11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

Otli~no. po moja pro{ta {metka. [upelko Edno e {tuka na grbot. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. [upelko Ba{ taka Su{ko. da si igra majtap. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. kako {to sum pravel poslednive trista godini. [upelko Mo`e{. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. [upelko Tokmu taka. Vi velam od ova }e ispadne golemata. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Su{ko More i glavi gme~i. brate. potvrda. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. preku brak. . [upelko Grbot e epten star. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. [imi {ivko. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. drugo vo{ka po grbot. ama i se~i i pe~i. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. {imi bogorojca. o~e Hju. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. Evans Nema {ivko. pre~esniot sudija Robert [upelko. rodnino. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. a blagorodnik e po krv. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. ba{ taka pravam.

Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. ova e bezzakonie. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. Parlamentot. [upelko Arno. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. a ne `a be``akonieto. `imi s#. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. [upelko Ah! Da sum pak mlad. A i dedo & . Nema {trav od Poga vo be``akonieto. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. koe na arno mo{e da i`le`e. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. Berete um. a i od tatka {i dobra para }e lapne. {lu{nete me. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Ima dobri darovi. Evans [mirete {e. poarna prilika od nea.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. (Vleguva gazda Rabu{. `dravje.) @a arno `a dobro. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. (Tropa na vratata. gazda Su{ko. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. glavi za ova }e letaa. . }erka na ga`da Toma Rabu{. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa. da. pred da umre . da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Vi blagodaram za srne~koto.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. go{podine. go{podine.

(Na Rabu{). gospodine. va{a gre{ka. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. [upelko Ih. gazda [upelko. [upelko E nema! Va{a gre{ka. Nemtur i Pi{tol) . Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Jas. gospodine. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. vi velam. Rabu{ Ko kompir varen. gospodine. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. dobar gospodine Su{ko. Rabu{ [upelko Vi blagodaram. golema rabota.. Gazda Rabu{. .20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. gazda Rabu{? Toj me navredi. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. Zarem ne e taka. gazda Rabu{. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. Toj mnogu me navredi. i mene mi e milo. Gospodine. priznajte. pesot e dobar. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. da. toj toa donekade i go priznava. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. nekako kilavo be{e zastrelana. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. gospodine. pesot e i ubav. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. zagarot. mi provalivte vo love~kata ku}a. ubivte moj elen.Kako vi e gazdaricata? . Doa|a vitezot Xon.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam. Spolaj mu. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. Ama pesot e aren. od srce. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. navistina me navredi. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu. [upelko Gospodine. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e. gospodine. veruvajte mi oti me navredi. mi gi tepavte lu|eto. Nam}or.

Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. Nemtur i Pi{tol. rodnino? Evans [mirete {e. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. Da {e ra`bereme. toe{t ga`da Rabu{. . Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. \avol da te `eme.Su{ko. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. Su{ko Evans Da. ama ne velam. po{lem ja{. Evans Pauca verba. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Rezil }e ve storat. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. vite`u Xon. . “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. boc.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. slugata moj kaj mi e? Znaete. ami taka {e veli. Nam}or. Pi{tol! Nam}or Boc. Evans Taka e. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. ama ne velam. Falstaf Pi{tol Ti. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Vo krvta mi e da bockam. Na zdravje odgovorot. . {ivi Go{pod. . [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. toe{t ja{. `borovi asol. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . pauca. velam pauca. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. kriv sum. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! .

a ne so pijani bagabonti. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. deka obvinenijata ne dr`at. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. onoj be{e. }e pieme vnatre. vrati go vinoto. gospodaru. (Ana izleguva). so vino. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. i toga{ govorevte latinski. bil. Ako treba da se napijam. {e ra`bira. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. Falstaf Pravo veli. Su{ko Ej. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . kako {to se veli. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. gopodo. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. gospodine. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. sepak tolkavo magare ne sum. i {egite na strana. Rabu{ Nemoj }erko. Nemtur Poslu{ajte me. {aka da ka{e. toga{. Vleguva Ana Rabu{. gospodaru. olesnet. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. ako e drpni-ke{e. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. vi velam. Evans [imi go{pod. nabo`no dru{tvo. pametna odluka. i vidovme. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. ama {to e tuka e. gadu.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. Pi{tol? Evans Krivo. Su{ko Da. Evans Ko {toka. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. @imi rakavicive. prijatno. povle~i go: crvu. Falstaf Da.

od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. gospodine. a? Naivko Dobro. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. ami {to drugo . Evans Ama ne {e raboti `a toa. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . (Ja baknuva. tukure~i. -Povelete. posakaj im dobredojde na gospodava. tokmu za toa stanuva zbor.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. ako jas vaka vi izgledam.{o go{pojcata Ana Rabu{. ili od va{i u{ni . }e vidite deka sum ~ovek na mesto. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda.) Za ova se raboti. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. site na vas ~ekame.(Vleguva Naivko. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. gospodine. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. Ga`da [u{ko. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. (Na strana samo nemu). [upelko Da. rode. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. ajde idete. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. iskreno se raduvam na ovaa sredba. Su{ko Ve razbiram. ako taka stojat rabotite. Samo ne{to da vi ka`am. `a toa. rode. (Izleguvaat site osven Su{ko. (Go trga Su{ka na strana.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata.) O-paa Naivko. Ako taka stoi rabotata. [e raboti `a va{ata {ena~ka. ama me razbirate. ve molam. rode: se gotvi. }e storam s# vo granicite na razumot. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. @atoa. Povelete. Su{ko A ne. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. gospoda. ubava gospo|o.) Rabu{ @eno. Toj e sudija na celava okolija. rode. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. da bideme na ~i{to. gospodine. Prostete. Aha. So va{a dozvola.

gospodine? Su{ko Ne. gospojce. sakam pak da sum mlad. iako si moj sluga. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. rode. Evans Taka {e odgovara. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. ubava gospojce. (Izleguvaat [upelko i Evans. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. gospodine. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. Ana Ve ~ekaat. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. eptem sum dobar. spolaj vi. Po na{e mi{lewe. go{pode i {ite {veti ma~enici. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Inaku. gospodine. [upelko ]e povelime. Ako nema golema qubov na po~etokot. spolaj vi.) . i ako e razumno. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. ami kako. gospodine. rode. blagodaram. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. Su{ko Ne. rode moj najmil. inaku na. ne sum gladen. Tatko mi ve moli da povelite. rodnino. Su{ko Dobro. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. Avrame Su{ko. Ova go pravam za va{e dobro. (Na Naivko) Odi mom~e. No ako vie velite “o`eni se so nea”. navistina. ami kako. Ana Ve~erata e postavena. }e se o`enam. odi Go{podi. [upelko Evans Ama sfatete me. Evans Ama ne toa. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. na va{e barawe. Samo zaradi vas. sfatete me. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. za ve~era.

Ana Ve molam gospodine. jas nikako. }e {etam nadvor. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. gospodine. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Ana A ne. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. Su{ko Ama jas ve molam. gazda Su{ko. gospodine. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. epten. Me~kite se mnogu nam}ori. Ama vi tvrdam.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. Ajde. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. Ne sednuvaat bez vas. gospodine. nema pa nema. Su{ko Ne. mnogu grubi ti}iwa. (Vleguva Rabu{. povelete. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. Su{ko Povelete prvin vie.) Rabu{ Vlezete. gospodine. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. Vi fufka od odvrzana me~ka. gospodine. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. vlezete vnatre. isto kako da sum jadel. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. Su{ko Ni{to ne mi se jade. vlezete. taka velat. (Izleguva Naivko). Samo na vas se ~eka. Su{ko Veruvajte mi.i ottoga{. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. Ana Da.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Vi blagodaram. Sega za sega. gospojce Ana. ve molam. vi blagodaram. barem duri e `iva majka mi. Rabu{ Vleguvajte. samo posle vas. Su{ko . Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. `enite ne sakaat me~ki. ne sakam do tolku da ve navredam. gospodine. mora da vlezete. spolaj vi. Vsu{nost. ni{to ne mi se klava v usta. ne. ve molam samo napred.

drugite po nego. doilka. {ti{ka~ka. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. koja e ne{to kako negova manuka. Trgni vedna{. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. pera~ka. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. kuvarka. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Daj & go pi{movo. Naivko Dobro. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . Evans Dobro. mija~ka. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka.toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. gospodine. (Izleguva Naivko).26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{.) . ama ima i podobro.

I{. ]e go vpregnam Nam}or. Falstaf Nam}or. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. zbogum. Meanxijata Ti si car: Cezar. po nego. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. neka to~i. Meanxijata Rekov. Falstaf Zna~i. Odi. Nemtur. otpu{taj. Neka kva~at malku na drugo mesto. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. Od edno staro dve novi pravi. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. meanxio. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. Pi{tol i Robin. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. Nam}or. da ja skusam malku dru`inava. Arno velam. Toj malku neka crpi. re~isi sum gol i bos. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Herkul-delio. Od drtav izme}ar. silen pivni~ar. Epten nema{e usul. gospoda. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. krvta voda ne stanuva. kajzer i vezir. Pivni~ar e dobar zanaet. malku mi`i da ti bajam. Krade{e bez namuz. (Izleguva). Meanxijata ^kartiraj. . i{. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. ]e prokopsam. neka trgne po mene. Edna{ velam: po mene. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie.

Ne e nemtur. Dobro nafatiran gazda. E. tikvari. velat. gledam nekoe fajde da imam. znae da te {trekne. Nemtur Ujdurmava se kova. ova nejzino odnesuvawe. drugata Zapadna Indija }e mi bide. me “soble~e” od glava do petici.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. so dvete }e trguvam. (mu dava pismo na Nemtur). Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. Navistina ne sum nekoj maneken. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno.“seksi” mev. de mojov .” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa.) Eve & napi{av pismo . (Mu dava pismo na Pi{tol. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. Pi{tol . a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. a jas niven naredbodavec. Taa e El Dorado. ama sega za drugo mi e nadrven. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. koja isto taka zavodlivo me pogledna. pak ja prekarda{i. a jas me|u niv. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. dobro e. prosto si go bara so borin~e. mom~e!” velam. Ili. Falstaf Slu{ajte sega vamu. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. Falstaf O. }e procvetame. ]e procvetame momci. Na kratko. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. (Poka`uva pisma. Dvete }e mi bidat rizni~arki. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. zemja na zlato i izobilstva. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ednata Isto~na. da vi ka`am na {to sum nastrven. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. Pi{tol.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. I taa e gazda na }eseto. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. zatoa “Navali.

Vodi me! (Izleguvaat.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . gadu. So tebe sum. Pari }e imam v }ese koga ti. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. Falstaf A jas na Rabu{. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. Eve. mar{. Sakam da si go so~uvam obrazot. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. mom~e. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. (Mu gi dava pismata na Robin. i ko gulab letni kon zlatnive pesci.) . Ni mojot gnev nema da stivne. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. ‘rmbajte. Stegni gi pismava cvrsto. mavnete mi se. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti.) Li{ki. da mi prosti{. zemete si go |avolskovo pismo. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka.Ama skala e svetot: denes si gore.

No. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski.) Te molam. Xon. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. ^esen. samo takov. i. ne? Naivko Da. tokmu taka pravi. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. Toj nema da ostane dolgo. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. (Izleguva Ragbi) . Oti ako dojde i najde nekogo doma. ne e ni tutule-bale. `ivi gospod. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. mom~e. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. ni slu~ajno. Petre Naivko rekovte se vikata. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. taka? Naivko To~no taka. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. xanam. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. Begajte vamu. gospodarot doktor Kajus.Toga{. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. drug mi e zborot. Xon! Xon Ragbi! Ej. odi raspra{aj se za gospodarot. vi velam. Ragbi Odam. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. poslu{en. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. vlezete vo sop~evo. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. Brzofatka Odi. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. ama jak na race. dobar momok. (Izleguva Ragbi). ne go birav jas nunkoto.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. ne e nekoj {to {iri muabeti. }e pieme vareno vince so karanfil~e. Brzofatka Navistina? .

smirete se! Ovaa ja baravte. gospodine. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert .kutija. }e skoka{e ko kosten na ogan. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. Ete. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. gospodine? Kajus Kajus Qui. Brzofatka Ko gospod ve molam. Depeche.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e.fe! Ma foi. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. etno selena kutija. sekako. aramijo! Ragpi. Xon. La grande affaire. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. gospodine. Kajus Pa? . Kajus Ti si Xon Ragpi. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. ne bidete tolku flegmati~ni. vedna{ }e vi ja donesam. fe. Mets-le a ma pochette. Ajte. Brzofatka Gospote. }e go najde mom~eto i }e zbesni. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. i ti si \on Ragpi. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. ]e vi objasnam. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. sapaen sum baagi. Brzofatka Se razbira. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. Da go najde{e mom~eto. fe. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans.

ribam. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza.gospodar moj navistina. Ne e topro ta si ofte. -Putala. ve molam. Brzofatka Gospode. Druga rabota nema. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. mojot gospodar . Putala. (Izleguva Naivko). cedam. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. spremam za piewe. Putala. taj mu go pismovo na popot Hju. jas mu ja vodam ku}ata. s# e objasneto. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. a docna da legnuva{.@iv bil Gospod. gi mestam postelite. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. se smiri. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . Brzofatka Taka be{e. Brzofatka Ete. oti. gotvam. da cujam. golema. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. }e go upijam toa gatno popiste. . saka tfoboj so mene. jajcata }e mu gi isecam. Da se izvade{e od pamet. A ti oti. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. od kaj }e duvne vetrot. Ama seedno. varam. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. A rajata si e raja. Ama seedno. (Na Naivko) Prodolzete. }e nema sto ta vapca sa Velikten. prijatele. peram. va{ata slu{ka. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Putala.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. navistina. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. pe~am. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. vidi. cekaj tuka. baile mua malku hartija. tepilu. A vamu francuskiov doktor. Kajus Bas mi e gajle. Ama seedno. Tuku blaboti. putala. Kajus A fie satvorete ja. Kajus Popot Hju te pratil? .Ragpi.

spolaj mu na gospoda. A ti po mene. gospodaru Fenton. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. Samo jas znam kaj ja trga srceto . Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. brzam. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot .Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. gospodine. glavecki }e te xitnam ot toma. . Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. sam vidi. navistina imam. A i. spolaj mu na gospoda. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. ako ne ja topijam Ana Rapus. samo mojot zbor vrvi kaj nea. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. pozdravi ja. a patem da vi spomnam. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. od ~esna po~esna. Brzofatka A ti si. No s#edno. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje.Lele. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. (Izleguva Fenton) Navistina. i srceto ja trga kon vas. s# e vo racete na Gorniot. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. ~estit gospodin. taa e ubava. Ako ja vidi{. gospodine. otime fo dforot. ptu . Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. ~esna i mila. Fenton [to misli{. ama Ana ne go saka. }e ja vidam deneska. ~esna e. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. koga }e se vidam so Ana na samo. gospodine.drugpat. -Ama kako za vas-ptu. Eve. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. ova se pari za tebe.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. raka se~am deka ve saka. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva.

Gospo|a Plitkavoda Toga{.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. O gospo|o Rabu{. Eve. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. Vie sakate vince. . `eno. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. . [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. Vie ste veseli. Mnogu nasekirana mi se gledate.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. a ne sum ni jas.ova ne mu li~i na eden vojnik . Izgledate lo{o. vesel sum i jas. ha. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . `eno. (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. taa od nego ne prima soveti.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. neka e po va{e. gospo|o Rabu{.samo toa {to ve sakam. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. ba{ na kaj vas sum trgnata. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. vince sakam i jas. Vie ne ste mladi. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. Ha. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. Gospo|a Rabu{ Ne sum. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. {to imam storeno. Svoera~no. {to imam re~eno. barem mene taka mi se ~ini. zna~i eve i vtora srodnost. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. grabni ja ~esta.tuku velam “sakaj me”. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. Da vidam. zna~i edna srodnost. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. Ne{to ste vo gre{ka. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam. .

i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. istite zborovi. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. nema bel den da vidi. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam.Gi pe~ati. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. oti. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. a ovie mu se od vtoroto. debelite }e gi smetam za najdolni. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. Gospo|a Rabu{ Ni jas. sigurna sum. ~itajte. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. za{to mojov. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. Eve: ~itajte.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. A sepak ovoj ne pcue. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. gospo|o. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. No prvin tvojot neka se “omrsi”. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . samo {to ednoto glasi do Rabu{. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. kako jajce na jajce: istiot rakopis. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. Sakam da ka`am. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. Gospo|a Plitkavoda Va`i. bi stanala `ena na vitez. ti velam. sigurna sum . Da mu zaka`eme sostanok. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. pove}e nikoga{ nema da isplovam. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. ja fali smernosta kaj `enite. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. drugoto do Plitkavoda. dopolneto izdanie. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. Ajde da mu vratime.

zbogum! Ne sakam samo leb i voda. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. gospodine? Pi{tol Ej. Ela vamu. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Plitkavoda Za {to zboruvate. trpenie! Rabotava mora da se ispita. A sega zbogum. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. i mladi i stari. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. grdi se. I to~ka. i znam ma{ki da zastanam koga treba. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. znam deka se mrdnal. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. i ima{ni i skudni. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. `ena mi ne e mlada.Veruvajte Rabu{. nadenati se grdi. kutri~kiot. Toj e. Vardi se. lorde. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. a so nego i ma` mi. gospodine. Za rogovi. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. ama jas sum ma`. govoram. eve go doa|a. ustava mi fa}a pena. Vardi. gospodine kaplare Nemtur! . Ova e celata prikazna. Se vikam Nemtur. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. veruvam.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. aramii {etaat no}e. toj umno govori. Odime. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Velam. Se vikam kaplar Nemtur. Zbogum. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. {to }e padne. Toj ja qubi va{ata `ena. dale~ina i pol. Plitkavoda Ama. otvori o~i. Plitkavoda. deka nema da bide taka. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Toj me ~epna so vrska. Vardi pred leto da dojde. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. pred gugutka da gugne. . a toa e. Spre~i. Toj jade tur{ija so {e}er. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase.

Odi doma. Xorx? ^ekaj da ti ka`am. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. Meg. Rabu{ Ba{ taka. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . .]e si dojde{ za ve~era. Ne znam. (Izleguvaat gospo|a Rabu{. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea.. Malku }e si napravime muabet. Ami kako. pa makar gospod da slezi od nebo. [to sega. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. ne. odi.toga{. ^uvte.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. ne. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. pameten ~ovek. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda).. degenive. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. (Zboruvaat na strana). Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. Ni dojde ko pora~ana.

samo malku. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. . (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. delijo. gospodin sudija. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. izleguvaj kolku ti du{a saka . Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava.se raboti za {ega. meanxijo. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. sakate so nas? Golem seir }e gledame. delijo. idam. ne? Rabu{ Ami kade. ova drugoto neka se isturi na moja glava. doktor od Francija. Koga e vaka vesel. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. Meanxijata Ka`i mu. Kako si. fidanbojlio. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. Slu{nete sega {to spremame za seirov. Plitkavoda Meanxijo.Dobra ve~er sekoja ve~er. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si. Plitkavoda veruvam na `ena mi. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. sve{tenik od Vels i Kajus. Meanxijata Ka`i. Vleguvaj. delijo. Toj no}eva “Kaj {prinkite”.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. ka`i mu. [upelko Gospodine.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. . gazda Rabu{. A i nikoga{ ne se znae. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. Gazda Rabu{. delijo. Meanxijata Eve raka. ej! [upelko Eve me. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. }e go pu{tam da & go vidi bregot. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno.

Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. nikoj i ni{to. gospodine. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . ako ne ispadne. na. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. matam.se ~uva otstojanie. Da. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. Ama jas ne sum lekoveren. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. saka{ da gi skrie{ partalite. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. Razmrdaj ja malku. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. (Izleguvaat Meanxijata. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. }e ja ispitam dobro rabotava. mamam. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. a {to pravele tamu. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. Ako ispadne ~esna. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. da. xabe sum se ma~el. si igravte sajkal. Zna~i. Da te nema.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. ne teorii. Najdi si druga besilka. Dosta gospodine. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. Denes e poinaku . be. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. a? Pod ~est ti e. gazda Rabu{. ne? E. se govori za pasadi. Ne mi otvorajte usta. makata ne mi bila xabe. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. potkradnuvam. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. A {to s# ne storiv za vas. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. timbata. a ba{ srce treba. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. a vamu ti. ama da znae{. smrde`u bes~esen. maftam. trgni mi se od vratot. |avol znae. ajvan. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. ma~kiniot pogled. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. so moeto dobro ime.

Gospo|a Plitkavoda. Bo`e. Falstaf Dobro. `eno. . Falstaf Falstaf Dobra devojko. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. s# pajton do pajton. gospodine. zalevaa. taa e krasno su{testvo. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. velite. Neka dojde vamu. a jas }e bidam poslu{niot. dobra `eno. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. `imi o~ive. Zna~i. dobro. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. gospo|a Plitkavoda. gospoda na pajtoni. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. Ova se moi lu|e. vo svila i brokat. toga{. bo`e. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. pismo do pismo. A doa|aa vitezi. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Ni{to. `imi s#. lordovi. Falstaf Falstaf Dobro utro. gospodine. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. i mirisaa.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. Brzofatka Toa ne. podarok na podarok. i govorea kralski. edna `ena saka da zboruva so vas. ~ista miskojna. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. moi lu|e. da mi prosti va{eto gospodstvo. ubava `eno. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. Ve molam dojdete malku poblisku. i celi krckaa. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene.

`imi vas. toga{ taa e edinstvenata. Za sekoj slu~aj imajte . Falstaf Nema ni da ima. znaete koja. re~e. skrati. pozdravi ja. Pravi {to saka. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. raka na srce. nema da bide doma. I. sekoja `ena tuka bi padnala. Falstaf ako voop{to takva ima . zema s#. zboruva {to saka. na~alnici na policija. No imam u{te edna poraka za vas. aberxike moja dobra. ma` &. da & go ispratite na rabu{. a taa. nikogo ne klade na maslat. za koe iljadapati vi blagodari.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. Mora da & go pratite slugata. ova i go zaslu`uva. vo znak na qubov.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. mislam. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. Nema den a da ne se potkaraat. legnuva koga }e & se prisaka. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. A. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. @eno. pla}a s#. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. Toga{ mo`ete da dojdete.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. koga ne se ~esno zaraboteni. Ama. trte-mrte so nejze nema. ~esna i skromna `ena. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. Gazda Plitkavoda. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. i da ja vidite onaa slika. Nema da ja razo~aram. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . `imi majka. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. tuf. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. go primi va{eto pismo. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. {to velat.sekoj den se moli i nautro i nave~er . stanuva koga }e & tekne. gospodine. va{iot najmal sluga. Tuf. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Qubomoren e od umot nadvor. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. vi velam. ni da trepne. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Brzofatka Zna~i. sekoga{ e po nejzino. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv.

Plitkavoda Xone. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. . Falstaf Neka dojde vamu. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da. Falstaf Toga{ zbogum. Se vikam Rezil. oti velat: parata i `elezna porta otvora. ve v~opiv. i znaat {to pravat. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. Vozrasnite. A s# blagodarenie na dobrovo telo. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. kako zajmodavec. a deteto da ne seti za {to se raboti . toa i go sakam . `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. i jas }e imam nekakvo fajde. vo nevreme.ne za da vi bidam tovar. znaete. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. Falstaf Rezile. toa i me ohrabri vaka. imaat obyiri. pojdi so `enava. u{te ti dol`am. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. gospodine. kr~mar~e. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. Eve ti go }eseto. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. da vi se natrapam. po tolkav ar~. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. -Dete. ama ne e za rezil. Telo moe. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. za{to. kako {to se veli. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. Falstaf Povelete. gospodine. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. Pozdravi gi dvete od mene. vitezu. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. Falstaf Amin. gospodine. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine.

Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. dobar gospodine Rezil. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . za `al. sakal ili ne. vitezu. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. moite ludosti. znam deka nikakvo fajde nema{e. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. No. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. ne samo {to & kupuvav podaroci. gospodine. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. Falstaf Zboruvajte. . Prodol`ete. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. slu{ajte gi so ednoto uvo. Plitkavoda Pa. pa zemete polovina. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. ako me soslu{ate. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. ma` & se vika Plitkavoda. gospodine viteze. bez ogled {to zaslu`iv.a i odamna ste mi poznat. gospodine. Falstaf Ne znam. go bara{ ona {to bega. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. za da bide va{iot prekor pomal. a drugoto na~ulete go kon va{ite. no. a toa bega od onoj {to go bara. ve molam. kako nagrada za trudot. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. Ponosete mi go malku. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. Na kratko. gospodine. So radost }e vi slu`am. i edna moja slabost. iako dosega. Plitkavoda ]e vi ka`am.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. ili celo. Falstaf Vo red. gospodine. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. ja sledev kako ma|epsan. ja koristev sekoja prilika da & prijdam.

vitezu. [to velite na ova. vitezu. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. }e vi dojde preku glava. Vie ste gospodin ubavo vospitan. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. nejziniot ma`. sfatete me to~no. vi se molam. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. Taman vie idevte. kako da sum vi ka`al s#. (Se rakuvaat) I kako posledno. od visokoto op{testvo ste. tro{ete. Plitkavoda O. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. za vozvrat. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. (Mu dava pari) Tro{ete. gospodine? . Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. site ve falat zaradi vojni~kite.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. A dali go znaete Plitkavoda. gospod da me razvitezi. vi velam. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. eve vi raka. (Gi zema parite) Kako vtoro. eve za {to se raboti. dokolku sakate. Eve vi pari. ugledot. Ako nekoj voop{to mo`e. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. Plitkavoda O. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. dvorskite i akademskite ve{tini. Iako gospo|ata izgleda ~esno. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. Ve~erva dojdete kaj mene. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. ako vie. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. vie ste najdobriot. neka vi se dade. gospodine Rezil. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. }e doznaete kako mi odi. potro{ete s# {to imam. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. osvoete ja. ]e bidam so nea. Zna~i. Falstaf Nemojte. ugleden i po~ituvan. }e gi imate preku glava. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil.

“Lucifer” zvu~i dobro. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. taa duma. “nadenat”! “Rogle” . znael deka }e go ubiete ako dojde. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. Vel{aninot. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Toj & veruva na `ena si. Mamon” zvu~at dobro. }e ja fatam `iva ovaa mojata. Rabu{ e magare. Gazot rende }e mu go napravam. Ragbi Itar e gospodine. moeto sirewe na popot Hju. kova. a vie }e legnete so `ena mu. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. ~ekmexeto opqa~ka. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. zatoa i `en~eto negovo mi e milo.ni |avolot nema takvo ime. a posle kolaj rabota. pusti {turi.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. nadenat. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. i ona {to }e go skova v srce. za toj roglest ajvan! Ne go znam. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. “Moloh. magare bez um. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. si ja spasil dusata sto ne dojden. satot se znae. Bose moj. A sega na rabota. Kajus Bose moj. gospodine. Plitkavoda e prostak. iako se |avoli. a mene nema da me snajde samo ova. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. A i zo{to siromav. ugledot izgloda. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. @ena mi mu zaka`ala. . Rakpi. Pu{tena. Xek? Ragbi Pomina ~asot. ]e go spre~am ova. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. gospodine. sostanokot e dogovoren. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. {esta. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. toj mrtov ve}e ako dojden. Velat. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. Dojdete {to pobrzo ve~erva. moeto pagur~e so rakija na Irec. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi.

ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. moeto srce blagorodni~ko. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. delijo? [to veli mojot Eskulapij. gospodine. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. a vie tela. tva. [upelko So Gospod napred. Zarem ne sum vo pravo. mojot Galen. gospodin doktore. tva. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. vie porano bevte golem megdanxija. Rabu{ Pravo govorite. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. toj najgolemata popska kukavica na svetot. Ragbi ja vidime tvojata distanca. tvojot reverso. sudijata [upelko. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. Toj e popameten od vas gospodine doktore. Kajus Sosto site vie eden. Yek. Jas kasam tebe kako nego ubijam.sedum. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. a sega stanavte miraxija. da te vidime ovde.tli casa. Rabu{ Kako ste. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. da te vidime kako proboduva{. tvojata stokata. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. Semi mecot. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. Dali e mrtov. gospodine Rabu{. a? Dali e mrtov. Ne saka suratot vitam.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. Simi boka. gospodine Rabu{. doktor delijo. gospodine. . Toj le~i du{i. da te vidime kako napa|a{. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. Fran~esko? A. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. Iako sme sudii. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. a toj ne tojten. tli. doktori i sve{tenici. Etiopjanine? Dali e mrtov. Hektore gr~ki. gospodine [upelko. I nie sme od majka rodeni. tvojot udar ozgora. da te vidime onde.

Sudijo. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. (Na Kajus) Samo zbor. (Izleguvaat Rabu{. delijo. jas ve sakam. Morate so mene. gospodine Rabu{. Meanxijata Prostete. Se poka`avte kako mudar lekar. ebiveter zna~i hrabar. a ti }e & se dodvoruva{. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. pominete niz grad do Frogmor. gospodine doktore. dojdov da ve odvedam doma. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. Kajus Zimi boka. Jas sum zakolnat za mir. Zimi boka. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Kajus Bose.Gospodine doktore Kajus. delijo. oladi malku.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. jas vam za ova blagodaren. ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. Meanxijata I u{te. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. zimi boka. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka.Razbravte? [upelko . Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. jas. Rabu{. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. aj so zdravje! Neka umre. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. V kanija so tvoeto netrpenie. m’sje Ebiveter. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. Rabu{ Tamu e popot Hju. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. Razbravme. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. delijo . [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. Popiste edno krastavo! Zimi boka. bose. .

vites. Kajus Idi po mene. gospota. Meanxijata Toga{ da odime. lortovi. Rakpi. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. Otlicno receno.48 Vilijam [EKSPIR grof. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. (Izleguvaat) .

Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. Evans Ve molam. gospodine. . onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. o~e. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. Doa|a mojot gospodar. daj mi ja nametkata . kade {e go baravte go{podinot Kaju{. gospodine. pobarajte i natamu. Tazen {um.ili drzi ja v race. Kraj plitki Boze. . gospodine pope? Dobro utro.) [upelko Kako ste. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me. milo{t. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. kon stariot del na Vindzor. Evans Neka poveli. gazda Su{ko i gazda Rabu{. . Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. kon parkot. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. Kraj plitki. Kon crkvata. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. Te molam.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. samo kon gradot ne otidov. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. Od onde. o~e. ve molam. nau~nik bez kniga! Nikakvo.

o~e. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. Rabu{ Dojdovme kaj vas.eve go ide doktor Kajus. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. o~e. o~e. grmi. pa sega vrni.50 Su{ko (Za sebe) Ah.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. poznat francuski doktor. A ne. ne znae koj pat da fati. doktor Kajus i Xon Ragbi. {ite va{. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. Evans Bog da ve vardi i ~uva. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. Evans Mnogu topro. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. pcue. Nekoj mu stapnal na ganglija. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . a i golem ajvan e . ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata.) Dr`ete gi na otstojanie . [upelko [to. da vi napravime edno dobro. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. Su{ko (Za sebe) Of.

me|u du{ole~itelot i telole~itelot. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. na ovoj rani-ku~e -da. bez lekovite da mu gi goltam. Evans Topro receno. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. me|u Francuzinot i Vel{aninot. fie magare. po mene. po mene. etno sbor fo fase ufo. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. (Na Kajus i Evans) Po mene. (Glasno) [imi I{u{. Meanxijata Mir. Kajus Djafol! Rakpi. ^eda moi u~eni. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. bez negovite pogovorki. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. mocko. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. gospodo. Zarem mojot paroh da go zagubam. meanyio. po mene. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. }e staneme verni povorki. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie.taka. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . ko`ite na mesto. ~eda na mirot.taka. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. [akam da bideme prijateli. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. .Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. mojot pop. ofa e `aka`anoto me{to. po nego. Srcata vi se mo}ni. mojot otec Hju? Nikako. otli~no. }e si umram na polpat. jas ve izmamiv obajcata. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. jas ve upativ na pogre{ni mesta. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. varenoto vino neka bide ishod. fie kukafica. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. fir majmun. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. presuduvam.te -lae. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska .

ama sega treba da vodi{. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka. ve molam. Si naviknalo da odi{ pozadi. ni Ana ni diable fidof. gospodine. Evans ]e vidi toj. Ne znae {to da pravi so sebe. Gospo|a Rabu{ Normalno . Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. Doma e? Plitkavoda Doma. xentelemen~e. gospo|o Rabu{.52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. od s# srce.za drugi dva ma`a. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. (Izleguvaat) . & fali dru{tvo. [ledete me. Zimi boka. Xrckite }e mu gi i`vadam. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as.

Ubeden sum sto posto. Kako {to e opak svetot. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. taa smeta deka vie ste podobra prilika. gospodine Rabu{. }e umram ako ne ja vidam. zimi boka. . Rabu{ Go imate od mene. a i tevojkata mene saka. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. site kom{ii do eden. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam . Gospodine doktore. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si.ovaj. sudijata [upelko. Kajus Ta. gospodine. . Meanxijata. sigurno i Falstaf e tamu. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov. gazda Su{ko. }e bidat na moja strana. xabe mu se. Odam. (Vleguvaat gazda Rabu{. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. gazda Plitkavoda. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. Su{ko Nitu jas. dedo. I toa so mom~eto na Falstafa. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. vi rekov. Postojano mu go zaboravam imeto. gazda Plitkavoda. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. [upelko Ne }e mo`am. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi.pa ve molam da povelite. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. gazda Su{ko. (Udira ~asovnikot) Vreme e. A sega eve ja. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. Taka parem feli Brsopatka. gospodine. Ne me dr`i mesto. moja domakinka. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. .Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. Gledam vetrevo }e donese luwa.Mom~e. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. otec Hju Evans.

vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. du{i~ki. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. mu igraat o~iwata. pi{uva stihovi. Gospodinot e gol i bos. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Ima da mi zaigra. gazda Rabu{. Ako ja zeme. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. jas fednas itam. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. vie sekako nema da me odbiete. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. Saka da bide petel na tu|o buni{te. da drmneme malku kanarsko vince. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. Rakpi. narode! Rabu{. govori svetski. toj puka na golemo. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . Toj }e ja lapne. Pokraj dobroto jadewe. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. Rabu{ Bez moj blagoslov. Kajus i Evans) Odime. tancuva. Gospodine doktore. [upelko E pa. Ni vie. a mojot blagoslov go davam na drug. ni vie o~e Hju. toj }e ja lapne. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. (Na Rabu{. mirisa na prolet. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov.

Gospo|a Plitkavoda Odi. ako ne{to vi zucnam. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. ne go zaboravajte va{iot znak. isvirkaj me. . vitezot Xon Falstaf. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. Potoa. . ne mo`at da zgre{at. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. i dojdete koga }e ve viknam. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. (Izleguvaat Xon i Robert. Ne se sekiraj. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. kako {to vi rekov. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. se kolnam. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. Znae{ da ~uva{ tajni. spu{tete ja. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. vleze od drugata vrata i bara da go primite. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. Toga{ ajde. {to ima novo? Robin Mojot gospodar. klukajdrv~e. Ako ne odglumam dobro. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. pilence moe ga}esto. .Odam da se skrijam.Robert! Me slu{a{? -Odete.

56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. Ti velam. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. da ka`am vakva si takva si. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. duri ni obi~na bri{ka. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. Ne umeam. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. prevez od vojvotka. Ama te sakam. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. vitezu Xon . ne znam da mamam. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. ne umeam da te veli~am. O. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. Na vrvot sum od sre}ata. na toa gnilo ~kembi{te. a eden den i sami }e doznaete. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. gospo|o Plitkavoda. ne znam da pqampam. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. S# }e zaslu`am. Bi te napravil moja gospo|a. dijamantu moj nebesen? Da. toa ne mo`e{ da go sokrie{. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. . Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. nema kaj mene {to da se skrie. samo tebe te sakam. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. I pred kralot ova bi go ka`al.a ti toa go zaslu`uva{. Ete. Falstaf Samo taka prodol`i. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. gospodine. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov.

moram da vi ka`am. Bo`e. se poti. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. eve edna ko{nica. ve}e zaslu`ivte. “bi se otka`ala”. se nadevam. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. mnogu mil prijatel. ama se izla`av vo vas! Eve.neka dvajca va{i . Falstaf Taa ne smee da me vidi. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. a ne za sramot {to }e pukne.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . (Falstaf se skriva zad tapiserijata). Gospo|a Plitkavoda Ve molam. ama ako ne ste. `eno. gospodine. vedna{ neka se ~isti. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. ]e se skrijam zad tapiserijava. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. da go najde doti~niot.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. ako imate nekoj prijatel ovde. za nego se pla{am. milo }e mi bide. vo red. taa drdori ko naviena. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. Dojdov malku porano da vi ka`am. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. fr~i. gotovi ste. Ako ste ~isti. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. po va{a volja. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. Ako ne e nekoj od merata nadvor. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. lesno }e go sobere vnatre. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. Ili . {to ste storile? Za `iv rezil ste. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. so site “faci” od Vindzor.

Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. gospodine. ]e vi go ka`am poposle. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. dojdov. gospodine Plitkavoda. Odete gore niz odaite. po nego! Rabu{ Poleka malku. da vidam! Me sobira. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. soniv son no}eska. elen so rogovi. eve. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov.Povikajte gi slugite. Po mene. A i zrel e. Lele. {turete.nema da se lutam. ^ekaj da se napikam ovde. Gospo|a Rabu{ [to. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. gospo|o Plitkavoda. tvrdam. Eve. azer e za parewe. gazda Rabu{. Kaj pera~kite. pustete. Kajus i Evans) Ve molam.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. terajte si majtap so mene . {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. Me sobira. da vidam. gospodine Rabu{! Gore. Pomogni da zbri{am. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. mom~e . barajte. dojdete povamu. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. doktor Kajus i popot Evans). (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . {to da pravam. mori. tuka. Ako se somnevam bez pri~ina. elen so rogovi. eve vi gi klu~evite. me sobira. toga{ zemete me na ududu.

(Vleguvaat Plitkavoda. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. Rabu{ Odime po nego. Gospo|a Rabu{ Odli~no. Plitkavoda Fino. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. sega treba da se izdr`i. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Da go vidime cirkusov do kraj. . vaka ne fo Frans. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. gospodine Plitkavoda.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. (Izleguvaat Kajus. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Plitkavoda Taka e. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. gospoda. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. qupomora ne fo Frans. gospodine Plitkavoda. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite.

. (Na strana Nemtur) . moja maka te{ka. Plitkavoda Vi vetiv gozba. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. na{iot go{tilni~ar. zimi boka. vo kov~e`ite. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . gledam taa cesna zena. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. Imam stra{no sokle za letawe. (Na Plitkavoda. Ve molam prostete.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. More ne! Vo ~el Vind`or. gospodine Rabu{. Evans Togas ja{ {um vtoriot. Evans Ot {ega ve molam. vo odaite. Ama vi tvrdam. pro{etajte se malku na vozduh. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. gospodo. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. Ve molam povelete. Plitkavoda Moja gre{ka. pak }e imaa lakrdii.Ajde `eno. Potoa. povelete gospo|o Rabu{. Prostete mi. dolapite. gospodine Plitkavoda. gospodine Rabu{. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. }e lovime ptici. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. go{podine. Biva taka? Nikako. i mene. Od srce ve molam. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Plitkavoda Ve molam povelete. Kajus A jas tretiot. ve molam. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. Kajus Zimi boka.

imam ne{to da vi ka`am. so negovi pari sakam da ja zakrpam. gazda Su{ko saka so vas da zboruva. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. A ako poniznata molba ne pomogne. rode! Mom~e. Ana Neka prekinat so razgovorot. A mi prefrla i za drugo .}e storime vaka . vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. gospo|o Brzofatka. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. e. Samo po malku mi e fufka. nego prvin gospodine. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. toga{ .gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide.. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. no. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. mila Ano. mnogu bedna od rasipni{tvo. . prosej}i te. sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. gospojce Ana. Ana. Ana [upelko Gospodine mil.za veselbite stari. Napred. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. Veli deka sostojbata svoja. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. O. dru`bite bludni. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. -Ve molam vuj~e. Tuka sum na ~isto.

Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. ne mi potrebalo da go sostavam. {to u{te se matkate kaj nas. ve molam. -Vas ve bara. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. sam da me prosi. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. gospodine Su{ko. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. Vi rekov. smirete se. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. Fenton Poleka. mojot rodnina ve saka. Rabu{ Gospojce Ana. gospodine Su{ko. Su{ko Tokmu taka. arno. ]e ve ostavam. gospodine Rabu{. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. Povelete sega . [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. zdravje bo`e. }erko Ana. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. ponastrana od }erka mi. gospodine. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. -Sakaj go. Ako ne. to~no. }erka mi e dadena na drug. ostavete go. Su{ko Da. Ana Gospodine [upelko. Vi blagodaram za pomo{ta. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. gospojce Ana. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. Su{ko Zna~i. Spolaj mu na boga. gospojce. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. [upelko Toa i go pravam. rode. Ako mi bila sre}a. Ana Gospodine Su{ko.

ne davaj me za onoj {utrak. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . (& dava pari) Eve za trudot.” & rekov. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. poaren ma` za tebe baram. Zbogum dobra gospo|o. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. gospodine Fenton. gospodinot doktor. a vetenoto go ispolnuvam . gospodine. Bidete na moja strana. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. poveli sinko Su{ko vnatre. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. Sredete se. Ana Maj~ice mila. ]e storam {to mo`am za site trojca. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. kako }e ka`e taa. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. ili navistina gazda Fenton. ili gazda Su{ko. Fenton. i pokraj tradicijata. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. taka verojatno i }e bide. ba{ taka rabotam. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. Tatko & }e se luti.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. Jas ka`av {to ka`av. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. Do toga{. zbogum. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. Taa mora doma. oti taka vetiv.” Ete. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. Zbogum Ana. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. Fenton Blagodaram.

idiotite. gre{no ja razbrale. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. Falstaf Donesi mi bokal vino.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. neka mi go izvadat mozokot. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. e kriva. oti vodata due. sirotata. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. sigurno }e go dopram. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. . `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. mevot mi e poduen od plitka voda. gospodine. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. Gi postroi i gi zdrvi. gospodine. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. Donesi mi vino za lu|e. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. Nam}or So jajca. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. bo`e pomo`i. Falstaf ^ekaj. gospodine. Dnoto da e vo pekolot. so pr`eno lep~e vnatre. Saka da zboruva so vas. gospodine? Falstaf Bez.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. skraja da e. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne.

gospodine. ami kako! Zdravo `ivo. celo. gospodine Rezil. Falstaf Stori taka. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. eve go doa|a. Falstaf Dobro. Plitkavoda Celo. Pome|u devet i deset.ve}e se imavme gu{nato. Ma` & odi sabajlevo na lov. re~e deka ovde }e dojde. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. Plitkavoda I kako vi ode{e. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . re~eno deka se sakame. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. da ja vidite kako umira sega od maka. Izgoren sum po negovite pari. Moram brzo da & ka`am.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. gospodine. Falstaf Gospodine Rezil. neka vidi koi mu se slabostite. Brzofatka ]e & ka`am. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. Zna~i dojdovte. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. Ne. vi tvrdam. ]e ve obe{teti.a so nego cela surija negovi ~apkuni. }e bidam iskren so vas. gospodine. gospodine Rezil. tokmu zatoa sum dojden. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. ama ona du{kalo so rogovi. nejziniot ma`. baknato. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . gospodine. }e ja posetam. veli{? Brzofatka Osum i devet. gospodine Rezil. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. vitezu Falstaf. gospodine Rezil. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu.

piknat vo ko{nicata. za va{e dobro. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. bal~akot do vrv.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. smrdlivi ~orapi{ta. dvajca nejzini ajvani. gospodine Rezil. kako jaka prepe~enica so ~ep.{to mo`am da izgoram ko vlakno. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. gospodine Rezil. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. zna~i. Plitkovoda Sega e osum i pol. Me krenaa na ramewa. Prvo. Zamislete samo . gospodine Rezil. Zbogum. Naedna{. mrsni krpi{ta taka {to. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. Taka. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata.~vr~kav kako slanina . koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. ]e ja imate. {to bidna ponatamu. a Gospodine Rezil. gospodine Rezil. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. krajot go krasi deloto: }e ja imate. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. gospodine Rezil. `enava na zlo. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre.~ovek graden kako mene. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. gospodine. mu ja zadr`a rakata. za sre}a. I treto. koga zovrev i po~nav da klokotam . yivri{ta. Sredbata e pome|u osum i devet. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. gospodine. Ama slu{nete. }e vi ka`am. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija.zamislete samo . Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. Zamislete samo . ^udo e kako ne se zagu{iv. nema da ja ostavam na rajat. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. zamisluvam. ugursuzi ugursozani. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. Taka. rogovi }e mu nabiete na Plit- . po nejzina zapoved.samo zamislete. {to me zatnaa. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. Taa povtorno mi zaka`a. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. gazot preku glava. toj zamina so poterata. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. Vtoro.

(Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. pomo{nikot negov. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. mir nema da imam. gazda Plitkavodo. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. gospodine. toga{ }e bodam do ludilo. Doma mi e. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. ama od ona {to ne sakam da bidam. razbudi se! Razbudi se. ]e go prebaram sekoe kat~e. sekoe nevozmo`no mesto. (Izleguva) .Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. Taka ti e koga si `enet. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. ]e go fatam `iv razvratnikov. Ne mo`e nigde da bega. nema kako.

Evans Vilijam. gore glavata. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. . ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. oti velat: Bog pomaga do tripati. Te molam. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Brzofatka Eve odam. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. Evans Dojdi vamu. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . . ne rabotite denes? Evans Ne. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. {miri {e. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Dojdi. Denes kako ne{to da se praznuva.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki.O~e Hju. Gore glavata. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. Vilijam? . ne se srami. Odgovori mu na u~itelot. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel.[to `na~i “lapis“. ili sekoj mig }e bide tamu. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. “Pulcher”. Vilijam. A jas mislev deka ima eden broj pove}e.

A koj. hog. Evans Brzofatka Ne. `eno. Te molam. zeno! Vilijam Dativus: curvum. . Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. hag. curvi. haec. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. O Evans @apomni. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. Vilijam. vokativ e morkovum. Accusativo: hing. pa`i: genitivo: huius. Evans Ne drapaj kol~i{ta. [ram da ti e. O . hoc”. Dativniot pade`? Evans Da. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. Gaden rod! Zaboravi & ja. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. Te molam `apameti dobro. dete. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Vilijame. Vilijam. curva. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. Evans Nominativo: hig.A vokativ. vi tvrdam.vocativo. `eno! . hog. imenkata ako e kurva. Brzofatka Evans Ova king-kong. Vilijam? Vilijam ^akal. `na~i “lapis”. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. hang.

Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. ajde. (Izleguva Evans) Odime doma. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. A {ega odi da {i poigra{. quak. sin~e. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. gospodine. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. Ajde dobro. `nae. deteto. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. o~e Hju. Vilijame. quok. premnogu se . (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. toga{ ga`ot }e ti `apameti. Gospo|a Rabu{ Zbogum.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. Ako `aborava{ da kvi~i{. kurva. @bogum gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. Evans Quik. kva~i{ i kvo~i{. Mnogu e {ilen vo pomneweto.

vrni. vitezu sladok. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. Ene go onde so ma` mi. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. gospo|o Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Navistina. sestro. i se kolne deka go iznele. niknete!”. site mi se ~inat krotki. `eno. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. naddavki i dol`nosti. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. posledniot pat koga go baral ovde. pcue. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. (Na strana) Zboruvaj poglasno. sestro Plitkavodo. sestro. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. Vleguva gospo|a Rabu{. Nema nikoj osven doma{nite. vitezu. (Falstaf vleguva vo spalnata. vo ko{nica. Gotova sum: vitezot e ovde. smireni i trpelivi. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. so`albata va{a gi goltna site moi maki. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Samo {to ne stignal. . Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde.

vitezu. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. sanduk. onaa debelata od Brentford. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. ]e gi prebara po spisok. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. {al.osven ako ne se prepravite. smislete {to bilo. sladok vitezu. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. kolku nego e debela. Doma nema kade da se skriete. pove}e ne se pikam v ko{nica. inaku bi mo`el da si stavi kapela. kov~eg. ~ekmexe. . Dotoga{ natnete go fustanot. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. Falstaf Du{i~ki dobri. Vo me|uvreme. (Izleguva Falstaf) . ve ~eka smrt. odete. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. vsu{nost. bunar. Brzo. Vo nieden `enski fustan ne go sobira.Tr~ajte gore. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. Samo `iva glava da izvle~am. ne mi teknuva. Pile ne mo`e da preleta. vitezu . vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. A {to pravite. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. Nema dolap. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. Gospo|a Plitkavoda Odete. vi tvrdam. a toj e mrtov ~ovek. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor.

razbojni~ka dru`ina. no ako ispadne deka e vistina. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. Brzo. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. zavereni~ko duvlo protiv mene. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci. krevaj. Gospodarot e re~isi na vrata. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . poslu{ajte go. banda. Xon Ne daj bo`e. doktor Kajus. Ako vi ka`e da ja spu{tite. poarno da e polna olovo. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. gospodine Plitkavoda. (Ja krevaat ko{nicata. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. Manuk v ko{nica! O. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. se {eguvame.sviwata pomijata ja jade. vedna{ }e najdam i {amija za nego. .) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. Ti ka~i se gore. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. Tvrdi deka e ve{tica.) Plitkavoda Da. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. & zabrani da ni doa|a v ku}i. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. gospodine Rabu{. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. otec Evans i sudijata [upelko. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. krenete ja pak ko{nicata na ramena.@eno. iako ne znam kako do{ikal. gazda Rabu{. mora da ve . Ve}e ne odi vaka. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. Sega }e pukne |avolot.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i.

Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. ova ne }e e na arno. . gospo|o. Samo se rezilite. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. Plitkavoda Samo taka. Ova e qubomora. [upelko @imi zakonot. ~esnata `ena. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. skromnata sopruga. ~oveku. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. gospodine. besramnice. qubomorata zasnovana. `imi gospod. gospodine Plitkavoda. ne e ovde toj {to go baram. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. gadu! Go{podine Plitkavodo.74 vrzeme. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. velam! Rabu{ Zo{to. gospodine Plitkavoda. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. Plitkavoda ]e mi izleze{. Izvestuvaweto mi e to~no. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. Plitkavoda Zna~i. prodol`i si. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. zo{to? I jas istoto go velam. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. ako se somnevate vo mojata ~esnost. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. ova ne e na arno. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete.

Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Ne {akam `eni {o dolga brada.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. Nie ni{to ne znaeme. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. gangsterko. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. Plitkavoda Ve{terka. Taa raboti so baja~ki. Plitkavoda Ama lu|e. dr`i se za raka. gospodo? Ve molam. Odime. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. slezi ve{terko. ve{terko. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. orospijo. -Slezi. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. grdosijo. sleguvaj. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. Plitkavoda ]e dojdete so mene. kurve{tija.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. ne prostuvajte mi za grevot. raboti za nas nerazbirlivi. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{. nadvor! Eve ti za vra`binite. (Izleguvaat ma`ite) .Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. smrdlo smrdlosana! Nadvor. . gospodo. taka? Nie sme ednostavni lu|e. nemoj! Lu|e. Ma` mi doa|a vo spalnata. nikade ne e osven vo va{iot mozok. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. pretska`uvawa. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej. zemete me na ududu za navek. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. Ako sum xavkal a nemalo traga. Ako ne go najdam ona {to go baram. Zna~i taa prenesuva poraki. gospoda. Poleka. crni ma`u. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. dojdete. krasto krastava. ku{a~ki. Tetkata od Brentford. priseni kako ovaa.

bi rekla.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. (Izleguvaat) @imi s#. @elezoto se kova duri e `e{ko. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. toga{ nie sme tuka da pomagame.mo`eme li. debel vitez. Doblesno delo napravi. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . . oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. jaden. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. ma{ki mu ja zede merata. sekako. a potoa kovawe. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site.

gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. gospo|a Rabu{. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. Krajni~av si vo pokornosta. Da porazgovaram so gospodata. ]e gi viknam kaj vas. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Otsega pravi {to saka{. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. . Ima debelo da mi platat. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. gazda Plitkavoda. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. ama ima da platat. Rabu{ Dobro. dosta. `eno. Neka padne v zamka. gospodine. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. a tie treba da mu izlezat na sre{ta.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. @enite na{i neka u{te edna{. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. Da. drugi gosti sum vra}al. ko vo navredata {to be{e. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. debelo. dobro. Cela nedela im ~uvam sobi. nikoga{ nema da dojde. zaradi zabava op{ta. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot.

a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. A gi vidime. od kravite molzat krv. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. soblaznenieto }e svr{i. na{ite pretci. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. prepraven kako Hern. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. Dobro. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. so ogromni rogovi na glava. No koga }e go namamite tamu. vo gluvo doba. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. vo zeleno i belo. da re~eme toj sigurno }e dojde. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. i ~egrtala v race. site se pojavuvame. pa drvjeto se su{i. No. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. vo gluvo doba. kako babari i samovili }e gi oble~eme. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. ubiena e pohotata vo nego. dobro. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. Rabu{ Istoto go mislam i jas. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. go kornat i so fitlite go gorat. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. taka prepraven. Za vomjazite jas }e platam. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. Rabu{ Odli~no. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. stokata ja fa}a bolest. . Rabu{ Znaeme. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. }erka mi. Eve kako }e bide. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla.taman Falstaf taa i jas se sre}avame.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. da projdat kraj dabot Hernov. Ana Rabu{. Odedna{.

sakam da zboruvam so nea. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. Plitkavoda Ne. Kuso. be akmak? Po koe. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. Sigurno }e dojde. postelata.Vitezu. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . Falstaf (Od vnatre) [to ima. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. gospodine. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. kratko. igra. Gospode. Meanxijata Onde mu e spalnata. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. (Izleguvaat Plitkavoda. Vsu{nost. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Neka se simne. Naivko Gazda Su{ko me pra}a.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. Tap-tap. zamokot. iako bogat. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Meanxijata Opaa. Onoj Su{ko. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. gukni. ]e viknam. Ova e ~esna ku}a. Tropni. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. Naivko Edna starica. tvojot Efe`anin. ti velam. site ne{to matat. edna debela `ena. ]e razberam {to }e pravi. Doktorot e poln pari. Evans Na rabota na trud. jas te vikam. krevet~eto. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. delijo. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. a i na dvorot mo}ni vrski ima. vleze vo negovata soba. delijo. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. Nemu }e mu ja dadam. ]e ti zboruva kako Antropofag. gospodine. prav e moron. ka`i. da vi ka`am. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. neka se simne. Plitkavoda i Evans). . pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. (Na Rabu{. N# ~eka {mea. Odi tropni i vikni. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. ]e bidam sloboden. ku}ata. brzo.

site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. {upoglavecu. gospodine. Naivko I {to veli staricata. gospodine? Veli. ama si zamina. . gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. ve molam. Naivko Za {to. gospodine. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. gospodine. dali nekojsi Nemtur. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. Naivko Ne smeam da gi krijam. vitezu. ve{t. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. i me prati kaj nea da mi ka`e. ili ti se plaka majkata. gospodine. Prostete vitezu. gospodine Nedore~enko. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. gospodine.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. }e ja ima taa sre}a. Falstaf ]e ja ima. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. Naivko Ama. gospodine. koj{to mu go maznal sinxir~eto. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. mrsulko. Meanxijo.

Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. bagabonto. ubavo }e se pokaev. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. Nam}or So aramiite. apa{u. Propadnav. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. (Vleguva Brzofatka) Opaa. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. gadu. ima{e moj Meanxijo. Mejdenhed i Kolbruk. gadu. Vi tvrdam. (Na Nam}or) Mrdni. barem glasot podolgo da me dr`e{e. ova vi go velam dobronamerno. tr~aj po niv. kako tri doktorfaustovci. Orevuar. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. Kajus Ne snam sto e. ga`da. vo nekoe bata~i{te. zbunet i vo nedoumica. vitezu. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. @bogum. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. {# im pqa~ko{ale: kowi. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. so maloto prste nema da mrdnam. od kade pak sega ti? . Germancite se ~esni lu|e. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. gospodine. pari. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. gospodine doktore. Propadnav. Evans Otvorete dobro o~i. masta }e mi ja izvadat. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. kapka po kapka. Ofa kazuvam topronamerno. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. Eh. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. aramiluk. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. ama zimi skalpelot. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. Oti {tom go zaminavme Iton. Ne veli deka pobegnale. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. Vie {te umni. Meanxijata Eve sum. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete.

Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. po tatkova zapoved. Gulap~iwa li~ni. da porazgovarame vo va{ata soba. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. sama na sebe da si nao|a izbranik. me|u dvanaeset i eden. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. vedna{ da ja ven~a. kolkava maka trebalo za da gi spari{. ako drugata ostane tajna. Pomogni mi vo zortov. No}eska kaj dabot hernov. gospodine. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. kako xentlemen. taa dobra du{a. ne velete mi ni{to. slu{aj. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. Arno ama. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. ami mene {to me ispotepaa {areno. a majkata na |avolot drugata. Taa soglasnost dade. na moja radost. ]e krenam race od s#. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. Gospo|a Plitkavoda. So ovaa maj~ina spletka. koja. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. se razbira. Fenton Sepak. a jas. Brzofatka Gospodine. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. Meanxijata ]e ve soslu{am. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. \avol da ja zeme ednata stranka. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to .82 Brzofatka Od dvete stranki. Meanxijo. (Izleguvaat) . gospodine? Ne znaete. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. osobeno ne za ednata od niv. pa zatoa vi trgna vaka tersene. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. Te{ko mi e. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. vo site boi na bo`ilakot. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. gospodine Fenton. slu{ni me. [egata vaka glavno }e se odviva. Falstaf Vidi ja. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. Taka i na obete ni{to nema da im fali.

da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. lefteren i ubav. za da pojde za mene. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. Moma vie donesete. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. a okolu glava lenti da & se viorat. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. a sve{tenik nema da vi fali. Zna~i sega vakva e rabotata. koga Su{ko }e ja vidi. Meanxijata Kogo misli da go izla`e.oti site mora da nosat vomjazi i maski.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. Meanxijo. }e ja dobie{ vedna{.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. }e ti bidam dol`nik a nagradata. doktorot polesno da ja prepoznae Ana. i vo takvo ruvo. jasno. Meanxijo. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Majka & pak saka. treba za raka da ja {tipne. (Izleguvaat) . Tatko & misli seta da bide vo belo. navidum poslu{na. Odam kaj popot. Fenton Do`ivoten.

a se vrativ od kaj nea. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. ve~erva }e stane s# jasno. gospodine Rezil. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. vakov kakov {to sum. Po mene. Pojdete so mene. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. (Izleguvaat) . Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. Brzam. s# }e vi ka`am. Nozete pod gaz i magla. begav od u~ili{te i frlav fanta. sre}a ili smrt. gospodine Rezil. gospodine. preku nos mi e od pqampawa. Od vremeto koga tepav guski.za{to koga sum ma`. Ili }e ja bide ili ne. nejziniot ma`. ^udni raboti se na povidok. I da vi ka`am. gospodine Rezil. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. Odi si. Gospodine Rezil. do v~era imav zaboraveno {to e }otek. gospodine Rezil.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. sirot starec. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. gospodine Rezil. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . Falstaf Begaj. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. gospodine Rezil. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. kako sirota starica. gospodine Rezil. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. rekov! Vremeto se ar~i. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. Pojdete so mene. Ova e tretpat. rekov i sekov. Po mene. begaj.

tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. gospodine. Ama ne e va`no. }erka mi e vo zeleno.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. pak }e umri od sram. a nego }e go poznaeme po rogovite. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. Gospo|a Rabu{ Zbogum. kade e trupata samovili. Nie dvete morame zaedno. & prio|am. kade e onoj vel{ki |avol. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. so zatemneti svetilki. [upelko I taka e dobro. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore.Vlezete prvi vo parkot. Orevuar. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. Po mene. . i gotovo. Koga }e vi se uka`e prilika. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. ne zaboravaj ja }erka mi. U{te malku. raspoznati sme. (Na Rabu{) Ot~uka deset. Poarno sega da me kara mene. Su{ko Bez gajle. taka. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. & vikam “kupa”. fatete ja za raka. Sinko Su{ko. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. Ako se isposeri od strav. kako stvorena e za svetilki i duhovi. odo{to cel `ivot srceto da & vene. }e umri od sram. Rabu{ No}ta e temna. taa e vo belo. taa mi vika “~upa”. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. Kajus Snam sto treba prafam.

Ajde. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. Hrabro. kon dabot! (Izleguvaat) . ve molam.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. ajde. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. op-cap na kalap. Kon dabot. hrabro. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite.

oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. O mo}na qubov. maskirani kako i porano. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. Vilijam Rabu{ i decata. bli`i ~asot. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. {to ostanuva za nas. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. (Vleguvaat otec Evans. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. so sve}i. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. Brzofatka. . Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. Jupiter. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. maskirana kako Samovilskata kralica. mi nadopolnuva dvojno. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. vo {umava. qubovta ti gi nabi rogovite. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . za qubov na Leda. neka nadojde bura od strasti. beli. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. neka udri grad od {e}er~iwa. Jas sum vistinski duh. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. elenu moj. jas ovde }e se zasolnam.) Brzofatka Samovili crni. srcule. neka zavrne sneg od ir~iwa. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i.O Jupiter. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. i lebed.pomisli na ova Jupiter. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. za sekoja po but. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. mi se ~ini.

nikoj `iv ne smee da gi vidi. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. samovilite prozivaj gi vedna{. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. }e go igrame nie. daj & soni{ta najubavi da plete. ko safir. ako e ~ist. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. mrtov }e bidi{. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. vladarot na nea. po race. A no}e. Odete. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. dvorot Vindzorski. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. ]e zami`am i }e se skrijam. Brzofatka Ajde. po ple}i. edna{! [tur~e.) . kepci. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. ajde! Posetete go. sekoj grb. navi. \avol~e. rasipnik. Evans A sega. zapejte pesna fateni na oro vo krug.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. donesete sre}a. na rabota ajde. da zaspie cvrsto ko nevino dete. Molknete. dostojna na vladarot. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. \avol~eto Kepci. bolka }e nema.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. raka za raka. bel i rumen. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. imiwata da gi ~ujam. prstite neka mu gi gori. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. plamenot nema zijan da mu stori. A zborne{. livadarki. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. ajde! . nadvor i vnatre. Do kaj{to }e stapnete. na noga lesna. {tipi gi. na oro fatete se vie. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. ko{mari da im se kotat. Seto znamewe. po noze. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden.

(Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. of. Nikako da se stavime. ne begajte. zvezdite. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. pokraj glasot na razumot. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. ne n# poslu`i sre}ata. pa. rasipan. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. gospodine. of! Brzofatka Rasipan. [tipete go slo`no. zatoa kowite mu se zemeni reim. poveruvav deka se samovili. {tipete go. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. s# duri sve}ite. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. Eve mu gi rogovite. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. gazda Plitkavoda. gorete go. Dokazi ima kolku ti du{a saka. nenadejniot prepad na moite mo}i. gospodine Rezil. gospodine Rezil. dosta. [egava ve}e nema smisla. ama sepak ne~istata sovest. koga kon lo{o nastroen ti e umot! .Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. potsme{liva samovili pojte [tipete go. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva.) (Vleguvaat gazda Rabu{. Falstaf stanuva i saka da bega. sram da vi e. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. Mislam deka dokusuren ste sega. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. Evans. \avol~eto i Samovilite. Vitezu Xon. go napravija prividot stvarnost i . duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. apa{ so rogovi. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. Okolu nego. tuku samo za moj najdebel elen. i sladostrastie go mori. gospodine Rezil. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. ama i vol. mese~inata ne zgasnat. (Za vreme na pesnata. neka seti {to e kazna. I. navi. Falstaf e apa{.

Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. o~e Hju. lokawe. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. pa {amovilite nema da ve {tipat. debel mev mnogu mo{. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen. {eir. gospodine. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. ama ako. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. {pan{ko vino. Pravete so mene {to sakate. meani. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. vitezu. obi~no vino. Gospo|a Rabu{ Vitezu. Iako dosta pretrgavte.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Plitkavoda ]e ve odvedeme. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. Vo prednost ste. p{uewe. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. medovina.

Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . zimi boka. zedovte pogre{en ~ovek.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. Rabu{ Zna~i. Su{ko I prijdov. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. cel Vindzor krenam na noze. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. iako be{e vo `enski ali{ta. taa. Rabu{ Sami ste vinovni. zimi boka. neka me obesat. Izlazan sum. {to e? [to e. Razbrav za tvojata namera. Zimi boka. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. a vamu `enskoto . Gospo|a Rabu{ Xorx. nemoj da se luti{. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. Momce! Ne Ana Rabus. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. Da se ven~av so nego. Plitkavoda ^udno.ej. Be{e vo belo. Xorx. Da ne be{e v crkva. islazan sum! Se ozeniv so un garson. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele.ma{ko. }e mu poka`ev jas ubavo. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. }e mi poka`e{e toj mene. Rabu{ Gospode. ama e momce. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. momce. un paysan. ako ne. Deti{te edno nedokvakano. vitezu. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. zimi boka. }e im ka`am. nikoga{ ne bi spiel so nego. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. dosega e `ena na doktor Kajus. {to e. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. ili obratno. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am.

Lek tuka nema.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. Vistinata slu{nete ja sega. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. Vistinata e deka taa i jas. Rabu{ Zna~i gospo|ice. ka`i mu. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. [to zna~i ova. dete? Fenton Ja zbunivte. povelete site. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. i vie vitezu. svr{eni damna. zemjata so pari. mo{ne sramno. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. `enata po”pisano” ti pa|a. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. tatko. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. amin. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. Fenton. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. vitezu. Majko moja. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. itrina ili nepo~it. Plitkavoda Amin. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. Sakavte da ja ma`ite. prosti. . Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. povelete site kaj nas doma. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

igumanija vo Efes Adrijana.LICA: Solin. bliznaci. nejzina sestra Metresa Temni~ar. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . robovi na dvata Antifola Baltazar. trgovec Anxelo. u~itel Emilija. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza.Xandar. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. vojvoda od Efes Egeon. zlatar Prv trgovec. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. bliznaci. `ena na Egeon. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~.

.

Emilija. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. No. za razlika od Plaut. tuku originalno delo koe. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. Spored bele`nikot Gesta. kako {to veli Kolrix. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. . piesata Zabuni. taa. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. a malku proza. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. Deka e me|u prvite. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. nadrastuvaj}i go izvornikot. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. na najdobar mo`en na~in. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija.1989 godina na scenata na MNT. Ovde.03.

.

Roden sum vo Sirakuza. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. vrhovnite soveti re{ija. I dojde naskoro `iva i zdrava.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. Siraku`ane. Vo isto vreme. skrati mi go vekot. Imotot tvoj. vezden me nagovara{e za vra}awe . od nea me trgna. I po kratko. za makite moi smrtta bil lekot. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. gorda na porodot {tedar. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. po zakonot na{ osuden si na smrt. Zatvorni~ar i drugi. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. re{i sama kaj mene da dojde.) Egeon Brzni Soline. @ena mi. red po red. vo istata kr~ma. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. i na{iot i va{iot od Sirakuza. Egeon Ute{no ba{. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. trgovec od Sirakuza. Egeon Ne moli ve}e. vojvoda od Efes. zatoa. sre}na majka stana na li~ni sina dva. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. trgovecu. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. do ~asot koga n# navasa zlo. nekako. preku mera vredi sto dukati. no. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. iako iscrpena od bremeto slatko. Vojvodata Vojvodata Zna~i. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. Egeon.

. vetrot pobrzo go ponese napred. noseni od strujata. so pogledite vo niv. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. eden od Korint. so`alba te ~eka no ne i milost. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. koi ne znaeja od {to im e strav. I brzo potoa v beznade` bevme. pomnam. po malku radost i po malku taga. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go.o. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. star~e. no delot nejzin. Najposle. koj isto od brat mu be{e li{en. prijatelski n# primi nas. bidej}i znae{e koi sme. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. od Epidamno drug.Komedija na zabuni 101 doma. postaroto gajle. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. ne zapiraj tuka. no isto ime nose{e ko nego. doploviv do Efes. no baven im be{e brodot. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. tolku e dosta Soline. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. bidej}i pod pomal tovar plove{e. Egeon Postariot sin. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. ete. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. brodolomcite. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. Vojvodata Prodol`i. no pred da stignat . ili taka ni se stori. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. Pet dolgi leta vo Grcija minav. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam.

. gospodine. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. Egeon Bez nade`. Odi sega. gospodine. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. veruvaj mi. vo pet ako vi e po volja. Ru~ek }e bide u{te malku. gospodaru. I bidej}i nema pari za otkup. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. Prostete mi.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. zgradite. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. sumata natokmi ja i `ivej. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. koli. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. dostoinstvoto moe. Ne. da gi vidam trgovcite. moli. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. ne smeat da go zgaznat.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. vo sprotivno }e mora da umre{. me ~eka rabotata. Zatvorni~aru. sigurno sega }e te za{titev no. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. i ~esto koga maki. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. ve molam. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. No. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. i ~ekaj me tamu. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. eve gi parite {to vi gi ~uvav. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. probaj kaj site poznati vo Efes. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. A sega odam.

{ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. Taka i jas. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. ne mi e do {ega ka`i. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. a gospodarkata edna po lice. dosta gospodine. taa e `e{ka. pileto zagorelo. dosta so glupostite. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. se vra}a. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. Kalendarot na mojot `ivot. Ne maftaj me. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. bez matkawe. se kolnam. jadeweto ladno. gospodine gadu. (Vleguva Dromio od Efes.) Eve go. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. mom~e. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . gospodine. Antifol od Sirakuza Dosta. ~oveku. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. Trovecot Dobar pomin. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. a ladno e oti ne ste doma.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe.

ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. se pla{am. vaka ili onaka. la`govci prepraveni. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! .104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. Koga bi vi gi vratil. i mnogu drugi ro`bi na grevot. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. Ako e taka. no. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. teloto ti go bodat. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. zborlesti izmamnici. zaedno nikako ne se iljada. nema trpelivo da gi primite. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. brzo zaminuvam. ve{terki {to ti ja kinat du{ata.

. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. ribite. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. od pticite. Smiri se i da jademe. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. Yverovite. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. na ma`jacite svoi im se poslu{ni. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. vo vozduh. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. sestra & . . Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. iskonski mnogu nad niv. Lu~ijana.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. zatoa strpi se. Lu|eto. toa odreduva koga da dojdat. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. v more. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. pticite vozdu{ni. {to nema megi. So svojata sloboda gospodari ma`ot. a so ma`ite vremeto.) Adrijana Ni ma` mi go ima. ribite.

mi e gajle za nea…” Lu~ijana . ni `ena. “Zlatoto. “Kaj se iljadata dukati. dovedi go doma. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. mo`e i ma` ti ide. meki se tie janya {to ne gi jade. Dromio od Efes Gospo|o. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. zboruva{e li so nego. “Gospodarkata. {to ti gi dadov?” “Praseto. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. oti na krajot tamu i me ispotepa. Adrijana Ka`i. te molam. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. ni gospodarka. Adrijana Odi pak. gadu. “Ru~ek e vreme. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{.” re~e.” rekov “Zlatoto. ne znam {to mu stana. gospodine. nemaj}i ma` da te jade. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam.” re~e. “]e dojdete?” rekov.” rekov. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite.” rekov. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde.” rekov. pra{a za iljada dukati. `imi u{ive crveni. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. gospodarkata.” re~e toj. “Zlatoto. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. ti tvrdam. Eve go slugata.” re~e. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e. “Zlatoto. Koga go vikav doma na ru~ek. Taka i ti. “ni dom. “Nemam.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i.” re~e. “Vi se ladi jadeweto.

Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. no sepak. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. robe. . Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. toj e stopan na sostojbata moja. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. prostaku. preku plot skoka. bez `al da me trati. Znae{. negovi se toa zaslugi. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. Odi dovedi go gospodarot. toj v `al ja svi. Adrijana Mnogu lomoti{. sestro. se hrani nadvor. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. toj. elen raspu{ten. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. ama ti e liceto gnevno. edinstveniot vinovnik samo e toj. No. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. Ako ~arite mi ostanale bez boja. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. ili po timba }e te aknam. i zarem na nego da ne se seti. a jas doma goram po nasmevka blaga. Znam sega & se dodvoruva na druga. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. |erdan toj mi veti. inaku zo{to ne bi bil tuka. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Lu~ijana Uf.

[to zna~i taa? . Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. gospodine. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. Gledam |avolot {egata ja odnel. No. znam samo deka sum tepan. ovde. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. no ve molam. odrekna deka zlatoto go primi. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. no {egava na strana. Antifol od Sirakuza \ubre.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. pol~as nema. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. gospodaru. `ivi gospod. gospodaru. no eve go. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. gospodine. doa|a. pak igraj si so mene.

Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. Ako stane takvo. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. mom~e. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. velat sekoe zo{to si ima i za{to. }e ti dadam ni{to za ne{to. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. s# vo svoe vreme. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. . mesoto u{te ne e kako mene. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. gospodaru. gospodaru. toga{. gospodaru vi blagodaram. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. gospodaru. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. mom~e. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. No. ve molam. da ne jadete. gospodaru.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. gospodaru. kako dopolnenie.

Dromio od Sirakuza Toga{. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Dromio od Sirakuza Vidlivi. Antifol od Sirakuza Ni sudski. gospodaru. Toa i go storiv. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. no i za toa ima pri~ina. no od drug ~ovek. sigurni. toga{. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. Dromio od Sirakuza . te molam. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. Antifol od Sirakuza No. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. a vtorata. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. No.

ni predmet prijaten za pogledot tvoj. podlecu. velam. ni dopir mil za tvojata raka. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. ne me poznava{.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. ne go sfa}am. ni zgolemena ni smalena. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. nekoj ni mafta. jas ne sum Adrijana. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. se murti{. ma`u moj. Antifole. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. ne te gledam. prostete. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. od kade. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. kolku si se izmenil. Lu~ijana Bo`e. pa da vidam. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. da. zete. I od kade sega. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. . Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. sam od sebe. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. Adrijana Da. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. ne deli se ma`u moj od mene. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. nasmevkata za druga ja ~uva{. krvta mi se me{a so besramen razvrat. no zna~eweto. Antifol od Sirakuza La`e{. Znam deka mo`e{. za ~ista da ostanam a ti ~estit. i bi go skr{il baraj}i razvod. znaj. Oh. mom~e. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. sakan moj. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. ne sum `ena ti.

zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. eve. Dromio. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. . gre{nik sum gospodi. Mom~e. Lu~ijana More magare si stanal celo. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. isto ko i jas. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. ko taa mene i jas nea bi ja znael. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. Otkako zamina. mov. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. Dromio zastani na vrata. Dromio od Sirakuza Ne. zarem ne. bog neka ni se smili. bo`e moj. }otek na mrtvo ni sledi. me kori mene. Ma`u. inaku. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. Odime gospodine na ru~ek. neka go stavat ru~ekot. ligavec mi dremi{. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. gu{i. ako nekoj pra{a za gospodarot. }e ru~am so tebe gore. se fa}am za rakavot tvoj. govorime so ve{tici. du{ata mi te`i. Dromio od Sirakuza To~no. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. tuku i v misli i na lik. Lu~ijana Dromio. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. Dosta glumev budala. glupavo sum tael. ova e ma|epsana zemja. {to na son }e te pie. jas. ko trut.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. Taka e magare sum. ne gazi me u{te i so svojot prezir. gospodaru. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. i ako ne{to od mene te trga. taa me java a jas gledam belo. ili pirej prgav. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. i slaba bidej}i. |avol da te zeme. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. osven. troskot e toa. ti si dab a jas loza ma`u moj. pol`av. duhovi. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. mesto da odgovori{.

Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. Antifol. na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Lu~ijana Da ru~ame. Umot neka ne te stega. vremeto si bega. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. . Antifol od Sirakuza Na zemja li sum.

neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. kretenu stoko bedna. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. Xeni. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{.) Antifol od Efes Prosti za ova. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. gojdo. Marijana. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. Ka`i pijanico. dobredojde kralsko sigurno vi sledi. jas si znam toa {to go znam. ~isti se ne vredi{ ni za edna . Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. Antifol od Efes No gospodine. Dromio od Efes. zaklu~eno? Odi. ete ti pomin. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti.) Mamlazu. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. gospodine. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. mnogu da mi vredi no. Ha. kowu. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. (Od vnatre. Ko`ava da e pergament. [to. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. Antifol od Efes Da. Brigita. Baltazar. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina.

a {to imam od niv? Samo beda kutra. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. rekov. Magla. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. Aha. otvoraj ve}e edna{. gospodine? Ako si Lucija. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. dobro go zezna. Nego ve}e ni{to ne go pere. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. probaj. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. i rabotata i imeto mi gi ukral. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. bravo Lucija. Lucija Lucija (Od vnatre. Taka ka`i mu. dojdi utre! ^uvte {to treba.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. se vikam Dromio. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. Trtore{ke. udrete! Docna e. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. .

) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. Koga }e se bri~at komarcite. mora da & vrati{. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. ponudete im gozba izvonredna. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. a ostanavme bez niedna. ]e vlezam na sila. Mrdni ~oveku. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . Dromio od Efes ^ivija.) Samo probaj. najdi druga da ja davi{. ko da mu fali {tica. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. (Izleguva so Lucija. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. }e ve storam ‘r{um. samo pragov da se mine. Dromio od Sirakuza Vidi go. odrana lija. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. vnatre kola~iwa topli. Komarecu. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. gospodaru. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. Antifol od Efes Donesi ne{to. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Dromio od Efes Sega gospodaru. vratata }e ja skr{am. ~ivija. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Nadvor pa nadvor. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. sakam edna{ vnatre.

`ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. . Antifol od Efes Da. Antifol od Efes Me ubedivte. belki tamu }e me primat. gospodine. }e jademe kaj nea. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. te molam.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. `estoka a ne`na. (Na Anxelo) Odi. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. |erdanot. So sila ako vlezete sega. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. sred bel den {to se veli. i pokraj gnevot. taka ku}ata se vika za inaet ba{. vo Bodlikavo prase. I taka so {egava skapo }e projdam. Ubeden sum gospodine. Zatoa. te molam. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. umna. {to veruvam e gotov. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. }e bidam vesel. ]e jademe ba{ tamu. donesi go. smernosta. poslu{ajte me. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. donesi go. Brzni. ]e zaminam mirno. Za eden ~as gospodine }e dojdam.

Lu~ijana Zna~i sestra mi. Zatoa zete. slatkore~iv. na umot moj temen. bidi fin. A `enata lekoverna. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. Lu~ijana Ne vikaj me draga. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. dlaboko e smerna. tap i plitok otkrij mu go sega. ne losti me sireno da se davam. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. pej. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. zborot lo{. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . obodri ja. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. O. vo moreto solzi na tvojata sestra. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. ne fali se javno. i gledaweto se isto. Antifol Sestra na sestra ti. sonce {to zra~i{. ~arite. draga. neveren iako. Sestra mi ti e s#. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. kon zborot va{ plitok. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. no po znaeweto. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. u~i go grevot vo svetec da se kali. . dve zla pravi. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. si ja dal gospod. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. od porokot pravi doblest {to vredi.

pred da zboruva{. gospodine. (Zaminuva. mora da se izvini{. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. Daj mi raka. na srcevo srce milo. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. {to me progonuva. ne sum pri sebe. onaa {to polaga pravo na mene. no jas te qubam za vek }e te zemam. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. ve}e nade`.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. i pripa|am na edna `ena. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. Mnogu po~ituvano `ivotno. Lu~ijana Toa e gospodine. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. Lu~ijana Navistina gospodine.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. Takvo za koe. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. {to veli }e me ima. ti si moeto mom~e. Vleguva Dromio od Sirakuza. bi polagale na va{iot kow. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. vo rajot yvezda. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. ti si ti. Antifol od Sirakuza .

Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. To~no na dlankata od nejzinata raka. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. na nejziniot nos ukrasen so rubini. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. ne ja vidov. tolku e od kolkot do kolkot.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. Indija? Dromio od Sirakuza O. vooru`ena i buntovna. manata e vnatre{na. gospodine. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. na zadnikot. Zo{to? Za{to se poti. gospodine. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. gospodine. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. i u{te e trkalezna ko globus. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. Toa go otkriv po mo~uri{tata. na nea mo`am da najdam razni zemji. Antifol od Sirakuza A Amerika. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. Antifol od Sirakuza .

Holandija? Dromio od Sirakuza E. Za vas go pravev. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. gospodine. Antifol od Sirakuza Za mene. da prostite. srce ~elik pes }e me store{e. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. (Vleguva Anxelo so |erdanot. ne dvapati. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. Odete doma. golemata bradavica na levata raka. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. taka se vikam. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. Antifol od Sirakuza Da. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. Anxelo Ne edna{. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. taa {to ma` svoj me vika. bemkata na vratot. gospodine? Ne sum go pora~al. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. tolku nisko ne gledav. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto.) Anxelo Gospodine Antifol. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. Anxelo Znam. me nare~e Dromio.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. a jas. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. I da zavr{am.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. gospodine. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. od du{a za `ena ja ne}am. I ~inam da nemav gradi tvrdi. . Eve go |erdanot. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. zbogum. izraduvajte ja `ena vi. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. (Izleguva). zatoa moram da zaminam vedna{. znam. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. tuku stopati. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. (Izleguva. da vrtam ra`ni celi. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija.

. ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod. da begame od gradot.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan.

bidete dobar. odnesete go vie. gospodinot. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. Anxelo [egata nastrana. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. Te molam.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. eve go. a `ene mi. vedna{ da mu isplatite.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. sre}a eve go zlatarot. (Zaminuva. Anxelo i Xandar. gospodine. no jas mnogu ne navaluvav. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. da pojdeme do domot negov kaj{to.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. i ne bi ni sega no ete. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. Ve molam. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. ne povelavte da dojdete. No. doa|a. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. Sepak trkni. so blagodarnost. po priemot vedna{ }e vi plati. zatoa. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. odnesete go |erdanot. mo`e }e zadocnam. kupi ja`e i doma donesi mi go. dolgot }e ti go vratam. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. Gospodine. . a ti kupi ja`e. Antifol od Efes Ne. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. (Eden od stra`ata odi po igumenijata. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. Vojvodata Egeon Ba{. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. nema{e vaka prisebno da zboruva. . gospodine. gospodaru. gospodine. molam za zbor.) Egeon Najsvetol vojvodo. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. i prstenot toga{ mi go zede. Egeon Gospodaru. mu bev samo vrzan pa` no toj. Dromio od Efes Po vas gospodine. odvrzan ~ovek. Da e lud. ~udno: viknete ja igumenijata. Antifol od Efes Taka e. prstenot e nejzin. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. sosem poludeni. spolaj mu. gospodaru. A ti Dromio? O. Vie dobro me poznavate. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Site ste so lunki. Metresata To~no. Barem ka`i. [to e. ka`i {to saka{. Mom~e. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva.

koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. nevozmo`no e da gre{am. gospodaru moj star. toa mora da go pomni{. naredi mu da si odi. Siraku`anine. Sepak. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. a kanalite na krvta smrznati se do negde. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. (Site se sobiraat okolu niv. Svedocive stari. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. Ve molam. Dromio. ti tvrdam. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. ne terajte me od ovde. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. Ili mo`ebi sega. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca.) Igumenijata . Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. (Doa|aat Emilija. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Dromio. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. Antifol i Dromio od Sirakuza. gospodine. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. navistina ne.142 Dromio od Efes Ne.

) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. Dromio od Efes A so nego i jas. Od Sirakuza. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. ne znam koj e koj. va{iot slaven ~i~ko. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. nejzinata sestra. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. Taa i brodolomot go pomni. gospodaru moj. ~estita damo. nego. Zboruvaj Egeon star. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. me nare~e zet. na toa jas velam ne. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. ako si taa. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. Vojvodata Zastanete na strana. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. [to stana potoa so niv. . gospodaru. Antifol. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. Antifol od Sirakuza Ne. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. dali prvobitno dojden si od Korint. (Na Lu~ijana. A ovaa ubava blagorodni~ka.

kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. Jas sum tvojot gospodar. Trieset i tri godini stradav za vas. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Toj mene mi se obra}a. a ti si bil jas. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. mojot pa`. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. mora da mi go dadete onoj dijamant. I mnogu vi blagodaram za gozbata. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. Dromio. Toj e sloboden. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. raduvaj se so nego. (Si odat dvata Antifola. poveli sega vo opatijata. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. sinovi moi. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. sin~iwa moi. ne. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. po mene ne. ma`u moj. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. Antifol od Efes Eve. za ovoj |erdan me uapsi. Dromio od Efes Ne. no mislam ne ti gi donese toj. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. ne velam ne. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio.144 Antifol od Sirakuza To~no.) . Antifol od Efes A ti gospodine. vie kalendari na ra|aweto nivno. Anxelo To~no gospodine. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Vojvodata Nepotrebno. Gospodaru. Vojvodo. pregrni go brat ti. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. ne velam ne. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. gospodine. zemete go. Posle tolku dolga taga.

Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. Na svet dojdovme ko brat i brat. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. . Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. toa ne se znae. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. taa zna~i. Dromio od Sirakuza Posle tebe. ti si postar. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. }e mi bide snaa a ne `ena. mesto tebe ubavo me nagosti. Dromio od Efes E.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

prosec na Bjanka Lu~enco. star gra|anin na Padova.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. pomalata }erka na Batista Gremio. prosec na Bjanka Tranio. prosec na Katerina Grumio. gospodin od Verona. gospodin od Padova. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. postara }erka na Batista Petru~io. gospodin od Piza. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . sluga na Lu~enco Vin~enco. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. prosec na Bjanka Hortenzio. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. bogat gra|anin na Piza. bogat. Lovci. opakata. bogat gra|anin od Padova Katerina. li~en sluga na Petru~io Kertis. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej.

.

Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. klu~na prikazna. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. vsu{nost. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. Komedijata se sostoi od tri dela. podzapletot vo tekstot. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. Za `al. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. Napi{ana e. od pristojna distanca. Tretata prikazna. pome|u 1592 i 1594 godina. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. osobeno {to. Vtorata. po obi~ajot {to toga{ vladeel. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. plasti~ni. najverojatno. izmamen. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. e vrzana so Bjanka. edna ne mnogu izvorna tema. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. . a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. polnokrvni likovi. gruba. avtorot imal mo`nost. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot.

.

Samo neka dojdat. Ne mrdam ni peda. }e viknam policija. vardi gi zagarive dobro. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. i~ ne mi e gajle. Prviot lovxija Ama i Belko. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. pod nego }e mu bide ladno.) Toga{ ne si so site.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. kako e zaspan. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. ti nareduvam. za mene toj e podobar zagar. ku}o edna bez }eramidi. . Utre sakam pak da odam na lov. gospodaru. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. bi go cenel kako cela duzina takvi. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. blada{? Aj kr{i glava tamu. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. kutriot pes cel se peni. Prviot lovxija Sekako. Da e tolku brz Am~o.) (Zvuk od love~ki rogovi. gospodaru. Yirni malku vo istorijata. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. Zatoa muckos zatnios. Da ne e poln toplo pivo. ma{ko. (Zaspiva. mori. go znam jas zakonot. No dobro narani gi i gri`i se za site. legni si. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. Veruvajte mi. Neka zdivne [arko. gospodaru.

Ovega ovde go pomnam. Ova storete go. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. so prstewe na prsti. bidete na {trek i so dlaboka. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. ko pusti sni{ta. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. Ako ka`e ne{to. Prviot lovxija Gospodaru. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. vi tvrdam. momci. Zemete go i {egata neka bide svetska.) Mom~e. Gospodarot Od s# srce. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. grozen. sinot najstar na selanecot go ima igrano. drug bokal neka nosi. Glumcite Vi blagodarime. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. pa neka go pra{a {to saka da nosi. re~ete mu deka soni. Gospodarot Neka vlezat. . so pijani~i{tevo }e poteram {ega. (Vleguvaat glumcite.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. odvraten ti e likot! Momci. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. (Go nosat Slaja. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. napravete go so usul. v krevet da go odneseme sega. Zvuci na truba. Gospodarot Ko ubava me~ta. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. gospodaru. vo svilena ruba da go vovreme.) I koj e. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. [to mislite.) Dobredojdovte. taka }e odigrame. (Vleguva slugata. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. gospodaru. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. (Izleguva slugata. trkni vidi koj trubi. ka`i! Slugata Glumci.

Odam da im dadam sovet. (Izleguvaat.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. oddavaj mu po~it.) Mom~e. glasot. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. (Izleguva slugata so glumcite. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. odli~no izigrana rolja. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. ti odi kaj mojot lakej Bartol. odot na edna dama. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. Ka`i mu.) . gospodaru. Prviot glumec Ne berete gajle. najqubezen na usta. najponizen vo likot. (Izleguva slugata. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. neka gi najadat i napijat dobro. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. nemojte da se smeete. vodi go kaj pijaniov v soba. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. zavodlivo neka go bakne. mom~e. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. Gospodarot Odi. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. odnesi gi pravo v kujna. Obra}aj mu se so “madam”. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. 1 Gospodarot Taka e. ne sakam da zbesne. zatoa vi velam. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte.

Tretiot sluga Prviot sluga O. tloto }e go postelime so cve}a. oti gi tera ludosta va{a ~udna. gadni sni{ta. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj. dali ne me znae. da. pobrzi od srna. Da ne si za muzika? Slu{aj. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. debelata kr~marka od Vinkot. vleguva i Gospodarot. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. zaradi ova slugite vi se ta`ni. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. sin na stariot Slaj od Pusta Reka.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. po ra|awe ala{verxija. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. seti se na rodot. Prviot sluga Saka{ vo potera. O lorde blagoroden. nekoi so bokal. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. dajte edna bira. nekoi so legen i drug pribor. . ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. ~orapi kolku i noze. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. ~evli kolku i stapala – more ne. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. po obrazovanie vla~ar.) Slaj Ebavi tikvarite. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. nekoi so ali{ta. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno.

Gledam. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. gospodaru. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. i Kitereja cela skriena v rasje. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. nekojsi Stiven Slaj. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. Prviot sluga O. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. velevte deka ve isfrlile nadvor. slu{am. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. i u{te edna krigla od onaa bira. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. grkot. Toga{. navistina jas sum lord. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. @imi o~ive.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. lorde. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. stariot Xon Neps. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. govoram. Slaj Da. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Eden od slugite mu podava na .

(Izleguvaat slugite. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. sle~i se i legnuvaj v krevet. }e slu{am. Slaj Dobro. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. Lakejot Gospodaru blagoroden.) Gospo|o. (Vleguva glasnik. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Vaka stojat rabotite. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. Ostavete n# sami. barem do zajdisonce. Gospo|o `eno. . Slaj Toa odli~no go znam. Ne e komendija To~no. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. gospodaru. od ova }e nema{ zijan. Taka se vika. od s# se pretura ovde. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. pobrzaa da odglumat prijatna komedija.) Glasnikot Glumcite.) Slaj Fala ti. zatoa prosti. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. Neka igraat. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. na vesta deka ste ozdravele. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. ili ako ne saka{. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. Slaj [to e mnogu mnogu e. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana.

mnogu poprijaten xumbuz. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. . Dojdi gospo|o `eno.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. Slaj Pa da vidime. Slaj Kakov.

Ama ~ekaj malku. Apsolutno se soglasuvam so vas. u~ete samo so volja.) Batista Gospoda.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. molam. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot.) Lu~enco Tranio. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Lu~enco Fala ti. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. toj li~en raj na velikata Italija. gopodaru. pove}e ne zdodevajte. moj gospodaru velik. mo`e povorka za do~ek. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. Samo. Sinot na Vin~enco. mi dava{ dobar sovet. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . Tranio Mi perdonato. ve molam. Gremio arlekinot. od lozata na Bentivoli. lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. Tranio. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. da ne bideme stoici i kladi. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Zatoa. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. dobar gospodaru. Vin~enco. prosec na Bjanka. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. Piza.^in PRVI Scena 1 (Trubi. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. Horetenzio. Logika poka`ete so prijatelite va{i. Tranio. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. So eden zbor.

devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. Ajde. gospoda. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. Hortenzio. I ne bidi ta`na zaradi ova. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. mila Bjanka. Pregruba e za mene.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. (Vleguvaj Bjanka. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. da go ispolnam ona {to go rekov . . Tranio Ba{ taka. Tatko. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to.) (Izleguva Bjanka. Gremio Pa da stane popara. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. Taka re{iv. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. vlezi vnatre. Mol~i Tranio. Bjanka Sestro. ajde. ponizno ja prifa}am va{ata volja. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Katerina Ve molam tatko. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina.Bjanka. }e ~itam i ve`bam sosem sama. gospodaru. No ako se ma`am. instrumenti i poezija. Lu~enco Slu{aj Tranio. ne`na. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Minerva govori niz nea. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese.

I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. Gremio? Gremio Koja rabota. Hortenzio. Misli{. Koj poprv nemu nevestata. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak. i ako na vreme ja nabasame.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. }e go ispratam kaj tatko &. moj sovet e. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. da najdeme ma` za nejzinata sestra. Gremio Ne znam. vo pravo si. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. a. ne? [to. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. i jas }e si odam. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie.) Katerina [to. A sega zbogum. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. Sepak. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. Gremio Jas velam |avol. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. smeam. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. Ti Katerina. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. Gremio Da. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. @enskata qubov e tolku mala. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Hortenzio. gospodine. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. Hortenzio Jas velam ma`. (Izleguva. Hortenzio Isto i jas. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. Se soglasuvam. [to veli{.) . }e se o`eni so nea. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici.. No. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. siwor Gremio. Obajcata ne go ispekovme lebot.) Gremio Pustinata fati. Zbogum. Odime. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka.

skromna moma. No ete. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. Lu~enco Isto i jas. Tranio Gospodaru. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. Tranio Gospodaru. zna~i vreme e da go slezam na zemja. gospodaru. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. ova ne e vreme za prekor. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. . Pomagaj Tranio. deka goram. Tranio Opaa. ~uv gospodaru . koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. Tranio. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. gospodaru. Gospodaru. Prodol`i. Tranio. skoncentrirajte se da ja dobiete. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Ako taa moma ja qubite.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio.i ve}e s# smisliv. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. Na lice & vidov ubavina slatka. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Lu~enco Ama surov tatko. za{to znam deka saka{. kopneam. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. oti znam deka mo`e{. za{to so prekor srceto ne se ~isti. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. dodeka se {laev i gledav od strana. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. Sovetuvaj me. Lu~enco O da. Tranio ^uv. ka`ete mi. Ve molam razbudete se. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. ova me te{i.

Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. smiri se. takva e va{ata volja. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. da go dr`i domot. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. Lu~enco Zna~i bidi ova. mojata pozicija. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. sega go imam vo celost. Tranio. ti nareduvam. gospodaru? Ni malku. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. kako {to treba. prijatelite da gi prima. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. Tranio sega Lu~enco e stanat. gospodaru. tebe }e te slu`i. Gotovo. No mom~e. Toa e va{iot plan. smisleno e. . nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Me razbira{ sega? Biondelo Jas.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. Na kratko. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. Biondelo. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. vedna{ presle~i se. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. Tranio Potrebno e. Kamo i jas da stanev. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. Slu`i go ti nego. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. Tranio oti Lu~enco qubi. za da me spasi. kaj be{e do sega? Biondelo Da. zaradi moeto begstvo. da u~i. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. [tom dojde Biondelo. Mom~e. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. mesto mene. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. Tranio. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. (Vleguva Biondelo. Blaze si mu. }e go dr`i{ domot. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego.) Eve go apa{ov. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. Tvojot drugar Tranio. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite.

velam.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. Slaj Genijalna rabota ti velam. za kratko zaminav od tebe. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. da odime. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. udri velam. udri mi ja ovaa porta. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. da stane{ eden od proscite. Grumio Da udram. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. gospodine? Petru~io Gadu. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. {to sum jas.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. Grumio Da vi udram edna. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. gospodine. (Go tegne za u{i. Sedat i gledaat. 5Dobro e. dobro e.) Prviot sluga Gospodaru. Lu~enco Tranio. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. ova e sigurno negovata ku}a. 6 Verono. Ba{ bi sakal da e svr{ena.) .) Petru~io Na samo. vikaj me Tranio. {totuku po~na. velam. gospodine. Ovde Grumio. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. mom~e. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. za da vi udram edna. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. Slaj Kimam. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. udri mi edna ovde ma{ki. gospodine? Zo{to. da gi vidam prijatelite vo Padova. kimam `imi sveta Ana.

Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. ti davam sovet. veruvaj mi samo }e me pcue{. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. Hortenzio Smirete se. dobar sluga Grumio. molto honorato signor mio Petruchio. vaka rabotite stojat: Antonio. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. od merata nadvor. sega toj za Grumio. smeam li. Hortenzio dobar. od srce se raduvam na ovaa sredba. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. Petru~io. (Vleguva Hortenzio. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. mil prijatele. izgoren. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. siwor Hortenzio. Grumio Ne. veruvaj mi bogata e mnogu. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. Stani. ]e ve smiram vedna{. udri mi ja ma{ki. jas zad Grumio stojam. A sega ka`ete mi. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. bapni me ovde. kopile edno apa{ko. stani. Petru~io Kopile {vrknato. Na kratko. gospodine. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. Grumio. vo aut? 7 Kamo sre}a. veren. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. tvrdam. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. toga{. va{iot star. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. velam. du{a bi dal. bri{i. ili zatni se.) Hortenzio [to e. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. gospodine. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. gospodine. “Mom~e. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. Con tutto il cuore ben trovato. iako. Dobro dojdovte vo mojot dom. bo`e. udri mi ovde. . n# najdovte sred kavga. Gledajte. bez zaobikoluvawe. da go tepav u{te kako mal. Hortenzio Petru~io. tatko mi. neodamna umre.

ubava i mlada. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. so najgolemiot akrep na svetot. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. koga bi go poznavala kako mene. bidej}i ve}e zagazivme dosta. pa i polo{a u{te. gospodine. Petru~io Mol~i Hortenzio. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. stara ko Sibila. me|u prijateli kakvi {to sme nie. Grumio Ete. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. Vi velam. Ne go znaete vie nego. Hortenzio Petru~io.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. i zatoa. v lice vi ka`a {to misli. Oko ne sklopuvam Hortenzio. mora da dojdam so tebe. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. odgledana navistina ko velmo{ka prava. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena . gledate gospodine. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. . }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. mami~eto ima da & go raspla~e. a manata golema e mnogu. bogata mo{ne. Ama koga edna{ toj }e po~ne. ako samo malku mu se opira.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. Vi velam. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. pu{tete go da odi duri e na svoite. gospodine. vi velam. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. da ti pomognam da dojde{ do `ena. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. Petru~io. se podrazbira deka e i sre}no. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. Vi velam. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. za nego toa ne e ni{to. malku zborovi treba. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. Grumio Ve molam. najmalata }erka. gospodine. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. Vi tvrdam. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. Hortenzio ^ekaj Petru~io. duri ne ja vidam. Edinstvena mana. Mo`am.

Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. ubavo da gi podvrze{. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. psst! Dobar den. ti velam. . siwor Hortenzio. osven ako i samiot ne ste u~en. na~itan vo poezija i drugi knigi. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. gospodaru. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. glupost. da se trgneme malku na strana. Petru~io. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. siwor Gremio. gospodine. [to }e & ~ita{? Mol~i. Nekoj doa|a. pr~ nad pr~ovite. Grumio Ubav fraer. Hortenzio Dobro e. 8 Gremio Mnogu dobro.) Gospodaru. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. Ja pregledav listata knigi. Slu{aj. u~enost. Pokraj. Grumio [to i da & ~itam. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. mom~e. gledaj. ti tvrdam. glupost. mnogu dobri. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. Grumio. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. svrtete se. Gremio O u~enost. Gremio Dobar den. po u~enost i odnos dostoen na nea. dobro? Me sfa}a{. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. Toa mi e sopernikot. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. tolku si mo}na! Grumio O. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. Hortenzio Grumio. ej? Hortenzio Mol~i. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka.

Tatko mi e mrtov. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. kako besnee ko poten. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. dobro e. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. Gremio I }e gi pokrieme. sin na stariot Antonio. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. site do eden. pobudalen. mislam. No ako ti stiska. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. i toa prijatelski ~uj me. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. ne gledam tuka pre~ka. razgneveno seto.) Hortenzio. storeno. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al. gospodo. bogatstvoto mi e `ivo. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. Gremio Re~eno. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. Grumio . ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. opaka pr~la. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. za negovo i za na{e dobro. Gospodinov ni dojde kako pora~an. Hortenzio. pod uslov da uspee. fr~ewe na kowi. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. slu{aj. Ako ova e s#. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. Slu{ni me. ako uslovite na{i mu se arni.

Lu~enco Dobar po~etok. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Tranio Gremio A od kade. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. gospodine. gospoda. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. gospodine. Hortenzio . Hortenzio Gospodine. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. Od kaj {to mi dade. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. dobar den. Gremio [to. gospodine. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. samo malku. pravam nekoj zijan? Poleka. vrni. Na nego. gospodine. Biondelo. Brgu }e papsa. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. vi se molam? Da ne mislite i na nea. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. Tranio. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. gospodine. Biondelo. ako bez zbor vedna{ fatete xade. ajde. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat.

dozvolete ne{to da ve pra{am. 9 . Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. prvata e za mene. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. ne gibajte ja nea. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. kako i site nas. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. prijateli. no dve slu{am deka ima. Petru~io Gospodine. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. velam jadi i pij na moja smetka. ve molam. za toa bez gajle. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Tranio Ako e s# taka. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. dobro govorite i razbirate Gospodine. Hortenzio Gospodine. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. Petru~io. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. Gremio Da. gospodine. Petru~io Gospodine. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. Tranio Gospodine. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. gospodine. predlogot e petka. slu{nete go ova. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela.

i seta ruba. Toa me vadi od pamet. Katerina Ti si al~na. velam. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. pla~e. }e ja stol~am. trgni se. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. Kutro devoj~e. (Tr~a po Bjanka. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i.) Batista [to. Katerina Ako ova e majtap. (Izleguva Bjanka. zarem mi branite? Aha. nejze ostavi ja na mira. (Ja udira. begaj.) (Vleguva Batista. Odi zemaj ja iglata. naredi {to saka{. sestro. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. sramota. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. sestro. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. zdolni{teto duri. Katerina La`e{ su{i{. I toa bez gluma. saka{ da `ivee{ vo rasko{. .) Katerina [to. sega gledam. zarem pred moi o~i? Bjanka. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. Bjanka Veruvaj mi.) Bjanka Dobra sestro. ne rezili me mene ni sebe. Odvrzi mi gi racete. zna~i s# drugo bilo majtap. pravej}i od mene robinka i plenik. sestro. Da. taa mora da se ma`i. Zatoa. taa vi e bogatstvoto. Gremio e toj {to go saka{. te molam. Katerina Od site tvoi prosci.

mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. pu{tete me samo. Vedna{ rabotam. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. ve molam dozvolete ni i nam. gospodine. Petru~io Ne sum. gospodine. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. Dobar den.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. Ve molam. [to mislev rekov. Petru~io. . siwor Gremio. Dobrodojdeni ste zaradi nego. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. Jas sum velmo`a. a i toj zaradi vas. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Katerina {to se vika. Prifatete go ili navreden }e bidam. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. siguren sum. gospodine. od Verona. Petru~io I vam. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. Gremio Pozavieno. ama kaj mene nema trte-mrte. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a.) Gremio Dobro utro. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. vo Mantova e roden. kom{ija Gremio. dosta znae. Se vika Licio. Batista Dobredojden ste mi. Batista Dobro go poznavam. Gremio So seta po~it. gospodine. Mnogu ste smeli. siwor Gremio. (Izleguva. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. Vi velam. taa ednostavno ne e za vas. Od kade ste. doblesna i li~na? Batista Imam }erka.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. Batista Dobro utro. kom{ija Batista. gospodo. prekrasnite osobini i blagiot odnos. dobar gospodine.

Petru~io Siwor Batista. Batista Iljadapati fala. (Na Hortenzio. siwor Gremio. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. siguren sum. prifatete gi negovite uslugi. mom~e! (Vleguva sluga. Mnogu imam slu{ano za nego. . Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. gospodine. edinstveniot naslednik na negoviot imot. dobar Kambio.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. Dobro go znaevte tatko mi. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. prifatliv dar. Hortenzio. (Izleguvaat slugata. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost.) Mom~e. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. Lu~enco. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. Zatoa ka`ete mi. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. Ako gi prifatite. polovina od seta zemja. nema {to. Kom{ija. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. molam? Od Piza. gospodine. I u{te da gi slu{aat dobro. Biondelo. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. S# {to baram e. nema {to. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. (Na Tranio.) Lautata zemete ja. sin sum na Vin~enco. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. toga{ mnogu }e vredat. otkako mojot koren }e go doznaete. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Dobro mi dojdovte. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata .) Ama dobar gospodine. Dobro mi dojdovte na gosti. Site ste mi mili gosti.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. mojata rabota ~ekawe ne trpi. Ej. Ve molam. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. mi izgledate za stranec. Batista Mnogu mo}en vo Piza. jas treba da se pravdam. (Na Lu~enco) a vie knigite. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. a niz nego i mene. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. Se vika Kambio. gospodine.

) ]e ja ~ekam ovde. Za{to vi velam. Pratete mi ja. Saka da u~i i blagodarna e na toa. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. nema {to. Petru~io Vesela `enska. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. ve molam. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. Petru~io Da. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. zadrogaz i {to u{te ne. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. petpare~ki svira~ me nare~e. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Ako po~ne da pcue. Ako po~ne da se murti.) Batista [to e prijatelu. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. dedo. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. toga{ veruvajte. Siwor Petru~io. takva mi treba. (Izleguvaat site osven Petru~io. Petru~io Toa e sitnica. da. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor.

siwor Petru~io. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. ]e dademe prsteni. zbogum. Daj mi raka. so }erka mi? Petru~io Uspeav. O. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. Petru~io. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. Zboruvaj Petru~io sega. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. gospodo. Gremio i Tranio. gospodo. vo nedela sme ma` i `ena. Petru~io. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. zaminav za Venecija. opaka e oti e mudra. pokani gosti. Petru~io Trpenie. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. Ako nie sme zadovolni. na samo. velime. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Kate. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. znam Katerina }e bide nevesta za merak. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. Ako e opaka. Ako mi re~e da fa}am magla. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. vereni ste. samo dajte raka. `eno. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. Spremaj gozba. Gremio i Tranio Amin. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. nabli`uva nedela. (Vleguvaat Batista. pri}e. Ako odbie da se ven~a. poprvo }e te vidi na . Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. Petru~io Dedo. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. dedo.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{.) Batista [to napravi. Kate. Petru~io Dedo. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. jas nejze ja izbrav. O. Gospod da te blagoslovi. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. Svedoci sme nie. Vi velam. No eve ja ide. Batista Ne znam {to da re~am. za Venecija odam. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. ubava promena bakni me.

Gremio. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. seto e nejzino ako umram. a sega mene slu{nete me. skapocenite ali{ta. priznavam. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. Batista Mir da ima vo brakot. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. gospodo. qubovta tvoja smrznuva. Gremio A tvojata pr`i. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. Malku sum podostaren. bide samo moja. vozrasta e taa {to hrani. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. ja po moriwa }e skapi. draperiite site se original Tirski. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. ete.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. Tranio Ti si belobrad. ja }e }arite. Sporot jas }e go re{am. Batista. Skakulec eden. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. turski perni~iwa so biser opto~eni. baldahinite i ruvo od najdobro platno. gospodo. Tranio Prvo. plus gemija edna . Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. za pomalata }erka. Po delata treba da se sudi. kako {to znaete. zavesi od Venecija so vez od zlato. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. Toa taa }e go ima. No sega. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. da ne ve zdoboli. Gospodine. trgni se. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. [to. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. takva dobivka sakam. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina.

tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. {to }e bide la`en Vin~enco. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Naumiv za gospodarot da storam dobro. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. Mom~e nedodelkano. drugo nemam.) Sega ne ti se pla{am. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. Toj e star. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. Neka tatko vi garancija & dade. dva broda i dvanaeset novi galii. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. pa taa e va{a. A sega odam. a jas mlad. vi blagodaram na dvajcata. (Izleguva Batista. Gremio gubi. Ova & go davam. ako garancijata ja donesete. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko.) . gospodo. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. toga{ Gremio }e ja ima. }e me ima mene i s# moe. sosedu dobar. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. [to. A toa e ~udno. mo`ni se i takvi ~uda. ako ne. prostete za ova. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. (Izleguva. inaku. Zbogum. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. Ako ti se dopa|am.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. ako umrete pred tatko vi. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata.

koj{to mene me pretstavuva celsa senis. da sedneme. sin na Vin~enco od Piza . Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. Za da nema pove}e kavga. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi . . {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. e mojot sluga Tranio .Hic steterat.Priami. za da go izmamime stariot degen. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. hic est Sigeia tellus. jas sum Lu~enco . Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. pimpirlio u~ena. Hortenzio i Bjanka.hic est. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. Bjanka Prevedete. uvredite nema da gi trpam. Ama si drzok. odredeno vreme. kako {to ve}e vi rekov .regia.Sigeia tellus. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. taa e patron na nebesnata harmonija. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. Hortenzio Gospo|ice. si go na{timav. Hic ibat.Simois. Hic steterat Priami regia celsa senis. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. gospo|ice: Hic ibat Simois.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. Lu~enco Vidi go ti nego. Bjanka Gospodo. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov .

pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. Skala sum jas.regia. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. Lu~enco Nemojte. daskali{te. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. no se somnevam sega. vnimavajte da ne n# slu{ne . gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Uf! Gornite `ici.) Gospo|ice. po pradedo nare~en taka.hic est Sigeia tellus. sega mi e na{timan. ne nadevajte se premnogu celsa senis.Hic steterat Priami. Sega Licio. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. tvoj e redot. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. dobro }e te vardam. temel na sekoja skladnost. apa{ov ja {meka mojata qubov.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. @imi s#. vi se molam. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. U~itelu dobar. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. Hortenzio Ama dobro. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. za toj somne` bi se raspravala u{te. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. Sol la eden klu~. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. ve molam. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. inaku. ne vi veruvam . ne ve poznavam . Otsega. ne o~ajuvajte. velam. . Lu~enco Fal{ira dolu. ne lutete se. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. Lu~enco Ne bidete picajzla. Hortenzio Ako. Hortenzio Gospo|ice. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. (Vleguva eden sluga. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. za{to navistina Ajant bil Ekid.

protiv mojata volja. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite. Katerina. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot.) . na eden lud silexija. prebrz na prosidba. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i.) Siwor Lu~enco. trpenie Batista.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista. (Izleguva. Te vidov li na ruga Hortenzio. Tranio. Moram na sila. iako e {egaxija.” Tranio Trpenie Katerino.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. bi go zaka`al denot svadben. gospo|ice. nastran bandit. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. sepak ~esnost od srce mu blika. baven na `enidba. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. Svadbata e utre. gozba bi spremil. Moram da odam. da ja dadam rakata. u~iteli mili. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. prijatelite bi gi viknal. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. Bjanka. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro. Zbogum. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. }e si zeme druga. znam deka mudrost vo sebe ima. Gremio. Lu~enco i drugi so slugite.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. (Izleguvaat Bjanka i slugata. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. No Bjanka. (Izleguva. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada.) Batista Bjanka Gospo|ice. Iako e grub.

raskapana i crvjosana. pripa|a od vrtoglavica. drugata so vrvca. nepcata podueni i krvavi. gospodine. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. na starata palarija mesto per~e. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. grbot klapnat. babuwosana. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. gospodaru. a go podvrzal edniot so crvena. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. remenot na{ien od {est par~iwa. Batista Ne. `lezdite pote~eni. (Vleguva Biondelo. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. .so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii .u{te boluva od {ap i ligavka. modra xiger od `oltica. kobili{teto is~a{eno .) Biondelo Gospodaru. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. Obi~no e skromno doteran. niz nozdrite & te~e slina.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. a `enskiot kai{ od somot. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. nosi star. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. ednata so toka. gospodine. skukulena. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. so ralo iskinati ~izmi. drugiot so sina krpa. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. nozete rahiti~ni. akrep. opremen re~isi kako i negovata kobila. nafrlena so mozolki. ispri{tena. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. ne te obvinuvam za pla~ot. Negoviot lakej.

velam kobilata mu doa|a so nego na grb.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. deka Petru~io doa|a. znaete deka ova vi e denot svadben. Biondelo Ne gospodine. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. gospodine. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Utroto vrvi. Biondelo Ne. Tranio Ka`ete ni. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. gospodine. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. prvin bevme ta`ni. . Ne e va`no kako e oble~en. toj ne doa|a. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. Ama gospodine. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni.) Petru~io Eeej. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. vreme e za v crkva. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. mislevme }e ve nema. Batista Pa toa e edno isto. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. Petru~io Ne sum dobredojden. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. Tranio Se raduvam {to doa|a. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi.

Gremio Toj e |avol. Tranio A taa |avolica. ne veruvam deka }e ve zeme. Batista Odam po nego.) Siwor Gremio. da se promeni pred da odi v crkva. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. da vidam {to }e se slu~i. nevin~e prema nego. Gremio. sotona lo{a. Odam vakov da ja vidam. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. zerzevuli{te. ako e mo`no. (Vleguva Gremio. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. Vi velam. Batista Ama vakov. gospodine Lu~enco. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. Gremio Ne! Taa e jagne. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. Tranio More }e me zeme i oro }e igra. vragolica. (Izleguvaat Batista. koga popot . (Izleguvaat Petru~io i Grumio. Biondelo. a podobro za mene. ]e go ubedime nekako. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. gulab. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. lo{otija gorda. a koga }e ja imam.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. slugite. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam.

Hortenzio so Grumio i drugite slugi. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. doblesna `ena. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. “Sega krevajte gi. sega celata povorka ide. Ru~ajte so dedo mi. za goltka vino. Svatovi ~estiti. za{to moram da odam. makar do utre da me moli{.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Katerina. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. . Bjanka. (Se slu{a muzika. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. Ne ~udete se. |avol da ja nosi. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva.” re~e toj. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. vi blagodaram na trudot. A koga ceremonijata najposle se svr{i.) (Vleguvaat Petru~io. no ne ostanuvam. slatka. nazdravete i za mene.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. svika po vino. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. Petru~io Ne e mo`no. “Na zdrvaje!” se dere{e. Katerina I jas te molam. prijateli. pobegnav od sram. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. Katerina Gospodo.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. ko{trava i retka livkala duri piel. Batista. vxa{en. a po mene. Koga go vidov toa. Petru~io Epten mi e milo. dolu na podot. za `al. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. Petru~io Ne e mo`no. Gremio I jas ve molam.

pa da se i milioni. Katerina i Grumio. mojot kow. Po~ituvajte ja nevestata. moeto s#. smiri se. Ne pla{i se. ba{ taa ovde. po utroto se poznava denot. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. mojata niva. ve}e gledam. ne murtete se. a ludite ludo i se ma`at. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. Te{ko so tebe }e se `ivee.) Batista Neka zaminat. }e ostane oti jas taka sakam. ve}e ~adi. vie mol~ete. gospodine. Petru~io Grumio. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. Ne. gospodaru. mojata ku}a. neka zamine ovaa mirna dvojka. gledate. mojata dvi`nina. ni nikoga{ ako ne}am. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. Petru~io Odete. veselete se. moeto doma}instvo. nevesto slatka. }e umrev od smea. Gospo|ice. gospoda. jas sum gazdata na ona {to e moe. vadi go me~ot. ne luti se te molam. Luduvajte. Gremio Da ne zaminea brzo. pijte. moeto magare. napred na svadbeniot ru~ek. spasuvaj ja gospodarkata. {to ~ekate koga vi veli Kate. Ete. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. opkoleni sme od kratci. Petru~io O Kate. ne kokorete se. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. . Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. ne blabotete. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. Kato. mojot vol. moeto doma}instvo. Vratata e otvorena. mojot ambar. Gremio ]e se lutam. svatovi mili. kowot! Grumio Spremen e. nema da te gibnat oti }e te branam. ne udirajte so noze. Taa e mojot imot. Lu~enco Katerina Gospoda. ako si ~ovek. lumpuvajte. (Izleguvaat Petru~io. Gostete se. Grumio.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. ako me saka{. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud.

) . Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. ajde.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Lu~enco. prijateli. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. (Izleguvaat. Povelete gospodo. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. Lu~enco.

mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. zatoa pali koga ti velam.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. Kertis Begaj da te nema. Ako ne mi veruva{. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. a tie idat po mene da se ogreat. usnite }e mi se zalepat za zabi. jas sum samo peda. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. srceto za rebra. vo site ~uknati gospodari. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. mene pa i tebe. batko Kertis. pred ovoj stud. Kertise. ve}e go skroti mojot star gospodar. a sega koga e pri raka.zatoa lo`i. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. mojata nova gospodarka. Kertis. ogan. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. ka`i mi kako e vo svetot? . doa|a . ne? Rogovite ti se dve pedi. vo sekoja rabota osven vo tvojata. a jas barem tolku sum visok. `enata. Studeno e vo svetot. oj. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. yverot. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. Kertis. Kertise. Ej. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Ogan. jazikot za nepca. Kertis! (Vleguva Kertis. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. dobar Grumio. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne.

a taa se najde pod kowot. novostite. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. prvo. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. zatoa. Sega po~nuvam. Grumio Eve mi ti! (Go udira.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud.) Ajde ka`uvaj. Grumio Ognot e ve}e zapalen. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. te molam. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. rogozinata sprostrena. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . ku}ata pospremena. Imprimis. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. paja`inite is~isteni. novo. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. Kertis Na ti go. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. peharite odnadvor. Da ne me prekine{e. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. odevme po edna opasna udolnica. dali gi poslavte masite. kako toj ja ostavi so kowot na nea. dobar Grumio. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. kako toj pcue{e. }e ~ue{e kako kowot & padna. novo. Kertis Gajle mi e za kowot.

Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. kako kowite pobegnaa. kako & be{e uzdata ispokinata. Josif. Dobro ve najdov. vlakno da nema na niv. Grumio Da. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. zdravo. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Kertis Baram samo da & se poklonat. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. drugar~e. kajlo. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. Grumio. kako si go zagubiv kuskunot. Nikola Da.) Nataniel Dobre dojde doma. Nikola. dali e s# spremno. stara kajlo. Drugar Grumio. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Filip. kako jas kukav. Kertis Grumio Slu{ate. A sega. drugar~iwa moi nakonteni. [e}era{ot i drugite. Valter. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Josif O. Grumio Nataniel Vikaj gi. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. neka gi is~etkaat sinite palta. Mo`ebi ve}e e vo . Grumio A ne sebesi da se poklonat. Grumio. S# e kako pod konec. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. Filip Zdravo. Kako mi si. Ete se pozdravivme. Neka se is~e{laat kako lu|e. Grumio.

me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. No kakvi se. eve se za do~ek. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. ovde. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. da se zapoznae{ dobro. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i.) Bidi vesela. (Izleguvaat slugite.da mu se snevidi. ne be{e gotov. ve~erata ja sakam na masa. Filip? Site slugi. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. Nikoj ne be{e spremen osven Adam. hrana. gadovi. hrana. Hrana. takvi se. velam. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on. Izvadete mi gi ~izmite. izmij se. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. . idiot. drti.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. dobro mi dojde. gospodarot. vnimanie. Ovde sme gospodaru. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. vesela bidi. znam deka si gladna. kreten! Ela Kate. Petru~io Ovde gospodaru.. so prosja~ki faci. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel.. drugite bea ispokinati. si bev i si ostanav tikvar.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. onde gospodaru.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. ti{ina! Go slu{am gospodarot. Skot eden skotosan. Petru~io Tikvar eden skoftaen. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. Zatoa nemojte . ne saka{e gleda{. Mora{ da go bakne{ Kato. gospodaru. Petru~io Mar{. slatka Kate.) Katerina Poleka. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. Ralf i Gregor. sedi. Gregor. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. dobro mi dojde.) Mrzi edni! O. te molam.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. na drugata da pazi{! (Go udira. Kate. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata.

}e si ostane bez spawe. eve go ide. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. Strpi se. Se vra}aat slugite. pernicata tamu. sirotata. be{e izgoreno i suvo. ama ti be{e nam}or.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. kaj da gleda. ako zadremi }e vikam. sno{ti ne spie{e. i~ nema da me ferma. Poarno e obajcata da postime malku. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. Brznete. Vaka so qubeznost `enata se kroti. (Izleguvaat. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni.) Bezxumni gojda. ~a{i. na krajot. ~ar{afite na druga strana. Da. apa{i{ta edni. Petru~io Ti velam Kato.e. A taa. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. (Izleguvaat. Mesoto be{e dobro. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. ma`u. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena.) Katerina Te molam. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. (Izleguvaat slugite. ]e go frlam perni~evo vamu. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. }e te odnesam vo bra~nata spalna. grmi a taa. brznete. Kako so jadeweto.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. smiri se. Vleguva Petru~io. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto.) . nitu no}eska }e spie. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. pokriva~ot na edna. Ne jade{e denes. `iti gospod. (Izleguva. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. (Vleguva Kertis. Dojdi.) Nataniel Petar. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. nitu }e jade. ]e vi ka`am jas vam. i so vikawe budna }e ja dr`am. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. i za postelata mana bo`em }e najdam. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. }e grmam. ne znae koj pat da go fati.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. pcue.

ova e mnogu ~udno. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. o. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. Hortenzio Hortenzio Brzo. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. za sigurno na zakletvata da si stojam. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas. (Izleguva. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli.) Tranio Dali e mo`no. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco. Licio. Hortenzio Gospodine. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. navistina brzo! [to velite sega. kako da se saka.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e.) . ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Tranio Siwor Hortenzio. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. siwor Lu~enco. ako se slo`ite vie. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. jas ne sum Licio. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. A sega zbogum.

no oble~en e svetski. mislam. gospodaru. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. Tranio Da.) U~itelot Dobar den. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. . vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. vo odot i izgledot kako prav tatko. Tranio Dobar den.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. Dobro dojdovte. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Odete so Bjanka i ostavete me sam. Bjanka Toj taka veli. ve fativ na delo. trgovec ili u~itel dobar. Profa. Biandelo? Da. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. gospo|ice. a potoa odam natamu. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. nedela-dve. Tranio [to e toj. gospodine. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. Bjanka Tranio.) (Vleguva U~itelot. Tranio. ne znam to~no. qubov ne`na. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. (Vleguva Biondelo.) Biondelo O. gospodaru. i toj }e ja skroti. gospodine. Bjanka Bog neka mu dade radost. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da.

gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. gospodine. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. Biondelo (Na strana) Ama li~at. ~estopati sum bil vo Piza. Piza e poznata po gra|ani so ugled. ko pirustija so rasol. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. gospodine. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. polo{o e vaka. gospodine. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. patem. a vojvodata. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. Ako ova vi e pomo{. sakam da vi go ka`am. no sum ~ul za nego. trgovec so ogromno azno. vakva usluga }e vi storam. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. Toj mi e tatko. Tranio Toga{. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma.196 Tranio Od kade ste. gospodine. (Izleguvaat. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. U~itelot U~itelot Ama za mene. i u{te ova. gospodine? Zo{to.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. . ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. prifatete ja. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. ste bile vo Piza? U~itelot Da. Tranio Od Mantova. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. Tranio Od Mantova.

kopile edno gadno. te molam donesi ja samo. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. Mar{. iznemo{tena. ne. kako saka{. ili edno. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. Grumio Zna~i senf bez {nicla. Katerina Toga{ obete. donesi go. so vikawe me hrani. samo da e zdrava. Toa jadewe najmnogu go sakam.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. koja ne molela vo svojot `ivot. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. ne. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. gospo|o? Da. ne smeam ni za `iva glava. Kako ste. ostavi go senfot. na drugo mesto par~e leb }e najde. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. umiram od glad. velam. tolku pove}e me kudi [to. ama senfot najmnogu luti.) Grumio Katerina Ne. So pcosti me dr`i budna. ako ne. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. A jas. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. limje fati. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. mila? . a od nespawe mi se vrti v glava. da te nema. nitu pak sum morala ne{to da molam.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. Grumio A. te molam. nikako. Grumio. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. Petru~io nosi ~inija so jadewe.

Ne sakam pogolema. site otmeni `eni vakvi denes nosat. du{o. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. na platnena diwa. Katerina Te molam. zdolni{ta mnogukatni. glupost. Hortenzio Hortenzio (Na strana. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. gospodine. Toa e mizerna kapa. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. gospodine. biseri i site caki. Za{to sega. Ej. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. pavkal~iwa.) [to nosite. Katerina Ti blagodaram. Ovaa ba{ e vo moda. Hortenzio. Katerina Mislam. Petru~io Velam. jadi brzo. (Vleguva Kroja~ot.uf! Prosta~ki i grdo. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. nosi go ova. Petru~io (Na strana) Izedi s#. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. slatka Kato. Ne sum ni bebule ni dete. Siwor Petru~io. a za da ne pukne. ima{ pravo. blagodarna treba da bide{. mila. so {al~iwa. prsteni zlatni. na igra~ka za mali deca. eve. torta od srma. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. mol~i{? Zna~i. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. ne ti e po volja. nemoj.) Toa nema brgu da se slu~i. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. du{o slatka. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. po moja volja. [to. so kilibar brazletni. korka od kola~. Mi li~i na lubenica. Kate. na oreova lu{pa. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. i xabe sum se ma~el.) Vlezi kroja~u. da vidime {to ni nosi{.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide.ne. Ajde gospo|a Kate. Katerina Razvedri si go duhot. topli papucaki. vidi kolku sum vreden. [to. maklici. }e vi pravam dru{tvo. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. . vo svileno ruvo i kapi. gospodine. so narakvici. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. pred toa . Za ova. veselo gledaj. dosta! Vie ste krivi.

. izbrazden ko burek so spana}. ar{in~e. Mene ne mi treba. a ne nalog. partal eden.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. par~e. Petru~io [to. saka od tebe da napravi kukla. vre}o krpi? Da te nema. pootmeno skroen. Petru~io Vo pravo si. Kroja~ot Sum {iel. recka onde. ~ere~e. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. pove{to. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Siot e istutkan. mislam. gnido. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. Grumio Mu dadov materijal. terzijo. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. ili nikoja druga. da. ~udovo. Velam go uni{ti nejziniot fustan. gospodine. Kako go vika{. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. kapata ja sakam. pal~e. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. Petru~io [to. fustanot? Ah. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. Recka ovde. polojn~e. Grumio So igla. ti najdobro znae{. la`e{ kon~e edno bedno. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. ne qubi me. a? Hortenzio (Na strana. navistina. Mi li~i na sito za seewe pesok. ili nea. poprikladno. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. dup~e vamu. Kroja~u.tri fartaq~e. bolvo. naprsto~e. Kroja~ot A {to rekovte.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. dup~e tamu. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. davaj! (Izleguva Trgovecot. Kroja~ot Se la`ete. Ne velam ne. i so konec. gospodine pobaraj si kupec.

Poleka. fustanot ne e za mene. ama nemoj so mene. ama ne i da go isecka. Ti velam. tuka le`i izmamata. la`e{! Kroja~ot Da. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. a toa i }e ti go doka`am. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Vistinata ja govoram. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Rekov fustan. {irok fustan. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. Petru~io Pa gospodine. Zemi ja bele{kata. toga{ nekoj }e ostane bez partali.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. na kratko. Grumio Gospodaru. Kroja~ot “So {irok rakav. Petru~io Daj mu go na majstorot. Grumio Eve me vedna{ na megdan. So mnozina si inaetel.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. Ti velam. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. toj e za gospodarkata. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. gospodaru.” Vo pravo ste gospodaru. }e ti poka`ev jas ubavo. nitu da mi se inati{. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. Da si na drugo mesto. ^ekaj. Grumio. . ovde e bele{kata za krojot.

]esiwata }e ni bidat polni. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. namislam ili storam. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru.) Vikni po lu|eto. A ti {to i da re~am. a dotamu odime pe{ki. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. tuka e nekade okolu sedum ~asot. iako ali{tata siroma{ki. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. Hortenzio . (Izleguvaat. ne dobra Kate. Odete. ~estito ruvo. bidi vesela.) Te uveruvam. na mene prefrli go. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. Zatoa. ednostavno ruvo. lu|e. nikako. za{to teloto bogato umot go pravi. Da vidam. gospodine. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. da te nema. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. Ne odam deneska. i pozdravi go tvojot majstor. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. A ako ova sram go smeta{. i ni zbor pove}e. utre za fustanot }e ti platam. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka.Ajde nosi go. (Izleguva Kroja~ot.. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. (Na Grumio. velam. Odi. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{.) Petru~io A sega ajde Kato. vedna{ se sprotivstavuva{.

a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. Batista Gospodine. gospodine.” Tranio Dobro.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. Tranio Vi blagodaram. U~itelot Poleka. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco.) No eve. Gospodine. . (Vleguva Biondelo.Gospodine. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Tranio Ne pla{ete se od nego. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba.) Siwor Batista. Sitni~av nema da bidam siwor Batista.) Tranio Ova e ku}ata. za{to za vas samo dobro slu{am. re{iv da se `eni. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. Eve. sine. dobro bi bilo i toj za s# da znae. po~esti se ne{to. Bidete sega kako treba. Biondelo Terajte rabota. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. gospodine. slugata vi ide. . prostete {to }e govoram sega. se razbira. Da vikam? U~itelot Da. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. U~itelot Bez gajle. ti velam. Doa|a Batista. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to.

Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Tranio Kambio.) Siwor Batista. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. Kambio. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. ne e lo{o. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. Lu~enco. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. (Izleguva Biondelo.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. Batista Ne e va`no. oti znae{ yidovite imaat u{i. Tamu prestojuva tatko mi.) (Vleguva slugata Petar. (Izleguva Lu~enco. pa {to? Biondelo Pa ni{to. Lu~enco I? Odime.) Biondelo Molam boga navistina da stane. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. . Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. Lu~enco Te molam objasni mi gi.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste.

yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. ni{to drugo ne znae. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. Petru~io Velam deka e mese~ina. Biondelo. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. Katerina Napred. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. gospodine.) Lu~enco Sakam. Nemam vreme. Gospode bo`e. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. . nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. (Izleguva. Hortenzio i Slugite. Katerina. Za toa vreme. (Izleguva.) Petru~io I tolku. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. gospodine. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i.a toa sum jasova e mese~ina. kolku jasno mese~inata sveti. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. Slu{aj. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. koga sme ve}e do ovde. cum privilegio ad imprimendum solum. A sega zbogum. }e & bide milo. ako i taa saka. te molam. Lu~enco Pobrzo. Taka mo`ete i vie. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. protivre~i. (Na slugite) Ajde. sakam.) Petru~io @imi sinot na majka mi . mese~ina nema. neka bide mese~ina. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. sonce. dogovorete si ja vie za sebe. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto.

gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. papsan. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. So sestrata na `ena mi. slatka Kate. doa|am od Piza i odam za Padova. teraj si go patot. sve`a. nekoj ni ide na sre{ta. I sega po zakon. star. ovaa gospo|a ovde. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. br~kosan. No gledajte. Sega gledam deka ste ~estit starec. A mese~inata se menuva po tvoja volja. gospodine. Najdobro za sinot. dobar den u{te edna{.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. Petru~io Katerina Toga{. Katerina Prostete.) (Na Vin~enco. a i zaradi starosta ~esna. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. krasno mome. Katerina Mlada. pobednik si sega. mo`am da te vikam mil tatko. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. (Vleguva Vin~enco. kade vaka? Ka`i. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. Ova e blagoslovenoto sonce. Kako }e go nare~e{ ti. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. Petru~io Dobro {to se sretnavme. [to ti e Kate. Petru~io Napred. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. Slatka Kate. pregrni ja {to e tolku divna. gospo|o otmena. da ne si luda? Ova e ma`. ova e blagoslovenoto sonce. progovori pravo. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. slatka. Petru~io .) Dobro utro. kako {to ti veli{. bujna devstvenice. svenat. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. Petru~io La`e{. `imi gospod. ubava. Prostete & . Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. Hortenzio Petru~io. Ve molam. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. a ne devojka. Se vikam Vin~enco.

(Izleguva. od odli~na ku}a e taa. taka e kako {to veli.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. ti tvrdam. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. malku nedoverliv te stori. Vin~enco.) Hortenzio Pa Petru~io. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. }e ti se izraduva mnogu. tatko. mirazot & e bogat. i site kvaliteti. (Izleguvaat site osven Hortenzio. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. Prvata {ega veruvam. Ne ~udi se i ne `ali.) . ~inam. rodot visok. ova me ispolni so smelost. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. Da se pregrneme.

Lu~enco Letam. gospodine? Da ne matkame xabe. Vin~enco. gospodine. No mo`e }e im treba{ doma. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Gremio e ve}e tamu pred niv. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. (^uka na vratata. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. Petru~io Ete.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo.) Biondelo Tiho i brzo. vi rekov. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. ni za `iva glava. zatoa odi. Biondelo. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema.) Biondelo Ne. (Vleguvaat Petru~io. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. (Izleguva. Grumio. Katerina. so Slugite. Tropnete posilno. . Jas odam tamu.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. (Izleguvaat so Bjanka. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. Me slu{ata. a vas ve ostavam ovde. za{to sve{tenikot e spremen. Lu~enco i Bjanka.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. gospodine od domot na Lu~enco.) Petru~io Ova e portata. sin vi e omilen vo Padova. ama so nego ne mo`e da se zboruva. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to.

U~itelot [to. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu.) Biondelo Fatete go prevarantot. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. apa{i{te edno nizaedno. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. Vin~enco Zna~i taka. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. gospodine. Batista. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. Vin~enco? Biondelo [to. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . Vin~enco La`e{. Tranio.) Petru~io Te molam Kate. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. gospodine? Ne. gospodine. ene go na penxere. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. degenu eden degenosan. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. (Vleguvaat U~itelot so slugite. Petru~io (Na Vin~enco. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek.) Tranio ]e odam kaj{to sakam.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. (Vleguva Biondelo.) U~itelot Pomo{. (Izleguva. gospodine? ^ekajte. gospodine.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. gospodine. koj si ti. a? (Go udira Biondelo.) [to e ova sega.

po ali{tata li~i{ na star. Ve molam. sinko. da te nema. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. siwor Gremio. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. sinko! Ka`i. Toj nema da odi v zatvor. Vin~enco Lu~enco? O. U~itelot Toga{ zakolnete se. Jas velam deka }e odi v zatvor. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. banditu. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. vi nareduvam. O. (Vleguva Xandar. {to mislite. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. Dedo Batista. gotov sum. crvena nametka i belosvetska {apka! O. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. pogri`ete se da izleze na sud.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. Batista Mol~ete. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. vo imeto na ^ekaj malku. gospodine. . somotski pantaloni. gre{ka ste. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. U~itelot Da te nema. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. imotot na siwor Vin~enco. Batista Gre{ka ste.

(Izleguva. (Izleguva. propadnavme. sinko? (Brzo begaat Biondelo. Lu~enco i Bjanka. O.) Batista No slu{ajte vie. tatko mil. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. zaradi mene. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco .) Prosti. Gremio Ova ti e laga. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. S# Tranio {to stori. zatoa tatko. sosema }e ve zadovolime. izmameni sme site. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. laga so opa{ka. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. moja zapoved be{e.) Biondelo Ka`ete mi. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo.) Bjanka Prosti.) Ne pla{ete se Batista. Tranio i U~itelot. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. ene go onde. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. I jas. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. prosti mu. Odre~ete se od nego. tatko. Vin~enco Ti si `iv.

) @imi s#. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. so istata qubeznost na tvojot tatko. sedime. Katerina [to. (Izleguvaat. nekoj od nekogo ovde se pla{i. svesko Katerino. da jademe i da muabetime. Hortenzio. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. Grumio postavuvaat gozba. ne. Slugite. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi.) Katerina Ma`u. [to. i }e jademe. U~itelot.) Lu~enco Najposle. Petru~io. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. da sedime. no barem air od gozbata }e vidam. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. Vdovicata. zete. . Bjanka. Lu~enco. Vin~enco. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. Ne. Sednete. jademe. Tatko ti }e se smiri. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. }e te baknam. Petru~io Petru~io Vo Padova. Biandelo. Ne. Ostani. Petru~io Se razbira Kate. (Izleguva. ova mi dava sila. i ti Hortenzio so vdovicata mila. da odime i nie. Ubava moja Bjanka. sakam da go vidime krajot. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. gostete se i dobro mi dojdovte doma. ama bakni me prvin. Gremio.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka.) Gremio Izvisiv sosem. Baxanaku Petru~io. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. ne bidi temen. ne daj bo`e. Katerina. Tranio. sram mi e da se baknuvam. ve molam. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. Grumio.

Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. nema {to. Baknete go za ova. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. gospodine. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. Sega znaete {to sakav da ka`am. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. . Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Petru~io Katerina Navali.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. Petru~io Petru~io Po {to saka{. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. Petru~io Vrtoglav odgovor. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. ve molam.[to sakavte. Vdovicata Bistri ste. Petru~io Dobar si ti matka~. mojata Kate }e ja kutne. bi rekol deka odli~no se bodat. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Hortenzio. ama ne me razbravte. Batista Gremio. ve molam. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Kato! Gospo|o. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa.

va{ata srna v dupka ve pikna. Hortenzio Dobro. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. Petru~io! Tranio te pogodi sega. Tranio Ama gospodine. Dobro mu go spu{ti. (Izleguvaat Bjanka. Katerina i Vdovicata. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site.O. Petru~io Ne e taka. Lu~enco Toga{ na sto. Petru~io Te{ko. bistra sporedba. dobar Tranio. Pak vo zanes }e si spijam. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Va`i. priznaj.) Petru~io Mi pobegna. Dobro mi dojdovte. no mirisa na ku~e. No velat. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Batista O. Hortenzio Priznaj. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. Tranio Imate sre}a. ama ne me upla{i. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. nevesto. Petru~io Dobra. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. gospodine. Batista Zete Petru~io. samo malku me grebna. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. {to lovevte za sebe. Hortenzio .

(Vleguva Biondelo. Lu~enco Ne sakam da delam. neizdr`livo! Grumio. Ne doa|a. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. Odi Biondelo. polovina od oblogot primam.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. Velam. Petru~io Toga{ te{ko mene. (Vleguva Biondelo. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde.) I? Biondelo Gospodaru.) [to? Hortenzio . gospodine. Go molam boga. Eve jas. (Izleguva Biondelo. Hortenzio Siguren sum. I toa qubezen. ka`i & na gospodarkata da dojde. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. Bjanka }e dojde.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Veli vie da odite tamu.) Petru~io Gluposti. (Izleguva Grumio. ne doa|a! O kolku gnasno. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. Petru~io Se nadevam na podobar. (Vleguva Katerina.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo. gospodine. Cel }e go dobijam. Ne doa|a. Biondelo Odam. Petru~io Od lo{o polo{o. {to da ka`am drugo. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. va{ata da ne vi prati polo{. nepodnoslivo. Batista Zete. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba.

eve ja doa|a Katerina.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. oti taa se smeni. Katerina [to povela{. po~it i znaewe koj e {to vo domot. Katerina. Ne sakame nekoj da ni popuva. Odi. {apkata navistina grdo ti stoi. Ako odbijat. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. Bjanka i Vdovicata. ti velam. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. gospodaru. (Katerina go poslu{uva. qubov i miren `ivot. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. Batista Neka sre}a te prati. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. velam. i po~ni so nea. Vdovicata Sigurno se {eguvate. (Vleguvaat Katerina. ubava Bjanka. ve~erva me ~ine{e sto kruni. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda.) Lu~enco Ako postojat ~uda. s# slatko i sre}no. Ili na kuso. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. Petru~io Stori taka. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . nikoga{ ne bila vakva.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. Tvojata mudra poslu{nost. (Izleguva Katerina. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. i dovedi gi vedna{. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. toga{ ova e ~udo.

Ma`ot e tvojot gospodar. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. nema. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. Po~ni. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. 11 Petru~io Ete. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. tvoj vladetel. Petru~io E. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. Zo{to ni se telata meki. za vojna so inaet. ova e `ena! Dojdi. ima.216 Vdovicata E. pogledi topli. mrzovolna. da go rani{ gospodarot svoj. ne e na mesto. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. A koga e opaka. podla odmetni~ka. kisela. poslu{nost. odime v krevet. od nea nema polza. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. duhot mi be{e golem kako va{iot.) Hortenzio Mu vadam kapa. tvoja glava. Zatoa gordosta na strana. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. gaden. srceto isto taka. (Na Lu~enco. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. . te odr`uva. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. so nea. nemo}ni zmii. Trojcata se `enivme. mala otplata za dolgot golem. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. tu! Razvedri go toa namurteno. tvojot `ivot. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. Petru~io Ajde Kate. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. zna~i. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. tvojot ~uvar. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. ama vam dvajca vi brojam do devet. ne~ist. vladetelot.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. kralot. od ubavinata li{en. gnevno ~elo. slabi i mazni. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. sepak najopakata ja skroti. onoj {to za tebe se gri`i.

.Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.

8 Sarkasi~en komentar za Gremio. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. koga e eden preku trieset i eden. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. {to e poverojatno. Spored Arden izdanieto. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. najstariot sin na selanecot. a Hortenzio kako Licio. . with Slie asleepe in a chaire. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. . Za da ne go optovarime tekstot. 12 Bjanka zna~i belo. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. . na primer. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. . Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. zna~i oti{ol preku dozvolenoto.(Bele{ki) Soto. se pojavuva vo dramata na Fle~er. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. Enter aloft Sly. . eden preku trieset i eden. zna~i 32 godini ili. and two other. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost.italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. 1 . No.

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. lordovi. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. lordovi. u~itel Akmak. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. sve{tenik Holofern. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. klovn Molec. policiski slu`benik Torlak. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. Mesto na slu~uvawe: Navara .L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil.

mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. Romeo i Julija.” Ova pos- lednoto. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. misterija. mnogu dolg ~in. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. . kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. Sepak. toga{. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. pa i kako drama. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. so svoj poseben {arm. na primer. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. Ova se dol`i. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. se ~ini. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. Poup. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. Istovremeno. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. na primer. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. ili pak. mnogubrojnite postavuvawa na scena. “popravena i zgolemena”. na primer. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. posledniot. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i.

.

Longavil Jas re{iv. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Dimen i Longavil. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Dimen Gospodaru sakan. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Vie trojca. Zatoa. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. osvojuva~i hrabri. Biron. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. Dimen e uspokoen: . se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. za{to vie ste takvi.

bogatstvo. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. od qubov. prete`ok da se ~uva. zna~i. Biron Ne kralu moj. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. celo vreme. Biron. da posti{. da ne spie{. tri godini da u~am i `iveam ovde. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. Jalov zavet za mene. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. barem za ova. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . {to se nadevam ne e propi[ano strogo. Koja e celta na u~eweto. slava. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. da ne bide{ so `ena. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. Kralot Zavet. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. . da ne se gleda{ so `ena. ili. Longavil i Dimen. vi dadov zavet. a vo drugite denovi po samo eden obrok.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. kralu moj. No tuka ima i drugi propisi strogi. Biron Toga{ e lesno. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. ka`ete. na primer. da buba{. Na primer. kralot od Navara.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. dozvolete.

Biron I da sum. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. slobodni ste ko {tuka! . znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. Kralot Toga{ odete si Biron. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. ko na primer. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Dimen Ama nema smisla. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. Premnogu znaewe. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Taka i vie. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. ti se zatemnuva zrakot. Biron Barem ima rima. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo.

Vi velam. Biron Longavil Biron Ne. moma sovr{ena. dobien a }arot sjojden. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor.inaku }e & bide otse~en jazikot. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. Zatoa stavam potpis vrz site tezi . Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. Biron Biron A zo{to. Dajte mi go listot. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. Biron Da ja vidime kaznata . gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. . }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. gospodaru. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. gospodaru dobar. Kralot [to velite. bratko. Ovoj ~len.

Akmak Gospodinot Arm-Arm . no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. no mene me {eknuva koga la`e. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. gospodine i da se smeeme umereno. vo najnovata svetska moda mnogu viden. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. su{i za ko moj bard. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. zadovolstvo da mi pru`i. znaete. mom~e. Ne znam kako vi se dopa|a vam. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. Biron Za toa bez gajle. blagorodni du{i. Armado {to se vika. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. Longavil Ova e toj.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. Torlak Gospodaru. Ova ~edo na me~tite. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. rezilot me ~ini mene odnesuva. pojava nova.ve prepora~uva. Naokolu vrie od rasipni{tvo. aram i za navek da e rezil. vitez e na svojata moda. ~esto ide prefinet eden [panec. Pismovo }e vi ka`e pove}e. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. Na dvorov. . Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost.

no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. malku e onakov. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. Kralot Ba{ e taka. Biron A {to sledi. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. Kralot Ba{ e taka. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. opkolen od samurno temna taga. . . bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. raka na srce. [to se odnesuva do postapkata. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. a se odnesuva na @akeneta.na~inot ti e na~elen.toa e postapka na ma` kon `ena. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. se predadov sebesi na pro{etka. Veziru golem. gospodin kakov {to sum. pticite . gospodine. ve molam. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. Kralot Toga{ gospodine. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. gospodine.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. a na~inot. Kralot (^ita). Torlak Slu~ajot e samo moj.

gleda{. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. onoj zabegan degen. Antonio Akmak. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. po slugata na tvojata slatka milost. jas. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{.Torlak Zna~i jas. posmatra{. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. Zdru`en i bagabontiran. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. so. ~ovek po~ituvan.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. }e ja odvedam na soslu{uvawe. No.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era.o. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. za podobro da me razbere{. so edna `ena. puli{. mi se ~ini.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. odev: toa se vika tvojot park. Akmak Po mene. sakam da ka`am. da ja seti pofalbata na kaznata. ako nemate ni{to protiv. so .Torlak Koj. so edna `enska du{a ili. gospodaru. se vika Torlak. . Nego. Kralot Da. cenet i ugleden. Kralot Onoj glau~. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . tvoj Don Adriano de Armado. poznat. ti go prativ. {to veli{ ti na ova. i na najmal tvoj sladok mig. najdobroto od najlo{oto. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. mislam. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. Jas sum Antonio Akmak. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. po svojata izve`bana dol`nost. Sega malku za tloto po koe.Torlak So edna `enska. Potoa malku za mestoto kaj{to. po koe. jas? Kralot ka`am ona so.

gospodine. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. gospodaru. gospodaru: bev faten so devojka. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. . da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. gospoda. gospodine. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. (Izleguvaat Kralot. mom~e. gospodaru.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. pogri`ete se da go kaznat. Torlak Jas ne bev faten so takva. Vie Biron. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. Kralot I taka tamu e re~eno.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. tago moja. Mrdni. Torlak Trpam zaradi vistinata. gospodaru. be{e devica. Torlak ]e se poslu`am odli~no. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. Longavil i Diman. za{to stoe{e i devica. a dotoga{. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. ama malku zapametiv. Nie pak. Kralot Pa objaveno e i so devojka. Me fatija so sluginka.

pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo.) Armado Mom~e. Armado [to sakate da ka`ete. gospodaru? Armado Taman i na mesto. . Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. Molec Da ne mi udirate ~etki. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. a zborot ne mi e na mesto. deka }e bide poti{ten. gospodaru? Jas sum taman. Tis. mo{ne ste `ilavi. Molec Gre{ite. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. }e se slo`i{. gospodine. a mladite godini. ne ste vo pravo. se mo{ne nedokvakani. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. oti mal. }e se slo`ite. Tuku deka ima teknuvalo. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. {to misli{.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. Armado Ne. ili zborot mi e taman. gospodine. more apa{. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. gospodaru. Zaslu`eno te falam. Molec Malku taman. Armado Gluposti. Molec Ne. pr~u moj `ilav. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal.

Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. Armado Ba{ taka. rado. Armado Nevozmo`no. ne si ~ovek. Ka`i. Armado Dobro go ka`a ova. gospodaru. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. sum. gledate. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. Ama bez takov {lif. Molec Ete. so niv go valkam Kupidona. Mrazam vozdi{ki. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. gospodine. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . Molec Ili.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Molec Samo koga me vle~at za jazik. mom~e. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. gospodine. Molec Zo{to. mi se ~ini. toa i vrap~iwata go znaat. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. kako {to velat prostacite. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. tri. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. a ne stignavte ni tripati da trepnete. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. gospodine. ko zatvoreni~ka. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. Molec I doka`av deka ste nula. Daj mi nade`. Armado Priznavam.

Armado O. Samsone stamenit! O. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. edna{ duri. {tom mi se pravi{ tolku u~en. A vo {to be{e zaquben Samson. gospodaru. bila zelena vo umot. Molec Kolku {to znam da ~itam. a. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . Armado Slu{aj. ama gledaj da se odbrani. gospodine. jaden koga se pla{i koga se srami. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. ili od tri. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. vaka. gospodine. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. Molec Morsko-zelena. I jas sum zaquben. kako amal. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. jaziku maj~in. gospodine. ne }e doznae{.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. redi. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. ili od dve. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. mom~e. nose{e te`ina. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Mol~e? Molec Vo edna `ena. Opasna pesni~ka. ili edna od ~etirite. na vrat gi istegli gradskite porti. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. da: a i najdobra e od site. Armado Eve. gospodaru. toj be{e ~ovek so te`ina. a be{e zaquben. gospodaru. Armado Ka`i ja to~no bojata. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. Molec Sigurno. neka jazikot ti se pozlati. koga gre{i. Mora da bila umna. gospodaru. da imaat te`ina. Samson. mom~e. Armado Ka`i zo{to.

@akeneta Armado So takov surat? Pej. mom~e. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. Armado . Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. @akeneta Znam kade si. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. Mom~e. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. Zdravje. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. Zbogum. @akeneta Zdravje da ima{. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. Armado Odi so zdravje. (Vleguvaat Akmak. ne smeete. A gospojcava ja vodam kaj vojskata.) Akmak Gospodine. Torlak i @akeneta. Pej. Treba da pomaga ne{to. da go ostavate da gnete i da azdisuva. veli vojvodata. ti rekov! Armado Molec Te sakam. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Armado Ama ste bister. tri dena vo nedelata mora da posti. te{ka sevda mi le`i na du{a. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Strpete se da pominat pijanicive. Epten zaslu`uva. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am.

Torlak Se nadevam. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. Ako qubam. gospodine. ama toj bil epten umen. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. gospodaru. mrdni. Misli umu. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. mi trebaat sobrani dela! . }e ja prekr{am zakletvata. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva.) Armado Gadu. da – toj qubi. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. Zatoa odi{ v zatvor.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. Molec Ne. Armado ]e bide{ debelo kaznet. Qubovta e |avol.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. (Izleguvaat Molec i Torlak. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. ne }e postam so prazen stomak. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. 1 Torlak Dobro. Samo qubovta e lo{ duh. zatoa i trpam. Poarno da ne otvoram usta. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. pero pi{uvaj. Molec Trgnuvaj. I Samson bil vaka isku{uvan. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. zatvori go. mo`am da postam a da nemam zatvor. gospodine. ni{to. gospodaru. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. prestapniku. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. Samo ona {to im e pred nosot.

i slave{e {tedro vo Normandija. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. so barawe te{ko za Akvitanija. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. go izvr{uva do kraj.) Koi se zavetnicite. i va{ata e takva. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. Vas ve pra}a. pri}e dostojno za kralica. voljata na kralot. na {to }e se nafati. mi se ~ini. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. madam. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. so volja jas odam vakva.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. so umot oster se~i. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. znalec na umetnosta. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. Princezata ko moliteli so temni lica. tolku ka`ete mu. Bojet. (Izleguva Bojet. iako mala. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. neli? Marija . velelepen voin. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. Bojet Gord na zada~ata. Neka pobrza. nesporedliviot Navara. Na mojata ubavina. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost.

Longavil. Bojet. Velmo`i i druga pridru`ba. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. Rozalina. Okoto priliki mu bara za duhot bister. Marija. blagorodna damo. (Vleguva Bojet. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. u{te pred da dojdam. (Vleguvaat Kralot. Dimen. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. velam. ako setilata ne me la`at po ime Biron. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli.) Princezata I {to veli. ubavina bi imal. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. re~isi sovr{en mlad ~ovek. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. Katarina. tolku te~en i sladok mu e govorot. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. Za `al samo malku slu{nav. Biron so pridru`ba. Princezata ~ujat a pak mladite. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. ma|epsani se sosem. najmalku za zlo znae.) . Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. No eve ide kralot li~no. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot.

ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. madam. Princezata Princezo li~na. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. ako navistina mo`am. gospo|o mila. po moja volja. na mojot dvor. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. Ni za `iva glava. tancuvavte.da. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Vodete me tamu. Biron Slu{nete me. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. prenaglito sum drska. neznaeweto bi vi bilo mudro. No prostete. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. Kralot ]e bidete dobredojdena. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. gospo|o li~na. }e bidam dobredojdena. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Kralot Sekako gospo|o. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. vrzan sum so zavet. Princezata Toga{ .

negoviot tatko. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. Biron Sigurno.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. Princezata Gospo|o. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. takva namera nema. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. No toj. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. No da re~eme deka toj ili jas. brgu }e setite zamor. va{iot tatko. sme ja primile taa suma. Princezo mila. . Princezata Go navreduvate premnogu kralot. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. Pa ako kralot. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. za{to pred toa }e si odam. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. Kralot sto iljadi u{te. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. se ~ini. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Rozalina Amin. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. daj gospode vas da ne ve vodam. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. Biron Itri ste no jurite naglo. {to ne e to~no. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska..

primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. ba{ bi sakala da go vidam. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. veli~estvo. princezo li~na. (Biron se povlekuva. Tapo e – zatoa imam no`e.242 Kralot Sakam da gi vidam. Kralot Biron Kaj da bidete.) Biron Gospo|o. ve molam. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. mi vrvi vremeto ko na kalem. Rozalina Pozdravete go. mo`e? . Biron A da go bocnete so oko. od vas }e go pozdravam srceto moe. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. istite `elbi neka ve sjatat. ne }e mo`ite. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. Vo me|uvreme. (Izleguva kralot so pridru`bata. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta.

Biron . gospodine. zbogum. koja e onaa dama? Bojet Katerina. ve molam. Bojet Dobredojde za vas. da & go bara{ sramno bi bilo. (Izleguva Longavil. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. gospodine. (Izleguva Biron. Ovoj posledniov e Biron. eden zbor. (Izleguva Dimen. najverojatno. gospodine.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. Bojet Mo`ebi i e. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. gospodine. Imeto & go baram milo. gospodine. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. goaspodine. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. Taa e navistina momi~e zlatno. Longavil Ve molam. Samo edno ima. Longavil Denski lesna mo`ebi. gospodine taka mi dojde. Dimen Prekrasna dama. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. na svoja raka. gospodine. Bojet O dobredojde. Zbogum sega. Jas }e begam.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. na knezot Alenson nasledni~ka sama.

~inam. Ako setilata ne me la`at. Princezata . rudo jagne tuku na usni paseni lovci. pa makar svetot fatil xenem. a jas pasi{te. jazikot negov. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. no. lu|e. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. usnite ne gi razdavam. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. koi. Katerina Dve divi ovci. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. drugo e vreme: pomislete. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. setilata. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. Bojet Zna~i gi ~uvate. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. ko ahat. Katerina Objasnete! Bidete ovca. srceto. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. Bojet vo soni{ta dro~i. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem.

Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da.) . Bojet Imate u{i. (Izleguvaat. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. more devojki ludi? Marija Ne. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta.

zemi go klu~ov. toa se ve{tini. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. gospodaru: site tri }e gi doka`am. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. Armado Na pamet i od pamet. Molec I von pamet. tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. a poznati se (prepoznavate. ponekoga{ na nos. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. Gugaj. mom~e. gospodaru moj svetski. ama o. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? .246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. Armado Molec Sjajno. So gledawe. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. gospodaru. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. izvadi go od zandana onoj kico{. Konkolinel. Ama o. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. da potskoknuvate pritoa na stapalata. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. re~isi. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. Molec Armado (Pee). Toa se majstorii. fidanko moja mlada. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). sjajno! Odi. Armado Molec Pa. Molec Gospodaru. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue.

ili vo prevod gospodaru. ne velete taka.) Deka sum ~ovek. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. Molec Molec Soodvetno. vedna{. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. ako po`iveam.) Minime. gospodaru. Armado Velam olovoto e tromo. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. Molec Nema{ mnogu za odewe. Armado [to saka{ da ka`e{. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. a ovie na pamet. Na pamet ja sakate. od pamet i von pamet.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. Molec Pali toga{ i da me nema. gospodaru. za{to pametta vi e daleku od nea. Ima da te ispalam do kico{ot. Armado Site ovie tri raboti sum jas. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. ni slu~ajno. . Treba da mi odnese edno pismo. No odam. nema {to. (Izleguva. Armado Prebrzi ste.

Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. v lice da ti di{am. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. Molec ]e go dodadam klu~ot. rajska smokva. Povtorete u{te edna{. Kako na primer: lisicata. Armado Lisicata. ni patka. ~etvorica gi ima. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. dobro. Lisicata. ~etvorica gi ima. od vratata kima pa sega se parni. od doblest li{en Dopu{ti mi. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. dosta. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. Kako raspravava mi ja butna? . ni patki. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. od vratata kima pa sega se parni. Torlak Ni zatki. ni klu~. brzoumen. dobar pazar a guskata masna. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. pa`u.) Molec ^udo. nebo slatko. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. ti tera{ na smea. Armado Dobro. gospodaru! Torlakov epten ja utna. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. gospodaru. ka`i go ti klu~ot. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Hrabrosta me napu{ta. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. Molec Dobar klu~.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

sto godini vo gnidi. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. neprirodna boja ima. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. taa samo pratilka yvezda. Dimen Mrakot stanal svetlina. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. a jas ne sum Biron. gospodarkata nejzina. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. denot no} }e bide. imitiraj}i ja nea. pa duri i krvta. O. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. taa e nad falbata. boja na duvlata. Pustinik istro{en. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. pedeset bi smalil. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. sve}i ne treba da gorat. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. od nego da ima{ `ena. na krasnoto lice & ide. Kralot Tvojata smee. Biron Ko abonos. a falbite kusi. odvaj svetla. Dimen I oxa~arite. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. Kralot Bo`e gospode.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. e luna prekrasna. ko abonos e crno tvoeto libe. da ne e taa. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. ko no}en duh svetot go losti. o. se borat. O. vo crno se oboi. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. da izbegne da go korat. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. Biron Kakva strast. da li~at na nea. u~ili{te na no}ta. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . zatoa crvenoto. veli{? O bo`estveno drvo. bla`enstvo prvo! O. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. falbi se mali. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. pogled da & vidi.

da u~ite i da ne se gledate so `eni. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. ili ti.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. Dimen Taka. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. a zavetot ne e skr{en. ujdurma stori. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. tamu e i toa. ili ti. Dimen O. prefina nogata bi & bila da go gazi. ili ti. potrebno e i toa mnogu. rezil! koga }e vrvi. knigite. se zakolnavme da u~ime gospodo. taka! da go razubavime malku zloto. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. dokaz najdi deka qubime zakonski. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. vojni na qubovta. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. itro{tina. Podgotvete se zna~i. Biron O. ili ti. i tamu kaj{to sme. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. oti kade bi na{le moj kralu. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. Birone dobar. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. samo da kidneme od dnoto. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. {kolite. Longavil Potporka najdi. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. Ka`ete. da znaeme ponatamu kako. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. Mo`ete li v misli da bludite. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. Lek najdi za grevot! Biron O. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. Kralot Toga{ kavgata na strana.

zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. no qubovta. a koga qubovta }e progovori. ne bi bilo sjajno. sozdava~i na sojot `enski. tie se knigite. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. ne `ivee sama. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. o. da ne se tie. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. soyidana vo umot. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . Longavil Na rabota toga{. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. no bez kitewa. i ni{to. zbor {to ma`ite na srce go nosat. {kolite {to upat davaat. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. {to sodr`at i go hranat svetot. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. ve{tinite. vo ime na mudrosta. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. ili vo ime na ma`ite. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. obvrskata. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. tuku so dvi`eweto na site elementi. toga{ prosto. Biron Kako prvo. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus.

igri. Zatoa vremeto zgodno gospoda. Kralot Odime. maski. . odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. ne smeeme da go propu{time. ludosti na satot qubovta se najavuva. ne `nee `ito. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. oti so veselba. postilaj}i & go so cve} e patot. Biron Allons. allons! Koj korov see. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. toga{ razmenava }e bide merodavna.

Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. gospodine? ^uknatost.Fala mu na gospoda. epten mirisa na stranec. . pateti~en. Molec i Torlak. pa gi dobile tro{kite. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. et gaudeo.mi udira na udrenost. izve{ta~en. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er.komsija mesto kom{ija. jazikot melem. gospodine. Premnogu e. najdolgiot zbor. bi rekol. ne intelligis domine? Me razbira{. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. prijatna a bez prostakluk. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. gledam i u`ivam. bone intelligo. gospodine. ispeglan. mnogu e nadmen. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. sisa mesto {i{a. nare~en e. Nataniel Laus Deo. odot kralski. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. (Go vadi bele`nikot. duhovita a bez izve{ta~enost. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. golemo kur~alo e. okoto slavoqubivo. dosta e kolku {to e dovolno. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. se vika Don Adriano de Armado. hrabra a so skrupuli.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . Holofern Novi hominem tanquam te. zabeganost. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. dug mesto na{eto dolg. so eden zbor. Holofern Bone? Bon. . Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. ekscentri~en. fort bon. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec.) Holofern dobro razbiram. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. a op{toto odnesuvawe suetno. govorot mu e strog. od surovite uni{tuva~i na jazikot. sme{no. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe. (Vleguvaat Armado.

@imi solenite blanovi na meditelanot. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. Ete kako u~i. jajce . {to }e izleze? Holofern Rogovi. ser Nataniel i Akmak. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. Glup vol rogonosec. ti denar-}ese od pamet. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. Pa }e izleze bog plus rog. e u~en. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Ne. g vo l i ispa|a vol. Eve ti. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . Holofern Molec Rasuduva{ ko dete.pamet od ~avka. Ne me terajte da doka`uvam. Armado (Na Holofern) Gospodine. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. Br~kosan mozok. pa na toa stavime rog. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki. Odi {etaj. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en.

praeambula. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. vkusen i soodveten. nekoj celo vreme blada. plemenit gospodine. mustakite de: No dusko moj. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. seti se na plistojnosta. da ~uknam {to se veli.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. Armado Gospodine. Holofern Planinaram kako ne. znaci rid mesto planina. Dobro de. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. rid. Armado Ucen coveku. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. i podu~uvam. izbran. Armado Neka vi bide po va{a volja. tleba da se izdvoime od valvalite. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. da oslepam ako lazam. toa vi e ime. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. koe to~no se poklopuva so popladne. ne beri gajle. gospodine ve uveruvam. da ne se pletkame so toa. umot ti e vo maloto prste. mi smrdi tuka na rasipan latinski. {to se veli. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. Armado Gospodine. pa so svojot klalski plst. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. Vie gi poducuvate mladite. mislam plijateli sme mnogu bliski. da se potple na moeto kukavicko lamo. vojnikot. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. te plekolnuvam. mnogu vazni.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. navistina ve uveruvam. toa e sto klalot saka pled . sme kako gas i ga}i. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. prikladno e. nepotreben voved. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. ve uveluvam. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. Holofern Mi smrdi. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas.

Holofern Gospodine. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. Nataniel A kade. jas ili ovaj galanten gospodin. nekakov teatar vo posledniot del od denot. `ivi gospod. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . taka da kazam jas ve zapoznav so toa. treba da se odigra pred princezata. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. Gospodine Nataniel. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. blagoroden i mnogu u~en gospodin. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. ili ognomet. }e go igra Pompej Veliki.HerkulHolofern Ne znaeme. Molec Trojno . cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. Juda Makavejski. za taa cel }e spremam dobra odbrana. koga e vo pra{awe dobar pomin. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. ili teatal. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. ili ziva slika. ili lakldija. pa`ot .

Katarina Toj ja napravi poti{tena. podvi`en.) Princezata Du{i~ki slatki. od obete strani. na marginite i segde. kako tebe so vesel. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. Akmak! Celo vreme }uti{. Holofern Epten akma~ki. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. i taa si umre. Katarina i Rozalina. Holofern Via. bravo Akmak. ta`na. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. da be{e lesna. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. . a mo`e{ i ti. po mene. Marija. Rozalina So nego nema prijatelstvo. ne si odime siroma{ki od ovde. ura. da razmatkuvaat. i prefrigan majmun zrel za besilka. mo`e{e i baba da stane pred da umre. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. zamislena. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. za{to lesnoto srce `ivee dolgo.) Ne. zabavata n# ~eka! (Odat. sestra vi toj ja ubi. Katerina Da. da brzneme. Ve molam. ako porojot darovi prodol`i da tura. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. lesnoigriv duh. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. samo ova! Ah da.

metrikata e to~na. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. zna~i. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. kaj{to lek nema. No Rozalina. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. obete ste dosetlivi i itri. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. me naslikal verno vo svoeto pismo. gospo|o. li~na. i darot moj bi bil tolku golem. Nema tuka {to da se krie. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. . na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. du{o. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. blagodarenie na Biron. podarok dobivte i vie. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. o. A i stihovi dobiv. Princezata Dobri ste. liceto ko va{eto da mi e li~no. dobri. ni gri`a nema. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. Rozalina Se razbira. Rumeno moe mome. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. eve dokaz. rumeno i belo. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. Rozalina Princezata Gledajte. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. po falbite ne.

ima da mi igra piperevka. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. Princezata Se soglasuvam. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. takvo e `enskoto srce. da ve nema. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. da. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. umot v glavi. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. gospo|o. pred da si odam. Princezata Princezata [tom razumot pobudali.) Princezata Princezata Eve go Bojet. ima da go nateram da mi polze. najlesno v stapica se pa|a. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. od raka da mi jade. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. srceto duri me stega. O. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. vo s# da me slu{a. Marija Taka e. (Vleguva Bojet. . da se vrtka okolu mene. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. spremajte odbranbena {ema. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. kukavi~ki skrijte se ili begajte. liceto mu plamti od smea. ne mu teknalo da go skrati. ludosta {to od mudrosta se ra|a. dlabok vo ednostavnosta. Toj Biron. navamu trgnal na prepad da ve fati. da bara pogodno vreme. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. ima bezmilosno so maki da go bodam. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame.

besedewe li~no. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? .So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. drug. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. Darovite smenete gi. Eve Rozalina. za{to. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. vo poseta sega ni idat? Vi idat. da ja ispolni svojata dol`nost.” re~e kralot. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. “Oti. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. Princezata Zna~i. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. i kogo go u~ea kako da govori. “ angel pred sebe }e vidi{. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. mora hrabar da bide{. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. Katarina So zamenata. }e se prepravime site taka. neka darot ubavo se gleda.” Tret skokna vo vis. vrevna. preoble~eni. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. dodvori. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. od zamenata zaveden. mila. veli{. kodo{u. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. “Angelot e ko sveti Savo. onaka teloto }e go dr`i{.” Na toa se nasmeaja site. podbivot so podbiv treba da se vrati. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. no ne pla{i se. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. Namerata im e niz igri. Rozalina Toga{ ajde. ili ne{to sli~no. navamu trgnale tie. vi idat. dami.” Mom~eto re~e. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema.

Molec Svet soboru od najubavi dami. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. Bojet. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. . somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. bo`enstveni dusi. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. navistina. o~ite. nadvor. }e gi napravime rezil. glupaku. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. Princezata Toa ba{ i go sakam. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele .) Bojet Maskirajte se. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment.) Rozalina Ne. go zema{ tu|oto. (Zvuci na trubi. Ako govorat po na{ki. (Vleguvaat Crnci so muzika. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. a i tvoeto ne ti bega.grbovite.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. gadu. Molec Nadvor od stravot. maskiranite idat. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. zeman. Zna~i ostanuvame.) Molec Pozdraveni bidete.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. Molec so govor. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e.

Rozalina Pa toa i go imaat. ka`i im da si odat. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Bojet Veli. dol`nosta ni e tolku bogata. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. Rozalina Ne e to~no. Biron Bojet Ni{to. mese~ino.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. beskrajna tolku. samo mir i poseta blagorodna. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. Rozalina Likot mi e mese~ina. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. Neka ka`at kolku palci ima miljata. samo mir i poseta blagorodna. Bojet tolku mnogu milji. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. Trgni go oblakot. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. Bojet Velat. ko divjaci da go obo`uvame. pod oblak sega {to pliva. deka toa i go imate pa saka da si odite. Rozalina . I samata slu{a. velat.

no nema da igram. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. Kralot Pro{irete ja merkata. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. zbogum sega.) Biron Beloraka gospo|ice. da zboruvame barem. izedina e sega. Rozalina Ako ne vi se igra. Kralot Uslovot e izvonreden. Toa e krjano. Vo ~etori o~i. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. dva bakne`i za maskata. pove}e ne mo`e po starata cena. Muzikata sviri. (Razgovaraat na strana. No. Kralot No pak si e mese~ina. So u{i ja sledam. Samo pod uslov eden.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. zbor sladok bi vi rekol. A. I jas se vrtam ko mese~inska mena. i dvi`ewa treba da sledat. ustata mi fati pena. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. pa. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. brzo neka denat. ne! Ne igram. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Kralot . Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. Eve vi vedna{ tri: {e}er. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. med i mleko. Ne doa|a predvid. Biron Dve tabaki toga{. a jas ona {to si bev.

Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. damo. mo`e dogodina vol }e ve vidam. Biron Ne sladok belkim. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. Biron Zatoa dojdete. Zadr`ete go celo. zbogum. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. Ne e fele tele? Longavil Tele e. . Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. a mojata. zo{to velite vaka. Katarina Fele? veli Germanecov. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. nema. Ne sakam polovina da vi bidam.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. ubav gospodine tele. Marija Longavil Porazgovarajte. Dimen Katarina Ubava damo. (Razgovaraat na strana. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. Biron Samo zbor na strana. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. ni polovina od toa ne mele. ubava damo. Da go podelime zborot. Marija Velite? Ubav gospodine. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava.

kur{umi. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. {ego kralska bednorasna. mrsni no}vi. mu rekov. ni zbor pove}e. Da pukne{! Zamol~ete. (Razgovaraat na strana.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. kasapot poznava po glasot. Rozalina More za `alewe site do eden bea. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. Zarem nema. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. Princezata . smislata nad smislite im ja fa}a umot. tolku sila vo nego se krie. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. devojki {vrknati. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. Katarina Toga{ mukajte tiho. Zbogum Moskovjani. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. a toj ni zbor da gukne. devojki. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. vetri{ta i misli. gledam vi se smrzna kumot. {to mislite.

vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. Rozalina. da im ka`eme. Princezata Nemojte.) Kralot Bog neka ve brani. Longavil. gospo|ici li~ni. da. Katarinaa i Marija. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. jas sum da prodol`ime so {egata. i }e skokaat od radost iako alipni od maka.) (Vleguvaat Kralot. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. bez maski. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. idat sakanite sega. na ledinava. pod maski. {to se odnesuva do mene. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. zatoa darovite smenete gi. Bojet Gospo|ici. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. ete. gospodine! Kade e princezata? . pred {atorite na{i. Bojet Gospo|o. za{to Bog saka. i Dimen. Bojet Ubavite dami. ba{ taka. i koga }e dojdat. Biron.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. vo ali{ta bedni. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. iako likot im e smenet. se samo mili pupki no bez niv. dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. povle~ete se. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. na primer. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. prosta~ko. Princezata Brzo vo {atorite.

Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. re~ete samo. prekoruva. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. va`i. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. Bojet Vedna{. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. ko gulab proso. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. eve. dozvola. so zborovi fini. a nie {to pazarima angro. bel vo zabite ko bela kitova koska. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. da zbori. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. za damite e dragi.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. Rozalina. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. Katarina i Princezata . Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. V {ator. da se poka`eme kaj i da e. sine. sme{no. m’sje Finec. vo pridru`ba na Bojet. pazari. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. (Izleguva. skalite mu gi qubat negovite tragi. sobiri. Kralot Ne korete me mene. pana|uri. velam. A znae i da kasapi. gospodaru. a znam i taa }e re~e da. vi delam. Majmun na pravilata. samo qubezen da bide. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. Marija.) Biron Do kade se stigna! Stavo. pa duri i koga gubi na tabla. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva.

budalesto poln so beda. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. ko {utraci bi se napile. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. od sjajot go gubime vidot. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. blagorodni. Kralot O. Ma`i{ta pravi. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. so zabaven ~ekor. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. Biron O. ste ja sme{ale so porok. vi velam. prekrasno si minavme. toga{. ne be{e taka. Rozalina [to. se kolnam. i za seto vreme. Kralot Kakva. vo pusto{ov prebivavte vie. Gospo|ata moja. se kolneme nie. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. Sega. neposetena. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. mudro mudrosta ja pravite gnila. ne velam deka {utovi bea. onaa maska. vi velam gospodaru. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. ka`ete ja vistinata. koga gree ognenoto nebesno oko. so nega. Rozalina Gospo|o. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. gospodaru. ruska. so ~esta devstvena. Princezata Se la`ete. nevidena. Ubavice mila. no koga bi bile `edni. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. gospodine. Ne e taka. rezil prav na vekot.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. gospo|o? Princezata Ruska. pa toga{ qoko izgleda mudriot. kakva. tvrdam. Kralot Biron . koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba.

Biron U{te sum ko molec so star manir. imam bolest. Princezata . grubo ti velam. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. bez puknatina ili gre{ka. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. {to poleka }e mi mine. Princezata Zbuneti ste. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. trpenie malku. kolku {to se znam. so prezir `egni me. [izna! Biron Samo. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. figuri stilski da cedam. bez sme{ka. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. gospo|o mila. za koj i da e. strelaj vrz mene pravo. ako e po moe. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. ve molam. Zatoa devojko. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. hiperboli vo tri kupa. za igra ne }e te molam. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. fateni se gospodava. strasta da ja cepam. qubovta za tebe mi e cvrsta. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. O. Kralot Nau~ete n#. sega }e n# storat pufka. bez ovie “bez”. Rozalina Propadnavme. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. svileni izrazi krevki. zbuni me ko |avol. Rozalina Ne e taka. @ivi bogorojca. gospo|o. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. Oti kako mo`e da e verno. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. ne sum za toa skroen.

Princezata Sekako.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . nekoj kodo{. ~uvajte go zatoa. . Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. Princezata A koga ova }e go prifati. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. i deka sum vredna pove}e od svetov. ni{to nema da vi zna~i. a lordot Biron. gospo|o li~na. Rozalina No mi dadovte. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. se kolnam.sila? Prostete. Kralot Princezata Ne. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. gospo|o. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. niedno nema da me plene. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. `imi ~esta. gospodine. no eve. [to sakate da ka`ete. edna{ prekr{en. da mi prosti. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. be{e mojot sakan. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. nekoj ligu{. Gospo|o. vi go vra}am. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. Sega sosem mi e jasno. no biljurov na nejziniot be{e rakav. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. Rozalina. Nekoj glasopletka~.

) Bardu na ostroumieto. s# vi e dozvoleno vam. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. sekoja edna pretstavuva po tri. samo tri se? Torlak Ne. a potoa nie sledej}i go znakot. Biron Vidi. smelo. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. odnapred namerite ni gi otkril. tvrdam: . Torlak Ne ba{. pra{uvaat tie.Biron Ne e devet. Torlak O gospodaru. so sukwa na glava. gospodine. `iti gospod. tripati trojno. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. Biron . gospodine. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. iako gre{no. oti ako po pravo smetame. gospodine. mesto sakanata na{a. gospodine. nekoj kvazi vitez. deka znaeme {to znaeme. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. nekoe kopile lo{o. tie. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. gospodine. gospodine. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. ve uveruvam.(Na Bojet) Zarem vie. gospodine. Biron A tripati po tri se devet. darovite sme gi prosele. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. Biron [to. gospodine. umrete koga vi e volja. Popreku me gledate. sam. gospodaru. ama mislam deka ne se. mislam. Biron Eve go. Vaka be{e. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. Oti koga }e presmetame. velam. gospodine. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. gospodine. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. Torlak ]e mi prostite. }e mi prostite.

) Kralot Biron. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. Princezata Ne. Biron Odi. }e n# posramotat. gospodaru.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. {to se odnesuva do mene. (Izleguva. Pumpej Golemiot. Biron Taka sakaa. stega. neka se podgotvat. gospodine. dozvolete sega da bide po moe. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. }e poka`at kolku }e ispadne. }e izigrame. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. Biron Armado . gospodaru. gospodine. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. ne pu{tajte gi vamu. odnosno glumcite. mislam. To~no ko na{ata {ega. gospodine. gospodaru. {to se odnesuva do mene. gospodine! Pa samite ulogi. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. kako {to velat. gospodine. da sredam samo eden tip. no jas treba da go pretstavuvam nego. (Vleguva Armado. gospodine. }e se potrudime. (Govori so kralot i mu predava pismo.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. Kralot Velam da ne idat.) Armado Miropomazan. zna~i? Torlak O gospodaru. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. jas treba. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren.

Kralot Razveani se site edra. ama nekoj Pompej . Torlak Kralot Ne. Bojet Mo`ebi. sladok.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. toa daskalce e svrknato od merata nadvor.) Torlak “Veliki” de. Pompej nare~en Golemiot. setiki. mnogu. Torlak Pompej sum jas. Ako gospodstvoto va{e. gospodine. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. mnogu suetno: ama s# ostavame. na fortuna de la guerra. Pompej Veliki. nadri-popot. (Vleguva Torlak kako Pompej. Biron La`e{. (Izleguva. Torlak .) Kralot Pompej sum jas. pa`ot na Armado Herkul. zimi s#. tolku razli~ni se i svoeglavi. suetno. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Biron Daskalot. nad s# nadkralsko veli~estvo. i patuvaj}i po bregot. Biron Biron Dobro sro~eno. mom~eto. ubav moj. kako sto se veli. Pompeju golem. Torlak Jas Pompej sum. meden vladaru. ti ne si toj v kajak. {to ~esto na megdan. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. Petmina se i vo prvata pojava. i suetno. so {tit na du{manot pot mu vadev. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. falbaxijata. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. Posakuvam spokojstvo na tvoeto. na voenata sre}a. Pompej nare~en Veliki. Toj go igra Hektor od Troja.zajak. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. Dimen Veliki. Princezata Fala ti mnogu. se la`e{. u~itelot Juda Makavejski. i eve go pred nas stiga. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{.

Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. od kojznae kakva vrednost. Biron Odvedi go osvojuva~ot. toj }e bide devettiot veli~enstven.) Juda sum jas. Malku napravi se va`en. jug. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul. Va{eto lav~e. }e mu go dadat na Ajant. da te nema! (Nataniel se povlekuva. nema {to. zmii vaka dave{e so negovata manus. Bojet Taka e. Prodol`i Alisander. navistina. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. deka bev sovr{en. Alisander.) Nataniel Koga bev na svet. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. da prostite: {vrknata meka du{a.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. (Izleguva Molec. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. ti be{e. a i za kuglawe e car. no {tom izleze na scena. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. troglaviot canus. na istok. Juda! Torlak . Alisander. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra. gledate. sever. ~esen ~ovek. Princezata Zastani na strana. a koga be{e mal. vitezu so isten~en plast. priznavam. Dimen Pompej Veliki. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. Nataniel Koga bev na svet. no kako Alisander. ja {irev svojata vlast. malku ulogata mu izleze od {ema. doen~e u{te. svetski bev komander. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. svetski bev komander. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. pa da te nema. no se nadevam. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese.) Ete. dobar Pompej. dete. ~ija lastagarka go ubi Kerber. zapad. e tuka zapna.

gospodine. gospodine. Vam vi e poprvo. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Predavnik {to baknuva. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Dimen Dimen Glava na {nola. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. . od milost zamilen ko Makaveec. teraj. Juda sum jas. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Holofern Setete se. Juda i se obesi na drvo. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Judo. ete stigna do samata glava. Biron Odli~no. Ne Iskariotski. Dimen Da i toa na oloven bro{. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. A sega. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Holofern [to sakate da ka`ete.

tuku so ciment. neka go nema. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Dimen Ko da e tele{ka. skrij ja glavata. Dimen . kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. (Vleguva Armado kako Hektor. Ahil. sega vesel }e bidam. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Limon. vo sporedba so ova. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. Bojet Piskite mu se mali. Longavil Biron Mars. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. doa|a vooru`en Hektor. I zgora so cinet. Holofern Ova ne e fer. Ne.) Biron Orev~e kalaisano. Zna~i gubi se. mo`e da se sopne.) Princezata Kutriot Makaveec. be{e samo obi~en Trojanec. oti licata gi menuva ko ~orapi. (Izleguva Holofern. ne e ubavo. ama go sredija ko nikoj. Bojet A bidej}i e magare. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. istoto }e te snajde{e. ne e smerno. Kralot Dimen Hektor. semo}niot.

Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. toj bese covek. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. Dimen Da. za{to odi protiv Hektor. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. piliwa slatki. Bojet Ja saka na stapala. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. Armado Longavil Taa smrdlivka. crno & se pi{uva na kutrata devojka.) Princezata Govori. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. Toj cvet sum jas. Dimen . na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. (Na princezata) Velicestvo slatko. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. hrabar Hektore. Armado Lorde Longavil. Tisina! Mars semo}niot. taa e na pat. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. va{e e. (Biron istapuva napred. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil. trudna e. - Toa nane. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. a Hektor e zagar. dva meseca ve}e. jazikot zauzdi si go. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. nie sme mnogu odu{eveni. podarete mi go vaseto setilo za sluh. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. duri mu cuka{e srceto.

Torlak ]e se bijam po ko{ula. }e te predizvikam. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. po kazna. glasnik.) . pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. golem. (Vleguva gospodin Markad. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. se isvinuvam. srciwa moi slatki. golem. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. Pompej vi frli rakavica. i od toga{. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. Odam vo volneno. Torlak Nema da se boram so pol. ti nema ramen! Bojet Pompej. Biron Da. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. Bojet Taka e. Armado Gospoda i vojnici. Armado I mozam i sakam. nema da se bijam po kosula. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. mo`am da se zakolnam. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. Biron Pompej se raspalil.

Zbogum. ve molam. toa imav da ka`am. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. Iskreniot. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. Premnogu sum ta`na. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. Dami. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . Kralot. velam. Kralot Ne odete. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a.) Kralot Podgotvete. Markad. inaku. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. tokmu pri krajot. Armado [to se odnesuva do mene. gospo|o. za{to. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. jazikot ne e u~tiv. va{iot tatko Princezata Umrel. i ~esto. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. {totuku o`alostena.296 Bog neka ve {titi. Bojet. no zabavata ni ja prekina. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. a od mojata du{a. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. vremeto ni be{e devetta gri`a. ostanete. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. veli~estvo? Ne ve sfativ. Princezata Biron Podgotvete s#. ubavinata va{a. mnogu vreme treba. patuvam ve~erva. razre{ka nosat na ona za koe. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. sega disam slobodno. Poradi vas. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. Princezata Kako se ~uvstvuvate. vaka podobro }e go sfatite kralot. (Izleguvaat veli~enstvenite. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. gospo|o.

va{ite darovi. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. pa duri i ova neverstvo. nastroenija ~udni. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. gospo|o. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. . n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. tvrdata postela. ne go svenat cutot na va{ata qubov. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. Ne. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. gospodine. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. vi se kolnam deka }e bidam va{a. pobarajte me zaslu`eno sosem i. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. ubavi dami. iska`uvaa pove}e od {ega. ostanete tamu. a pri~ina. prijatna {ega. Zatoa. Princezata Mi se ~ini. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. raskala{ena ko dete. nema. pustinski predel. Ako ovoj osameni~ki. premnogu vina gorka.kon vas. A dotoga{. i na na{iot mominski sobir. vsu{nost. qubeznost. vetete ni ja va{ata qubov. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. Kralot Barem sega. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. oblici. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. vo poslednata minuta na ~asot. sakate ne{to da storite. Kako {ega. oblekata skudna. premnogu grev na du{a vi le`i. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. palava pa duri luda. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. ne. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. na toa. Dimen Pismata na{i. znajte. glasnicite na qubovta. grev samo po sebe. dami. daleku od site zadovolstva na svetot. a i sme{no na nas izgleda{e toa. Longavil A isto i pogledite na{i. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. ako ni mrazot ni postot.

Kralot dadam. polni ste prestapi i prevari mnogu. no vremeto e dolgo. dali da ka`am. Rozalina Katerina Ne. zatoa. Longavil Trpelivo }e ~ekam. malkumina visoki se tolku mladi. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . Ako ova go odbie{. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. ili pove}e odbijam od nego. Dimen O. Biron A {to e. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Dimen A {to mi se pi{uva mene. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Vo okoto moe. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. dobro zdravje i ~esnost. {to mene? @ena? Katerina Brada. lordu moj Biron. mila so mene. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. da ne go skr{ite lekoverno. Marija Tolku e posli~no na vas. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. gospodine. Katerina Ako ova. toga{.

ako vi e po volja. pa. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. }e mora. mil moj kralu. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. gospo|o. Kralot Dobro de. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. ostanete zbogum! Kralot Ne. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. no ako ne saka. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. ne ve pu{tame po pat sama.) Armado Slatko velicestvo. Biron Da. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. Dadov na sebe savet.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. Xek ne se `eni so Xuli. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . (Se vra}a Armado. toa ne mo`e da bide. Biron Godina! Dobro. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat.

duri Xoan debelata tenxereto go me{a. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. Kralot Viknete gi brgu. pocni. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat.) Od ovaa strana e Hiems. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. uuut. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. uut. zima. Torlak i drugite. ut. Molec. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. vtoroto kukavicata. ut.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. }e gi soslu{ame. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. vrani. od onaa Ver.) Zima . Ver. Nataniel. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. uuut-ut. uut. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. (Izleguvaat. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. ut. veselinka ve{a. srebreno beli i laliwa ne`ni. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon.

So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica. zandana i zatvor kako zapek. 301 . konstipacija.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

. ~ovek na Don Huan Dren. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. }erka na Leonato Beatri~e. ~ovek na Don Huan Konrad. mlad velmo`a od Padova. vnuka na Leonato Margaret. isto milenik na Don Pedro Leonato.LICA: Don Pedro. pridru`nici. isto Glasnici. pridru`ni~ka na Hera Ursula. negov brat Baltazar. priglup ~inovnik Talpa. stra`ari. negov polubrat Klaudio. princ od Aragon Don Huan. milenik na Don Pedro Benedik. mlad grof od Firenca. sluga na Don Pedro Bora~io. upravnik na Mesina Antonio.

.

Kako {to uka`uva i samiot naslov. . se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. homonimi na vremeto. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. ako odime ponatamu. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Sepak. Ovaa romanti~na komedija. ako na~inot mu e komi~en. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. namerata mu e seriozna. Don Pedro. Dren. dominira vo deloto. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Osven ova. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. Prozata. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. Ili.

.

Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. Glasnikot Mnogu e blisku. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. takov nema{e vo na{ata vojska.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. (Vleguvaat Leonato. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Beatri~e i drugi so glasnik. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Leonato .^in PRVI Scena 1 Mesina. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. Leonato Glasnikot izraduva. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. gospo|o. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Pred ku}ata na Leonato. Hera. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro.

Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. pred ma`ot ma`. gospo|o. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. Beatri~e Da mi be{e prv. ama kolku {to go znam. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. polnet e so doblesti. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. site sme smrtni. koga pro~ita. Glasnikot Gledam. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. ni toj nema da vi ostane dol`en.Ve molam. . znam. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. gospo|o. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. mu e kako |upska torba. }e ja zapalev. No ve molam.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Pred damata gospodin. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . Beatri~e Deka e polnet. gospodine. Leonato Vnuko. ja menuva so sekoj nov kalap. ne se somnevam. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. gospo|o. deka gospodinov vi e posleden na listata. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi.

Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Don Huan. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. Samo vie drobete si. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. Vie toga{ u{te bevte dete. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. sam si go baravte i si go dobivte. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. Beatri~e . gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it.) Don Pedro Gospodine Leonato. Nikoj ne ve ferma. Benedik. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. Leonato Vas. Benedik Opaa. gospodine. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a.Ova mora da e }erka vi. taga me obzema. za{to koga od belja }e se spasite. nikoga{ nema da ve fati ludilo. gospodine Benedik. . vnuko. . Vsu{nost. gospodine Benedik. a radosta me napu{ta. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. gospo|o. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. no koga vie si zaminuvate. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. Klaudio i Benedik.Bidete sre}ni. Don Pedro Ostanete.

so isklu~ok na vas. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. vi dol`am celosna po~it. ama ja poglednav. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. i bidej}i se smirivte so princot. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. no sakam da vi se zablagodaram. Benedik i da ne poka`e{e zamor. odime zaedno. veruvajte mi. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. . Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. gospodine Benedik! Leonato. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. .Vi posakuvam dobredojde. Leonato. {to vo ova sme isti. . Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. ne ve poznavam od v~era. Leonato Dali }e sakate. nema la`no da se zakolnete. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. gospodaru. No vie terajte si. gospodaru. niedna ne sakam. gospod neka vi e na pomo{. Leonato Ako se zakolnete. sirotite. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. va{iot brat. inaku.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. gospodaru.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce.) Klaudio Benedik.

ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. Bratu~etka &. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. te molam. ne mi se dopa|a. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. na primer. Tuku. Don Pedro se vra}a po vas. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. govori seriozno i razumski. Se nadevam nemate niet da stanete soprug.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. precrna za svetli falbi. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. i presitna za krupni falbi. Benedik Ne znam. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. poveli. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. bi bila neubava. da ne e polna besovi. te molam. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. . a bidej}i e takva kakva {to si e. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. Gledaj. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. ve molam. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. (Povtorno vleguva Don Pedro.

nitu bilo taka. Benedik Mo`e od gnev. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. kako mi pripa|a{ od qubov. no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. . }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. . ama. Vo kogo? . za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. gospodaru. Don Pedro Deka zaslu`uva. grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. More }e te vidam jas tebe. za toa malku }e po~ekaat. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. gospodaru: ‘ne bilo vaka. . u{te pred da umram.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. vaka i }e be{e (odgovoreno).Vo Hera. Benedik Isto i jas. kusata }erka na Leonato. Don Pedro Klaudio Isto i jas. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . za{to gospo|icava e dostojna za toa. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . priznavam so blagodarnost. go govoram toa {to go mislam. ne daj bo`e. ^uvstvuvam deka ja sakam.Ova e ulogata na va{ata svetlost.na ova veruvajte mi. Klaudio Vaka mi govorite. `imi site veri i zakletvi.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. od glad. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . od bolest.e. znam. Benedik Ko vo prikaznata. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek.Toj e zaquben. gospodaru. ako ja qubite. gospodaru. Benedik Deka vo `ena sum za~nat. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano).imajte na um. niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva.

Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. Don Pedro Don Pedro Dobro. Don Pedro Dobro.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. (Izleguva Benedik. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. Iskreno va{. em roglesto. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. Vo me|uvreme. Klaudio Dali Leonato ima sin. sega pomo{ od vas mi treba. samo majtapete se. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. odete doma kaj Leonato. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. ve ostavam. dobar gospodine Benedik. }e stane{ `ivotin~e. ima da se trese{ pred nego kako prat. vremeto }e poka`e. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. naskoro. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. em ludo. . Don Pedro Ne. Benedik Da. Benedik. Ne. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni.) Klaudio Gospodaru. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. ja ima samo Hera. a toj {to }e me pogodi. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. zaradi ova {to go re~e. so vreme i vie }e se pripitomite. taa edinstveno . gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese.

poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. (Izleguvaat.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. }e go raspetlam vo nea moeto srce. na tatko & s# }e mu ka`am. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. zaquben si. dali ja saka{. mi se dopadna. no imav pogruba zada~a toga{. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. Klaudio? Klaudio Gospodaru. jasno e. Samo soodvetnoto slu`i. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam.) . i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. Znam deka ve~erva }e ima gozba. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. so melem od zborovi probav da ja le~am.

pa ako ovaa prifatela. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas.) Rodnini moi. (Vleguvaat Leonato i Antonio. na igrankata.O. (Izleguvaat. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. sega za sega }e smetame deka rabotava e son.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. ne. duri ne se poka`e kako jave . Vnu~ko moj dobar. Ama brate. da & go ka`e. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik. prijatelu. Odete vie i ka`ete & s#. drugo sakam da vi ka`am. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. dojdete so mene. Obvivkata im e dobra.no. vo sekoj slu~aj. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. Bister e i razumen. }e mi treba va{ata ve{tina. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. bidete na visina. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. ubavo izgleda od nadvor. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno.) . ve molam. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. . Leonato Ne. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata.

Don Huan A ako go poslu{am. Konrad Poslu{ajte go razumot. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. roden. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. princot. Konrad Taka e. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. Don Huan Se ~udam {to ti. vo znakot na Saturn. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. Ako me pu{tat od sinxir. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. za{to samo nego i go upotrebuvam. vo ova. da spijam koga sum pospan. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. }e si go teram }efot bezmilosno. kralski go gostat kaj Leonato. da se smejam koga sum vesel. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. Da imam dovolno sloboda. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. Bora~io? (Vleguva Bora~io. }e kasam. kako {to veli{. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. a ne da se smejam na se~ii {egi. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. da jadam koga sum gladen. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . No koj doa|a? [to ima novo. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. va{iot brat.

gospodaru. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . gospodaru. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. (Izleguvaat. mu na{tetam. frlil oko? Bora~io Na Hera. da mu ja dade na grofot Klaudio. `iti s#. . princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. Don Huan Vidi go ti. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato.320 Bora~io Desnata raka na brat vi.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. na nekoj na~in. toga{ sekako }e si ~estitam. raka pod raka. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. naidoa. Tokmu toj. Ako. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. ne? Konrad Dodeka sme `ivi.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel.

[to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. Kravata {to bode {uti rogovi ima. striko. Beatri~e i drugi. Navistina e prezajadliva. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. vnuko. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. no kravata {to premnogu bode. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. Hera. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Hera Mnogu ta`na du{a. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. se razbira. . a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. . i so dovolno pari v }ese. Antonio. nema nikakvi. cel ~as potoa mi idi ufunet.ako uspee da ja pridobie. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. (Vleguvaat Leonato.

Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. Benedik. Odi v raj. Antonio A vie. ka`ete mu deka za s# treba takt. pravo kaj sveti Petar vo rajot. bratu~etko. Klaudio. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. polno starovremski spokoj i patina. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. kako {to mi zapoveda srceto. dodvoruvaweto. i navistina. Hera. samo do negovite porti. so rogovi na glava i }e mi re~e. ne sakam nieden. a onoj {to e pomalku od ma`. ako princot premnogu navali. ko nekoj star rogonosec. Don Huan. gledam crkva na kilometri. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. Bora~io. (na Hera) se nadevam. Sinovite na Adama se moi bra}a. . tatko. vnuko. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. polno e zanes i hirovi. brate. ova ne e mesto za devojki. Za{to. ako princot za ona vi govori. Kako {to }e zapovedate. Leonato Vnuko. Baltazar. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta.) Don Pedro Gospo|ice. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. vinata }e padne na muzikata. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. Ursula i drugi pod maski. vnuko. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak.No i pokraj seto ova. da napravime mesto. za mene e grev. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. Leonato ]erko. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. Leonato Se nadevam. vo s# }e go slu{ate tatko vi. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. odi v raj. zapamtete {to vi rekov. striko. Ba{ taka. da se ma`am za najbliskiot rodnina. slu{nete me. Beatri~e striko. znaete kako da mu odgovorite. Beatri~e. zatoa. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. Beatri~e Imam oko sokolovo. Margaret. preostro gledate na rabotite. Tatko. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. jas ne sum za nego. (Vleguvaat Don Pedro.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna.

spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. oti imam mnogu lo{i osobini. (Odat na strana. Ursula Dobro ve poznavam. vie ste toj. samo negova i ni~ija druga. Margaret Hera Gospode. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. popot si go dobi. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. ne sum. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. Margaret A jas ne. Govorete potivko. samo go imitiram. vie ste gospodin Antonio. pope! Baltazar . za va{e dobro. Eve ja negovata suva raka. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. vo ku}ata e Jupiter. ako zboruvate za qubov. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! .) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam.Odgovori. Antonio Pravo da vi ka`am.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. vie ste toj. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk.

Taka e. ako ostane nezabele`ana. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. Benedik Nemojte. Sigurna sum deka e tuka nekade. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. vi se molam. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. (Se slu{a muzika odvnetre. gi napu{tam na prviot sviok. ili ako nikoj ne se nasmee.324 Antonio So eden zbor.) Treba da gi sledime prvencite. ne sum. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Benedik Ne go poznavam. veruvajte mi. za{to ako n# povedat vo lo{o. Beatri~e Samo napred. povelete. vie ste toj. no nema. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. Ba{ bi sakala da me ~epne. (Igra. Beatri~e Deka sum opaka! . vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. Mnogu zdodeven {ut.) . koja. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . Bora~io i Klaudio. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. Izleguvaat site osven Don Huan.

i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. Klaudio Isto i jas. ve molam ubedete go da se trgne od nea. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Sigurno e taka. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. brat mi mnogu ve ima pri srce. grofe. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. sekoe srce. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. za qubovta. Hero! (Se vra}a Benedik. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. bez posrednik.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. do prvata vrba.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. Benedik Ajde. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice. toj e vquben vo Hera. Taka se prodavaat goveda. Don Huan Gospodine. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . zatoa.. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov.princot prosi za sebe. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. Go poznavam po na~inot na koj stoi. toj sum. Bora~io A toa e Klaudio. toj sum. taa ne mu dolikuva spored potekloto. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. za va{a rabota stanuva zbor. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io.

Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. a i venecot. kako {to mi se gleda. (Izleguva. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. deka sum bil poglup i od vol. pa mi {iri muabeti. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. (Povtorno vleguva Don Pedro.deka sum bil {ut na knezot. vie mu go ukradovte gnezdoto. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. toga{ jas ve ostavam vas. `imi krstot. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. . Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda.) Don Pedro Gospodine. kam{ikot ne bi bil na odmet. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. taa mi re~e. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? .bez da pomisli deka sproti nejze sum jas.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. Benedik O. deteto vi go ukrade mesoto. ostavete me. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. gospodaru. . toga{. . mu rekov. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. i mislam vistinata mu ja ka`av.326 Klaudio Ve molam. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. Benedik Pa sepak. ~esno zboruvate.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate.

Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. gospodaru. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. Don Pedro More go legnavte. a jas na toa mu pla}av lihva. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. nitu bolen. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. . dodeka e ovde. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i.dve srca za negovoto edno. ne zboruvajte mi za nea. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. nitu vesel. gospodaru. go kutnavte na ple}i. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. u`asi i zbrki idat po nea.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta .s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. navistina site kavgi. mi go ima{e pozajmeno za malku. gospo|ice. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. Vi se molam. Leonato i Hera. ova e jadewe od koe mi se gadi.bocka. gospo|ice. grofe. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. da. ete. Beatri~e Vsu{nost. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. gospodaru. Benedik O Bo`e. Don Pedro [to e so vas.) Don Pedro Ete. gospodaru. vi tvrdam. . pa zatoa. gospodaru. Don Pedro Eve ja. doa|a. Beatri~e Poarno vaka. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. da odnesam poraka do Pigmejcite. gospodaru. nitu aren. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. da.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. Za{to. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan.

bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. Don Pedro Me sakate mene. grofe. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. Don Pedro Navistina. . gospodaru. gospo|ice. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. rodnino. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. jas }e vi najdam ma`. a veselosta najmnogu vi li~i. Beatri~e Ne. Mislam. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. ako e taka. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. rodeni ste vo vesel ~as. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. gospo|ice? Beatri~e Ne. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. a praznicite se mnogu retki! No. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. ili ako ne mo`e{. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. vie ste ko praznik. ko {to ste vie moi. bratu~etke. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. za{to. Beatri~e Zboruvaj. gospodaru. vi se molam. kutri~koto budali{te. gospo|ice. prostete mi. sigurno e. gospodaru. gospodaru. Negovata milost brakov go sredi. . na vas e redot. Beatri~e Taka e. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . imate veselo srce. vi tvrdam deka. spolaj mu. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. Klaudio Ba{ taka i pravi. Nemate. majka mi pi{te{e od bolka. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj.Gospo|ice. Rodnini.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. deka ste blisku do vistinata iako. Za{to Klaudio.

striko. neli. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. Leonato Ne pred ponedelnik. mi ka`uvala }erka mi. gospodaru. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. Don Pedro Dobro. (Izleguva Beatri~e.a jas. . no vi tvrdam. gospodaru. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. Leonato Gospodaru. Klaudio. }e se zacapa vo Beatri~e. Don Pedro . . sedum dena.So va{a dozvola. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. Ni slu~ajno. Kupidon }e treba da ni nosi voda. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. gospodaru. da ostvaram Herkulovski podvig. Ba{ bi sakal da gi spojam. Leonato Ne daj bo`e. nema da se {laeme tuku-taka. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. no duri i toga{. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. Ako go storime ova. so pomo{ na vas dvajca. vo me|uvreme. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. se budi i umira od smea. gospodaru.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. Imam namera. Klaudio Leonato I jas. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. vi stojam na usluga. Don Pedro A i vie. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. gospodaru. dobro.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. site dodvoruva~i gi zema na ududu. zete. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno.

kolku sum & mil na Margaret. Don Huan Sekoja pre~ka. Bora~io To~no.) Don Huan Taka e navistina. prepreka. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. gospodaru. bolen sum od zer na nego. Don Huan Ka`i mi na kratko. (Izleguvaat. gospodaru. gospodaru.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato. pa }e vi ka`am {to sum zamislil. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. sluginkata na Hera. mene mi slu`i. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. sekoja sopka za mene }e bide lekovita. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. . Don Huan Se se}avam. i s# {to vo toj pravec deluva.

zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. Bidete postojan vo optu`bite.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . (Izleguvaat. jas }e sredam Hera da bide otsutna. brat vi. vo me|uvreme. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. Pojdete kaj princot. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. Klaudio }e go stavat na maka. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. im go ka`uvate ova. poka`ete deka od ~ist obyir.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. a mojata prefriganost nema da me zasrami.) . Bora~io Toga{ odete.

(Izleguva slugata. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. Bogata mora da bide. blagorodna. mene pak mi e arno.) Don Pedro Ajde Baltazar. Druga e pametna. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. ama velam. normalno inaku nema ni da ja poglednam. mene pak mi e arno. no mislam deka nema {ansi. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. gospodaru. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. a sega. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. .332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani.) Don Pedro Ajde. doblesna. pametna. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. interesna vo muabetot. Leonato i Klaudio. inaku ne doa|a predvid. gospodaru. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam.) Benedik Mom~e. Treta e doblesna. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. toa e sigurno. Edna `ena e ubava. sekako inaku {to }e mi e. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. A takov ~ovek e Klaudio. gospodine. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. . stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. blaga.Kolku ve~erta e tivka. donesi mi ja vo gradinava. Slugata Ama ve}e sum ovde. ko ~esen ma` i vojnik. (Vleguva Baltazar so lauta. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka. Slugata Gospodine. ubava. se razbira. Mo`e li do tolku da se izopa~am. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. Benedik Znam. ama sakam da si tamu pa pak tuka. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. mene mi e arno. pesnata povtori ja. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. pla~koto. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala.) (Vleguvaat Don Pedro. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno.

notiraj noti. notirawe! (Muzika. dvapati muzikata da ja grdi. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. `imi s#. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da.. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. pej. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. gospodaru dobar.) Benedik Ete. Te molam. niedna moja nota za notirawe ne e vredna. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. krenete glavi gore. Ne pla~ete zatoa. Baltazar Baltazar Najdobrite. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. sekako (Na Klaudio. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. se kolnat deka ja qubat. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. govori na noti.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. . Benedik (Od strana. Don Pedro Dobra pesna. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. Ne pla~ete dami. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. gospodaru. no sepak ja molat. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. Po~nuvaj. ne ostavaj dolgo da te molam. Baltazar [tom za molba govorite. ne barajte glas tolku lo{. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. la`govci se ma`ite. gospodaru.. Don Pedro Toj navistina govori po noti.

Leonato Kakvi znaci. ovaa riba }e zagrize. tuka nema ni najmal somne`. Klaudio Mo`ebi samo glumi. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. ako e la`na. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. ne bila tolku sli~na na vistinskata. ne znam {to da mislam. . bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. Klaudio Vi ka`a. (Izleguva Baltazar so lautata. ve molam? Me za~uduvate. Leonato Da glumi? Gospode. idete. navistina vi ka`a. kako.idete. gospodaru.) Dojdete. Zagriza.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. dajte mu u{te. Leonato. Don Pedro Kako. zbogum. Benedik (Na strana. ama deka go saka od dnoto na du{ata. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. nikoga{ la`nata strast. gospodaru. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. na golema maka e. zagriza. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. . Leonato Nitu pak jas.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin.) ]e pomislev deka e mestenka. taka. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. Don Pedro Stori taka. se ~ini go ima zamrazeno za navek. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. osobeno koga Benedik e vo pra{awe.

taka }erka vi veli: Zarem jas. Klaudio Potoa padnala na kolena. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. lipala. vo devet slu~ai od deset. veli }erka mi.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. bi go ismeala iako go sakam. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. da. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. Sudam za nego. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. rekla taa.Koga go ispi{ala. Leonato O! . Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. kosi kubela. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. . pla~ela. Ja `alam. navistina. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. ofkala. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. Vaka stojat rabotite. molela. kolnela. pa sednala da go pro~ita. Ve molam. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. spored sebe. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . mo`e duri da krene raka na sebe. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. Taa e prekrasna. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Leonato O gospodaru. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. rekla taa. }erka mi s# mi ka`uva. krvta pobeduva.

a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. mora da go ~uva mirot. od vreme na vreme. Navistina mi e `al za vnuka vi. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. Pa. Gospodaru. . Don Pedro Leonato Navistina. Klaudio A {to e pravo i pameten e. Loenato Ne. za{to ako mu ka`e deka go saka. Don Pedro Ni slu~ajno. ne e vozmo`no. Don Pedro Nadvore{no.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. Don Pedro Kako Hektor. da ima ne{to. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. vsu{nost. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. za{to ~ovekot. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. ako go uriva mirot. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. toj izgleda dopadlivo. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. Don Pedro Dobro pravi. sekako. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. kako {to znaeme site. znae da bide iskri~av. gospodaru. Leonato Ako ima strav od Boga. e prezriv po priroda. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka.

) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. Zarem majtaplaci. osven {to se zacapala vo mene. . Klaudio i Leonato. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. . gospodine. zatoa zbogum. (Izleguva. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne. vistina e. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat. (Izleguva. Benedik Ubava Beatri~e. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna .taka e. . i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. ako ne ja zasakam.) . toga{ sum beter od Evrein. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. (Vleguva Beatri~e. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata.Ne mislev nikoga{ da se `enam. .Jasno mi e deka ne vi e do jadewe. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. ni ova ne mo`am da go odre~am. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. toga{ sum gad. Benedik izleguva od zad rasjeto. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa. Odam da nabavam nejzina slika. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav..Ja doznale vistinata od Hera. zemjata mora da se naseluva. Razgovaraa seriozno. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea.Ako ne se smiluvam nad nea. i umna. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv.Raka na srce. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da.ova e epten dvosmisleno. @imi videlcevo densko.ova e isto kako da re~e{e.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. . vi blagodaram za naporot.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma.No eve ja ide Beatri~e.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. Izgleda ja `alat gospo|icata. . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost . da mi be{e naporno nema{e da dojdam.

tamu neka se skrie.) Ne. ko pile kalu|er~e. (Vleguvaat Hera. Hera Toga{ da & se dobli`ime. Margaret Bez gajle. taa e polna prezir. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. skukulena. ka`i & deka si n# ~ula. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. i ranuva samo po ~ueno. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. do odajata trkni. Ursula. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. Beatri~e. sonceto go brani. zrel od sonceto. za da ~ue {to imame na um.) Oti gledaj. navistina. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. (Odnazad vleguva Beatri~e. Zada~a vakva ima{. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . seta sega skriena zad rasjeto gusto. A go spomnam. . i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta.(Prio|aat do senicata. Po~ni sega. (Izleguva.^in TRETI Scena 1 . . {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. kaj{to xbunot orlovi nokti.) Hera Odi Margaret. koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik.) Hera Slu{aj.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. Ursula. }e ja namamam vedna{ da dojde. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. Ba{ od ova.Vo gradinata na Leonato. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. Margaret i Ursula.

. videte {to }e re~e. o. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. sukalo goltnal. Hera Ne. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. ne lutete mi se. mojot sakan Klaudio.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. . zatoa. nebare nekoj do smrt te skokotkal. sigurna sum. madam. ako e nizok. mol~eliv. neka gasne. ako e kale{. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. Ursula O. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. da. Talpa. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. do smrt }e mi bie {egi. ahat e delnat mnogu grdo. Hera Vo Italija.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. potcenuvaj}i s# {to }e vidat.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Ursula Ve molam. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. perka vrtena od sekoj veter. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. Zatoa Benedik. nikoj ne mu e ramen osven. blagoroden. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. Hera Ne vodi ami kako. se razbira. Ursula Sepak ka`ete & . Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. ne pravete & nepravda takva. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. ako e visok. veli poarno da & e sestra. klada nepodvi`na. vo vozdi{ki neka sogoruva. Ursula Navistina ste vo pravo. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. ako e zborliv. ako e li~en na lice. ko zapretan ogan. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. Hera Vo pravo ste. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. velat. Da.

zbogum! I ti gordost mominska.) Beatri~e (Izleguva napred. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. ako mi dozvolite. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. gospo|ice. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. odnos. gospodaru. (Vleguvaat Don Pedro. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. na jazik go ka`uva. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. Benedik. sakawe dvojno od mene }e ima{. (Izleguva. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. nekako mi e poseriozen. Benedik Gospoda. navistina. Hera Da. ne sum ve}e istiot.) Gotova e. Leonato I jas go velam istoto.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. Koga.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. eden pa|a v zamka. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. Ursula (Na strana. madam! Hera Ako e taka. }e se fati. za{to od glava do petici siot e veselost. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. me korat za prezir? Preziru. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. Oti ona {to mu e na srce. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. a potoa odam za Aragon. Da vlezeme ajde. Don Pedro Ni slu~ajno. a jazikot mu e mandalo. Klaudio. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. nasekade e mnogu poznat. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. vi tvrdam. ako e seriozen . drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. Benedik i Leonato.

Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. ama berberot e viden kaj nego. a. na primer. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. . Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. Benedik Me boli zab. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. go ~etka. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. na primer. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. [to e. na primer Germanec od polovina nadolu. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. {e{irot. deneska vo Holan|anec. celiot vo dipli. izgleda pomlad za edna brada. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. kako {to vi se ~ini. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. a [panec od pojas nagore. Jas sepak velam deka e zaquben. Te{ko toj {to ja ima. toga{ ne e lud vo zanesot. Leonato Don Pedro Navistina. Don Pedro Ne. sekoe sabajle. se zanesuva. navistina. utre vo Francuzin. bez gradnik.

(Izleguvaat Benedik i Leonato. brate. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. dojdete so mene. Vo me|uvreme. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am.toj e zaquben. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. Gospodine. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. neka ova se poka`e podocna. Klaudio More ne samo {to go znae. no vi velam.) Don Huan Gospodaru i brate. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. [to se odnesuva do brat mi. Benedik Ako ste slobodni. . Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. bi sakal da porazgovarame. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. nekoja {to ne go ni znae. xabe se ma~el i . (Vleguva Don Huan. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. se oblo`uvam. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ .) Don Pedro Tvrdam po {to sakate. Klaudio Se soglasuvam. Bog neka ve ~uva. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. deka }e mu govori za Beatri~e. ve molam ka`ete ja. pove}e nema da se grizat. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. ve molam.

se~ijata Hera. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. ba{ Hera. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. pa neka se vidi za {to se raboti. (Izleguvaat. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. da. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. Hera na Leonato. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i.gospo|icata e neverna. dovolno }e vi poka`am. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. Don Pedro Zo{to. Don Pedro Don Huan Da.) . ne priznavajte {to znaete. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. Ako dojdete so mene. toga{ `enete se utre. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. za{to predolgo za toa se govori. postapete kako {to sakate. va{ata Hera.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. . Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. i da ne dol`am. strpete se samo do polno}. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. ako i toga{ s# u{te ja sakate.

znaev. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Talpa Dobro. Vtoriot stra`ar Da. ne? Zna~i.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite. samo. toa bi bila preblaga kazna za niv. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. za pi{uvaweto i ~itaweto. treba da gi sfa}ate site skitnici..344 Scena 3 Na ulica. Zada~ata vi e vakva. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. ka`ete im ja zada~ata. oti se odredeni da go ~uvaat princot.. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. Dren Ne. Dren Taka e. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. kom{ija \eriz.toa doa|a od prirodata. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. Dren Dojdi vamu. zna~i ne e podanik na princot. zatoa nosete go fenerot. Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. gospodine ili \or|i \erizot. kom{ija Dren. . Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. za dobriot izgled. gospodine narednik.Ponatamu. ne.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. . Dren . ova saka{e da Taka be brat. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Dren [to gi imate vie. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. Dren Kako prvo. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. gospodine.

Talpa E ne. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. ova e ve}e drugo dvajse. mo`ete. ortak. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. stra`arot ne smee nikogo da navredi. Dren Ova se va{ite zada~i. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. Talpa Taka e navistina. `imi bogorojca. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. }e vi re~e deka mo`e. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. tolku podobro za va{iot dobar glas. Vtoriot stra`ar Dobro. ostavete gi toga{ neka se otreznat. sekoj {to barem malku gi znae propisite. Dren Ako naidete na kradec. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . Talpa E. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. gospodine. Taka mo`e. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. oti. vsu{nost. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. ne bez volja na princot. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. vi velam. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. raka na srce. ne}at. Vie. toa ne mo`e. Dren Po kilo krv.

Bora~io Eve ti ka`uvam. utre tamu }e navalat svatovi. ko vistinska pijanica. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. a jas. ~esni kom{ii. tuka ti sum do laktot. se raboti za ali{ta. dremete na {trek. ako ne{to golemo se slu~i. Stra`arot Ete. (Izleguvaat Dren i Talpa. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. gledate! Zna~i. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. Konrad Ba{ ~udno.Ajde kom{ija. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. ]e ti vratam za ova. viknete me.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. dobra no}. gospoda. ne mrdajte! Bora~io Konrad. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. Konrad Da. ve molam. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku.) Bora~io Ej. lu|e! Sepak ostanete skrieni. ~uvme {to ni e zada~a. ve molam. Bora~io Da be.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. Bora~io Mislam na modata. Zbogum. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. Dren U{te ne{to. s# podrobno }e ti turam. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. a sega ka`uvaj {to ima{! . .

no |avolot. Klaudio zamina gneven. go znam. duri imeto mu go pomnam. . ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. sigurno e vetrokazot na ku}ata. sedum godini ima. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. gospodarot moj. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. a mi se {etka ko gospodin. ti ka`uvam zgora-preku. pa delumno zaradi negovite zakletvi. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. Konrad Aman bre lu|e. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. znae{e deka e Margaret. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. . no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. koja mo{ne gi izmami. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. Bora~io Zarem ne gleda{. delumno zaradi temnata no}.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. frfulot mu visi. kako da e Hera. princot i Klaudio. krade. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne.ama ~ekaj. ni malku. Klaudio i mojot gospodar.prvin treba da ti ka`am kako princot. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. postaveni. poleka! . od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. velam. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. na koi najprvo gi v~opi.

Ursula . Ursula Draga Ursula. Margaret Ne e tolku dobar. ti tvrdam. Vi stoime na raspolagawe.) Margaret Navistina. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin.) Dobro. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro.) More }e ni go donesete Gnasniot. navistina. (Vleguvaat Hera. samo kosata da be{e malku pozatvorena. Hera Taa e budala. gospo|o. (Izleguvaat. Hera Ne. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. ovoj }e go nosam i to~ka. Margaret i Ursula. }e go nosam ovoj. (Izleguva Ursula. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. te molam. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. draga Meg. nema tuka trte-mrte. Odime. a budala si i ti. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava. a fustanot vi e po najnova moda.

vie pejte ja a jas }e igram. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. lesna qubov i nozete vo vis! . (Vleguva Betari~e. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. te`inata na va{iot ma`. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. originalnosta. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. Hera Velat nema takov na svetot. rakavi odnadvor. Beatri~e Dobro utro. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. naxixan so biseri. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze.eve ja doa|a. mislam. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. vreme e da ste podgotveni. Hera Opaa.) Da. Margaret Vi velam. Beatri~e Re~isi e pet. Lele.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. da re~am. Materijalot svetlikav. va{iot e desetpati povreden. bratu~etke. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. . Of. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. no {to se odnesuva do finosta. mila Hera. ama sum bolna. Hera Dobro utro. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate .I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. da. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. of! Margaret Ofkate za me~ok. so oprostenie. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. nikogo nema da navredam. bratu~etke. taa mo`e i so zafaten glas.

sega ja bocnavte kaj{to ja boli. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. grofot. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. treba da ja nosite na kapa. gospodinot Benedik. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. Ne. nema tuka nikakva pouka. sepak. pra{uvam? Margaret Jas ni{to.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. vi velam. kaj bivalo vaka da se nastine. mi se ~ini. Hera Pomognete mi da se oble~am. dobra Ursulo. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. bolna. deka ste zaqubeni. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. . ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. ni{to ne ~uvstvuvam. bratu~etke. (Izleguvaat.) Ursula Gospo|o. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. Margaret Em devojka em zatnata. mislev na obi~en bodlikav trn. . Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. samo taka }e vi pomine bolkata. princot. (Se vra}a Ursula.) .Vi velam. `imi bogorojca.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. mila bratu~etke. bolna sum. povle~ete se. no sega. draga Meg. i pokraj tvrdosta na svoeto srce. Beatri~e O. no sepak. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte.

milo mi e {to toa go slu{am. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. koga dvajca javaat na ist kow. bi sakal da mu bide no.Od vlakno ortoma Scena 5 . od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso.) Leonato [to sakate od mene. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici. Talpa Isto i jas. vi velam. vie me deran`irate. ve molam. so Dren i Talpa. Leonato I {to e toa. so bo`ja pomo{. zboruva malku pod pat nad pat: star e. gospodine. ~esen kom{ija? Dren Pa. no. gospodine. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. gospodine.Dobro rekovte. Bo`e gospode. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. . {to velat: ‘A starosta dojde. {to s# nema na svetov! . Dren Da. Bog e dobar ~ovek. i iako sum samo siromav ~ovek. Dren Sporedbite bazdat. skrati go lafot. i sami gledate kolku sum zafaten. na{ata stra`a no}eska.videte. ne{to se raboti. fati dvajca prefrigani huligani kakvi.Druga soba vo ku}ata na Leonato. saka da si muabeti. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. gospodine. edniot mora . sepak. Talpa Taka e. Talpa Vsu{nost gospodine. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. Dren Znam. (Vleguvaat Leonato. gospodine. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. kom{ija Talpa. da bev deran`iran ko kral. umot } e si pojde!’. i umot ne mu e tolku zatapen. pove}e nema vo cela Mesina. gospodine. {to se odnesuva do mene. navistina. eve za {to se raboti. Dren Da. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. kako {to jas. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. kom- Dobar star ~ovek.

samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. Dren Bo`ja rabota. gospodine! Na{ata stra`a. gospodine.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot. (Vleguva Glasnik. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. Dren Umot nema da go {tedime. . Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. Na site lu|e ne im delile isto. Dren U{te ne{to.) Glasnikot Gospodaru. toj mnogu zaostanuva zad vas.taka si e toa. navistina. . gotov sum. navistina sfatila dve problemati~ni personi. Leonato Navistina. gospodine. zbogum. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite.^esna du{a. Talpa I toa umno. Leonato Eve idam.) Dren Odete sega. kom{ija. prijatele. Leonato Napijte se vince pred da odite. Leonato Sega moram da ve ostavam. odete po Franc ]umurot. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. (Izleguvaat. ortak. ti tvrdam. Morame da gi ispra{ame lu|eto. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot.) . gospodine. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo.

na primer: Ha. (Vleguvaat Don Pedro. Hera. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa.Vnatre vo crkvata. Sve{tenik. va{ata }erka? Leonato Slobodno. samo ednostavnata forma na ven~avkata. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. Klaudio. Don Huan. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. A vie. da ja ka`ete sega. zaradi spasot na va{ite du{i. gospo|ice. gi ima i za smeewe.^in ^ETVRTI Scena 1 . dozvolete mi. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. ve povikuvam. Loenato. Hera? Hera Ne. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. bidete kratki. Sve{tenikot Vie. gospodaru. Leonato Da ja ven~a. Klaudio O. Benedik.Tatko. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. gospodaru. sinko.) Leonato Ajde o~e Fransis. ko Bog {to mi ja dade mene. Trgnete se o~e. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. . . Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava.he! Hi. Beatri~e i drugi.ha! He.

354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. gospodine. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. dobro ~uvte. princu. ko brat na sestra. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. i devstvenosta & ja sovladavte. vi velam. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. ako vie. Leonato nikoga{. tuku. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. a ~uenoto e vistina. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. zemete si ja vedna{ nazad. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. Leonato Ama. bi rekle.O bo`e! . no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. Leonato. lostej}i ja nejze. ako taa. ja setila taa strasta na postelata bludna. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel.Eve. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. Leonato.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. so nieden zbor ne sum ja lostel. Hera Vistina? . & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. [to da re~am? Obes~esten sum. site {to ja gledate. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat.

no {to so toa. rabotite izneseni na videlo. da se ka`at. . ubava damo. . Hera grofe. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. Zatoa. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam.Leonato.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. jas.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. odgovori mu ako si mi }erka. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. Klaudio O bo`e. ja vidovme. navistina. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. gre{nice ~ista. najubava! Zbogum. duhot & go zatemnija. `imi ~esta. da ne govorite za niv. Leonato Ti nareduvam. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. naterajte ja da mi odgovori pravo. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda.

So nego nemam vrska. Hera! Hera! . Leonato Eve potvrda. nekoj na du{a ja zel! Smirete se.ba{ taa da padne vo jama od blato. {to go falev.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. ne spiev. Beatri~e Sve{tenikot O. Hero. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. . koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. sigurna sum. eve potvrda! O. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. Benedik Leonato Gospo|ice.Striko! . ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. moeto {to go sakav. prokolnuvaj}i se sebesi za navek. zo{to ba{ taa . da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. so milozliva raka. Beatri~e Kako si. . zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. veruvajte. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. Don Huan i Klaudio. `ivotot bi ti go odzel. trpenie. ne otvoraj o~i.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. gospo|o.pomagajte striko.O. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne. Hera? Zo{to. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. moeto so koe se gordeev. samiot. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. obvinuvaj}i ja. ve molam: duri i samiot. mislam. gospodine.

ne mo`e da bide. ne veruvajte mi na vozrasta. Nare~ete me {utrak. kolku sum silen na snaga i bistar na um. neka nieden grev ne mi se prosti! . so~uvstvuva i pravda . klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. jas ne znam nikoj. Deka umrela. toa e ve}e ne{to. vo migot koga oklevetena bila. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. taa ne poreknuva. na iskustvoto. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. mrazete me. zvaweto. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. tuku po makive baram porod mnogu golem. a ova }e go `ali. ne veruvajte na mojot ugled. mora na ova da ostaneme. Sve{tenikot Strpete se malku. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. tatko. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i.Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost.O. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. za da ne vidat. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. Leonato Ne znam za toa. Leonato O~e. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. svetosta moja. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. otfrlete me. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. razgneven na ovoj na~in. na dostoinstvoto. ~ij duh postojano sonuva podlost.

veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. i u{te dolgo }e pla~am. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. da. toga{ vrednosta mu ja krevame. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. Benedik Ne posakuvam da e taka. . ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. navredi i misli. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. skrit. Ajde. zli jazici. Hera i Leonato. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. Benedik Sekako. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. svadbava mo`e e samo odlo`ena. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. i za najmalata slamka }e se fatam. Benedik Gospodine Leonato. Leonato Davej}i se vo maki. no koga }e go zagubime i }e go nema. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. ~udnite rani gi le~i. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno.toga{ }e ja `ali. Ako bide vaka. treba samo da se izdr`i. Sve{tenikot Odime. sokrijte ja. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. (Izleguvaat Sve{tenikot. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. gospo|ice. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. vo ~esta vi se kolnam. . Taka i so Klaudio }e bide. vo nekoj samoten. umrete za da `iveete. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. poslu{ajte go ovoj sovet. sepak. pla~am po svoja volja. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka.

a sepak ne la`am. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. ve molam. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. Beatri~e Ubijte go Klaudio. ni{to ne priznavam. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. Benedik @imi me~ov. Benedik . Beatri~e Benedik ^ekaj malku. Beatri~e. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka.samo mi e `al za bratu~etka mi. ti me saka{. . Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Benedik [to da ti prosti. vo vas nema qubov. Benedik Ajde. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. no ne veruvajte mi. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. pu{tete me da odam. mo`e da go goltnete. bog neka mi prosti. mila Beatri~e.ne. ni{to ne poreknuvam . Beatri~e E. Beatri~e. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. naredi mi ne{to da storam za tebe. toga{. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas.

Beatri~e Milata Hera! . Beatri~e. zbogum. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete.. . kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. Beatri~e.zlo & e naneseno. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. @imi rakava. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. te sakam. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe. naklevetena e. @imi rakava. a tamu . i toa qubezni. svedo~ewe na princ. konte i pol. grof~eto .Ama najde izgovor! Benedik Ama. . zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer.O bo`e. ute{ete ja bratu~etka vi. gurabija od grof~e. Odete.O. zna~i.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da.) . Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. navredi i posramoti mojata rodnina? . Benedik Toa mi e dovolno.konte. Klaudio skapo }e mi plati. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti.so javni kleveti. la`ni obvinenija. so nevidena svirepost. Beatri~e Princovi i grofovi! Da.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! . da. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. Jas moram da velam deka e mrtva. ^ekaj.360 Beatri~e Navistina sakam da si odam.. uni{tena. vedna{ e hrabar kako Herkul. mila Beatri~e. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. Benedik Prvin da staneme prijateli. (Izleguvaat.

Talpa Konrad Taka e. Dren Taka e. Dren Zapi{ete .Kako se vikate. . mom~e? 361 Konrad Gospodine. gledam se dogovorile. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. deka ne sme.se nadevaat deka mu slu`at na boga. gospodine i se vikam Konrad. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. (Vleguvaat Dren. se nadevame. i Pisar vo sve~eni ali{ta. gospodine. Dren Dren Ve molam zapi{ete .Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. na{e e da go ispitame prestapot. ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. . Dren Zapi{ete . [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo.@imi boga.Bora~io. neka zastanat pred mene. Stra`ari. vi velam.Gospoda. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi. . Bora~io.Dojdi vamu.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. .Gospoda. Bora~io Dobro.gospodin gospodin Konrad. Dren Neverojatno prefrigan fraer. Talpa.A va{eto. zastanete na strana. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. prijatele? Bora~io Vi velam. . . da vi {epnam ne{to na uvo. Dali zapi{avte deka ne se? . velam. gospodine. Neka zastanat pred gospodinot narednik. mom~e. Konrad i Bora~io. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi.i zapi{ete go prvin bog.

ne gi ispra{uvate kako {to treba. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. . Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e. Bora~io Gospodine naredni~e. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il.Neka vlezat stra`arite. na takvoto negovo obvinenie. bratot na princot. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. ne mi se dopa|a{. Princot Huan utrovo kidnal bez traga.Gospodine narednik. toa bi bil praviot na~in. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete .princot Huan e podlec. (Izleguva. Dren Sus. gadu koga ti velam. re~e deka Don Huan. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. .362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. Pisarot . glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. mora da e toa. e podlec.) Ni{to drugo.Opa. . zapameti. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. gospodine. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. da `imi sveti Ilija. Toa e s#. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat.Gospoda stra`ari. Dren Navistina. . vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato.

Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? .Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o.O. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. vrzete gi. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot.) . . i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. Ajde. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. gadu. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. ne sum jas glup. ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci.]e vidi{ ti. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. . zapomnete deka sum magare. Vodete go! O. vie ste magare.

ako ja vkusat. no. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. . Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. del~e. ne. Leonato Sega govori{ umno.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. oblik ili forma. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. A ova neka go znae Klaudio. Leonato Ve molam. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. na sekoja bolka da odgovara so bolka.) Antonio Ako prodol`ite vaka. mudrosta nivna vo strast se pretvora. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. (Vleguvaat Leonato i Antonio. nema da slu{am. Leonato Ve molam. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. . bolot so zdiv go terala. toa sekako }e go storam. oti lu|eto. dosta. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. zatoa. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. ne. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. I jas sum od krv i meso. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. brate. Ama takov nema. dosta so soveti. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. }e ve snema. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. i so pogovorki jadot go krpi. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. ~emerot so sve}i go opiva. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. so zborovi jadot. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat.

Klaudio Leonato Antonio Tvojata. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. so vas nema da bijam megdan. Leonato ^ujte me. podlecu. Klaudio. velam. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin.) Don Pedro Dobar den. dobro. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. Leonato Brzate. bez kle{tewe i {egi. za. od podlosta tvoja smislen. v lice ti velam. gospodaru.toga{.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. gospoda. gospodaru? . dobar den. gospodaru.Toga{. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. Leonato. . Klaudio Trgnete se. koj drug ako ne ti? Nemoj. Klaudio. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. ~oveku dobar.Zo{to naedna{ brzate? . drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. Znaj. starecu. pod zakrila na starosta. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi. Velam. ti mi go nakleveti nevinoto dete. zbogum. Klaudio Dobar den na objacata. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. Don Pedro Gre{ite mnogu. Don Pedro Brzame. ~oveku. tvojata. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Zamol~i. Loenato Gospodaru. cutot na mladosta i bludnata sila.

po mene.neka mene mi izleze na dvoboj. klevetat i pcujat. trpenieto va{e da go stavame na proba. prvin mene. mom~e.Ajde. da odime.) Odbivam da ve slu{am. majmuni. A taa e mrtva. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. pili{tarci. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. mamat. no da po~ekame. se kolnam! Leonato Brate. podleci. - Gospodaru. v du{a gi znam. mom~e. no.Sakam da me ~ujat. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. prvin neka ubie eden. falbaxii. po mene. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. znam kolku te`at. ne me{ajte se. gospodine mom~e. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. drski. s# e toa glupost. kolku im ~ini alot. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. Don Pedro Nemame namera. ajde. bezobrazni pr~lovci. ako me ubie{ mene. gospodaru. }e ubie{ barem ma`. gospodo. Antonio Nema ama. gospodaru. (Vleguva Benedik. {to e novo? Benedik Dobar den. Voobrazeni. Antonio Don Pedro Mol~ete. jas so ova }e se spravam. Gledaj. od podleci naklevetena smrtno. potcenuvaat. . vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. gospodine. Od srce `alam za smrtta na }erka vi.) Klaudio No. . gnidi! Leonato Brate Antonio. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. Antonio Don Pedro Smirete se. {to la`at. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. brate Antonio. Antonio . Leonato Odbivate? Ajde brate. (Izleguvaat Leonato i Antonio.

toga{ to~no znae kako da se odluti. . Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. druga e temata. .Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. . . Klaudio Leonato i brat mu. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. . Klaudio I nie nasekade te baravme. Dojdov da ve pobaram i obajcata.Ne se {eguvam. Izvestete me {to ste re{ile. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. so {to sakate i koga sakate. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. Ve molam. daj si kura`. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. ovoj mu se skr{i na dve. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Don Pedro Ej. Vie ste podlec. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. mislam deka navistina e lut. gospodine.Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli.]e vi doka`am kako sakate. .

so nego doprva }e se sretneme. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. Sekako.) Don Pedro Seriozno misli. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. toj vladee so jazici. Don Pedro Don Pedro Da. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. so dva jazika. ne. . rekov jas. Zbogum. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. to~no. Don Pedro O. rekov jas. s#. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. ba{ taka stori. Vladee toj so dvoen jazik. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. rekov jas. . blagodaren sum mu. Ne. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. dobar duh. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. duhot dobro vi kaska. golem ama nesolen. gospodinot e umen. {to nikogo ne povreduva. rekov deka ima{ fin duh. spolaj mu na gorniot. umen i rumen gospodin. na krajot. vie znaete {to mislam. koi. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. Poseriozno zdravje. strasno bi go sakala. Veruvam. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. kopileto. re~e taa. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. re~e taa. Samo. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. rekov. mom~e. taka e. nikogo ne povreduvaat. re~e taa. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. i ako ne gi ise~am kako {to treba.Gospodaru. lesen vi e. da. Ne. re~e taa. duhot mu e golem. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. re~e taa. (Izleguva Benedik. ama mal. Ne. sepak. va{iot brat. no sepak. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. zaklu~i so vozdi{ka. pobegna od Mesina. a do toga{ mir neka ima vo nego.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. a vie.

priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. kako treto. optu`ija la`no edna dama. gospodine. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. kako treto. kako {esto i posledno. . kako vtoro. Kako prvo. Don Pedro Gospoda ~inovnici. no}e. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. govorea nevistini. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. da. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. kako {esto i posledno za {to se obvineti. Stra`ata so Bora~io i Konrad. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. gospoda. `imi boga. zastanete. te pra{uvam {to zgre{ile. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. ra{irija la`na vest. va{iot brat. zgora na toa. da. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. klevetnici se. dozvolete pred vas da zavr{i s#.) Dren Ajde. edna misla dobro promeneta. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. Don Pedro Komu zgre{ivte. Don Pedro Ama. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. Talpa.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. i. tie se la`govci i podleci. te pra{uvam {to napravile. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. vie. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. Ve izla`av duri i vas li~no. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. ~ekajte malku. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. gospodaru. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. treba ve~no da se vnimava na vas. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. ili na kratko. koi.

koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. no sepak. i lu|e. samo jas. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. vodete gi tu`itelive. gospoda. Odmazdata izberete ja sami. sepak grevot vo zabluda go storiv.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. Vi blagodaram. jas sum. Klaudio Da.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. za smrtta na }erka mi. za da se zadovoli dobriov starec. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. Leonato Ne. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. navistina majstorski go izvr{ivte. .koi se vme{ani vo toa. deka sum magare. no mora da zboruvam. i na pepelta pejte & . Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. sam sebesi se la`e{. brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. i debelo me plati za izvedbata. Don Pedro Vo boga vi se kolnam. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. Dren Ajde. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. podlecu. bidete mi vnuk. isto i jas. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. a i pisarot.

za toa na Boga mu blagodaram. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. navistina me nare~e magare. . (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. zna~i. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. (Izleguvaat.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. Antonio Zbogum.) Leonato Do utre nautro. Leonato Eve ti za trudot. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite.Ajde. Don Pedro ]e bideme tamu. zbogum. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. gospodine. . Dren Odi. go molam boga da go zabrani. ne e ba{ taka crno-belo. ve molam. se kolnam. ve molam raspra{ajte go i za ova. gospodo. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec.) . marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. Dren I zgora na s#. A isto taka. Ve o~ekuvame utre. zbogum.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. gospodo.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. ve o~ekuvam kaj mene. optu`eniot. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. iako. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. Vodete gi apa{ive. ovoj tu`itel ovde. kom{ija. za deneska. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. velam. veruvam. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. Bora~io Ne. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena.

Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. (Vleguvaat Benedik i Margaret. mila gospo|ice Margaret.mnogu ostra rima. ti go predavam {titot. Mislam za peewe. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. nieden od niv. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. Benedik Vo gradinata na Leonato. velam. Margaret. (Vleguva Betari~e.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. Margaret. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. a tie se opasno oru`je za devojki. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar.) Mila Beatri~e. ti toa i go zaslu`uva{. Benedik Tipi~no ma{ki duh. ne velam ne. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. Da ti se pluknam. ne povreduva `ena. s# nekoi ~udni zavr{etoci. mora da vglavite zapci na vrtewe. vikni ja Beatri~e.mnogu nevina rima. zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. budala mnogu xagorliva rima. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. (Izleguva Margaret. e bebe . zatoa te molam. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete.dobriot pliva~ Leander. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. {to e pravo. na primer. za bog.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. fa}a vo let. {titovi i samite si imame. za mala. Toga{ ostani do toga{! . rog . Margaret Dobro. no {to se odnesuva do qubovta . Troil. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. Ne. za{to. gospodine. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze.) Benedik Te molam. pogoduva ama ne povreduva. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi.

a toa e. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. I jas sum mnogu bolna. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. staro pravilo. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. sakam da zaminam so ona po koe dojdov.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. eve samiot svedo~am. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna.eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek . Benedik Staro. Benedik Samo lo{i zborovi. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: .najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. zatoa si odam nebaknata. tolku ti e `estok duhot. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. daj mi da te baknam. pa. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. pred da odam. negovata sovest ne se sprotivstavi .ako gospodinot Crv. Mi se slu~i qubov? . a lo{iot zdiv lo{o bazdi. no ka`ete mi.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. Beatri~e. zatoa. ko jas {to si gi falam svoite. jas }e mu inaetam zaradi vas. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno.no sepak. si odam sega. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. ka`i mi. . . ve molam. A sega te molam. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. ima i {to da falam. a vo dene{no vreme. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. go predizvikav Klaudio na dvoboj. No ti ka`uvam prosto. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica.

sakajte me mene i zakrepnete. Klaudio Po~ituvajte go boga. ta`no. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto.) Ursula Madam. grobovi zinete. slava najde. pomogni vo pla~ot. Polno}. da me zakopaat vo va{ite o~i. nejze da ja slavi. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. ta`no e. pomogni vo vozdivot. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. PESNA Prosti im. Klaudio Sega leka no}. (Vleguva Ursula. (Vleguvaat Don Pedro. (Izleguvaat. ta`no.) (^ita od svitokot.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. morate vedna{ kaj striko vi. vo la~ot. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie. da vi umram v skut. i u{te sakam. gospodaru. . pridru`ba. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. Sega zasvirete i ta`no zapejte. da dojdam so vas kaj striko vi. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. mrtvilo gori duri za smrtta se govori. ta`no e. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. Klaudio. gospodine. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema.

Benedik O~e. Margaret.) (Vleguvaat Leonato. Antonio. Blagodaram na site. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. a koga }e ve viknam. dojdete pod maski. Ursula. no Margaret ima mala vina vo ova. Sve{tenikot i Hera. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. Benedik I jas. 375 Don Pedro Dobro utro. i predajte mu ja na Klaudio. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. ajde. Sekoj patot neka si go gleda. . so tolku te{ko breme! (Izleguvaat. i gledajte so denot. Betari~e. }erko i vie blagorodni~ki site.Znaete i vie {to treba. gasnete gi fakelite.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. Benedik. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. mora da ste tatko na bratovata }erka. volcite se siti. (Izleguvaat damite. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. Leonato Pa.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. povle~ete se sega vo odajata sami. lu|e. brate. Don Pedro Odime. mislam.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. . iako ne po svoja volja. }e mora malku da ve izma~am.

(Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. gospodine. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. Leonato Pogled. ~oveku. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. od dvete edno. Leonato Srcevo moe e so vas. (Izleguva Antonio.) Don Pedro Dobro utro. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. na diviot bik misli. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. Benedik Bikot Jupiter. Gospodine Leonato. Sve{tenikot I mojata pomo{. princu. ~inam. ama. ne pla{i se. Povelete. Klaudio. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. mukal milno. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. od vas pomo{ baram.) Klaudio Za ova }e vi vratam. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. no sega druga smetka imam. dobar o~e. Vikni ja.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. sve{tenikot e spremen.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. Tokmu taka. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini. vistina e. dobro utro. gospodine. od Klaudio i od princot.Eve gi idat Klaudio i Princot. Benedik. brate. a za {to. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. {to od mene go dobivte.

Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. toga{ striko vi. edna Hera umre vo rezil.) Duri sakavte mi bevte ma`. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. Du{o.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. . za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. o~e. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka. gospodaru duri klevetata be{e `iva. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. (Ja vadi maskata.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. E. Leonato Ne. (Ja vadi maskata. no jas sum `iva i `imi `ivotot. po zavr{uvaweto na svetiot obred. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. nevina sum i ~edna. Beatri~e Mene taka me vikaat. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. dozvoli liceto da ti go vidam. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. ne smeete. Benedik Klaudio Poleka. .

a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. te zemam od {to mi e `al. popu{tam pred golemiot pritisok. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. . }e te zemam. Princu. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. . no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. nemojte. princu. `ena ti treba. zatoa udrete svirki.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. (Vleguva Glasnik.Ajde. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. imav namera da te pretepam. Leonato Vnuko. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka.) Glasnikot Gospodaru. ta`en si. namenet za Beatri~e. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. Benedik Ne e ba{ taka. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. no bidej}i }e bideme rodnini. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. najdi si `ena. [to se odnesuva do tebe Klaudio. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. samo prijatelstvoto go vra}am. velam. Znam deka go sakate. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e.ama. `imi videlcevo. ama. o`enet ~oveku? Benedik Porano. Na kuso. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik.da zaigrame pred da se o`enime. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. Leonato ]e igrame podocna. nie sme prijateli. `imi denov ubav. navistina. Nema da ve odbijam. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. . Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . ~ist proizvod na negovata glava.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. ajde. Beatri~e Gluposti.

) . .Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. Muzika.Svirete koga vi velam! (Igra.

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

prijatelka na vdovicata Velmo`i.LICA: Groficata od Rusion. nejzin sin Helena. pridru`nici. brat na prethodniot Tolkuva~. grofot od Rusion. gra|ani . nejzina }erka Marijana. sluga na groficata Rejnaldo. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. {titeni~ka na groficata Lava{. majka na Bertram Bertram. vojnici. sira~ka. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. arlekin. upravnik na imotot na groficata Parol.

.

Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. Podzapletot. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. sre}no zavr{uvaat. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). No sepak. pred s#. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. {armantna mlada dama od prviot del. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. podzapletot so Parol. prikaznata za Bertram i Helena. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. . no sepak. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. na primer. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. Otelo. izleguva kako sosem neprijaten lik. Ottuka. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. prikaznata za Parol. Sli~no na nea. Makbet i Kral Lir. po site svoi karakteristiki. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. iako mo{ne nasilno. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a.n. Bertram. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. Helena vo podocne`niot del od dramata.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. se ~ini. e izmislen od [ekspir. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. Iako integralno vrzan. poradi razvojot na nastanite koi. odo{to na onaa prijatna. Spored satiri~niot ton. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t.

.

groficata.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. tatko. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. i toa. negovata majka. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. Zaradi kralot. . Bertram A jas. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. gospo|o. zaminuvaj}i. da ja dostigne{e. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . go zakopuvam i vtoriot ma`. gospo|o a vie. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. gospo|o. grofot od Rusion. Lafe Navistina be{e genijalen. gospo|o. bogami. da be{e sega `iv. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. gospodine.~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. gospodine. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. gospodine? Toj krena race od lekarite. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Lafe Vo kralot }e najdete soprug. vo svojata fela. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. Bertram Lafe Od {to strada kralot. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. velam. Lafe Od `iva rana.O. gospodine.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta.

Dosta. tie se i doblesti i predavnici. . Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Lafe Negovoto dete edin~e. Sakaj sekogo. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. Lafe Va{ite pofalbi. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. vi se molam. izmamija od nejze solzi. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Groficata Bog neka go blagoslovi! .No dosta za ova. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Zbogum. a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Helena. gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . Bertram. gospo|o. (Na Lafe) Gospodine dobar. veruvaj na malcina. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. blagoslov od vas baram. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. preteranata `al du{man na `ivite.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. posovetuvajte go. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. Bertram (Kle~ej}i). Gospo|o. tamu pofalbite odat so so`alba.Zbogum Bertram. .za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Gospodine moj dobar. nikomu ne ~ini zlo.

gr~ na miloto lice. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. ako go nema Bertram. No koj ide? (Vleguva Parol. Gotova sum. No sega go nema. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. pa da ve pra{am ne{to. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. Nema `ivot za mene. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. . kralu. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. (Izleguva groficata. gospodarkata va{a. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. Vo vas ima mala fleka od vojnik. nema. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. No.) Onoj {to so nego patuva. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. a na{ata devstvenost. Parol Zbogum.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. iako smela vo odbranata. (Izleguvaat Bertram i Lafe. ve minira i ve kreva vo vozduh. ~uknat od merata nedvor. i vardete ja ko zenica v oko. ubava damo.) Helena Zdrava da mi ste. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. sekoj mig da go gleda{. Be{e ubavo. Helena I ne. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. dvig. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. tolku e toj nad mene. pa i kukavica bi rekla. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. koga }e klekne pred vas. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. Parol Ne postoi takva. sepak popu{ta. negovite kadri na tablata od srceto . Ma{koto. iako ma~no. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. okoto mu sokolovo. Helena Ama toj navaluva.

so edno ~udo ubavi. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. zagubena e za sekoga{.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. go gubite gradot. ko sekoja sogniena kru{a . [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. gospodine. Protivprirodno e. dobiena e ruda za pravewe devici. Ne ~uvajte ja. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. Dajte ja dodeka vredi na pazar. a sega samo obi~na skapana kru{a. mo`e desetpati povtorno da se najde. devstvenosta e nam}ora. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. Ottarasete se. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. Devstvenosta kotka crvja. so dupkata {to sami ste si ja napravile. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. ako ve~no se ~uva. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. a va{ata devstvenost. pa makar i da umram kako devica. navistina. navistina. Od druga strana. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. a toj e takov - . Pa ako povtorno gi eksplodirate. ottarasete se. i feniks i kapetan i du{manin surov. Studen drugar e taa. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. slatkata propast. tolku pove}e & pa|a cenata.. {to e bezgre{na neposlu{nost.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. neprijatna v usta. Helena A kako. sepak. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. Devstvenosta edna{ zagubena. va{ata drta devstvenost. Bog neka go vardi. i svojata vera. seta napravena od samoqubie . Parol Da vidime: zna~i. treba ~ovek da postapi. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. gorda poniznost. So samoto toa {to ste sozdadeni. i majka i qubovnica i prijatel najmil. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu.. gordeliva. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. Helena U{te malku }e ja potrpam. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta.porano be{e povkusna. Ispora~ajte ja dodeka se bara. mrzliva. Vremenski gledano. isto kako sireweto. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. More toj }e Ne znam {to }e stori toj.

) Pa`ot Gospodine Parol.392 Parol Kakov e. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. Zbogum. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. gospodarot moj ve vika. Parol Taka se dobiva prednost. [teta. so nivna pomo{. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. koga bil vo povlekuvawe. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. (Vleguva pa`ot. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Ako mi uspee da se setam na tebe. pa nie. da trgneme. . Parol Pod Mars sum roden. Helena Parol Gospodine Parol. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. Parol Helena~e. }e mislam na tebe vo dvorot. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. ste se rodile pod milozliva yvezda. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. Koga }e ima{ vreme moli se. zbogum. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila.

. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . velmo`ite na{i.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame.) Helena (Zvuk na trubi. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Vleguvaat kralot na Francija so pismo. zbogum. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. kralot na Avstrija. Sepak. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na.) Firenca i Siena boj neviden bijat. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. U{te edna{. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. vo bakne` da se spojat. gospodaru.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. (Izleguva.plan {to mo`e od race mi bega. velat deka nemu treba da mu veruvate.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. (Izleguva. Nevozmo`ni se ~udata. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot.

Dobrata priroda. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. veli~estvo.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. na krajot . Uspea da izdr`i dolgo. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. . Kralot (Na Bertram) Mom~e. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat.‘Kamo da me snema’. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto.’ Vakva ima{e `elba. Dobre dojde vo Pariz. Ko prav dvorjanin. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. a samo hrabri u~iteli go u~ea. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. ako go sledat. mladiot Bertram. a ~esta sopstven budilnik . ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. Lafe i Parol. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. gospodaru. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. I jas posle nego istata `elba ja imam. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. Bertram Gospodaru. go ima{ likot na svojot tatko. vele{e toj. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. koj. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo.

(Trubi. Bertram (Vleguvaat Groficata. Dobredojde. Podajte mi raka. gospodaru. gospo|o. mom~e.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. Lava{ Mislam deka vi e poznato.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. gospo|o. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. Bertram Okolu {est meseci. Ne sakam za{to mi e maka. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. Groficata Blagodaram veli~estvo. grofe. ne e vo red {to sum sirot. iako mnozina bogati se prokolnati. Ni sin mi ne mi e podrag. Izleguvaat. znam. deka jas sum vi eden sirot |avol. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . . Kolku vreme ima. grofe. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o.) Groficata Da slu{nam sega. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven.

ima i drugi sveti pri~ini. gospo|o . Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. Toj {to ja ute{uva `ena mi. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. Sluguvaweto ne e nasledno.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. Lava{ Ostanav bez prijateli. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. {to zna~i. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. Lava{ Moeto siroto telo. toj za mene e argat. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. takvi kakvi {to si se. rasipan. gospo|o. kako i vie. gadu. so glavite se soedinuvaat. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. gospo|o. gospo|o. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se. Lava{ Plitka ste. mora da odi. toj i gi mazni moite krv i meso. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. gospo|o. tuku prorok. Toj {to mi ja ora nivata. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. gospo|o. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. toa go bara. nikoj ne bi se pla{el od brakot. Groficata . Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. Mesoto me tera. za{to velat decata se blagoslov. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. Ako jas za nego sum rogonosec. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel.

Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. A govore{e deka go qubi va{iot sin. gospo|o. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. od devet lo{i samo edna e arna. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. (Izleguva. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. Groficata Vo pravo ste. toa e pro~istuvawe na pesnata. Edna od deset. bez kamata. Rejnaldo Gospo|o. Podocna }e razgovarame pove}e. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. ja sakam. Groficata Bri{ete. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. vele{e taa. da sum paroh. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo.) Groficata I? Rejnaldo Znam. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Radosna za Prijam boja. apa{.bi se vikalo. Groficata (Na Lava{) Apa{. si misle{e. Groficata Da ve nema. ili so sekoj zemjotres. gospo|o. za ova se kolnam vo nejzino ime. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. sepak ne nanesuva {teta. Mislam na Helena. Trgnuvam.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. Lava{ Edna dobra `ena od deset. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. ‘Od devet lo{i samo edna e arna. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. Sudbinata. `imi majka. sepak edna od deset e dobra. gospodine. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. delo ludo.

No ne ka`uvajte na drug. (Izleguva upravnikot. I taa bolna e sega od toa. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. a ova e na krvta zrno. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. negovoto ceneto mnogu. imeto mi e bezna~ajno.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . bidej}i. smetaj}i deka mi e dol`nost. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. Ja gledam seta. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. Toa ne vi sum. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. Helena [to zapovedate. tuku majka. ^uvajte go ova v du{a.no mislev so nula se ramni. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. roditelite mi se nikoj i ni{to. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. madam. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. Toj ne smee da mi e brat. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. donekade.) (Vleguva Helena. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. pobrzav da ve izvestam za s#. Helena Prostete. Helena Po~ituvana moja gospo|a. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. Ve molam. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. Bo`e. Groficata Velam jas vi sum majka. U~itel moj. gospodar mi e toj. raznobojnata daga. na {to. ostavete me. Podocna }e zboruvame za ova pove}e.) Groficata Grofica Ne. Groficata Niti jas va{a majka? . okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. gospode. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. negovite klasa.

Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. No. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. a vedna{ po boga go qubam sin vi. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. ko Indus. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Ne navreduvajte se. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. protiv nade`ta se boram. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. deka pove}e od vas.za{to poglednete. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. Ajde. re~ete deka toa ve ma~i . Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. a ne sestra. Govori. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. Helena Priznavam toga{. vernik vo zabludata. Helena Gospo|o dobra.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. porekni. prostete mi. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. Znam deka zaludno qubam. a takva mi e i qubovta. sepak baram. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. Gospo|o mnogu mila. ako ne e. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. Taka. blagorodna madam. madam. na kolena. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . [to. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. Zatoa ka`ete mi pravo. pred vas i pred vi{noto nebo. Helena.

`imi milosta bo`ja. sin vi. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. o. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. Me|u drugite. Helena Mojot gospodar. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. gospo|o. Helena ]e ka`am pravo. postoi lek. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. Helena. Groficata Ka`ete mi iskreno. tie deka za nego nemaat lek.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. no ako i sami. Ne{to mi veli. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. znaete. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. Tatko mi. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. proveren. Groficata Dali mislite. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. Groficata Veruva{ deka mo`e{? .

svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. gospo|o. znam {to pravam. Zamini utre. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide. dozvola ti davam i qubov sredstva.) .Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. Groficata Pa Helena. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat.

{to ne doa|ate so nas. za slavata da vikne i da ve proslavi. Bertram i Parol. Parol Ne e negova vina. A sega zbogum. Prviot Dimen Gospodaru. @iveel jas ili ne.^in VTORI Scena 1 (Trubi.) Kralot Zbogum. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! . bidete sinovi na vrednite Francuzi. gospodine mil. baranoto najdete go. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. zbogum. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. gospodo mlada. Zbogum. Kralot Vardete se od italijanskite momi. Sovetov spodelete go. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. Kralot Ne. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. I vam gospodo. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Kralot Zbogum. Koga najsmelite barateli zbri{at. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. gospodo mlada.

negovite novonajmeni voini.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. go ve`baat propisniot ~ekor. pa razdelbata te{ko mi pa|a. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. grofe. so eden zbor. so luzna. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. spomen od vojnata. mom~e. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. me~ov moj so va{iot e bli`en. jadat. kapetane. Ko rodeni bra}a. Sledete gi. na leviot obraz. A sega zbogum. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. ‘rano mu e’. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. Parol kov. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. Vtoriot Dimen So vas sum. Bertram Privrzani sme mnogu. velam. kidni mu ja smelo. Prviot Dimen Taka }e storam. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. tie }e go sledat. (Izleguvaat Bertram i Parol. ‘slednata godina’. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. Zbogum. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. ]e mu ja kidnam.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. blagoroden kapetane. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Parol Blagorodni junaci. Sekako }e mu re~eme. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi.) (Vleguvaat Lafe so kralot. Prviot Dimen Ako te vle~e. Parol Parol Izvr{ete ja. Od niv prskaat iskri i bolskotat.

}e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. . Lafe Ne. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil.) Kralot Brzinata navistina ima krila. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. (Odi kaj vratata. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. ako bi sakale da ja vidite. Pristigna. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. Kamo vie da kle~evte. lisico kralska? Bi. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. ve molam. a dali bi zobnale malku grozjence. zanimawe. Kralot Te zadol`uvam da stane{. (Vleguva Helena. karpata da ja mrdne. Lafe O. A sega `imi verata i ~esta.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. a posle smejte mi se do besvest. zboruvav velam so edna ~ij pol. godini. gospodaru. gospodaru. kako ne bi. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. vlezete. edna. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. Lafe (Na Helena) Ajde. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. Kralot Pa dobar Lafe.

Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Storiv taka. ubavice. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. @erar de Narbon mi be{e tatko. vlezete. Ka`ete mu {to imate. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. Helena Pa. ti lek za nea nema{. golemi vodi te~at od izvori {turi. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Kralot Go poznavav. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. Kralot Vi blagodarime. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. go poznavavte i toa e dovolno. a bliknuva ~esto . osobeno eden koj{to. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. mome. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. kako vrv na negovoto iskustvo. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. Helena Nema da vi na{teti ako probam. Ova e kralot. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. golemi moriwa se su{at. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Zbogum. koga pomo{ta e ~ista glupost. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. Pred da umre mi dade mnogu recepti. Li~ite navistina na predavnik. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. gospodaru dobar.

zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. ne ~epka so nesigurna raka. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. stanuva mo`no ama nazadgazum. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. pred dvapati vo temnata. vo tebe klokoti i vrie: mladost. kakva nagrada. po zasluga svoja. Ne pomognam li. smelost. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. mi ide? . @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. smrtta plata neka mi bide. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. niz nea da zbori. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. Gospodaru mil. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. bolesta slobodno }e umre. devojko mila. sram najdolen me najde. Kralot Ne sakam da te slu{am. `ivotot neka vedna{ mi sekne. imeto neka mi se sotre. ubavina. Doktorke mila. No ako pomognam. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. veli~estvo. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. tuku znam. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. mudrost. Za ova da go rizikuva{. Zbogum. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. veruvajte. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. za besramnosta podla. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. ~inam.

na primer no ne e va`no. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe. i nedopra{ana dobro mi dojde.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. vidi. blagoslovena bidi. so kogo. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. Kralot Eve ti raka. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. Zna~i. . sama izberi go vremeto. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. ne podolu }e bide i kralskoto delo. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka.

od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. dali ste dvorjanin? . rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. trkalezno. gospodine. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. ko pala~inka na velipetok. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. gospodine. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. da ka`am poprecizno. ni {apka i navistina takviot brat. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot.) Groficata Samo napred. sekakvo. [to se odnesuva do mene. Lava{ Ama i xuxe. ko brut na svojata dupka. gospo|o. pravo da vi ka`am. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. i ne e za dvorot. slabi~ko. debelko. Groficata Za povtorno da bideme mladi. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. ve pra{uvam. toj nema ni noze. ne. rogonosec na rogovite. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. ko kola~e na svojata korka. od vojvodata nadolu do pod xandarot. Eve vi go so s# {to odi so nego. a do najnizok u~en. Ve molam. da ja vadi {apkata. ako u~enite govorat po pravo za nego.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. selsko oro na Prvi maj. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. ni race. Imate li. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto.

va{eto ‘Gospode bo`e. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. u{te. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. gospodine. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. Lava{ Gospode bo`e. Groficata Gospode bo`e. Ova ne e mnogu. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ne. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. tuku malku ima rabota za tebe. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. ne {tedete me! Groficata Mislam. gospo|o! – Navalete. gospo|o! – Ete. Lava{ Ve razbrav beri}etno. Lava{ Gospode bo`e. (Izleguvaat na razli~ni strani. U{te. pak dobro mi trgna. gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e.) . gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. gospodine. navalete. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. mi se ~ini. Groficata Zavr{ivme. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e. (Mu dava pismo. Stigam tamu pred nozeve. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite.

istoto go velam. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. I jas istoto }e go ka`ev. Parol I e. Lafe i Parol. pravo velite.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. go velam so polna po~it. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. I jas taka bi rekol. Lafe Bertram Ama se slu~i. Parol Taka. Ako sakate jasno da vi se predo~i. Parol Tokmu taka. kako se vika{e de? .’ Parol Taka de. Parol Parol Taka e. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. ^udno. mnogu ~udno. Parol Ba{ taka. treba da pro~itate za toa vo onaa. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. obi~ni i sekojdnevni. istoto i jas go velam. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Parol (Vleguvaat Bertram. Parol Lafe Istoto go velam. `imi krstov. Ova. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. duri i Galen i Paracelzus. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo.

po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. {to dava nade` i za drugi. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. . pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. No eve go kralot. (Izleguva eden od pridru`nicite. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. spasitelko. Helena Na sekoj od vas po edna sakana.) Ubava momo. Sekomu osven na eden.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. li~na i ~esna.) Gledaj. Parol Taka e. Helena i pridru`nici. (Vleguvaat kralot. (Kralot i Helena tancuvaat.) Sedni. Ti ima{ mo} da izbira{. pokraj spaseniot od tebe. (Kralot i Helena sednuvaat. ubavo gledaj. Parol Mort du vinaigre. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. a ne mo`at da te odbijat tie.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. Helena Gospoda. ne e ona Helena? Lafe Taa e. Napravi izbor po svoe. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. vi padne koga qubovta }e posaka. I jas istoto go velam. golemo nadminuvawe. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. pa toj duri i ja vodi. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. `iti s#. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime.

a bogot na qubovta. Helena Primete ja mojata `elba. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. . a golemiot Amor neka vi ja ispolni.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. Ve}e te ~itam. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. (Se obra}a na eden od velmo`ite. me odbiva i mene. gospodine. no odbiena ako bide{. ve}e zavr{iv. nikoj ja ne}e. Helena Blagodaram. Drugo ni{to nemam. Koj tebe }e te odbie. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo.) Gospodine.’ Kralot Izberi pa vidi. Dijana. so zakana odgovor mi dava. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. ako vi e po volja. Tolku. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. Helena (Stanuva) Sega. jas ne mislam taka. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. od oltarot tvoj jas begam. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. gospodine. Ubavice.

Zarem }erka na siromav lekar. Taa e mlada. Bertram. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. velam. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. Kralot Zarem ne ti e jasno.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. . doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. gospodaru? Ve molam gospodaru. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. gospodaru. li~na. te`ina i toplina. Bertram Zarem od ova sledi. takvata ~est e gnila. kralu. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. bez doblest. iako pred toa. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. Bertram. i ~esta od niv {ika. ~esta ni cveta koga ja `neeme. umna. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. zemi ja. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. taa ti e tvoja `ena. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. a istoto i za zloto va`i. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. od delata na{i a ne od potekloto. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. Kralot Toga{. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. Bertram Moja `ena. No ne pravi taka. ‘]erka na siromav lekar’. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. gospodaru dobar. Ova e mojot izbor. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe.

Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. nedostojno za vakov dar {tedar. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. jasno mi e deka taa. Parol Samo povelete. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. Govori. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e.) Lafe Slu{navte. sega kralski pofalena. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. zemaj & ja rakata ti nadueno. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. Vamu.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. Drugoto ne e va`no. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. Kralot Gre{i{. Helena Va`no vie ozdravevte. polno prezir pili{tar~e. Sve~enoto slavje me|utoa. gospodine. meka sakaj ja i }e te cenam.dva. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. kralu i radosna sum mnogu. (Trubi. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. gospodine? Samo zbor . gospodaru blagoroden. Ne mo`am da ja sakam. nitu za toa da se trudam. a za da ja branam mora da poka`am sila. So qubov ne`na. vo sprotivno zlo te ~eka. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. Iska`i se ovde . Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja.

i nema i~ fira da ti odbijam. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. mom~e. pravo da ti ka`am. Parol Ubavo. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. nema da mi e `al. Daj mi raka. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. na sekoj grof {to e ~ovek. da ne si ja zabrza{ presudata. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. deka za sebe velam deka sum ~ovek. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. Parol Ama ne sum go zaslu`il. sedi mi so zdravje. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. gospodine. dobro moe penxere od re{etki. zna~i }e stanam popameten. ba{ zatoa. a ti na toa i si dostoen. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. somnitelno. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. koga povtorno }e se spasam od tebe. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Bidete zadovolni {to ste prestar. Parol Prestar ste. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. na site grofovi. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Lafe Da. gospodine. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. mo`e{e da pomine. i toa od s# srce. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. . nema da se drznam. A sega te ~itnav.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi.

Skorbosan. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. a bedniov trud ve~no da mi trae. ]e go zdrobam. (Se vra}a Lafe. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. drt. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. Toj e moj dobar gazda. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. Lafe Nemojte vi se molam. vie me napravivte od s# podolu. gospodarot na kogo vistinski . brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat.) I toa gledaj {to pobrgu. ne~ist. (Izleguva. Mnogu. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. do sega ne sum ~ul. gospodine. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. ‘Go znam toj ~ovek. mora da bidam trpeliv. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot.) Parol Ubavo. bi te ispotepal. da te znam podobro za. gospodine.) Parol Ubavo. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. gospodine. (Vleguva Bertram. skorbosan velmo`o. Nema da mu se smiluvam na godinite. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. `imi fitilov {to mi sveti. @imi ~esta. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. poarno ka`ano. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. Ubavo.) Lafe Mom~e. vo slu~aj na nu`da. (Izleguva.’ Parol Gospodine. Zatoa si odam. da sum samo dva ~asa pomlad.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. velam. mnogu ubavo. tvojot gospodar i gazda se o`eni. ili. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. da mo`am da ka`am.

odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Parol [to. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am.) . Begam vojska za da ne legnam so nea. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. doma. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. me piknaa v tav~e. a kqusiwa vo nea nie. U{te posabajle. Utre. Vo vojna. Zatoa da begame. bez laga. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. Vo drugi zemji! Francija e {tala. i zo{to begam. brgu }e se ~ue. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. Parol Polnoto |ule. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. {to. Parol [to te ma~i. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. Nejze vedna{ ja pra}am doma. Nejze }e ja ispratam doma. ostavi ja hrabro. srce? Bertram O Parole moj. Parol Taka i }e bide. Zatoa napred. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. Vo vojna. mom~e.

za{to mnogu glupaci. Opaa. gospodine. Parol Ama jas ne velam ni{to. Da ne se veli ni{to. Dali me ~itnavte vo sebe. s# }e bide kako {to velite. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . Te ~itnav. dr`ete gi postojano.) Parol Bog da ve blagoslovi. ‘Pred eden gad. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. osven vo dve raboti. (Vleguva Parol.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. ti si gad’.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. ti si edna itra budala. vi velam. gi oterale gospodarite vo propast. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. apa{~e edno moe. Mnogu e vesela. No sepak ne e arna. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. Lava{ Treba{e da ka`ete. da ne se pravi ni{to. [to zna~i ne ste mnogu glup. sre}na gospo|o. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. ama sepak ne e arna. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. ti velam. Parol Da te nema. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. Vtorata. Ova bi bilo najto~no. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. ama zdravjeto ja slu`i. ti si gad. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. Parol Bri{i. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. gospodine. a za da gi zadr`ite. {to e na zemja.

{to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Parol (Na Helena) Dobar apa{. gi priznava sosem. gadu. gospodine. Lava{ [tom ova do vas stigne. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. Gospo|o. Parol Taka }e prenesam. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Helena Potragata. Helena Ve molam. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. gospodarot moj no}eska zaminuva. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. Ajde mom~e.) . navistina i plus dobro goen. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti.

(Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Da. {to go videle na delo. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. Bertram Parol Ve uveruvam. Ba{ kako {to & zapovedavte. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. se razbira. ‘gospodarot’. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. kapetane. toj. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. gospodaru. Bertram Gi napi{av pismata. Eve go doa|a. bogatstvoto go sokriv. Ve molam sprijatelete n#. gospodaru. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. (Vleguva Parol. Da. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. narediv kowite da ni gi spremat. ]e se trudam da bideme prijateli.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. gospodine. mnogu dobar kroja~. Bertram I drugi. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol .

Bertram Mo`ebi. .) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. Ova e za majka mi. No eve prangite mi idat. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. na postapkata moja. gospodine.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. Zboruvav. musje. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata.) ]e se vidime po dva dena. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. (Toj & dava pismo. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. gospodaru. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. (Vleguva Helena. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. mislite za nego deka e nekoj drug.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. koja soglasna ne e so okolnostite. pa na umot va{ ve prepu{tam. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. (Izleguva. Zbogum. Helena Gospodaru. samo meli. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. Ne treba da se ~udite. pa makar da go najdam kako se moli na boga. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. Bertram Ne e taka. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. sose ~izmi. Helena. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. kako {to mi naredivte vie. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. Zbogum. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete.

gospodaru. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. ka~ete se na kowot. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika.422 Bertram Dobro. vsu{nost ni{to. Mnogu mi se brza. Bertram Dosta za toa. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. zbogum. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. dosta za toa. Bertram Ve molam. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. ne zadr`uvajte me. i ne smeam da ka`am deka e moe. gospodaru. Pobrzajte doma. Zbogum. prostete mi. dobro. iako e moe. gospodaru najmil. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana.) . Ne bi vi ka`ala {to e. Napred. Helena Ve molam. koe i ne e mnogu.

) Vojvodata Taka podrobno sega. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. edna po edna. crna i stra{na od strana na neprijatelot. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. vo tolku pravi~na kauza. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. kralot na Francija. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. koga pretpostaveniot pa|a. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{.) . za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. za ~ie golemo re{avawe. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. Izleguvaat. Utre odime vo bitka! (Trubi. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{.^in TRETI Scena 1 (Trubi.

Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. jas samo ~uv deka . Groficata A vrz osnova na {to.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. gospo|o. si ja doteruva jakata i pee. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee. (Go otvora pismoto i ~ita. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. ne{to smiruva~ko. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. sinko moj nezrel i naglit. a slu{am ba{ taka storil. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev.’ Ova ne e dobro. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. ima i ne{to ute{no vo vestite. So seta dol`na po~it. zabite si gi ~epka i pee. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. postavuva pra{awa i pee. (Vleguva Lava{. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan. Lava{ @imi s#. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. vo slu~aj da mu ja zbri{al. Va{iot nesre}en sin Bertram. osven {to toj ne doa|a so nea.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. ]e slu{nete deka sum pobegnal.) Lava{ O gospo|o. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. [to se odnesuva do mene.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. se smena vo drug ~ovek. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. tuku mirot ve}e e sklu~en. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. . ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. Prviot Dimen Ne. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as.

Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. ne mo`ela sama da ja soop{ti. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. (Vleguva eden sluga. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. normalno. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. dodeka samata smrt koja. na krajot. (Vleguva Bertram. Vtoriot Dimen Skraja da e. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. gospodine. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. no dodeka prestojuvala tamu. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. Prviot Dimen Gospodine. gopodine. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. i sve~eno se zboguva so nego. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. i od lo{o i od dobro. No eve go negovoto lordsvo. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast.

(Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. a utre sabajle zaminuvate. Tolkuva~ot Bosko himurho. se pogri`iv za svojata svita.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. poslednata be{e najgolema. }e treba da pobrzate. a pome|u ovie glavni raboti. Bertram Ne e va`no. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. tivko. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. (Glasno) Porto tartarosa. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. ja oplakav. kako {to mislam deka e. no taa u{te ne sum ja zavr{il. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. gad eden nizaeden. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik.) Cela no} ja pomina vo prangi. se pozdraviv so site okolu nego. ja zakopav `ena mi. prangite go dr`at. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. Ako va{eto lordsvo e vo nea. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata.

’ [to velite na ova? . Parol Ponizno vi blagodaram. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Vistina si e vistina. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete. (Na strana) Nemu mu e seedno.’ re~ete ve molam. Ova e musje Parol. gospodine. Parol ‘Kukavici i bagabonti.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. gospodine. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. ova go vnesov vo zapisnikot. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. a praksata vo bal~akot na svojot me~. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Kukavici i bagabonti nedokvakani. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva.

Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. mojata ~eta. Ovde e. vo{kar eden vo{kosan. Francuzin.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. }e prebarame. Giltijan. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. Taka {to spisokot na regruti. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. kako se kotira kaj vojvodata. eve nekakva hartija. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. Kitofer. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. @ak isto tolku. sitno du{i~e. Tolkuva~ot @imi gospod. Spurio sto i pedeset. dozvolete. Da vidime. Da vi ja pro~itam? . kolku {to znam. Bencio po dveste pedeset. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. ne sum siguren. bolni i zdravi. ni petnaeset iljadi du{i. vi se molam. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Tolkuva~ot Fino. Korambo isto tolku. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. Vomon. `imi o~ive.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. gospodine. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. ne dostiga. Edno po edno. Parol Da bidam iskren. Sebastijan isto tolku. kolku e hrabar. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka.

prevrtlivo i podlo. gospodine. gospodine. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. a sega toj e za mene ma~ka. zlato baraj. Zatoa povtorno da Gledam. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. Tolkuva~ot . po izgledot na generalot. odnapred misli.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Prviot Dimen Odli~no. Ostavete me vo `ivot. kade bilo samo da sum `iv. gospodine. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. za nego veresija nema. ako mi dozvolite. Ve molam gospodine. Parol Tuka znaete. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. pa makar bil vo zandana. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. grofot e {utrak poln zlato. ama sepak gori od pohota. Parol Samo `ivotot. gospodine. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. deka so u`ivawe }e ve obesime.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. ne dremi. vratete go kaj{to go najdovte. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. ]e vidime {to mo`e da se stori. vo prangi. gospodine. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. ako navistina s# ~esno priznaete.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. Dijana. Tolkuva~ot Ne. I slu{ni go vojnikot. prvin }e go pro~itam. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. edna Dijana. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata.

toj voop{to go nema. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. jajce od manastir. za `al. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. Koga se bega. Koga la`e. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. gospodine. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. Pogolem kukavica e od brat mu. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. postojano go ma~at gr~evi. koga se napa|a. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. gospodine. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. nikoj ne mo`e da go stigne. Parol Dajte mu. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. no sekako pogolem mnogu vo zloto. a s# {to ~esniot treba da go ima. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. gospodine. gospodine. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. . Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. Bertram ]e vi ukrade. za toa nemam nikakvi dokazi. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe.

Zatoa mora da umrete. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. gospodine. gospode bo`e. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e.) Parol Sepak sum blagodaren. vletav vo vakva opasnost. gospodine. Prviot Dimen Dobar kapetane. bi vi ja zel na sila. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. Sekako. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. Samo za. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. blagoroden kapetane. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. a i komandatot na kowicata. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. Zbogum. kapetane. Tamu }e vidime {to }e stane so vas.) Pogledajte naokolu. Parol Pove}e ne mi treba baraban. (Si odi. navidum. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. grofot Rusion. kapetane Parol. grofot. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. Prijdete xelatu. Kapetan pove}e nema da . I jas odam za Francija.) Tolkuva~ot Vi nema spas. vi ostana u{te maramata. blagoroden kapetane. mora da umrete. Vtoriot Dimen Kapetane.

Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. falbaxijata magare }e bide. Vo svoe vreme. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. usluga edna mu napraviv nemu. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam.) . vdovicata i Dijana. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. no }e jadam. nemu strav neka mu ide za{to na krajot. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. a za tamu imame soodvetna svita. golema re~isi ko negoviot `ivot. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. Vdovicata Gospo|o dobra. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. (Izleguva. da kleknam. mesto so ona {to ne e bidam. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. Za svetot znajte deka sum mrtva.

Lava{ Jas ne sum. gospodine. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. Groficata Kamo da ne go ni videv. ne. more tikvar. Snaa vi i sega bi bila `iva. samo molam. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. doma. Na pat sega. Helena Sepak. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. (Izleguvaat. kolata n# ~eka.) Lafe Ne. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. a sin vi ovde. Lafe Krinovite ne se emi{. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. a vremeto prebrzo ni bega. gospodine. groficata i Lafe. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. Lafe A {to si. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. krin za mirisawe. be{e gospo|ica na mesto. u{te podobro. tie se cve}iwa. Sekoe zlo za arno. ne. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. More salati }e treba da isplevime. ne bi ja sakal so posilna qubov. sepak krajot deloto go krasi.) (Vleguvaat Lava{. podlec ili budala? . va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. `iti majka. Lava{ Navistina. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa.

gospodine. alijas |avolot. ne. gospodine. budala a koga slu`am na ma`i. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lava{ Jas sum gospodine. jas sum za ku}are so tesno porte. gospodine. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. bespogovorno im pripa|aat. ~edo na {umata. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. Lava{ A na `ena mu. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. Lafe Koga slu`am na `eni.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. podlec. Da te nema. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. toga{ toa }e bidat kobili. . Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. gospodine. ne. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. Crniot Knez. No bidej}i toj e knez na svetot. gospodine. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. Lava{ Pa. eve ti go }eseto. prodol`i da go slu`i{. a tie spored prirodniot zakon. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. Lafe Ne. Lafe A sega da te nema.

da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. samoto veli~estvo. e ubava ruba za ~esta.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. so fini. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma.) Lava{ O gospo|o. (Vleguva Lava{. e takva. Groficata Groficata Ba{ taka. zaradi negova ~est ostana ovde. toa samo somotot go znae. Lafe Mene mi se dopa|a. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. Lafe Luzna blagorodno dobiena. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. pristigna mojot gospodar. pase kaj }e mu tekne. Lafe (Na groficata) Ve molam. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. (Izleguvaat. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. deka go pottiknav kralot. Lava{ Vsu{nost. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. vo sekoj slu~aj. so somoten zavoj na liceto. blagoroden vojnik. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. va{iot sin. Taa. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. Gospo|o. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa.) . a toj predlog. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. mojot gospodar. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. ne e na gospod beljata. gi ima dvanaesetina. a desniot mu e ~ist. da go pre~ekame sin vi. ili blagorodna luzna. go dade. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. u{te koga dvajcata bea maloletni. Lafe Gospo|o. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren.

iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. Rabotite se takvi. Helena Sepak krajot deloto go krasi. ve molam? . Vdovicata Helena Bo`e. sum ve videl vo dvorot na Francija. gospodine. gospo|o. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. Velmo`ata Neka. navistina. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu.) Helena Ovoj te`ok. Helena Gospodine. sokolar. Helena Ne e ovde.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. Bog da ni e na pomo{ gospodine. ako saka. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. gospodine? Velmo`ata Ne e. (Vleguva eden velmo`a. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. pa zatoa. Velmo`ata Kralot ne e ovde.) Vo pravo vreme! ^ovekov. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. A kade trgnal. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. ni e. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva.

Helena A za toa. }e vidite. Lava{ Navistina. fa}aj magla. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. nagrada soodvetna vi sledi. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. se ~ini. Lava{ Trgaj mi se. bidej}i. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. celata se kalosana . vrvi. odime! (Izleguvaat. (Vleguva Lafe. predajte go pismovo. gospodine. gospodine. Helena Ve molam. Te molam. Fortuna. Parol Ve molam. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. gospodine. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. za Rusion kaj{to odam i sam. Vie gospodine.) Parol Musje Lava{. Fortuna. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. Te molam. gospodine. bez ogled {to }e se slu~i. Sedlata. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. ne mora da go zatnuvate nosot. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. Parol ^ekajte. A nie morame na kowi povtorno. ama sega. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. gospodine. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. podobro me poznavavte porano.) Ovde ni prede. molam. eve go toj samiot ide. pred mene }e go vidite kralot. gospodine. ili poto~no ma~kata na Fortuna. gospodine. vi govorev metafori~ki.

Ve molam. zna~i. Mom~e. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. (Izleguvaat. Lafe Toga{ molite. rasipan nikakvec. Zborot zadr`ete si go. ~uknat. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. vtoriot te istera. Vidi.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. otka~en. sepak treba da jadete. poznavam po trubite.) Doa|a kralot. propadnat. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. Jas imam druga rabota. gospodine. dobar gospodaru.) . Zna~i molite za u{te eden gro{. Sno{ti govorev za vas. pravete {to sakate so ovoj {aran. Parol Redno e gospodaru. Dojdete po mene. e Parol. Parol Imeto moe. (Se slu{aat trubi.) Parol Gospodaru. Parol Gospod da ve blagoslovi. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Iako ste budala i nikakvec. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. vidi! Dajte raka. (Izleguva. za pove}e od eden zbor. Lafe. Lafe Mavni mi se. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. Eve vi go. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. dobar gospodaru. za{to izgleda kako beden. raspra{ajte se u{te za mene. [to e so va{iot baraban? Parol O.

Kralot Lafe Gospo|o ~esna. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. a ne ko prestapnik. Neka dojde. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat.) Lafe Dobro mu li~i. groficata. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Vremeto povtorno e ubavo. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. Zatoa prijdi. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci. veli~estvo. presilni za nezrel razum. ~ij zbor za sekogo magija be{e. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. .) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. go sovladuvaat i go gorat. Velmo`ata Vedna{. Vleguvaat kralot. s# sum zaboravil i sum prostil. Groficata Toa e minato. Bertram Neka grevovite moi. Neka prijde kako stranec. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. Lafe i pridru`nici. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. gospodaru. Se pokoruva sosem na va{ata volja.

na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. pokajni~ki potoa lelekame po nego. vo koe. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. No qubovta {to doa|a docna. (Bertram mu dava prsten na Lafe. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. ako nekoga{ na maka se najde . go `alime pravot. so dvogledot na prezirot. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. a koga na Helena & go dadov. lavot. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. Bertram Dobro opravduvawe. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. [to ja saka{. Prsten kako ovoj. Kralot S# e dobro. ubavata boja ja kudev. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. so voshit. te molam. (Lafe mu go dava prstenot. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. pozajmen od gordelivosta moja. ili zemi me na nebo. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. Kralot Ve molam da go vidam. kralot mi gi prosti. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. so taa slika vtisnata vo pogledot. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. za ukradena ja smetav. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. ~esto vo nego be{e vperen. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta.) Prstenov be{e moj. Site merodavni soglasnost dadoa. Groficata Da. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga. za{to sme stari. gospodaru. ja zasakav.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. seta simetri~nost ja stesnuvav. ja zamoliv.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam.

Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam.) Kralot Obzemen sum od crni misli. Moite prethodni proverki. velam. ti la`e{. Pa. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade.) (Vleguva Velmo`ata. bez ogled kako s# }e se svr{i. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. Bertram Se la`ete. ]e prodol`ime so ispituvaweto. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. Vodete go vedna{. taa nikoga{ ne go vide.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. Sepak ne znam. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. Ti nejze ja mraze{e smrtno. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. deka tokmu na znakov }e & pomognam. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. se kolnam. . Groficata Sine. gospodine. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. priznajte deka bil nejzin. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. sokolar so pismo. – Vodete go vedna{. be{e moj. a taa e mrtva. iako vie smetate deka e taka. (Izleguva pod stra`a. sum ja videl kako go nosi.

toj spie{e so mene. {to s# u{te sakate da se ven~ate. – Najdete gi molitelive. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. gospo|o. gospodaru. za ova na videlo da izleze.) . a u{te mi ka`a so mili. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana.) Se pla{am deka `ivotot. na Helena na gaden na~in bil grabnat. (Vleguva Bertram pod stra`a. Dajte mi ja. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. kratki zborovi. Ne mi treba ovoj. pa {tom im se zakolnete na brak. (Izleguvaat pove}emina. kako {to gledam. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. Kralot Prijdete. gospodine. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. ko {to mi ka`a.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. grofe. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Toj pobegna od Firenca. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. Molbata moja. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. Lafe. begate od niv. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. a plateno mu e so mojata ~est. se crveneam da ka`am. ovde ja o~ekuvaat. koja. me ~udi. gospodaru. bez da se zboguva. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov.

Dijana (Na kralot) Me navreduva. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. Dijana Vidov. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. ako toj voop{to e ~ovek. Kralot Gospodine. vie ne ste ma` za nea. mi se ~ini. Lafe Gospodaru dobar. zacapana o~ajnica e taa. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. gospodaru. gospodaru. Ne veruvajte mu. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. Dijana Besramnica e. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. a rakata e moja. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. zakletvite sveti gi davate. a jas sum isto taka svoja. O videte go ovoj prsten. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. Se vika Parol.) . Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. Neka visosta va{a. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. Bertram (Na kralot) Gospodaru. so koja ponekoga{ se zabavuvav. Prstenov e najdobar dokaz. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. Ovaa mu e `ena. gospodaru. Kralot (Na Dijana) Rekovte. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. mislite moi. (Nekoj izleguva. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. gospodaru. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. a tie se moi. me davate mene.

Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. velam. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. vie {to ja otfrlivte svojata prva. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. . Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. Bertram Mislam deka go ima.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. jas doma }e go vratam. priznavam deka prstenot be{e nejzin. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. Mi se dopadna. sekoe pero ve e`i. i vo mlade{ki zanes. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. od raskala{enost. ve molam? Dijana Gospodaru. (Vleguva Parol. Se sepnuvate itro. gospodaru. Kralot Trpeliva mora da bidam. a nazad mojot vratete mi go. nema. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. po nea zbesnav.

Kralot Dobro. bratko. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. Prstenov rekovte deka e va{. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Dijana Da. pa znam deka spieja eden so drug. ama vi nareduvam. kako {to rekov. gospodaru. zatoa trgni se. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. . jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. gospodaru moj dobar. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. Kralot Ve}e istrese s#. za rajot na budalite. dobro. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. za{to. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. ka`ete mi pravo. za furiite i za {to u{te ne. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. ako vo izlagaweto bidete to~ni. gospodaru ama lo{ govornik. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. dr`ete se do temata. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. kako xentlemen {to saka `ena. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. zatoa nema da ka`uvam {to znam. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. ako toa vi e po volja. osven {to ne re~e deka se ven~ani. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. Jas im bev posrednik. a i u{te mnogu drugo. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am.

Kralu golem. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. A trgnete go i nego. de se navlekuva. kralu. . Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. de se vadi. V zatvor so nea. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. niti go kupiv. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. ne znam jas ni{to. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. i gotov e da se zakolne vo toa. gospodaru. Dijana Mo`ebi e va{. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. pove}e ne mi se dopa|a taa. Ne mi be{e ni pozajmen. bludnica ne sum. kako }e & se prisaka. Jas na prvata negova `ena & go dadov. mo`ebi nejzin. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. ustava mi fati pena. nekakva uslu`na rakavica. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. Znae deka devojka ne sum. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena.

Toa go storiv. ti blagodaram. brgu }e dojde. Postelata moja ja izvalka. Sega s# izgleda dobro. samo ime a ne i predmet. prosti! Helena O. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. Zlatarot. }e ispadne poslatko arno.’ i taka natamu. Eve vi go va{iot prsten. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. Vo slobodno vreme. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. Ova e gatankata. iako li~no ne mi na{teti. Za{to gledam. ovde. gospodaru. o. A sega re{enieto pogledajte go. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. V zatvor so nea. dobar gospodaru moj. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. samo {to ne zaplakav.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. A. majko mila. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. – O. Taka. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. samiot znae. a nejze `ena. sega e `iva. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . se za~uva moma sebesi.) Po~ekajte. Vaka veli: (Na kralot) Ako. pogledajte. (Trubi. veli~estvo. eve go i va{eto pismo. (Izleguva vdovicata. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. i dvete. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. za s# da se u~i. go osloboduvam od grevot. so pomo{ta ~esna ti n# plena. miris na kromid. mrtvata ete. dovedete go garantot. Iako mrtva. stopanot na prstenot. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. i za mene }e garantira. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. Ovoj pak. gospodin. gospodaru moj dobar. Dojdi mi doma kaj mene. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. Bertram I dvete. barabanxio.

na pro{tevawe. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo. Neka na{e bide trpenieto va{e. ko {to vi gi davame srcata na{i. a ulogite na{i va{i. . dajte ni gi blagorodnite race.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

podveduva~ka Pompej. mlad velmo`a Xuliet. priprost xandar Sudija Mraza~. . svr{enica na Anxelo Dete.LICA: Vin~encio. vojvodata od Viena Anxelo. robija{ Marijana. slu`benici. Lu~io. sestra na Klaudio. kalu|erka Varij. svr{enica na Klaudio Izabela. sve{tenik Fran~eska. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. gra|ani. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. pridru`nik na Marijana Petar. prijatel na vojvodata Velmo`i. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. slugi. xelat Bernardin. velmo`a. priglup gospodin Gospo|a Azdisana.

.

Sepak. mra~en. vo osnova. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Strukturno. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. za komi~ni efekti. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. . podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Postavenite problemi se seriozni. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. namerni. se razbira. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. Sovremenite kriti~ari. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. Na krajot. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. Ostrata podelba vo strukturata. tonot. Mesto toa.

.

i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite.) (Na Eskalo) Kako.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro. od koj ne sakame da otstapite ni peda. po va{e mislewe.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. velam viknete go Anxelo da dojde. a tie da se tro{at vo tebe. Eskalo. Na{ite lu|e. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. (Vleguva Anxelo. (Mu predava nalog. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. za{to ako dobles- . Vojvodata Anxelo. i drugi velmo`i. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. toj nas }e n# igra? Za{to nie. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. sakam da znaete.) Viknete go ovde.) Vojvodata No eve go ide. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. (Na eden velmo`a. vo qubovta go oblekovme na{a. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo.) Ova e na{iot nalog. da ne gorime samo za nas. (Izleguva eden velmo`a.

Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. pomo{nik }e ti bide. . Trudi se da bide taka. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. Anxelo. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. Vi blagodaram. Iako toa godi. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Dajte mi raka. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Va{ata cel so mojata e ista. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. (Izleguva. iako prv doa|a{e predvid. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. vo moja ~est. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi.) Eskalo Ve molam. Za vreme na otsustvoto na{e. da se odnesuvate so tolkav obyir. Vlast imam. Ova ti e polnomo{tvoto. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. a ne e neophodno. Zbogum. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. ko bo`ica stegnata. Zatoa zaedno da se povle~eme. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. Anxelo Isto i mene. zbogum. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. gospodaru. toga{ toa e isto ko da gi nemame. Zbogum. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Anxelo Sepak. Stariot Eskalo. ]e se iskradam sam. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. U{te edna{. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam.

ama edna istru`il od tablicata. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. ba{ taa ja izbri{al.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija.) . Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. taa rabota da ja re{ime. treba da se moli za mir.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot. na vzaemno zadovolstvo. pa mo`eme mnogu brgu. (Izleguvaat. Eskalo Vi stojam na usluga. vo molitvite pred jadewe. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva.

ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. samo posle tebe. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. vo site religii. kako na primer. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. da. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. gledajte. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. dodeka sum `iv. Lu~io Pa da. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. Prviot velmo`a Ili. debelini i {irini i toa na site jazici. `iti majka? Lu~io . Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. Kusurot e edna francuska kruna. ama }e pijam. Dobroto kadife. bi rekol. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav.

ve molam.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. ne{to od ~umata. gospodine. kako {to znaete. te molam? No najmnogu od s#.478 gre{i{ . po tolku zafrkancija. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. kako ne. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. Vtoriot velmo`a Koj e toj. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. {to ima novo? . ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. Vidov koga go li{ija od sloboda. Lu~io Ama znae{. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. mi se skusija mu{teriite. ne{to od vojnite. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. gospodin Klaudio. ne{to od siroma{tijata. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna.) [to ti e. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. e vo soglasnost so proklamacijata. Vtoriot velmo`a Osven toa. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. (Vleguva Pompej. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. ne{to od besilkata. posigurna ne mo`e da bide. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide.

tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. raka na srce.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. ne ostanuva bez klienti. vlasta. A eve ja i gospo|ica Xulieta. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. Klaudio Taka mo`e polubogot. Klaudio. brat. od sloboda.) Gospo|a Azdisana Tom~e. }e se so`alat nad vas. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. sledi zatvor. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. A sepak. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. Xulieta i sudskite slu`benici.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. ako ne te kaznam.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. pak arno. Lu~io. spored grevot. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. Lu~io Da ne e ubistvo? . za deloto storeno da n# kazni. I da go promenite mestoto. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. Lu~io i dvajcata velmo`i. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. I toa do temel. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. temni~arot go nosi v zatvor. Koj dobro do{epnuva. umira. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. Samo hrabro. Lu~io E. Koj ja gasne. Za kakov prestap stanuva zbor. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. arno. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. vas }e ve imaat vo predvid. (Se slu{a bu~ava od vnatre. koga se koristi bez usul. ako nemame druga rabota. Sepak si go barav.

Lu~io. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. Deneska. Lu~io Mo`e i sto. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. Sigurno za da stekne ime. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. Klaudio Storiv taka. usluga napravi mi mala. nov vo sedloto. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. Temni~arot Odime gospodine. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. mislam. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . Imam nade` samo vo nea. za slava i ime da si stvori. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. kako za’r|ano oru`je. A pak sega.) Zbor so tebe. Te molam. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita.480 Klaudio Ne. ako e zaqubena. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam. pa sega. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. Lu~io. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. ama nego ne mo`at da go najdat. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. ako se za tvoe dobro. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. Ako treba neka odi i sama. so dete.

Lu~io Vo rok od dva ~asa. razumna i znae da ubedi. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. Klaudio Temni~aru ajde. Xulieta. Klaudio Vi blagodaram. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. gospodine bo`ji.) Vojvodata Ne. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. mnogu e ve{ta na zbor. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. va{ata milost. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. Temni~arot i slu`benicite. gospodaru. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. ko roditelite so . koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. osven toa. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. pa taka toj i se prifati. Sega. Otfrlete ja taa misla. Pa sega. prijatelu moj dobar. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. Lu~io. Sve{tenikot Mo`e. o~e svet.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot.na drugata Klaudio. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena. Odam kaj nea.

so mantija da me snabdi{. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. se pla{am. zaradi koi ova go pravam. No sega }e se vidi. Vojvodata Strav nad stravovite. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. za da mo`e. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. nezame{an. od zasedata na moeto ime da udri doma. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. od glasovi lo{i da se spasam. koga vlasta drugi nosi dumi. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta. Zatoa. a jas. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. Zatoa. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. no ne sega. te molam. (Izleguvaat.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. bidej}i neprimenuvani dolgo. i samite umrele i ve}e se mrtvi. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. a ne za da gi upotrebat. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. taka i zakonite na{i.) . i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. od zlobata ve{to se ~uva. svet moj o~e. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba.

ve molam. Ti smee{. ako jas treba da mu sudam. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. Ne govoram za{to pogolemi sakam. Ubavice mila. liceto pokrieno treba da ti bide ili. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. ti ne si zakolnata u{te. mora da mol~i{.) Gospodine. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. (Se trga na strana. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi.) Povtorno vika. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. Koj vika? (Ja otvora vratata. te molam. {tom zakletva dade{.) Izabela Mir i sekoe dobro. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. . a i toga{. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. ako vie ste toa. So sakanata svoja za~na dete. Vleguva Lu~io. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. Mila Izabela. toj e v zatvor. mo`ete li. da me odvedete pred o~ite na izabela.) Izabela Zarem vie. jas ne smeam. osven vo prisustvo na igumanija. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. odi otvori mu i vidi {to saka. {egata na strana. No da ne dol`am mnogu. kalu|erkite. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. (Lu~io vika od nadvor. sepak so vas epten sum iskren. Odgovori mu. Izabela Za ona za koe. Vistina e. brat vi ve pozdravuva mnogu. ako ti e otkrieno. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. negovata sestra.

vo akcija n# turna. no doznavame sega. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. Toj sega. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. rabotata e vakva. Izabela Po posestrimstvo. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. studiraweto i postot. Lu~io Da. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. Na negovo mesto.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. Go uapsi zaradi grevot. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. Izabela Zna~i. potsmevaj}i mi se mene. . temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. toj mnogu velmo`i. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. vklu~uvaj}i me i mene. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. glavata na va{iot brat treba da padne. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. Lu~io Ne e taka. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. Kratko i jasno. vladee gospodarot Anxelo. osven ako vie. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. Nade` ve}e nema. taa e. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir.

a koga tie pla~at i kle~at. Lu~io Zaminuvam vedna{. Odete kaj Anxelo. Vi blagodaram od srce. Pozdravete go brat mi.) .Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. gospodine dobar. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Lu~io Ama pobrzajte. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. Izabela Zbogum. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. na druga Lu~io. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna.

zatoa {to sme go videle. Ona {to pred sudot se otkriva. zapirame i go zemame. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. Eskalo Da. Eskalo. pod dejstvo na sopstvenite strasti. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. dali i vie. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. dali i vie samite. mestoto so `elbata. Edna rabota e isku{enieto. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. podobro re~ete. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. Eskalo. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. pa taka sme fita – fit. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. toa pravdata go se~e. Gospodine.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. slu`benici i eden sudija. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. stignata najposle do posakuvanata cel. no sepak. mora da umre. gospodaru. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. I neka va{ata milost ka`e.) Temni~arot Tuka sum. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. a sosema druga zgre{enieto. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego.

gospodine? Lakt Ajde. eve ni najposle eden umen xandar. gospodaru. Ova mu e posledniot axilak. donesete gi ovde. na drugi doblesta im gi krati dnite. ama sigurno se pluknati nikakveci. kako {to velat. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima.) Eskalo Neboto neka mu prosti. be{e. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. gospodaru? Toj e kelner. Sapunot. gi ~eka krvav pi{tol. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . Lakt @ena mi. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. vi tvrdam. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. (Vleguvaat Lakt. gospodaru. koja. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. toga{ ne znam {to e zakon. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. Pompej i slu`benici. sramneta so zemja vo predgradieto. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. (Izleguva temni~arot. gospodaru. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. a se vikam Lakt. makro {to raboti na par~e.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. Se potpiram na pravdata. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. spolaj mu na gospoda. gospodaru. Ako ova se lu|e na mesto. gospodaru. Anxelo Prodol`i. begaat i nikomu ni{to. Edni vo zla se davat. dvajca zloglasni zloubiteli. ne znam to~no {to se.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. drugi za grev samo eden. jas sum sirot xandar na vojvodata.

ako drasti~no ne gi smali obrocite. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. vie ve}e znaete {to. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. ~esno pla}aj}i za niv. so stomakot do usta. ~esen ~oveku. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. Eskalo Od kade znae{. rabotite ne stojat taka. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. ete. a bidej}i vie toga{. prodol`ete. tuka sosem ste vo pravo. kako {to ve}e vi rekov – . Sapunot. od `ena mi. kako {to rekov. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. mnogu trudna bidej}i. {to se veli. doka`i go! Eskalo Ete gledate. so posredstvo na gospo|a Azdisana. pa toga{ vi rekov. imavme samo dve vo celata ku}a. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. gi potamani drugite. ovaa gospo|a Lakt. ne odokolu tuku pravo v rebra. Pompej znae koga{no vreme. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. Sapunot Taka e. Pa kako {to rekov. koja. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. ne se porcelanski tuku obi~ni. gospodine. xandaru? Lakt Pa. ako dobro se se}avate. }e ja rezilam i }e se rezilam.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. i. stoeja vo edna pajnca. majstore Sapun. kako {to rekov. obi~na pajnca od pet pari. gledate. ako dobro se se}avate. a i zijan za nejze. gospodine. umrena za suvi slivi. gospodine. kako {to rekov. ~ingeni. ni malku. kako {to velam. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. ama sepak vr{at rabota. koi vo toa koj- Pa da. Nie. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. a imavme. Zna~i. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. bog da ja dade{e nepohotna. kako {to znaete. za{to. gospodine. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. nema zbor. ne mo`evte. ne zapnuvajte za pajncata. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. ako mu e po volja na va{ata milost. Eskalo Dobro de.

(Na Eskalo) Zaminuvam sega. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. Mnogu uspeh utre. Pompej Ete. }e svr{ite. Ovde. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. ovde samo vistina se zboruva. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . Toj. ba{ taka be{e. Pompej E pa da. poarno zdravje. gospodine. Dobro. gospodine. da me pra{a. Eskalo Ne. So pri~ina ova go velam. sede{e na edno nisko stol~e. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. so va{a dozvola. gospodine. gospodine. ne. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. gledam se govori samo vistina. Pompej Zna~i. gospodine. A jas ve molam. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. Dobar gospodine Sapun. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. gospodine. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. gospodine. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. gledate. ne ni mislev. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. gospodine. Pompej Gospodine. Lakt Ama. Ka`ete go glavnoto. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. poglednete go ovoj majstor Sapun. gledajte vo negovata milost.na Duovden umre. gospodine. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site.) Sega prodol`ete. ovde. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. Pompej Ja molam va{ata visost. (Izleguva Anxelo.

Zna~i. gospodaru. rasipan kanibale. gospodine xandar.490 Eskalo Da. Eskalo Ne. ba{ vi blagodaram za ova. ve molam. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Lakt Taka e. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. Eskalo Vo pravo e xandaru. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. go gledam. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. gospodaru. kako vtoro. gospodine. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. Eskalo Dobro. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. pogledajte go u{te edna{. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. mnogu dobro. ako vi e po volja. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. o apa{u. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. . Vi blagodaram mnogu za ova. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. Koj e popameten ovde. (Na Pompej) Doka`i go toa. rasipniku. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. Lakt E. gospodaru. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. Pompej Rakava da mi se isu{i.

ako vi e po volja.) A sega vie. gospodine. gospodine. a vie }e gi nasapunite.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. majstore Sapun. Pompej Gazlo. Majstor Sapune. [to se odnesuva do mene. polovina mo`e }e vi se prosti. vie ste Pompej Veliki. ]e ve kelnerosaat. honorarno vie ste i makro Pompej. apa{u eden rasipan. Eskalo Gotovo e. priznajte. majstor Sapune. Pompej Gazlo. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. Zbogum. (Izleguva Sapunot. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. Eskalo Odli~no. apa{u. Eskalo Samo tolku? Kelner. gospodine. da si go tera{. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. Pompej Iskreno. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. gospodaru. ne? Ajde. gospodine. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. svoeto. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. . {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. majstor Sapune. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. Eskalo Zna~i taka. gospodine. (Na Pompej) [to ste po zanaet. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. kelner kaj edna sirota vdovica. Sapunot Vi blagodaram. Taka. vo `ivotinska smisla. gospodine. majstore kelner. Pompej. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo.

toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. spored ve{tinata vo slu`bata. gospodine. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Mora da `iveete od ne{to. Sedum i pol. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. deka ste podolgo. navistina. Velite vkupno sedum godini. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. oti. Samo {to glavi se se~at i se besi. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. majstore xandar. ako ve donese. gospodine. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. Pompej. Pompej. gospodine. }e prodol`i toa da go tera. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. gospodine. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. Ili prosto re~eno. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Pompej Iskreno. no zanaetot na hrabrite. Pompej. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. da. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. zbogum. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. Pompej. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. }e naredam da ve kam{ikuvaat. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. spored moeto {turo mislewe. Pompej. Eskalo Te`ok napor za vas. . slu{nete me. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. a za ovoj pat. majstore Lakt. prijdete.) Eskalo A sega vie. Taka. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. Da me kam{ikuvaat? Ne.

gospodine. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba.) . {to mislite? Sudijata Edinaeset. Zbogum. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. gospodine. gospodine? Eskalo Da. Eskalo Potrebna ni e strogost. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. Da odime. Lakt Doma kaj vas. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. Koga }e gi izberat. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. (Izleguvaat. gospodine. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite.) Kolku e ~asot. No sepak. doma kaj mene.

a samo toj treba da umre. (Vleguva slugata. gospodaru dobar. Anxelo Ostanete u{te malku. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. Anxelo Ajde. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. vedna{ }e dojde. ko na son vinata da ja storil.) ]e vidam {to re{il. mo`ebi omeknal. ]e dadam naredba. (Na Izabela) Dobrodojdovte.) Anxelo [to e rabotata. Dajte & {to e potrebno. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. Ako gre{am ispravete me. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka.) Bludnicata gledajte da ja premestite. (Izleguva slugata. ]e mu ka`am za vas. mnogu doblesna moma. Temni~arot Ve molam. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe. ama so merka. pu{tete ja vnatre.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. (Izleguva slugata. ^asot & se bli`i. (Vleguvaat Lu~io i Izabela.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. Bo`e. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. . (Vleguva Anxelo. Anxelo Dobro. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. toa ostavete mi go mene. Bog neka ve vardi i ~uva.) Slugata Go vr{i isleduvaweto.

Ne molite za igla. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. Temni~arot tolku lesno. Anxelo Dobro. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. Anxelo Toj e osuden. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. Navalete. Ve molam. za poli obesete mu se. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. Na {to. predocna e. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. Premnogu ste ladni.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. zamislete. Izabela Ima. toa i ne mo`am. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . nema pomo{. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. molete. grevot osudete go negov no ne i brat mi. Navalete. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. kleknete pred nego. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. Anxelo Ubavo. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. Anxelo Toa ne sakam da go storam.

Da be{e toj na va{e mesto. Lu~io (Na strana) Da. [to bi bilo so vas. pomislete. No sega toj e buden. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. dobar gospodaru. Anxelo Smirete se. za nego nema milost. roden brat ili sin. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. primer. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. . Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. devojko li~na. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. no toj. ni od namesnikot me~ot. i vie }e potkleknevte kako nego. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. dobar. Zakonot. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. a ne jas. Mora da umre u{te utre. brat vi go osudi. Duri da mi e rodnina. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. ni `ezloto na vojvodata. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. ka`ano na mesto. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Anxelo Ve molam. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. ni krunata na kralot. a {to zatvorenik. a na negovo vie. toa e praviot na~in. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. veruvajte vo ova. ni pompata koja so golemcite odi.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. O. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. trognete go. ni togata na sudijata. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne.

so duhot svoj staklest. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. za grmewe samo. koga malite toa go pravat. duhovitost e toa. za vojnikot e ~isto svetogrdie. prestapot progledan niz prsti. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. . Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. tie. iako gre{i kako i site. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. Golemcite so svetcite teraat {egi. No lu|eto. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. vinoven za nekoj zlostor. nabapkani so kusove~na. a pravda delam koga onoj.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. sitna vlast. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. Brat vi }e umre utre. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. Priznae li grev od boga daden. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. potoa bi gi ma~el. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. Pra{ajte si go srceto. Samo napred. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. devojko. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. gordite lu|e. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. mnogu e dobro da imate snaga na xin. O. Jupiter bi poludel vo nemir. ko negoviot {to e prestap. za{to sekoj mal. gledam. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. Bidete zadovolni. O sozdatelu milozliv. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. no bogohulie.

pa duri i od tvojata doblest. vratete se. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. taa ne ni isku{uva. tuku toa sum jas.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. dojdete utre kaj mene. Izabela (Na strana) Amin. Izabela . (Na Izabela) Zbogum. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. vratete se. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. Anxelo Ubavo. se raspa|am od prekrasnoto vreme. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. legnat kraj temjanu{kata na sonce. koj gre{i pove}e. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. gospodaru. Anxelo Anxelo ]e razmislam. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Lu~io i Temni~arot. Izabela na ve~nosta. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. molitvi od nevinite du{i. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. Izabela Gospodaru dobar. Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. Dojdete utre. (Izleguvaat Izabela. a? Ne taa. koj{to.

osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. a toj {to go za~na. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti.) Vojvodata Gospod na pomo{. ne gi sfa}av i im se smeev. {to si ti. (Vleguva Xulieta. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. ludost. koj{to. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. koja. Ostanete malku. {to pravi{. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. doa|a ba{ sega. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. Dete taa nosi. za da fati{ svetec. [to. [to sakate. ludost.) Eve. (Izleguva.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. ne? Temni~arot Jas sum. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. . gre{nica edna moja.) (Vleguvaat. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. Temni~aru! – Vie ste toj.

500 pa drugi upatstva }e dobiete. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam.) . Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. Xulieta So radost }e u~am. kako {to slu{am. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. sramot so radost go nosam. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. (Izleguvaat. mora utre da umre. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. ubavice. Bo`jata milost neka e so vas. Vojvodata Taka i treba. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. Va{iot drugar. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. }erko. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. No samo ako kaeweto @alno za nego. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. a tuka nie sebesi se `alime.

Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. Izabela Taka neka bide. Gospodstvoto moe. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. saka da ve vidi. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. koe. ne slu{aj}i {to govoram. krv si e. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. kaj Izabela se zakotvuvaat. mora da umre. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. (Izleguva slugata. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. rabotata si ja ostavaat. tronu. (Vleguva Izabela. na krajot. pa duri kolku i nas. dodeka umot i duhot. Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo Dovedete ja. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. da ne ~ue nikoj. kolkupati ti so ramkata tvoja.) [to ima.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. na usnive mi e gospod. gordost be{e moja. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot.) O bo`e. O mesto visoko. No sepak. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. strav korne{ od budalite. {to mi se sobra taka krvta v srce. kalu|erka. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. . ode`data svoja. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. pa se zatna seta. za so ponizna qubov pred nego da kleknat.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee.

Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. Izgleda ne me razbirate. lesno mo`am da go pobijam. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. }e vidime vedna{. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. Anxelo O. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. deka porado bi go dala teloto od du{ata. ako e grev na du{a neka go nosam. primete go na du{a. la`en `ivot da se sozdava. Izabela Taka e na nebo. podavaj}i & se. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. ako e grev. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. vas sosem osloboduvaj}i ve. ne garantiram. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. Jas. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. ludost. za{to toa voop{to grev ne e. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. slu{nete me. no ne i na zemja. Odgovorete na ova. za koe znam deka ne sum podobra. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. odo{to na du{a se nosat. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. za spas negov. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. bo`e. ili. Anxelo Ve molam storete go toa. Izabela Neka sum i naivna. Anxelo Ne. na nedozvolen na~in. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. {to bi izbrale vie: zakonot. gospodine. za{to i re~enoto. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. Toa ne e dobro. Anxelo Ne. tuku milost.

ili visoko mesto dr`i. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. Anxelo Site sme slabi. velam samo kako pretpostavka – osven vie. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. tokmu vaka se kaznuva. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. spored na{iot zakon. spasuvaj}i go nego. Odnosno. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. No slu{nete me. Izabela Taka e. Anxelo A negoviot prestap. ona {to ne go mislime da go govorime. cel `ivot da umira. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. gospodaru. . zna~i. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. Brat vi }e umre. Za jasno da me sfatite. ako smrtta nad glava mi visi. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. Izabela O. ni za ne{to drugo. prostete mi. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. negovata sestra. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. }e zboruvam mo{ne grubo. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. Izabela Taka. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon.

ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. Izabela. Ako ste ne{to pove}e. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. `imi ~esta. a toa zna~i. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. Ne. dozvolete mi da bidam drzok. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. Anxelo Slu{nete otvoreno. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. ve sakam. }e vidi{. Nema. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. Anxelo Jas isto mislam. ako qubovta mi ja vozvratite. Izabela Da. i `enite se isto taka slabi. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Bidete ona {to ste. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. Anxelo Koj }e ti veruva. Gospodaru moj dobar. Ako ste `ena. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Izabela? Imeto moe ~isto. Za zbor ve fa}am. ne ste `ena. a po s# na vas se gleda deka ste. Izabela Ha. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. Anxelo Ne. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. strogosta na mojot `ivot. Ostavi ja finosta. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. sitna ~est {to golema verba bara. so koj se tera ba{ ona . ne rumeni od nepotreben sram. bidete `ena. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. ve molam govorete ko porano {to govorevte. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Anxelo Veruvaj mi.

koj }e mi poveruva? O. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. inaku ne samo {to sigurno }e umre. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. ist jazik. mir na du{a da si obezbedi. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. {to vo sebe go imate toj eden.) . (Izleguva. bilo za osuda bilo za priznanie. nevideni maki. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. za smrt }e go podgotvam. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. Pa Izabelo.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. ili. }e postapam ko tiran so nego. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. `ivej ~esno. Odgovori mi utre. a brat ti na nebo neka se ka~i. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. opasnonosni usti. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa.

Ti ne si sre}en. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. Ni slu~ajno ne si hrabar. Ti si samo zdiv.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. siroma{en si. So nade` da `iveam. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. Ako si bogat. jad vrz jad see{. Ti ne si ti. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. Klaudio Ponizno vi blagodaram. . za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. oti toa {to go nema{. Blagoroden ne si. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. a koga si star i bogat nema{ ni strast. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. Klaudio i Temni~arot. ni `ar. koja ‘gospodaru’ te vika. ne`en jazik na edna bedna zmija. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. a toa {to go ima{. Najdobriot odmor ti e sonot. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. Sakaj}i da `iveam. ni krepkost. `ol~no go bara{. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. oti i utrobata tvoja. Prijatel nieden nema{. pa moli milostina od drtata starost. koja pove}e ne e ni{to. podgotven sum da umram. ~ist odlivok na slabinite tvoi. Na `ivotot. go zaborava{. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. gi kolne nastinkata. re~i mu: ‘Ako te zagubam.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. pokoren na site nebesni lunki. smrtta ja baram. i ti naj~esto go bara{. za{to se pla{i{ od mekiot. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Ne si stamen. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. mislam. Ti nema{ ni mladost ni starost. kaj{to prebiva{.

samo zbor so vas. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. za kuso pak }e ve posetam.) Klaudio Pa. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Vojvodata Temni~aru. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. mnogu dobra. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. temnica ve~na. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. sekoga{ e dobra. ropstvo.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. . kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. Temni~arot Kako pora~ano. milost od boga. vi blagodaram. tuka. Sestra vi e. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara. sestro. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. (Vleguva Izabela. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. Izabela (Od nadvor) Ej. ne morate da umrete. gospodine. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. (Obajcata se prikrivaat. `ivot nao|am. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. Gospodarot Anxelo. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. Pa neka dojde. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. Klaudio Klaudio Presvet gospodine.

za smrtta utre. Klaudio Ne pravi go toa. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. zarem e mo`no? O. se pla{am za tebe. Izabela Podgotven bidi. mila Izabela. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. na gnil bunar podlabok od adot. ovoj namesnik e sotona. Klaudio Dobro. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. toj. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. od sedumte smrtni e najmal. velam. koga }e ja zgazime. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. Klaudio. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. Izabela Izabela Mo`no e. potoa. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. po ~inov gnasen. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. onaka mudar. Klaudio . bi li~el. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. pa i kutrata buba~ka. ili ako e. ti mora da umre{. Izabela Taka brat mi govori. Klaudio Ti blagodaram. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. Da. od grobot na tatko glasov dojde.

Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Klaudio Da. kukavico bezverna. Klaudio O. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. . Od tebe se otka`uvam! Umri. ne. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. so lelek. mlada sestro. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. Izabela O.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. ostavete me vo `ivot. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. slu{nete me. Izabela. yveru! Ne. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. za eden zbor samo ve molam. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. nikoga{ od krvta negova ne niknal. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista.) Klaudio O slu{nete me Izabela. Izabela A sramniot `ivot odvraten. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. pa neka si te~e. a ni zbor za da te spasam. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. Izabela Ne. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane.Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. ropstvoto. divo nakalemen.

Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. Ostavete me malku na samo so devojkava. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. Zbogum. Zatoa podgotvete se za smrt. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. bidej}i ~esna. a ~istotata na srceto. . pa. (Klaudio odi kaj Izabela. Taa. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. Na mojata iskrena `elba da pomognam. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. Ubeden sum deka so mirna sovest. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. I jas kako ~ovek. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata.) Temni~aru. eden zbor so vas. No. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. sam lekot mu se dava. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. a i mojata ode`da.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. no za kuso vi stojam na raspolagawe. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Jas nemam mnogu slobodno vreme. o. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. Vojvodata Na toa i ostanete. Sepak. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. bidej}i e du{a na ~ovekot. Utre mora da umrete. (Izleguva zaedno so Klaudio. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. vi podarila i dobrina. kako {to sega stojat rabotite. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. Kleknete i podgotvete se.

I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. ovoj navidum dobar Anxelo. ni tro{ka sovest ne poka`uva. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. napravi. Ako potoa go priznae sostanokot. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. [to velite na ova? . sestrata na Frederik. svadbeniot miraz. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. na kratko. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. a so niv. toj go bara. a vie sekako ste. na krajot. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. pritoa brat vi }e bide spasen. se razbira mora da bide soodvetno.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. soglasete se na ona {to vo toj pogled. Izabela Poka`ete mi kako. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. Ako ova se obezbedi i garantira. Vo me|uvreme. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. drugoto e lesno. dobar o~e. a toj.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. plukna na site svoi zakletvi. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. ne samo {to }e si go spasite bratot. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. Odete vie kaj Anxelo. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. Vojvodata Doblesta e smela. potoa obrokot i temelot na svojot imot. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. i svojot svr{enik. va{ata ~est neizvalkana. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata.

gospodine. ‘od nivniot odvraten. gospodine. Izabela Vi blagodaram za utehata. toga{ }e doka`e{ deka si negov. tamu. podveduva~. a i smetame. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. Brzo pojdete kaj Anxelo. a na drugiot.) (Vleguvaat Lakt. (Izleguva. `ivee ovaa otfrlena Marijana.Nosete go v zatvor. Vojvodata Bo`e. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. polo{iot. bidej}i pobogato od ~ednosta. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. se oblekuvam. gospodine. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. dobar o~e. dobar brate o~e. Tamu pobarajte me. gospodine? Lakt Mene ni{to. gospodine deka e i kradec. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. na nekoj na~in. mo`e da se kiti.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. mi smrdi. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. Zbogum. Pompej i slu`benicite. Re~i si barem edna{. {to e sega ova? Pompej I vie. `iveam carski’. . na eden imot opkolen so dlaboki endeci. mu dozvolija po naredba na zakonot. tuku na zakonot. Deka rabotava. `ivotinski dopir pijam. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. poveseliot lihvar. vetete mu deka }e storite po negovata volja. . velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. jadam. otkako na edniot. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. mu stavija katanec na vrata. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. gospodine. mi smrdi. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. . [to vi zgre{il ~ovekov. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. za{to najdovme kaj nego.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka.Blagosloven da ste. da nosi postavena bunda za da go gree. gospodine. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. xandaru. mom~e. Ama sepak. o~e dobar.

vikam spasitel. gospodine. gospodine. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. navistina nema. Odi{ v zatvor. ovoj predmet. a? [to veli{ za ovoj napev. da ti se prodol`i apsot. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. a? [to veli{ ti. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. toga{. Pompej. gospodine. ili gre{ni a navidum ~isti. gospodine. Pompej. do ja`eto. dobar Pompeju. Sega }e stanete dobar doma}in. i toa makro so pedigre . Zbogum. Prepora~aj me na zatvorot. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. o~e. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. zatvorete go. Zbogum. Pompej? Pompej Taka e. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. ]e se molam Pompej. tvojata gazdarica? U{te podveduva. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. ~isti od grev. Lu~io Ne. Zbogum. Deka e makro tuka nema somne`. Eve eden gospodin i moj prijatel. gospodine. Odi. Pompej. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. ne? Da vi ka`am pravo. mora taka da bide. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. }e ja ~uvate ku}ata. Blagosloven da ste. ovoj go predupredi.) Pompej Nadu{iv uteha. veren Pompej. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. (Vleguva Lu~io. ka`i jas tamu sum te pratil. Ako ne poka`e{ trpenie.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. zatoa {to e makro. ne e pove}e vo moda. Lu~io E pa toa e dobro. taka treba i nikako poinaku. Pompej. . Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. toa si e negovo pravo. posledicite se jasni. Pompej Se nadevam. Lu~io Toga{. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. toga{.roden makro.

Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. odi. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. gi stavi prestapite na zort. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e.) Se slu{a ne{to za vojvodata. za ova sum siguren. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. mnogu sojuznici i pomaga~i. Pompej i slu`benicite. . Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. spored voobi~aeniot na~in. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. A vie? A kako e sozdaden. (Izleguvaat Lakt. No kade e navistina. o~e. gospodine. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. Dobro pravi. {to mislite? . o~e.[to ima novo po svetot. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. o~e. drugi deka e vo Rim. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. I deka e kukla {to se plodi. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. porokov ima mnogu rodnini. To~no li e ova. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka.514 Vojvodata I vie. Lu~io Odi pod senka. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. gospodine. Pompej. Lu~io Navistina.

. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. i golem govorxija. da ne go prika`at vo podobro svetlo. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. ti se molam. mislam deka ne be{e takov. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. gospodine. zatoa nau~i da bide du{even. Celiot tek na negoviot `ivot. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. Vojvodata A zo{to. Vojvodata Ne e vozmo`no. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. a poznavaweto so posrde~na qubov. a nu`no i bez pogovor. go poznavam i go sakam. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. kolku se la`ete. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. gospodine. dr`avnik i vojnik. Lu~io Koj. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. znae{e kakva polza ima od nea. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. Da se sudi samo po ona {to go napravi. da vi ka`am ako ne ste znaele. ne mo`at. A i pijanica si be{e. Lu~io Gospodine. jas znam {to znam. siguren sum. Lu~io Ama vi se molam gospodine. Lu~io A toj e plitok. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. Lu~io Gospodine. Lu~io O. Vie ili zboruvate kuturica ili. ako ste podobro izvesteni. Vojvodata Vie ili ste zloben. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. Lu~io {mugna. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. ili lud ili ste vo golema zabluda. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. Vojvodata Golema nepravda mu pravite.

gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. ova povtorno }e go poreknete. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. dobar bidete so mene. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. dobar o~e. Vojvodata pak. Lu~io Poprvo }e se obesam. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. U{te ne se otka`al od toa. Temni~arot i gospo|a Azdisana. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. Vojvodata. Navistina. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. ako po`iveam da go izvestam za vas. Kamo da se vrati. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. Te molam moli se za mene. Azdisana Dobar gospodaru. Se la`ete za mene. i. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Ima li kral tolku silen. mra~no bi gi sredil. }e imate smelost toa i da go potvrdite. o~e. pak ti velam. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. Zbogum.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. Lu~io Ne se pla{am od vas. se vikam Lu~io. kako {to se molime da bide. Zbogum. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. a kako se vikate. nosete ja v zatvor. Ako govorevte po du{a. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. ti velam. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. Ama dosta za ova. Vojvodata O. gospodine. (Izleguva. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. vi se molam? Lu~io Gospodine. dobro poznat na vojvodata. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. va{e gospodstvo. mra~nite dela. .

Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. dobar o~e. nad site borbi. No vo svojata fantazija. koi jas. zaveden od slabosta na svojata priroda. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. imaj}i dovolno slobodno vreme. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. Anxelo. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Temni~aru. s# }e be{e poinaku. molej}i go boga da mu pojdat od raka. ja kolnat. mojot sobrat vo vlasta. Ve molam. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. No da go ostavime nego na negovite raboti. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. mu gi razbiv i toj sega e . Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Temni~arot Ako dozvolite. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. se bara ne{to novo.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. Vedna{. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. Klaudio mora utre da umre. ne saka da se premisli. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to.) Eskalo Dobra ve~er. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. Me izvestija deka ste go posetile. gospodine. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. pove}e ni zbor. Iznesete go pred mene. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. & veti deka }e ja zeme. Nejze nosete ja v zatvor.

no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. du{evnosta da ja bodri. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. }e ima so {to da se gordee. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. doblesta da ja vodi. (Izleguva Eskalo. od nadvor angel. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. na strogosta. a vnatre crn |avol vie! O. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. (Izleguva. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. svetost treba da & pridru`i. no ako i toj padne vo grev. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. Zbogum.518 re{en da umre. Vojvodata Mir so vas. a svojot go hrani! O. urnek vo du{ata sopstvena da plodi.

za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. Eve ide te{itelot moj. Vojvodata Dobro e. vodi~i slepi za utroto vla`no.) Deteto (Pee) Trgni gi.) Marijana Prekini ja pesnata. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. so revnost na golem krivec. pa {to pobrgu begaj. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. Tokmu sega e dojdeno vremeto. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. prati gi. se kolnea la`no.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. gospodine. (Vleguva Izabela. Marijana Ne ve pobara nikoj. o trgni. cel den sum ovde. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. tie usni {to tolku slatki. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. toj gradina ima. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. ]e ve molam za kratko da se povle~ete.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. prati. No bakne`ite vrati mi gi. . pogolemiot klu~. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. i tie o~i. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde.) Vojvodata Sosema vi veruvam. Ve molam. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. Niz {epot.) Ve molam za pro{ka. osuni vkusni. se otvora. (Izleguva deteto. nazad vrati. a dobroto lo{o da prima. (Izleguva. zalog daden no zaluden.

) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. ako vie taka ja posovetuvate. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva.) Ne pla{ete se. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki.’ . Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. od ni{to. mila }erko. tolkupati ve}e vidov. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. Vojvodata Ne. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. (Se vra}aat Marijana i Izabela. no prvin seidbata treba da se svr{i.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. Bez gajle. tuku samo povlekuvawe vo mrakot. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. nieden. tuku barawe moe. Dobro s# ste smislile. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. o~e. ]e pri~ekam da zavr{ite. (Izleguvaat. o~e dobar. Marijana (Na Izabela) Da odime. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. Vojvodata Ne e toa sovet. . Tuka e za va{e dobro.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a.

ako ne. bez somnenie. (Izleguva. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. a potoa otpu{tete go. `ivi liceto blagorodno. Temni~arot Ej. brat. za{to toa e blagorodno. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da.) Pompej Ve molam gospodine. Brat~e. gospodine. be{e makro. e umetnost. toga{ e glava na `enata. Temni~arot Ajde. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. gospodine. Ajde. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. Me baravte. gospodine. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. umetnost ami {to. sum ~ul go vikaat umetnost. Slikarskoto ma~kawe. Mraza~ . ajde. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. gospodine. }e se spasite od prangi. Ako se nafatite da mu pomagate.) Mraza~ E. mo`am. a kurvite. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. gospodine. zatoa {to ste bile zloglasen makro. ama ako e `enet. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. ako ne. samo {to pogledot vi e krvni~ki. Makro. neka vi se najde sega. Ako vi e prifatlivo. ne gledam koj e pote`ok. gospodine.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. Pompej Pompej Gospodine. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. gospodine. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik.

Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat.) (Povtorno se slu{a tropawe. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. Ne saka da se razbudi. gospodine makro. gospodine.) Dobrodojdovte. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. se nadevam. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri.) Za edniot mi e `al. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. brat~e. za{to e ubiec. Mraza~ (Na Pompej) Ajde.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. o~e. gospodine. ]e te podu~am vo zanaetot. Za{to navistina. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. Vojvodata . ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot. (Se slu{a troapawe od nadvor.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. }e mu slu`am. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. (Vleguva Klaudio. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. odete. Temni~arot Pompej Gospodine. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. rabotej}i go svojot zanaet. prviot po~esto moli za pro{ka. Temni~arot Ni taa. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. Klaudio. bidej}i gledam deka va{iot xelat. za smrtta tvoja. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni.) Eve go nalogot. podgotvete se. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. Po mene. (Vleguva Temni~arot.

Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. nema ni{to. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. (Vleguva glasnik. tiranin bi bil toga{. Prativ po nego. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. ni {to se odnesuva do predmetot. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. Takov slu~aj do sega sme nemale. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. Temni~arot . gospodine. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. (Tropawe od nadvor. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. (Temni~arot odi kaj vratata.) Idat. ni {to se odnesuva do rokot. (Izleguva glasnikot. ne e.) Temni~arov e ~ovek. no vaka e pravi~en. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. lu|eto da gi saka. Vojvodata Iako mugrite bli`at. osven toa od samiot prestol na pravdata. Temni~arot Ne e bez nade`. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. (Tropawe na vrata.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. Vojvodata Ne e. kaj drugite saka da go zauzdi. se razdenuva. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. temni~aru. bodiwaj}i ja vlasta. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Temni~arot Mnogu surov zamenik.

gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. Vojvodata Vi ka`av. temni~aru. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. i~ ne mu e gajle. toga{ mojata . Vojvodata Ve molam. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Vojvodata Mu treba pouka. ba{ go boli za s#. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. ve}e devet godini le`i v zatvor.’ [to velite na ova. vi se ~ita ~estitost i postojanost. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. ne se ni najde. [to ima. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. Ako lo{o ~itam. Otvorete mu ja vratata. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. inaku }e vi letne glavata. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. gospodarot Anxelo. Toj duri i samiot prizna.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. Na liceto. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. nema ~uvstvo za smrtta. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. Koga porokot prostuva. Za podobro da se uveram. da ~ueme. ne se pla{i od ni{to. ni od sega{nosta ni od idninata. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. no toj nema da izbega. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. no ovde e izrasnat i odgledan. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. ni od minatoto.

osven blagodarnost i nagrada. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. Odlo`ete go pogubuvaweto. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. Klaudio. mrtovecot mnogu go menuva likot.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. Vojvodata Temni~arot O. }e otidam podaleku od {to planirav. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. vi se molam? sebe i ne{to drugo. Ako so ova. pa ni mojata obleka. dobar o~e. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. gospodine. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. Vie. vie znaete deka ova obi~no se pravi. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. . Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. za da go otstranam sekoj va{ somne`. rokot mi e utvrden. No. ni mojata besprekornost. No bidej}i gledam deka se pla{ite. `imi svetecot komu mu slu`am. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. a vie mo`ete i da pripomognete. ne se somnevam vo toa. ve molam postapete kako {to vi velam. Temni~arot Prostete. ama ova e protiv mojata zakletva. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. Temni~arot A kako. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. pa }e ja otkrie izmamata. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata.

zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. no za sre}a. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. Raka na srce. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. Odime. na tu`ba od majstor Trino`ici. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. dovedi go ovde Bernardin. Pogledajte. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. pa mladiot majstor Bog-da~uva.) . Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. de deka negde se zamona{il. od {to izvlekol }ar pet marki. a sega stanati ‘Podajte za boga’. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. pa majstor Se~i-begaj. megdanxijata.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. ve}e se razdeni.) Mraza~ Bratko. silexija na me~ i kama. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. trgovec so tkaenina. s# na s# 197 funti. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. ve~niot patnik. (Izleguvaat. pa upatete go na podobro mesto. od toa nema ni{to. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. (Vleguva Mraza~. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . Prvin. S# u{te ste v~udovideni. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

ne velete ni{to. Mo`ebi i ma` mi e takov. gledajte.) Sega se setiv na u{te eden prestap. Predajte gi klu~evite. (Marijana i Izabela stanuvaat. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. gospodaru golem. i jas mislev deka e gre{ka. gospodaru {tedar. gospodaru. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. gospodaru. Temni~aru. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. (Izleguva tmeni~arot. Izabela (Kleknuva) O. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. inaku. Izabela. {to ni izgledavte vezden. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Odete i dovedete go. vo maska i Xuliet. tolku nisko padna. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. Anxelo. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. ako vi e po volja. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. a namerata e samo misla. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. a koga podrazmisliv. S# jas } e ka`am. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. Mislata ne e delo. Sakam da go vidam. Klaudio.) Prostete. samo poraka po glasnik. Bidej}i e taka.) . ne ja postigna opakata namera svoja. ^inot na Anxelo pak. (Vleguvaat Bernardin. po nalog nezvani~en treba{e da umre. Marijana Samo misla. no ne znaev. velam. po~nav da se kaam. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. O. Temni~arot. Stanete.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. ostavete go vo `ivot.

obesete me. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. }e ja ven~a{. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. brat. (Go odbuluva Klaudio. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. temni~aru. {to me znaete ko kukavica. Osuden si na smrt. Klevetite ti gi prostuvam. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. . Lu~io . a zaradi qubovta va{a {tedra. gospodaru. bratko. ko raskala{en ~ovek.) @imi o~ive. (Na Bernardin) Za tebe velat. Pa. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. gospodaru. Anxelo. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. gospodine. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. No za toa posle. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. no. @ivi gospod. deka ima{ tvrda du{a. ne ven~avajte me so kurva. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. gospodaru. magare i ludak ka`ete mi. Taka i toj brat }e mi stane. Ako zaradi toa sakate da me obesite. Vo va{i race go predavam. ve molam. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. a potoa besewe. Sakajte ja `ena vi.O~e. kolku vas i taa vredi. nasekade niz gradot. . Objavete.Vodete go v zatvor. za negova qubov mu prostuvam. grevovite zemski. pou~ete go. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. (Izleguva Lu~io pod stra`a. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. Vojvodata Prvin sto kam{ici. kam{ikuvawe i besewe. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. dobar moj gospodaru. gospodaru. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. (Na Lu~io) Vie. a po lik e re~isi ist kako nego. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. zloto od vas poleka si odi.

s# va{e }e stane moe. Izabela mila. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. Grevot tuka sam si se opravduva. Marijana. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. Ti blagodaram.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. za dobrinata tvoja. Prostete mu.) . dobar Eskalo. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. Raduvajte se. ti blagodaram temni~aru. Za trudot i mol~eweto. (Na site) A sega odime na dvorot. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. Sakaj ja Anxelo. (Izleguvaat. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Anxelo.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

sluga na Montagi Baltazar.L I C A: Hor Romeo Montagi. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. sledbenici na Montagi i na Kapuleti. negova sopruga Tibalt. knez na Verona Merkucio Pariz. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. slugi na Kapuleti Slugi. nejzin tatko Kapuleti. blagorodnici Pa`. vnuk na Montagi Avram. negoviot tatko Montagi. grof. negovata sopruga Benvolio. blagorodni~ki. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. drugi Muzi~ari Eskalo. .

.

prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. pozajmena od drugi avtori. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. so site nejzini specifiki i osobenosti. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. Inaku. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. onaa iznasilenost na tragi~noto. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. ponekoga{ idili~na atmosfera. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. banalna prikazna. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. da go spomeneme grofot Tolstoj. ponekoga{. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. ja sozdavaat. Taka. za eden sre}en kraj i za edna vesela. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. vo edna postudena varijanta. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. . mi se ~ini. na primer. me|u drugite. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. spokojna. Ottuka. velelepen. se razbira. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. optimisti~ka. iskonstruirana priroda koja. S# {to se vika italijanska renesansa. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). radosno samoobnovuvawe. samo vo eden poprizemjen prevod. preku polnonade`nite govori. vo ovoj slu~aj. negovata vidliva. ~isto qubovna. Bruk opstanuva. sonetna forma.

.

Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona. sekoj sekogo bodi.) Horot Dve semejstva. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas.) . (Izleguva. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat.PROLOG (Vleguva Horot. na scenava }e cari. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. trudot na{ }e go popravi. nikoj nema da ve davi. ona {to nedostiga. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat. Ve molime za trpenie.

vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. Gregorie Nikako. ne sme yevgar volovi. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. }e se nafr~am na `enskite . Taka e. pak ja vadime kolata od kalta. znam brzo da udram. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. da mu se snevidi. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. nivnite slugi. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Gregorie Velam. Seedno. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. Samson Velam. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. zatoa ako se stemni{. sekoga{ se pritisnati za yid. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas.}e im gi se~am glavite. Samson Koga }e mi se stemni. brate. a `enskite }e gi pritisnam. . Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. re~i zbogum na umot. sfati me kako saka{. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite.

I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie. Neka po~nat tie. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. gospodine. vi stojam na raspolagawe. Gregorie od trite podolgiot.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Ti po~ni ja kavgata. (Go poka`uva od trite podolgiot. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. gospodine. gospodine. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Samson Brkaj rabota koga ti velam. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. Gregorie Dobro e {to ne si som. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. a jas }e ti go {titam grbot.) Vadi go alatot. Samson Ne. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. . ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Samson Ne. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. gospodine. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. gospodine. tuku kako smeat. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Da be{e nikoj nema{e da te ferma.

Gregorie. stra`ari so stapovi i lastagarki. du{mani na mirot.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. Benvolio Samo gi smiruvam..) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu. paterica . budali. lu|e. osteni. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. (Vleguva Tibalt. rekov. Tibalt [to.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. Ne znaete {to pravite.) Gra|anite Stapovi. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. (Gi vadat me~evite i se borat. Bori se. Benvolio. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. i so me~ izvaden me pravi majmun.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu.) Gregorie Re~i podobar. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni.) Pu{ti me. Paterica. ako ste ma`i. Samson Vadete gi me~evite. podobar. Vratete gi me~evite. ne go zaboravaj udarot od nekni. (Vleguva Benvolio. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. Dolu Montagi. gleda{ se ~epam! . Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. gospodine. gospodine. (Se borat. Stariot Montagi e ovde.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. Samson (Na Avram) Da. site Montagi i tebe. Samson Dobro. ne dr`i me. kukavico. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej.) Vojvodata Rajo buntovna.) Kapuleti Me~ot. yverovi.

) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. Kapuleti. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. kaj{to. pod zakana so smrt. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. nepovreden. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. no toj od mene se sokri. vnu~ko. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. i {mugna vo ~estakot koga me vide.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. U{te edna{. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Ti. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. `ena mu i Benvolio. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. koj{to n# razdvoi. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. ja znaete pri~inata? . pa vo svojata samotna se povlekuva soba. so mene vedna{ doa|aj. Benvolio Gospo|o. A sega site drugi neka si odat. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. rano izlezen. a samiot na sebe si bev tovar i breme. Jas. Mu prijdov. so prezir mu se ruga{e. pod zakana so kazna. Benvolio Striko dobar. go vidov va{iot sin. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. G-|a Montagi A kade e Romeo. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot. (Montagi. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. panyurite gi spu{ta. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam.

(Izleguvaat Montagi i `ena mu. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e. gi krati. qubov borbena. Ve molam skrijte se molkum. dolgi se ~asovite na taga. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. Odime. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. no toj. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Te{ko so takva qubov. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. o. Benvolio Te{ko mene. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. Zo{to o. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. .Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. sueto trezna. toga{ i lekot lesno }e go bide. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. Srcevo mi ~uka.) Benvolio Dobro utro. rodnino. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi.

xvaka~ka bolka i sladok pelin. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. sakam edna `ena. samo stvarno ka`i koja e. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. tuku pla~am. pobrgu se godi. me navreduva{ mo{ne. Ako zamine{ bez mene. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. ti si na klada. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. pogodiv u{te vedna{. ne sum ni onde.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. rodnino. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. a i ubava e taa {to ja sakam. Ne ja godat nejze od Amor strelite. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. Benvolio ^ekaj. more se polni od qubovni~ki solzi. rodnino. sonu v jave. zdravje bolno. {tom se stu{i. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. Ova ne e Romeo. Zbogum. O. Ti se smee{. Romeo Dobar si strelec. No stvarno. ne sum tuka. rodnino. Romeo Romeo Dobro srce. taa vrie od ubavina. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. ognu studen. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. Benvolio Ubava meta. ne brzaj da me ko{ne{. Deka si zaquben zna~i. Romeo Proma{i tuka. ~adu sjaen. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. Da ofka{? Ne. Jas ne sum ovde. rodnino. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. {tom brzgne. . Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni.

Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. prestani na nea da misli{. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. Romeo O. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. Preubava e. prepametna. Benvolio Slu{aj me mene.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Zbogum. . nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi.

viorot vrati go. ribarot so svojata ~etka. videte gi site. ma`eni tolku rano. No probajte. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. No. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . gospodine. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. ugledni lu|e.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. srceto osvojte & go milo. mislam.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. blagoroden Paris. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. . pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. i {tom taa se soglasi. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. Da odime sega. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. ~ujte gi site. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. Paris Vo domot moj skromen. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. poradosen da stanam. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. edna bolka so drug ~emer se le~i. terzijata so svojot kalap. na koj sum pokanil gosti mnogu. neka ne ti e u|e. Paris Obajcata ste ~esni. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. (Izleguvaat Kapuleti i Paris.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. Moram da najdam nekoj u~en. slikarot so svoeto sertme. velmo{ki glavi mene mnogu mili. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna.

Romeo Romeo Ne sum lud. mom~e. Merkucio i negoviot brat Valentin.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. Benvolio erki. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. na pehar vino kaj nas. Romeo Benvolio ^ekaj. zatvoren v zatvor. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. Petar Dobro ve~er. Ve molam. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. povelete. Ostanete so zdravje! (Izleguva. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. tuku vrzan polo{o od ludak. Petar ^esno re~eno. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. sopstvenata kob vo sopstvenata beda.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. ubavata vnuka Rozalina i Livija. znam da ~itam. Benvolio Za {to. da ne si lud? Gore. mom~e. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. Lucio i nemirnata Helena. (Go ~ita pismoto. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. ve molam. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. ako gi znam bukvite i jazikot. Petar Verojatno ste samouk. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. gospo|ata vdovica od Vitruvio. Romeo . dr`an bez mojata hrana. Ostanete so zdravje. znaete da ~itate? Romeo Da.’ Ubavo dru{tvo. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. `ena mu i }erkite. Moj gospodar e velikiot. striko mi Kapuleti. No ve molam.

Julija! (Vleguva Julija. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. pilence. gospo|o. (Izleguvat.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. Bog da ~uva. Nema {to tuka od tebe da se krie. koj me vika? Doilkata Majka vi. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel.564 Vilijam [EKSPIR saka{. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. Romeo ]e dojdam. solzite ogan neka se storat pa tie. deka nema ~etirinaeset. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. – Doilko. jagnence. sepak ne odi. Mora na samo da zboruvame.) Julija [to e. kaj e devoj~eto? Ej. Da odime tamu. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. Julija Eve me. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. so site bo`estveni ubavici od Verona. Ej. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. ej. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. – Doilko. do minuta znam kolku e stara. U{te kolku ima do . izlezi za kratko.

“Da” re~e ma` mi. tvrdam. ko {to rekov. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. Julijo. te molam. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. So bog sega e Suzana. ko jajce od gajgur. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. predobra za mene be{e. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. naa. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. Da. Doilkata Zgora. gospo|o. dado. “sega na nos pa|a{. Ka`i mi. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. eve mol~am. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. Zamol~i te molam. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . “Neli. `imi krstot. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. A. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. a koga pozrela }e stane{. Gospod neka te vardi. Doilkata ]e zamol~am. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. gledaj. velam.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. bog da go prosti. “Opaa!” re~e. }erko. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. A edinaeset od toga{ pominaa leta. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. ba{ imam akal! No. & be{e niknala na ~elo edna xumka. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. ba{ taka. Ne. ne. No. vrsni~ki bea. skoknav. Xuli?” A. Julija Prestani i ti. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. na ple}i }e pa|a{. da. dobro pomneweto me slu`i. Doilkata Dobro de. veselo ma`i{te edno. ne. detenceto go krena. normalno. zamol~i. tokmu za toa sakav da porazgovarame. ko {to rekov. {to bladam. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni.

Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. posre}ni ~ekaj no}i.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. G-|a Kapuelti (Na Julija. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. samo pogolema. (Vleguva Petar. toj e cvet. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. Doilkata Brzni mome. ve~erata e servirana. Gospo|o. ma` i pol mu nema ramen na svetot. ve}e se stanati majki. @enite so ma`ite rastat. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. na nepovrzanive ~ari. G-|a Kapuleti (Na Julija). ugledni gospo|i. tamu toa skrieno te`i. Jas mora da odam da poslu`uvam.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. po dnite sre}ni. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. ]e gledam. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go.) Petar Doilkata Taka e. grofot te ~eka so svoite mo}i. gospo|o. s# e naopaku i vo haos. razmisli za ma`a~ka sega. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. doilkata ja pcujat v kujna. mladata gospo|ica ja baraat. Ve molam idete vedna{. G-|a Kapuleti Eve idime. madam. vas ve vikaat. Na skapocenava qubovna kniga.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. (Izleguva Petar) Julija. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. .pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. i jas velam. pa. Ispitaj ja sekoja crta. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. ni{to pomala nema da bide{. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. gospo|ice. Doilkata Ma`. da go zeme{ i da bega{. Pomladi od tebe ovde vo Verona. vistinski cvet. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. eve. gostite dojdoa.

Bidej}i mra~en. ako bocka. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo.) Merkucio Gledam umot te stega. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. prenaduena i bocka kako trn. Merkucio. svetlina barem da nosam. Romeo Ne doa|a predvid. od nea brgu }e te izvadime. grub bidi ti so nea. Romeo Daj mi fakel.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. Ne sum ba{ za ripawe. Obuvkite va{i se lesni. Merkucio Ti si zaquben. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. na{e e da izigrame. pa s# ti e preku nosot. pogodni za igrawe. [tom igrata `ivne. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. taka }e ja skroti{. }e pobudalam i }e begam. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. Romeo. presurova. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. Merkucio Ako so tebe e gruba. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Romeo Dajte mi fakel. bockaj ja i ti. (Zema fakel.) Benvolio Ajde. nad maskata maska. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Neka za nas sudat kako im e drago. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. . Merkucio A ne. pa fa}ame xade. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. mora so nas da igra{.

dimiskii pleni. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. pusii fa}a. poslu{aj me. i. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. ~estopati. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. ispala{en od sonot. kolesnikot nejzin. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. forsira reki.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. ili po kolenata na dvorjanite. pa skoka i se budi. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. od najsitni pajakovi ni{ki. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. dvapati positno od zmiulesto crv~e. ili po usnite damini. amovite. a potoa. pa samo celuvki sonuvaat. Romeo Na sone. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. `il~iwata od prav. Barabani v u{i mu bijat. pa sonuvaat za klawawe samo. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. kam{i~eto. pa tie za qubov sonuvaat. pokriv~eto. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. pehari polni pie. Merkucio Pa isto i jas. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. ko sve}a da gori denski. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. dvoumej}i se vaka bo`emski. xabe svetlinata ja tro{ime. gledaj ~udo. od kov~e na {tur~e. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi.

no od me~ti pusti. vo gradive piknat. Ej.) Eve sme. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. Da `ivneme malku. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. de~ki!Na rabota. Julija. Za sonovi govoram. dosta. za ro`bite na bezrabotniot mozok. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. pazete so ~iniite. poleka. golema nesre} a nosi. Merkucio Taka e. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. koj }e servira. trgnete mi go i ova kreden~e. Anton. Ova e taa – Romeo Dosta. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. im ste neohodni vo golemata odaja. a racete ne se ~isti. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. a ti. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. du{i~ke. koj{to edna{ odvrzan. Doilkata. Merkucio. da mu se snevidi. de. taka! (Izleguvaat. ponepostojani od samiot veter. Benvolio i Merkucio. naluten.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. `ena mu. Petar Ve baraat.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. Tibalt. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. za~nati od ni{to. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. gospoda! So vas }e . a? Tuku samo ne{to menuva. ve vikaat. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. de. im trebate.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. Romeo Se pla{am pred vreme.

Ka`i mi. Sin mu gospodine.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. gostite i damite igraat. Romeo O. Kapuleti [to e. zarem robov se drznal ovde da dojde. gospo|i moi. Montagi e ovoj. (Izleguva slugata) [to. Tibalt Po glasot mislam. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. Dobro mi dojdovte gospoda. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. ovoj }e da e Montagi. Me~ot mom~e donesi mi go. srceto na svetot po nea tupka. gospodine. Romeo stoi na strana. }e & prijdam kaj{to sedi taka. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Kolku i da e blisku Duovden. Zasvirete muzi~ari. pove}e. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. (Na rodninata) Mom~e. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. velam. nema tolku. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. a? Taka? Dobrodojdovte. Muzikata sviri a maskiranite. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. Taka be{e. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. ne. gospoda. [tom zaprat. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. rodnino Kapuleti. Ve upla{aiv. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. sedi koga ti velam. Ha. ne? Samo sedi. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Ima trieset. edno trieset godini. ete. pluskavici }e dobijat. Mesto. Tibalt Striko. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. rodnino. taka be{e. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. ama samo be{e. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. du{mani{te na{e .

silexija pred site da izigruva! I toa ovde. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. Julija Axio dobar. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. podlecot Romeo. (Na gostite) Veselo. Ne se axio. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. axiite sveti? Julija Ama striko. gostite igraat. ti velam. ne huli po racete {tedro.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. }e te nau~am jas na red. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. sramota e. Nema da go podnesuvam. Mene najde inaet da mi tera{. . stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. deca! (Muzika povtorno sviri.(Na slugite) u{te sve}i. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. i. ostavi go na mira. vidi. Vidi go ti nego. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. pravi se ko da ne e tuka. bitki stra{ni vo mene se bijat. poblagoroden grev nudam: usnive. veselo. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. bidi qubezen i prestani da se murti{. ima da slu{a{. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. da n# srami tokmu na ve~era. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. axiski zdiven. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. dvajca axii vcrveni. Kapuleti Mladiot Romeo. ne? Tibalt Tokmu toj. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam.) (Na gostite) Taka. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. Romeo A zarem svetcite se bez usni. Zatoa strpi se. Smiri se ili . Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. ama tie im se za molitva da storat. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. rodnino stroen. deca. Kapuleti Vozdr`i se. siot se tresam. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. ]e si odam. {to e pravo.

taka zna~i? Toga{. za spas od o~ajov te molat. ~esni lu|e. (Ja baknuva. ne odete si taka brzo. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. (Ja baknuva. (Mu {epotat na uvo.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. Ama ste zelen mom~e. Kapuleti ^ekajte. mislam.) A. Vi velam. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. brat~e. naslednik na stariot Tiberij. docna. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. docna e.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. (Na bratu~edot) Uf. iako za molitvi ne e nema. dadilko. Julija . plodot molitven da go zemam. tvoite mi go zedoa grevot. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. mladiot Petru~io. O svetice. odime.) Julija Dojdi vamu. (Julija odi kaj majka & . majka & e gospodarka na ovaa ku}a. doblesna i umna. gospoda. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. Si legnuvam. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Dobra no}. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. Vi blagodaram. vi blagodaram na site. majka vi saka so vas da zboruva.) Vaka od usnive. vidovme {to ima{e da se vidi. Julija Sveticata ne mrda. odli~na gospo|a.

a mladata brza nasledni~ka da & bide. sega. vremeto sredstva. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. strasta mo} im dava.) Ako `ena ima. ide. Posledniot gostin ve}e bega. stravot sotiraj}i go so strastvena lava. (Izleguvaat. od o~i ma|epsan. ne`nata Julija poubava. Julija Odi i pra{aj kako se vika. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. Dr`an za du{man.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. No za sredba. zanesen amka.eve. . Da odime. sin edinec na va{iot golem du{man.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. (Doilkata odi. Sega Romeo go qubat i toj qubi.) Doilkata Eve n#. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. iako vqubena.

Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. na noxiwata tenki. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. na visokoto & ~elo i rumenite usni. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Se vrti i se povlekuva. se iskral doma v krevet. }e pobudali od bes. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. so magija }e go mamam. `imi krstov. Merkucio Ne. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. Prizivawevo moe ~esno e i fino. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. oskata najdi ja svoja.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. – Niti slu{a.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. rodnino Romeo.) Benvolio (Vika) Romeo. Vikaj Merkucio. Romeo! Merkucio Mudar e. niti se javuva. Merkucio Ova nema da go zbesne. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. Benvolio Da odime. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. niti pak preta. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Benvolio Ako te slu{ne. Toa zlobno bi bilo. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio.

O. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. stopati od nea poubava. otfrli go. angelu svetol. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. [to ako o~ite & se na nebo. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . O. Drzok sum premnogu. jasno sonce. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. O Romeo. Ne sluguvaj & nejze. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. sledbeni~ka nejzina. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. Dobra no}. No tivko. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. neka e. eve ja qubovta moja. Ogrej. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. }e govoram so nego. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. Romeo (Na strana) Taa zboruva. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. a ti kru{ka {ilesta. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. Ne mi se obra}a mene. {to ve}e e bolna. umri ja zavidlivata luna. zboruvaj samo. bleda i polna taga a ti. zavidlivka e taa. na luznite im se smee. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. kamo da bev rakavica na taa raka. a ne veli ni{to. o neka e taa otvoreno-gaze. O.) Koj ranet ne bil.

ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. otfrli go imeto a mesto imeto . Romeo Nema.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. parampar~e }e go storam. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. Da e napi{ano. voshiteni o~i na smrtnicite {to. ako obete ne ti se po }ef. Gledaj me milo. svrteni nazad. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. svetice mila. a ako ne}e{.koe ne e del od tebe zemi me mene. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. so ogled koj si. Julija Kako dojde ovde. . vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. Romeo. O. Taka i Romeo. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. da ne se vika Romeo. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. }e te ubijat vedna{. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. otfrli go imeto. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. za ka~uvawe te`ok. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. ni noga. Imeto moe. a mestovo smrt za tebe. Romeo. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. mome li~no. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. sepak zvukot im go znam. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav.

Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. te molam. Romeo Od pogledite nivni. zakolni se vo sebe. da ja odlagam smrtta. nequben od tebe. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. }e re~am “ne” ako me pobara{. li~en Montagi. pa }e ti veruvam. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. }e bidam opaka. Mil moj. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. ako me saka{. Mir neka ti se vsadi . pristojna. a jas }e poveruvam. dobra no}. iskrenata strast moja. O Romeo ne`en. nenadeen epten. no}ta }e me {titi. Romeo Gospo|ice. Jas ne sum krmar. Prebrz e. Vsu{nost. ona {to go rekov da go odre~am. No veruvaj mi. ama obziri zbogum. Taa sovet mi dade. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. no ako ne me saka{. gospodine. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. ka`i navistina deka e taka. priznavam. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. ne go sfa}aj. Povozdr`ana.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. Zatoa prosti. dobra no}. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. ne kolni se. Pristojna bi sakala da bidam. idolot {to beskrajno go obo`uvam. nerazmislen. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. velat. a jas nejze o~i. zacapana sum do u{i. Dobra no}. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Na qubovni~ka iznevera. Jupiter se smee. inaku za ni{to drugo na svetot. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. neka tuka me najdat. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. ili ako ve}e se kolne{.

i qubovta isto. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. idam. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. prebla`en za da bide jave. (Trgnuva da si odi. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. (Se vra}a Julija. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{.) Slu{am {um od ku}ata.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide.) Romeo O no}. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. Utre liceto go pra}am.) (Se vra}a povtorno Julija. Romeo ~esni. Romeo O. Dare`livosta moja bez dno e kako more. son preubav. mil Romeo. }e se vratam. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. da ne e ova samo son. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. Sakan moj. zbogum.Idam. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. veren bidi. dado dobra! . [to pove}e davam pove}e ja imam.) Julija Tri zbora u{te. Po~ekaj malku.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. pa dobra no} stvarno. (Doilkata vika odnadvor. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. (Izleguva. a celta brak.Montagi mil.) . (Izleguva. za{to neiscrpni se i dvete.

Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Dobra no}. Julija ]e bidam to~na. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. spokoj na gradi. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. . Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Dvaeset godini ima do toga{.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. (Izleguva Julija. Julija I jas isto. Romeo Neka son na klepki ti padne. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Julija Razdenuva. inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. dobra no}. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst.

go mirisne{ li.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. v `ivot te vra}a. cicaat od prirodnite gradi. majka na prirodata. Sega. (Vleguva Romeo. no grobov ovoj i utroba e divna. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. o~e. neka mi prosti adot. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. vreli: a ako ne e taka. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. a razli~ni se sosem sepak. no {tom go vkusi{. koga verno te`i. te opiva. grobnica e nivna. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. . kamewata. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. blagorodno cve}e. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. po~inkata takva mi e mila. da ja isu{i no}nata rosa.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. toga{ nema zo{to da se lomam. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. a kaj{to gri`ata grize. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. do doblest se kreva. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. Zemjata. toga{. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. vo smrt sigurna te pra}a. Doblesta stanuva porok. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. so misla lesna teloto go spru`i. crkalo. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. Romeo Vtorovo e to~no. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. no vo kakva si. bilkite. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. stanuva zlo~leno. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko.

Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. Isuse. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. Ako navistina si smenet. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. bez zadr{ka te molam ~esno. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. ne sakam da ja gubam. ne kori me. nejze sega ja qubam. kako i kade se sretnavme.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. ne~istata ispoved. . eve so tebe idam. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. taka i taa me qubi se e sploteno. Ako ti be{e ti. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. Otec Lavrentij Prvata znae{e. jasnost od du{a neka ti rosi. Mario sveta. tuku od o~ite im ~adi. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. budaletinko fina. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. za razlika od drugata. stoumniku mlad. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. za{to na krajot. mnogu i se brza na mojata la|a. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. Otec Lavrentij Gospode bo`e. more duri i beter. Romeo Te molam. da ti bidam. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. koga. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. Vo sebe omraza nemam. ne~ist oprost nosi.

Benvolio Da. rodnina na stariot Kapuleti. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Razgovarav so negoviot sluga. pa toj ve}e e mrtov.) . Merkucio Onaa ista bleda-krpa. proboden od crnoto oko na belata devojka. (Izleguvaat. onaa Rozalina. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. Benvolio Tibalt. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. ne mu dava da zdivne. Merkucio More te{ko na Romeo. isprati pismo do domot na negoviot tatko.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. tvrda na srce devojka. Sigurno }e se {ekne. {to drugo.ne. go ma~i. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto. ama toj. Merkucio Go vika na dvoboj. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. so predizvik }e mu odgovori.

izvonreden me~. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. lesno se zaborava na u~tivosta. Vistinski kasap e so svileni petlici. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. blagorodnik prva liga. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. ovie peder~iwa. kako isu{ena haringa. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. Smel ma` e. bon `ur. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. kosko moja stara. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. .Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. izvonredno visok ~ovek. a koga si zafaten. pa na punto riverso. vistinski vitez. KleopaToa e isto kako da se ka`e. {to e toj Tibalt? tra |upka. imav mnogu rabota. megdanxija nad megdanxiite. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. intervalite. dobar Merkucio. voobrazeni pr~lovci. O koskite nivni. eve go Romeo. Romeo Prosti mi. gospodine. ritamot. O meso. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. Vnimava na taktot. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi.) Benvolio Eve go Romeo. ama ni{to posebno. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. ete kako ni go spopika. Pobegna od nas. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. meso. znalec na besmrtnoto pasado. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. koskite. Gospodine Romeo. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. a Tizba sivooka ili taka ne{to. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. mora da se vitka. Didona gnasa. (Vleguva Romeo. Merkucio Bez svojata ikra. eden. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e.

Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. ako prodol`i{ da si vaka bister. ne kasaj. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. bos. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. nema {to. nema {to. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. i }e si ostane{. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. Romeo Prosta {ega. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. . {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski.584 Merkucio Rozata. prosto re~eno. Merkucio Bistar si. }e si ja iznosi{ sandalata. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. Benvolio Tolku e dosta. dobar Benvolio. sok {to podzapira v grlo. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. |onot }e ti se izli`e. sega si Romeo.

Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. vi velam. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. Edro. gospodine. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. to~no na pladnevniot zarezok. Jas sum najmladiot pod toa ime. Merkucio Najlo{oto dobro. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. sakam na samo da razgovaram so vas. Petar. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. podvodnica. Doilkata Merkucio Dve. ne? Gospoda. edro. vo nedostig na polo{. Dobro re~eno. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. dobra brodska oprema. ubava gospo|o. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. dve: ko{ula i nametka. `imi krstov. dobro sfateno. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. Merkucio Bog da ti dade dobar den. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. Sam da se rasipuva. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata. Merkucio Daj i Petre. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. Doilkata .) Romeo Vidi. Doilkata Kako ne vi e sram. rekovte. blagorodna gospo|o. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. gospoda. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar.

ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. ama }e se izraduva. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. Bednik nizaeden. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. vedna{ }e go izvle~ev me~ot.. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. ako mislite. dozvolete da vi ka`am. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. Romeo Ne na zajak. Kako {to vi rekov. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. tuku na zaja~ica. da ja vle~ete za nos toa. Ka`i i deka izjavuvam. velat. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. kolku {to mi fa}a umot. gospodine. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. a toa. [eta pokraj niv i pee. pa makar da e stopati pojak od mene. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. gospo|o. sram neviden. e blagorodna ponuda. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. A da videv. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Doilkata @imi gospod. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. gospodine. {to se veli. Romeo. gospodine. {to se veli. zbogum gospo|o. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. gospodine. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. deka izjavuvate. dadilko. vo posna pita. Ama zaja~icata stara. Romeo Eve me vedna{ po vas. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. Merkucio Zbogum gospo|o stara. gospo|o. Romeo [to }e i ka`e{. No prvin.. Zaja~icata stara. }e mu go doteram umot. }e najdam nekoj koj mo`e. gospodine.) Doilkata Ve molam. Gospode. .586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. ako ne mo`am jas.

Pozdravi ja gospodarkata tvoja. zemi koga ti velam. Eve ti za trudot. dobra dado. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. Doilkata Sekako. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. O. ama vi velam. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. slu{nete gospodine.: Petar! Petar E. Ponekoga{ ja lutam. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. gospode. bidi verna.) Povelete. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . a za toa jas }e ti go nagradam trudot. . ima vo gradot eden blagorodnik. koga }e i re~am taka. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. milina da vi e da gi slu{nete. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. Zbogum. nekojsi Paris. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. }e dojde tamu. de~ko. Romeo Zemi de. gospodine.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. du{i~ka edna mila. va{eto ime po~nuva so druga bukva. celata pobleduva.ama znam. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. i velam Paris pove}e i li~i. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. Doilkata vera ko ~elik. dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. gospodine. ko najbela krpa stanuva. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. za vas i za rozmarinot. za vistinki kreka~. brzo! (Izleguvaat. Zbogum. Doilkata Dobro. iljada pati. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata.

zastani kaj portata. zboruvaj! Doilkata Gospode. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. Ama seto ova i prethodno go znaev. ni slu~ajno. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. veselo ka`i mi gi. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. (Vleguvaat Doilkata so Petar. a jas tvoite vesti: ajde.) Eve ja. na bavnosta `rtvi. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. devojko. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. lele grbov. ama me boli glavata. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. ne. sekoe kov~e me boli. Odi po svojot pat. iako za niv ne treba da se zboruva. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. Doilkata Premorena sum. dadi~ke moja. mo`e ne go na{la. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. ama i se brza. slu`i mu na boga. ne znae{ da izbira{ ma`. A ako se ta`ni. o dadilke slatka. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. Tr~av ko luda! Gospode.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. ko olovo se nesmasni. Romeo! Ne ne. stapalata i stasot. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. te{ki. Ne e cvet na u~tivosta.588 Scena 5 (Vleguva Julija. a nejze ja nema. . sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. ne. koga senkite gi teraat preku temnite gori. mu se nesporedlivi. o. napravi naiven izbor. te molam. Samo ka`i. lele. slatka. A i grbov od ovaa strana. [to. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. zboruvaj. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. O bo`e. Doilkata Petre. a racete. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. pa taa kuca. daj mi malku da zdivnam. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. gospode. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. veti za polovina ~as }e se vrati. [to veli toj za ven~avkata na{a. Julija Sega dadilko dobra.

jas po drug pat moram. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. Sega krvta gre{na v lice ti jurna.) . no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. i kako qubezen. Odi v crkva. mila. vidi ja ti nea. Mila.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. Julija Visoka sre}a odbrav. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. (Izleguvaat. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. mila dadi~ko. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. Zbogum dadilko dobra. Crn~am. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. r. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena.

tolku e lesna suetnosta. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. o~e moj duhoven. amin.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. Julija.) . a ne so zborovi. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. Zatoa qubi umereno. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti.) Eve ja gospo|icata. (Izleguvaat. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. Otec Lavrentij Dojdete so mene. za obajcata }e ti se zablagodari. Ah. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. no kakva i da dojde taga. pobogato so sodr`ina. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Julija Dobro ve~er. za dnite idni da ne ne koraat so taga. }e pobrzam so ~inot. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. Julija Srceto. taka qubovta trae dolgo. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. Otec Lavrentij Romeo. Romeo Amin. }erko.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er.

Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. osven takvite. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. da si odime. na primer. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Kapuletite nadvor. dobar Merkucio. poludenata krv vrie. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. Benvolio Gluposti ili ne. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. denot e `e`ok. i drugi. eve gi Kapuletite. ne li~i{. Koi o~i. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Merkucio Kapuleti. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. gi sretneme li. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. Petru~io. . vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Benvolio so negovi lu|e.) Benvolio Te molam. Eve ti. ba{ mi e gajle. Mapuleti.

boga mi. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. Merkucio O~ite se za gledawe. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. gospodine. nemturska. za{to }e im se obratam. Eve go moeto mom~e. zadovoli se so ova {to go rekov.. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. od zvukot negov. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. pa neka se xarat. ako mi dadete mo`nost. Zatoa zbogum.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. Tibalt I na toa sum podgotven. Skokaj sega. gospodine. (Vleguva Romeo. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Site o~i kon nas se svrteni.. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. ime {to ko svoeto go sakam. Ama na kar{ilak izlezete mu. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. Tibalt Mom~e. Jas ne sum podlec. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. ti i Romeo duvate vo ista gajda. (Na Montagi) Gospoda. pa }e vidite {to e toa megdanxija. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. podla! . ne~esna. Gledam deka ne me pooznava{. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. ima da zaigra{. Vo taa smisla samo. Samo zbor so eden od vas. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Tibalt Romeo. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. dobro ve~er. Zatoa dobar Kapuleti. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt.

gospoda. Sramete se. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. `iti s#. gnaso! (Izleguva Pa`ot. staorec. Petru~io i nivnite drugari. Romeo Najdobroto go sakav.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. Ranata ne e tolku stra{na. no sepak e dovolna. Tibalt. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. samo eden od tvoite devet `ivoti. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. podlec. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Plukam na svetot koga pes eden. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. Mi go zbiberija na ovoj svet. ~oveku. Od mene napravija za crvjata hrana. Si go dobiv i toa zdravo. (Se borat. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum.) Ne e dlaboka kako bunar. ^uma vrz va{ite dve ku}i.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. nitu {iroka ko crkovni porti. Tibalt.) . dovolna sosem. Tibalt. Stojte. vrati go me~ot. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. ajde. Romeo Merkucio Merkucio dobar. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. Da gi razdvoime. Rezil ste na svetot. Petru~io Da begame. Benvolio. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. apa{. ma~ka. staorsko stra{ilo. Benvolio. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. Merkucio. dosta. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. ama. grebnatina samo. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. ili }e padnam. {to se tepa so smetka! Zo{to. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. ]e poslu`i.

{to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli.nivnite `eni i drugi. . Se borat. Gradot e na noze. Vo imeto na vojvodata ti velam. da te nema. da te nema. stariot Montagi. Pa|a i umira. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. moj prijatel veren. Ne stoi ko zdrven. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. A sega Tibalt. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. Tibalt O. Tibalt mrtov. Benvolio Romeo.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. po ova znam drugo zlo }e dojde. – Tibalt. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. Kapuleti.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. Romeo Ovoj gospodin. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. (Vleguvaat Vojvodata. (Vleguva Benvolio.) (Vleguvaat gra|ani. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. Tibalt e proboden. O vojvodo blagoroden. na vojvodata sojuznik blizok. Romeo. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. begaj.) Benvolio O Romeo. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. begaj. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. Odi. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. napred. gospodine. (Vleguva Tibalt. trgnuvaj po mene.

kogo rakata na Romeo go ubi. Pravda baram vojvodo. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. Vojvodata Romeo go ubi nego. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. prijateli. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. ne mu ostana dol`en. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. Seto ova izrazeno so krotka re~. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. gluviot za mir.) . vistinata ne e takva. Romeo. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. Normalno e da la`e. toj Merkucio go skrati.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. vojvodo. smiren pogled. ubieniov ovde. zbesnat i samiot. O gospodaru. vnu~ko moj. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. Romeo da umre mora. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. so ubavi zborovi go smiruva{e. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. Od toa }e nema ni{to. ma`u! O. neka prestanam da di{am. hrabriot Merkucio. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. Ako ne be{e vaka. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. i me|u niv vleta. `ivotot na Tibalt. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. G-|a Kapuleti Tibalt. `iti gospod. {tom go najdat edna{. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. Toj samo dolgot zakonski go zede.

i iako sum prodadena. sirot trup. Gotovi sme. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. ubien e. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. dojdi. ako neboto ne mo`e. mrtov. no}. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. skalite . o no}. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. zaqubena. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. mi padne. krvav trup sirot. O si kupiv qubovna palata. O nesre}en den. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. Ako e ubien re~i da ako ne e. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. mrtov. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. za da se sklopat denskite o~i. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. nebesna re~itost go krasi. neviden i ne~uen. vo krv zasirena. daj mi go mojot Romeo. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. a koga }e umre. (Bo`e sokri ja) ovde. Toga{ se onesvestiv.596 Scena 2 (Vleguva Julija. gospo|ice. o ognono`ni vranci. Ka`i dado. O Romeo. propadnavme. a Romeo v pregrad. ide doilkata. o. mrtov. da. i no} temna bi se spu{tila vedna{. dojdi no}. vo krv oblean siot. Ra{iri go perdeto gusto. No eve. {to e novo? [to ima{ tamu. Dojdi no} li~na.) i nosi vesti. ama u{te ne sum vselena. Doilkata Ranata ja vidov. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. Skalite od ja`e. u{te ne sum prevzemena. dojdi Romeo. so svoi o~i ja vidov. na gradite ma{ki. sama. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. na qubovta jatak. bled ko krpa. nego go nema. Julija Te{ko mene. bled. crnove|a.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. toj e mrtov. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. kon konakot Feba. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. Galopirajte brzo.

kutar moj ma`u. Doilkata O Tibalt. po gre{ka. apa{u ~estit.Romeo i Julija 597 Julija O. Me ostarija mnogu `alta. siraku. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. licemeri. po mene neka dojdat. Zla zemjo vzemi vrati se. zloto. {to me snajde. o qubezen Tibalt. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. gospodine ~estit. tvojata tri~asovna `ena. ja proli. mrtov da te vidam. O. sigurnost. O prirodo. site se izmamnici. krivokletnici. zatoa Romeo e proteran. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. Julija O bo`e. skr{i se srce! Skr{i se. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. ja proli. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. . vedna{! V temnica o~i. nuli. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. o den nesre}en. Tibalt. Nazad. Ah. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. ovaa taga. gi `rtvuvate za radost. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. koj imeto }e ti go fali koga jas. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. ~esnost vo ma`ite nema. glupavi solzi. Romeo nego go ubi. najdobriot prijatel {to go imav. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran.

Slu{ni me.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. Ajde. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. pocrn od smrtta na Tibalt. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. {to me ubi. granica. Znam dobro kade se nao|a. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. Vo }elijata na Lorens e skrien. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. kaj{to smrtta. poslednoto zbogum da go zeme.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. i ka`i mu da dojde. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. Julija (I dava prsten) O. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Kade se majka mi i tatko mi. izmameni ste vie. vo bra~nata postela mi se dreme. devstvenica. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. i vie i jas. ajde Dadilko. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. }e umram devstvenovdovi~ena. Kaj nego odam. Sakav da go zaboravam lesno no o. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Ja`iwa kutri. moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. ja`iwa. merki razni vo smrtta na toj zbor.’ Zborot ‘proteran’. . Zemi gi ortomive. a ne Romeo. Zborovite za takvo zlo se prazni. za{to Romeo po tu|ini se krie. ‘Romeo proteran’Nema kraj. a Romeo proteran. site se mrtvi. me|a. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. ej. Ova e uteha.

Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. Muvite smeat. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. Pove}e vrednost. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. No Romeo ne smee. ne smrt za teloto tuku progon. ve~na maka. za{to golem e svetot i {irok. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. Romeo Progon? Imaj milost. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. sredstvo nekakvo za brza smrt. na tvoja strana zastanuvaj}i. duri i vo ~edna. pove}e dostoinstvo. Trpeliv bidi. no gorko dru{tvo pravi. Za{to progonot pou`asen e na lik. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . vestalska smernost pocrvenuvaat. Kako ima{ srce ti. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. a jas od ova mora da begam. Otecot Od Verona si proteran. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. ela pla{livecu eden. sinko. Urlaat so nego. re~i ‘smrt’. Ne veli ‘progon’. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. Otecot O grev smrten. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. . pekol. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. ku~e gluv~e sitno. Tie se slobodni lu|e.) Otec Lavrentij Ela vamu. naostrena kama. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. no Vojvodata. storile grev. a jas sum proteran. mnogu pou`asen od smrtta. pa makar grdo.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. duhovniku bo`ji. proteran e toj. Romeo O~e. du{o sveta. Romeo. nebare dopiraj}i se. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. siot si stanal samo tu~na taga.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo.

Da be{e mlad ko mene. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. Doilkata O. (Vleguva doilkata. .Stani. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. (Od nadvor se slu{a tropawe.) Idam.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot.^ekajte malku. (Povtorno ~ukawe. pak }e mi govori{ za progonstvo. idam. so gospo|icata moja ist slu~aj. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. (^ukaweto ne prestanuva.. Ludaku mrdnat. nekoj ~uka. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. filosofijata. odi! – Bo`e. Tibalt mrtov. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre. o`enet odvaj eden ~as. Romeo Ne}am. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a.) Doilkata O o~e svet. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. udaven od sopstvenite solzi. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. ne pomaga ni{to. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. Ne zboruvaj mi pove}e. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. ]e te zemat. ne vredi ni{to. barem malku slu{ni me! Romeo O. Julija sakana tvoja.. skrij se. Romeo dobar. ama neodgovornost. stani. za da te te{i pa makar da si proteran. odlukata na vojvodata da ja smeni. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. tropaat! –Koj e? – Romeo. pa }e vi ka`am. Idam od gospo|ica Julija.Ajde.) .) Brgu v soba.) Otecot Slu{aj.

gospodaru. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. lipa. ka`i mi.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. leleka i pla~e. qubovta. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. So smrtta s# zavr{uva. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. samo lipa. Stanuvaj. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. (Na Romeo) Stani. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. ko {to e dogovoreno. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. No pla~e{ ko `ena. za{to takvite umiraat vo beda. toj ukras na qubovta i likot. zemjata. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. stani i ma` bidi za ater na Julija. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. ne veli ni{to. stani. umot. za nejzin ater stani. Vnimavaj ti velam. brzni kaj sakanata. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. Odi. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. qubovta i umot. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. . pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. i tuka ima{ sre}a. O ka`i mi o~e.

s# zavisi od ova. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. za{to ve}e e docna. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. prstenov re~e da vi go dadam. dobra no}.) Otecot Odi vedna{. Doilkata O gospode. gospodine. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. Zbogum. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. oti nema da projde{ na patot za Mantova. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. Daj mi raka. . prijatelite ne gi pomirime. ne stojte mnogu. (Izleguva doilkata. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. Docna e. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . Doilkata (Mu dava prsten) Eve. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. Smesti se vo Mantova. Dobra no}. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. I pobrzajte. Zbogum. Romeo vedna{ trga po tebe. Odi napred Dadilko. gospo|ata pozdravi ja svoja. odi da ja te{i{.

negovata `ena i Paris. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. no}eska taa nema da sleze. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. @eno.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. site edna{ }e umreme. neka bide ~etvrtok. ama ova pikni go v glava. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. Zbogum. odi kaj nea pred da si legne{. Pozdravete ja }erka vi od mene. Zna~i ~etvrtok. Vi velam. Odi kaj Julija pred da si legne{. grofe? Paris Bi sakal. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. Kapuleti Grofe Paris. Utre }e znam {to misli. podgotvi ja. }e vikneme dva-trojca prijateli. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. ni{to pove}e. sve}a vo odajata moja. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. `eno. [to velite za ~etvrtok. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. ~etvrtok da e utre. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. grofe. a go sakav i jas. Dobra no}! . sreda mi e nekako prebrgu. Dobra no} gospo|o.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. Kapuleti Dobro. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. a? Mm. Ej. gospodine. Docna e. gospodine. deka idnata sreda ama ~ekaj. za ovoj svadben den. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. No}va so tagata svoja e zatvorena. gospodine. i re~i i. Dobro. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. toga{ odete.

s# deni. dojdi. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. Pobrzaj. na Julija koga taka & godi. ostanam li }e umram. ne e denska. begaj. Gledaj. na mugrite glasnik. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. bidete na {trek! (Izleguva. Julija Onaa svetlina. Veruvaj mi. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. O. gospodaru. du{o. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. se deni! Romeo Se deni. mrdni. Romeo Pa neka me fatat.) Julija Niz prozorec denot neka vleze.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. mila. Odam za da `iveam. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. Ne be{e ~u~urliga. Julija Den e. odi. odi! Denot zazoruva. Pa du{o? Da si zboruvame. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. O. Romeo ^u~urliga be{e. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Dojdi smrt. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. ne e den.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. slavej toa be{e. neka smrtta ja do~ekam ovde. a ne slavej. Cela no} toj na onaa kalinka pee. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. Velam. I eve velam. Julija Zarem otide. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. sakan moj. den e. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. Denot obdena. vnimavajte. prijatelu. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. Zatoa ostani u{te. . Ne mora da brza{. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. koga ti velam.

Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. majko. Julija O bo`e. Ako si neverna. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. sakana.) Kapuleti [to. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. Julija O. zarem ve}e stana. Kapuleti Pa devojko. Zbogum. od mrtvite toj ne se vra}a. zatoa dosta. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. sudbo. ma`ite velat. Umerenata taga qubov poka`uva. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. .) [to e. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. a neumerenata umeren nedostig od pamet.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. Suva taga krvta ni ja ispi. Julija Koj podlec. neverna si. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. kolku mi si vredna. Julija [to za mene e golem.

bi go sme{ala sama za Romeo. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. ka`ete mi ve molam. devojko.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. [to ima. vnimatelen tatko. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. kogo znaete go mrazam. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. }e pojdam odo{to za Paris. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. Prestani zatoa da pla~e{. A kakov e toj praznik. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. od srce mu sakam. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. majko. Se ~udam na brzinava. ti velam. a ne se nadevav ni jas. Julija Vo vistinski ~as. za sre}a. oti ne mi e na dofat od raceve. . tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. koj{to za tebe. slu{ni ne{to poveselo. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. ne beri gajle. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. od jadot svoj da se trgne{. Julija @imi crkvata sveti Petar. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. mlad. Julija Navistina. Kapuleti Ima{ }erko. Julija Da majko. Majko. A sega. Ve molam. Zamisli }erko.

gospodaru. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata.) Me jade rakava. Da te nema. Kapuleti Zo{to. so dalgi od solzi branuvaat. |ubre edno.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. a. ni{to`na kakva {to e. {to ja karate taka. ako nenadejno ne se smiri. Da te nema. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. ne ovde! . no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. ne tuku mi blagodari. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. @eno. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. na kolena ve molam. {to re~e. Kapuleti Treba da visi{. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. muvo edna zelena! Mar{. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. magodari. poslu{aj me. {to. Kako budalava da e ven~ana so grobot. Mol~i. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. No `eno. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. more {to gi vikam. zemjata cedi rosa. {to. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. ne veli ni{to. [to e sega. {to re~e. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. (Julija stanuva.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. no taa ne saka. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. {to – vidi ja pipica. ne tuku mi pufkaj. Kapuleti [to. se zablagodari ve}e. bolvo ~uknata! Ti velam. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. deti{te edno nedokvakano. a tie nego. oti postojano tvoite o~i. vozdi{kite ti se veter koj{to. Kapuleti Stoj. dete. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. solzite tvoi drobej}i gi. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru.

G-|a Kapuleti E sega ja pretera. nedela edna. ~ukni ja glavata. lele. ^etvrtok se bli`i. {to velat. lele. no}e duma{. Pravi kako {to saka{. so site ni{ani. Zna~i. eve {to e: Romeo e proteran. `imi du{ava. oti. premlada sum. verbata moja na nebo. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. se gri`i{ ma` da & pogodi{. . G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. prosi. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra.O. za{to zbor nema da ~ue{. misli. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. ubav preubav. So mene {ega nema. Srceto ispitaj si go. a nas ostavi n# na mir. ama vo mojata ku}a te ne}am. vo dru{tvo. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. Vnimavaj. bogat. ne mo`am da sakam. Julija O bo`e. za mojot prijatel }e te dadam. Dewe. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. {tom rabotite stojat kako {to stojat. . }e mora da go pravi toa skri{no. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. blagoroden. Vaka }e storam. ~krapjo edna {trba. a ako ne mo`e{. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. dadilko. Doilkata Imam. sam. mlad deljan. a ako dojdi. crkni od glad. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. Ako ne mi si. Kapuleti ]e poludam. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. Dado. Misli. `imi lep~eto bo`jo. Ako mi si }erka. od tebe krevam race. daj mi sovet. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. {esta{. besi se. poln ~esnost. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am.

Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. bistro oko ko {to ima Paris. vedna{. neka mi se prokleti ako la`am.) . mo`e lek nekoj }e ispili. barem za umira~ka imam sili. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. O. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. Odam kaj otecot. Doilkata Odam. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. nema tolku zeleno. odi. Ni sokolot. Ako s# propadne. mudro postapuvate. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a.Romeo i Julija 609 grofot. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. gospo|ice. alal da ti e. ako ne e taka. ^uma da me sotre. ostro. (Izleguva. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. velam.

gospo|icata kon }elijava ide. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. gospo|o i `eno moja. Gledajte. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Tatko i pak. Paris Toa mo`e i mora da bide. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. }e se ispovedam pred tebe.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. . pa zatoa malku i govorev za qubov. mila. znam. koga }e bidam `ena.) Otec Lavrentij ^etvrtok.) Paris Vo pravo vreme. gospodine? Mnogu kus e rokot. (Vleguva Julija. gospodine. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Paris I nemu. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. Ne mi e po merak. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. }e mu re~e{ deka mene me saka{. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. Paris Julija Toa mo`e da bide. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. od svoja strana. pa mudro brza so na{ata svadba. vo ~etvrtok. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. gospodine.

no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. toga{. Otec Lavrentij O Julija. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. a ne v lice. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. no`ov }e gi ubie site. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. za{to toa ne mi pripa|a mene. (Izleguva. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Ne dol`i. {estam. Julija Ne veli mi o~e. solzite liceto ti go grdat. Julija Vistinata.) Zatvori ja vratata. nikoga{ kleveta ne e. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. nema pomo{. gospodine. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. v lice sebesi si go ka`av. }e ve zamolam da ne ostavite sami. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. ti racete. za{to i pred niv grdo si be{e. Julija Mo`ebi e taka. bez odlagawe. Od o~aj e. deka si ~ul za ovaa. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. a toa {to go ka`av. Paris Tvoeto lice e moe. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. sepak nayiram nekakva nade`. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. nema lek.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. Paris Sirota du{o. izlez da najdam. a ti go nakleveti. Grofe. ta`na }erko. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. Zatoa. Julija. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. Slu{am deka mora{. govori. veruvam.

Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. so pismo za ma` ti straden. Ni toplinata. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. toj i jas. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. dobar o~e. bidi vesela. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. I bazdlivi koski i ~erepi. o ne govori mi za strav. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. utreve~er gledaj da si legne{ sama. snagata pomo{ }e mi dade. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. Zbogum. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. da gledame kako se budi{. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. Otec Lavrentij Toga{ dobro. vo najubava ruba. Julija O qubov. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. Dr`i. so otkrieno lice. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. Ru`ite od usnite tvoi. dodeka ti ne se razbudi{. me teraa da se stresam. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja.) . I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. Odi doma. na nosila.612 Vilijam [EKSPIR sramot. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. davaj. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. ne{ta koi samo od ~ueno. Vo me|uvreme. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. Julija O davaj. Zemi go ova {i{ence. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. snaga daj mi. (Izleguvaat.

Lekoumna e taa e samovolna koketka. }e dojde{ sega so mene v soba. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. gospodaru. nemojte pred ~etvrtok. ka`ete mu za ova.) . kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. Odi dadilko. za vakva pro{ka: prosti mi.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. otsega vo s# }e te slu{am. da. Kapuleti Dobro. Dadilko.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. odi so nea. Kapuleti Milo mi e. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. mnogu mu dol`i. Kapuleti Pobarajte go grofot. odi! (Izleguva. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. Doilkata i dva-trojca slugi. Kapuleti Dobro. gospodaru. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. Mom~e. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. Raka na srce. utre odime v crkva. gospo|a Kapuleti. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. (Vleguva Julija. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. Ima vreme. nema da go najmam. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. taka treba.

i s# }e bide kako {to treba. No}eska za mene nema spiewe. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. ne~ista sum i gre{na. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. za{to znae{.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime.) Da.) Julija Bez gajle. Kamen ko da mi padna pod srce. no mila dado. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . Niz venite mi strui strav morni~av. majko. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. pomogni & da se spremi. Ti odi kaj Julija. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. Ve}e se sno}uva.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. jas }e se rastr~am. da go podgotvam nego za utre{niot den. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. ostavete me sam. ]e gi viknam nazad da me smirat. `eno. Legni si i odmaraj.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. ovoj fustan e najdobar. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. ti tvrdam. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. Odmorot mnogu }e ti treba.

brznete. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. A {to ako. velat. (Vleguva Kapuleti. Angelika. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Kambanata bie za utrena. lele. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. Doilkata More begaj `enski Pejo. doa|aat du{i. zapri Tibalt! Romeo. Kapuleti Gluposti. drevna katakomba.) Gospo|a Kapuleti Na. Romeo. pu{ti srce. tri e ~asot. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. cepenici i ko{nici.) Kapuleti Ajde. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. Romeo. odi legni si. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. brznete. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. vo nekoi saati od no}ta. lele. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. qubomorna. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. vtorite petli propeaja.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. spobudalena. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa.) Kapuleti Qubomorna e. ne stiskaj. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. mom~e? . [to se ova. kaj{to.

gospodaru.) Kapuleti Vidi go ti nego. brzni. brzni. Kapuleti Brzni. gospodaru.) Grofot sega }e stigne so muzikata. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice.) Gospo|a Kapuleti [to e. rakija malku daj te. pomo{. kaj si? (Vleguva Doilkata. Vtoriot sluga Ne sum trup. vidi. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. gospo|ice. gospo|ice. sakana. zetot ve}e ni dojde. gospo|ice.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. du{o.) Odi razbudi ja Julija. gledaj! O den te`ok! . Dadilko. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. znam kade ima. Vikni go Petar. gospo|ice. gospo|icata mi e mrtva. du{i~ke. lele. eve. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. koga ti velam. `eno. Se izdelkal gadov. (Se slu{a muzika. slu{a{? Gospo|o. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. se razdenilo. gospo|ice. toj }e ti poka`e kade ima. gospo|ice. idnata no}. mrdni! (Izleguvaat. mu fa}a tikvata. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence.) Gospo|ice. gospodaru. donesi posuvi cepenici. taka mi re~e. mom~e. ej! Dadilko velam. a ve}e. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. ej. Jas odam so Paris da pomuabetam. doteraj ja fino. ej. Proklet da e denot {to na svet me donese. ama {to s# ne znam. Ne stoj. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. znam. pomo{. slu{a{? [to. bravo. vidi ja ti spanka! Ej. Lele. go slu{am. brzni.

uni`en. prezren. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. Pomo{. vo smrtta qubov. Doilkata O tago. od tebe izla`an. mrtva. odvraten denu. dotol~en sosem. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. ta`en. Ah. ]e umram.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. razveden. omrazen. o `ivot. O qubov. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. deteto mi e mrtvo. mrtva. i nejze }e & ostavam s#. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. o namrazen denu.ne`ivot. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. Kapuleti Da vidam. pomo{. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. o ta`en denu. edinstvena radost moja. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. teloto smramorilo. ma~en. Edinice sirota. lele. ili so tebe }e umram. pogledaj me. mrtva. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. O denu. ta`en denu. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. o ta`en. O sinko. ah dete moe. siroto dete moe. A so nego se zakopuva i radosta moja. mrtva e. O`ivi. o denu. o ta`en denu. o denu. . smrtta mi e naslednik. svirepa. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. crn. Doilkata Mrtva e. {to ni dojde sega da ubiva{. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. te{ko mene. smrtta }erka mi ja ven~a. ubien! Najodvratna smrt. stol~en. Paris Izla`an. od tebe surova. `ivotu moj. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. najta`en denu . jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. S# moe e na smrtta. jaden. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. ta`en. ubien! O vreme nemirno.) Kapuleti Sram da vi e. umrena. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti.) Otec Lavrentij Ajde. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. Kapuleti Prezren. o dete.

Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. srcevo mi e polno: svirete mi. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. Otec Lavrentij Ajde gospodine. svirete mi go Veselo srce. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Smirete se. (Izleguva. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Veselo srce. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. ne e vreme za svirka. za neposlu{nost da ne ve grdi. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. kako ne vi e sram. ne{to veselo da me ute{ite. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. Svira~ot Ne sme za veselewe. koga gledate napred trgnala nad oblacite. O. . Solzite izbri{ete gi. odete za{to sami gledate. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. Veselo srce. O vo qubovta. Va{iot del vo nea.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne.) Petar Svira~i. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. ne lutete go.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. zo{to toga{ pla~ete sega. svira~i. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. dobri lu|e. ajde gospo|o i vie. ah. (Vleguva Petar. odete. ako sakate da vi po`iveam. ruzmarin isturete vrz trupot ubav.) Gudaxijata Navistina. ugore do samoto nebo. i vie gospodine Paris. za{to srcevo mi sviri. velam. Doilkata ^estiti. slu~ajov e ta`en. Site osven doilkata izleguvaat. slu~ajot sosema se smeni. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. ej.

A {to veli{ ti. za mene. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. so gol um ako treba. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. Vtoriot svira~ Dobro.) . Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. zo{to srebren zvuk. na primer. A ti.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. }e te mi-fkosam. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. (Izleguvaat. sol-nam. za{to svira~ite zvu~at za srebro. gospodine. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. a. Odgovorete mi ko lu|e. te molam. mi-fkosuvaj. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. o`alostenite da gi pri~ekame. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. a potoa na ve~era. tuku eden podbiv. prosti mi. Petar More }e te istepam i bez stap. obi~no guslar~e. ima prijaten zvuk. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. tuku sfati me ti mene. ]e te re-pnam. Petar I ova e dobro. Ti si. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. }e te fa-knam. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. Ti si peja~ot. Petar O. fa-knuvaj. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. `imi krstov. Ne trpam nikoj da me dupi.

Romeo Gluposti! Se la`e{. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. na `iv kostur li~e{e.) Romeo Ne e va`no. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. O nesre}o. `ivee tuka eden aptekar. ostavi me. se pla{am. i stori go toa {to ti go narediv. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. navestuva zlo. Jas doa|am vedna{. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. kolku brzo. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema.) Vesti od Verona. Ah. Pomnam. gospodaru dobar. so sobrani ve|i. ako taa e arna. (Vleguva Valtazar. suv i svitkan. mo`ebi. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. beda nevidena samo ko`a i koski. vo blizina prebiva. Romeo Zna~i taka? Toga{. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. u{te ve~erva so tebe }e legnam. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. gospodaru. a na raftovite . (Izleguva. Julija.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. Samo da vidam kako. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. prepariran krokodil. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i.

Romeo Eve ti zlato. aptekaru. Praznik e. Jas tebe ti prodavam otrov. siromav si. kupi hrana i za{utri se malku. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. . gol i napu{ten od vekov. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Aptekarot Zema siroma{tijata. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. a ne na voljata tvoja. po nekakov ~uden red. eve ti ~etirieset dukati. Zatoa ne bidi siromav. ako. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. ~oveku. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. pa du}anot prosjakov ne raboti. gledam. vedna{ si rekov.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. Romeo Zarem ti. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. ej! (Vleguva aptekarot. ostatoci od konop. ne daj bo`e. Koga ja vidov bedava. meuri i podjadeni semki. ne ti mene. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. sepak }e umre{ vedna{. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. zbogum. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. a ne voljata moja.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. Ej. prekr{i go i zemi go ova. prezir i beda na ple}i ti visat. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. Dojdi leku a ne otrovu.

Dobredojde od Mantova. eve go tuka. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. No koga go najdov. brate moj. brate. vo }elijata moja neka trpi. tolku upla{eni od zarazata bea tie.) . somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. stra`arite gradski. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. (Izleguva.) Monah Jovan Svet moj o~e. pa dur Romeo ne dojde. brate Jovane.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. odi. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. pismoto negovo daj mi go.

nosat cve}iwa i slatka voda. ne sakam da me vidat.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. o jadu. mom~e.) Paris Daj mi go fakelot. dobro mom~e. Paris Krinu. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. Zemi go ova. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. zemi go pismovo. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. Pa`ot sviri i vika.) Romeo @eludniku gaden. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. 623 mojot tatko. Odi. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. Sepak izgasni go. Eve. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. . Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. Daj mi gi cve}iwata. @ivej i bidi sre}en. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. Paris stava cve}e na mogilkata.sekir~e i `elezen kopa~. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata. Daj mi go fakelot. Zbogum. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. pokrivot ti e pra{ina i stewe. toga{ svirni mi. pogledot negov me pla{i. utrobo na smrtta. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. trgni se od ovde. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. Stori kako {to ti rekov.

A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi. ]e go apsam vedna{. i re~i potoa. bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. tie neka te pla{at. za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost. Romeo Navistina moram. li~noto su{testvo mi umre. pomisli na sive ovde mrtvi. Zapri so bogohulnoto delo. za{to mora da umre{. podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden. blagorodno mom~e. vo kulata sjajna. Ne si porazena. frlaj}i me vo gnev. Da go vidam ova lice. pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O. Begaj ottuka i ostavi me. Dobro moe.) Romeo Taka }e storam. mom~e! (Se borat. mom~e. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe. daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne.) . za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe. pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O. pa od taga velat. o~ajnikot ne go losti. `ivej. smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe. kako ova da go vikam veselost? O qubov moja. `eno moja. zaklano mom~e.624 Paris Vilijam [EKSPIR Paris O proboden sum! Ako milost ima{. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud. Ne stoj. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. ne mi stavaj na glava u{te eden grev. O odi. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam Ova e ona proterano. zaminuvaj. zatoa ovde sum i dojden. Rodninata na Merkucij.) Pa`ot O gospode. pokori se i pojdi so mene. ^estopati kaj lu|eto. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro. se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva. otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira. te apsam sega. neka ti bide. Te prekolnuvam. ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{.

stavete sega so praveden bakne` traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u. so crvjata {to se tvoi dvorjanki. Taka e. O ~estit aptekaru. Otec Lavrentij Blagosloven da si. te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zaminam.Romeo i Julija 625 Valtazar deka smrtta bestelesna se zaqubila i deka ~udovi{tteo suvo. Otec Lavrentij Dojdi so mene vo grobnicata. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. otrovot ti e brz. race. so smrt toj mi se zakani deka }e me kazni ako ostanam namerata da mu ja vidam. Ka`i mi. Valtazar Kako {to sum zaspal pod tisava ovde sonuvav deka gospodarot moj so nekogo se borel i deka gospodarot moj go ubil.) Otec Lavrentij Sveti bo`e. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. O~i. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka. gadno. prijatelu dobar. sveti o~e. . o~e. Ovde. a i mojot gospodar e tamu onoj {to vie go sakate. kopa~ i lopata. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je. porti na zdivot. vo`du moj besvkusen. u{te edna{ pogledajte ja. (Pa|a. naso~i go vedna{ kon ostrite spili. Vaka so bakne` umiram. pregrnete ja za posleden pat.) (Vleguva Lavrentij so fener. }e ostanam o