Beatri~e Imam oko sokolovo. da se ma`am za najbliskiot rodnina. dodvoruvaweto. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . (Vleguvaat Don Pedro. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. vnuko. so rogovi na glava i }e mi re~e. Odi v raj. Klaudio. Beatri~e. ako princot za ona vi govori. za mene e grev. . zatoa. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. Hera. Leonato Vnuko. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. striko. Sinovite na Adama se moi bra}a. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. Beatri~e striko. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. Baltazar. ka`ete mu deka za s# treba takt. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. odi v raj. samo do negovite porti. preostro gledate na rabotite. Tatko. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. gledam crkva na kilometri. Leonato ]erko. (na Hera) se nadevam. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. Antonio A vie. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. pravo kaj sveti Petar vo rajot. vinata }e padne na muzikata. kako {to mi zapoveda srceto. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. ako princot premnogu navali. a onoj {to e pomalku od ma`. zapamtete {to vi rekov. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. Benedik. ne sakam nieden. polno e zanes i hirovi. Kako {to }e zapovedate. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. Don Huan. znaete kako da mu odgovorite. Leonato Se nadevam. bratu~etko. Margaret.) Don Pedro Gospo|ice.No i pokraj seto ova. slu{nete me. i navistina. da napravime mesto.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene.

Margaret A jas ne. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Margaret Hera Gospode. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. ako zboruvate za qubov.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . ne sum. (Odat na strana. Eve ja negovata suva raka. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. Govorete potivko. pope! Baltazar . oti imam mnogu lo{i osobini. Ursula Dobro ve poznavam.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. vo ku}ata e Jupiter.Odgovori. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam. popot si go dobi. samo go imitiram. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. vie ste gospodin Antonio. za va{e dobro. vie ste toj. vie ste toj. Antonio Pravo da vi ka`am. samo negova i ni~ija druga.

gi napu{tam na prviot sviok. Taka e. veruvajte mi. Ba{ bi sakala da me ~epne. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. Izleguvaat site osven Don Huan. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er. povelete. Benedik Ne go poznavam. za{to ako n# povedat vo lo{o. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. (Se slu{a muzika odvnetre. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro.) Treba da gi sledime prvencite. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Bora~io i Klaudio. Beatri~e Deka sum opaka! . no nema. Benedik Nemojte. vie ste toj. koja. vi se molam. Sigurna sum deka e tuka nekade. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete.324 Antonio So eden zbor. Beatri~e Samo napred.) . Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. ako ostane nezabele`ana. ne sum. Mnogu zdodeven {ut. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. (Igra. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. ili ako nikoj ne se nasmee.

Klaudio Isto i jas. bez posrednik. sekoe srce. Taka se prodavaat goveda. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. za qubovta. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. Sigurno e taka. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. taa ne mu dolikuva spored potekloto. za va{a rabota stanuva zbor.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. do prvata vrba. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov. toj sum.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. Benedik Ajde. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. ve molam ubedete go da se trgne od nea. brat mi mnogu ve ima pri srce. Go poznavam po na~inot na koj stoi. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. Bora~io A toa e Klaudio.princot prosi za sebe. grofe. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Don Huan Gospodine. toj e vquben vo Hera.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. toj sum. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice.. zatoa. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. Hero! (Se vra}a Benedik.

toga{. Benedik Pa sepak. . a i venecot. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. `imi krstot. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. vie mu go ukradovte gnezdoto. ~esno zboruvate. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? . kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. mu rekov. deka sum bil poglup i od vol.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. pa mi {iri muabeti. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. . Benedik O.deka sum bil {ut na knezot.326 Klaudio Ve molam. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. deteto vi go ukrade mesoto. (Izleguva. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. kako {to mi se gleda. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. ostavete me.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. i mislam vistinata mu ja ka`av. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. kam{ikot ne bi bil na odmet. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. gospodaru.) Don Pedro Gospodine. .bez da pomisli deka sproti nejze sum jas. (Povtorno vleguva Don Pedro. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. taa mi re~e. toga{ jas ve ostavam vas. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to.

~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. Don Pedro [to e so vas. vi tvrdam. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. doa|a. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. ne zboruvajte mi za nea. nitu vesel. da odnesam poraka do Pigmejcite.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . Benedik O Bo`e. gospodaru. da. Don Pedro More go legnavte. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. da.) Don Pedro Ete. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. a jas na toa mu pla}av lihva. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. navistina site kavgi. . u`asi i zbrki idat po nea. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. ete. gospodaru. Za{to. gospodaru.bocka. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . Vi se molam. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. gospodaru. Beatri~e Vsu{nost. nitu bolen. dodeka e ovde. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. go kutnavte na ple}i. mi go ima{e pozajmeno za malku. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. grofe. ova e jadewe od koe mi se gadi. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. pa zatoa.dve srca za negovoto edno. . gospodaru. Beatri~e Poarno vaka. gospo|ice. nitu aren. gospo|ice. Don Pedro Eve ja. gospodaru. Leonato i Hera.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan.

Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. gospodaru. vi se molam. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. gospo|ice. ako e taka. Klaudio Ba{ taka i pravi. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. Don Pedro Navistina. majka mi pi{te{e od bolka. ko {to ste vie moi. Rodnini. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. vi tvrdam deka. prostete mi. Beatri~e Ne. . .Gospo|ice. Nemate. a praznicite se mnogu retki! No. Mislam. za{to. spolaj mu. gospo|ice? Beatri~e Ne. Beatri~e Zboruvaj. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. imate veselo srce. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. sigurno e. deka ste blisku do vistinata iako. Beatri~e Taka e. Don Pedro Me sakate mene. Za{to Klaudio. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. gospodaru. Negovata milost brakov go sredi. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. gospodaru. rodeni ste vo vesel ~as. kutri~koto budali{te. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. gospodaru. vie ste ko praznik. bratu~etke. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. a veselosta najmnogu vi li~i. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. grofe. ili ako ne mo`e{. jas }e vi najdam ma`. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. na vas e redot. rodnino. gospo|ice.

Kupidon }e treba da ni nosi voda. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. Ako go storime ova. neli. vi stojam na usluga. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. gospodaru. . Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite.a jas. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Don Pedro . {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. gospodaru. (Izleguva Beatri~e. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. no vi tvrdam. dobro. Leonato Ne pred ponedelnik. Imam namera. Leonato Ne daj bo`e. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. gospodaru. Don Pedro Dobro. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. iako znae da sonuva ne{to neprijatno.So va{a dozvola. vo me|uvreme. no duri i toga{. Ni slu~ajno. gospodaru. zete. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. Klaudio. striko. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. da ostvaram Herkulovski podvig. se budi i umira od smea. site dodvoruva~i gi zema na ududu. Don Pedro A i vie. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. so pomo{ na vas dvajca.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. Leonato Gospodaru. }e se zacapa vo Beatri~e. gospodaru. . gospodaru! Edna nedela da se vo brak. mi ka`uvala }erka mi. nema da se {laeme tuku-taka. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. sedum dena. Klaudio Leonato I jas. Ba{ bi sakal da gi spojam. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio.

Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. Bora~io To~no.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato.) Don Huan Taka e navistina. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. Don Huan Ka`i mi na kratko. Don Huan Sekoja pre~ka. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. i s# {to vo toj pravec deluva. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. gospodaru. mene mi slu`i. prepreka.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. gospodaru. sluginkata na Hera. kolku sum & mil na Margaret. gospodaru. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. sekoja sopka za mene }e bide lekovita. Don Huan Se se}avam. bolen sum od zer na nego. . (Izleguvaat. pa }e vi ka`am {to sum zamislil.

Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. vo me|uvreme. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. Pojdete kaj princot. Bidete postojan vo optu`bite. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. Bora~io Toga{ odete. Klaudio }e go stavat na maka.) . (Izleguvaat. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. a mojata prefriganost nema da me zasrami. jas }e sredam Hera da bide otsutna. im go ka`uvate ova. poka`ete deka od ~ist obyir. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . brat vi.

mene pak mi e arno. (Vleguva Baltazar so lauta. Treta e doblesna.) Benedik Mom~e. ubava.Kolku ve~erta e tivka. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. Mo`e li do tolku da se izopa~am. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno. doblesna. Slugata Gospodine. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. normalno inaku nema ni da ja poglednam. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. A takov ~ovek e Klaudio. toa e sigurno. Slugata Ama ve}e sum ovde.) Don Pedro Ajde. gospodine. . gospodaru. Druga e pametna. inaku ne doa|a predvid. Leonato i Klaudio. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. ko ~esen ma` i vojnik. interesna vo muabetot. mene mi e arno. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. mene pak mi e arno.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. pametna. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. ama velam. ama sakam da si tamu pa pak tuka. . se razbira. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. Edna `ena e ubava. (Izleguva slugata. pla~koto. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. Bogata mora da bide. sekako inaku {to }e mi e.) Don Pedro Ajde Baltazar. blaga. blagorodna. a sega. pesnata povtori ja. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. gospodaru. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. Benedik Znam. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. donesi mi ja vo gradinava.) (Vleguvaat Don Pedro. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. no mislam deka nema {ansi. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam.

kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti.. gospodaru. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile.) Benedik Ete. Te molam. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. sekako (Na Klaudio. krenete glavi gore. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. no sepak ja molat. se kolnat deka ja qubat. notirawe! (Muzika. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. Benedik (Od strana.. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. notiraj noti. govori na noti. `imi s#. Ne pla~ete dami.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. Ne pla~ete zatoa. Don Pedro Dobra pesna. gospodaru. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. ne ostavaj dolgo da te molam. ne barajte glas tolku lo{. . niedna moja nota za notirawe ne e vredna. Baltazar [tom za molba govorite. Baltazar Baltazar Najdobrite. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. Po~nuvaj. Don Pedro Toj navistina govori po noti. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. pej. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. dvapati muzikata da ja grdi. la`govci se ma`ite. gospodaru dobar.

da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. gospodaru. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. zbogum. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. . Leonato Nitu pak jas.idete. Zagriza. Leonato Kakvi znaci. zagriza. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta.) ]e pomislev deka e mestenka. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. se ~ini go ima zamrazeno za navek.) Dojdete. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. Klaudio Vi ka`a.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. nikoga{ la`nata strast. navistina vi ka`a. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. ako e la`na. Don Pedro Stori taka. Don Pedro Kako. ama deka go saka od dnoto na du{ata. Klaudio Mo`ebi samo glumi. kako. ne bila tolku sli~na na vistinskata. gospodaru. dajte mu u{te. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. idete. na golema maka e. taka. (Izleguva Baltazar so lautata. ne znam {to da mislam. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. ve molam? Me za~uduvate. Leonato Da glumi? Gospode. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. tuka nema ni najmal somne`. Benedik (Na strana. ovaa riba }e zagrize. . Leonato.

spored sebe. mo`e duri da krene raka na sebe. Sudam za nego. da. pla~ela. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. kosi kubela. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. Vaka stojat rabotite. rekla taa. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . pa sednala da go pro~ita. vo devet slu~ai od deset. Ja `alam. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. taka }erka vi veli: Zarem jas. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. }erka mi s# mi ka`uva. bi go ismeala iako go sakam. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. krvta pobeduva. ofkala. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. Leonato O gospodaru. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. molela. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. kolnela. Taa e prekrasna. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. Leonato O! . veli }erka mi. Ve molam. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. Klaudio Potoa padnala na kolena. navistina.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. rekla taa. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi.Koga go ispi{ala. lipala. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. .

od vreme na vreme.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. gospodaru. Don Pedro Ni slu~ajno. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. e prezriv po priroda. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. Klaudio A {to e pravo i pameten e. mora da go ~uva mirot. vsu{nost. Loenato Ne. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. Pa. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. da ima ne{to. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. Gospodaru. Don Pedro Kako Hektor. Don Pedro Nadvore{no. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. . ne e vozmo`no. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. Don Pedro Leonato Navistina. Don Pedro Dobro pravi. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. ako go uriva mirot. za{to ~ovekot. toj izgleda dopadlivo. Leonato Ako ima strav od Boga. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. Navistina mi e `al za vnuka vi. za{to ako mu ka`e deka go saka. kako {to znaeme site. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. znae da bide iskri~av. sekako.

Razgovaraa seriozno. ni ova ne mo`am da go odre~am.No eve ja ide Beatri~e.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. vi blagodaram za naporot. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. ako ne ja zasakam. gospodine. toga{ sum beter od Evrein. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa. (Izleguva.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek.) . ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea.ova e isto kako da re~e{e. (Vleguva Beatri~e. . No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv. @imi videlcevo densko. . osven {to se zacapala vo mene. . Zarem majtaplaci. zatoa zbogum. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. (Izleguva. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. Benedik izleguva od zad rasjeto. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. Izgleda ja `alat gospo|icata. Klaudio i Leonato. da mi be{e naporno nema{e da dojdam.Ako ne se smiluvam nad nea. . samiot mo`am da potvrdam: i doblesna .ova e epten dvosmisleno. i umna. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka.taka e. zemjata mora da se naseluva. toga{ sum gad. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne. vistina e.Raka na srce. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost .. . Benedik Ubava Beatri~e.Ja doznale vistinata od Hera. Odam da nabavam nejzina slika.Ne mislev nikoga{ da se `enam. taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. . sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna.

.) Ne. Ursula. navistina.tamu neka se skrie. zrel od sonceto. (Odnazad vleguva Beatri~e.^in TRETI Scena 1 . ka`i & deka si n# ~ula.(Prio|aat do senicata. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. seta sega skriena zad rasjeto gusto. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami.) Hera Slu{aj. i ranuva samo po ~ueno. (Izleguva. A go spomnam.) Hera Odi Margaret. Po~ni sega. Beatri~e. Ursula. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. skukulena. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne.) Oti gledaj.Vo gradinata na Leonato. do odajata trkni. Hera Toga{ da & se dobli`ime. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. taa e polna prezir. . tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. Zada~a vakva ima{. (Vleguvaat Hera. Margaret Bez gajle. ko pile kalu|er~e. kaj{to xbunot orlovi nokti. Margaret i Ursula. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. }e ja namamam vedna{ da dojde. Ba{ od ova.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. za da ~ue {to imame na um. sonceto go brani. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena.

{to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. zatoa. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. Da. velat. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. se razbira. ahat e delnat mnogu grdo. Hera Ne vodi ami kako. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. Hera Vo Italija. Zatoa Benedik. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. perka vrtena od sekoj veter. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. Talpa. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. sukalo goltnal. ako e li~en na lice. o. videte {to }e re~e. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. neka gasne. Ursula Navistina ste vo pravo. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Hera Vo pravo ste. ako e visok. Hera Ne. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. ako e nizok. do smrt }e mi bie {egi. . madam. klada nepodvi`na. mol~eliv. vo vozdi{ki neka sogoruva. ko zapretan ogan. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. ako e zborliv. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. nebare nekoj do smrt te skokotkal. ne lutete mi se. da. ako e kale{. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. Ursula Sepak ka`ete & . sigurna sum. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. Ursula Ve molam. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. nikoj ne mu e ramen osven. mojot sakan Klaudio.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. ne pravete & nepravda takva. . potcenuvaj}i s# {to }e vidat. veli poarno da & e sestra. blagoroden. Ursula O.

Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. Benedik Gospoda. ako e seriozen . toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. eden pa|a v zamka. odnos. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik.) Gotova e. Benedik. (Vleguvaat Don Pedro. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. navistina. Klaudio. na jazik go ka`uva. Ursula (Na strana. me korat za prezir? Preziru. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. nekako mi e poseriozen. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. gospo|ice. za{to od glava do petici siot e veselost. nasekade e mnogu poznat. zbogum! I ti gordost mominska. ako mi dozvolite.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. Benedik i Leonato.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. Da vlezeme ajde. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. Leonato I jas go velam istoto. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. sakawe dvojno od mene }e ima{. madam! Hera Ako e taka. Don Pedro Ni slu~ajno. Hera Da. a jazikot mu e mandalo. gospodaru. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. Oti ona {to mu e na srce. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. (Izleguva. Koga. ne sum ve}e istiot. a potoa odam za Aragon. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo.) Beatri~e (Izleguva napred.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. vi tvrdam. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. }e se fati.

a ponekoga{ vo dvajca odedna{. . Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. Benedik Me boli zab. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. navistina. kako {to vi se ~ini. deneska vo Holan|anec. na primer. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. ama berberot e viden kaj nego. a [panec od pojas nagore. Leonato Don Pedro Navistina. bez gradnik. Don Pedro Ne. Jas sepak velam deka e zaquben. na primer. go ~etka. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. toga{ ne e lud vo zanesot. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. {e{irot. izgleda pomlad za edna brada. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. Te{ko toj {to ja ima. na primer Germanec od polovina nadolu. a. se zanesuva. utre vo Francuzin. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. celiot vo dipli. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. [to e. sekoe sabajle. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova.

pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. nekoja {to ne go ni znae. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . [to se odnesuva do brat mi. Klaudio Se soglasuvam. deka }e mu govori za Beatri~e. dojdete so mene. (Vleguva Don Huan.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. . Benedik Ako ste slobodni. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego.toj e zaquben. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Bog neka ve ~uva. (Izleguvaat Benedik i Leonato. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. Gospodine. se oblo`uvam. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. bi sakal da porazgovarame. neka ova se poka`e podocna. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. ve molam ka`ete ja. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. ve molam. pove}e nema da se grizat.) Don Huan Gospodaru i brate. brate. Klaudio A jas duri i znam koja go saka.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. no vi velam. Klaudio More ne samo {to go znae. xabe se ma~el i . Vo me|uvreme.

a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. ba{ Hera. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. . bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. Don Pedro Don Huan Da. Hera na Leonato. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. Ako dojdete so mene. va{ata Hera. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata.gospo|icata e neverna. da. Don Pedro Zo{to.) . pa neka se vidi za {to se raboti. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. toga{ `enete se utre. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. ne priznavajte {to znaete. ako i toga{ s# u{te ja sakate. strpete se samo do polno}. i da ne dol`am. dovolno }e vi poka`am. se~ijata Hera. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. za{to predolgo za toa se govori. postapete kako {to sakate. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. (Izleguvaat. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite.

ka`ete im ja zada~ata. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. ova saka{e da Taka be brat. Dren Kako prvo. ne. Dren [to gi imate vie. . Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime. Zada~ata vi e vakva. kom{ija Dren. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite.344 Scena 3 Na ulica. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. treba da gi sfa}ate site skitnici. gospodine ili \or|i \erizot. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. Talpa Dobro. gospodine narednik. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj.toa doa|a od prirodata. Dren Dojdi vamu. Vtoriot stra`ar Da. gospodine. ne? Zna~i.. toa bi bila preblaga kazna za niv. samo. Dren . Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Dren Ne. zatoa nosete go fenerot.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. Dren Taka e.. za pi{uvaweto i ~itaweto. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. zna~i ne e podanik na princot. kom{ija \eriz. . znaev. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{.Ponatamu. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. oti se odredeni da go ~uvaat princot. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. za dobriot izgled. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat.

Vie. toa ne mo`e. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. vsu{nost. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. gospodine. Dren Ova se va{ite zada~i. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. vi velam. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. Talpa E.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. Talpa E ne. Dren Po kilo krv. sekoj {to barem malku gi znae propisite. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. ostavete gi toga{ neka se otreznat. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Dren Ako naidete na kradec. ne bez volja na princot. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. tolku podobro za va{iot dobar glas. mo`ete. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. }e vi re~e deka mo`e. Taka mo`e. stra`arot ne smee nikogo da navredi. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. Talpa Taka e navistina. ortak. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. Vtoriot stra`ar Dobro. `imi bogorojca. oti. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. ova e ve}e drugo dvajse. raka na srce. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. ne}at. Vtoriot stra`ar Ako ne}at.

ako ne{to golemo se slu~i. . (Izleguvaat Dren i Talpa. Bora~io Mislam na modata. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. ko vistinska pijanica. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. Bora~io Eve ti ka`uvam. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. ve molam. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. Bora~io Da be. se raboti za ali{ta. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe.Ajde kom{ija. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. dremete na {trek. ve molam. a jas. s# podrobno }e ti turam.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. Dren U{te ne{to.) Bora~io Ej. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. viknete me. ~uvme {to ni e zada~a. ~esni kom{ii. Stra`arot Ete. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. lu|e! Sepak ostanete skrieni. dobra no}. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. tuka ti sum do laktot.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. Konrad Ba{ ~udno. Zbogum. Konrad Da. gospoda. ne mrdajte! Bora~io Konrad. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. gledate! Zna~i. utre tamu }e navalat svatovi. ]e ti vratam za ova. a sega ka`uvaj {to ima{! .

postaveni. no |avolot. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. poleka! . Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. sigurno e vetrokazot na ku}ata. velam. duri imeto mu go pomnam. krade. pa delumno zaradi negovite zakletvi. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. frfulot mu visi. sedum godini ima. Konrad Aman bre lu|e. . kako da e Hera. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. ni malku. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala.ama ~ekaj. delumno zaradi temnata no}. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. Klaudio i mojot gospodar. na koi najprvo gi v~opi. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. koja mo{ne gi izmami. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. go znam. ti ka`uvam zgora-preku. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. znae{e deka e Margaret. . Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. Bora~io Zarem ne gleda{. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. gospodarot moj. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. Klaudio zamina gneven. princot i Klaudio.prvin treba da ti ka`am kako princot. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. a mi se {etka ko gospodin.

) Dobro. ovoj }e go nosam i to~ka. ti tvrdam. Margaret Ne e tolku dobar. te molam. navistina.) Margaret Navistina. Ursula Draga Ursula. Hera Ne. (Izleguvaat. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. Hera Taa e budala. Vi stoime na raspolagawe.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. Odime. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. draga Meg. (Vleguvaat Hera. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. (Izleguva Ursula. gospo|o. samo kosata da be{e malku pozatvorena. a budala si i ti. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{.) More }e ni go donesete Gnasniot. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. nema tuka trte-mrte. }e go nosam ovoj. Margaret i Ursula. Ursula . a fustanot vi e po najnova moda.

naxixan so biseri. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. taa mo`e i so zafaten glas. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. originalnosta.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. lesna qubov i nozete vo vis! . ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. rakavi odnadvor. te`inata na va{iot ma`. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. Hera Velat nema takov na svetot. vie pejte ja a jas }e igram. Hera Dobro utro. . {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. Hera Opaa. bratu~etke. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. Beatri~e Re~isi e pet.) Da. da.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. of! Margaret Ofkate za me~ok. ama sum bolna. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . Lele. no {to se odnesuva do finosta. bratu~etke. mila Hera. Materijalot svetlikav. Margaret Vi velam.eve ja doa|a. Of. Beatri~e Dobro utro. so oprostenie. nikogo nema da navredam. vreme e da ste podgotveni. (Vleguva Betari~e. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. va{iot e desetpati povreden. mislam. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. da re~am. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata.

mi se ~ini. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte. mislev na obi~en bodlikav trn. kaj bivalo vaka da se nastine. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. ni{to ne ~uvstvuvam. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. `imi bogorojca. (Se vra}a Ursula. vi velam. princot. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. i pokraj tvrdosta na svoeto srce.) Ursula Gospo|o. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. Ne. pra{uvam? Margaret Jas ni{to. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva.) . draga Meg. bratu~etke. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. treba da ja nosite na kapa. no sega. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. . Margaret Em devojka em zatnata. dobra Ursulo. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. samo taka }e vi pomine bolkata. sepak. (Izleguvaat.Vi velam. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. Beatri~e O. . ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. grofot. bolna. Hera Pomognete mi da se oble~am. bolna sum. mila bratu~etke. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. nema tuka nikakva pouka. deka ste zaqubeni. povle~ete se. gospodinot Benedik. no sepak. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata.

Dren Da. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. gospodine. sepak. zboruva malku pod pat nad pat: star e. Bog e dobar ~ovek. gospodine. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. i umot ne mu e tolku zatapen. umot } e si pojde!’.Druga soba vo ku}ata na Leonato.) Leonato [to sakate od mene. Bo`e gospode. Talpa Isto i jas. Dren Da. gospodine. vi velam. pove}e nema vo cela Mesina. ne{to se raboti. fati dvajca prefrigani huligani kakvi.Od vlakno ortoma Scena 5 . . so Dren i Talpa.Dobro rekovte. so bo`ja pomo{. eve za {to se raboti. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici. kako {to jas. gospodine. ~esen kom{ija? Dren Pa. koga dvajca javaat na ist kow. gospodine. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. {to s# nema na svetov! . spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. ve molam. kom{ija Talpa. kom- Dobar star ~ovek. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. i iako sum samo siromav ~ovek. (Vleguvaat Leonato. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. navistina. Talpa Vsu{nost gospodine. saka da si muabeti. milo mi e {to toa go slu{am. i sami gledate kolku sum zafaten. {to velat: ‘A starosta dojde. Dren Znam.videte. vie me deran`irate. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. da bev deran`iran ko kral. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. bi sakal da mu bide no. na{ata stra`a no}eska. Dren Sporedbite bazdat. Leonato I {to e toa. gospodine. skrati go lafot. edniot mora . prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. {to se odnesuva do mene. no. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. Talpa Taka e.

samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. Talpa I toa umno. gospodine. navistina. gospodine.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Dren Bo`ja rabota. gospodine. Dren U{te ne{to. Leonato Navistina. Leonato Napijte se vince pred da odite. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. odete po Franc ]umurot. zbogum. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot.^esna du{a. Leonato Sega moram da ve ostavam. Dren Umot nema da go {tedime. . i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. gospodine! Na{ata stra`a. ti tvrdam. toj mnogu zaostanuva zad vas. ortak. navistina sfatila dve problemati~ni personi. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. prijatele.) . Morame da gi ispra{ame lu|eto. Na site lu|e ne im delile isto. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot. (Izleguvaat.) Dren Odete sega. .taka si e toa. gotov sum.) Glasnikot Gospodaru. kom{ija. Leonato Eve idam. (Vleguva Glasnik.

ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne.Tatko. A vie. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa.^in ^ETVRTI Scena 1 . Beatri~e i drugi. na primer: Ha. gospo|ice. samo ednostavnata forma na ven~avkata. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. Don Huan. ve povikuvam. bidete kratki. Leonato Da ja ven~a. dozvolete mi. zaradi spasot na va{ite du{i. (Vleguvaat Don Pedro. . {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da.Vnatre vo crkvata. ko Bog {to mi ja dade mene. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti. Hera. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. sinko. Trgnete se o~e. va{ata }erka? Leonato Slobodno.he! Hi. Loenato. . dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. gi ima i za smeewe. Hera? Hera Ne. Sve{tenik. da ja ka`ete sega. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. gospodaru. Klaudio.ha! He. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. Benedik. Sve{tenikot Vie. Klaudio O. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O.) Leonato Ajde o~e Fransis. gospodaru.

Leonato nikoga{. ko brat na sestra. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. so nieden zbor ne sum ja lostel. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. bi rekle.Eve.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. ja setila taa strasta na postelata bludna. Leonato. Leonato. [to da re~am? Obes~esten sum. tuku.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. Hera Vistina? . zemete si ja vedna{ nazad. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat.O bo`e! . Klaudio Na blagodarnost me u~ite. ako vie. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. lostej}i ja nejze. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. gospodine. a ~uenoto e vistina. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. i devstvenosta & ja sovladavte. dobro ~uvte. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. princu. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. ako taa. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. Leonato Ama. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. site {to ja gledate. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. vi velam.

da se ka`at. rabotite izneseni na videlo. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. no {to so toa. navistina. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. najubava! Zbogum. naterajte ja da mi odgovori pravo. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. . odgovori mu ako si mi }erka. `imi ~esta. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. gre{nice ~ista. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. Hera grofe. jas. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. ja vidovme. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. Leonato Ti nareduvam. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. brat mi i ovoj stradalni~ki grof.Leonato. ubava damo. da ne govorite za niv. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. duhot & go zatemnija. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. Klaudio O bo`e. Zatoa. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. .) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera.

samiot. moeto {to go sakav. ne otvoraj o~i.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva.ba{ taa da padne vo jama od blato. so milozliva raka. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. gospodine.O. nekoj na du{a ja zel! Smirete se. Don Huan i Klaudio. Hera! Hera! . Benedik Leonato Gospo|ice. `ivotot bi ti go odzel. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. ne spiev. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega.Striko! . zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. gospo|o. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. So nego nemam vrska. . ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. Beatri~e Sve{tenikot O. Hera? Zo{to. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. Beatri~e Kako si. ve molam: duri i samiot. . premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. moeto so koe se gordeev. obvinuvaj}i ja. prokolnuvaj}i se sebesi za navek. sigurna sum. Leonato Eve potvrda. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. trpenie.pomagajte striko. mislam. Hero. {to go falev. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. veruvajte. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. eve potvrda! O. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. zo{to ba{ taa .356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro.

ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. Nare~ete me {utrak. neka nieden grev ne mi se prosti! . zvaweto. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. razgneven na ovoj na~in. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. ne veruvajte mi na vozrasta. ne mo`e da bide. svetosta moja. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. ~ij duh postojano sonuva podlost. tatko. za da ne vidat.O. so~uvstvuva i pravda .Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. na dostoinstvoto. vo migot koga oklevetena bila. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. kolku sum silen na snaga i bistar na um. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. toa e ve}e ne{to. tuku po makive baram porod mnogu golem. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. a ova }e go `ali. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. jas ne znam nikoj. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. Leonato O~e. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. Sve{tenikot Strpete se malku. Leonato Ne znam za toa. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. na iskustvoto. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. ne veruvajte na mojot ugled. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. Deka umrela. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. taa ne poreknuva. otfrlete me. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. mora na ova da ostaneme. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. mrazete me. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan.

da. zli jazici. ~udnite rani gi le~i. poslu{ajte go ovoj sovet. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. Hera i Leonato. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. Benedik Sekako. i u{te dolgo }e pla~am. umrete za da `iveete. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. no koga }e go zagubime i }e go nema. Ajde. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. treba samo da se izdr`i. svadbava mo`e e samo odlo`ena. vo nekoj samoten. gospo|ice. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. pla~am po svoja volja. Benedik Gospodine Leonato. navredi i misli. sokrijte ja. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. Benedik Ne posakuvam da e taka. Taka i so Klaudio }e bide. skrit. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. Leonato Davej}i se vo maki. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. i za najmalata slamka }e se fatam. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. toga{ vrednosta mu ja krevame. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. Ako bide vaka. (Izleguvaat Sve{tenikot. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. sepak.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. . i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. vo ~esta vi se kolnam. Sve{tenikot Odime.toga{ }e ja `ali. .

bog neka mi prosti. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. vo vas nema qubov. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Benedik . pu{tete me da odam. Benedik [to da ti prosti. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. mila Beatri~e. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Beatri~e Benedik ^ekaj malku. ni{to ne priznavam. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego.samo mi e `al za bratu~etka mi. mo`e da go goltnete. toga{. ve molam. Beatri~e E. Benedik Ajde. naredi mi ne{to da storam za tebe. Beatri~e. a sepak ne la`am. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. ti me saka{. . Benedik @imi me~ov.ne. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. ni{to ne poreknuvam . Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. no ne veruvajte mi. Beatri~e.

Beatri~e. vedna{ e hrabar kako Herkul. kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. Benedik Prvin da staneme prijateli. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe. Benedik Toa mi e dovolno.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! . Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. so nevidena svirepost.O bo`e. Odete.Ama najde izgovor! Benedik Ama. (Izleguvaat.zlo & e naneseno. Beatri~e Princovi i grofovi! Da.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba.. naklevetena e. Klaudio skapo }e mi plati. te sakam. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. konte i pol.konte. zna~i. @imi rakava. i toa qubezni.O.) . koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. . Jas moram da velam deka e mrtva. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. ute{ete ja bratu~etka vi. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. da. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. Beatri~e. gurabija od grof~e.so javni kleveti. @imi rakava. uni{tena. Beatri~e Milata Hera! . Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. . Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. mila Beatri~e. grof~eto . svedo~ewe na princ. zbogum. navredi i posramoti mojata rodnina? . ^ekaj.. a tamu .360 Beatri~e Navistina sakam da si odam. la`ni obvinenija. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam.

mom~e? 361 Konrad Gospodine. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. Neka zastanat pred gospodinot narednik.Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor.se nadevaat deka mu slu`at na boga. gospodine. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. Dali zapi{avte deka ne se? .i zapi{ete go prvin bog. Bora~io. Dren Taka e. [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. Konrad i Bora~io.Gospoda. . . Dren Neverojatno prefrigan fraer. Talpa Konrad Taka e. deka ne sme. velam. . prijatele? Bora~io Vi velam. zastanete na strana. Talpa. . gospodine i se vikam Konrad.gospodin gospodin Konrad. vi velam. na{e e da go ispitame prestapot. Dren Zapi{ete .Dojdi vamu. i Pisar vo sve~eni ali{ta. neka zastanat pred mene.A va{eto.@imi boga. Dren Dren Ve molam zapi{ete . . za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . da vi {epnam ne{to na uvo. se nadevame. gledam se dogovorile. Bora~io Dobro.Gospoda. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme.Bora~io. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi.Kako se vikate. Stra`ari. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi. mom~e. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. (Vleguvaat Dren. ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. gospodine. .) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. Dren Zapi{ete .

Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. ne mi se dopa|a{. gospodine. e podlec. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. gadu koga ti velam. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. re~e deka Don Huan. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. Dren Sus. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. Pisarot . okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. Dren Navistina. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi.362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. Bora~io Gospodine naredni~e. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. .Gospodine narednik. . . Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e.Gospoda stra`ari. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. toa bi bil praviot na~in. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. bratot na princot. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. (Izleguva.) Ni{to drugo. . na takvoto negovo obvinenie. ne gi ispra{uvate kako {to treba. zapameti. mora da e toa.princot Huan e podlec. da `imi sveti Ilija. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto.Neka vlezat stra`arite. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il.Opa. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete . Toa e s#.

zapomnete deka sum magare. vrzete gi. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. Ajde. gadu. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? . ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci. vie ste magare. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat.) . poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. Vodete go! O. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. .O. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva. ne sum jas glup. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto.]e vidi{ ti.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. .Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare.

ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. Ama takov nema. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. i so pogovorki jadot go krpi. dosta. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. oti lu|eto. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. toa sekako }e go storam. Leonato Ve molam. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. ne. na sekoja bolka da odgovara so bolka. Leonato Ve molam. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. Leonato Sega govori{ umno. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. A ova neka go znae Klaudio. ne. oblik ili forma.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. . {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. brate. bolot so zdiv go terala. mudrosta nivna vo strast se pretvora. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. ~emerot so sve}i go opiva. no. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. }e ve snema. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. . bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. del~e. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. I jas sum od krv i meso.) Antonio Ako prodol`ite vaka. nema da slu{am. dosta so soveti. so zborovi jadot. (Vleguvaat Leonato i Antonio. ako ja vkusat. zatoa.

Klaudio Trgnete se. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. . gospoda.Zo{to naedna{ brzate? . tvojata. za. dobar den. so vas nema da bijam megdan. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. ~oveku. koj drug ako ne ti? Nemoj. podlecu. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. Zamol~i. Klaudio Dobar den na objacata. Don Pedro Brzame. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. Velam. v lice ti velam. cutot na mladosta i bludnata sila. ti mi go nakleveti nevinoto dete. starecu. zbogum.Toga{. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. velam.) Don Pedro Dobar den. Leonato. Klaudio. pod zakrila na starosta.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. Klaudio.toga{. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. dobro. Znaj. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. Leonato ^ujte me. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Leonato Brzate. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. ~oveku dobar. drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. gospodaru. gospodaru? . gospodaru. Don Pedro Gre{ite mnogu. Loenato Gospodaru. od podlosta tvoja smislen. bez kle{tewe i {egi. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi.

Antonio . prvin mene. - Gospodaru. Don Pedro Nemame namera. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. ako me ubie{ mene. od podleci naklevetena smrtno. (Vleguva Benedik. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. po mene. gospodine mom~e. kolku im ~ini alot. pili{tarci. bezobrazni pr~lovci. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav.) Odbivam da ve slu{am. ajde. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. no. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. }e ubie{ barem ma`. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. {to la`at. ne me{ajte se. (Izleguvaat Leonato i Antonio. falbaxii. brate Antonio. Leonato Odbivate? Ajde brate. se kolnam! Leonato Brate. jas so ova }e se spravam. Voobrazeni.) Klaudio No. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. s# e toa glupost. znam kolku te`at. gnidi! Leonato Brate Antonio. gospodo.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. gospodine.Ajde. v du{a gi znam.neka mene mi izleze na dvoboj. gospodaru. klevetat i pcujat. A taa e mrtva. majmuni. drski. podleci. mamat. mom~e. no da po~ekame. potcenuvaat. trpenieto va{e da go stavame na proba. gospodaru. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. . Od srce `alam za smrtta na }erka vi. {to e novo? Benedik Dobar den. . po mene. Antonio Nema ama. da odime. mom~e. Antonio Don Pedro Mol~ete. prvin neka ubie eden. Antonio Don Pedro Smirete se.Sakam da me ~ujat. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. Gledaj.

Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. Izvestete me {to ste re{ile. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. Don Pedro Ej. toga{ to~no znae kako da se odluti. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. ovoj mu se skr{i na dve. . daj si kura`. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. Vie ste podlec. so {to sakate i koga sakate.Ne se {eguvam. gospodine. mislam deka navistina e lut. . Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. druga e temata. . Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a.]e vi doka`am kako sakate. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. Klaudio I nie nasekade te baravme. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. . za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata. .Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli.Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. . Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. Dojdov da ve pobaram i obajcata.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Klaudio Leonato i brat mu. Ve molam.

duhot mu e golem. zaklu~i so vozdi{ka. kopileto. re~e taa. . golem ama nesolen. pobegna od Mesina. rekov jas. (Izleguva Benedik. re~e taa. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. Ne. rekov jas. gospodinot e umen. i ako ne gi ise~am kako {to treba. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. duhot dobro vi kaska.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. {to nikogo ne povreduva. Zbogum. Ne. lesen vi e. na krajot. toj vladee so jazici. Poseriozno zdravje. dobar duh. re~e taa. Veruvam. a do toga{ mir neka ima vo nego. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. Sekako. a vie. s#. ama mal. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. re~e taa. rekov jas. Ne. Don Pedro Don Pedro Da. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. . so dva jazika. ba{ taka stori. Vladee toj so dvoen jazik. strasno bi go sakala. no sepak. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. blagodaren sum mu. mom~e. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. Samo. rekov. rekov deka ima{ fin duh. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes.) Don Pedro Seriozno misli. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. nikogo ne povreduvaat. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. umen i rumen gospodin. so nego doprva }e se sretneme. koi. vie znaete {to mislam.Gospodaru. taka e. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. Don Pedro O. ne. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. va{iot brat. spolaj mu na gorniot. to~no. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. re~e taa. da. sepak. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna.

me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. Kako prvo. kako treto. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. gospodaru. treba ve~no da se vnimava na vas. Ve izla`av duri i vas li~no. tie se la`govci i podleci.) Dren Ajde. klevetnici se. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. kako vtoro. Don Pedro Ama. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. optu`ija la`no edna dama. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. `imi boga. te pra{uvam {to napravile. da. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. ra{irija la`na vest. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. i. dozvolete pred vas da zavr{i s#. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. kako {esto i posledno. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. zgora na toa. no}e. Don Pedro Gospoda ~inovnici. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. Don Pedro Komu zgre{ivte. Talpa. kako treto. . me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. edna misla dobro promeneta. govorea nevistini. kako {esto i posledno za {to se obvineti. da. vie. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. gospoda. va{iot brat. te pra{uvam {to zgre{ile. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. zastanete. ~ekajte malku. ili na kratko. gospodine. Stra`ata so Bora~io i Konrad. koi.

vodete gi tu`itelive.koi se vme{ani vo toa. sepak grevot vo zabluda go storiv. Klaudio Da. deka sum magare. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . Dren Ajde. a i pisarot. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. samo jas. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. i debelo me plati za izvedbata. brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. za smrtta na }erka mi. i lu|e. podlecu. no mora da zboruvam. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. i na pepelta pejte & . jas sum. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. . }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. navistina majstorski go izvr{ivte. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. Vi blagodaram. za da se zadovoli dobriov starec. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. bidete mi vnuk. no sepak. isto i jas. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. Leonato Ne. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. sam sebesi se la`e{. Odmazdata izberete ja sami. Don Pedro Vo boga vi se kolnam.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . gospoda. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv.

sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. zna~i. ovoj tu`itel ovde. optu`eniot. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. gospodine. ve o~ekuvam kaj mene. gospodo. velam.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. zbogum. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. (Izleguvaat.Ajde. Vodete gi apa{ive.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. zbogum. Don Pedro ]e bideme tamu. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. Bora~io Ne. Ve o~ekuvame utre. Antonio Zbogum. go molam boga da go zabrani. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. A isto taka. za toa na Boga mu blagodaram. za deneska. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. se kolnam. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. kom{ija. Dren Odi.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. ve molam raspra{ajte go i za ova. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. Leonato Eve ti za trudot. gospodo. . Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. ne e ba{ taka crno-belo. . navistina me nare~e magare. veruvam. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. ve molam. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. iako.) .) Leonato Do utre nautro. Dren I zgora na s#. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene.

ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. e bebe . ti toa i go zaslu`uva{. Benedik Vo gradinata na Leonato. ti go predavam {titot.) Benedik Te molam. Margaret Dobro. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. (Vleguva Betari~e. gospodine. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot.mnogu nevina rima. {titovi i samite si imame. (Vleguvaat Benedik i Margaret.mnogu ostra rima. zatoa te molam. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. rog . velam.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. Benedik Tipi~no ma{ki duh. Margaret. a tie se opasno oru`je za devojki. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. Margaret More dajte ni gi nam me~evite.) Mila Beatri~e. nieden od niv.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. ne velam ne. budala mnogu xagorliva rima. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. za mala. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. mora da vglavite zapci na vrtewe. pogoduva ama ne povreduva. na primer. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe.dobriot pliva~ Leander. Ne. mila gospo|ice Margaret. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. Toga{ ostani do toga{! . Troil. {to e pravo. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. (Izleguva Margaret. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. s# nekoi ~udni zavr{etoci. za bog. ne povreduva `ena. Margaret. fa}a vo let. Da ti se pluknam. vikni ja Beatri~e. za{to. Mislam za peewe. no {to se odnesuva do qubovta . zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da.

Benedik Staro. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno.no sepak. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. . A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. ka`i mi. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. pa. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. a toa e. staro pravilo. ve molam. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. ima i {to da falam. daj mi da te baknam. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . Benedik Samo lo{i zborovi. No ti ka`uvam prosto.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. go predizvikav Klaudio na dvoboj. no ka`ete mi.najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. jas }e mu inaetam zaradi vas. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. I jas sum mnogu bolna. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno.ako gospodinot Crv. ko jas {to si gi falam svoite. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. eve samiot svedo~am. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. tolku ti e `estok duhot. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. zatoa si odam nebaknata. zatoa. a vo dene{no vreme. pred da odam. negovata sovest ne se sprotivstavi . si odam sega. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. A sega te molam. .eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek . Mi se slu~i qubov? . Beatri~e.

pomogni vo pla~ot. da vi umram v skut. da dojdam so vas kaj striko vi.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. ta`no. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema. mrtvilo gori duri za smrtta se govori. morate vedna{ kaj striko vi. pomogni vo vozdivot. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema.) (^ita od svitokot. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. Sega zasvirete i ta`no zapejte. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. (Izleguvaat. Klaudio Po~ituvajte go boga. pridru`ba. slava najde. nejze da ja slavi. sakajte me mene i zakrepnete. PESNA Prosti im. gospodine. Klaudio Sega leka no}. Klaudio. (Vleguvaat Don Pedro. gospodaru. (Vleguva Ursula. i u{te sakam.) Ursula Madam. . da me zakopaat vo va{ite o~i. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. ta`no e. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee. ta`no e. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. grobovi zinete. ta`no. vo la~ot. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. Polno}.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i.

Znaete i vie {to treba. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. iako ne po svoja volja. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. Antonio. mora da ste tatko na bratovata }erka. povle~ete se sega vo odajata sami. Benedik. a koga }e ve viknam.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. lu|e. i predajte mu ja na Klaudio. ajde. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. i gledajte so denot. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. Sve{tenikot i Hera. volcite se siti. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. so tolku te{ko breme! (Izleguvaat.) (Vleguvaat Leonato. (Izleguvaat damite. Sekoj patot neka si go gleda. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. dojdete pod maski. brate. . Don Pedro Odime. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. Benedik O~e. Margaret.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. 375 Don Pedro Dobro utro. . Leonato Pa. Blagodaram na site. Betari~e. no Margaret ima mala vina vo ova. Ursula. }e mora malku da ve izma~am.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. mislam. }erko i vie blagorodni~ki site. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. Benedik I jas. gasnete gi fakelite.

na diviot bik misli. gospodine. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. od vas pomo{ baram. dobro utro. Povelete. (Izleguva Antonio. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. ~oveku. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini. dobar o~e. od Klaudio i od princot. ne pla{i se.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. Benedik. princu.) Klaudio Za ova }e vi vratam. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. {to od mene go dobivte. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. no sega druga smetka imam. ~inam.Eve gi idat Klaudio i Princot. Gospodine Leonato. Leonato Srcevo moe e so vas. mukal milno. Tokmu taka. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . Leonato Pogled. Vikni ja. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. brate. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. sve{tenikot e spremen. gospodine. vistina e. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. a za {to. ama. Benedik Bikot Jupiter. od dvete edno. Klaudio.) Don Pedro Dobro utro. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. Sve{tenikot I mojata pomo{.

Benedik Klaudio Poleka. Beatri~e Mene taka me vikaat. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. toga{ striko vi. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. gospodaru duri klevetata be{e `iva. dozvoli liceto da ti go vidam. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. edna Hera umre vo rezil. nevina sum i ~edna.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. Du{o. Leonato Ne. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. (Ja vadi maskata. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec.) Duri sakavte mi bevte ma`. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. no jas sum `iva i `imi `ivotot. ne smeete. (Ja vadi maskata. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. . o~e. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. .) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. po zavr{uvaweto na svetiot obred. E.

imav namera da te pretepam. `imi denov ubav. . zatoa udrete svirki. najdi si `ena.) Glasnikot Gospodaru. velam. Na kuso.ama. no bidej}i }e bideme rodnini. nie sme prijateli. ama. (Vleguva Glasnik. te zemam od {to mi e `al. `ena ti treba. . bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. Leonato ]e igrame podocna. ta`en si. princu. `imi videlcevo. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. popu{tam pred golemiot pritisok. navistina. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. Znam deka go sakate. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. ajde. nemojte. }e te zemam.Ajde. o`enet ~oveku? Benedik Porano.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. Beatri~e Gluposti. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne. Leonato Vnuko. Benedik Ne e ba{ taka. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka. Princu. . samo prijatelstvoto go vra}am. namenet za Beatri~e. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! .da zaigrame pred da se o`enime. [to se odnesuva do tebe Klaudio. Nema da ve odbijam. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. ~ist proizvod na negovata glava.

Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. Muzika.) .Svirete koga vi velam! (Igra. .

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

upravnik na imotot na groficata Parol. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. grofot od Rusion. gra|ani . {titeni~ka na groficata Lava{. pridru`nici. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. sira~ka. arlekin. prijatelka na vdovicata Velmo`i. brat na prethodniot Tolkuva~.LICA: Groficata od Rusion. nejzin sin Helena. nejzina }erka Marijana. majka na Bertram Bertram. sluga na groficata Rejnaldo. vojnici. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana.

.

pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. poradi razvojot na nastanite koi. Otelo. iako mo{ne nasilno. sre}no zavr{uvaat. Spored satiri~niot ton. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. odo{to na onaa prijatna. Iako integralno vrzan. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. No sepak. {armantna mlada dama od prviot del. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). Ottuka. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). na primer. pred s#.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. no sepak. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. podzapletot so Parol. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. Podzapletot. e izmislen od [ekspir.n. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. . se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. prikaznata za Parol. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. se ~ini. Bertram. prikaznata za Bertram i Helena. po site svoi karakteristiki. Helena vo podocne`niot del od dramata. Sli~no na nea. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. Makbet i Kral Lir. izleguva kako sosem neprijaten lik.

.

go zakopuvam i vtoriot ma`. zaminuvaj}i. gospo|o a vie. Zaradi kralot. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to.~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. Bertram Lafe Od {to strada kralot. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. velam. bogami. gospo|o. Lafe Navistina be{e genijalen. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. da be{e sega `iv. i toa. gospodine.O. gospo|o. tatko. da ja dostigne{e. gospodine. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. Lafe Od `iva rana. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . Bertram A jas. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. gospodine? Toj krena race od lekarite. gospo|o. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. Lafe Vo kralot }e najdete soprug. .) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. grofot od Rusion. gospodine. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. vo svojata fela. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. negovata majka. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. groficata.

Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. tie se i doblesti i predavnici. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. blagoslov od vas baram. Groficata Bog neka go blagoslovi! . Bertram (Kle~ej}i).Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Lafe Negovoto dete edin~e. Dosta.Zbogum Bertram. posovetuvajte go. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. . Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. Gospo|o.No dosta za ova. Helena. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Lafe Va{ite pofalbi. (Na Lafe) Gospodine dobar. a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. veruvaj na malcina. Sakaj sekogo.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. nikomu ne ~ini zlo.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . preteranata `al du{man na `ivite. . izmamija od nejze solzi. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. tamu pofalbite odat so so`alba. vi se molam. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. Gospodine moj dobar. Bertram. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Zbogum. gospo|o. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite.

No sega go nema. ~uknat od merata nedvor. gr~ na miloto lice. Parol Zbogum. negovite kadri na tablata od srceto . Ma{koto. sekoj mig da go gleda{. Vo vas ima mala fleka od vojnik. pa i kukavica bi rekla. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. nema. Parol Ne postoi takva. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. Nema `ivot za mene.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. okoto mu sokolovo. iako ma~no. Helena Ama toj navaluva. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. kralu. ubava damo. pa da ve pra{am ne{to. sepak popu{ta. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. Be{e ubavo. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. dvig. . ve minira i ve kreva vo vozduh. (Izleguva groficata. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. a na{ata devstvenost. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. iako smela vo odbranata. Helena I ne. Gotova sum.) Helena Zdrava da mi ste.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. ako go nema Bertram. No. (Izleguvaat Bertram i Lafe. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. tolku e toj nad mene. No koj ide? (Vleguva Parol. i vardete ja ko zenica v oko. gospodarkata va{a. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. koga }e klekne pred vas. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev.) Onoj {to so nego patuva. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti.

bogato e nakitena ama e nesoodvetna. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. va{ata drta devstvenost. ako ve~no se ~uva. Devstvenosta edna{ zagubena. i feniks i kapetan i du{manin surov. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. Pa ako povtorno gi eksplodirate. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. dobiena e ruda za pravewe devici.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. Devstvenosta kotka crvja. tolku pove}e & pa|a cenata. seta napravena od samoqubie .Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. Helena U{te malku }e ja potrpam. Protivprirodno e. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. sepak. a toj e takov - . Dvorot e mesto kaj{to se u~i. Bog neka go vardi. Od druga strana. mo`e desetpati povtorno da se najde. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. mrzliva. i majka i qubovnica i prijatel najmil.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. Studen drugar e taa. zagubena e za sekoga{. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. ottarasete se. isto kako sireweto. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. i svojata vera. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. gordeliva. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. gospodine. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. so dupkata {to sami ste si ja napravile. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. so edno ~udo ubavi. pa makar i da umram kako devica. slatkata propast. Dajte ja dodeka vredi na pazar. gorda poniznost. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev.. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta.. So samoto toa {to ste sozdadeni. neprijatna v usta. Parol Da vidime: zna~i. devstvenosta e nam}ora. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. Ne ~uvajte ja.porano be{e povkusna. navistina. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. navistina. Ispora~ajte ja dodeka se bara. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. go gubite gradot. {to e bezgre{na neposlu{nost. treba ~ovek da postapi. a sega samo obi~na skapana kru{a. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. Ottarasete se. Vremenski gledano. Helena A kako. ko sekoja sogniena kru{a . a va{ata devstvenost.

Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. Parol Taka se dobiva prednost. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Zbogum. so nivna pomo{. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. Koga }e ima{ vreme moli se. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. Ako mi uspee da se setam na tebe. da trgneme. [teta. gospodarot moj ve vika. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. koga bil vo povlekuvawe. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. }e mislam na tebe vo dvorot. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin.392 Parol Kakov e.) Pa`ot Gospodine Parol. . Parol Pod Mars sum roden. Parol Helena~e. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. Helena Parol Gospodine Parol. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. pa nie. ste se rodile pod milozliva yvezda. (Vleguva pa`ot. zbogum.

vo bakne` da se spojat. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . velat deka nemu treba da mu veruvate. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. velmo`ite na{i. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. kralot na Avstrija. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat.) Firenca i Siena boj neviden bijat. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe.) Helena (Zvuk na trubi. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. U{te edna{. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. (Izleguva. gospodaru. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. Sepak. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. Vleguvaat kralot na Francija so pismo. zbogum.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. (Izleguva. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. Nevozmo`ni se ~udata. .plan {to mo`e od race mi bega. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot .

Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto.’ Vakva ima{e `elba. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. na krajot . I jas posle nego istata `elba ja imam. mladiot Bertram. a ~esta sopstven budilnik . Uspea da izdr`i dolgo. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod.‘Kamo da me snema’. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. ako go sledat. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. Bertram Gospodaru. gospodaru.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. go ima{ likot na svojot tatko. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Dobre dojde vo Pariz. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. Lafe i Parol. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. a samo hrabri u~iteli go u~ea. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. veli~estvo. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. vele{e toj. Dobrata priroda. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. . Ko prav dvorjanin. Kralot (Na Bertram) Mom~e. koj. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima.

gospo|o. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot.) Groficata Da slu{nam sega. Podajte mi raka. deka jas sum vi eden sirot |avol. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Bertram (Vleguvaat Groficata. . Bertram Okolu {est meseci. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. Groficata Blagodaram veli~estvo. Ni sin mi ne mi e podrag. gospodaru. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. Dobredojde. Ne sakam za{to mi e maka. Lava{ Mislam deka vi e poznato. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. grofe. Izleguvaat. ne e vo red {to sum sirot. mom~e. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. iako mnozina bogati se prokolnati. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. (Trubi.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. Kolku vreme ima. znam. grofe. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. gospo|o.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema.

Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. tuku prorok. gadu. kako i vie. nikoj ne bi se pla{el od brakot. {to zna~i. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se. takvi kakvi {to si se. gospo|o. za{to velat decata se blagoslov. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. Ako jas za nego sum rogonosec. gospo|o. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Sluguvaweto ne e nasledno. gospo|o. so glavite se soedinuvaat. toj za mene e argat. toa go bara. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. Toj {to mi ja ora nivata. gospo|o. Mesoto me tera. toj i gi mazni moite krv i meso. ima i drugi sveti pri~ini. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. Toj {to ja ute{uva `ena mi. mora da odi. gospo|o . rasipan. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. Lava{ Moeto siroto telo. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. Lava{ Plitka ste. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. Lava{ Ostanav bez prijateli. Groficata . bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. gospo|o. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto.

bi se vikalo. gospo|o. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Lava{ Edna dobra `ena od deset. da sum paroh. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. Groficata (Na Lava{) Apa{. sepak ne nanesuva {teta. si misle{e. Groficata Vo pravo ste. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. Edna od deset. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. Mislam na Helena. vele{e taa. toa e pro~istuvawe na pesnata.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. (Izleguva. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. delo ludo.) Groficata I? Rejnaldo Znam. `imi majka.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. od devet lo{i samo edna e arna. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Groficata Da ve nema. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. Trgnuvam. apa{. Radosna za Prijam boja. ‘Od devet lo{i samo edna e arna. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. za ova se kolnam vo nejzino ime. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. ja sakam. gospo|o. A govore{e deka go qubi va{iot sin. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. sepak edna od deset e dobra. Rejnaldo Gospo|o. bez kamata. Podocna }e razgovarame pove}e. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. gospodine. Sudbinata. Groficata Bri{ete. ili so sekoj zemjotres.

pobrzav da ve izvestam za s#. madam. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. imeto mi e bezna~ajno.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. gospode. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. raznobojnata daga. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. donekade. Toj ne smee da mi e brat. Groficata Velam jas vi sum majka. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata.) Groficata Grofica Ne. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. na {to. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. a ova e na krvta zrno. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. Ve molam. ^uvajte go ova v du{a. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. roditelite mi se nikoj i ni{to. negovite klasa. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. Ja gledam seta. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. Groficata Niti jas va{a majka? . tuku majka. negovoto ceneto mnogu. ostavete me. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. Bo`e. U~itel moj. gospodar mi e toj. Helena [to zapovedate. Helena Prostete. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. Helena Po~ituvana moja gospo|a. smetaj}i deka mi e dol`nost.) (Vleguva Helena. (Izleguva upravnikot. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. Toa ne vi sum. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. bidej}i. I taa bolna e sega od toa. No ne ka`uvajte na drug.no mislev so nula se ramni.

Ajde. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. prostete mi.za{to poglednete. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. vernik vo zabludata. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. porekni. protiv nade`ta se boram. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. Ne navreduvajte se. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. madam. a vedna{ po boga go qubam sin vi. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. Helena. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. re~ete deka toa ve ma~i . Zatoa ka`ete mi pravo. Gospo|o mnogu mila. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. ko Indus. Taka. Helena Priznavam toga{. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. pred vas i pred vi{noto nebo. a takva mi e i qubovta. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . blagorodna madam. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. deka pove}e od vas. Helena Gospo|o dobra. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. No. ako ne e. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. sepak baram. Govori. a ne sestra. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. Znam deka zaludno qubam. [to. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. na kolena.

400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. Helena Mojot gospodar. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. Tatko mi. no ako i sami. `imi milosta bo`ja. proveren. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. Me|u drugite. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. postoi lek. gospo|o. znaete. Helena ]e ka`am pravo. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. sin vi. tie deka za nego nemaat lek. o. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. Groficata Dali mislite. Groficata Ka`ete mi iskreno. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. Ne{to mi veli. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. Helena. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost.

Groficata Pa Helena. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide.) .Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. gospo|o. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat. dozvola ti davam i qubov sredstva. svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. Zamini utre. znam {to pravam.

za slavata da vikne i da ve proslavi. baranoto najdete go. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. gospodo mlada. Bertram i Parol. Prviot Dimen Gospodaru. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i.) Kralot Zbogum. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! . da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. Parol Ne e negova vina. bidete sinovi na vrednite Francuzi.^in VTORI Scena 1 (Trubi. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. I vam gospodo. A sega zbogum. Kralot Ne. gospodo mlada. Kralot Zbogum. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. Kralot Vardete se od italijanskite momi. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. gospodine mil. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. Sovetov spodelete go. Zbogum. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. zbogum. @iveel jas ili ne. {to ne doa|ate so nas. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Koga najsmelite barateli zbri{at.

Od niv prskaat iskri i bolskotat. Sledete gi. spomen od vojnata. pa razdelbata te{ko mi pa|a. so eden zbor. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. go ve`baat propisniot ~ekor. Vtoriot Dimen So vas sum. na leviot obraz. Prviot Dimen Ako te vle~e. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. Parol Parol Izvr{ete ja. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. tie }e go sledat. ]e mu ja kidnam. Zbogum. A sega zbogum. blagoroden kapetane.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. velam. jadat. grofe. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. Bertram Privrzani sme mnogu. Ko rodeni bra}a. ‘rano mu e’. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi.) (Vleguvaat Lafe so kralot. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. Parol Blagorodni junaci. Prviot Dimen Taka }e storam. mom~e. kidni mu ja smelo. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram .) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. (Izleguvaat Bertram i Parol. so luzna. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. kapetane. ‘slednata godina’. Sekako }e mu re~eme. Parol kov. negovite novonajmeni voini. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. me~ov moj so va{iot e bli`en.

lisico kralska? Bi. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. a dali bi zobnale malku grozjence. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. ve molam. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. zboruvav velam so edna ~ij pol. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. Lafe O. gospodaru. Kamo vie da kle~evte. Kralot Pa dobar Lafe. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. Lafe (Na Helena) Ajde. a posle smejte mi se do besvest. gospodaru. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. (Odi kaj vratata. A sega `imi verata i ~esta. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. (Vleguva Helena. godini. karpata da ja mrdne. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. Kralot Te zadol`uvam da stane{. ako bi sakale da ja vidite. .404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. Pristigna. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. kako ne bi. Lafe Ne.) Kralot Brzinata navistina ima krila. edna. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. vlezete. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. zanimawe.

golemi moriwa se su{at.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Ova e kralot. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Zbogum. osobeno eden koj{to. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. Helena Pa. Storiv taka.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. gospodaru dobar. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. Ka`ete mu {to imate. ti lek za nea nema{. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. golemi vodi te~at od izvori {turi. go poznavavte i toa e dovolno. Helena Nema da vi na{teti ako probam. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. @erar de Narbon mi be{e tatko. vlezete. Kralot Vi blagodarime. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. Kralot Go poznavav. ubavice. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. a bliknuva ~esto . kako vrv na negovoto iskustvo. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. Pred da umre mi dade mnogu recepti. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. mome. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. koga pomo{ta e ~ista glupost. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. Li~ite navistina na predavnik.

veli~estvo. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. stanuva mo`no ama nazadgazum. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. po zasluga svoja. devojko mila. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. Kralot Ne sakam da te slu{am. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. imeto neka mi se sotre. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. Ne pomognam li. niz nea da zbori. sram najdolen me najde. mi ide? . smrtta plata neka mi bide. pred dvapati vo temnata. Zbogum.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. `ivotot neka vedna{ mi sekne. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. veruvajte. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. Za ova da go rizikuva{. za besramnosta podla. mudrost. No ako pomognam. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. kakva nagrada. ne ~epka so nesigurna raka. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. smelost. Doktorke mila. ubavina. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. bolesta slobodno }e umre. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. vo tebe klokoti i vrie: mladost. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. Gospodaru mil. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. tuku znam. ~inam. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila.

i nedopra{ana dobro mi dojde. vidi. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. sama izberi go vremeto. ne podolu }e bide i kralskoto delo. so kogo. Kralot Eve ti raka. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. Zna~i. na primer no ne e va`no. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. blagoslovena bidi. . oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`.

ko brut na svojata dupka. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. ni race. Imate li. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. rogonosec na rogovite. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. od vojvodata nadolu do pod xandarot. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. debelko. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. gospo|o. gospodine. [to se odnesuva do mene. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. Lava{ Ama i xuxe. selsko oro na Prvi maj. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. pravo da vi ka`am. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena.) Groficata Samo napred. ni {apka i navistina takviot brat. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. da ka`am poprecizno. gospodine. ne. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. sekakvo. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. Eve vi go so s# {to odi so nego. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. ako u~enite govorat po pravo za nego. toj nema ni noze. slabi~ko. dali ste dvorjanin? . Ve molam. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. ko kola~e na svojata korka. ve pra{uvam.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. ko pala~inka na velipetok. i ne e za dvorot. trkalezno. Groficata Za povtorno da bideme mladi. a do najnizok u~en. da ja vadi {apkata. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam.

(Izleguvaat na razli~ni strani. gospo|o! – Ete. Groficata Zavr{ivme. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. Lava{ Gospode bo`e. navalete.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. Stigam tamu pred nozeve. pak dobro mi trgna. gospodine. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. ne {tedete me! Groficata Mislam. mi se ~ini. u{te. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. Lava{ Gospode bo`e. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ne. va{eto ‘Gospode bo`e. (Mu dava pismo. Ova ne e mnogu.) . Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. Lava{ Ve razbrav beri}etno. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. Groficata Gospode bo`e. tuku malku ima rabota za tebe. U{te. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. gospodine. gospo|o! – Navalete.

kako se vika{e de? . Parol Parol Taka e.’ Parol Taka de.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. Parol Taka. `imi krstov. istoto go velam. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Parol I e. Lafe Bertram Ama se slu~i. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. treba da pro~itate za toa vo onaa. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. pravo velite. obi~ni i sekojdnevni. Parol Ba{ taka. go velam so polna po~it. Parol Lafe Istoto go velam. ^udno. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. istoto i jas go velam. duri i Galen i Paracelzus. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Lafe i Parol. Ova. Parol (Vleguvaat Bertram. I jas taka bi rekol. mnogu ~udno. Ako sakate jasno da vi se predo~i. I jas istoto }e go ka`ev. Parol Tokmu taka.

) Sedni. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. No eve go kralot. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. pa toj duri i ja vodi. (Vleguvaat kralot. `iti s#. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. pokraj spaseniot od tebe. ubavo gledaj. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. . I jas istoto go velam. a ne mo`at da te odbijat tie. Helena Gospoda. Sekomu osven na eden. Ti ima{ mo} da izbira{. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. Parol Mort du vinaigre.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. (Kralot i Helena sednuvaat. li~na i ~esna. ne e ona Helena? Lafe Taa e. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. golemo nadminuvawe.) Ubava momo. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta.) Gledaj. {to dava nade` i za drugi.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. Parol Taka e. vi padne koga qubovta }e posaka. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. (Izleguva eden od pridru`nicite. (Kralot i Helena tancuvaat. Napravi izbor po svoe. Helena i pridru`nici. spasitelko. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta.

nikoj ja ne}e. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. Helena Blagodaram. Tolku. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Koj tebe }e te odbie. Drugo ni{to nemam. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Helena Primete ja mojata `elba. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi.) Gospodine. ako vi e po volja. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. (Se obra}a na eden od velmo`ite. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. me odbiva i mene. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. jas ne mislam taka. a bogot na qubovta. gospodine. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. od oltarot tvoj jas begam. Ve}e te ~itam.’ Kralot Izberi pa vidi.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. Dijana. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. . gospodine. so zakana odgovor mi dava. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. ve}e zavr{iv. no odbiena ako bide{. Helena (Stanuva) Sega. Ubavice.

gospodaru? Ve molam gospodaru. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. ‘]erka na siromav lekar’. bez doblest. Bertram. li~na. gospodaru. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. zemi ja. gospodaru dobar. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. i ~esta od niv {ika. Taa e mlada. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. Bertram Zarem od ova sledi. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. Kralot Toga{. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. te`ina i toplina. kralu. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. iako pred toa. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. Ova e mojot izbor. ~esta ni cveta koga ja `neeme. takvata ~est e gnila. velam. Bertram. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. . a istoto i za zloto va`i. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. taa ti e tvoja `ena. umna. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. od delata na{i a ne od potekloto.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. Kralot Zarem ne ti e jasno. Zarem }erka na siromav lekar. No ne pravi taka. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. Bertram Moja `ena.

zemaj & ja rakata ti nadueno. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. sega kralski pofalena. So qubov ne`na.dva. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. (Trubi. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. vo sprotivno zlo te ~eka. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. kralu i radosna sum mnogu. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. Sve~enoto slavje me|utoa. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. Iska`i se ovde . izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. gospodaru blagoroden. Helena Va`no vie ozdravevte. nedostojno za vakov dar {tedar. gospodine? Samo zbor . Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena.) Lafe Slu{navte. Drugoto ne e va`no. Ne mo`am da ja sakam. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. gospodine. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. a za da ja branam mora da poka`am sila. Vamu. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Parol Samo povelete. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. jasno mi e deka taa. Govori. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. nitu za toa da se trudam. Kralot Gre{i{. polno prezir pili{tar~e. meka sakaj ja i }e te cenam.

Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. i toa od s# srce. A sega te ~itnav. na sekoj grof {to e ~ovek. koga povtorno }e se spasam od tebe. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. nema da se drznam. gospodine. . Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. na site grofovi. mom~e. dobro moe penxere od re{etki. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. Parol Prestar ste. deka za sebe velam deka sum ~ovek. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Bidete zadovolni {to ste prestar. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. nema da mi e `al. mo`e{e da pomine. Daj mi raka. Parol Ama ne sum go zaslu`il. Parol Ubavo. pravo da ti ka`am. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. ba{ zatoa. zna~i }e stanam popameten. sedi mi so zdravje. i nema i~ fira da ti odbijam. da ne si ja zabrza{ presudata. somnitelno. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. Lafe Da. a ti na toa i si dostoen. gospodine.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi.

‘Go znam toj ~ovek. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. da sum samo dva ~asa pomlad. gospodarot na kogo vistinski . velam. vie me napravivte od s# podolu.) Parol Ubavo. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. ne~ist. Lafe Nemojte vi se molam. (Se vra}a Lafe. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. mora da bidam trpeliv. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. `imi fitilov {to mi sveti. (Izleguva. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. ]e go zdrobam. Nema da mu se smiluvam na godinite. do sega ne sum ~ul. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. @imi ~esta. Toj e moj dobar gazda. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. skorbosan velmo`o. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. gospodine. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. gospodine. a bedniov trud ve~no da mi trae. vo slu~aj na nu`da. tvojot gospodar i gazda se o`eni. da mo`am da ka`am. poarno ka`ano. Mnogu.’ Parol Gospodine.) Lafe Mom~e. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. Ubavo.) I toa gledaj {to pobrgu. (Vleguva Bertram. gospodine.) Parol Ubavo. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. ili. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Skorbosan. (Izleguva. da te znam podobro za. bi te ispotepal. mnogu ubavo. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. Zatoa si odam. drt.

Vo vojna.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. Parol [to. Vo vojna. srce? Bertram O Parole moj. Nejze }e ja ispratam doma. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. Begam vojska za da ne legnam so nea. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. me piknaa v tav~e. {to. Parol Taka i }e bide. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. mom~e. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. bez laga. Zatoa napred. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. brgu }e se ~ue. Parol Polnoto |ule. Vo drugi zemji! Francija e {tala. Zatoa da begame. Parol [to te ma~i. Utre. a kqusiwa vo nea nie. ostavi ja hrabro. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. U{te posabajle. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. Nejze vedna{ ja pra}am doma. i zo{to begam.) . doma. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci.

ama zdravjeto ja slu`i. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. gi oterale gospodarite vo propast. No sepak ne e arna. Parol Ama jas ne velam ni{to. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. Mnogu e vesela. osven vo dve raboti. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. vi velam. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. Ova bi bilo najto~no. da ne se pravi ni{to.) Parol Bog da ve blagoslovi. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. Lava{ Treba{e da ka`ete. ‘Pred eden gad. ama sepak ne e arna. sre}na gospo|o. ti velam. ti si gad’. gospodine. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . [to zna~i ne ste mnogu glup. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. za{to mnogu glupaci. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. Parol Bri{i. Vtorata. apa{~e edno moe. Opaa. s# }e bide kako {to velite. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. gospodine.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. (Vleguva Parol. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. {to e na zemja. Dali me ~itnavte vo sebe. Te ~itnav. dr`ete gi postojano. a za da gi zadr`ite. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. Da ne se veli ni{to. ti si edna itra budala. ti si gad. Parol Da te nema. Lava{ Helena Se nadevam gospodine.

Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. gi priznava sosem. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. gospodine. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo.) . vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. gadu. Gospo|o. Parol (Na Helena) Dobar apa{. Parol Taka }e prenesam. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. Ajde mom~e. navistina i plus dobro goen. Lava{ [tom ova do vas stigne. gospodarot moj no}eska zaminuva. Helena Ve molam. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. Helena Potragata.

se razbira. gospodaru. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. kapetane. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. {to go videle na delo. Eve go doa|a. Da. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. ‘gospodarot’.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. ]e se trudam da bideme prijateli. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. bogatstvoto go sokriv. gospodaru. Ba{ kako {to & zapovedavte. Da. toj. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. Ve molam sprijatelete n#. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. Bertram Gi napi{av pismata. Bertram Parol Ve uveruvam. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. gospodine. Bertram I drugi. mnogu dobar kroja~. (Vleguva Parol. narediv kowite da ni gi spremat.

. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. Bertram Mo`ebi. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. musje. Helena Gospodaru. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. (Izleguva.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. No eve prangite mi idat. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. koja soglasna ne e so okolnostite. (Vleguva Helena. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. sose ~izmi. gospodaru.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. kako {to mi naredivte vie. Ne treba da se ~udite. (Toj & dava pismo.) ]e se vidime po dva dena. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. Zbogum.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. samo meli. Helena. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. Zboruvav. Bertram Ne e taka. na postapkata moja. gospodine. pa na umot va{ ve prepu{tam. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. pa makar da go najdam kako se moli na boga. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. Zbogum. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. mislite za nego deka e nekoj drug. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. Ova e za majka mi.

No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`.422 Bertram Dobro. i ne smeam da ka`am deka e moe. Zbogum. zbogum. gospodaru. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. prostete mi. Mnogu mi se brza. Ne bi vi ka`ala {to e. Napred. ne zadr`uvajte me.) . gospodaru. Pobrzajte doma. dobro. koe i ne e mnogu. vsu{nost ni{to. Helena Ve molam. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. gospodaru najmil. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana. iako e moe. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. Bertram Dosta za toa. ka~ete se na kowot. Bertram Ve molam. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. dosta za toa.

vo tolku pravi~na kauza. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. kralot na Francija. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka.^in TRETI Scena 1 (Trubi. za ~ie golemo re{avawe. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. Utre odime vo bitka! (Trubi. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta.) . Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. koga pretpostaveniot pa|a. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. edna po edna. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{. crna i stra{na od strana na neprijatelot.) Vojvodata Taka podrobno sega. Izleguvaat. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i.

Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. Va{iot nesre}en sin Bertram. Groficata A vrz osnova na {to.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. ]e slu{nete deka sum pobegnal. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. (Go otvora pismoto i ~ita. vo slu~aj da mu ja zbri{al. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. (Vleguva Lava{.’ Ova ne e dobro. jas samo ~uv deka . Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Lava{ @imi s#. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. gospo|o. a slu{am ba{ taka storil. sinko moj nezrel i naglit. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan. zabite si gi ~epka i pee. si ja doteruva jakata i pee.) Lava{ O gospo|o. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. ne{to smiruva~ko. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. [to se odnesuva do mene. So seta dol`na po~it. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. ima i ne{to ute{no vo vestite.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. postavuva pra{awa i pee. osven {to toj ne doa|a so nea. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. . Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. tuku mirot ve}e e sklu~en. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. se smena vo drug ~ovek. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. Prviot Dimen Ne.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as.

normalno. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. no dodeka prestojuvala tamu. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . Prviot Dimen Gospodine. (Vleguva eden sluga. gopodine. Vtoriot Dimen Skraja da e. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. No eve go negovoto lordsvo. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. na krajot.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. (Vleguva Bertram. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. i sve~eno se zboguva so nego. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. dodeka samata smrt koja. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. ne mo`ela sama da ja soop{ti. gospodine. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. i od lo{o i od dobro. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma.

No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. no taa u{te ne sum ja zavr{il. (Glasno) Porto tartarosa. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. }e treba da pobrzate. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. Bertram Ne e va`no. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. prangite go dr`at. Tolkuva~ot Bosko himurho. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . poslednata be{e najgolema.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. Ako va{eto lordsvo e vo nea. a utre sabajle zaminuvate. se pogri`iv za svojata svita. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. se pozdraviv so site okolu nego. kako {to mislam deka e. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. tivko. a pome|u ovie glavni raboti. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. ja zakopav `ena mi. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. ja oplakav. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. gad eden nizaeden. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam.) Cela no} ja pomina vo prangi.

Parol ‘Kukavici i bagabonti.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. a praksata vo bal~akot na svojot me~. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. Kukavici i bagabonti nedokvakani. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete.’ [to velite na ova? . Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste. Ova e musje Parol. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. gospodine. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. (Na strana) Nemu mu e seedno. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. Vistina si e vistina. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. gospodine. ova go vnesov vo zapisnikot. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Parol Ponizno vi blagodaram. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas.’ re~ete ve molam.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz.

Giltijan. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. eve nekakva hartija. kolku {to znam. gospodine. vi se molam. Tolkuva~ot @imi gospod. Spurio sto i pedeset. Edno po edno. kako se kotira kaj vojvodata. sitno du{i~e.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. kolku e hrabar. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. @ak isto tolku. Da vi ja pro~itam? . ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. ni petnaeset iljadi du{i. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. ne sum siguren. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. Sebastijan isto tolku. Taka {to spisokot na regruti. Bencio po dveste pedeset. Kitofer. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. dozvolete. bolni i zdravi. Korambo isto tolku. Parol Da bidam iskren. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Francuzin. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. }e prebarame. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. Ovde e. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. mojata ~eta. ne dostiga. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Tolkuva~ot Fino.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. Vomon. Da vidime. `imi o~ive. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. vo{kar eden vo{kosan.

koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. pa makar bil vo zandana. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. Dijana. Ve molam gospodine. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. grofot e {utrak poln zlato. ako navistina s# ~esno priznaete. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. deka so u`ivawe }e ve obesime. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. Ostavete me vo `ivot. Tolkuva~ot Ne. Zatoa povtorno da Gledam. edna Dijana. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. I slu{ni go vojnikot. Prviot Dimen Odli~no. odnapred misli. vo prangi. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. Parol Tuka znaete. gospodine.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. gospodine. zlato baraj. prevrtlivo i podlo. Tolkuva~ot . ]e vidime {to mo`e da se stori. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. za nego veresija nema. gospodine. ako mi dozvolite. vratete go kaj{to go najdovte. ama sepak gori od pohota. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. gospodine. kade bilo samo da sum `iv. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. a sega toj e za mene ma~ka. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. gospodine. po izgledot na generalot. prvin }e go pro~itam. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Parol Samo `ivotot. ne dremi.

za toa nemam nikakvi dokazi. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. koga se napa|a. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. gospodine. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. jajce od manastir. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. Bertram ]e vi ukrade. Koga se bega. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. no sekako pogolem mnogu vo zloto. Parol Dajte mu. za `al. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. Koga la`e. gospodine. toj voop{to go nema. gospodine. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. nikoj ne mo`e da go stigne. . postojano go ma~at gr~evi. gospodine. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. Pogolem kukavica e od brat mu. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. a s# {to ~esniot treba da go ima.

blagoroden kapetane. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. kapetane.) Pogledajte naokolu.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. Prijdete xelatu. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. Sekako. Prviot Dimen Dobar kapetane. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. a i komandatot na kowicata. vi ostana u{te maramata. gospodine. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. gospode bo`e. Vtoriot Dimen Kapetane. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. blagoroden kapetane. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. vletav vo vakva opasnost.) Tolkuva~ot Vi nema spas. Zatoa mora da umrete. (Si odi.) Parol Sepak sum blagodaren. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. gospodine. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. navidum. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. Kapetan pove}e nema da . Zbogum. grofot Rusion. grofot. Samo za. Parol Pove}e ne mi treba baraban. mora da umrete. bi vi ja zel na sila. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. I jas odam za Francija. kapetane Parol. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e.

falbaxijata magare }e bide. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. usluga edna mu napraviv nemu. Vo svoe vreme. da kleknam. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. Za svetot znajte deka sum mrtva. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. Vdovicata Gospo|o dobra. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. a za tamu imame soodvetna svita.) . a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. golema re~isi ko negoviot `ivot. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. mesto so ona {to ne e bidam. (Izleguva. vdovicata i Dijana. no }e jadam.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. nemu strav neka mu ide za{to na krajot.

) Lafe Ne. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. gospodine. a sin vi ovde. More salati }e treba da isplevime. groficata i Lafe. u{te podobro. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. kolata n# ~eka. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. Na pat sega. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. Helena Sepak. doma. more tikvar. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. ne bi ja sakal so posilna qubov. Groficata Kamo da ne go ni videv. Lafe A {to si.) (Vleguvaat Lava{. krin za mirisawe. Sekoe zlo za arno. be{e gospo|ica na mesto. ne. Lafe Krinovite ne se emi{. Lava{ Navistina. (Izleguvaat. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. a vremeto prebrzo ni bega. sepak krajot deloto go krasi. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. ne. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. samo molam. Lava{ Jas ne sum. gospodine. Snaa vi i sega bi bila `iva. `iti majka. tie se cve}iwa. podlec ili budala? . Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa.

gospodine. gospodine. Da te nema. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. ne. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. Lava{ A na `ena mu. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. podlec. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. ne. Lafe Koga slu`am na `eni. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. alijas |avolot. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. bespogovorno im pripa|aat. Lava{ Jas sum gospodine. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. Lafe Ne. a tie spored prirodniot zakon. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. budala a koga slu`am na ma`i. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. ~edo na {umata. toga{ toa }e bidat kobili. Crniot Knez. gospodine. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. prodol`i da go slu`i{. gospodine. Lava{ Pa. . Lafe A sega da te nema. gospodine. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. No bidej}i toj e knez na svetot. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. jas sum za ku}are so tesno porte. eve ti go }eseto.

vo sekoj slu~aj. Lava{ Vsu{nost. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. Lafe Gospo|o. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. pase kaj }e mu tekne. a toj predlog. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. mojot gospodar. so fini. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. (Vleguva Lava{. ili blagorodna luzna. e ubava ruba za ~esta. pristigna mojot gospodar.) Lava{ O gospo|o. so somoten zavoj na liceto. da go pre~ekame sin vi. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. a desniot mu e ~ist. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. gi ima dvanaesetina. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. Lafe Mene mi se dopa|a. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Groficata Groficata Ba{ taka. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. ne e na gospod beljata. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. toa samo somotot go znae. zaradi negova ~est ostana ovde. Taa. blagoroden vojnik.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. Gospo|o.) . da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. Lafe (Na groficata) Ve molam. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. u{te koga dvajcata bea maloletni. deka go pottiknav kralot. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. e takva. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. go dade. samoto veli~estvo. va{iot sin. (Izleguvaat. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Lafe Luzna blagorodno dobiena. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice.

) Vo pravo vreme! ^ovekov. pa zatoa. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. Rabotite se takvi. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. A kade trgnal. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. Bog da ni e na pomo{ gospodine.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. navistina. Velmo`ata Kralot ne e ovde. (Vleguva eden velmo`a. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Vdovicata Helena Bo`e. Helena Ne e ovde. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. ve molam? . ni e. Helena Gospodine. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam.) Helena Ovoj te`ok. gospodine? Velmo`ata Ne e. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. gospodine. ako saka. sum ve videl vo dvorot na Francija. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. Helena Sepak krajot deloto go krasi. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. sokolar. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. Velmo`ata Neka. gospo|o.

odime! (Izleguvaat. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. Parol ^ekajte. podobro me poznavavte porano. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. A nie morame na kowi povtorno. Helena Ve molam. vrvi. ama sega. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. gospodine. Fortuna. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. }e vidite. gospodine. celata se kalosana . ili poto~no ma~kata na Fortuna. Vie gospodine. se ~ini. molam. gospodine. gospodine. za Rusion kaj{to odam i sam. Helena A za toa. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. predajte go pismovo. bidej}i. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. ne mora da go zatnuvate nosot. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot.) Ovde ni prede. nagrada soodvetna vi sledi. gospodine. Te molam. Lava{ Trgaj mi se. pred mene }e go vidite kralot. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. fa}aj magla. Fortuna. gospodine. vi govorev metafori~ki. dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Lava{ Navistina.) Parol Musje Lava{. bez ogled {to }e se slu~i. (Vleguva Lafe. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. Parol Ve molam. Sedlata. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. gospodine. Te molam. eve go toj samiot ide.

[to e so va{iot baraban? Parol O. (Izleguvaat. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. Parol Redno e gospodaru.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. (Izleguva. zna~i. Lafe. za{to izgleda kako beden.) Parol Gospodaru. pravete {to sakate so ovoj {aran. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. otka~en. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. e Parol.) . Eve vi go. vidi! Dajte raka. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. raspra{ajte se u{te za mene. dobar gospodaru. gospodine. rasipan nikakvec. sepak treba da jadete. propadnat. Lafe Mavni mi se.) Doa|a kralot. Jas imam druga rabota. Zna~i molite za u{te eden gro{. Mom~e. Parol Gospod da ve blagoslovi. vtoriot te istera. Ve molam. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. poznavam po trubite. Vidi. Lafe Toga{ molite. Zborot zadr`ete si go. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. Sno{ti govorev za vas. Parol Imeto moe. Iako ste budala i nikakvec. (Se slu{aat trubi. za pove}e od eden zbor. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. ~uknat. dobar gospodaru. Dojdete po mene. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv.

Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. Groficata Toa e minato. Velmo`ata Vedna{. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Neka dojde. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. groficata.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. Vleguvaat kralot. veli~estvo. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. s# sum zaboravil i sum prostil. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. gospodaru. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. Bertram Neka grevovite moi. Lafe i pridru`nici. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. Se pokoruva sosem na va{ata volja. a ne ko prestapnik. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. . nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. go sovladuvaat i go gorat. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. Neka prijde kako stranec. ~ij zbor za sekogo magija be{e. presilni za nezrel razum. Zatoa prijdi.) Lafe Dobro mu li~i. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. Vremeto povtorno e ubavo. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci.

Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. kralot mi gi prosti. vo koe. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. (Lafe mu go dava prstenot. go `alime pravot. Bertram Dobro opravduvawe. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi.) Prstenov be{e moj. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. lavot. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{. ili zemi me na nebo. seta simetri~nost ja stesnuvav. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. ubavata boja ja kudev. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. Kralot S# e dobro. za ukradena ja smetav. No qubovta {to doa|a docna. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. so voshit. te molam. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. pozajmen od gordelivosta moja. ~esto vo nego be{e vperen.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. Site merodavni soglasnost dadoa. Groficata Da. ako nekoga{ na maka se najde . a koga na Helena & go dadov. (Bertram mu dava prsten na Lafe. Prsten kako ovoj. so taa slika vtisnata vo pogledot. gospodaru. pokajni~ki potoa lelekame po nego. Kralot Ve molam da go vidam. [to ja saka{. ja zasakav. ja zamoliv. so dvogledot na prezirot. za{to sme stari. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda.

se kolnam. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. Pa. velam.) (Vleguva Velmo`ata. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. priznajte deka bil nejzin. Ti nejze ja mraze{e smrtno. sokolar so pismo. sum ja videl kako go nosi. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. gospodine. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. iako vie smetate deka e taka. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. ]e prodol`ime so ispituvaweto. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. taa nikoga{ ne go vide. deka tokmu na znakov }e & pomognam. a taa e mrtva. – Vodete go vedna{. Groficata Sine. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. Moite prethodni proverki. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. Vodete go vedna{. bez ogled kako s# }e se svr{i. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. ti la`e{. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. (Izleguva pod stra`a. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. . Bertram Taa nikoga{ ne go vide. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. Bertram Se la`ete. be{e moj. Sepak ne znam.) Kralot Obzemen sum od crni misli.

Molbata moja. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. a u{te mi ka`a so mili.) Se pla{am deka `ivotot. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. ovde ja o~ekuvaat. Ne mi treba ovoj. za ova na videlo da izleze. se crveneam da ka`am. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. gospodaru. gospodaru. gospo|o. toj spie{e so mene. grofe. Kralot Prijdete. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. – Najdete gi molitelive. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. ko {to mi ka`a. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. Toj pobegna od Firenca. na Helena na gaden na~in bil grabnat. gospodine. koja. pa {tom im se zakolnete na brak. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. kako {to gledam. kratki zborovi.) . me ~udi. a plateno mu e so mojata ~est. bez da se zboguva. Dajte mi ja.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. Lafe. (Vleguva Bertram pod stra`a. (Izleguvaat pove}emina. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana. {to s# u{te sakate da se ven~ate. begate od niv. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i.

deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. mislite moi. vie ne ste ma` za nea. gospodaru. ako toj voop{to e ~ovek. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. gospodaru. a rakata e moja. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. so koja ponekoga{ se zabavuvav.) . Ovaa mu e `ena. zacapana o~ajnica e taa. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. O videte go ovoj prsten. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. Neka visosta va{a. Prstenov e najdobar dokaz. a tie se moi. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. gospodaru. Ne veruvajte mu. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. me davate mene. mi se ~ini. a jas sum isto taka svoja. Se vika Parol. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. Kralot (Na Dijana) Rekovte. Kralot Gospodine. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Dijana (Na kralot) Me navreduva. Dijana Vidov. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. gospodaru. Lafe Gospodaru dobar. (Nekoj izleguva. zakletvite sveti gi davate. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. Bertram (Na kralot) Gospodaru. Dijana Besramnica e. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. Kralot Najdete go i dovedete go ovde.

po nea zbesnav. nema. vie {to ja otfrlivte svojata prva. priznavam deka prstenot be{e nejzin. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. Se sepnuvate itro. od raskala{enost. a nazad mojot vratete mi go. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. . (Vleguva Parol. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. Bertram Mislam deka go ima. jas doma }e go vratam. i vo mlade{ki zanes. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. Kralot Trpeliva mora da bidam. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. Mi se dopadna. ve molam? Dijana Gospodaru. velam. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. gospodaru. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. sekoe pero ve e`i. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite.

Dijana Da. ama vi nareduvam. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. ka`ete mi pravo. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. bratko. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. za furiite i za {to u{te ne. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. za{to. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. za rajot na budalite. a i u{te mnogu drugo. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. gospodaru moj dobar.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. dobro. Prstenov rekovte deka e va{. Jas im bev posrednik. osven {to ne re~e deka se ven~ani. zatoa trgni se. ako toa vi e po volja. gospodaru. Kralot Ve}e istrese s#. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. pa znam deka spieja eden so drug. kako xentlemen {to saka `ena. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. ako vo izlagaweto bidete to~ni. dr`ete se do temata. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. kako {to rekov. zatoa nema da ka`uvam {to znam. Kralot Dobro. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. gospodaru ama lo{ govornik. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. . Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e.

ustava mi fati pena. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. ne znam jas ni{to. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. mo`ebi nejzin. pove}e ne mi se dopa|a taa. de se vadi. bludnica ne sum. A trgnete go i nego. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Kralu golem.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. nekakva uslu`na rakavica. kralu. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. de se navlekuva. . niti go kupiv. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. Dijana Mo`ebi e va{. Ne mi be{e ni pozajmen. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Znae deka devojka ne sum. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. V zatvor so nea. i gotov e da se zakolne vo toa. kako }e & se prisaka. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. gospodaru.

Vo slobodno vreme. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. Dojdi mi doma kaj mene. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. iako li~no ne mi na{teti. so pomo{ta ~esna ti n# plena. Za{to gledam. A sega re{enieto pogledajte go. A. Iako mrtva. – O. (Izleguva vdovicata. i za mene }e garantira. dovedete go garantot. mrtvata ete. Toa go storiv. pogledajte. Vaka veli: (Na kralot) Ako. }e ispadne poslatko arno. samo {to ne zaplakav. ti blagodaram. o. Zlatarot. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. Eve vi go va{iot prsten. ovde. dobar gospodaru moj. (Trubi. veli~estvo. eve go i va{eto pismo. Bertram I dvete. barabanxio. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. stopanot na prstenot. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. Sega s# izgleda dobro.’ i taka natamu. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. a nejze `ena. gospodaru moj dobar. samo ime a ne i predmet. Postelata moja ja izvalka. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. brgu }e dojde. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. Ovoj pak. gospodaru. se za~uva moma sebesi. prosti! Helena O. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. samiot znae. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. majko mila. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. gospodin. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. Ova e gatankata. i dvete. Taka.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . miris na kromid. sega e `iva. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. za s# da se u~i.) Po~ekajte. V zatvor so nea. go osloboduvam od grevot.

. ko {to vi gi davame srcata na{i.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. dajte ni gi blagorodnite race. na pro{tevawe. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo. a ulogite na{i va{i. Neka na{e bide trpenieto va{e.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

priprost xandar Sudija Mraza~. pridru`nik na Marijana Petar. svr{enica na Klaudio Izabela. kalu|erka Varij. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. Lu~io. mlad velmo`a Xuliet. robija{ Marijana. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo.LICA: Vin~encio. svr{enica na Anxelo Dete. sve{tenik Fran~eska. vojvodata od Viena Anxelo. xelat Bernardin. slugi. sestra na Klaudio. . podveduva~ka Pompej. gra|ani. slu`benici. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. velmo`a. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. prijatel na vojvodata Velmo`i. priglup gospodin Gospo|a Azdisana.

.

vo osnova. Postavenite problemi se seriozni. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. Sepak. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. . Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. Mesto toa. za komi~ni efekti. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. Strukturno. Na krajot. Sovremenite kriti~ari. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. namerni. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. tonot. mra~en. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Ostrata podelba vo strukturata. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. se razbira. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto.

.

Eskalo. od koj ne sakame da otstapite ni peda. (Na eden velmo`a. velam viknete go Anxelo da dojde.) Vojvodata No eve go ide. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile.) Ova e na{iot nalog.) (Na Eskalo) Kako. (Izleguva eden velmo`a. i drugi velmo`i. toj nas }e n# igra? Za{to nie.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. Na{ite lu|e. (Mu predava nalog. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. sakam da znaete. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro. da ne gorime samo za nas.) Viknete go ovde. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. vo qubovta go oblekovme na{a. za{to ako dobles- . ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. a tie da se tro{at vo tebe. Vojvodata Anxelo. po va{e mislewe. (Vleguva Anxelo. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo.

vo moja ~est. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. Anxelo Sepak. . Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. a ne e neophodno. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. Vlast imam. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. toga{ toa e isto ko da gi nemame. Zatoa zaedno da se povle~eme. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. iako prv doa|a{e predvid. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. Iako toa godi.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan.) Eskalo Ve molam. ]e se iskradam sam. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. Stariot Eskalo. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Zbogum. Dajte mi raka. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. zbogum. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. U{te edna{. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. Anxelo. Vi blagodaram. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. Trudi se da bide taka. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. ko bo`ica stegnata. Za vreme na otsustvoto na{e. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost. Ova ti e polnomo{tvoto. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. Anxelo Isto i mene. da se odnesuvate so tolkav obyir. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. (Izleguva. gospodaru. Va{ata cel so mojata e ista. Zbogum. pomo{nik }e ti bide.

476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. na vzaemno zadovolstvo. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. Eskalo Vi stojam na usluga.) . ba{ taa ja izbri{al. treba da se moli za mir. vo molitvite pred jadewe. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. taa rabota da ja re{ime. (Izleguvaat. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. ama edna istru`il od tablicata. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. pa mo`eme mnogu brgu. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot.

za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. bi rekol. Lu~io Pa da. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. Kusurot e edna francuska kruna. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. da. Dobroto kadife. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. vo site religii. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. `iti majka? Lu~io . Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. samo posle tebe. ama }e pijam. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. dodeka sum `iv. gledajte. Prviot velmo`a Ili. kako na primer. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. debelini i {irini i toa na site jazici.

Vidov koga go li{ija od sloboda. po tolku zafrkancija. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. ne{to od ~umata. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija. gospodine. gospodin Klaudio. kako {to znaete. Vtoriot velmo`a Koj e toj. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. te molam? No najmnogu od s#. mi se skusija mu{teriite. (Vleguva Pompej. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. ne{to od besilkata. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide.478 gre{i{ . posigurna ne mo`e da bide. kako ne. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. ne{to od vojnite. {to ima novo? . `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. Lu~io Ama znae{. ve molam.) [to ti e. Vtoriot velmo`a Osven toa. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. e vo soglasnost so proklamacijata. ne{to od siroma{tijata.

Za kakov prestap stanuva zbor. Samo hrabro. brat. Koj dobro do{epnuva. za deloto storeno da n# kazni. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. od sloboda. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. Klaudio. Lu~io E. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. ako nemame druga rabota. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. ako ne te kaznam. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. raka na srce. ne ostanuva bez klienti. A eve ja i gospo|ica Xulieta. temni~arot go nosi v zatvor. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. Lu~io i dvajcata velmo`i. pak arno. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. koga se koristi bez usul. vas }e ve imaat vo predvid. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. A sepak. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. sledi zatvor. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. arno.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. (Se slu{a bu~ava od vnatre. Lu~io Da ne e ubistvo? . Koj ja gasne. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. Sepak si go barav. I toa do temel. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Xulieta i sudskite slu`benici. spored grevot. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. }e se so`alat nad vas. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Klaudio Taka mo`e polubogot.) Gospo|a Azdisana Tom~e. I da go promenite mestoto. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. vlasta.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. umira. Lu~io. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam.

mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta.480 Klaudio Ne. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Deneska. usluga napravi mi mala. ako se za tvoe dobro. so dete. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. Te molam. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. Ako treba neka odi i sama. Klaudio Storiv taka. kako za’r|ano oru`je. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa.) Zbor so tebe. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. Lu~io. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. Lu~io Mo`e i sto. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. ama nego ne mo`at da go najdat. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. mislam. za slava i ime da si stvori. Sigurno za da stekne ime. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . nov vo sedloto. Imam nade` samo vo nea. ako e zaqubena. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. A pak sega. pa sega.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. Lu~io. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. Temni~arot Odime gospodine.

razumna i znae da ubedi. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Otfrlete ja taa misla. gospodaru. pa taka toj i se prifati. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. Pa sega. mnogu e ve{ta na zbor. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. Sega. va{ata milost. Sve{tenikot Mo`e. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. Lu~io Vo rok od dva ~asa.na drugata Klaudio. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. Odam kaj nea. gospodine bo`ji. Klaudio Vi blagodaram.) Vojvodata Ne. Xulieta. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. Klaudio Temni~aru ajde. Lu~io. o~e svet. prijatelu moj dobar. ko roditelite so . [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. Temni~arot i slu`benicite. osven toa. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena.

se pla{am. za da mo`e. zaradi koi ova go pravam. bidej}i neprimenuvani dolgo. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. (Izleguvaat. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. Zatoa. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. No sega }e se vidi. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. i samite umrele i ve}e se mrtvi. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. taka i zakonite na{i. od zasedata na moeto ime da udri doma. te molam. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. nezame{an. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah.) . a ne za da gi upotrebat. no ne sega. svet moj o~e. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. a jas. so mantija da me snabdi{. od zlobata ve{to se ~uva. Vojvodata Strav nad stravovite. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. koga vlasta drugi nosi dumi. od glasovi lo{i da se spasam. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. Zatoa.

) Izabela Mir i sekoe dobro. liceto pokrieno treba da ti bide ili. Vistina e. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. kalu|erkite. So sakanata svoja za~na dete. ako jas treba da mu sudam. (Lu~io vika od nadvor. a i toga{. Koj vika? (Ja otvora vratata. ti ne si zakolnata u{te. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. ako vie ste toa.) Povtorno vika. . sepak so vas epten sum iskren. ve molam. (Se trga na strana. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. negovata sestra. da me odvedete pred o~ite na izabela. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. No da ne dol`am mnogu. mo`ete li. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. odi otvori mu i vidi {to saka. Izabela Za ona za koe. ako ti e otkrieno. Vleguva Lu~io. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. Ne govoram za{to pogolemi sakam. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. mora da mol~i{. Ubavice mila. Mila Izabela. brat vi ve pozdravuva mnogu.) Gospodine. Odgovori mu. osven vo prisustvo na igumanija.) Izabela Zarem vie. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. {egata na strana. toj e v zatvor. {tom zakletva dade{. Ti smee{. te molam. jas ne smeam.

taa e. Lu~io Ne e taka. . Na negovo mesto. rabotata e vakva. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. vklu~uvaj}i me i mene.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. Nade` ve}e nema. Go uapsi zaradi grevot. glavata na va{iot brat treba da padne. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. Izabela Po posestrimstvo. no doznavame sega. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. studiraweto i postot. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. vo akcija n# turna. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. potsmevaj}i mi se mene. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. toj mnogu velmo`i. Lu~io Da. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. vladee gospodarot Anxelo. Toj sega. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. Izabela Zna~i. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. osven ako vie. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. Kratko i jasno. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite.

site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. na druga Lu~io. Vi blagodaram od srce. Lu~io Ama pobrzajte. Odete kaj Anxelo. Lu~io Zaminuvam vedna{. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. a koga tie pla~at i kle~at. gospodine dobar.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{.) . Pozdravete go brat mi. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. Izabela Zbogum. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska.

vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. Eskalo Da. pa taka sme fita – fit. Eskalo. gospodaru. zatoa {to sme go videle. Eskalo. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. a sosema druga zgre{enieto.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. dali i vie. I neka va{ata milost ka`e. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. no sepak. zapirame i go zemame. slu`benici i eden sudija. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. pod dejstvo na sopstvenite strasti. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel.) Temni~arot Tuka sum. mestoto so `elbata. dali i vie samite.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. mora da umre. Gospodine. stignata najposle do posakuvanata cel. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. Edna rabota e isku{enieto. toa pravdata go se~e. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. Ona {to pred sudot se otkriva. podobro re~ete. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko.

Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. Sapunot. gi ~eka krvav pi{tol. gospodine? Lakt Ajde. sramneta so zemja vo predgradieto. gospodaru. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. jas sum sirot xandar na vojvodata. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. Pompej i slu`benici. (Vleguvaat Lakt. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. makro {to raboti na par~e. ama sigurno se pluknati nikakveci. toga{ ne znam {to e zakon. na drugi doblesta im gi krati dnite. Ako ova se lu|e na mesto. gospodaru. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. a se vikam Lakt. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. dvajca zloglasni zloubiteli.) Eskalo Neboto neka mu prosti.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. gospodaru. Anxelo Prodol`i. Lakt @ena mi. Ova mu e posledniot axilak. Se potpiram na pravdata. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. eve ni najposle eden umen xandar.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. begaat i nikomu ni{to. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. be{e. gospodaru. gospodaru? Toj e kelner. gospodaru. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. donesete gi ovde. (Izleguva temni~arot. koja. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. Edni vo zla se davat. kako {to velat. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. drugi za grev samo eden. spolaj mu na gospoda. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . ne znam to~no {to se. vi tvrdam.

za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. ete. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. Pa kako {to rekov. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. imavme samo dve vo celata ku}a. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. nema zbor. bog da ja dade{e nepohotna. so posredstvo na gospo|a Azdisana. gi potamani drugite. ne zapnuvajte za pajncata. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. vie ve}e znaete {to. pa toga{ vi rekov. ako drasti~no ne gi smali obrocite. ovaa gospo|a Lakt. Eskalo Dobro de. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. ~esno pla}aj}i za niv. obi~na pajnca od pet pari. kako {to velam. kako {to rekov. prodol`ete. Zna~i. ~esen ~oveku. ako mu e po volja na va{ata milost. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. kako {to ve}e vi rekov – . ama sepak vr{at rabota. Pompej znae koga{no vreme. a i zijan za nejze. rabotite ne stojat taka. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. Eskalo Od kade znae{. za{to. ne mo`evte. kako {to rekov. stoeja vo edna pajnca. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. doka`i go! Eskalo Ete gledate. ne odokolu tuku pravo v rebra. tuka sosem ste vo pravo. ni malku. kako {to rekov. od `ena mi. ne se porcelanski tuku obi~ni. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. ~ingeni. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. gospodine. Nie. Sapunot. mnogu trudna bidej}i. koja. i. ako dobro se se}avate. gospodine. }e ja rezilam i }e se rezilam. Sapunot Taka e. gospodine.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. xandaru? Lakt Pa. {to se veli. kako {to znaete. majstore Sapun. umrena za suvi slivi. koi vo toa koj- Pa da. ako dobro se se}avate. gospodine. gledate. a imavme. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. a bidej}i vie toga{. so stomakot do usta.

u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. ba{ taka be{e. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. Mnogu uspeh utre.) Sega prodol`ete. gospodine. sede{e na edno nisko stol~e. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. Ka`ete go glavnoto. Pompej Ja molam va{ata visost.na Duovden umre. poglednete go ovoj majstor Sapun. Dobar gospodine Sapun. Dobro. gospodine. gospodine. Pompej Ete.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. gledajte vo negovata milost. ovde. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. ne. gospodine. (Izleguva Anxelo. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. gospodine. gospodine. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. Pompej Gospodine. gledam se govori samo vistina. Ovde. gospodine. gledate. Pompej Zna~i. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. da me pra{a. ovde samo vistina se zboruva. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. poarno zdravje. Toj. gospodine. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. (Na Eskalo) Zaminuvam sega. Eskalo Ne. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. So pri~ina ova go velam. so va{a dozvola. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. gospodine. }e svr{ite. ne ni mislev. Pompej E pa da. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. Lakt Ama. A jas ve molam.

Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. Eskalo Dobro. Koj e popameten ovde. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. Eskalo Ne. ako vi e po volja. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. o apa{u. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. Eskalo Vo pravo e xandaru. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. ve molam. ba{ vi blagodaram za ova. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. gospodaru. gospodine. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. pogledajte go u{te edna{. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. go gledam. gospodine xandar. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. gospodaru. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. kako vtoro. (Na Pompej) Doka`i go toa. rasipniku. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. mnogu dobro. rasipan kanibale.490 Eskalo Da. Lakt Taka e. Pompej Rakava da mi se isu{i. Vi blagodaram mnogu za ova. Lakt E. gospodaru. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. . [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. Zna~i. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde.

majstor Sapune. Sapunot Vi blagodaram. da si go tera{. gospodine. priznajte.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. (Izleguva Sapunot. ]e ve kelnerosaat. majstore Sapun. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. Eskalo Gotovo e. Pompej Iskreno. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. majstore kelner. . Pompej Gazlo. a vie }e gi nasapunite. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. Taka. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. Eskalo Odli~no. (Na Pompej) [to ste po zanaet. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. gospodine. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. Zbogum. Eskalo Samo tolku? Kelner. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. gospodine. apa{u. Eskalo Zna~i taka. honorarno vie ste i makro Pompej.) A sega vie. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. gospodine. vie ste Pompej Veliki. ne? Ajde. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. apa{u eden rasipan. Majstor Sapune. vo `ivotinska smisla. gospodaru. gospodine. svoeto. majstor Sapune. Pompej. [to se odnesuva do mene. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. gospodine. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. Pompej Gazlo. polovina mo`e }e vi se prosti. kelner kaj edna sirota vdovica. ako vi e po volja.

navistina. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. spored ve{tinata vo slu`bata. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. Da me kam{ikuvaat? Ne. gospodine. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena.) Eskalo A sega vie. Mora da `iveete od ne{to. gospodine. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. Ili prosto re~eno. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. ako ve donese. spored moeto {turo mislewe. Eskalo Te`ok napor za vas. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. a za ovoj pat. gospodine. deka ste podolgo. oti. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. . Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. majstore xandar. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. majstore Lakt. no zanaetot na hrabrite. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. gospodine. Pompej. slu{nete me. da. Pompej. Pompej. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. Sedum i pol. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. Taka. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. zbogum. Velite vkupno sedum godini. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Pompej Iskreno. prijdete. }e prodol`i toa da go tera. }e naredam da ve kam{ikuvaat. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. Pompej. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Pompej. Samo {to glavi se se~at i se besi.

Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Eskalo Potrebna ni e strogost. gospodine? Eskalo Da. Koga }e gi izberat. gospodine. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo.) Kolku e ~asot. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Zbogum. doma kaj mene. gospodine. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. {to mislite? Sudijata Edinaeset. No sepak. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Da odime. Lakt Doma kaj vas. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. gospodine.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo.) . Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. (Izleguvaat. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka.

(Vleguvaat Lu~io i Izabela.) ]e vidam {to re{il. Ako gre{am ispravete me. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. ^asot & se bli`i.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. Anxelo Dobro. ]e mu ka`am za vas.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. Anxelo Ajde.) Anxelo [to e rabotata. ]e dadam naredba. Bog neka ve vardi i ~uva. gospodaru dobar. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. Bo`e. ama so merka. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. Dajte & {to e potrebno. Temni~arot Ve molam. pu{tete ja vnatre. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal. (Vleguva Anxelo. mo`ebi omeknal. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. (Izleguva slugata. mnogu doblesna moma. a samo toj treba da umre. .) Bludnicata gledajte da ja premestite. vedna{ }e dojde. (Vleguva slugata. (Izleguva slugata. Anxelo Ostanete u{te malku. ko na son vinata da ja storil. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. (Na Izabela) Dobrodojdovte. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. toa ostavete mi go mene.

Navalete. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. Na {to. Ne molite za igla. Anxelo Toa ne sakam da go storam. Temni~arot tolku lesno. zamislete. Premnogu ste ladni. molete. grevot osudete go negov no ne i brat mi. kleknete pred nego. Anxelo Ubavo. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. Anxelo Toj e osuden. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. za poli obesete mu se. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. Ve molam. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. Navalete. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Anxelo Dobro. predocna e. toa i ne mo`am. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. Izabela Ima. nema pomo{.

Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. Duri da mi e rodnina. ni `ezloto na vojvodata. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. a {to zatvorenik. dobar. devojko li~na. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. [to bi bilo so vas. a ne jas. primer. a na negovo vie. Lu~io (Na strana) Da. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. brat vi go osudi. toa e praviot na~in. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. i vie }e potkleknevte kako nego. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. ni togata na sudijata. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. ni od namesnikot me~ot. ka`ano na mesto. ni pompata koja so golemcite odi. veruvajte vo ova. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. no toj. Da be{e toj na va{e mesto. pomislete. trognete go. . Zakonot. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. za nego nema milost. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. roden brat ili sin. Anxelo Ve molam. Anxelo Smirete se. ni krunata na kralot. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. No sega toj e buden. Mora da umre u{te utre. dobar gospodaru. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. O.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka.

Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. za grmewe samo. vinoven za nekoj zlostor. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. iako gre{i kako i site. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. O sozdatelu milozliv. gordite lu|e. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. no bogohulie. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. potoa bi gi ma~el. koga malite toa go pravat. ko negoviot {to e prestap. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. nabapkani so kusove~na. O. prestapot progledan niz prsti. Jupiter bi poludel vo nemir. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. Golemcite so svetcite teraat {egi. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. mnogu e dobro da imate snaga na xin. gledam. duhovitost e toa. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. a pravda delam koga onoj. Samo napred. Priznae li grev od boga daden. devojko. sitna vlast. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. No lu|eto. Pra{ajte si go srceto. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. . za{to sekoj mal. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. Brat vi }e umre utre. tie. za vojnikot e ~isto svetogrdie. Bidete zadovolni.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. so duhot svoj staklest.

so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. (Na Izabela) Zbogum. gospodaru. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. taa ne ni isku{uva. vratete se. Anxelo Ubavo.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. koj{to. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Izabela . pa duri i od tvojata doblest. Lu~io i Temni~arot. Bog neka ve brani i ~uva. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. Anxelo Anxelo ]e razmislam. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. Izabela na ve~nosta. a? Ne taa. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. Izabela Gospodaru dobar. dojdete utre kaj mene. koj gre{i pove}e. Izabela (Na strana) Amin.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. (Izleguvaat Izabela. vratete se. se raspa|am od prekrasnoto vreme. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. tuku toa sum jas. legnat kraj temjanu{kata na sonce. Dojdete utre. molitvi od nevinite du{i.

za da fati{ svetec. Temni~aru! – Vie ste toj. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. . Dete taa nosi. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. {to si ti. koj{to. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti. gre{nica edna moja. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem.) Vojvodata Gospod na pomo{. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. (Vleguva Xulieta. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. [to. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. (Izleguva. a toj {to go za~na. ludost. [to sakate.) Eve. doa|a ba{ sega. Ostanete malku. ne? Temni~arot Jas sum. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. koja. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. {to pravi{. ludost. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam.) (Vleguvaat.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. ne gi sfa}av i im se smeev. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba.

Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. No samo ako kaeweto @alno za nego. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. ubavice. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Va{iot drugar. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Xulieta So radost }e u~am. kako {to slu{am.) . mora utre da umre. sramot so radost go nosam.500 pa drugi upatstva }e dobiete. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. }erko. Bo`jata milost neka e so vas. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. Vojvodata Taka i treba. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. a tuka nie sebesi se `alime. (Izleguvaat. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel.

za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. strav korne{ od budalite. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. kaj Izabela se zakotvuvaat. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. (Vleguva Izabela. rabotata si ja ostavaat.) [to ima. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. kalu|erka.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. tronu. da ne ~ue nikoj. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. pa duri kolku i nas. krv si e. (Izleguva slugata. ne slu{aj}i {to govoram. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. O mesto visoko. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela.) O bo`e. Gospodstvoto moe. na krajot. dodeka umot i duhot. {to mi se sobra taka krvta v srce. Izabela Taka neka bide. na usnive mi e gospod.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. No sepak. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. Anxelo Dovedete ja. Bog neka ve brani i ~uva. mora da umre. pa se zatna seta. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. . saka da ve vidi. ode`data svoja. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. gordost be{e moja. kolkupati ti so ramkata tvoja. koe.

Jas. za koe znam deka ne sum podobra. Anxelo Ve molam storete go toa. za{to i re~enoto. Toa ne e dobro. Izabela Neka sum i naivna. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. }e vidime vedna{. vas sosem osloboduvaj}i ve. odo{to na du{a se nosat. primete go na du{a. tuku milost. lesno mo`am da go pobijam. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. {to bi izbrale vie: zakonot. na nedozvolen na~in. la`en `ivot da se sozdava. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. ludost. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. za spas negov. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. no ne i na zemja. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. ne garantiram. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. bo`e. ako e grev. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. ili. podavaj}i & se. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. Anxelo Ne. Anxelo Ne. Izabela Taka e na nebo. ako e grev na du{a neka go nosam. Izgleda ne me razbirate. slu{nete me. za{to toa voop{to grev ne e. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. Odgovorete na ova. gospodine. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. deka porado bi go dala teloto od du{ata. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. Anxelo O. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko.

Izabela Taka e. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. negovata sestra. Brat vi }e umre. cel `ivot da umira. . gospodaru. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. zna~i. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. spasuvaj}i go nego. prostete mi. ona {to ne go mislime da go govorime. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Izabela Taka. Anxelo Site sme slabi. Odnosno. }e zboruvam mo{ne grubo. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. No slu{nete me.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. ili visoko mesto dr`i. Anxelo A negoviot prestap. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. ako smrtta nad glava mi visi. Izabela O. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. ni za ne{to drugo. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. velam samo kako pretpostavka – osven vie. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. spored na{iot zakon. tokmu vaka se kaznuva. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. Za jasno da me sfatite.

koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. strogosta na mojot `ivot. so koj se tera ba{ ona . ako qubovta mi ja vozvratite. ve sakam. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. Ako ste `ena. Pokori se velam na gladta moja pohotna. `imi ~esta. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Ako ste ne{to pove}e. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Anxelo Veruvaj mi. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. Ne. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. Gospodaru moj dobar. Ostavi ja finosta. ne rumeni od nepotreben sram. Nema. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. Izabela Ha. Za zbor ve fa}am. Bidete ona {to ste. Anxelo Slu{nete otvoreno. Anxelo Ne. bidete `ena. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. Izabela? Imeto moe ~isto. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. a toa zna~i. i `enite se isto taka slabi. Anxelo Koj }e ti veruva. ve molam govorete ko porano {to govorevte. sitna ~est {to golema verba bara. a po s# na vas se gleda deka ste. Anxelo Jas isto mislam. }e vidi{. Izabela. dozvolete mi da bidam drzok. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. ne ste `ena. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Izabela Da. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam.

Odgovori mi utre. inaku ne samo {to sigurno }e umre.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara.) . Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. {to vo sebe go imate toj eden. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. opasnonosni usti. ili. koj }e mi poveruva? O. mir na du{a da si obezbedi. bilo za osuda bilo za priznanie. `ivej ~esno. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. a brat ti na nebo neka se ka~i. nevideni maki. za smrt }e go podgotvam. Pa Izabelo. }e postapam ko tiran so nego. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. ist jazik. (Izleguva.

go zaborava{. `ol~no go bara{.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. pokoren na site nebesni lunki. Ne si stamen. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. i ti naj~esto go bara{. ni `ar. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. ne`en jazik na edna bedna zmija. Ti si samo zdiv. a koga si star i bogat nema{ ni strast. siroma{en si. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. Sakaj}i da `iveam. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. ~ist odlivok na slabinite tvoi. jad vrz jad see{. re~i mu: ‘Ako te zagubam. Klaudio i Temni~arot. Ako si bogat. mislam. oti i utrobata tvoja. oti toa {to go nema{. Klaudio Ponizno vi blagodaram. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. Ni slu~ajno ne si hrabar. gi kolne nastinkata. pa moli milostina od drtata starost. Prijatel nieden nema{. Blagoroden ne si. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. Ti ne si ti. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. Ti nema{ ni mladost ni starost. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. koja pove}e ne e ni{to. Na `ivotot.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. kaj{to prebiva{. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. smrtta ja baram. Najdobriot odmor ti e sonot. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. ni krepkost. koja ‘gospodaru’ te vika. So nade` da `iveam. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. podgotven sum da umram. a toa {to go ima{. . za{to se pla{i{ od mekiot. Ti ne si sre}en.

Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. samo zbor so vas. sekoga{ e dobra.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio. ne morate da umrete. (Obajcata se prikrivaat. Pa neka dojde. tuka. Gospodarot Anxelo. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Temni~arot Kako pora~ano. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara. vi blagodaram. `ivot nao|am. za kuso pak }e ve posetam.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. Vojvodata Temni~aru. (Vleguva Izabela. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. Izabela (Od nadvor) Ej. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. mnogu dobra. milost od boga. gospodine. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. ropstvo. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. sestro. . Klaudio Klaudio Presvet gospodine.) Klaudio Pa. Sestra vi e. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. temnica ve~na.

Da. ili ako e. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. Izabela Taka brat mi govori. velam.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. od grobot na tatko glasov dojde. za smrtta utre. od sedumte smrtni e najmal. Klaudio Dobro. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. ovoj namesnik e sotona. ti mora da umre{. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. se pla{am za tebe. koga }e ja zgazime. mila Izabela. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. zarem e mo`no? O. Klaudio. Klaudio . bi li~el. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. onaka mudar. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. toj. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. potoa. po ~inov gnasen. Izabela Izabela Mo`no e. Izabela Podgotven bidi. Klaudio Ti blagodaram. pa i kutrata buba~ka. Klaudio Ne pravi go toa. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. na gnil bunar podlabok od adot. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram.

Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. ostavete me vo `ivot. so lelek. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. Izabela Ne. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. Izabela. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. Izabela O. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. ropstvoto. Od tebe se otka`uvam! Umri. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. a ni zbor za da te spasam. Klaudio Da. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. mlada sestro. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. pa neka si te~e. ne. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila.) Klaudio O slu{nete me Izabela. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. kukavico bezverna. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. slu{nete me. Klaudio O. yveru! Ne. divo nakalemen. Izabela A sramniot `ivot odvraten. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. . ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. za eden zbor samo ve molam. nikoga{ od krvta negova ne niknal. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza.

a i mojata ode`da.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. (Izleguva zaedno so Klaudio. Taa. Sepak.) Temni~aru. eden zbor so vas. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. No. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. Utre mora da umrete. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. Ostavete me malku na samo so devojkava. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. Zatoa podgotvete se za smrt. Na mojata iskrena `elba da pomognam. bidej}i ~esna. Vojvodata Na toa i ostanete. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. o. a ~istotata na srceto. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. kako {to sega stojat rabotite. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Ubeden sum deka so mirna sovest. pa. bidej}i e du{a na ~ovekot. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. Jas nemam mnogu slobodno vreme. . jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. (Klaudio odi kaj Izabela. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. no za kuso vi stojam na raspolagawe. vi podarila i dobrina. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. Zbogum. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. I jas kako ~ovek. Kleknete i podgotvete se. sam lekot mu se dava.

Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. [to velite na ova? . napravi. ne samo {to }e si go spasite bratot. sestrata na Frederik. Odete vie kaj Anxelo. se razbira mora da bide soodvetno. svadbeniot miraz. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. na krajot. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. drugoto e lesno. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. soglasete se na ona {to vo toj pogled. a vie sekako ste. Izabela Poka`ete mi kako. na kratko. ni tro{ka sovest ne poka`uva. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. dobar o~e. a toj. a so niv. Ako potoa go priznae sostanokot. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. Vojvodata Doblesta e smela. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. i svojot svr{enik. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. ovoj navidum dobar Anxelo. Ako ova se obezbedi i garantira. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. potoa obrokot i temelot na svojot imot. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. va{ata ~est neizvalkana. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. Vo me|uvreme. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. pritoa brat vi }e bide spasen.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. toj go bara. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. plukna na site svoi zakletvi.

{to e sega ova? Pompej I vie. gospodine. `iveam carski’. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. vetete mu deka }e storite po negovata volja. mu stavija katanec na vrata. Izabela Vi blagodaram za utehata. ‘od nivniot odvraten. mi smrdi. otkako na edniot. Deka rabotava. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. za{to najdovme kaj nego. Pompej i slu`benicite. a na drugiot. se oblekuvam. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. gospodine. gospodine. podveduva~.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. gospodine. xandaru. dobar o~e. `ivee ovaa otfrlena Marijana. da nosi postavena bunda za da go gree. Re~i si barem edna{. mu dozvolija po naredba na zakonot. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. tuku na zakonot. o~e dobar. gospodine deka e i kradec. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. na nekoj na~in. . tamu. mo`e da se kiti. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. `ivotinski dopir pijam. gospodine.) (Vleguvaat Lakt. toga{ }e doka`e{ deka si negov.Nosete go v zatvor. a i smetame. dobar brate o~e. mi smrdi. polo{iot. mom~e. (Izleguva. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. bidej}i pobogato od ~ednosta. gospodine? Lakt Mene ni{to. Zbogum. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. [to vi zgre{il ~ovekov. Brzo pojdete kaj Anxelo.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. mo`am da doka`am Vojvodata Ne.Blagosloven da ste. Tamu pobarajte me. Ama sepak. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. Vojvodata Bo`e. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. jadam. . . poveseliot lihvar.

gospodine. gospodine. }e ja ~uvate ku}ata. Lu~io Toga{. ovoj go predupredi. ili gre{ni a navidum ~isti.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. a? [to veli{ za ovoj napev. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. o~e. ne e pove}e vo moda.) Pompej Nadu{iv uteha. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. taka treba i nikako poinaku. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. Deka e makro tuka nema somne`. posledicite se jasni. Eve eden gospodin i moj prijatel. Ako ne poka`e{ trpenie. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. Sega }e stanete dobar doma}in. Lu~io E pa toa e dobro. Zbogum. ne? Da vi ka`am pravo. . zatvorete go. i toa makro so pedigre . gospodine. mora taka da bide. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. ovoj predmet. veren Pompej. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. toga{. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. da ti se prodol`i apsot. Odi{ v zatvor. toa si e negovo pravo. tvojata gazdarica? U{te podveduva. vikam spasitel. Zbogum. Pompej Se nadevam. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. a? [to veli{ ti. toga{. Pompej? Pompej Taka e. Odi. Pompej. navistina nema. Pompej. ka`i jas tamu sum te pratil. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. do ja`eto. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. Prepora~aj me na zatvorot. Lu~io Ne. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. Zbogum. Ako zatvorot mu li~i na eden makro.roden makro. ]e se molam Pompej. gospodine. dobar Pompeju. Blagosloven da ste. gospodine. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. (Vleguva Lu~io. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. Pompej. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. zatoa {to e makro. ~isti od grev. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. Pompej. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen.

Lu~io Navistina.[to ima novo po svetot. o~e. (Izleguvaat Lakt. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. mnogu sojuznici i pomaga~i. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. {to mislite? . Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. porokov ima mnogu rodnini. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. gospodine. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Pompej i slu`benicite. Lu~io Odi pod senka. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. spored voobi~aeniot na~in. I deka e kukla {to se plodi.514 Vojvodata I vie.) Se slu{a ne{to za vojvodata. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. . Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. To~no li e ova. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. No kade e navistina. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. A vie? A kako e sozdaden. o~e. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. o~e. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Pompej. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. gospodine. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. Dobro pravi. odi. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. za ova sum siguren. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. drugi deka e vo Rim. gi stavi prestapite na zort.

Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Lu~io A toj e plitok. da vi ka`am ako ne ste znaele. kolku se la`ete. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. Vojvodata Ne e vozmo`no. i golem govorxija. siguren sum. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. ti se molam. A i pijanica si be{e. ili lud ili ste vo golema zabluda. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. da ne go prika`at vo podobro svetlo.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. znae{e kakva polza ima od nea. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Lu~io Koj. Lu~io Gospodine. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. Vojvodata Vie ili ste zloben. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. zatoa nau~i da bide du{even. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. Vojvodata A zo{to. mislam deka ne be{e takov. Da se sudi samo po ona {to go napravi. go poznavam i go sakam. Vie ili zboruvate kuturica ili. Lu~io Ama vi se molam gospodine. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. Lu~io O. Celiot tek na negoviot `ivot. Lu~io {mugna. a nu`no i bez pogovor. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. ne mo`at. jas znam {to znam. . ako ste podobro izvesteni. Lu~io Gospodine. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. gospodine. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. a poznavaweto so posrde~na qubov. gospodine. dr`avnik i vojnik.

Ima li kral tolku silen. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. mra~nite dela. Se la`ete za mene. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. U{te ne se otka`al od toa. pak ti velam. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. Navistina. kako {to se molime da bide. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. Ama dosta za ova. dobar bidete so mene. ova povtorno }e go poreknete. dobro poznat na vojvodata. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. . Vojvodata.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. Zbogum. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. dobar o~e. Lu~io Ne se pla{am od vas. i. Lu~io Poprvo }e se obesam. Zbogum. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. va{e gospodstvo. mra~no bi gi sredil. nosete ja v zatvor. Te molam moli se za mene. ti velam. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. se vikam Lu~io. a kako se vikate. o~e. }e imate smelost toa i da go potvrdite. ako po`iveam da go izvestam za vas. Kamo da se vrati. vi se molam? Lu~io Gospodine. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. Ako govorevte po du{a. Temni~arot i gospo|a Azdisana. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. Vojvodata O. (Izleguva.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. Vojvodata pak. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko. Azdisana Dobar gospodaru. gospodine.

Nejze nosete ja v zatvor. molej}i go boga da mu pojdat od raka. mu gi razbiv i toj sega e . Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Me izvestija deka ste go posetile. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. pove}e ni zbor. Anxelo. Temni~aru. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. koi jas. dobar o~e. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. gospodine. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Ve molam. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. imaj}i dovolno slobodno vreme. Klaudio mora utre da umre. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. Iznesete go pred mene. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. No da go ostavime nego na negovite raboti. se bara ne{to novo. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. mojot sobrat vo vlasta. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. ja kolnat. No vo svojata fantazija.) Eskalo Dobra ve~er. ne saka da se premisli. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. nad site borbi. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. & veti deka }e ja zeme. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. s# }e be{e poinaku. zaveden od slabosta na svojata priroda. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. Temni~arot Ako dozvolite. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Vedna{. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot.

(Izleguva. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. }e ima so {to da se gordee. a svojot go hrani! O. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. urnek vo du{ata sopstvena da plodi. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. no ako i toj padne vo grev. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. svetost treba da & pridru`i. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. Vojvodata Mir so vas. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki.518 re{en da umre. (Izleguva Eskalo. Zbogum.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. na strogosta. a vnatre crn |avol vie! O. doblesta da ja vodi. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. od nadvor angel.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. du{evnosta da ja bodri. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni.

No bakne`ite vrati mi gi. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah.) Marijana Prekini ja pesnata.) Deteto (Pee) Trgni gi. nazad vrati. (Izleguva deteto. so revnost na golem krivec. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. prati. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. Tokmu sega e dojdeno vremeto. a dobroto lo{o da prima. vodi~i slepi za utroto vla`no. pogolemiot klu~. i tie o~i. o trgni. Marijana Ne ve pobara nikoj. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. toj gradina ima. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. cel den sum ovde. (Izleguva. gospodine. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. osuni vkusni. se otvora. pa {to pobrgu begaj. prati gi.) Vojvodata Sosema vi veruvam. Ve molam. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. se kolnea la`no. Eve ide te{itelot moj. . za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. zalog daden no zaluden. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. Niz {epot.) Ve molam za pro{ka. (Vleguva Izabela. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. tie usni {to tolku slatki. Vojvodata Dobro e.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte.

o~e dobar.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. ]e pri~ekam da zavr{ite. tuku barawe moe. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. . Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. ako vie taka ja posovetuvate. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. (Izleguvaat. no prvin seidbata treba da se svr{i. o~e. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. tolkupati ve}e vidov. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. (Se vra}aat Marijana i Izabela.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. od ni{to. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. Vojvodata Ne.) Ne pla{ete se.’ . tuku samo povlekuvawe vo mrakot. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. mila }erko. Tuka e za va{e dobro.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. Marijana (Na Izabela) Da odime. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. nieden. Dobro s# ste smislile. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. Bez gajle.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. Vojvodata Ne e toa sovet.

dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. ako ne. gospodine. gospodine. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. Mraza~ . dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. ajde. toga{ e glava na `enata. Ako se nafatite da mu pomagate. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. ne gledam koj e pote`ok. ama ako e `enet. Temni~arot Ajde. Ajde. gospodine. ako ne. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. Ako vi e prifatlivo. gospodine. za{to toa e blagorodno. Me baravte. zatoa {to ste bile zloglasen makro.) Mraza~ E. be{e makro. bez somnenie. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. umetnost ami {to. neka vi se najde sega. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. brat. Slikarskoto ma~kawe. }e se spasite od prangi. gospodine. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. (Izleguva. gospodine. Brat~e. a potoa otpu{tete go. `ivi liceto blagorodno. sum ~ul go vikaat umetnost.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. e umetnost. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. Temni~arot Ej. mo`am. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. samo {to pogledot vi e krvni~ki. a kurvite. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. gospodine. Makro. Pompej Pompej Gospodine.) Pompej Ve molam gospodine. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata.

o~e. se nadevam. za{to e ubiec.) Za edniot mi e `al. (Vleguva Temni~arot. Po mene. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah.) Dobrodojdovte. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. gospodine makro. za smrtta tvoja. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat. gospodine. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. odete. Temni~arot Pompej Gospodine. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. ]e te podu~am vo zanaetot. (Vleguva Klaudio. gospodine. brat~e.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. Temni~arot Ni taa. Vojvodata . Za{to navistina. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. prviot po~esto moli za pro{ka. Ne saka da se razbudi. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. }e mu slu`am. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. Klaudio. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot.) Eve go nalogot. podgotvete se. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. rabotej}i go svojot zanaet. (Se slu{a troapawe od nadvor. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. bidej}i gledam deka va{iot xelat.) (Povtorno se slu{a tropawe.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec.

sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Temni~arot Ne e bez nade`. (Temni~arot odi kaj vratata. bodiwaj}i ja vlasta. Prativ po nego.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. nema ni{to. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. Takov slu~aj do sega sme nemale.) Temni~arov e ~ovek. se razdenuva. tiranin bi bil toga{. no vaka e pravi~en. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. Vojvodata Ne e. (Tropawe na vrata. (Tropawe od nadvor. temni~aru. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka.) Idat. Vojvodata Iako mugrite bli`at. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. ni {to se odnesuva do predmetot.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. Temni~arot . Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. Temni~arot Mnogu surov zamenik. lu|eto da gi saka. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. gospodine. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. ne e. kaj drugite saka da go zauzdi. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. ni {to se odnesuva do rokot.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. (Vleguva glasnik. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. osven toa od samiot prestol na pravdata. (Izleguva glasnikot.

gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. Toj duri i samiot prizna. no toj nema da izbega. Otvorete mu ja vratata. da ~ueme. Vojvodata Ve molam. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. vi se ~ita ~estitost i postojanost. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. ba{ go boli za s#. nema ~uvstvo za smrtta. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. ne se pla{i od ni{to. Vojvodata Vi ka`av. ve}e devet godini le`i v zatvor. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena.’ [to velite na ova. ni od minatoto. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. no ovde e izrasnat i odgledan. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. toga{ mojata . Za podobro da se uveram. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. Ako lo{o ~itam.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. Vojvodata Mu treba pouka. gospodarot Anxelo. temni~aru. inaku }e vi letne glavata. Na liceto. Koga porokot prostuva. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. i~ ne mu e gajle. [to ima. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. ni od sega{nosta ni od idninata. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. ne se ni najde. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram.

Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. Klaudio. osven blagodarnost i nagrada. mrtovecot mnogu go menuva likot. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. vie znaete deka ova obi~no se pravi. ni mojata besprekornost. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. Ako so ova. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. ama ova e protiv mojata zakletva. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. ne se somnevam vo toa. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. Vojvodata Temni~arot O. dobar o~e. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. Odlo`ete go pogubuvaweto. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. ve molam postapete kako {to vi velam. pa ni mojata obleka. pa }e ja otkrie izmamata. No bidej}i gledam deka se pla{ite. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Temni~arot Prostete. `imi svetecot komu mu slu`am. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. No. }e otidam podaleku od {to planirav. Vie. rokot mi e utvrden. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. Temni~arot A kako. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. a vie mo`ete i da pripomognete. za da go otstranam sekoj va{ somne`. vi se molam? sebe i ne{to drugo. . za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. gospodine.

Pogledajte. na tu`ba od majstor Trino`ici. a sega stanati ‘Podajte za boga’.) . megdanxijata. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. pa upatete go na podobro mesto. trgovec so tkaenina. Potoa tuka e eden majstor Fiasko.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. S# u{te ste v~udovideni. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. pa majstor Se~i-begaj. silexija na me~ i kama. (Izleguvaat. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. od toa nema ni{to. dovedi go ovde Bernardin. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. no za sre}a. de deka negde se zamona{il. Raka na srce. ve~niot patnik. (Vleguva Mraza~. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka .) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. od {to izvlekol }ar pet marki. Odime. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele.) Mraza~ Bratko. ve}e se razdeni. pa mladiot majstor Bog-da~uva. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. Prvin. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. s# na s# 197 funti. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

Stanete. gospodaru. ^inot na Anxelo pak. Predajte gi klu~evite. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. (Izleguva tmeni~arot. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. a namerata e samo misla. po nalog nezvani~en treba{e da umre. (Marijana i Izabela stanuvaat. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. a koga podrazmisliv. (Vleguvaat Bernardin. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. ako vi e po volja. Marijana Samo misla. Temni~arot. vo maska i Xuliet. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. ostavete go vo `ivot. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. S# jas } e ka`am. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. ne velete ni{to. Odete i dovedete go. Sakam da go vidam.) Prostete. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. velam. gospodaru golem. samo poraka po glasnik. Izabela (Kleknuva) O. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. inaku. Temni~aru. Bidej}i e taka. tolku nisko padna. i jas mislev deka e gre{ka. O. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. no ne znaev. Mislata ne e delo. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. gospodaru.) . Mo`ebi i ma` mi e takov. {to ni izgledavte vezden. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio.) Sega se setiv na u{te eden prestap. ne ja postigna opakata namera svoja. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. Klaudio. Izabela. gledajte. gospodaru {tedar. Anxelo. po~nav da se kaam.

i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. }e ja ven~a{. ko raskala{en ~ovek. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. Taka i toj brat }e mi stane. no. kam{ikuvawe i besewe. pou~ete go. a zaradi qubovta va{a {tedra. (Na Bernardin) Za tebe velat. (Izleguva Lu~io pod stra`a. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. Klevetite ti gi prostuvam. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{.Vodete go v zatvor. magare i ludak ka`ete mi. @ivi gospod. dobar moj gospodaru. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. obesete me. gospodaru. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. Sakajte ja `ena vi. gospodaru. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. kolku vas i taa vredi. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. a po lik e re~isi ist kako nego. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. {to me znaete ko kukavica. bratko. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. za negova qubov mu prostuvam. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. Pa. No za toa posle. temni~aru. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. gospodine. Objavete.) @imi o~ive. Vojvodata Prvin sto kam{ici. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. . ve molam. grevovite zemski. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. ne ven~avajte me so kurva. a potoa besewe. Vo va{i race go predavam. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. deka ima{ tvrda du{a. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio.O~e. (Na Lu~io) Vie. zloto od vas poleka si odi. Osuden si na smrt. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. Anxelo. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. . brat. (Go odbuluva Klaudio. Ako zaradi toa sakate da me obesite. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. gospodaru. nasekade niz gradot. Lu~io . gospodaru.

ti blagodaram temni~aru. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. Za trudot i mol~eweto. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. Prostete mu. Ti blagodaram. Grevot tuka sam si se opravduva. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. (Izleguvaat. Marijana. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. Izabela mila. Sakaj ja Anxelo. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. Raduvajte se. (Na site) A sega odime na dvorot. za dobrinata tvoja. s# va{e }e stane moe.) . Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Anxelo. dobar Eskalo. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

negova sopruga Tibalt. nejzin tatko Kapuleti. blagorodni~ki. . sledbenici na Montagi i na Kapuleti. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. blagorodnici Pa`. vnuk na Montagi Avram. drugi Muzi~ari Eskalo. negovata sopruga Benvolio. negoviot tatko Montagi. slugi na Kapuleti Slugi. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. grof.L I C A: Hor Romeo Montagi. knez na Verona Merkucio Pariz. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. sluga na Montagi Baltazar.

.

poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. ~isto qubovna. vo edna postudena varijanta. Bruk opstanuva. negovata vidliva. ponekoga{. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. onaa iznasilenost na tragi~noto. vo ovoj slu~aj.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. Inaku. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. sonetna forma. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. na primer. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. se razbira. spokojna. radosno samoobnovuvawe. samo vo eden poprizemjen prevod. Ottuka. da go spomeneme grofot Tolstoj. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. za eden sre}en kraj i za edna vesela. ja sozdavaat. banalna prikazna. ponekoga{ idili~na atmosfera. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. mi se ~ini. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. so site nejzini specifiki i osobenosti. pozajmena od drugi avtori. . vdahnuvaj}i du{a vo {turata. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. optimisti~ka. S# {to se vika italijanska renesansa. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. velelepen. iskonstruirana priroda koja. me|u drugite. preku polnonade`nite govori. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. Taka.

.

Ve molime za trpenie. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva.) . Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka.PROLOG (Vleguva Horot. na scenava }e cari. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona. sekoj sekogo bodi.) Horot Dve semejstva. (Izleguva. nikoj nema da ve davi. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. ona {to nedostiga. trudot na{ }e go popravi. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat.

Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. ne sme yevgar volovi. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. Seedno. Samson Velam. Gregorie Velam. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. pak ja vadime kolata od kalta. Gregorie Nikako. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Taka e. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. da mu se snevidi. }e se nafr~am na `enskite . Samson Koga }e mi se stemni. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. sfati me kako saka{. re~i zbogum na umot. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. sekoga{ se pritisnati za yid.}e im gi se~am glavite. zatoa ako se stemni{. . zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. znam brzo da udram. a `enskite }e gi pritisnam. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. brate. nivnite slugi.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie.

Samson Brkaj rabota koga ti velam. Gregorie od trite podolgiot. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat.) Vadi go alatot. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Neka po~nat tie. gospodine. Samson Ne. . vi stojam na raspolagawe. gospodine. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. tuku kako smeat.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. Gregorie Dobro e {to ne si som. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. gospodine. Ti po~ni ja kavgata. Samson Ne. gospodine. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. gospodine. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. a jas }e ti go {titam grbot. (Go poka`uva od trite podolgiot. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana.

rekov.. ako ste ma`i. Benvolio Samo gi smiruvam.) Vojvodata Rajo buntovna. Paterica. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu. Dolu Montagi. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. gleda{ se ~epam! . lu|e. i so me~ izvaden me pravi majmun. Stariot Montagi e ovde.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. ne go zaboravaj udarot od nekni. du{mani na mirot. podobar.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. stra`ari so stapovi i lastagarki. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. Vratete gi me~evite. paterica .) Pu{ti me. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. kukavico. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{.) Kapuleti Me~ot. gospodine. gospodine. Samson (Na Avram) Da. (Vleguva Tibalt. Ne znaete {to pravite. ne dr`i me. (Gi vadat me~evite i se borat. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Gregorie. Benvolio. yverovi. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni.) Gra|anite Stapovi. site Montagi i tebe. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. Bori se. osteni. Samson Vadete gi me~evite. Tibalt [to. (Vleguva Benvolio. budali.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. Samson Dobro. (Se borat.) Gregorie Re~i podobar.

od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. nepovreden. Mu prijdov. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. so mene vedna{ doa|aj. ja znaete pri~inata? .) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. G-|a Montagi A kade e Romeo. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. i {mugna vo ~estakot koga me vide. `ena mu i Benvolio. Ti. rano izlezen. kaj{to. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. Benvolio Gospo|o. panyurite gi spu{ta.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. no toj od mene se sokri. pod zakana so kazna.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Jas. U{te edna{. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. go vidov va{iot sin. koj{to n# razdvoi. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. (Montagi. a samiot na sebe si bev tovar i breme. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. A sega site drugi neka si odat. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. Kapuleti. vnu~ko. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Benvolio Striko dobar. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. pod zakana so smrt. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. so prezir mu se ruga{e. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto.

rodnino. no toj.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. gi krati. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. Ve molam skrijte se molkum. Odime. sueto trezna. Benvolio Te{ko mene. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. o. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. qubov borbena. Te{ko so takva qubov. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Srcevo mi ~uka. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. Zo{to o. dolgi se ~asovite na taga. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. . Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e.) Benvolio Dobro utro. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. toga{ i lekot lesno }e go bide.

Ne ja godat nejze od Amor strelite. sonu v jave. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. a i ubava e taa {to ja sakam. Jas ne sum ovde. pobrgu se godi. {tom brzgne. Ako zamine{ bez mene. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. more se polni od qubovni~ki solzi. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. zdravje bolno. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. Benvolio ^ekaj. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. Benvolio Ubava meta. taa vrie od ubavina. rodnino. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. samo stvarno ka`i koja e. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. . ne brzaj da me ko{ne{. me navreduva{ mo{ne. tuku pla~am. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. {tom se stu{i. Romeo Romeo Dobro srce. Da ofka{? Ne. sakam edna `ena. Zbogum. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. ne sum tuka. No stvarno. xvaka~ka bolka i sladok pelin. ti si na klada. Ti se smee{. rodnino. O. ~adu sjaen.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Ova ne e Romeo. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. Romeo Proma{i tuka. Deka si zaquben zna~i. rodnino. Romeo Dobar si strelec. rodnino. ne sum ni onde. pogodiv u{te vedna{. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. ognu studen.

Zbogum. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. Benvolio Slu{aj me mene. Romeo O. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. prepametna. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. prestani na nea da misli{. Preubava e. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. . ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e.

zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. edna bolka so drug ~emer se le~i. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. terzijata so svojot kalap. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. velmo{ki glavi mene mnogu mili. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. No probajte. mislam. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. viorot vrati go. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. videte gi site. gospodine. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. Paris Vo domot moj skromen. ~ujte gi site.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. ma`eni tolku rano. neka ne ti e u|e. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. ribarot so svojata ~etka. ugledni lu|e. i {tom taa se soglasi. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. srceto osvojte & go milo. na koj sum pokanil gosti mnogu. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. poradosen da stanam. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . Moram da najdam nekoj u~en. Paris Obajcata ste ~esni. Da odime sega. blagoroden Paris. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. No. slikarot so svoeto sertme. .

ako gi znam bukvite i jazikot. mom~e.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. znam da ~itam. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. tuku vrzan polo{o od ludak. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. gospo|ata vdovica od Vitruvio. Petar Dobro ve~er. Romeo Romeo Ne sum lud. dr`an bez mojata hrana. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. znaete da ~itate? Romeo Da.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Ve molam. mom~e. Petar ^esno re~eno.’ Ubavo dru{tvo. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. No ve molam. Benvolio Za {to. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Moj gospodar e velikiot. Ostanete so zdravje. ve molam. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. (Go ~ita pismoto. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. Romeo Benvolio ^ekaj. zatvoren v zatvor. `ena mu i }erkite. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. Benvolio erki. Romeo . dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. Ostanete so zdravje! (Izleguva. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. Lucio i nemirnata Helena. Merkucio i negoviot brat Valentin. da ne si lud? Gore. Petar Verojatno ste samouk. striko mi Kapuleti. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. na pehar vino kaj nas. povelete. ubavata vnuka Rozalina i Livija.

Julija! (Vleguva Julija. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. – Doilko. so site bo`estveni ubavici od Verona.) Julija [to e. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Mora na samo da zboruvame. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. Ej. deka nema ~etirinaeset. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. do minuta znam kolku e stara. – Doilko. solzite ogan neka se storat pa tie. koj me vika? Doilkata Majka vi. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. kaj e devoj~eto? Ej. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. Romeo ]e dojdam. ej. (Izleguvat. U{te kolku ima do .564 Vilijam [EKSPIR saka{. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. izlezi za kratko. gospo|o. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. Da odime tamu. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. Nema {to tuka od tebe da se krie. Julija Eve me. pilence. sepak ne odi. jagnence. Bog da ~uva. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset.

Ne. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. vrsni~ki bea. naa. ko {to rekov. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. te molam. No. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. ne. {to bladam. & be{e niknala na ~elo edna xumka. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. dado. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. gledaj. Xuli?” A. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. Da. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. tokmu za toa sakav da porazgovarame. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. “Da” re~e ma` mi.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. ne. eve mol~am. ba{ imam akal! No. normalno. ba{ taka. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. predobra za mene be{e. dobro pomneweto me slu`i. detenceto go krena. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. a koga pozrela }e stane{. “Opaa!” re~e. Zamol~i te molam. A edinaeset od toga{ pominaa leta. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. skoknav. `imi krstot. Ka`i mi. bog da go prosti. Doilkata Zgora. “sega na nos pa|a{. Doilkata Dobro de. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Gospod neka te vardi. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. }erko. veselo ma`i{te edno. A. tvrdam. So bog sega e Suzana. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. ko jajce od gajgur. ko {to rekov. zamol~i. Julija Prestani i ti. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . velam. na ple}i }e pa|a{. da. “Neli. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. Julijo. gospo|o. Doilkata ]e zamol~am.

toj e cvet. G-|a Kapuleti Eve idime. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. (Izleguva Petar) Julija. pa. Ispitaj ja sekoja crta. madam. Doilkata Brzni mome. Na skapocenava qubovna kniga. da go zeme{ i da bega{. ve}e se stanati majki. vas ve vikaat. po dnite sre}ni. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. tamu toa skrieno te`i. Ve molam idete vedna{. (Vleguva Petar. Pomladi od tebe ovde vo Verona. gospo|ice.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. G-|a Kapuleti (Na Julija). ma` i pol mu nema ramen na svetot. razmisli za ma`a~ka sega. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. gospo|o. gostite dojdoa. ni{to pomala nema da bide{. vistinski cvet. grofot te ~eka so svoite mo}i. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. posre}ni ~ekaj no}i. ugledni gospo|i. eve. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. samo pogolema. mladata gospo|ica ja baraat. na nepovrzanive ~ari. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. s# e naopaku i vo haos.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. i jas velam. G-|a Kapuelti (Na Julija. @enite so ma`ite rastat. Gospo|o. . Doilkata Ma`. doilkata ja pcujat v kujna. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. Jas mora da odam da poslu`uvam.) Petar Doilkata Taka e. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. ]e gledam. ve~erata e servirana.

pa s# ti e preku nosot. grub bidi ti so nea. taka }e ja skroti{. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. Romeo.) Merkucio Gledam umot te stega. prenaduena i bocka kako trn. Neka za nas sudat kako im e drago. }e pobudalam i }e begam. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Merkucio Ako so tebe e gruba. (Zema fakel. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Obuvkite va{i se lesni.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. . Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. ako bocka. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski.) Benvolio Ajde. Ne sum ba{ za ripawe. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. na{e e da izigrame. od nea brgu }e te izvadime. pa fa}ame xade. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. presurova. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. [tom igrata `ivne. Romeo Dajte mi fakel. svetlina barem da nosam. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). bockaj ja i ti. Romeo Ne doa|a predvid. mora so nas da igra{. Romeo Daj mi fakel. Merkucio Ti si zaquben. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. nad maskata maska.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. Merkucio. Bidej}i mra~en. pogodni za igrawe. Merkucio A ne.

forsira reki. poslu{aj me. Romeo Na sone. pa tie za qubov sonuvaat. kam{i~eto. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. dvoumej}i se vaka bo`emski. amovite. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. pa samo celuvki sonuvaat. `il~iwata od prav. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. ispala{en od sonot. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. kolesnikot nejzin. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. ~estopati. pehari polni pie. pa sonuvaat za klawawe samo. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. i. ili po kolenata na dvorjanite. ili po usnite damini. xabe svetlinata ja tro{ime. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. dimiskii pleni. gledaj ~udo. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. a potoa. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. ko sve}a da gori denski. od najsitni pajakovi ni{ki. pusii fa}a.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. od kov~e na {tur~e. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . pa skoka i se budi. Barabani v u{i mu bijat. dvapati positno od zmiulesto crv~e. pokriv~eto. Merkucio Pa isto i jas.

No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. Tibalt. ve vikaat. Za sonovi govoram. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. dosta. za ro`bite na bezrabotniot mozok. golema nesre} a nosi.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. de~ki!Na rabota. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. vo gradive piknat. koj{to edna{ odvrzan. no od me~ti pusti. za~nati od ni{to. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. Petar Ve baraat. Merkucio Taka e. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. `ena mu. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. ponepostojani od samiot veter. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. im trebate. du{i~ke. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. a? Tuku samo ne{to menuva. Da `ivneme malku. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. a ti. Ova e taa – Romeo Dosta. gospoda! So vas }e . Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. taka! (Izleguvaat. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. a racete ne se ~isti. de. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at.) Eve sme. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. koj }e servira. im ste neohodni vo golemata odaja. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. de. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. Julija. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. trgnete mi go i ova kreden~e. Doilkata. da mu se snevidi. naluten.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. Ej. pazete so ~iniite. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. Romeo Se pla{am pred vreme. poleka. Merkucio. Anton. Benvolio i Merkucio.

taka be{e. rodnino Kapuleti. sedi koga ti velam. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. ne? Samo sedi. Muzikata sviri a maskiranite. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. velam. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. ama samo be{e. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. edno trieset godini. ovoj }e da e Montagi. Zasvirete muzi~ari. Ve upla{aiv. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. Tibalt Po glasot mislam. Ka`i mi. a? Taka? Dobrodojdovte. Kolku i da e blisku Duovden. gospodine. ne. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. pove}e. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. du{mani{te na{e .570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. Tibalt Striko. Ima trieset. (Izleguva slugata) [to. [tom zaprat. Romeo stoi na strana. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. }e & prijdam kaj{to sedi taka. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. zarem robov se drznal ovde da dojde. Ha. nema tolku. gospo|i moi. Me~ot mom~e donesi mi go. Montagi e ovoj. Taka be{e. Sin mu gospodine. Mesto. srceto na svetot po nea tupka. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. Dobro mi dojdovte gospoda. gospoda. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. ete. Romeo O. gostite i damite igraat. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. rodnino. Kapuleti [to e. (Na rodninata) Mom~e. pluskavici }e dobijat. damava {to igra me|u druga~kite zbrani.

da n# srami tokmu na ve~era. podlecot Romeo. dvajca axii vcrveni. Romeo A zarem svetcite se bez usni. .) (Na gostite) Taka. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. Mene najde inaet da mi tera{. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e.(Na slugite) u{te sve}i. {to e pravo. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. i. bidi qubezen i prestani da se murti{. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. Smiri se ili . siot se tresam. ostavi go na mira. ne? Tibalt Tokmu toj. veselo. ti velam. ]e si odam. Kapuleti Mladiot Romeo. ama tie im se za molitva da storat. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. (Na gostite) Veselo. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. }e te nau~am jas na red. axiski zdiven. Vidi go ti nego. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. deca! (Muzika povtorno sviri. Zatoa strpi se. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. Kapuleti Vozdr`i se. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. bitki stra{ni vo mene se bijat. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. sramota e. gostite igraat. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. deca. axiite sveti? Julija Ama striko. poblagoroden grev nudam: usnive. pravi se ko da ne e tuka. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. rodnino stroen. ne huli po racete {tedro. Ne se axio. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. Julija Axio dobar. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. vidi. Nema da go podnesuvam. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. ima da slu{a{.

taka zna~i? Toga{. iako za molitvi ne e nema. O svetice. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj.) Julija Dojdi vamu. mislam. majka & e gospodarka na ovaa ku}a. (Ja baknuva. dadilko. Dobra no}. vidovme {to ima{e da se vidi. majka vi saka so vas da zboruva. Ama ste zelen mom~e. mladiot Petru~io.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. Vi blagodaram. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. odli~na gospo|a.) A. Vi velam. doblesna i umna. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. vi blagodaram na site. brat~e. Julija . (Ja baknuva. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe.) Vaka od usnive. docna. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. docna e. Si legnuvam. gospoda. (Mu {epotat na uvo. ~esni lu|e. za spas od o~ajov te molat.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. naslednik na stariot Tiberij. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. ne odete si taka brzo.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. Kapuleti ^ekajte. (Julija odi kaj majka & . toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. (Na bratu~edot) Uf. plodot molitven da go zemam. tvoite mi go zedoa grevot. odime. Julija Sveticata ne mrda.

pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. Posledniot gostin ve}e bega. Dr`an za du{man. (Izleguvaat. Da odime.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. No za sredba.) Doilkata Eve n#. ide. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a.eve. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. zanesen amka. sega. . a mladata brza nasledni~ka da & bide. strasta mo} im dava. iako vqubena. vremeto sredstva.) Ako `ena ima. od o~i ma|epsan. stravot sotiraj}i go so strastvena lava. Sega Romeo go qubat i toj qubi.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. (Doilkata odi. ne`nata Julija poubava. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. sin edinec na va{iot golem du{man. Julija Odi i pra{aj kako se vika.

Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. Benvolio Da odime. Merkucio Ne. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . niti se javuva. rodnino Romeo. Toa zlobno bi bilo. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. }e pobudali od bes. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Prizivawevo moe ~esno e i fino. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. – Niti slu{a. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. Vikaj Merkucio.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. Merkucio Ova nema da go zbesne. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. oskata najdi ja svoja. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Romeo! Merkucio Mudar e. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Benvolio Ako te slu{ne.) Benvolio (Vika) Romeo. na noxiwata tenki. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. niti pak preta. Se vrti i se povlekuva. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. `imi krstov. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. se iskral doma v krevet. so magija }e go mamam. na visokoto & ~elo i rumenite usni.

jasno sonce.) Koj ranet ne bil. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. O. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. Ne mi se obra}a mene. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. No tivko. angelu svetol. {to ve}e e bolna. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. na luznite im se smee. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. zavidlivka e taa. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. umri ja zavidlivata luna. zboruvaj samo. neka e. O. [to ako o~ite & se na nebo. O. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. o neka e taa otvoreno-gaze. bleda i polna taga a ti. sledbeni~ka nejzina. Dobra no}. stopati od nea poubava. Ne sluguvaj & nejze. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. O Romeo. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. Romeo (Na strana) Taa zboruva. kamo da bev rakavica na taa raka. Drzok sum premnogu. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. Ogrej. a ti kru{ka {ilesta. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. }e govoram so nego. otfrli go. a ne veli ni{to. eve ja qubovta moja. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene.

ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. Romeo. da ne se vika Romeo. so ogled koj si. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. mome li~no. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. otfrli go imeto. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. sepak zvukot im go znam. ni noga. Gledaj me milo. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. a mestovo smrt za tebe. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. Imeto moe. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. Taka i Romeo. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. a ako ne}e{. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. za ka~uvawe te`ok. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. otfrli go imeto a mesto imeto . a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. . voshiteni o~i na smrtnicite {to. svrteni nazad.koe ne e del od tebe zemi me mene. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. Romeo. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. svetice mila. ako obete ne ti se po }ef. O. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. parampar~e }e go storam. Da e napi{ano. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Julija Kako dojde ovde. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. Romeo Nema. }e te ubijat vedna{. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to.

zacapana sum do u{i. priznavam. velat. a jas nejze o~i. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. dobra no}. ne go sfa}aj. gospodine. }e re~am “ne” ako me pobara{. nerazmislen. ako me saka{. dobra no}. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. zakolni se vo sebe. ka`i navistina deka e taka.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. da ja odlagam smrtta. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. Jupiter se smee. pristojna. ona {to go rekov da go odre~am. no ako ne me saka{. idolot {to beskrajno go obo`uvam. Romeo Gospo|ice. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. }e bidam opaka. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. Na qubovni~ka iznevera. Mil moj. ama obziri zbogum. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. Mir neka ti se vsadi . ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Vsu{nost. pa }e ti veruvam. No veruvaj mi. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. ili ako ve}e se kolne{. nenadeen epten. no}ta }e me {titi. Povozdr`ana. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Jas ne sum krmar. neka tuka me najdat. iskrenata strast moja. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. Pristojna bi sakala da bidam. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. te molam. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. a jas }e poveruvam. Prebrz e. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. nequben od tebe. Dobra no}. Zatoa prosti. inaku za ni{to drugo na svetot. O Romeo ne`en. Taa sovet mi dade. ne kolni se. Romeo Od pogledite nivni. li~en Montagi.

i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. Po~ekaj malku.Montagi mil. prebla`en za da bide jave. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. idam. mil Romeo. pa dobra no} stvarno. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. (Trgnuva da si odi. za{to neiscrpni se i dvete. (Izleguva. zbogum. Romeo O. }e se vratam. (Izleguva. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. a celta brak.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. (Se vra}a Julija. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. (Doilkata vika odnadvor. da ne e ova samo son.) Slu{am {um od ku}ata. i qubovta isto.) Julija Tri zbora u{te. veren bidi. Sakan moj. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. [to pove}e davam pove}e ja imam.Idam. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja.) Romeo O no}.) (Se vra}a povtorno Julija. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. son preubav. Utre liceto go pra}am.) . Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. Romeo ~esni. Dare`livosta moja bez dno e kako more. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. dado dobra! . zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{.

Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. Dobra no}.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. Romeo Neka son na klepki ti padne. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. spokoj na gradi. dobra no}. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Julija Razdenuva. Dvaeset godini ima do toga{. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Julija ]e bidam to~na. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Sepak bi te ubila od galewa mnogu.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. (Izleguva Julija. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Julija I jas isto. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. . Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka.

Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. . bilkite. toga{ nema zo{to da se lomam. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. da ja isu{i no}nata rosa. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. no vo kakva si. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. crkalo. majka na prirodata. so misla lesna teloto go spru`i. cicaat od prirodnite gradi. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. Sega. blagorodno cve}e. no grobov ovoj i utroba e divna. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. stanuva zlo~leno.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. toga{. Romeo Vtorovo e to~no. a kaj{to gri`ata grize. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. Zemjata. po~inkata takva mi e mila. grobnica e nivna. kamewata. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. o~e. vo smrt sigurna te pra}a. neka mi prosti adot. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. go mirisne{ li. Doblesta stanuva porok. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. v `ivot te vra}a. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. koga verno te`i. do doblest se kreva. no {tom go vkusi{. (Vleguva Romeo. te opiva. vreli: a ako ne e taka. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. a razli~ni se sosem sepak.

ne~istata ispoved. mnogu i se brza na mojata la|a. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. da ti bidam. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. ne~ist oprost nosi. tuku od o~ite im ~adi. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. Vo sebe omraza nemam. . kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. bez zadr{ka te molam ~esno. more duri i beter. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. za razlika od drugata. taka i taa me qubi se e sploteno. nejze sega ja qubam. stoumniku mlad. eve so tebe idam. Otec Lavrentij Gospode bo`e. koga. Ako ti be{e ti. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. Mario sveta. Romeo Te molam. Otec Lavrentij Prvata znae{e. jasnost od du{a neka ti rosi. Isuse. Ako navistina si smenet. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. za{to na krajot. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. kako i kade se sretnavme. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. ne sakam da ja gubam. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. budaletinko fina. ne kori me.

Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto.) . pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. (Izleguvaat. so predizvik }e mu odgovori. Sigurno }e se {ekne. Benvolio Da. rodnina na stariot Kapuleti. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. {to drugo. Razgovarav so negoviot sluga. Merkucio Go vika na dvoboj. onaa Rozalina. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. ne mu dava da zdivne.ne. isprati pismo do domot na negoviot tatko. ama toj. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. proboden od crnoto oko na belata devojka. go ma~i. Benvolio Tibalt. pa toj ve}e e mrtov. Merkucio More te{ko na Romeo. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. tvrda na srce devojka.

Pauzite kaj nego se mnogu kusi. meso. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. ovie peder~iwa. (Vleguva Romeo. dobar Merkucio. vistinski vitez. {to e toj Tibalt? tra |upka. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. intervalite. a koga si zafaten. KleopaToa e isto kako da se ka`e.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. ete kako ni go spopika. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. kako isu{ena haringa. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. O meso. . lesno se zaborava na u~tivosta. Vnimava na taktot. Vistinski kasap e so svileni petlici. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. ritamot. megdanxija nad megdanxiite. mora da se vitka. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. Pobegna od nas. eden. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. izvonreden me~. a Tizba sivooka ili taka ne{to. kosko moja stara. izvonredno visok ~ovek. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. O koskite nivni. voobrazeni pr~lovci. Romeo Prosti mi. eve go Romeo. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. znalec na besmrtnoto pasado. imav mnogu rabota.) Benvolio Eve go Romeo. ama ni{to posebno. Gospodine Romeo. Didona gnasa. Merkucio Bez svojata ikra. Smel ma` e. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. gospodine. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. bon `ur. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. pa na punto riverso. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. blagorodnik prva liga. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. koskite.

prosto re~eno. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. ako prodol`i{ da si vaka bister. sok {to podzapira v grlo. Merkucio Bistar si. |onot }e ti se izli`e. dobar Benvolio. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. nema {to. sega si Romeo. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. }e si ja iznosi{ sandalata. . Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. nema {to. i }e si ostane{. Benvolio Tolku e dosta. ne kasaj. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas.584 Merkucio Rozata. bos. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. Romeo Prosta {ega. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot.

Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. sakam na samo da razgovaram so vas. gospoda. Dobro re~eno. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. Sam da se rasipuva. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. to~no na pladnevniot zarezok. Doilkata . {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. rekovte. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. Edro. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata.) Romeo Vidi. Merkucio Bog da ti dade dobar den. dobra brodska oprema. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Doilkata Merkucio Dve. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. ubava gospo|o. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. edro. vo nedostig na polo{. Merkucio Najlo{oto dobro. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Doilkata Kako ne vi e sram. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. podvodnica. dobro sfateno. Petar. vi velam. Jas sum najmladiot pod toa ime. `imi krstov. blagorodna gospo|o. Merkucio Daj i Petre. ne? Gospoda. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. gospodine. dve: ko{ula i nametka.

Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. Kako {to vi rekov. gospo|o. }e najdam nekoj koj mo`e. {to se veli. {to se veli.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. No prvin. Ama zaja~icata stara. . ne mu sum jas edna od negovite kurvi. sram neviden. ako ne mo`am jas. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. ama }e se izraduva. Ka`i i deka izjavuvam. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. velat. Romeo [to }e i ka`e{. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. gospodine. da ja vle~ete za nos toa. kolku {to mi fa}a umot. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. A da videv. vedna{ }e go izvle~ev me~ot. e blagorodna ponuda. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. gospodine. gospodine. vo posna pita. gospodine. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. zbogum gospo|o. Merkucio Zbogum gospo|o stara. Doilkata @imi gospod. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. [eta pokraj niv i pee. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade.. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. a toa. gospodine. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. dozvolete da vi ka`am. Zaja~icata stara. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada.) Doilkata Ve molam. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. tuku na zaja~ica. }e mu go doteram umot. deka izjavuvate. Romeo. gospo|o. pa makar da e stopati pojak od mene.. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. Gospode. Romeo Ne na zajak. ako mislite. Romeo Eve me vedna{ po vas. Bednik nizaeden. dadilko. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena.

ima vo gradot eden blagorodnik. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. koga }e i re~am taka. ko najbela krpa stanuva. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. celata pobleduva.ama znam. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. slu{nete gospodine. du{i~ka edna mila. iljada pati. Zbogum. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica.: Petar! Petar E. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata. nekojsi Paris. milina da vi e da gi slu{nete. za vas i za rozmarinot.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. de~ko. ama vi velam. va{eto ime po~nuva so druga bukva.) Povelete. Doilkata Sekako. Eve ti za trudot. gospode. gospodine. Romeo Zemi de. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. . dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Zbogum. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. za vistinki kreka~. brzo! (Izleguvaat. Doilkata vera ko ~elik. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. i velam Paris pove}e i li~i. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. gospodine. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. }e dojde tamu. bidi verna. Ponekoga{ ja lutam. zemi koga ti velam. dobra dado. Doilkata Dobro. O.

Ama seto ova i prethodno go znaev. koga senkite gi teraat preku temnite gori. [to veli toj za ven~avkata na{a. [to. stapalata i stasot. te molam. daj mi malku da zdivnam. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. Odi po svojot pat. Julija Sega dadilko dobra. veti za polovina ~as }e se vrati. ko olovo se nesmasni. zboruvaj. a nejze ja nema.) Eve ja. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. pa taa kuca. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. Doilkata Petre. Doilkata Premorena sum. . Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. ni slu~ajno. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. Samo ka`i. te{ki. lele grbov. Ne e cvet na u~tivosta. o. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. napravi naiven izbor. ama i se brza. dadi~ke moja. gospode. a racete. ama me boli glavata. devojko. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. O bo`e. na bavnosta `rtvi. zboruvaj! Doilkata Gospode. lele. Romeo! Ne ne. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. Tr~av ko luda! Gospode. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. mo`e ne go na{la. iako za niv ne treba da se zboruva. ne. slu`i mu na boga. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. A i grbov od ovaa strana. (Vleguvaat Doilkata so Petar. A ako se ta`ni. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. ne znae{ da izbira{ ma`. mu se nesporedlivi.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. veselo ka`i mi gi.588 Scena 5 (Vleguva Julija. zastani kaj portata. a jas tvoite vesti: ajde. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. ne. o dadilke slatka. slatka. sekoe kov~e me boli. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{.

Zbogum dadilko dobra. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. (Izleguvaat. mila. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. r.) .Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. Mila. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. vidi ja ti nea. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. Odi v crkva. Crn~am. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. Julija Visoka sre}a odbrav. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. jas po drug pat moram. mila dadi~ko. i kako qubezen.

O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe.) . Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. za obajcata }e ti se zablagodari. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. Julija Dobro ve~er. (Izleguvaat. Romeo Amin. Zatoa qubi umereno. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. Otec Lavrentij Dojdete so mene. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. no kakva i da dojde taga.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. tolku e lesna suetnosta. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. pobogato so sodr`ina. o~e moj duhoven. za dnite idni da ne ne koraat so taga. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. }e pobrzam so ~inot. amin. Ah. Julija Srceto.) Eve ja gospo|icata. }erko. Otec Lavrentij Romeo. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. a ne so zborovi. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Julija. taka qubovta trae dolgo. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata.

Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Eve ti. ba{ mi e gajle. denot e `e`ok. . vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Kapuletite nadvor. poludenata krv vrie. da si odime. eve gi Kapuletite. Koi o~i. ne li~i{. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. dobar Merkucio. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Merkucio Kapuleti. na primer.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. i drugi. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. gi sretneme li.) Benvolio Te molam. osven takvite. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. Benvolio Gluposti ili ne. Benvolio so negovi lu|e. Mapuleti. Petru~io.

Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. Zatoa dobar Kapuleti. ako mi dadete mo`nost. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt.. Site o~i kon nas se svrteni. Tibalt Mom~e. Skokaj sega. zadovoli se so ova {to go rekov. ti i Romeo duvate vo ista gajda. podla! . Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. Jas ne sum podlec. Eve go moeto mom~e. Merkucio O~ite se za gledawe.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. pa neka se xarat. Tibalt Romeo. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. gospodine. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. Zatoa zbogum.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. gospodine. Tibalt I na toa sum podgotven. ima da zaigra{. Gledam deka ne me pooznava{. nemturska. pa }e vidite {to e toa megdanxija. Vo taa smisla samo. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. dobro ve~er. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. Samo zbor so eden od vas. (Vleguva Romeo. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. (Na Montagi) Gospoda. Ama na kar{ilak izlezete mu. boga mi. ne~esna. ime {to ko svoeto go sakam. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe.. od zvukot negov. za{to }e im se obratam.

Romeo Najdobroto go sakav. {to se tepa so smetka! Zo{to. Da gi razdvoime.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. vrati go me~ot. samo eden od tvoite devet `ivoti. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. no sepak e dovolna. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam.) . ~oveku. Ranata ne e tolku stra{na. ama. ili }e padnam. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. Tibalt. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. grebnatina samo. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. Tibalt. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Mi go zbiberija na ovoj svet. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Petru~io i nivnite drugari. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. staorec. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. Stojte. Sramete se. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. dosta. Benvolio. ajde. apa{. Tibalt. Petru~io Da begame. gnaso! (Izleguva Pa`ot. gospoda.) Ne e dlaboka kako bunar.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. Merkucio. `iti s#. Rezil ste na svetot. ma~ka. Si go dobiv i toa zdravo. Benvolio. Romeo Merkucio Merkucio dobar. dovolna sosem. staorsko stra{ilo. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Od mene napravija za crvjata hrana. (Se borat. nitu {iroka ko crkovni porti. ^uma vrz va{ite dve ku}i. ]e poslu`i. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Plukam na svetot koga pes eden. podlec.

A sega Tibalt. Tibalt mrtov.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. Ne stoi ko zdrven. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. napred. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. po ova znam drugo zlo }e dojde. Romeo. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka. gospodine.) Benvolio O Romeo. trgnuvaj po mene. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. . – Tibalt. Benvolio Romeo.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. (Vleguva Tibalt. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. Tibalt O.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. da te nema. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. na vojvodata sojuznik blizok. (Vleguvaat Vojvodata. Tibalt e proboden. begaj. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. O vojvodo blagoroden. Romeo Ovoj gospodin.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. (Vleguva Benvolio. Odi.nivnite `eni i drugi. stariot Montagi. Gradot e na noze. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. Se borat. begaj. moj prijatel veren. Kapuleti. Pa|a i umira.) (Vleguvaat gra|ani. Vo imeto na vojvodata ti velam. da te nema.

Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. `ivotot na Tibalt. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. `iti gospod. O gospodaru. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. zbesnat i samiot. smiren pogled. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. kogo rakata na Romeo go ubi. vnu~ko moj. Romeo da umre mora. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. prijateli. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. neka prestanam da di{am. {tom go najdat edna{. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. ubieniov ovde. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. toj Merkucio go skrati. Ako ne be{e vaka. Pravda baram vojvodo. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. ne mu ostana dol`en. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Romeo. Od toa }e nema ni{to. Seto ova izrazeno so krotka re~. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. hrabriot Merkucio. vistinata ne e takva. Vojvodata Romeo go ubi nego. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. so ubavi zborovi go smiruva{e. i me|u niv vleta.) . o ~edo na bratot moj! O vojvodo. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. Normalno e da la`e. gluviot za mir. G-|a Kapuleti Tibalt. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. Toj samo dolgot zakonski go zede. vojvodo. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. ma`u! O. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti.

Ka`i dado. a koga }e umre. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. daj mi go mojot Romeo. No eve. Doilkata Ranata ja vidov. o no}. i no} temna bi se spu{tila vedna{. na qubovta jatak.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. krvav trup sirot. bled ko krpa. mrtov. sirot trup. mrtov.596 Scena 2 (Vleguva Julija. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. u{te ne sum prevzemena. za da se sklopat denskite o~i. nego go nema. Julija Te{ko mene. Skalite od ja`e. propadnavme. Toga{ se onesvestiv. nebesna re~itost go krasi. da. na gradite ma{ki. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. skalite . {to e novo? [to ima{ tamu. a Romeo v pregrad. mi padne. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. ubien e. O si kupiv qubovna palata. O nesre}en den. Ra{iri go perdeto gusto. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. neviden i ne~uen. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. sama. vo krv zasirena. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. zaqubena. dojdi. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. ako neboto ne mo`e. i iako sum prodadena. o ognono`ni vranci. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. Gotovi sme. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. Ako e ubien re~i da ako ne e. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. ide doilkata. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. dojdi Romeo. mrtov. bled. ama u{te ne sum vselena. (Bo`e sokri ja) ovde. so svoi o~i ja vidov. o.) i nosi vesti. crnove|a. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. no}. toj e mrtov. kon konakot Feba. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. O Romeo. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. Dojdi no} li~na. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. Galopirajte brzo. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. dojdi no}. gospo|ice. vo krv oblean siot. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja.

licemeri. po gre{ka. skr{i se srce! Skr{i se. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. . O prirodo. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. Doilkata O Tibalt. ovaa taga.Romeo i Julija 597 Julija O. gospodine ~estit. glupavi solzi. apa{u ~estit. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. zloto. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. ~esnost vo ma`ite nema. sigurnost. tvojata tri~asovna `ena. ja proli. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. kutar moj ma`u. vedna{! V temnica o~i. mrtov da te vidam. o qubezen Tibalt. Julija O bo`e. najdobriot prijatel {to go imav. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. Nazad. nuli. ja proli. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. koj imeto }e ti go fali koga jas. zatoa Romeo e proteran. o den nesre}en. krivokletnici. O. Tibalt. po mene neka dojdat. site se izmamnici. {to me snajde. siraku. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. Ah. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. Zla zemjo vzemi vrati se. gi `rtvuvate za radost. Romeo nego go ubi. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. Me ostarija mnogu `alta.

]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Ova e uteha. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. . {to me ubi.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. i vie i jas. Vo }elijata na Lorens e skrien. site se mrtvi. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. me|a. kaj{to smrtta. poslednoto zbogum da go zeme. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. a ne Romeo. izmameni ste vie. devstvenica. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. Zborovite za takvo zlo se prazni.’ Zborot ‘proteran’. Ajde. Julija (I dava prsten) O. pocrn od smrtta na Tibalt. Kade se majka mi i tatko mi.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. }e umram devstvenovdovi~ena. moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. Znam dobro kade se nao|a. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. Ja`iwa kutri. a Romeo proteran. vo bra~nata postela mi se dreme. ja`iwa. Sakav da go zaboravam lesno no o. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. Kaj nego odam. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. ajde Dadilko. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Slu{ni me. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. ‘Romeo proteran’Nema kraj. za{to Romeo po tu|ini se krie. i ka`i mu da dojde. merki razni vo smrtta na toj zbor. ej. Zemi gi ortomive. granica.

storile grev.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. ve~na maka. siot si stanal samo tu~na taga. pove}e dostoinstvo. pekol. Romeo. du{o sveta. a jas od ova mora da begam. Kako ima{ srce ti. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. sredstvo nekakvo za brza smrt. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. Romeo O~e. duhovniku bo`ji. Za{to progonot pou`asen e na lik. Otecot O grev smrten. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. sinko. ku~e gluv~e sitno. no gorko dru{tvo pravi. Otecot Od Verona si proteran.) Otec Lavrentij Ela vamu. Pove}e vrednost.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. Ne veli ‘progon’. Muvite smeat. mnogu pou`asen od smrtta. no Vojvodata. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. re~i ‘smrt’. Tie se slobodni lu|e. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. Trpeliv bidi. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. ela pla{livecu eden. Urlaat so nego. proteran e toj. a jas sum proteran. za{to golem e svetot i {irok. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. naostrena kama. na tvoja strana zastanuvaj}i. duri i vo ~edna. nebare dopiraj}i se. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. vestalska smernost pocrvenuvaat. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. pa makar grdo. ne smrt za teloto tuku progon. No Romeo ne smee. Romeo Progon? Imaj milost. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. . Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te.

(Vleguva doilkata. pak }e mi govori{ za progonstvo. udaven od sopstvenite solzi. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. odlukata na vojvodata da ja smeni. stani. (Od nadvor se slu{a tropawe. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre. filosofijata.) Brgu v soba. ama neodgovornost. pa }e vi ka`am. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. tropaat! –Koj e? – Romeo. (^ukaweto ne prestanuva. ne vredi ni{to.. Ludaku mrdnat. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. Da be{e mlad ko mene.) Otecot Slu{aj. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i.Ajde.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot.) Idam.) Doilkata O o~e svet. idam.^ekajte malku. Romeo dobar. nekoj ~uka. . ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. Romeo Ne}am. za da te te{i pa makar da si proteran. ne pomaga ni{to. o`enet odvaj eden ~as.Stani. barem malku slu{ni me! Romeo O. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. ]e te zemat. Julija sakana tvoja. so gospo|icata moja ist slu~aj. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. odi! – Bo`e. (Povtorno ~ukawe. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{.) . skrij se.. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. Doilkata O. Idam od gospo|ica Julija. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. Tibalt mrtov. Ne zboruvaj mi pove}e.

qubovta i umot. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. stani. ne veli ni{to. . lipa. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. ko {to e dogovoreno. brzni kaj sakanata. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. gospodaru. O ka`i mi o~e. leleka i pla~e. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. i tuka ima{ sre}a. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. So smrtta s# zavr{uva. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. ka`i mi. Stanuvaj. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. umot. (Na Romeo) Stani. zemjata. samo lipa. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. qubovta. Odi. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. Vnimavaj ti velam. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. No pla~e{ ko `ena. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. stani i ma` bidi za ater na Julija. toj ukras na qubovta i likot. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. za{to takvite umiraat vo beda. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. za nejzin ater stani.

(Izleguva doilkata. dobra no}. Dobra no}. Docna e. Romeo vedna{ trga po tebe. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori.) Otecot Odi vedna{. oti nema da projde{ na patot za Mantova. prstenov re~e da vi go dadam. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . Daj mi raka. Zbogum.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. . pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. gospo|ata pozdravi ja svoja. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. s# zavisi od ova. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. odi da ja te{i{. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Doilkata (Mu dava prsten) Eve. Odi napred Dadilko. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. Zbogum. za{to ve}e e docna. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. gospodine. Smesti se vo Mantova. ne stojte mnogu. Doilkata O gospode. I pobrzajte. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. prijatelite ne gi pomirime.

Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. sve}a vo odajata moja. deka idnata sreda ama ~ekaj. site edna{ }e umreme. gospodine. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. toga{ odete. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. neka bide ~etvrtok. ~etvrtok da e utre. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. odi kaj nea pred da si legne{. Zna~i ~etvrtok. Dobra no}! . ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. Dobra no} gospo|o. [to velite za ~etvrtok. Dobro. ni{to pove}e. ama ova pikni go v glava. podgotvi ja. a? Mm. @eno. Vi velam. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. za ovoj svadben den. Utre }e znam {to misli. Ej. gospodine. `eno. grofe? Paris Bi sakal. Kapuleti Dobro. Zbogum. }e vikneme dva-trojca prijateli. negovata `ena i Paris. Docna e. i re~i i. No}va so tagata svoja e zatvorena. Odi kaj Julija pred da si legne{. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. Kapuleti Grofe Paris. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. gospodine. no}eska taa nema da sleze. grofe. Pozdravete ja }erka vi od mene. a go sakav i jas. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. sreda mi e nekako prebrgu.

se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. O. ne e denska. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. ne e den. I eve velam. neka smrtta ja do~ekam ovde. begaj. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. Ne mora da brza{. vnimavajte. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. koga ti velam. mila.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. . na Julija koga taka & godi. odi! Denot zazoruva.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. prijatelu. den e. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. Julija Den e. Denot obdena. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. Cela no} toj na onaa kalinka pee. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. sakan moj. mrdni. se deni! Romeo Se deni. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. Ne be{e ~u~urliga. du{o. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. dojdi. Gledaj. Pa du{o? Da si zboruvame. Julija Zarem otide. slavej toa be{e. bidete na {trek! (Izleguva. gospodaru.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. Veruvaj mi. s# deni. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. Velam. Julija Onaa svetlina. na mugrite glasnik. Zatoa ostani u{te. O. Dojdi smrt. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Odam za da `iveam. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. Romeo Pa neka me fatat. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. odi. ostanam li }e umram. Romeo ^u~urliga be{e. a ne slavej. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Pobrzaj. Zadovolen sum koga ti saka{ taka.

majko. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go.) [to e. Julija O. zarem ve}e stana. a neumerenata umeren nedostig od pamet. Umerenata taga qubov poka`uva. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. Ako si neverna. ma`ite velat. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. zatoa dosta. kolku mi si vredna.) Kapuleti [to. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. sudbo. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. Julija [to za mene e golem. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. Suva taga krvta ni ja ispi. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. Zbogum. . Kapuleti Pa devojko. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. Julija Koj podlec. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. od mrtvite toj ne se vra}a. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. sakana. neverna si. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. Julija O bo`e.

Se ~udam na brzinava. za sre}a. slu{ni ne{to poveselo. koj{to za tebe. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. A sega. a ne se nadevav ni jas. A kakov e toj praznik. Zamisli }erko. ti velam. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. Julija @imi crkvata sveti Petar. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. mlad. od jadot svoj da se trgne{. Prestani zatoa da pla~e{. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. oti ne mi e na dofat od raceve. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. Julija Da majko. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. Julija Navistina. Majko. bi go sme{ala sama za Romeo. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. majko. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. ne beri gajle. Ve molam. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. devojko. . vnimatelen tatko. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. Kapuleti Ima{ }erko. }e pojdam odo{to za Paris. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. Julija Vo vistinski ~as. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. kogo znaete go mrazam. ka`ete mi ve molam. od srce mu sakam. [to ima.

magodari. a. {to re~e. Kapuleti Treba da visi{. se zablagodari ve}e. ne veli ni{to. so dalgi od solzi branuvaat. muvo edna zelena! Mar{. |ubre edno. more {to gi vikam. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. vozdi{kite ti se veter koj{to.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. solzite tvoi drobej}i gi. deti{te edno nedokvakano. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. poslu{aj me. Mol~i. oti postojano tvoite o~i. ne tuku mi blagodari.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. {to re~e. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. @eno. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. ni{to`na kakva {to e. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. dete. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. No `eno. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. gospodaru. {to – vidi ja pipica. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam.) Me jade rakava. [to e sega. zemjata cedi rosa. Kapuleti Stoj. na kolena ve molam. a tie nego. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. Kako budalava da e ven~ana so grobot. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. ne tuku mi pufkaj. {to. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. {to. no taa ne saka. ne ovde! . Da te nema. ako nenadejno ne se smiri. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. {to ja karate taka. Kapuleti Zo{to. bolvo ~uknata! Ti velam. Kapuleti [to. (Julija stanuva. Da te nema.

{to velat. ^etvrtok se bli`i. oti. besi se. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. Vnimavaj. premlada sum. {tom rabotite stojat kako {to stojat. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. blagoroden. }e mora da go pravi toa skri{no. a nas ostavi n# na mir. za{to zbor nema da ~ue{. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. no}e duma{. daj mi sovet. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. ubav preubav. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. se gri`i{ ma` da & pogodi{. dadilko. crkni od glad. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. a ako dojdi. prosi. vo dru{tvo. Julija O bo`e. So mene {ega nema. ne mo`am da sakam. za mojot prijatel }e te dadam. lele. ~krapjo edna {trba. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. ama vo mojata ku}a te ne}am. Pravi kako {to saka{. mlad deljan. verbata moja na nebo. poln ~esnost. ~ukni ja glavata. Vaka }e storam. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. eve {to e: Romeo e proteran. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. . lele. od tebe krevam race. Ako ne mi si. misli. Dado. Doilkata Imam. Zna~i. {esta{. nedela edna. Misli. Srceto ispitaj si go.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. Ako mi si }erka. `imi lep~eto bo`jo. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. Dewe. bogat. Kapuleti ]e poludam. a ako ne mo`e{. so site ni{ani.O. . kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. sam. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. `imi du{ava.

vedna{. bistro oko ko {to ima Paris. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov.) . velam. neka mi se prokleti ako la`am. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. mudro postapuvate. nema tolku zeleno. barem za umira~ka imam sili. O. mo`e lek nekoj }e ispili.Romeo i Julija 609 grofot. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. ^uma da me sotre. ako ne e taka. Doilkata Odam. Ako s# propadne. (Izleguva. alal da ti e. gospo|ice. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. Ni sokolot. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. ostro. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. odi. Odam kaj otecot. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv.

(Vleguva Julija. od svoja strana. pa mudro brza so na{ata svadba. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. Gledajte. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. gospo|icata kon }elijava ide. Tatko i pak. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. vo ~etvrtok.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Ne mi e po merak. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. }e mu re~e{ deka mene me saka{. Paris I nemu. }e se ispovedam pred tebe. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten.) Otec Lavrentij ^etvrtok. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. gospodine. .) Paris Vo pravo vreme. koga }e bidam `ena. Paris Julija Toa mo`e da bide. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. Paris Toa mo`e i mora da bide. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. znam. pa zatoa malku i govorev za qubov. gospodine. mila. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. gospo|o i `eno moja. gospodine? Mnogu kus e rokot.

ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. }e ve zamolam da ne ostavite sami. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Grofe. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Julija Ne veli mi o~e. toga{. veruvam. Paris Sirota du{o. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. no`ov }e gi ubie site. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. Ne dol`i. solzite liceto ti go grdat. za{to i pred niv grdo si be{e. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. v lice sebesi si go ka`av. govori. ti racete. Julija. deka si ~ul za ovaa.) Zatvori ja vratata. sepak nayiram nekakva nade`. {estam. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. Otec Lavrentij O Julija. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. nema lek. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. Julija Vistinata. (Izleguva. a toa {to go ka`av. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Zatoa. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. Od o~aj e.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. Julija Mo`ebi e taka. a ne v lice. za{to toa ne mi pripa|a mene. Slu{am deka mora{. ta`na }erko. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. nema pomo{. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. bez odlagawe. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . Paris Tvoeto lice e moe. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. izlez da najdam. nikoga{ kleveta ne e. a ti go nakleveti. gospodine. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof.

Vo me|uvreme. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. dodeka ti ne se razbudi{. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. snaga daj mi. Dr`i. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. Julija O qubov. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. me teraa da se stresam. Zbogum. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. Julija O davaj. so pismo za ma` ti straden. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat. Ru`ite od usnite tvoi. so otkrieno lice.) . toj i jas. vo najubava ruba. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. ne{ta koi samo od ~ueno. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. na nosila. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. I bazdlivi koski i ~erepi.612 Vilijam [EKSPIR sramot. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. o ne govori mi za strav. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. davaj. snagata pomo{ }e mi dade. utreve~er gledaj da si legne{ sama. Otec Lavrentij Toga{ dobro. dobar o~e. da gledame kako se budi{. (Izleguvaat. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. Ni toplinata. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Zemi go ova {i{ence. Odi doma. bidi vesela. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova.

Doilkata i dva-trojca slugi. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. Mom~e. gospo|a Kapuleti. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. Kapuleti Milo mi e. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. (Vleguva Julija. Kapuleti Dobro. Dadilko. nema da go najmam. Kapuleti Pobarajte go grofot.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. otsega vo s# }e te slu{am. Lekoumna e taa e samovolna koketka. ka`ete mu za ova. za vakva pro{ka: prosti mi. taka treba. gospodaru. odi! (Izleguva. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. Kapuleti Dobro. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. odi so nea. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. }e dojde{ sega so mene v soba. Raka na srce. Odi dadilko. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. nemojte pred ~etvrtok. da. utre odime v crkva.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme.) . kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. gospodaru. Ima vreme. mnogu mu dol`i.

) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. ovoj fustan e najdobar. i s# }e bide kako {to treba. no mila dado. ]e gi viknam nazad da me smirat. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. Niz venite mi strui strav morni~av. `eno. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. da go podgotvam nego za utre{niot den.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime.) Da. jas }e se rastr~am. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. Odmorot mnogu }e ti treba. ostavete me sam. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . majko. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. Legni si i odmaraj. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. ne~ista sum i gre{na. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. No}eska za mene nema spiewe. pomogni & da se spremi. Kamen ko da mi padna pod srce. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre.) Julija Bez gajle. ti tvrdam. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. Ti odi kaj Julija. Ve}e se sno}uva. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. za{to znae{. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava.

(Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. vo nekoi saati od no}ta. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. qubomorna. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. Kambanata bie za utrena. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. cepenici i ko{nici. ne stiskaj. (Vleguva Kapuleti. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. Romeo. brznete. A {to ako. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri.) Gospo|a Kapuleti Na. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. odi legni si. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. lele. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. vtorite petli propeaja.) Kapuleti Ajde. lele. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. spobudalena. tri e ~asot. pu{ti srce. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. doa|aat du{i. zapri Tibalt! Romeo. Romeo.) Kapuleti Qubomorna e. velat. [to se ova. drevna katakomba. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. brznete. Kapuleti Gluposti. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. kaj{to. Doilkata More begaj `enski Pejo. mom~e? . Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. Angelika.

gospodaru. idnata no}. donesi posuvi cepenici. slu{a{? Gospo|o.) Grofot sega }e stigne so muzikata. Jas odam so Paris da pomuabetam. `eno. rakija malku daj te. zetot ve}e ni dojde. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. lele. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. du{i~ke. mu fa}a tikvata. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. Vikni go Petar. Lele. gledaj! O den te`ok! . pomo{. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. brzni. Ne stoj. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. a ve}e. mrdni! (Izleguvaat. se razdenilo. vidi ja ti spanka! Ej. gospodaru. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. mom~e. brzni. taka mi re~e.) Odi razbudi ja Julija.) Gospo|a Kapuleti [to e. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. znam kade ima. pomo{.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. sakana. Vtoriot sluga Ne sum trup. vidi.) Gospo|ice. gospo|ice. gospo|ice. koga ti velam. znam. kaj si? (Vleguva Doilkata. Dadilko. bravo. ej. slu{a{? [to. eve. go slu{am. Kapuleti Brzni. du{o. gospo|ice. gospodaru. ama {to s# ne znam. Proklet da e denot {to na svet me donese. ej! Dadilko velam. brzni. Se izdelkal gadov.) Kapuleti Vidi go ti nego. gospo|icata mi e mrtva. (Se slu{a muzika. gospo|ice. gospo|ice. doteraj ja fino. gospo|ice. ej. toj }e ti poka`e kade ima. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj.

ubien! O vreme nemirno. Edinice sirota. mrtva. teloto smramorilo. jaden. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. od tebe izla`an. Doilkata Mrtva e. najta`en denu . ]e umram. umrena. odvraten denu. Ah. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. S# moe e na smrtta. vo smrtta qubov. pogledaj me. pomo{. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. smrtta }erka mi ja ven~a. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. o denu. Pomo{. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. razveden. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. crn. ta`en. o ta`en denu. i nejze }e & ostavam s#. mrtva. lele. mrtva. dotol~en sosem. prezren. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. deteto mi e mrtvo. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. od tebe surova. ta`en denu. te{ko mene. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. o ta`en denu. Doilkata O tago. O denu. ubien! Najodvratna smrt. o namrazen denu. Kapuleti Prezren. O`ivi. svirepa. edinstvena radost moja.ne`ivot. ili so tebe }e umram. stol~en.) Otec Lavrentij Ajde. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. O sinko. mrtva e. Paris Izla`an. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. omrazen. `ivotu moj. ma~en. o denu. O qubov. Kapuleti Da vidam. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. A so nego se zakopuva i radosta moja. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. o `ivot.) Kapuleti Sram da vi e. ah dete moe. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. siroto dete moe. . smrtta mi e naslednik.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. ta`en. o ta`en. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. uni`en. o dete. {to ni dojde sega da ubiva{. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet.

slu~ajot sosema se smeni. ugore do samoto nebo. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Svira~ot Ne sme za veselewe. Doilkata ^estiti. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. ej. svirete mi go Veselo srce.) Petar Svira~i. odete za{to sami gledate. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. (Izleguva. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. ah.) Gudaxijata Navistina. ne e vreme za svirka. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. Site osven doilkata izleguvaat. Veselo srce. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. kako ne vi e sram. Solzite izbri{ete gi. za{to srcevo mi sviri. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. koga gledate napred trgnala nad oblacite. (Vleguva Petar. dobri lu|e. i vie gospodine Paris. ajde gospo|o i vie. ne lutete go. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. srcevo mi e polno: svirete mi. odete. Veselo srce. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. Otec Lavrentij Ajde gospodine. O vo qubovta. svira~i.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. ne{to veselo da me ute{ite. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. ako sakate da vi po`iveam. Smirete se. zo{to toga{ pla~ete sega. za neposlu{nost da ne ve grdi. velam. Va{iot del vo nea. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. slu~ajov e ta`en.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. O. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. .

koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. fa-knuvaj. za mene. Petar O. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. Vtoriot svira~ Dobro. Odgovorete mi ko lu|e. `imi krstov. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. Petar I ova e dobro. ]e te re-pnam. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. so gol um ako treba. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. a potoa na ve~era. o`alostenite da gi pri~ekame. mi-fkosuvaj. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. ima prijaten zvuk. tuku sfati me ti mene. }e te fa-knam. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. A {to veli{ ti. Petar More }e te istepam i bez stap. Ne trpam nikoj da me dupi. zo{to srebren zvuk. te molam. A ti. Ti si peja~ot. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. a. tuku eden podbiv. gospodine. na primer. prosti mi. }e te mi-fkosam. sol-nam. (Izleguvaat. za{to svira~ite zvu~at za srebro. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. obi~no guslar~e. Ti si.) .

) Romeo Ne e va`no.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. Pomnam. Samo da vidam kako. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. Ah. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. (Izleguva. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam.) Vesti od Verona. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. kolku brzo. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. i stori go toa {to ti go narediv.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. ostavi me. Jas doa|am vedna{. Julija. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. so sobrani ve|i. u{te ve~erva so tebe }e legnam. (Vleguva Valtazar. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. Romeo Gluposti! Se la`e{. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. `ivee tuka eden aptekar. beda nevidena samo ko`a i koski. Romeo Zna~i taka? Toga{. mo`ebi. se pla{am. gospodaru dobar. ako taa e arna. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. O nesre}o. prepariran krokodil. na `iv kostur li~e{e. navestuva zlo. suv i svitkan. a na raftovite . kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. vo blizina prebiva. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. gospodaru. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema.

za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. ostatoci od konop. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. pa du}anot prosjakov ne raboti. zbogum. aptekaru. Koga ja vidov bedava. eve ti ~etirieset dukati. Aptekarot Zema siroma{tijata. Praznik e. prekr{i go i zemi go ova. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. po nekakov ~uden red. Zatoa ne bidi siromav. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. a ne voljata moja. Dojdi leku a ne otrovu. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. prezir i beda na ple}i ti visat. gol i napu{ten od vekov. . Romeo Zarem ti. ~oveku. meuri i podjadeni semki. ne ti mene. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. gledam. ako. Romeo Eve ti zlato. Ej. sepak }e umre{ vedna{. ej! (Vleguva aptekarot. siromav si. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. a ne na voljata tvoja. kupi hrana i za{utri se malku. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. ne daj bo`e. Jas tebe ti prodavam otrov. vedna{ si rekov. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. po zakonot na svetot bogat nema da bide{.

(Izleguva. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika. eve go tuka.) . somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. tolku upla{eni od zarazata bea tie. No koga go najdov.) Monah Jovan Svet moj o~e. brate. odi. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. vo }elijata moja neka trpi. pa dur Romeo ne dojde. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. brate Jovane. pismoto negovo daj mi go.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. Dobredojde od Mantova. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. brate moj. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. stra`arite gradski.

toga{ svirni mi. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Paris Krinu. Zemi go ova. Zbogum. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. o jadu. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam. `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam. nosat cve}iwa i slatka voda. utrobo na smrtta. Daj mi go fakelot. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Paris stava cve}e na mogilkata. .) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. pokrivot ti e pra{ina i stewe. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide.) Romeo @eludniku gaden. pogledot negov me pla{i. zemi go pismovo. Odi. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. Eve. trgni se od ovde. Daj mi gi cve}iwata. mom~e. Stori kako {to ti rekov.sekir~e i `elezen kopa~. ne sakam da me vidat. Pa`ot sviri i vika. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. Sepak izgasni go. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. @ivej i bidi sre}en. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. 623 mojot tatko.) Paris Daj mi go fakelot. dobro mom~e. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka.

ne mi stavaj na glava u{te eden grev. blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe. pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O. Romeo Navistina moram. mom~e. `ivej. za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost. pa od taga velat. ]e go apsam vedna{. otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira. smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe. te apsam sega. a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. li~noto su{testvo mi umre. daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne.) Pa`ot O gospode. blagorodno mom~e.624 Paris Vilijam [EKSPIR Paris O proboden sum! Ako milost ima{. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. Begaj ottuka i ostavi me. bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden. o~ajnikot ne go losti. za{to mora da umre{. vo kulata sjajna. Ne si porazena. Da go vidam ova lice. ^estopati kaj lu|eto. mom~e! (Se borat. zaminuvaj. frlaj}i me vo gnev. zaklano mom~e. neka ti bide. tie neka te pla{at. `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. i re~i potoa. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro. Te prekolnuvam. Ne stoj. lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi. se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva. kako ova da go vikam veselost? O qubov moja. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam Ova e ona proterano.) Romeo Taka }e storam. pomisli na sive ovde mrtvi. zatoa ovde sum i dojden. ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{. Rodninata na Merkucij. Dobro moe. Zapri so bogohulnoto delo. `eno moja. O odi. A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. pokori se i pojdi so mene.) . pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud.

iako strav me fa}a. Otec Lavrentij Dojdi so mene vo grobnicata. gadno.) Otec Lavrentij Sveti bo`e. Otec Lavrentij Ostani toga{. Ka`i mi. Vaka so bakne` umiram. pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. Valtazar Kako {to sum zaspal pod tisava ovde sonuvav deka gospodarot moj so nekogo se borel i deka gospodarot moj go ubil. Ovde. otrovot ti e brz. Valtazar Ne smeam. stavete sega so praveden bakne` traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u. so crvjata {to se tvoi dvorjanki. O ~estit aptekaru. Taka e. race. Otec Lavrentij Blagosloven da si. naso~i go vedna{ kon ostrite spili. . (Pa|a. Sam }e odam. kopa~ i lopata. vo`du moj besvkusen. a i mojot gospodar e tamu onoj {to vie go sakate.) (Vleguva Lavrentij so fener. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka. a vie usni. porti na zdivot. u{te edna{ pogledajte ja. }e ostanam ovde. te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zaminam. krmaru o~aen. prijatelu dobar. so smrt toj mi se zakani deka }e me kazni ako ostanam namerata da mu ja vidam. O ovde }e go najdam ve~niot svoj spokoj i }e go otfrlam jaremot na nenaklonetite yvezdi od telovo umorno od svetot. pregrnete ja za posleden pat. Se pla{am da ne ne{to stra{no se ima slu~eno. o~e. ~unot razbolen od morska bolest! Pijam za sakanata. O~i.Romeo i Julija 625 Valtazar deka smrtta bestelesna se zaqub