11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

Evans Nema {ivko. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. po moja pro{ta {metka. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. ama i se~i i pe~i. [upelko Ba{ taka Su{ko. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. Vi velam od ova }e ispadne golemata. a blagorodnik e po krv. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. kako {to sum pravel poslednive trista godini. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. Su{ko More i glavi gme~i. rodnino. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. brate. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. da si igra majtap. drugo vo{ka po grbot. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. ba{ taka pravam. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. [imi {ivko. [upelko Edno e {tuka na grbot. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. Otli~no. priznanica i obvrznica: so “xelat”. [upelko Tokmu taka. o~e Hju. [upelko Mo`e{.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. pre~esniot sudija Robert [upelko. . [upelko Grbot e epten star. preku brak. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. potvrda. {imi bogorojca.

Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. ova e bezzakonie. go{podine. Parlamentot. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. `imi s#. Evans [mirete {e.) @a arno `a dobro. (Vleguva gazda Rabu{. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. [upelko Arno. Ima dobri darovi. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. da. Berete um. . i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. [upelko Ah! Da sum pak mlad. go{podine. A i dedo & .) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. (Tropa na vratata. Vi blagodaram za srne~koto. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. poarna prilika od nea. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. a ne `a be``akonieto. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. pred da umre .{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. a i od tatka {i dobra para }e lapne. glavi za ova }e letaa. {lu{nete me. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . `dravje. koe na arno mo{e da i`le`e. }erka na ga`da Toma Rabu{. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. gazda Su{ko. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{.

pesot e dobar. toj toa donekade i go priznava. mi gi tepavte lu|eto. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. [upelko E nema! Va{a gre{ka. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e. priznajte. Nam}or. Nemtur i Pi{tol) . navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu. gazda [upelko. va{a gre{ka. [upelko Ih. Spolaj mu.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam.. Ama pesot e aren. Gazda Rabu{. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. ubivte moj elen. gospodine. [upelko Gospodine. Toj mnogu me navredi. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. Gospodine. gazda Rabu{? Toj me navredi. gazda Rabu{. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. Rabu{ [upelko Vi blagodaram. navistina me navredi. gospodine. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. dobar gospodine Su{ko. i mene mi e milo. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. gospodine. mi provalivte vo love~kata ku}a. pesot e i ubav. veruvajte mi oti me navredi. da. Rabu{ Ko kompir varen. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. Zarem ne e taka. . gospodine. Doa|a vitezot Xon. Jas. od srce. (Na Rabu{).Kako vi e gazdaricata? . gospodine. vi velam.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. golema rabota. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. zagarot. nekako kilavo be{e zastrelana. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i.

jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. ami taka {e veli. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. velam pauca. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . Nemtur i Pi{tol. slugata moj kaj mi e? Znaete. toe{t ga`da Rabu{. Su{ko Evans Da. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. rodnino? Evans [mirete {e. . i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. {ivi Go{pod. `borovi asol. Evans Taka e. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. pauca. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko.Su{ko. vite`u Xon. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. \avol da te `eme. Evans Pauca verba. Vo krvta mi e da bockam. Da {e ra`bereme. Rezil }e ve storat. po{lem ja{. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. toe{t ja{. . Pi{tol! Nam}or Boc. .Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. Nam}or. ama ne velam. . kriv sum. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. boc. Falstaf Pi{tol Ti. Na zdravje odgovorot. ama ne velam. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? .

toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. prijatno. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. ako e drpni-ke{e. gadu. @imi rakavicive. kako {to se veli. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. Su{ko Da. a ne so pijani bagabonti. Pi{tol? Evans Krivo. {e ra`bira. {aka da ka{e. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. vrati go vinoto. }e pieme vnatre. Nemtur Poslu{ajte me. sepak tolkavo magare ne sum. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. Evans Ko {toka. gospodaru. so vino. Ako treba da se napijam. olesnet. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. deka obvinenijata ne dr`at. gospodine. Rabu{ Nemoj }erko. onoj be{e. bil. Evans [imi go{pod. nabo`no dru{tvo. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) .22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. i {egite na strana. (Ana izleguva). Falstaf Da. vi velam. povle~i go: crvu. Su{ko Ej. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. pametna odluka. ama {to e tuka e. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. Falstaf Pravo veli. gopodo. i toga{ govorevte latinski. i vidovme. gospodaru. Vleguva Ana Rabu{. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. toga{.

oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. ami {to drugo . [e raboti `a va{ata {ena~ka. (Go trga Su{ka na strana. (Na strana samo nemu). }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. posakaj im dobredojde na gospodava. @atoa.) O-paa Naivko. ama me razbirate. Povelete. Aha.) Za ova se raboti. site na vas ~ekame. `a toa. rode: se gotvi. gospodine. (Izleguvaat site osven Su{ko. Su{ko A ne. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. ajde idete. }e vidite deka sum ~ovek na mesto. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. -Povelete. ve molam. tukure~i. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. Ako taka stoi rabotata. ako jas vaka vi izgledam. gospodine. Prostete. Toj e sudija na celava okolija. rode.{o go{pojcata Ana Rabu{. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam.(Vleguva Naivko. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . Evans Ama ne {e raboti `a toa. da bideme na ~i{to. [upelko Da. Samo ne{to da vi ka`am. ili od va{i u{ni . ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram. gospoda. ako taka stojat rabotite. Ga`da [u{ko. tokmu za toa stanuva zbor. rode. iskreno se raduvam na ovaa sredba. rode. gospodine.) Rabu{ @eno.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. Su{ko Ve razbiram. (Ja baknuva. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. So va{a dozvola. a? Naivko Dobro. ubava gospo|o. }e storam s# vo granicite na razumot.

[upelko Evans Ama sfatete me. rodnino. spolaj vi. rode moj najmil. Tatko mi ve moli da povelite. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. }e se o`enam. Samo zaradi vas. sakam pak da sum mlad. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. spolaj vi. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. No ako vie velite “o`eni se so nea”. i ako e razumno. Ako nema golema qubov na po~etokot.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. go{pode i {ite {veti ma~enici. Ana Ve ~ekaat. Su{ko Dobro. ami kako. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. za ve~era. Ova go pravam za va{e dobro. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. gospodine. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. pro{ti ako ja propu{tam molitvata.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. gospodine. iako si moj sluga. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. (Na Naivko) Odi mom~e. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. Evans Taka {e odgovara. inaku na. [upelko ]e povelime. Evans Ama ne toa. na va{e barawe. ami kako. sfatete me. blagodaram. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. gospojce. Po na{e mi{lewe. Avrame Su{ko. Inaku. Su{ko Ne. (Izleguvaat [upelko i Evans. ne sum gladen.) . rode. rode. eptem sum dobar. ubava gospojce. odi Go{podi. navistina. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Ana Ve~erata e postavena. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. gospodine? Su{ko Ne. gospodine.

jas nikako. Su{ko Ama jas ve molam. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . Su{ko Povelete prvin vie. Ana Ve molam gospodine. (Vleguva Rabu{. Su{ko Veruvajte mi.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. }e {etam nadvor. ni{to ne mi se klava v usta. ne. ve molam. gazda Su{ko. gospojce Ana. ve molam samo napred. Ne sednuvaat bez vas. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. isto kako da sum jadel. vlezete. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. ne sakam do tolku da ve navredam. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . Me~kite se mnogu nam}ori. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. gospodine. mora da vlezete. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. `enite ne sakaat me~ki. samo posle vas. Rabu{ Vleguvajte. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. barem duri e `iva majka mi.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga.) Rabu{ Vlezete. taka velat. mnogu grubi ti}iwa. gospodine. gospodine. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. Ana A ne. gospodine. Ajde. gospodine. (Izleguva Naivko). Ana Da. Vi fufka od odvrzana me~ka. povelete. epten. Ama vi tvrdam. Su{ko Ni{to ne mi se jade. Samo na vas se ~eka. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. vlezete vnatre.i ottoga{. Su{ko Ne. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. Su{ko . Vi blagodaram. spolaj vi. Vsu{nost. Sega za sega. gospodine. vi blagodaram. nema pa nema.

26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . (Izleguva Naivko). Naivko Dobro. mija~ka. doilka. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto.toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko.) . doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. Daj & go pi{movo. pera~ka. ama ima i podobro. kuvarka. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. Trgni vedna{. gospodine. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Evans Dobro. koja e ne{to kako negova manuka. {ti{ka~ka. drugite po nego.

Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. Toj malku neka crpi. Meanxijata Rekov. kajzer i vezir. Od drtav izme}ar. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. gospoda. po nego. da ja skusam malku dru`inava. Meanxijata Ti si car: Cezar. neka to~i. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Krade{e bez namuz. meanxio. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. neka trgne po mene. zbogum. (Izleguva). Pi{tol i Robin. krvta voda ne stanuva. Arno velam. Herkul-delio. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. Nam}or. Meanxijata ^kartiraj. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. Falstaf Nam}or. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Falstaf Zna~i. silen pivni~ar. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. i{. re~isi sum gol i bos. ]e prokopsam. Odi. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Epten nema{e usul. Od edno staro dve novi pravi.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. malku mi`i da ti bajam. I{. otpu{taj. Neka kva~at malku na drugo mesto. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. . Nemtur. Pivni~ar e dobar zanaet. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. Edna{ velam: po mene. ]e go vpregnam Nam}or.

) Eve & napi{av pismo . Navistina ne sum nekoj maneken. zemja na zlato i izobilstva. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. }e procvetame. prosto si go bara so borin~e. (Poka`uva pisma. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . a jas niven naredbodavec. zatoa “Navali. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. Dobro nafatiran gazda. znae da te {trekne. (mu dava pismo na Nemtur). Taa e El Dorado. I taa e gazda na }eseto. Ili. Falstaf O. Falstaf Slu{ajte sega vamu. E. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. tikvari.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. so dvete }e trguvam.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa.” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa. Pi{tol. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. me “soble~e” od glava do petici. velat. pak ja prekarda{i. Ne e nemtur. ova nejzino odnesuvawe. mom~e!” velam. Ednata Isto~na. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. Pi{tol . drugata Zapadna Indija }e mi bide. Nemtur Ujdurmava se kova. da vi ka`am na {to sum nastrven. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. Na kratko. (Mu dava pismo na Pi{tol. ]e procvetame momci. ama sega za drugo mi e nadrven. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi.“seksi” mev. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. gledam nekoe fajde da imam. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. koja isto taka zavodlivo me pogledna. a jas me|u niv. dobro e. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. Dvete }e mi bidat rizni~arki. de mojov .

) Li{ki. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. ‘rmbajte. mar{. gadu. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. Ni mojot gnev nema da stivne. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. Eve. mom~e.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . i ko gulab letni kon zlatnive pesci. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. So tebe sum.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. mavnete mi se.Ama skala e svetot: denes si gore. zemete si go |avolskovo pismo. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. (Mu gi dava pismata na Robin. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. Falstaf A jas na Rabu{. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. Stegni gi pismava cvrsto. Sakam da si go so~uvam obrazot. Vodi me! (Izleguvaat. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. da mi prosti{.) . Pari }e imam v }ese koga ti.

Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. ni slu~ajno. Toj nema da ostane dolgo. (Izleguva Ragbi) .ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. Ragbi Odam. Begajte vamu.Toga{. samo takov. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. vi velam. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. `ivi gospod. vlezete vo sop~evo. ne e ni tutule-bale. mom~e. taka? Naivko To~no taka. (Izleguva Ragbi). Brzofatka Navistina? . uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. drug mi e zborot. poslu{en. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. Oti ako dojde i najde nekogo doma. ama jak na race.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. i. ne go birav jas nunkoto. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. }e pieme vareno vince so karanfil~e. No. Xon. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. ^esen. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. gospodarot doktor Kajus. dobar momok. xanam. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. Brzofatka Odi.) Te molam. ne e nekoj {to {iri muabeti. tokmu taka pravi. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. Petre Naivko rekovte se vikata. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. Xon! Xon Ragbi! Ej. odi raspra{aj se za gospodarot. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. ne? Naivko Da. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar.

}e skoka{e ko kosten na ogan. Brzofatka Ko gospod ve molam. Ajte. }e go najde mom~eto i }e zbesni. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. Ete. sekako.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. sapaen sum baagi. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. aramijo! Ragpi.fe! Ma foi. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. La grande affaire. gospodine? Kajus Kajus Qui. Depeche. fe. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot.kutija. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. ]e vi objasnam. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. i ti si \on Ragpi. etno selena kutija. Mets-le a ma pochette. Xon. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. gospodine. Da go najde{e mom~eto. fe. ne bidete tolku flegmati~ni. Brzofatka Gospote. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . smirete se! Ovaa ja baravte. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Kajus Ti si Xon Ragpi. Brzofatka Se razbira. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. vedna{ }e vi ja donesam. Kajus Pa? . gospodine.

putala. taj mu go pismovo na popot Hju. }e go upijam toa gatno popiste.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. ve molam. da cujam. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. oti. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . A vamu francuskiov doktor. pe~am. jas mu ja vodam ku}ata. Kajus A fie satvorete ja. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Ama seedno. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. (Na Naivko) Prodolzete. a docna da legnuva{. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. baile mua malku hartija.Ragpi. mojot gospodar .@iv bil Gospod. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. cedam. prijatele. Kajus Bas mi e gajle. spremam za piewe. A ti oti. Druga rabota nema. Ama seedno. va{ata slu{ka. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. cekaj tuka. jajcata }e mu gi isecam. Ne e topro ta si ofte. Ama seedno. (Izleguva Naivko). se smiri. A rajata si e raja. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. saka tfoboj so mene. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). Putala. Putala. navistina. gotvam. Putala. Tuku blaboti. Kajus Popot Hju te pratil? . Da se izvade{e od pamet. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. }e nema sto ta vapca sa Velikten. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak.gospodar moj navistina. varam. Brzofatka Ete. gi mestam postelite. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Brzofatka Gospode. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. vidi. ribam. tepilu. s# e objasneto. . peram. od kaj }e duvne vetrot. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. -Putala. golema. Brzofatka Taka be{e.

Fenton [to misli{. samo mojot zbor vrvi kaj nea. sam vidi. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. ama Ana ne go saka. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . ~estit gospodin. Ako ja vidi{. navistina imam. gospodine. pozdravi ja. No s#edno. raka se~am deka ve saka. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina. Samo jas znam kaj ja trga srceto . -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. ~esna i mila. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. ptu .drugpat. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. . i srceto ja trga kon vas. gospodine. a patem da vi spomnam.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. gospodaru Fenton. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. Brzofatka A ti si. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. otime fo dforot. od ~esna po~esna. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. spolaj mu na gospoda. ova se pari za tebe.Lele. gospodine. ako ne ja topijam Ana Rapus.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. spolaj mu na gospoda. ~esna e. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. -Ama kako za vas-ptu. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. (Izleguva Fenton) Navistina. brzam. }e ja vidam deneska. Eve. koga }e se vidam so Ana na samo. A i. s# e vo racete na Gorniot. A ti po mene. glavecki }e te xitnam ot toma. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. taa e ubava.

Vie sakate vince. Eve. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren.samo toa {to ve sakam. gospo|o Rabu{. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. vesel sum i jas. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. Ha. Mnogu nasekirana mi se gledate. zna~i edna srodnost. Da vidam. O gospo|o Rabu{.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. a ne sum ni jas. .ova ne mu li~i na eden vojnik . Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. `eno. Izgledate lo{o. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. vince sakam i jas. Svoera~no. ha. Vie ne ste mladi. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. `eno. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. Ne{to ste vo gre{ka. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. Vie ste veseli. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. . Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. taa od nego ne prima soveti. zna~i eve i vtora srodnost. Gospo|a Rabu{ Ne sum. neka e po va{e. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno.tuku velam “sakaj me”. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . . Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. Gospo|a Plitkavoda Toga{. {to imam storeno. ba{ na kaj vas sum trgnata. grabni ja ~esta. {to imam re~eno. barem mene taka mi se ~ini. (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam.

ja fali smernosta kaj `enite. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. sigurna sum. polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. ~itajte. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. Gospo|a Plitkavoda Va`i. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. debelite }e gi smetam za najdolni. oti. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta.Gi pe~ati. Gospo|a Rabu{ Ni jas. za{to mojov.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. Da mu zaka`eme sostanok. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. kako jajce na jajce: istiot rakopis. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. pove}e nikoga{ nema da isplovam. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. dopolneto izdanie. ti velam. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. nema bel den da vidi. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. Sakam da ka`am. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. istite zborovi. A sepak ovoj ne pcue. Eve: ~itajte. bi stanala `ena na vitez. a ovie mu se od vtoroto. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. No prvin tvojot neka se “omrsi”. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. samo {to ednoto glasi do Rabu{. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). gospo|o. sigurna sum .ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. drugoto do Plitkavoda. Ajde da mu vratime. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta.

Za rogovi. grdi se. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. nadenati se grdi. Plitkavoda. Se vikam kaplar Nemtur. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. a so nego i ma` mi. govoram. gospodine? Pi{tol Ej. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Spre~i.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. kutri~kiot. Toj e. Plitkavoda Ama. Toj me ~epna so vrska. dale~ina i pol. Vardi se. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. otvori o~i. {to }e padne. Toj jade tur{ija so {e}er. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. pred gugutka da gugne. . (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. toj umno govori. `ena mi ne e mlada. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. ama jas sum ma`. A sega zbogum. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. gospodine kaplare Nemtur! . spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. gospodine. Se vikam Nemtur. trpenie! Rabotava mora da se ispita. a toa e. i znam ma{ki da zastanam koga treba. i mladi i stari. Ela vamu. eve go doa|a. Vardi. Plitkavoda Za {to zboruvate. Toj ja qubi va{ata `ena. Odime. Vardi pred leto da dojde. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. znam deka se mrdnal. lorde. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. deka nema da bide taka. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Zbogum. i ima{ni i skudni. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. aramii {etaat no}e. Velam. veruvam. Ova e celata prikazna.Veruvajte Rabu{. ustava mi fa}a pena. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. I to~ka.

ne. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. (Zboruvaat na strana). Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat.. Meg. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. degenive. [to sega. Malku }e si napravime muabet. Ni dojde ko pora~ana. pa makar gospod da slezi od nebo.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . (Izleguvaat gospo|a Rabu{. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. odi. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. pameten ~ovek. ne. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). . Ne znam. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. Rabu{ Ba{ taka. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Xorx? ^ekaj da ti ka`am.toga{..]e si dojde{ za ve~era. Ami kako. Odi doma. ^uvte.

Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. A i nikoga{ ne se znae. meanxijo. .se raboti za {ega. Koga e vaka vesel. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. idam. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. ej! [upelko Eve me. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. gazda Rabu{. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. Plitkavoda Meanxijo. izleguvaj kolku ti du{a saka .Dobra ve~er sekoja ve~er. Gazda Rabu{. sve{tenik od Vels i Kajus. ova drugoto neka se isturi na moja glava. }e go pu{tam da & go vidi bregot. Vleguvaj. fidanbojlio. delijo. delijo. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. Meanxijata Eve raka. samo malku. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. delijo. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. Meanxijata Ka`i. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. ne? Rabu{ Ami kade. delijo. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. doktor od Francija. Meanxijata Ka`i mu. sakate so nas? Golem seir }e gledame. gospodin sudija.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. Kako si. Slu{nete sega {to spremame za seirov. Plitkavoda veruvam na `ena mi. [upelko Gospodine. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. . Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. ka`i mu. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si.

mamam. ne teorii. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. gazda Rabu{.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. na. Dosta gospodine. matam. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. (Izleguvaat Meanxijata. so moeto dobro ime. makata ne mi bila xabe. ne? E. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. ma~kiniot pogled. a vamu ti. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . Ama jas ne sum lekoveren. smrde`u bes~esen. Zna~i. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. Razmrdaj ja malku. Ne mi otvorajte usta. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. ama da znae{. maftam. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. Najdi si druga besilka. trgni mi se od vratot. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot.se ~uva otstojanie. xabe sum se ma~el. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. Ako ispadne ~esna. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. se govori za pasadi. si igravte sajkal. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. be. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. nikoj i ni{to. saka{ da gi skrie{ partalite. ako ne ispadne. timbata. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. a ba{ srce treba. }e ja ispitam dobro rabotava. Denes e poinaku . a? Pod ~est ti e. Da te nema. potkradnuvam. |avol znae. a {to pravele tamu. gospodine. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. Da. ajvan. da. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. A {to s# ne storiv za vas.

dobro. `eno. gospodine. moi lu|e. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. Gospo|a Plitkavoda. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. gospoda na pajtoni. s# pajton do pajton. Ni{to. lordovi. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. Zna~i. Falstaf Falstaf Dobra devojko. gospodine. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. toga{. a jas }e bidam poslu{niot. Falstaf Falstaf Dobro utro. edna `ena saka da zboruva so vas. vo svila i brokat. i celi krckaa. `imi o~ive. . Falstaf Dobro. ubava `eno. Bo`e. podarok na podarok. Neka dojde vamu. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. `imi s#. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. A doa|aa vitezi. Brzofatka Toa ne. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. Ova se moi lu|e. zalevaa. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. taa e krasno su{testvo. da mi prosti va{eto gospodstvo. bo`e. gospo|a Plitkavoda. velite. dobra `eno. ~ista miskojna. Ve molam dojdete malku poblisku. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. i mirisaa. pismo do pismo.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. i govorea kralski.

re~e. `imi majka. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. mislam. I. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. Nema da ja razo~aram. vi velam. i da ja vidite onaa slika. ova i go zaslu`uva. sekoja `ena tuka bi padnala. Pravi {to saka. Falstaf ako voop{to takva ima . ni da trepne. va{iot najmal sluga. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. tuf. Tuf. No imam u{te edna poraka za vas. toga{ taa e edinstvenata. za koe iljadapati vi blagodari. Ama. `imi vas. ma` &. da & go ispratite na rabu{.sekoj den se moli i nautro i nave~er . znaete koja. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. nikogo ne klade na maslat. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. zema s#. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. aberxike moja dobra.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. Toga{ mo`ete da dojdete. @eno. a taa. Falstaf Nema ni da ima. raka na srce. koga ne se ~esno zaraboteni. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Gazda Plitkavoda.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. stanuva koga }e & tekne. Nema den a da ne se potkaraat. {to velat. Qubomoren e od umot nadvor. Brzofatka Zna~i. legnuva koga }e & se prisaka. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . go primi va{eto pismo. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. gospodine. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. pla}a s#.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. zboruva {to saka. trte-mrte so nejze nema. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Mora da & go pratite slugata. Za sekoj slu~aj imajte . ~esna i skromna `ena. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. A. vo znak na qubov. nema da bide doma. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. sekoga{ e po nejzino. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. skrati. pozdravi ja. na~alnici na policija.

za{to. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da. vo nevreme. gospodine. i jas }e imam nekakvo fajde. gospodine. kr~mar~e.ne za da vi bidam tovar. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. vitezu.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. toa i go sakam . gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. imaat obyiri. Pozdravi gi dvete od mene. Eve ti go }eseto. pojdi so `enava. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. A s# blagodarenie na dobrovo telo. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro. Plitkavoda Xone. ama ne e za rezil. i znaat {to pravat. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. Falstaf Neka dojde vamu. Se vikam Rezil. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. Falstaf Toga{ zbogum. Falstaf Rezile. toa i me ohrabri vaka. kako {to se veli. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. po tolkav ar~. Falstaf Povelete. Vozrasnite. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. oti velat: parata i `elezna porta otvora. ve v~opiv. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. znaete. a deteto da ne seti za {to se raboti . (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. da vi se natrapam. kako zajmodavec. -Dete. gospodine. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. Falstaf Amin. u{te ti dol`am. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. . va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. Telo moe.

a i odamna ste mi poznat. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. znam deka nikakvo fajde nema{e. So radost }e vi slu`am. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. Falstaf Ne znam. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. kako nagrada za trudot. moite ludosti. za `al. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. gospodine. . vitezu. a drugoto na~ulete go kon va{ite.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. gospodine. Prodol`ete. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. go bara{ ona {to bega. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. ma` & se vika Plitkavoda. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. Falstaf Zboruvajte. ili celo. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. pa zemete polovina. Ponosete mi go malku. ja sledev kako ma|epsan. No. gospodine. slu{ajte gi so ednoto uvo. Falstaf Vo red. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. ako me soslu{ate. Na kratko. gospodine. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. ja koristev sekoja prilika da & prijdam.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. sakal ili ne. Plitkavoda ]e vi ka`am. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. bez ogled {to zaslu`iv. Plitkavoda Pa. dobar gospodine Rezil. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. a toa bega od onoj {to go bara. ve molam. iako dosega. gospodine viteze. i edna moja slabost. za da bide va{iot prekor pomal. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. ne samo {to & kupuvav podaroci. no. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde.

eve za {to se raboti. }e doznaete kako mi odi. ugledot. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. ]e bidam so nea. }e vi dojde preku glava. Falstaf Nemojte. ako vie. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. tro{ete. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Plitkavoda O. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. A dali go znaete Plitkavoda. vi se molam. vi velam. neka vi se dade. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. kako da sum vi ka`al s#. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. vitezu. sfatete me to~no. gospodine Rezil. Ve~erva dojdete kaj mene. Eve vi pari. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. od visokoto op{testvo ste. (Mu dava pari) Tro{ete. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. Taman vie idevte. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. za vozvrat. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. nejziniot ma`. }e gi imate preku glava. gospod da me razvitezi. Iako gospo|ata izgleda ~esno. dokolku sakate. Vie ste gospodin ubavo vospitan. ugleden i po~ituvan. vie ste najdobriot. potro{ete s# {to imam. Plitkavoda O. vitezu. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. eve vi raka. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. site ve falat zaradi vojni~kite. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. (Se rakuvaat) I kako posledno. (Gi zema parite) Kako vtoro. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. Zna~i. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. gospodine? . dvorskite i akademskite ve{tini. osvoete ja. Ako nekoj voop{to mo`e. [to velite na ova.

ugledot izgloda. Toj & veruva na `ena si. ]e go spre~am ova. sostanokot e dogovoren. iako se |avoli. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. toj mrtov ve}e ako dojden. znael deka }e go ubiete ako dojde. }e ja fatam `iva ovaa mojata. ~ekmexeto opqa~ka. a vie }e legnete so `ena mu. Vel{aninot. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. nadenat. Ragbi Itar e gospodine. {esta.ni |avolot nema takvo ime. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. Plitkavoda e prostak. “nadenat”! “Rogle” . si ja spasil dusata sto ne dojden. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. za toj roglest ajvan! Ne go znam. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. taa duma. Velat. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. satot se znae. . ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. A i zo{to siromav. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. a mene nema da me snajde samo ova. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. Mamon” zvu~at dobro. moeto sirewe na popot Hju. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. Bose moj. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. kova. Rabu{ e magare. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. gospodine. A sega na rabota. “Lucifer” zvu~i dobro. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. Gazot rende }e mu go napravam. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. a posle kolaj rabota. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. “Moloh. Rakpi. Kajus Bose moj. pusti {turi. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. Pu{tena. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. Xek? Ragbi Pomina ~asot. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. i ona {to }e go skova v srce. @ena mi mu zaka`ala. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. magare bez um. moeto pagur~e so rakija na Irec. Dojdete {to pobrzo ve~erva.

Rabu{ Kako ste.tli casa. gospodine. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. tva. Ragbi ja vidime tvojata distanca. Fran~esko? A. gospodine [upelko. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. Zarem ne sum vo pravo. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. da te vidime ovde. a vie tela. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. tvojata stokata. doktor delijo. Yek. Etiopjanine? Dali e mrtov. Iako sme sudii. tvojot udar ozgora. Kajus Sosto site vie eden. mojot Galen. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. Semi mecot. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. a? Dali e mrtov. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. Toj le~i du{i. Jas kasam tebe kako nego ubijam. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. Toj e popameten od vas gospodine doktore. Simi boka. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. gospodin doktore. sudijata [upelko. a sega stanavte miraxija. tvojot reverso. da te vidime kako napa|a{. a toj ne tojten. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa.sedum. doktori i sve{tenici. gospodine. tli. Hektore gr~ki. tva. [upelko So Gospod napred. da te vidime kako proboduva{. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. gospodine Rabu{. . I nie sme od majka rodeni. vie porano bevte golem megdanxija. Ne saka suratot vitam. Dali e mrtov. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. toj najgolemata popska kukavica na svetot. da te vidime onde. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. gospodine Rabu{. delijo? [to veli mojot Eskulapij. moeto srce blagorodni~ko. Rabu{ Pravo govorite. da vidime kako go zadava{ tvojot punto.

Gospodine doktore Kajus. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. Kajus Bose. pominete niz grad do Frogmor. Popiste edno krastavo! Zimi boka. gospodine Rabu{.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. V kanija so tvoeto netrpenie. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. aj so zdravje! Neka umre. zimi boka. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Rabu{ Tamu e popot Hju. jas. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. oladi malku. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. Meanxijata Prostete. Rabu{. . (Na Kajus) Samo zbor. Morate so mene. Meanxijata I u{te. [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. a ti }e & se dodvoruva{. (Izleguvaat Rabu{. gospodine doktore. Kajus Zimi boka. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. delijo. jas ve sakam. Se poka`avte kako mudar lekar. jas vam za ova blagodaren. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole.Razbravte? [upelko . m’sje Ebiveter. delijo . delijo.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka. bose. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. dojdov da ve odvedam doma. Razbravme. Sudijo. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. Jas sum zakolnat za mir. Zimi boka. ebiveter zna~i hrabar. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. Kajus Mnogu vi sum plagodaren.

Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. gospota. Otlicno receno. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. Meanxijata Toga{ da odime. Rakpi. lortovi. Kajus Idi po mene. vites.48 Vilijam [EKSPIR grof. (Izleguvaat) .

gospodine pope? Dobro utro. . Te molam. milo{t. Kon crkvata. samo kon gradot ne otidov. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. ve molam. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. . gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. . pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. gospodine. nau~nik bez kniga! Nikakvo. kon parkot. kon stariot del na Vindzor. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. Kraj plitki Boze. gazda Su{ko i gazda Rabu{. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. Tazen {um. gospodine.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam.ili drzi ja v race. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali.) [upelko Kako ste. Doa|a mojot gospodar. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. Od onde. o~e. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. Kraj plitki. o~e. Evans Neka poveli. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. daj mi ja nametkata . Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. Evans Ve molam. pobarajte i natamu.

pa sega vrni. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. Nekoj mu stapnal na ganglija. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. pcue. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. Evans Mnogu topro. grmi. Su{ko (Za sebe) Of. o~e. o~e. o~e. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi.kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. doktor Kajus i Xon Ragbi. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. da vi napravime edno dobro. a i golem ajvan e .eve go ide doktor Kajus. {ite va{. [upelko [to. poznat francuski doktor.) Dr`ete gi na otstojanie . o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. A ne. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. Rabu{ Dojdovme kaj vas.50 Su{ko (Za sebe) Ah. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . Evans Bog da ve vardi i ~uva. ne znae koj pat da fati.

te -lae. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. bez lekovite da mu gi goltam. . [akam da bideme prijateli. }e si umram na polpat. fie magare. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. me|u Francuzinot i Vel{aninot. Kajus Djafol! Rakpi. mocko. ko`ite na mesto. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . ^eda moi u~eni. (Glasno) [imi I{u{. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. po mene. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. Srcata vi se mo}ni. meanyio. po mene. Zarem mojot paroh da go zagubam. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. po nego. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. etno sbor fo fase ufo. mojot pop. varenoto vino neka bide ishod. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. (Na Kajus i Evans) Po mene. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. jas ve izmamiv obajcata. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. fir majmun. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. }e staneme verni povorki. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. jas ve upativ na pogre{ni mesta. ~eda na mirot. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako.taka. mojot otec Hju? Nikako. fie kukafica. ofa e `aka`anoto me{to. bez negovite pogovorki. na ovoj rani-ku~e -da. Meanxijata Mir. gospodo. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. presuduvam. po mene. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat.taka. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. otli~no. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. Evans Topro receno.

[ledete me. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite.za drugi dva ma`a. Zimi boka. ve molam. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. ama sega treba da vodi{. xentelemen~e. Evans ]e vidi toj. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. ni Ana ni diable fidof. Ne znae {to da pravi so sebe. gospodine. Gospo|a Rabu{ Normalno . Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka. & fali dru{tvo. Xrckite }e mu gi i`vadam. gospo|o Rabu{. Si naviknalo da odi{ pozadi. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. Doma e? Plitkavoda Doma. (Izleguvaat) .52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. od s# srce.

Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. vi rekov.Mom~e. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. gospodine. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. . site kom{ii do eden. gazda Su{ko. . Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. Gospodine doktore. gospodine. zimi boka. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. [upelko Ne }e mo`am. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi.Ubeden sum sto posto. taa smeta deka vie ste podobra prilika. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. gazda Plitkavoda. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. }e bidat na moja strana.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam . Su{ko Nitu jas. otec Hju Evans. Rabu{ Go imate od mene. A sega eve ja. }e umram ako ne ja vidam. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. (Vleguvaat gazda Rabu{. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. sigurno i Falstaf e tamu. . xabe mu se. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov.ovaj. Postojano mu go zaboravam imeto. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. sudijata [upelko. gazda Su{ko. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. Kajus Ta. Ne me dr`i mesto. moja domakinka. Kako {to e opak svetot. Meanxijata. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. a i tevojkata mene saka.pa ve molam da povelite. dedo. gospodine Rabu{. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. Taka parem feli Brsopatka. Odam. I toa so mom~eto na Falstafa. (Udira ~asovnikot) Vreme e. gazda Plitkavoda. Gledam vetrevo }e donese luwa. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot.

(Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. du{i~ki. jas fednas itam. a mojot blagoslov go davam na drug. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Pokraj dobroto jadewe. narode! Rabu{. pi{uva stihovi. toj puka na golemo. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Saka da bide petel na tu|o buni{te. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. (Na Rabu{. da drmneme malku kanarsko vince. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. vie sekako nema da me odbiete. Rabu{ Bez moj blagoslov. Toj }e ja lapne. Kajus i Evans) Odime. Ako ja zeme. govori svetski. tancuva. Ni vie. gazda Rabu{. toj }e ja lapne. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. ni vie o~e Hju. [upelko E pa. Ima da mi zaigra. mirisa na prolet. Gospodine doktore. Gospodinot e gol i bos. Rakpi. mu igraat o~iwata. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e.

Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. Potoa. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. vleze od drugata vrata i bara da go primite. Ako ne odglumam dobro. kako {to vi rekov. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. vitezot Xon Falstaf. Ne se sekiraj. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. Toga{ ajde. spu{tete ja.Robert! Me slu{a{? -Odete. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. ne mo`at da zgre{at. Znae{ da ~uva{ tajni. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. . Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. {to ima novo? Robin Mojot gospodar. koga }e me slu{nete deka ve vikam. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata.Odam da se skrijam. klukajdrv~e. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. Gospo|a Plitkavoda Odi. (Izleguvaat Xon i Robert. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. pilence moe ga}esto. ne go zaboravajte va{iot znak. ako ne{to vi zucnam. se kolnam. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. isvirkaj me. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. . Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. . Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. i dojdete koga }e ve viknam.

Bi te napravil moja gospo|a. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. ne znam da mamam. S# }e zaslu`am.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. . Ete. samo tebe te sakam. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. Na vrvot sum od sre}ata. ne znam da pqampam. prevez od vojvotka. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. na toa gnilo ~kembi{te. Falstaf Samo taka prodol`i. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Ne umeam.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. O. vitezu Xon . gospodine. a eden den i sami }e doznaete. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. nema kaj mene {to da se skrie. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. dijamantu moj nebesen? Da. da ka`am vakva si takva si. duri ni obi~na bri{ka. I pred kralot ova bi go ka`al. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. ne umeam da te veli~am. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. gospo|o Plitkavoda. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola. toa ne mo`e{ da go sokrie{. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Ti velam. Ama te sakam.a ti toa go zaslu`uva{. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak.

a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. Ako ste ~isti. so site “faci” od Vindzor. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. eve edna ko{nica. po va{a volja. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. vo red. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. Bo`e. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. za nego se pla{am. ama se izla`av vo vas! Eve.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. a ne za sramot {to }e pukne. gospodine. milo }e mi bide. `eno.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . fr~i. se poti. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. ]e se skrijam zad tapiserijava. Falstaf Taa ne smee da me vidi. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Ako ne e nekoj od merata nadvor. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. lesno }e go sobere vnatre. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. Ili . Gospo|a Plitkavoda Ve molam.neka dvajca va{i . ama ako ne ste. moram da vi ka`am. “bi se otka`ala”. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). da go najde doti~niot. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. ako imate nekoj prijatel ovde. gotovi ste. Dojdov malku porano da vi ka`am. vedna{ neka se ~isti. taa drdori ko naviena. mnogu mil prijatel. se nadevam. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. ve}e zaslu`ivte. {to ste storile? Za `iv rezil ste.

gospodine. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. gospodine Plitkavoda. azer e za parewe. me sobira.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. A i zrel e. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. eve. elen so rogovi. mori. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. barajte. gospodine Rabu{! Gore. Eve. gazda Rabu{. pustete. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. Me sobira. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. Kaj pera~kite. soniv son no}eska. elen so rogovi. ^ekaj da se napikam ovde. tuka. mom~e . (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. Odete gore niz odaite. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. Kajus i Evans) Ve molam. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. dojdov. da vidam! Me sobira. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. {to da pravam.nema da se lutam. da vidam. gospo|o Plitkavoda. eve vi gi klu~evite. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. Lele. doktor Kajus i popot Evans). gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. Po mene. Ako se somnevam bez pri~ina. {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. toga{ zemete me na ududu. terajte si majtap so mene . dojdete povamu. Pomogni da zbri{am. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. {turete. ]e vi go ka`am poposle. po nego! Rabu{ Poleka malku.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda.Povikajte gi slugite. Gospo|a Rabu{ [to. tvrdam. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira.

Rabu{ Odime po nego. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. Da go vidime cirkusov do kraj. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. (Vleguvaat Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. gospoda. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. gospodine Plitkavoda. (Izleguvaat Kajus. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Plitkavoda Taka e. gospodine Plitkavoda. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Gospo|a Rabu{ Odli~no. vaka ne fo Frans. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. Plitkavoda Fino. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. sega treba da se izdr`i. qupomora ne fo Frans. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. .

Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. . samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) .60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva.Ajde `eno. pak }e imaa lakrdii. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. go{podine. More ne! Vo ~el Vind`or. Plitkavoda Ve molam povelete. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. Kajus Zimi boka. gospodine Rabu{. }e lovime ptici. pro{etajte se malku na vozduh. (Na Plitkavoda. Ama vi tvrdam. Ve molam prostete. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. vo odaite. moja maka te{ka. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Od srce ve molam. vo kov~e`ite. Ve molam povelete. gledam taa cesna zena. Biva taka? Nikako. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. na{iot go{tilni~ar. dolapite. ve molam. Imam stra{no sokle za letawe. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. povelete gospo|o Rabu{. gospodine Rabu{. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. Potoa. gospodine Plitkavoda. zimi boka. Prostete mi. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. Plitkavoda Vi vetiv gozba. Kajus A jas tretiot. Evans Togas ja{ {um vtoriot. Evans Ot {ega ve molam. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. Plitkavoda Moja gre{ka. i mene. gospodo. (Na strana Nemtur) .

sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. O. Samo po malku mi e fufka. Ana. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. e. imam ne{to da vi ka`am.za veselbite stari. no. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. gospo|o Brzofatka. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. toga{ . Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. Veli deka sostojbata svoja. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. dru`bite bludni. so negovi pari sakam da ja zakrpam. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. Napred. A ako poniznata molba ne pomogne. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. Ana Neka prekinat so razgovorot.}e storime vaka . mila Ano. prosej}i te. gospojce Ana. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. nego prvin gospodine. -Ve molam vuj~e. . A mi prefrla i za drugo .. Tuka sum na ~isto. Ana [upelko Gospodine mil. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. rode! Mom~e.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. mnogu bedna od rasipni{tvo. gazda Su{ko saka so vas da zboruva.

sam da me prosi. ne mi potrebalo da go sostavam. to~no. arno. Rabu{ Gospojce Ana. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. Spolaj mu na boga. gospodine. gospojce. Ana Gospodine Su{ko. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. gospojce Ana. [upelko Toa i go pravam.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. ]e ve ostavam. Povelete sega . }erka mi e dadena na drug. ve molam. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. ponastrana od }erka mi. gospodine Su{ko. -Sakaj go. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. gospodine Su{ko. Ana Gospodine [upelko. Vi rekov. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. -Vas ve bara. Ako mi bila sre}a. Ako ne. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. mojot rodnina ve saka. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. Vi blagodaram za pomo{ta. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. }erko Ana. Su{ko Da. smirete se. gospodine Rabu{. rode. zdravje bo`e. Su{ko Tokmu taka. Fenton Poleka. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. Su{ko Zna~i. {to u{te se matkate kaj nas. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. ostavete go. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea.

Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . Gospo|a Rabu{ Ne te davam. kako }e ka`e taa. (& dava pari) Eve za trudot. Jas ka`av {to ka`av. Fenton. ne davaj me za onoj {utrak. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in. i pokraj tradicijata.” Ete. Ana Maj~ice mila. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. a vetenoto go ispolnuvam . poveli sinko Su{ko vnatre. taka verojatno i }e bide. Fenton Blagodaram. oti taka vetiv.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. zbogum. ]e storam {to mo`am za site trojca. gospodinot doktor.” & rekov. ili navistina gazda Fenton. ili gazda Su{ko. Sredete se. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. gospodine Fenton. poaren ma` za tebe baram. ba{ taka rabotam. Tatko & }e se luti. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. Zbogum dobra gospo|o.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. Taa mora doma. Do toga{. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. gospodine. Bidete na moja strana. Zbogum Ana. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana.

bo`e pomo`i. mevot mi e poduen od plitka voda.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. gospodine. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. sirotata. gospodine. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. sigurno }e go dopram. gre{no ja razbrale. oti vodata due. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. Falstaf Donesi mi bokal vino. neka mi go izvadat mozokot. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. e kriva. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. idiotite. Nam}or So jajca. Donesi mi vino za lu|e. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. gospodine? Falstaf Bez. Dnoto da e vo pekolot. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. so pr`eno lep~e vnatre. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. skraja da e. Saka da zboruva so vas. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. gospodine. . rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. Falstaf ^ekaj.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. Gi postroi i gi zdrvi. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena.

Pome|u devet i deset. vi tvrdam. Ne. tokmu zatoa sum dojden. ]e ve obe{teti. ami kako! Zdravo `ivo. celo. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . gospodine Rezil. Moram brzo da & ka`am. baknato. Plitkavoda I kako vi ode{e. Zna~i dojdovte. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. gospodine Rezil. ama ona du{kalo so rogovi. re~eno deka se sakame. }e ja posetam. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. Falstaf Stori taka. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. gospodine. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. Falstaf Gospodine Rezil. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. neka vidi koi mu se slabostite. nejziniot ma`. }e bidam iskren so vas. Izgoren sum po negovite pari. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. gospodine Rezil. re~e deka ovde }e dojde. Plitkavoda Celo.ve}e se imavme gu{nato. gospodine. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. Falstaf Dobro.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. eve go doa|a.a so nego cela surija negovi ~apkuni. Ma` & odi sabajlevo na lov. da ja vidite kako umira sega od maka. Brzofatka ]e & ka`am. vitezu Falstaf. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. veli{? Brzofatka Osum i devet. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. gospodine. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . gospodine. gospodine Rezil.

mrsni krpi{ta taka {to. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. Prvo. gospodine Rezil.~vr~kav kako slanina . dvajca nejzini ajvani. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija.samo zamislete. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. ^udo e kako ne se zagu{iv. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et.~ovek graden kako mene. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. {to bidna ponatamu. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. Zamislete samo . ugursuzi ugursozani. mu ja zadr`a rakata. koga zovrev i po~nav da klokotam .{to mo`am da izgoram ko vlakno. kako jaka prepe~enica so ~ep. }e vi ka`am. Zamislete samo . Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. zamisluvam. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. smrdlivi ~orapi{ta. gospodine Rezil. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. za va{e dobro. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. toj zamina so poterata. gospodine Rezil. po nejzina zapoved. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. Taka. gospodine.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. Taa povtorno mi zaka`a. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. {to me zatnaa. Zbogum. piknat vo ko{nicata.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica.zamislete samo . bal~akot do vrv. I treto. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. Plitkovoda Sega e osum i pol. ]e ja imate. gospodine. Me krenaa na ramewa. Sredbata e pome|u osum i devet. a Gospodine Rezil. nema da ja ostavam na rajat. rogovi }e mu nabiete na Plit- . ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. Taka. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. yivri{ta. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. Vtoro. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. Naedna{. zna~i. gazot preku glava. za sre}a. Ama slu{nete. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. `enava na zlo. gospodine Rezil. krajot go krasi deloto: }e ja imate. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. gospodine Rezil.

pomo{nikot negov. ama od ona {to ne sakam da bidam. Doma mi e.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. gazda Plitkavodo. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. mir nema da imam. Taka ti e koga si `enet. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. ]e go prebaram sekoe kat~e. (Izleguva) . nema kako. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. sekoe nevozmo`no mesto. toga{ }e bodam do ludilo. razbudi se! Razbudi se. gospodine. Ne mo`e nigde da bega. ]e go fatam `iv razvratnikov. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot.

“Pulcher”. ne rabotite denes? Evans Ne. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. oti velat: Bog pomaga do tripati. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. Dojdi. Gore glavata. Te molam. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. gore glavata. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. {miri {e. Vilijam? . ili sekoj mig }e bide tamu.[to `na~i “lapis“. Denes kako ne{to da se praznuva. ne se srami. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. Evans Dojdi vamu. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. Vilijam. Evans Vilijam.O~e Hju. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. . Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Brzofatka Eve odam. . Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Odgovori mu na u~itelot.

curvi. Evans Brzofatka Ne. hog. hog. [ram da ti e. Evans Ne drapaj kol~i{ta.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen.A vokativ. Dativniot pade`? Evans Da. `eno. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. O Evans @apomni. zeno! Vilijam Dativus: curvum. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. imenkata ako e kurva. pa`i: genitivo: huius. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. vi tvrdam. Vilijam? Vilijam ^akal. hoc”. Vilijam. curva. haec. dete. Accusativo: hing. A koj. O . Brzofatka Evans Ova king-kong. Gaden rod! Zaboravi & ja. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. Vilijame. `na~i “lapis”. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Vilijam. vokativ e morkovum. . hag. Te molam. hang. `eno! . Te molam `apameti dobro. Evans Nominativo: hig.vocativo. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”.

70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. o~e Hju. ajde. toga{ ga`ot }e ti `apameti. sin~e. Ako `aborava{ da kvi~i{. quok. Ajde dobro. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. Evans Quik. gospodine. @bogum gospo|o Rabu{. `nae. kurva. premnogu se . “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. Vilijame. kva~i{ i kvo~i{. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. (Izleguva Evans) Odime doma. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. A {ega odi da {i poigra{. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. Mnogu e {ilen vo pomneweto. deteto. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. Gospo|a Rabu{ Zbogum. quak.

vitezu.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. pcue. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. (Na strana) Zboruvaj poglasno. i se kolne deka go iznele. sestro Plitkavodo. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. naddavki i dol`nosti. `eno. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. Nema nikoj osven doma{nite. Gospo|a Plitkavoda Navistina. Samo {to ne stignal. Vleguva gospo|a Rabu{. posledniot pat koga go baral ovde. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. vitezu sladok. vo ko{nica. niknete!”. . go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. site mi se ~inat krotki. vrni. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. so`albata va{a gi goltna site moi maki.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. gospo|o Plitkavoda. smireni i trpelivi. sestro. Ene go onde so ma` mi. (Falstaf vleguva vo spalnata. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. Gotova sum: vitezot e ovde. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki. sestro.

Gospo|a Plitkavoda Odete. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. kolku nego e debela. (Izleguva Falstaf) . odete. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. vsu{nost. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. pove}e ne se pikam v ko{nica. vitezu . vi tvrdam. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. kov~eg. . Doma nema kade da se skriete. Nema dolap.Tr~ajte gore. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. onaa debelata od Brentford. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. Dotoga{ natnete go fustanot. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. vitezu. sladok vitezu. Samo `iva glava da izvle~am. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. ]e gi prebara po spisok. smislete {to bilo. ne mi teknuva. Falstaf Du{i~ki dobri. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. a toj e mrtov ~ovek. sanduk. ~ekmexe. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. Brzo. A {to pravite. bunar. Pile ne mo`e da preleta. Vo me|uvreme. inaku bi mo`el da si stavi kapela. ve ~eka smrt.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. {al.osven ako ne se prepravite. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor.

poslu{ajte go. Ve}e ne odi vaka. banda. Sega }e pukne |avolot. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. . Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti. Ako vi ka`e da ja spu{tite. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. zavereni~ko duvlo protiv mene. gospodine Plitkavoda. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. doktor Kajus. otec Evans i sudijata [upelko. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. Gospodarot e re~isi na vrata.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. iako ne znam kako do{ikal. razbojni~ka dru`ina. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. vedna{ }e najdam i {amija za nego. & zabrani da ni doa|a v ku}i. Ti ka~i se gore. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. mora da ve . se {eguvame. Tvrdi deka e ve{tica. Xon Ne daj bo`e. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat.@eno. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. Brzo. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. (Ja krevaat ko{nicata.) Plitkavoda Da. no ako ispadne deka e vistina. Manuk v ko{nica! O. poarno da e polna olovo. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol.sviwata pomijata ja jade. krevaj. gazda Rabu{. gospodine Rabu{. krenete ja pak ko{nicata na ramena.

Ova e qubomora. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. Samo se rezilite. `imi gospod. ova ne e na arno. ako se somnevate vo mojata ~esnost. ~esnata `ena. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. gospodine Plitkavoda. gospodine. . sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. gospo|o. skromnata sopruga. velam! Rabu{ Zo{to. prodol`i si. gospodine Plitkavoda. ne e ovde toj {to go baram. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. besramnice. zo{to? I jas istoto go velam. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. qubomorata zasnovana. taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. [upelko @imi zakonot. ~oveku. ova ne }e e na arno. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj.74 vrzeme. Plitkavoda Zna~i. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. Plitkavoda ]e mi izleze{. Plitkavoda Samo taka. gadu! Go{podine Plitkavodo. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. Izvestuvaweto mi e to~no.

krasto krastava. slezi ve{terko. Odime. Tetkata od Brentford. Ne {akam `eni {o dolga brada. Plitkavoda Ve{terka. dojdete. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. -Slezi. gospodo? Ve molam. ne prostuvajte mi za grevot. sleguvaj. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. crni ma`u. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. Ma` mi doa|a vo spalnata. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. nikade ne e osven vo va{iot mozok. nadvor! Eve ti za vra`binite. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. smrdlo smrdlosana! Nadvor. Ako sum xavkal a nemalo traga. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. ku{a~ki. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. gospoda. . grdosijo. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. taka? Nie sme ednostavni lu|e. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. dr`i se za raka. pretska`uvawa. Poleka. (Izleguvaat ma`ite) . priseni kako ovaa. kurve{tija. Plitkavoda ]e dojdete so mene. Zna~i taa prenesuva poraki. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. Plitkavoda Ama lu|e. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. ve{terko.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. Taa raboti so baja~ki. nemoj! Lu|e. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. raboti za nas nerazbirlivi.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. gospodo. gangsterko. Ako ne go najdam ona {to go baram. Nie ni{to ne znaeme. orospijo. zemete me na ududu za navek. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej.

Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. jaden.mo`eme li. . Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. ma{ki mu ja zede merata. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. @elezoto se kova duri e `e{ko. debel vitez. (Izleguvaat) @imi s#. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. sekako. Doblesno delo napravi. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. bi rekla. a potoa kovawe. toga{ nie sme tuka da pomagame. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. Gospo|a Plitkavoda [to mislite .

Neka padne v zamka. ]e gi viknam kaj vas. Rabu{ Dobro. ama ima da platat. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. gospo|a Rabu{. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. ko vo navredata {to be{e. . Da porazgovaram so gospodata. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. a tie treba da mu izlezat na sre{ta.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. gazda Plitkavoda. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. dosta. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. Ima debelo da mi platat. gospodine. drugi gosti sum vra}al. zaradi zabava op{ta. `eno. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. @enite na{i neka u{te edna{. Da. nikoga{ nema da dojde. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. Otsega pravi {to saka{. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. dobro. Cela nedela im ~uvam sobi. debelo. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Krajni~av si vo pokornosta.

Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. No. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. }erka mi. stokata ja fa}a bolest. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. Rabu{ Odli~no. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to.taman Falstaf taa i jas se sre}avame. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. prepraven kako Hern. Rabu{ Istoto go mislam i jas. vo zeleno i belo. site se pojavuvame. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. so ogromni rogovi na glava. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. ubiena e pohotata vo nego. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. pa drvjeto se su{i. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. da re~eme toj sigurno }e dojde.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. na{ite pretci. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. vo gluvo doba. A gi vidime. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. No koga }e go namamite tamu. da projdat kraj dabot Hernov. Rabu{ Znaeme. Eve kako }e bide. kako babari i samovili }e gi oble~eme. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. vo gluvo doba. od kravite molzat krv. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. . i ~egrtala v race. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. Ana Rabu{. dobro. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. Za vomjazite jas }e platam. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. go kornat i so fitlite go gorat. Odedna{. soblaznenieto }e svr{i. Dobro. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. taka prepraven.

Vitezu. ]e bidam sloboden. N# ~eka {mea.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. Meanxijata Onde mu e spalnata. zamokot. Gospode. ku}ata. delijo. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. postelata. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Plitkavoda Ne. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. ti velam. Neka se simne. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. kratko. vleze vo negovata soba. igra. Nemu }e mu ja dadam. ]e razberam {to }e pravi. delijo. gospodine. a i na dvorot mo}ni vrski ima. gukni. Tap-tap. ]e ti zboruva kako Antropofag. gospodine. edna debela `ena. jas te vikam. sakam da zboruvam so nea. Ova e ~esna ku}a. Sigurno }e dojde. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. . ka`i. Kuso. Evans Na rabota na trud. tvojot Efe`anin. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. da vi ka`am. Meanxijata Opaa. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. iako bogat. be akmak? Po koe. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. neka se simne. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . Naivko Edna starica. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. (Na Rabu{. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Odi tropni i vikni. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. ]e viknam. Doktorot e poln pari. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. krevet~eto. brzo. Tropni. site ne{to matat. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. (Izleguvaat Plitkavoda. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. prav e moron. Onoj Su{ko. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. Falstaf (Od vnatre) [to ima. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Plitkavoda i Evans). Naivko Gazda Su{ko me pra}a. Vsu{nost.

gospodine? Veli. gospodine. Prostete vitezu. vitezu. {upoglavecu. ve molam. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. ili ti se plaka majkata. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. ve{t. mrsulko. Meanxijo. Falstaf ]e ja ima. gospodine. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. ama si zamina. gospodine Nedore~enko. . gospodine. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. koj{to mu go maznal sinxir~eto. gospodine. }e ja ima taa sre}a. gospodine. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. Naivko I {to veli staricata. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. i me prati kaj nea da mi ka`e. Naivko Za {to. dali nekojsi Nemtur. Naivko Ama. Naivko Ne smeam da gi krijam. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. gospodine.

po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. Kajus Ne snam sto e. apa{u. Propadnav. (Vleguva Brzofatka) Opaa. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. Germancite se ~esni lu|e. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. Oti {tom go zaminavme Iton. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. vo nekoe bata~i{te. Ofa kazuvam topronamerno. aramiluk. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. Ne veli deka pobegnale.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. gospodine. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. ga`da. masta }e mi ja izvadat. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. ubavo }e se pokaev. Vie {te umni. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. barem glasot podolgo da me dr`e{e. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. kapka po kapka. Evans Otvorete dobro o~i. @bogum. gospodine doktore. ama zimi skalpelot. Eh. Vi tvrdam. ima{e moj Meanxijo. Orevuar. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. Mejdenhed i Kolbruk. Nam}or So aramiite. gadu. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. bagabonto. (Na Nam}or) Mrdni. gadu. Propadnav. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. od kade pak sega ti? . vitezu. {# im pqa~ko{ale: kowi. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. Meanxijata Eve sum. ova vi go velam dobronamerno. so maloto prste nema da mrdnam. zbunet i vo nedoumica. tr~aj po niv. pari. gospodine. kako tri doktorfaustovci. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat.

gospodine. Meanxijata ]e ve soslu{am. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. se razbira.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. osobeno ne za ednata od niv. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. pa zatoa vi trgna vaka tersene. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. Meanxijo. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. kako xentlemen. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. Pomogni mi vo zortov. slu{aj. \avol da ja zeme ednata stranka. kolkava maka trebalo za da gi spari{. vedna{ da ja ven~a. da porazgovarame vo va{ata soba. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. (Izleguvaat) . So ovaa maj~ina spletka. gospodine? Ne znaete. No}eska kaj dabot hernov. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. Te{ko mi e. a jas. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. me|u dvanaeset i eden. ]e krenam race od s#. Gospo|a Plitkavoda. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. koja. Gulap~iwa li~ni. na moja radost. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. gospodine Fenton. taa dobra du{a. Arno ama. sama na sebe da si nao|a izbranik. ako drugata ostane tajna. vo site boi na bo`ilakot. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. ami mene {to me ispotepaa {areno. ne velete mi ni{to. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Falstaf Vidi ja. [egata vaka glavno }e se odviva.82 Brzofatka Od dvete stranki. Fenton Sepak. Taka i na obete ni{to nema da im fali. Brzofatka Gospodine. slu{ni me. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . po tatkova zapoved. a majkata na |avolot drugata. Taa soglasnost dade. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja.

Meanxijo. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. }e ti bidam dol`nik a nagradata. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. Zna~i sega vakva e rabotata. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Odam kaj popot. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. za da pojde za mene. treba za raka da ja {tipne. navidum poslu{na.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. a okolu glava lenti da & se viorat. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. Meanxijata Kogo misli da go izla`e. koga Su{ko }e ja vidi. i vo takvo ruvo. }e ja dobie{ vedna{. Fenton Do`ivoten.oti site mora da nosat vomjazi i maski. jasno. a sve{tenik nema da vi fali. Tatko & misli seta da bide vo belo. (Izleguvaat) . lefteren i ubav. Moma vie donesete.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. Majka & pak saka. doktorot polesno da ja prepoznae Ana. Meanxijo.

Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. I da vi ka`am. a se vrativ od kaj nea. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. sre}a ili smrt. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. ve~erva }e stane s# jasno. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. gospodine Rezil. Ova e tretpat. rekov i sekov. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. Odi si. Falstaf Begaj. gospodine Rezil. rekov! Vremeto se ar~i. Ili }e ja bide ili ne. Od vremeto koga tepav guski. gospodine Rezil. kako sirota starica. gospodine. begav od u~ili{te i frlav fanta. Gospodine Rezil. nejziniot ma`. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. sirot starec. gospodine Rezil. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. vakov kakov {to sum.za{to koga sum ma`. Pojdete so mene. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. Po mene. gospodine Rezil. Pojdete so mene. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. preku nos mi e od pqampawa. gospodine Rezil. Nozete pod gaz i magla. gospodine Rezil. (Izleguvaat) . do v~era imav zaboraveno {to e }otek. begaj. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. Po mene. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. s# }e vi ka`am. Brzam. ^uda nevideni }e se slu~uvaat.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. ^udni raboti se na povidok.

[upelko I taka e dobro. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. taka. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. Rabu{ No}ta e temna. kako stvorena e za svetilki i duhovi. U{te malku. Orevuar. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. Gospo|a Rabu{ Zbogum. pak }e umri od sram. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. & vikam “kupa”. Po mene. . Kajus Snam sto treba prafam.Vlezete prvi vo parkot. Koga }e vi se uka`e prilika. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. a nego }e go poznaeme po rogovite. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Poarno sega da me kara mene. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. ne zaboravaj ja }erka mi. }e umri od sram. taa mi vika “~upa”. so zatemneti svetilki. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. Sinko Su{ko. Ako se isposeri od strav. i gotovo. kade e onoj vel{ki |avol. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. }erka mi e vo zeleno. odo{to cel `ivot srceto da & vene. & prio|am. fatete ja za raka. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. gospodine. taa e vo belo. (Na Rabu{) Ot~uka deset. raspoznati sme. Nie dvete morame zaedno. kade e trupata samovili. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. Su{ko Bez gajle. Ama ne e va`no.

op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. ajde. hrabro. Ajde. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. kon dabot! (Izleguvaat) .86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. op-cap na kalap. Kon dabot. ve molam. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. Hrabro.

Jas sum vistinski duh. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. mi nadopolnuva dvojno.pomisli na ova Jupiter. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . i lebed. beli.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. Brzofatka. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal.) Brzofatka Samovili crni. maskirani kako i porano. O mo}na qubov. mi se ~ini. . neka nadojde bura od strasti. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . neka zavrne sneg od ir~iwa. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. maskirana kako Samovilskata kralica. qubovta ti gi nabi rogovite. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. {to ostanuva za nas. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. za qubov na Leda. (Vleguvaat otec Evans. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. srcule.O Jupiter. Vilijam Rabu{ i decata. elenu moj. vo {umava. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. neka udri grad od {e}er~iwa. za sekoja po but. jas ovde }e se zasolnam. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. Jupiter. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. so sve}i. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. bli`i ~asot.

No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. mrtov }e bidi{. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. \avol~e. Odete. ajde! Posetete go. \avol~eto Kepci. raka za raka. dvorot Vindzorski. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. donesete sre}a. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. ajde! . vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. na noga lesna. zapejte pesna fateni na oro vo krug.) . od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. na oro fatete se vie. prstite neka mu gi gori. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. Molknete. kepci.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. plamenot nema zijan da mu stori. bel i rumen. Seto znamewe. da zaspie cvrsto ko nevino dete. daj & soni{ta najubavi da plete. ko safir. samovilite prozivaj gi vedna{. po noze. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. bolka }e nema. A zborne{. vladarot na nea. Do kaj{to }e stapnete. ko{mari da im se kotat. rasipnik. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. edna{! [tur~e. sekoj grb. dostojna na vladarot. Brzofatka Ajde.nikoj `iv ne smee da gi vidi. livadarki. }e go igrame nie. A no}e. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. Evans A sega. imiwata da gi ~ujam. po race. na rabota ajde. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. navi. nadvor i vnatre. {tipi gi. po ple}i. ]e zami`am i }e se skrijam. ako e ~ist.

duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. Mislam deka dokusuren ste sega. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. navi. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. ama i vol. dosta. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. [egava ve}e nema smisla. {tipete go. i sladostrastie go mori. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. [tipete go slo`no. gorete go. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. ne begajte. zvezdite. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. tuku samo za moj najdebel elen. I. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. sram da vi e. mese~inata ne zgasnat.) (Vleguvaat gazda Rabu{. ne n# poslu`i sre}ata. rasipan. gospodine Rezil. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. Evans. of! Brzofatka Rasipan. Nikako da se stavime. of. (Za vreme na pesnata. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. nenadejniot prepad na moite mo}i. neka seti {to e kazna. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . Falstaf stanuva i saka da bega. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. ama sepak ne~istata sovest. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. go napravija prividot stvarnost i . Vitezu Xon. pokraj glasot na razumot. s# duri sve}ite. Dokazi ima kolku ti du{a saka. Eve mu gi rogovite. gazda Plitkavoda. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. Falstaf e apa{. gospodine Rezil. Okolu nego. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. gospodine. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. \avol~eto i Samovilite. zatoa kowite mu se zemeni reim. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. potsme{liva samovili pojte [tipete go. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. pa. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. gospodine Rezil. apa{ so rogovi. poveruvav deka se samovili. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode.

gospodine. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. medovina. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. {pan{ko vino. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. Pravete so mene {to sakate. o~e Hju. obi~no vino. debel mev mnogu mo{. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. p{uewe. Vo prednost ste. Iako dosta pretrgavte. ama ako. pa {amovilite nema da ve {tipat. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. Plitkavoda ]e ve odvedeme. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. meani. Gospo|a Rabu{ Vitezu. vitezu. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. lokawe. {eir. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje.

{to e. Zimi boka. vitezu. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. Gospo|a Rabu{ Xorx.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . nikoga{ ne bi spiel so nego. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. Rabu{ Zna~i. taa. }e im ka`am. Razbrav za tvojata namera. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. a vamu `enskoto . Rabu{ Sami ste vinovni. }e mu poka`ev jas ubavo. nemoj da se luti{. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe.ma{ko. cel Vindzor krenam na noze. Rabu{ Gospode. un paysan. ili obratno. zimi boka. iako be{e vo `enski ali{ta. ama e momce. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana.ej. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. ako ne. neka me obesat. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. islazan sum! Se ozeniv so un garson. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. zedovte pogre{en ~ovek. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. zimi boka. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. Deti{te edno nedokvakano. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. Be{e vo belo. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . Da se ven~av so nego. {to e? [to e. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. dosega e `ena na doktor Kajus. Momce! Ne Ana Rabus. zimi boka. momce. Plitkavoda ^udno. Xorx. Da ne be{e v crkva. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. Su{ko I prijdov. }e mi poka`e{e toj mene. Izlazan sum.

Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. tatko. Plitkavoda Amin. Sakavte da ja ma`ite. vitezu. . dete? Fenton Ja zbunivte. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. `enata po”pisano” ti pa|a. Vistinata e deka taa i jas. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. [to zna~i ova. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. Majko moja. itrina ili nepo~it. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. svr{eni damna. Rabu{ Zna~i gospo|ice. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. prosti. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. Fenton. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. povelete site. mo{ne sramno. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. Vistinata slu{nete ja sega. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. i vie vitezu. ka`i mu. gospodine Fenton? Ana Prosti mi.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. Lek tuka nema. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. amin. zemjata so pari. povelete site kaj nas doma. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

robovi na dvata Antifola Baltazar. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. u~itel Emilija. bliznaci.Xandar. nejzina sestra Metresa Temni~ar. vojvoda od Efes Egeon. igumanija vo Efes Adrijana. trgovec Anxelo.LICA: Solin. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . `ena na Egeon. zlatar Prv trgovec. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. bliznaci.

.

Ovde. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. kako {to veli Kolrix. tuku originalno delo koe. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. a malku proza. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. Deka e me|u prvite. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. na najdobar mo`en na~in. nadrastuvaj}i go izvornikot.1989 godina na scenata na MNT. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. No. Emilija. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. piesata Zabuni.03. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. za razlika od Plaut. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. . Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. taa. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. Spored bele`nikot Gesta.

.

i na{iot i va{iot od Sirakuza. @ena mi. preku mera vredi sto dukati. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. vezden me nagovara{e za vra}awe . trgovecu. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. vojvoda od Efes. skrati mi go vekot. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . Vojvodata Vojvodata Zna~i. no.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. gorda na porodot {tedar. Imotot tvoj. red po red. iako iscrpena od bremeto slatko. I po kratko. Zatvorni~ar i drugi. Egeon. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. od nea me trgna. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. nekako. Siraku`ane. I dojde naskoro `iva i zdrava. do ~asot koga n# navasa zlo. re{i sama kaj mene da dojde. Egeon Ute{no ba{. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. po zakonot na{ osuden si na smrt. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. sre}na majka stana na li~ni sina dva. za makite moi smrtta bil lekot. trgovec od Sirakuza. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. vo istata kr~ma.) Egeon Brzni Soline. zatoa. Egeon Ne moli ve}e.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. vrhovnite soveti re{ija. Vo isto vreme. Roden sum vo Sirakuza. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam.

so pogledite vo niv. koi ne znaeja od {to im e strav. I brzo potoa v beznade` bevme.o. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. ete. tolku e dosta Soline. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. Egeon Postariot sin. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. noseni od strujata.Komedija na zabuni 101 doma. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. Pet dolgi leta vo Grcija minav. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. prijatelski n# primi nas. ne zapiraj tuka. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. so`alba te ~eka no ne i milost. no isto ime nose{e ko nego. star~e. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. pomnam. doploviv do Efes. postaroto gajle. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. bidej}i pod pomal tovar plove{e. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. . se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. ili taka ni se stori. bidej}i znae{e koi sme. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. Vojvodata Prodol`i. no baven im be{e brodot. po malku radost i po malku taga. Najposle. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. od Epidamno drug. eden od Korint. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. brodolomcite. no delot nejzin. koj isto od brat mu be{e li{en. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. no pred da stignat . du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. vetrot pobrzo go ponese napred. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas.

moli. . Prostete mi. gospodine. Ne. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. i ~esto koga maki. sumata natokmi ja i `ivej. me ~eka rabotata. eve gi parite {to vi gi ~uvav. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. koli. i ~ekaj me tamu. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. dostoinstvoto moe. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. vo pet ako vi e po volja. vo sprotivno }e mora da umre{. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. gospodine. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. ve molam. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. Egeon Bez nade`. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. da gi vidam trgovcite. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. Zatvorni~aru. veruvaj mi. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. Ru~ek }e bide u{te malku. I bidej}i nema pari za otkup. ne smeat da go zgaznat. gospodaru. sigurno sega }e te za{titev no. zgradite. probaj kaj site poznati vo Efes. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. No.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. A sega odam. Odi sega. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i.

Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. Antifol od Sirakuza Dosta. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. gospodine gadu. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. ~oveku. se kolnam. pileto zagorelo. jadeweto ladno. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. Ne maftaj me. taa e `e{ka. dosta gospodine. bez matkawe.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. Kalendarot na mojot `ivot. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. mom~e. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. a ladno e oti ne ste doma. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. a gospodarkata edna po lice.) Eve go. ne mi e do {ega ka`i. dosta so glupostite. Taka i jas. se vra}a. Trovecot Dobar pomin. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. gospodine. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. (Vleguva Dromio od Efes. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset.

robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. zaedno nikako ne se iljada. la`govci prepraveni. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . nema trpelivo da gi primite. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. vaka ili onaka.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. se pla{am. i mnogu drugi ro`bi na grevot. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. no. teloto ti go bodat. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. zborlesti izmamnici. Koga bi vi gi vratil. brzo zaminuvam. Ako e taka. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E.

vo vozduh. So svojata sloboda gospodari ma`ot.) Adrijana Ni ma` mi go ima. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. v more. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. Lu~ijana. iskonski mnogu nad niv.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. zatoa strpi se. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. od pticite. ribite. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. sestra & . Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. ribite. Lu|eto. {to nema megi. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. Yverovite. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. toa odreduva koga da dojdat. . na ma`jacite svoi im se poslu{ni.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. . Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne. pticite vozdu{ni. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. Smiri se i da jademe. a so ma`ite vremeto.

Koga go vikav doma na ru~ek. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. “]e dojdete?” rekov. “Zlatoto. ne znam {to mu stana. “ni dom. “Kaj se iljadata dukati.” rekov. `imi u{ive crveni. te molam. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. Taka i ti.” re~e toj. oti na krajot tamu i me ispotepa.” re~e. gospodine. “Ru~ek e vreme. gadu. zboruva{e li so nego. ti tvrdam. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. “Zlatoto. mo`e i ma` ti ide. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. Eve go slugata. Adrijana Odi pak. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i.” re~e.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. “Nemam. gospodarkata. dovedi go doma. “Vi se ladi jadeweto. meki se tie janya {to ne gi jade. Adrijana Ka`i.” re~e. pra{a za iljada dukati. Dromio od Efes Gospo|o. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam. “Zlatoto. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . ni gospodarka. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e.” re~e.” rekov. “Gospodarkata. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. {to ti gi dadov?” “Praseto. nemaj}i ma` da te jade.” rekov “Zlatoto. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde.” rekov. ni `ena.

Odi dovedi go gospodarot. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. edinstveniot vinovnik samo e toj. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. inaku zo{to ne bi bil tuka. No. a jas doma goram po nasmevka blaga. Znam sega & se dodvoruva na druga. sestro. prostaku. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. Znae{. Ako ~arite mi ostanale bez boja. toj v `al ja svi. ili po timba }e te aknam. preku plot skoka. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. |erdan toj mi veti. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. Lu~ijana Uf. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. i zarem na nego da ne se seti. negovi se toa zaslugi. elen raspu{ten. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. toj. se hrani nadvor. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. no sepak. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. Adrijana Mnogu lomoti{. bez `al da me trati. ama ti e liceto gnevno.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. toj e stopan na sostojbata moja. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. . robe.

no ve molam. doa|a. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. gospodine. Antifol od Sirakuza \ubre.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. odrekna deka zlatoto go primi. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. Gledam |avolot {egata ja odnel. pak igraj si so mene. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. pol~as nema. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. gospodaru. [to zna~i taa? . no {egava na strana. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. ovde. gospodine. gospodaru. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. znam samo deka sum tepan. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. No. no eve go. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. `ivi gospod.

Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. No. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. }e ti dadam ni{to za ne{to. ve molam. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. mom~e. gospodaru. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. . nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. gospodaru. mom~e. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. mesoto u{te ne e kako mene. Ako stane takvo. gospodaru. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. kako dopolnenie. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. velat sekoe zo{to si ima i za{to. gospodaru. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. s# vo svoe vreme. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. toga{. Antifol od Sirakuza Sledniot pat.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. gospodaru. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. gospodaru vi blagodaram. da ne jadete.

Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. Dromio od Sirakuza Vidlivi. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. Dromio od Sirakuza . mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. no i za toa ima pri~ina. sigurni. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. gospodaru. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. Antifol od Sirakuza No. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Dromio od Sirakuza Toga{. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Toa i go storiv. no od drug ~ovek. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. a vtorata.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. Antifol od Sirakuza Ni sudski. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. te molam. No. toga{.

Znam deka mo`e{. nasmevkata za druga ja ~uva{. ne deli se ma`u moj od mene. ne te gledam. Antifol od Sirakuza La`e{. Antifole. . jas ne sum Adrijana. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. znaj. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. sam od sebe. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. mom~e. Adrijana Da. Oh. ma`u moj. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. velam. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. krvta mi se me{a so besramen razvrat. pa da vidam. ni predmet prijaten za pogledot tvoj.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. ni zgolemena ni smalena. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. da. za ~ista da ostanam a ti ~estit. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. prostete. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. podlecu. ne go sfa}am. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. ne sum `ena ti. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. ni dopir mil za tvojata raka. Lu~ijana Bo`e. zete. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. i bi go skr{il baraj}i razvod. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. od kade. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. se murti{. no zna~eweto. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. nekoj ni mafta. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. kolku si se izmenil. ne me poznava{. sakan moj. I od kade sega.

Dromio od Sirakuza To~no. se fa}am za rakavot tvoj. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. tuku i v misli i na lik. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. eve. Dosta glumev budala. du{ata mi te`i. taa me java a jas gledam belo. troskot e toa. mov. gre{nik sum gospodi. glupavo sum tael. ko taa mene i jas nea bi ja znael. ko trut. i ako ne{to od mene te trga. zarem ne. ova e ma|epsana zemja. ti si dab a jas loza ma`u moj. isto ko i jas. Dromio zastani na vrata. ili pirej prgav. duhovi. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. Dromio. Lu~ijana More magare si stanal celo. Odime gospodine na ru~ek. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. ligavec mi dremi{. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. i slaba bidej}i. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. gospodaru. ne gazi me u{te i so svojot prezir. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. gu{i.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. Mom~e. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. . |avol da te zeme. }otek na mrtvo ni sledi. inaku. Taka e magare sum. neka go stavat ru~ekot. pol`av. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. Lu~ijana Dromio. me kori mene. }e ru~am so tebe gore. {to na son }e te pie. bog neka ni se smili. ako nekoj pra{a za gospodarot. govorime so ve{tici. osven. bo`e moj. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. mesto da odgovori{. Ma`u. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. Otkako zamina. Dromio od Sirakuza Ne. jas.

. na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru. Umot neka ne te stega. vremeto si bega. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Antifol. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. Lu~ijana Da ru~ame.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov.

Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. jas si znam toa {to go znam. Baltazar. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. kowu. kretenu stoko bedna. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. Ko`ava da e pergament. Ha. mnogu da mi vredi no. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. [to. Marijana. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. Xeni. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. ete ti pomin. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. zaklu~eno? Odi. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. (Od vnatre. Ka`i pijanico. Dromio od Efes. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. Antifol od Efes No gospodine. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. Antifol od Efes Da.) Mamlazu. dobredojde kralsko sigurno vi sledi.) Antifol od Efes Prosti za ova. ~isti se ne vredi{ ni za edna . neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. gojdo. gospodine. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. Brigita. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma.

se vikam Dromio. Aha. dojdi utre! ^uvte {to treba. Lucija Lucija (Od vnatre. otvoraj ve}e edna{. . ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. dobro go zezna. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. a {to imam od niv? Samo beda kutra. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. rekov. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. Magla. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. gospodine? Ako si Lucija. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. udrete! Docna e. Trtore{ke. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. bravo Lucija. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Nego ve}e ni{to ne go pere. i rabotata i imeto mi gi ukral. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Taka ka`i mu. probaj. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati.

Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva.) Samo probaj. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. Komarecu. sakam edna{ vnatre. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. ~ivija. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. Mrdni ~oveku. a ostanavme bez niedna. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Dromio od Sirakuza Vidi go. ponudete im gozba izvonredna. mora da & vrati{. Dromio od Efes Sega gospodaru. odrana lija. vnatre kola~iwa topli. ko da mu fali {tica. Nadvor pa nadvor. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . }e ve storam ‘r{um. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. gospodaru. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. Koga }e se bri~at komarcite. Antifol od Efes Donesi ne{to. ]e vlezam na sila. samo pragov da se mine. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. najdi druga da ja davi{. (Izleguva so Lucija. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. Dromio od Efes ^ivija. vratata }e ja skr{am. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu.

Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. . ]e zaminam mirno. Za eden ~as gospodine }e dojdam. te molam. }e bidam vesel. {to veruvam e gotov. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. Zatoa. umna. poslu{ajte me. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. belki tamu }e me primat. taka ku}ata se vika za inaet ba{. Antifol od Efes Me ubedivte. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. vo Bodlikavo prase. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. Brzni. donesi go. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. sred bel den {to se veli. `estoka a ne`na. So sila ako vlezete sega. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. smernosta.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. te molam. |erdanot. gospodine. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. Antifol od Efes Da. donesi go. Ubeden sum gospodine. (Na Anxelo) Odi. ]e jademe ba{ tamu. I taka so {egava skapo }e projdam. i pokraj gnevot. }e jademe kaj nea.

ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. u~i go grevot vo svetec da se kali. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. si ja dal gospod. Antifol Sestra na sestra ti. slatkore~iv. tap i plitok otkrij mu go sega. Lu~ijana Ne vikaj me draga. zborot lo{. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. obodri ja. draga. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . od porokot pravi doblest {to vredi. . dve zla pravi. ~arite. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. neveren iako. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. dlaboko e smerna. pej. ne fali se javno. Sestra mi ti e s#. no po znaeweto. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. O. Lu~ijana Zna~i sestra mi. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. na umot moj temen. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. vo moreto solzi na tvojata sestra. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. bidi fin. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. ne losti me sireno da se davam. sonce {to zra~i{. A `enata lekoverna. kon zborot va{ plitok. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. i gledaweto se isto. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. Zatoa zete. Antifol od Sirakuza Mi`eweto.

{to veli }e me ima. ti si ti. Lu~ijana Navistina gospodine. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. pred da zboruva{. Antifol od Sirakuza . {to me progonuva.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. ne sum pri sebe. bi polagale na va{iot kow. (Zaminuva. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. ve}e nade`. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. vo rajot yvezda. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. gospodine. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. Vleguva Dromio od Sirakuza. mora da se izvini{.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. Mnogu po~ituvano `ivotno. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. i pripa|am na edna `ena. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. Takvo za koe. ti si moeto mom~e. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. no jas te qubam za vek }e te zemam. Daj mi raka. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. Lu~ijana Toa e gospodine. onaa {to polaga pravo na mene. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. na srcevo srce milo.

Toa go otkriv po mo~uri{tata. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. Antifol od Sirakuza A Amerika. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. gospodine. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. na zadnikot. Antifol od Sirakuza . Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. Indija? Dromio od Sirakuza O. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Zo{to? Za{to se poti. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. tolku e od kolkot do kolkot. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. manata e vnatre{na. gospodine. i u{te e trkalezna ko globus. To~no na dlankata od nejzinata raka. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. ne ja vidov. vooru`ena i buntovna. na nejziniot nos ukrasen so rubini. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. gospodine. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. na nea mo`am da najdam razni zemji. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela.

se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. Odete doma. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. taa {to ma` svoj me vika. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. Antifol od Sirakuza Da. bemkata na vratot. (Vleguva Anxelo so |erdanot. od du{a za `ena ja ne}am. I ~inam da nemav gradi tvrdi. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. zbogum. me nare~e Dromio. gospodine. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. da prostite. Holandija? Dromio od Sirakuza E. gospodine.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. I da zavr{am. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. (Izleguva). golemata bradavica na levata raka. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. ne dvapati. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. (Izleguva. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. tuku stopati. zatoa moram da zaminam vedna{. da vrtam ra`ni celi. znam. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. Anxelo Znam. Anxelo Ne edna{. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. . vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. srce ~elik pes }e me store{e. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. Za vas go pravev. tolku nisko ne gledav. Antifol od Sirakuza Za mene. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. izraduvajte ja `ena vi. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. Eve go |erdanot. taka se vikam. a jas. gospodine? Ne sum go pora~al.) Anxelo Gospodine Antifol.

ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod. da begame od gradot. .122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan.

odvedete go tu|inecot kaj mene doma. mo`e }e zadocnam. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. . toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. so blagodarnost.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. ne povelavte da dojdete.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. gospodine. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. odnesete go vie. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. da pojdeme do domot negov kaj{to. no jas mnogu ne navaluvav. Gospodine. po priemot vedna{ }e vi plati. (Zaminuva. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. Ve molam. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. zatoa. Anxelo [egata nastrana. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. a `ene mi. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. kupi ja`e i doma donesi mi go. No. Sepak trkni. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol. i ne bi ni sega no ete. gospodinot. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. bidete dobar. eve go. Anxelo i Xandar. dolgot }e ti go vratam. doa|a. a ti kupi ja`e. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. Te molam. vedna{ da mu isplatite. odnesete go |erdanot. sre}a eve go zlatarot. Antifol od Efes Ne. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

Barem ka`i. molam za zbor. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. gospodine. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Vie dobro me poznavate. Vojvodata Egeon Ba{. gospodaru. gospodaru. Site ste so lunki. Antifol od Efes Taka e. ~udno: viknete ja igumenijata. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. prstenot e nejzin. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. mu bev samo vrzan pa` no toj. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. Dromio od Efes Po vas gospodine. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. Metresata To~no. Egeon Gospodaru. A ti Dromio? O. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. . Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. gospodine. ka`i {to saka{. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. nema{e vaka prisebno da zboruva. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. odvrzan ~ovek. Mom~e. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. spolaj mu. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. sosem poludeni. [to e. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. Da e lud.) Egeon Najsvetol vojvodo. i prstenot toga{ mi go zede. (Eden od stra`ata odi po igumenijata.

toa mora da go pomni{. Sepak. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. Dromio.142 Dromio od Efes Ne. pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. gospodine. nevozmo`no e da gre{am. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. Ve molam. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. ne terajte me od ovde. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. navistina ne. Siraku`anine. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. naredi mu da si odi. Svedocive stari. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. gospodaru moj star. ti tvrdam. (Doa|aat Emilija. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme.) Igumenijata . koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. a kanalite na krvta smrznati se do negde. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. Dromio. (Site se sobiraat okolu niv. Antifol i Dromio od Sirakuza. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Ili mo`ebi sega.

jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Zboruvaj Egeon star. Taa i brodolomot go pomni. ako si taa. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. gospodaru moj. Vojvodata Zastanete na strana. ~estita damo. ne znam koj e koj. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. Od Sirakuza. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. [to stana potoa so niv. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. gospodaru. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. (Na Lu~ijana. Dromio od Efes A so nego i jas. va{iot slaven ~i~ko. na toa jas velam ne. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. dali prvobitno dojden si od Korint. nego. . ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Antifol. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. Antifol od Sirakuza Ne. me nare~e zet. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. nejzinata sestra. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. A ovaa ubava blagorodni~ka. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas.

gospodine. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. mora da mi go dadete onoj dijamant. za ovoj |erdan me uapsi. zemete go. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. ma`u moj. mojot pa`. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. ne velam ne.144 Antifol od Sirakuza To~no. a ti si bil jas. Trieset i tri godini stradav za vas. ne velam ne. Toj e sloboden. Toj mene mi se obra}a. I mnogu vi blagodaram za gozbata. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. vie kalendari na ra|aweto nivno. (Si odat dvata Antifola. Antifol od Efes Eve. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. poveli sega vo opatijata. po mene ne. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. Jas sum tvojot gospodar. no mislam ne ti gi donese toj. sin~iwa moi.) . povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. Dromio. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. ne. sinovi moi. Anxelo To~no gospodine. raduvaj se so nego. Vojvodata Nepotrebno. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. pregrni go brat ti. Posle tolku dolga taga. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. Dromio od Efes Ne. Vojvodo. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. Antifol od Efes A ti gospodine. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Gospodaru. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola.

Dromio od Sirakuza Posle tebe. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. ti si postar. Dromio od Efes E. toa ne se znae. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. . mesto tebe ubavo me nagosti. Na svet dojdovme ko brat i brat. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega. }e mi bide snaa a ne `ena. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. taa zna~i.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

gospodin od Padova. Lovci. prosec na Bjanka Tranio. li~en sluga na Petru~io Kertis. gospodin od Verona. pomalata }erka na Batista Gremio. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . prosec na Bjanka Lu~enco. bogat gra|anin na Piza. prosec na Bjanka Hortenzio. prosec na Katerina Grumio. bogat. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. opakata. star gra|anin na Padova. sluga na Lu~enco Vin~enco.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. postara }erka na Batista Petru~io. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. gospodin od Piza. bogat gra|anin od Padova Katerina. li~en sluga na Lu~enco Biondelo.

.

najverojatno. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. podzapletot vo tekstot. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. plasti~ni. po obi~ajot {to toga{ vladeel. polnokrvni likovi. od pristojna distanca. osobeno {to. e vrzana so Bjanka. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. Napi{ana e. Vtorata. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. Za `al. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. klu~na prikazna. . Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. Komedijata se sostoi od tri dela. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. avtorot imal mo`nost. gruba. izmamen. edna ne mnogu izvorna tema. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. pome|u 1592 i 1594 godina. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. vsu{nost. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. Tretata prikazna.

.

) Toga{ ne si so site. Utre sakam pak da odam na lov. pod nego }e mu bide ladno. ku}o edna bez }eramidi. Prviot lovxija Ama i Belko.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. ti nareduvam. kutriot pes cel se peni. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. No dobro narani gi i gri`i se za site. Prviot lovxija Sekako. }e viknam policija.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. go znam jas zakonot. Veruvajte mi. gospodaru. Samo neka dojdat. gospodaru. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. legni si. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. i~ ne mi e gajle. Yirni malku vo istorijata. (Zaspiva. . Ne mrdam ni peda. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita.) (Zvuk od love~ki rogovi. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. vardi gi zagarive dobro. Neka zdivne [arko. ma{ko. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. gospodaru. Zatoa muckos zatnios. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. mori. bi go cenel kako cela duzina takvi. kako e zaspan. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. Da e tolku brz Am~o. blada{? Aj kr{i glava tamu. Da ne e poln toplo pivo. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. za mene toj e podobar zagar.

) I koj e. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. trkni vidi koj trubi.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. grozen. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Gospodarot Od s# srce. Gospodarot Ko ubava me~ta.) Dobredojdovte. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. gospodaru. Prviot lovxija Gospodaru. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. re~ete mu deka soni. pa neka go pra{a {to saka da nosi. ko pusti sni{ta. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. drug bokal neka nosi. Zvuci na truba. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. vi tvrdam. (Go nosat Slaja. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. ka`i! Slugata Glumci. vo svilena ruba da go vovreme. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. [to mislite. Glumcite Vi blagodarime.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. gospodaru. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. Zemete go i {egata neka bide svetska.) Mom~e. . napravete go so usul. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. sinot najstar na selanecot go ima igrano. odvraten ti e likot! Momci. v krevet da go odneseme sega. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane. Ovega ovde go pomnam. taka }e odigrame. Ova storete go. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. bidete na {trek i so dlaboka. (Izleguva slugata. momci. Gospodarot Neka vlezat. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. Ako ka`e ne{to. (Vleguvaat glumcite. (Vleguva slugata. so prstewe na prsti. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni.

(Izleguva slugata so glumcite. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. 1 Gospodarot Taka e. najponizen vo likot. oddavaj mu po~it. ne sakam da zbesne. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. glasot. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. nemojte da se smeete.) Mom~e. (Izleguvaat. zavodlivo neka go bakne. odli~no izigrana rolja. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. Obra}aj mu se so “madam”. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. Gospodarot Odi. (Izleguva slugata. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. Ka`i mu. najqubezen na usta. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. odot na edna dama. gospodaru. vodi go kaj pijaniov v soba. neka gi najadat i napijat dobro. ti odi kaj mojot lakej Bartol. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. Odam da im dadam sovet. odnesi gi pravo v kujna. ba{ vaka pijanicava neka go dvori.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. Prviot glumec Ne berete gajle. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite.) . Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. mom~e. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. zatoa vi velam.

zaradi ova slugite vi se ta`ni. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo.) Slaj Ebavi tikvarite. Da ne si za muzika? Slu{aj. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. dali ne me znae.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. debelata kr~marka od Vinkot. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. nekoi so legen i drug pribor. ~evli kolku i stapala – more ne. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. tloto }e go postelime so cve}a. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. O lorde blagoroden. pobrzi od srna. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj. Prviot sluga Saka{ vo potera. Tretiot sluga Prviot sluga O. gadni sni{ta. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. . Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. vleguva i Gospodarot. po obrazovanie vla~ar. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. nekoi so ali{ta. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. seti se na rodot. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. nekoi so bokal.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. dajte edna bira. ~orapi kolku i noze.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. po ra|awe ala{verxija. oti gi tera ludosta va{a ~udna. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. da.

Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. Eden od slugite mu podava na . za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. i Kitereja cela skriena v rasje. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. nekojsi Stiven Slaj. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. Slaj Da. Gledam. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Toga{. gospodaru. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. lorde. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. grkot. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. navistina jas sum lord. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. stariot Xon Neps. slu{am. i u{te edna krigla od onaa bira. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. Prviot sluga O. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. govoram. velevte deka ve isfrlile nadvor. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. @imi o~ive.

sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. barem do zajdisonce. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. gospodaru. Ne e komendija To~no. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. Slaj [to e mnogu mnogu e. od s# se pretura ovde. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. }e slu{am. Gospo|o `eno. (Izleguvaat slugite.) Slaj Fala ti. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. na vesta deka ste ozdravele. . Neka igraat. Lakejot Gospodaru blagoroden. Taka se vika. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. Slaj Toa odli~no go znam. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet.) Gospo|o. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. sle~i se i legnuvaj v krevet. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. od ova }e nema{ zijan. (Vleguva glasnik. ili ako ne saka{. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. zatoa prosti.) Glasnikot Glumcite. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Vaka stojat rabotite. Slaj Dobro. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. Ostavete n# sami. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta.

mnogu poprijaten xumbuz.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. Slaj Kakov. Dojdi gospo|o `eno. doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. . Slaj Pa da vidime.

pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. ve molam. prosec na Bjanka. Lu~enco Fala ti. So eden zbor. u~ete samo so volja. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. Tranio. toj li~en raj na velikata Italija. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. Apsolutno se soglasuvam so vas. Samo. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Logika poka`ete so prijatelite va{i.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. mi dava{ dobar sovet. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot. Gremio arlekinot. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana.) Lu~enco Tranio. Sinot na Vin~enco. dobar gospodaru. mo`e povorka za do~ek. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Horetenzio. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. Piza. molam. Tranio Mi perdonato. Vin~enco.) Batista Gospoda. Ama ~ekaj malku. da ne bideme stoici i kladi. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. pove}e ne zdodevajte. gopodaru. od lozata na Bentivoli. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. Tranio. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. moj gospodaru velik. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. Zatoa.

Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. Pregruba e za mene. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. ponizno ja prifa}am va{ata volja.Bjanka. vlezi vnatre. Tranio Ba{ taka. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. Hortenzio. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. Gremio Pa da stane popara. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. (Vleguvaj Bjanka. gospoda. Taka re{iv. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. Lu~enco Slu{aj Tranio. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. }e ~itam i ve`bam sosem sama. mila Bjanka.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. instrumenti i poezija. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. da go ispolnam ona {to go rekov . Mol~i Tranio. I ne bidi ta`na zaradi ova.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. . Minerva govori niz nea. Katerina Ve molam tatko. Tatko. gospodaru.) (Izleguva Bjanka. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. Bjanka Sestro. Ajde. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. ajde. ne`na. No ako se ma`am.

vo pravo si. i jas }e si odam. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. }e go ispratam kaj tatko &. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. da najdeme ma` za nejzinata sestra.. Koj poprv nemu nevestata. No. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. Gremio Da. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. ne? [to. Ti Katerina. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. smeam. Hortenzio Jas velam ma`. Odime.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. Zbogum. Sepak. A sega zbogum. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. Gremio Ne znam. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. Hortenzio Isto i jas. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. Hortenzio.) Gremio Pustinata fati. @enskata qubov e tolku mala. Gremio Jas velam |avol. Gremio? Gremio Koja rabota. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. a. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. i ako na vreme ja nabasame. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. [to veli{. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. gospodine.) Katerina [to.) . moj sovet e. (Izleguva. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. }e se o`eni so nea. Hortenzio. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak. Se soglasuvam. siwor Gremio. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. Misli{. Obajcata ne go ispekovme lebot.

za{to znam deka saka{. Tranio Gospodaru. ka`ete mi. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. Gospodaru. gospodaru. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Tranio. gospodaru. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Tranio ^uv. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. ~uv gospodaru . skromna moma. Lu~enco Isto i jas. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. Tranio. skoncentrirajte se da ja dobiete. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. Sovetuvaj me. Na lice & vidov ubavina slatka. ova ne e vreme za prekor. Tranio Gospodaru. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. Tranio Opaa. ova me te{i. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. Ve molam razbudete se. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. Lu~enco Ama surov tatko. zna~i vreme e da go slezam na zemja.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. Lu~enco O da. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. deka goram. za{to so prekor srceto ne se ~isti. . (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. dodeka se {laev i gledav od strana. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. kopneam. No ete. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio.i ve}e s# smisliv. Pomagaj Tranio. Ako taa moma ja qubite. Prodol`i. oti znam deka mo`e{.

dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. Tranio sega Lu~enco e stanat. Toa e va{iot plan. da go dr`i domot. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. kako {to treba. Tranio. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. mesto mene. gospodaru? Ni malku. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. zaradi moeto begstvo. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. vedna{ presle~i se. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. No mom~e. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. tebe }e te slu`i. ti nareduvam. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. za da me spasi. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. sega go imam vo celost. (Vleguva Biondelo. Mom~e. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. Tranio. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. Tranio Potrebno e. Gotovo. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. Blaze si mu. Kamo i jas da stanev. Tranio oti Lu~enco qubi. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. Slu`i go ti nego. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. prijatelite da gi prima. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. Lu~enco Zna~i bidi ova. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. smisleno e. da u~i. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. Biondelo. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. [tom dojde Biondelo. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. gospodaru. takva e va{ata volja. mojata pozicija. }e go dr`i{ domot.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. Tvojot drugar Tranio.) Eve go apa{ov. . kaj be{e do sega? Biondelo Da. Na kratko. smiri se. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio.

) . 6 Verono. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. vikaj me Tranio. Slaj Genijalna rabota ti velam. Lu~enco Tranio. gospodine? Petru~io Gadu. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. Slaj Kimam. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. Grumio Da udram. udri velam. za kratko zaminav od tebe.) Petru~io Na samo. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. za da vi udram edna. ova e sigurno negovata ku}a. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. Ovde Grumio. kimam `imi sveta Ana. udri mi ja ovaa porta. 5Dobro e. Sedat i gledaat. velam. (Go tegne za u{i. da gi vidam prijatelite vo Padova. gospodine.) Prviot sluga Gospodaru. da stane{ eden od proscite. gospodine. Grumio Da vi udram edna. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. velam. da odime. {to sum jas. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. mom~e. Ba{ bi sakal da e svr{ena. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. udri mi edna ovde ma{ki. gospodine? Zo{to. {totuku po~na. dobro e. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{.

od srce se raduvam na ovaa sredba. ti davam sovet. gospodine. Hortenzio Petru~io. vo aut? 7 Kamo sre}a. gospodine. Petru~io Kopile {vrknato. kopile edno apa{ko. “Mom~e. dobar sluga Grumio. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. siwor Hortenzio. Stani. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. stani. sega toj za Grumio. smeam li. Gledajte. veruvaj mi bogata e mnogu. va{iot star. Petru~io. velam. gospodine. iako. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. udri mi ovde. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. A sega ka`ete mi. Grumio. tatko mi. veruvaj mi samo }e me pcue{. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. molto honorato signor mio Petruchio.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. da go tepav u{te kako mal. izgoren. du{a bi dal. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. bapni me ovde. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. udri mi ja ma{ki. Hortenzio dobar. . bez zaobikoluvawe. bo`e. ili zatni se. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. (Vleguva Hortenzio. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. Con tutto il cuore ben trovato. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. ]e ve smiram vedna{. jas zad Grumio stojam. od merata nadvor. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. Dobro dojdovte vo mojot dom. tvrdam. neodamna umre.) Hortenzio [to e. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Hortenzio Smirete se. vaka rabotite stojat: Antonio. mil prijatele. toga{. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. veren. Grumio Ne. Na kratko. bri{i. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. n# najdovte sred kavga.

v lice vi ka`a {to misli. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. gospodine. Hortenzio ^ekaj Petru~io. i zatoa. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. gospodine. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. Oko ne sklopuvam Hortenzio. pa i polo{a u{te. bogata mo{ne. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. a manata golema e mnogu. Hortenzio Petru~io. Edinstvena mana. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. Grumio Ve molam. malku zborovi treba. gospodine. Mo`am. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. vi velam.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. Vi velam. se podrazbira deka e i sre}no. bidej}i ve}e zagazivme dosta. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. . Vi tvrdam. koga bi go poznavala kako mene. mora da dojdam so tebe. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. mami~eto ima da & go raspla~e. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. ako samo malku mu se opira. da ti pomognam da dojde{ do `ena.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. so najgolemiot akrep na svetot. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. ubava i mlada. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. me|u prijateli kakvi {to sme nie. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Vi velam. duri ne ja vidam. odgledana navistina ko velmo{ka prava. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. Petru~io. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. Petru~io Mol~i Hortenzio. Vi velam. stara ko Sibila. najmalata }erka. gledate gospodine. Ne go znaete vie nego. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. za nego toa ne e ni{to. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. Grumio Ete. pu{tete go da odi duri e na svoite. Ama koga edna{ toj }e po~ne. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena .

I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. glupost. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. Gremio O u~enost. da se trgneme malku na strana. siwor Hortenzio. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. svrtete se. glupost. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. gospodaru. pr~ nad pr~ovite. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. Petru~io. . gospodine. Ja pregledav listata knigi. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. Grumio [to i da & ~itam. mnogu dobri. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Nekoj doa|a. [to }e & ~ita{? Mol~i.) Gospodaru. mom~e. Grumio. tolku si mo}na! Grumio O. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. na~itan vo poezija i drugi knigi. Hortenzio Dobro e. Slu{aj.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. siwor Gremio. Grumio Ubav fraer. ti tvrdam. Pokraj. osven ako i samiot ne ste u~en. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. ej? Hortenzio Mol~i. gledaj. dobro? Me sfa}a{. Toa mi e sopernikot. psst! Dobar den. Gremio Dobar den. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. u~enost. ubavo da gi podvrze{. ti velam. Hortenzio Grumio. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. 8 Gremio Mnogu dobro. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. po u~enost i odnos dostoen na nea. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek.

sin na stariot Antonio. Gospodinov ni dojde kako pora~an. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. fr~ewe na kowi. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. gospodo. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. kako besnee ko poten. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. slu{aj. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. opaka pr~la. No ako ti stiska. za negovo i za na{e dobro. pod uslov da uspee.) Hortenzio. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. Gremio I }e gi pokrieme. pobudalen. Tatko mi e mrtov. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al. storeno. bogatstvoto mi e `ivo. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. razgneveno seto. Ako ova e s#. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. ne gledam tuka pre~ka. dobro e. Hortenzio. Grumio . site do eden. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. i toa prijatelski ~uj me. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. ako uslovite na{i mu se arni. Slu{ni me. Gremio Re~eno. mislam. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam.

Biondelo. gospodine. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. gospoda. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. Tranio. gospodine. Hortenzio . gospodine. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. ajde. Gremio [to. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. gospodine. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. samo malku.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. dobar den. Na nego. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. Od kaj {to mi dade. Hortenzio Gospodine. vi se molam? Da ne mislite i na nea. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. Brgu }e papsa. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. ako bez zbor vedna{ fatete xade. Lu~enco Dobar po~etok. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. Biondelo. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. gospodine. Tranio Gremio A od kade. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. pravam nekoj zijan? Poleka. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. vrni.

i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. Gremio Da. Tranio Ako e s# taka. Tranio Gospodine. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. 9 . Petru~io Gospodine. slu{nete go ova. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. dobro govorite i razbirate Gospodine. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. ne gibajte ja nea. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. prijateli. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. gospodine. velam jadi i pij na moja smetka. ve molam. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. no dve slu{am deka ima. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. kako i site nas. predlogot e petka. za toa bez gajle. Petru~io Gospodine. Petru~io. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. prvata e za mene. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. Hortenzio Gospodine. gospodine. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. dozvolete ne{to da ve pra{am. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno.

sramota. velam. taa mora da se ma`i. i seta ruba. sestro. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. begaj. (Tr~a po Bjanka. pla~e.) (Vleguva Batista. }e ja stol~am. zna~i s# drugo bilo majtap.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. Katerina La`e{ su{i{.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. Kutro devoj~e. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam.) Bjanka Dobra sestro. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. I toa bez gluma. zarem pred moi o~i? Bjanka. zdolni{teto duri. nejze ostavi ja na mira. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. . sestro. (Ja udira. Bjanka Veruvaj mi. taa vi e bogatstvoto.) Katerina [to. Katerina Od site tvoi prosci. Zatoa. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. Odvrzi mi gi racete. sestro. sega gledam. trgni se. saka{ da `ivee{ vo rasko{. Da. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. Gremio e toj {to go saka{. naredi {to saka{. Katerina Ako ova e majtap. Odi zemaj ja iglata. (Izleguva Bjanka. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama.) Batista [to. Toa me vadi od pamet. Katerina Ti si al~na. pravej}i od mene robinka i plenik. ne rezili me mene ni sebe. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. te molam. zarem mi branite? Aha. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma.

mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. od Verona. siwor Gremio. Gremio Pozavieno. ve molam dozvolete ni i nam. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. gospodine. Batista Dobro go poznavam. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. ama kaj mene nema trte-mrte. dosta znae. vo Mantova e roden. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Vi velam. a i toj zaradi vas. dobar gospodine. siguren sum. pu{tete me samo.) Gremio Dobro utro. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. siwor Gremio. prekrasnite osobini i blagiot odnos. Batista Dobredojden ste mi. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. Prifatete go ili navreden }e bidam.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. Ve molam. gospodine. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Od kade ste. kom{ija Batista. Petru~io I vam. Batista Ne sfa}ajte me gre{no.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. taa ednostavno ne e za vas. Dobar den. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. Se vika Licio. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. Petru~io Ne sum. kom{ija Gremio. Gremio So seta po~it. Batista Dobro utro. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. gospodine. gospodo. gospodine. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. Jas sum velmo`a. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. Vedna{ rabotam. Petru~io. (Izleguva. [to mislev rekov. . Mnogu ste smeli. Katerina {to se vika. Dobrodojdeni ste zaradi nego.

S# {to baram e. mojata rabota ~ekawe ne trpi. edinstveniot naslednik na negoviot imot. Lu~enco. sin sum na Vin~enco. gospodine. Batista Mnogu mo}en vo Piza. Dobro go znaevte tatko mi. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. siwor Gremio. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. prifatete gi negovite uslugi. gospodine. Dobro mi dojdovte na gosti. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. jas treba da se pravdam. (Na Tranio. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. I u{te da gi slu{aat dobro. Petru~io Siwor Batista. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. dobar Kambio. nema {to. prifatliv dar. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. Se vika Kambio. Site ste mi mili gosti. (Na Lu~enco) a vie knigite. mom~e! (Vleguva sluga. polovina od seta zemja. mi izgledate za stranec. Mnogu imam slu{ano za nego. siguren sum. Kom{ija.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. molam? Od Piza. Zatoa ka`ete mi. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. otkako mojot koren }e go doznaete. gospodine. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. (Na Hortenzio. Biondelo. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste.) Mom~e. toga{ mnogu }e vredat. . i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. nema {to. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. Dobro mi dojdovte.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. Ako gi prifatite. Ve molam. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam.) Lautata zemete ja. a niz nego i mene. Hortenzio. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. Ej. (Izleguvaat slugata. Batista Iljadapati fala. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi.) Ama dobar gospodine.

toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. dedo. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. Petru~io Vesela `enska. Petru~io Toa e sitnica.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. zadrogaz i {to u{te ne. Ako po~ne da se murti. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro.) Batista [to e prijatelu. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. da.) ]e ja ~ekam ovde. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Za{to vi velam. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. nema {to. takva mi treba. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. ve molam. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Petru~io Da. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. (Izleguvaat site osven Petru~io. Saka da u~i i blagodarna e na toa. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. toga{ veruvajte. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. Siwor Petru~io. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. petpare~ki svira~ me nare~e. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . Za `elezo e stvorena a ne za lauta. Ako po~ne da pcue. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. Pratete mi ja. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled.

dedo.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. ]e dademe prsteni. Petru~io Dedo. jas nejze ja izbrav. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. gospodo. Ako nie sme zadovolni. vereni ste. Spremaj gozba. O. poprvo }e te vidi na . Petru~io. za Venecija odam. pri}e. Ako e opaka. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. na samo. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. vo nedela sme ma` i `ena. ubava promena bakni me. Gospod da te blagoslovi. siwor Petru~io. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. opaka e oti e mudra. No eve ja ide.) Batista [to napravi. Batista Ne znam {to da re~am. Kate. Petru~io Dedo. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Kate. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. gospodo. `eno. (Vleguvaat Batista. Gremio i Tranio. Petru~io. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. so }erka mi? Petru~io Uspeav. O. Zboruvaj Petru~io sega. Vi velam. Ako mi re~e da fa}am magla. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. Ako odbie da se ven~a. zbogum. Gremio i Tranio Amin. Petru~io Trpenie. znam Katerina }e bide nevesta za merak. samo dajte raka. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. zaminav za Venecija. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. velime. nabli`uva nedela. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. Daj mi raka. Svedoci sme nie. pokani gosti. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro.

zavesi od Venecija so vez od zlato. gospodo. Sporot jas }e go re{am. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. takva dobivka sakam. Gospodine. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. da ne ve zdoboli. Gremio A tvojata pr`i. No sega. Skakulec eden. draperiite site se original Tirski. vozrasta e taa {to hrani. ete. Batista. bide samo moja. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. Malku sum podostaren. Tranio Ti si belobrad. Toa taa }e go ima. [to. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. a sega mene slu{nete me. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. baldahinite i ruvo od najdobro platno. priznavam. gospodo. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. Tranio Prvo. seto e nejzino ako umram. plus gemija edna . Batista Mir da ima vo brakot. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. ja }e }arite. qubovta tvoja smrznuva. kako {to znaete. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. skapocenite ali{ta. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. za pomalata }erka. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. trgni se. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. Po delata treba da se sudi. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. ja po moriwa }e skapi. Gremio. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. turski perni~iwa so biser opto~eni. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli.

gospodo. sosedu dobar. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. dva broda i dvanaeset novi galii. pa taa e va{a. Ako ti se dopa|am. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. (Izleguva. ako garancijata ja donesete. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Zbogum.) . }e me ima mene i s# moe. Mom~e nedodelkano. mo`ni se i takvi ~uda. {to }e bide la`en Vin~enco. vi blagodaram na dvajcata. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. A toa e ~udno. a jas mlad.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Ova & go davam. A sega odam. Gremio gubi. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva.) Sega ne ti se pla{am. ako umrete pred tatko vi. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. prostete za ova.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. toga{ Gremio }e ja ima. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. Neka tatko vi garancija & dade. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. drugo nemam. [to. Naumiv za gospodarot da storam dobro. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. (Izleguva Batista. Toj e star. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. ako ne. inaku.

koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. odredeno vreme. za da go izmamime stariot degen.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto.regia.hic est. da sedneme. Bjanka Gospodo.Simois. hic est Sigeia tellus. . Hic steterat Priami regia celsa senis. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi . Hic ibat. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . koj{to mene me pretstavuva celsa senis. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama.Hic steterat. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. si go na{timav. sin na Vin~enco od Piza . Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. taa e patron na nebesnata harmonija. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. Lu~enco Vidi go ti nego.Priami. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. gospo|ice: Hic ibat Simois. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. e mojot sluga Tranio . pimpirlio u~ena. Za da nema pove}e kavga. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. kako {to ve}e vi rekov . uvredite nema da gi trpam. Hortenzio i Bjanka. Bjanka Prevedete. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor. jas sum Lu~enco . Hortenzio Gospo|ice. Ama si drzok. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as.Sigeia tellus.

ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. dobro }e te vardam. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo.regia. za toj somne` bi se raspravala u{te. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. inaku. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. (Vleguva eden sluga. vnimavajte da ne n# slu{ne . Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. Skala sum jas. . Hortenzio Gospo|ice. temel na sekoja skladnost. ne vi veruvam . U~itelu dobar. Lu~enco Nemojte. po pradedo nare~en taka. gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Sega Licio. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. daskali{te. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. Lu~enco Ne bidete picajzla. ne ve poznavam . do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. za{to navistina Ajant bil Ekid. Uf! Gornite `ici. no se somnevam sega. Lu~enco Fal{ira dolu. Sol la eden klu~. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. sega mi e na{timan. @imi s#. ne o~ajuvajte. Hortenzio Ako. ne lutete se. apa{ov ja {meka mojata qubov. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. vi se molam. ne nadevajte se premnogu celsa senis. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani.Hic steterat Priami. tvoj e redot. velam. Otsega.) Gospo|ice. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima.hic est Sigeia tellus. Hortenzio Ama dobro. ve molam. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme.

ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. bi go zaka`al denot svadben. Iako e grub. prijatelite bi gi viknal. iako e {egaxija. sepak ~esnost od srce mu blika. (Izleguvaat Bjanka i slugata. No Bjanka. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. na eden lud silexija. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. nastran bandit. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i.) . prebrz na prosidba. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. Moram da odam.) Siwor Lu~enco.) Batista Bjanka Gospo|ice. }e si zeme druga. protiv mojata volja.” Tranio Trpenie Katerino. Zbogum. Tranio. baven na `enidba. (Izleguva. (Izleguva. trpenie Batista. gospo|ice. u~iteli mili. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. znam deka mudrost vo sebe ima. da ja dadam rakata. Gremio. Te vidov li na ruga Hortenzio. Lu~enco i drugi so slugite.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. gozba bi spremil. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Svadbata e utre. Moram na sila. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Katerina. Bjanka.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista.

opremen re~isi kako i negovata kobila. na starata palarija mesto per~e. `lezdite pote~eni. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. . skukulena. nepcata podueni i krvavi. niz nozdrite & te~e slina. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. Obi~no e skromno doteran. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. gospodaru. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. (Vleguva Biondelo. gospodine. so ralo iskinati ~izmi. pripa|a od vrtoglavica. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. ispri{tena. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. Batista Ne.u{te boluva od {ap i ligavka. nosi star. ne te obvinuvam za pla~ot. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. grbot klapnat. Negoviot lakej. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. a go podvrzal edniot so crvena. nafrlena so mozolki. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. raskapana i crvjosana. drugiot so sina krpa. drugata so vrvca. kobili{teto is~a{eno .) Biondelo Gospodaru. akrep. ednata so toka. gospodine. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. nozete rahiti~ni. babuwosana. modra xiger od `oltica. a `enskiot kai{ od somot. remenot na{ien od {est par~iwa. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod.

gospodine. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Tranio Se raduvam {to doa|a. Biondelo Ne. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. . no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. znaete deka ova vi e denot svadben. Utroto vrvi.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite.) Petru~io Eeej. Tranio Ka`ete ni. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni. vreme e za v crkva. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. toj ne doa|a. Petru~io Ne sum dobredojden. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. Batista Pa toa e edno isto. Ama gospodine. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. mislevme }e ve nema. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. velam kobilata mu doa|a so nego na grb. Ne e va`no kako e oble~en. prvin bevme ta`ni. Biondelo Ne gospodine. deka Petru~io doa|a. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. gospodine.

) Siwor Gremio.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. a koga }e ja imam. Gremio. Gremio Ne! Taa e jagne. koga popot . Tranio More }e me zeme i oro }e igra.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. Gremio Toj e |avol. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. ne veruvam deka }e ve zeme. Biondelo. Vi velam. Tranio A taa |avolica. sotona lo{a. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. a podobro za mene.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. slugite. lo{otija gorda. Batista Odam po nego. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. Batista Ama vakov. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . da se promeni pred da odi v crkva. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. zerzevuli{te. ]e go ubedime nekako. vragolica. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. gospodine Lu~enco. gulab. (Vleguva Gremio. Odam vakov da ja vidam. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. nevin~e prema nego. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco. ako e mo`no. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. da vidam {to }e se slu~i. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. (Izleguvaat Batista. (Izleguvaat Petru~io i Grumio.

za `al. ko{trava i retka livkala duri piel. makar do utre da me moli{. vxa{en. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. Katerina I jas te molam. doblesna `ena. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. Petru~io Ne e mo`no. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. Katerina Gospodo. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. Ru~ajte so dedo mi. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam.) (Vleguvaat Petru~io. pobegnav od sram. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. “Na zdrvaje!” se dere{e. Bjanka. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. |avol da ja nosi. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. nazdravete i za mene. dolu na podot. a po mene. no ne ostanuvam. Batista. Koga go vidov toa. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. Katerina.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. svika po vino. . Petru~io Epten mi e milo. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. za{to moram da odam. Gremio I jas ve molam. vi blagodaram na trudot. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. prijateli.” re~e toj. slatka. “Sega krevajte gi. (Se slu{a muzika. za goltka vino. sega celata povorka ide. A koga ceremonijata najposle se svr{i. Petru~io Ne e mo`no. Svatovi ~estiti.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. Ne ~udete se.

Gostete se. deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. ba{ taa ovde. {to ~ekate koga vi veli Kate. Gremio Da ne zaminea brzo. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. mojot kow. }e umrev od smea. ne kokorete se. moeto magare.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. mojot vol. mojata niva. ako me saka{. ne murtete se. Luduvajte. veselete se. Petru~io Grumio. gospoda. mojata dvi`nina. Petru~io Odete. ve}e ~adi. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. neka zamine ovaa mirna dvojka. ne udirajte so noze. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. . fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. opkoleni sme od kratci. pa da se i milioni. gospodaru. mojot ambar. moeto doma}instvo. ne luti se te molam. Taa e mojot imot. napred na svadbeniot ru~ek. nevesto slatka. Gospo|ice. nema da te gibnat oti }e te branam. Kato. ni nikoga{ ako ne}am. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. ne blabotete. mojata ku}a. jas sum gazdata na ona {to e moe. Ne pla{i se. moeto s#. Po~ituvajte ja nevestata. gledate.) Batista Neka zaminat. pijte. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. Ne. a ludite ludo i se ma`at. ako si ~ovek. vie mol~ete. (Izleguvaat Petru~io. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. vadi go me~ot. gospodine. Katerina i Grumio. Grumio. moeto doma}instvo. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. po utroto se poznava denot. svatovi mili. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. }e ostane oti jas taka sakam. lumpuvajte. Gremio ]e se lutam. Lu~enco Katerina Gospoda. smiri se. spasuvaj ja gospodarkata. Vratata e otvorena. ve}e gledam. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. kowot! Grumio Spremen e. Ete. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. Te{ko so tebe }e se `ivee. Petru~io O Kate.

Povelete gospodo. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. Lu~enco. ajde.) . prijateli. (Izleguvaat.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Lu~enco. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto.

vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam. Kertis Begaj da te nema. jas sum samo peda. ve}e go skroti mojot star gospodar. a jas barem tolku sum visok. a tie idat po mene da se ogreat. ka`i mi kako e vo svetot? . A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. Kertise. Ogan. zatoa pali koga ti velam. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. usnite }e mi se zalepat za zabi. pred ovoj stud. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. yverot. Kertise. vo site ~uknati gospodari. dobar Grumio. ogan.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. Ako ne mi veruva{. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. doa|a . lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. Ej. vo sekoja rabota osven vo tvojata. Kertis! (Vleguva Kertis.zatoa lo`i. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. batko Kertis.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. mojata nova gospodarka. Kertis. jazikot za nepca. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. Studeno e vo svetot. `enata. Kertis. a sega koga e pri raka. oj. mene pa i tebe. ne? Rogovite ti se dve pedi. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. srceto za rebra.

te molam. odevme po edna opasna udolnica. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. kako toj pcue{e. zatoa. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. Grumio Ognot e ve}e zapalen. Sega po~nuvam.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. novostite. peharite odnadvor. ku}ata pospremena. Imprimis. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. dobar Grumio. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. dali gi poslavte masite. prvo. Da ne me prekine{e. rogozinata sprostrena. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. Kertis Na ti go. Grumio Eve mi ti! (Go udira. novo. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka.) Ajde ka`uvaj. novo. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. kako toj ja ostavi so kowot na nea. a taa se najde pod kowot. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . Kertis Gajle mi e za kowot. }e ~ue{e kako kowot & padna. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. paja`inite is~isteni.

Josif O. kako jas kukav. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. [e}era{ot i drugite. Grumio. kako & be{e uzdata ispokinata. Kertis Baram samo da & se poklonat. Drugar Grumio. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. dali e s# spremno. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. Dobro ve najdov. Nikola Da. Grumio. S# e kako pod konec. Grumio A ne sebesi da se poklonat. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. Neka se is~e{laat kako lu|e. Valter. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. Grumio. drugar~iwa moi nakonteni. Filip. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Filip Zdravo.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. A sega. kako si go zagubiv kuskunot. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. Kertis Grumio Slu{ate. stara kajlo. zdravo. neka gi is~etkaat sinite palta. vlakno da nema na niv.) Nataniel Dobre dojde doma. Grumio Da. kajlo. Nikola. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Grumio Nataniel Vikaj gi. Ete se pozdravivme. drugar~e. kako kowite pobegnaa. Josif. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Mo`ebi ve}e e vo . Kako mi si.

No kakvi se. dobro mi dojde. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. Mora{ da go bakne{ Kato. da se zapoznae{ dobro. Kate. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. Nikoj ne be{e spremen osven Adam. vnimanie.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. Petru~io Mar{. . Filip? Site slugi.. dobro mi dojde. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. takvi se. idiot.da mu se snevidi. Ralf i Gregor. na drugata da pazi{! (Go udira. kreten! Ela Kate. drugite bea ispokinati. so prosja~ki faci. gospodaru. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. Ovde sme gospodaru. ne be{e gotov. znam deka si gladna. slatka Kate. onde gospodaru.) Bidi vesela. Izvadete mi gi ~izmite. eve se za do~ek. te molam. ti{ina! Go slu{am gospodarot. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. hrana. (Izleguvaat slugite. hrana. velam. ovde. si bev i si ostanav tikvar. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. Skot eden skotosan. Zatoa nemojte . Gregor. drti.) Mrzi edni! O. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on. sedi. vesela bidi. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. gospodarot. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i.) Katerina Poleka. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. gadovi. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. Petru~io Tikvar eden skoftaen. Hrana. Petru~io Ovde gospodaru. ne saka{e gleda{.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. ve~erata ja sakam na masa.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. izmij se..

(Izleguvaat. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. be{e izgoreno i suvo. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t.) Nataniel Petar.) Bezxumni gojda. Strpi se. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. ]e go frlam perni~evo vamu. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. sno{ti ne spie{e. brznete. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. }e grmam. i~ nema da me ferma. Vaka so qubeznost `enata se kroti. pokriva~ot na edna. (Vleguva Kertis. Mesoto be{e dobro.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. Petru~io Ti velam Kato. grmi a taa. pcue. (Izleguva. Ne jade{e denes. pernicata tamu. i so vikawe budna }e ja dr`am. Se vra}aat slugite. (Izleguvaat slugite. `iti gospod. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti.) Katerina Te molam. nitu no}eska }e spie. i za postelata mana bo`em }e najdam. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. kaj da gleda. nitu }e jade. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. ~ar{afite na druga strana. Poarno e obajcata da postime malku. ama ti be{e nam}or. ~a{i. Vleguva Petru~io. ]e vi ka`am jas vam. smiri se. (Izleguvaat. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. }e si ostane bez spawe. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. sirotata. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. ma`u. eve go ide.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. Kako so jadeweto.) . a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. A taa. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. Brznete. ne znae koj pat da go fati. apa{i{ta edni.e. Dojdi. ako zadremi }e vikam. Da. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. }e te odnesam vo bra~nata spalna. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. na krajot.

A sega zbogum. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. Tranio Siwor Hortenzio. (Izleguva. navistina brzo! [to velite sega. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Hortenzio Hortenzio Brzo. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i.) Tranio Dali e mo`no. Hortenzio Gospodine. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. jas ne sum Licio. kako da se saka. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. za sigurno na zakletvata da si stojam. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco.) . Lu~enco Ve u~am na najva`noto. ova e mnogu ~udno. ako se slo`ite vie. o. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. siwor Lu~enco. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. Licio. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo.

vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. gospodaru. Dobro dojdovte. gospo|ice. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. nedela-dve.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. Tranio Dobar den. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. (Vleguva Biondelo. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. ve fativ na delo. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.) (Vleguva U~itelot. Bjanka Tranio. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. Bjanka Bog neka mu dade radost. gospodaru. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. Profa. . nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. vo odot i izgledot kako prav tatko.) Biondelo O. qubov ne`na. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. Tranio Da. ne znam to~no. mislam. Odete so Bjanka i ostavete me sam. pa se odrekov zaedno so Hortenzio.) U~itelot Dobar den. Tranio [to e toj. Biandelo? Da. no oble~en e svetski. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. gospodine. Bjanka Toj taka veli. Tranio. trgovec ili u~itel dobar. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. i toj }e ja skroti. a potoa odam natamu. gospodine.

Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. gospodine. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. Tranio Od Mantova. . prifatete ja. patem. polo{o e vaka. gospodine. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. trgovec so ogromno azno. Tranio Toga{. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. Toj mi e tatko. i u{te ova. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. Ako ova vi e pomo{. Biondelo (Na strana) Ama li~at. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. Tranio Od Mantova. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. vakva usluga }e vi storam. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. sakam da vi go ka`am. (Izleguvaat. a vojvodata. ko pirustija so rasol. gospodine. ste bile vo Piza? U~itelot Da. U~itelot U~itelot Ama za mene. gospodine. gospodine? Zo{to.196 Tranio Od kade ste. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. no sum ~ul za nego.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. Piza e poznata po gra|ani so ugled. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. ~estopati sum bil vo Piza.

iznemo{tena. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. nikako. Grumio Zna~i senf bez {nicla.) Grumio Katerina Ne. samo da e zdrava. te molam. koja ne molela vo svojot `ivot. ili edno. da te nema. mila? . Katerina Toga{ obete. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. Mar{. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. gospo|o? Da. limje fati. nitu pak sum morala ne{to da molam. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. kopile edno gadno. a od nespawe mi se vrti v glava. Petru~io nosi ~inija so jadewe. tolku pove}e me kudi [to. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. donesi go. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. Kako ste. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. ako ne. so vikawe me hrani. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. ne. So pcosti me dr`i budna. kako saka{. ne. ostavi go senfot. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. Toa jadewe najmnogu go sakam. velam. ne smeam ni za `iva glava. A jas. te molam donesi ja samo. ama senfot najmnogu luti.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. umiram od glad. Grumio A. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. na drugo mesto par~e leb }e najde. Grumio.

Hortenzio Hortenzio (Na strana. Kate. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. blagodarna treba da bide{. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. da vidime {to ni nosi{. Petru~io Velam. Katerina Te molam.uf! Prosta~ki i grdo. Ne sum ni bebule ni dete. pavkal~iwa. eve. du{o. Katerina Mislam. jadi brzo. gospodine. Mi li~i na lubenica. ima{ pravo. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. Katerina Ti blagodaram. so narakvici. veselo gledaj. topli papucaki. korka od kola~. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. gospodine. mol~i{? Zna~i. Ej. so kilibar brazletni. Hortenzio. glupost. i xabe sum se ma~el. (Vleguva Kroja~ot. }e vi pravam dru{tvo. dosta! Vie ste krivi. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. [to. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte.) Vlezi kroja~u. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. na igra~ka za mali deca. . pred toa . ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce.) [to nosite. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. Siwor Petru~io. zdolni{ta mnogukatni. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. ne ti e po volja. nosi go ova.) Toa nema brgu da se slu~i. Ovaa ba{ e vo moda. a za da ne pukne. maklici. Ne sakam pogolema. vidi kolku sum vreden. torta od srma. Za ova. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. Toa e mizerna kapa. po moja volja. vo svileno ruvo i kapi. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. site otmeni `eni vakvi denes nosat. na oreova lu{pa. na platnena diwa. so {al~iwa. Ajde gospo|a Kate. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. Za{to sega. slatka Kato. mila. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. [to. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. nemoj. biseri i site caki. Katerina Razvedri si go duhot. Petru~io (Na strana) Izedi s#.ne. du{o slatka. prsteni zlatni. gospodine.

pootmeno skroen. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. Petru~io [to. dup~e tamu. bolvo. dup~e vamu.tri fartaq~e. naprsto~e. i so konec. saka od tebe da napravi kukla. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. navistina. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. Grumio Mu dadov materijal. terzijo. a? Hortenzio (Na strana. pove{to. recka onde. Petru~io Vo pravo si. fustanot? Ah. a ne nalog. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. . Ne velam ne. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. ar{in~e. par~e. Petru~io [to. Kroja~ot Sum {iel. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. mislam. Grumio So igla. poprikladno. ne qubi me. kapata ja sakam. polojn~e.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. da. ~udovo. davaj! (Izleguva Trgovecot.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. vre}o krpi? Da te nema.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. gospodine pobaraj si kupec. gospodine. pal~e. ili nea. Recka ovde. Mi li~i na sito za seewe pesok. ti najdobro znae{. Siot e istutkan. gnido. ili nikoja druga. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. la`e{ kon~e edno bedno. Kroja~ot Se la`ete. Mene ne mi treba. ~ere~e. izbrazden ko burek so spana}. Velam go uni{ti nejziniot fustan. partal eden. Kroja~ot A {to rekovte. Kako go vika{. Kroja~u.

200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. Grumio. tuka le`i izmamata. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot.” Vo pravo ste gospodaru. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. .” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. gospodaru. ama ne i da go isecka. }e ti poka`ev jas ubavo. fustanot ne e za mene. Vistinata ja govoram. Petru~io Daj mu go na majstorot. nitu da mi se inati{. ama nemoj so mene. Ti velam. toga{ nekoj }e ostane bez partali. Petru~io Pa gospodine. Ti velam. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Kroja~ot “So {irok rakav. So mnozina si inaetel. Grumio Gospodaru. la`e{! Kroja~ot Da. Grumio Eve me vedna{ na megdan. a toa i }e ti go doka`am. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. Zemi ja bele{kata. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. Rekov fustan. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. {irok fustan. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. Da si na drugo mesto. ^ekaj. na kratko. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. Poleka. ovde e bele{kata za krojot. toj e za gospodarkata.

nikako. Ne odam deneska. lu|e. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. Odi.) Te uveruvam. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. (Na Grumio. tuka e nekade okolu sedum ~asot. bidi vesela. A ako ova sram go smeta{. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini.. za{to teloto bogato umot go pravi. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. a dotamu odime pe{ki.) Petru~io A sega ajde Kato. ~estito ruvo. ]esiwata }e ni bidat polni. A ti {to i da re~am. namislam ili storam. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. Hortenzio . velam. gospodine. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego.) Vikni po lu|eto. Zatoa. ne dobra Kate. i ni zbor pove}e. i pozdravi go tvojot majstor. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. ednostavno ruvo.Ajde nosi go. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. vedna{ se sprotivstavuva{. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. (Izleguvaat. Da vidam. iako ali{tata siroma{ki. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. na mene prefrli go. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. Odete. (Izleguva Kroja~ot. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{. da te nema. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. utre za fustanot }e ti platam.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo.

” Tranio Dobro. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. U~itelot Poleka. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. Biondelo Terajte rabota. Tranio Vi blagodaram. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. za{to za vas samo dobro slu{am. U~itelot Bez gajle.Gospodine. po~esti se ne{to. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. Tranio Ne pla{ete se od nego. Doa|a Batista. dobro bi bilo i toj za s# da znae. gospodine. Sitni~av nema da bidam siwor Batista. sine. Da vikam? U~itelot Da. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz.) No eve. Batista Gospodine. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka.) Siwor Batista. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. (Vleguva Biondelo. gospodine.) Tranio Ova e ku}ata. re{iv da se `eni. Eve. . Bidete sega kako treba. . se razbira. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. ti velam. prostete {to }e govoram sega. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. Gospodine. slugata vi ide.

dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Lu~enco Te molam objasni mi gi. Tamu prestojuva tatko mi. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo.) Siwor Batista. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. Tranio Kambio. pa {to? Biondelo Pa ni{to. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{.) (Vleguva slugata Petar. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. oti znae{ yidovite imaat u{i. ne e lo{o. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. Lu~enco I? Odime. Kambio. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. (Izleguva Biondelo. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Lu~enco. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. . Batista Ne e va`no. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. (Izleguva Lu~enco.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam.

Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. Slu{aj. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. koga sme ve}e do ovde. Nemam vreme. protivre~i.) Lu~enco Sakam. dogovorete si ja vie za sebe. Gospode bo`e. ni{to drugo ne znae. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. gospodine. A sega zbogum. te molam. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. }e & bide milo. Biondelo. cum privilegio ad imprimendum solum. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. kolku jasno mese~inata sveti. Katerina Napred.) Petru~io I tolku. mese~ina nema. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. Hortenzio i Slugite.a toa sum jasova e mese~ina. (Izleguva. (Izleguva. neka bide mese~ina. Za toa vreme. sonce. gospodine. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. (Na slugite) Ajde. . vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. Katerina. Petru~io Velam deka e mese~ina. sakam. ako i taa saka. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. Lu~enco Pobrzo. Taka mo`ete i vie.) Petru~io @imi sinot na majka mi . Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti.

progovori pravo. Petru~io Napred. Najdobro za sinot. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. dobar den u{te edna{. `imi gospod. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. kade vaka? Ka`i. bujna devstvenice. Petru~io Katerina Toga{. br~kosan.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. Sega gledam deka ste ~estit starec. Hortenzio Petru~io. (Vleguva Vin~enco. So sestrata na `ena mi. nekoj ni ide na sre{ta. a i zaradi starosta ~esna. Kako }e go nare~e{ ti. sve`a. No gledajte. ova e blagoslovenoto sonce. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{.) (Na Vin~enco. Prostete & . slatka. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. pregrni ja {to e tolku divna. ubava. gospodine. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. Slatka Kate. Katerina Mlada. mo`am da te vikam mil tatko. I sega po zakon. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. slatka Kate. [to ti e Kate. Katerina Prostete. star. Petru~io Dobro {to se sretnavme. Petru~io La`e{. svenat.) Dobro utro. Petru~io . kako {to ti veli{. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. papsan. doa|am od Piza i odam za Padova. teraj si go patot. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. pobednik si sega. A mese~inata se menuva po tvoja volja. krasno mome. gospo|o otmena. Ve molam. ovaa gospo|a ovde. Se vikam Vin~enco. da ne si luda? Ova e ma`. a ne devojka. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. Ova e blagoslovenoto sonce.

i site kvaliteti.) . }e ti se izraduva mnogu.) Hortenzio Pa Petru~io. Da se pregrneme. Ne ~udi se i ne `ali. tatko. ova me ispolni so smelost. rodot visok. malku nedoverliv te stori. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. taka e kako {to veli. ~inam. ti tvrdam. (Izleguva. Vin~enco. Prvata {ega veruvam. od odli~na ku}a e taa. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. (Izleguvaat site osven Hortenzio.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. mirazot & e bogat. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam.

Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to.) Petru~io Ova e portata. Tropnete posilno. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. (Vleguvaat Petru~io. (Izleguvaat so Bjanka.) Biondelo Ne. (Izleguva. gospodine.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Jas odam tamu.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. zatoa odi.) Biondelo Tiho i brzo. a vas ve ostavam ovde. Me slu{ata. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. Lu~enco Letam. (^uka na vratata. za{to sve{tenikot e spremen. sin vi e omilen vo Padova. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. . No mo`e }e im treba{ doma. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. ama so nego ne mo`e da se zboruva. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. ni za `iva glava. Gremio e ve}e tamu pred niv. vi rekov.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. gospodine od domot na Lu~enco. Grumio. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. Petru~io Ete. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. so Slugite. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Biondelo. Lu~enco i Bjanka. Vin~enco. gospodine? Da ne matkame xabe.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. Katerina.

Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. gospodine? ^ekajte.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. gospodine.) [to e ova sega. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. Tranio. gospodine. gospodine. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. (Izleguva. ene go na penxere. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. Batista.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne.) U~itelot Pomo{. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. (Vleguvaat U~itelot so slugite. U~itelot [to. a? (Go udira Biondelo.) Biondelo Fatete go prevarantot. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma.) Petru~io Te molam Kate. apa{i{te edno nizaedno. degenu eden degenosan. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . Vin~enco Zna~i taka. (Vleguva Biondelo.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. Vin~enco? Biondelo [to. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. gospodine? Ne. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. Vin~enco La`e{. koj si ti. Petru~io (Na Vin~enco. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. gospodine.

Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. crvena nametka i belosvetska {apka! O. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. Batista Gre{ka ste. {to mislite. O. U~itelot Da te nema. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. somotski pantaloni. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. Batista Mol~ete. Jas velam deka }e odi v zatvor. (Vleguva Xandar. Vin~enco Lu~enco? O. imotot na siwor Vin~enco. gre{ka ste. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. pogri`ete se da izleze na sud. siwor Gremio. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. da te nema. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. gospodine. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. vo imeto na ^ekaj malku. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. sinko. . magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. Ve molam. Dedo Batista. Toj nema da odi v zatvor. sinko! Ka`i. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. gotov sum. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. banditu. vi nareduvam. U~itelot Toga{ zakolnete se. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. po ali{tata li~i{ na star.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor.

A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. propadnavme. moja zapoved be{e. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . Tranio i U~itelot. O. (Izleguva. (Izleguva. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. tatko mil.) Prosti. Gremio Ova ti e laga. Odre~ete se od nego.) Bjanka Prosti. zaradi mene.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. sinko? (Brzo begaat Biondelo. zatoa tatko. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena.) Batista No slu{ajte vie. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. laga so opa{ka.) Ne pla{ete se Batista. Vin~enco Ti si `iv.) Biondelo Ka`ete mi. sosema }e ve zadovolime. izmameni sme site. ene go onde. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. S# Tranio {to stori. prosti mu. I jas. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. tatko. Lu~enco i Bjanka. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam.

Petru~io Petru~io Vo Padova. Sednete. dobredojde na tatko mi ka`i a jas.) @imi s#. Bjanka. . no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. jademe. ve molam. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. i }e jademe. Katerina. da jademe i da muabetime. (Izleguvaat. Tatko ti }e se smiri. Tranio. i ti Hortenzio so vdovicata mila. da odime i nie. (Izleguva. Petru~io. Ubava moja Bjanka. sakam da go vidime krajot. gostete se i dobro mi dojdovte doma. nekoj od nekogo ovde se pla{i. Grumio postavuvaat gozba. no barem air od gozbata }e vidam. Biandelo. ama bakni me prvin. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. Vdovicata. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Petru~io Se razbira Kate. zete. Ostani. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Hortenzio. Ne. Katerina [to. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. Gremio. U~itelot. Grumio. sedime. ne daj bo`e. ne bidi temen. so istata qubeznost na tvojot tatko. Petru~io Petru~io Samo }e sedime.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Slugite. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi.) Katerina Ma`u. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. Baxanaku Petru~io. [to. ova mi dava sila. Ne. da sedime. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. Lu~enco. Vin~enco. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. ne.) Lu~enco Najposle. svesko Katerino.) Gremio Izvisiv sosem. }e te baknam. sram mi e da se baknuvam.

Kato! Gospo|o. Baknete go za ova. Petru~io Vrtoglav odgovor. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. ve molam. Petru~io Katerina Navali. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. nema {to. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. mojata Kate }e ja kutne.[to sakavte. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. ve molam. Sega znaete {to sakav da ka`am. Petru~io Dobar si ti matka~. Hortenzio. Petru~io Petru~io Po {to saka{. Vdovicata Bistri ste. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. ama ne me razbravte. bi rekol deka odli~no se bodat. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. gospodine. Batista Gremio. .

Petru~io Dobra. Va`i. Katerina i Vdovicata. nevesto. bistra sporedba.O. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. (Izleguvaat Bjanka. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Batista O. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. Hortenzio . no mirisa na ku~e. gospodine. va{ata srna v dupka ve pikna. samo malku me grebna. No velat. Batista Zete Petru~io. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Dobro mu go spu{ti. Petru~io! Tranio te pogodi sega. ama ne me upla{i. {to lovevte za sebe. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. dobar Tranio. Dobro mi dojdovte. Hortenzio Dobro. Pak vo zanes }e si spijam. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Lu~enco Toga{ na sto.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Petru~io Ne e taka. Tranio Ama gospodine.) Petru~io Mi pobegna. Petru~io Te{ko. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. priznaj. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. Tranio Imate sre}a. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Hortenzio Priznaj.

nepodnoslivo. polovina od oblogot primam. Biondelo Odam. {to da ka`am drugo. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. Odi Biondelo.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Go molam boga. va{ata da ne vi prati polo{. gospodine. Petru~io Od lo{o polo{o. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. Cel }e go dobijam. Ne doa|a. Lu~enco Ne sakam da delam. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde.) I? Biondelo Gospodaru. Eve jas. gospodine. Petru~io Se nadevam na podobar. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. Ne doa|a. (Izleguva Biondelo. Petru~io Toga{ te{ko mene. I toa qubezen. ne doa|a! O kolku gnasno. (Vleguva Biondelo. Velam. Bjanka }e dojde. neizdr`livo! Grumio. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. Hortenzio Siguren sum. Veli vie da odite tamu. ka`i & na gospodarkata da dojde. (Izleguva Grumio. (Vleguva Biondelo. Batista Zete.) [to? Hortenzio . Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo.) Petru~io Gluposti. (Vleguva Katerina.

gospodaru. velam. i dovedi gi vedna{. (Vleguvaat Katerina. Bjanka i Vdovicata. Katerina [to povela{. toga{ ova e ~udo. nikoga{ ne bila vakva. Vdovicata Sigurno se {eguvate. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. Batista Neka sre}a te prati. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. oti taa se smeni. i po~ni so nea. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . {apkata navistina grdo ti stoi. Ako odbijat. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. s# slatko i sre}no.) Lu~enco Ako postojat ~uda. (Katerina go poslu{uva. Odi. Ili na kuso. Ne sakame nekoj da ni popuva. Tvojata mudra poslu{nost. eve ja doa|a Katerina. Katerina. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. ti velam.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. po~it i znaewe koj e {to vo domot. (Izleguva Katerina. qubov i miren `ivot. ve~erva me ~ine{e sto kruni. Petru~io Stori taka. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. ubava Bjanka.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice.

tvojot `ivot. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. tu! Razvedri go toa namurteno. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. poslu{nost. tvojot ~uvar.) Hortenzio Mu vadam kapa. zna~i. ama vam dvajca vi brojam do devet. ima. nema. Petru~io Ajde Kate. gaden. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. da go rani{ gospodarot svoj. mrzovolna. te odr`uva. ne e na mesto. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. od ubavinata li{en. kisela. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. duhot mi be{e golem kako va{iot. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. A koga e opaka. Petru~io E. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. ova e `ena! Dojdi. sepak najopakata ja skroti. pogledi topli. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. odime v krevet. gnevno ~elo. (Na Lu~enco. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. ne~ist. srceto isto taka. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. kralot. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. tvoj vladetel. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. slabi i mazni. Trojcata se `enivme. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. Po~ni. 11 Petru~io Ete. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. Zo{to ni se telata meki. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. nemo}ni zmii. . so nea. tvoja glava. onoj {to za tebe se gri`i. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. za vojna so inaet. vladetelot. mala otplata za dolgot golem. podla odmetni~ka. Ma`ot e tvojot gospodar.216 Vdovicata E. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. Zatoa gordosta na strana. od nea nema polza.

Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti. .

12 Bjanka zna~i belo. Spored Arden izdanieto. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. No. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. . Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. Za da ne go optovarime tekstot. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. a Hortenzio kako Licio. with Slie asleepe in a chaire. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. {to e poverojatno. . majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. na primer. . . najstariot sin na selanecot. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden.(Bele{ki) Soto. . 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. eden preku trieset i eden. zna~i oti{ol preku dozvolenoto. and two other. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. 1 . Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata.italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. Enter aloft Sly. se pojavuva vo dramata na Fle~er. koga e eden preku trieset i eden. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. zna~i 32 godini ili.

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

{panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. lordovi. u~itel Akmak. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. sve{tenik Holofern. Mesto na slu~uvawe: Navara .L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. policiski slu`benik Torlak. lordovi. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. klovn Molec.

mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. Romeo i Julija. misterija. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. Poup. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. toga{. Ova se dol`i. mnogu dolg ~in.” Ova pos- lednoto. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. pa i kako drama. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. se ~ini. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. na primer. ili pak. so svoj poseben {arm. “popravena i zgolemena”. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. posledniot. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. Sepak. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. na primer. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. . na primer. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. mnogubrojnite postavuvawa na scena. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. Istovremeno.

.

za{to vie ste takvi. Dimen i Longavil. Dimen Gospodaru sakan. Biron. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. osvojuva~i hrabri. Vie trojca. Zatoa. Longavil Jas re{iv.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. Dimen e uspokoen: . se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i.

ka`ete. a vo drugite denovi po samo eden obrok. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. dozvolete. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. zna~i. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. da posti{. Jalov zavet za mene. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. Koja e celta na u~eweto. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. prete`ok da se ~uva.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. slava. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. na primer. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. ili. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. Biron Ne kralu moj. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. barem za ova. Biron Toga{ e lesno. tri godini da u~am i `iveam ovde. Na primer. kralot od Navara. da ne spie{.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . celo vreme. {to se nadevam ne e propi[ano strogo. . da buba{. No tuka ima i drugi propisi strogi. da ne bide{ so `ena. Biron. od qubov. da ne se gleda{ so `ena. bogatstvo. Kralot Zavet. Longavil i Dimen. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. kralu moj. vi dadov zavet. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am.

Kralot Toga{ odete si Biron. Dimen Ama nema smisla. ko na primer. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. Premnogu znaewe. slobodni ste ko {tuka! . prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Taka i vie. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. Biron Barem ima rima. ti se zatemnuva zrakot. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Biron I da sum.

Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. Vi velam. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. gospodaru dobar. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. Ovoj ~len. gospodaru. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Biron Da ja vidime kaznata . Zatoa stavam potpis vrz site tezi . . Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. Dajte mi go listot. gospoda? Ova go zaboraviv sosem. dobien a }arot sjojden. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. Kralot [to velite. Biron Longavil Biron Ne. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. Biron Biron A zo{to. moma sovr{ena.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna.inaku }e & bide otse~en jazikot. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. bratko. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor.

~esto ide prefinet eden [panec.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. vitez e na svojata moda. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. znaete. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. gospodine i da se smeeme umereno. blagorodni du{i. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. . mom~e. Armado {to se vika. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. pojava nova. su{i za ko moj bard. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. Akmak Gospodinot Arm-Arm . rezilot me ~ini mene odnesuva. Ne znam kako vi se dopa|a vam. zadovolstvo da mi pru`i.ve prepora~uva. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. Longavil Ova e toj. no mene me {eknuva koga la`e. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. Naokolu vrie od rasipni{tvo. Ova ~edo na me~tite. vo najnovata svetska moda mnogu viden. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. Biron Za toa bez gajle. Na dvorov. aram i za navek da e rezil. Pismovo }e vi ka`e pove}e.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. Torlak Gospodaru. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot.

Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. Kralot Ba{ e taka. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. a se odnesuva na @akeneta. a na~inot. [to se odnesuva do postapkata. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. Biron A {to sledi. Kralot (^ita).230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. malku e onakov. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. Torlak Slu~ajot e samo moj. Kralot Ba{ e taka. se predadov sebesi na pro{etka. Kralot Toga{ gospodine. Veziru golem. gospodin kakov {to sum. . opkolen od samurno temna taga. gospodine.na~inot ti e na~elen. . bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. pticite . zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. ve molam. raka na srce. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. gospodine.toa e postapka na ma` kon `ena.

posmatra{. se vika Torlak. mi se ~ini. ako nemate ni{to protiv. jas. so. onoj zabegan degen. i na najmal tvoj sladok mig. tvoj Don Adriano de Armado. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. cenet i ugleden. Sega malku za tloto po koe. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{.Torlak Koj.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. gleda{. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. mislam. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . Akmak Po mene. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon.o. Zdru`en i bagabontiran. puli{. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. poznat. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. za podobro da me razbere{. . So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan.Torlak Zna~i jas. Jas sum Antonio Akmak. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. so edna `enska du{a ili. jas? Kralot ka`am ona so.Torlak So edna `enska. No. Potoa malku za mestoto kaj{to.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. so edna `ena. po slugata na tvojata slatka milost. po koe. {to veli{ ti na ova. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. ti go prativ. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. Kralot Onoj glau~. najdobroto od najlo{oto. }e ja odvedam na soslu{uvawe. ~ovek po~ituvan. Antonio Akmak. Nego. so . sakam da ka`am. odev: toa se vika tvojot park. po svojata izve`bana dol`nost. da ja seti pofalbata na kaznata.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. gospodaru. Kralot Da.

gospodaru.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. ama malku zapametiv. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Me fatija so sluginka.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. gospodaru. mom~e. gospoda. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. gospodaru. pogri`ete se da go kaznat. Mrdni. gospodaru: bev faten so devojka. a dotoga{. (Izleguvaat Kralot. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Torlak Jas ne bev faten so takva. be{e devica. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. za{to stoe{e i devica. Torlak ]e se poslu`am odli~no. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. Vie Biron. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. . Longavil i Diman. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. Kralot Pa objaveno e i so devojka. Torlak Trpam zaradi vistinata. tago moja. gospodine. Nie pak. gospodine. Kralot I taka tamu e re~eno.

gospodine. a zborot ne mi e na mesto. Molec Da ne mi udirate ~etki. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. se mo{ne nedokvakani. }e se slo`ite. mo{ne ste `ilavi. gospodaru? Jas sum taman. gospodine. Molec Malku taman. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. Armado Gluposti. Armado [to sakate da ka`ete. Molec Gre{ite. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. Zaslu`eno te falam.) Armado Mom~e. }e se slo`i{. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. a mladite godini. deka }e bide poti{ten. Tuku deka ima teknuvalo. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. pr~u moj `ilav. Armado Ne.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. oti mal. ne ste vo pravo. more apa{. . Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. gospodaru. ili zborot mi e taman. Molec Ne. Tis. {to misli{. gospodaru? Armado Taman i na mesto. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo.

gospodaru. gospodine. Molec Ete. Armado Dobro go ka`a ova. gledate. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. Molec Samo koga me vle~at za jazik. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. mom~e. Mrazam vozdi{ki. Daj mi nade`. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. kako {to velat prostacite. tri. Armado Priznavam. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. Armado Ba{ taka. so niv go valkam Kupidona. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. ne si ~ovek. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. Molec Ili. gospodine. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. Molec Zo{to. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . ko zatvoreni~ka. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. toa i vrap~iwata go znaat. sum. Molec I doka`av deka ste nula. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Armado Nevozmo`no. rado. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. a ne stignavte ni tripati da trepnete. Ka`i. mi se ~ini. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. Ama bez takov {lif. gospodine.

gospodaru. na vrat gi istegli gradskite porti. Armado Eve. ili od tri. edna{ duri. Molec Sigurno. A vo {to be{e zaquben Samson. gospodine. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. a be{e zaquben. gospodaru. kako amal. gospodine. toj be{e ~ovek so te`ina. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. ili edna od ~etirite. jaziku maj~in. Armado Ka`i zo{to. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. koga gre{i. Mora da bila umna. gospodine. gospodaru.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. vaka. Armado O. bila zelena vo umot. mom~e. Mol~e? Molec Vo edna `ena. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. gospodaru. I jas sum zaquben. Opasna pesni~ka. redi. ama gledaj da se odbrani. {tom mi se pravi{ tolku u~en. Molec Morsko-zelena. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. da imaat te`ina. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . Samson. da: a i najdobra e od site. Molec Kolku {to znam da ~itam. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. nose{e te`ina. mom~e. jaden koga se pla{i koga se srami. Armado Slu{aj. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. neka jazikot ti se pozlati. ili od dve. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. a. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. Samsone stamenit! O. Armado Ka`i ja to~no bojata. ne }e doznae{. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti.

ne smeete. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. Treba da pomaga ne{to. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. veli vojvodata.) Akmak Gospodine. @akeneta Zdravje da ima{. Strpete se da pominat pijanicive. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Armado . ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. tri dena vo nedelata mora da posti. mom~e. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. da go ostavate da gnete i da azdisuva. Armado Ama ste bister. Epten zaslu`uva. Zbogum. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. @akeneta Armado So takov surat? Pej. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. Torlak i @akeneta. Armado Odi so zdravje. Pej. Mom~e. te{ka sevda mi le`i na du{a. (Vleguvaat Akmak. ti rekov! Armado Molec Te sakam. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. @akeneta Znam kade si. Zdravje. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov.

) Armado Gadu. ni{to. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. gospodine. ne }e postam so prazen stomak. Ako qubam. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. mo`am da postam a da nemam zatvor. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. mi trebaat sobrani dela! . Qubovta e |avol. gospodaru. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. gospodine. Zatoa odi{ v zatvor. gospodaru. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. Molec Trgnuvaj. }e ja prekr{am zakletvata. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. zatoa i trpam. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. Torlak Se nadevam. prestapniku. Samo ona {to im e pred nosot. 1 Torlak Dobro. mrdni. da – toj qubi. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. pero pi{uvaj. Armado ]e bide{ debelo kaznet. Poarno da ne otvoram usta. (Izleguvaat Molec i Torlak. ama toj bil epten umen. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. Misli umu. Molec Ne. Samo qubovta e lo{ duh. I Samson bil vaka isku{uvan. zatvori go.

visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. Bojet Gord na zada~ata. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. voljata na kralot. (Izleguva Bojet. Bojet. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. Princezata ko moliteli so temni lica. i va{ata e takva. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. na {to }e se nafati. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. Vas ve pra}a. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. nesporedliviot Navara. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. velelepen voin.) Koi se zavetnicite. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. Neka pobrza. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. iako mala. tolku ka`ete mu. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. pri}e dostojno za kralica. Na mojata ubavina. madam. go izvr{uva do kraj. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. mi se ~ini. i slave{e {tedro vo Normandija. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. so barawe te{ko za Akvitanija. so umot oster se~i. znalec na umetnosta. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. neli? Marija . so volja jas odam vakva. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet.

Velmo`i i druga pridru`ba.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. Okoto priliki mu bara za duhot bister. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. Longavil. tolku te~en i sladok mu e govorot. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. ma|epsani se sosem. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. Marija. re~isi sovr{en mlad ~ovek.) Princezata I {to veli. Bojet. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Dimen. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo. Katarina. (Vleguva Bojet. ubavina bi imal. najmalku za zlo znae. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. velam. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. ako setilata ne me la`at po ime Biron. Biron so pridru`ba. blagorodna damo. Rozalina. Princezata ~ujat a pak mladite. u{te pred da dojdam.) . No eve ide kralot li~no. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. Za `al samo malku slu{nav. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh. (Vleguvaat Kralot. toj misli da ve smesti vo poleto tuka.

da. gospo|o li~na. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. neznaeweto bi vi bilo mudro. tancuvavte. prenaglito sum drska. madam. Princezata Princezo li~na. Kralot Sekako gospo|o. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. na mojot dvor. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. }e bidam dobredojdena. Ni za `iva glava. Princezata Toga{ . Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. Kralot ]e bidete dobredojdena. Biron Slu{nete me. gospo|o mila. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. Vodete me tamu. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. ako navistina mo`am. po moja volja.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. No prostete. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. vrzan sum so zavet.

ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. negoviot tatko. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. {to ne e to~no.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. Biron Sigurno. Princezo mila. daj gospode vas da ne ve vodam. Biron Itri ste no jurite naglo. Princezata Gospo|o. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. Pa ako kralot. sme ja primile taa suma. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. za{to pred toa }e si odam. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. se ~ini. No da re~eme deka toj ili jas. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. va{iot tatko. takva namera nema. Rozalina Amin. brgu }e setite zamor. No toj. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. Kralot sto iljadi u{te. .. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska.

princezo li~na. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. Rozalina Pozdravete go.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. Tapo e – zatoa imam no`e. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Vo me|uvreme.) Biron Gospo|o. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. Kralot Biron Kaj da bidete. mo`e? .242 Kralot Sakam da gi vidam. ne }e mo`ite. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. Biron A da go bocnete so oko. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. (Izleguva kralot so pridru`bata. ba{ bi sakala da go vidam. ve molam. istite `elbi neka ve sjatat. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. mi vrvi vremeto ko na kalem. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. (Biron se povlekuva. veli~estvo. od vas }e go pozdravam srceto moe. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie.

gospodine. Bojet O dobredojde. (Izleguva Dimen.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. goaspodine. Bojet Mo`ebi i e. Jas }e begam. Dimen Prekrasna dama. gospodine. Samo edno ima. koja e onaa dama? Bojet Katerina. da & go bara{ sramno bi bilo. na knezot Alenson nasledni~ka sama. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. (Izleguva Biron. eden zbor. gospodine taka mi dojde. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. gospodine.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. Biron . na svoja raka. Zbogum sega. Longavil Ve molam. Imeto & go baram milo. najverojatno. (Izleguva Longavil.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. gospodine. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. Longavil Denski lesna mo`ebi. Taa e navistina momi~e zlatno. Ovoj posledniov e Biron. gospodine. ve molam. Bojet Dobredojde za vas. gospodine. zbogum. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix.

Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. Katerina Dve divi ovci. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. a jas pasi{te. lu|e. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. ~inam. jazikot negov. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. ko ahat. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. no. srceto. drugo e vreme: pomislete. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. Princezata . Katerina Objasnete! Bidete ovca. Bojet Zna~i gi ~uvate.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. koi. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. Ako setilata ne me la`at. usnite ne gi razdavam. pa makar svetot fatil xenem. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. setilata. Bojet vo soni{ta dro~i. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari.

Bojet Imate u{i. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. more devojki ludi? Marija Ne. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel. (Izleguvaat.) . Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva.

Armado Molec Pa. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. Armado Na pamet i od pamet. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. Molec Gospodaru. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). gospodaru: site tri }e gi doka`am. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. a poznati se (prepoznavate. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. ponekoga{ na nos. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. Konkolinel. fidanko moja mlada. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. Toa se majstorii. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue. ama o. gospodaru moj svetski. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. mom~e. sjajno! Odi. izvadi go od zandana onoj kico{. Gugaj. zemi go klu~ov. Armado Molec Sjajno. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. Ama o. da potskoknuvate pritoa na stapalata. Molec Armado (Pee). Molec I von pamet. toa se ve{tini.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. re~isi. So gledawe. gospodaru.

tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Molec Molec Soodvetno. . ako po`iveam.) Minime. gospodaru. a ovie na pamet. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. ne velete taka. Treba da mi odnese edno pismo. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. od pamet i von pamet. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. Molec Pali toga{ i da me nema. Ima da te ispalam do kico{ot. ili vo prevod gospodaru. Armado Velam olovoto e tromo. Armado [to saka{ da ka`e{. Da se nazna~i kow za pratenik na magare.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. gospodaru. (Izleguva. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. No odam. Na pamet ja sakate.) Deka sum ~ovek. nema {to. za{to pametta vi e daleku od nea. vedna{. Armado Site ovie tri raboti sum jas. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. Armado Prebrzi ste. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. Molec Nema{ mnogu za odewe. ni slu~ajno.

brzoumen. dobar pazar a guskata masna. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. nebo slatko. rajska smokva. Hrabrosta me napu{ta. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. pa`u. gospodaru. Kako raspravava mi ja butna? . dosta. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. gospodaru! Torlakov epten ja utna. ~etvorica gi ima. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. Lisicata. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. Armado Lisicata. ti tera{ na smea. Kako na primer: lisicata. Torlak Ni zatki. ni klu~.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. v lice da ti di{am. ka`i go ti klu~ot. od vratata kima pa sega se parni. Armado Dobro. od doblest li{en Dopu{ti mi.) Molec ^udo. ~etvorica gi ima. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. Molec Dobar klu~. Povtorete u{te edna{. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. od vratata kima pa sega se parni. ni patki. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Molec ]e go dodadam klu~ot. ni patka. dobro. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

O. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. da ne e taa. taa e nad falbata. Kralot Bo`e gospode. Biron Ko abonos. imitiraj}i ja nea. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. da izbegne da go korat. na krasnoto lice & ide. neprirodna boja ima. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . Biron Kakva strast. vo crno se oboi. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. bla`enstvo prvo! O. zatoa crvenoto. O. a jas ne sum Biron. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. ko no}en duh svetot go losti. Pustinik istro{en. da li~at na nea. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. Dimen I oxa~arite. falbi se mali. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. se borat. Kralot Tvojata smee. sto godini vo gnidi. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. sve}i ne treba da gorat. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. Dimen Mrakot stanal svetlina. e luna prekrasna. taa samo pratilka yvezda. u~ili{te na no}ta. pedeset bi smalil. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. pogled da & vidi. od nego da ima{ `ena. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. denot no} }e bide. ko abonos e crno tvoeto libe. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. pa duri i krvta. odvaj svetla. o. veli{? O bo`estveno drvo. boja na duvlata. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. a falbite kusi. gospodarkata nejzina.

Lek najdi za grevot! Biron O. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. da znaeme ponatamu kako. oti kade bi na{le moj kralu. Longavil Potporka najdi. itro{tina. se zakolnavme da u~ime gospodo. rezil! koga }e vrvi. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. {kolite. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. tamu e i toa. i tamu kaj{to sme. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. Kralot Toga{ kavgata na strana. Dimen Taka. ili ti.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . da u~ite i da ne se gledate so `eni. knigite. dokaz najdi deka qubime zakonski. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. ili ti. Mo`ete li v misli da bludite. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. Podgotvete se zna~i. a zavetot ne e skr{en. samo da kidneme od dnoto. ili ti. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. prefina nogata bi & bila da go gazi. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. potrebno e i toa mnogu. Birone dobar. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. Ka`ete. ili ti. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. vojni na qubovta. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. ujdurma stori. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. taka! da go razubavime malku zloto. Biron O. Dimen O.

a koga qubovta }e progovori. da ne se tie. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. tie se knigite. tuku so dvi`eweto na site elementi. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. ne bi bilo sjajno. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. {to sodr`at i go hranat svetot. {kolite {to upat davaat. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. ve{tinite. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. vo ime na mudrosta. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. toga{ prosto. i ni{to. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. zbor {to ma`ite na srce go nosat. sozdava~i na sojot `enski. no bez kitewa. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. ne `ivee sama.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. Longavil Na rabota toga{. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. obvrskata. o. soyidana vo umot. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. Biron Kako prvo. no qubovta. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. ili vo ime na ma`ite. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi.

allons! Koj korov see. Kralot Odime. igri. Biron Allons.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. . postilaj}i & go so cve} e patot. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. ludosti na satot qubovta se najavuva. ne smeeme da go propu{time. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. toga{ razmenava }e bide merodavna. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. ne `nee `ito. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. oti so veselba. maski. Zatoa vremeto zgodno gospoda.

pa gi dobile tro{kite.komsija mesto kom{ija. se vika Don Adriano de Armado. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe. hrabra a so skrupuli.mi udira na udrenost. pateti~en. izve{ta~en. a op{toto odnesuvawe suetno. najdolgiot zbor. bone intelligo. gospodine? ^uknatost. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. gledam i u`ivam. govorot mu e strog. . Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. dug mesto na{eto dolg. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. nare~en e. mnogu e nadmen. Premnogu e. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. sisa mesto {i{a. jazikot melem. Molec i Torlak. ispeglan. . koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. golemo kur~alo e. (Vleguvaat Armado. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . okoto slavoqubivo. gospodine. so eden zbor. sme{no. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. ekscentri~en.) Holofern dobro razbiram. Holofern Novi hominem tanquam te. (Go vadi bele`nikot. zabeganost. od surovite uni{tuva~i na jazikot.Fala mu na gospoda. odot kralski. gospodine. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. dosta e kolku {to e dovolno. bi rekol. Holofern Bone? Bon. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. fort bon. ne intelligis domine? Me razbira{. epten mirisa na stranec. duhovita a bez izve{ta~enost. Nataniel Laus Deo. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. prijatna a bez prostakluk. et gaudeo.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit.

zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata.pamet od ~avka. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. @imi solenite blanovi na meditelanot. Armado (Na Holofern) Gospodine. e u~en. Eve ti. g vo l i ispa|a vol. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. ser Nataniel i Akmak.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. jajce . pa na toa stavime rog. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. {to }e izleze? Holofern Rogovi. Ne. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. Br~kosan mozok. Pa }e izleze bog plus rog. ti denar-}ese od pamet. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. Odi {etaj. Glup vol rogonosec. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. Ete kako u~i. Ne me terajte da doka`uvam.

rid. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. navistina ve uveruvam. mnogu vazni. vkusen i soodveten. {to se veli. nekoj celo vreme blada. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. umot ti e vo maloto prste. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. znaci rid mesto planina. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. mislam plijateli sme mnogu bliski. izbran. da ~uknam {to se veli. i podu~uvam. Armado Neka vi bide po va{a volja. ne beri gajle. Armado Gospodine. Holofern Planinaram kako ne. pa so svojot klalski plst. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. mi smrdi tuka na rasipan latinski. ve uveluvam. Armado Ucen coveku. da ne se pletkame so toa. mustakite de: No dusko moj. vojnikot. plemenit gospodine. gospodine ve uveruvam. tleba da se izdvoime od valvalite. toa e sto klalot saka pled . prikladno e. Armado Gospodine. da oslepam ako lazam. Vie gi poducuvate mladite. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. nepotreben voved. toa vi e ime. Dobro de. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. te plekolnuvam. praeambula. Holofern Mi smrdi. sme kako gas i ga}i. koe to~no se poklopuva so popladne. seti se na plistojnosta. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. da se potple na moeto kukavicko lamo. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons.

veli~enstven veli~enstveniku! Armado . za taa cel }e spremam dobra odbrana. }e go igra Pompej Veliki. koga e vo pra{awe dobar pomin. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. Holofern Gospodine. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. `ivi gospod. ili ziva slika. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. Molec Trojno . nekakov teatar vo posledniot del od denot. Gospodine Nataniel. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. Nataniel A kade.HerkulHolofern Ne znaeme. jas ili ovaj galanten gospodin. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. ili ognomet. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. ili teatal. Juda Makavejski. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. taka da kazam jas ve zapoznav so toa. pa`ot . blagoroden i mnogu u~en gospodin. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. treba da se odigra pred princezata. ili lakldija.

Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. kako tebe so vesel. Akmak! Celo vreme }uti{. Katarina Toj ja napravi poti{tena. Katarina i Rozalina.) Ne. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. lesnoigriv duh. na marginite i segde. ura. mo`e{e i baba da stane pred da umre. ako porojot darovi prodol`i da tura. Holofern Epten akma~ki. ne si odime siroma{ki od ovde. a mo`e{ i ti. . Holofern Via. da brzneme. bravo Akmak. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija.) Princezata Du{i~ki slatki. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. da razmatkuvaat. i prefrigan majmun zrel za besilka. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. samo ova! Ah da. ta`na. da be{e lesna. sestra vi toj ja ubi. Katerina Da. po mene. od obete strani. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. zabavata n# ~eka! (Odat. i taa si umre. zamislena. podvi`en. Ve molam. Marija. Rozalina So nego nema prijatelstvo.

li~na. du{o. Nema tuka {to da se krie. me naslikal verno vo svoeto pismo. . Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. ni gri`a nema. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. zna~i. No Rozalina. Rozalina Se razbira. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. o. Princezata Dobri ste. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. po falbite ne. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. Rozalina Princezata Gledajte. liceto ko va{eto da mi e li~no. dobri. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. metrikata e to~na. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. kaj{to lek nema. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. blagodarenie na Biron. A i stihovi dobiv. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. i darot moj bi bil tolku golem. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. gospo|o. eve dokaz. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. podarok dobivte i vie. Rumeno moe mome. rumeno i belo. obete ste dosetlivi i itri. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite.

i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. Toj Biron. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. ludosta {to od mudrosta se ra|a. navamu trgnal na prepad da ve fati. da bara pogodno vreme. da ve nema. srceto duri me stega. od raka da mi jade. da. O. ima bezmilosno so maki da go bodam.) Princezata Princezata Eve go Bojet. najlesno v stapica se pa|a. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. da se vrtka okolu mene. . Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. (Vleguva Bojet. takvo e `enskoto srce. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. umot v glavi. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. spremajte odbranbena {ema. dlabok vo ednostavnosta. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. vo s# da me slu{a.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. Princezata Se soglasuvam. ne mu teknalo da go skrati. pred da si odam. liceto mu plamti od smea. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. ima da mi igra piperevka. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. Marija Taka e. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. gospo|o. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. kukavi~ki skrijte se ili begajte. ima da go nateram da mi polze. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade.

Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. za{to. “ angel pred sebe }e vidi{. dami. i kogo go u~ea kako da govori.” Tret skokna vo vis. Katarina So zamenata. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. veli{. “Angelot e ko sveti Savo. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo.” Mom~eto re~e. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. kodo{u. mora hrabar da bide{. Namerata im e niz igri. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat.” re~e kralot.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. vo poseta sega ni idat? Vi idat. Princezata Zna~i. “Oti. dodvori. preoble~eni. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. no ne pla{i se. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. navamu trgnale tie. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. }e se prepravime site taka. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? . onaka teloto }e go dr`i{. vrevna. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. od zamenata zaveden. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. drug. neka darot ubavo se gleda. besedewe li~no. vi idat. ili ne{to sli~no. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. Eve Rozalina. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. mila. da ja ispolni svojata dol`nost. Rozalina Toga{ ajde.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. podbivot so podbiv treba da se vrati. Darovite smenete gi.” Na toa se nasmeaja site.

smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#.) Bojet Maskirajte se. Ako govorat po na{ki. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. . A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. a i tvoeto ne ti bega. (Zvuci na trubi.grbovite. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. }e gi napravime rezil. navistina. Princezata Toa ba{ i go sakam. maskiranite idat. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv. glupaku. bo`enstveni dusi. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. Bojet. Molec so govor. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. Zna~i ostanuvame. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. zeman. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele . neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. Molec Nadvor od stravot. nadvor. gadu. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. (Vleguvaat Crnci so muzika.) Rozalina Ne.) Molec Pozdraveni bidete.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. go zema{ tu|oto. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. Molec Svet soboru od najubavi dami. o~ite.

samo mir i poseta blagorodna. velat. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. ko divjaci da go obo`uvame. samo mir i poseta blagorodna. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. dol`nosta ni e tolku bogata. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. beskrajna tolku. Rozalina Ne e to~no. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. mese~ino. Rozalina . ka`i im da si odat. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. I samata slu{a. Bojet Veli. Bojet Velat. Biron Bojet Ni{to. Rozalina Likot mi e mese~ina. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. Neka ka`at kolku palci ima miljata. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. Trgni go oblakot.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. Bojet tolku mnogu milji. Rozalina Pa toa i go imaat. deka toa i go imate pa saka da si odite. pod oblak sega {to pliva. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka.

No. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. Samo pod uslov eden. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. i dvi`ewa treba da sledat. Biron Dve tabaki toga{. Ne doa|a predvid. no nema da igram. a jas ona {to si bev. A. zbor sladok bi vi rekol. pove}e ne mo`e po starata cena. brzo neka denat. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. Vo ~etori o~i. So u{i ja sledam. Kralot Uslovot e izvonreden. Muzikata sviri. Toa e krjano. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. ustata mi fati pena. zbogum sega.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. Kralot . med i mleko.) Biron Beloraka gospo|ice. (Razgovaraat na strana. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. izedina e sega. Kralot No pak si e mese~ina. dva bakne`i za maskata. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. pa. Kralot Pro{irete ja merkata. Rozalina Ako ne vi se igra. ne! Ne igram. Eve vi vedna{ tri: {e}er. da zboruvame barem.

Ne sakam polovina da vi bidam. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. Biron Ne sladok belkim. . Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. zo{to velite vaka. a mojata. damo. Zadr`ete go celo. zbogum. Ne e fele tele? Longavil Tele e. ni polovina od toa ne mele. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. Biron Samo zbor na strana. Biron Zatoa dojdete. Marija Velite? Ubav gospodine. ubava damo. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Dimen Katarina Ubava damo. mo`e dogodina vol }e ve vidam. (Razgovaraat na strana. nema. ubav gospodine tele.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. Da go podelime zborot. Katarina Fele? veli Germanecov. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. Marija Longavil Porazgovarajte.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e.

) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. gledam vi se smrzna kumot. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. Da pukne{! Zamol~ete. vetri{ta i misli. Zarem nema. Rozalina More za `alewe site do eden bea. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. a toj ni zbor da gukne. devojki. Zbogum Moskovjani. mu rekov. tolku sila vo nego se krie. Katarina Toga{ mukajte tiho. ni zbor pove}e. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. Princezata . kur{umi. {ego kralska bednorasna. smislata nad smislite im ja fa}a umot. kasapot poznava po glasot. devojki {vrknati. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. {to mislite.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. mrsni no}vi. (Razgovaraat na strana.

dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Princezata Brzo vo {atorite. Biron. {to se odnesuva do mene. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. gospodine! Kade e princezata? . deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. jas sum da prodol`ime so {egata. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. se samo mili pupki no bez niv. ba{ taka. Bojet Gospo|ici. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. Katarinaa i Marija. i koga }e dojdat. pod maski. zatoa darovite smenete gi. povle~ete se. ete. idat sakanite sega. bez maski. da. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a.) Kralot Bog neka ve brani. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. da im ka`eme. vo ali{ta bedni. pred {atorite na{i. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski. za{to Bog saka. prosta~ko. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. Princezata Nemojte. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. i Dimen.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. iako likot im e smenet. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. na primer. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. gospo|ici li~ni. Bojet Ubavite dami.) (Vleguvaat Kralot. Rozalina. Longavil. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. na ledinava. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. Bojet Gospo|o. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki.

Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. re~ete samo. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. ko gulab proso. Katarina i Princezata . Rozalina. Majmun na pravilata. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. da zbori. za damite e dragi. V {ator. Bojet Vedna{. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. a nie {to pazarima angro. sine. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. prekoruva. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. skalite mu gi qubat negovite tragi. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. sme{no. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. gospodaru. A znae i da kasapi. velam. pazari.) Biron Do kade se stigna! Stavo. bel vo zabite ko bela kitova koska. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. dozvola.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. Marija. samo qubezen da bide. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. va`i. pa duri i koga gubi na tabla. m’sje Finec. Kralot Ne korete me mene. sobiri. da se poka`eme kaj i da e.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. vo pridru`ba na Bojet. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. so zborovi fini. vi delam. pana|uri. eve. (Izleguva. a znam i taa }e re~e da.

kakva. i za seto vreme. Gospo|ata moja. Rozalina Gospo|o. Kralot Biron . so nega. ka`ete ja vistinata. ruska. pa toga{ qoko izgleda mudriot. no koga bi bile `edni. ne be{e taka. koga gree ognenoto nebesno oko. budalesto poln so beda. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. Princezata Se la`ete. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. ne velam deka {utovi bea. nevidena. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. gospodaru. Kralot O. Ubavice mila. so zabaven ~ekor.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. so ~esta devstvena. od sjajot go gubime vidot. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. Ma`i{ta pravi. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. mudro mudrosta ja pravite gnila. blagorodni. ko {utraci bi se napile. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. vi velam. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. neposetena. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. Rozalina [to. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. rezil prav na vekot. ste ja sme{ale so porok. Ne e taka. vo pusto{ov prebivavte vie. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. Sega. Kralot Kakva. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. se kolneme nie. vi velam gospodaru. prekrasno si minavme. gospo|o? Princezata Ruska. gospodine. onaa maska. Biron O. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. tvrdam. se kolnam. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. toga{.

@ivi bogorojca. Rozalina Ne e taka. so prezir `egni me. Rozalina Propadnavme. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. ve molam. bez sme{ka. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. [izna! Biron Samo. sega }e n# storat pufka. gospo|o. grubo ti velam. svileni izrazi krevki.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. fateni se gospodava. Kralot Nau~ete n#. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. strasta da ja cepam. hiperboli vo tri kupa. za koj i da e. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. trpenie malku. O. Oti kako mo`e da e verno. za igra ne }e te molam. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. Princezata Zbuneti ste. Princezata . strelaj vrz mene pravo. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. qubovta za tebe mi e cvrsta. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. bez puknatina ili gre{ka. Zatoa devojko. kolku {to se znam. ako e po moe. gospo|o mila. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. bez ovie “bez”. ne sum za toa skroen. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. imam bolest. zbuni me ko |avol. {to poleka }e mi mine. Biron U{te sum ko molec so star manir. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. figuri stilski da cedam.

se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. .sila? Prostete. no eve. no biljurov na nejziniot be{e rakav. [to sakate da ka`ete. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. ~uvajte go zatoa. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. i deka sum vredna pove}e od svetov. nekoj kodo{. gospo|o. edna{ prekr{en. gospodine. Nekoj glasopletka~. Sega sosem mi e jasno. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. ni{to nema da vi zna~i. Kralot Princezata Ne. `imi ~esta. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. vi go vra}am. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. Rozalina. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. a lordot Biron. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. Princezata Sekako. Gospo|o. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. da mi prosti. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. se kolnam. be{e mojot sakan. Rozalina No mi dadovte. nekoj ligu{. Princezata A koga ova }e go prifati. gospo|o li~na.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. niedno nema da me plene.

smelo. Torlak ]e mi prostite. Biron A tripati po tri se devet. Torlak Ne ba{.(Na Bojet) Zarem vie. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. tripati trojno. samo tri se? Torlak Ne. nekoe kopile lo{o. iako gre{no. pra{uvaat tie. oti ako po pravo smetame.) Bardu na ostroumieto. Torlak O gospodaru. so sukwa na glava. sekoja edna pretstavuva po tri. odnapred namerite ni gi otkril. gospodine. gospodine. Biron Vidi.Biron Ne e devet. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. velam. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. nekoj kvazi vitez. `iti gospod. darovite sme gi prosele. Biron . komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. tie. Oti koga }e presmetame. gospodine. mesto sakanata na{a. ve uveruvam. gospodine. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. umrete koga vi e volja. gospodine. tvrdam: . zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. ama mislam deka ne se. gospodine. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. a potoa nie sledej}i go znakot. gospodine. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. }e mi prostite. s# vi e dozvoleno vam. deka znaeme {to znaeme. gospodine. gospodaru. gospodine. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. sam. mislam. Biron [to. Biron Eve go.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. Vaka be{e. gospodine. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. Popreku me gledate.

vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. Biron Odi. (Vleguva Armado. gospodine! Pa samite ulogi. kako {to velat. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni. no jas treba da go pretstavuvam nego. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora.) Armado Miropomazan. da sredam samo eden tip. gospodaru. jas treba. }e izigrame. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. zna~i? Torlak O gospodaru. neka se podgotvat. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. mislam. gospodaru. }e se potrudime. gospodine. gospodine. gospodaru. dozvolete sega da bide po moe. gospodine.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. Biron Armado . (Izleguva. {to se odnesuva do mene. gospodine. }e n# posramotat. Biron Taka sakaa. ne pu{tajte gi vamu. {to se odnesuva do mene. stega. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. gospodine.) Kralot Biron. Princezata Ne. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. Pumpej Golemiot. }e poka`at kolku }e ispadne. To~no ko na{ata {ega. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. odnosno glumcite. (Govori so kralot i mu predava pismo. Kralot Velam da ne idat.

zimi s#. mnogu. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. i suetno. Dimen Veliki.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. suetno. Pompej Veliki. mom~eto. (Izleguva. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. se la`e{. i patuvaj}i po bregot. Bojet Mo`ebi. ti ne si toj v kajak. na voenata sre}a. mnogu suetno: ama s# ostavame. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. Pompej nare~en Golemiot. Torlak Jas Pompej sum. {to ~esto na megdan. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. i eve go pred nas stiga. Torlak Pompej sum jas. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. falbaxijata. gospodine. (Vleguva Torlak kako Pompej.zajak. setiki. ubav moj. tolku razli~ni se i svoeglavi. Ako gospodstvoto va{e. Torlak Kralot Ne. so {tit na du{manot pot mu vadev. Petmina se i vo prvata pojava. nad s# nadkralsko veli~estvo. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. Biron Daskalot. Posakuvam spokojstvo na tvoeto. meden vladaru. na fortuna de la guerra. nadri-popot. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite.) Torlak “Veliki” de. sladok. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. Princezata Fala ti mnogu. Pompej nare~en Veliki. Pompeju golem. pa`ot na Armado Herkul. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. Toj go igra Hektor od Troja. Torlak .) Kralot Pompej sum jas. u~itelot Juda Makavejski. Biron Biron Dobro sro~eno. ama nekoj Pompej . Biron La`e{. Kralot Razveani se site edra. kako sto se veli.

a koga be{e mal. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. toj }e bide devettiot veli~enstven. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. jug. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. doen~e u{te. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. pa da te nema. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. malku ulogata mu izleze od {ema. Nataniel Koga bev na svet. e tuka zapna. Dimen Pompej Veliki. }e mu go dadat na Ajant. od kojznae kakva vrednost. a i za kuglawe e car.) Ete. gledate. Alisander. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. Prodol`i Alisander. ~esen ~ovek. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. Biron Odvedi go osvojuva~ot. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. sever. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. na istok. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. no se nadevam. Va{eto lav~e. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. dobar Pompej. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. vitezu so isten~en plast. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul.) Juda sum jas. svetski bev komander.) Nataniel Koga bev na svet. Juda! Torlak .) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese. ti be{e. da te nema! (Nataniel se povlekuva. ~ija lastagarka go ubi Kerber. Alisander.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. Princezata Zastani na strana. no kako Alisander. troglaviot canus. navistina. no {tom izleze na scena. svetski bev komander. dete. zmii vaka dave{e so negovata manus. priznavam. da prostite: {vrknata meka du{a. (Izleguva Molec. deka bev sovr{en. zapad. ja {irev svojata vlast. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. nema {to. Bojet Taka e. Malku napravi se va`en.

Predavnik {to baknuva. gospodine. Dimen Da i toa na oloven bro{. Judo. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Holofern [to sakate da ka`ete.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Ne Iskariotski. gospodine. Juda i se obesi na drvo. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. teraj. Biron Odli~no. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Dimen Dimen Glava na {nola. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. A sega. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. ete stigna do samata glava. . od milost zamilen ko Makaveec. Vam vi e poprvo. Holofern Setete se. Juda sum jas. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas.

Bojet Piskite mu se mali. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. neka go nema. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor.So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. Limon. sega vesel }e bidam. Ne.) Biron Orev~e kalaisano. I zgora so cinet. Dimen Ko da e tele{ka. tuku so ciment. semo}niot. doa|a vooru`en Hektor. Bojet A bidej}i e magare. mo`e da se sopne. Kralot Dimen Hektor. ne e ubavo. oti licata gi menuva ko ~orapi. ne e smerno. vo sporedba so ova. istoto }e te snajde{e. Dimen . Holofern Ova ne e fer. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. be{e samo obi~en Trojanec. Zna~i gubi se. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. ama go sredija ko nikoj. Longavil Biron Mars. Ahil. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva.) Princezata Kutriot Makaveec. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. (Izleguva Holofern. skrij ja glavata. (Vleguva Armado kako Hektor.

kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Dimen . (Na princezata) Velicestvo slatko. trudna e. hrabar Hektore. Armado Lorde Longavil. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. dva meseca ve}e. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil. nie sme mnogu odu{eveni. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. crno & se pi{uva na kutrata devojka. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. jazikot zauzdi si go. toj bese covek. Dimen Da. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec.) Princezata Govori. duri mu cuka{e srceto. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. - Toa nane. a Hektor e zagar. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. Armado Longavil Taa smrdlivka.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. va{e e. Bojet Ja saka na stapala. taa e na pat. piliwa slatki. (Biron istapuva napred. podarete mi go vaseto setilo za sluh. za{to odi protiv Hektor. Toj cvet sum jas. Tisina! Mars semo}niot. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor.

srciwa moi slatki. }e te predizvikam. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. golem. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. (Vleguva gospodin Markad. Biron Pompej se raspalil.) . Odam vo volneno. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. nema da se bijam po kosula. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. i od toga{. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. golem.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. Armado I mozam i sakam. ti nema ramen! Bojet Pompej. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. Armado Gospoda i vojnici. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. Pompej vi frli rakavica. Bojet Taka e. Torlak Nema da se boram so pol. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. po kazna. dozvolete da ve smiram i vrazumam. mo`am da se zakolnam. glasnik. se isvinuvam. Biron Da. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. Torlak ]e se bijam po ko{ula.

Dami. Markad. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. Princezata Kako se ~uvstvuvate. sega disam slobodno. Kralot Ne odete. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo.296 Bog neka ve {titi. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. {totuku o`alostena. Premnogu sum ta`na. patuvam ve~erva. ubavinata va{a. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. Bojet. va{iot tatko Princezata Umrel. Armado [to se odnesuva do mene. veli~estvo? Ne ve sfativ. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. vremeto ni be{e devetta gri`a. Kralot. a od mojata du{a. jazikot ne e u~tiv. inaku. ve molam. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. razre{ka nosat na ona za koe. Poradi vas. toa imav da ka`am.) Kralot Podgotvete. velam. i ~esto. Zbogum. tokmu pri krajot. (Izleguvaat veli~enstvenite. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. za{to. mnogu vreme treba. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. vaka podobro }e go sfatite kralot. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. ostanete. no zabavata ni ja prekina. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . gospo|o. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. gospo|o. Iskreniot. Princezata Biron Podgotvete s#.

raskala{ena ko dete. . nastroenija ~udni. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. i na na{iot mominski sobir. ako ni mrazot ni postot. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. pobarajte me zaslu`eno sosem i. ubavi dami. Dimen Pismata na{i. gospodine. sakate ne{to da storite. Ako ovoj osameni~ki. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . vo poslednata minuta na ~asot. Ne. nema. vetete ni ja va{ata qubov. tvrdata postela. va{ite darovi. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. Zatoa. znajte. grev samo po sebe. Longavil A isto i pogledite na{i. gospo|o. Kako {ega. palava pa duri luda. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. a i sme{no na nas izgleda{e toa. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. dami. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. ne. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. iska`uvaa pove}e od {ega. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. na toa. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. A dotoga{. pa duri i ova neverstvo. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. vi se kolnam deka }e bidam va{a. Princezata Mi se ~ini. Kralot Barem sega. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. oblekata skudna. oblici. glasnicite na qubovta. premnogu vina gorka. premnogu grev na du{a vi le`i. a pri~ina. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. prijatna {ega. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. ne go svenat cutot na va{ata qubov. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. daleku od site zadovolstva na svetot. pustinski predel. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest.kon vas. ostanete tamu. qubeznost. vsu{nost.

ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. dali da ka`am. {to mene? @ena? Katerina Brada. Kralot dadam. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. ili pove}e odbijam od nego. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. Ako ova go odbie{.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. zatoa. Longavil Trpelivo }e ~ekam. toga{. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. malkumina visoki se tolku mladi. Vo okoto moe. Biron A {to e. gospodine. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. da ne go skr{ite lekoverno. Marija Tolku e posli~no na vas. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. lordu moj Biron. Dimen O. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. no vremeto e dolgo. Rozalina Katerina Ne. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. polni ste prestapi i prevari mnogu. mila so mene. Dimen A {to mi se pi{uva mene. Katerina Ako ova. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. dobro zdravje i ~esnost. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila.

So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. gospo|o. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. ako vi e po volja. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. Dadov na sebe savet. Biron Da. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . mil moj kralu. pa. Xek ne se `eni so Xuli. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. toa ne mo`e da bide. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. (Se vra}a Armado. }e mora. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. Kralot Dobro de. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. no ako ne saka. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. Biron Godina! Dobro. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj.) Armado Slatko velicestvo. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. ne ve pu{tame po pat sama. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. ostanete zbogum! Kralot Ne.

ut. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. vrani. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. zima. }e gi soslu{ame. ut. od onaa Ver. (Izleguvaat.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. Ver. uut. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku.) Zima . veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. uuut. Torlak i drugite. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. pocni. Nataniel. ut.) Od ovaa strana e Hiems. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. srebreno beli i laliwa ne`ni. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. vtoroto kukavicata. Kralot Viknete gi brgu. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. uuut-ut. veselinka ve{a. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. Molec. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. uut.

zandana i zatvor kako zapek. 301 . konstipacija.So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

priglup ~inovnik Talpa. isto milenik na Don Pedro Leonato. upravnik na Mesina Antonio. . ~ovek na Don Huan Dren. stra`ari. ~ovek na Don Huan Konrad. sluga na Don Pedro Bora~io. mlad grof od Firenca. isto Glasnici. negov brat Baltazar. pridru`ni~ka na Hera Ursula. pridru`nici. milenik na Don Pedro Benedik. princ od Aragon Don Huan. vnuka na Leonato Margaret. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. mlad velmo`a od Padova. negov polubrat Klaudio.LICA: Don Pedro. }erka na Leonato Beatri~e.

.

koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. . zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. dominira vo deloto. Dren. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. Ovaa romanti~na komedija. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. Osven ova. Ili. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. ako odime ponatamu. Don Pedro. namerata mu e seriozna. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Prozata. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. Kako {to uka`uva i samiot naslov. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. Sepak. ako na~inot mu e komi~en. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. homonimi na vremeto.

.

Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. Hera.^in PRVI Scena 1 Mesina. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. (Vleguvaat Leonato. Leonato . Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Beatri~e i drugi so glasnik. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. gospo|o. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. Glasnikot Mnogu e blisku. takov nema{e vo na{ata vojska. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Leonato Glasnikot izraduva. Leonato Iskren izliv na iskrenost. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Pred ku}ata na Leonato.

}e ja zapalev. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. pred ma`ot ma`. . vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. No ve molam. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. gospo|o. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. gospo|o. gospo|o. koga pro~ita. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. Beatri~e Deka e polnet. mu e kako |upska torba. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. deka gospodinov vi e posleden na listata. Pred damata gospodin. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. ama kolku {to go znam. Beatri~e Da mi be{e prv. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. Leonato Vnuko. site sme smrtni. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. ne se somnevam.Ve molam. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . ja menuva so sekoj nov kalap. ni toj nema da vi ostane dol`en. znam. gospodine. polnet e so doblesti. Glasnikot Gledam. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik.

Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. gospodine Benedik. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe.) Don Pedro Gospodine Leonato. Vsu{nost. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. Leonato Vas. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. sam si go baravte i si go dobivte. Vie toga{ u{te bevte dete. za{to koga od belja }e se spasite. Klaudio i Benedik. Beatri~e . Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. Don Pedro Ostanete. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. gospodine. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. nikoga{ nema da ve fati ludilo. a radosta me napu{ta. taga me obzema. no koga vie si zaminuvate. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . Benedik. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Don Huan. vnuko. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. . Nikoj ne ve ferma. . gospodine Benedik. gospo|o.Bidete sre}ni. Samo vie drobete si. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro.Ova mora da e }erka vi. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Benedik Opaa.

. gospodine Benedik! Leonato. . Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. inaku. sirotite. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. gospod neka vi e na pomo{.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. vi dol`am celosna po~it. No vie terajte si.Vi posakuvam dobredojde. veruvajte mi. . niedna ne sakam. ama ja poglednav. nema la`no da se zakolnete. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. i bidej}i se smirivte so princot. va{iot brat. gospodaru. gospodaru. gospodaru. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. Leonato Dali }e sakate. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. ne ve poznavam od v~era. Leonato. Leonato Ako se zakolnete. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. no sakam da vi se zablagodaram. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot.) Klaudio Benedik. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. so isklu~ok na vas. {to vo ova sme isti. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. Benedik i da ne poka`e{e zamor. odime zaedno.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite.

te molam. ne mi se dopa|a. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. Benedik Ne znam. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. Don Pedro se vra}a po vas. da ne e polna besovi. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost. precrna za svetli falbi. (Povtorno vleguva Don Pedro. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. i presitna za krupni falbi. poveli. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. Bratu~etka &. . Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. Gledaj. bi bila neubava.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. Tuku. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. te molam. govori seriozno i razumski. na primer. ve molam. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. a bidej}i e takva kakva {to si e.

gospodaru. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. go govoram toa {to go mislam. gospodaru. ako ja qubite. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. ne daj bo`e. za toa malku }e po~ekaat.imajte na um. . More }e te vidam jas tebe. kako mi pripa|a{ od qubov. ama. ^uvstvuvam deka ja sakam. Klaudio Vaka mi govorite. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . Benedik Mo`e od gnev. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. od bolest. nitu bilo taka.na ova veruvajte mi.Ova e ulogata na va{ata svetlost. Don Pedro Klaudio Isto i jas. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. za{to gospo|icava e dostojna za toa.e. `imi site veri i zakletvi. priznavam so blagodarnost.Toj e zaquben.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. vaka i }e be{e (odgovoreno). ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. gospodaru: ‘ne bilo vaka. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . Vo kogo? . od glad. Benedik Ko vo prikaznata. gospodaru. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. znam. . Benedik Deka vo `ena sum za~nat. niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. Benedik Isto i jas. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano).Vo Hera. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. Don Pedro Deka zaslu`uva. . kusata }erka na Leonato. u{te pred da umram.

sega pomo{ od vas mi treba. ima da se trese{ pred nego kako prat. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. Klaudio Dali Leonato ima sin. Don Pedro Don Pedro Dobro. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. zaradi ova {to go re~e. Iskreno va{. a toj {to }e me pogodi. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. ve ostavam. naskoro. Don Pedro Ne. Benedik. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. Vo me|uvreme. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. }e stane{ `ivotin~e. Ne. ja ima samo Hera. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. (Izleguva Benedik. taa edinstveno . ispitajte si ja sovesta! Zna~i. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. so vreme i vie }e se pripitomite. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. . em ludo. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. vremeto }e poka`e. Benedik Da. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. odete doma kaj Leonato. dobar gospodine Benedik. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. em roglesto.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. Don Pedro Dobro.) Klaudio Gospodaru. samo majtapete se. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema.

(Izleguvaat. Samo soodvetnoto slu`i. Klaudio? Klaudio Gospodaru. jasno e. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. so melem od zborovi probav da ja le~am. zaquben si. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. mi se dopadna. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. Znam deka ve~erva }e ima gozba. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate.) . no imav pogruba zada~a toga{. dali ja saka{. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. }e go raspetlam vo nea moeto srce. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. na tatko & s# }e mu ka`am. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. ja poglednav nejze so vojni~ko oko.

) Rodnini moi. prijatelu. da & go ka`e. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. na igrankata. sega za sega }e smetame deka rabotava e son.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata. vo sekoj slu~aj.O. bidete na visina.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni.no. ne. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. Odete vie i ka`ete & s#. dojdete so mene. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no.) . znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik. }e mi treba va{ata ve{tina. Obvivkata im e dobra. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Ama brate. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. drugo sakam da vi ka`am. Leonato Ne. ve molam. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. (Izleguvaat. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. pa ako ovaa prifatela. duri ne se poka`e kako jave . Vnu~ko moj dobar. ubavo izgleda od nadvor. (Vleguvaat Leonato i Antonio. . Bister e i razumen.

Don Huan Se ~udam {to ti. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. Konrad Poslu{ajte go razumot.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. Bora~io? (Vleguva Bora~io. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. Don Huan A ako go poslu{am. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. vo znakot na Saturn. va{iot brat. }e si go teram }efot bezmilosno. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. da se smejam koga sum vesel. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. a ne da se smejam na se~ii {egi. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. da jadam koga sum gladen. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. Da imam dovolno sloboda. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. roden. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. kako {to veli{.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. }e kasam. vo ova. Ako me pu{tat od sinxir. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. Konrad Taka e. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. princot. No koj doa|a? [to ima novo. da spijam koga sum pospan. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. za{to samo nego i go upotrebuvam. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. kralski go gostat kaj Leonato.

Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. (Izleguvaat. . ne? Konrad Dodeka sme `ivi. gospodaru.320 Bora~io Desnata raka na brat vi. naidoa. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. mu na{tetam. frlil oko? Bora~io Na Hera. da mu ja dade na grofot Klaudio. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. toga{ sekako }e si ~estitam.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. Tokmu toj. gospodaru. Ako. raka pod raka. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. `iti s#. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. Don Huan Vidi go ti. na nekoj na~in. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo.

takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. vnuko.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. Antonio. no kravata {to premnogu bode. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. Kravata {to bode {uti rogovi ima. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. Hera Mnogu ta`na du{a. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. (Vleguvaat Leonato.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Beatri~e i drugi. se razbira. Navistina e prezajadliva. . striko. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. cel ~as potoa mi idi ufunet.ako uspee da ja pridobie. nema nikakvi. i so dovolno pari v }ese. Hera. . a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva.

Hera. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. brate. zapamtete {to vi rekov. Leonato Se nadevam. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. Antonio A vie. so rogovi na glava i }e mi re~e. samo do negovite porti. Beatri~e Imam oko sokolovo. ne sakam nieden. ako princot za ona vi govori. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. za mene e grev. gledam crkva na kilometri. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. odi v raj.No i pokraj seto ova. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. slu{nete me. preostro gledate na rabotite. Benedik.) Don Pedro Gospo|ice. pravo kaj sveti Petar vo rajot. Sinovite na Adama se moi bra}a. ko nekoj star rogonosec. zatoa. . vnuko. (Vleguvaat Don Pedro. striko. jas ne sum za nego. Beatri~e striko. Za{to. vo s# }e go slu{ate tatko vi. Odi v raj. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. a onoj {to e pomalku od ma`. znaete kako da mu odgovorite. tatko. polno starovremski spokoj i patina. ka`ete mu deka za s# treba takt. vinata }e padne na muzikata. Baltazar. ako princot premnogu navali. Bora~io. polno e zanes i hirovi. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . Margaret. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. dodvoruvaweto. Don Huan. Beatri~e. Kako {to }e zapovedate. (na Hera) se nadevam. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. vnuko. i navistina. da se ma`am za najbliskiot rodnina. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. da napravime mesto. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. ova ne e mesto za devojki.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. Ba{ taka. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. bratu~etko. Ursula i drugi pod maski. Klaudio. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. Leonato Vnuko. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. kako {to mi zapoveda srceto. Tatko. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. Leonato ]erko.

Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam. ako zboruvate za qubov. Eve ja negovata suva raka. Govorete potivko. (Odat na strana. ne sum. Antonio Pravo da vi ka`am. Ursula Dobro ve poznavam. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. pope! Baltazar . spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. vo ku}ata e Jupiter. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. za va{e dobro. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. oti imam mnogu lo{i osobini. samo go imitiram. vie ste gospodin Antonio. vie ste toj. vie ste toj. Margaret A jas ne. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Margaret Hera Gospode. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. popot si go dobi. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam.Odgovori.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. samo negova i ni~ija druga. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata.

ako ostane nezabele`ana. (Se slu{a muzika odvnetre. Mnogu zdodeven {ut. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. Izleguvaat site osven Don Huan. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. ili ako nikoj ne se nasmee. Sigurna sum deka e tuka nekade. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. vie ste toj. povelete. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. ne sum. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . Ba{ bi sakala da me ~epne. Benedik Ne go poznavam. Beatri~e Deka sum opaka! . pa tie prvin se smeat pa go tepaat. vi se molam. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. Beatri~e Samo napred. za{to ako n# povedat vo lo{o. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro.324 Antonio So eden zbor. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. koja. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto.) Treba da gi sledime prvencite. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Benedik Nemojte. veruvajte mi. Bora~io i Klaudio. (Igra. Taka e. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. no nema. gi napu{tam na prviot sviok.) .

Benedik Ajde. za va{a rabota stanuva zbor. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. brat mi mnogu ve ima pri srce. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov. Klaudio Isto i jas. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. Don Huan Gospodine. Go poznavam po na~inot na koj stoi. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. toj sum.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . ve molam ubedete go da se trgne od nea. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. za qubovta. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka..) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. toj e vquben vo Hera. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. taa ne mu dolikuva spored potekloto. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. Bora~io A toa e Klaudio. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. grofe. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice. do prvata vrba. zatoa. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. sekoe srce.princot prosi za sebe. bez posrednik. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. Hero! (Se vra}a Benedik. Sigurno e taka. Taka se prodavaat goveda. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. toj sum.

kam{ikot ne bi bil na odmet. Benedik O. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? .No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. a i venecot. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. . gospodaru. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. `imi krstot. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. deka sum bil poglup i od vol. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. . a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. toga{. (Povtorno vleguva Don Pedro. Benedik Pa sepak. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. taa mi re~e. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. pa mi {iri muabeti. . i mislam vistinata mu ja ka`av. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. ~esno zboruvate. vie mu go ukradovte gnezdoto. mu rekov. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. ostavete me.bez da pomisli deka sproti nejze sum jas.) Don Pedro Gospodine. kako {to mi se gleda. (Izleguva. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. deteto vi go ukrade mesoto.deka sum bil {ut na knezot. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. toga{ jas ve ostavam vas. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate.326 Klaudio Ve molam. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil.

go kutnavte na ple}i. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. Beatri~e Poarno vaka. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. . gospo|ice. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. ova e jadewe od koe mi se gadi. gospodaru. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa.dve srca za negovoto edno. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. pa zatoa. gospodaru. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. nitu vesel. doa|a.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. u`asi i zbrki idat po nea. Don Pedro Eve ja. Vi se molam. gospodaru. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. da odnesam poraka do Pigmejcite. ne zboruvajte mi za nea. gospodaru. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. Don Pedro More go legnavte.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . da. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. nitu aren. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. . da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. Benedik O Bo`e. gospo|ice. a jas na toa mu pla}av lihva. da. Beatri~e Vsu{nost. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. Don Pedro [to e so vas. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. ete. Za{to. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. mi go ima{e pozajmeno za malku. gospodaru. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. gospodaru.bocka.) Don Pedro Ete. grofe. navistina site kavgi. Leonato i Hera. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. vi tvrdam. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. dodeka e ovde. nitu bolen.

Za{to Klaudio. za{to. Beatri~e Zboruvaj. Beatri~e Taka e. gospodaru. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . bratu~etke. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. grofe. sigurno e. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. prostete mi. a praznicite se mnogu retki! No. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. Negovata milost brakov go sredi.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. gospo|ice. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. Klaudio Ba{ taka i pravi. Nemate. deka ste blisku do vistinata iako. rodeni ste vo vesel ~as. ako e taka. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. Don Pedro Me sakate mene. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. gospo|ice. Don Pedro Navistina. Rodnini. gospodaru. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. imate veselo srce. vi tvrdam deka. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. majka mi pi{te{e od bolka. .328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. gospo|ice? Beatri~e Ne.Gospo|ice. . site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. vie ste ko praznik. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. gospodaru. vi se molam. kutri~koto budali{te. na vas e redot. ko {to ste vie moi. Beatri~e Ne. rodnino. ili ako ne mo`e{. a veselosta najmnogu vi li~i. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. spolaj mu. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. jas }e vi najdam ma`. Mislam. gospodaru. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci.

Klaudio Leonato I jas. no duri i toga{. zete. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. mi ka`uvala }erka mi. vo me|uvreme. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. gospodaru. gospodaru. gospodaru. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. Klaudio. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. Don Pedro A i vie. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. vi stojam na usluga. }e se zacapa vo Beatri~e.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. sedum dena. striko. . Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. Leonato Gospodaru. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. Ni slu~ajno. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. (Izleguva Beatri~e. Kupidon }e treba da ni nosi voda. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. so pomo{ na vas dvajca. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. Ba{ bi sakal da gi spojam. gospodaru. Leonato Ne pred ponedelnik. gospodaru. no vi tvrdam. nema da se {laeme tuku-taka. Don Pedro Dobro. neli.So va{a dozvola. Leonato Ne daj bo`e. Ako go storime ova. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. dobro. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. site dodvoruva~i gi zema na ududu.a jas. Don Pedro . se budi i umira od smea. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Imam namera. . ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. da ostvaram Herkulovski podvig.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi.

Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. i s# {to vo toj pravec deluva. .330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. mene mi slu`i. (Izleguvaat. kolku sum & mil na Margaret. sekoja sopka za mene }e bide lekovita. Don Huan Se se}avam. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno.) Don Huan Taka e navistina. bolen sum od zer na nego. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. Don Huan Sekoja pre~ka. Don Huan Ka`i mi na kratko. gospodaru. pa }e vi ka`am {to sum zamislil. sluginkata na Hera. prepreka.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. gospodaru. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. Bora~io To~no. gospodaru.

Pojdete kaj princot. Bidete postojan vo optu`bite.) . Klaudio }e go stavat na maka.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. a mojata prefriganost nema da me zasrami. vo me|uvreme. Bora~io Toga{ odete. jas }e sredam Hera da bide otsutna.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. poka`ete deka od ~ist obyir. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . im go ka`uvate ova. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. brat vi. (Izleguvaat. bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati.

Druga e pametna. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka. (Izleguva slugata. (Vleguva Baltazar so lauta. ubava. Mo`e li do tolku da se izopa~am. Slugata Gospodine. se razbira.) (Vleguvaat Don Pedro. a sega. . . Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. interesna vo muabetot. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. gospodine. mene pak mi e arno. toa e sigurno. donesi mi ja vo gradinava. Slugata Ama ve}e sum ovde. Benedik Znam. Leonato i Klaudio.Kolku ve~erta e tivka. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. inaku ne doa|a predvid. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. pesnata povtori ja. ama sakam da si tamu pa pak tuka. no mislam deka nema {ansi. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. doblesna. A takov ~ovek e Klaudio. Edna `ena e ubava.) Benedik Mom~e. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. blaga.) Don Pedro Ajde. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. Bogata mora da bide. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. normalno inaku nema ni da ja poglednam. pla~koto. mene mi e arno. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. gospodaru. pametna. gospodaru. sekako inaku {to }e mi e. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. mene pak mi e arno. blagorodna. ama velam. Treta e doblesna.) Don Pedro Ajde Baltazar. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. ko ~esen ma` i vojnik.

Te molam. sekako (Na Klaudio. notirawe! (Muzika. . krenete glavi gore. govori na noti. la`govci se ma`ite.. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. `imi s#. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. notiraj noti.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. se kolnat deka ja qubat. Ne pla~ete dami. pej. Benedik (Od strana. Baltazar [tom za molba govorite. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. Ne pla~ete zatoa. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. gospodaru. gospodaru. no sepak ja molat.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. ne barajte glas tolku lo{. dvapati muzikata da ja grdi. niedna moja nota za notirawe ne e vredna.) Benedik Ete. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. Don Pedro Toj navistina govori po noti. Baltazar Baltazar Najdobrite.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. gospodaru dobar. ne ostavaj dolgo da te molam. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. Don Pedro Dobra pesna.. Po~nuvaj. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti.

Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. Zagriza. ako e la`na. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. dajte mu u{te. zagriza. Benedik (Na strana. ama deka go saka od dnoto na du{ata. tuka nema ni najmal somne`.idete. gospodaru! Pa taa }e vi sedi. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. kako.) ]e pomislev deka e mestenka. Leonato. nikoga{ la`nata strast.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. zbogum. na golema maka e. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. Klaudio Vi ka`a.) Dojdete. Leonato Kakvi znaci. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. Don Pedro Stori taka. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. Don Pedro Kako. idete. Leonato Da glumi? Gospode. gospodaru. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. ne znam {to da mislam. (Izleguva Baltazar so lautata. . pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. ne bila tolku sli~na na vistinskata. . ovaa riba }e zagrize. Klaudio Mo`ebi samo glumi. navistina vi ka`a. ve molam? Me za~uduvate. Leonato Nitu pak jas. taka. gospodaru. se ~ini go ima zamrazeno za navek.

}erka mi s# mi ka`uva. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. mo`e duri da krene raka na sebe. kolnela. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . pla~ela. da. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. ofkala. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. molela. Ve molam.Koga go ispi{ala. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. lipala. veli }erka mi. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. taka }erka vi veli: Zarem jas. rekla taa. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. Klaudio Potoa padnala na kolena. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. kosi kubela. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. spored sebe. vo devet slu~ai od deset. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. bi go ismeala iako go sakam. Ja `alam. rekla taa. Sudam za nego. Leonato O! . Klaudio A i pametna e od merata nadvor. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. Taa e prekrasna. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. Vaka stojat rabotite. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. krvta pobeduva. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. pa sednala da go pro~ita. Leonato O gospodaru.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. navistina. . Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e.

Klaudio A {to e pravo i pameten e. kako {to znaeme site. e prezriv po priroda. toj izgleda dopadlivo. Pa. Leonato Ako ima strav od Boga. ne e vozmo`no.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. Don Pedro Kako Hektor. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. Don Pedro Ni slu~ajno. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. da ima ne{to. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. ako go uriva mirot. znae da bide iskri~av. Don Pedro Nadvore{no. Gospodaru. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. za{to ~ovekot. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Don Pedro Dobro pravi. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. Navistina mi e `al za vnuka vi. Loenato Ne. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. . pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. za{to ako mu ka`e deka go saka. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. od vreme na vreme. gospodaru. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. sekako. Don Pedro Leonato Navistina. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. mora da go ~uva mirot. vsu{nost.

vistina e. Klaudio i Leonato.Ako ne se smiluvam nad nea. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. vi blagodaram za naporot.taka e. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv. Zarem majtaplaci. da mi be{e naporno nema{e da dojdam. ..) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . osven {to se zacapala vo mene.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost.Ne mislev nikoga{ da se `enam. Razgovaraa seriozno. ni ova ne mo`am da go odre~am.No eve ja ide Beatri~e. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea. zatoa zbogum. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna . taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost.Raka na srce. Benedik izleguva od zad rasjeto. @imi videlcevo densko. . . (Izleguva. toga{ sum beter od Evrein.Ja doznale vistinata od Hera. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. . (Izleguva. (Vleguva Beatri~e.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. . velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. i umna. i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa.) . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost .ova e epten dvosmisleno. Benedik Ubava Beatri~e. zemjata mora da se naseluva.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe. ako ne ja zasakam. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne. Izgleda ja `alat gospo|icata.ova e isto kako da re~e{e. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. gospodine. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat. . se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. toga{ sum gad.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. Odam da nabavam nejzina slika.

Po~ni sega. koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. Beatri~e. Margaret i Ursula. i ranuva samo po ~ueno. zrel od sonceto. Hera Toga{ da & se dobli`ime. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. . (Odnazad vleguva Beatri~e.) Hera Slu{aj.tamu neka se skrie.^in TRETI Scena 1 . . ka`i & deka si n# ~ula.) Hera Odi Margaret.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. (Vleguvaat Hera. za da ~ue {to imame na um. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . taa e polna prezir. seta sega skriena zad rasjeto gusto. kaj{to xbunot orlovi nokti. Margaret Bez gajle. Ursula.Vo gradinata na Leonato. }e ja namamam vedna{ da dojde.(Prio|aat do senicata. skukulena. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. do odajata trkni. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. ko pile kalu|er~e. A go spomnam. Zada~a vakva ima{. Ursula.) Ne. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame.) Oti gledaj. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. (Izleguva. Ba{ od ova. navistina. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. sonceto go brani.

blagoroden. ako e li~en na lice. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. ne lutete mi se. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. nebare nekoj do smrt te skokotkal. perka vrtena od sekoj veter.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. Zatoa Benedik. veli poarno da & e sestra. velat. . {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. da. Ursula Navistina ste vo pravo. vo vozdi{ki neka sogoruva. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. sigurna sum. neka gasne. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. . najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. klada nepodvi`na. nikoj ne mu e ramen osven.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. Hera Vo Italija. Ursula Sepak ka`ete & . Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. ahat e delnat mnogu grdo. mojot sakan Klaudio. madam. Hera Ne. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. o. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. ako e kale{. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. Talpa. ko zapretan ogan. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. ako e nizok. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. Ursula Ve molam. sukalo goltnal. do smrt }e mi bie {egi. Ursula O. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. Hera Ne vodi ami kako. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. Hera Vo pravo ste. ne pravete & nepravda takva. videte {to }e re~e. Da. ako e visok. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. zatoa. se razbira. ako e zborliv. mol~eliv. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila.

drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. Benedik i Leonato. madam! Hera Ako e taka. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. odnos. ne sum ve}e istiot. nekako mi e poseriozen. Hera Da. zbogum! I ti gordost mominska. Oti ona {to mu e na srce. nasekade e mnogu poznat.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. Da vlezeme ajde. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. Koga. gospodaru. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. gospo|ice. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. (Vleguvaat Don Pedro. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. Klaudio. Benedik. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. Don Pedro Ni slu~ajno. eden pa|a v zamka. }e se fati. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. vi tvrdam.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. sakawe dvojno od mene }e ima{. a potoa odam za Aragon. za{to od glava do petici siot e veselost. na jazik go ka`uva. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. a jazikot mu e mandalo. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. Ursula (Na strana. Benedik Gospoda.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. ako mi dozvolite. (Izleguva. navistina.) Beatri~e (Izleguva napred. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. Leonato I jas go velam istoto. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam.) Gotova e. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo. me korat za prezir? Preziru.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. ako e seriozen . i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{.

vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. na primer Germanec od polovina nadolu. Leonato Don Pedro Navistina. a [panec od pojas nagore. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. deneska vo Holan|anec. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. a. {e{irot. ama berberot e viden kaj nego. sekoe sabajle. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. Jas sepak velam deka e zaquben. bez gradnik. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. izgleda pomlad za edna brada. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. kako {to vi se ~ini. Benedik Me boli zab. se zanesuva. celiot vo dipli. toga{ ne e lud vo zanesot. na primer. na primer. navistina. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. Don Pedro Ne. .Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. Te{ko toj {to ja ima. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. go ~etka. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. utre vo Francuzin. [to e.

oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. dojdete so mene. Gospodine. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Klaudio More ne samo {to go znae. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. se oblo`uvam. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. deka }e mu govori za Beatri~e. ve molam.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. Bog neka ve ~uva. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. [to se odnesuva do brat mi. no vi velam.toj e zaquben. . Benedik Ako ste slobodni.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. neka ova se poka`e podocna. Vo me|uvreme. bi sakal da porazgovarame. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. ve molam ka`ete ja. nekoja {to ne go ni znae. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. (Vleguva Don Huan.) Don Huan Gospodaru i brate. Klaudio Se soglasuvam. xabe se ma~el i . brate. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. pove}e nema da se grizat. (Izleguvaat Benedik i Leonato. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat.

pa neka se vidi za {to se raboti. Hera na Leonato. se~ijata Hera. postapete kako {to sakate. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Ako dojdete so mene.) . no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. da. ako i toga{ s# u{te ja sakate. dovolno }e vi poka`am. Don Pedro Don Huan Da. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. toga{ `enete se utre.gospo|icata e neverna. (Izleguvaat. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. ne priznavajte {to znaete. va{ata Hera. . za{to predolgo za toa se govori.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. ba{ Hera. i da ne dol`am. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. Don Pedro Zo{to. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. strpete se samo do polno}. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am.

kom{ija Dren. ova saka{e da Taka be brat. Vtoriot stra`ar Da. Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. Dren . gospodine ili \or|i \erizot. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. samo... Zada~ata vi e vakva. treba da gi sfa}ate site skitnici. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. Dren Taka e. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. za dobriot izgled. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. gospodine narednik. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. . Talpa Dobro. Dren Ne. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. za pi{uvaweto i ~itaweto. oti se odredeni da go ~uvaat princot. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. Dren Kako prvo. Dren [to gi imate vie. ka`ete im ja zada~ata.344 Scena 3 Na ulica.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime. kom{ija \eriz. ne.toa doa|a od prirodata. zna~i ne e podanik na princot. znaev. ne? Zna~i. gospodine. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. .Ponatamu. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Dren Dojdi vamu. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. zatoa nosete go fenerot. toa bi bila preblaga kazna za niv.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ .Potoa ne krevajte vreva niz ulicite. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe.

zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. gospodine. Talpa Taka e navistina. }e vi re~e deka mo`e. Taka mo`e. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. oti. `imi bogorojca. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. ne bez volja na princot. ova e ve}e drugo dvajse. Vie. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. mo`ete. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. toa ne mo`e. Talpa E. ne}at. ostavete gi toga{ neka se otreznat. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. vi velam. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . tolku podobro za va{iot dobar glas. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. stra`arot ne smee nikogo da navredi. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. Vtoriot stra`ar Dobro. Talpa E ne. Dren Ova se va{ite zada~i. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. Dren Po kilo krv. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. sekoj {to barem malku gi znae propisite. raka na srce. ortak. vsu{nost.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. Dren Ako naidete na kradec.

) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. ako ne{to golemo se slu~i. . dobra no}. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. Konrad Ba{ ~udno. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. ko vistinska pijanica. ~uvme {to ni e zada~a. se raboti za ali{ta. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. a sega ka`uvaj {to ima{! . tuka ti sum do laktot. ne mrdajte! Bora~io Konrad. Stra`arot Ete. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. s# podrobno }e ti turam. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. Vtoriot stra`ar Ete gospoda.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. ve molam. gledate! Zna~i. Konrad Da. gospoda. viknete me. Zbogum. lu|e! Sepak ostanete skrieni. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe.) Bora~io Ej. Bora~io Da be. Bora~io Mislam na modata. ~esni kom{ii.Ajde kom{ija. (Izleguvaat Dren i Talpa. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. utre tamu }e navalat svatovi. Dren U{te ne{to. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. a jas. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. ve molam. ]e ti vratam za ova. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. Bora~io Eve ti ka`uvam. dremete na {trek. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen.

. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. koja mo{ne gi izmami. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. znae{e deka e Margaret. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. sedum godini ima. no |avolot. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. frfulot mu visi. go znam. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. duri imeto mu go pomnam. Konrad Aman bre lu|e. pa delumno zaradi negovite zakletvi. krade. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. Bora~io Zarem ne gleda{. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. na koi najprvo gi v~opi. sigurno e vetrokazot na ku}ata. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. Klaudio i mojot gospodar. ni malku. Klaudio zamina gneven. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. kako da e Hera. velam. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. . princot i Klaudio. gospodarot moj. ti ka`uvam zgora-preku. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. postaveni. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda.prvin treba da ti ka`am kako princot. a mi se {etka ko gospodin. delumno zaradi temnata no}. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`.ama ~ekaj. poleka! .

a fustanot vi e po najnova moda. gospo|o. te molam. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi.) Margaret Navistina. nema tuka trte-mrte. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. }e go nosam ovoj. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. (Vleguvaat Hera. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. Vi stoime na raspolagawe. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. ti tvrdam. Ursula . Hera Taa e budala. (Izleguva Ursula. navistina.) Dobro. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava. Odime. samo kosata da be{e malku pozatvorena. Ursula Draga Ursula. (Izleguvaat. a budala si i ti.) More }e ni go donesete Gnasniot. draga Meg. Margaret Ne e tolku dobar.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Hera Ne. ovoj }e go nosam i to~ka. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. Margaret i Ursula.

so oprostenie. nikogo nema da navredam. lesna qubov i nozete vo vis! . Margaret Vi velam. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. vreme e da ste podgotveni. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. no {to se odnesuva do finosta. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. of! Margaret Ofkate za me~ok.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. taa mo`e i so zafaten glas.) Da. Of. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. Hera Opaa. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. bratu~etke. da re~am. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. (Vleguva Betari~e. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. Beatri~e Re~isi e pet. rakavi odnadvor. Lele. vie pejte ja a jas }e igram. da. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. Hera Velat nema takov na svetot. te`inata na va{iot ma`. Beatri~e Dobro utro. bratu~etke.eve ja doa|a. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. . ama sum bolna. mislam. va{iot e desetpati povreden. naxixan so biseri. originalnosta. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. Materijalot svetlikav. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. Hera Dobro utro. mila Hera. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor.

namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. (Izleguvaat. samo taka }e vi pomine bolkata. . mislev na obi~en bodlikav trn. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. nema tuka nikakva pouka. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. no sepak. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni. gospodinot Benedik. (Se vra}a Ursula. `imi bogorojca. Beatri~e O. povle~ete se. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. vi velam.Vi velam.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. Hera Pomognete mi da se oble~am. no sega. pra{uvam? Margaret Jas ni{to. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. bolna.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. Ne. bratu~etke. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. mi se ~ini. bolna sum. treba da ja nosite na kapa. grofot. dobra Ursulo. i pokraj tvrdosta na svoeto srce. sepak. ni{to ne ~uvstvuvam. . deka ste zaqubeni. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. mila bratu~etke.) Ursula Gospo|o. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte. princot. kaj bivalo vaka da se nastine. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite.) . Margaret Em devojka em zatnata. draga Meg. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni.

so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. ~esen kom{ija? Dren Pa. no. edniot mora . da bev deran`iran ko kral. Talpa Taka e. gospodine. kako {to jas. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. {to velat: ‘A starosta dojde. . {to s# nema na svetov! . Bo`e gospode. vie me deran`irate. Dren Sporedbite bazdat. i umot ne mu e tolku zatapen. kom{ija Talpa. zboruva malku pod pat nad pat: star e. bi sakal da mu bide no. Leonato I {to e toa. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. saka da si muabeti. gospodine. Talpa Vsu{nost gospodine. so bo`ja pomo{. gospodine. i iako sum samo siromav ~ovek. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. i sami gledate kolku sum zafaten. Dren Da. gospodine. milo mi e {to toa go slu{am. {to se odnesuva do mene.Dobro rekovte. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. gospodine. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. Talpa Isto i jas. kom- Dobar star ~ovek. sepak. pove}e nema vo cela Mesina. vi velam. koga dvajca javaat na ist kow. na{ata stra`a no}eska. eve za {to se raboti. so Dren i Talpa.Od vlakno ortoma Scena 5 . skrati go lafot.Druga soba vo ku}ata na Leonato. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. (Vleguvaat Leonato. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici.) Leonato [to sakate od mene. Dren Da. navistina. Dren Znam. umot } e si pojde!’. gospodine.videte. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. Bog e dobar ~ovek. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. ve molam. fati dvajca prefrigani huligani kakvi. ne{to se raboti.

gospodine! Na{ata stra`a. gospodine. Leonato Eve idam.) Glasnikot Gospodaru. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. Dren ]e bide zabrzano prefektirano.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. zbogum. ortak. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. Dren Umot nema da go {tedime. Dren U{te ne{to. odete po Franc ]umurot. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. ti tvrdam. (Izleguvaat. kom{ija. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. Leonato Sega moram da ve ostavam. navistina.^esna du{a. gotov sum. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot. . ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. (Vleguva Glasnik. Talpa I toa umno. Morame da gi ispra{ame lu|eto.taka si e toa. Na site lu|e ne im delile isto. Leonato Napijte se vince pred da odite. Leonato Navistina.) . . gospodine. toj mnogu zaostanuva zad vas. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot.) Dren Odete sega. gospodine. navistina sfatila dve problemati~ni personi. Dren Bo`ja rabota. prijatele. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi.

Tatko.Vnatre vo crkvata.ha! He.he! Hi. gospodaru.) Leonato Ajde o~e Fransis. . Loenato. ve povikuvam. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. gospo|ice. Klaudio. Hera? Hera Ne. gi ima i za smeewe. bidete kratki. da ja ka`ete sega. Klaudio O. Don Huan. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. Sve{tenik. samo ednostavnata forma na ven~avkata. zaradi spasot na va{ite du{i. A vie. gospodaru. dozvolete mi. ko Bog {to mi ja dade mene.^in ^ETVRTI Scena 1 . sinko. Sve{tenikot Vie. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. Leonato Da ja ven~a. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. Beatri~e i drugi. va{ata }erka? Leonato Slobodno. Hera. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. (Vleguvaat Don Pedro. na primer: Ha. . Trgnete se o~e. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. Benedik. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa.

a ~uenoto e vistina. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. [to da re~am? Obes~esten sum. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. Hera Vistina? . ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica.O bo`e! . Benedik Ova ne li~i na ven~avka.Eve. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. bi rekle. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. dobro ~uvte. Leonato nikoga{. taa samo znak e i privid na ~esta svoja.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. ako taa. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. ja setila taa strasta na postelata bludna. zemete si ja vedna{ nazad. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. site {to ja gledate. so nieden zbor ne sum ja lostel. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. tuku. Leonato Ama. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. gospodine. princu. vi velam. ko brat na sestra. Leonato. lostej}i ja nejze. i devstvenosta & ja sovladavte. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. Leonato. ako vie. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost.

grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. ja vidovme. gre{nice ~ista. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. da ne govorite za niv. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. no {to so toa. Hera grofe. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. jas. `imi ~esta. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. duhot & go zatemnija. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. Leonato Ti nareduvam.Leonato. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. navistina.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. ubava damo. Klaudio O bo`e. . i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. rabotite izneseni na videlo. da se ka`at. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. . Zatoa. naterajte ja da mi odgovori pravo. odgovori mu ako si mi }erka. najubava! Zbogum. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda.

samiot. So nego nemam vrska. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. zo{to ba{ taa . ne spiev. . prokolnuvaj}i se sebesi za navek. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. obvinuvaj}i ja. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. . zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. Beatri~e Kako si. ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. gospo|o. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. sigurna sum. eve potvrda! O. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. mislam. so milozliva raka. ve molam: duri i samiot. Benedik Leonato Gospo|ice. Don Huan i Klaudio. moeto so koe se gordeev.Striko! . Beatri~e Sve{tenikot O. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. nekoj na du{a ja zel! Smirete se. Hera? Zo{to. moeto {to go sakav.ba{ taa da padne vo jama od blato. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. Hera! Hera! . Leonato Eve potvrda. trpenie. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda.O. veruvajte. gospodine.pomagajte striko. koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne. `ivotot bi ti go odzel. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. {to go falev. ne otvoraj o~i. Hero.

razgneven na ovoj na~in. ne veruvajte mi na vozrasta. na iskustvoto. tuku po makive baram porod mnogu golem. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. Sve{tenikot Strpete se malku. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. zvaweto. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. Leonato O~e. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. neka nieden grev ne mi se prosti! . ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. so~uvstvuva i pravda . vo migot koga oklevetena bila. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. toa e ve}e ne{to. Deka umrela. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. otfrlete me. tatko. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. Leonato Ne znam za toa. ne mo`e da bide. jas ne znam nikoj. na dostoinstvoto.Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. svetosta moja. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. ~ij duh postojano sonuva podlost. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. a ova }e go `ali. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. Nare~ete me {utrak.O. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. za da ne vidat. kolku sum silen na snaga i bistar na um. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. mora na ova da ostaneme. taa ne poreknuva. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. ne veruvajte na mojot ugled. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. mrazete me.

Sve{tenikot Odime. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. navredi i misli. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. Leonato Davej}i se vo maki. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. Ajde. poslu{ajte go ovoj sovet. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. pla~am po svoja volja. . sepak. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. svadbava mo`e e samo odlo`ena. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil.toga{ }e ja `ali. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. Benedik Gospodine Leonato. Taka i so Klaudio }e bide. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. treba samo da se izdr`i.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. Hera i Leonato. umrete za da `iveete. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. sokrijte ja. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. i u{te dolgo }e pla~am. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. Benedik Ne posakuvam da e taka. skrit. da. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. gospo|ice. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. toga{ vrednosta mu ja krevame. Benedik Sekako. zli jazici. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. . no koga }e go zagubime i }e go nema. i za najmalata slamka }e se fatam. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. ~udnite rani gi le~i. Ako bide vaka. (Izleguvaat Sve{tenikot. vo nekoj samoten. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. vo ~esta vi se kolnam. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel.

ve molam. a sepak ne la`am. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. no ne veruvajte mi. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. vo vas nema qubov. mila Beatri~e. naredi mi ne{to da storam za tebe. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. Benedik . Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. Benedik Ajde. pu{tete me da odam. . Benedik @imi me~ov. Beatri~e. mo`e da go goltnete. ni{to ne poreknuvam . bog neka mi prosti.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene.ne. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. Beatri~e E. toga{. Benedik [to da ti prosti.samo mi e `al za bratu~etka mi. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. ti me saka{. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. ni{to ne priznavam. Beatri~e Benedik ^ekaj malku. Beatri~e.

Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. ute{ete ja bratu~etka vi. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. Odete. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe. grof~eto . Beatri~e. navredi i posramoti mojata rodnina? . kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. konte i pol. @imi rakava. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete.O bo`e.360 Beatri~e Navistina sakam da si odam.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. a tamu . te sakam. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel.) . @imi rakava. ^ekaj.O.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! . i toa qubezni. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj.konte. zna~i. vedna{ e hrabar kako Herkul. la`ni obvinenija. da... Jas moram da velam deka e mrtva. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj. naklevetena e. . hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer.zlo & e naneseno. (Izleguvaat. Beatri~e Milata Hera! . mila Beatri~e. svedo~ewe na princ. uni{tena.so javni kleveti. Benedik Toa mi e dovolno. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a.Ama najde izgovor! Benedik Ama. . Benedik Prvin da staneme prijateli. gurabija od grof~e. zbogum. Klaudio skapo }e mi plati. Beatri~e Princovi i grofovi! Da. so nevidena svirepost. Beatri~e.

Gospoda. Talpa Konrad Taka e. Dren Dren Ve molam zapi{ete . gospodine i se vikam Konrad. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. deka ne sme. mom~e.gospodin gospodin Konrad. Dren Zapi{ete . da vi {epnam ne{to na uvo. .Bora~io.se nadevaat deka mu slu`at na boga. na{e e da go ispitame prestapot. Dren Zapi{ete .A va{eto. se nadevame.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. prijatele? Bora~io Vi velam. i Pisar vo sve~eni ali{ta. .Kako se vikate. Dren Neverojatno prefrigan fraer. Konrad i Bora~io. Stra`ari. Neka zastanat pred gospodinot narednik. vi velam.@imi boga. gospodine. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . . . Talpa. gospodine. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat.Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. Bora~io. . ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. Bora~io Dobro. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi. Dali zapi{avte deka ne se? .i zapi{ete go prvin bog. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme.Gospoda. . stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. mom~e? 361 Konrad Gospodine. zastanete na strana. gledam se dogovorile.Dojdi vamu. Dren Taka e. neka zastanat pred mene. velam. (Vleguvaat Dren.

ne gi ispra{uvate kako {to treba. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. gadu koga ti velam. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete . Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete. . pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. zapameti. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. bratot na princot. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. . . ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il.Neka vlezat stra`arite.princot Huan e podlec. ne mi se dopa|a{. Dren Sus. toa bi bil praviot na~in. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. gospodine.) Ni{to drugo. na takvoto negovo obvinenie. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete.Gospoda stra`ari. (Izleguva. Toa e s#.362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. re~e deka Don Huan. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e.Gospodine narednik. Bora~io Gospodine naredni~e. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. Pisarot . . mora da e toa. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. da `imi sveti Ilija.Opa. Dren Navistina. e podlec. Hera bila na ovoj na~in naklevetena.

. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? .Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. . Ajde. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva. gadu. ne sum jas glup.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. zapomnete deka sum magare. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. Vodete go! O.) . ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. vie ste magare.O. vrzete gi.]e vidi{ ti. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat.

^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. Leonato Ve molam. }e ve snema. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. no. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. (Vleguvaat Leonato i Antonio. mudrosta nivna vo strast se pretvora. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. ~emerot so sve}i go opiva.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. oti lu|eto. ne. . so zborovi jadot. toa sekako }e go storam.) Antonio Ako prodol`ite vaka. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. i so pogovorki jadot go krpi. oblik ili forma. Ama takov nema. Leonato Ve molam. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. del~e. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. dosta so soveti. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. dosta. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec. . ako ja vkusat. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. Leonato Sega govori{ umno. nema da slu{am. A ova neka go znae Klaudio. brate. ne. na sekoja bolka da odgovara so bolka. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. bolot so zdiv go terala. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. I jas sum od krv i meso. zatoa.

so vas nema da bijam megdan. ~oveku dobar.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. za. Leonato. pod zakrila na starosta. velam.Zo{to naedna{ brzate? . Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. gospodaru. Zamol~i. Klaudio. dobar den. Leonato Brzate. starecu. cutot na mladosta i bludnata sila. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. Znaj. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak.Toga{. dobro. ti mi go nakleveti nevinoto dete. koj drug ako ne ti? Nemoj. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. ~oveku. bez kle{tewe i {egi. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. gospodaru? . podlecu. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi.toga{. Klaudio Trgnete se. tvojata. zbogum. Velam. gospoda.) Don Pedro Dobar den. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. Leonato ^ujte me. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. Don Pedro Brzame. . Loenato Gospodaru. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. Klaudio. gospodaru. Klaudio Dobar den na objacata. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. od podlosta tvoja smislen. v lice ti velam. Don Pedro Gre{ite mnogu. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek.

Leonato Odbivate? Ajde brate. bezobrazni pr~lovci. se kolnam! Leonato Brate. Antonio Don Pedro Mol~ete. v du{a gi znam. prvin mene. mom~e.Sakam da me ~ujat. da odime. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. brate Antonio. gospodaru. od podleci naklevetena smrtno. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. mom~e. drski. gnidi! Leonato Brate Antonio. gospodine mom~e. po mene. Gledaj. po mene. majmuni. pili{tarci. (Vleguva Benedik. }e ubie{ barem ma`. ne me{ajte se. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. ajde. klevetat i pcujat.) Odbivam da ve slu{am. Antonio . doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. no da po~ekame. gospodaru. s# e toa glupost. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. Antonio Nema ama. Voobrazeni. Antonio Don Pedro Smirete se. kolku im ~ini alot. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. trpenieto va{e da go stavame na proba.Ajde. A taa e mrtva. Don Pedro Nemame namera. falbaxii. no. . }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. ako me ubie{ mene. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. jas so ova }e se spravam. {to la`at. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. prvin neka ubie eden. (Izleguvaat Leonato i Antonio. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. - Gospodaru. gospodo.neka mene mi izleze na dvoboj. znam kolku te`at. {to e novo? Benedik Dobar den. gospodine. potcenuvaat. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. mamat. podleci.) Klaudio No. .

za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba.Ne se {eguvam. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas.Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Klaudio Leonato i brat mu. toga{ to~no znae kako da se odluti. Izvestete me {to ste re{ile. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. so {to sakate i koga sakate. . Don Pedro Ej. Vie ste podlec. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. ovoj mu se skr{i na dve. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. . druga e temata. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba.Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. mislam deka navistina e lut. . Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. . [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. Dojdov da ve pobaram i obajcata. gospodine.]e vi doka`am kako sakate. Ve molam.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. . daj si kura`. Klaudio I nie nasekade te baravme. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. . }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene.

ne. Sekako.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. golem ama nesolen. Samo. a do toga{ mir neka ima vo nego. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. kopileto. so nego doprva }e se sretneme. spolaj mu na gorniot. Vladee toj so dvoen jazik. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. ama mal. Don Pedro Don Pedro Da. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. blagodaren sum mu. duhot dobro vi kaska. na krajot. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. toj vladee so jazici.Gospodaru. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. so dva jazika. koi. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. gospodinot e umen. Poseriozno zdravje. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. mom~e. zaklu~i so vozdi{ka. . No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. Ne. no sepak. Veruvam. re~e taa. a vie. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. re~e taa. rekov. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. s#. lesen vi e. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. Zbogum. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. re~e taa. rekov deka ima{ fin duh. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. to~no. da. dobar duh. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. sepak. strasno bi go sakala. rekov jas. umen i rumen gospodin. va{iot brat. vie znaete {to mislam. taka e. duhot mu e golem. Ne. . nikogo ne povreduvaat. re~e taa. pobegna od Mesina. Don Pedro O. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. rekov jas. Ne. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. re~e taa. (Izleguva Benedik. rekov jas. i ako ne gi ise~am kako {to treba. ba{ taka stori.) Don Pedro Seriozno misli. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. {to nikogo ne povreduva.

vie. gospoda. da. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. va{iot brat. koi.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. Ve izla`av duri i vas li~no. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. no}e. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. te pra{uvam {to napravile. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. kako {esto i posledno za {to se obvineti. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. gospodine. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. `imi boga. kako treto. . Don Pedro Ama. zastanete. klevetnici se. kako vtoro. Talpa. te pra{uvam {to zgre{ile. i. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. Don Pedro Komu zgre{ivte. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. edna misla dobro promeneta. kako treto. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. dozvolete pred vas da zavr{i s#. ili na kratko. Kako prvo. Stra`ata so Bora~io i Konrad. treba ve~no da se vnimava na vas. Don Pedro Gospoda ~inovnici. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. ~ekajte malku. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. zgora na toa. gospodaru. ra{irija la`na vest. tie se la`govci i podleci. da. kako {esto i posledno. govorea nevistini.) Dren Ajde. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. optu`ija la`no edna dama. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu.

Dren Ajde. a i pisarot. za da se zadovoli dobriov starec. samo jas. vodete gi tu`itelive. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. i na pepelta pejte & . brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. jas sum. no mora da zboruvam. isto i jas. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. deka sum magare. Vi blagodaram. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. i lu|e. navistina majstorski go izvr{ivte.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. za smrtta na }erka mi. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . bidete mi vnuk. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. i debelo me plati za izvedbata. Odmazdata izberete ja sami. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. gospoda. Klaudio Da. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne.koi se vme{ani vo toa. sepak grevot vo zabluda go storiv. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. Don Pedro Vo boga vi se kolnam. sam sebesi se la`e{. no sepak. podlecu. Leonato Ne. . Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava.

Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. . Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. Dren I zgora na s#. gospodo. A isto taka. Antonio Zbogum. Dren Odi. ve molam raspra{ajte go i za ova. go molam boga da go zabrani. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. Vodete gi apa{ive. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. gospodo. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. velam. gospodine.) . ve o~ekuvam kaj mene. Ve o~ekuvame utre. navistina me nare~e magare. za deneska. za toa na Boga mu blagodaram. kom{ija. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. zna~i. ne e ba{ taka crno-belo. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. se kolnam.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja. iako. zbogum. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. optu`eniot. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. ovoj tu`itel ovde. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. veruvam.) Leonato Do utre nautro. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. ve molam. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. (Izleguvaat. Leonato Eve ti za trudot. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. Bora~io Ne. Don Pedro ]e bideme tamu. zbogum. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete.Ajde. .

Toga{ ostani do toga{! . Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. nieden od niv. velam.mnogu nevina rima. ti go predavam {titot. (Vleguva Betari~e.dobriot pliva~ Leander. no {to se odnesuva do qubovta .mnogu ostra rima. Troil. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. ti toa i go zaslu`uva{. e bebe . za{to. budala mnogu xagorliva rima. Benedik Tipi~no ma{ki duh. Mislam za peewe.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. za bog. s# nekoi ~udni zavr{etoci. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. {to e pravo. gospodine. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. Da ti se pluknam. (Izleguva Margaret. na primer. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. pogoduva ama ne povreduva. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. ne velam ne. Margaret. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. (Vleguvaat Benedik i Margaret. zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. Margaret Dobro. a tie se opasno oru`je za devojki. Benedik Vo gradinata na Leonato. rog . {titovi i samite si imame.) Benedik Te molam. mila gospo|ice Margaret.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. mora da vglavite zapci na vrtewe. fa}a vo let. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. ne povreduva `ena. Margaret. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. zatoa te molam. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih.) Mila Beatri~e. vikni ja Beatri~e. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. za mala. Ne. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar.

u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. pred da odam.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. lo{iot veter e samo lo{ zdiv. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. ima i {to da falam. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. ko jas {to si gi falam svoite. ve molam. no ka`ete mi. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. . za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. eve samiot svedo~am. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . Benedik Samo lo{i zborovi. Beatri~e. Benedik Staro. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. a toa e. si odam sega. jas }e mu inaetam zaradi vas. ka`i mi. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio.najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. I jas sum mnogu bolna. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. go predizvikav Klaudio na dvoboj. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv.no sepak. zatoa si odam nebaknata. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. negovata sovest ne se sprotivstavi . pa. No ti ka`uvam prosto. . zatoa. staro pravilo.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. a vo dene{no vreme. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. A sega te molam. daj mi da te baknam.ako gospodinot Crv. Mi se slu~i qubov? .eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek . tolku ti e `estok duhot.

Sega zasvirete i ta`no zapejte. slava najde. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. nejze da ja slavi.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. da dojdam so vas kaj striko vi. gospodine. da vi umram v skut. (Izleguvaat. mrtvilo gori duri za smrtta se govori. pomogni vo vozdivot. Polno}. gospodaru.) (^ita od svitokot. ta`no. pridru`ba. pomogni vo pla~ot. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. ta`no e. vo la~ot. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. ta`no e. ta`no. (Vleguvaat Don Pedro. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee. . sakajte me mene i zakrepnete. morate vedna{ kaj striko vi. (Vleguva Ursula. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. Klaudio. i u{te sakam. Klaudio Sega leka no}.) Ursula Madam. Klaudio Po~ituvajte go boga. PESNA Prosti im. grobovi zinete. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. da me zakopaat vo va{ite o~i. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie.

a koga }e ve viknam. i predajte mu ja na Klaudio. lu|e. . so tolku te{ko breme! (Izleguvaat. }erko i vie blagorodni~ki site. iako ne po svoja volja. Benedik I jas. Betari~e. mislam. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. ajde. }e mora malku da ve izma~am. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. volcite se siti. Ursula. gasnete gi fakelite. Sekoj patot neka si go gleda. Blagodaram na site. Margaret.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. Leonato Pa. Don Pedro Odime. Benedik O~e. 375 Don Pedro Dobro utro. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme.) (Vleguvaat Leonato. mora da ste tatko na bratovata }erka. Sve{tenikot i Hera. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. brate.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. . i gledajte so denot. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. Benedik. (Izleguvaat damite. dojdete pod maski.Znaete i vie {to treba. povle~ete se sega vo odajata sami. no Margaret ima mala vina vo ova. Antonio.

ne pla{i se. ~inam.) Don Pedro Dobro utro. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. na diviot bik misli. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. Povelete. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. Benedik Bikot Jupiter. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. od dvete edno. {to od mene go dobivte. (Izleguva Antonio.Eve gi idat Klaudio i Princot. ama. brate. Vikni ja. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. mukal milno. od vas pomo{ baram. od Klaudio i od princot. dobar o~e. a za {to. Sve{tenikot I mojata pomo{. Leonato Srcevo moe e so vas. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . Leonato Pogled. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. dobro utro. vistina e. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. gospodine. princu. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. Benedik. Tokmu taka. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. sve{tenikot e spremen. Gospodine Leonato. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. Klaudio.) Klaudio Za ova }e vi vratam. ~oveku. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. gospodine. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. no sega druga smetka imam.

Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. po zavr{uvaweto na svetiot obred. ne smeete. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. no jas sum `iva i `imi `ivotot. (Ja vadi maskata. toga{ striko vi. Du{o. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera.) Duri sakavte mi bevte ma`. . Benedik Klaudio Poleka. nevina sum i ~edna. . edna Hera umre vo rezil. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. o~e. dozvoli liceto da ti go vidam. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka. Beatri~e Mene taka me vikaat. Leonato Ne. gospodaru duri klevetata be{e `iva. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. E.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. (Ja vadi maskata. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi.

Leonato Vnuko. Znam deka go sakate. `ena ti treba. }e te zemam. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. navistina. te zemam od {to mi e `al. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. (Vleguva Glasnik. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. Leonato ]e igrame podocna. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. ama.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik.ama. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . imav namera da te pretepam. princu. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne. no bidej}i }e bideme rodnini. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka. popu{tam pred golemiot pritisok. velam. . nemojte. Beatri~e Gluposti. namenet za Beatri~e. Princu.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. . Nema da ve odbijam. ~ist proizvod na negovata glava. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. nie sme prijateli. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni.Ajde. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. `imi denov ubav. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. samo prijatelstvoto go vra}am. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. ajde. Benedik Ne e ba{ taka. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne.) Glasnikot Gospodaru. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. `imi videlcevo. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. najdi si `ena. ta`en si.da zaigrame pred da se o`enime. Na kuso. zatoa udrete svirki. . o`enet ~oveku? Benedik Porano. [to se odnesuva do tebe Klaudio. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik.

Svirete koga vi velam! (Igra.) . Muzika.Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. .

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

arlekin. prijatelka na vdovicata Velmo`i. grofot od Rusion.LICA: Groficata od Rusion. upravnik na imotot na groficata Parol. majka na Bertram Bertram. {titeni~ka na groficata Lava{. nejzina }erka Marijana. vojnici. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. nejzin sin Helena. sluga na groficata Rejnaldo. brat na prethodniot Tolkuva~. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. gra|ani . pridru`nici. sira~ka. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen.

.

iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). po site svoi karakteristiki. Helena vo podocne`niot del od dramata. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. Otelo. Sli~no na nea. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. Podzapletot. Bertram. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. Makbet i Kral Lir. iako mo{ne nasilno. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. Ottuka. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. .Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. poradi razvojot na nastanite koi. e izmislen od [ekspir. neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. No sepak. odo{to na onaa prijatna. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. Iako integralno vrzan. sre}no zavr{uvaat. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. na primer. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. no sepak. izleguva kako sosem neprijaten lik.n. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. podzapletot so Parol. prikaznata za Parol. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. pred s#. Spored satiri~niot ton. se ~ini. {armantna mlada dama od prviot del. prikaznata za Bertram i Helena.

.

~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. go zakopuvam i vtoriot ma`.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. grofot od Rusion. velam. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. da be{e sega `iv. tatko. Zaradi kralot. gospodine. Lafe Od `iva rana. gospodine. gospodine? Toj krena race od lekarite. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . Lafe Vo kralot }e najdete soprug. negovata majka. i toa. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. vo svojata fela. groficata. da ja dostigne{e. Bertram A jas. . zaminuvaj}i. bogami. gospo|o. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. Bertram Lafe Od {to strada kralot. gospo|o a vie. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. gospo|o. gospo|o. gospodine.O.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Lafe Navistina be{e genijalen. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar.

Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. tamu pofalbite odat so so`alba. Gospo|o. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. izmamija od nejze solzi. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Sakaj sekogo. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e.No dosta za ova. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. Helena. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. gospo|o. Zbogum. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. tie se i doblesti i predavnici. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. nikomu ne ~ini zlo. blagoslov od vas baram. vi se molam. Groficata Bog neka go blagoslovi! . Bertram. Gospodine moj dobar. . toj ne e ba{ dvorjanin pe~en.Zbogum Bertram. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . Dosta. . Lafe Negovoto dete edin~e. Lafe Va{ite pofalbi. (Na Lafe) Gospodine dobar. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. posovetuvajte go. veruvaj na malcina. Bertram (Kle~ej}i). a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. preteranata `al du{man na `ivite.

gospodarkata va{a. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. i vardete ja ko zenica v oko. dvig. tolku e toj nad mene. . Nema `ivot za mene.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. ubava damo. pa i kukavica bi rekla. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. kralu. No. Helena Ama toj navaluva. ~uknat od merata nedvor. okoto mu sokolovo. Helena I ne. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze.) Onoj {to so nego patuva. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. nema. sekoj mig da go gleda{. a na{ata devstvenost. sepak popu{ta. pa da ve pra{am ne{to. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. (Izleguva groficata. Gotova sum. koga }e klekne pred vas. (Izleguvaat Bertram i Lafe. Vo vas ima mala fleka od vojnik. Parol Ne postoi takva. iako ma~no. gr~ na miloto lice. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. No koj ide? (Vleguva Parol. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite.) Helena Zdrava da mi ste. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. ako go nema Bertram. No sega go nema. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. iako smela vo odbranata.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. negovite kadri na tablata od srceto . ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. Parol Zbogum. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. ve minira i ve kreva vo vozduh. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. Ma{koto. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. Be{e ubavo.

seta napravena od samoqubie .Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. Helena A kako. Bog neka go vardi. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. Ottarasete se. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. {to e bezgre{na neposlu{nost. Parol Da vidime: zna~i. ko sekoja sogniena kru{a .Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. neprijatna v usta. i voda~ i bo`ica i svoj vladar.. Dajte ja dodeka vredi na pazar. ako ve~no se ~uva.. gospodine. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. i majka i qubovnica i prijatel najmil. go gubite gradot. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. Ispora~ajte ja dodeka se bara. navistina. treba ~ovek da postapi. zagubena e za sekoga{. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta.porano be{e povkusna. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. i feniks i kapetan i du{manin surov. ottarasete se. gorda poniznost. navistina. so edno ~udo ubavi. Ne ~uvajte ja. dobiena e ruda za pravewe devici. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. so dupkata {to sami ste si ja napravile. Pa ako povtorno gi eksplodirate. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. isto kako sireweto. i svojata vera. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. slatkata propast. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. So samoto toa {to ste sozdadeni. pa makar i da umram kako devica. devstvenosta e nam}ora. a toj e takov - . Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. Vremenski gledano. tolku pove}e & pa|a cenata. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. a sega samo obi~na skapana kru{a. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. mo`e desetpati povtorno da se najde. Helena U{te malku }e ja potrpam. Od druga strana. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. Devstvenosta kotka crvja. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. Studen drugar e taa. gordeliva. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. sepak. Devstvenosta edna{ zagubena. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. va{ata drta devstvenost. a va{ata devstvenost. Protivprirodno e. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. mrzliva. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta.

]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. [teta. koga bil vo povlekuvawe. Helena Parol Gospodine Parol.392 Parol Kakov e. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. Parol Helena~e. }e mislam na tebe vo dvorot. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. so nivna pomo{. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. ste se rodile pod milozliva yvezda. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. (Vleguva pa`ot. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Parol Taka se dobiva prednost. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. zbogum. Ako mi uspee da se setam na tebe.) Pa`ot Gospodine Parol. Parol Pod Mars sum roden. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. pa nie. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. Zbogum. da trgneme. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. . Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. Koga }e ima{ vreme moli se. gospodarot moj ve vika.

Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. Sepak. kralot na Avstrija. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. Vleguvaat kralot na Francija so pismo.plan {to mo`e od race mi bega. velat deka nemu treba da mu veruvate.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. U{te edna{. zbogum. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. velmo`ite na{i. Nevozmo`ni se ~udata. (Izleguva. vo bakne` da se spojat. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega.) Helena (Zvuk na trubi. gospodaru. . slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. (Izleguva.) Firenca i Siena boj neviden bijat.

I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto.’ Vakva ima{e `elba. veli~estvo. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. Kralot (Na Bertram) Mom~e. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. . tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. Ko prav dvorjanin. I jas posle nego istata `elba ja imam. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. Lafe i Parol. Dobre dojde vo Pariz. na krajot . Dobrata priroda. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. a ~esta sopstven budilnik . a samo hrabri u~iteli go u~ea. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. mladiot Bertram. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. Bertram Gospodaru. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala.‘Kamo da me snema’.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. gospodaru. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. ako go sledat.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. Uspea da izdr`i dolgo. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. koj. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. vele{e toj. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. go ima{ likot na svojot tatko.

Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. Bertram Okolu {est meseci. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. gospo|o.) Groficata Da slu{nam sega. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. gospodaru. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . Podajte mi raka. Bertram (Vleguvaat Groficata. . (Trubi. grofe. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. Lava{ Mislam deka vi e poznato. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. Groficata Blagodaram veli~estvo. iako mnozina bogati se prokolnati. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. Izleguvaat. ne e vo red {to sum sirot. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. gospo|o. znam. Kolku vreme ima.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. grofe. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. deka jas sum vi eden sirot |avol. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. Ne sakam za{to mi e maka. Dobredojde. Ni sin mi ne mi e podrag. mom~e.

Mesoto me tera. ima i drugi sveti pri~ini. toj za mene e argat. rasipan. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. gospo|o.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. Lava{ Moeto siroto telo. tuku prorok. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. toa go bara. gospo|o. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. takvi kakvi {to si se. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. gospo|o. nikoj ne bi se pla{el od brakot. {to zna~i. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. toj i gi mazni moite krv i meso. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Sluguvaweto ne e nasledno. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. kako i vie. Lava{ Ostanav bez prijateli. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. gospo|o. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. gadu. gospo|o. Toj {to ja ute{uva `ena mi. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. gospo|o . za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. Toj {to mi ja ora nivata. Ako jas za nego sum rogonosec. Lava{ Plitka ste. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se. za{to velat decata se blagoslov. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. so glavite se soedinuvaat. Groficata . mora da odi.

Groficata Bri{ete. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. ‘Od devet lo{i samo edna e arna. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. od devet lo{i samo edna e arna. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. Lava{ Edna dobra `ena od deset. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. apa{. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. sepak ne nanesuva {teta. (Izleguva. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. za ova se kolnam vo nejzino ime.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. toa e pro~istuvawe na pesnata. delo ludo. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. bez kamata. Sudbinata. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. Radosna za Prijam boja. Groficata Vo pravo ste. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. si misle{e. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. ili so sekoj zemjotres. Trgnuvam. Podocna }e razgovarame pove}e. Mislam na Helena. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. A govore{e deka go qubi va{iot sin. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Rejnaldo Gospo|o. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. Groficata (Na Lava{) Apa{. da sum paroh. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. `imi majka. sepak edna od deset e dobra. gospo|o.bi se vikalo. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . Edna od deset. vele{e taa. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. Groficata Da ve nema. gospo|o. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva.) Groficata I? Rejnaldo Znam. gospodine. ja sakam.

e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. roditelite mi se nikoj i ni{to. imeto mi e bezna~ajno. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . negovite klasa. raznobojnata daga. ostavete me. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. Ve molam. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. U~itel moj. Helena [to zapovedate. gospode. madam.) Groficata Grofica Ne. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. na {to. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. negovoto ceneto mnogu. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Helena Prostete. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. Ja gledam seta. Toa ne vi sum. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. (Izleguva upravnikot. smetaj}i deka mi e dol`nost. bidej}i. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide.) (Vleguva Helena. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. Bo`e. pobrzav da ve izvestam za s#. tuku majka. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. Toj ne smee da mi e brat. No ne ka`uvajte na drug.no mislev so nula se ramni. Helena Po~ituvana moja gospo|a. donekade. ^uvajte go ova v du{a. I taa bolna e sega od toa. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. Groficata Niti jas va{a majka? . Groficata Velam jas vi sum majka. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. a ova e na krvta zrno. gospodar mi e toj.398 Vilijam [EKSPIR potekloto.

prostete mi. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. Gospo|o mnogu mila. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . Zatoa ka`ete mi pravo. blagorodna madam. Znam deka zaludno qubam. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. Ne navreduvajte se. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. Taka. Helena Gospo|o dobra.za{to poglednete. vernik vo zabludata. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. a vedna{ po boga go qubam sin vi. a ne sestra. protiv nade`ta se boram. No. a takva mi e i qubovta. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. ko Indus. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. pred vas i pred vi{noto nebo. porekni. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. Ajde. Helena Priznavam toga{. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. Govori.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. re~ete deka toa ve ma~i . deka pove}e od vas. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. sepak baram. na kolena. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. madam. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. ako ne e. Helena. [to. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti.

Helena. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. sin vi. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. Me|u drugite. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. `imi milosta bo`ja. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. postoi lek. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. gospo|o. tie deka za nego nemaat lek. Groficata Dali mislite. Tatko mi. Helena ]e ka`am pravo. Groficata Ka`ete mi iskreno. znaete.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. Ne{to mi veli. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. no ako i sami. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. Helena Mojot gospodar. o. proveren. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. Groficata Veruva{ deka mo`e{? .

svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. dozvola ti davam i qubov sredstva. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide.Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. Zamini utre. znam {to pravam. gospo|o.) . Groficata Pa Helena. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat.

kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Prviot Dimen Gospodaru. Koga najsmelite barateli zbri{at. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. gospodo mlada. Zbogum. gospodo mlada. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. @iveel jas ili ne. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i. {to ne doa|ate so nas. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i.^in VTORI Scena 1 (Trubi. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. Parol Ne e negova vina. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. Bertram i Parol. A sega zbogum. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! .) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. I vam gospodo. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. gospodine mil. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. baranoto najdete go. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. Kralot Ne. za slavata da vikne i da ve proslavi. Kralot Zbogum.) Kralot Zbogum. bidete sinovi na vrednite Francuzi. zbogum. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. Sovetov spodelete go. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. Kralot Vardete se od italijanskite momi.

Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. pa razdelbata te{ko mi pa|a. grofe. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. velam. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. na leviot obraz. Sledete gi. jadat. tie }e go sledat. blagoroden kapetane. ‘rano mu e’. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. negovite novonajmeni voini. ]e mu ja kidnam. spomen od vojnata. mom~e. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. Parol Blagorodni junaci. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. A sega zbogum. Vtoriot Dimen So vas sum. Prviot Dimen Taka }e storam. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. Parol kov. so eden zbor. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. go ve`baat propisniot ~ekor. Parol Parol Izvr{ete ja. so luzna. Prviot Dimen Ako te vle~e. kapetane. kidni mu ja smelo.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . me~ov moj so va{iot e bli`en.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. (Izleguvaat Bertram i Parol. Sekako }e mu re~eme. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. ‘slednata godina’. Bertram Privrzani sme mnogu. Od niv prskaat iskri i bolskotat. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Zbogum. Ko rodeni bra}a.) (Vleguvaat Lafe so kralot.

. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. a posle smejte mi se do besvest. Lafe Ne. zboruvav velam so edna ~ij pol. ako bi sakale da ja vidite. zanimawe. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. ve molam. lisico kralska? Bi. karpata da ja mrdne. (Vleguva Helena. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. A sega `imi verata i ~esta. edna. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. a dali bi zobnale malku grozjence. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. (Odi kaj vratata. godini. mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. Kralot Pa dobar Lafe. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. Kamo vie da kle~evte. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. Kralot Te zadol`uvam da stane{. Lafe (Na Helena) Ajde. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. vlezete. Pristigna. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. kako ne bi. Lafe O.) Kralot Brzinata navistina ima krila. gospodaru. gospodaru.

Kralot Vi blagodarime. ubavice. golemi moriwa se su{at. Helena Nema da vi na{teti ako probam. vlezete. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. Ka`ete mu {to imate. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. ti lek za nea nema{. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. Kralot Go poznavav. Helena Pa. mome. gospodaru dobar.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. Li~ite navistina na predavnik. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Ova e kralot. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. osobeno eden koj{to. golemi vodi te~at od izvori {turi. kako vrv na negovoto iskustvo. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. go poznavavte i toa e dovolno. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. a bliknuva ~esto . Storiv taka. koga pomo{ta e ~ista glupost. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. Pred da umre mi dade mnogu recepti. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Zbogum. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. @erar de Narbon mi be{e tatko. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve.

Doktorke mila. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. ~inam. Kralot Ne sakam da te slu{am. smrtta plata neka mi bide. vo tebe klokoti i vrie: mladost. pred dvapati vo temnata. imeto neka mi se sotre. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. stanuva mo`no ama nazadgazum. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. mi ide? . niz nea da zbori. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. ubavina. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. mudrost. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. Ne pomognam li. za besramnosta podla. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. Za ova da go rizikuva{. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. tuku znam. smelost. kakva nagrada. Gospodaru mil. `ivotot neka vedna{ mi sekne. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. veruvajte. ne ~epka so nesigurna raka. devojko mila. po zasluga svoja. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. Zbogum. sram najdolen me najde. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. No ako pomognam. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. bolesta slobodno }e umre. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. veli~estvo. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a.

na primer no ne e va`no. i nedopra{ana dobro mi dojde.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. ne podolu }e bide i kralskoto delo. Zna~i. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. vidi. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. . sama izberi go vremeto. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. Kralot Eve ti raka. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. blagoslovena bidi. so kogo.

rogonosec na rogovite. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. toj nema ni noze. ko brut na svojata dupka. Imate li. i ne e za dvorot. da ja vadi {apkata. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. ni {apka i navistina takviot brat. selsko oro na Prvi maj. pravo da vi ka`am. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. ne. [to se odnesuva do mene. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. slabi~ko. ve pra{uvam. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. gospodine. ko kola~e na svojata korka. a do najnizok u~en. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. od vojvodata nadolu do pod xandarot. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. da ka`am poprecizno. gospo|o. ko pala~inka na velipetok. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter.) Groficata Samo napred. dali ste dvorjanin? . Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. ni race. ako u~enite govorat po pravo za nego. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. gospodine. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. sekakvo. Ve molam. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. Lava{ Ama i xuxe. Groficata Za povtorno da bideme mladi. debelko. trkalezno. Eve vi go so s# {to odi so nego. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom.

gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. va{eto ‘Gospode bo`e. Lava{ Ve razbrav beri}etno. gospodine. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. mi se ~ini. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. (Mu dava pismo. u{te. gospodine. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. gospo|o! – Ete. tuku malku ima rabota za tebe. Ova ne e mnogu. Groficata Gospode bo`e. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. Groficata Zavr{ivme. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. U{te. ne {tedete me! Groficata Mislam. pak dobro mi trgna. Lava{ Gospode bo`e. (Izleguvaat na razli~ni strani. navalete. gospo|o! – Navalete. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Stigam tamu pred nozeve. gospo|o! – Ne.) . Pozdravete mi gi rodninite i sinot. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. Lava{ Gospode bo`e.

Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Ova. Parol Parol Taka e. Parol Tokmu taka. Parol Lafe Istoto go velam. Parol (Vleguvaat Bertram.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. Parol I e. istoto go velam. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. go velam so polna po~it. Lafe Bertram Ama se slu~i. kako se vika{e de? . samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. I jas taka bi rekol.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. Ako sakate jasno da vi se predo~i. pravo velite. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. Lafe i Parol. obi~ni i sekojdnevni. mnogu ~udno. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. ^udno. Parol Taka. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. duri i Galen i Paracelzus. Parol Ba{ taka. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. I jas istoto }e go ka`ev. `imi krstov.’ Parol Taka de. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. istoto i jas go velam. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. treba da pro~itate za toa vo onaa.

Parol Mort du vinaigre. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. ubavo gledaj. golemo nadminuvawe. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. spasitelko. Helena i pridru`nici. No eve go kralot.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. Parol Taka e.) Ubava momo. li~na i ~esna. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. (Izleguva eden od pridru`nicite. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka.) Sedni. (Kralot i Helena tancuvaat. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. (Kralot i Helena sednuvaat. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. Ti ima{ mo} da izbira{. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. pokraj spaseniot od tebe. `iti s#. {to dava nade` i za drugi. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. a ne mo`at da te odbijat tie. Sekomu osven na eden. Napravi izbor po svoe.) Gledaj. ne e ona Helena? Lafe Taa e.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. vi padne koga qubovta }e posaka. (Vleguvaat kralot. pa toj duri i ja vodi. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. Helena Gospoda. I jas istoto go velam. . Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta.

Helena Primete ja mojata `elba. Ve}e te ~itam. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. a bogot na qubovta. jas ne mislam taka. Tolku.) Gospodine. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. Helena (Na drug velmo`a) ^esta.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. gospodine. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. ako vi e po volja. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. nikoj ja ne}e. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi.’ Kralot Izberi pa vidi. (Se obra}a na eden od velmo`ite. gospodine. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. Ubavice. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. Dijana. Drugo ni{to nemam. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. me odbiva i mene. Helena (Stanuva) Sega. ve}e zavr{iv. Koj tebe }e te odbie. od oltarot tvoj jas begam. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. so zakana odgovor mi dava. Helena Blagodaram. . no odbiena ako bide{.

Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. Ova e mojot izbor. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. Zarem }erka na siromav lekar. No ne pravi taka. Kralot Toga{. ‘]erka na siromav lekar’. Bertram Zarem od ova sledi. ~esta ni cveta koga ja `neeme. umna. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. iako pred toa. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. gospodaru. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. Taa e mlada. Bertram. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. li~na. i ~esta od niv {ika. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. bez doblest. gospodaru? Ve molam gospodaru. kralu. Bertram Moja `ena. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. taa ti e tvoja `ena. zemi ja. gospodaru dobar. Kralot Zarem ne ti e jasno. takvata ~est e gnila. Bertram. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. velam. . od delata na{i a ne od potekloto. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. a istoto i za zloto va`i. te`ina i toplina. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi.

sega kralski pofalena. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. nitu za toa da se trudam. zemaj & ja rakata ti nadueno. meka sakaj ja i }e te cenam. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. a za da ja branam mora da poka`am sila.dva. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. nedostojno za vakov dar {tedar. gospodine? Samo zbor . Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. gospodine. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. Sve~enoto slavje me|utoa. kralu i radosna sum mnogu. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. Parol Samo povelete. Ne mo`am da ja sakam. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. Drugoto ne e va`no. (Trubi. So qubov ne`na. Vamu. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime.) Lafe Slu{navte. vo sprotivno zlo te ~eka. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Helena Va`no vie ozdravevte. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. Iska`i se ovde . koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. polno prezir pili{tar~e. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. Govori. Kralot Gre{i{. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. gospodaru blagoroden. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. jasno mi e deka taa. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en.

na sekoj grof {to e ~ovek. dobro moe penxere od re{etki. i toa od s# srce. na site grofovi. ba{ zatoa. somnitelno. i nema i~ fira da ti odbijam. pravo da ti ka`am. Bidete zadovolni {to ste prestar. nema da se drznam. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. A sega te ~itnav. a ti na toa i si dostoen. nema da mi e `al. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. Lafe Da. gospodine. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. mo`e{e da pomine. zna~i }e stanam popameten. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. Parol Ama ne sum go zaslu`il. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. Daj mi raka. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. Parol Ubavo. gospodine. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. mom~e. . da ne si ja zabrza{ presudata. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. Parol Prestar ste. deka za sebe velam deka sum ~ovek.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. sedi mi so zdravje. koga povtorno }e se spasam od tebe. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof.

Ubavo. mnogu ubavo. da sum samo dva ~asa pomlad. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. gospodarot na kogo vistinski . Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. (Izleguva. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i.’ Parol Gospodine. gospodine. `imi fitilov {to mi sveti.) Parol Ubavo. poarno ka`ano. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. Nema da mu se smiluvam na godinite. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. vie me napravivte od s# podolu. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. gospodine. ]e go zdrobam. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. ‘Go znam toj ~ovek. vo slu~aj na nu`da. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. Mnogu.) Lafe Mom~e. bi te ispotepal. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. a bedniov trud ve~no da mi trae. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat.) Parol Ubavo. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. @imi ~esta. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont. Toj e moj dobar gazda. gospodine. da te znam podobro za. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. (Se vra}a Lafe. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. Zatoa si odam. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. ili. Skorbosan. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. do sega ne sum ~ul. (Izleguva. skorbosan velmo`o. da mo`am da ka`am. drt. (Vleguva Bertram. velam. mora da bidam trpeliv. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka.) I toa gledaj {to pobrgu. ne~ist. tvojot gospodar i gazda se o`eni. Lafe Nemojte vi se molam.

a kqusiwa vo nea nie. doma. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. {to. mom~e. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. srce? Bertram O Parole moj. Parol [to te ma~i. Nejze }e ja ispratam doma. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. ostavi ja hrabro. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. brgu }e se ~ue. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Zatoa napred. Parol Taka i }e bide. Begam vojska za da ne legnam so nea. bez laga. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Utre. U{te posabajle. Parol [to. Nejze vedna{ ja pra}am doma. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. Zatoa da begame. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e.) . me piknaa v tav~e. Vo drugi zemji! Francija e {tala. Vo vojna. Parol Polnoto |ule.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. Vo vojna. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. i zo{to begam.

ti si gad’. gospodine. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. Da ne se veli ni{to. ti velam. Opaa. Parol Bri{i. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. gospodine. da ne se pravi ni{to. a za da gi zadr`ite. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. [to zna~i ne ste mnogu glup. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. ama zdravjeto ja slu`i. Dali me ~itnavte vo sebe. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. Parol Da te nema. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. dr`ete gi postojano. Mnogu e vesela. Parol Ama jas ne velam ni{to. {to e na zemja. Vtorata. ama sepak ne e arna. ‘Pred eden gad. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Te ~itnav. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. gi oterale gospodarite vo propast.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. vi velam. No sepak ne e arna. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. Ova bi bilo najto~no. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. ti si edna itra budala. za{to mnogu glupaci. osven vo dve raboti. s# }e bide kako {to velite. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . (Vleguva Parol. ti si gad.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. apa{~e edno moe.) Parol Bog da ve blagoslovi. Lava{ Treba{e da ka`ete. sre}na gospo|o.

Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. gospodarot moj no}eska zaminuva. gi priznava sosem. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. Gospo|o. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. gospodine. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. Parol (Na Helena) Dobar apa{. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Helena Ve molam. navistina i plus dobro goen. Helena Potragata. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. Lava{ [tom ova do vas stigne. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Ajde mom~e. Parol Taka }e prenesam. gadu.) . {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat.

mnogu dobar kroja~. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram. Ve molam sprijatelete n#. se razbira. gospodaru. (Vleguva Parol. ‘gospodarot’. Bertram I drugi.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. Da. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. Bertram Parol Ve uveruvam. Eve go doa|a. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. Da. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. gospodaru. kapetane. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. narediv kowite da ni gi spremat. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. Ba{ kako {to & zapovedavte. toj. {to go videle na delo.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. Bertram Gi napi{av pismata. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . ]e se trudam da bideme prijateli. bogatstvoto go sokriv. gospodine. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa.

sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. Zbogum. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. Ne treba da se ~udite. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. gospodaru. mislite za nego deka e nekoj drug. musje. kako {to mi naredivte vie. Ova e za majka mi. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. Zbogum. gospodine. samo meli. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. koja soglasna ne e so okolnostite. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. No eve prangite mi idat. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. sose ~izmi. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat.) ]e se vidime po dva dena. . (Toj & dava pismo. Helena Gospodaru.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. pa makar da go najdam kako se moli na boga. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. Zboruvav.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. Bertram Ne e taka. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. Helena. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. Bertram Mo`ebi. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. (Izleguva. pa na umot va{ ve prepu{tam. (Vleguva Helena. na postapkata moja.

pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe.) . dobro. Pobrzajte doma. iako e moe. Bertram Dosta za toa. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. zbogum. Mnogu mi se brza. Zbogum. koe i ne e mnogu. ka~ete se na kowot.422 Bertram Dobro. Ne bi vi ka`ala {to e. ne zadr`uvajte me. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana. prostete mi. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. dosta za toa. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. gospodaru. Helena Ve molam. i ne smeam da ka`am deka e moe. gospodaru najmil. gospodaru. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. Napred. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. Bertram Ve molam.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. vsu{nost ni{to.

nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. za ~ie golemo re{avawe. vo tolku pravi~na kauza. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost.^in TRETI Scena 1 (Trubi. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. Izleguvaat. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. edna po edna.) Vojvodata Taka podrobno sega. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. Utre odime vo bitka! (Trubi. crna i stra{na od strana na neprijatelot. koga pretpostaveniot pa|a. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta.) . nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. kralot na Francija. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna.

Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. jas samo ~uv deka . sinko moj nezrel i naglit. Va{iot nesre}en sin Bertram. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. (Go otvora pismoto i ~ita. ]e slu{nete deka sum pobegnal. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan. zabite si gi ~epka i pee. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. [to se odnesuva do mene. ima i ne{to ute{no vo vestite. vo slu~aj da mu ja zbri{al. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. So seta dol`na po~it. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. ne{to smiruva~ko. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee.’ Ova ne e dobro. Groficata A vrz osnova na {to. osven {to toj ne doa|a so nea. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel.) Lava{ O gospo|o. si ja doteruva jakata i pee. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. a slu{am ba{ taka storil.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. Lava{ @imi s#. gospo|o. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. postavuva pra{awa i pee. (Vleguva Lava{.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. se smena vo drug ~ovek. . taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo. Prviot Dimen Ne.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. tuku mirot ve}e e sklu~en. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka.

gopodine. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. normalno. No eve go negovoto lordsvo. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. ne mo`ela sama da ja soop{ti. Vtoriot Dimen Skraja da e. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. Prviot Dimen Gospodine. na krajot. dodeka samata smrt koja. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. i sve~eno se zboguva so nego. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. gospodine. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. i od lo{o i od dobro. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. (Vleguva Bertram. (Vleguva eden sluga.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. no dodeka prestojuvala tamu.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica.

Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. se pozdraviv so site okolu nego. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. kako {to mislam deka e. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. tivko. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto.) Cela no} ja pomina vo prangi. ja zakopav `ena mi. a utre sabajle zaminuvate. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. Tolkuva~ot Bosko himurho. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. ja oplakav.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. Bertram Ne e va`no. poslednata be{e najgolema. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. Ako va{eto lordsvo e vo nea. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. prangite go dr`at. no taa u{te ne sum ja zavr{il. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. se pogri`iv za svojata svita. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. gad eden nizaeden. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. (Glasno) Porto tartarosa. a pome|u ovie glavni raboti. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. }e treba da pobrzate. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- .

Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam.’ re~ete ve molam. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. Vistina si e vistina. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. a praksata vo bal~akot na svojot me~. Kukavici i bagabonti nedokvakani. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. (Na strana) Nemu mu e seedno. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. gospodine. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Ova e musje Parol. ova go vnesov vo zapisnikot. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste. Parol ‘Kukavici i bagabonti. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Parol Ponizno vi blagodaram. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. gospodine.’ [to velite na ova? .Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general.

@ak isto tolku. kako se kotira kaj vojvodata. Taka {to spisokot na regruti. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. Tolkuva~ot Fino. Kitofer. Spurio sto i pedeset. Sebastijan isto tolku. ne dostiga. vo{kar eden vo{kosan.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. sitno du{i~e. Korambo isto tolku. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. Da vi ja pro~itam? . gospodine. Da vidime. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. dozvolete. Parol Da bidam iskren. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. ni petnaeset iljadi du{i. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. eve nekakva hartija. Tolkuva~ot @imi gospod. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. `imi o~ive. bolni i zdravi. Francuzin.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. mojata ~eta. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. }e prebarame. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. Giltijan. Ovde e. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. Vomon. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. Bencio po dveste pedeset. Edno po edno. vi se molam. kolku e hrabar. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. kolku {to znam. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. ne sum siguren.

pa makar bil vo zandana. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. za nego veresija nema. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. vratete go kaj{to go najdovte. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. prevrtlivo i podlo. ako mi dozvolite. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. I slu{ni go vojnikot. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. Tolkuva~ot . grofot e {utrak poln zlato. a sega toj e za mene ma~ka. edna Dijana. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. gospodine. ne dremi. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. Ostavete me vo `ivot. ako navistina s# ~esno priznaete. ]e vidime {to mo`e da se stori.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. zlato baraj. kade bilo samo da sum `iv. Ve molam gospodine. gospodine. po izgledot na generalot. Parol Samo `ivotot. vo prangi. gospodine. Dijana. ama sepak gori od pohota. Tolkuva~ot Ne. Zatoa povtorno da Gledam. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. deka so u`ivawe }e ve obesime. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. gospodine. prvin }e go pro~itam. Prviot Dimen Odli~no. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. odnapred misli. gospodine. Parol Tuka znaete.

A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. Pogolem kukavica e od brat mu. za toa nemam nikakvi dokazi. nikoj ne mo`e da go stigne. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. Parol Dajte mu. Koga la`e. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. toj voop{to go nema. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. gospodine. . koga se napa|a. jajce od manastir. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. gospodine. za `al. gospodine. no sekako pogolem mnogu vo zloto. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. gospodine. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Bertram ]e vi ukrade. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. a s# {to ~esniot treba da go ima. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. postojano go ma~at gr~evi. Koga se bega. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e.

kapetane Parol. I jas odam za Francija. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot.) Parol Sepak sum blagodaren. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. Zbogum. kapetane. blagoroden kapetane. vletav vo vakva opasnost. navidum. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. gospode bo`e. gospodine. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. bi vi ja zel na sila.) Pogledajte naokolu. Vtoriot Dimen Kapetane. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. Sekako. vi ostana u{te maramata. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. grofot Rusion. mora da umrete. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. Prijdete xelatu. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte.) Tolkuva~ot Vi nema spas. (Si odi. Samo za. Parol Pove}e ne mi treba baraban. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. grofot. Prviot Dimen Dobar kapetane. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. a i komandatot na kowicata. Zatoa mora da umrete. blagoroden kapetane. gospodine. Kapetan pove}e nema da .

kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. Za svetot znajte deka sum mrtva. Vdovicata Gospo|o dobra.) . Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. nemu strav neka mu ide za{to na krajot. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. falbaxijata magare }e bide. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. mesto so ona {to ne e bidam. Vo svoe vreme. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. golema re~isi ko negoviot `ivot. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. usluga edna mu napraviv nemu. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. no }e jadam. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. vdovicata i Dijana. a za tamu imame soodvetna svita. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. (Izleguva. da kleknam.

unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. be{e najmilata marulka me|u salatite ili.) (Vleguvaat Lava{. kolata n# ~eka. Lafe A {to si. gospodine. samo molam. u{te podobro. ne. a vremeto prebrzo ni bega. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. doma. Helena Sepak. (Izleguvaat. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. groficata i Lafe. Lava{ Jas ne sum. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. ne. a sin vi ovde. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. krin za mirisawe. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. be{e gospo|ica na mesto. more tikvar. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. podlec ili budala? . Groficata Kamo da ne go ni videv. Na pat sega. Lava{ Navistina. Lafe Krinovite ne se emi{. `iti majka. gospodine. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene.) Lafe Ne. tie se cve}iwa. sepak krajot deloto go krasi. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. ne bi ja sakal so posilna qubov. More salati }e treba da isplevime. Sekoe zlo za arno. Snaa vi i sega bi bila `iva. pred da najdeme na u{te eden takov emi{.

budala a koga slu`am na ma`i. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. Nekoj {to }e se poni`i mo`e.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. gospodine. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. Lava{ Jas sum gospodine. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. Lafe Ne. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. ne. . gospodine. alijas |avolot. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. gospodine. jas sum za ku}are so tesno porte. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. prodol`i da go slu`i{. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. Lava{ A na `ena mu. gospodine. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. a tie spored prirodniot zakon. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. Lafe A sega da te nema. ~edo na {umata. bespogovorno im pripa|aat. No bidej}i toj e knez na svetot. Lava{ Pa. Crniot Knez. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. ne. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. gospodine. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. Da te nema. eve ti go }eseto. toga{ toa }e bidat kobili. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. Lafe Koga slu`am na `eni. podlec.

a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. pristigna mojot gospodar. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. Groficata Groficata Ba{ taka. va{iot sin. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Lafe (Na groficata) Ve molam. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. blagoroden vojnik. samoto veli~estvo. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. zaradi negova ~est ostana ovde. a toj predlog. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. pase kaj }e mu tekne.) . Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. vo sekoj slu~aj. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. Taa. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. e ubava ruba za ~esta. ne e na gospod beljata. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. Lava{ Vsu{nost. (Vleguva Lava{. Lafe Luzna blagorodno dobiena. gi ima dvanaesetina. u{te koga dvajcata bea maloletni. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. go dade. toa samo somotot go znae. a desniot mu e ~ist. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. da go pre~ekame sin vi. so somoten zavoj na liceto. Lafe Mene mi se dopa|a. ili blagorodna luzna.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. Gospo|o. e takva. (Izleguvaat. deka go pottiknav kralot. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. mojot gospodar. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. so fini. Lafe Gospo|o.) Lava{ O gospo|o. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i.

trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. Helena Ne e ovde.) Vo pravo vreme! ^ovekov. sokolar. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. gospodine? Velmo`ata Ne e. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. sum ve videl vo dvorot na Francija. Helena Sepak krajot deloto go krasi. Rabotite se takvi. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. pa zatoa. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva.) Helena Ovoj te`ok. Helena Gospodine. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Velmo`ata Neka. Vdovicata Helena Bo`e. (Vleguva eden velmo`a. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. gospo|o. gospodine. ni e. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. Velmo`ata Kralot ne e ovde. navistina. Bog da ni e na pomo{ gospodine. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. A kade trgnal. ve molam? . ako saka. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni.

dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. vi govorev metafori~ki. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. ama sega. podobro me poznavavte porano. odime! (Izleguvaat. }e vidite. Lava{ Trgaj mi se. Te molam. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. gospodine. Parol Ve molam. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. gospodine. ili poto~no ma~kata na Fortuna. gospodine. gospodine. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. fa}aj magla. gospodine.) Parol Musje Lava{.) Ovde ni prede. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. Helena A za toa. bez ogled {to }e se slu~i. se ~ini. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. Sedlata. celata se kalosana . Fortuna. nagrada soodvetna vi sledi. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. Lava{ Navistina. predajte go pismovo. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. Vie gospodine. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. A nie morame na kowi povtorno. gospodine. pred mene }e go vidite kralot. Fortuna. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. Parol ^ekajte. molam. Helena Ve molam. eve go toj samiot ide. Te molam. bidej}i. za Rusion kaj{to odam i sam. ne mora da go zatnuvate nosot. (Vleguva Lafe. gospodine. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. vrvi.

) . ~uknat. Lafe Mavni mi se. poznavam po trubite. za pove}e od eden zbor. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. gospodine. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. Parol Imeto moe.) Doa|a kralot. Mom~e. (Se slu{aat trubi. pravete {to sakate so ovoj {aran. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. Zborot zadr`ete si go. rasipan nikakvec. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. vidi! Dajte raka. dobar gospodaru. (Izleguva. Dojdete po mene. (Izleguvaat. vtoriot te istera. zna~i. raspra{ajte se u{te za mene. Lafe Toga{ molite. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. Iako ste budala i nikakvec. Jas imam druga rabota. dobar gospodaru. e Parol.) Parol Gospodaru. Lafe.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. Eve vi go. Vidi. za{to izgleda kako beden. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. propadnat. otka~en. Zna~i molite za u{te eden gro{. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. sepak treba da jadete. [to e so va{iot baraban? Parol O. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Parol Redno e gospodaru. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. Ve molam. Sno{ti govorev za vas. Parol Gospod da ve blagoslovi.

majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. ~ij zbor za sekogo magija be{e. Velmo`ata Vedna{. presilni za nezrel razum. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. Groficata Toa e minato. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. Vremeto povtorno e ubavo.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. s# sum zaboravil i sum prostil. gospodaru. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. . Neka prijde kako stranec. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto.) Lafe Dobro mu li~i. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Zatoa prijdi.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Lafe i pridru`nici. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. veli~estvo. groficata. a ne ko prestapnik. Se pokoruva sosem na va{ata volja. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. Neka dojde. go sovladuvaat i go gorat. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. Vleguvaat kralot. Bertram Neka grevovite moi. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci.

so dvogledot na prezirot. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. so voshit. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. ja zasakav. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. Kralot S# e dobro. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. (Lafe mu go dava prstenot. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. Prsten kako ovoj. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. so taa slika vtisnata vo pogledot.) Prstenov be{e moj. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. ja zamoliv. ili zemi me na nebo. No qubovta {to doa|a docna. pozajmen od gordelivosta moja. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. lavot. Site merodavni soglasnost dadoa. (Bertram mu dava prsten na Lafe. za{to sme stari. za ukradena ja smetav. ~esto vo nego be{e vperen. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. seta simetri~nost ja stesnuvav. Groficata Da. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. pokajni~ki potoa lelekame po nego. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. vo koe. kralot mi gi prosti. te molam. a koga na Helena & go dadov. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. go `alime pravot. gospodaru.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. [to ja saka{. Bertram Dobro opravduvawe. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. ubavata boja ja kudev. Kralot Ve molam da go vidam. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. ako nekoga{ na maka se najde .

) Kralot Obzemen sum od crni misli. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. Groficata Sine. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. sum ja videl kako go nosi. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. a taa e mrtva. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. iako vie smetate deka e taka. ti la`e{. Moite prethodni proverki. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. . velam. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. sokolar so pismo. gospodine. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. taa nikoga{ ne go vide.) (Vleguva Velmo`ata. be{e moj. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. bez ogled kako s# }e se svr{i. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. deka tokmu na znakov }e & pomognam. ]e prodol`ime so ispituvaweto. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. – Vodete go vedna{. Pa. Sepak ne znam. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. Ti nejze ja mraze{e smrtno. priznajte deka bil nejzin. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. se kolnam.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. Bertram Se la`ete. (Izleguva pod stra`a. Vodete go vedna{. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot.

(Vleguvaat Vdovicata i Dijana. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. gospodine. koja. toj spie{e so mene. pa {tom im se zakolnete na brak. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. Toj pobegna od Firenca. – Najdete gi molitelive. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. a u{te mi ka`a so mili. Molbata moja. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. ko {to mi ka`a. (Izleguvaat pove}emina. bez da se zboguva. se crveneam da ka`am. begate od niv. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. na Helena na gaden na~in bil grabnat. me ~udi. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. Lafe. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. za ova na videlo da izleze. Kralot Prijdete. gospodaru. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. Ne mi treba ovoj.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. grofe. (Vleguva Bertram pod stra`a. Pobrzajte i vratete go grofot nazad.) . ovde ja o~ekuvaat. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet.) Se pla{am deka `ivotot. gospo|o. kratki zborovi. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. {to s# u{te sakate da se ven~ate.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Dajte mi ja. kako {to gledam. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. a plateno mu e so mojata ~est. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. gospodaru.

O videte go ovoj prsten. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. Neka visosta va{a. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. gospodaru. vie ne ste ma` za nea. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. (Nekoj izleguva. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. Lafe Gospodaru dobar. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. mi se ~ini. a tie se moi. a rakata e moja. gospodaru. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. Dijana Vidov. a jas sum isto taka svoja. me davate mene. gospodaru. gospodaru. so koja ponekoga{ se zabavuvav. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate.) . mislite moi. zacapana o~ajnica e taa. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. Dijana Besramnica e. Kralot (Na Dijana) Rekovte. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. Prstenov e najdobar dokaz. Dijana (Na kralot) Me navreduva. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. Kralot Gospodine. Ovaa mu e `ena. zakletvite sveti gi davate. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. Bertram (Na kralot) Gospodaru. Ne veruvajte mu. Se vika Parol. ako toj voop{to e ~ovek.

Mi se dopadna. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. (Vleguva Parol. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Se sepnuvate itro.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. velam. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. a nazad mojot vratete mi go. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. priznavam deka prstenot be{e nejzin. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. jas doma }e go vratam. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. . Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. gospodaru. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. od raskala{enost.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Bertram Mislam deka go ima. Kralot Trpeliva mora da bidam. ve molam? Dijana Gospodaru. nema. i vo mlade{ki zanes. vie {to ja otfrlivte svojata prva. po nea zbesnav. sekoe pero ve e`i. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov.

dr`ete se do temata. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. Dijana Da. gospodaru ama lo{ govornik. za furiite i za {to u{te ne. Prstenov rekovte deka e va{. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. za rajot na budalite. osven {to ne re~e deka se ven~ani. kako xentlemen {to saka `ena. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. ako toa vi e po volja. gospodaru. a i u{te mnogu drugo. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. Kralot Dobro. za{to. . Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. dobro. gospodaru moj dobar. Jas im bev posrednik. zatoa nema da ka`uvam {to znam. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. pa znam deka spieja eden so drug. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. ako vo izlagaweto bidete to~ni. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. ama vi nareduvam. zatoa trgni se. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. kako {to rekov. bratko. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. Kralot Ve}e istrese s#. ka`ete mi pravo.

Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. bludnica ne sum. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. Ne mi be{e ni pozajmen. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. ne znam jas ni{to. pove}e ne mi se dopa|a taa. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. kako }e & se prisaka. ustava mi fati pena. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. de se navlekuva. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. Znae deka devojka ne sum.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. Jas na prvata negova `ena & go dadov. nekakva uslu`na rakavica. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. niti go kupiv. V zatvor so nea. i gotov e da se zakolne vo toa. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. mo`ebi nejzin. kralu. . Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Dijana Mo`ebi e va{. Kralu golem. de se vadi. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. gospodaru. A trgnete go i nego. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade.

dovedete go garantot. i dvete. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. prosti! Helena O. mrtvata ete. pogledajte. Za{to gledam. so pomo{ta ~esna ti n# plena. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. samo {to ne zaplakav. Bertram I dvete. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. gospodaru. Vaka veli: (Na kralot) Ako. Zlatarot. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. barabanxio. }e ispadne poslatko arno. V zatvor so nea.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. Dojdi mi doma kaj mene.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . ovde. majko mila. za s# da se u~i. Eve vi go va{iot prsten. Ova e gatankata. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. iako li~no ne mi na{teti. stopanot na prstenot. – O. (Izleguva vdovicata. A sega re{enieto pogledajte go. A. Postelata moja ja izvalka. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. veli~estvo. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. i za mene }e garantira. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. o. go osloboduvam od grevot. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. eve go i va{eto pismo. dobar gospodaru moj. brgu }e dojde. miris na kromid. (Trubi. a nejze `ena. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. ti blagodaram. samiot znae. Toa go storiv. gospodin. se za~uva moma sebesi. Sega s# izgleda dobro. gospodaru moj dobar.) Po~ekajte. sega e `iva.’ i taka natamu. Taka. Ovoj pak. Iako mrtva. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. Vo slobodno vreme. samo ime a ne i predmet. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva.

a ulogite na{i va{i.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. ko {to vi gi davame srcata na{i. . Neka na{e bide trpenieto va{e. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. dajte ni gi blagorodnite race. na pro{tevawe. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

robija{ Marijana. pridru`nik na Marijana Petar. podveduva~ka Pompej. slugi. svr{enica na Anxelo Dete. slu`benici. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. . sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. kalu|erka Varij. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. svr{enica na Klaudio Izabela. sestra na Klaudio. mlad velmo`a Xuliet.LICA: Vin~encio. Lu~io. vojvodata od Viena Anxelo. prijatel na vojvodata Velmo`i. xelat Bernardin. priprost xandar Sudija Mraza~. velmo`a. gra|ani. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. sve{tenik Fran~eska. priglup gospodin Gospo|a Azdisana.

.

Ostrata podelba vo strukturata. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. vo osnova. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Postavenite problemi se seriozni. Mesto toa. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. namerni. se razbira. Strukturno. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Na krajot. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. tonot. Sovremenite kriti~ari. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. . mra~en. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. Sepak. za komi~ni efekti.

.

da ne gorime samo za nas. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. Na{ite lu|e. (Vleguva Anxelo. (Izleguva eden velmo`a. i drugi velmo`i.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam.) Vojvodata No eve go ide.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. po va{e mislewe.) Viknete go ovde.) (Na Eskalo) Kako. (Mu predava nalog. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. sakam da znaete. vo qubovta go oblekovme na{a. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. a tie da se tro{at vo tebe.) Ova e na{iot nalog. (Na eden velmo`a. od koj ne sakame da otstapite ni peda. Eskalo. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. velam viknete go Anxelo da dojde. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. toj nas }e n# igra? Za{to nie. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. za{to ako dobles- . Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. Vojvodata Anxelo.

Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. (Izleguva. Ova ti e polnomo{tvoto. iako prv doa|a{e predvid. Iako toa godi. Za vreme na otsustvoto na{e. Zbogum. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. . pomo{nik }e ti bide. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. Zbogum. a ne e neophodno. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. toga{ toa e isto ko da gi nemame. Anxelo Isto i mene. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. Zatoa zaedno da se povle~eme. U{te edna{. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. zbogum. da se odnesuvate so tolkav obyir. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. ko bo`ica stegnata. Vlast imam. Stariot Eskalo. Va{ata cel so mojata e ista. Dajte mi raka. vo moja ~est. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. gospodaru. Vi blagodaram. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie.) Eskalo Ve molam. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. Anxelo Sepak. Trudi se da bide taka. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan. ]e se iskradam sam. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. Anxelo. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime.

Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. na vzaemno zadovolstvo.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. ama edna istru`il od tablicata. treba da se moli za mir. vo molitvite pred jadewe. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi.) . taa rabota da ja re{ime. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. ba{ taa ja izbri{al. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. (Izleguvaat. pa mo`eme mnogu brgu. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. Eskalo Vi stojam na usluga.

Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. Prviot velmo`a Ili. `iti majka? Lu~io . da.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. kako na primer. Kusurot e edna francuska kruna. Lu~io Pa da. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. gledajte. Dobroto kadife. vo site religii. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. debelini i {irini i toa na site jazici. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. samo posle tebe. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. dodeka sum `iv. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. bi rekol. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. ama }e pijam. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje.

Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Vtoriot velmo`a Osven toa. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. Vidov koga go li{ija od sloboda.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. gospodine.478 gre{i{ . gospodin Klaudio. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. po tolku zafrkancija. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. Vtoriot velmo`a Koj e toj. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. posigurna ne mo`e da bide. e vo soglasnost so proklamacijata. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. kako {to znaete. ne{to od siroma{tijata. Lu~io Ama znae{.) [to ti e. te molam? No najmnogu od s#. mi se skusija mu{teriite. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. ne{to od ~umata. {to ima novo? . ve molam. ne{to od vojnite. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. (Vleguva Pompej. kako ne. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. ne{to od besilkata.

da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. (Se slu{a bu~ava od vnatre. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Koj ja gasne. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. sledi zatvor. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. za deloto storeno da n# kazni. pak arno. raka na srce. vlasta. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. Sepak si go barav. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. Lu~io Da ne e ubistvo? . A eve ja i gospo|ica Xulieta. ne ostanuva bez klienti. koga se koristi bez usul. Lu~io E. Klaudio. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. od sloboda. Xulieta i sudskite slu`benici. Lu~io. arno. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. ako nemame druga rabota. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Lu~io i dvajcata velmo`i. spored grevot. vas }e ve imaat vo predvid. I da go promenite mestoto.) Gospo|a Azdisana Tom~e. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. temni~arot go nosi v zatvor. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. A sepak. ako ne te kaznam. Za kakov prestap stanuva zbor. Klaudio Taka mo`e polubogot. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. Koj dobro do{epnuva. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. brat. }e se so`alat nad vas. Samo hrabro. I toa do temel.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. umira.

pa sega. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. usluga napravi mi mala. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. A pak sega. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. kako za’r|ano oru`je. za slava i ime da si stvori. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. Klaudio Storiv taka. Imam nade` samo vo nea. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. Ako treba neka odi i sama. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. ako se za tvoe dobro. Lu~io Mo`e i sto. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. Sigurno za da stekne ime. ama nego ne mo`at da go najdat. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. mislam. Temni~arot Odime gospodine.) Zbor so tebe. Lu~io. ako e zaqubena. nov vo sedloto. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam. Deneska. Te molam. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. so dete. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. Lu~io. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa.480 Klaudio Ne. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita.

Klaudio Vi blagodaram. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. o~e svet. Otfrlete ja taa misla. Odam kaj nea. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. gospodine bo`ji. razumna i znae da ubedi. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. Pa sega. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. Lu~io Vo rok od dva ~asa. mnogu e ve{ta na zbor. gospodaru. Temni~arot i slu`benicite.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi.na drugata Klaudio.) Vojvodata Ne. pa taka toj i se prifati. ko roditelite so . prijatelu moj dobar. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. Sve{tenikot Mo`e. Lu~io. Klaudio Temni~aru ajde. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Sega. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. va{ata milost. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. osven toa. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. Xulieta.

482 Vilijam [EKSPIR meko srce.) . te molam. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. nezame{an. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. za da mo`e. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. no ne sega. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. od zlobata ve{to se ~uva. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta. od glasovi lo{i da se spasam. koga vlasta drugi nosi dumi. No sega }e se vidi. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. Zatoa. a ne za da gi upotrebat. a jas. (Izleguvaat. bidej}i neprimenuvani dolgo. Zatoa. od zasedata na moeto ime da udri doma. zaradi koi ova go pravam. svet moj o~e. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. se pla{am. so mantija da me snabdi{. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. i samite umrele i ve}e se mrtvi. taka i zakonite na{i. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. Vojvodata Strav nad stravovite.

{egata na strana. ve molam. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. Odgovori mu. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. Izabela Za ona za koe. No da ne dol`am mnogu. negovata sestra.) Gospodine. ako jas treba da mu sudam. ako vie ste toa. mo`ete li. odi otvori mu i vidi {to saka. Ubavice mila.) Povtorno vika. da me odvedete pred o~ite na izabela. Ti smee{.) Izabela Mir i sekoe dobro. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. Koj vika? (Ja otvora vratata. brat vi ve pozdravuva mnogu. ti ne si zakolnata u{te.) Izabela Zarem vie. {tom zakletva dade{. (Se trga na strana. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. kalu|erkite. (Lu~io vika od nadvor. mora da mol~i{. Mila Izabela. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. osven vo prisustvo na igumanija. jas ne smeam. toj e v zatvor. sepak so vas epten sum iskren. liceto pokrieno treba da ti bide ili. a i toga{. Vleguva Lu~io. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. Ne govoram za{to pogolemi sakam. . ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. ako ti e otkrieno. So sakanata svoja za~na dete. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova. te molam. Vistina e. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka.

vo akcija n# turna. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. Na negovo mesto. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. Izabela Po posestrimstvo. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. no doznavame sega. glavata na va{iot brat treba da padne. Lu~io Da. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Nade` ve}e nema. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. osven ako vie. studiraweto i postot. Go uapsi zaradi grevot. Izabela Zna~i. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. taa e. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. No ba{ ko {to hranetiot se debeli.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. rabotata e vakva. Toj sega. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. vladee gospodarot Anxelo. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. Kratko i jasno. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. Lu~io Ne e taka. potsmevaj}i mi se mene. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. . so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. vklu~uvaj}i me i mene. toj mnogu velmo`i. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki.

i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme.) . Lu~io Ama pobrzajte. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. Odete kaj Anxelo. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. Izabela Zbogum. gospodine dobar. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. Vi blagodaram od srce. Lu~io Zaminuvam vedna{.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. a koga tie pla~at i kle~at. Pozdravete go brat mi. na druga Lu~io. site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno.

no sepak. stignata najposle do posakuvanata cel. dali i vie samite. zapirame i go zemame. Eskalo. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. mestoto so `elbata. toa pravdata go se~e. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. I neka va{ata milost ka`e. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. gospodaru.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. Gospodine. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego.) Temni~arot Tuka sum.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. Edna rabota e isku{enieto. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. podobro re~ete. a sosema druga zgre{enieto. Ona {to pred sudot se otkriva. dali i vie. pa taka sme fita – fit. mora da umre. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. Eskalo. zatoa {to sme go videle. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. Eskalo Da. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. pod dejstvo na sopstvenite strasti. slu`benici i eden sudija. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto.

gospodaru? Toj e kelner. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . Se izlakta! Anxelo [to ste vie. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. koja. kako {to velat. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. gospodine? Lakt Ajde. begaat i nikomu ni{to. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. eve ni najposle eden umen xandar. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. drugi za grev samo eden. sramneta so zemja vo predgradieto. a se vikam Lakt.) Eskalo Neboto neka mu prosti. (Vleguvaat Lakt. gi ~eka krvav pi{tol. jas sum sirot xandar na vojvodata. toga{ ne znam {to e zakon. gospodaru. Sapunot. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. Ako ova se lu|e na mesto. gospodaru. (Izleguva temni~arot. Lakt @ena mi. gospodaru.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. vi tvrdam. na drugi doblesta im gi krati dnite. makro {to raboti na par~e. Se potpiram na pravdata. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. Pompej i slu`benici. donesete gi ovde. ne znam to~no {to se. gospodaru. be{e. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. Ova mu e posledniot axilak. spolaj mu na gospoda. ama sigurno se pluknati nikakveci. Edni vo zla se davat. dvajca zloglasni zloubiteli. gospodaru. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. Anxelo Prodol`i.

majstore Sapun. koja. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. ne odokolu tuku pravo v rebra. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. nema zbor. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. gospodine. Sapunot. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. ako drasti~no ne gi smali obrocite. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. {to se veli. ne se porcelanski tuku obi~ni. kako {to rekov. mnogu trudna bidej}i. pa toga{ vi rekov. bog da ja dade{e nepohotna. kako {to velam. }e ja rezilam i }e se rezilam. ako dobro se se}avate. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. so posredstvo na gospo|a Azdisana. od `ena mi. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. ni malku. ~esen ~oveku. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. koi vo toa koj- Pa da. kako {to rekov. gospodine. ama sepak vr{at rabota. a imavme. ovaa gospo|a Lakt. xandaru? Lakt Pa. ako dobro se se}avate. ete. tuka sosem ste vo pravo. Nie. gi potamani drugite. Eskalo Od kade znae{. doka`i go! Eskalo Ete gledate. rabotite ne stojat taka. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. Sapunot Taka e. Pa kako {to rekov. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. umrena za suvi slivi. ne zapnuvajte za pajncata. ~ingeni. prodol`ete. kako {to rekov. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. Eskalo Dobro de. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. vie ve}e znaete {to. a bidej}i vie toga{. Pompej znae koga{no vreme. i. Zna~i. gospodine. za{to. so stomakot do usta. kako {to ve}e vi rekov – . kako {to znaete. a i zijan za nejze. ako mu e po volja na va{ata milost.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. ~esno pla}aj}i za niv. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. gledate. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. gospodine. stoeja vo edna pajnca. imavme samo dve vo celata ku}a. obi~na pajnca od pet pari. ne mo`evte.

gospodine. da me pra{a. so va{a dozvola. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. ne ni mislev. poarno zdravje. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. So pri~ina ova go velam. Pompej Zna~i. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. Pompej Ja molam va{ata visost. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. (Izleguva Anxelo. gospodine. sede{e na edno nisko stol~e. gospodine. poglednete go ovoj majstor Sapun. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. gledate. gospodine. gospodine. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. Toj. gledajte vo negovata milost. (Na Eskalo) Zaminuvam sega. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. Dobar gospodine Sapun. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . gospodine. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. Pompej E pa da. Pompej Ete. gospodine. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. gledam se govori samo vistina. ovde. }e svr{ite. gospodine. Lakt Ama. ne. Mnogu uspeh utre.) Sega prodol`ete. Pompej Gospodine. ovde samo vistina se zboruva.na Duovden umre. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. gospodine. A jas ve molam. ba{ taka be{e. Dobro. Ovde. Ka`ete go glavnoto. Eskalo Ne.

o apa{u. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. Koj e popameten ovde. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. Eskalo Vo pravo e xandaru. Lakt Taka e. pogledajte go u{te edna{. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Lakt E. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. gospodaru. rasipniku. mnogu dobro. Zna~i. gospodine xandar. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. (Na Pompej) Doka`i go toa. gospodaru. ako vi e po volja. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. Vi blagodaram mnogu za ova. ba{ vi blagodaram za ova. Eskalo Dobro. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. gospodaru. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. Eskalo Ne. rasipan kanibale. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. kako vtoro. gospodine. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. ve molam. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. Pompej Rakava da mi se isu{i. go gledam. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto.490 Eskalo Da. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. . la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca.

(Na Pompej) [to ste po zanaet. gospodine. gospodine. ako vi e po volja. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. priznajte. gospodaru. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. apa{u eden rasipan. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. [to se odnesuva do mene. ]e ve kelnerosaat. honorarno vie ste i makro Pompej. svoeto. Pompej Gazlo. majstore kelner. vie ste Pompej Veliki. Zbogum. majstor Sapune. (Izleguva Sapunot. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo.) A sega vie. Eskalo Odli~no. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. majstore Sapun. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. Taka. polovina mo`e }e vi se prosti. apa{u. gospodine. Pompej Iskreno. Eskalo Samo tolku? Kelner. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. Pompej. gospodine.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. Sapunot Vi blagodaram. Eskalo Gotovo e. gospodine. majstor Sapune. vo `ivotinska smisla. kelner kaj edna sirota vdovica. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. Eskalo Zna~i taka. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. a vie }e gi nasapunite. Pompej Gazlo. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. da si go tera{. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. gospodine. Majstor Sapune. . ne? Ajde.

Velite vkupno sedum godini. Pompej. Sedum i pol. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. majstore xandar. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. da. . Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. }e naredam da ve kam{ikuvaat. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. oti. gospodine. Pompej. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. ako ve donese. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. spored moeto {turo mislewe. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. spored ve{tinata vo slu`bata. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. slu{nete me. Mora da `iveete od ne{to. Ili prosto re~eno. Da me kam{ikuvaat? Ne. Eskalo Te`ok napor za vas. gospodine. gospodine. gospodine. Pompej. majstore Lakt. Pompej. Pompej. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. a za ovoj pat. prijdete. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. Samo {to glavi se se~at i se besi. Taka. deka ste podolgo. zbogum. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. }e prodol`i toa da go tera.) Eskalo A sega vie. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. navistina. no zanaetot na hrabrite. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. Pompej Iskreno.

Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. kutriot Klaudio! Nema lek. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. Koga }e gi izberat. gospodine. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog.) . gospodine? Eskalo Da. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. Zbogum. doma kaj mene.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. Da odime. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek.) Kolku e ~asot. Eskalo Potrebna ni e strogost. No sepak. gospodine. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. {to mislite? Sudijata Edinaeset. gospodine. (Izleguvaat. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Lakt Doma kaj vas. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema.

Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. ko na son vinata da ja storil. (Izleguva slugata.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. ama so merka. ]e mu ka`am za vas. toa ostavete mi go mene. pu{tete ja vnatre. mnogu doblesna moma. vedna{ }e dojde. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. Anxelo Ajde. ]e dadam naredba. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. Bo`e. (Izleguva slugata. Temni~arot Ve molam. a samo toj treba da umre. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am.) Bludnicata gledajte da ja premestite. (Na Izabela) Dobrodojdovte. mo`ebi omeknal. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka.) Anxelo [to e rabotata. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal.) ]e vidam {to re{il. Anxelo Dobro. gospodaru dobar.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. . ^asot & se bli`i. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. Dajte & {to e potrebno. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe. Bog neka ve vardi i ~uva. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. Ako gre{am ispravete me. (Vleguva Anxelo. Anxelo Ostanete u{te malku. (Vleguva slugata.

Ne molite za igla. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. molete. Na {to. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. Temni~arot tolku lesno. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. Ve molam. za poli obesete mu se. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. kleknete pred nego. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. Navalete. Navalete. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Anxelo Ubavo. Premnogu ste ladni. zamislete. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. grevot osudete go negov no ne i brat mi. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. predocna e.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. Anxelo Dobro. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. toa i ne mo`am. Izabela Ima. Anxelo Toj e osuden. nema pomo{. Anxelo Toa ne sakam da go storam. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema.

trognete go. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. Mora da umre u{te utre. . V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. a ne jas. ka`ano na mesto. Duri da mi e rodnina. dobar. za nego nema milost. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. O. Anxelo Smirete se. Da be{e toj na va{e mesto. roden brat ili sin. ni od namesnikot me~ot. i vie }e potkleknevte kako nego. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. brat vi go osudi. devojko li~na. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. Zakonot. primer. dobar gospodaru. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. ni togata na sudijata.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. ni pompata koja so golemcite odi. pomislete. a na negovo vie. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. toa e praviot na~in. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. Lu~io (Na strana) Da. a {to zatvorenik. Anxelo Ve molam. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. ni krunata na kralot. no toj. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. [to bi bilo so vas. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. No sega toj e buden. veruvajte vo ova. ni `ezloto na vojvodata.

iako gre{i kako i site. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. Priznae li grev od boga daden. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. Jupiter bi poludel vo nemir. . no bogohulie. devojko. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. sitna vlast. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. No lu|eto. Bidete zadovolni. O. Golemcite so svetcite teraat {egi. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. so duhot svoj staklest. gordite lu|e. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. vinoven za nekoj zlostor. Brat vi }e umre utre. Pra{ajte si go srceto. duhovitost e toa. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. tie. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. prestapot progledan niz prsti. nabapkani so kusove~na. za vojnikot e ~isto svetogrdie. O sozdatelu milozliv. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. potoa bi gi ma~el. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. a pravda delam koga onoj. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. za{to sekoj mal. gledam. za grmewe samo. ko negoviot {to e prestap. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. mnogu e dobro da imate snaga na xin. Samo napred. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. koga malite toa go pravat.

(Na Izabela) Zbogum. Anxelo Ubavo. koj{to. (Izleguvaat Izabela. Lu~io i Temni~arot. Izabela na ve~nosta. gospodaru. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. dojdete utre kaj mene. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. taa ne ni isku{uva. Anxelo Anxelo ]e razmislam. Izabela Gospodaru dobar. vratete se.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. se raspa|am od prekrasnoto vreme. Izabela (Na strana) Amin. a? Ne taa. tuku toa sum jas. koj gre{i pove}e. Izabela . za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. pa duri i od tvojata doblest. legnat kraj temjanu{kata na sonce.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. molitvi od nevinite du{i. Dojdete utre. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. vratete se. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot.

. za da fati{ svetec. [to sakate. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas.) Vojvodata Gospod na pomo{. ne? Temni~arot Jas sum. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. Ostanete malku. ludost.) (Vleguvaat. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. ludost. [to. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. Dete taa nosi. koj{to. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. (Vleguva Xulieta. gre{nica edna moja. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. a toj {to go za~na. doa|a ba{ sega.) Eve. koja. ne gi sfa}av i im se smeev. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. (Izleguva. {to si ti. Temni~aru! – Vie ste toj. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. {to pravi{. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti.

i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. sramot so radost go nosam. No samo ako kaeweto @alno za nego. ubavice. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. a tuka nie sebesi se `alime.) . ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Va{iot drugar. kako {to slu{am. (Izleguvaat. Vojvodata Taka i treba. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam.500 pa drugi upatstva }e dobiete. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Bo`jata milost neka e so vas. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. }erko. Xulieta So radost }e u~am. mora utre da umre.

ne slu{aj}i {to govoram. rabotata si ja ostavaat. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. na usnive mi e gospod. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. O mesto visoko. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni.) O bo`e. saka da ve vidi. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. na krajot. No sepak. kaj Izabela se zakotvuvaat. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. Izabela Taka neka bide. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. tronu. mora da umre.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela. kalu|erka. pa se zatna seta. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. pa duri kolku i nas. dodeka umot i duhot. koe.) [to ima. ode`data svoja.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. gordost be{e moja. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. kolkupati ti so ramkata tvoja. . a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. Gospodstvoto moe. Bog neka ve brani i ~uva. {to mi se sobra taka krvta v srce. (Izleguva slugata. strav korne{ od budalite. da ne ~ue nikoj. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. Anxelo Dovedete ja. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. (Vleguva Izabela. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. krv si e.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam.

Izabela Anxelo Velite taka? Eve. {to bi izbrale vie: zakonot. gospodine. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. tuku milost. odo{to na du{a se nosat. Anxelo Ne. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. ako e grev na du{a neka go nosam. ako e grev. na nedozvolen na~in. ili. vas sosem osloboduvaj}i ve. ludost. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. za koe znam deka ne sum podobra. podavaj}i & se. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. deka porado bi go dala teloto od du{ata. Anxelo O. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. lesno mo`am da go pobijam. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. za{to toa voop{to grev ne e. slu{nete me. Izgleda ne me razbirate. za{to i re~enoto. Odgovorete na ova. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. ne garantiram. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. }e vidime vedna{. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. Anxelo Ve molam storete go toa. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. za spas negov. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. Anxelo Ne. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. Toa ne e dobro. bo`e. Izabela Neka sum i naivna. Izabela Taka e na nebo.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. primete go na du{a. Jas. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. no ne i na zemja. la`en `ivot da se sozdava. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi .

No slu{nete me. prostete mi. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. }e zboruvam mo{ne grubo. zna~i. Odnosno. negovata sestra. velam samo kako pretpostavka – osven vie. cel `ivot da umira. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. . Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. gospodaru. Brat vi }e umre. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. Za jasno da me sfatite. spored na{iot zakon. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. tokmu vaka se kaznuva. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. ako smrtta nad glava mi visi. ili visoko mesto dr`i. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. Izabela O.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. Izabela Taka. ni za ne{to drugo. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. spasuvaj}i go nego. Anxelo Site sme slabi. Anxelo A negoviot prestap. ona {to ne go mislime da go govorime. Izabela Taka e.

svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. Za zbor ve fa}am. Ako ste ne{to pove}e. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. i `enite se isto taka slabi. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. Gospodaru moj dobar. Anxelo Slu{nete otvoreno. Anxelo Koj }e ti veruva. Bidete ona {to ste. Pokori se velam na gladta moja pohotna. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. bidete `ena. a po s# na vas se gleda deka ste. Ne. Anxelo Veruvaj mi. ve sakam. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. dozvolete mi da bidam drzok. sitna ~est {to golema verba bara. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. Izabela? Imeto moe ~isto. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. ako qubovta mi ja vozvratite. Nema. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. Anxelo Ne. strogosta na mojot `ivot. }e vidi{.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. Izabela Ha. ve molam govorete ko porano {to govorevte. ne rumeni od nepotreben sram. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. a toa zna~i. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. Izabela. Ostavi ja finosta. Izabela Da. `imi ~esta. Anxelo Jas isto mislam. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Ako ste `ena. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. so koj se tera ba{ ona . ne ste `ena. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i.

bilo za osuda bilo za priznanie. ili. inaku ne samo {to sigurno }e umre. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja.) . Odgovori mi utre. a brat ti na nebo neka se ka~i. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. Pa Izabelo. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. ist jazik. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. mir na du{a da si obezbedi. `ivej ~esno. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. {to vo sebe go imate toj eden.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. opasnonosni usti. nevideni maki. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. za smrt }e go podgotvam. }e postapam ko tiran so nego. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. koj }e mi poveruva? O. (Izleguva. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi.

Prijatel nieden nema{. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. i ti naj~esto go bara{. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. a koga si star i bogat nema{ ni strast. pokoren na site nebesni lunki. Blagoroden ne si. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. siroma{en si. re~i mu: ‘Ako te zagubam. Najdobriot odmor ti e sonot. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. Na `ivotot. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. a toa {to go ima{. jad vrz jad see{. ~ist odlivok na slabinite tvoi. za{to se pla{i{ od mekiot. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. Ti si samo zdiv. Ti nema{ ni mladost ni starost. Sakaj}i da `iveam. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. Ti ne si ti. podgotven sum da umram. koja ‘gospodaru’ te vika. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. kaj{to prebiva{. oti i utrobata tvoja. Ni slu~ajno ne si hrabar. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. ne`en jazik na edna bedna zmija. ni `ar. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. mislam. smrtta ja baram. .) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. So nade` da `iveam. koja pove}e ne e ni{to. oti toa {to go nema{. pa moli milostina od drtata starost. `ol~no go bara{. Ti ne si sre}en. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. gi kolne nastinkata. go zaborava{. Klaudio Ponizno vi blagodaram. Klaudio i Temni~arot. ni krepkost. Ne si stamen. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. Ako si bogat.

vi blagodaram. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. Temni~arot Kako pora~ano.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara.) Klaudio Pa. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. Pa neka dojde. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. sestro. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. (Obajcata se prikrivaat. Gospodarot Anxelo. samo zbor so vas. temnica ve~na. sekoga{ e dobra. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. gospodine.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. ropstvo. tuka. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. (Vleguva Izabela. milost od boga. mnogu dobra. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. ne morate da umrete. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. . `ivot nao|am. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. Izabela (Od nadvor) Ej. Vojvodata Temni~aru. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. za kuso pak }e ve posetam. Sestra vi e.

ili ako e. na gnil bunar podlabok od adot. za smrtta utre. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. po ~inov gnasen. mila Izabela. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. onaka mudar. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. Izabela Taka brat mi govori. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. pa i kutrata buba~ka. potoa.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. Klaudio Ti blagodaram. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. Klaudio Ne pravi go toa. velam. zarem e mo`no? O. Da. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. koga }e ja zgazime. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. od grobot na tatko glasov dojde. Izabela Izabela Mo`no e. Klaudio Dobro. Klaudio. se pla{am za tebe. ovoj namesnik e sotona. ti mora da umre{. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. toj. Klaudio . Izabela Podgotven bidi. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. bi li~el. od sedumte smrtni e najmal.

Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O.) Klaudio O slu{nete me Izabela. Klaudio O. divo nakalemen. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. Klaudio Da.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. nikoga{ od krvta negova ne niknal. kukavico bezverna. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. Izabela O. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. ne. Izabela A sramniot `ivot odvraten. za eden zbor samo ve molam. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. . pa neka si te~e. a ni zbor za da te spasam. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. Izabela Ne. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. ropstvoto. slu{nete me. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. mlada sestro. yveru! Ne. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. so lelek. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. ostavete me vo `ivot. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. Od tebe se otka`uvam! Umri. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. Izabela.

mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. Sepak. I jas kako ~ovek. No. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. eden zbor so vas. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. a i mojata ode`da. Jas nemam mnogu slobodno vreme. vi podarila i dobrina. bidej}i ~esna. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. Ubeden sum deka so mirna sovest. bidej}i e du{a na ~ovekot. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. (Klaudio odi kaj Izabela. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. Zbogum. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. (Izleguva zaedno so Klaudio. Utre mora da umrete. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. kako {to sega stojat rabotite. Zatoa podgotvete se za smrt. Kleknete i podgotvete se. no za kuso vi stojam na raspolagawe. .) Temni~aru. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. Vojvodata Na toa i ostanete. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. a ~istotata na srceto. pa. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. Na mojata iskrena `elba da pomognam. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. Taa. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. o. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. Ostavete me malku na samo so devojkava. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. sam lekot mu se dava. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov.

Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. i svojot svr{enik. dobar o~e. Vo me|uvreme. na krajot.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. potoa obrokot i temelot na svojot imot. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. Vojvodata Doblesta e smela. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. a vie sekako ste. ovoj navidum dobar Anxelo. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. na kratko. se razbira mora da bide soodvetno. va{ata ~est neizvalkana. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. toj go bara. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. [to velite na ova? . I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. drugoto e lesno. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. sestrata na Frederik. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. napravi. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. brat & Frederik do`ivea brodolom na more.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. ni tro{ka sovest ne poka`uva. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. Izabela Poka`ete mi kako. Odete vie kaj Anxelo. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. ne samo {to }e si go spasite bratot. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. a toj. Ako ova se obezbedi i garantira. Ako potoa go priznae sostanokot. soglasete se na ona {to vo toj pogled. plukna na site svoi zakletvi. a so niv. svadbeniot miraz. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. pritoa brat vi }e bide spasen.

bidej}i pobogato od ~ednosta. na nekoj na~in. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. `iveam carski’. da nosi postavena bunda za da go gree. mo`e da se kiti. gospodine? Lakt Mene ni{to. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. jadam. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. Pompej i slu`benicite. mu stavija katanec na vrata. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. Izabela Vi blagodaram za utehata. dobar o~e. polo{iot. mi smrdi. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. toga{ }e doka`e{ deka si negov. Tamu pobarajte me. `ivotinski dopir pijam. dobar brate o~e. Re~i si barem edna{. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. (Izleguva. a i smetame. .Nosete go v zatvor. se oblekuvam. a na drugiot. vetete mu deka }e storite po negovata volja. gospodine deka e i kradec. Deka rabotava. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. podveduva~. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. otkako na edniot. Vojvodata Bo`e. Ama sepak. . Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. mi smrdi. Brzo pojdete kaj Anxelo. gospodine.Blagosloven da ste. `ivee ovaa otfrlena Marijana. mu dozvolija po naredba na zakonot. za{to najdovme kaj nego.) (Vleguvaat Lakt. . o~e dobar.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. ‘od nivniot odvraten. {to e sega ova? Pompej I vie. Zbogum. poveseliot lihvar. gospodine. tamu. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. gospodine. gospodine. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. tuku na zakonot. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. gospodine. [to vi zgre{il ~ovekov. xandaru. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. mom~e.

}e ja ~uvate ku}ata. toa si e negovo pravo.roden makro. veren Pompej. zatvorete go. Lu~io Ne. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. Zbogum. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. Pompej. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. Lu~io E pa toa e dobro. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. Pompej Se nadevam. gospodine. mora taka da bide.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. do ja`eto. ili gre{ni a navidum ~isti. a? [to veli{ ti. Odi. gospodine. toga{. Pompej? Pompej Taka e. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. Deka e makro tuka nema somne`. posledicite se jasni. ~isti od grev. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. ne e pove}e vo moda. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. ovoj predmet. Pompej. navistina nema. a? [to veli{ za ovoj napev. ne? Da vi ka`am pravo. taka treba i nikako poinaku. Lu~io Toga{. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. vikam spasitel. Eve eden gospodin i moj prijatel. o~e. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. . Zbogum. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. tvojata gazdarica? U{te podveduva. Pompej. zatoa {to e makro. gospodine. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. Sega }e stanete dobar doma}in. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. ka`i jas tamu sum te pratil.) Pompej Nadu{iv uteha. dobar Pompeju. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. ]e se molam Pompej. gospodine. Zbogum. gospodine. Ako ne poka`e{ trpenie. toga{. Blagosloven da ste. i toa makro so pedigre . ovoj go predupredi. Prepora~aj me na zatvorot. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. da ti se prodol`i apsot. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. Odi{ v zatvor. (Vleguva Lu~io. Pompej.

Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. Pompej. o~e. (Izleguvaat Lakt. A vie? A kako e sozdaden. odi. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. {to mislite? . Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. gospodine. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. drugi deka e vo Rim. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. gi stavi prestapite na zort. No kade e navistina. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. . a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. za ova sum siguren.514 Vojvodata I vie. Pompej i slu`benicite.) Se slu{a ne{to za vojvodata. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. Lu~io Odi pod senka.[to ima novo po svetot. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. gospodine. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. To~no li e ova. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. porokov ima mnogu rodnini. o~e. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. Lu~io Navistina. spored voobi~aeniot na~in. o~e. I deka e kukla {to se plodi. mnogu sojuznici i pomaga~i. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. Dobro pravi.

zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. Lu~io Gospodine. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. da vi ka`am ako ne ste znaele. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. siguren sum. ne mo`at. mislam deka ne be{e takov. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. a poznavaweto so posrde~na qubov. gospodine. da ne go prika`at vo podobro svetlo. Vojvodata Vie ili ste zloben. ili lud ili ste vo golema zabluda. Vojvodata Ne e vozmo`no. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Lu~io Koj. gospodine. Vie ili zboruvate kuturica ili. Celiot tek na negoviot `ivot. . zatoa nau~i da bide du{even. kolku se la`ete. A i pijanica si be{e. ako ste podobro izvesteni. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. Lu~io {mugna. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. ti se molam. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. Lu~io A toj e plitok. Lu~io Ama vi se molam gospodine. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. znae{e kakva polza ima od nea. i golem govorxija. a nu`no i bez pogovor. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. Da se sudi samo po ona {to go napravi. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. Vojvodata A zo{to. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. Lu~io Gospodine. Lu~io O. dr`avnik i vojnik. jas znam {to znam. go poznavam i go sakam. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am.

vi se molam? Lu~io Gospodine.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. ako po`iveam da go izvestam za vas. dobar o~e. pak ti velam. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. Azdisana Dobar gospodaru. Vojvodata pak. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. o~e. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. Temni~arot i gospo|a Azdisana. Navistina. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. . Obvrzan sum ova da go pobaram od vas.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. mra~no bi gi sredil. mra~nite dela. (Izleguva. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. Te molam moli se za mene. nosete ja v zatvor. Zbogum. Kamo da se vrati. ti velam. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. Ako govorevte po du{a. ova povtorno }e go poreknete. gospodine. Vojvodata. U{te ne se otka`al od toa. Ama dosta za ova. Lu~io Poprvo }e se obesam. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko. Vojvodata O. dobar bidete so mene. Ima li kral tolku silen. i. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Lu~io Ne se pla{am od vas. se vikam Lu~io. dobro poznat na vojvodata. a kako se vikate. va{e gospodstvo. Se la`ete za mene. kako {to se molime da bide. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. }e imate smelost toa i da go potvrdite. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. Zbogum.

s# }e be{e poinaku. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. Me izvestija deka ste go posetile. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. gospodine. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. koi jas.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. ja kolnat. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. No vo svojata fantazija. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. dobar o~e. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. Vedna{. Temni~arot Ako dozvolite. Temni~aru. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. ne saka da se premisli. se bara ne{to novo. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. nad site borbi. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. mu gi razbiv i toj sega e . So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. zaveden od slabosta na svojata priroda.) Eskalo Dobra ve~er. Iznesete go pred mene. Nejze nosete ja v zatvor. No da go ostavime nego na negovite raboti. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. & veti deka }e ja zeme. Klaudio mora utre da umre. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. pove}e ni zbor. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. imaj}i dovolno slobodno vreme. molej}i go boga da mu pojdat od raka. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. Anxelo. Ve molam. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. mojot sobrat vo vlasta.

urnek vo du{ata sopstvena da plodi. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. Zbogum. svetost treba da & pridru`i. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. na strogosta. od nadvor angel.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. a vnatre crn |avol vie! O. Vojvodata Mir so vas.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. (Izleguva. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. doblesta da ja vodi.518 re{en da umre. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. a svojot go hrani! O. }e ima so {to da se gordee. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. (Izleguva Eskalo. no ako i toj padne vo grev. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. du{evnosta da ja bodri.

pogolemiot klu~. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost.) Vojvodata Sosema vi veruvam. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. cel den sum ovde. so revnost na golem krivec. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. nazad vrati. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. a dobroto lo{o da prima. vodi~i slepi za utroto vla`no. o trgni. osuni vkusni. se kolnea la`no. tie usni {to tolku slatki. Niz {epot. Marijana Ne ve pobara nikoj. toj gradina ima. Marijana Ostanuvam so verba vo vas.) Deteto (Pee) Trgni gi. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. Tokmu sega e dojdeno vremeto.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. .) Ve molam za pro{ka. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. se otvora. zalog daden no zaluden. gospodine. (Izleguva deteto. Vojvodata Dobro e. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde.) Marijana Prekini ja pesnata. Ve molam. Eve ide te{itelot moj. (Izleguva. i tie o~i. prati gi. pa {to pobrgu begaj.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. prati. (Vleguva Izabela. No bakne`ite vrati mi gi.

tuku samo povlekuvawe vo mrakot. Tuka e za va{e dobro.’ . mila }erko.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. (Izleguvaat.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki. Bez gajle. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. o~e. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. ]e pri~ekam da zavr{ite. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. Dobro s# ste smislile.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata.) Ne pla{ete se. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. ako vie taka ja posovetuvate. nieden. . Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. Vojvodata Ne e toa sovet. no prvin seidbata treba da se svr{i. (Se vra}aat Marijana i Izabela. Vojvodata Ne.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. o~e dobar. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. Marijana (Na Izabela) Da odime. tuku barawe moe. od ni{to.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. tolkupati ve}e vidov.

gospodine. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. a kurvite. za{to toa e blagorodno. gospodine. Brat~e. Temni~arot Ej. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. Ako se nafatite da mu pomagate. mo`am. Mraza~ . dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. }e se spasite od prangi. (Izleguva.) Mraza~ E. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. toga{ e glava na `enata. be{e makro. ako ne.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. e umetnost. Temni~arot Ajde. gospodine. a potoa otpu{tete go. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. ako ne. Ajde.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. ajde. gospodine. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. sum ~ul go vikaat umetnost. bez somnenie. samo {to pogledot vi e krvni~ki. neka vi se najde sega. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. umetnost ami {to. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. Makro. gospodine. gospodine. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. Ako vi e prifatlivo. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. gospodine. ne gledam koj e pote`ok. zatoa {to ste bile zloglasen makro. Pompej Pompej Gospodine. Slikarskoto ma~kawe. brat.) Pompej Ve molam gospodine. ama ako e `enet. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. Me baravte. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. `ivi liceto blagorodno.

prviot po~esto moli za pro{ka. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. Temni~arot Ni taa. Za{to navistina. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. odete. ]e te podu~am vo zanaetot. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs.) Eve go nalogot. (Vleguva Klaudio. Po mene. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. gospodine. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. Temni~arot Pompej Gospodine. gospodine makro. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. se nadevam. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. bidej}i gledam deka va{iot xelat. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni. gospodine. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. podgotvete se. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. }e mu slu`am.) (Povtorno se slu{a tropawe. (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. o~e. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. za{to e ubiec.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. (Se slu{a troapawe od nadvor. Vojvodata . Klaudio. Ne saka da se razbudi. za smrtta tvoja.) Dobrodojdovte. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba.) Za edniot mi e `al. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. rabotej}i go svojot zanaet. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. brat~e.

tiranin bi bil toga{. Temni~arot Mnogu surov zamenik.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. se razdenuva. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. (Tropawe od nadvor. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. osven toa od samiot prestol na pravdata. no vaka e pravi~en. temni~aru. Temni~arot Ne e bez nade`. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. Temni~arot . Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. (Tropawe na vrata. ni {to se odnesuva do rokot.) Temni~arov e ~ovek. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. (Izleguva glasnikot. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. (Vleguva glasnik. Vojvodata Ne e. bodiwaj}i ja vlasta. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. ni {to se odnesuva do predmetot. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. Prativ po nego.) Idat.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. Vojvodata Iako mugrite bli`at. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. lu|eto da gi saka. kaj drugite saka da go zauzdi. gospodine. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. nema ni{to.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. ne e. (Temni~arot odi kaj vratata.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. Takov slu~aj do sega sme nemale.

Ako lo{o ~itam. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. no ovde e izrasnat i odgledan. ne se pla{i od ni{to.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. gospodarot Anxelo. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. no toj nema da izbega. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. Toj duri i samiot prizna. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. Koga porokot prostuva. Otvorete mu ja vratata. ve}e devet godini le`i v zatvor. Vojvodata Vi ka`av. Vojvodata Mu treba pouka. Na liceto. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. da ~ueme. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. nema ~uvstvo za smrtta. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. ne se ni najde. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. toga{ mojata . vi se ~ita ~estitost i postojanost. [to ima. ni od minatoto. ba{ go boli za s#. i~ ne mu e gajle. Vojvodata Ve molam. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da. Za podobro da se uveram.’ [to velite na ova. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. inaku }e vi letne glavata. ni od sega{nosta ni od idninata. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. temni~aru.

Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. rokot mi e utvrden. Ako so ova. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. Odlo`ete go pogubuvaweto. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. Vojvodata Temni~arot O. ve molam postapete kako {to vi velam. vi se molam? sebe i ne{to drugo. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. mrtovecot mnogu go menuva likot. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. osven blagodarnost i nagrada. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. Vie. pa ni mojata obleka. . Temni~arot Prostete. ne se somnevam vo toa. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. No. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. ama ova e protiv mojata zakletva. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. `imi svetecot komu mu slu`am. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. a vie mo`ete i da pripomognete. No bidej}i gledam deka se pla{ite. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. za da go otstranam sekoj va{ somne`. }e otidam podaleku od {to planirav. pa }e ja otkrie izmamata. vie znaete deka ova obi~no se pravi. ni mojata besprekornost. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. gospodine. dobar o~e.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. Klaudio. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. Temni~arot A kako. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba.

a sega stanati ‘Podajte za boga’. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. Raka na srce. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. trgovec so tkaenina. megdanxijata. Pogledajte. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. (Izleguvaat. od {to izvlekol }ar pet marki.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. S# u{te ste v~udovideni. de deka negde se zamona{il. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. Odime. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. pa upatete go na podobro mesto. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. (Vleguva Mraza~. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. pa mladiot majstor Bog-da~uva. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. ve}e se razdeni.) Mraza~ Bratko. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. no za sre}a.) . ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. od toa nema ni{to. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. na tu`ba od majstor Trino`ici. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. dovedi go ovde Bernardin. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. pa majstor Se~i-begaj. ve~niot patnik. s# na s# 197 funti. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. Prvin. silexija na me~ i kama. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

{to ni izgledavte vezden. (Marijana i Izabela stanuvaat. S# jas } e ka`am. Mo`ebi i ma` mi e takov.) . Sakam da go vidam. Odete i dovedete go. gospodaru. a koga podrazmisliv. ostavete go vo `ivot. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. ako vi e po volja. Predajte gi klu~evite. Izabela. tolku nisko padna. ^inot na Anxelo pak. gospodaru golem. Bidej}i e taka. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi.) Prostete. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. Klaudio. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. Temni~aru. po~nav da se kaam. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. no ne znaev.) Sega se setiv na u{te eden prestap. gledajte. Temni~arot. Marijana Samo misla. Stanete. gospodaru {tedar. inaku. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. (Izleguva tmeni~arot. samo poraka po glasnik. velam. a namerata e samo misla. Izabela (Kleknuva) O. Mislata ne e delo. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. ne velete ni{to. gospodaru. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. ne ja postigna opakata namera svoja. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. O. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. Anxelo. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. vo maska i Xuliet. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. po nalog nezvani~en treba{e da umre. i jas mislev deka e gre{ka. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. (Vleguvaat Bernardin. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum.

pou~ete go. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. obesete me. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. bratko. . raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja.O~e. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. a potoa besewe. kolku vas i taa vredi. No za toa posle. Objavete. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. Ako zaradi toa sakate da me obesite. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. (Na Bernardin) Za tebe velat. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. Taka i toj brat }e mi stane. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. . (Go odbuluva Klaudio. gospodaru. grevovite zemski. za negova qubov mu prostuvam. deka ima{ tvrda du{a. kam{ikuvawe i besewe.Vodete go v zatvor. Pa. Vo va{i race go predavam. a po lik e re~isi ist kako nego. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. ne ven~avajte me so kurva. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. @ivi gospod. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. gospodaru. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. a zaradi qubovta va{a {tedra. (Na Lu~io) Vie. Anxelo. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici.) @imi o~ive. dobar moj gospodaru. magare i ludak ka`ete mi. }e ja ven~a{. ko raskala{en ~ovek. zloto od vas poleka si odi. Osuden si na smrt. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. gospodaru. temni~aru. gospodaru. Klevetite ti gi prostuvam. nasekade niz gradot. Sakajte ja `ena vi. Lu~io . no. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. brat. gospodine. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. Vojvodata Prvin sto kam{ici. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. (Izleguva Lu~io pod stra`a. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. {to me znaete ko kukavica. ve molam.

(Na site) A sega odime na dvorot.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio.) . s# va{e }e stane moe. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. Ti blagodaram. Grevot tuka sam si se opravduva. Marijana. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. Za trudot i mol~eweto. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. Izabela mila. dobar Eskalo. Raduvajte se. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. ti blagodaram temni~aru. Anxelo. Prostete mu. za dobrinata tvoja. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. (Izleguvaat. Sakaj ja Anxelo.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

sluga na Montagi Baltazar. blagorodnici Pa`. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. drugi Muzi~ari Eskalo. blagorodni~ki. vnuk na Montagi Avram. negova sopruga Tibalt. grof. negoviot tatko Montagi. nejzin tatko Kapuleti. sledbenici na Montagi i na Kapuleti. knez na Verona Merkucio Pariz. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti.L I C A: Hor Romeo Montagi. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. slugi na Kapuleti Slugi. . negovata sopruga Benvolio.

.

radosno samoobnovuvawe. Ottuka. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. ponekoga{ idili~na atmosfera. mi se ~ini. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. preku polnonade`nite govori. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. onaa iznasilenost na tragi~noto. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. Taka. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. pozajmena od drugi avtori. spokojna. . optimisti~ka. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. Bruk opstanuva. S# {to se vika italijanska renesansa. me|u drugite. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. se razbira. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. velelepen. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. za eden sre}en kraj i za edna vesela. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. vo ovoj slu~aj. samo vo eden poprizemjen prevod. banalna prikazna. da go spomeneme grofot Tolstoj. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. so site nejzini specifiki i osobenosti.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. Inaku. na primer. sonetna forma. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. iskonstruirana priroda koja. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. negovata vidliva. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. ~isto qubovna. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). tuku prikaznata sekoga{ e obratna. ponekoga{. vo edna postudena varijanta. ja sozdavaat.

.

Ve molime za trpenie. ona {to nedostiga. nikoj nema da ve davi. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas.) Horot Dve semejstva. trudot na{ }e go popravi.) . po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona. sekoj sekogo bodi. na scenava }e cari. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva.PROLOG (Vleguva Horot. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat. (Izleguva.

. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. }e se nafr~am na `enskite . nivnite slugi. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. Gregorie Velam. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. pak ja vadime kolata od kalta. Samson Velam. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. sekoga{ se pritisnati za yid. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. ne sme yevgar volovi. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite. da mu se snevidi. zatoa ako se stemni{. Gregorie Nikako. Taka e. znam brzo da udram.}e im gi se~am glavite. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. brate. re~i zbogum na umot. Samson Koga }e mi se stemni. sfati me kako saka{. Seedno. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. a `enskite }e gi pritisnam.

gospodine. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. . Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. (Go poka`uva od trite podolgiot. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Neka po~nat tie.) Vadi go alatot. gospodine. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. tuku kako smeat. vi stojam na raspolagawe. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. a jas }e ti go {titam grbot.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. Gregorie Dobro e {to ne si som. gospodine. Samson Ne. Samson Ne. Ti po~ni ja kavgata. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Eve gi apa{ive od domot na Montagi.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. gospodine. Samson Brkaj rabota koga ti velam. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. gospodine. Gregorie od trite podolgiot. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie.

so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. (Se borat. Ne znaete {to pravite. gospodine.) Gra|anite Stapovi. Samson Vadete gi me~evite. podobar. du{mani na mirot. gospodine.) Vojvodata Rajo buntovna. i so me~ izvaden me pravi majmun. Bori se. yverovi. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. Vratete gi me~evite.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. Benvolio Samo gi smiruvam.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. site Montagi i tebe. paterica . (Vleguva Benvolio. gleda{ se ~epam! . Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. stra`ari so stapovi i lastagarki.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej. ne dr`i me. kukavico. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. ne go zaboravaj udarot od nekni. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Gregorie. Tibalt [to. Stariot Montagi e ovde. (Gi vadat me~evite i se borat. Samson (Na Avram) Da. Benvolio. brzni! G-|a Kapuleti La`e{.) Gregorie Re~i podobar.) Kapuleti Me~ot. osteni. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. Dolu Montagi. (Vleguva Tibalt.) Pu{ti me. budali. Paterica. lu|e. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. rekov. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni.. ako ste ma`i. Samson Dobro. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se.

eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. vnu~ko. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. ja znaete pri~inata? . U{te edna{. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. Kapuleti. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. Benvolio Striko dobar. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. a samiot na sebe si bev tovar i breme. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. pod zakana so smrt.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. Ti. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. so mene vedna{ doa|aj. A sega site drugi neka si odat. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. rano izlezen. Benvolio Gospo|o. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. Jas. nepovreden. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. so prezir mu se ruga{e. no toj od mene se sokri. `ena mu i Benvolio. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. go vidov va{iot sin. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. pod zakana so kazna. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. kaj{to. i {mugna vo ~estakot koga me vide. (Montagi. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. koj{to n# razdvoi. G-|a Montagi A kade e Romeo. Mu prijdov. panyurite gi spu{ta. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde.

jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Ve molam skrijte se molkum. .) Benvolio Dobro utro. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. sueto trezna. rodnino. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. o.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. gi krati. Srcevo mi ~uka. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. Zo{to o. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. Odime. Benvolio Te{ko mene. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. no toj. qubov borbena. toga{ i lekot lesno }e go bide. Te{ko so takva qubov. dolgi se ~asovite na taga. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila.

ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. xvaka~ka bolka i sladok pelin. rodnino. Romeo Proma{i tuka. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. samo stvarno ka`i koja e. pobrgu se godi. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. taa vrie od ubavina. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. tuku pla~am. Ova ne e Romeo. rodnino. Ako zamine{ bez mene. sakam edna `ena. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Benvolio ^ekaj. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. Jas ne sum ovde. Ti se smee{. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. No stvarno. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. zdravje bolno. sonu v jave. rodnino. me navreduva{ mo{ne. ne brzaj da me ko{ne{. ognu studen. Benvolio Ubava meta. {tom se stu{i. {tom brzgne. rodnino. ne sum ni onde. pogodiv u{te vedna{. more se polni od qubovni~ki solzi. Zbogum. ti si na klada. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. ne sum tuka. Da ofka{? Ne. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. O. Deka si zaquben zna~i. Romeo Dobar si strelec. ~adu sjaen. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. . Romeo Romeo Dobro srce. a i ubava e taa {to ja sakam. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. Ne ja godat nejze od Amor strelite. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada.

Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. Benvolio Slu{aj me mene. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. Preubava e. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Zbogum. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. prestani na nea da misli{. Romeo O. . prepametna. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e.

terzijata so svojot kalap. Moram da najdam nekoj u~en. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. i {tom taa se soglasi. poradosen da stanam. edna bolka so drug ~emer se le~i. gospodine. Paris Vo domot moj skromen.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . ugledni lu|e. slikarot so svoeto sertme.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. Da odime sega. srceto osvojte & go milo. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. Paris Obajcata ste ~esni. No. blagoroden Paris. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. velmo{ki glavi mene mnogu mili. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. neka ne ti e u|e. videte gi site. ma`eni tolku rano. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. . Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. ribarot so svojata ~etka. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. viorot vrati go. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. No probajte. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. mislam. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. ~ujte gi site. na koj sum pokanil gosti mnogu.

Petar Dobro ve~er. Petar ^esno re~eno. znaete da ~itate? Romeo Da. mom~e. Benvolio Za {to. No ve molam. Benvolio erki. ako gi znam bukvite i jazikot. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. znam da ~itam. na pehar vino kaj nas. Ostanete so zdravje! (Izleguva.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. Petar Verojatno ste samouk. dr`an bez mojata hrana.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Ostanete so zdravje. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. Romeo . sopstvenata kob vo sopstvenata beda. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. tuku vrzan polo{o od ludak.’ Ubavo dru{tvo. Moj gospodar e velikiot. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. gospo|ata vdovica od Vitruvio. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. (Go ~ita pismoto. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. ve molam. Ve molam. povelete.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. `ena mu i }erkite. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. zatvoren v zatvor. Lucio i nemirnata Helena. mom~e. ubavata vnuka Rozalina i Livija. Romeo Romeo Ne sum lud. Romeo Benvolio ^ekaj. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Merkucio i negoviot brat Valentin. da ne si lud? Gore. striko mi Kapuleti. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo.

no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Julija! (Vleguva Julija. ej.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. Mora na samo da zboruvame. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. jagnence. – Doilko. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. U{te kolku ima do . solzite ogan neka se storat pa tie. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. Julija Eve me. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. Da odime tamu. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. Ej. gospo|o. koj me vika? Doilkata Majka vi. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Romeo ]e dojdam. deka nema ~etirinaeset. Nema {to tuka od tebe da se krie. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Bog da ~uva. pilence. izlezi za kratko. so site bo`estveni ubavici od Verona. do minuta znam kolku e stara. kaj e devoj~eto? Ej. (Izleguvat. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka.) Julija [to e.564 Vilijam [EKSPIR saka{. sepak ne odi. – Doilko.

Julijo. vrsni~ki bea. dado. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . ne. ba{ imam akal! No. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. {to bladam. Doilkata Dobro de. detenceto go krena. Doilkata ]e zamol~am. Ka`i mi. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. }erko. Xuli?” A. predobra za mene be{e. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. naa. Da. “Da” re~e ma` mi. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. ko jajce od gajgur. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. ko {to rekov. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. “sega na nos pa|a{. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Gospod neka te vardi. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. da. tokmu za toa sakav da porazgovarame. dobro pomneweto me slu`i. Ne. “Neli. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. na ple}i }e pa|a{. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. Zamol~i te molam. Julija Prestani i ti. gledaj. `imi krstot. So bog sega e Suzana. ne. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. gospo|o. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. A edinaeset od toga{ pominaa leta. “Opaa!” re~e. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. Doilkata Zgora. ba{ taka. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. skoknav. No. tvrdam. bog da go prosti. A. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. a koga pozrela }e stane{. te molam. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. zamol~i. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. velam. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. normalno. eve mol~am. & be{e niknala na ~elo edna xumka. ko {to rekov. veselo ma`i{te edno.

]e gledam. G-|a Kapuleti (Na Julija). pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. G-|a Kapuleti Eve idime. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. da go zeme{ i da bega{. ve~erata e servirana. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. mladata gospo|ica ja baraat. Pomladi od tebe ovde vo Verona. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. posre}ni ~ekaj no}i. Jas mora da odam da poslu`uvam. @enite so ma`ite rastat. . Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. madam. toj e cvet. gospo|o. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. po dnite sre}ni. s# e naopaku i vo haos. i jas velam. na nepovrzanive ~ari. Doilkata Brzni mome. ni{to pomala nema da bide{. vas ve vikaat. ma` i pol mu nema ramen na svetot. tamu toa skrieno te`i. G-|a Kapuelti (Na Julija. Ispitaj ja sekoja crta. (Izleguva Petar) Julija. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. Na skapocenava qubovna kniga. Doilkata Ma`. doilkata ja pcujat v kujna. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. (Vleguva Petar. samo pogolema. ve}e se stanati majki. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. Ve molam idete vedna{.) Petar Doilkata Taka e. vistinski cvet. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. grofot te ~eka so svoite mo}i. Gospo|o. ugledni gospo|i.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. razmisli za ma`a~ka sega. gostite dojdoa. pa. eve. gospo|ice.

Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. . a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. od nea brgu }e te izvadime. Romeo Ne doa|a predvid. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. }e pobudalam i }e begam. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. pa fa}ame xade. Merkucio Ti si zaquben. bockaj ja i ti. Merkucio Ako so tebe e gruba. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Bidej}i mra~en. [tom igrata `ivne. svetlina barem da nosam. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde. grub bidi ti so nea. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na.) Merkucio Gledam umot te stega. Romeo Dajte mi fakel. (Zema fakel. taka }e ja skroti{. mora so nas da igra{. Neka za nas sudat kako im e drago. Romeo.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. Romeo Daj mi fakel.) Benvolio Ajde. na{e e da izigrame. Merkucio A ne. pa s# ti e preku nosot.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. Obuvkite va{i se lesni. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Merkucio. ako bocka. Ne sum ba{ za ripawe. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. presurova. pogodni za igrawe. nad maskata maska. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. prenaduena i bocka kako trn. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani.

a potoa. kolesnikot nejzin. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. od najsitni pajakovi ni{ki. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. `il~iwata od prav. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. pa skoka i se budi. xabe svetlinata ja tro{ime. i. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. poslu{aj me.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. amovite. od kov~e na {tur~e. ili po kolenata na dvorjanite. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. dimiskii pleni. Merkucio Pa isto i jas. pa tie za qubov sonuvaat. ispala{en od sonot. Barabani v u{i mu bijat. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. dvoumej}i se vaka bo`emski. pa samo celuvki sonuvaat. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. dvapati positno od zmiulesto crv~e. pehari polni pie. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. pusii fa}a. ~estopati. ili po usnite damini. gledaj ~udo. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . pokriv~eto. pa sonuvaat za klawawe samo. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. kam{i~eto. forsira reki. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. Romeo Na sone. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. ko sve}a da gori denski.

Julija. golema nesre} a nosi. poleka. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. trgnete mi go i ova kreden~e. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. za~nati od ni{to. Da `ivneme malku. a? Tuku samo ne{to menuva. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. dosta. za ro`bite na bezrabotniot mozok. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. Tibalt. pazete so ~iniite. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Za sonovi govoram. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. naluten. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. de.) Eve sme. Petar Ve baraat. Ej.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. de. koj{to edna{ odvrzan. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. Benvolio i Merkucio. im trebate. Doilkata. koj }e servira. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. Merkucio. taka! (Izleguvaat. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. im ste neohodni vo golemata odaja. ve vikaat. vo gradive piknat. Anton. `ena mu. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. Romeo Se pla{am pred vreme.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. ponepostojani od samiot veter. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. Ova e taa – Romeo Dosta. da mu se snevidi. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. gospoda! So vas }e . a ti. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. Merkucio Taka e. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. no od me~ti pusti. du{i~ke. a racete ne se ~isti. de~ki!Na rabota. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren.

Romeo stoi na strana. rodnino Kapuleti. Zasvirete muzi~ari. gospoda. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. (Na rodninata) Mom~e. Ha. Mesto. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. ete. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. Taka be{e. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. Kolku i da e blisku Duovden. pove}e. rodnino. Montagi e ovoj. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. ne. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. [tom zaprat. nema tolku. Romeo O. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. Kapuleti [to e. pluskavici }e dobijat. srceto na svetot po nea tupka. velam. Sin mu gospodine. Ka`i mi. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. Ve upla{aiv. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. ama samo be{e. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. }e & prijdam kaj{to sedi taka. gospodine. a? Taka? Dobrodojdovte. Dobro mi dojdovte gospoda. du{mani{te na{e . ovoj }e da e Montagi. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. taka be{e. gospo|i moi. (Izleguva slugata) [to. Ima trieset. edno trieset godini. Muzikata sviri a maskiranite. zarem robov se drznal ovde da dojde. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. Tibalt Po glasot mislam. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. gostite i damite igraat. ne? Samo sedi. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. Tibalt Striko. sedi koga ti velam. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. Me~ot mom~e donesi mi go.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna.

gostite igraat. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. ama tie im se za molitva da storat. Ne se axio. Smiri se ili . }e te nau~am jas na red. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{.(Na slugite) u{te sve}i. {to e pravo. bitki stra{ni vo mene se bijat. deca! (Muzika povtorno sviri. siot se tresam. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki. ima da slu{a{. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. Mene najde inaet da mi tera{. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. axiski zdiven. Julija Axio dobar. ne? Tibalt Tokmu toj. . cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. (Na gostite) Veselo. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. podlecot Romeo. deca. Kapuleti Mladiot Romeo. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. axiite sveti? Julija Ama striko. Zatoa strpi se. ]e si odam. vidi. ostavi go na mira.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. Vidi go ti nego.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. bidi qubezen i prestani da se murti{. Kapuleti Vozdr`i se. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. i. veselo. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin.) (Na gostite) Taka. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. ti velam. Nema da go podnesuvam. ne huli po racete {tedro. poblagoroden grev nudam: usnive. pravi se ko da ne e tuka. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. dvajca axii vcrveni. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. Romeo A zarem svetcite se bez usni. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. sramota e. da n# srami tokmu na ve~era. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. rodnino stroen.

gospoda. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. O svetice. docna. Kapuleti ^ekajte. mladiot Petru~io. odime. Julija Sveticata ne mrda.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. Vi blagodaram. docna e. (Ja baknuva. Julija . (Mu {epotat na uvo. Ama ste zelen mom~e. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. doblesna i umna. Dobra no}. tvoite mi go zedoa grevot. Si legnuvam. dadilko. naslednik na stariot Tiberij. mislam. (Julija odi kaj majka & . majka & e gospodarka na ovaa ku}a. brat~e. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. odli~na gospo|a. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. taka zna~i? Toga{.) Julija Dojdi vamu. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. ne odete si taka brzo. (Ja baknuva.) A. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. za spas od o~ajov te molat. plodot molitven da go zemam. Vi velam. majka vi saka so vas da zboruva.) Vaka od usnive.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. iako za molitvi ne e nema. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. ~esni lu|e. vi blagodaram na site. vidovme {to ima{e da se vidi. (Na bratu~edot) Uf. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi.

Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. No za sredba.eve. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. vremeto sredstva. Posledniot gostin ve}e bega. ne`nata Julija poubava. a mladata brza nasledni~ka da & bide. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. zanesen amka. . iako vqubena. od o~i ma|epsan. Da odime. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. (Izleguvaat. sega. Dr`an za du{man.) Doilkata Eve n#. Sega Romeo go qubat i toj qubi. sin edinec na va{iot golem du{man. (Doilkata odi. stravot sotiraj}i go so strastvena lava.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. strasta mo} im dava.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. Julija Odi i pra{aj kako se vika.) Ako `ena ima. ide.

na visokoto & ~elo i rumenite usni. Benvolio Da odime.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. niti se javuva. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem.) Benvolio (Vika) Romeo. Merkucio Ova nema da go zbesne. se iskral doma v krevet. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. oskata najdi ja svoja. Romeo! Merkucio Mudar e. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. Merkucio Ne. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. }e pobudali od bes. na noxiwata tenki. Benvolio Ako te slu{ne. Toa zlobno bi bilo. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. Prizivawevo moe ~esno e i fino. so magija }e go mamam. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. niti pak preta. `imi krstov.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Se vrti i se povlekuva. rodnino Romeo. – Niti slu{a. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Vikaj Merkucio. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio.

kamo da bev rakavica na taa raka. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva.) Koj ranet ne bil. Ne sluguvaj & nejze.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. O. na luznite im se smee. Drzok sum premnogu. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . O kamo da znae deka mi e ova! Govori. O. No tivko. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. umri ja zavidlivata luna. Romeo (Na strana) Taa zboruva. }e govoram so nego. Ne mi se obra}a mene. {to ve}e e bolna. stopati od nea poubava. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. neka e. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. bleda i polna taga a ti. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. O Romeo. Dobra no}. angelu svetol. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. jasno sonce. Ogrej. O. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. eve ja qubovta moja. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. zboruvaj samo. o neka e taa otvoreno-gaze. sledbeni~ka nejzina. a ti kru{ka {ilesta. otfrli go. zavidlivka e taa. a ne veli ni{to. [to ako o~ite & se na nebo. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat.

ako obete ne ti se po }ef. voshiteni o~i na smrtnicite {to. O. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. }e te ubijat vedna{. a ako ne}e{. mome li~no. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. [to e toa Montagi? Ne e ni raka.koe ne e del od tebe zemi me mene. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. Romeo Nema. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. svetice mila. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. Romeo. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. a mestovo smrt za tebe. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. otfrli go imeto a mesto imeto . vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. Da e napi{ano. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. so ogled koj si. za ka~uvawe te`ok. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. otfrli go imeto. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. Gledaj me milo. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. ni noga. . parampar~e }e go storam. Imeto moe. Julija Kako dojde ovde.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. da ne se vika Romeo. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. sepak zvukot im go znam. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. Taka i Romeo. Romeo. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. svrteni nazad.

Povozdr`ana. Jupiter se smee. nerazmislen. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. te molam. No veruvaj mi. }e bidam opaka. dobra no}. }e re~am “ne” ako me pobara{. zacapana sum do u{i. nequben od tebe. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. inaku za ni{to drugo na svetot. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. priznavam. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. ka`i navistina deka e taka. dobra no}. zakolni se vo sebe. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. idolot {to beskrajno go obo`uvam. iskrenata strast moja. O Romeo ne`en. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. a jas nejze o~i. neka tuka me najdat. Jas ne sum krmar. Romeo Od pogledite nivni. Dobra no}. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. Mir neka ti se vsadi . Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. ili ako ve}e se kolne{. Zatoa prosti. no}ta }e me {titi. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. velat. pa }e ti veruvam. no ako ne me saka{. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. a jas }e poveruvam. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. nenadeen epten. ama obziri zbogum. Mil moj. Prebrz e. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. ne kolni se. li~en Montagi. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. ne go sfa}aj. Romeo Gospo|ice. Vsu{nost. Pristojna bi sakala da bidam. da ja odlagam smrtta. pristojna. ona {to go rekov da go odre~am. ako me saka{.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Na qubovni~ka iznevera. gospodine. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. Taa sovet mi dade.

578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. (Trgnuva da si odi. Po~ekaj malku. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. Dare`livosta moja bez dno e kako more. veren bidi. dado dobra! .) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. mil Romeo.) Romeo O no}. prebla`en za da bide jave. (Se vra}a Julija. (Doilkata vika odnadvor. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. (Izleguva.) Julija Tri zbora u{te. [to pove}e davam pove}e ja imam. idam. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. (Izleguva. Sakan moj. Romeo ~esni.Montagi mil. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien.) (Se vra}a povtorno Julija.) Slu{am {um od ku}ata. da ne e ova samo son. pa dobra no} stvarno. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. a celta brak. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e.Idam. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. son preubav. Romeo O. i qubovta isto. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. }e se vratam. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. zbogum.) . Utre liceto go pra}am. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. za{to neiscrpni se i dvete.

Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. dobra no}. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Sepak bi te ubila od galewa mnogu.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. (Izleguva Julija. Dvaeset godini ima do toga{. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. spokoj na gradi. Julija ]e bidam to~na. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Julija I jas isto. Dobra no}. Romeo Neka son na klepki ti padne. . Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Julija Razdenuva. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe.

a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. toga{ nema zo{to da se lomam. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. so misla lesna teloto go spru`i. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. blagorodno cve}e. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. do doblest se kreva. po~inkata takva mi e mila. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. no vo kakva si. Doblesta stanuva porok. a kaj{to gri`ata grize. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. vreli: a ako ne e taka. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. go mirisne{ li. a razli~ni se sosem sepak. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. v `ivot te vra}a. crkalo. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. Romeo Vtorovo e to~no. . koga verno te`i. Zemjata. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. Sega. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. cicaat od prirodnite gradi. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. no grobov ovoj i utroba e divna. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. neka mi prosti adot.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. toga{. bilkite. (Vleguva Romeo. vo smrt sigurna te pra}a. no {tom go vkusi{. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. stanuva zlo~leno. o~e. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. da ja isu{i no}nata rosa. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. kamewata. majka na prirodata. grobnica e nivna. te opiva.

Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. Ako navistina si smenet. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. za razlika od drugata. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. Ako ti be{e ti. ne~ist oprost nosi. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. bez zadr{ka te molam ~esno. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. tuku od o~ite im ~adi. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. more duri i beter. koga. Otec Lavrentij Prvata znae{e. taka i taa me qubi se e sploteno. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. Otec Lavrentij Gospode bo`e. ne~istata ispoved. eve so tebe idam. Isuse. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. mnogu i se brza na mojata la|a. za{to na krajot. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. . ne sakam da ja gubam. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. Romeo Te molam. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. jasnost od du{a neka ti rosi. da ti bidam. budaletinko fina. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. ne kori me. Mario sveta. stoumniku mlad. kako i kade se sretnavme. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. Vo sebe omraza nemam. nejze sega ja qubam.

na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . ne mu dava da zdivne. Merkucio More te{ko na Romeo.ne. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. proboden od crnoto oko na belata devojka. Benvolio Tibalt. onaa Rozalina. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. Sigurno }e se {ekne. so predizvik }e mu odgovori. Merkucio Go vika na dvoboj. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Benvolio Da. (Izleguvaat.) . rodnina na stariot Kapuleti. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. tvrda na srce devojka. ama toj. pa toj ve}e e mrtov. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. go ma~i. Razgovarav so negoviot sluga. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. {to drugo. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a.

{to e toj Tibalt? tra |upka. mora da se vitka. blagorodnik prva liga. meso. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. KleopaToa e isto kako da se ka`e. eve go Romeo. megdanxija nad megdanxiite. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. lesno se zaborava na u~tivosta. gospodine. bon `ur. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. ete kako ni go spopika. intervalite.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. O meso. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. kosko moja stara. izvonreden me~. vistinski vitez. znalec na besmrtnoto pasado. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. Gospodine Romeo. ritamot. Romeo Prosti mi. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. Didona gnasa. ovie peder~iwa. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. a koga si zafaten. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. eden. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. izvonredno visok ~ovek. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. ama ni{to posebno. a Tizba sivooka ili taka ne{to. Vistinski kasap e so svileni petlici. dobar Merkucio. Vnimava na taktot. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. pa na punto riverso.) Benvolio Eve go Romeo. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. Merkucio Bez svojata ikra. (Vleguva Romeo. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. koskite. kako isu{ena haringa. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. . Pobegna od nas. imav mnogu rabota. Smel ma` e. voobrazeni pr~lovci. O koskite nivni. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee.

ako prodol`i{ da si vaka bister. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. Benvolio Tolku e dosta. |onot }e ti se izli`e. sega si Romeo. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. . bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. }e si ja iznosi{ sandalata. dobar Benvolio. sok {to podzapira v grlo. prosto re~eno. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. ne kasaj. Romeo Prosta {ega. i }e si ostane{. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. nema {to. od eden palec se rastegnuva po cel lakt.584 Merkucio Rozata. nema {to. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. Merkucio Bistar si. bos.

gospodine. Doilkata Merkucio Dve. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. Doilkata . podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Merkucio Daj i Petre. Sam da se rasipuva. dobra brodska oprema.) Romeo Vidi. edro. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. Merkucio Najlo{oto dobro.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. rekovte. blagorodna gospo|o. Doilkata Kako ne vi e sram. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Jas sum najmladiot pod toa ime. ne? Gospoda. `imi krstov. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. podvodnica. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. vo nedostig na polo{. sakam na samo da razgovaram so vas. dobro sfateno. Dobro re~eno. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata. Merkucio Bog da ti dade dobar den. Petar. to~no na pladnevniot zarezok. Edro. gospoda. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. dve: ko{ula i nametka. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. vi velam. ubava gospo|o. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj.

Romeo Eve me vedna{ po vas.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. ako ne mo`am jas. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. kolku {to mi fa}a umot. }e mu go doteram umot. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. ama }e se izraduva.. da ja vle~ete za nos toa. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. gospodine. tuku na zaja~ica. gospodine. a toa. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. ako mislite. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. gospodine. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. {to se veli.) Doilkata Ve molam.. Bednik nizaeden. Gospode. pa makar da e stopati pojak od mene. [eta pokraj niv i pee. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. deka izjavuvate. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. {to se veli. gospo|o. Zaja~icata stara. gospo|o. velat. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. Doilkata @imi gospod. gospodine. Romeo. A da videv. Ka`i i deka izjavuvam. Romeo [to }e i ka`e{. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. Ama zaja~icata stara. }e najdam nekoj koj mo`e. Merkucio Zbogum gospo|o stara. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. vedna{ }e go izvle~ev me~ot. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. No prvin. . dadilko. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Kako {to vi rekov. e blagorodna ponuda. vo posna pita. dozvolete da vi ka`am. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. Romeo Ne na zajak. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. sram neviden. zbogum gospo|o. gospodine.

gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. Zbogum. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. Eve ti za trudot. }e dojde tamu. O. gospodine. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. slu{nete gospodine. koga }e i re~am taka. gospodine. ko najbela krpa stanuva. gospode. nekojsi Paris.) Povelete. Doilkata Dobro. brzo! (Izleguvaat. iljada pati. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. ima vo gradot eden blagorodnik. ama vi velam. du{i~ka edna mila. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. Zbogum. za vistinki kreka~. dobra dado. celata pobleduva. zemi koga ti velam. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata. Doilkata vera ko ~elik. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. bidi verna. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. i velam Paris pove}e i li~i. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. milina da vi e da gi slu{nete. va{eto ime po~nuva so druga bukva. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. Doilkata Sekako. dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica.: Petar! Petar E. . za vas i za rozmarinot. Romeo Zemi de.ama znam. de~ko. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. Ponekoga{ ja lutam. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e.

slatka. A ako se ta`ni. ne znae{ da izbira{ ma`. devojko. Tr~av ko luda! Gospode. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. Julija Sega dadilko dobra. A i grbov od ovaa strana. a racete. Ama seto ova i prethodno go znaev. o. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. te{ki. Samo ka`i.588 Scena 5 (Vleguva Julija. [to. (Vleguvaat Doilkata so Petar. lele. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. stapalata i stasot. iako za niv ne treba da se zboruva. ama me boli glavata. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. zastani kaj portata. [to veli toj za ven~avkata na{a.) Eve ja. koga senkite gi teraat preku temnite gori. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. mu se nesporedlivi. veselo ka`i mi gi. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. ko olovo se nesmasni. Ne e cvet na u~tivosta. dadi~ke moja. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. zboruvaj! Doilkata Gospode. Romeo! Ne ne. ama i se brza. . na bavnosta `rtvi. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. slu`i mu na boga. sekoe kov~e me boli. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. ne. veti za polovina ~as }e se vrati. daj mi malku da zdivnam. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. Doilkata Premorena sum. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. a nejze ja nema. zboruvaj. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. o dadilke slatka. te molam. ne. Doilkata Petre. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. a jas tvoite vesti: ajde. napravi naiven izbor. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. ni slu~ajno. pa taa kuca.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. mo`e ne go na{la. Odi po svojot pat. gospode. O bo`e. lele grbov.

Mila. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. vidi ja ti nea. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. r. mila.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{.) . ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. i kako qubezen. (Izleguvaat. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. Crn~am. Zbogum dadilko dobra. Julija Visoka sre}a odbrav. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. Odi v crkva. mila dadi~ko. jas po drug pat moram.

Ah. Julija Dobro ve~er. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. Julija Srceto. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. (Izleguvaat. }erko. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. Romeo Amin. taka qubovta trae dolgo. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. Zatoa qubi umereno. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. no kakva i da dojde taga. za dnite idni da ne ne koraat so taga. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. za obajcata }e ti se zablagodari. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. Julija. Otec Lavrentij Dojdete so mene. tolku e lesna suetnosta. Otec Lavrentij Romeo. }e pobrzam so ~inot.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba.) Eve ja gospo|icata. pobogato so sodr`ina. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. amin. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe. o~e moj duhoven. a ne so zborovi. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti.) . (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in.

Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. i drugi. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Koi o~i. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. da si odime.) Benvolio Te molam. ne li~i{. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. Kapuletite nadvor. Petru~io. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Merkucio Kapuleti. denot e `e`ok. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. na primer. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. dobar Merkucio. Mapuleti. gi sretneme li. ba{ mi e gajle. osven takvite. Benvolio Gluposti ili ne. poludenata krv vrie. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Benvolio so negovi lu|e. .^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. eve gi Kapuletite. Eve ti. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni.

Eve go moeto mom~e. Vo taa smisla samo. pa neka se xarat. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. Site o~i kon nas se svrteni. dobro ve~er. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. za{to }e im se obratam. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. od zvukot negov.. ako mi dadete mo`nost. (Vleguva Romeo. Skokaj sega. Tibalt Mom~e. ti i Romeo duvate vo ista gajda. Tibalt I na toa sum podgotven. Gledam deka ne me pooznava{.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. zadovoli se so ova {to go rekov. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. ne~esna. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Merkucio O~ite se za gledawe.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto.. gospodine. pa }e vidite {to e toa megdanxija. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. Samo zbor so eden od vas. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. (Na Montagi) Gospoda. Zatoa zbogum. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. gospodine. podla! . ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Zatoa dobar Kapuleti. ime {to ko svoeto go sakam. Ama na kar{ilak izlezete mu. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. nemturska. Jas ne sum podlec. boga mi. ima da zaigra{. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt. Tibalt Romeo.

Benvolio. vrati go me~ot. Mi go zbiberija na ovoj svet. Merkucio. (Se borat. Benvolio. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. staorsko stra{ilo. Petru~io Da begame. samo eden od tvoite devet `ivoti. ma~ka. Tibalt. `iti s#. Romeo Merkucio Merkucio dobar. ajde. Petru~io i nivnite drugari. Tibalt. Rezil ste na svetot. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. Plukam na svetot koga pes eden. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. gnaso! (Izleguva Pa`ot. {to se tepa so smetka! Zo{to. grebnatina samo. dosta. staorec. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. Stojte.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. apa{. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. ]e poslu`i. dovolna sosem. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Ranata ne e tolku stra{na. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. ili }e padnam. Si go dobiv i toa zdravo.) . Sramete se. no sepak e dovolna. ^uma vrz va{ite dve ku}i.) Ne e dlaboka kako bunar. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. ama.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. Romeo Najdobroto go sakav. Tibalt.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. gospoda. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. podlec. nitu {iroka ko crkovni porti. Od mene napravija za crvjata hrana. ~oveku. Da gi razdvoime.

(Vleguva Tibalt. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. Vo imeto na vojvodata ti velam.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Kapuleti. Ne stoi ko zdrven. Tibalt mrtov. – Tibalt. po ova znam drugo zlo }e dojde. begaj. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. napred. Romeo. begaj.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. A sega Tibalt. (Vleguva Benvolio. . da te nema. O vojvodo blagoroden.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. (Vleguvaat Vojvodata. Odi. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka. moj prijatel veren. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. na vojvodata sojuznik blizok.nivnite `eni i drugi. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Tibalt O. Gradot e na noze. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. Benvolio Romeo.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme.) (Vleguvaat gra|ani. stariot Montagi. Pa|a i umira. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde.) Benvolio O Romeo. Tibalt e proboden. gospodine. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. trgnuvaj po mene. da te nema. Romeo Ovoj gospodin. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. Se borat.

vnu~ko! Vojvodata Benvolio.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. `iti gospod. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. ne mu ostana dol`en.) . so ubavi zborovi go smiruva{e. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. Normalno e da la`e. `ivotot na Tibalt. O gospodaru. Seto ova izrazeno so krotka re~. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. Romeo da umre mora. Vojvodata Romeo go ubi nego. vistinata ne e takva. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. ma`u! O. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. zbesnat i samiot. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. Toj samo dolgot zakonski go zede. vnu~ko moj. kogo rakata na Romeo go ubi. neka prestanam da di{am. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. Pravda baram vojvodo. toj Merkucio go skrati. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. {tom go najdat edna{. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. i me|u niv vleta. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. G-|a Kapuleti Tibalt. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. hrabriot Merkucio. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. vojvodo. ubieniov ovde. Toj prijatel na Merkucuo be{e. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. gluviot za mir. prijateli. smiren pogled. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. Romeo. Ako ne be{e vaka. Od toa }e nema ni{to. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo.

Ra{iri go perdeto gusto. Gotovi sme. za da se sklopat denskite o~i. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. neviden i ne~uen. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. nebesna re~itost go krasi. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. krvav trup sirot. propadnavme. {to e novo? [to ima{ tamu. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Julija Te{ko mene.) i nosi vesti. mrtov. o no}. sama. a Romeo v pregrad. no}. na qubovta jatak. skalite . sirot trup. bled ko krpa. vo krv zasirena.596 Scena 2 (Vleguva Julija. Galopirajte brzo. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. zaqubena. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. i iako sum prodadena. i no} temna bi se spu{tila vedna{.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. ako neboto ne mo`e. mrtov. Dojdi no} li~na. mi padne. da. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. O si kupiv qubovna palata. ubien e. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. o. a koga }e umre. gospo|ice. o ognono`ni vranci. kon konakot Feba. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. Doilkata Ranata ja vidov. crnove|a. ama u{te ne sum vselena. toj e mrtov. nego go nema. O Romeo. vo krv oblean siot. Ako e ubien re~i da ako ne e. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. bled. (Bo`e sokri ja) ovde. dojdi no}. No eve. Ka`i dado. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. dojdi Romeo. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. daj mi go mojot Romeo. so svoi o~i ja vidov. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. ide doilkata. u{te ne sum prevzemena. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. dojdi. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. O nesre}en den. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. Toga{ se onesvestiv. na gradite ma{ki. mrtov. Skalite od ja`e.

o den nesre}en. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. Julija O bo`e. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. O prirodo. glupavi solzi. sigurnost. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. ja proli. Me ostarija mnogu `alta.Romeo i Julija 597 Julija O. krivokletnici. koj imeto }e ti go fali koga jas. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. nuli. Romeo nego go ubi. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. O. Ah. skr{i se srce! Skr{i se. siraku. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. ovaa taga. po gre{ka. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. tvojata tri~asovna `ena. . Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. Tibalt. ~esnost vo ma`ite nema. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. licemeri. o qubezen Tibalt. zloto. kutar moj ma`u. vedna{! V temnica o~i. gi `rtvuvate za radost. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. Nazad. zatoa Romeo e proteran. gospodine ~estit. Doilkata O Tibalt. {to me snajde. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. najdobriot prijatel {to go imav. po mene neka dojdat. site se izmamnici. apa{u ~estit. ja proli. mrtov da te vidam. Zla zemjo vzemi vrati se. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam.

moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. site se mrtvi. pocrn od smrtta na Tibalt. Zemi gi ortomive. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’.’ Zborot ‘proteran’. vo bra~nata postela mi se dreme. Znam dobro kade se nao|a. poslednoto zbogum da go zeme. Ova e uteha. Sakav da go zaboravam lesno no o. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. devstvenica. kaj{to smrtta. a ne Romeo. me|a. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. ja`iwa. Ja`iwa kutri. {to me ubi. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. Kaj nego odam. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. . Vo }elijata na Lorens e skrien. Kade se majka mi i tatko mi. za{to Romeo po tu|ini se krie. i ka`i mu da dojde. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. granica. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Slu{ni me.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. i vie i jas. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. a Romeo proteran. Zborovite za takvo zlo se prazni. ej. ‘Romeo proteran’Nema kraj. ajde Dadilko. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. }e umram devstvenovdovi~ena. Julija (I dava prsten) O. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. Ajde. merki razni vo smrtta na toj zbor. izmameni ste vie.

ku~e gluv~e sitno. proteran e toj.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. . Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. Tie se slobodni lu|e. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. no Vojvodata. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. mnogu pou`asen od smrtta. nebare dopiraj}i se. no gorko dru{tvo pravi. a jas od ova mora da begam. sinko. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata.) Otec Lavrentij Ela vamu. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. duri i vo ~edna. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. Muvite smeat. Romeo O~e. vestalska smernost pocrvenuvaat. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. Ne veli ‘progon’. Kako ima{ srce ti. Romeo. duhovniku bo`ji. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. ne smrt za teloto tuku progon.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. za{to golem e svetot i {irok. pekol. pove}e dostoinstvo. pa makar grdo. No Romeo ne smee. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . Urlaat so nego. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. storile grev. Otecot O grev smrten. siot si stanal samo tu~na taga. ela pla{livecu eden. Trpeliv bidi. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. re~i ‘smrt’. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. na tvoja strana zastanuvaj}i. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Romeo Progon? Imaj milost. Otecot Od Verona si proteran. Pove}e vrednost. Za{to progonot pou`asen e na lik. sredstvo nekakvo za brza smrt. a jas sum proteran. du{o sveta. ve~na maka. naostrena kama.

koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre.. skrij se. filosofijata. so gospo|icata moja ist slu~aj. Ne zboruvaj mi pove}e. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. ne vredi ni{to.^ekajte malku.Stani. (Od nadvor se slu{a tropawe.) Otecot Slu{aj. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite.) . Tibalt mrtov. udaven od sopstvenite solzi. stani. nekoj ~uka. Da be{e mlad ko mene. (Povtorno ~ukawe. ne pomaga ni{to. Ludaku mrdnat.) Doilkata O o~e svet. odi! – Bo`e. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti.) Brgu v soba. (Vleguva doilkata. Doilkata O. pak }e mi govori{ za progonstvo. idam.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. ama neodgovornost. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. . osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. barem malku slu{ni me! Romeo O. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. odlukata na vojvodata da ja smeni. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja.Ajde. tropaat! –Koj e? – Romeo. Julija sakana tvoja. o`enet odvaj eden ~as. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. ]e te zemat.) Idam. za da te te{i pa makar da si proteran.. Romeo dobar. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. Romeo Ne}am. pa }e vi ka`am. (^ukaweto ne prestanuva. Idam od gospo|ica Julija.

) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. gospodaru. No pla~e{ ko `ena. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. qubovta. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. Stanuvaj. O ka`i mi o~e. stani. (Na Romeo) Stani. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. . sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. umot. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. lipa. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. toj ukras na qubovta i likot. ne veli ni{to. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. brzni kaj sakanata. za nejzin ater stani. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. zemjata. So smrtta s# zavr{uva. Vnimavaj ti velam. stani i ma` bidi za ater na Julija. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. leleka i pla~e. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. ka`i mi. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. ko {to e dogovoreno. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. i tuka ima{ sre}a. samo lipa. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. qubovta i umot. za{to takvite umiraat vo beda. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. Odi. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi.

pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. s# zavisi od ova. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. dobra no}. ne stojte mnogu. Daj mi raka. Zbogum. odi da ja te{i{. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Dobra no}. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. (Izleguva doilkata. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. za{to ve}e e docna. Odi napred Dadilko. oti nema da projde{ na patot za Mantova. prijatelite ne gi pomirime. Romeo vedna{ trga po tebe. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. Docna e.) Otecot Odi vedna{. Doilkata O gospode. gospo|ata pozdravi ja svoja. prstenov re~e da vi go dadam. gospodine. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. I pobrzajte. Smesti se vo Mantova. . Zbogum. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime .602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. Doilkata (Mu dava prsten) Eve.

Odi kaj Julija pred da si legne{. Zbogum. Pozdravete ja }erka vi od mene. i re~i i. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. gospodine. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. Dobra no}! . grofe? Paris Bi sakal. ni{to pove}e. gospodine. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. No}va so tagata svoja e zatvorena. Kapuleti Grofe Paris. Vi velam. toga{ odete. neka bide ~etvrtok. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. site edna{ }e umreme. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. odi kaj nea pred da si legne{. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. grofe. a go sakav i jas. Kapuleti Dobro. sve}a vo odajata moja. Dobro. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. ama ova pikni go v glava. Dobra no} gospo|o. Docna e. Zna~i ~etvrtok. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. [to velite za ~etvrtok. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. Utre }e znam {to misli. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. deka idnata sreda ama ~ekaj. podgotvi ja. ~etvrtok da e utre. @eno. }e vikneme dva-trojca prijateli. sreda mi e nekako prebrgu. no}eska taa nema da sleze.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. gospodine. `eno. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. Ej. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. a? Mm. za ovoj svadben den. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. negovata `ena i Paris.

ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. slavej toa be{e. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. Ne mora da brza{.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. mila. Romeo Pa neka me fatat. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. Gledaj. na mugrite glasnik. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. ostanam li }e umram. prijatelu. odi! Denot zazoruva. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. Ne be{e ~u~urliga. dojdi. Velam. ne e den. O. . gospodaru. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. bidete na {trek! (Izleguva. I eve velam. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. s# deni. mrdni. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. se deni! Romeo Se deni. Veruvaj mi. Cela no} toj na onaa kalinka pee. Julija Onaa svetlina. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. a ne slavej. ne e denska. Romeo ^u~urliga be{e. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. den e. Dojdi smrt. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. Julija Den e. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. Julija Zarem otide. Denot obdena. sakan moj. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. koga ti velam. na Julija koga taka & godi. begaj. du{o. O. vnimavajte. Pobrzaj. Zatoa ostani u{te. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. Odam za da `iveam. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Pa du{o? Da si zboruvame. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. neka smrtta ja do~ekam ovde. odi.

. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno.) [to e.) Kapuleti [to. Julija O. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. Julija Koj podlec. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. od mrtvite toj ne se vra}a. Suva taga krvta ni ja ispi. Julija O bo`e. zatoa dosta. Julija [to za mene e golem. majko. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. sudbo. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. sakana. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. ma`ite velat. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. a neumerenata umeren nedostig od pamet. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. Umerenata taga qubov poka`uva. Ako si neverna. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. Zbogum. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. neverna si. zarem ve}e stana. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. Kapuleti Pa devojko. kolku mi si vredna.

devojko. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. a ne se nadevav ni jas. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. slu{ni ne{to poveselo. za sre}a. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. kogo znaete go mrazam. [to ima. Se ~udam na brzinava. ne beri gajle. Kapuleti Ima{ }erko. ti velam. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. . od srce mu sakam. A kakov e toj praznik. mlad. vnimatelen tatko. bi go sme{ala sama za Romeo. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. Julija Vo vistinski ~as. koj{to za tebe. Julija Navistina. Ve molam. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. Prestani zatoa da pla~e{. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. ka`ete mi ve molam. Julija @imi crkvata sveti Petar. majko. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. Majko. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. Zamisli }erko. }e pojdam odo{to za Paris. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. oti ne mi e na dofat od raceve. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. A sega. od jadot svoj da se trgne{. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. Julija Da majko.

more {to gi vikam. so dalgi od solzi branuvaat. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. se zablagodari ve}e. [to e sega. a tie nego. Kapuleti Stoj. zemjata cedi rosa. dete. No `eno. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. oti postojano tvoite o~i. Kako budalava da e ven~ana so grobot.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. a. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. ne tuku mi pufkaj. |ubre edno. {to ja karate taka.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. ne tuku mi blagodari. solzite tvoi drobej}i gi. no taa ne saka. Kapuleti [to. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. Kapuleti Zo{to. magodari. @eno. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. na kolena ve molam. vozdi{kite ti se veter koj{to. muvo edna zelena! Mar{. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. {to. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. Mol~i. ne veli ni{to. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. bolvo ~uknata! Ti velam. poslu{aj me. Da te nema. Kapuleti Treba da visi{. {to – vidi ja pipica.) Me jade rakava. ni{to`na kakva {to e. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. deti{te edno nedokvakano. {to. ne ovde! . {to re~e. (Julija stanuva. gospodaru. {to re~e. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. ako nenadejno ne se smiri. Da te nema.

Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. blagoroden. a ako ne mo`e{. {to velat. ~krapjo edna {trba. Zna~i. za{to zbor nema da ~ue{. prosi. Doilkata Imam. {esta{. vo dru{tvo. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. So mene {ega nema. Dado. ubav preubav. Julija O bo`e. mlad deljan.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. nedela edna. ~ukni ja glavata. lele. lele. ^etvrtok se bli`i. {tom rabotite stojat kako {to stojat. Vaka }e storam. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Pravi kako {to saka{. . a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. Dewe. Kapuleti ]e poludam. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. so site ni{ani. za mojot prijatel }e te dadam. od tebe krevam race. `imi lep~eto bo`jo. eve {to e: Romeo e proteran. se gri`i{ ma` da & pogodi{. bogat. Ako mi si }erka. sam. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. }e mora da go pravi toa skri{no. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. ama vo mojata ku}a te ne}am. Srceto ispitaj si go. a nas ostavi n# na mir. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. Misli. no}e duma{. daj mi sovet. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. dadilko. ne mo`am da sakam. a ako dojdi. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. . besi se. Vnimavaj. crkni od glad. Ako ne mi si. `imi du{ava. premlada sum. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja.O. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. misli. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. verbata moja na nebo. poln ~esnost. oti.

velam. odi.) . alal da ti e. ostro. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. Ako s# propadne. Ni sokolot. Odam kaj otecot. nema tolku zeleno. Doilkata Odam. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. O. gospo|ice. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. ^uma da me sotre. neka mi se prokleti ako la`am. ako ne e taka. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov.Romeo i Julija 609 grofot. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. barem za umira~ka imam sili. (Izleguva. vedna{. mo`e lek nekoj }e ispili. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. mudro postapuvate. bistro oko ko {to ima Paris. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv.

Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. Tatko i pak. }e mu re~e{ deka mene me saka{. od svoja strana. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. znam. mila. pa mudro brza so na{ata svadba. }e se ispovedam pred tebe. Gledajte. Paris Julija Toa mo`e da bide. gospo|o i `eno moja.) Paris Vo pravo vreme. gospo|icata kon }elijava ide. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. gospodine? Mnogu kus e rokot. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. vo ~etvrtok. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. (Vleguva Julija. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris.) Otec Lavrentij ^etvrtok. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. gospodine. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. Paris I nemu. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. Ne mi e po merak. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. gospodine. . Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. koga }e bidam `ena. pa zatoa malku i govorev za qubov. Paris Toa mo`e i mora da bide.

nema lek. Ne dol`i. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. nema pomo{. veruvam. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. Slu{am deka mora{. Od o~aj e. Grofe. deka si ~ul za ovaa. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. izlez da najdam. za{to toa ne mi pripa|a mene. Paris Sirota du{o. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. Julija Mo`ebi e taka. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. v lice sebesi si go ka`av. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. no`ov }e gi ubie site.) Zatvori ja vratata. Zatoa. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. Julija Vistinata. (Izleguva. Julija Mala pobeda dobivaat so toa.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. gospodine. nikoga{ kleveta ne e. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. a ti go nakleveti. toga{. sepak nayiram nekakva nade`. a ne v lice. govori. ti racete. a toa {to go ka`av. solzite liceto ti go grdat. za{to i pred niv grdo si be{e. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. }e ve zamolam da ne ostavite sami. Julija. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. bez odlagawe. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. Paris Tvoeto lice e moe. ta`na }erko. Otec Lavrentij O Julija. {estam. Julija Ne veli mi o~e. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ .

Zemi go ova {i{ence. da gledame kako se budi{. snagata pomo{ }e mi dade. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. snaga daj mi. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. ne{ta koi samo od ~ueno. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Zbogum. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. o ne govori mi za strav.) . Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. utreve~er gledaj da si legne{ sama. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. so otkrieno lice. dodeka ti ne se razbudi{. (Izleguvaat. vo najubava ruba. Julija O davaj. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. toj i jas. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. Ru`ite od usnite tvoi. Otec Lavrentij Toga{ dobro. I bazdlivi koski i ~erepi. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat.612 Vilijam [EKSPIR sramot. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. me teraa da se stresam. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. bidi vesela. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. Dr`i. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. Ni toplinata. so pismo za ma` ti straden. davaj. dobar o~e. Odi doma. Julija O qubov. na nosila. Vo me|uvreme.

taka treba. ka`ete mu za ova. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. za vakva pro{ka: prosti mi. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. da. Kapuleti Dobro.) . otsega vo s# }e te slu{am. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. }e dojde{ sega so mene v soba. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. Odi dadilko. (Vleguva Julija. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. Kapuleti Dobro. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. odi! (Izleguva. Mom~e. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. gospodaru. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. gospo|a Kapuleti. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. gospodaru. mnogu mu dol`i. Dadilko. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. Doilkata i dva-trojca slugi. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. odi so nea. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. Kapuleti Milo mi e. Raka na srce. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. Ima vreme.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. Kapuleti Pobarajte go grofot. Lekoumna e taa e samovolna koketka. nema da go najmam. utre odime v crkva. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. nemojte pred ~etvrtok.

dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime.) Julija Bez gajle.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. No}eska za mene nema spiewe. Ti odi kaj Julija. pomogni & da se spremi. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . i s# }e bide kako {to treba. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. Legni si i odmaraj. jas }e se rastr~am. majko. da go podgotvam nego za utre{niot den. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Odmorot mnogu }e ti treba. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. Ve}e se sno}uva. ostavete me sam. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne.) Da. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. `eno. Niz venite mi strui strav morni~av. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. ne~ista sum i gre{na. Kamen ko da mi padna pod srce. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. ovoj fustan e najdobar. no mila dado. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. ti tvrdam. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. ]e gi viknam nazad da me smirat. za{to znae{.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre.

vo nekoi saati od no}ta. Romeo. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. brznete. Angelika. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E.) Kapuleti Qubomorna e. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. drevna katakomba. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. mom~e? . kaj{to. vtorite petli propeaja. odi legni si. lele. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. pu{ti srce. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. ne stiskaj. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. doa|aat du{i. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. zapri Tibalt! Romeo. (Vleguva Kapuleti. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. qubomorna.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. lele.) Kapuleti Ajde.) Gospo|a Kapuleti Na. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. cepenici i ko{nici. Doilkata More begaj `enski Pejo. Kambanata bie za utrena. spobudalena. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. brznete. velat. Kapuleti Gluposti. Romeo.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. A {to ako. tri e ~asot. [to se ova.

slu{a{? Gospo|o. gospodaru. Lele.) Gospo|ice. Proklet da e denot {to na svet me donese. brzni. eve. se razdenilo. slu{a{? [to. vidi. brzni. Kapuleti Brzni. Jas odam so Paris da pomuabetam. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. ej. mrdni! (Izleguvaat. ej! Dadilko velam. a ve}e. lele. idnata no}. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. ama {to s# ne znam.) Gospo|a Kapuleti [to e. Ne stoj. bravo. gospo|ice.) Kapuleti Vidi go ti nego. gospo|ice. gledaj! O den te`ok! . gospo|ice. kaj si? (Vleguva Doilkata. du{o. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. toj }e ti poka`e kade ima. gospo|ice. znam. ej. gospo|icata mi e mrtva.) Grofot sega }e stigne so muzikata. go slu{am. taka mi re~e. gospodaru. pomo{. zetot ve}e ni dojde. gospo|ice. (Se slu{a muzika. du{i~ke. mu fa}a tikvata. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. doteraj ja fino. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. pomo{. vidi ja ti spanka! Ej. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. koga ti velam. donesi posuvi cepenici. mom~e. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. sakana. gospo|ice. brzni.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. Vikni go Petar. znam kade ima. gospodaru. Se izdelkal gadov. rakija malku daj te. Dadilko. `eno.) Odi razbudi ja Julija. Vtoriot sluga Ne sum trup.

A so nego se zakopuva i radosta moja.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. te{ko mene. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. siroto dete moe. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. Kapuleti Da vidam. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. o ta`en denu. o ta`en. ubien! Najodvratna smrt. Doilkata O tago. smrtta }erka mi ja ven~a. `ivotu moj. S# moe e na smrtta. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. edinstvena radost moja. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. . O denu. ubien! O vreme nemirno. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede.) Kapuleti Sram da vi e. omrazen. o ta`en denu. najta`en denu . o namrazen denu. deteto mi e mrtvo. Ah. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. teloto smramorilo. Pomo{. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. pogledaj me. o dete. o denu. jaden. Paris Izla`an. prezren. pomo{. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. Doilkata Mrtva e. crn. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. vo smrtta qubov. o `ivot. stol~en. O sinko.ne`ivot.) Otec Lavrentij Ajde. smrtta mi e naslednik. ]e umram. Kapuleti Prezren. lele. svirepa. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. i nejze }e & ostavam s#. dotol~en sosem. umrena. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. od tebe izla`an. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. ta`en denu. razveden. ta`en. mrtva. o denu. mrtva. O`ivi. Edinice sirota. ta`en. ma~en. od tebe surova. ili so tebe }e umram. mrtva e. O qubov. ah dete moe. {to ni dojde sega da ubiva{. odvraten denu. uni`en. mrtva.

za neposlu{nost da ne ve grdi. (Vleguva Petar. kako ne vi e sram. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. Solzite izbri{ete gi. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. O vo qubovta. Veselo srce. Otec Lavrentij Ajde gospodine. odete za{to sami gledate. ugore do samoto nebo. ah. ajde gospo|o i vie. odete. ej. za{to srcevo mi sviri. Smirete se. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. (Izleguva. ruzmarin isturete vrz trupot ubav.) Petar Svira~i. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. koga gledate napred trgnala nad oblacite. dobri lu|e. Veselo srce. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. slu~ajov e ta`en. ako sakate da vi po`iveam. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. ne{to veselo da me ute{ite. Doilkata ^estiti. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. i vie gospodine Paris. O. Site osven doilkata izleguvaat. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. slu~ajot sosema se smeni. Va{iot del vo nea. ne lutete go. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. Svira~ot Ne sme za veselewe. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. zo{to toga{ pla~ete sega.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. srcevo mi e polno: svirete mi. svirete mi go Veselo srce. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. svira~i. . ne e vreme za svirka. velam.) Gudaxijata Navistina.

Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. obi~no guslar~e. (Izleguvaat. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. a potoa na ve~era. }e te mi-fkosam. tuku eden podbiv. za{to svira~ite zvu~at za srebro. A ti. Petar More }e te istepam i bez stap. zo{to srebren zvuk.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. tuku sfati me ti mene. Petar O. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. Odgovorete mi ko lu|e. te molam. Petar I ova e dobro. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk.) . za mene. A {to veli{ ti. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. prosti mi. Ti si peja~ot. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. na primer. ]e te re-pnam. so gol um ako treba. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. mi-fkosuvaj. o`alostenite da gi pri~ekame. ima prijaten zvuk. Ti si. gospodine. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. Ne trpam nikoj da me dupi. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. Vtoriot svira~ Dobro. sol-nam. fa-knuvaj. `imi krstov. }e te fa-knam. a.

Romeo Zna~i taka? Toga{. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. gospodaru dobar. suv i svitkan. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. Ah. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. `ivee tuka eden aptekar. so sobrani ve|i. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema. mo`ebi. Samo da vidam kako. Julija. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo. (Vleguva Valtazar. kolku brzo. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. se pla{am. gospodaru. Jas doa|am vedna{. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. beda nevidena samo ko`a i koski.) Vesti od Verona. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Romeo Gluposti! Se la`e{. (Izleguva.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. navestuva zlo. na `iv kostur li~e{e. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. O nesre}o. u{te ve~erva so tebe }e legnam. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. ostavi me. ako taa e arna. prepariran krokodil. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. a na raftovite . i stori go toa {to ti go narediv.) Romeo Ne e va`no. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. Pomnam. vo blizina prebiva.

se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. prezir i beda na ple}i ti visat. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Praznik e. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. siromav si. Romeo Zarem ti. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. ne ti mene. Zatoa ne bidi siromav. ej! (Vleguva aptekarot. a ne voljata moja. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. vedna{ si rekov. aptekaru. kupi hrana i za{utri se malku. sepak }e umre{ vedna{. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. a ne na voljata tvoja. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. Romeo Eve ti zlato. gol i napu{ten od vekov. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. gledam. eve ti ~etirieset dukati.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. pa du}anot prosjakov ne raboti. . Dojdi leku a ne otrovu.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. Koga ja vidov bedava. ne daj bo`e. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. ako. po nekakov ~uden red. Jas tebe ti prodavam otrov. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. zbogum. ostatoci od konop. meuri i podjadeni semki. Aptekarot Zema siroma{tijata. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. ~oveku. Ej. prekr{i go i zemi go ova.

Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. pa dur Romeo ne dojde. tolku upla{eni od zarazata bea tie. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. (Izleguva. brate. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde. brate moj. stra`arite gradski. eve go tuka. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am.) . No koga go najdov. odi.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. Dobredojde od Mantova.) Monah Jovan Svet moj o~e. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. vo }elijata moja neka trpi. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. pismoto negovo daj mi go. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. brate Jovane.

dobro mom~e. Sepak izgasni go. toga{ svirni mi. zemi go pismovo.) Paris Daj mi go fakelot. mom~e. @ivej i bidi sre}en. namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata. Paris stava cve}e na mogilkata. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. Odi. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. utrobo na smrtta. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. Daj mi gi cve}iwata. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe.sekir~e i `elezen kopa~. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. 623 mojot tatko. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. Zemi go ova. Paris Krinu. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. o jadu. nosat cve}iwa i slatka voda. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. Daj mi go fakelot. pogledot negov me pla{i.) Romeo @eludniku gaden. . trgni se od ovde. Stori kako {to ti rekov. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. pokrivot ti e pra{ina i stewe. ne sakam da me vidat.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. Pa`ot sviri i vika. Eve. Zbogum. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko.

blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe. blagorodno mom~e. za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe.624 Paris Vilijam [EKSPIR Paris O proboden sum! Ako milost ima{. a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost. tie neka te pla{at. mom~e. smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja.) Pa`ot O gospode. frlaj}i me vo gnev. se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva. Te prekolnuvam. li~noto su{testvo mi umre. Begaj ottuka i ostavi me.) Romeo Taka }e storam. lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi. zaklano mom~e. bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. Ne stoj. Zapri so bogohulnoto delo. `ivej. pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O. podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden. otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira. ne mi stavaj na glava u{te eden grev. daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne. `eno moja. pokori se i pojdi so mene. kako ova da go vikam veselost? O qubov moja. te apsam sega. O odi. Da go vidam ova lice. za{to mora da umre{. neka ti bide. zaminuvaj. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. Dobro moe.) . A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. o~ajnikot ne go losti. pomisli na sive ovde mrtvi. vo kulata sjajna. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. mom~e! (Se borat. ]e go apsam vedna{. i re~i potoa. ^estopati kaj lu|eto. ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{. `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe. Romeo Navistina moram. pa od taga velat. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam Ova e ona proterano. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud. Ne si porazena. zatoa ovde sum i dojden. pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O. Rodninata na Merkucij. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro.

te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zaminam.Romeo i Julija 625 Valtazar deka smrtta bestelesna se zaqubila i deka ~udovi{tteo suvo. pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. a i mojot gospodar e tamu onoj {to vie go sakate. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. vo`du moj besvkusen. O~i. ~unot razbolen od morska bolest! Pijam za sakanata. gadno. O ovde }e go najdam ve~niot svoj spokoj i }e go otfrlam jaremot na nenaklonetite yvezdi od telovo umorno od svetot. Ka`i mi. iako strav me fa}a. Sam }e odam. u{te edna{ pogledajte ja. so smrt toj mi se zakani deka }e me kazni ako ostanam namerata da mu ja vidam. {to fakel e onoj onde {to zaludno svetlinata ja tro{i za crvja i ~erepi bez o~i? Kolku {to gledam gori vo grobnicata na Kapuleti. krmaru o~aen. (Pa|a. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. }e ostanam ovde. Valtazar Ne smeam. pregrnete ja za posleden pat. otrovot ti e brz. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka. o~e. Valtazar Kako {to sum zaspal pod tisava