You are on page 1of 898

11 Drami od Vilijam [ekspir

- . 2.5 : , , : . ( ). . . . , . . -. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk . .

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen na~inot na namera ili na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina Zada~ata na preveduva~ot. Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot krpa~ i kreativen preveduva~ na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek {to se kiti so tu|o perje a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski prevod na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo preveduvaweto i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira duploto dno na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat sudijata [upelko, Su{ko i popot Hju Evans)

[upelko Nemojte taka, o~e Hju. Vi velam od ova }e ispadne golemata. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene, pre~esniot sudija Robert [upelko, da si igra majtap. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. [upelko Ba{ taka Su{ko, brate, ama i se~i i pe~i. Su{ko More i glavi gme~i; a blagorodnik e po krv, a pop~e? I se potpi{uva so xelat pod sekoja smetka, potvrda, priznanica i obvrznica: so xelat. [upelko

Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Otli~no. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. [upelko Edno e {tuka na grbot, drugo vo{ka po grbot. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. [upelko Mo`e{, preku brak. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. [upelko

Tokmu taka, rodnino, ba{ taka pravam, kako {to sum pravel poslednive trista godini. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. [upelko Grbot e epten star.

[imi {ivko. Evans Nema {ivko, {imi bogorojca. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal, po moja pro{ta {metka, ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il, ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{.

Veselite `eni od Vindzor

19
Evans

Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata; ova e bezzakonie. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. Parlamentot, {lu{nete me, }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji, a ne `a be``akonieto. Berete um, go{podine. [upelko Ah! Da sum pak mlad, `imi s#, glavi za ova }e letaa. Evans [mirete {e, go{podine. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava, koe na arno mo{e da i`le`e. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{, }erka na ga`da Toma Rabu{. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa; poarna prilika od nea, `dravje. A i dedo & , pred da umre - go{pod du{ata da mu ja pro{ti - {edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e?

Da, da, a i od tatka {i dobra para }e lapne. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. Ima dobri darovi. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi. [upelko Arno, da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. (Tropa na vratata.) @a arno `a dobro, kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{

Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel, i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. (Vleguva gazda Rabu{.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. Vi blagodaram za srne~koto, gazda Su{ko.

20
[upelko

Vilijam [EKSPIR

Rabu{ Vnatre e, gospodine; i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko.

Gazda Rabu{, i mene mi e milo. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna; nekako kilavo be{e zastrelana. - Kako vi e gazdaricata? - I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam, da, od srce. Rabu{

[upelko Vi blagodaram, gospodine. Toj mnogu me navredi, gazda Rabu{. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram, gospodine. Spolaj mu. Gospodine, toj toa donekade i go priznava. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam, dobar gospodine Su{ko. Su{ko Kako e va{ata rtka, zagarot, gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e, gospodine. Doa|a vitezot Xon. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte, priznajte. [upelko E nema! Va{a gre{ka, va{a gre{ka. (Na Rabu{). Ama pesot e aren. Rabu{ Ko kompir varen, gospodine. [upelko Gospodine, pesot e dobar, pesot e i ubav. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i, gazda [upelko, navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu, mi gi tepavte lu|eto, ubivte moj elen, mi provalivte vo love~kata ku}a. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. [upelko Ih, golema rabota. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. Zarem ne e taka, gazda Rabu{? Toj me navredi; navistina me navredi, vi velam; veruvajte mi oti me navredi.. Jas, blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf, Nam}or, Nemtur i Pi{tol)

Veselite `eni od Vindzor

21
Nemtur

arate. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam, kriv sum. Na zdravje odgovorot. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Rezil }e ve storat. Evans Pauca verba, vite`u Xon, `borovi asol. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! - Su{ko, jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a, Nam}or, Nemtur i Pi{tol. Pi{tol! Nam}or

Boc, boc, velam pauca, pauca. Vo krvta mi e da bockam. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko, slugata moj kaj mi e? Znaete, rodnino? Evans [mirete {e, {ivi Go{pod. Da {e ra`bereme. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{, toe{t ga`da Rabu{; po{lem ja{, toe{t ja{; i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica Kaj [prinkite. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. Evans Taka e. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov, a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. Falstaf

Pi{tol Ti, gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. Su{ko Evans Da, ama ne velam. . . Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da, ama ne velam. . . \avol da te `eme, ami taka {e veli, Pre{toren {um vo u{o! ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol, ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko?

22
Su{ko

Vilijam [EKSPIR

Nam}or [to se odnesuva do mene, gospodaru, velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. Evans Ko {toka, {aka da ka{e. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan, gospodaru, bil, kako {to se veli, olesnet, pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. Su{ko Da, i toga{ govorevte latinski, ama {to e tuka e. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito, prijatno, nabo`no dru{tvo. Ako treba da se napijam, }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga, a ne so pijani bagabonti. Evans [imi go{pod, pametna odluka. Falstaf

Da, `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna, toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. @imi rakavicive, vi velam. Falstaf Pravo veli, Pi{tol? Evans Krivo, {e ra`bira, ako e drpni-ke{e. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru, na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu, povle~i go: crvu, gadu, la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive, toga{, onoj be{e. Nemtur Poslu{ajte me, gospodine, i {egite na strana. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava, toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi, sepak tolkavo magare ne sum. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon?

^uvme, gopodo, i vidovme, deka obvinenijata ne dr`at. Vleguva Ana Rabu{, so vino. Rabu{ Nemoj }erko, vrati go vinoto; }e pieme vnatre. (Ana izleguva). Su{ko Ej, eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{)

Veselite `eni od Vindzor

23
[upelko

Rabu{ Kako ste, gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda, iskreno se raduvam na ovaa sredba. So va{a dozvola, ubava gospo|o. (Ja baknuva.) Rabu{ @eno, posakaj im dobredojde na gospodava. -Povelete, imame topol srne~ki kotlet za ve~era. Povelete, gospoda, da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. (Izleguvaat site osven Su{ko.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti, od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al.(Vleguva Naivko.) O-paa Naivko, kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam, a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki, a? Naivko

Dobro, ama me razbirate. Su{ko Ve razbiram, gospodine. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. Ga`da [u{ko, ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. Su{ko A ne, }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. Prostete, ve molam. Toj e sudija na celava okolija, ako jas vaka vi izgledam. Evans Ama ne {e raboti `a toa. [e raboti `a va{ata {ena~ka. [upelko Da, tokmu za toa stanuva zbor, gospodine.

Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko

Evans @a toa, `a toa, ami {to drugo - {o go{pojcata Ana Rabu{. Su{ko

(Na Su{ko) [to ~ekate, rode, ajde idete, rode; site na vas ~ekame. (Na strana samo nemu). Samo ne{to da vi ka`am, rode. (Go trga Su{ka na strana.) Za ova se raboti, rode: se gotvi, tukure~i, ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram, gospodine, }e vidite deka sum ~ovek na mesto. Ako taka stoi rabotata, }e storam s# vo granicite na razumot.

Aha, ako taka stojat rabotite, }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme, ili od va{i u{ni - oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. @atoa, da bideme na ~i{to, mo{ete da go `a{akate devoj~eto?

24
[upelko

Vilijam [EKSPIR

mu e dobra. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. Su{ko Dobro, ami kako, inaku na, obesete me! (Vleguva Ana Rabu{.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Samo zaradi vas, gospojce, sakam pak da sum mlad. Ana Ve~erata e postavena. Tatko mi ve moli da povelite. [upelko ]e povelime, ubava gospojce.

Avrame Su{ko, rode, mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam, gospodine. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Evans Ama ne toa, go{pode i {ite {veti ma~enici, ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate, rodnino, i ako e razumno. [upelko

Evans Ama sfatete me, sfatete me, rode moj najmil. Ova go pravam za va{e dobro, rode. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea, gospodine, na va{e barawe. Ako nema golema qubov na po~etokot, bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme, koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. No ako vie velite o`eni se so nea, }e se o`enam. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. Evans Taka {e odgovara, ami kako, o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. Po na{e mi{lewe, i`ra`ot {o {traf pred Boga treba da gla{i po{rav pred Boga. Inaku, mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze, gospodine? Su{ko Ne, blagodaram, spolaj vi; eptem sum dobar. Ana Ve ~ekaat, gospodine, za ve~era. Su{ko Ne, ne sum gladen, spolaj vi, navistina. (Na Naivko) Odi mom~e; iako si moj sluga, odi Go{podi, pro{ti ako ja propu{tam molitvata. (Izleguvaat [upelko i Evans.)

Veselite `eni od Vindzor

25

da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. (Izleguva Naivko). I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Sega za sega, s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e, barem duri e `iva majka mi. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. Ne sednuvaat bez vas. Su{ko Veruvajte mi, ni{to ne mi se klava v usta. Vi blagodaram, isto kako da sum jadel. Ana Ve molam gospodine, vlezete vnatre. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne, ne, spolaj vi, }e {etam nadvor. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi - i ottoga{, veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima, gospodine, taka velat. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad - ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. Vi fufka od odvrzana me~ka, ne? Ana

A mene ba{ toa me rani. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. Ama vi tvrdam, `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. Vsu{nost, `enite ne sakaat me~ki. Me~kite se mnogu nam}ori, mnogu grubi ti}iwa. (Vleguva Rabu{.) Rabu{ Vlezete, gazda Su{ko, vlezete. Samo na vas se ~eka. Su{ko Ni{to ne mi se jade, vi blagodaram, gospodine. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade, mora da vlezete, gospodine. Ajde, povelete. Su{ko Ne, ve molam, samo posle vas. Rabu{ Vleguvajte, gospodine. Su{ko Povelete prvin vie, gospojce Ana. Ana A ne, jas nikako; ve molam samo napred. Su{ko Navistina nema prv da vlezam, nema pa nema, ne sakam do tolku da ve navredam. Ana

Da, gospodine, epten. Su{ko Ama jas ve molam, gospodine. Su{ko

26

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka, koja e ne{to kako negova manuka, doilka, kuvarka, pera~ka, mija~ka, {ti{ka~ka. Naivko Dobro, gospodine. Evans Dobro, ama ima i podobro. Daj & go pi{movo, oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. Trgni vedna{. (Izleguva Naivko). Ja{ da {i go dovr{am jadeweto; doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva)

Poarno nedodelkan otkolku dosaden. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: - toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko, drugite po nego.)

Veselite `eni od Vindzor

27

Scena 3
(Vleguvaat Falstaf, Nam}or, Nemtur, Pi{tol i Robin.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od Kaj {prinkite) Meanxijata Na zapoved, delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam, meanxio, da ja skusam malku dru`inava. Meanxijata ^kartiraj, Herkul-delio, otpu{taj. Neka kva~at malku na drugo mesto. I{, i{. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. Meanxijata Ti si car: Cezar, kajzer i vezir. ]e go vpregnam Nam}or. Toj malku neka crpi, neka to~i. Arno velam, Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. Meanxijata Rekov; neka trgne po mene. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. Edna{ velam: po mene. (Izleguva). Falstaf Nam}or, po nego. Pivni~ar e dobar zanaet.

Od edno staro dve novi pravi. Od drtav izme}ar, silen pivni~ar. Odi; zbogum. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. ]e prokopsam. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine, zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino; krvta voda ne stanuva. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. Krade{e bez namuz. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Epten nema{e usul. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. Pi{tol Umnite velat da privatizira{. Da ukrade{? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. Falstaf Zna~i, gospoda, re~isi sum gol i bos. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb, malku mi`i da ti bajam. Pi{tol I carot negde mora pe{ki.

28
Falstaf

Vilijam [EKSPIR

A vie buluk itri |avol~iwa, zatoa Navali, mom~e! velam. Nemtur Ujdurmava se kova; dobro e. Ujdurmete me angeli! Falstaf

Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. Dobro nafatiran gazda. Falstaf Slu{ajte sega vamu, da vi ka`am na {to sum nastrven. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno.

(Poka`uva pisma.) Eve & napi{av pismo - a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{, koja isto taka zavodlivo me pogledna, me soble~e od glava do petici; sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e, de mojov - seksi mev. Pi{tol

Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. E, pak ja prekarda{i, Pi{tol. Navistina ne sum nekoj maneken, ama sega za drugo mi e nadrven; gledam nekoe fajde da imam. Na kratko, nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. Ne e nemtur, znae da te {trekne, prosto si go bara so borin~e. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. Ili, ova nejzino odnesuvawe, tikvari, prevedeno na prost angliski zna~i Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa, velat, taa epten vladee so }eseto na ma`ot & ; toj ima buluk zlatni an|el~iwa. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam, jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra kontrastivna analiza. Falstaf O, so tolku gladna strast taa me soblekuva{e {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. I taa e gazda na }eseto. Taa e El Dorado, zemja na zlato i izobilstva. Dvete }e mi bidat rizni~arki, a jas niven naredbodavec. Ednata Isto~na, drugata Zapadna Indija }e mi bide, a jas me|u niv, so dvete }e trguvam. (Mu dava pismo na Pi{tol.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{, (mu dava pismo na Nemtur), a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. ]e procvetame momci, }e procvetame. Pi{tol

Veselite `eni od Vindzor

29
Pi{tol

(Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. Eve, zemete si go |avolskovo pismo. Sakam da si go so~uvam obrazot. Falstaf

A jas na Rabu{, da mi prosti{, deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti, zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. Nemtur

(Na Robin) Ajde ti, mom~e. Stegni gi pismava cvrsto, i ko gulab letni kon zlatnive pesci. (Mu gi dava pismata na Robin.) Li{ki, mar{, da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte, rmbajte, mavnete mi se, sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska, slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! - Ama skala e svetot: denes si gore, no ve}e utre mo`e{ da si dolu. Pari }e imam v }ese koga ti, gadu, }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov.

Ni mojot gnev nema da stivne. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov; }e go stegnam vo men|eme od qubomora; oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. So tebe sum. Vodi me! (Izleguvaat.)

30 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Naivko Ne, ni slu~ajno; toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Brzofatka

(Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa, Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi.) Te molam, odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar, gospodarot doktor Kajus. Oti ako dojde i najde nekogo doma, uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. Ragbi Odam. Brzofatka Odi; a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori, }e pieme vareno vince so karanfil~e. (Izleguva Ragbi). ^esen, poslu{en, dobar momok; samo takov, xanam, i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i; i, vi velam, ne e nekoj {to {iri muabeti, ne e ni tutule-bale. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite; zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap - ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. No, drug mi e zborot. Petre Naivko rekovte se vikata, ne? Naivko Da, ne go birav jas nunkoto. Brzofatka

Zna~i mlak ~ovek, taka? Naivko To~no taka; ama jak na race. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. Brzofatka Navistina? - Toga{, mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da, tokmu taka pravi. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka

I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. Begajte vamu, mom~e; `ivi gospod, vlezete vo sop~evo. Toj nema da ostane dolgo. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej, Xon! Xon Ragbi! Ej, me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi, Xon, odi raspra{aj se za gospodarot. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. (Izleguva Ragbi)

Veselite `eni od Vindzor

31
Ragbi

(pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus

Spremen e, gospodine. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus

Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert - kutija, etno selena kutija. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. Brzofatka Se razbira, sekako, vedna{ }e vi ja donesam. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Da go najde{e mom~eto, }e skoka{e ko kosten na ogan. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe, fe, fe,fe! Ma foi, il fait fort chaud! Je men vais a la cour. La grande affaire. Brzofatka

Gospote, sapaen sum baagi. Ete, quai-j oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene, }e go najde mom~eto i }e zbesni. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable, diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu, aramijo! Ragpi, me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru, smirete se!

Ovaa ja baravte, gospodine? Kajus Kajus Qui. Mets-le a ma pochette. Depeche, brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej, Xon, Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete, gospodine. Kajus Ti si Xon Ragpi, i ti si \on Ragpi. Ajte, semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. Brzofatka Ko gospod ve molam, ne bidete tolku flegmati~ni. ]e vi objasnam. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. Kajus Pa?

32
Naivko

Vilijam [EKSPIR

Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. Brzofatka

Taka be{e, navistina, da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta, ve molam. Kajus A fie satvorete ja. (Na Naivko) Prodolzete, da cujam. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a, va{ata slu{ka, da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. Brzofatka Ete, s# e objasneto; ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. Kajus Popot Hju te pratil? - Ragpi, baile mua malku hartija. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj, cekaj tuka. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko).@iv bil Gospod, se smiri. Da se izvade{e od pamet, }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. Ama seedno, prijatele, }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. A vamu francuskiov doktor, mojot gospodar - gospodar moj navistina, oti, vidi, jas mu ja vodam ku}ata, peram, cedam, varam, pe~am, ribam, gotvam, spremam za piewe, gi mestam postelite, i toa s# sama -

(na samo na Naivko) Golema, golema, ami kako? Ne e malku rano da stanuva{, a docna da legnuva{. Ama seedno, da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane - i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. Ama seedno, jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e, od kaj }e duvne vetrot. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti, tepilu, taj mu go pismovo na popot Hju. Putala, saka tfoboj so mene. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. A ti oti. Ne e topro ta si ofte. Putala, jajcata }e mu gi isecam. Putala, putala, }e nema sto ta vapca sa Velikten. (Izleguva Naivko). Brzofatka Gospode, toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. Kajus Bas mi e gajle. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala, }e go upijam toa gatno popiste. I go samoliv mojot meanar od Kaj sprinkite ta ni gi meri mecevite. -Putala, Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine, devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. A rajata si e raja. Tuku blaboti. Druga rabota nema.

Veselite `eni od Vindzor

33
Brzofatka

Kajus Ragpi, otime fo dforot. (Na gospo|a Brzofatka) Putala, ako ne ja topijam Ana Rapus, glavecki }e te xitnam ot toma. A ti po mene, Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. A i, spolaj mu na gospoda, samo mojot zbor vrvi kaj nea. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu, ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela, sam vidi. (Vleguva gazda Fenton) Fenton

[to e pravo, gospodine, s# e vo racete na Gorniot. No s#edno, gospodaru Fenton, raka se~am deka ve saka. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam, navistina imam. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam, ~esna e, od ~esna po~esna. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. -Ama kako za vas-ptu, ptu - da ne~ue zloto! Fenton Zna~i, }e ja vidam deneska. Eve, ova se pari za tebe. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. Ako ja vidi{, pozdravi ja. Brzofatka

A ti si, dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje, brzam. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina, gospodine, taa e ubava, ~esna i mila, a patem da vi spomnam, i srceto ja trga kon vas, spolaj mu na gospoda. Fenton [to misli{, dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje, gospodine. (Izleguva Fenton) Navistina, ~estit gospodin; ama Ana ne go saka. Samo jas znam kaj ja trga srceto - Lele, majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot - drugpat, koga }e se vidam so Ana na samo.

^in VTORI
Scena 1
(Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race.)

Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. Da vidam. (^ita) Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam, za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva, taa od nego ne prima soveti. Vie ne ste mladi; a ne sum ni jas. Eve, zna~i edna srodnost. Vie ste veseli; vesel sum i jas. Ha, ha, zna~i eve i vtora srodnost. Vie sakate vince, vince sakam i jas. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli, gospo|o Rabu{, - a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli, - samo toa {to ve sakam. Nema da re~am So`ali se nad mene - ova ne mu li~i na eden vojnik - tuku velam sakaj me. Svoera~no, tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. Xon Falstaf Irodi{te edno evrejsko! Rasipan, lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi, {to imam storeno, {to imam re~eno, za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam, a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. (Vleguva gospo|a Plitkavoda)

Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{, ba{ na kaj vas sum trgnata. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. Mnogu nasekirana mi se gledate. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. Ne{to ste vo gre{ka. Gospo|a Rabu{ Ne sum. Izgledate lo{o, barem mene taka mi se ~ini. Gospo|a Plitkavoda Toga{, neka e po va{e. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. O gospo|o Rabu{, dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj, `eno, {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno, da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir, mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot, `eno, grabni ja ~esta. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana.

Veselite `eni od Vindzor

35

Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend, bi stanala `ena na vitez. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda, blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati, zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme. Eve: ~itajte, ~itajte. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot, debelite }e gi smetam za najdolni. A sepak ovoj ne pcue, ja fali smernosta kaj `enite, i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na Tri neveste tikve brale. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta, s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor, samo {to ednoto glasi do Rabu{, drugoto do Plitkavoda. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde, ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. No prvin tvojot neka se omrsi, za{to mojov, ti velam,

nema bel den da vidi. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e, a ovie mu se od vtoroto, dopolneto izdanie.Gi pe~ati, sigurna sum - ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at, pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. Sakam da ka`am, gospo|o, polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj, kako jajce na jajce: istiot rakopis, istite zborovi. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam; oti, sigurna sum, da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna, nikoga{ nema{e da mi se ka~i na brodot. Gospo|a Plitkavoda Da ti se ka~i, veli{? Jas ne bi mu dala ni na paluba da mi stapne. Gospo|a Rabu{ Ni jas. Ako mi go pikne nosot pod paluba, pove}e nikoga{ nema da isplovam. Ajde da mu vratime. Da mu zaka`eme sostanok, neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto, pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od Kaj {prinkite. Gospo|a Plitkavoda Va`i, prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur)

36
Gospo|a Rabu{

Vilijam [EKSPIR

O, grdi se, nadenati se grdi. Plitkavoda Za {to zboruvate, gospodine? Pi{tol

Ej, eve go doa|a, a so nego i ma` mi. Toj e, kutri~kiot, daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea; a toa e, veruvam, dale~ina i pol. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Ela vamu. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam, deka nema da bide taka.

Za rogovi, govoram. A sega zbogum. Vardi; otvori o~i; aramii {etaat no}e. Vardi pred leto da dojde, pred gugutka da gugne, Odime, gospodine kaplare Nemtur! - Veruvajte Rabu{, toj umno govori. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie, trpenie! Rabotava mora da se ispita. Nam}or

Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. Plitkavoda Ama, gospodine, `ena mi ne e mlada. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti, i ima{ni i skudni, i mladi i stari, {to }e padne, lorde. Toj jade tur{ija so {e}er. Vardi se, Plitkavoda. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Spre~i, spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni, su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. Toj me ~epna so vrska. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto; ama jas sum ma`, i znam ma{ki da zastanam koga treba. Toj ja qubi va{ata `ena. Ova e celata prikazna. I to~ka. Se vikam kaplar Nemtur. Velam, ustava mi fa}a pena. Se vikam Nemtur, a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Zbogum, zbogum! Ne sakam samo leb i voda. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda, re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva, znam deka se mrdnal.

Veselite `eni od Vindzor

37

Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam - toga{... Rabu{

Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka

(Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar, pa makar gospod da slezi od nebo. Plitkavoda (Za sebe) Dobar, pameten ~ovek. Ne znam. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). Rabu{

Ba{ taka; i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. Malku }e si napravime muabet. (Izleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{

Ej, Meg. [to sega, gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal, Xorx? ^ekaj da ti ka`am. (Zboruvaat na strana). Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. Odi doma, odi. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime, gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. - ]e si dojde{ za ve~era, ne, Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Ni dojde ko pora~ana. Ami kako. ^uvte, ne, {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at, degenive. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{

38
Plitkavoda

Vilijam [EKSPIR

Hju, sve{tenik od Vels i Kajus, doktor od Francija. Plitkavoda Meanxijo, samo malku. Meanxijata Ka`i, delijo, fidanbojlio. (Zboruvaat na strana) [upelko

Ova ne mi mirisa na arno. Toj no}eva Kaj {prinkite, ne? Rabu{ Ami kade. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi, }e go pu{tam da & go vidi bregot; ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo, ova drugoto neka se isturi na moja glava. Plitkavoda veruvam na `ena mi, ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. A i nikoga{ ne se znae. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo. (Vleguva meanxijata od Kaj {prinkite) Rabu{ Eve go, ide naduen meanxijata od Kaj {prinkite. Koga e vaka vesel, ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. Kako si, meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si, delijo, blagosloven! Ti si gospodin so tapija. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija, ej! [upelko Eve me, meanxijo, idam. - Dobra ve~er sekoja ve~er, gazda Rabu{. Gazda Rabu{, sakate so nas? Golem seir }e gledame. Meanxijata Ka`i mu, gospodin sudija, ka`i mu, delijo. [upelko Gospodine, }e ima dvoboj pome|u pre~esniot

&

(Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. Slu{nete sega {to spremame za seirov. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez, mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego; vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil - se raboti za {ega. Meanxijata Eve raka, delijo. Vleguvaj, izleguvaj kolku ti du{a saka - ~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot. (Na [upelko i Rabu{) Da odime, sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot.

Veselite `eni od Vindzor

39

[upelko Drapate kol~i{ta, gospodine. Ne mi otvorajte usta. Denes e poinaku - se ~uva otstojanie, se govori za pasadi, stokadi cela teorija: na srceto se zaborava, gazda Rabu{; a ba{ srce treba, ne teorii. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot, po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde, be, mrdnete malku! Rabu{ Mrdame, mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. (Izleguvaat Meanxijata, [upelko i Rabu{) Plitkavoda

i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. Dosta gospodine, si igravte sajkal, so moeto dobro ime. A {to s# ne storiv za vas. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur, inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto, se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf

Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. Ama jas ne sum lekoveren. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a, a {to pravele tamu, |avol znae. Zna~i, }e ja ispitam dobro rabotava; prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. Ako ispadne ~esna, xabe sum se ma~el, ako ne ispadne, makata ne mi bila xabe. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan.

Razmrdaj ja malku, timbata, ajvan. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor, trgni mi se od vratot. Najdi si druga besilka. Da te nema, o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda, mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{, a? Pod ~est ti e, ne? E, ama da znae{, smrde`u bes~esen, deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. Da, da, duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort, go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta, maftam, matam, mamam, potkradnuvam; a vamu ti, nikoj i ni{to, saka{ da gi skrie{ partalite, ma~kiniot pogled, seqa~kiot re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E, na, nema! Pi{tol

Falstaf Ni petpare. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin)

40
Robin

Vilijam [EKSPIR

Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf

Gospodine, edna `ena saka da zboruva so vas. Falstaf Dobro, dobro. Gospo|a Plitkavoda, velite. Neka dojde vamu. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro, gospodine. Falstaf Falstaf Dobro utro, dobra `eno. Brzofatka Toa ne, da mi prosti va{eto gospodstvo. Falstaf Falstaf Dobra devojko, toga{. Zna~i, gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi, ubava `eno, a jas }e bidam poslu{niot. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda, gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor, najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. A doa|aa vitezi, lordovi, gospoda na pajtoni; `imi o~ive, s# pajton do pajton, pismo do pismo, podarok na podarok, i mirisaa, zalevaa, ~ista miskojna; i celi krckaa, `imi s#, vo svila i brokat, i govorea kralski, Ni{to, gospodine, taa e krasno su{testvo. Bo`e, bo`e, ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas, molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda, `eno, gospo|a Plitkavoda. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Ova se moi lu|e, moi lu|e. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. Ve molam dojdete malku poblisku.

Veselite `eni od Vindzor

41

vinoto i {e}erot od najdobri sorti, sekoja `ena tuka bi padnala; a taa, `imi majka, ni da trepne. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa - ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa, {to velat, koga ne se ~esno zaraboteni. I, vi velam, ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no, na~alnici na policija. Ama, `imi vas, nikogo ne klade na maslat. Falstaf

ako voop{to takva ima - sekoj den se moli i nautro i nave~er - i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma, no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E, takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka

Ama {to mi pora~uva mene? Skrati, skrati, aberxike moja dobra. Brzofatka Zna~i, go primi va{eto pismo, za koe iljadapati vi blagodari, i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. Toga{ mo`ete da dojdete, re~e, i da ja vidite onaa slika, znaete koja. Gazda Plitkavoda, ma` &, nema da bide doma. Tuf, tuf, kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. Qubomoren e od umot nadvor. Nema den a da ne se potkaraat. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. @eno, pozdravi ja. Nema da ja razo~aram. Brzofatka

Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota, gospodine; ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale, mislam. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala, vo znak na qubov, da & go ispratite na rabu{, va{iot najmal sluga. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot; a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. Pravi {to saka, zboruva {to saka, zema s#, pla}a s#, legnuva koga }e & se prisaka, stanuva koga }e & tekne, sekoga{ e po nejzino. A, raka na srce, ova i go zaslu`uva, oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor, toga{ taa e edinstvenata. Mora da & go pratite slugata, trte-mrte so nejze nema. Falstaf Nema ni da ima. ]e go pratam!

Ubavo zboruvavte. No imam u{te edna poraka za vas. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra, ~esna i skromna `ena, ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor

Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go; po nego mo`ete da razmenuvate poraki. Za sekoj slu~aj imajte

42

Vilijam [EKSPIR

si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas, a deteto da ne seti za {to se raboti - oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Vozrasnite, znaete, imaat obyiri, kako {to se veli, i znaat {to pravat. Falstaf Toga{ zbogum. Pozdravi gi dvete od mene. Eve ti go }eseto; u{te ti dol`am. -Dete, pojdi so `enava. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka, a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{, `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle, po tolkav ar~, i jas }e imam nekakvo fajde. A s# blagodarenie na dobrovo telo. Telo moe, spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno, va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon, tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da, gospodine.

Falstaf Neka dojde vamu. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e, ama ne e za rezil. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi, ve v~opiv, a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro, gospodine. Falstaf Amin, gospodine. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. Falstaf Povelete. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota, kr~mar~e. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine, jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. Se vikam Rezil. Falstaf Rezile, gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. Plitkavoda Xone, vitezu, toa i go sakam - ne za da vi bidam tovar, za{to, kako zajmodavec, smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas; toa i me ohrabri vaka, vo nevreme, da vi se natrapam; oti velat: parata i `elezna porta otvora.

Veselite `eni od Vindzor

43
Falstaf

Falstaf Para na raka, gospodine, Mara za raka! Plitkavoda Taka e, a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. Ponosete mi go malku, vitezu, pa zemete polovina, ili celo, kako nagrada za trudot. Falstaf Ne znam, gospodine, so {to zaslu`iv da vi bidam amal. Plitkavoda ]e vi ka`am, gospodine, ako me soslu{ate. Falstaf Zboruvajte, dobar gospodine Rezil. So radost }e vi slu`am. Plitkavoda Pa, gospodine?

Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea; ja sledev kako ma|epsan, ja koristev sekoja prilika da & prijdam, pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam; ne samo {to & kupuvav podaroci, tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. Na kratko, tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. No, bez ogled {to zaslu`iv, po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv, znam deka nikakvo fajde nema{e, osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena, a toa me nau~i da go re~am ova: Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{, go bara{ ona {to bega, a toa bega od onoj {to go bara. Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`?

Gospodine, slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok - a i odamna ste mi poznat, iako dosega, za `al, ne najdov na~in i li~no da imam ~est. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa, sakal ili ne, i edna moja slabost; no, gospodine viteze, slu{ajte gi so ednoto uvo, ve molam, moite ludosti, a drugoto na~ulete go kon va{ite, za da bide va{iot prekor pomal, za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. Falstaf

Plitkavoda So ni{to i nigde. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. Falstaf

Vo red, gospodine. Prodol`ete. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov; ma` & se vika Plitkavoda. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te, koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba.

44
Falstaf

Vilijam [EKSPIR

A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av, kako da sum vi ka`al s#. Iako gospo|ata izgleda ~esno, se govori deka na drugi mesta mrda so opa{kata pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. Zna~i, vitezu, eve za {to se raboti. Vie ste gospodin ubavo vospitan, imate odnos so lu|eto i ste duhovit, od visokoto op{testvo ste, ugleden i po~ituvan, site ve falat zaradi vojni~kite, dvorskite i akademskite ve{tini. Falstaf Nemojte, vi se molam, gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. Eve vi pari. (Mu dava pari) Tro{ete, tro{ete; kolku {to du{a vi saka a i pove}e; potro{ete s# {to imam; za vozvrat, od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina, osvoete ja, neka vi se dade. Ako nekoj voop{to mo`e, vie ste najdobriot. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast, jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda

race, `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota, ugledot, bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. [to velite na ova, vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil, kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. (Gi zema parite) Kako vtoro, eve vi raka. (Se rakuvaat) I kako posledno, gospod da me razvitezi, ako vie, dokolku sakate, ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. Plitkavoda O, dobar gospodine! Falstaf Vi velam, }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari, vitezu, }e gi imate preku glava. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda, gospodine Rezil, }e vi dojde preku glava. ]e bidam so nea, vi velam, na sostanokot {to samata mi go zaka`a. Taman vie idevte, od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko, nejziniot ma`. Ve~erva dojdete kaj mene; }e doznaete kako mi odi. Plitkavoda

O, sfatete me to~no. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v

Sre}en sum {to ve zapoznav. A dali go znaete Plitkavoda, gospodine?

Veselite `eni od Vindzor

45

Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak, za toj roglest ajvan! Ne go znam. A i zo{to siromav. Velat, ovoj qubomoren ajvan le`el na pari, zatoa i `en~eto negovo mi e milo. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz, a posle kolaj rabota. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete, gospodine, za da go odbegnuvate koga }e go vidite. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam, }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Gazot rende }e mu go napravam. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil, }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov, a vie }e legnete so `ena mu. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Plitkavoda e prostak, a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. @ena mi mu zaka`ala, satot se znae, sostanokot e dogovoren. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka, ~ekmexeto opqa~ka, ugledot izgloda, a mene nema da me snajde samo ova, tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. Imiwa! Mimiwa! Velzevut zvu~i dobro, Lucifer zvu~i dobro, Moloh, Mamon zvu~at dobro; iako se |avoli, imiwa na vragovi! Ama rogle, nadenat! Rogle - ni |avolot nema takvo ime. Rabu{ e magare, magare bez um. Toj & veruva na `ena si. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. Poprvo bi mu

go doveril mojot puter na nekoj Flamanec, moeto sirewe na popot Hju, Vel{aninot, moeto pagur~e so rakija na Irec, mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta, od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. Pu{tena, taa duma, {esta, pusti {turi, kova; i ona {to }e go skova v srce, toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. ]e go spre~am ova, }e ja fatam `iva ovaa mojata, }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. A sega na rabota. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Gospod neka mi e na pomo{: roglest, nadenat, rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot, Xek? Ragbi Pomina ~asot, gospodine, koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. Kajus Bose moj, si ja spasil dusata sto ne dojden; topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Bose moj, Rakpi, toj mrtov ve}e ako dojden. Ragbi Itar e gospodine, znael deka }e go ubiete ako dojde.

46
Kajus

Vilijam [EKSPIR

(Go vadi me~ot) Bose moj, mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. Semi mecot, Yek. Jas kasam tebe kako nego ubijam. Ragbi

ja vidime tvojata distanca, tvojot udar ozgora. Dali e mrtov, Etiopjanine? Dali e mrtov, Fran~esko? A, delijo? [to veli mojot Eskulapij, mojot Galen, moeto srce blagorodni~ko, a? Dali e mrtov, delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus

Nemojte, gospodine, ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec, semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata, sudijata [upelko, gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi, doktor delijo. [upelko So Gospod napred, gospodin doktore. Rabu{ Kako ste, doktore? Su{ko [upelko Dobro utro, gospodine. Kajus Sosto site vie eden, tva, tli, ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{, da te vidime kako napa|a{, da te vidime kako proboduva{, da te vidime ovde, da te vidime onde; da vidime kako go zadava{ tvojot punto, tvojata stokata, tvojot reverso, da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot, ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. Iako sme sudii, doktori i sve{tenici, gospodine Rabu{, u{te vo nas gori plamenot na mladosta. I nie sme od majka rodeni, gospodine Rabu{. Rabu{ Pravo govorite, gospodine [upelko. Toj e popameten od vas gospodine doktore. Toj le~i du{i, a vie tela. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. Zarem ne sum vo pravo, gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko, vie porano bevte golem megdanxija, a sega stanavte miraxija. Simi boka, toj najgolemata popska kukavica na svetot. Ne saka suratot vitam. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja, Hektore gr~ki, dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest- sedum, tva- tli casa, a toj ne tojten.

Veselite `eni od Vindzor

47
Kajus

[upelko A i krivo ne sudam, gospodine Rabu{. - Gospodine doktore Kajus, dojdov da ve odvedam doma. Jas sum zakolnat za mir. Se poka`avte kako mudar lekar, a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Morate so mene, gospodine doktore. Meanxijata Prostete, Sudijo. (Na Kajus) Samo zbor, msje Ebiveter. Kajus

Mnogu vi sum plagodaren. Meanxijata I u{te, delijo - (Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko, pominete niz grad do Frogmor. Rabu{ Tamu e popot Hju, ne? Meanxijata

Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik, ebiveter zna~i hrabar, delijo. Kajus Bose, bose, snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Popiste edno krastavo! Zimi boka, usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek, delijo. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. Kajus Zimi boka, i jas mislam toj mene isede sa dorucek; jas, zimi boka, si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne, aj so zdravje! Neka umre. V kanija so tvoeto netrpenie; oladi malku. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a; a ti }e & se dodvoruva{. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka, jas vam za ova blagodaren. Zimi boka, jas ve sakam, i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka, ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. Razbravme. Rabu{, [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. (Izleguvaat Rabu{, [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj, a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole.Razbravte? [upelko

48

Vilijam [EKSPIR

grof, vites, lortovi, gospota, moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. Otlicno receno. Meanxijata Toga{ da odime. Kajus Idi po mene, Rakpi. (Izleguvaat)

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans))

Evans Ve molam, {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko, kade {e go baravte go{podinot Kaju{, onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade, gospodine. Kon crkvata, kon parkot, kon stariot del na Vindzor, samo kon gradot ne otidov. Evans Ve molam, ve molam, pobarajte i natamu.

Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. Kraj plitki. . . (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. Od onde, o~e. Evans Neka poveli. (Pee) Kraj plitki reki kraj ~ii vali - Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko

Naivko Vedna{, gospodine. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me, poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. Tazen {um, tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze, pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki, kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. Kraj plitki Boze, milo{t, ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. Te molam, daj mi ja nametkata - ili drzi ja v race. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko, gazda Su{ko i gazda Rabu{.) [upelko Kako ste, gospodine pope? Dobro utro. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka, nau~nik bez kniga! Nikakvo, o~e. Doa|a mojot gospodar, gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu.

50
Su{ko (Za sebe) Ah, ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi, o~e. Evans

Vilijam [EKSPIR

Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus, poznat francuski doktor. Evans

Bog da ve vardi i ~uva, {ite va{. [upelko [to, me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete, o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen, revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. Rabu{ Dojdovme kaj vas, o~e, da vi napravime edno dobro. Evans Mnogu topro. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. Nekoj mu stapnal na ganglija, pa sega vrni, grmi, pcue, ne znae koj pat da fati. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor; ama prvpat gledam ~ovek od negov rang, ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. A ne, o~e. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie, doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen, a i golem ajvan e - kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam, so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. Su{ko (Za sebe) Of, ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata, doktor Kajus i Xon Ragbi.) Dr`ete gi na otstojanie - eve go ide doktor Kajus. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{

Veselite `eni od Vindzor

51
Kajus

Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam, etno sbor fo fase ufo. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka, fie kukafica, fie magare, fir majmun. Evans

Topro receno, otli~no. Meanxijata Mir, presuduvam. Slu{nete go Meanxijata od Kaj [prinkite. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako, bez lekovite da mu gi goltam, }e si umram na polpat. Zarem mojot paroh da go zagubam, mojot pop, mojot otec Hju? Nikako, bez negovite pogovorki, }e staneme verni povorki. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska - taka. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska - taka. ^eda moi u~eni, jas ve izmamiv obajcata, jas ve upativ na pogre{ni mesta. Srcata vi se mo}ni, ko`ite na mesto, varenoto vino neka bide ishod. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. (Na Kajus i Evans) Po mene, ~eda na mirot, po mene, po mene, po mene. (Izleguva) [upelko

(Na strana na Kajus) Ve molam, da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. (Glasno) [imi I{u{, madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. Kajus Djafol! Rakpi, meanyio, kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka, mocko, ofa e `aka`anoto me{to. Neka pre{udi meanxijata od Kaj [prinkite. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija, me|u Francuzinot i Vel{aninot, me|u du{ole~itelot i telole~itelot.

Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego, gospodo, po nego. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of, ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha, tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. [akam da bideme prijateli, da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan, na ovoj rani-ku~e -da- te -lae, na ovoj lajno ga`da od Kaj [prinkite.

52
Kajus

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred, xentelemen~e. Si naviknalo da odi{ pozadi, ama sega treba da vodi{. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as, gospo|o Rabu{. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi, gospodine. Doma e? Plitkavoda Doma. Ne znae {to da pravi so sebe. & fali dru{tvo. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. Gospo|a Rabu{ Normalno - za drugi dva ma`a. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to

Zimi boka, od s# srce. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. Zimi boka, ni Ana ni diable fidof. Evans ]e vidi toj. Xrckite }e mu gi i`vadam. [ledete me, ve molam. (Izleguvaat)

Veselite `eni od Vindzor

53

mu go dade na ma` mi. - Mom~e, kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. Postojano mu go zaboravam imeto. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e, vi rekov. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi, gospodine, }e umram ako ne ja vidam. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat; xabe mu se. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si; & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. A sega eve ja, odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. Gledam vetrevo }e donese luwa. I toa so mom~eto na Falstafa. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo; potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam , }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{, a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon; site kom{ii do eden, }e bidat na moja strana. (Udira ~asovnikot) Vreme e. Ne me dr`i mesto.Ubeden sum sto posto. Kako {to e opak svetot, sigurno i

Falstaf e tamu. Odam. (Vleguvaat gazda Rabu{, sudijata [upelko, gazda Su{ko, Meanxijata, otec Hju Evans, doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko, Rabu{ i Drugite Vo prav ~as, gazda Plitkavoda. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov, dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba,pa ve molam da povelite. [upelko Ne }e mo`am, gazda Plitkavoda. Su{ko Nitu jas, gospodine. Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana, a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko, a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov, dedo, - ovaj, gospodine Rabu{. Rabu{ Go imate od mene, gazda Su{ko. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. Gospodine doktore, taa smeta deka vie ste podobra prilika. Kajus Ta, zimi boka, a i tevojkata mene saka. Taka parem feli Brsopatka, moja domakinka.

54
Meanxijata

Vilijam [EKSPIR

gajdi{teto. Ima da mi zaigra. (Na Rabu{, Kajus i Evans) Odime, narode! Rabu{, Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat)

(Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e, tancuva, mu igraat o~iwata; pi{uva stihovi, govori svetski, mirisa na prolet. Toj }e ja lapne, toj }e ja lapne; vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. Rabu{ Bez moj blagoslov. Gospodinot e gol i bos. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins; toj puka na golemo. Saka da bide petel na tu|o buni{te. Ako ja zeme, neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov, a mojot blagoslov go davam na drug. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. Pokraj dobroto jadewe, }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Gospodine doktore, vie sekako nema da me odbiete. Ni vie, gazda Rabu{, ni vie o~e Hju. [upelko E pa, ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti, Rakpi; jas fednas itam. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje, du{i~ki. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf, da drmneme malku kanarsko vince. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po

Veselite `eni od Vindzor

55

Scena 3
(Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo, brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. - Robert! Me slu{a{?

-Odete, i dojdete koga }e ve viknam. (Izleguvaat Xon i Robert. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. Gospo|a Plitkavoda Zdravo, pilence moe ga}esto, {to ima novo? Robin Mojot gospodar, vitezot Xon Falstaf, vleze od drugata vrata i bara da go primite. Gospo|a Rabu{

Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu, klukajdrv~e, da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert, so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde, spu{tete ja. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i, kako {to vi rekov. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata; koga }e me slu{nete deka ve vikam, vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. Potoa, najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et, i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av; ne mo`at da zgre{at. Toga{ ajde. Ne se sekiraj. Ako ne odglumam dobro, isvirkaj me. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. Znae{ da ~uva{ tajni, a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. - Odam da se skrijam. Gospo|a Plitkavoda Odi. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{, ne go zaboravajte va{iot znak. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor, se kolnam. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda, ako ne{to vi zucnam; se zakolna deka }e me otera vo maj~inata.

56

Vilijam [EKSPIR

(Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te, na toa gnilo ~kembi{te. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li, dijamantu moj nebesen? Da, sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. Na vrvot sum od sre}ata. O, ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda

Falstaf @imi Gospod, surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka, a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot d vo zdolni{te so poluobra~i. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Ti velam, toa ne mo`e{ da go sokrie{. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi, nema kaj mene {to da se skrie. Falstaf

O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda, ne znam da mamam; ne znam da pqampam, gospo|o Plitkavoda. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. I pred kralot ova bi go ka`al. Bi te napravil moja gospo|a. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a, vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola, prevez od vojvotka, ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka, vitezu Xon - na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to, duri ni obi~na bri{ka. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. Ete, ne umeam da te veli~am, da ka`am vakva si takva si, kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. Ne umeam. Ama te sakam, samo tebe te sakam;a ti toa go zaslu`uva{. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me, gospodine. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam; a eden den i sami }e doznaete. Falstaf Samo taka prodol`i. S# }e zaslu`am.

Veselite `eni od Vindzor

57

Gospo|a Plitkavoda Ne, moram da vi ka`am, ve}e zaslu`ivte; inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{, se poti, fr~i, celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. Falstaf Taa ne smee da me vidi. ]e se skrijam zad tapiserijava. Gospo|a Plitkavoda Ve molam, gospodine; taa drdori ko naviena. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda, {to ste storile? Za `iv rezil ste, gotovi ste, propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo, gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug, a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas!

Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu, `eno, so site faci od Vindzor, vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka, po va{a volja, tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{, se nadevam. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe, da go najde doti~niot. Dojdov malku porano da vi ka`am. Ako ste ~isti, vo red, milo }e mi bide, ama ako ne ste, ako imate nekoj prijatel ovde, vedna{ neka se ~isti, vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin, mnogu mil prijatel; za nego se pla{am, a ne za sramot {to }e pukne. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ Bi se otka`ala, bi se otka`ala. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. Bo`e, ama se izla`av vo vas! Eve, eve edna ko{nica. Ako ne e nekoj od merata nadvor, lesno }e go sobere vnatre; i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. Ili - bidej}i ba{ sega gi belat platnata - neka dvajca va{i

58

Vilijam [EKSPIR

slugi go odnesat na livadata Da~et. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira, mori, tuka. Lele, {to da pravam, {to da ~inam! Falstaf

Plitkavoda (Na Rabu{, Kajus i Evans) Ve molam, dojdete povamu. Ako se somnevam bez pri~ina, toga{ zemete me na ududu; terajte si majtap so mene - nema da se lutam. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon

(Se pojavuva) Da vidam, da vidam, da vidam! Me sobira. Me sobira. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka; me sobira. Gospo|a Rabu{ [to, vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma, vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. Pomogni da zbri{am. ^ekaj da se napikam ovde. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot, mom~e - Povikajte gi slugite, gospo|o Plitkavoda. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda, gazda Rabu{, doktor Kajus i popot Evans).

Kaj pera~kite, gospodine. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da, elen so rogovi, tvrdam, elen so rogovi. A i zrel e, azer e za parewe. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda, soniv son no}eska. ]e vi go ka`am poposle. Eve, eve, eve vi gi klu~evite. Odete gore niz odaite, barajte, pustete, {turete. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. (Ja zaklu~uva vratata) A sega, po nego! Rabu{ Poleka malku, gospodine Plitkavoda. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov, dojdov, gospodine Rabu{! Gore, gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. Po mene, gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora!

Veselite `eni od Vindzor

59

Kajus Zimi boka, vaka ne fo Frans; qupomora ne fo Frans. Rabu{ Odime po nego, gospoda. Da go vidime cirkusov do kraj. (Izleguvaat Kajus, Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava, slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda

Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`, a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. Gospo|a Rabu{ Odli~no. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. (Vleguvaat Plitkavoda, Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene, gospodine Plitkavoda. Plitkavoda Fino, ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda

Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza.

Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite, gospodine Plitkavoda. Plitkavoda Taka e, sega treba da se izdr`i.

60
Evans

Vilijam [EKSPIR

Plitkavoda Biva. Evans Togas ja{ {um vtoriot. Kajus A jas tretiot. Plitkavoda Ve molam povelete, gospodine Rabu{. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans

Ako ima nekogo vo ku}ata, vo odaite, vo kov~e`ite, dolapite, bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka, i mene. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi, gospodine Plitkavoda, ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. Plitkavoda Moja gre{ka, gospodine Rabu{, moja maka te{ka. Evans

Ot {ega ve molam, da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan, na{iot go{tilni~ar. Kajus

Maka te{ka od {ove{t {e{ka, go{podine. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. More ne! Vo ~el Vind`or. Kajus Zimi boka, gledam taa cesna zena. Plitkavoda Vi vetiv gozba. Ve molam povelete, pro{etajte se malku na vozduh. Prostete mi, ve molam. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. - Ajde `eno; povelete gospo|o Rabu{. Ve molam prostete. Od srce ve molam. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme, gospodo. (Na strana Nemtur) , Ama vi tvrdam, pak }e imaa lakrdii. (Na Plitkavoda, Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. Potoa, }e lovime ptici. Imam stra{no sokle za letawe. Biva taka?

Nikako, zimi boka; samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat)

Veselite `eni od Vindzor

61
[upelko

Scena 4
(Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego, mila Ano. Ana

Neka prekinat so razgovorot, gospo|o Brzofatka. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. [upelko

[to da se pravi? Ne sramete se. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. Veli deka sostojbata svoja, mnogu bedna od rasipni{tvo, so negovi pari sakam da ja zakrpam. A mi prefrla i za drugo - za veselbite stari, dru`bite bludni; i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram, Ana, no, prosej}i te, vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato; i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. Ana [upelko Gospodine mil, sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete; nego prvin gospodine. A ako poniznata molba ne pomogne, e, toga{ - }e storime vaka - (Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko,gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. Napred, rode! Mom~e, ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav, gospojce Ana; vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. -Ve molam vuj~e, ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. O, kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam, imam ne{to da vi ka`am. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav.. Tuka sum na ~isto. Samo po malku mi e fufka. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete, gazda Su{ko saka so vas da zboruva.

62
pak `iv ostanal? [upelko

Vilijam [EKSPIR

Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. Spolaj mu na boga, ne mi potrebalo da go sostavam. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev, gospodine Su{ko, {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene, navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. Ako mi bila sre}a, arno. Ako ne, zdravje bo`e. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. Rabu{

Gospojce Ana, mojot rodnina ve saka. Su{ko Da, to~no, ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. Su{ko Tokmu taka, jas sum debelo nafatiran velmo`a. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. Ana Gospodine [upelko, ostavete go, ve molam, sam da me prosi. [upelko Toa i go pravam, gospojce. Vi blagodaram za pomo{ta. -Vas ve bara, rode. ]e ve ostavam. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i, gospodine Su{ko. Su{ko Zna~i, gospojce Ana. Ana

Gospodine Su{ko. -Sakaj go, }erko Ana. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum, gospodine, {to u{te se matkate kaj nas. Vi rekov, }erka mi e dadena na drug. Fenton Poleka, gospodine Rabu{, smirete se. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton, ponastrana od }erka mi. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me, gospodine!

[to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. Povelete sega

Veselite `eni od Vindzor

63
Fenton

gospodine [upelko; poveli sinko Su{ko vnatre. Jas ka`av {to ka`av, Fenton. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{, [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. Fenton Dobra gospo|o Rabu{, zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in, i pokraj tradicijata, prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. Bidete na moja strana. Ana Maj~ice mila, ne davaj me za onoj {utrak. Gospo|a Rabu{ Ne te davam; poaren ma` za tebe baram. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar, gospodinot doktor. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. Sredete se, gospodine Fenton. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka, kako }e ka`e taa, taka verojatno i }e bide. Do toga{, zbogum, gospodine. Taa mora doma. Tatko & }e se luti.

Zbogum dobra gospo|o. Zbogum Ana. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? Ne, & rekov, }e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak, na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. Ete, ba{ taka rabotam. Fenton Blagodaram, (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. (& dava pari) Eve za trudot. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana; ili gazda Su{ko; ili navistina gazda Fenton. ]e storam {to mo`am za site trojca, oti taka vetiv, a vetenoto go ispolnuvam - osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva)

64 Scena 5

Vilijam [EKSPIR

Nam}or Vlezi, `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka

(Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or, rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or

(Na Falstaf) So va{a dozvola; bo`e pomo`i. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf

Povelete, gospodine. Falstaf Donesi mi bokal vino; so pr`eno lep~e vnatre. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne, neka mi go izvadat mozokot, neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. Dnoto da e vo pekolot, sigurno }e go dopram. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam, oti vodata due, a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina, skraja da e. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka, gospodine. Saka da zboruva so vas. Falstaf ^ekaj, prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te, oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. Donesi mi vino za lu|e. Nam}or So jajca, gospodine? Falstaf Bez. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas, gospodine, me ispra}a gospo|a Plitkavoda. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda, mevot mi e poduen od plitka voda. Brzofatka Denot da ne me osuni ako, sirotata, e kriva. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite; gre{no ja razbrale, idiotite. Gi postroi i gi zdrvi. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena.

Veselite `eni od Vindzor

65
Falstaf

Brzofatka Srceto }e ve zaboli, gospodine, da ja vidite kako umira sega od maka. Ma` & odi sabajlevo na lov. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. Moram brzo da & ka`am. ]e ve obe{teti, vi tvrdam. Falstaf Dobro, }e ja posetam. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot; neka vidi koi mu se slabostite, a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. Brzofatka ]e & ka`am. Falstaf Stori taka. Pome|u devet i deset, veli{? Brzofatka Osum i devet, gospodine.

Zna~i dojdovte, gospodine Rezil, da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e, vitezu Falstaf, tokmu zatoa sum dojden. Falstaf Gospodine Rezil, }e bidam iskren so vas. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. Plitkavoda I kako vi ode{e, gospodine? Falstaf Mnogu tersene, gospodine Rezil. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf

Falstaf Dobro, odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni, gospodine. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil; re~e deka ovde }e dojde. Izgoren sum po negovite pari. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa, eve go doa|a. Plitkavoda Celo, celo, ami kako! Zdravo `ivo, gospodine. Ne, gospodine Rezil, ama ona du{kalo so rogovi, nejziniot ma`, gospodine Rezil, {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora, ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba - ve}e se imavme gu{nato, baknato, re~eno deka se sakame, so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata - a so nego cela surija negovi ~apkuni, dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf

66
Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf

Vilijam [EKSPIR

Strpete se, }e vi ka`am. Naedna{, za sre}a, se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka, ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost, a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda, me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod, vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta, yivri{ta, smrdlivi ~orapi{ta, mrsni krpi{ta taka {to, gospodine Rezil, se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda

jas so valkanite ali{ta. Ama slu{nete, gospodine Rezil, {to bidna ponatamu. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. Prvo, nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. Vtoro, {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv, bal~akot do vrv, gazot preku glava. I treto, {to me zatnaa, kako jaka prepe~enica so ~ep, srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. Zamislete samo - ~ovek graden kako mene- zamislete samo - {to mo`am da izgoram ko vlakno, ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. ^udo e kako ne se zagu{iv. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i, koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe, koga zovrev i po~nav da klokotam - plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. Zamislete samo - ~vr~kav kako slanina - samo zamislete, gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam, zamisluvam, gospodine. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. Falstaf

I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie, gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam, za va{e dobro, `enava na zlo. Taka, zna~i, piknat vo ko{nicata, dvajca nejzini ajvani, ugursuzi ugursozani, po nejzina zapoved, dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. Me krenaa na ramewa, i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv, nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre, ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi, mu ja zadr`a rakata. Taka, toj zamina so poterata, a Gospodine Rezil, vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza, nema da ja ostavam na rajat. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. Taa povtorno mi zaka`a. Sredbata e pome|u osum i devet, gospodine Rezil. Plitkovoda Sega e osum i pol, gospodine. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam; krajot go krasi deloto: }e ja imate. Zbogum. ]e ja imate, gospodine Rezil; gospodine Rezil, rogovi }e mu nabiete na Plit-

Veselite `eni od Vindzor

67

kavoda. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo, gospodine, razbudi se! Razbudi se, gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno, gazda Plitkavodo. Taka ti e koga si `enet. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. ]e go fatam `iv razvratnikov. Doma mi e. Ne mo`e nigde da bega; nema kako. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. ]e go prebaram sekoe kat~e, sekoe nevozmo`no mesto. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot, pomo{nikot negov. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum, ama od ona {to ne sakam da bidam, mir nema da imam. Ako mi nabijat rogovi za bodewe, toga{ }e bodam do ludilo. (Izleguva)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{)

Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e, ili sekoj mig }e bide tamu. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Gospo|a Rabu{

Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Gore glavata. Odgovori mu na u~itelot; ne se srami. Evans Vilijam, kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. Brzofatka

Eve odam. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. Denes kako ne{to da se praznuva. - O~e Hju, ne rabotite denes? Evans Ne, ga`da [u{ko {redi decata da poigraat.

A jas mislev deka ima eden broj pove}e, oti velat: Bog pomaga do tripati. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! - Kako {e veli prele{tna na latin{ki, Vilijam? Vilijam

Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju, ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. Evans Dojdi vamu, Vilijam; gore glavata. Dojdi.

Pulcher. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. Te molam, {miri {e. - [to `na~i lapis, Vilijam?

Veselite `eni od Vindzor

69
Evans

Vilijam Kamen. Evans

Ne drapaj kol~i{ta, `eno! - A vokativ, Vilijam? Vilijam

A {to `na~i kamen, Vilijam? Vilijam ^akal.

O - vocativo, O Evans @apomni, Vilijam, vokativ e morkovum.

Evans Brzofatka Ne, `na~i lapis. Te molam `apameti dobro. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam Lapis. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno, Vilijam. A koj, Vilijame, po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: hic, haec, hoc. Evans Nominativo: hig, hag, hog. Te molam, pa`i: genitivo: huius. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. Accusativo: hing, hang, hog. Brzofatka Evans Ova king-kong, hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla, vi tvrdam. [ram da ti e, zeno! Vilijam Dativus: curvum, curva, curvi. Brzofatka Kurva sekoga{ pa|a vo dativ. Gaden rod! Zaboravi & ja, dete, imenkata ako e kurva. Dativniot pade`? Evans Da. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus, Vilijame? Vilijam Evans @amol~i, `eno.

70
Brzofatka

Vilijam [EKSPIR

zadr`avme. (Izleguvaat)

Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. Ajde dobro, kurva. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno, da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite pade`i, brojot i vidot? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi, Vilijame, kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv, gospodine. Evans Quik, quak, quok. Ako `aborava{ da kvi~i{, kva~i{ i kvo~i{, toga{ ga`ot }e ti `apameti. A {ega odi da {i poigra{; ajde. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae, `nae, deteto. Mnogu e {ilen vo pomneweto. @bogum gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Zbogum, o~e Hju. (Izleguva Evans) Odime doma, sin~e. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime, premnogu se

Veselite `eni od Vindzor

71

Scena 2
(Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda, so`albata va{a gi goltna site moi maki. Gledam deka ste mi verni vo qubovta, a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo, gospo|o Plitkavoda, vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki, naddavki i dol`nosti. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e, vitezu sladok. Gospo|a Rabu{ Zo{to?

Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. Gospo|a Plitkavoda

Gospo|a Rabu{ Kako zo{to, `eno, na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. Ene go onde so ma` mi, pcue, vrni, gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata, se ~uka po ~elo i vika Niknete, niknete!. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no, site mi se ~inat krotki, smireni i trpelivi. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. Gospo|a Plitkavoda

(Od nadvor) Ej, sestro, sestro Plitkavodo, ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata, vitezu. (Falstaf vleguva vo spalnata. Vleguva gospo|a Rabu{.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo, sestro, sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. Nema nikoj osven doma{nite. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda

Zo{to, da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug; i se kolne deka go iznele, posledniot pat koga go baral ovde, vo ko{nica; go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde, gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. Samo {to ne stignal. Gospo|a Plitkavoda

Navistina. (Na strana) Zboruvaj poglasno. Gotova sum: vitezot e ovde.

72
Gospo|a Rabu{

Vilijam [EKSPIR

Falstaf Toga{ }e odam nadvor. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste, ve ~eka smrt, vitezu - osven ako ne se prepravite. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago, ne mi teknuva. Vo nieden `enski fustan ne go sobira; inaku bi mo`el da si stavi kapela, {al, da se zabradi so {amija i taka da se spasi. Falstaf Du{i~ki dobri, smislete {to bilo. Samo `iva glava da izvle~am. Gospo|a Plitkavoda

Toga{ posramoteni ste za navek, a toj e mrtov ~ovek. Kakva `ena ste vie! Trgajte go, trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne, pove}e ne se pikam v ko{nica. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. Pile ne mo`e da preleta.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. A {to pravite, vsu{nost, vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda

Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka, onaa debelata od Brentford. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide; kolku nego e debela; tamu & e i kapelata so prevez i {alot. - Tr~ajte gore, vitezu. Gospo|a Plitkavoda Odete, odete, sladok vitezu. Vo me|uvreme, gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. Gospo|a Rabu{

I tamu }e yirne, vi tvrdam. Nema dolap, ~ekmexe, kov~eg, sanduk, bunar, vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. ]e gi prebara po spisok. Doma nema kade da se skriete.

Brzo, brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. Dotoga{ natnete go fustanot. (Izleguva Falstaf)

Veselite `eni od Vindzor

73

Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. Tvrdi deka e ve{tica, & zabrani da ni doa|a v ku}i, pa duri & se zakani deka }e ja tepa. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti, a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda

Lo{o ne pravime, se {eguvame, si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak - sviwata pomijata ja jade. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci, krenete ja pak ko{nicata na ramena. Gospodarot e re~isi na vrata. Ako vi ka`e da ja spu{tite, poslu{ajte go. Brzo, odete! (Izleguva) Xon

Dali navistina ide ma` mi? Krevaj, krevaj, taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata, iako ne znam kako do{ikal. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa, oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. Ti ka~i se gore; vedna{ }e najdam i {amija za nego. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat, prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime, malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. Xon Ne daj bo`e; poarno da e polna olovo. (Ja krevaat ko{nicata.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda, gazda Rabu{, doktor Kajus, otec Evans i sudijata [upelko.) Plitkavoda Da, no ako ispadne deka e vistina, gospodine Rabu{, dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata, ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. Manuk v ko{nica! O, ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato, razbojni~ka dru`ina, banda, zavereni~ko duvlo protiv mene. Sega }e pukne |avolot. - @eno, `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici, gospodine Plitkavoda. Ve}e ne odi vaka; mora da ve

74
vrzeme. Evans

Vilijam [EKSPIR

Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. Plitkavoda [upelko

Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{!

Navistina, gospodine Plitkavoda, ova ne }e e na arno. Plitkavoda

(Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata, velam! Rabu{ Zo{to, ~oveku, zo{to?

I jas istoto go velam, gospodine. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu, gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda, ~esnata `ena, skromnata sopruga, doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina, gospo|o, taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina, `imi gospod, ako se somnevate vo mojata ~esnost. Plitkavoda Samo taka, besramnice; prodol`i si. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj, apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Gospo|a Plitkavoda

Plitkavoda Gospodine Rabu{, da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. Izvestuvaweto mi e to~no, qubomorata zasnovana. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre, sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. [upelko @imi zakonot, ova ne e na arno, gospodine Plitkavoda. Samo se rezilite. Evans

(Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. Plitkavoda ]e mi izleze{, gadu!

Go{podine Plitkavodo, morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. Ova e qubomora. Plitkavoda Zna~i, ne e ovde toj {to go baram.

Veselite `eni od Vindzor

75

Rabu{ Ne e, nikade ne e osven vo va{iot mozok. Plitkavoda Ama lu|e, pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. Ako ne go najdam ona {to go baram, ne prostuvajte mi za grevot; zemete me na ududu za navek; velete qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog! Bidete so mene u{te sega; u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda

ostavajte da ja tepa staricata. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. Poleka, dr`i se za raka. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema, ve{terko, grdosijo, orospijo, krasto krastava, smrdlo smrdlosana! Nadvor, nadvor! Eve ti za vra`binite, eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{

Ej, gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. Ma` mi doa|a vo spalnata. Plitkavoda

Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Gospo|a Plitkavoda

So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. - Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. Tetkata od Brentford. Plitkavoda Ve{terka, kurve{tija, stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. Zna~i taa prenesuva poraki, taka? Nie sme ednostavni lu|e; ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. Taa raboti so baja~ki, ku{a~ki, pretska`uvawa, priseni kako ovaa, raboti za nas nerazbirlivi. Nie ni{to ne znaeme. -Slezi, slezi ve{terko, gangsterko, sleguvaj, velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica.) (Plitkavoda trgnuva kon niv.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj, crni ma`u, nemoj! Lu|e, gospodo, ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{, mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. Ne {akam `eni {o dolga brada. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. Plitkavoda ]e dojdete so mene, gospodo? Ve molam, dojdete. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. Ako sum xavkal a nemalo traga, pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. Odime, gospoda. (Izleguvaat ma`ite)

76
Gospo|a Rabu{

Vilijam [EKSPIR

Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea, a potoa kovawe. @elezoto se kova duri e `e{ko. (Izleguvaat)

@imi s#, ma{ki mu ja zede merata. Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno, bi rekla. Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. Doblesno delo napravi. Gospo|a Plitkavoda [to mislite - mo`eme li, so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest, da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek, mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da, sekako, ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot, jaden, debel vitez, toga{ nie sme tuka da pomagame. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site, oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen.

Veselite `eni od Vindzor

77 Scena 4

Scena 3
(Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine, Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot, a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. Da porazgovaram so gospodata. Zboruvaat angliski? Nam}or

(Vleguvaat gazda Rabu{, gazda Plitkavoda, gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna.

Da, gospodine. ]e gi viknam kaj vas. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite, ama ima da platat; debelo. Cela nedela im ~uvam sobi; drugi gosti sum vra}al. Ima debelo da mi platat. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi, `eno. Otsega pravi {to saka{. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Rabu{ Dobro, dobro; dosta. Krajni~av si vo pokornosta, ko vo navredata {to be{e. Neka padne v zamka. @enite na{i neka u{te edna{, zaradi zabava op{ta, mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel, a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko, nikoga{ nema da dojde.

78
Evans

Vilijam [EKSPIR

{to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. Eve kako }e bide. Ana Rabu{, }erka mi, sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast, kako babari i samovili }e gi oble~eme, vo zeleno i belo, so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi, i ~egrtala v race. Odedna{,taman Falstaf taa i jas se sre}avame, tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. A gi vidime, nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski, go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to, vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat, go kornat i so fitlite go gorat. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e, site se pojavuvame, soblaznenieto }e svr{i, i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat, inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar, `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. Plitakavoda

Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto; ubiena e pohotata vo nego. Rabu{ Istoto go mislam i jas. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde, ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime, vo gluvo doba, okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava, pa drvjeto se su{i, stokata ja fa}a bolest, od kravite molzat krv, a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii, na{ite pretci, ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. Rabu{ Znaeme, ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e, vo gluvo doba, da projdat kraj dabot Hernov. No, dobro. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne, prepraven kako Hern, so ogromni rogovi na glava. Rabu{

Odli~no. Za vomjazite jas }e platam. Dobro, da re~eme toj sigurno }e dojde, taka prepraven. No koga }e go namamite tamu,

Veselite `eni od Vindzor

79 Scena 5

Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. Plitkavoda Ne, prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. ]e razberam {to }e pravi. Sigurno }e dojde. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. (Na Rabu{, Plitkavoda i Evans). A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Evans Na rabota na trud. N# ~eka {mea, igra, ~e{na ra{ipano{t {o predigra. (Izleguvaat Plitkavoda, Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo, vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. Onoj Su{ko, iako bogat, prav e moron; a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. Doktorot e poln pari, a i na dvorot mo}ni vrski ima. Nemu }e mu ja dadam, da vi ka`am, pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. (Izleguva)

(Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro, be akmak? Po koe, lejko edna lejkosana? Zboruvaj, gukni, ka`i. Kuso, kratko, brzo. Tap-tap. Naivko Gazda Su{ko me pra}a, gospodine, da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Meanxijata Onde mu e spalnata, ku}ata, zamokot, postelata, krevet~eto. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. Odi tropni i vikni. ]e ti zboruva kako Antropofag. Tropni, ti velam. Naivko Edna starica, edna debela `ena, vleze vo negovata soba. ]e bidam sloboden, gospodine, da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. Vsu{nost, sakam da zboruvam so nea. Meanxijata Opaa, debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. ]e viknam. - Vitezu, delijo. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija, tvojot Efe`anin, jas te vikam. Falstaf (Od vnatre) [to ima, Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. Neka se simne, delijo, neka se simne. Ova e ~esna ku}a. Gospode, site ne{to matat. Zo{to? (Vleguva Falstaf)

80
Falstaf

Vilijam [EKSPIR

Meanxijata Ajde, pej! Brzo! Naivko

Be{e edna debela starica kaj mene, Meanxijo; ama si zamina. Naivko

Ne smeam da gi krijam, gospodine. Prostete vitezu, zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea, {upoglavecu, ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj, gospodine, gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica, i me prati kaj nea da mi ka`e, gospodine, dali nekojsi Nemtur, gospodine, koj{to mu go maznal sinxir~eto, go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. Naivko I {to veli staricata, ve molam, gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am, gospodine? Veli, mrsulko, deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram, gospodine. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot, ve{t, vitezu. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da, gospodine Nedore~enko; koj drug smee? Meanxijata Krij gi, ili ti se plaka majkata. Naivko Ama, gospodine, site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{; dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Falstaf ]e ja ima, }e ja ima taa sre}a. Naivko Za {to, gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata.

Veselite `eni od Vindzor

81

Falstaf Ima{e, ima{e moj Meanxijo, i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or

[lu{nete, ova vi go velam dobronamerno. Vie {te umni, {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite, pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. @bogum. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka?

Te{ko mene, gospodine, aramiluk, ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv, bagabonto. Nam}or So aramiite. Oti {tom go zaminavme Iton, me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv, vo nekoe bata~i{te; potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli, kako tri doktorfaustovci. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata, apa{u. Ne veli deka pobegnale. Germancite se ~esni lu|e. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete, gospodine. Evans Otvorete dobro o~i, ga`da. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding, Mejdenhed i Kolbruk, {# im pqa~ko{ale: kowi, pari.

Meanxijata Eve sum, gospodine doktore, zbunet i vo nedoumica. Kajus Ne snam sto e, ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani, ama zimi skalpelot, na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. Ofa kazuvam topronamerno. Orevuar. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv, gadu, po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi, vitezu. Propadnav. (Na Nam}or) Mrdni, tr~aj po niv, gadu. Propadnav. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat, so maloto prste nema da mrdnam, oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale, masta }e mi ja izvadat, kapka po kapka, i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. Vi tvrdam, }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. Eh, barem glasot podolgo da me dr`e{e, ubavo }e se pokaev. (Vleguva Brzofatka) Opaa, od kade pak sega ti?

82
Brzofatka Od dvete stranki. Falstaf

Vilijam [EKSPIR Scena 6


(Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton, ne velete mi ni{to. Te{ko mi e. ]e krenam race od s#. Fenton Sepak, slu{ni me. Pomogni mi vo zortov, a jas, kako xentlemen, }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. Meanxijata ]e ve soslu{am, gospodine Fenton, i barem tajnata }e vi ja so~uvam. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{, koja, na moja radost, mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo, se razbira, sama na sebe da si nao|a izbranik. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide; {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum; taka {to niedna ne mo`e na videlo sama, ako drugata ostane tajna. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. [egata vaka glavno }e se odviva. Meanxijo, slu{aj. No}eska kaj dabot hernov, me|u dvanaeset i eden, mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to - vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat, po tatkova zapoved, taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Taa soglasnost dade. Arno ama, gospodine, majka & koja sekoga{ se protivela na ova, sakaj}i da ja dade na doktor Kajus, sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot, kaj{to sve{tenik }e gi ~eka, vedna{ da ja ven~a. So ovaa maj~ina spletka,

\avol da ja zeme ednata stranka, a majkata na |avolot drugata. Taka i na obete ni{to nema da im fali. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie, gospodine? Ne znaete, osobeno ne za ednata od niv. Gospo|a Plitkavoda, taa dobra du{a, seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. Falstaf Vidi ja, mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala, ami mene {to me ispotepaa {areno, vo site boi na bo`ilakot, pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija, inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. Brzofatka Gospodine, da porazgovarame vo va{ata soba. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. Gulap~iwa li~ni, kolkava maka trebalo za da gi spari{. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda, pa zatoa vi trgna vaka tersene. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. (Izleguvaat)

Veselite `eni od Vindzor

83

taa, navidum poslu{na, isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Zna~i sega vakva e rabotata. Tatko & misli seta da bide vo belo; i vo takvo ruvo, koga Su{ko }e ja vidi, da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. Majka & pak saka, doktorot polesno da ja prepoznae Ana- oti site mora da nosat vomjazi i maski- pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan, lefteren i ubav, a okolu glava lenti da & se viorat; koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e, treba za raka da ja {tipne, a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. Meanxijata Kogo misli da go izla`e, tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata, Meanxijo, za da pojde za mene. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. Odam kaj popot. Moma vie donesete, a sve{tenik nema da vi fali. Fenton Do`ivoten, Meanxijo, }e ti bidam dol`nik a nagradata, jasno, }e ja dobie{ vedna{. (Izleguvaat)

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Falstaf i Brzofatka)

Falstaf Te molam, preku nos mi e od pqampawa; begaj; rekov i sekov. Ova e tretpat; mo`e sre}a nosat neparnite broevi. Odi si, da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe, sre}a ili smrt. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. Falstaf Begaj, rekov! Vremeto se ar~i. Nozete pod gaz i magla. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo, gospodine Rezil. Gospodine Rezil, ve~erva }e stane s# jasno. Ili }e ja bide ili ne. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea, gospodine, kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea, gospodine Rezil, vakov kakov {to sum, sirot starec; a se vrativ od kaj nea, gospodine Rezil, kako sirota starica. Vo onoj ist podlec Plitkavoda, nejziniot ma`, se prisenil naj{vrknatiot

|avol na qubomorata, gospodine Rezil, kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. I da vi ka`am, mi udri stra{en }otek koga bev `ena - za{to koga sum ma`, gospodine Rezil, ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno, oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. Brzam. Pojdete so mene; s# }e vi ka`am, gospodine Rezil. Od vremeto koga tepav guski, begav od u~ili{te i frlav fanta, do v~era imav zaboraveno {to e }otek. Pojdete so mene. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda, komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. Po mene. ^udni raboti se na povidok, gospodine Rezil. Po mene. (Izleguvaat)

Veselite `eni od Vindzor

85 Scena 3

Scena 2
(Vleguvaat gazda Rabu{, sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka, taka; }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. Sinko Su{ko, ne zaboravaj ja }erka mi. Su{ko Bez gajle. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. & prio|am, taa e vo belo, & vikam kupa; taa mi vika ~upa; i gotovo; raspoznati sme. [upelko I taka e dobro. Ama zo{to vi se kupa i ~upa? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. (Na Rabu{) Ot~uka deset. Rabu{ No}ta e temna; kako stvorena e za svetilki i duhovi. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot, a nego }e go poznaeme po rogovite. U{te malku. Po mene. (Izleguvaat)

(Vleguvaat gospo|a Rabu{, gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore, }erka mi e vo zeleno. Koga }e vi se uka`e prilika, fatete ja za raka, odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata.Vlezete prvi vo parkot. Nie dvete morame zaedno. Kajus Snam sto treba prafam. Orevuar. Gospo|a Rabu{ Zbogum, gospodine. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. Ama ne e va`no. Poarno sega da me kara mene, odo{to cel `ivot srceto da & vene. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana, kade e trupata samovili, kade e onoj vel{ki |avol, popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov, so zatemneti svetilki; vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas, tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav, }e umri od sram. Ako se isposeri od strav, pak }e umri od sram.

86
Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. Gospo|a Rabu{

Vilijam [EKSPIR Scena 4


(Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. Hrabro, hrabro, ve molam. [o mene v jama a koga }e ka`am Ujaa pravete kako }e vi `apovedam. Ajde, ajde, op-cap na kalap, op-cap! (Izleguvaat)

Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. Kon dabot, kon dabot! (Izleguvaat)

Veselite `eni od Vindzor

87

Scena 5
(Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset; bli`i ~asot. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter, ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa; qubovta ti gi nabi rogovite. O mo}na qubov, ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek; a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter, i lebed, za qubov na Leda. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver - O Jupiter, yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica - pomisli na ova Jupiter, pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie, {to ostanuva za nas, kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene, jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot, mi se ~ini, vo {umava. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto, Jupiter, oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu, elenu moj, ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri, neka zgrmi na zvukot od Libe moe so rakav~iwa zeleni, neka udri grad od {e}er~iwa, neka zavrne sneg od ir~iwa; neka nadojde bura od strasti, jas ovde }e se zasolnam. (Ja pregrnuva)

Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{, srcule. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen, za sekoja po but. Rebrata }e gi ~uvam za sebe, ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata, a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e; mi nadopolnuva dvojno. Jas sum vistinski duh, dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele, go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. (Vleguvaat otec Evans, Vilijam Rabu{ i decata, maskirani kako i porano, so sve}i; Brzofatka, maskirana kako Samovilskata kralica; Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e.) Brzofatka Samovili crni, beli, zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi,

88

Vilijam [EKSPIR

sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{, na rabota ajde. \avol~e, samovilite prozivaj gi vedna{. \avol~eto Kepci, imiwata da gi ~ujam. Molknete, edna{! [tur~e, vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. A zborne{, mrtov }e bidi{. ]e zami`am i }e se skrijam;nikoj `iv ne smee da gi vidi. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma, daj & soni{ta najubavi da plete, da zaspie cvrsto ko nevino dete. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat, {tipi gi, po race, po noze, po ple}i, ko{mari da im se kotat. Brzofatka Ajde, ajde! Posetete go, kepci, dvorot Vindzorski, nadvor i vnatre, donesete sre}a, navi, vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea, dostojna na vladarot, vladarot na nea. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. Seto znamewe, sekoj grb, sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen; A no}e, livadarki, zapejte pesna

fateni na oro vo krug, na noga lesna. Do kaj{to }e stapnete, zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne; i Honi soit qui mal y pense po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin, bel i rumen, ko safir, biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. Odete, ajde! - no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern, }e go igrame nie. Evans A sega, raka za raka, na oro fatete se vie; dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam, mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen, od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete, prstite neka mu gi gori, ako e ~ist, plamenot nema zijan da mu stori, bolka }e nema; no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden, rasipnik, srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i.)

Veselite `eni od Vindzor

89

Falstaf Of, of, of! Brzofatka Rasipan, rasipan, i sladostrastie go mori. Okolu nego, navi; potsme{liva samovili pojte [tipete go, {tipete go, duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa, go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli, sram da vi e, sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva, go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. [tipete go slo`no, samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go, gorete go, neka seti {to e kazna, s# duri sve}ite, zvezdite, mese~inata ne zgasnat. (Za vreme na pesnata, vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno; vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo; vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka, Evans, \avol~eto i Samovilite. Falstaf stanuva i saka da bega.) (Vleguvaat gazda Rabu{, gazda Plitkavoda, gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne, ne begajte. Mislam deka dokusuren ste sega. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern?

Gospo|a Rabu{ Ve molam, dosta. [egava ve}e nema smisla. Vitezu Xon, kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{, ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E, pa, gospodine, koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil, Falstaf e apa{, apa{ so rogovi. Eve mu gi rogovite, gospodine Rezil. I, gospodine Rezil, ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta, stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil; zatoa kowite mu se zemeni reim, gospodine Rezil. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon, ne n# poslu`i sre}ata. Nikako da se stavime. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren, tuku samo za moj najdebel elen. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da, ama i vol. Dokazi ima kolku ti du{a saka. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode, dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili, ama sepak ne~istata sovest, nenadejniot prepad na moite mo}i, go napravija prividot stvarnost i , pokraj glasot na razumot, poveruvav deka se samovili. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot, koga kon lo{o nastroen ti e umot!

90
Evans

Vilijam [EKSPIR

Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{

Vite`u Xon Fal{taf, {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li, pa {amovilite nema da ve {tipat. Plitkavoda

Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte, o~e Hju. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje; debel mev mnogu mo{. Falstaf Mo{awe i `dravje? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. Gospo|a Rabu{ Vitezu, vitezu, duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot, zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat, meani, {pan{ko vino, obi~no vino, medovina, lokawe, p{uewe, {eir, `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate; ama ako. Vo prednost ste. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. Pravete so mene {to sakate. Plitkavoda ]e ve odvedeme, gospodine, vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil, komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. Iako dosta pretrgavte, sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen, drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda

Veselite `eni od Vindzor

91
Su{ko

Rabu{ Sepak razveseli se, vitezu. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma, kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka, taa, dosega e `ena na doktor Kajus. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej,ej, dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine, {to e? [to e, {to e, zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am; }e im ka`am, ako ne, neka me obesat, eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{, zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{, a vamu `enskoto - ma{ko. Deti{te edno nedokvakano. Da ne be{e v crkva, }e mu poka`ev jas ubavo, ili obratno, }e mi poka`e{e toj mene. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{; a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. Rabu{ Zna~i, zedovte pogre{en ~ovek.

Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. Da se ven~av so nego, iako be{e vo `enski ali{ta, nikoga{ ne bi spiel so nego. Rabu{ Sami ste vinovni. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. Su{ko I prijdov. Be{e vo belo. Viknav kupa a taa vikna ~upa isto kako {to se dogovorivme so Ana; a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. Gospo|a Rabu{ Xorx, Xorx, nemoj da se luti{. Razbrav za tvojata namera, ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka, islazan sum! Se ozeniv so un garson, momce, un paysan, zimi boka. Momce! Ne Ana Rabus, zimi boka. Izlazan sum. Rabu{ Gospode, zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da, zimi boka, ama e momce. Zimi boka, cel Vindzor krenam na noze. Plitkavoda ^udno, koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana)

92
Rabu{

Vilijam [EKSPIR

Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. Gospo|a Rabu{

Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. [to zna~i ova, gospodine Fenton? Ana Prosti mi, tatko. Majko moja, prosti. Rabu{ Zna~i gospo|ice, kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor, dete? Fenton Ja zbunivte. Vistinata slu{nete ja sega. Sakavte da ja ma`ite, mo{ne sramno, tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. Vistinata e deka taa i jas, svr{eni damna, vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost, itrina ili nepo~it, za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti, kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. Lek tuka nema. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a, zemjata so pari, `enata popisano ti pa|a. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i, iako fativte dobra pusija da me zastrelate. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. Fenton, neka ti e so sre}a!

Dosta so ~am~e muabeti. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u, povelete site kaj nas doma, najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot, i vie vitezu, povelete site. Plitkavoda Amin, vitezu, amin, sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{, ka`i mu, ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie.

Naslov na originalot: Comedy of Errors

LICA:
Solin, vojvoda od Efes Egeon, trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza, bliznaci, sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza, bliznaci, robovi na dvata Antifola Baltazar, trgovec Anxelo, zlatar Prv trgovec, prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec, na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~, u~itel Emilija, `ena na Egeon, igumanija vo Efes Adrijana, `ena na Antifol od Efes Lu~ijana, nejzina sestra Metresa Temni~ar,Xandar, Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes

Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi, bez nekoja pogolema filosofska podloga iako, kako {to veli Kolrix, taa, na najdobar mo`en na~in, gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. Ovde, poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite, nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. Spored bele`nikot Gesta, piesata Zabuni, prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. Deka e me|u prvite, ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir, potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni, ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi, a malku proza. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir, zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. No, za razlika od Plaut, [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni, gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon, Emilija, Lu~ijana) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija, tuku originalno delo koe, nadrastuvaj}i go izvornikot, so sve`inata na karakterite i silata na poezijata, go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11.03.1989 godina na scenata na MNT, vo re`ija na Dimitrie Osmanli. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava, a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina.

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Solin, vojvoda od Efes, Egeon, trgovec od Sirakuza, Zatvorni~ar i drugi.)

Egeon Brzni Soline, skrati mi go vekot, za makite moi smrtta bil lekot. Vojvodata

Vojvodata Zna~i, trgovecu, ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. Egeon

Ne moli ve}e, trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd; za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas, vrhovnite soveti re{ija, i na{iot i va{iot od Sirakuza, da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes, da bide ubien a imotot daden na vojvodata, osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. Imotot tvoj, preku mera vredi sto dukati; zatoa, Siraku`ane, po zakonot na{ osuden si na smrt. Egeon Ute{no ba{; po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi.

Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam; sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#, red po red. Roden sum vo Sirakuza, zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas, do ~asot koga n# navasa zlo. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno, no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta, od nea me trgna; ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa, iako iscrpena od bremeto slatko, re{i sama kaj mene da dojde. I dojde naskoro `iva i zdrava. I po kratko, sre}na majka stana na li~ni sina dva; i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. Vo isto vreme, nekako, vo istata kr~ma, siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki; no, bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata - gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. @ena mi, gorda na porodot {tedar, vezden me nagovara{e za vra}awe

Komedija na zabuni

101

doma; se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto, sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. I brzo potoa v beznade` bevme, matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev, no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata, koi ne znaeja od {to im e strav, me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci; na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca; {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas, so pogledite vo niv, se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint, noseni od strujata, ili taka ni se stori. Najposle, sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni, i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas, eden od Korint, od Epidamno drug, no pred da stignat - o, tolku e dosta Soline, du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. Vojvodata Prodol`i, star~e, ne zapiraj tuka, so`alba te ~eka no ne i milost. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam,

za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno, pomnam, udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto, po malku radost i po malku taga; no delot nejzin, bidej}i pod pomal tovar plove{e, vetrot pobrzo go ponese napred; i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. Najposle i drugiot stigna brod a posadata, bidej}i znae{e koi sme, prijatelski n# primi nas, brodolomcite. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at, no baven im be{e brodot, pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. Egeon Postariot sin, postaroto gajle, koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj, koj isto od brat mu be{e li{en, no isto ime nose{e ko nego, da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam; mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. Pet dolgi leta vo Grcija minav, niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe, ete, doploviv do Efes, bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi.

102
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Antifol od Sirakuza, eden trgovec i Dromio od Sirakuza.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat; ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. I bidej}i nema pari za otkup, po zakonot mora da umre pred zajdisonce. Ne, eve gi parite {to vi gi ~uvav. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio, i ~ekaj me tamu. Ru~ek }e bide u{te malku, a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad, da gi vidam trgovcite, zgradite, a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. Odi sega. Dromio od Sirakuza

Egeone jaden, tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila, veruvaj mi, da ne e ova protiv zakonot protiv krunata, dostoinstvoto moe, protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat, ne smeat da go zgaznat, sigurno sega }e te za{titev no, iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a, sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am; eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska; probaj kaj site poznati vo Efes, moli, koli, sumata natokmi ja i `ivej; vo sprotivno }e mora da umre{. Zatvorni~aru, vodi go! Zatvorni~arot Dobro, gospodaru. Egeon Bez nade`, po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden.

Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e, gospodine, i ~esto koga maki, zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum, gospodine, od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. Prostete mi, ve molam. No, vo pet ako vi e po volja, da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. A sega odam, me ~eka rabotata.

Komedija na zabuni

103
Antifol od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Doviduvawe. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. Trovecot Dobar pomin, gospodine. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. Taka i jas, jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. (Vleguva Dromio od Efes.) Eve go, se vra}a. Kalendarot na mojot `ivot. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam, pileto zagorelo, praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset, a gospodarkata edna po lice, taa e `e{ka, jadeweto ladno, a ladno e oti ne ste doma, a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. Antifol od Sirakuza Dosta, dosta gospodine, ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv, se kolnam.

Ne maftaj me, mom~e, ne mi e do {ega ka`i, bez matkawe, parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. I mislam `eludnikot va{ ko mojot, gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio, {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja, ~oveku. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti, gospodine gadu, dosta so glupostite, ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi?

104
Dromio od Efes

Vilijam [EKSPIR

Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata, no, zaedno nikako ne se iljada. Koga bi vi gi vratil, se pla{am, nema trpelivo da gi primite. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka, robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks, taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E, nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga, vaka ili onaka, site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami, ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat, mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat, ve{terki {to ti ja kinat du{ata, teloto ti go bodat, la`govci prepraveni, zborlesti izmamnici, i mnogu drugi ro`bi na grevot. Ako e taka, brzo zaminuvam. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde!

^in VTORI
Scena 1
(Vleguva Adrijana, `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana, sestra & .)

Adrijana Ni ma` mi go ima, ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva, Lu~ijana. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. Smiri se i da jademe. So svojata sloboda gospodari ma`ot, a so ma`ite vremeto; toa odreduva koga da dojdat, zatoa strpi se. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana

Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja, vo vozduh, v more, {to nema megi. Yverovite, ribite, pticite vozdu{ni, na ma`jacite svoi im se poslu{ni. Lu|eto, iskonski mnogu nad niv, sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka, od pticite, ribite, - gospodarat tuka so niv i so `enite svoi; taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne, ne{to drugo kaj brakot me pla{i. Adrijana

Za{to rabotata ne im e doma. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. ]e ~ekam mirno doma da si dojde.

106
Adrijana

Vilijam [EKSPIR

Adrijana Ka`i, te molam, doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. Dromio od Efes Gospo|o, gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno!

Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade, meki se tie janya {to ne gi jade. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. Taka i ti, nemaj}i ma` da te jade, trpenie saka{ za uteha da mi dade{. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{, ti tvrdam. Lu~ijana

Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. Eve go slugata, mo`e i ma` ti ide. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e, `imi u{ive crveni. Adrijana Ka`i, zboruva{e li so nego, {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne, ne znam {to mu stana. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite; tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot; Nemam, re~e toj. ni dom, ni `ena, ni gospodarka. I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i, oti na krajot tamu i me ispotepa. Adrijana Odi pak, dovedi go doma. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. Koga go vikav doma na ru~ek, pra{a za iljada dukati. Ru~ek e vreme, rekov; Zlatoto, re~e; Vi se ladi jadeweto, rekov; Zlatoto, re~e; ]e dojdete? rekov; Zlatoto, re~e; Kaj se iljadata dukati, gadu, {to ti gi dadov? Praseto, rekov Zlatoto, re~e. Gospodarkata, gospodine, rekov; \avol da ja zeme! Ne ti ja znam, gospodarkata, mi e gajle za nea Lu~ijana

Komedija na zabuni

107
Lu~ijana

Adrijana Nazad, robe, ili po timba }e te aknam. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi; me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. Adrijana Mnogu lomoti{, prostaku. Odi dovedi go gospodarot. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. Lu~ijana Uf, ama ti e liceto gnevno. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno, a jas doma goram po nasmevka blaga. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne, toj v `al ja svi. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No, negovi se toa zaslugi, toj e stopan na sostojbata moja. Ako ~arite mi ostanale bez boja, edinstveniot vinovnik samo e toj, no sepak, so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. No, toj, elen raspu{ten, bez `al da me trati, se hrani nadvor, preku plot skoka, a jas mu slu`am ko najdolna stoka

Otfrli ja qubomorata {tetna. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. Znam sega & se dodvoruva na druga, inaku zo{to ne bi bil tuka. Znae{, sestro, |erdan toj mi veti, i zarem na nego da ne se seti, i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a, na zlatoto sjajot mu go zema r|ata zgorna; i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako r|ata mesto zlatoto ja qubi. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at.

108 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{, mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti, eve! Dromio od Sirakuza Stojte, gospodaru, `ivi gospod. Gledam |avolot {egata ja odnel. No, zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli, no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite, no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla; no ve molam, gospodine, zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne, gospodaru, znam samo deka sum tepan. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to?

(Vleguva Antifol od Sirakuza.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur, a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme, no eve go, doa|a. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek, pak igraj si so mene. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade, gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku, ovde, pol~as nema. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. Antifol od Sirakuza \ubre, odrekna deka zlatoto go primi, mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot, no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en, no {egava na strana, gospodine. [to zna~i taa?

Komedija na zabuni

109
Dromio od Sirakuza

Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to, gospodaru; velat sekoe zo{to si ima i za{to. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa, gospodaru vi blagodaram. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to, gospodaru. Antifol od Sirakuza Sledniot pat, kako dopolnenie, }e ti dadam ni{to za ne{to. No, mom~e, ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne, gospodaru, mesoto u{te ne e kako mene.

Ako stane takvo, gospodaru, toga{, ve molam, da ne jadete. Antifol od Sirakuza

Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. Antifol od Sirakuza Pa mom~e, nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme; s# vo svoe vreme. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova, mom~e? Dromio od Sirakuza Pa, gospodaru, vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. Antifol od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Da ~ujam. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e, mom~e. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata.

110
Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Nemoj dobri, te molam. Dromio od Sirakuza Toga{, sigurni. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. Dromio od Sirakuza Vidlivi, toga{. Antifol od Sirakuza

Ni sudski. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata, no od drug ~ovek. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa, koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. Antifol od Sirakuza

Ka`i gi. No, mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi; no i za toa ima pri~ina. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. Toa i go storiv, gospodaru; doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. Antifol od Sirakuza No, ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram; i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe; a vtorata, koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Dromio od Sirakuza

Komedija na zabuni

111

propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj, nekoj ni mafta. Adrijana Da, da, Antifole, ne me poznava{, se murti{, nasmevkata za druga ja ~uva{; jas ne sum Adrijana, ne sum `ena ti. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe, ni predmet prijaten za pogledot tvoj, ni dopir mil za tvojata raka, ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam, ne te gledam, ne te dopiram ili ne te slu`am jas. I od kade sega, ma`u moj, od kade, sam od sebe si se ottu|il ti? Da, velam, sam od sebe, oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. Oh, ne deli se ma`u moj od mene; znaj, sakan moj, oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{, ni zgolemena ni smalena, odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo, {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal, gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval, ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no, prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna, i bi go skr{il baraj}i razvod. Znam deka mo`e{, pa da vidam, ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram, krvta mi se me{a so besramen razvrat, oti ako dvajcata sme edno a ti neveren, toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica.

Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja, za ~ista da ostanam a ti ~estit. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate, gospo|o li~na? Ne ve poznavam. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am, no zna~eweto, prostete, ne go sfa}am. Lu~ijana Bo`e, kolku si se izmenil, zete. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe, a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. Antifol od Sirakuza Si zboruval li, mom~e, so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. Antifol od Sirakuza La`e{, podlecu, ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a.

112
Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana [to tuku drdori{, Dromio, |avol da te zeme, mesto da odgovori{, ko trut, pol`av, ligavec mi dremi{. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum, zarem ne, gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da, isto ko i jas. Dromio od Sirakuza Ne, gospodaru, tuku i v misli i na lik. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. Lu~ijana More magare si stanal celo. Dromio od Sirakuza To~no, taa me java a jas gledam belo. Taka e magare sum, glupavo sum tael, inaku, ko taa mene i jas nea bi ja znael. Adrijana

Kako toga{ imiwata ni gi znae. osven, bo`e moj, ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. Otkako zamina, du{ata mi te`i, ne gazi me u{te i so svojot prezir; jas, eve, se fa}am za rakavot tvoj, ti si dab a jas loza ma`u moj, i slaba bidej}i, so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam; i ako ne{to od mene te trga, troskot e toa, mov, ili pirej prgav, {to na son }e te pie, gu{i, s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva, me kori mene, zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. Lu~ijana Dromio, neka go stavat ru~ekot, odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se, gre{nik sum gospodi, ova e ma|epsana zemja; bog neka ni se smili, govorime so ve{tici, duhovi, vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast, }otek na mrtvo ni sledi.

Dosta glumev budala, gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. Odime gospodine na ru~ek; Dromio zastani na vrata. Ma`u, }e ru~am so tebe gore, a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. Mom~e, ako nekoj pra{a za gospodarot, re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj;

Komedija na zabuni

113

ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum, na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam, a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru, da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Umot neka ne te stega. Lu~ijana Da ru~ame, Antifol, vremeto si bega.

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Antifol od Efes, Dromio od Efes, zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar.)

Antifol od Efes Prosti za ova, gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe; ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. Ha, ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad, sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom, Ka`i pijanico, {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti, jas si znam toa {to go znam. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. Ko`ava da e pergament, udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum, {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina; da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. Antifol od Efes

Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. Antifol od Efes No gospodine, trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek, ete ti pomin. Antifol od Efes Da, za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata, gospodine, mnogu da mi vredi no, dobredojde kralsko sigurno vi sledi. [to, zaklu~eno? Odi, neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod, Brigita, Marijana, Xeni, Lucio vredna! Dromio od Sirakuza

Seriozen ste, Baltazar, no ovde }e ve nagostime kako da ste doma.

(Od vnatre.) Mamlazu, kowu, gojdo, kretenu stoko bedna, ~isti se ne vredi{ ni za edna

Komedija na zabuni

115
Dromio od Efes

iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Magla, rekov, {i{ko! Dromio od Efes

Pu{ti go gospodarot. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej, otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to, gospodine? Ako si Lucija, bravo Lucija, dobro go zezna. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko, otvoraj ve}e edna{. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes, probaj, dojdi utre! ^uvte {to treba. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine, se vikam Dromio. Trtore{ke, pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad, i rabotata i imeto mi gi ukral, a {to imam od niv? Samo beda kutra. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. Lucija Lucija (Od vnatre.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. Aha, ama oti? Dromio od Efes Gospodaru, udrete! Docna e. Nego ve}e ni{to ne go pere. Taka ka`i mu. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna,

116
Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva; vnatre kola~iwa topli, a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. Antifol od Efes Donesi ne{to, vratata }e ja skr{am. Dromio od Sirakuza (Od vnatre.) Samo probaj, }e ve storam r{um. Dromio od Efes

]e mi plati{ mo~lo, samo pragov da se mine. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu, najdi druga da ja davi{. (Izleguva so Lucija.) Dromio od Efes

R{um od zborovi pravi{ no, ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. Dromio od Sirakuza Vidi go, ko da mu fali {tica. Nadvor! Dromio od Efes

Za ova gadu, gospodaru, mora da & vrati{. Nadvor pa nadvor, sakam edna{ vnatre. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Koga }e se bri~at komarcite. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro, a ostanavme bez niedna. Dromio od Efes Sega gospodaru, ponudete im gozba izvonredna. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. Mrdni ~oveku, donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. ]e vlezam na sila. Dromio od Efes ^ivija, ~ivija, odrana lija. Komarecu, na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime!

Komedija na zabuni

117
Anxelo

Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina, trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini, smernosta, uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. Ubeden sum gospodine, deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. Zatoa, poslu{ajte me. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. So sila ako vlezete sega, sred bel den {to se veli, samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas, glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. Antifol od Efes Me ubedivte. ]e zaminam mirno, i pokraj gnevot, }e bidam vesel. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na, umna, `estoka a ne`na; }e jademe kaj nea; `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. ]e jademe ba{ tamu; (Na Anxelo) Odi, donesi go, |erdanot, {to veruvam e gotov; donesi go, te molam, vo Bodlikavo prase, taka ku}ata se vika za inaet ba{, |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. Brzni, te molam, gospodine. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto, belki tamu }e me primat.

Za eden ~as gospodine }e dojdam. Antifol od Efes Da. I taka so {egava skapo }e projdam.

118 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari, toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi, ne fali se javno. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi, bidi fin, slatkore~iv, neveren iako, od porokot pravi doblest {to vredi. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi, u~i go grevot vo svetec da se kali, gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo - postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto, zborot lo{, dve zla pravi. A `enata lekoverna, si ja dal gospod, kon zborot va{ plitok, dlaboko e smerna, qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. Zatoa zete, kaj sestra mi pojdi ute{i ja, obodri ja, da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka, ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{, no po znaeweto, ~arite, mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam, na umot moj temen, tap i plitok otkrij mu go sega, mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{?

Prestori me, toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena, na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. O, ne losti me sireno da se davam, vo moreto solzi na tvojata sestra, pej, i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram, i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o, sonce {to zra~i{. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. Antifol od Sirakuza Mi`eweto, draga, i gledaweto se isto. Lu~ijana Ne vikaj me draga. Sestra mi ti e s#. Antifol Sestra na sestra ti. Lu~ijana Zna~i sestra mi.

Komedija na zabuni

119
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Ne toa si ti, edinstvena moja vilo na okovo oko bistro, na srcevo srce milo, sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj, vo rajot yvezda. Lu~ijana

Navistina gospodine, ne sum pri sebe, i pripa|am na edna `ena, onaa {to polaga pravo na mene, {to me progonuva, {to veli }e me ima. Antifol od Sirakuza

Sestra mi znam toa bi bila. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila, no jas te qubam za vek }e te zemam, ti nema{ ma` a jas nemam `ena. Daj mi raka. Lu~ijana Toa e gospodine, ve}e nade`. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. (Zaminuva. Vleguva Dromio od Sirakuza.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas- jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio, ti si moeto mom~e, ti si ti. Dromio od Sirakuza Jas sum magare, jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine, taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud, cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. Mnogu po~ituvano `ivotno. Takvo za koe, pred da zboruva{, mora da se izvini{. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie, gospodine, bi polagale na va{iot kow; a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno, a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno, tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Antifol od Sirakuza

120
Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. To~no na dlankata od nejzinata raka. Antifol od Sirakuza

Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. Zo{to? Za{to se poti, ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. Antifol od Sirakuza

A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine, manata e vnatre{na. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela, gospodine. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini, odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici, tolku e od kolkot do kolkot; i u{te e trkalezna ko globus, na nea mo`am da najdam razni zemji. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite, gospodine, na zadnikot. Toa go otkriv po mo~uri{tata. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik, no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren, ne ja vidov; no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. Antifol od Sirakuza A Amerika, Indija? Dromio od Sirakuza O, gospodine, na nejziniot nos ukrasen so rubini, safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo, vooru`ena i buntovna, vo vojna protiv sopstveniot vladetel. Antifol od Sirakuza

Komedija na zabuni

121

siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija, Holandija? Dromio od Sirakuza E, da prostite, gospodine, tolku nisko ne gledav. I da zavr{am. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin, me nare~e Dromio, se zakolna deka sme dale zavet eden na drug; mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto, bemkata na vratot, golemata bradavica na levata raka, a jas, v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. I ~inam da nemav gradi tvrdi, srce ~elik pes }e me store{e, da vrtam ra`ni celi. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade, pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam; a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te; ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. (Izleguva.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde, zatoa moram da zaminam vedna{; taa {to ma` svoj me vika, od du{a za `ena ja ne}am. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi

i odnos smeren, }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam; vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. (Vleguva Anxelo so |erdanot.) Anxelo Gospodine Antifol. Antifol od Sirakuza Da, taka se vikam. Anxelo Znam, znam, gospodine. Eve go |erdanot. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. Za vas go pravev. Antifol od Sirakuza Za mene, gospodine? Ne sum go pora~al. Anxelo Ne edna{, ne dvapati, tuku stopati. Odete doma, izraduvajte ja `ena vi, a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine, zbogum. (Izleguva).

122
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan, ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod, da begame od gradot.

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Doa|aat Trgovec, Anxelo i Xandar.)

Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e, no jas mnogu ne navaluvav; i ne bi ni sega no ete, zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat; zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol; ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. Te molam, zatoa, da pojdeme do domot negov kaj{to, so blagodarnost, dolgot }e ti go vratam. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se, eve go, gospodinot, doa|a. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot, a ti kupi ja`e; toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. No, sre}a eve go zlatarot. Sepak trkni, kupi ja`e i doma donesi mi go. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. (Zaminuva.)

Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas; vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa, gospodine, ne povelavte da dojdete. Anxelo [egata nastrana, eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram, za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. Ve molam, vedna{ da mu isplatite; toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. Gospodine, bidete dobar, odvedete go tu|inecot kaj mene doma, odnesete go |erdanot, a `ene mi, po priemot vedna{ }e vi plati; mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. Antifol od Efes Ne, odnesete go vie; mo`e }e zadocnam.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo Bodlikavo prase? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na odmor; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot Nade` trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot Bakne` da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli Prokleta da sum bo`e se znae deka misliBo`e, pretvorime vo lesna `ena. Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza Odi si sueto, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: Vardi se od kraj so ja`e. Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo Bodlikavo prase kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

Komedija na zabuni

141
Egeon

Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug, ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. Da e lud, nema{e vaka prisebno da zboruva. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. Mom~e, {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes

Zarem vie ne ste Antifol, gospodine, a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska, gospodine, mu bev samo vrzan pa` no toj, spolaj mu, go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio, odvrzan ~ovek. Egeon

Gospodaru, toj ru~a{e kaj nea vo Bodlikavo prase. Metresata To~no, i prstenot toga{ mi go zede. Antifol od Efes Taka e, gospodaru, prstenot e nejzin. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata

Siguren sum deka obajcata me pomnite. Dromio od Efes Po vas gospodine, se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. [to e, da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. Vie dobro me poznavate. Antifol od Efes

Ko {to ve gledam sega vas, gospodaru. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. Vojvodata Egeon Ba{, ~udno: viknete ja igumenijata. Site ste so lunki, sosem poludeni. (Eden od stra`ata odi po igumenijata.) Egeon Najsvetol vojvodo, molam za zbor. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine, ka`i {to saka{. A ti Dromio? O, tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. Barem ka`i, mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne.

142
Dromio od Efes Ne, gospodine, navistina ne.

Vilijam [EKSPIR

}e svedo~at deka ne ste vo pravo, vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. Vojvodata

Egeon Znam deka go poznava{. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O, bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini, do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. Sepak, iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica, a kanalite na krvta smrznati se do negde, jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. Svedocive stari, nevozmo`no e da gre{am, mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme, toa mora da go pomni{. Ili mo`ebi sega, gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O, gospodaru moj star, koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en, pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. (Site se sobiraat okolu niv.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru, Dromio. naredi mu da si odi. Drmio od Efes Jas sum gospodaru, Dromio. Ve molam, ne terajte me od ovde. Siraku`anine, Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme, ti tvrdam, toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. (Doa|aat Emilija, Antifol i Dromio od Sirakuza.) Igumenijata

Komedija na zabuni

143
Antifol od Efes

Igumenijata Koj i da go vrzal, jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Zboruvaj Egeon star, ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O, ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija, ako si taa, ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno, nego, mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no, surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. [to stana potoa so niv, ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. Vojvodata

Jas sum dojden od Korint, gospodaru moj. Dromio od Efes A so nego i jas. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon, va{iot slaven ~i~ko. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas, ~estita damo. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne, na toa jas velam ne.

Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. Taa i brodolomot go pomni. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. Antifol, dali prvobitno dojden si od Korint. Antifol od Sirakuza Ne, gospodaru. Od Sirakuza. Vojvodata Zastanete na strana, ne znam koj e koj.

Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. A ovaa ubava blagorodni~ka, nejzinata sestra, me nare~e zet. (Na Lu~ijana.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene.

144
Antifol od Sirakuza To~no, gospodine, ne velam ne. Antifol od Efes A ti gospodine, za ovoj |erdan me uapsi. Anxelo To~no gospodine, ne velam ne. Adrijana

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Vojvodo mo}en, poveli sega vo opatijata, da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a; i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. Trieset i tri godini stradav za vas, sinovi moi, i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. Vojvodo, ma`u moj, sin~iwa moi, vie kalendari na ra|aweto nivno, povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. Posle tolku dolga taga, takva radost! Vojvodata

Ti isprativ pari za otkupot po Dromio, no mislam ne ti gi donese toj. Dromio od Efes Ne, ne, po mene ne. Antifol od Sirakuza

Od s# srce doa|am na proslavata. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. Dromio od Sirakuza

Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio, mojot pa`. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti, a ti si bil jas; sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. Vojvodata Nepotrebno. Toj e sloboden.

Gospodaru, da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio, kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie, gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. Antifol od Sirakuza

Metresata Gospodine, mora da mi go dadete onoj dijamant. Antifol od Efes Eve, zemete go. I mnogu vi blagodaram za gozbata. Toj mene mi se obra}a. Jas sum tvojot gospodar, Dromio. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime; pregrni go brat ti; raduvaj se so nego. (Si odat dvata Antifola.)

Komedija na zabuni

145

Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes, mesto tebe ubavo me nagosti; taa zna~i, }e mi bide snaa a ne `ena. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat; po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. Dromio od Sirakuza Posle tebe, ti si postar. Dromio od Efes E, toa ne se znae. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. Na svet dojdovme ko brat i brat, zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew

LICA: PREDIGRA
Kristofer Slaj, kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej, Lovci, Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola, bogat gra|anin od Padova Katerina, opakata, postara }erka na Batista Petru~io, gospodin od Verona, prosec na Katerina Grumio, li~en sluga na Petru~io Kertis, glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka, pomalata }erka na Batista Gremio, bogat, star gra|anin na Padova, prosec na Bjanka Hortenzio, gospodin od Padova, prosec na Bjanka Lu~enco, gospodin od Piza, prosec na Bjanka Tranio, li~en sluga na Lu~enco Biondelo, sluga na Lu~enco Vin~enco, bogat gra|anin na Piza, tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista

Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. Napi{ana e, najverojatno, pome|u 1592 i 1594 godina, a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata, a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no, po obi~ajot {to toga{ vladeel, divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. Komedijata se sostoi od tri dela, razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to, izmamen, smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu, osobeno {to, koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva, avtorot imal mo`nost, od pristojna distanca, postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. Za `al, osven edno upa|awe na Slaj i toa mo{ne efektno, ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. Vtorata, klu~na prikazna, e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io, edna ne mnogu izvorna tema, no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. Tretata prikazna, vsu{nost, podzapletot vo tekstot, e vrzana so Bjanka, sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata, gruba, neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi, plasti~ni, polnokrvni likovi. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000, preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski.

Predigra
Scena 1
(Vleguvaat Slaj i Kr~markata.)

Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe, gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Yirni malku vo istorijata. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. Zatoa muckos zatnios, i~ ne beri gajle mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i?

Gospodarot Lovxio, ti nareduvam, vardi gi zagarive dobro. Neka zdivne [arko, kutriot pes cel se peni, a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. Prviot lovxija Ama i Belko, gospodaru, podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot; Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. Veruvajte mi, za mene toj e podobar zagar. Gospodarot

Slaj Za koi ~a{i, mori, blada{? Aj kr{i glava tamu, legni si, ku}o edna bez }eramidi. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a, }e viknam policija. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{, go znam jas zakonot. Ne mrdam ni peda, ma{ko. Samo neka dojdat, i~ ne mi e gajle. (Zaspiva.) (Zvuk od love~ki rogovi. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita.) Toga{ ne si so site. Da e tolku brz Am~o, bi go cenel kako cela duzina takvi. No dobro narani gi i gri`i se za site. Utre sakam pak da odam na lov. Prviot lovxija Sekako, gospodaru. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e, gospodaru. Da ne e poln toplo pivo, kako e zaspan, pod nego }e mu bide ladno.

Kroteweto na opakata

155

Gospodarot @ivotno smrdlivo, dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda, grozen, odvraten ti e likot! Momci, so pijani~i{tevo }e poteram {ega. [to mislite, v krevet da go odneseme sega, vo svilena ruba da go vovreme, so prstewe na prsti, kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane, dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi, gospodaru, vi tvrdam. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. Gospodarot Ko ubava me~ta, ko pusti sni{ta. Zemete go i {egata neka bide svetska. Ne`no odnesete go vo najubavata soba, nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista, topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. Ako ka`e ne{to, bidete na {trek i so dlaboka, ponizna po~it re~ete [to ni nareduva va{ata milost? Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni, drug bokal neka nosi, a tret riza pa re~ete Dali gospodaru }e razladete race? Nekoj neka spremi ali{ta skapi, pa neka go pra{a {to saka da nosi. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e, re~ete mu deka soni, za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. Ova storete go, napravete go so usul. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot

samo ako s# se izvede so dikat. Prviot lovxija Gospodaru, taka }e odigrame, vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. (Go nosat Slaja. Zvuci na truba.) Mom~e, trkni vidi koj trubi. (Izleguva slugata.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. (Vleguva slugata.) I koj e, ka`i! Slugata Glumci, gospodaru {to sega pretstava vi nudat. Gospodarot Neka vlezat. (Vleguvaat glumcite.) Dobredojdovte, momci. Glumcite Vi blagodarime, gospodaru. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Gospodarot Od s# srce. Ovega ovde go pomnam, sinot najstar na selanecot go ima igrano. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to.

156

Vilijam [EKSPIR

Ne vi go pomnam imeto; ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. 1 Gospodarot Taka e, odli~no izigrana rolja. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte, najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda; Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite; zatoa vi velam, nemojte da se smeete; ne sakam da zbesne. Prviot glumec Ne berete gajle, gospodaru, umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. Gospodarot Odi, mom~e, odnesi gi pravo v kujna, neka gi najadat i napijat dobro. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. (Izleguva slugata so glumcite.) Mom~e, ti odi kaj mojot lakej Bartol, neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi, vodi go kaj pijaniov v soba. Obra}aj mu se so madam, oddavaj mu po~it. Ka`i mu, ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i, ba{ vaka pijanicava neka go dvori, najponizen vo likot, najqubezen na usta, i neka go pra{a [to saka milosta va{a za va{ata dama, va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov? Potoa neka go gu{ne, zavodlivo neka go

bakne, i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi, nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi, za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. (Izleguva slugata.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta, glasot, odot na edna dama. Sakam da go ~ujam koga ma`u }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. Odam da im dadam sovet. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. (Izleguvaat.)

Kroteweto na opakata Scena 22


(Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi; nekoi so ali{ta, nekoi so bokal, nekoi so legen i drug pribor; vleguva i Gospodarot.) Slaj Ebavi tikvarite, dajte edna bira. Tretiot sluga Prviot sluga O, zaradi ova taguva gospo|ata va{a. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O, zaradi ova slugite vi se ta`ni. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj, Ne sum ni milost ni lordstvo. Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno, toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela, ~orapi kolku i noze, ~evli kolku i stapala more ne, ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O, tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj, sin na stariot Slaj od Pusta Reka, po ra|awe ala{verxija, po obrazovanie vla~ar, po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot

157

ja Marija Haket, debelata kr~marka od Vinkot, dali ne me znae. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira, site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo.) [to! Ne sum zabegan! Ova e (Go pie pivoto)

Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a, oti gi tera ludosta va{a ~udna, O lorde blagoroden, seti se na rodot, od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive, gadni sni{ta. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. Da ne si za muzika? Slu{aj, Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta, tloto }e go postelime so cve}a. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. Prviot sluga Saka{ vo potera, ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni, da, pobrzi od srna.

158
Vtoriot sluga

Vilijam [EKSPIR

Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok, i Kitereja cela skriena v rasje, koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona, devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. Prviot sluga

O, kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O, {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte, a i koga se budevte ko da ne bevte budni. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte, lorde, ama re~enoto be{e mo{ne ludo, za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba, velevte deka ve isfrlile nadvor, i postojano pcuevte po nekoja kr~marka, se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Slaj Da, pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. Tretiot sluga

I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. Gledam, govoram, slu{am. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. @imi o~ive, navistina jas sum lord, a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. Toga{, donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam, i u{te edna krigla od onaa bira. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega?

Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska, gospodaru, ni lu|eto {to gi spomenavte toga{, nekojsi Stiven Slaj, stariot Xon Neps, grkot, pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. Eden od slugite mu podava na

Kroteweto na opakata

159
Slaj

Slaja pivo.) Slaj Fala ti, od ova }e nema{ zijan.

Gospo|o `eno, sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. Lakejot

Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana, gospodaru? Slaj Nema gre{ka, od s# se pretura ovde. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde, gospodaru, {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. Lakejot Ma`u moj i gospodaru, gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Slaj Toa odli~no go znam. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. Taka se vika. Lakejot Gospodaru blagoroden, najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i; ili ako ne saka{, barem do zajdisonce. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. Vaka stojat rabotite, zatoa prosti. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. (Vleguva glasnik.) Glasnikot Glumcite, na vesta deka ste ozdravele, pobrzaa da odglumat prijatna komedija; lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. Slaj Dobro, }e slu{am. Neka igraat. Ne e komendija To~no, a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. Slaj [to e mnogu mnogu e. Ostavete n# sami. (Izleguvaat slugite.) Gospo|o, sle~i se i legnuvaj v krevet.

160

Vilijam [EKSPIR

bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru, mnogu poprijaten xumbuz. Slaj Kakov, doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna. Slaj Pa da vidime. Dojdi gospo|o `eno, ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi.

^in PRVI
Scena 1
(Trubi. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio.)

Lu~enco Tranio, od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova, lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija, toj li~en raj na velikata Italija; naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola, pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. Piza, poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot, Vin~enco, od lozata na Bentivoli. Sinot na Vin~enco, vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. Zatoa, Tranio, sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Tranio Mi perdonato, moj gospodaru velik. Apsolutno se soglasuvam so vas. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. Samo, dobar gospodaru, duri iska`uvame voshit

na ovaa doblesna i moralna disciplina, da ne bideme stoici i kladi, molam, pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. Logika poka`ete so prijatelite va{i, krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. So eden zbor, gopodaru, u~ete samo so volja. Lu~enco Fala ti, Tranio, mi dava{ dobar sovet. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. Ama ~ekaj malku, koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru, mo`e povorka za do~ek. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka, Gremio arlekinot, Horetenzio, prosec na Bjanka.) Batista Gospoda, pove}e ne zdodevajte, ve molam, za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi

162

Vilijam [EKSPIR

a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. Gremio Pa da stane popara. Pregruba e za mene. Ajde, ajde, Hortenzio, ti treba `ena? Katerina

vidot! Batista Gospodo, da go ispolnam ona {to go rekov - Bjanka, vlezi vnatre. I ne bidi ta`na zaradi ova, mila Bjanka, za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. Katerina

Ve molam tatko, dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci, devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga, ne`na. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. No ako se ma`am, prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. Hortenzio

Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. Bjanka Sestro, zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. Tatko, ponizno ja prifa}am va{ata volja. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo, }e ~itam i ve`bam sosem sama. Lu~enco Slu{aj Tranio, Minerva govori niz nea. Hortenzio

Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene, bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa, gospodaru, nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Mol~i Tranio. Tranio Ba{ taka, gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova, gospoda. Taka re{iv. (Vleguvaj Bjanka.) (Izleguva Bjanka.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika, instrumenti i poezija, doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista, nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista, zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese.

Kroteweto na opakata

163
Gremio

prepora~ajte mi go; so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. A sega zbogum. Ti Katerina, ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. (Izleguva.) Katerina [to, i jas }e si odam, smeam, ne? [to, mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva.) Gremio Pustinata fati. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. @enskata qubov e tolku mala, Hortenzio, {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. Obajcata ne go ispekovme lebot. Zbogum. Sepak, zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka, ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka, }e go ispratam kaj tatko &.. Hortenzio

Ma`? Poarno re~i |avol. Hortenzio Jas velam ma`. Gremio Jas velam |avol. Misli{, Hortenzio, deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva, }e se najde nekoja dobra du{a bratko, i ako na vreme ja nabasame, }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. Gremio Ne znam. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. Hortenzio

Isto i jas, siwor Gremio. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak, moj sovet e, bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka, da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. Gremio

Da, vo pravo si. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. No, {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli, najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. Koj poprv nemu nevestata. [to veli{, a, Gremio? Gremio

Koja rabota, ti se molam? Hortenzio Ednostavno, gospodine, da najdeme ma` za nejzinata sestra. Se soglasuvam, i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi, }e se o`eni so nea, }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. Odime. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio.)

164
Tranio

Vilijam [EKSPIR

Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio, vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. Tranio Opaa, zna~i vreme e da go slezam na zemja. Ve molam razbudete se, gospodaru. Ako taa moma ja qubite, skoncentrirajte se da ja dobiete. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Lu~enco Ama surov tatko, neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio

Ve molam, gospodaru, ka`ete mi, dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio, duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. No ete, dodeka se {laev i gledav od strana, ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi, i sega najotvoreno ti priznavam tebe, koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e, deka goram, kopneam, Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada, skromna moma. Sovetuvaj me, Tranio, oti znam deka mo`e{, Pomagaj Tranio, za{to znam deka saka{. Tranio Gospodaru, ova ne e vreme za prekor; za{to so prekor srceto ne se ~isti. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. Prodol`i, ova me te{i. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. Tranio

^uv, ~uv gospodaru - i ve}e s# smisliv. Lu~enco Isto i jas, Tranio.

Gospodaru, taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. Lu~enco O da. Na lice & vidov ubavina slatka, ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi.

Tranio Gospodaru, se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot.

Kroteweto na opakata

165
Lu~enco

Tranio Vie }e bidete u~itel, i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. Toa e va{iot plan. Lu~enco

Zna~i bidi ova, Tranio oti Lu~enco qubi; i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. (Vleguva Biondelo.) Eve go apa{ov. Mom~e, kaj be{e do sega? Biondelo

Da. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco, da go dr`i domot, da u~i, prijatelite da gi prima, zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta, smiri se, sega go imam vo celost. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a, nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot, Tranio, mesto mene, }e go dr`i{ domot, mojata pozicija, mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug, nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Gotovo, smisleno e. Tranio, vedna{ presle~i se, zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. [tom dojde Biondelo, tebe }e te slu`i, no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Tranio Potrebno e. Na kratko, gospodaru, takva e va{ata volja. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e Najdi mu se na sin mi iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru, dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva, ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. Tvojot drugar Tranio, za da me spasi, me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite, zaradi moeto begstvo. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. Slu`i go ti nego, ti nareduvam, kako {to treba, dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. Me razbira{ sega? Biondelo Jas, gospodaru? Ni malku. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. Tranio sega Lu~enco e stanat. Biondelo. Blaze si mu. Kamo i jas da stanev. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj, osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. No mom~e, ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo.

166

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio.) Petru~io

Na samo, vikaj me Tranio, ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Lu~enco Tranio, da odime. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{, da stane{ eden od proscite. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ za trista poti! (Izleguvaat.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata.) Prviot sluga Gospodaru, samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. Slaj Kimam, kimam `imi sveta Ana. 5Dobro e, dobro e. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru, {totuku po~na. Slaj Genijalna rabota ti velam. Ba{ bi sakal da e svr{ena. Sedat i gledaat. 6

Verono, za kratko zaminav od tebe, da gi vidam prijatelite vo Padova, a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio; ova e sigurno negovata ku}a. Ovde Grumio, mom~e, udri velam. Grumio Da udram, gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu, udri mi edna ovde ma{ki, velam. Grumio Da vi udram edna, gospodine? Zo{to, gospodine, {to sum jas, gospodine, za da vi udram edna, gospodine? Petru~io Gadu, velam, udri mi ja ovaa porta, i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{, }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. (Go tegne za u{i.)

Kroteweto na opakata

167

Grumio Pomagajte lu|e, pomo{! Gospodarot mi se {ekna. Petru~io A sega tropaj koga ti velam, kopile edno apa{ko. (Vleguva Hortenzio.) Hortenzio [to e, {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio, i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio, n# najdovte sred kavga. Con tutto il cuore ben trovato, od srce se raduvam na ovaa sredba, velam. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto, molto honorato signor mio Petruchio, Dobro dojdovte vo mojot dom, moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. Stani, Grumio, stani. ]e ve smiram vedna{. Grumio Ne, gospodine, ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Gledajte, gospodine. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki, gospodine. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden, izgoren, vo aut? 7 Kamo sre}a, bo`e, da go tepav u{te kako mal, sega toj za Grumio, tvrdam, du{a bi dal. Petru~io Kopile {vrknato. Hortenzio dobar, mu narediv na gadov da tropne na va{ata

porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte, Mom~e, udri mi ovde, bapni me ovde, udri mi ja ma{ki, i bapni mi ja silno? A sega mi velite tropni na porta ste mi rekle! Petru~io Mom~e, bri{i, ili zatni se, ti davam sovet. Hortenzio Smirete se, Petru~io, jas zad Grumio stojam, ova e nedorazbirawe me|u vas i nego, va{iot star, veren, dobar sluga Grumio. A sega ka`ete mi, mil prijatele, koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma, kaj{to ni{to ne im se slu~uva. Na kratko, siwor Hortenzio, vaka rabotite stojat: Antonio, tatko mi, neodamna umre, a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. Hortenzio Petru~io, smeam li, toga{, bez zaobikoluvawe, da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov, veruvaj mi samo }e me pcue{, iako, veruvaj mi bogata e mnogu, od merata nadvor. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{.

168
Petru~io

Vilijam [EKSPIR

Siwor Hortenzio, me|u prijateli kakvi {to sme nie, malku zborovi treba; i zatoa, ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena - a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent, stara ko Sibila, opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat, pa i polo{a u{te, toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato, se podrazbira deka e i sre}no. Grumio Ete, gledate gospodine, v lice vi ka`a {to misli. Vi velam, samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka, so najgolemiot akrep na svetot, so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. Vi velam, ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. Hortenzio Petru~io, bidej}i ve}e zagazivme dosta, }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. Mo`am, Petru~io, da ti pomognam da dojde{ do `ena, bogata mo{ne, ubava i mlada, odgledana navistina ko velmo{ka prava. Edinstvena mana, a manata golema e mnogu, e taa {to momava e nepodnoslivo ostra, drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Petru~io Mol~i Hortenzio. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta.

Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden, dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam, toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. Oko ne sklopuvam Hortenzio, duri ne ja vidam, zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. Grumio Ve molam, gospodine, pu{tete go da odi duri e na svoite. Vi tvrdam, koga bi go poznavala kako mene, bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama, vi velam, za nego toa ne e ni{to. Ama koga edna{ toj }e po~ne, mami~eto ima da & go raspla~e. Vi velam, gospodine, ako samo malku mu se opira, }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. Ne go znaete vie nego, gospodine. Hortenzio ^ekaj Petru~io, mora da dojdam so tebe, za{to Batista e ~uvar na moeto blago. Toj go ima biljurot na mojot `ivot, najmalata }erka, ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`.

Kroteweto na opakata

169
Lu~enco

Grumio Opakata Katerina, polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram, }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka, so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. Grumio

[to i da & ~itam, vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor, tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto, a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite, osven ako i samiot ne ste u~en. Gremio O u~enost, u~enost, tolku si mo}na! Grumio O, glupost, glupost, tolku si namagar~ena! Petru~io

Ova ti se vika bezobrazie. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco.) Gospodaru, gospodaru, svrtete se. Nekoj doa|a, ej? Hortenzio Mol~i, Grumio. Toa mi e sopernikot. Petru~io, da se trgneme malku na strana. Grumio Ubav fraer, pr~ nad pr~ovite. 8 Gremio Mnogu dobro. Ja pregledav listata knigi. Slu{aj, gospodine; ubavo da gi podvrze{, gledaj, samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita, dobro? Me sfa}a{. Pokraj, ti velam, {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. [to }e & ~ita{?

Mol~i, mom~e. Hortenzio Grumio, psst! Dobar den, siwor Gremio. Gremio Dobar den, siwor Hortenzio. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek, po u~enost i odnos dostoen na nea, na~itan vo poezija i drugi knigi, mnogu dobri, ti tvrdam. Hortenzio Dobro e. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo.

170
Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. Hortenzio

Vilijam [EKSPIR

Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al, razgneveno seto, kako besnee ko poten, pobudalen, zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni, fr~ewe na kowi, trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio

Gremio, sega ne e vreme da iska`uvame qubov. Slu{ni me, i toa prijatelski ~uj me, i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to, ako uslovite na{i mu se arni, }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. Gremio Re~eno, storeno, dobro e. Hortenzio, mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna, opaka pr~la. Ako ova e s#, gospodo, ne gledam tuka pre~ka. Gremio

Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka, gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona, sin na stariot Antonio. Tatko mi e mrtov, bogatstvoto mi e `ivo, i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. No ako ti stiska, ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo.) Hortenzio, slu{aj. Gospodinov ni dojde kako pora~an, mislam, za negovo i za na{e dobro. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto, site do eden. Gremio I }e gi pokrieme, pod uslov da uspee. Grumio

Kroteweto na opakata

171
Gremio

Tranio Gospoda, dobar den. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki?

Ne, ako bez zbor vedna{ fatete xade. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio

Tranio Samo na{ e patot do nea. Na nego, Biondelo. Tranio Gremio A od kade, vi se molam? Da ne mislite i na nea, gospodine, a? Grmeio Tranio I na nego i na nea, gospodine. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Ama sigurno ne na onaa {to pcue, vrni. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite, gospodine. Biondelo, ajde. Lu~enco Dobar po~etok, Tranio. Hortenzio Gospodine, samo malku. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte, da ili ne? Tranio A i da sum do{ol, gospodine, pravam nekoj zijan? Poleka, gospoda. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat, pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e, bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. Gremio [to, zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi, gospodine. Brgu }e papsa. Od kaj {to mi dade. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. Hortenzio

172
Petru~io

Vilijam [EKSPIR

Hortenzio, zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio

arno. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate, kako i site nas, da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. Tranio

Gospodine, dozvolete ne{to da ve pra{am. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine, no dve slu{am deka ima; ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. Petru~io Gospodine, gospodine, prvata e za mene, ne gibajte ja nea. Gremio Da, ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. Petru~io Gospodine, slu{nete go ova, ve molam. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci, i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. Tranio Ako e s# taka, gospodine, ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene, Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig, ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas, toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. Hortenzio Gospodine, dobro govorite i razbirate

Gospodine, za toa bez gajle. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime, prijateli. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka, predlogot e petka. Petru~io, velam jadi i pij na moja smetka. 9

^in VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Katerina i Bjanka.)

Bjanka Dobra sestro, ne rezili me mene ni sebe, pravej}i od mene robinka i plenik. Toa me vadi od pamet. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. Da, i seta ruba, zdolni{teto duri, naredi {to saka{, toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. Katerina Od site tvoi prosci, ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. I toa bez gluma. Bjanka Veruvaj mi, sestro, od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. Katerina La`e{ su{i{. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a, sestro, eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. Katerina Ti si al~na, saka{ da `ivee{ vo rasko{. Zatoa, velam, Gremio e toj {to go saka{.

Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. Odvrzi mi gi racete, sestro, te molam. Katerina Ako ova e majtap, zna~i s# drugo bilo majtap. (Ja udira.) (Vleguva Batista.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka, trgni se. Kutro devoj~e, pla~e. Odi zemaj ja iglata; nejze ostavi ja na mira, sramota, ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i, }e ja stol~am. (Tr~a po Bjanka.) Batista [to, zarem pred moi o~i? Bjanka, begaj. (Izleguva Bjanka.) Katerina [to, zarem mi branite? Aha, sega gledam, taa vi e bogatstvoto, taa mora da se ma`i, a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma.

174

Vilijam [EKSPIR

Ne zboruvajte mi, odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. (Izleguva.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio, Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta; Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi.) Gremio Dobro utro, kom{ija Batista. Batista Dobro utro, kom{ija Gremio. Dobar den, gospodo. Petru~io I vam, dobar gospodine. Ve molam, zarem nemate }erka {to se vika Katerina, doblesna i li~na? Batista Imam }erka, gospodine, Katerina {to se vika. Gremio Pozavieno, gospodine. Mnogu ste smeli. Petru~io Ne sum, siwor Gremio, pu{tete me samo. Jas sum velmo`a, gospodine, od Verona, ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost, prekrasnite osobini i blagiot odnos, pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin

vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika, za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e, siguren sum, dosta znae. Prifatete go ili navreden }e bidam. Se vika Licio, vo Mantova e roden. Batista Dobredojden ste mi, gospodine, a i toj zaradi vas. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al, taa ednostavno ne e za vas. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. [to mislev rekov. Od kade ste, gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam, sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. Batista Dobro go poznavam. Dobrodojdeni ste zaradi nego. Gremio So seta po~it, Petru~io, ve molam dozvolete ni i nam, poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Vi velam, mnogu ste naglit! Petru~io Prostete, siwor Gremio, ama kaj mene nema trte-mrte. Vedna{ rabotam.

Kroteweto na opakata

175
Tranio

Gremio Se gleda, nema {to, ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . Kom{ija, prifatliv dar, nema {to, siguren sum. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost, posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug, od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems; ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. Se vika Kambio. Ve molam, prifatete gi negovite uslugi. Batista Iljadapati fala, siwor Gremio. Dobro mi dojdovte, dobar Kambio. (Na Tranio.) Ama dobar gospodine, mi izgledate za stranec. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete, gospodine, jas treba da se pravdam. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. S# {to baram e, otkako mojot koren }e go doznaete, da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. Ako gi prifatite, toga{ mnogu }e vredat. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste, molam?

Od Piza, gospodine, sin sum na Vin~enco. Batista Mnogu mo}en vo Piza. Mnogu imam slu{ano za nego. Dobro mi dojdovte na gosti, gospodine. (Na Hortenzio.) Lautata zemete ja, (Na Lu~enco) a vie knigite. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. Ej, mom~e! (Vleguva sluga.) Mom~e, gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. I u{te da gi slu{aat dobro. (Izleguvaat slugata, Hortenzio, Lu~enco, Biondelo.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. Site ste mi mili gosti, i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. Petru~io Siwor Batista, mojata rabota ~ekawe ne trpi, i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. Dobro go znaevte tatko mi, a niz nego i mene, edinstveniot naslednik na negoviot imot, koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Zatoa ka`ete mi, ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt, polovina od seta zemja, a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot, vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at.

176
Batista

Vilijam [EKSPIR

Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: Ne ja dr`am dobro, a? Sega ti }e vidi{! I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e, petpare~ki svira~ me nare~e, zadrogaz i {to u{te ne, bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. Petru~io Vesela `enska, nema {to, takva mi treba, sega ja sakam mnogu pove}e od napred. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam, podu~uvajte ja barem pomalata }erka. Saka da u~i i blagodarna e na toa. Siwor Petru~io, }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io

Da, samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Petru~io Toa e sitnica. Za{to vi velam, dedo, re{itelen sum kolku taa {to e lo{a; i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. Petru~io Da, da. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava.) Batista [to e prijatelu, {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled, toga{ veruvajte, sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. Za `elezo e stvorena a ne za lauta.

Pratete mi ja, ve molam. (Izleguvaat site osven Petru~io.) ]e ja ~ekam ovde, i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. Ako po~ne da pcue, toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. Ako po~ne da se murti, }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{

Kroteweto na opakata

177

i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. Ako mi re~e da fa}am magla, }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. Ako odbie da se ven~a, }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. No eve ja ide. Zboruvaj Petru~io sega. (Vleguvaat Batista, Gremio i Tranio.) Batista [to napravi, siwor Petru~io, so }erka mi? Petru~io Uspeav, {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak, na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Petru~io Dedo, vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. Ako e opaka, opaka e oti e mudra, i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka!

besilka. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. Petru~io Trpenie, gospodo, jas nejze ja izbrav. Ako nie sme zadovolni, {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas, na samo, da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. Vi velam, prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. O, najmila Kate! Mi se obesi na vrat, me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. O, vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. Daj mi raka, Kate, za Venecija odam, da kupam ruba za denot na svadbata na{a. Spremaj gozba, dedo, pokani gosti, znam Katerina }e bide nevesta za merak. Batista Ne znam {to da re~am, samo dajte raka. Gospod da te blagoslovi, Petru~io, vereni ste. Gremio i Tranio Amin, velime. Svedoci sme nie. Petru~io Dedo, `eno, gospodo, zbogum, zaminav za Venecija; nabli`uva nedela. ]e dademe prsteni, pri}e, ubava promena bakni me, Kate, vo nedela sme ma` i `ena. (Izleguvaat Petru~io i Katerina.) Gremio

Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{, Petru~io, poprvo }e te vidi na

178
Batista

Vilijam [EKSPIR

Batista Smirete se, gospodo. Sporot jas }e go re{am. Po delata treba da se sudi; koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. Gremio, ka`i ti {to & nudi{? Gremio

Navistina, gospodo, sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas, ja }e }arite, ja po moriwa }e skapi. Batista Mir da ima vo brakot, takva dobivka sakam. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. No sega, Batista, za pomalata }erka; ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site, jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. Tranio Ti si belobrad, qubovta tvoja smrznuva. Gremio A tvojata pr`i. Skakulec eden, trgni se, vozrasta e taa {to hrani. Tranio

Prvo, kako {to znaete, mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato, so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race, draperiite site se original Tirski. Kov~ezite od slonova koska polni se pari, a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat, skapocenite ali{ta, baldahinite i ruvo od najdobro platno, turski perni~iwa so biser opto~eni, zavesi od Venecija so vez od zlato, od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. Malku sum podostaren, priznavam, ete, i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv, bide samo moja. Tranio Ova samo dobro zvu~i. Gospodine, a sega mene slu{nete me. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova, plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja; seto e nejzino ako umram. [to, da ne ve zdoboli, siwor Gremio? Gremio

No mladosta `enskoto oko go pleni. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Toa taa }e go ima, plus gemija edna

Kroteweto na opakata

179
Gremio

sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. [to, da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio, poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii, dva broda i dvanaeset novi galii. Ova & go davam, i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#, drugo nemam. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. Ako ti se dopa|am, }e me ima mene i s# moe. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. Gremio gubi. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. Neka tatko vi garancija & dade, pa taa e va{a; inaku, prostete za ova, ako umrete pred tatko vi, kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. Toj e star, a jas mlad. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i, gospodo, re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta, ako garancijata ja donesete; ako ne, toga{ Gremio }e ja ima. A sega odam, vi blagodaram na dvajcata.

Zbogum, sosedu dobar. (Izleguva Batista.) Sega ne ti se pla{am. Mom~e nedodelkano, tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata, itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Naumiv za gospodarot da storam dobro. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko, {to }e bide la`en Vin~enco. A toa e ~udno. Obi~no tatkovcite dobivaat deca; no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam, mo`ni se i takvi ~uda. (Izleguva.)

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Lu~enco, Hortenzio i Bjanka.)

Lu~enco Dosta so toa }emaneto. Ama si drzok. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama, pimpirlio u~ena, taa e patron na nebesnata harmonija. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo, koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. Hortenzio

^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj, {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde, gospo|ice: Hic ibat Simois, hic est Sigeia tellus, Hic steterat Priami regia celsa senis. Bjanka Prevedete. Lu~enco

Vidi go ti nego, uvredite nema da gi trpam. Bjanka Gospodo, od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo, ne sakam da me vrzuvaat ~asovi, odredeno vreme. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. Za da nema pove}e kavga, da sedneme. A vie zemete go instrumentot i svirete malku;

Hic ibat, kako {to ve}e vi rekov - Simois, jas sum Lu~enco - hic est, sin na Vin~enco od Piza - Sigeia tellus, vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov - Hic steterat, a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi - Priami, e mojot sluga Tranio - regia, koj{to mene me pretstavuva celsa senis, za da go izmamime stariot degen. Hortenzio Gospo|ice, si go na{timav.

Kroteweto na opakata

181

Bjanka Da ~ueme. Uf! Gornite `ici. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e, pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois, ne ve poznavam - hic est Sigeia tellus, ne vi veruvam - Hic steterat Priami, vnimavajte da ne n# slu{ne - regia, ne nadevajte se premnogu celsa senis, ne o~ajuvajte. Hortenzio

Ama dobro. Sega Licio, tvoj e redot. U~itelu dobar, ne lutete se, ve molam, {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. Lu~enco Ne bidete picajzla, gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Hortenzio

Gospo|ice, sega mi e na{timan. Lu~enco Fal{ira dolu. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. @imi s#, apa{ov ja {meka mojata qubov. Otsega, daskali{te, dobro }e te vardam. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam, no se somnevam sega. Lu~enco Nemojte, vi se molam, za{to navistina Ajant bil Ekid, po pradedo nare~en taka. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam, inaku, velam, za toj somne` bi se raspravala u{te. Skala sum jas, temel na sekoja skladnost, do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka, ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. Sol la eden klu~, a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. (Vleguva eden sluga.) Gospo|ice, pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo, polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. Hortenzio Ako, sega nau~ete ja skalata na Hortenzio.

182
Slugata

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Batista, Gremio, Tranio, Katerina, Bjanka, Lu~enco i drugi so slugite.) Batista Bjanka

Gospo|ice, tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. Svadbata e utre.

Zbogum, u~iteli mili. Moram da odam. (Izleguvaat Bjanka i slugata.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. (Izleguva.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. No Bjanka, ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. Te vidov li na ruga Hortenzio, gospo|ice, }e si zeme druga. (Izleguva.)

Siwor Lu~enco, ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Moram na sila, da ja dadam rakata, protiv mojata volja, na eden lud silexija, nastran bandit, prebrz na prosidba, baven na `enidba. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada, bi go zaka`al denot svadben, gozba bi spremil, prijatelite bi gi viknal, svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli Opaa, ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Tranio Trpenie Katerino, trpenie Batista. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro, bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. Iako e grub, znam deka mudrost vo sebe ima; iako e {egaxija, sepak ~esnost od srce mu blika. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite.)

Kroteweto na opakata

183
Tranio

Batista Odi devojko, ne te obvinuvam za pla~ot, takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. (Vleguva Biondelo,) Biondelo Gospodaru, gospodaru, novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo

A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket; vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani; so ralo iskinati ~izmi, ednata so toka, drugata so vrvca; nosi star, zar|an me~ zemen od gradskiot voen otpad, so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati; kobili{teto is~a{eno - so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii - u{te boluva od {ap i ligavka, niz nozdrite & te~e slina, nepcata podueni i krvavi, nafrlena so mozolki, babuwosana, ispri{tena, modra xiger od `oltica, `lezdite pote~eni, pripa|a od vrtoglavica, raskapana i crvjosana, grbot klapnat, skukulena, nozete rahiti~ni, oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a, uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli; remenot na{ien od {est par~iwa, a `enskiot kai{ od somot, so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. Batista

Ne, gospodine. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. Obi~no e skromno doteran. Negoviot lakej, gospodine, opremen re~isi kako i negovata kobila; na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap, a go podvrzal edniot so crvena, drugiot so sina krpa; na starata palarija mesto per~e, zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni; akrep, prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin.

184
Batista

Vilijam [EKSPIR

Batista Va`no ne krivite. Tranio

Se raduvam {to doa|a. Ne e va`no kako e oble~en. Biondelo

I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. Ama gospodine, toj ne doa|a. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da, deka Petru~io doa|a. Biondelo Ne gospodine, velam kobilata mu doa|a so nego na grb. Batista Pa toa e edno isto. Biondelo Ne, `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. (Vleguvaat Petru~io i Grumio.) Petru~io Eeej, kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte, gospodine. Petru~io Ne sum dobredojden. Nemojte vakov nevestata da ve vidi, odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa, gospodine, znaete deka ova vi e denot svadben, prvin bevme ta`ni, mislevme }e ve nema, a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. Tranio Ka`ete ni, kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam, no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. Utroto vrvi, vreme e za v crkva.

Kroteweto na opakata

185
Lu~enco

Petru~io Ni slu~ajno. Odam vakov da ja vidam. Batista Ama vakov, ne veruvam deka }e ve zeme. Petru~io

Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam, a koga }e ja imam, cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. Tranio

More }e me zeme i oro }e igra. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate, a podobro za mene. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. (Izleguvaat Petru~io i Grumio.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. ]e go ubedime nekako, ako e mo`no, da se promeni pred da odi v crkva. Batista Odam po nego, da vidam {to }e se slu~i. (Izleguvaat Batista, Gremio, Biondelo, slugite.) Tranio

Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio, itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar, zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco. (Vleguva Gremio.) Siwor Gremio, izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj, zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva.

No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto, a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek - seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko.

Gremio Toj e |avol, zerzevuli{te, sotona lo{a. Tranio A taa |avolica, vragolica, lo{otija gorda. Gremio Ne! Taa e jagne, gulab, nevin~e prema nego. Vi velam, gospodine Lu~enco, koga popot

186

Vilijam [EKSPIR

ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena Da, |avol da ja nosi, re~e toj i opcu tolku glasno {to popot, vxa{en, knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata, dolu na podot. Sega krevajte gi, re~e toj, ako vi stiska! Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. A koga ceremonijata najposle se svr{i, svika po vino. Na zdrvaje! se dere{e, bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura; potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot, ko{trava i retka livkala duri piel, za goltka vino. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. Koga go vidov toa, pobegnav od sram, a po mene, sega celata povorka ide. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. (Se slu{a muzika.) (Vleguvaat Petru~io, Katerina, Bjanka, Batista, Hortenzio so Grumio i drugite slugi.) Petru~io

Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Ne ~udete se. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. Svatovi ~estiti, vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva, slatka, doblesna `ena. Ru~ajte so dedo mi, nazdravete i za mene, za{to moram da odam. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. Petru~io Ne e mo`no. Gremio I jas ve molam. Petru~io Ne e mo`no. Katerina I jas te molam. Petru~io Epten mi e milo. Katerina

Gospodo, prijateli, vi blagodaram na trudot. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no, za `al, itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas.

Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam; no ne ostanuvam, makar do utre da me moli{.

Kroteweto na opakata

187

Katerina Ostani, ako me saka{. Petru~io Grumio, kowot! Grumio Spremen e, gospodaru; ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{, deneska ne mi se odi a ne odam ni utre, ni nikoga{ ako ne}am. Vratata e otvorena, gospodine, fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. Te{ko so tebe }e se `ivee, ve}e gledam, po utroto se poznava denot. Petru~io O Kate, smiri se, ne luti se te molam. Katerina

nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. Luduvajte, veselete se, obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. Ne, ne blabotete, ne udirajte so noze, ne kokorete se, ne murtete se; jas sum gazdata na ona {to e moe. Taa e mojot imot, moeto doma}instvo, mojata dvi`nina, mojata ku}a, moeto doma}instvo, mojata niva, mojot ambar, mojot kow, mojot vol, moeto magare, moeto s#, ba{ taa ovde. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. Grumio, vadi go me~ot, opkoleni sme od kratci, spasuvaj ja gospodarkata, ako si ~ovek. Ne pla{i se, nevesto slatka, nema da te gibnat oti }e te branam, Kato, pa da se i milioni. (Izleguvaat Petru~io, Katerina i Grumio.) Batista Neka zaminat, neka zamine ovaa mirna dvojka. Gremio

]e se lutam; {to ima vrska toa so tebe? Tatko, vie mol~ete; }e ostane oti jas taka sakam. Gremio

Da ne zaminea brzo, }e umrev od smea. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud.

Ete, gospoda, gledate, ve}e ~adi. Lu~enco Katerina Gospoda, napred na svadbeniot ru~ek, gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. Petru~io Odete, {to ~ekate koga vi veli Kate. Po~ituvajte ja nevestata, svatovi mili. Gostete se, lumpuvajte, pijte, Gospo|ice, {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda, a ludite ludo i se ma`at. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati.

188
Batista

Vilijam [EKSPIR

Kom{ii, prijateli, iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. Lu~enco, ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta, Lu~enco. Povelete gospodo, ajde. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguva Grumio.)

Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa, vo site ~uknati gospodari, vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot, a tie idat po mene da se ogreat. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree, usnite }e mi se zalepat za zabi, jazikot za nepca, srceto za rebra, pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. Ej, oj, Kertis! (Vleguva Kertis.) Kertis

Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e, Kertise, pred ovoj stud. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot, `enata, yverot; ve}e go skroti mojot star gospodar, mojata nova gospodarka, mene pa i tebe, batko Kertis. Kertis Begaj da te nema, budalo edna od peda! Jas ne sum yver. Grumio

Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. Ako ne mi veruva{, mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. Ogan, ogan, Kertise. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu, Grumio? Grumio Grumio Doa|a, Kertis, doa|a - zatoa lo`i, lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. Studeno e vo svetot, Kertis, vo sekoja rabota osven vo tvojata; zatoa pali koga ti velam. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa, jas sum samo peda, ne? Rogovite ti se dve pedi, a jas barem tolku sum visok. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka, a sega koga e pri raka, vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam, dobar Grumio, ka`i mi kako e vo svetot?

190

Vilijam [EKSPIR

oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. Kertis

Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. Grumio

Ognot e ve}e zapalen; zatoa, dobar Grumio, ka`i mi {to e novo? Grumio Novo, novo, novo, novosti kolku ti du{a saka! Kertis

Daj go uvoto. Kertis Na ti go. Grumio Eve mi ti! (Go udira.)

Ajde ka`uvaj. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova, ku}ata pospremena, rogozinata sprostrena, paja`inite is~isteni, dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi, a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre, peharite odnadvor, dali gi poslavte masite, dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba; te molam, novostite. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. Kertis Gajle mi e za kowot. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. Da ne me prekine{e, }e ~ue{e kako kowot & padna, a taa se najde pod kowot; }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka, kako toj ja ostavi so kowot na nea, kako me iznatepa {to kowot & se sopnal, kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene, kako toj pcue{e, kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna; a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. Sega po~nuvam. Imprimis, prvo, odevme po edna opasna udolnica, gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis

Kroteweto na opakata

191
Grumio

mole{e a nikoga{ porano ne molela, kako jas kukav, kako kowite pobegnaa, kako & be{e uzdata ispokinata, kako si go zagubiv kuskunot, so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. Grumio Da, a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel, Josif, Nikola, Filip, Valter, [e}era{ot i drugite. Neka se is~e{laat kako lu|e, neka gi is~etkaat sinite palta, vlakno da nema na niv. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. Dali se site spremni? Kertis

Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Kertis Baram samo da & se poklonat. Grumio A ne sebesi da se poklonat. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi.) Nataniel Dobre dojde doma, Grumio. Filip Zdravo, Grumio. Josif O, Grumio. Nikola

Da. Drugar Grumio. Grumio Nataniel Vikaj gi. Kako mi si, stara kajlo. Kertis Grumio Slu{ate, eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Dobro ve najdov, zdravo, drugar~e, kajlo. Ete se pozdravivme. A sega, drugar~iwa moi nakonteni, dali e s# spremno, dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. S# e kako pod konec. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. Mo`ebi ve}e e vo

192

Vilijam [EKSPIR

dvorot. Zatoa nemojte - da mu se snevidi, ti{ina! Go slu{am gospodarot. (Vleguvaat Petru~io i Katerina.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to, nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i, da mi go prifati kowot? Kade se Natanail, Gregor, Filip? Site slugi. Ovde sme gospodaru, ovde. Petru~io Ovde gospodaru, onde gospodaru, ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it, vnimanie, {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde, gospodarot, si bev i si ostanav tikvar. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel, gospodaru, ne be{e gotov, a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on; nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar, me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. Nikoj ne be{e spremen osven Adam, Ralf i Gregor, drugite bea ispokinati, drti, so prosja~ki faci; No kakvi se, takvi se, eve se za do~ek. Petru~io Mar{, gadovi, ve~erata ja sakam na masa.

(Izleguvaat slugite.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate, dobro mi dojde. Hrana, hrana, hrana, hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata.) Mrzi edni! O, slatka Kate, vesela bidi. Izvadete mi gi ~izmite, degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana... Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti, na drugata da pazi{! (Go udira.) Bidi vesela, Kate. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e, odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. Mora{ da go bakne{ Kato, da se zapoznae{ dobro. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate, izmij se, dobro mi dojde, velam. Skot eden skotosan, zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata.) Katerina Poleka, te molam, ne saka{e gleda{. Petru~io Tikvar eden skoftaen, idiot, kreten! Ela Kate, sedi, znam deka si gladna. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. Petru~io Koj go donese? Petar Jas.

Kroteweto na opakata

193

Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. ]e vi ka`am jas vam, pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete, apa{i{ta edni, da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad, ~a{i, pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto.) Bezxumni gojda, nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. (Izleguvaat slugite.) Katerina Te molam, ma`u, smiri se, `iti gospod. Mesoto be{e dobro, ama ti be{e nam}or. Petru~io Ti velam Kato, be{e izgoreno i suvo, a mene mi e zabraneto takvo da go jadam, oti me pravi nam}or i me fa}a safra. Poarno e obajcata da postime malku, za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. Strpi se, ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Dojdi, }e te odnesam vo bra~nata spalna. (Izleguvaat. Se vra}aat slugite.) Nataniel Petar, si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. (Vleguva Kertis.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja, propoved za izdr`livosta & dr`i

i vika, pcue, grmi a taa, sirotata, ne znae koj pat da go fati, kaj da gleda. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. Brznete, brznete, eve go ide. (Izleguvaat. Vleguva Petru~io.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe, i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna, i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena, i~ nema da me ferma. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t.e. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. Ne jade{e denes, nitu }e jade, sno{ti ne spie{e, nitu no}eska }e spie. Kako so jadeweto, i za postelata mana bo`em }e najdam, ]e go frlam perni~evo vamu, pernicata tamu, pokriva~ot na edna, ~ar{afite na druga strana. Da. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. A taa, na krajot, }e si ostane bez spawe, ako zadremi }e vikam, }e grmam, i so vikawe budna }e ja dr`am. Vaka so qubeznost `enata se kroti, i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. (Izleguva.)

194 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Hortenzio Ne gre{ete pove}e, jas ne sum Licio, nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. Tranio Siwor Hortenzio, ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka, No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas, ako se slo`ite vie, zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka, i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. Tranio

(Vleguvaat Tranio i Hortenzio.) Tranio Dali e mo`no, Licio, gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. Hortenzio Gospodine, za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. Lu~enco Ve u~am na najva`noto, kako da se saka. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am.

Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. Hortenzio

Hortenzio Brzo, navistina brzo! [to velite sega, vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna, o, la`liv rode `enski! Ti velam Licio, ova e mnogu ~udno. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas, za sigurno na zakletvata da si stojam, za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. A sega zbogum, siwor Lu~enco, Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi; ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. (Izleguva.)

Kroteweto na opakata

195

Tranio Gospo|ice Bjanka, neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve, ve fativ na delo, qubov ne`na, pa se odrekov zaedno so Hortenzio. Bjanka Tranio, dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio

koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. (Vleguva Biondelo.) Biondelo O, gospodaru, gospodaru, nabquduvav dolgo ko pes sum crknat, no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i, mislam. Tranio [to e toj, Biandelo?

Da, gospo|ice. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. Bjanka Bog neka mu dade radost. Tranio Da, i toj }e ja skroti. Bjanka Toj taka veli, Tranio. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da, gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e, Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi, }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. Odete so Bjanka i ostavete me sam. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.) (Vleguva U~itelot.) U~itelot Dobar den, gospodine. Tranio Dobar den. Dobro dojdovte. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam, gospodine, nedela-dve, a potoa odam natamu, vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. Profa, trgovec ili u~itel dobar, ne znam to~no; no oble~en e svetski, vo odot i izgledot kako prav tatko.

196
Tranio Od kade ste, ve molam? U~itelot

Vilijam [EKSPIR

U~itelot Ne go poznavam, no sum ~ul za nego, trgovec so ogromno azno. Tranio

Od Mantova. Tranio Od Mantova, gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram, gospodine? Zo{to, ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija, a vojvodata, zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. U~itelot U~itelot Ama za mene, gospodine, polo{o e vaka. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. Tranio Toga{, gospodine, za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi, ste bile vo Piza? U~itelot Da, gospodine, ~estopati sum bil vo Piza, Piza e poznata po gra|ani so ugled. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine, prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba; i u{te ova, patem, sakam da vi go ka`am; na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. (Izleguvaat.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego, vakva usluga }e vi storam, za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. Ako ova vi e pomo{, prifatete ja. Toj mi e tatko, gospodine, i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. Biondelo (Na strana) Ama li~at, ko pirustija so rasol.

Kroteweto na opakata Scena 3


(Vleguvaat Katerina i Grumio.) Grumio Katerina Ne, ne, nikako, ne smeam ni za `iva glava. Toa jadewe najmnogu go sakam. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am, tolku pove}e me kudi [to, zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{; ako ne, na drugo mesto par~e leb }e najde. A jas, koja ne molela vo svojot `ivot, nitu pak sum morala ne{to da molam, umiram od glad, a od nespawe mi se vrti v glava. So pcosti me dr`i budna, so vikawe me hrani, a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva, samo da e zdrava. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e, te molam donesi ja samo. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. Grumio, donesi go, te molam. Kako ste, gospo|o? Da, ama senfot najmnogu luti. Katerina

197
Grumio

Ne znam dali i toj }e ve drazni. A {to velite za pr`ena {nicla so senf?

Toga{ donesi ja {niclata, ostavi go senfot. Grumio A, ne. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. Katerina Toga{ obete, ili edno, kako saka{. Grumio Zna~i senf bez {nicla.

Mar{, da te nema, kopile edno gadno, {to me hrani{ samo so imiwa od meso. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj, limje fati, velam. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. Petru~io nosi ~inija so jadewe.) Petru~io Kako mi si Kato? [to, iznemo{tena, mila?

198
Katarina Polo{o ne mo`e da bide. Petru~io

Vilijam [EKSPIR

Ra{iri go fustanot. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba.) [to nosite, gospodine, vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf,uf! Prosta~ki i grdo. Mi li~i na lubenica, na platnena diwa, na oreova lu{pa, na igra~ka za mali deca. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. Katerina

Razvedri si go duhot, veselo gledaj, eve, du{o, vidi kolku sum vreden, sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. Za ova, slatka Kato, blagodarna treba da bide{. [to, mol~i{? Zna~i, ne ti e po volja, i xabe sum se ma~el. Ej, nosi go ova. Katerina Te molam, nemoj. Petru~io I na najmalata usluga velime fala, pa taka treba i na mojata pred da kasne{. Katerina Ti blagodaram, gospodine.

Ne sakam pogolema. Ovaa ba{ e vo moda, site otmeni `eni vakvi denes nosat. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{, pred toa - ne. Hortenzio

Hortenzio (Na strana.) Toa nema brgu da se slu~i. Siwor Petru~io, dosta! Vie ste krivi. Ajde gospo|a Kate, }e vi pravam dru{tvo. Petru~io (Na strana) Izedi s#, Hortenzio, ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. Kate, jadi brzo. Za{to sega, du{o slatka, }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba, vo svileno ruvo i kapi, prsteni zlatni, so narakvici, maklici, zdolni{ta mnogukatni, so {al~iwa, pavkal~iwa, topli papucaki, so kilibar brazletni, biseri i site caki. [to, sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka, mila. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. (Vleguva Kroja~ot.) Vlezi kroja~u, da vidime {to ni nosi{. Katerina Mislam, gospodine, deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. Ne sum ni bebule ni dete. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne, a za da ne pukne, sloboda }e si zemam da govoram najslobodno, po moja volja. Petru~io Velam, ima{ pravo. Toa e mizerna kapa, korka od kola~, glupost, torta od srma. Te qubam mnogu {to ne ja saka{.

Kroteweto na opakata

199
Kroja~ot

Katerina Qubi me, ne qubi me, kapata ja sakam, ili nea, ili nikoja druga. Petru~io [to, fustanot? Ah, da. Kroja~u, davaj! (Izleguva Trgovecot.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. Siot e istutkan, izbrazden ko burek so spana}. Recka ovde, recka onde, dup~e vamu, dup~e tamu. Mi li~i na sito za seewe pesok. Kako go vika{, terzijo, ~udovo, a? Hortenzio (Na strana.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. Kroja~ot

Veli vie mislite da napravite kukla od nea. Petru~io [to, mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{, la`e{ kon~e edno bedno, naprsto~e, ar{in~e,tri fartaq~e, pal~e, polojn~e, ~ere~e, bolvo, gnido, vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{, vre}o krpi? Da te nema, partal eden, par~e, bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. Velam go uni{ti nejziniot fustan. Kroja~ot Se la`ete; fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. Grumio Mu dadov materijal, a ne nalog.

Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov, navistina. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug, gospodine pobaraj si kupec. Mene ne mi treba. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan, pove{to, poprikladno, pootmeno skroen. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. Petru~io Vo pravo si, saka od tebe da napravi kukla. Grumio So igla, gospodine, i so konec. Kroja~ot A {to rekovte, mislam, kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval, ti najdobro znae{. Kroja~ot Sum {iel. Ne velam ne.

200
Grumio

Vilijam [EKSPIR

Grumio Priznavam dva rakavi. Kroja~ot Rakavite ubavo izreckani Petru~io

Nemoj mene da mi pri{iva{. So mnozina si inaetel, ama nemoj so mene. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti, nitu da mi se inati{. Ti velam, mu rekov na majstorot da go skroi fustanot, ama ne i da go isecka. Ti velam, la`e{! Kroja~ot

Da, tuka le`i izmamata. ^ekaj, ovde e bele{kata za krojot. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis, {irok fustan. Grumio Gospodaru, ako nekoga{ sum rekol {irok fustan, so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Rekov fustan. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot So mala trkalezna kapela. Grumio Grumio Priznavam samo kapela. Kroja~ot So {irok rakav. Vo pravo ste gospodaru, toj e za gospodarkata. Petru~io Daj mu go na majstorot. Poleka, Grumio, toga{ nekoj }e ostane bez partali. Petru~io Pa gospodine, na kratko, fustanot ne e za mene. Vistinata ja govoram. Da si na drugo mesto, }e ti poka`ev jas ubavo. Grumio Eve me vedna{ na megdan. Zemi ja bele{kata, daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata, gospodaru, gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat; a toa i }e ti go doka`am, iako si naoru`an so naprstok na maloto prste.

Kroteweto na opakata

201

Grumio Gadu, da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io

nego. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme, a dotamu odime pe{ki. Da vidam, tuka e nekade okolu sedum ~asot, sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. Katerina

[to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru, gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako, nikako, nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio, re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{.- Ajde nosi go, da te nema, i ni zbor pove}e. Hortenzio (Na strana) Kroja~u, utre za fustanot }e ti platam. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. Odi, velam, i pozdravi go tvojot majstor. (Izleguva Kroja~ot.) Petru~io A sega ajde Kato, kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto, ~estito ruvo. ]esiwata }e ni bidat polni, iako ali{tata siroma{ki, za{to teloto bogato umot go pravi. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O, ne dobra Kate; polo{a ni ti ne si zaradi prostovo, ednostavno ruvo. A ako ova sram go smeta{, na mene prefrli go. Zatoa, bidi vesela. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. (Na Grumio.) Vikni po lu|eto, i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. (Izleguvaat.) Te uveruvam, gospodine, deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. A ti {to i da re~am, namislam ili storam, vedna{ se sprotivstavuva{. Odete, lu|e. Ne odam deneska, a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. Hortenzio

202 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Tranio Ti si fino mom~e. Eve, po~esti se ne{to. Doa|a Batista. Bidete sega kako treba. (Vleguvaat Batista i Lu~enco.) Siwor Batista, ba{ dojdovte vo zgodno vreme. - Gospodine, ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena. U~itelot Poleka, sine. Gospodine, dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi, a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego, ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko, re{iv da se `eni; pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. Sitni~av nema da bidam siwor Batista, za{to za vas samo dobro slu{am. Batista Gospodine, prostete {to }e govoram sega. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova; soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka. Tranio Vi blagodaram, gospodine. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata

(Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco.) Tranio Ova e ku}ata, gospodine. Da vikam? U~itelot Da, se razbira. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo Pegaz. Tranio Dobro; seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. U~itelot Bez gajle. (Vleguva Biondelo.) No eve, slugata vi ide, dobro bi bilo i toj za s# da znae. Tranio Ne pla{ete se od nego. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba, ti velam. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. Biondelo Terajte rabota. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova.

Kroteweto na opakata

203
Biondelo

da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma, Lu~enco, oti znae{ yidovite imaat u{i, a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot, ne e lo{o. Tamu prestojuva tatko mi; i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Batista Ne e va`no. Kambio, odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. (Izleguva Lu~enco.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Tranio Kambio.

Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{, Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov, pa {to? Biondelo Pa ni{to. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. Lu~enco Te molam objasni mi gi. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden, otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Lu~enco

Ne moli go boga tuku mrdni sam. (Izleguva Biondelo.) (Vleguva slugata Petar.) Siwor Batista, dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Batista

I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. Lu~enco I?

Odime. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo.)

Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme.

204
Lu~enco I? Biondelo

Vilijam [EKSPIR Scena 5


(Vleguvaat Petru~io, Katerina, Hortenzio i Slugite.) Petru~io

I tolku. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. Za toa vreme, dogovorete si ja vie za sebe, cum privilegio ad imprimendum solum, so isklu~itelno pravo na pe~atewe. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot, nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. Lu~enco

Pobrzo, `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. Gospode bo`e, kolku jasno mese~inata sveti. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto, mese~ina nema. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree.

Slu{aj, Biondelo. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. Nemam vreme. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. Taka mo`ete i vie, gospodine. A sega zbogum, gospodine. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. (Izleguva.) Lu~enco Sakam, sakam, ako i taa saka. }e & bide milo, {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. (Izleguva.) Petru~io @imi sinot na majka mi - a toa sum jasova e mese~ina, yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. (Na slugite) Ajde, vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i, protivre~i, ni{to drugo ne znae. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. Katerina Napred, te molam, koga sme ve}e do ovde, neka bide mese~ina, sonce, {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a, se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. Petru~io Velam deka e mese~ina.

Kroteweto na opakata

205

Katerina Znam deka e mese~ina. Petru~io La`e{. Ova e blagoslovenoto sonce.

kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete, Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. Petru~io

Katerina Toga{, `imi gospod, ova e blagoslovenoto sonce. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. A mese~inata se menuva po tvoja volja. Kako }e go nare~e{ ti, taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. Hortenzio Petru~io, teraj si go patot, pobednik si sega. Petru~io Napred, napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. No gledajte, nekoj ni ide na sre{ta. (Vleguva Vin~enco.) (Na Vin~enco.) Dobro utro, gospo|o otmena, kade vaka? Ka`i, slatka Kate, progovori pravo. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no, krasno mome, dobar den u{te edna{. Slatka Kate, pregrni ja {to e tolku divna. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. Katerina Mlada, bujna devstvenice, ubava, sve`a, slatka, Prostete & , gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. Se vikam Vin~enco, doa|am od Piza i odam za Padova, vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco, gospodine. Petru~io Dobro {to se sretnavme. Najdobro za sinot. I sega po zakon, a i zaradi starosta ~esna, mo`am da te vikam mil tatko. So sestrata na `ena mi, ovaa gospo|a ovde, [to ti e Kate, da ne si luda? Ova e ma`, star, br~kosan, svenat, papsan, a ne devojka, kako {to ti veli{. Katerina Prostete, gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. Sega gledam deka ste ~estit starec. Ve molam, prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. Petru~io

206

Vilijam [EKSPIR

do sega sin ti verojatno se o`enil. Ne ~udi se i ne `ali, od odli~na ku}a e taa, mirazot & e bogat, rodot visok; i site kvaliteti, ~inam, gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. Da se pregrneme, Vin~enco, pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to, ti tvrdam, }e ti se izraduva mnogu. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam, tatko, taka e kako {to veli. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. Prvata {ega veruvam, malku nedoverliv te stori. (Izleguvaat site osven Hortenzio.) Hortenzio Pa Petru~io, ova me ispolni so smelost. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. (Izleguva.)

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Biondelo, Lu~enco i Bjanka. Gremio e ve}e tamu pred niv.)

Biondelo Tiho i brzo, gospodine, za{to sve{tenikot e spremen. Lu~enco Letam, Biondelo. No mo`e }e im treba{ doma, zatoa odi. (Izleguvaat so Bjanka.) Biondelo Ne, ni za `iva glava, prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. (Izleguva.) Gremio

Gremio Izgleda rabotat ne{to. Tropnete posilno. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco, gospodine? U~itelot Doma e gospodine, ama so nego ne mo`e da se zboruva. Vin~enco

Se ~udam {to Kambio u{te go nema. (Vleguvaat Petru~io, Katerina, Vin~enco, Grumio, so Slugite.) Petru~io Ova e portata, gospodine od domot na Lu~enco. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. Jas odam tamu, a vas ve ostavam ovde. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. (^uka na vratata.)

A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Petru~io Ete, vi rekov, sin vi e omilen vo Padova. Me slu{ata, gospodine? Da ne matkame xabe, ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego.

208
U~itelot

Vilijam [EKSPIR

Biandelo Da ve zaboravam? Ne, gospodine. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. Vin~enco

La`e{. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da, gospodine, barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. Petru~io (Na Vin~enco.) [to e ova sega, gospodine? ^ekajte, pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. U~itelot

[to, degenu eden degenosan, nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar, Vin~enco? Biondelo [to, mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne, ene go na penxere, gospodine. Vin~enco Zna~i taka, a? (Go udira Biondelo.) Biondelo

Fatete go prevarantot. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. (Vleguva Biondelo.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva; bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot, gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu, apa{i{te edno nizaedno. Biondelo

Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. (Izleguva.) U~itelot Pomo{, sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot.) Petru~io Te molam Kate, da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. (Vleguvaat U~itelot so slugite, Batista, Tranio.) Tranio

]e odam kaj{to sakam, gospodine. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine, koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas, gospodine? Ne, koj si ti, gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu!

Kroteweto na opakata

209

Svilen xaket, somotski pantaloni, crvena nametka i belosvetska {apka! O, gotov sum, gotov sum! Dodeka jas doma rmbam i sobiram ko mravka, sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako, kako? [to ti e tebe? Batista

vojvodata. O, sinko, sinko! Ka`i, banditu, kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. (Vleguva Xandar.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. Dedo Batista, pogri`ete se da izleze na sud. Vin~enco

[to mu e na ~ovekov, da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine, po ali{tata li~i{ na star, trezven gospodin ama po zborovite si ludak. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. Batista Gre{ka ste, gospodine, gre{ka ste. Ve molam, {to mislite, kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. U~itelot Da te nema, da te nema, magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot, imotot na siwor Vin~enco. Vin~enco Lu~enco? O, toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go, vi nareduvam, vo imeto na ^ekaj malku. Toj nema da odi v zatvor. Batista Mol~ete, siwor Gremio. Jas velam deka }e odi v zatvor. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. U~itelot Toga{ zakolnete se. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco.

210
Batista

Vilijam [EKSPIR

Vin~enco Kade e onoj proklet, podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista

Mi se sma~i od ovoj debil. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo, Lu~enco i Bjanka.) Biondelo

Ka`ete mi, zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana.

O, propadnavme, ene go onde. Odre~ete se od nego, zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena.) Prosti, tatko. Vin~enco Ti si `iv, sinko? (Brzo begaat Biondelo, Tranio i U~itelot.) Bjanka Prosti, tatko mil.

Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam, Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. S# Tranio {to stori, moja zapoved be{e, zatoa tatko, zaradi mene, prosti mu. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. Batista

Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. Gremio Ova ti e laga, laga so opa{ka, izmameni sme site. I jas, da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. (Izleguva.) Ne pla{ete se Batista, sosema }e ve zadovolime. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. (Izleguva.) Batista No slu{ajte vie, gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco

Kroteweto na opakata Scena 2

211

Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Tatko ti }e se smiri. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka.) Gremio Izvisiv sosem, no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema, no barem air od gozbata }e vidam. (Izleguva.) Katerina Ma`u, da odime i nie, sakam da go vidime krajot. Petru~io Se razbira Kate, ama bakni me prvin. Katerina [to, na sred ulica?

(Vleguvaat Batista, Vin~enco, Gremio, U~itelot, Lu~enco, Bjanka, Petru~io, Katerina, Hortenzio, Vdovicata, Slugite, Tranio, Biandelo, Grumio postavuvaat gozba.) Lu~enco Najposle, fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. Ubava moja Bjanka, dobredojde na tatko mi ka`i a jas, so istata qubeznost na tvojot tatko. Baxanaku Petru~io, svesko Katerino, i ti Hortenzio so vdovicata mila, gostete se i dobro mi dojdovte doma. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. Sednete, ve molam, da sedime, da jademe i da muabetime. Petru~io

Petru~io Samo }e sedime, sedime, i }e jademe, jademe. [to, da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie, zete. Ne, ne daj bo`e; sram mi e da se baknuvam. Petru~io Petru~io Vo Padova, vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. Grumio, spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Ne, ne, }e te baknam. Ostani, ne bidi temen. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{, ova mi dava sila. (Izleguvaat.) @imi s#, nekoj od nekogo ovde se pla{i. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am.

212
Petru~io

Vilijam [EKSPIR

Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. Vdovicata

Bistri ste, nema {to, ama ne me razbravte. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Vdovicata

Na lo{otijata i mislev. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. Petru~io Vrtoglav odgovor. Petru~io Katerina Navali, Kato! Gospo|o, {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. Petru~io Petru~io Po {to saka{, mojata Kate }e ja kutne. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a, Hortenzio, ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. Petru~io Dobar si ti matka~. Baknete go za ova, ve molam. Katerina Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti - [to sakavte, ve molam, da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi, podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. Sega znaete {to sakav da ka`am. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Batista Gremio, kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa, gospodine, bi rekol deka odli~no se bodat. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe.

Kroteweto na opakata

213
Lu~enco

Vin~enco Da, nevesto, dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da, ama ne me upla{i. Pak vo zanes }e si spijam. Petru~io Te{ko. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Dobro mi dojdovte. (Izleguvaat Bjanka, Katerina i Vdovicata.) Petru~io Mi pobegna, siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte; Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Tranio Ama gospodine, Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Petru~io Dobra, bistra sporedba, no mirisa na ku~e. Tranio Imate sre}a, gospodine, {to lovevte za sebe. No velat, va{ata srna v dupka ve pikna. Batista O,O, Petru~io! Tranio te pogodi sega. Va`i.

Dobro mu go spu{ti, dobar Tranio. Hortenzio Priznaj, priznaj, te pogodi dobro! Petru~io Priznavam, samo malku me grebna, i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Batista Zete Petru~io, najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. Petru~io Ne e taka. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj, ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. Hortenzio Dobro. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. Lu~enco Toga{ na sto. Hortenzio

214
Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco

Vilijam [EKSPIR

Hortenzio Biondelo, odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. (Izleguva Biondelo.) Petru~io Gluposti, odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. Hortenzio Siguren sum, gospodine, kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. (Vleguva Biondelo.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Ne doa|a. Veli vie da odite tamu. Petru~io Od lo{o polo{o, ne doa|a! O kolku gnasno, nepodnoslivo, neizdr`livo! Grumio, odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. (Izleguva Grumio.) Hortenzio Znam {to }e odgovori.

Eve jas. Odi Biondelo, ka`i & na gospodarkata da dojde. Biondelo Odam. Batista Zete, polovina od oblogot primam. Velam, Bjanka }e dojde. Lu~enco Ne sakam da delam. Cel }e go dobijam. (Vleguva Biondelo.) I? Biondelo Gospodaru, gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. Petru~io

Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. I toa qubezen. Go molam boga, gospodine, va{ata da ne vi prati polo{. Petru~io Se nadevam na podobar. Ne doa|a. Petru~io Toga{ te{ko mene, {to da ka`am drugo. (Vleguva Katerina.) [to? Hortenzio

Kroteweto na opakata

215

Batista Sveta bogorodice, eve ja doa|a Katerina. Katerina [to povela{, gospodaru, zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio?

so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. (Vleguvaat Katerina, Bjanka i Vdovicata.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. Katerina, {apkata navistina grdo ti stoi. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. (Katerina go poslu{uva.) Vdovicata

Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. Ako odbijat, so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. Odi, velam, i dovedi gi vedna{. (Izleguva Katerina.) Lu~enco Ako postojat ~uda, toga{ ova e ~udo. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva, qubov i miren `ivot, po~it i znaewe koj e {to vo domot. Ili na kuso, s# slatko i sre}no. Batista Neka sre}a te prati, dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot, a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka, oti taa se smeni, nikoga{ ne bila vakva. Petru~io Stori taka, ti velam, i po~ni so nea. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina, sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. Vdovicata Sigurno se {eguvate. Ne sakame nekoj da ni popuva. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. Tvojata mudra poslu{nost, ubava Bjanka, ve~erva me ~ine{e sto kruni. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode, nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost!

216
Vdovicata E, nema. Petru~io E, ima. Po~ni, zna~i, so nea. Katerina

Vilijam [EKSPIR

Tu, tu! Razvedri go toa namurteno, gnevno ~elo, i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i, da go rani{ gospodarot svoj, vladetelot, kralot. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize, dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo, ne e na mesto. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv, gaden, ne~ist, od ubavinata li{en, i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. Ma`ot e tvojot gospodar, tvojot `ivot, tvojot ~uvar, tvoja glava, tvoj vladetel; onoj {to za tebe se gri`i, te odr`uva; teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e, a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma; I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov, pogledi topli, poslu{nost; mala otplata za dolgot golem. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. A koga e opaka, mrzovolna, kisela, tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja, toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna, podla odmetni~ka, surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast, pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. Zo{to ni se telata meki, slabi i mazni, nepogodni za rmbawe i maki

ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki, nemo}ni zmii, duhot mi be{e golem kako va{iot, srceto isto taka, a razumot pogolem u{te za borba so zborovi, za vojna so inaet. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka, slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. Zatoa gordosta na strana, od nea nema polza, ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat, a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. 11 Petru~io Ete, ova e `ena! Dojdi, bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. Petru~io Ajde Kate, odime v krevet. Trojcata se `enivme, ama vam dvajca vi brojam do devet. (Na Lu~enco.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. (Izleguvaat Petru~io i Katerina.) Hortenzio Mu vadam kapa, sepak najopakata ja skroti.

Kroteweto na opakata

217

Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti.

(Bele{ki) Soto, najstariot sin na selanecot, se pojavuva vo dramata na Fle~er, Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. Spored Arden izdanieto, Enter aloft Sly. . sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. No, na primer, na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it, and two other, with Slie asleepe in a chaire. . . Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea, pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. . . 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana, majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io, eden preku trieset i eden, zna~i 32 godini ili, {to e poverojatno, se odnesuva na igrata so karti trieset i eden; koga e eden preku trieset i eden, zna~i oti{ol preku dozvolenoto, izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. Za da ne go optovarime tekstot,italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio, a Hortenzio kako Licio. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. 12 Bjanka zna~i belo. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego.
1

Title page

Naslov na originalot: Loves Labours Lost

L I C A:

Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil, lordovi, pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad, lordovi, pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado, {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel, sve{tenik Holofern, u~itel Akmak, policiski slu`benik Torlak, klovn Molec, pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina, dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta, selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. Mesto na slu~uvawe: Navara

Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir, toga{, se ~ini, So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa, veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. Ova se dol`i, prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti, preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi, nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. Poup, na primer, smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir, da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami, tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori, Romeo i Julija, na primer, ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. Istovremeno, mnogubrojnite postavuvawa na scena, poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa, misterija, pa i kako drama. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at, so svoj poseben {arm, drama bliska do muzi~ko delo bidej}i, na primer, posledniot, mnogu dolg ~in, e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir itn. Ova pos-

lednoto, popravena i zgolemena, uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i, ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe, za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril, ili pak, kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir, postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. Sepak, mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir, iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik.

Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta; koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Zatoa, osvojuva~i hrabri, za{to vie ste takvi, {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Vie trojca, Biron, Dimen i Longavil, se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski, i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet.

Longavil Jas re{iv; samo tri godini postot trae: umot }e praznuva, iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Dimen Gospodaru sakan, Dimen e uspokoen:

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Ferdinand, kralot od Navara, Biron, Longavil i Dimen.)

pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje; od qubov, bogatstvo, slava, sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am; barem za ova, kralu moj, vi dadov zavet, tri godini da u~am i `iveam ovde. No tuka ima i drugi propisi strogi; da ne se gleda{ so `ena, na primer, celo vreme, {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to, a vo drugite denovi po samo eden obrok; {to se nadevam ne e propi[ano strogo; potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. Jalov zavet za mene, prete`ok da se ~uva, da ne bide{ so `ena, da ne spie{, da posti{, da buba{. Kralot Zavet, zna~i, dadovte deka ne ste obvrzani na ova. Biron Ne kralu moj, dozvolete, a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot.

Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. Koja e celta na u~eweto, ka`ete, da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da, toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Biron Toga{ e lesno; se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka; Na primer, - kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno; ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina; ili, zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se

So sila ubavina ne biduva

227
Longavil

znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. Kralot

Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron

Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. Biron

Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen

Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka; ko na primer, bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata; no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka, pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{, ti se zatemnuva zrakot. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka, prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. Premnogu znaewe, znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden, vovedenosta sosem da ja gu{i!

[to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. Dimen Ama nema smisla. Biron Barem ima rima. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Biron I da sum; no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta; go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. Taka i vie, predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. Kralot Toga{ odete si Biron, slobodni ste ko {tuka!

228

Vilijam [EKSPIR
Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini, }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. Ovoj ~len, gospodaru, }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral, moma sovr{ena, da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en, bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama, bratko. Kralot [to velite, gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Biron Longavil

Biron Ne, gospodaru dobar; se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. Dajte mi go listot, va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor, - Dali e ova objaveno?

Pred ~etiri dena. Biron Da ja vidime kaznata - inaku }e & bide otse~en jazikot. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.

Vi velam, u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi; a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad, dobien a }arot sjojden. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. Biron

Biron A zo{to, gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. Zatoa stavam potpis vrz site tezi

So sila ubavina ne biduva

229
Biron

a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram, aram i za navek da e rezil; Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene; no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot

Ovoj ovde, mom~e. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost, za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. Biron

Za toa bez gajle. Na dvorov, znaete, ~esto ide prefinet eden [panec, pojava nova, vo najnovata svetska moda mnogu viden, ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova; Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot; ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. Ova ~edo na me~tite, Armado {to se vika, ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. Ne znam kako vi se dopa|a vam, blagorodni du{i, no mene me {eknuva koga la`e, su{i za ko moj bard, zadovolstvo da mi pru`i. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat, vitez e na svojata moda. Longavil

Ova e toj. Akmak Gospodinot Arm-Arm - ve prepora~uva. Naokolu vrie od rasipni{tvo. Pismovo }e vi ka`e pove}e. Torlak Gospodaru, rezilot me ~ini mene odnesuva. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata, na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron

So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata?

Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko, gospodine i da se smeeme umereno; ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto.

230
Biron

Vilijam [EKSPIR

o~ite po meso. Kralot (^ita). Veziru golem, opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara, bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. Kralot Ba{ e taka, Torlak Mo`ebi i e ba{ taka, no ako toj veli deka e ba{ taka toga{, raka na srce, malku e onakov. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. Kralot

Toga{ gospodine, neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. Torlak Slu~ajot e samo moj, gospodine, a se odnesuva na @akeneta. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat, gospodine; zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot; me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. [to se odnesuva do postapkata, - toa e postapka na ma` kon `ena; a na~inot, - na~inot ti e na~elen. Biron A {to sledi, gospodine? Torlak

Ni zbor! Sledi mojot popraven; zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni, ve molam. Kralot Ba{ e taka, opkolen od samurno temna taga, ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i, gospodin kakov {to sum, se predadov sebesi na pro{etka. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat, pticite

So sila ubavina ne biduva

231

najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era; tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. Sega malku za tloto po koe, po koe, mislam, odev: toa se vika tvojot park. Potoa malku za mestoto kaj{to, sakam da ka`am, naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor, koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{, gleda{, posmatra{, puli{. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina; tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo, ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{,Torlak Koj, jas? Kralot

ka`am ona so,Torlak So edna `enska. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva, so edna `enska du{a ili, za podobro da me razbere{, so edna `ena. Nego, jas, po svojata izve`bana dol`nost, ti go prativ, da ja seti pofalbata na kaznata, po slugata na tvojata slatka milost, Antonio Akmak, ~ovek po~ituvan, poznat, cenet i ugleden. Akmak Po mene, ako nemate ni{to protiv. Jas sum Antonio Akmak. Kralot

Onoj glau~, onoj zabegan degen,Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to, mi se ~ini, se vika Torlak,Torlak Zna~i jas. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata, gospodaru. Zdru`en i bagabontiran, sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe, so, so - o, ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. Kralot Da, najdobroto od najlo{oto. No, {to veli{ ti na ova, mom~e? [to se odnesuva do @akeneta - taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen, ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon; i na najmal tvoj sladok mig, }e ja odvedam na soslu{uvawe. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan, tvoj Don Adriano de Armado.

232
Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak

Vilijam [EKSPIR

Kralot Gospodine, sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. Vie Biron, pogri`ete se da go kaznat. Nie pak, gospoda, da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. (Izleguvaat Kralot, Longavil i Diman.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. Mrdni, mom~e. Torlak Trpam zaradi vistinata, gospodine; oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma; zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata; a dotoga{, tago moja, sedi madro!

Priznavam deka mnogu slu{nav, gospodaru, ama malku zapametiv. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Torlak Jas ne bev faten so takva, gospodaru: bev faten so devojka. Kralot Pa objaveno e i so devojka. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka, gospodaru; be{e devica. Kralot I taka tamu e re~eno, za{to stoe{e i devica. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. Me fatija so sluginka. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka, gospodine. Torlak ]e se poslu`am odli~no, gospodaru.

So sila ubavina ne biduva Scena 2


(Vleguvaat Armado i Molec.) Armado Mom~e, {to misli{, {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak, gospodine, deka }e bide poti{ten. Armado Gluposti. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka, more apa{. Molec Gre{ite, gospodaru, gospodine, ne ste vo pravo. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta, pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo, pr~u moj `ilav. Armado Ne. Zaslu`eno te falam. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. Tis. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. Molec Da ne mi udirate ~etki, gospodaru? Armado Taman i na mesto. Molec

233
Molec

A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini, }e se slo`ite, mo{ne ste `ilavi. Armado

[to sakate da ka`ete, gospodaru? Jas sum taman, a zborot ne mi e na mesto, ili zborot mi e taman, a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. Molec Malku taman, oti mal. A zo{to na mesto?

Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini, a mladite godini, }e se slo`i{, se mo{ne nedokvakani. Molec Ne. Tuku deka ima teknuvalo.

234
Armado

Vilijam [EKSPIR

Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. Molec Ili, kako {to velat prostacite, tri. Armado Ba{ taka. Molec Ete, gledate, gospodine. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri, a ne stignavte ni tripati da trepnete. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini, pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora, toa i vrap~iwata go znaat. Armado Dobro go ka`a ova.

Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. Molec Samo koga me vle~at za jazik, gospodaru. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. Molec Zo{to, gospodine, tri godini koga mo`e s# za eden ~as. Armado Nevozmo`no. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija, gospodine. Armado Priznavam, sum. Ama bez takov {lif, ne si ~ovek.

Molec I doka`av deka ste nula. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna; no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben, za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla, rado, ko zatvoreni~ka, bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. Mrazam vozdi{ki; mi se ~ini, so niv go valkam Kupidona. Daj mi nade`, mom~e. Ka`i, koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni?

So sila ubavina ne biduva

235
Molec

Molec Herkul, gospodaru. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci, mom~e, redi, neka jazikot ti se pozlati, ama gledaj da se odbrani, da imaat te`ina. Molec

Kolku {to znam da ~itam, gospodine, da: a i najdobra e od site. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. Mora da bila umna. Molec Sigurno, gospodine; bila zelena vo umot. Armado

Eve, Samson, gospodaru; toj be{e ~ovek so te`ina, nose{e te`ina; edna{ duri, kako amal, na vrat gi istegli gradskite porti; a be{e zaquben. Armado O, Samsone stamenit! O, gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. I jas sum zaquben. A vo {to be{e zaquben Samson, a, Mol~e? Molec Vo edna `ena, gospodaru. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri, ili od tri, ili od dve, ili edna od ~etirite. Armado Ka`i ja to~no bojata. Molec Morsko-zelena, gospodine. Armado Dali e edna od ~etirite?

Mojata sakana e od bela pobela. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. Armado Ka`i zo{to, {tom mi se pravi{ tolku u~en. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov, jaziku maj~in. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na, koga gre{i, crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na; vaka, ne }e doznae{, jaden koga se pla{i koga se srami, za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. Opasna pesni~ka, gospodaru, ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Armado Slu{aj, mom~e, nema{ nekoja balada za car i pita~ka?

236
Molec

Vilijam [EKSPIR

Armado Crvenilovo me izdava. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am, ma{ko!

Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum, sega ne{to sli~no te{ko se nao|a; i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. Armado

Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. Mom~e, navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. Epten zaslu`uva. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. Armado Ama ste bister. Pej, mom~e, te{ka sevda mi le`i na du{a. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. @akeneta Armado So takov surat? Pej, ti rekov! Armado Molec Te sakam. Strpete se da pominat pijanicive. (Vleguvaat Akmak, Torlak i @akeneta.) Akmak Gospodine, `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko; ne smeete, veli vojvodata, da go ostavate da gnete i da azdisuva; tri dena vo nedelata mora da posti. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. Treba da pomaga ne{to. Zbogum. Zdravje. Armado Odi so zdravje. @akeneta Zdravje da ima{. @akeneta Znam kade si. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. Armado

So sila ubavina ne biduva

237
Molec

Akmak Ajde @akeneta, mrdni. (Izleguvaat Akmak i @akeneta.) Armado Gadu, dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. Torlak Se nadevam, gospodaru, ne }e postam so prazen stomak. Armado ]e bide{ debelo kaznet. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i; zatvori go. Molec Trgnuvaj, prestapniku, napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte, gospodaru; mo`am da postam a da nemam zatvor. Molec Ne, gospodine; samo koga mrsi{ nema{ zatvor. Zatoa odi{ v zatvor. 1 Torlak Dobro. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat.

[to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to, ni{to, gospodine. Samo ona {to im e pred nosot. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. Poarno da ne otvoram usta. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam, zatoa i trpam. (Izleguvaat Molec i Torlak.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. Ako qubam, }e ja prekr{am zakletvata, ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. Qubovta e |avol. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. Samo qubovta e lo{ duh. I Samson bil vaka isku{uvan, ama toj bil mnogu silen: i Solomon, ama toj bil epten umen. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben, da toj qubi. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. Misli umu, pero pi{uvaj, mi trebaat sobrani dela!

238
Bojet

Vilijam [EKSPIR

Sega, madam, poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot, va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. Vas ve pra}a, visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima, nesporedliviot Navara; so barawe te{ko za Akvitanija, pri}e dostojno za kralica. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. Princezata

ko moliteli so temni lica, voljata na kralot. Bojet Gord na zada~ata, so volja jas odam vakva. Princezata Sekoja gordost e volna gordost; i va{ata e takva. (Izleguva Bojet.) Koi se zavetnicite, velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden.

Na mojata ubavina, Bojet, iako mala, ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet, sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa, mi se ~ini, nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli; i vo toa ime svesni za va{ata vrednost, ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. Neka pobrza, tolku ka`ete mu; a nie }e ja so~ekame ovde

Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam, madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix, i slave{e {tedro vo Normandija, ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena, znalec na umetnosta, velelepen voin; na {to }e se nafati, go izvr{uva do kraj, edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja; so umot oster se~i, so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva, neli? Marija

^in VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata od Francija, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i i druga pridru`ba.)

Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. Princezata

~ujat a pak mladite, velam, ma|epsani se sosem, tolku te~en i sladok mu e govorot. Princezata

Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen, re~isi sovr{en mlad ~ovek, zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo, najmalku za zlo znae, za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh, ubavina bi imal. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e, ako setilata ne me la`at po ime Biron; so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. Okoto priliki mu bara za duhot bister, za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega, koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go

Gospode bo`e, {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. (Vleguva Bojet.) Princezata I {to veli, }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo; pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot, blagorodna damo, u{te pred da dojdam. Za `al samo malku slu{nav; toj misli da ve smesti vo poleto tuka, ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. No eve ide kralot li~no. (Vleguvaat Kralot, Longavil, Dimen, Biron so pridru`ba.)

240
Kralot

Vilijam [EKSPIR

Princezata I so vas da e taka, neznaeweto bi vi bilo mudro, no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. No prostete, prenaglito sum drska, ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Kralot Sekako gospo|o, ako navistina mo`am. Princezata

Princezo li~na, Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad; a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Kralot ]e bidete dobredojdena, madam, na mojot dvor. Princezata Toga{ - da, }e bidam dobredojdena. Vodete me tamu. Kralot

Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. Biron

Slu{nete me, gospo|o mila; vrzan sum so zavet. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Kralot

Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no, tancuvavte.

Ni za `iva glava, gospo|o li~na, po moja volja. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. Kralot

Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina

Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa

So sila ubavina ne biduva

241

takvi. Biron Itri ste no jurite naglo, brgu }e setite zamor. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. Rozalina Amin, daj gospode vas da ne ve vodam.. Biron Sigurno, za{to pred toa }e si odam. Kralot

sto iljadi u{te; poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Pa ako kralot, va{iot tatko, ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. No toj, se ~ini, takva namera nema, bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni; a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. Princezo mila, da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi, va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. Princezata Go navreduvate premnogu kralot, mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. Princezata

Gospo|o, va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni; [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. No da re~eme deka toj ili jas, {to ne e to~no, sme ja primile taa suma, neplateni ostanuvaat sepak

Ve dr`am za zbor: Bojet, poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl, negoviot tatko.

242
Kralot Sakam da gi vidam. Bojet

Vilijam [EKSPIR

Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron

Prostete, veli~estvo, vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. Kralot

Bolno od vnatre me pe~e. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. Vo me|uvreme, primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. ne }e mo`ite, princezo li~na, niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. Tapo e zatoa imam no`e. Kralot Biron Kaj da bidete, istite `elbi neka ve sjatat. (Izleguva kralot so pridru`bata.) Biron Gospo|o, od vas }e go pozdravam srceto moe. Rozalina Pozdravete go, ve molam; ba{ bi sakala da go vidam. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta, mi vrvi vremeto ko na kalem. (Biron se povlekuva.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Biron A da go bocnete so oko, mo`e?

So sila ubavina ne biduva

243
Longavil

Ve molam gospodine, eden zbor; koja e onaa dama? Bojet Katerina, gospodine, na knezot Alenson nasledni~ka sama. Dimen Prekrasna dama, gospodine, zbogum. (Izleguva Dimen.) Longavil

Lutinata vedna{ mi projde. Taa e navistina momi~e zlatno. Bojet Mo`ebi i e, gospodine; najverojatno. (Izleguva Longavil.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet

Samo malku, ve molam; {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. Longavil Denski lesna mo`ebi. Imeto & go baram milo. Bojet O dobredojde, gospodine. Zbogum sega. Samo edno ima; da & go bara{ sramno bi bilo. Longavil Ve molam, gospodine, ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se, gospodine taka mi dojde, Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. Ovoj posledniov e Biron, naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. Bojet Dobredojde za vas, gospodine. Jas }e begam. (Izleguva Biron.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav, goaspodine, na svoja raka. Biron

244
Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. Katerina Dve divi ovci, velam! Bojet

Vilijam [EKSPIR

na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. Princezata

A zo{to ne moreplovci? Ne ovci, rudo jagne tuku na usni paseni lovci. Katerina

Objasnete! Bidete ovca, a jas pasi{te, dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan, usnite ne gi razdavam, pa makar svetot fatil xenem. Bojet Zna~i gi ~uvate, no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. Princezata Na duhovitosta & nema kraj; no, lu|e, drugo e vreme: pomislete, kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon; Bojet vo soni{ta dro~i. Ako setilata ne me la`at, a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu; srceto, ko ahat, so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova, gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a; jazikot negov, nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese; site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site; setilata, ~inam, zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. koi, nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. Princezata

So sila ubavina ne biduva

245

Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. Bojet Imate u{i, more devojki ludi? Marija Ne. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj da. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. (Izleguvaat.)

246
Armado

Vilijam [EKSPIR

Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. So gledawe.

Gugaj, dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. Molec

Armado (Pee). Konkolinel. Ama o, ama o, Armado Molec Sjajno, sjajno! Odi, fidanko moja mlada, zemi go klu~ov, izvadi go od zandana onoj kico{, dovedi go ovde kako znae{ i umee{, }e mi treba za pismoto do mojata sakana. Molec Gospodaru, zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne, gospodaru moj svetski, tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot, da potskoknuvate pritoa na stapalata, da & davate `ivost so kokorewe na o~ite, edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue, ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea, ponekoga{ na nos, nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov; so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i; so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en; ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti; i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. Toa se majstorii, toa se ve{tini, toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova; a poznati se (prepoznavate, ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. Armado Molec Pa, re~isi. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. Armado Na pamet i od pamet, mom~e. Molec I von pamet, gospodaru: site tri }e gi doka`am. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne, gospodaru, drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). No zarem zaboravivte na va{ata qubov?

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Armado i Molec.)

Deka sum ~ovek, ako po`iveam; a ovie na pamet, od pamet i von pamet, vedna{. Na pamet ja sakate, za{to pametta vi e daleku od nea; od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. Armado Site ovie tri raboti sum jas. Molec

Nema{ mnogu za odewe; trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo, gospodaru. Armado [to saka{ da ka`e{, genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok, tap i trom? Molec

I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. Treba da mi odnese edno pismo. Molec Molec Soodvetno, nema {to. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru, da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. No odam. Armado Prebrzi ste, gospodaru, ne velete taka; tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. Ima da te ispalam do kico{ot. Molec Pali toga{ i da me nema. (Izleguva.) Minime, ili vo prevod gospodaru, ni slu~ajno. Armado Velam olovoto e tromo.

248

Vilijam [EKSPIR

Armado Mangup eden iter; brzoumen, od doblest li{en Dopu{ti mi, nebo slatko, v lice da ti di{am, Hrabrosta me napu{ta, tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak.) Molec ^udo, gospodaru! Torlakov epten ja utna. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. Torlak Ni zatki, ni patki, ni klu~; gospodaru, rajska smokva, obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~, ni patka, ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta, ti tera{ na smea; a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka; i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e, pa`u. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. Kako na primer:

lisicata, majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata; ka`i go ti klu~ot. Molec ]e go dodadam klu~ot. Povtorete u{te edna{. Armado Lisicata, majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata, od vratata kima pa sega se parni, ~etvorica gi ima. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. Lisicata, majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata, od vratata kima pa sega se parni, ~etvorica gi ima. Molec Dobar klu~, zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine, dobar pazar a guskata masna. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam; klu~ot e masen pa da i guskata e masna. Armado Dobro, dobro, dosta. Kako raspravava mi ja butna?

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. Kolku ~ini vrvcava? I~ pari; Ne, }e vi dadam cela remuneracija, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva


metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3


(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

266
Kralot

Vilijam [EKSPIR

Biron \avolot, ko no}en duh svetot go losti. O, ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. ^arta nejzina modata dene{na ja smena, pa duri i krvta, neprirodna boja ima; zatoa crvenoto, da izbegne da go korat, vo crno se oboi, imitiraj}i ja nea. Dimen I oxa~arite, da li~at na nea, se borat. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. Dimen Mrakot stanal svetlina, sve}i ne treba da gorat. Biron

Kakva strast, kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja, gospodarkata nejzina, e luna prekrasna, taa samo pratilka yvezda, odvaj svetla. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i, a jas ne sum Biron; o, da ne e taa, denot no} }e bide. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur, na krasnoto lice & ide; kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali, taa e nad falbata; a falbite kusi, falbi se mali. Pustinik istro{en, sto godini vo gnidi, pedeset bi smalil, pogled da & vidi. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. O, sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. Kralot Bo`e gospode, ko abonos e crno tvoeto libe. Biron Ko abonos, veli{? O bo`estveno drvo, od nego da ima{ `ena, bla`enstvo prvo! O, koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i; liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot, boja na duvlata, u~ili{te na no}ta; a krunata na ubavinata od neboto mu li~i.

Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot, od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Kralot Tvojata smee, nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{

So sila ubavina ne biduva

267
Dimen

otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve, vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. Biron O, plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi, prefina nogata bi & bila da go gazi. Dimen O, rezil! koga }e vrvi, ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. Kralot Toga{ kavgata na strana; Birone dobar, dokaz najdi deka qubime zakonski, a zavetot ne e skr{en. Dimen Taka, taka! da go razubavime malku zloto. Longavil Potporka najdi, da znaeme ponatamu kako, ujdurma stori, itro{tina, samo da kidneme od dnoto.

Lek najdi za grevot! Biron O, potrebno e i toa mnogu. Podgotvete se zna~i, vojni na qubovta, i setete se na prviot va{ zavet: da postite, da u~ite i da ne se gledate so `eni; ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. Ka`ete, dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat, a vozdr`uvaweto bolesti nosi. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite, tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. Mo`ete li v misli da bludite, a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu, ili ti, ili ti, }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot, knigite, {kolite, od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni, ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet; oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a, i tamu kaj{to sme, tamu e i toa; pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O, se zakolnavme da u~ime gospodo, a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i; oti kade bi na{le moj kralu, ili ti, ili ti, niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i

268

Vilijam [EKSPIR

na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi, ne davaat `etva od te{kata svoja maka; no qubovta, prvin nau~ena vo o~ite na `ena, ne `ivee sama, soyidana vo umot, tuku so dvi`eweto na site elementi, brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i, i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata, obvrskata. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot; qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel; a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir, od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av; za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul, {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga; polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi; a koga qubovta }e progovori, so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov; o, toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat; tie se knigite, ve{tinite, {kolite {to upat davaat, {to sodr`at i go hranat svetot; i ni{to, da ne se tie, ne bi bilo sjajno. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi

i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. vo ime na mudrosta, zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta, zbor {to ma`ite na srce go nosat, ili vo ime na ma`ite, sozdava~i na sojot `enski, ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i, dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme, ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i; a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi, stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. Longavil Na rabota toga{; no bez kitewa, toga{ prosto; re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. Biron Kako prvo, od gradinata da gi odvedeme pravo tamu; potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu-

So sila ubavina ne biduva

269

vame ve{to, onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i; oti so veselba, igri, maski, ludosti na satot qubovta se najavuva, postilaj}i & go so cve} e patot. Kralot Odime, odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. Zatoa vremeto zgodno gospoda, ne smeeme da go propu{time. Biron Allons, allons! Koj korov see, ne `nee `ito, a melnicata na pravdata mnogu e bavna; lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako, toga{ razmenava }e bide merodavna.

270
Holofern

Vilijam [EKSPIR

Satis quid sufficit, dosta e kolku {to e dovolno. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas, gospodine; va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna; prijatna a bez prostakluk, duhovita a bez izve{ta~enost, hrabra a so skrupuli, u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi; Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula, nare~en e, se vika Don Adriano de Armado. Holofern Novi hominem tanquam te, go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe; mnogu e nadmen, govorot mu e strog, jazikot melem, okoto slavoqubivo, odot kralski, a op{toto odnesuvawe suetno, sme{no, golemo kur~alo e. Premnogu e, bi rekol, ispeglan, izve{ta~en, ekscentri~en, pateti~en, epten mirisa na stranec, so eden zbor. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. (Go vadi bele`nikot.) Holofern

dobro razbiram. Holofern Bone? Bon, fort bon; Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. (Vleguvaat Armado, Molec i Torlak.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video, et gaudeo, gledam i u`ivam. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e?

Armado Lu|e miroqupci, zdravo! Holofern Najvojnoqubiv, gospodine, pozdrav!

Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci, od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec; od surovite uni{tuva~i na jazikot, koi mesto se somnevam velat {e {omnevam; dug mesto na{eto dolg, - komsija mesto kom{ija, sisa mesto {i{a. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno - mi udira na udrenost; ne intelligis domine? Me razbira{, gospodine? ^uknatost, zabeganost. Nataniel Laus Deo, bone intelligo,Fala mu na gospoda,

Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba, pa gi dobile tro{kite. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor; oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus; najdolgiot zbor; ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak,)

Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. Armado (Na Holofern) Gospodine, da ne ste slucajno ucen? Molec U~en, e u~en. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r, pa na toa stavime rog, {to }e izleze? Holofern Rogovi. Pa }e izleze bog plus rog. Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. Odi {etaj. Ne. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v, g vo l i ispa|a vol. Glup vol rogonosec. Ete kako u~i. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. Ne me terajte da doka`uvam. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. Eve ti, zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata, ti denar-}ese od pamet, jajce - pamet od ~avka. @imi solenite blanovi na meditelanot, ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva; Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki; Br~kosan mozok. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec

272

Vilijam [EKSPIR
Holofern

O,o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. Dobro de, ne beri gajle, umot ti e vo maloto prste, da ~uknam {to se veli. Holofern Mi smrdi, mi smrdi tuka na rasipan latinski; nekoj celo vreme blada. Armado Ucen coveku, praeambula, nepotreben voved; tleba da se izdvoime od valvalite. Vie gi poducuvate mladite, gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons, {to se veli, rid. Armado Neka vi bide po va{a volja, znaci rid mesto planina. Holofern Planinaram kako ne, i podu~uvam. Armado Gospodine, plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den, vleme koe plostata masa glubo go vika popladne.

^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot, toa vi e ime, plemenit gospodine, koe to~no se poklopuva so popladne, prikladno e, i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan, izbran; vkusen i soodveten, gospodine ve uveruvam, navistina ve uveruvam. Armado Gospodine, klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata, ve uveluvam, sme kako gas i ga}i, mislam plijateli sme mnogu bliski. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas, pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam, seti se na plistojnosta; te plekolnuvam, klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli, mnogu vazni, se lazbila no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um, da oslepam ako lazam, da se potple na moeto kukavicko lamo, pa so svojot klalski plst, eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci, mustakite de: No dusko moj, da ne se pletkame so toa. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki; negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado, vojnikot, patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova, ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas, toa e sto klalot saka pled

So sila ubavina ne biduva


Armado plincezata toa pilence slatko, da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava, ili teatal, ili ziva slika, ili lakldija, ili ognomet. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost, taka da kazam jas ve zapoznav so toa, za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. Holofern Gospodine, treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. Gospodine Nataniel, koga e vo pra{awe dobar pomin, nekakov teatar vo posledniot del od denot, a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten, blagoroden i mnogu u~en gospodin, treba da se odigra pred princezata, jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. Nataniel A kade, `ivi gospod, da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie; jas ili ovaj galanten gospodin, Juda Makavejski; ovoj torlak bidej}i e graden ko kow, }e go igra Pompej Veliki; pa`ot - HerkulHolofern Ne znaeme.

273

Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan, nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal; cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas, za taa cel }e spremam dobra odbrana. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i ssne, mo`ete da viknete: Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata! A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. Molec Trojno - veli~enstven veli~enstveniku! Armado

274
Armado

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina i Rozalina.) Princezata Du{i~ki slatki, ne si odime siroma{ki od ovde, ako porojot darovi prodol`i da tura; gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata

Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. Ve molam, po mene. Holofern Via, ura, Akmak! Celo vreme }uti{. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto; ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat, da razmatkuvaat. Holofern Epten akma~ki, bravo Akmak; da brzneme, zabavata n# ~eka! (Odat.)

Ne, samo ova! Ah da. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija, od obete strani, na marginite i segde, pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. Katerina Da, i prefrigan majmun zrel za besilka. Rozalina So nego nema prijatelstvo; sestra vi toj ja ubi. Katarina Toj ja napravi poti{tena, zamislena, ta`na, i taa si umre; da be{e lesna, kako tebe so vesel, podvi`en, lesnoigriv duh, mo`e{e i baba da stane pred da umre; a mo`e{ i ti, za{to lesnoto srce `ivee dolgo.

So sila ubavina ne biduva

275
Rozalina

Rozalina Koe e temnoto zna~ewe, du{o, na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime.

Nema tuka {to da se krie; liceto ko va{eto da mi e li~no, i darot moj bi bil tolku golem; eve dokaz. A i stihovi dobiv, blagodarenie na Biron, metrikata e to~na; no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no, }e nema od mene poubava bo`ica na svetot; So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena, o, me naslikal verno vo svoeto pismo. Princezata

Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe; zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. Rozalina Princezata Gledajte, s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. Rozalina Se razbira; kaj{to lek nema, ni gri`a nema. Princezata Dobri ste, dobri; obete ste dosetlivi i itri. No Rozalina, podarok dobivte i vie; od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo, zna~i, li~na. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. Rumeno moe mome, rumeno i belo; kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina, {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava, gospo|o. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno, po falbite ne.

276
Katarina

Vilijam [EKSPIR

I taa, gospo|o, i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat; golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en, dlabok vo ednostavnosta. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo, ne mu teknalo da go skrati. Princezata Se soglasuvam. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. Marija Taka e, takvo e `enskoto srce.

ludosta {to od mudrosta se ra|a, od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to, od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. (Vleguva Bojet.) Princezata

Princezata Eve go Bojet, liceto mu plamti od smea. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. Toj Biron, pred da si odam, ima bezmilosno so maki da go bodam. O, kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade, ima da go nateram da mi polze, od raka da mi jade, da se vrtka okolu mene, da bara pogodno vreme, pametot stihoklepstvoto da mu go zeme, ima da mi igra piperevka, vo s# da me slu{a, da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. Princezata Princezata [tom razumot pobudali, najlesno v stapica se pa|a; Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da, da, srceto duri me stega. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o, vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race, devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno, navamu trgnal na prepad da ve fati; umot v glavi, spremajte odbranbena {ema, kukavi~ki skrijte se ili begajte, da ve nema.

So sila ubavina ne biduva

277
Bojet

{to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i, kodo{u, ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga, op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka, preoble~eni, navamu trgnale tie, Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten, i kogo go u~ea kako da govori, kako da se dr`i: Vaka }e govori{, onaka teloto }e go dr`i{. No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. Oti, re~e kralot, angel pred sebe }e vidi{, no ne pla{i se, mora hrabar da bide{. Mom~eto re~e, Angelot e ko sveti Savo, }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. Na toa se nasmeaja site, go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden; drug, so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna Via! ]e bide {to }e bide!; Tret skokna vo vis, vrevna, Ko podma~kano odi! ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. Princezata Zna~i, veli{, vo poseta sega ni idat?

Vi idat, vi idat; i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi, ili ne{to sli~no. Namerata im e niz igri, dodvori, besedewe li~no, quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka, za{to, dami, }e se prepravime site taka, {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi, da ja ispolni svojata dol`nost. Eve Rozalina, ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe; ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot, mila, pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. Darovite smenete gi; pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva, od zamenata zaveden. Rozalina Toga{ ajde; neka darot ubavo se gleda. Katarina So zamenata, kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i; podbivot so podbiv treba da se vrati. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat?

278
Princezata

Vilijam [EKSPIR

Biron O~ite, gadu, o~ite. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e, nadvor, navistina. Molec Nadvor od stravot, bo`enstveni dusi, smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#, glupaku. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i, Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment, podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema, apa{ nizaeden! (Izleguva Molec.) Rozalina

Ne; ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. Princezata Toa ba{ i go sakam; somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat, zeman. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena; go zema{ tu|oto, a i tvoeto ne ti bega. Zna~i ostanuvame, so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv, }e gi napravime rezil. (Zvuci na trubi.) Bojet Maskirajte se, maskiranite idat. (Vleguvaat Crnci so muzika; Molec so govor; Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i.) Molec Pozdraveni bidete, ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. Molec Svet soboru od najubavi dami, (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele - grbovite- na zemnite dela!

[to sakaat tu|incive? Vidi, Bojet. Ako govorat po na{ki, neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat;

So sila ubavina ne biduva

279

doznaj {to baraat. Bojet

tolku mnogu milji, princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. Biron

[to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. Biron Bojet Ni{to, samo mir i poseta blagorodna. I samata slu{a. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to, velat, samo mir i poseta blagorodna. Rozalina Pa toa i go imaat; ka`i im da si odat. Bojet Veli, deka toa i go imate pa saka da si odite. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. Bojet Velat, mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Rozalina Ne e to~no. Neka ka`at kolku palci ima miljata; ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji, Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are, vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren; Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas; dol`nosta ni e tolku bogata, beskrajna tolku, {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie, ko divjaci da go obo`uvame. Rozalina Likot mi e mese~ina, pod oblak sega {to pliva. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Trgni go oblakot, mese~ino, pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. Rozalina

280

Vilijam [EKSPIR
Rozalina

bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. A, pove}e ne mo`e po starata cena. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo, brzo neka denat. No, ne! Ne igram. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte, izedina e sega. Kralot No pak si e mese~ina, a jas ona {to si bev. Muzikata sviri; i dvi`ewa treba da sledat. Rozalina Ako ne vi se igra, da zboruvame barem. So u{i ja sledam. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka, no nema da igram. Toa e krjano. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. Kralot Pro{irete ja merkata, ustata mi fati pena. Eve vi vedna{ tri: {e}er, med i mleko. Biron Dve tabaki toga{, a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet, {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. Samo pod uslov eden. Vo ~etori o~i. Kralot Uslovot e izvonreden. (Razgovaraat na strana.) Biron Beloraka gospo|ice, zbor sladok bi vi rekol. Ne doa|a predvid. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite; pa, zbogum sega; dva bakne`i za maskata, eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. Kralot

So sila ubavina ne biduva

281

(Razgovaraat na strana.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to, zbogum. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. Biron Samo zbor na strana. Biron Ne sladok belkim. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. Biron Zatoa dojdete. (Razgovaraat na strana.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e, ubav gospodine tele. Marija Longavil Porazgovarajte. Da go podelime zborot. Dimen Katarina Ubava damo. Marija Velite? Ubav gospodine, dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Ne sakam polovina da vi bidam. Zadr`ete go celo, mo`e dogodina vol }e ve vidam. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo, a mojata, nema, ni polovina od toa ne mele. Katarina Fele? veli Germanecov. Ne e fele tele? Longavil Tele e, ubava damo. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata, damo, zo{to velite vaka. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo.

282
Katarina

Vilijam [EKSPIR

voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. Katarina Toga{ mukajte tiho; kasapot poznava po glasot. (Razgovaraat na strana.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot, {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi; smislata nad smislite im ja fa}a umot; tolku sila vo nego se krie; dosetkite im nosat itri krila poitri od streli, kur{umi, vetri{ta i misli. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. Da pukne{! Zamol~ete, devojki, ni zbor pove}e, ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda, zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum, devojki {vrknati; prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. Zbogum Moskovjani; gledam vi se smrzna kumot. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde, mu rekov, a toj ni zbor da gukne. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot, {ego kralska bednorasna. Zarem nema, {to mislite, da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. Rozalina More za `alewe site do eden bea. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni, mrsni no}vi. Princezata

So sila ubavina ne biduva


Katarina Navistina, ba{ taka. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. Bojet Gospo|o, gospo|ici li~ni, ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski; za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da, da, za{to Bog saka; i }e skokaat od radost iako alipni od maka; zatoa darovite smenete gi; i koga }e dojdat, ete, cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. Princezata

283

Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. Bojet Ubavite dami, pod maski, se samo mili pupki no bez niv, {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. Princezata Nemojte, vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra, {to se odnesuva do mene, jas sum da prodol`ime so {egata, iako likot im e smenet, da im ka`eme, na primer, deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani, vo ali{ta bedni, dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se, {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe, prosta~ko, tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde, na ledinava, pred {atorite na{i. Bojet Gospo|ici, povle~ete se; idat sakanite sega. Princezata Brzo vo {atorite. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata, Rozalina, Katarinaa i Marija.) (Vleguvaat Kralot, Biron, Longavil, i Dimen, bez maski.) Kralot Bog neka ve brani, gospodine! Kade e princezata?

284
Bojet

Vilijam [EKSPIR

pridru`ba.) Biron Do kade se stigna! Stavo, {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad, princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den, sme{no, velam. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro; dozvola, eve, vi delam. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme; re~ete samo, va`i. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. Kralot Ne korete me mene, za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba;

V {ator. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. Bojet Vedna{, gospodaru, a znam i taa }e re~e da. (Izleguva.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka, ko gulab proso, pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki, sobiri, pana|uri, pazari; a nie {to pazarima angro, samo bog znae zo{to sme skudni so niv, da se poka`eme kaj i da e. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. A znae i da kasapi, da zbori; a i mu ide sam rakata da si ja bakne, samo qubezen da bide. Majmun na pravilata, msje Finec, pa duri i koga gubi na tabla, prekoruva, sine, so zborovi fini; a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva; za damite e dragi, skalite mu gi qubat negovite tragi. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska, bel vo zabite ko bela kitova koska; i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti, taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata, vo pridru`ba na Bojet; Rozalina, Marija, Katarina i

Princezata

So sila ubavina ne biduva

285

Gre{ite za doblesta; ste ja sme{ale so porok, koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. Sega, so ~esta devstvena, tolku ~ista ko neizvalkan zambak, se kolnam, cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. Kralot O, vo pusto{ov prebivavte vie, nevidena, neposetena, rezil prav na vekot. Princezata Se la`ete, gospodine; ne be{e taka, se kolneme nie; prekrasno si minavme, so zabaven ~ekor. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. Kralot Kakva, kakva, gospo|o? Princezata Ruska, gospodaru, ruska, vi velam. Ma`i{ta pravi, blagorodni, so nega. Rozalina

Dosetkava e nepitka za mene. Ubavice mila, mudro mudrosta ja pravite gnila; koga gree ognenoto nebesno oko, od sjajot go gubime vidot; pa toga{ qoko izgleda mudriot, bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum, budalesto poln so beda. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. Biron O, jas sum va{ i va{e e s# {to imam. Rozalina [to, cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. Rozalina

Gospo|o, ka`ete ja vistinata. Ne e taka, vi velam gospodaru. Gospo|ata moja, nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi; i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi; i za seto vreme, bo`e gluposti tresea no {to se mo`e; ne velam deka {utovi bea, no koga bi bile `edni, tvrdam, ko {utraci bi se napile.

Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu, toga{, onaa maska; ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. Kralot

Biron

286

Vilijam [EKSPIR

N# fatija; sega }e n# storat pufka. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. Princezata Zbuneti ste, gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. [izna! Biron

Samo, ve molam, bez ovie bez. Biron U{te sum ko molec so star manir; trpenie malku, imam bolest; {to poleka }e mi mine. @ivi bogorojca, napi{ete Gospod neka ni se smili na onie trojca tie se zarazeni, na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i; fateni se gospodava; a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. Biron

Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me, gospo|o, strelaj vrz mene pravo; so prezir `egni me, zbuni me ko |avol; probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en; za igra ne }e te molam, ne sum za toa skroen, nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. O, nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam, ko vo od slep harfist pesna rimi da redam, svileni izrazi krevki, hiperboli vo tri kupa, strasta da ja cepam, figuri stilski da cedam; ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava, bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo da ili so resko ne; za koj i da e. Zatoa devojko, grubo ti velam, bez sme{ka, qubovta za tebe mi e cvrsta, bez puknatina ili gre{ka. Rozalina

Propadnavme; ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. Rozalina Ne e taka. Oti kako mo`e da e verno, vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas, kolku {to se znam, ako e po moe. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. Kralot Nau~ete n#, gospo|o mila, na ubavo izvinenie za grubiot prestap. Princezata

So sila ubavina ne biduva

287
Rozalina

Poubavo od priznanie nema. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev, gospo|o.

Gospo|o, se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno, i deka sum vredna pove}e od svetov; i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. Princezata

Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev, gospo|o li~na. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. Princezata A koga ova }e go prifati, ni{to nema da vi zna~i. Kralot Princezata Ne, `imi ~esta. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno; edna{ prekr{en, po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. Princezata Sekako; ~uvajte go zatoa. Rozalina, {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin - sila? Prostete, gospodine, no biljurov na nejziniot be{e rakav, a lordot Biron, da mi prosti, be{e mojot sakan. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo; niedno nema da me plene. Sega sosem mi e jasno; dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. Nekoj glasopletka~, nekoj ligu{, nekoj kodo{, [to sakate da ka`ete, gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. Rozalina No mi dadovte, se kolnam; i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte; no eve, vi go vra}am. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot.

288

Vilijam [EKSPIR

nekoj pqampa~, nekoj kvazi vitez, nekoe kopile lo{o, komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago, odnapred namerite ni gi otkril; na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile, a potoa nie sledej}i go znakot, mesto sakanata na{a, tie, darovite sme gi prosele. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. Vaka be{e, tvrdam: - (Na Bojet) Zarem vie, gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o, s# vi e dozvoleno vam, umrete koga vi e volja, so sukwa na glava, sam. Popreku me gledate, ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e, smelo, velam, iako gre{no. Biron Eve go, pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak.) Bardu na ostroumieto, zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O, gospodaru, gospodine, pra{uvaat tie, dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne.

Biron [to, samo tri se? Torlak Ne, gospodine, oti ako po pravo smetame, sekoja edna pretstavuva po tri. Biron A tripati po tri se devet. Torlak Ne ba{, gospodine; }e mi prostite, gospodine, ama mislam deka ne se. Oti koga }e presmetame, gospodine, ve uveruvam, gospodine, deka znaeme {to znaeme, mislam, gospodine, tripati trojno, gospodine,Biron Ne e devet. Torlak ]e mi prostite, gospodine, nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. Biron Vidi, `iti gospod, sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. Torlak O gospodaru, gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe, gospodine.

Biron

So sila ubavina ne biduva

289

Kolku se, zna~i? Torlak O gospodaru, gospodine! Pa samite ulogi, odnosno glumcite, gospodine, }e poka`at kolku }e ispadne; {to se odnesuva do mene, gospodine, jas treba, kako {to velat, da sredam samo eden tip, da si zamislam samo edno bedno su{testvo, Pumpej Golemiot, gospodine. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak

Ve}e sme dovolno posramoteni, gospodaru; vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. Kralot Velam da ne idat. Princezata Ne, gospodaru, dozvolete sega da bide po moe, najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe, koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne; zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i, stega. Biron

Taka sakaa, gospodine, da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot; {to se odnesuva do mene, ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan, no jas treba da go pretstavuvam nego. Biron Odi, neka se podgotvat.

To~no ko na{ata {ega, gospodaru. (Vleguva Armado.) Armado Miropomazan, te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. (Govori so kralot i mu predava pismo.) Princezata

Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino, gospodine, }e izigrame; }e se potrudime, mislam. (Izleguva.) Kralot Biron, }e n# posramotat; ne pu{tajte gi vamu. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren.

Biron

Armado

290

Vilijam [EKSPIR

Toa e edno te isto, ubav moj, sladok, meden vladaru; zimi s#, toa daskalce e svrknato od merata nadvor; i suetno, suetno; mnogu, mnogu suetno: ama s# ostavame, kako sto se veli, na fortuna de la guerra, na voenata sre}a. Posakuvam spokojstvo na tvoeto, nad s# nadkralsko veli~estvo. (Izleguva.) Kralot

Pompej sum jas, Biron La`e{, ti ne si toj v kajak. Torlak Pompej sum jas, Bojet Mo`ebi, ama nekoj Pompej - zajak.

Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. Toj go igra Hektor od Troja; mom~eto, Pompej Veliki; parohiskiot sve{tenik Aleksandar; pa`ot na Armado Herkul; u~itelot Juda Makavejski. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava, ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Biron

Biron Dobro sro~eno, majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. Torlak Jas Pompej sum, Pompej nare~en Golemiot, Dimen Veliki.

Petmina se i vo prvata pojava. Torlak Kralot Ne, se la`e{. Biron Daskalot, falbaxijata, nadri-popot, {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{, tolku razli~ni se i svoeglavi. Kralot Razveani se site edra, i eve go pred nas stiga. (Vleguva Torlak kako Pompej.) Torlak Veliki de, gospodine. Pompej nare~en Veliki; {to ~esto na megdan, so {tit na du{manot pot mu vadev, setiki; i patuvaj}i po bregot, slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. Ako gospodstvoto va{e, fala ti Pompej ka`e jas bi bil gotov. Princezata Fala ti mnogu, Pompeju golem.

Torlak

So sila ubavina ne biduva

291

Ne e, priznavam, od kojznae kakva vrednost, no se nadevam, deka bev sovr{en. Samo zgre{iv malku vo ona veliki. Biron

Samo slu`beno inaku Torlak. Biron Odvedi go osvojuva~ot, Alisander. Torlak

]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar.) Nataniel Koga bev na svet, svetski bev komander, na istok, zapad, sever, jug, ja {irev svojata vlast; grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander,Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. Biron Va{iot nos du{ka ne, vitezu so isten~en plast. Princezata

(Na Nataniel) O! gospodine, vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. Va{eto lav~e, {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e, }e mu go dadat na Ajant; toj }e bide devettiot veli~enstven. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander, da te nema! (Nataniel se povlekuva,) Ete, gledate, da prostite: {vrknata meka du{a; ~esen ~ovek, nema {to, no {tom izleze na scena, nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga, a i za kuglawe e car; no kako Alisander, e tuka zapna, malku ulogata mu izleze od {ema. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. Princezata Zastani na strana, dobar Pompej. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul.) Holofern

Osvojuva~ot ne{to se trese. Prodol`i Alisander. Nataniel Koga bev na svet, svetski bev komander, Bojet Taka e, navistina, ti be{e, Alisander. Biron

Ova mom~e golemiot Herkul go igra, ~ija lastagarka go ubi Kerber, troglaviot canus, a koga be{e mal, doen~e u{te, dete, zmii vaka dave{e so negovata manus. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. Malku napravi se va`en, pa da te nema. (Izleguva Molec.) Juda sum jas, Dimen

Pompej Veliki, Juda! Torlak

292
Holofern

Vilijam [EKSPIR
Bojet Vrat bez glava. Dimen Dimen Glava na {nola.

Ne Iskariotski, gospodine. Juda sum jas, od milost zamilen ko Makaveec.

Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. Predavnik {to baknuva. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas, Dimen Toga{ za pogolem ste rezil, Judo. Holofern [to sakate da ka`ete, gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Holofern Setete se, gospodine. Vam vi e poprvo. Biron Odli~no. Juda i se obesi na drvo. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Dimen Da i toa na oloven bro{. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. A sega, teraj; ete stigna do samata glava.

So sila ubavina ne biduva


Biron Da si lav, istoto }e te snajde{e. Bojet A bidej}i e magare, neka go nema. Zna~i gubi se, Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. Holofern Ova ne e fer, ne e ubavo, ne e smerno. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva, mo`e da se sopne. (Izleguva Holofern.) Princezata Kutriot Makaveec, ama go sredija ko nikoj. (Vleguva Armado kako Hektor.) Biron Orev~e kalaisano. Ahil, skrij ja glavata; doa|a vooru`en Hektor. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati, sega vesel }e bidam. I zgora so cinet. Kralot Dimen Hektor, vo sporedba so ova, be{e samo obi~en Trojanec. Ne, tuku so ciment. Limon. Longavil Biron Mars, semo}niot, kopjonosec silen na Hektora mu dade dar, Dimen Ko da e tele{ka. Bojet Piskite mu se mali. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar; oti licata gi menuva ko ~orapi. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot

293

Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Dimen

294
Armado

Vilijam [EKSPIR
Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. Bojet Ja saka na stapala. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini.

Tisina! Mars semo}niot, kopjonosec silen na Hektora mu dade dar, na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. Toj cvet sum jas, -

Toa nane. Armado Longavil Taa smrdlivka. Armado Lorde Longavil, jazikot zauzdi si go. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam, za{to odi protiv Hektor. Dimen Da, a Hektor e zagar. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil; piliwa slatki, ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot; duri mu cuka{e srceto, toj bese covek. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot; (Na princezata) Velicestvo slatko, podarete mi go vaseto setilo za sluh. (Biron istapuva napred.) Princezata Govori, hrabar Hektore; nie sme mnogu odu{eveni. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal, drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor, taa e na pat; dva meseca ve}e. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec, crno & se pi{uva na kutrata devojka; trudna e; bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev; va{e e. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego, a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. Dimen

So sila ubavina ne biduva

295

Pompej, ti nema ramen! Bojet Pompej, ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot, golem, golem, golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. Biron Pompej se raspalil. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. Biron Da, pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva.

Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru, dozvolete da ve smiram i vrazumam. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. Armado Gospoda i vojnici, se isvinuvam; nema da se bijam po kosula. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete; Pompej vi frli rakavica. Armado I mozam i sakam, srciwa moi slatki. Biron A od koja pri~ina?

Armado Armado @imi severniot pol, }e te predizvikam. Torlak Nema da se boram so pol. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. Torlak ]e se bijam po ko{ula. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. Odam vo volneno, po kazna. Bojet Taka e; a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno; i od toga{, mo`am da se zakolnam, ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. (Vleguva gospodin Markad, glasnik.)

296
Bog neka ve {titi, gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte, Markad, no zabavata ni ja prekina. Markad

Vilijam [EKSPIR

@al mi e, gospo|o; za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. Kralot, va{iot tatko Princezata Umrel, bog da go prosti! Markad Tokmu taka; toa imav da ka`am. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. Armado [to se odnesuva do mene, sega disam slobodno. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot, pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. (Izleguvaat veli~enstvenite.) Kralot

Podgotvete, velam. Vi blagodaram na site za siot va{ napor; a od mojata du{a, {totuku o`alostena, srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot, {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. Zbogum, blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce, jazikot ne e u~tiv. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot, i ~esto, tokmu pri krajot, razre{ka nosat na ona za koe, inaku, mnogu vreme treba; pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev, koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi, sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna; za{to, nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. Princezata

Kako se ~uvstvuvate, veli~estvo? Ne ve sfativ. Premnogu sum ta`na. Princezata Biron Podgotvete s#, Bojet; patuvam ve~erva. Kralot Ne odete, gospo|o; ostanete, ve molam. Iskreniot, ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo; vaka podobro }e go sfatite kralot. Poradi vas, vremeto ni be{e devetta gri`a, i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. Dami, ubavinata va{a, n# izobli~i i vozbudata ni ja

Princezata

So sila ubavina ne biduva

297

svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i; a i sme{no na nas izgleda{e toa, ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni; raskala{ena ko dete, palava pa duri luda; seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni, oblici, nastroenija ~udni, sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet; pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe, gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta, na toa, znajte, n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. Zatoa, dami, bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i; zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa, - kon vas, ubavi dami; pa duri i ova neverstvo, grev samo po sebe, vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov, va{ite darovi, glasnicite na qubovta; i na na{iot mominski sobir, gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe, qubeznost, prijatna {ega, bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme; zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. Kako {ega. Dimen

Pismata na{i, gospo|o, iska`uvaa pove}e od {ega. Longavil A isto i pogledite na{i. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. Kralot Barem sega, vo poslednata minuta na ~asot, vetete ni ja va{ata qubov. Princezata Mi se ~ini, prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. Ne, gospodine, ne, premnogu grev na du{a vi le`i, premnogu vina gorka; zatoa velam vaka: ako za qubovta moja, a pri~ina, vsu{nost, nema, sakate ne{to da storite, storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam, zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen, pustinski predel, daleku od site zadovolstva na svetot; ostanete tamu, duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. Ako ovoj osameni~ki, pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela, ako ni mrazot ni postot, tvrdata postela, oblekata skudna, ne go svenat cutot na va{ata qubov, tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov, toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me, pobarajte me zaslu`eno sosem i, vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi, vi se kolnam deka }e bidam va{a. A dotoga{, }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi

298

Vilijam [EKSPIR

`alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. Ako ova go odbie{, da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. Kralot

dadam. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Katerina

Ako ova, ili pove}e odbijam od nego, za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi, nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. Biron A {to e, mila so mene, {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba; polni ste prestapi i prevari mnogu; zatoa, ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. Dimen A {to mi se pi{uva mene, {to mene? @ena? Katerina Brada, dobro zdravje i ~esnost; so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. Dimen O, dali da ka`am, ti blagodaram `eno moja?

Sepak zavet ne davajte, da ne go skr{ite lekoverno. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Longavil Trpelivo }e ~ekam; no vremeto e dolgo. Marija Tolku e posli~no na vas; malkumina visoki se tolku mladi. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila, Vo okoto moe, prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka; zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. Rozalina

Katerina Ne, gospodine. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada; dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora; toga{, ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala, lordu moj Biron, u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi; poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar; za da se iskoreni pelinot od umot va{

So sila ubavina ne biduva

299

ploden i mene da me dobiete, ako vi e po volja, bez {to da me dobie ne mo`e nikoj, vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat; a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no; toa ne mo`e da bide; veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti, ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a, nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi; pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i, prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok; no ako ne saka, otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. Biron Godina! Dobro, }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici!

(Na kralot) E, pa, mil moj kralu, ostanete zbogum! Kralot Ne, gospo|o; ne ve pu{tame po pat sama. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama; Xek ne se `eni so Xuli; qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. Kralot Dobro de, samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i, }e mora. Biron Da, no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme; za edna drama toa }e bide premnogu vreme. (Se vra}a Armado.) Armado Slatko velicestvo, udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. Dadov na sebe savet. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla, }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko

Princezata

300

Vilijam [EKSPIR

pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. Kralot Viknete gi brgu; }e gi soslu{ame. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern, Nataniel, Molec, Torlak i drugite.) Od ovaa strana e Hiems, zima, od onaa Ver, prolet: Prvoto go prikazuva buvot, vtoroto kukavicata. Ver, pocni. PESNA

Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat, odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot, uuut-ut; uuut, ut, veselinka ve{a, duri Xoan debelata tenxereto go me{a. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila, koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot, uut, ut; uut, ut, veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. Armado

Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki, srebreno beli i laliwa ne`ni, `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{, od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku, kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki, vrani, ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{, od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku, kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. (Izleguvaat.)

Zima

So sila ubavina ne biduva


(Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica, zandana i zatvor kako zapek, konstipacija.

301

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing

LICA:
Don Pedro, princ od Aragon Don Huan, negov polubrat Klaudio, mlad grof od Firenca, milenik na Don Pedro Benedik, mlad velmo`a od Padova, isto milenik na Don Pedro Leonato, upravnik na Mesina Antonio, negov brat Baltazar, sluga na Don Pedro Bora~io, ~ovek na Don Huan Konrad, ~ovek na Don Huan Dren, priglup ~inovnik Talpa, isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera, }erka na Leonato Beatri~e, vnuka na Leonato Margaret, pridru`ni~ka na Hera Ursula, isto Glasnici, stra`ari, pridru`nici.

Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina, se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. Ovaa romanti~na komedija, kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata, zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik, likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. Dren, Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. Kako {to uka`uva i samiot naslov, nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting, homonimi na vremeto, koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato, Don Pedro, Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj, sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. Sepak, ako na~inot mu e komi~en, namerata mu e seriozna. Osven ova, nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan, nivnoto povr{no razbirawe na qubovta, nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot, ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Ili, ako odime ponatamu, gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost, svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. Prozata, se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik, dominira vo deloto. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama, element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik.

^in PRVI
Scena 1
Mesina. Pred ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato, Hera, Beatri~e i drugi so glasnik.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Glasnikot Mnogu e blisku; go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost; lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate, vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam, dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime, gospo|o; takov nema{e vo na{ata vojska. Leonato Glasnikot izraduva. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta; duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Leonato

Od vlakno ortoma

311
Glasnikot

Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi, koga pro~ita, se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. - Ve molam, kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro, kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. Leonato Vnuko, premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik; ama kolku {to go znam, ni toj nema da vi ostane dol`en. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava, gospo|o.

Pred damata gospodin, pred ma`ot ma`; polnet e so doblesti. Beatri~e Deka e polnet, ne se somnevam; koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae, a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka, site sme smrtni. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi, gospodine; pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. Od najpresniot megdan {to go spodelivme, ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni, pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. Glasnikot

Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot, znam, mu e kako |upska torba. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar, gospo|o. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama; no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako; vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata; ja menuva so sekoj nov kalap. Glasnikot Gledam, gospo|o, deka gospodinov vi e posleden na listata. Beatri~e Da mi be{e prv, }e ja zapalev. No ve molam, koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad

312

Vilijam [EKSPIR

kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot

bi trebalo da vi olesne na du{a; no koga vie si zaminuvate, taga me obzema, a radosta me napu{ta. Don Pedro

Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. Beatri~e

Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. - Ova mora da e }erka vi. Leonato

Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma, a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis, }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli, gospo|o. Beatri~e

Tokmu taka mi vele{e majka & . Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to, gospodine Benedik. Vie toga{ u{te bevte dete. Don Pedro

Ostanete, gospodine. Leonato Vas, vnuko, nikoga{ nema da ve fati ludilo. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi, Don Huan, Klaudio i Benedik.) Don Pedro Gospodine Leonato, dojdovte da si ja pre~ekate beljata; lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe; za{to koga od belja }e se spasite, Samo vie drobete si, gospodine Benedik. Nikoj ne ve ferma. Benedik Opaa, dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa, sam si go baravte i si go dobivte, Benedik; po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. Vsu{nost, gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. - Bidete sre}ni, gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego, sepak tvrdam deka ni za seta Mesina, taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. Beatri~e

Od vlakno ortoma

313

Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. Benedik

i da ne poka`e{e zamor. No vie terajte si, gospod neka vi e na pomo{. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow; ne ve poznavam od v~era. Don Pedro

Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. - No sigurno e deka site dami umiraat po mene, so isklu~ok na vas; a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to, veruvajte mi, niedna ne sakam. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite; inaku, sirotite, }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv, {to vo ova sme isti; pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. Benedik

Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio, gospodine Benedik! Leonato, mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. Leonato Ako se zakolnete, gospodaru, nema la`no da se zakolnete. - Vi posakuvam dobredojde, gospodaru; i bidej}i se smirivte so princot, va{iot brat, vi dol`am celosna po~it. Don Huan

Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik

Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot, no sakam da vi se zablagodaram. Leonato Dali }e sakate, gospodaru, da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka, Leonato; odime zaedno. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio.) Klaudio Benedik, dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av, ama ja poglednav.

314
Klaudio

Vilijam [EKSPIR

Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. Benedik

Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek, za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne, te molam, govori seriozno i razumski. Benedik Ne znam, mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi, precrna za svetli falbi, i presitna za krupni falbi; vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e, bi bila neubava; a bidej}i e takva kakva {to si e, ne mi se dopa|a. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam; te molam, ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. Tuku, seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi, ve molam, na koj dur da ve fatam?

Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. Bratu~etka &, na primer, da ne e polna besovi, ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. Se nadevam nemate niet da stanete soprug, ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena, ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{, poveli, slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem, nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. Gledaj, Don Pedro se vra}a po vas. (Povtorno vleguva Don Pedro.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost.

Od vlakno ortoma

315
Klaudio

Benedik Slu{ate, grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek, - na ova veruvajte mi, no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost, - imajte na um, - kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: - Toj e zaquben. Vo kogo? - Ova e ulogata na va{ata svetlost. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: - Vo Hera, kusata }erka na Leonato. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano), vaka i }e be{e (odgovoreno). Benedik Ko vo prikaznata, gospodaru: ne bilo vaka, nitu bilo taka, ama, ne daj bo`e, da bide vaka! Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni, ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin, ako ja qubite, za{to gospo|icava e dostojna za toa. Klaudio Vaka mi govorite, gospodaru, za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor, go govoram toa {to go mislam.

^uvstvuvam deka ja sakam. Don Pedro Deka zaslu`uva, znam. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi, niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva, toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. Benedik Deka vo `ena sum za~nat, priznavam so blagodarnost; deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost; no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata - e, za toa malku }e po~ekaat. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv, }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam; po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. Don Pedro

Klaudio Isto i jas, gospodaru. Benedik Isto i jas, gospodaru, `imi site veri i zakletvi. More }e te vidam jas tebe, u{te pred da umram, kako mi pripa|a{ od qubov. Benedik Mo`e od gnev, od bolest, od glad, ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka

316

Vilijam [EKSPIR

nekoga{ }e pripadnam od qubov, bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka, vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. Don Pedro

Don Pedro Dobro, so vreme i vie }e se pripitomite. Vo me|uvreme, dobar gospodine Benedik, odete doma kaj Leonato, prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. Benedik

Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba, rezil na vekot }e stane{! Benedik

Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. Zatoa ostanete Klaudio

Ako skr{nam, obesete me kako ma~or i strelajte vo mene, a toj {to }e me pogodi, potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. Don Pedro Dobro, vremeto }e poka`e. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi; no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e, iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i, }e stane{ `ivotin~e, em roglesto, em ludo. Don Pedro Ne, ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija, naskoro, zaradi ova {to go re~e, ima da se trese{ pred nego kako prat. Benedik

So gospod na pomo{: Od doma, - koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. Iskreno va{, Benedik. Benedik Da, samo majtapete se. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa, no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi, ispitajte si ja sovesta! Zna~i, ve ostavam. (Izleguva Benedik.) Klaudio Gospodaru, sega pomo{ od vas mi treba. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i; ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. Klaudio Dali Leonato ima sin, gospodaru? Don Pedro

Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. Ne, ja ima samo Hera, taa edinstveno

Od vlakno ortoma

317

}e go nasledi; dali ja saka{, Klaudio? Klaudio Gospodaru, u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod, ja poglednav nejze so vojni~ko oko, mi se dopadna, no imav pogruba zada~a toga{, pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum, na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni, milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek, i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera, sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate, poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv, so melem od zborovi probav da ja le~am. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. Samo soodvetnoto slu`i; jasno e, zaquben si; a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. Znam deka ve~erva }e ima gozba; pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja, i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio; }e go raspetlam vo nea moeto srce, i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa, na tatko & s# }e mu ka`am; a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja:

Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. (Izleguvaat.)

318 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato i Antonio.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi, va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. Ama brate, drugo sakam da vi ka`am, novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. Obvivkata im e dobra; ubavo izgleda od nadvor. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik, eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi, va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva, na igrankata, da & go ka`e; pa ako ovaa prifatela, mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Bister e i razumen. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. Leonato Ne, ne, sega za sega }e smetame deka rabotava e son, duri ne se poka`e kako jave - no,

vo sekoj slu~aj, }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. Odete vie i ka`ete & s#. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata.) Rodnini moi, znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. - O, prijatelu, ve molam; dojdete so mene, }e mi treba va{ata ve{tina. Vnu~ko moj dobar, bidete na visina; da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. (Izleguvaat.)

Od vlakno ortoma Scena 3


Druga soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Don Huan i Konrad.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili; ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. Konrad Poslu{ajte go razumot. Don Huan A ako go poslu{am, {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{, ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. Don Huan Se ~udam {to ti, roden, kako {to veli{, vo znakot na Saturn, saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina, a ne da se smejam na se~ii {egi; da jadam koga sum gladen, a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne; da spijam koga sum pospan, a ne da se gri`am za ne~ija rabota; da se smejam koga sum vesel, a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. Konrad Taka e, no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo

319

negovata milost; nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima; samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva.

Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost; na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo; vo ova, iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija, sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. Ako me pu{tat od sinxir, }e kasam. Da imam dovolno sloboda, }e si go teram }efot bezmilosno; vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego, za{to samo nego i go upotrebuvam. No koj doa|a? [to ima novo, Bora~io? (Vleguva Bora~io.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba; princot, va{iot brat, kralski go gostat kaj Leonato; a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot?

320
Bora~io Desnata raka na brat vi. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio?

Vilijam [EKSPIR

Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata; nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. Kamo gotva~ot da misli kako mene! - ]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io

Bora~io Vi stoime na raspolagawe, gospodaru. Tokmu toj. (Izleguvaat.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja, `iti s#, frlil oko? Bora~io Na Hera, }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. Don Huan Vidi go ti, }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel, kadev edna mnogu zagu{liva odaja, naidoa, raka pod raka, princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie, da mu ja dade na grofot Klaudio. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo; toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. Ako, na nekoj na~in, mu na{tetam, toga{ sekako }e si ~estitam. Vie ste mi verni i }e mi pomognete, ne? Konrad Dodeka sme `ivi, gospodaru.

^in VTORI
Scena 1
Salon vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato, Antonio, Hera, Beatri~e i drugi.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. Navistina e prezajadliva. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam, cel ~as potoa mi idi ufunet. Hera Mnogu ta`na du{a. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to, a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala, striko, i so dovolno pari v }ese, takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot, - ako uspee da ja pridobie, se razbira. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e, a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli, Kravata {to bode {uti rogovi ima; no kravata {to premnogu bode, nema nikakvi. Leonato Zna~i ako premnogu bode{, }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`; za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam, vnuko, deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`.

322

Vilijam [EKSPIR

ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene; a onoj {to e pomalku od ma`, jas ne sum za nego; zatoa, } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne; samo do negovite porti; toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta, ko nekoj star rogonosec, so rogovi na glava i }e mi re~e; Odi v raj, Beatri~e; odi v raj, ova ne e mesto za devojki; jas }e mu gi predadam majmunite i trk, pravo kaj sveti Petar vo rajot; toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. Antonio A vie, vnuko, (na Hera) se nadevam, vo s# }e go slu{ate tatko vi. Beatri~e

striko, ne sakam nieden. Sinovite na Adama se moi bra}a; i navistina, za mene e grev, da se ma`am za najbliskiot rodnina. Leonato ]erko, zapamtete {to vi rekov; ako princot za ona vi govori, znaete kako da mu odgovorite. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as, vinata }e padne na muzikata; ako princot premnogu navali, ka`ete mu deka za s# treba takt, pa taka istancuvajte mu go odgovorot. Za{to, slu{nete me, Hera, dodvoruvaweto, ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna, seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok, polno e zanes i hirovi; ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet, polno starovremski spokoj i patina; potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und, s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. Leonato Vnuko, preostro gledate na rabotite.

Ba{ taka; dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e, Kako {to }e zapovedate, tatko. - No i pokraj seto ova, bratu~etko, gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete, Tatko, kako {to mi zapoveda srceto. Leonato Se nadevam, vnuko, eden den }e ve vidam snabdena so ma`. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne,

Beatri~e Imam oko sokolovo, striko; gledam crkva na kilometri. Leonato Vleguvaat gozbaxiite, brate; da napravime mesto. (Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, Benedik, Baltazar; Don Huan, Bora~io, Margaret, Ursula i drugi pod maski.) Don Pedro Gospo|ice, }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel?

Od vlakno ortoma

323
Margaret

Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to, so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo?

Na primer glasno se molam. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam; tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. Margaret

Hera Gospode, spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice; ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk; popot si go dobi. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon; vo ku}ata e Jupiter. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor, ne sum. Govorete potivko, ako zboruvate za qubov. (Odat na strana.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. Margaret A jas ne, za va{e dobro; oti imam mnogu lo{i osobini. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. Antonio Pravo da vi ka`am, samo go imitiram. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. Eve ja negovata suva raka, samo negova i ni~ija druga; vie ste toj, vie ste toj. Ursula Dobro ve poznavam; vie ste gospodin Antonio. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! - Odgovori, pope! Baltazar

324
Antonio So eden zbor, ne sum. Ursula

Vilijam [EKSPIR

Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam, koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. Mnogu zdodeven {ut; edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat; no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost; za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto, pa tie prvin se smeat pa go tepaat. Sigurna sum deka e tuka nekade. Ba{ bi sakala da me ~epne. Benedik

Nemojte, vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete, vi se molam; vie ste toj; manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta, vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi, no nema. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. Beatri~e Deka sum opaka! - I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? - Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. Benedik

Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Beatri~e Samo napred, povelete. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba; koja, ako ostane nezabele`ana, ili ako nikoj ne se nasmee, vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost; {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er. (Se slu{a muzika odvnetre.) Treba da gi sledime prvencite. Benedik

Koj e toj? Vo s# {to e dobro. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. Benedik Ne go poznavam, veruvajte mi. Taka e, za{to ako n# povedat vo lo{o, gi napu{tam na prviot sviok. (Igra. Izleguvaat site osven Don Huan, Bora~io i Klaudio.)

Od vlakno ortoma

325

Don Huan Navistina, brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice. Bora~io A toa e Klaudio. Go poznavam po na~inot na koj stoi. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate; toj sum. Don Huan Gospodine, brat mi mnogu ve ima pri srce; toj e vquben vo Hera; ve molam ubedete go da se trgne od nea; taa ne mu dolikuva spored potekloto; vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. Bora~io

no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. Sigurno e taka;- princot prosi za sebe. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov; zatoa, sekoe srce, za qubovta, samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara, bez posrednik; za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum, Hero! (Se vra}a Benedik.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da, toj sum. Benedik Ajde, }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa, do prvata vrba; za va{a rabota stanuva zbor, grofe. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot, ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. Klaudio

Isto i jas; i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik

Mu posakuvam radost so nea. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. Taka se prodavaat goveda. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga?

326
Klaudio Ve molam, ostavete me. Benedik

Vilijam [EKSPIR

Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe, presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo, otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. Benedik Pa sepak, kam{ikot ne bi bil na odmet, a i venecot; za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to, kako {to mi se gleda, vie mu go ukradovte gnezdoto. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate, toga{, `imi krstot, ~esno zboruvate. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas; gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. Benedik O, taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala; duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil; duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea; taa mi re~e, - bez da pomisli deka sproti nejze sum jas, - deka sum bil {ut na knezot; deka sum bil poglup i od vol; i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. Zboro-

Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot; deteto vi go ukrade mesoto, a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete, toga{ jas ve ostavam vas. (Izleguva.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. - No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! - Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da, no vaka sam sebesi si ~inam nepravda; ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot, opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot, pa mi {iri muabeti. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. (Povtorno vleguva Don Pedro.) Don Pedro Gospodine, kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot, gospodaru, ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii; mu rekov, i mislam vistinata mu ja ka`av, deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama; i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil?

Od vlakno ortoma

327

vite & se trwe i {tom otvori usta - bocka. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite, s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en, da, da, duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. Vi se molam, ne zboruvajte mi za nea; }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. Za{to, vi tvrdam, dodeka e ovde, ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu; navistina site kavgi, u`asi i zbrki idat po nea. Don Pedro Eve ja, doa|a. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e, Leonato i Hera.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija; da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan; da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan; da odnesam poraka do Pigmejcite, - s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro

(Izleguva.) Don Pedro Ete, gospo|ice, ete; go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. Beatri~e Vsu{nost, gospodaru, mi go ima{e pozajmeno za malku; a jas na toa mu pla}av lihva, - dve srca za negovoto edno; a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki, pa zatoa, gospodaru, mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. Don Pedro More go legnavte, gospo|ice, go kutnavte na ple}i. Beatri~e Poarno vaka, gospodaru, odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. Don Pedro [to e so vas, grofe, {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en, gospodaru. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio

Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. Benedik O Bo`e, gospodaru, ova e jadewe od koe mi se gadi; ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a!

Ne sum ni toa, gospodaru. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en, nitu bolen, nitu vesel, nitu aren; tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva!

328
Don Pedro

Vilijam [EKSPIR

Beatri~e Gospode bo`e, site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava, treba da si sedam v }o{ i da vikam Najdete mi ma`! Najdete mi ma`! Don Pedro Gospo|ice Beatri~e, jas }e vi najdam ma`.

Mislam, gospo|ice, deka ste blisku do vistinata iako, vi tvrdam deka, ako e taka, toga{ pretpostavkata mu e gre{na. Za{to Klaudio, ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato

Beatri~e Grofe, primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. Negovata milost brakov go sredi, a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte, grofe; na vas e redot. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta; bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. - Gospo|ice, ko {to ste vie moi, taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. Beatri~e Zboruvaj, bratu~etke, ili ako ne mo`e{, zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. Don Pedro Navistina, gospo|ice, imate veselo srce. Beatri~e Taka e, gospodaru; spolaj mu; kutri~koto budali{te, sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. - Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. Klaudio Ba{ taka i pravi, rodnino. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. Nemate, gospodaru, brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci, samo e te{ko za devojka da stigne do niv. Don Pedro Me sakate mene, gospo|ice? Beatri~e Ne, gospodaru; osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite; vie ste ko praznik, a praznicite se mnogu retki! No, vi se molam, prostete mi; jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. Don Pedro Va{iot molk me navreduva, a veselosta najmnogu vi li~i; za{to, sigurno e, rodeni ste vo vesel ~as. Beatri~e Ne, gospodaru, majka mi pi{te{e od bolka; no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. Rodnini, Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko, }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv?

Od vlakno ortoma

329

Beatri~e Ve molam prostete mi, striko. - So va{a dozvola, gospodaru. (Izleguva Beatri~e.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea, gospodaru; nikoga{ ne e ta`na osven koga spie; no duri i toga{, mi ka`uvala }erka mi, iako znae da sonuva ne{to neprijatno, se budi i umira od smea. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`.

sedum dena; duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. Don Pedro Dobro, dobro, se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe; no vi tvrdam, Klaudio, nema da se {laeme tuku-taka. Imam namera, vo me|uvreme, da ostvaram Herkulovski podvig, odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. Ba{ bi sakal da gi spojam; a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. Leonato Gospodaru, vi stojam na usluga, makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. Klaudio

Leonato I jas, gospodaru. Ni slu~ajno; site dodvoruva~i gi zema na ududu. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. Leonato Ne daj bo`e, gospodaru! Edna nedela da se vo brak, }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio, koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre, gospodaru. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. Leonato Ne pred ponedelnik, zete, {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam; ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e, so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. - a jas, so pomo{ na vas dvajca, taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost, }e se zacapa vo Beatri~e. Ako go storime ova, Kupidon }e treba da ni nosi voda; negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. Don Pedro A i vie, neli, ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno, gospodaru, za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. Don Pedro

330

Vilijam [EKSPIR

Da vlezeme vnatre, pa }e vi ka`am {to sum zamislil. (Izleguvaat.)

Scena 2
Druga soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io.) Don Huan Taka e navistina; grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. Bora~io To~no, gospodaru, no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. Don Huan Sekoja pre~ka, prepreka, sekoja sopka za mene }e bide lekovita; bolen sum od zer na nego; i s# {to vo toj pravec deluva, mene mi slu`i. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno, gospodaru; no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. Don Huan Ka`i mi na kratko. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av, gospodaru, kolku sum & mil na Margaret, sluginkata na Hera. Don Huan Se se}avam. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka.

Od vlakno ortoma

331
Don Huan

Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io

]e go sprovedam ova vo delo, bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. Bora~io

Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. Pojdete kaj princot, brat vi; ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio - ~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate - so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot, Klaudio }e go stavat na maka, Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. Bora~io Toga{ odete; najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio; ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene; poka`ete deka od ~ist obyir, a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka, im go ka`uvate ova. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat; zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io; dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to, vo me|uvreme, jas }e sredam Hera da bide otsutna; pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at.

Bidete postojan vo optu`bite, a mojata prefriganost nema da me zasrami. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. (Izleguvaat.)

332 Scena 3

Vilijam [EKSPIR

Vo gradinata na Leonato. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga.) Benedik Mom~e, Slugata Gospodine. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga; donesi mi ja vo gradinava. Slugata Ama ve}e sum ovde, gospodine. Benedik Znam, ama sakam da si tamu pa pak tuka. (Izleguva slugata.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite, stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. A takov ~ovek e Klaudio. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata; a sega, pla~koto, se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop; a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno, ko ~esen ma` i vojnik; a sega se pretvoril vo rasean lingvist; govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika, soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. Mo`e li do tolku da se izopa~am, a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam; no mislam deka nema {ansi; ne velam deka qubovta ne

mo`e da me pretvori vo piftija, ama velam, s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene, nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. Edna `ena e ubava, mene mi e arno. Druga e pametna, mene pak mi e arno. Treta e doblesna, mene pak mi e arno. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe, edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. Bogata mora da bide, toa e sigurno; pametna, se razbira, inaku ne doa|a predvid; doblesna, sekako inaku {to }e mi e; ubava, normalno inaku nema ni da ja poglednam; blaga, najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i; blagorodna, vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel; interesna vo muabetot, odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva.) (Vleguvaat Don Pedro, Leonato i Klaudio.) Don Pedro Ajde, }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako, gospodaru. - Kolku ve~erta e tivka, ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro, gospodaru; {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. (Vleguva Baltazar so lauta.) Don Pedro Ajde Baltazar, pesnata povtori ja.

Od vlakno ortoma

333

Baltazar O, gospodaru dobar, ne barajte glas tolku lo{, dvapati muzikata da ja grdi. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi; Te molam, pej, ne ostavaj dolgo da te molam. Baltazar [tom za molba govorite, }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat; no sepak ja molat, se kolnat deka ja qubat. Don Pedro

ma`ite neverni od sekoga{ bile; bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile; zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto, kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte, neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki, dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti, la`govci se ma`ite, neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. Ne pla~ete zatoa... Don Pedro Dobra pesna, `imi s#.

Po~nuvaj, ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{, govori na noti. Baltazar

Baltazar Ama lo{ e peja~ot, gospodaru. Klaudio

Notirajte go ova pred notite moi, niedna moja nota za notirawe ne e vredna. Don Pedro Toj navistina govori po noti; notiraj noti, notirawe! (Muzika.) Benedik Ete, bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1

Ne, ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. Benedik (Od strana.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda, negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran, pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da, sekako (Na Klaudio.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. Baltazar

Baltazar Najdobrite, gospodaru. Ne pla~ete dami, krenete glavi gore,

334
Don Pedro

Vilijam [EKSPIR

Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata; ovaa riba }e zagrize. Leonato Kakvi znaci, gospodaru! Pa taa }e vi sedi, ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Klaudio Vi ka`a, navistina vi ka`a. Don Pedro

Stori taka; zbogum. (Izleguva Baltazar so lautata.) Dojdete, Leonato. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka, taka, - idete, idete; pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. Leonato Nitu pak jas; ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo, barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e, se ~ini go ima zamrazeno za navek. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am, gospodaru, ne znam {to da mislam; ama deka go saka od dnoto na du{ata, tuka nema ni najmal somne`. Don Pedro

Kako, kako, ve molam? Me za~uduvate; bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka, gospodaru; osobeno koga Benedik e vo pra{awe. Benedik (Na strana.) ]e pomislev deka e mestenka, da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin; pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. Klaudio

Mo`ebi samo glumi. Zagriza, zagriza; dajte mu u{te. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. Leonato Da glumi? Gospode, nikoga{ la`nata strast, ako e la`na, ne bila tolku sli~na na vistinskata. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne; i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e; na golema maka e.

Od vlakno ortoma

335

Klaudio Taka e, navistina; taka }erka vi veli: Zarem jas, rekla taa, {to tolku ~esto go sre}avav so prezir, da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva; za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija; }erka mi s# mi ka`uva. Klaudio

koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj, mo`e duri da krene raka na sebe. Vaka stojat rabotite. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. Don Pedro

Koga ve}e go spomenavte listot hartija, se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. Leonato O! - Koga go ispi{ala, pa sednala da go pro~ita, pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e; pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. Sudam za nego, rekla taa, spored sebe; za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e; da, bi go ismeala iako go sakam. Klaudio Potoa padnala na kolena, pla~ela, lipala, ofkala, kosi kubela, molela, kolnela; - O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato

Toa da go stori, }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. Taa e prekrasna, mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. Leonato O gospodaru, koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo, vo devet slu~ai od deset, krvta pobeduva. Ja `alam, a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. Ve molam, ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro?

Taka postojano pravi; veli }erka mi; a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone-

336
Klaudio

Vilijam [EKSPIR

Don Pedro A toa i go pravi, za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Navistina mi e `al za vnuka vi. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio

Hera e sigurna deka taa }e umre; za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka; i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. Don Pedro Dobro pravi; za{to ako mu ka`e deka go saka, mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre; za{to ~ovekot, kako {to znaeme site, e prezriv po priroda. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. Don Pedro

Ni slu~ajno, gospodaru; da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. Loenato Ne; ne e vozmo`no; poprvo srceto }e & oslabe i pukne. Don Pedro

Nadvore{no, sekako, toj izgleda dopadlivo. Klaudio A {to e pravo i pameten e. Don Pedro Leonato Navistina, od vreme na vreme, znae da bide iskri~av. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. Don Pedro Kako Hektor, ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar; za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. Leonato Ako ima strav od Boga, mora da go ~uva mirot; ako go uriva mirot, mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea, pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez, vsu{nost, da ima ne{to. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. Gospodaru, sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. Pa, toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi, a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica.

Od vlakno ortoma

337
Beatri~e

(Izleguvaat Don Pedro, Klaudio i Leonato. Benedik izleguva od zad rasjeto.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. Razgovaraa seriozno.- Ja doznale vistinata od Hera. Izgleda ja `alat gospo|icata; se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat; velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka; i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. - Ne mislev nikoga{ da se `enam. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava; vistina e, samiot mo`am da potvrdam: i doblesna - taka e, ni ova ne mo`am da go odre~am; i umna, osven {to se zacapala vo mene. - Raka na srce, ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa, za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea. - Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata; ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. Zarem majtaplaci, prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne; zemjata mora da se naseluva. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. - No eve ja ide Beatri~e. @imi videlcevo densko, taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. (Vleguva Beatri~e.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. Benedik Ubava Beatri~e, vi blagodaram za naporot.

Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost; da mi be{e naporno nema{e da dojdam. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da; i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. - Jasno mi e deka ne vi e do jadewe, gospodine; zatoa zbogum. (Izleguva.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek - ova e epten dvosmisleno. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost - ova e isto kako da re~e{e, sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. - Ako ne se smiluvam nad nea, toga{ sum gad; ako ne ja zasakam, toga{ sum beter od Evrein. Odam da nabavam nejzina slika. (Izleguva.)

^in TRETI
Scena 1
- Vo gradinata na Leonato. (Vleguvaat Hera, Margaret i Ursula.) Hera Odi Margaret, do odajata trkni; tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot; {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame; ka`i & deka si n# ~ula; i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta, kaj{to xbunot orlovi nokti, zrel od sonceto, sonceto go brani; - ko milenik nekoj carski koj po carska volja, stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva; - tamu neka se skrie, za da ~ue {to imame na um. Zada~a vakva ima{, izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. Margaret Bez gajle, }e ja namamam vedna{ da dojde. (Izleguva.) Hera Slu{aj, Ursula, koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik; A go spomnam, tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. Ba{ od ova, ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena, i ranuva samo po ~ueno. Po~ni sega; (Odnazad vleguva Beatri~e.) Oti gledaj, Beatri~e, skukulena, ko pile kalu|er~e, itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e; seta sega skriena zad rasjeto gusto; ne pla{ete se za mojot del od ulogata. Hera Toga{ da & se dobli`ime, za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet.(Prio|aat do senicata.) Ne, navistina, Ursula, taa e polna prezir; znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova?

Od vlakno ortoma

339
Ursula

Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik, najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir, potcenuvaj}i s# {to }e vidat; a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni, {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka, niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. Ursula Navistina ste vo pravo; zatoa, sigurna sum, ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. Hera Vo pravo ste; u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen, blagoroden, mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala; ako e li~en na lice, veli poarno da & e sestra; ako e kale{, prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila; ako e visok, sukalo goltnal; ako e nizok, ahat e delnat mnogu grdo; ako e zborliv, perka vrtena od sekoj veter; mol~eliv, klada nepodvi`na, Talpa. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana; i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a.

Da, da, tolkav prezir ne vodi kon ni{to. Hera Ne vodi ami kako; kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee; o, }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti, do smrt }e mi bie {egi. Zatoa Benedik, ko zapretan ogan, vo vozdi{ki neka sogoruva, neka gasne; Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{; nebare nekoj do smrt te skokotkal. Ursula Sepak ka`ete & ; videte {to }e re~e. Hera Ne; pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori; i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. Ursula O, ne pravete & nepravda takva. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima, - nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. Hera Vo Italija, velat, nikoj ne mu e ramen osven, se razbira, mojot sakan Klaudio. Ursula Ve molam, ne lutete mi se, madam, {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik,

340

Vilijam [EKSPIR

po izgled, odnos, bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. Hera Da, navistina, nasekade e mnogu poznat. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. Koga, gospo|ice, }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. Da vlezeme ajde, sakam da ti poka`am nekoi ukrasi, pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. Ursula (Na strana.) Gotova e, vi tvrdam; }e se fati, madam! Hera Ako e taka, toga{ slu~ajot qubovta ja vodi, eden pa|a v zamka, drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula.) Beatri~e (Izleguva napred.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost, me korat za prezir? Preziru, zbogum! I ti gordost mominska, zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. Benedik, qubi! So qubov tebe }e ti vratam; i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{, sakawe dvojno od mene }e ima{, {to vo sveta vrska }e n# vrze milo; Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. (Izleguva.)

Scena 2
Soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, Benedik i Leonato.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe, a potoa odam za Aragon. Klaudio ]e ve ispratam dotamu, gospodaru, ako mi dozvolite. Don Pedro Ni slu~ajno; toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak, ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik; za{to od glava do petici siot e veselost; dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. Srceto mu e yvonlivo ko kambana, a jazikot mu e mandalo. Oti ona {to mu e na srce, na jazik go ka`uva. Benedik Gospoda, ne sum ve}e istiot. Leonato I jas go velam istoto; nekako mi e poseriozen. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva; nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov; ako e seriozen

Od vlakno ortoma

341
Klaudio

saka pari. Benedik Me boli zab. Don Pedro

Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci; go ~etka, na primer, {e{irot, sekoe sabajle. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro

Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. Leonato Don Pedro Navistina, izgleda pomlad za edna brada. [to e, vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. Te{ko toj {to ja ima. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. Jas sepak velam deka e zaquben. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego, osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec; na primer, deneska vo Holan|anec, utre vo Francuzin, a ponekoga{ vo dvajca odedna{; na primer Germanec od polovina nadolu, celiot vo dipli, a [panec od pojas nagore, bez gradnik. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost, a, navistina, se zanesuva, toga{ ne e lud vo zanesot, kako {to vi se ~ini. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh; {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. Don Pedro Ne, ama berberot e viden kaj nego; i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada.

342
Don Pedro

Vilijam [EKSPIR

Don Pedro Dobra ve~er, brate. Don Huan

Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ - toj e zaquben. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam; se oblo`uvam, nekoja {to ne go ni znae. Klaudio More ne samo {to go znae, tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. Benedik

Ako ste slobodni, bi sakal da porazgovarame. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate; - no mo`e i grofot Klaudio da slu{a; oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite?

So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. Gospodine, dojdete so mene, ve molam; smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am, a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. (Izleguvaat Benedik i Leonato.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate, deka }e mu govori za Beatri~e. Klaudio Se soglasuvam. Vo me|uvreme, Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e; pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat, pove}e nema da se grizat. (Vleguva Don Huan.) Don Huan Gospodaru i brate, Bog neka ve ~uva.

Don Pedro Znaete deka }e se `eni. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka, ve molam ka`ete ja. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam; neka ova se poka`e podocna, a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. [to se odnesuva do brat mi, mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite; no vi velam, xabe se ma~el i

Od vlakno ortoma

343
Don Huan

zaludno vlo`il trud. Don Pedro Zo{to, vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am; i da ne dol`am, za{to predolgo za toa se govori, - gospo|icata e neverna. Klaudio Koj? Hera?

Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate, ne priznavajte {to znaete. Ako dojdete so mene, dovolno }e vi poka`am; a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e, postapete kako {to sakate. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena, }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. Don Pedro

Don Huan Da, da, ba{ Hera; Hera na Leonato; va{ata Hera, se~ijata Hera. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost; bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa; smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata; ako i toga{ s# u{te ja sakate, toga{ `enete se utre; no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena, taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite; strpete se samo do polno}, pa neka se vidi za {to se raboti. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. (Izleguvaat.)

344 Scena 3
Na ulica.

Vilijam [EKSPIR

(Doa|aat Dren i Talpa so stra`a.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa

go ka`e{, ne? Zna~i, za dobriot izgled, gospodine, zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego; za pi{uvaweto i ~itaweto, gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata; zatoa nosete go fenerot. Zada~ata vi e vakva; treba da gi sfa}ate site skitnici; i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. Vtoriot stra`ar

Da, inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. Dren Ne, ne, toa bi bila preblaga kazna za niv, ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe, oti se odredeni da go ~uvaat princot. Talpa

A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi; vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. Talpa

Dobro, ka`ete im ja zada~ata, kom{ija Dren. Dren Kako prvo, koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata, gospodine ili \or|i \erizot; tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. Dren Dojdi vamu, kom{ija \eriz; Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro - toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ - toa doa|a od prirodata. Vtoriot stra`ar A dvete raboti, gospodine narednik... Dren [to gi imate vie, znaev, ova saka{e da Taka be brat; mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar; oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered; samo, vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. - Ponatamu, treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj, zna~i ne e podanik na princot. Dren Taka e. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. - Potoa ne krevajte vreva niz ulicite; oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime; znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. Dren

Od vlakno ortoma

345

odat na spiewe. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren

~esnost. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. Vtoriot stra`ar

Ako ne}at, ne}at; ostavete gi toga{ neka se otreznat; ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor, ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. Vtoriot stra`ar Dobro, gospodine. Dren Ako naidete na kradec, po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek; a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate, tolku podobro za va{iot dobar glas. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec, zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost, mo`ete; no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec, da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a, ortak. Dren

A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo; oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee, nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. Talpa Taka e navistina. Dren Ova se va{ite zada~i. Vie, zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. Talpa E ne, `imi bogorojca, toa ne mo`e. Dren Po kilo krv, vi velam, sekoj {to barem malku gi znae propisite, }e vi re~e deka mo`e; raka na srce, ne bez volja na princot; oti, vsu{nost, stra`arot ne smee nikogo da navredi, a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. Talpa E, ova e ve}e drugo dvajse. Taka mo`e.

So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes; no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na

346
Dren

Vilijam [EKSPIR

Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi; a jas, ko vistinska pijanica, s# podrobno }e ti turam. Stra`arot

Ete, gledate! Zna~i, gospoda, dobra no}; ako ne{to golemo se slu~i, viknete me; ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. - Ajde kom{ija. Vtoriot stra`ar Ete gospoda, ~uvme {to ni e zada~a; predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. Dren U{te ne{to, ~esni kom{ii; ve molam, vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato; utre tamu }e navalat svatovi, pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. Zbogum, dremete na {trek, ve molam. (Izleguvaat Dren i Talpa.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad.) Bora~io Ej, Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus, ne mrdajte! Bora~io Konrad, Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku, tuka ti sum do laktot. Bora~io Da be, zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad

(Tiho) Nekakvo predavstvo, lu|e! Sepak ostanete skrieni. Bora~io Eve ti ka`uvam, od Don Huan zarabotiv iljada dukati. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato; za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite, siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. Konrad Ba{ ~udno. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik, ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. Konrad Da, se raboti za ali{ta. Bora~io Mislam na modata.

]e ti vratam za ova; a sega ka`uvaj {to ima{!

Od vlakno ortoma

347

Konrad Modata si e moda. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot

|ica Hera, kako da e Hera; taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}, - ama ~ekaj, ti ka`uvam zgora-preku; - prvin treba da ti ka`am kako princot, Klaudio i mojot gospodar, postaveni, smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan, oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera?

Onoj Gnasen go znam; krade, sedum godini ima; a mi se {etka ko gospodin; duri imeto mu go pomnam. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne; sigurno e vetrokazot na ku}ata. Bora~io Zarem ne gleda{, velam, kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki; ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci; a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite, od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam; gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne, ni malku. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret, sluginkata na gospo-

Bora~io Dvajca od niv sigurno, princot i Klaudio; no |avolot, gospodarot moj, znae{e deka e Margaret; pa delumno zaradi negovite zakletvi, na koi najprvo gi v~opi, delumno zaradi temnata no}, koja mo{ne gi izmami, no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan, Klaudio zamina gneven; se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka, }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik; ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en; go znam, frfulot mu visi. Konrad Aman bre lu|e, poleka!

348
Vtoriot stra`ar

Vilijam [EKSPIR

Scena 4
Soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Hera, Margaret i Ursula.)

More }e ni go donesete Gnasniot, nema tuka trte-mrte. Konrad

Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{, gospo|o. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin, ti tvrdam. Odime. Vi stoime na raspolagawe. (Izleguvaat.) Dobro. (Izleguva Ursula.) Margaret Navistina, mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. Hera Ne, te molam, draga Meg, }e go nosam ovoj. Margaret Ne e tolku dobar, navistina; a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. Hera Taa e budala, a budala si i ti; ovoj }e go nosam i to~ka. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava, samo kosata da be{e malku pozatvorena; a fustanot vi e po najnova moda. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. Ursula Draga Ursula, razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. Ursula

Od vlakno ortoma

349
Hera

Milano {to tolku go falat. Hera Velat nema takov na svetot. Margaret Vi velam, vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. Materijalot svetlikav, so rabovi i tanteli opto~eni so srma; naxixan so biseri, rakavi odnadvor, rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat; no {to se odnesuva do finosta, originalnosta, elegantnosta i izvonrednosta na krojkata, va{iot e desetpati povreden. Hera

Dobro utro, bratu~etke. Beatri~e Dobro utro, mila Hera. Hera Opaa, {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. Margaret

Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. Margaret

Toga{ udrete ja Lesna qubov; taa mo`e i so zafaten glas; vie pejte ja a jas }e igram. Beatri~e

Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to, gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale, da re~am, so oprostenie, te`inata na va{iot ma`; ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor, nikogo nema da navredam. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno, mislam, ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena; inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate - eve ja doa|a. (Vleguva Betari~e.)

Da, da, lesna qubov i nozete vo vis! - I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila, naskoro }e mu se razmno`i imaweto. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. Beatri~e Re~isi e pet, bratu~etke; vreme e da ste podgotveni. Lele, ama sum bolna. Of, of! Margaret Ofkate za me~ok, mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M.

350
Margaret

Vilijam [EKSPIR

Hera E, sega ja bocnavte kaj{to ja boli. Beatri~e

Ama ako ne ste se potur~ile, toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e, pra{uvam? Margaret Jas ni{to; ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. Hera Rakavicive mi gi prati grofot; namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata, bratu~etke, ni{to ne ~uvstvuvam. Margaret Em devojka em zatnata; kaj bivalo vaka da se nastine. Beatri~e O, neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte; - zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno; treba da ja nosite na kapa. - Vi velam, bolna sum, bolna. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce; samo taka }e vi pomine bolkata.

Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne, vi velam, nema tuka nikakva pouka; mislev na obi~en bodlikav trn. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. Ne, `imi bogorojca, ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet; niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam, niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe, deka ste zaqubeni, ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite; no sepak, i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni, no sega, sepak, i pokraj tvrdosta na svoeto srce, si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no, mi se ~ini, ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. (Se vra}a Ursula.) Ursula Gospo|o, povle~ete se; princot, grofot, gospodinot Benedik, Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. Hera Pomognete mi da se oble~am, mila bratu~etke, draga Meg, dobra Ursulo. (Izleguvaat.)

Od vlakno ortoma Scena 5


- Druga soba vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato, so Dren i Talpa.) Leonato [to sakate od mene, ~esen kom{ija? Dren Pa, gospodine, imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani. Leonato

351

{ija Talpa! Leonato Kom{ii, vie me deran`irate. Dren Va{eto gospodstvo taka veli, no nie sme samo na obi~en princ slu`benici; no, vi velam, {to se odnesuva do mene, da bev deran`iran ko kral, od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha!

Samo na kuso, ve molam; i sami gledate kolku sum zafaten. Dren Znam, gospodine, eve za {to se raboti. Talpa Taka e, gospodine, ne{to se raboti. Leonato I {to e toa, prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa, gospodine, zboruva malku pod pat nad pat: star e, gospodine, i umot ne mu e tolku zatapen, kako {to jas, so bo`ja pomo{, bi sakal da mu bide no, sepak, e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. Talpa Isto i jas.

Dren Da, pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot; oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov; i iako sum samo siromav ~ovek, milo mi e {to toa go slu{am. Talpa

Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. Talpa Vsu{nost gospodine, na{ata stra`a no}eska, fati dvajca prefrigani huligani kakvi, so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo, pove}e nema vo cela Mesina. Dren

Da, spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. Dren Sporedbite bazdat; skrati go lafot, kom-

Dobar star ~ovek, gospodine; saka da si muabeti; {to velat: A starosta dojde, umot } e si pojde!; Bo`e gospode, {to s# nema na svetov! - Dobro rekovte, navistina, kom{ija Talpa; - videte, Bog e dobar ~ovek; koga dvajca javaat na ist kow, edniot mora

352

Vilijam [EKSPIR

da sedi nazad. - ^esna du{a, navistina, gospodine; po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Na site lu|e ne im delile isto, - taka si e toa, kom{ija. Leonato Navistina, prijatele, toj mnogu zaostanuva zad vas. Dren Bo`ja rabota, gospodine. Leonato Sega moram da ve ostavam. Dren U{te ne{to, gospodine! Na{ata stra`a, gospodine, navistina sfatila dve problemati~ni personi, i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik; sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. Leonato Napijte se vince pred da odite; zbogum. (Vleguva Glasnik.) Glasnikot Gospodaru, ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug.

Leonato Eve idam; gotov sum. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot.) Dren Odete sega, ortak, odete po Franc ]umurot; ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot. Morame da gi ispra{ame lu|eto. Talpa I toa umno. Dren Umot nema da go {tedime, ti tvrdam; ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot; samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
- Vnatre vo crkvata. (Vleguvaat Don Pedro, Don Huan, Loenato, Sve{tenik, Klaudio, Benedik, Hera, Beatri~e i drugi.) Leonato Ajde o~e Fransis, bidete kratki; samo ednostavnata forma na ven~avkata, a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie, gospodaru, ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne. Leonato Da ja ven~a, o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. Sve{tenikot Vie, gospo|ice, dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti, ve povikuvam, zaradi spasot na va{ite du{i, da ja ka`ete sega. Trgnete se o~e; - Tatko, dozvolete mi, dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava, va{ata }erka? Leonato Slobodno, sinko, ko Bog {to mi ja dade mene. A vie, grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. Klaudio O, {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O, {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa, {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da, gi ima i za smeewe; na primer: Ha,ha! He,he! Hi, hi! Klaudio Znaete li vie nekoja, Hera? Hera Ne, gospodaru.

354
Klaudio

Vilijam [EKSPIR

A {to dar da vi dadam jas, ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. Klaudio Na blagodarnost me u~ite, princu.Eve, Leonato, zemete si ja vedna{ nazad; ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel; taa samo znak e i privid na ~esta svoja.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O, vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz, svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site, site {to ja gledate, deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e, vi velam, ja setila taa strasta na postelata bludna, crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. Leonato

nikoga{, so nieden zbor ne sum ja lostel, tuku, ko brat na sestra, & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti; ~estita ko pupka pred da rascuti divno; no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera, ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu, zo{to mol~ite? Don Pedro

[to sakate, grofe? Klaudio Da ne se ven~am, da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. Leonato Ama, gospodine, ako vie, lostej}i ja nejze, go skr{ivte otporot na nejzinata mladost, i devstvenosta & ja sovladavte, Klaudio Znam {to sakate da ka`ete; ako taa, bi rekle, mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne, Leonato, [to da re~am? Obes~esten sum, {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine, dobro ~uvte, a ~uenoto e vistina. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. Hera Vistina? - O bo`e!

Od vlakno ortoma

355

Klauido Leonato, stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka; no {to so toa, grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam; i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate, naterajte ja da mi odgovori pravo. Leonato Ti nareduvam, odgovori mu ako si mi }erka. Hera

grofe. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. - Leonato, `al mi e {to ova mora da go slu{ate; `imi ~esta, jas, brat mi i ovoj stradalni~ki grof, ja vidovme, ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to, navistina, ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate, da ne govorite za niv; nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda, da se ka`at. Zatoa, ubava damo, `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. Klaudio

O bo`e, vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme,

O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na, najubava! Zbogum, gre{nice ~ista, ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta, i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime; rabotite izneseni na videlo, duhot & go zatemnija.

356

Vilijam [EKSPIR

(Izleguvaat Don Pedro, Don Huan i Klaudio.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva, mislam; - pomagajte striko; Hera! Hera! - Striko! - Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino, ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. Beatri~e Kako si, Hera?

Zo{to, so milozliva raka, ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe, koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am, So nego nemam vrska, sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto, moeto {to go sakav, {to go falev, moeto so koe se gordeev; moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene, zo{to ba{ taa - O,ba{ taa da padne vo jama od blato, pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega, ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine, gospodine, trpenie, ve molam: duri i samiot, veruvajte, za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. Beatri~e

Sve{tenikot O, sigurna sum, nekoj na du{a ja zel! Smirete se, gospo|o. Benedik Leonato Gospo|ice, dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda; zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej, Hero, ne otvoraj o~i; da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{, deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot, samiot, prokolnuvaj}i se sebesi za navek, `ivotot bi ti go odzel. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O, premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne, ne spiev; no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. Leonato Eve potvrda, eve potvrda! O, samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to, obvinuvaj}i ja, se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku;

Od vlakno ortoma

357
Benedik

za{to predolgo samo stoev i mol~ev, i pu{tav rabotite da si te~at po svoe, ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice; iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa; a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. Nare~ete me {utrak; ne veruvajte na mojot ugled, na iskustvoto, na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja; ne veruvajte mi na vozrasta, na dostoinstvoto, zvaweto, svetosta moja, ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. Leonato O~e, ne mo`e da bide; Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta; taa ne poreknuva; zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice, koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat; jas ne znam nikoj; ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta, neka nieden grev ne mi se prosti! - O, tatko, ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme, ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e, otfrlete me, mrazete me, ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite.

Dvajca od niv nesomneno se ~esni; i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan, ~ij duh postojano sonuva podlost. Leonato Ne znam za toa. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam; no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene, nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot, nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i, za da ne vidat, razgneven na ovoj na~in, kolku sum silen na snaga i bistar na um, kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. Sve{tenikot Strpete se malku, i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva; Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva; pred svetot poka`ete deka ste vo `alost, a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro, klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost; toa e ve}e ne{to; no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna, tuku po makive baram porod mnogu golem. Deka umrela, mora na ova da ostaneme, vo migot koga oklevetena bila, a ova }e go `ali, so~uvstvuva i pravda

358

Vilijam [EKSPIR

sekoj {to }e ~ue; bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e; no koga }e go zagubime i }e go nema, toga{ vrednosta mu ja krevame; ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. Taka i so Klaudio }e bide; koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre, slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova; i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag, popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva; - toga{ }e ja `ali, ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil, i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka; da, kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. Ako bide vaka, veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno, samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne, sokrijte ja, {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas, vo nekoj samoten, skrit, pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i, zli jazici, navredi i misli. Benedik Gospodine Leonato, poslu{ajte go ovoj sovet; i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot, sepak, vo ~esta vi se kolnam, }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. Leonato Davej}i se vo maki, i za najmalata slamka }e se fatam.

Sve{tenikot Odime; dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek, ~udnite rani gi le~i. Ajde, gospo|ice, umrete za da `iveete; svadbava mo`e e samo odlo`ena; treba samo da se izdr`i. (Izleguvaat Sve{tenikot, Hera i Leonato.) Benedik Gospo|ice Beatri~e, celo vreme pla~evte? Beatri~e Da; i u{te dolgo }e pla~am. Benedik Ne posakuvam da e taka. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate; pla~am po svoja volja. Benedik Sekako; veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel.

Od vlakno ortoma

359
Benedik

Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. Benedik

[to da ti prosti, mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Benedik

Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas; no ne veruvajte mi; a sepak ne la`am; ni{to ne priznavam, ni{to ne poreknuvam - samo mi e `al za bratu~etka mi. Benedik @imi me~ov, Beatri~e, ti me saka{. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego, mo`e da go goltnete. Benedik

Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Benedik Ajde, naredi mi ne{to da storam za tebe. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. Zbogum!

Se kolnam vo nego deka me saka{; a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. Beatri~e

Benedik ^ekaj malku, mila Beatri~e. Beatri~e

I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Beatri~e E, toga{, bog neka mi prosti. Beatri~e, Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka; vo vas nema qubov; - ne, ve molam, pu{tete me da odam. Benedik

360
Beatri~e Navistina sakam da si odam. Benedik Prvin da staneme prijateli. Beatri~e

Vilijam [EKSPIR

Benedik Beatr... Beatri~e Princovi i grofovi! Da, da, svedo~ewe na princ, grof~eto - konte, konte i pol; gurabija od grof~e, nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe, hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i, i toa qubezni; koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa, vedna{ e hrabar kako Herkul. - Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba, zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. Benedik

Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti, navredi i posramoti mojata rodnina? - O, kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak, a tamu - so javni kleveti, la`ni obvinenija, so nevidena svirepost, - O bo`e, kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj, Beatri~e;Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! - Ama najde izgovor! Benedik Ama, Beatri~e; Beatri~e Milata Hera! - zlo & e naneseno, naklevetena e, uni{tena.

^ekaj, mila Beatri~e. @imi rakava, te sakam. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da, uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. Benedik Toa mi e dovolno; se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj; vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. @imi rakava, Klaudio skapo }e mi plati. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. Odete, ute{ete ja bratu~etka vi. Jas moram da velam deka e mrtva; zna~i, zbogum. (Izleguvaat.)

Od vlakno ortoma Scena 2


Zatvor. (Vleguvaat Dren, Talpa, i Pisar vo sve~eni ali{ta; Stra`ari, Konrad i Bora~io.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O, stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. Talpa Konrad Taka e; na{e e da go ispitame prestapot. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. Neka zastanat pred gospodinot narednik. Dren Taka e, neka zastanat pred mene. - Kako se vikate, prijatele? Bora~io Vi velam, gospodine, deka ne sme. Bora~io. Dren Dren Ve molam zapi{ete - Bora~io. - A va{eto, mom~e?

361
Konrad

Gospodine, gospodine i se vikam Konrad. Dren Zapi{ete - gospodin gospodin Konrad. - Gospoda, dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da, gospodine, se nadevame. Dren Zapi{ete - se nadevaat deka mu slu`at na boga; - i zapi{ete go prvin bog; za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! - Gospoda, ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi; i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. [to imate da ka`ete vo svoja odbrana?

[to e pravo, pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. Dren Neverojatno prefrigan fraer, velam; ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. - Dojdi vamu, mom~e; da vi {epnam ne{to na uvo; vi velam, postoi somnevawe deka ste podli gadovi. Bora~io

Dobro, zastanete na strana. - @imi boga, gledam se dogovorile. Dali zapi{avte deka ne se?

362
Pisarot

Vilijam [EKSPIR

Pisarot I {to drugo, ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il, na takvoto negovo obvinenie, da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo?

Gospodine naredni~e, ne gi ispra{uvate kako {to treba; treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. Dren Navistina, toa bi bil praviot na~in. - Neka vlezat stra`arite. - Gospoda stra`ari, vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde, gospodine, re~e deka Don Huan, bratot na princot, e podlec. Dren

Vtoriot stra`ar Zapi{ete - princot Huan e podlec. - Opa, pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec. Bora~io Gospodine naredni~e, Dren Sus, gadu koga ti velam; ne mi se dopa|a{, zapameti. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde, okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da, da `imi sveti Ilija, mora da e toa. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete, glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. Hera bila na ovoj na~in naklevetena, ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. - Gospodine narednik, vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato; Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. (Izleguva.) Ni{to drugo. Toa e s#. Pisarot

Od vlakno ortoma

363

Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. Ajde, vrzete gi. - Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare, vie ste magare. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? - O, {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e, zapomnete deka sum magare. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare. - ]e vidi{ ti, gadu, poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci, ne sum jas glup; tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina; i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot, ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat, ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci; i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. Vodete go! O, kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva.)

^in PETTI
Scena 1
Pred ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato i Antonio.) Antonio Ako prodol`ite vaka, }e ve snema; ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. Leonato Ve molam, dosta so soveti, koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto; nema da slu{am; i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal, a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv; bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov, na sekoja bolka da odgovara so bolka; na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka, del~e, oblik ili forma; ako takviot se smee i bradata si ja mazni, i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka, i so pogovorki jadot go krpi, ~emerot so sve}i go opiva, - takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. Ama takov nema; oti lu|eto, brate, sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat; no, ako ja vkusat, mudrosta nivna vo strast se pretvora, {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec, bolot so zdiv go terala, so zborovi jadot; ne, ne; lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot; no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde; zatoa, ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. Leonato Ve molam, dosta. I jas sum od krv i meso. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi, bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i; i tie {to ve navredija neka stradaat malku. Leonato Sega govori{ umno; toa sekako }e go storam. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. A ova neka go znae Klaudio; neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot.

Od vlakno ortoma

365
Leonato

(Vleguvaat Don Pedro i Klaudio.) Don Pedro Dobar den, dobar den. Klaudio Dobar den na objacata. Leonato ^ujte me, gospoda, Don Pedro Brzame, Leonato. Leonato Brzate, gospodaru? - toga{, zbogum, gospodaru;Zo{to naedna{ brzate? - Toga{, dobro. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas, ~oveku dobar.

Zamol~i, ~oveku; bez kle{tewe i {egi; ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak; za, pod zakrila na starosta, da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. Znaj, Klaudio, v lice ti velam, ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed, drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. Velam, ti mi go nakleveti nevinoto dete; klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci, O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin, od podlosta tvoja smislen. Klaudio

Leonato Antonio Tvojata, Klaudio; tvojata, velam. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti, podlecu, koj drug ako ne ti? Nemoj, ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost; rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. Don Pedro Gre{ite mnogu, starecu. Loenato Gospodaru, gospodaru, }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi, cutot na mladosta i bludnata sila. Klaudio Trgnete se, so vas nema da bijam megdan.

366
Leonato

Vilijam [EKSPIR

Leonato Ama, brate Antonio, Antonio Nema ama, s# e toa glupost; ne me{ajte se, jas so ova }e se spravam. Don Pedro Nemame namera, gospodo, trpenieto va{e da go stavame na proba. Od srce `alam za smrtta na }erka vi; no, vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. Leonato

Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi; ako me ubie{ mene, }e ubie{ barem ma`. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i; no da po~ekame; prvin neka ubie eden; prvin mene; - neka mene mi izleze na dvoboj.Ajde, po mene, mom~e; po mene, mom~e, ajde; gospodine mom~e, so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race, se kolnam! Leonato Brate, -

Gospodaru, gospodaru, Antonio Don Pedro Smirete se. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. A taa e mrtva, od podleci naklevetena smrtno, {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik; podleci, majmuni, falbaxii, pili{tarci, gnidi! Leonato Brate Antonio, Antonio Don Pedro Mol~ete. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro, v du{a gi znam, znam kolku te`at, kolku im ~ini alot, Voobrazeni, drski, bezobrazni pr~lovci, {to la`at, mamat, potcenuvaat, klevetat i pcujat; }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav, povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. Gledaj, doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. (Vleguva Benedik.) Klaudio No, gospodine, {to e novo? Benedik Dobar den, gospodaru. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. (Izleguvaat Leonato i Antonio.) Odbivam da ve slu{am. Leonato Odbivate? Ajde brate, da odime. - Sakam da me ~ujat. Antonio

Od vlakno ortoma

367
Klaudio

Don Pedro Dobro ni dojdovte, gospodine; za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. Don Pedro

Ej, daj si kura`, ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata, tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine, }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. Ve molam, druga e temata. Klaudio

Leonato i brat mu. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv, ne? Benedik

Toga{ da mu dademe drug me~; ovoj mu se skr{i na dve. Don Pedro

Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. Dojdov da ve pobaram i obajcata. Klaudio

Toj pobleduva s# pove}e; mislam deka navistina e lut. Klaudio

I nie nasekade te baravme; za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik

Ako e, toga{ to~no znae kako da se odluti. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo?

V kanija mi e; da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. - Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. - [to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro, }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. Vie ste podlec. - Ne se {eguvam; - ]e vi doka`am kako sakate, so {to sakate i koga sakate. - Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. Izvestete me {to ste re{ile.

368
Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio

Vilijam [EKSPIR

Klaudio S# ni ka`a, s#; a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. Don Pedro

O, da, blagodaren sum mu; me pokani na tele{ka glava i petle bez kure; i ako ne gi ise~am kako {to treba, ka`ete deka no`ot mi e za nikade. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine, duhot dobro vi kaska, lesen vi e.

No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da, i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik, o`enet ~ovek? Benedik

Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot; rekov deka ima{ fin duh; taka e, re~e taa, ama mal. Ne, rekov jas, duhot mu e golem; to~no, re~e taa, golem ama nesolen. Ne, rekov, dobar duh. Samo, re~e taa, {to nikogo ne povreduva; ne, rekov jas, gospodinot e umen. Sekako, re~e taa, umen i rumen gospodin. Ne, rekov jas, toj vladee so jazici. Veruvam, re~e taa, mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. Vladee toj so dvoen jazik, so dva jazika. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest; sepak, na krajot, zaklu~i so vozdi{ka, deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. Don Pedro Don Pedro Da, ba{ taka stori; no sepak, i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela, strasno bi go sakala; s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. Poseriozno zdravje; a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. Zbogum, mom~e; vie znaete {to mislam. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes; vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi, koi, spolaj mu na gorniot, nikogo ne povreduvaat. - Gospodaru, vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno; od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas; va{iot brat, kopileto, pobegna od Mesina, a vie, zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde, so nego doprva }e se sretneme; a do toga{ mir neka ima vo nego. (Izleguva Benedik.) Don Pedro Seriozno misli.

Od vlakno ortoma

369
Don Pedro

Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot; no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. Don Pedro Ama, zastanete, ~ekajte malku; priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren, Talpa, Stra`ata so Bora~io i Konrad.) Dren Ajde, vie, gospodine; ako pravdata ne mo`e da ve skroti, niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija; da, da, a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik, treba ve~no da se vnimava na vas. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile, gospodaru. Don Pedro Gospoda ~inovnici, {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine, ra{irija la`na vest; zgora na toa, govorea nevistini; kako vtoro, klevetnici se; kako {esto i posledno, optu`ija la`no edna dama; kako treto, overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am, tie se la`govci i podleci.

Kako prvo, te pra{uvam {to napravile; kako treto, te pra{uvam {to zgre{ile; kako {esto i posledno za {to se obvineti; i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk; i, `imi boga, edna misla dobro promeneta. Don Pedro Komu zgre{ivte, gospoda, pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu, dozvolete pred vas da zavr{i s#; soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. Ve izla`av duri i vas li~no; ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte, go otkrija ovie plitki tikvari ovde; koi, no}e, me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan, va{iot brat, me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera; kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera; kako ja osramotivte na denot na ven~avkata; seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar; ili na kratko, ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e.

370
Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io

Vilijam [EKSPIR

Bora~io Da , jas sum, samo jas. Leonato Ne, podlecu, sam sebesi se la`e{, ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a - koi se vme{ani vo toa. Vi blagodaram, gospoda, za smrtta na }erka mi, zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela; navistina majstorski go izvr{ivte. Klaudio

Da; i debelo me plati za izvedbata. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo; i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. Dren Ajde, vodete gi tu`itelive. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava; i lu|e, ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto, deka sum magare. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato, a i pisarot. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam; koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete?

Ne znam kako da ve izmolam za blagost, no mora da zboruvam. Odmazdata izberete ja sami; osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj; sepak grevot vo zabluda go storiv. Don Pedro Vo boga vi se kolnam, isto i jas; no sepak, za da se zadovoli dobriov starec, }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no; no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre; i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin, i na pepelta pejte & ; pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma; i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet, bidete mi vnuk; brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas; nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema.

Od vlakno ortoma

371
Leonato

Klaudio O gospodine blagoroden, qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam; pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. Leonato Eve ti za trudot.

Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato

Utre, zna~i, ve o~ekuvam kaj mene; za deneska, zbogum. - Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja, veruvam, vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. Bora~io Ne, se kolnam, ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene; sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. Dren I zgora na s#, gospodine, iako, velam, ne e ba{ taka crno-belo, ovoj tu`itel ovde, optu`eniot, navistina me nare~e magare; ve molam, neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. A isto taka, stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen; velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec; toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a, marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga; ve molam raspra{ajte go i za ova. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. Dren

Odi; te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete; i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe, go molam boga da go zabrani. - Ajde, kom{ija. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite.) Leonato Do utre nautro, gospodo, zbogum. Antonio Zbogum, gospodo. Ve o~ekuvame utre. Don Pedro ]e bideme tamu. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio.) Leonato

Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek; za toa na Boga mu blagodaram.

Vodete gi apa{ive; }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. (Izleguvaat.)

372 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Benedik Ako gi upotrebite, Margaret, mora da vglavite zapci na vrtewe; a tie se opasno oru`je za devojki. Margaret Dobro, }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. (Izleguva Margaret.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae, i me znae kolku ma~no zaslu`uvam, Mislam za peewe; no {to se odnesuva do qubovta - dobriot pliva~ Leander, Troil, prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi, ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih, nieden od niv, velam, ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. Da ti se pluknam, kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav, ne velam ne; ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe, na primer, e bebe - mnogu nevina rima; za bog, rog - mnogu ostra rima; za mala, budala mnogu xagorliva rima; s# nekoi ~udni zavr{etoci. Ne, ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in. (Vleguva Betari~e.) Mila Beatri~e, zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da, gospodine, i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. Benedik

Vo gradinata na Leonato. (Vleguvaat Benedik i Margaret.) Benedik Te molam, mila gospo|ice Margaret, }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am, Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe, za{to, {to e pravo, ti toa i go zaslu`uva{. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar; fa}a vo let. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot; pogoduva ama ne povreduva. Benedik Tipi~no ma{ki duh, Margaret; ne povreduva `ena; zatoa te molam, vikni ja Beatri~e; ti go predavam {titot. Margaret More dajte ni gi nam me~evite; {titovi i samite si imame.

Toga{ ostani do toga{!

Od vlakno ortoma

373
Benedik

Beatri~e Ve}e rekovte toga{; si odam sega; - no sepak, pred da odam, sakam da zaminam so ona po koe dojdov, a toa e, da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. Benedik Samo lo{i zborovi; zatoa, daj mi da te baknam. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter, lo{iot veter e samo lo{ zdiv, a lo{iot zdiv lo{o bazdi; zatoa si odam nebaknata. Benedik

Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie; od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. Benedik Staro, staro pravilo, Beatri~e, u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali; a vo dene{no vreme, ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre, }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. Beatri~e

Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla, tolku ti e `estok duhot. No ti ka`uvam prosto; go predizvikav Klaudio na dvoboj; pa, ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. A sega te molam, ka`i mi, zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno; koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik

A kolku e toa, {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: - eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek - ako gospodinot Crv, negovata sovest ne se sprotivstavi - najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini, ko jas {to si gi falam svoite. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to, eve samiot svedo~am, ima i {to da falam; no ka`ete mi, ve molam, kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna.

Mi se slu~i qubov? - Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. A vie? Beatri~e

Benedik

Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame, ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene, jas }e mu inaetam zaradi vas, za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. I jas sum mnogu bolna.

374
Benedik

Vilijam [EKSPIR

Scena 3
Vo crkovniot dvor. (Vleguvaat Don Pedro, Klaudio, pridru`ba.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e, gospodaru. Klaudio

Po~ituvajte go boga, sakajte me mene i zakrepnete. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. (Vleguva Ursula.) Ursula Madam, morate vedna{ kaj striko vi. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta, princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie, gospodine, da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce, da vi umram v skut, da me zakopaat vo va{ite o~i; i u{te sakam, da dojdam so vas kaj striko vi. (Izleguvaat.)

(^ita od svitokot.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i; smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee, slava najde. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema, nejze da ja slavi. Sega zasvirete i ta`no zapejte. PESNA Prosti im, bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja; za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. Polno}, pomogni vo pla~ot, pomogni vo vozdivot, vo la~ot, ta`no e, ta`no; grobovi zinete, mrtvilo gori duri za smrtta se govori, ta`no e, ta`no. Klaudio Sega leka no}; ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto.

Od vlakno ortoma Scena 4


Soba vo ku}ata na Leonato.

375

Don Pedro Dobro utro, lu|e; gasnete gi fakelite, volcite se siti; i gledajte so denot, grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. Blagodaram na site. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. Sekoj patot neka si go gleda. Don Pedro Odime, ajde, druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme, so tolku te{ko breme! (Izleguvaat.)

(Vleguvaat Leonato, Antonio, Benedik, Betari~e, Margaret, Ursula, Sve{tenikot i Hera.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio; koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte; no Margaret ima mala vina vo ova, iako ne po svoja volja, kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. Benedik I jas, bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. Leonato Pa, }erko i vie blagorodni~ki site, povle~ete se sega vo odajata sami; a koga }e ve viknam, dojdete pod maski; princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. - Znaete i vie {to treba, brate; mora da ste tatko na bratovata }erka; i predajte mu ja na Klaudio. (Izleguvaat damite.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. Benedik O~e, }e mora malku da ve izma~am, mislam.

376
Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik

Vilijam [EKSPIR

Leonato Dobro utro, princu, Klaudio, dobro utro. Povelete. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. Leonato

Da me ven~ate ili da me zakopate, od dvete edno. Gospodine Leonato, vistina e, gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. Tokmu taka. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. Leonato Pogled, ~inam, {to od mene go dobivte, od Klaudio i od princot. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen, gospodine, vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata, moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak; a za {to, dobar o~e, od vas pomo{ baram. Leonato Srcevo moe e so vas. Sve{tenikot I mojata pomo{.Eve gi idat Klaudio i Princot. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav.

Vikni ja, brate, sve{tenikot e spremen. (Izleguva Antonio.) Don Pedro Dobro utro, Benedik. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci, siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini, na diviot bik misli, ama, ne pla{i se, ~oveku; so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva, ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. Benedik Bikot Jupiter, gospodine, mukal milno; i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami.) Klaudio Za ova }e vi vratam; no sega druga smetka imam. Koja e damata za koja treba da se ven~am?

Od vlakno ortoma

377

Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam.

No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. Benedik

Klaudio Poleka, o~e. - Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. Du{o, dozvoli liceto da ti go vidam. Leonato Ne, ne smeete, ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec, }e vi bidam ma` ako vi e po volja. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena; (Ja vadi maskata.) Duri sakavte mi bevte ma`. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka; edna Hera umre vo rezil; no jas sum `iva i `imi `ivotot, nevina sum i ~edna. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre, gospodaru duri klevetata be{e `iva. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga, po zavr{uvaweto na svetiot obred; za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera; E, toga{ striko vi, Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi, Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. Beatri~e Mene taka me vikaat; (Ja vadi maskata.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno.

378
Benedik

Vilijam [EKSPIR

Benedik ]e ti ka`am ne{to, princu. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne; ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. Na kuso, bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot; bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. [to se odnesuva do tebe Klaudio, imav namera da te pretepam; no bidej}i }e bideme rodnini, `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e, pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo; no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. Benedik

Ne e ba{ taka. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne, navistina, samo prijatelstvoto go vra}am. Leonato Vnuko, nemojte. Znam deka go sakate. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka; za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet, ~ist proizvod na negovata glava, namenet za Beatri~e. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka, ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! - Ajde, }e te zemam; ama, `imi videlcevo, te zemam od {to mi e `al. Beatri~e

Gluposti; ajde, nie sme prijateli; - da zaigrame pred da se o`enime; da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. Leonato ]e igrame podocna.

Nema da ve odbijam; - ama, `imi denov ubav, popu{tam pred golemiot pritisok; a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik, o`enet ~oveku?

Benedik Porano, velam; zatoa udrete svirki. Princu, ta`en si; najdi si `ena, `ena ti treba; ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. (Vleguva Glasnik.) Glasnikot Gospodaru, brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina.

Od vlakno ortoma

379

Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. - Svirete koga vi velam! (Igra. Muzika.)

Naslov na originalot: Alls Well That Ends Well

LICA:
Groficata od Rusion, majka na Bertram Bertram, grofot od Rusion, nejzin sin Helena, sira~ka, {titeni~ka na groficata Lava{, arlekin, sluga na groficata Rejnaldo, upravnik na imotot na groficata Parol, pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe, postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen, brat na prethodniot Tolkuva~, francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana, nejzina }erka Marijana, prijatelka na vdovicata Velmo`i, pridru`nici, vojnici, gra|ani

Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina, koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet, Otelo, Makbet i Kral Lir. Ottuka, poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a, pred s#, poradi razvojot na nastanite koi, po site svoi karakteristiki, neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska, no sepak, iako mo{ne nasilno, sre}no zavr{uvaat, deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo, prikaznata za Bertram i Helena, se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. Podzapletot, prikaznata za Parol, e izmislen od [ekspir. Spored satiri~niot ton, scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t.n. trik so krevetot (dramsko sredstvo koe, iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika, bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period), komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). Sli~no na nea, Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. No sepak, komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. Bertram, na primer, izleguva kako sosem neprijaten lik. Helena vo podocne`niot del od dramata, pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini, odo{to na onaa prijatna, {armantna mlada dama od prviot del. Iako integralno vrzan, podzapletot so Parol, se ~ini, nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo novata moda na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik.

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat mladiot Bertram, grofot od Rusion, negovata majka, groficata, Helena i Lafe oble~eni vo crnina.)

Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene, go zakopuvam i vtoriot ma`. Bertram A jas, gospo|o, zaminuvaj}i, povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi; no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. Lafe Vo kralot }e najdete soprug, gospo|o a vie, gospodine, tatko. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar, mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot?

kolku tagi vo zborov ima{e! - ~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost; da ja dostigne{e, }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. Zaradi kralot, velam, da be{e sega `iv, toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite, gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat, gospodine, vo svojata fela, i toa, bogami, sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. Lafe Navistina be{e genijalen, gospo|o. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. Bertram

Lafe Od {to strada kralot, gospodine? Toj krena race od lekarite, gospo|o, pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko - O, Lafe Od `iva rana, gospodine. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to.

Sekoe zlo za arno

389

Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. - Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata

ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Bertram (Kle~ej}i). Gospo|o, blagoslov od vas baram. Lafe

Negovoto dete edin~e, gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva - za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini, tamu pofalbite odat so so`alba; tie se i doblesti i predavnici. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Lafe Va{ite pofalbi, gospo|o, izmamija od nejze solzi. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. - No dosta za ova, Helena. Dosta, vi se molam, osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite, preteranata `al du{man na `ivite. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta, prete-

Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven, Bertram, i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat, a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. Sakaj sekogo, veruvaj na malcina, nikomu ne ~ini zlo. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela, a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. Zbogum. (Na Lafe) Gospodine dobar, toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Gospodine moj dobar, posovetuvajte go. Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Groficata Bog neka go blagoslovi! - Zbogum Bertram. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat

390

Vilijam [EKSPIR

vo mislite va{i neka vi bidat slugi. (Izleguva groficata.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi, gospodarkata va{a, i vardete ja ko zenica v oko. Lafe

{to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. No, ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. Parol

Zbogum, ubava damo. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. (Izleguvaat Bertram i Lafe.) Helena

Zdrava da mi ste, ubava kralice! Helena Zdravje da ima{, kralu.

O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam, a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. Gotova sum. Nema `ivot za mene, nema, ako go nema Bertram. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{, tolku e toj nad mene. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. Be{e ubavo, iako ma~no, sekoj mig da go gleda{, da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite, okoto mu sokolovo, negovite kadri na tablata od srceto - srceto meko mnogu za sekoja negova crta, dvig, gr~ na miloto lice. No sega go nema, a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. No koj ide? (Vleguva Parol.) Onoj {to so nego patuva. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov, ~uknat od merata nedvor, pa i kukavica bi rekla. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at

Parol Ne. Helena I ne. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. Vo vas ima mala fleka od vojnik, pa da ve pra{am ne{to. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. Helena Ama toj navaluva, a na{ata devstvenost, iako smela vo odbranata, sepak popu{ta. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. Parol Ne postoi takva. Ma{koto, koga }e klekne pred vas, ve minira i ve kreva vo vozduh.

Sekoe zlo za arno

391

Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol

den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. Ottarasete se. Helena A kako, gospodine, treba ~ovek da postapi, pa da ja zagubi po svoe? Parol

[tom }e eksplodira devstvenosta, ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. Pa ako povtorno gi eksplodirate, so dupkata {to sami ste si ja napravile, go gubite gradot. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. So samoto toa {to ste sozdadeni, dobiena e ruda za pravewe devici. Devstvenosta edna{ zagubena, mo`e desetpati povtorno da se najde; ako ve~no se ~uva, zagubena e za sekoga{. Studen drugar e taa, ottarasete se. Helena U{te malku }e ja potrpam, pa makar i da umram kako devica. Parol

Da vidime: zna~i, da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate, tolku pove}e & pa|a cenata. Dajte ja dodeka vredi na pazar. Ispora~ajte ja dodeka se bara. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda, bogato e nakitena ama e nesoodvetna, ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. Vremenski gledano, pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz, a va{ata devstvenost, va{ata drta devstvenost, vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a, neprijatna v usta, navistina, ko sekoja sogniena kru{a - porano be{e povkusna, navistina, a sega samo obi~na skapana kru{a. [to mo`ete da storite so nea? Helena

Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. Protivprirodno e. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite, {to e bezgre{na neposlu{nost.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica; devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. Devstvenosta kotka crvja, isto kako sireweto; samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. Od druga strana, devstvenosta e nam}ora, gordeliva, mrzliva, seta napravena od samoqubie - ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. Ne ~uvajte ja, nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i, {to e soli-

No ne i mojata devstvenost, sepak... ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu, i majka i qubovnica i prijatel najmil, i feniks i kapetan i du{manin surov, i voda~ i bo`ica i svoj vladar, i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie, gorda poniznost, jazesta skladnost i neskladnost ne`na, i svojata vera, slatkata propast, so edno ~udo ubavi, preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. Bog neka go vardi. Dvorot e mesto kaj{to se u~i, a toj e takov -

392
Parol Kakov e, `ivi gospod? Helena

Vilijam [EKSPIR

Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. Parol

^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. [teta. Parol [to e {teta?

Ama koga bil vo poln nalet. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva, pa nie, siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi, da trgneme, so nivna pomo{, po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. (Vleguva pa`ot.) Pa`ot Gospodine Parol, gospodarot moj ve vika. Parol Helena~e, zbogum. Ako mi uspee da se setam na tebe, }e mislam na tebe vo dvorot. Helena Parol Gospodine Parol, ste se rodile pod milozliva yvezda. Parol Pod Mars sum roden. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{; inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost, a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. Zbogum. Koga }e ima{ vreme moli se; koga }e nema{ seti se na Naprotiv, koga bil vo povlekuvawe. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. Parol Taka se dobiva prednost. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila, a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a.

Sekoe zlo za arno Scena 2

393

prijatelite. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. U{te edna{, zbogum. (Izleguva.) Helena

(Zvuk na trubi. Vleguvaat kralot na Francija so pismo, dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici.) Kralot

Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i, vo bakne` da se spojat. Nevozmo`ni se ~udata, onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot - plan {to mo`e od race mi bega, no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. (Izleguva.)

Firenca i Siena boj neviden bijat, bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot, gospodaru. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{, kralot na Avstrija, so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva - pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni, velat deka nemu treba da mu veruvate. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. Sepak, velmo`ite na{i, dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at, slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e, od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot.

394
Kralot

Vilijam [EKSPIR

Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram, Lafe i Parol.) Prviot Dimen Grofot od Rusion, veli~estvo, mladiot Bertram. Kralot (Na Bertram) Mom~e, go ima{ likot na svojot tatko. Dobrata priroda, ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. Dobre dojde vo Pariz. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i.

tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto, pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red, pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek, koj, ako go sledat, na novive }e im poka`e deka nanazad odat. Bertram Gospodaru, spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. Kralot

Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto, a samo hrabri u~iteli go u~ea. Uspea da izdr`i dolgo, no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo, no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. Ko prav dvorjanin, ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh; a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani, a ~esta sopstven budilnik - go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am; zborovite fini ne gi sipa{e v u{i, tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. Kamo da me snema vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a, na krajot - Kamo da me snema, vele{e toj, Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi, ~ii ~ula plahi s# staro preziraat, ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi, ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. Vakva ima{e `elba. I jas posle nego istata `elba ja imam, za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat, gospodaru, Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate.

Sekoe zlo za arno Scena 3

395

Kralot Dr`am mesto, znam. Kolku vreme ima, grofe, od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. Bertram Okolu {est meseci, gospodaru. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. Podajte mi raka. - Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. Dobredojde, grofe. Ni sin mi ne mi e podrag. Bertram

(Vleguvaat Groficata, upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{.) Groficata Da slu{nam sega. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o, gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie, bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi, bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. Groficata

Blagodaram veli~estvo. (Trubi. Izleguvaat.)

[to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema, mom~e. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. Ne sakam za{to mi e maka, za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. Lava{ Mislam deka vi e poznato, gospo|o, deka jas sum vi eden sirot |avol. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne, gospo|o, ne e vo red {to sum sirot, iako mnozina bogati se prokolnati. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot, onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak?

396
Lava{

Vilijam [EKSPIR

Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. Lava{ Ostanav bez prijateli, gospo|o, pa se nadevam so `enidbata da steknam novi.

Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{

Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. Sluguvaweto ne e nasledno, a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto, za{to velat decata se blagoslov. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. Lava{ Moeto siroto telo, gospo|o, toa go bara. Mesoto me tera, a onoj na kogo |avolot mu e vlezen, mora da odi. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo, gospo|o, ima i drugi sveti pri~ini, takvi kakvi {to si se. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev, gospo|o, rasipan, kako i vie, kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne, gospo|o, tuku prorok, a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani, gadu. Lava{ Plitka ste, gospo|o - vo ocenuvaweto na golemite prijateli, za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. Toj {to mi ja ora nivata, mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. Ako jas za nego sum rogonosec, toj za mene e argat. Toj {to ja ute{uva `ena mi, toj i gi mazni moite krv i meso; toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto; toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel, {to zna~i, toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se, nikoj ne bi se pla{el od brakot. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem, bez ogled kolku im se srcata verski podeleni, so glavite se soedinuvaat. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. Groficata

Sekoe zlo za arno

397

a rogovite spored vidot. Groficata Bri{ete, gospodine. Podocna }e razgovarame pove}e. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o, ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. Groficata (Na Lava{) Apa{, ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. Mislam na Helena. Lava{ (Pee) Ovoj li ubav lik pri~ina be{e, re~e Noja {to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo, delo ludo. Radosna za Prijam boja. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. Od devet lo{i samo edna e arna, od devet lo{i samo edna e arna, sepak edna od deset e dobra. Groficata [to? Edna od deset e dobra? Ja uni{ti pesnata, apa{. Lava{ Edna dobra `ena od deset, gospo|o; toa e pro~istuvawe na pesnata. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka, da sum paroh. Edna od deset- bi se vikalo, ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa, ili so sekoj zemjotres, taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat

bingo. Groficata Da ve nema, gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec, sepak ne nanesuva {teta; taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. Trgnuvam, `imi majka. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. (Izleguva.) Groficata I? Rejnaldo Znam, gospo|o, deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. Groficata Vo pravo ste, ja sakam. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata, bez kamata, mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. Rejnaldo Gospo|o, neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e, nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i; si misle{e, za ova se kolnam vo nejzino ime, deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. A govore{e deka go qubi va{iot sin. Sudbinata, vele{e taa, ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo

398

Vilijam [EKSPIR

potekloto; Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka; na {to, smetaj}i deka mi e dol`nost, pobrzav da ve izvestam za s#, bidej}i, donekade, e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. No ne ka`uvajte na drug. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. Ve molam, ostavete me. ^uvajte go ova v du{a, a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. (Izleguva upravnikot.) (Vleguva Helena.) Groficata

Grofica Ne, tuku majka. Zo{to ne majka? Koga rekov majka mi se stori ko da vidovte zmija. Zarem zborot majka tolku ve prepla{uva? Velam, jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. Bo`e, gospode, dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot, raznobojnata daga, okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena

(Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga, eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam, a ova e na krvta zrno; vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev - no mislev so nula se ramni. I taa bolna e sega od toa. Ja gledam seta. Helena [to zapovedate, gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Helena Po~ituvana moja gospo|a.

Toa ne vi sum. Groficata Velam jas vi sum majka. Helena Prostete, madam, grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide, imeto mi e bezna~ajno, negovoto ceneto mnogu, roditelite mi se nikoj i ni{to, negovite klasa. U~itel moj, gospodar mi e toj, a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. Toj ne smee da mi e brat. Groficata Niti jas va{a majka?

Sekoe zlo za arno

399
Groficata

Helena Vie ste mi majka, madam. I kamo da mi ste pa gospodarot moj, va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. Mo`e ne{to drugo da mu bidam, a ne sestra, koga bi vi bila }erka? Groficata Da, Helena, bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ]erka i majka tolku vi se grdi. [to, pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. Zatoa ka`ete mi pravo, re~ete deka toa ve ma~i - za{to poglednete, obrazite va{i eden na drug si priznavaat, a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. Govori, dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro; ako ne e, porekni. No, sepak baram, a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. Helena Gospo|o dobra, prostete mi.

Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka, blagorodna madam. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate, madam? Groficata Ne izvrtuvajte. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. Ajde, ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce, za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. Helena Priznavam toga{, na kolena, pred vas i pred vi{noto nebo, deka pove}e od vas, a vedna{ po boga go qubam sin vi. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni; a takva mi e i qubovta. Ne navreduvajte se, za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme, niti pak bi go zela pred da go zaslu`am, iako ne ni znam kako da go zaslu`am. Znam deka zaludno qubam, protiv nade`ta se boram; Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. Taka, ko Indus, vernik vo zabludata, na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. Gospo|o mnogu mila, ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja

400

Vilijam [EKSPIR

za{to i taa istoto go saka; no ako i sami, a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost, so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera, o, toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. Groficata Ka`ete mi iskreno, nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav, gospo|o. Groficata

Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. Helena Mojot gospodar, sin vi, me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. Groficata Dali mislite, Helena, deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{; tie deka za nego nemaat lek. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj, go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena

Zo{to? Ka`ete mi pravo. Helena ]e ka`am pravo, `imi milosta bo`ja. Tatko mi, znaete, mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. Me|u drugite, postoi lek, proveren, so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. Ne{to mi veli, ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova, deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten, blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo; a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam, }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. Groficata Veruva{ deka mo`e{?

Sekoe zlo za arno

401

Helena Da, gospo|o, znam {to pravam. Groficata Pa Helena, dozvola ti davam i qubov sredstva, svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide. Zamini utre, a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat.)

^in VTORI
Scena 1
(Trubi. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni, mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna, Bertram i Parol.) Kralot Zbogum, gospodo mlada. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. I vam gospodo, zbogum. Sovetov spodelete go; ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. Prviot Dimen Gospodaru, kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit, da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. Kralot Ne, takva mo`nost nema a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. Zbogum, gospodo mlada. @iveel jas ili ne, bidete sinovi na vrednite Francuzi; neka Italija gorna zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. Koga najsmelite barateli zbri{at, baranoto najdete go, za slavata da vikne i da ve proslavi. A sega zbogum. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. Kralot Vardete se od italijanskite momi. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. Kralot Zbogum. Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta, gospodine mil, {to ne doa|ate so nas. Parol Ne e negova vina, pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna, vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl!

Sekoe zlo za arno

403

Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli premlad, slednata godina, rano mu e. Parol

kov. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio, so luzna, spomen od vojnata, na leviot obraz. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. Prviot Dimen

Ako te vle~e, mom~e, kidni mu ja smelo. Sekako }e mu re~eme, blagoroden kapetane. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka, da ~kripam so ~izmite po podot mazen, duri ~esta drugi ne ja razgrabat; duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. ]e mu ja kidnam, velam. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Parol Parol Izvr{ete ja, grofe. Vtoriot Dimen So vas sum. A sega zbogum. Bertram Privrzani sme mnogu, pa razdelbata te{ko mi pa|a. Prviot Dimen Taka }e storam. Zbogum, kapetane. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. Parol Blagorodni junaci, me~ov moj so va{iot e bli`en. Ko rodeni bra}a. Od niv prskaat iskri i bolskotat, so eden zbor, od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. (Izleguvaat Bertram i Parol.) (Vleguvaat Lafe so kralot.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto; go ve`baat propisniot ~ekor, jadat, govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi pa duri i |avolot da go diktira tempoto, tie }e go sledat. Sledete gi, velam i zboguvajte se malku porazraboteno. Bertram Mars neka se zacapa vo vas, negovite novonajmeni voini. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram

404

Vilijam [EKSPIR

podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. Kralot Te zadol`uvam da stane{. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. Kamo vie da kle~evte, gospodaru, i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti, gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. Lafe O, a dali bi zobnale malku grozjence, lisico kralska? Bi, kako ne bi, kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne, karpata da ja mrdne, i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen; lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne, ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne.

Kralot Za koja & govori{? Lafe Za doktor Taa. Pristigna, gospodaru, edna, ako bi sakale da ja vidite. A sega `imi verata i ~esta, ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj, zboruvav velam so edna ~ij pol, godini, zanimawe, mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. ]e ja vidite oti taa taka bara da ~uete {to saka? Doznajte, ve molam, a posle smejte mi se do besvest. Kralot Pa dobar Lafe, dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. Lafe Ne, }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. (Odi kaj vratata.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. Lafe (Na Helena) Ajde, vlezete. (Vleguva Helena.) Kralot Brzinata navistina ima krila.

Sekoe zlo za arno

405

Lafe (Na Helena) Ajde, vlezete. Ova e kralot. Ka`ete mu {to imate. Li~ite navistina na predavnik, no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Zbogum. (Izleguvaat site osven kralot i Helena.) Kralot

deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{, koga pomo{ta e ~ista glupost. Helena

Pa, ubavice, dali zaradi nas ste do{le? Helena Da, gospodaru dobar. @erar de Narbon mi be{e tatko. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. Kralot Go poznavav. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam; go poznavavte i toa e dovolno. Pred da umre mi dade mnogu recepti, osobeno eden koj{to, kako vrv na negovoto iskustvo, i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa, mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. Storiv taka, pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie, i samo negoviot recept protiv nea e mo}en, dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. Kralot Vi blagodarime, mome, no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu, koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam, Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam, ti lek za nea nema{. Helena Nema da vi na{teti ako probam, a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite; golemi vodi te~at od izvori {turi, golemi moriwa se su{at. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini, a bliknuva ~esto

406

Vilijam [EKSPIR

kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. Kralot Ne sakam da te slu{am. Zbogum, devojko mila. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no, ne ~epka so nesigurna raka; kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. Gospodaru mil, za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi, tuku znam, veruvajte, ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda, pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta, pred dvapati vo temnata, zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a, ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme, zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre

zdravjeto slobodno }e `ivee, bolesta slobodno }e umre. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta, za besramnosta podla, sram najdolen me najde; imeto neka mi se sotre, od ni{to da nemam fajde neka xelat {to ne e i najlo{o seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji, ~inam, niz nea da zbori, mo}niot govor negov vo telo krevko gori; i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost, stanuva mo`no ama nazadgazum. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot, vo tebe klokoti i vrie: mladost, ubavina, mudrost, smelost, me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. Za ova da go rizikuva{, mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. Doktorke mila, volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv, `ivotot neka vedna{ mi sekne, po zasluga svoja. Ne pomognam li, smrtta plata neka mi bide. No ako pomognam, kakva nagrada, veli~estvo, mi ide?

Sekoe zlo za arno

407

Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da, `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla, ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik, na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe; ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. Kralot Eve ti raka. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. Zna~i, sama izberi go vremeto, oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. Mo`e treba u{te da te pra{uvam, da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde, so kogo, na primer no ne e va`no, vidi, i nedopra{ana dobro mi dojde, blagoslovena bidi. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo

ko so zbor {to go ka`a, ne podolu }e bide i kralskoto delo.

408 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot, ko francuska kruna na nekoja gnila orospija, ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom, ko pala~inka na velipetok, selsko oro na Prvi maj, ko brut na svojata dupka, rogonosec na rogovite, ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter, ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er, ne, ko kola~e na svojata korka. Groficata

(Vleguvaat groficata i Lava{.) Groficata Samo napred, gospodine. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen, a do najnizok u~en. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam, gospo|o, ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe, od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena, da ja vadi {apkata, rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori, toj nema ni noze, ni race, ni {apka i navistina takviot brat, da ka`am poprecizno, i ne e za dvorot. [to se odnesuva do mene, imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto, trkalezno, slabi~ko, debelko, sekakvo.

Imate li, ve pra{uvam, odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam, od vojvodata nadolu do pod xandarot. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. Lava{ Ama i xuxe, pravo da vi ka`am, ako u~enite govorat po pravo za nego. Eve vi go so s# {to odi so nego. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. Groficata Za povtorno da bideme mladi, ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. Ve molam, gospodine, dali ste dvorjanin?

Sekoe zlo za arno

409
Groficata

Lava{ Gospode bo`e, gospo|o! Ama vie mi govorite odokolu. U{te, u{te, u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine, jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. Lava{ Gospode bo`e, gospo|o! Navalete, navalete, ne {tedete me! Groficata Mislam, gospodine, deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. Lava{ Gospode bo`e, gospo|o! Ne, samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Groficata

Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. Lava{ Gospode bo`e, gospo|o! Ete, pak dobro mi trgna. Groficata Zavr{ivme, gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena, (Mu dava pismo.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. Ova ne e mnogu. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne, tuku malku ima rabota za tebe. Razbra? Lava{

Neodamna bevte kam{ikuvani, mi se ~ini, gospodine. Lava{

Ve razbrav beri}etno. Stigam tamu pred nozeve. Groficata

Gospode bo`e, gospo|o! Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte Gospode bo`e, gospo|o! i ne {tedete me? Vsu{nost, va{eto Gospode bo`e, gospo|o! odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto Gospode bo`e, gospo|o! Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. (Izleguvaat na razli~ni strani.)

410 Scena 3

Vilijam [EKSPIR

Lafe I rekoa deka spas mu nema. Parol Ba{ taka, {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. Parol

(Vleguvaat Bertram, Lafe i Parol.) Lafe Velat ~uda pove}e nema, a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost, obi~ni i sekojdnevni. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni, pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Parol

Taka, pravo velite. I jas taka bi rekol. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Lafe Bertram Ama se slu~i. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. Parol Lafe Istoto go velam, duri i Galen i Paracelzus. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Parol Tokmu taka, istoto go velam. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Parol Parol Taka e, istoto i jas go velam. ^udno, mnogu ~udno, samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`, a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Parol Taka de. I jas istoto }e go ka`ev. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. Ova, `imi krstov, go velam so polna po~it. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. Parol I e. Ako sakate jasno da vi se predo~i, treba da pro~itate za toa vo onaa, kako se vika{e de?

Sekoe zlo za arno

411

Lafe Bo`jata raka. Parol Taka e. I jas istoto go velam. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}, golemo nadminuvawe, {to dava nade` i za drugi, pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. (Vleguvaat kralot, Helena i pridru`nici.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. No eve go kralot. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. (Kralot i Helena tancuvaat.) Gledaj, `iti s#, pa toj duri i ja vodi. Parol Mort du vinaigre, ne e ona Helena? Lafe Taa e, `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo-

rot. (Izleguva eden od pridru`nicite.) Sedni, spasitelko, pokraj spaseniot od tebe, (Kralot i Helena sednuvaat.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati, po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i.) Ubava momo, ubavo gledaj. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni, sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. Napravi izbor po svoe. Ti ima{ mo} da izbira{, a ne mo`at da te odbijat tie. Helena Na sekoj od vas po edna sakana, li~na i ~esna, vi padne koga qubovta }e posaka. Sekomu osven na eden. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. Helena Gospoda, Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime.

412
Helena

Vilijam [EKSPIR

Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam, ako vi e po volja. Helena Primete ja mojata `elba, a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Tolku. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam; nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz, nikoj ja ne}e. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste, presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. ^etvrtiot velmo`a

Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo, ve}e zavr{iv. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: Crveneam {to mora da izbira{; no odbiena ako bide{, bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Kralot Izberi pa vidi. Koj tebe }e te odbie, me odbiva i mene. Helena (Stanuva) Sega, Dijana, od oltarot tvoj jas begam, a bogot na qubovta, bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. (Se obra}a na eden od velmo`ite.) Gospodine, }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Helena Blagodaram, gospodine. Drugo ni{to nemam. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. Helena (Na drug velmo`a) ^esta, gospodine, {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am, so zakana odgovor mi dava. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov.

Ubavice, jas ne mislam taka. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. Siguren sum deka tatko ti lokal vino, ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Ve}e te ~itam.

Sekoe zlo za arno

413
Kralot

Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam; no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. Ova e mojot izbor. Kralot Toga{, Bertram, zemi ja, taa ti e tvoja `ena. Bertram Moja `ena, gospodaru? Ve molam gospodaru, kralu, za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. Kralot Zarem ne ti e jasno, Bertram, {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e, gospodaru dobar, no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. Bertram Zarem od ova sledi, gospodaru, deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. Zarem }erka na siromav lekar, moja `ena? Poarno prezrete me za navek.

Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja, te`ina i toplina, koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi, iako pred toa, tolkava va`nost na razlikata se pridavala. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir, ]erka na siromav lekar, ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. No ne pravi taka. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat, bez doblest, takvata ~est e gnila. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe, a istoto i za zloto va`i. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. Taa e mlada, umna, li~na, doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat, i ~esta od niv {ika. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni; ~esta ni cveta koga ja `neeme, velam, od delata na{i a ne od potekloto. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob, na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e; ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam.

414
Bertram

Vilijam [EKSPIR

vedna{. Bertram (Kle~ej}i) Prostete, gospodaru blagoroden, za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa, izvori na ~esta na va{a zapoved te~at, jasno mi e deka taa, koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko, sega kralski pofalena, krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja; a jas vetuvam ovde dar da & dadam, ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. Sve~enoto slavje me|utoa, u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. So qubov ne`na, meka sakaj ja i }e te cenam; vo sprotivno zlo te ~eka. (Trubi. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba.) Lafe Slu{navte, gospodine? Samo zbor - dva. Parol Samo povelete, gospodine.

Ne mo`am da ja sakam, nitu za toa da se trudam. Kralot Gre{i{. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Helena Va`no vie ozdravevte, kralu i radosna sum mnogu. Drugoto ne e va`no. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta, a za da ja branam mora da poka`am sila. Vamu, zemaj & ja rakata ti nadueno, polno prezir pili{tar~e, nedostojno za vakov dar {tedar, {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini; a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie, koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime; ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti; otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat; inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. Govori. Iska`i se ovde

Sekoe zlo za arno

415
Lafe

Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. Da ne rekov ne{to {to ne treba?

Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o; mo`e{e da pomine. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. A sega te ~itnav; koga povtorno }e se spasam od tebe, nema da mi e `al. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e, pravo da ti ka`am, somnitelno. Parol

Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof, na site grofovi, na sekoj grof {to e ~ovek. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof; gazda na grof e ve}e ne{to drugo. Parol Prestar ste, gospodine. Bidete zadovolni {to ste prestar. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am, mom~e, deka za sebe velam deka sum ~ovek. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama, ba{ zatoa, nema da se drznam. More si go zaslu`il i toa sekoj gram; i nema i~ fira da ti odbijam. Parol Ubavo, zna~i }e stanam popameten. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev, da ne si ja zabrza{ presudata, koja Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa, dobro moe penxere od re{etki, sedi mi so zdravje. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. Daj mi raka. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. Lafe Da; i toa od s# srce, a ti na toa i si dostoen. Parol Ama ne sum go zaslu`il, gospodine.

416
Lafe

Vilijam [EKSPIR

mu slu`am e onoj nad nas. Lafe Koj? Gospod? Parol Da, gospodine. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. @imi ~esta, da sum samo dva ~asa pomlad, bi te ispotepal. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna, gospodine, do sega ne sum ~ul. Lafe Nemojte vi se molam, gospodine. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka, vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont, vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. Zatoa si odam. (Izleguva.) Parol Ubavo, mnogu ubavo, velam. Mnogu, mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. (Vleguva Bertram.)

I toa gledaj {to pobrgu, oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat, duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe, ili, poarno ka`ano, da te znam podobro za, vo slu~aj na nu`da, da mo`am da ka`am, Go znam toj ~ovek. Parol Gospodine, vie me napravivte od s# podolu. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka, a bedniov trud ve~no da mi trae; oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam, brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. (Izleguva.) Parol Ubavo, ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. Skorbosan, drt, ne~ist, skorbosan velmo`o. Ubavo, mora da bidam trpeliv. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. ]e go zdrobam, `imi fitilov {to mi sveti, ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. Nema da mu se smiluvam na godinite, }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. (Se vra}a Lafe.) Lafe Mom~e, tvojot gospodar i gazda se o`eni. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. Toj e moj dobar gazda; gospodarot na kogo vistinski

Sekoe zlo za arno

417
Bertram

Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. Parol [to te ma~i, srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. Parol

Taka i }e bide. Nejze }e ja ispratam doma, majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea, i zo{to begam, a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. Parol

[to, {to, srce? Bertram O Parole moj, me piknaa v tav~e. Begam vojska za da ne legnam so nea. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. Vo vojna, vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. Vo vojna, mom~e, vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde, doma, kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. Vo drugi zemji! Francija e {tala, a kqusiwa vo nea nie. Zatoa napred, vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. Nejze vedna{ ja pra}am doma. Utre, bez laga, odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Parol Polnoto |ule, brgu }e se ~ue. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. Zatoa da begame, ostavi ja hrabro. U{te posabajle. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat.)

418 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate, a za da gi zadr`ite, dr`ete gi postojano. Opaa, apa{~e edno moe, kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari, s# }e bide kako {to velite. Parol Ama jas ne velam ni{to. Lava{

(Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro, ama zdravjeto ja slu`i. Mnogu e vesela, ama sepak ne e arna. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. No sepak ne e arna. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna, vi velam, osven vo dve raboti. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata, {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. Vtorata, {to e na zemja, od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. (Vleguva Parol.) Parol Bog da ve blagoslovi, sre}na gospo|o.

[to zna~i ne ste mnogu glup, za{to mnogu glupaci, plazej}i si gi jazicite vamu-tamu, gi oterale gospodarite vo propast. Da ne se veli ni{to, da ne se pravi ni{to, da ne se znae ni{to i da se nema ni{to, zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. Parol Da te nema, ti si gad. Lava{ Treba{e da ka`ete, gospodine, Pred eden gad, ti si gad, odnosno Pred mene ti si gad. Ova bi bilo najto~no, gospodine. Parol Bri{i, ti velam, ti si edna itra budala. Te ~itnav. Lava{

Helena Se nadevam gospodine, deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Dali me ~itnavte vo sebe, gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete?

Sekoe zlo za arno

419
Parol

Parol Vo sebe, gadu. Lava{

[tom ova do vas stigne, vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Helena

Potragata, gospodine, vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. Parol (Na Helena) Dobar apa{, navistina i plus dobro goen. Gospo|o, gospodarot moj no}eska zaminuva. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo, gi priznava sosem, no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti, {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Helena [to drugo zapoveda?

Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. Parol Taka }e prenesam. Helena Ve molam. Ajde mom~e. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani.)

420 Scena 5

Vilijam [EKSPIR

Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru, koj mu e kroja~? Parol

(Vleguvaat Lafe i Bertram.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. Lafe

Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. Da, gospodarot, toj; Gospodarot e dobar rabotnik, mnogu dobar kroja~. Bertram

Sigurno toj samiot ve ubedil. Bertram I drugi, se razbira, {to go videle na delo. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro; mislev deka ~u~urligava e stra~ka. Bertram Parol Ve uveruvam, gospodine, deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost; pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. Eve go doa|a. Ve molam sprijatelete n#. ]e se trudam da bideme prijateli. (Vleguva Parol.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno, gospodaru. Ba{ kako {to & zapovedavte. Bertram Gi napi{av pismata, bogatstvoto go sokriv, narediv kowite da ni gi spremat, i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot, no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti, takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{, kapetane. Da, gospodaru. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol

Sekoe zlo za arno

421
Parol

Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas, gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. Lafe

Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro; a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. No eve prangite mi idat. (Vleguva Helena.) Helena

Sami izmarifetisavte da padnete vo nea, sose ~izmi, sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka, i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. Bertram Mo`ebi, gospodine, mislite za nego deka e nekoj drug. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam, pa makar da go najdam kako se moli na boga. Zbogum, gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. Zbogum, musje, jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. (Izleguva.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot, samo meli. Bertram Ne e taka.

Zboruvav, gospodaru, kako {to mi naredivte vie, so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam; edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. Ne treba da se ~udite, Helena, na postapkata moja, koja soglasna ne e so okolnostite, i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota, zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate, tuku da pogodite sami zo{to ova go baram; bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat, a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. Ova e za majka mi. (Toj & dava pismo.) ]e se vidime po dva dena, pa na umot va{ ve prepu{tam. Helena Gospodaru, nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga.

422
Bertram Dobro, dobro, dosta za toa. Helena

Vilijam [EKSPIR

Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a, gospodaru najmil. Kade mi se lu|eto? Gospodine, zbogum. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. Napred, vo begstvo! Parol

I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Bertram Dosta za toa. Mnogu mi se brza. Zbogum. Pobrzajte doma. Helena Ve molam, gospodaru, prostete mi. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam, i ne smeam da ka`am deka e moe, iako e moe; pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to, koe i ne e mnogu; vsu{nost ni{to. Ne bi vi ka`ala {to e, gospodaru. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. Bertram Ve molam, ne zadr`uvajte me, ka~ete se na kowot.

Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana.)

^in TRETI
Scena 1
(Trubi. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici.)

Vojvodata Taka podrobno sega, edna po edna, gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna, za ~ie golemo re{avawe, mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. Prviot Dimen

Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i, sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. Vojvodata

Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost; crna i stra{na od strana na neprijatelot. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{, kralot na Francija, vo tolku pravi~na kauza, nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar, pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek, nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i; zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa, za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka.

I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta; koga pretpostaveniot pa|a, toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. Utre odime vo bitka! (Trubi. Izleguvaat.)

424 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Groficata (Go ~ita pismoto glasno) Vi isprativ snaa. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. ]e slu{nete deka sum pobegnal. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. So seta dol`na po~it, Va{iot nesre}en sin Bertram. Ova ne e dobro, sinko moj nezrel i naglit, da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral, i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. (Vleguva Lava{.) Lava{ O gospo|o, nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. Groficata

(Vleguvaat groficata so pismo i Lava{.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav, osven {to toj ne doa|a so nea. Lava{ @imi s#, mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. Groficata A vrz osnova na {to, vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee, si ja doteruva jakata i pee, postavuva pra{awa i pee, zabite si gi ~epka i pee. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. (Go otvora pismoto i ~ita.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu.

Za {to se raboti? Lava{ Dobro, ima i ne{to ute{no vo vestite, ne{to smiruva~ko. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam, gospo|o, vo slu~aj da mu ja zbri{al, a slu{am ba{ taka storil. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan; tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. [to se odnesuva do mene, jas samo ~uv deka

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto koga jas dodavam nikoga{. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija. Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija. Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme. Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5


(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo Sveti Francisko vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7


(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: Vaka lesno se izvle~e? A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

442 Scena 3

Vilijam [EKSPIR

Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo, predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi; taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo, }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Prviot Dimen

(Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go, se smena vo drug ~ovek. Prviot Dimen

Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen

Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot, koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. Vtoriot Dimen

Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot, za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde, bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Prviot Dimen

Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe?

Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. Prviot Dimen Ne, tuku mirot ve}e e sklu~en.

Sekoe zlo za arno

443
Vtoriot Dimen

Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. Vtoriot Dimen Skraja da e, gospodine; posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. Prviot Dimen Gospodine, ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost; no dodeka prestojuvala tamu, krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata; na krajot, ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta, dodeka samata smrt koja, normalno, ne mo`ela sama da ja soop{ti, spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. Vtoriot Dimen

Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde, doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a; i od lo{o i od dobro. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. (Vleguva eden sluga.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica, gopodine, i sve~eno se zboguva so nego. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. (Vleguva Bertram.) Prviot Dimen

Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da; i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka, za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. No eve go negovoto lordsvo. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}?

444
Bertram

Vilijam [EKSPIR

trofa i pa|aweto vo prangi. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene, ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. Ako va{eto lordsvo e vo nea, kako {to mislam deka e, }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko, tivko. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. (Glasno) Porto tartarosa. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. Tolkuva~ot Bosko himurho. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko.

No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata, se pozdraviv so site okolu nego, ja zakopav `ena mi, ja oplakav, & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am, se pogri`iv za svojata svita, a pome|u ovie glavni raboti, stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi; poslednata be{e najgolema, no taa u{te ne sum ja zavr{il. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna, a utre sabajle zaminuvate, }e treba da pobrzate. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde, dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina.) Cela no} ja pomina vo prangi, gad eden nizaeden. Bertram Ne e va`no. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av; prangite go dr`at. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik, od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas-

Sekoe zlo za arno

445
Vtoriot Dimen

Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. Parol

Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Tolkuva~ot

Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. Tolkuva~ot

(Na Parol) Ete, ova go vnesov vo zapisnikot. Parol

(^ita) Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. Prviot Dimen

Pet ili {est iljadi kowi rekov sakam vistinata da ja ka`am ili tuka nekade, zapi{ete sakam vistinata da ja ka`am. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Parol Kukavici i bagabonti, re~ete ve molam. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno.

(Na strana) Nemu mu e seedno. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete, gospodine. Ova e musje Parol, hrabriot vojnik toa se negovi zborovi koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste, a praksata vo bal~akot na svojot me~.

Parol Ponizno vi blagodaram, gospodine. Vistina si e vistina. Kukavici i bagabonti nedokvakani, ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. [to velite na ova?

446
Parol

Vilijam [EKSPIR

Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam, dozvolete, vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E, kolku {to znam, vo{kar eden vo{kosan. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka, vi se molam. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e, sitno du{i~e. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. Tolkuva~ot Fino, }e prebarame. Parol Da bidam iskren, ne sum siguren. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. Tolkuva~ot

@imi gospod, gospodine, ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. Da vidime, Spurio sto i pedeset; Sebastijan isto tolku; Korambo isto tolku; @ak isto tolku; Giltijan, Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj; mojata ~eta, Kitofer, Vomon, Bencio po dveste pedeset. Taka {to spisokot na regruti, bolni i zdravi, ne dostiga, `imi o~ive, ni petnaeset iljadi du{i, od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. (^ita) Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen, Francuzin; kako se kotira kaj vojvodata; kolku e hrabar, ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina; i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. Edno po edno. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne.

Ovde e; eve nekakva hartija. Da vi ja pro~itam?

Sekoe zlo za arno

447

Parol Ne znam dali e ba{ toa. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. Prviot Dimen Odli~no. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana, grofot e {utrak poln zlato. Parol Toa ne e pismoto od vojvodata, gospodine. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca, edna Dijana, da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion, edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe, ama sepak gori od pohota. Ve molam gospodine, vratete go kaj{to go najdovte. Tolkuva~ot

pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari, odnapred misli, ne dremi, za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. I slu{ni go vojnikot, Dijana, koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka, grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{, za nego veresija nema. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel, gospodine, poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata, a sega toj e za mene ma~ka. Tolkuva~ot

Ne, prvin }e go pro~itam, ako mi dozvolite. Parol Tuka znaete, imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata, za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e, vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile, prevrtlivo i podlo. Tolkuva~ot (^ita) [tom pred tebe klekne, zlato baraj, ]e vidime {to mo`e da se stori, ako navistina s# ~esno priznaete. Zatoa povtorno da Gledam, gospodine, po izgledot na generalot, deka so u`ivawe }e ve obesime. Parol Samo `ivotot, gospodine, barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram, tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. Ostavete me vo `ivot, gospodine, pa makar bil vo zandana, vo prangi, kade bilo samo da sum `iv. Tolkuva~ot

448

Vilijam [EKSPIR

se vratime na onoj kapetan Dimen. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. A kolku e ~esen? Parol

Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. Bertram

]e vi ukrade, gospodine, jajce od manastir. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi; tuka e podobar duri i od samiot Herkul. Koga la`e, gospodine, la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost; najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe; no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima; a s# {to ~esniot treba da go ima, toj voop{to go nema. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e, gospodine, deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama, za `al, za toa nemam nikakvi dokazi.

(Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni, ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. Parol Dajte mu, gospodine, pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a, pa duri i pravata na svoite naslednici na nego, }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo, sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat, drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot, no sekako pogolem mnogu vo zloto. Pogolem kukavica e od brat mu, a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Koga se bega, nikoj ne mo`e da go stigne; koga se napa|a, postojano go ma~at gr~evi.

Sekoe zlo za arno

449
Bertram

Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol

Dobro utro, blagoroden kapetane. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi, kapetane Parol.

Sekako, a i komandatot na kowicata, grofot Rusion. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. Parol Pove}e ne mi treba baraban. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. Samo za, navidum, da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e, grofot, vletav vo vakva opasnost. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot

Prviot Dimen Bog neka ve spasi, blagoroden kapetane. Vtoriot Dimen Kapetane, {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. Prviot Dimen Dobar kapetane, }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica, bi vi ja zel na sila. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot.) Tolkuva~ot

Vi nema spas, gospodine, mora da umrete. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas, {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. Zatoa mora da umrete. Prijdete xelatu. Otse~ete mu ja glavata! Parol O, gospode bo`e, gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol.) Pogledajte naokolu. Poznavate nekogo ovde?

Gotovi ste, kapetane, vi ostana u{te maramata. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas, bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. Zbogum, gospodine. I jas odam za Francija. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. (Si odi.) Parol Sepak sum blagodaren. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. Kapetan pove}e nema da

450

Vilijam [EKSPIR Scena 4


(Vleguvaat Helena, vdovicata i Dijana.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant; pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam, da kleknam. Vo svoe vreme, usluga edna mu napraviv nemu, golema re~isi ko negoviot `ivot, a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost, a za tamu imame soodvetna svita. Za svetot znajte deka sum mrtva. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to, so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar, kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. Vdovicata Gospo|o dobra, ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram, a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi, koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka; taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi, mesto so ona {to ne e

bidam, no }e jadam, }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija, nemu strav neka mu ide za{to na krajot, falbaxijata magare }e bide. R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. (Izleguva.)

Sekoe zlo za arno Scena 5

451

tuka. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat, sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. Helena Sepak, samo molam. So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto, ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. Na pat sega, kolata n# ~eka, a vremeto prebrzo ni bega. Sekoe zlo za arno; sepak krajot deloto go krasi, so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat Lava{, groficata i Lafe.) Lafe Ne, ne, ne, va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. Snaa vi i sega bi bila `iva, a sin vi ovde, doma, unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. Groficata Kamo da ne go ni videv. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa, ne bi ja sakal so posilna qubov. Lafe Be{e gospo|ica na mesto; be{e gospo|ica na mesto. More salati }e treba da isplevime, pred da najdeme na u{te eden takov emi{. Lava{ Navistina, gospodine, be{e najmilata marulka me|u salatite ili, u{te podobro, krin za mirisawe. Lafe Krinovite ne se emi{, more tikvar, tie se cve}iwa. Lava{ Jas ne sum, gospodine, velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. Lafe A {to si, `iti majka, podlec ili budala?

452
Lava{

Vilijam [EKSPIR

Lava{ Da vi ka`am pravo, gospodine, ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata, gospodine, Crniot Knez, alijas |avolot. Lafe

Koga slu`am na `eni, gospodine, budala a koga slu`am na ma`i, podlec. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena, a potoa }e ja vr{am negovata rabota. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. Lava{ A na `ena mu, gospodine, bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. Lafe Ne, ne, ne. Lava{ Pa, gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin?

Na, eve ti go }eseto. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar; prodol`i da go slu`i{. Lava{ Jas sum gospodine, ~edo na {umata, koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. No bidej}i toj e knez na svetot, neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor; jas sum za ku}are so tesno porte, koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. Nekoj {to }e se poni`i mo`e, no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite, a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lafe A sega da te nema. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. Da te nema. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat, samo bez mangupluci i podmetnuvawa. Lava{ Ako ne{to im podmetnam, gospodine, toga{ toa }e bidat kobili, a tie spored prirodniot zakon, bespogovorno im pripa|aat.

Sekoe zlo za arno

453
Lafe

(Izleguva.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv.

Gospo|o, ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. Groficata

Groficata Ba{ taka. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e; zaradi negova ~est ostana ovde, pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka; navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow; pase kaj }e mu tekne. Lafe Mene mi se dopa|a, ne e na gospod beljata. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma, deka go pottiknav kralot, mojot gospodar, da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi; a toj predlog, u{te koga dvajcata bea maloletni, samoto veli~estvo, bez nikoj ni{to da mu ka`e, go dade. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne; a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna, gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. Lafe Gospo|o, dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. (Vleguva Lava{.) Lava{ O gospo|o, pristigna mojot gospodar, va{iot sin, so somoten zavoj na liceto. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo, toa samo somotot go znae; no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren, a desniot mu e ~ist. Lafe Luzna blagorodno dobiena, ili blagorodna luzna, e ubava ruba za ~esta. Taa, vo sekoj slu~aj, e takva. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. Lafe (Na groficata) Ve molam, da go pre~ekame sin vi. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad, blagoroden vojnik. Lava{ Vsu{nost, gi ima dvanaesetina, so fini, meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. (Izleguvaat.)

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat Helena, vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici.)

Helena Ovoj te`ok, iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Rabotite se takvi; no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza, znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. (Vleguva eden velmo`a, sokolar.) Vo pravo vreme! ^ovekov, ako saka, mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. Bog da ni e na pomo{ gospodine. Velmo`ata Neka, ni e, gospo|o. Helena Gospodine, sum ve videl vo dvorot na Francija. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu.

Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. Velmo`ata Kralot ne e ovde. Helena Ne e ovde, gospodine? Velmo`ata Ne e, navistina. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. Vdovicata

Helena Bo`e, ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam, gospodine, deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel, pa zatoa, vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva, sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a, a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. Helena Sepak krajot deloto go krasi, bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. A kade trgnal, ve molam?

Sekoe zlo za arno Scena 2

455

Velmo`ata Kolku {to sfativ, za Rusion kaj{to odam i sam. Helena Ve molam, gospodine, bidej}i, se ~ini, pred mene }e go vidite kralot, predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor, tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. Helena A za toa, }e vidite, nagrada soodvetna vi sledi, bez ogled {to }e se slu~i. A nie morame na kowi povtorno. Sedlata, molam, odime! (Izleguvaat.)

(Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo.) Parol Musje Lava{, dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Vie gospodine, podobro me poznavavte porano, koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta; ama sega, gospodine, zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo, Fortuna, i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi, korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. Te molam, fa}aj magla. Parol ^ekajte, ne mora da go zatnuvate nosot, gospodine, vi govorev metafori~ki. Lava{ Navistina, gospodine, ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot, a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. Te molam, vrvi. Parol Ve molam, gospodine, predajte go pismovo. Lava{ Trgaj mi se, gospodine. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No, eve go toj samiot ide. (Vleguva Lafe.) Ovde ni prede, gospodine, Fortuna, ili poto~no ma~kata na Fortuna, samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli, celata se kalosana

456

Vilijam [EKSPIR

od glava do petici. Ve molam, gospodine, pravete {to sakate so ovoj {aran, za{to izgleda kako beden, propadnat, otka~en, ~uknat, rasipan nikakvec. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. (Izleguva.) Parol Gospodaru, jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Jas imam druga rabota. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. Lafe. Zna~i molite za u{te eden gro{. Eve vi go. Zborot zadr`ete si go. Parol Imeto moe, dobar gospodaru, e Parol. Lafe Toga{ molite, zna~i, za pove}e od eden zbor. Vidi, vidi! Dajte raka. [to e so va{iot baraban? Parol O, dobar gospodaru, vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte.

Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Parol Redno e gospodaru, vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. Lafe Mavni mi se, gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost, vtoriot te istera. (Se slu{aat trubi.) Doa|a kralot; poznavam po trubite. Mom~e, raspra{ajte se u{te za mene. Sno{ti govorev za vas. Iako ste budala i nikakvec, sepak treba da jadete. Dojdete po mene. Parol Gospod da ve blagoslovi. (Izleguvaat.)

Sekoe zlo za arno Scena 3


(Trubi. Vleguvaat kralot, groficata, Lafe i pridru`nici.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen, pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala; ama va{iot sin zaluden vo gluposta, nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. Groficata Toa e minato, gospodaru, pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot, presilni za nezrel razum, go sovladuvaat i go gorat. Kralot Lafe Gospo|o ~esna, s# sum zaboravil i sum prostil, iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. Lafe Moram da ka`am No prvin prostete mi deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot, majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci, ~ij zbor za sekogo magija be{e, `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. Se pokoruva sosem na va{ata volja. Kralot

457
Kralot

Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Neka dojde. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. Neka prijde kako stranec, a ne ko prestapnik. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. Velmo`ata Vedna{, veli~estvo. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego?

Toga{ }e ima svadba. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot.) Lafe Dobro mu li~i. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna, za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. Zatoa prijdi. Vremeto povtorno e ubavo. Bertram Neka grevovite moi,

458

Vilijam [EKSPIR

za koi bezmerno se kajam, kralot mi gi prosti. Kralot S# e dobro. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in, za{to sme stari, a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram

na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas, lavot, pokajni~ki potoa lelekame po nego, go `alime pravot. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. Site merodavni soglasnost dadoa. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. Groficata

Da, gospodaru, so voshit. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik; vo koe, so taa slika vtisnata vo pogledot, so dvogledot na prezirot, pozajmen od gordelivosta moja, iskriveno gledav na sekoja ubavina druga, ubavata boja ja kudev, za ukradena ja smetav, seta simetri~nost ja stesnuvav, ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv, ja zasakav, vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. Kralot

I pove}e sre}a so nea da ima, ili zemi me na nebo, te molam, bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko, ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{, dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. (Bertram mu dava prsten na Lafe.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea, Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. Prsten kako ovoj, na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. Bertram

Dobro opravduvawe. [to ja saka{, do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. No qubovta {to doa|a docna, ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta, vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: Dobra edna du{a ja snema. Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e

Ne be{e nejzin. Kralot Ve molam da go vidam; za{to mojot pogled dodeka razgovaravme, ~esto vo nego be{e vperen. (Lafe mu go dava prstenot.) Prstenov be{e moj, a koga na Helena & go dadov, ja zamoliv, ako nekoga{ na maka se najde

Sekoe zlo za arno

459

i pomo{ & treba, deka tokmu na znakov }e & pomognam. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en, iako vie smetate deka e taka, ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. Groficata Sine, se kolnam, sum ja videl kako go nosi, a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. Bertram Se la`ete, gospodine, taa nikoga{ ne go vide. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. No koga & ka`av kakva mi e situacijata, i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti, taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. be{e moj, be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. Pa, ako s# u{te mislite deka vladeete so

sebe, priznajte deka bil nejzin, i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile, ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam, velam, ti la`e{, i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek ama nema da e taka. Sepak ne znam. Ti nejze ja mraze{e smrtno, a taa e mrtva, vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. Vodete go vedna{. Moite prethodni proverki, bez ogled kako s# }e se svr{i, stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. Vodete go vedna{. ]e prodol`ime so ispituvaweto. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin, toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. (Izleguva pod stra`a.) (Vleguva Velmo`ata, sokolar so pismo.) Kralot Obzemen sum od crni misli.

460
Velmo`ata

Vilijam [EKSPIR

Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas, pa {tom im se zakolnete na brak, begate od niv, me ~udi, gospodine, {to s# u{te sakate da se ven~ate. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum, gospodaru, sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. Molbata moja, kako {to gledam, ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka, gospodaru, ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba, pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. Kralot Prijdete, grofe. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru, ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena?

Gospodaru velik, ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka, koja, ko {to mi ka`a, ovde ja o~ekuvaat. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na, a u{te mi ka`a so mili, kratki zborovi, deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. Kralot (Go ~ita pismoto) Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena, se crveneam da ka`am, toj spie{e so mene. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade, a plateno mu e so mojata ~est. Toj pobegna od Firenca, bez da se zboguva, a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Dajte mi ja, o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i, a edna sirota devojka }e bide uni{tena. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. Ne mi treba ovoj. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel, Lafe, za ova na videlo da izleze. Najdete gi molitelive. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. (Izleguvaat pove}emina.) Se pla{am deka `ivotot, gospo|o, na Helena na gaden na~in bil grabnat. (Vleguva Bertram pod stra`a.)

Sekoe zlo za arno

461
Bertram

Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena, gospodaru. Dijana

Besramnica e, gospodaru, be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. Dijana

Ako se o`enite ovaa raka ja davate, a rakata e moja; zakletvite sveti gi davate, a tie se moi; me davate mene, a jas sum isto taka svoja, za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i, me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi; vie ne ste ma` za nea. Bertram (Na kralot) Gospodaru, zacapana o~ajnica e taa, so koja ponekoga{ se zabavuvav. Neka visosta va{a, poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. Kralot Gospodine, mislite moi, ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. Dijana

(Na kralot) Me navreduva, gospodaru. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. Ne veruvajte mu. O videte go ovoj prsten, na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen; mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. Ovaa mu e `ena. Prstenov e najdobar dokaz. Kralot (Na Dijana) Rekovte, mi se ~ini, deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. Dijana Vidov, gospodaru, no mrazam so oru`je tolku r|osano da se poslu`am. Se vika Parol. Lafe

Gospodaru dobar, neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. Kralot [to veli{ na ova?

Go vidov deneska ~ovekot, ako toj voop{to e ~ovek. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. (Nekoj izleguva.)

462
Bertram

Vilijam [EKSPIR

Bertram Go nemam. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot, ve molam? Dijana Gospodaru, mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. Kralot

[to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot, nema. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. Bertram Mislam deka go ima. Mi se dopadna, velam, i vo mlade{ki zanes, od raskala{enost, po nea zbesnav. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava; i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. Dijana

Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. (Vleguva Parol.) Bertram (Na kralot) Gospodaru, priznavam deka prstenot be{e nejzin. Kralot

Trpeliva mora da bidam; vie {to ja otfrlivte svojata prva, tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Sepak ve molam bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am ispratete nekogo po prstenot va{, jas doma }e go vratam, a nazad mojot vratete mi go.

Se sepnuvate itro; sekoe pero ve e`i. Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da, gospodaru.

Sekoe zlo za arno

463
Parol

Kralot Ka`ete, bratko, ama vi nareduvam, ka`ete mi pravo, bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot, za{to, ako vo izlagaweto bidete to~ni, jas }e go sotram {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo, gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. Kralot Dobro, dobro, dr`ete se do temata. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e, gospodaru, ama kako?

Jas sum siromav ~ovek, gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija, gospodaru ama lo{ govornik. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol

Kralot Pa kako, vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru, kako xentlemen {to saka `ena. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am, ako toa vi e po volja. Jas im bev posrednik, kako {to rekov; a {to e pova`no toj nejze ja saka{e, oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana, za rajot na budalite, za furiite i za {to u{te ne. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba, pa znam deka spieja eden so drug, a i u{te mnogu drugo, kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi, ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo; zatoa nema da ka`uvam {to znam. Kralot Ve}e istrese s#, osven {to ne re~e deka se ven~ani. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto, zatoa trgni se. Prstenov rekovte deka e va{. Dijana Da, gospodaru moj dobar.

464
Kralot

Vilijam [EKSPIR

Kralot Odvedete ja, pove}e ne mi se dopa|a taa. V zatvor so nea. A trgnete go i nego. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. Dijana

Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade, niti go kupiv. Kralot

Nema nikoga{ da vi ka`am. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. Ne mi be{e ni pozajmen. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene, kralu. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. Lafe (Na kralot) Devojkava e, gospodaru, nekakva uslu`na rakavica; de se navlekuva, de se vadi, kako }e & se prisaka. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Dijana Mo`ebi e va{, mo`ebi nejzin, ne znam jas ni{to. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila, Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. Znae deka devojka ne sum, i gotov e da se zakolne vo toa; no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Kralu golem, bludnica ne sum; ustava mi fati pena, ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo.

Sekoe zlo za arno

465

Kralot Taa sluhot ni go navreduva. V zatvor so nea. Dijana

Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete, i taka natamu. Toa go storiv. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram

Majko dobra, dovedete go garantot. (Izleguva vdovicata.) Po~ekajte, veli~estvo. Zlatarot, stopanot na prstenot, brgu }e dojde, i za mene }e garantira. Ovoj pak, gospodin, ovde, koj{to me obes~esti i toa dobro go znae, iako li~no ne mi na{teti, go osloboduvam od grevot. Postelata moja ja izvalka, samiot znae, no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. Iako mrtva, dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. Ova e gatankata; mrtvata ete, sega e `iva. A sega re{enieto pogledajte go. (Vleguvaat Helena i Vdovicata.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne, gospodaru moj dobar, ova {to go gledate e samo senka od edna `ena, samo ime a ne i predmet. Bertram I dvete, i dvete, o, prosti! Helena O, dobar gospodaru moj, koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. Eve vi go va{iot prsten. A, pogledajte, eve go i va{eto pismo. Vaka veli:

(Na kralot) Ako, gospodaru, zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. O, majko mila, dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka, miris na kromid, samo {to ne zaplakav. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e, barabanxio. Taka, ti blagodaram. Dojdi mi doma kaj mene. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie, vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie; (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. Za{to gledam, so pomo{ta ~esna ti n# plena, se za~uva moma sebesi, a nejze `ena. Vo slobodno vreme, za s# da se u~i, }e ~ueme s# po red kako se slu~i. Sega s# izgleda dobro; i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo, }e ispadne poslatko arno. (Trubi.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot

466

Vilijam [EKSPIR

i moli od vas, na pro{tevawe, dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo, a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. Neka na{e bide trpenieto va{e, a ulogite na{i va{i, dajte ni gi blagorodnite race, ko {to vi gi davame srcata na{i.

Naslov na originalot: Measure for Measure

LICA:
Vin~encio, vojvodata od Viena Anxelo, negov opolnomo{ten zamenik Eskalo, star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio, mlad velmo`a Xuliet, svr{enica na Klaudio Izabela, sestra na Klaudio, Lu~io, vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot, priglup gospodin Gospo|a Azdisana, podveduva~ka Pompej, sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt, priprost xandar Sudija Mraza~, xelat Bernardin, robija{ Marijana, svr{enica na Anxelo Dete, pridru`nik na Marijana Petar, sve{tenik Fran~eska, kalu|erka Varij, velmo`a, prijatel na vojvodata Velmo`i, slu`benici, gra|ani, slugi.

Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina, a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565), podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli, namerni, se razbira, pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni, vo osnova, za komi~ni efekti. Mesto toa, slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. Postavenite problemi se seriozni, tonot, kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04, mra~en. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. Sepak, deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. Na krajot, sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta, edno od zna~ewata na merka vo sedumnaesettiot vek, e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. Strukturno, Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Ostrata podelba vo strukturata, mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na trikot so krevetot na razli~ni stepeni, so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. Sovremenite kriti~ari, koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe, proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija, nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik.

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat vojvodata, Eskalo, i drugi velmo`i.)

Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. Na{ite lu|e, instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro, vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. (Mu predava nalog.) Ova e na{iot nalog, od koj ne sakame da otstapite ni peda. (Na eden velmo`a.) Viknete go ovde, velam viknete go Anxelo da dojde. (Izleguva eden velmo`a.) (Na Eskalo) Kako, po va{e mislewe, toj nas }e n# igra? Za{to nie, sakam da znaete, so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme

na na{eto otsustvo; na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme, vo qubovta go oblekovme na{a, i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. (Vleguva Anxelo.) Vojvodata No eve go ide. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. Vojvodata Anxelo, ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite, a tie da se tro{at vo tebe. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie, da ne gorime samo za nas; za{to ako dobles-

Tante za kukurigu

475
Anxelo

tite na{i ne svetat i za drugi, toga{ toa e isto ko da gi nemame. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta; prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa, ko bo`ica stegnata, da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. Trudi se da bide taka, Anxelo. Za vreme na otsustvoto na{e, bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. Stariot Eskalo, iako prv doa|a{e predvid, pomo{nik }e ti bide. Ova ti e polnomo{tvoto. Anxelo

Sepak, dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva; a ne e neophodno, vo moja ~est, da se odnesuvate so tolkav obyir. Va{ata cel so mojata e ista, sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. Dajte mi raka. ]e se iskradam sam. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. Iako toa godi, ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno; nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. U{te edna{, zbogum. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi!

A sega gospodaru moj dobar, neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. Vojvodata

Eskalo So sre}a neka ve isprati, so sre}a neka ve vrati! Vojvodata

Povlekuvawe nema. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme; zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan, {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime; vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. Zbogum. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost.

Vi blagodaram. Zbogum. (Izleguva.) Eskalo Ve molam, gospodaru, dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam; za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Vlast imam, ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Anxelo Isto i mene. Zatoa zaedno da se povle~eme,

476

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija, toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir, samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi, ama edna istru`il od tablicata. Vtoriot velmo`a Ne kradi? Lu~io Da, ba{ taa ja izbri{al. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga, vo molitvite pred jadewe, treba da se moli za mir. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva.

pa mo`eme mnogu brgu, na vzaemno zadovolstvo, taa rabota da ja re{ime. Eskalo Vi stojam na usluga. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu

477

Lu~io Ti veruvam, za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. Prviot velmo`a

Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje, ama }e pijam, dodeka sum `iv, samo posle tebe. Prviot velmo`a

Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav, ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini, debelini i {irini i toa na site jazici. Prviot velmo`a Ili, bi rekol, vo site religii. Lu~io Pa da, zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti; kako na primer, ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da, da, sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. Dobroto kadife, ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. Kusurot e edna francuska kruna. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte, gledajte, doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na Vtoriot velmo`a Na kolku, `iti majka? Lu~io

478
gre{i{ - pukam od zdravje! Lu~io

Vilijam [EKSPIR

Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. Vtoriot velmo`a Osven toa, kako {to znaete, taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. Prviot velmo`a

Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost koskite ti se {uplivi, bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i, koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega, ve molam. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. Vtoriot velmo`a Koj e toj, te molam?

No najmnogu od s#, e vo soglasnost so proklamacijata. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i.) Gospo|a Azdisana

Gospo|a Azdisana Klaudio, gospodine, gospodin Klaudio. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva, kako ne. Vidov koga go li{ija od sloboda, vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Lu~io Ama znae{, po tolku zafrkancija, ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna, posigurna ne mo`e da bide, a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija, `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde, ne{to od vojnite, ne{to od ~umata, ne{to od besilkata, ne{to od siroma{tijata, mi se skusija mu{teriite. (Vleguva Pompej.) [to ti e, {to ima novo?

Tante za kukurigu

479

Pompej Tie ostanuvaat za priplod. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. I toa do temel. Gospo|a Azdisana

Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba, tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. Klaudio Taka mo`e polubogot, vlasta, za deloto storeno da n# kazni, spored grevot, Po zakonot bo`ji: ako te kaznam, arno, ako ne te kaznam, pak arno. Sepak si go barav. Lu~io

E, toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. Koj dobro do{epnuva, ne ostanuva bez klienti. I da go promenite mestoto, ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Samo hrabro, }e se so`alat nad vas. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota, vas }e ve imaat vo predvid. (Se slu{a bu~ava od vnatre.) Gospo|a Azdisana Tom~e, ako nemame druga rabota, da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot, Klaudio, Xulieta i sudskite slu`benici; Lu~io i dvajcata velmo`i.) Pompej Eve go gospodin Klaudio; temni~arot go nosi v zatvor. A eve ja i gospo|ica Xulieta. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to, brat, me poka`uva{ vaka na svetot?

[to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda, Lu~io, od sloboda. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda, koga se koristi bez usul, sledi zatvor. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na, ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. Koj ja gasne, umira. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda, bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. A sepak, raka na srce, pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. Za kakov prestap stanuva zbor, Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. Lu~io Da ne e ubistvo?

480
Klaudio Ne. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. Temni~arot Odime gospodine; mora da odime! Klaudio Eden zbor samo, prijatele dobar! (Temni~arot odobruva.) Zbor so tebe, Lu~io. Lu~io

Vilijam [EKSPIR

Klaudio Za `al, so dete. A pak sega, noviot namesnik na vojvodata dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost, ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa, nov vo sedloto, ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi, ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi, ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova jas so sigurnost ne znam. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi, kako zar|ano oru`je, visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni; pa sega, za slava i ime da si stvori, go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. Sigurno za da stekne ime. Lu~io

Mo`e i sto, ako se za tvoe dobro. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena, osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. Lu~io So dete ili {to?

Mora da e zaradi toa; pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka, ako e zaqubena, mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. Klaudio Storiv taka, ama nego ne mo`at da go najdat. Te molam, Lu~io, usluga napravi mi mala. Deneska, mislam, sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. Ako treba neka odi i sama. Imam nade` samo vo nea, nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu

Tante za kukurigu Scena 3

481

pa lu|eto gi plenuva; osven toa, mnogu e ve{ta na zbor, razumna i znae da ubedi. Lu~io Daj bo`e da znae kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka, tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. Odam kaj nea. Klaudio Vi blagodaram, prijatelu moj dobar, Lu~io. Lu~io Vo rok od dva ~asa. Klaudio Temni~aru ajde. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i;na drugata Klaudio, Xulieta, Temni~arot i slu`benicite.)

(Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot.) Vojvodata Ne, o~e svet. Otfrlete ja taa misla. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te, cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. Sve{tenikot Mo`e, va{ata milost, da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet, nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo, ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna, apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena; pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod, pa taka toj i se prifati. Sega, gospodine bo`ji, }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da, gospodaru. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel, koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. Pa sega, ko roditelite so

482

Vilijam [EKSPIR

meko srce, {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at, a ne za da gi upotrebat, pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at, taka i zakonite na{i, bidej}i neprimenuvani dolgo, i samite umrele i ve}e se mrtvi, pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba; i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. Vojvodata Strav nad stravovite, se pla{am. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov; a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. Zatoa, svet moj o~e, na Anxelo mu ja prefrliv vlasta, za da mo`e, od zasedata na moeto ime da udri doma, a jas, nezame{an, od glasovi lo{i da se spasam. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam, sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. Zatoa, te molam, so mantija da me snabdi{, i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. ]e vi ka`am i drugi pri~ini, no ne sega, zaradi koi ova go pravam. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale, od zlobata ve{to se ~uva, odvaj mo`e da se

vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. No sega }e se vidi, koga vlasta drugi nosi dumi, kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4


(Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska.) Izabela Zarem vie, kalu|erkite, drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. Ne govoram za{to pogolemi sakam, tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. Mila Izabela, odi otvori mu i vidi {to saka. Ti smee{, jas ne smeam; ti ne si zakolnata u{te, {tom zakletva dade{, ne smee{ da zboruva{ so ma{ki, osven vo prisustvo na igumanija, a i toga{, liceto pokrieno treba da ti bide ili, ako ti e otkrieno, mora da mol~i{. (Lu~io vika od nadvor.) Povtorno vika. Odgovori mu, te molam. (Se trga na strana.) Izabela Mir i sekoe dobro. Koj vika? (Ja otvora vratata. Vleguva Lu~io.) Gospodine, {egata na strana. Lu~io

483
Lu~io

Devstvenice, ako vie ste toa, a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. mo`ete li, ve molam, da me odvedete pred o~ite na izabela, novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova, za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela, negovata sestra.

Ubavice mila, brat vi ve pozdravuva mnogu. No da ne dol`am mnogu, toj e v zatvor. Izabela

Za ona za koe, ako jas treba da mu sudam, kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. So sakanata svoja za~na dete.

Vistina e. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto, sepak so vas epten sum iskren. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto, vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo, so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec.

484
Izabela

Vilijam [EKSPIR

Go hulite dobroto, potsmevaj}i mi se mene. Lu~io Ne e taka. Kratko i jasno, rabotata e vakva. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. No ba{ ko {to hranetiot se debeli, ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod, taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela

negova odat, vladee gospodarot Anxelo, ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv; ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir, koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot, studiraweto i postot. Toj sega, za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot, koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav, is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica, glavata na va{iot brat treba da padne. Go uapsi zaradi grevot, i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. Nade` ve}e nema, osven ako vie, so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. Izabela

Po posestrimstvo, so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. Lu~io Da, taa e. Izabela

Zna~i, `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am, temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. Izabela

Pa neka ja zeme! Bo`e, a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde; toj mnogu velmo`i, vklu~uvaj}i me i mene, vo akcija n# turna; no doznavame sega, od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki, deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. Na negovo mesto, so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam.

Tante za kukurigu

485

Lu~io Somne`ot predavnik e na{, i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Odete kaj Anxelo, i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat, a koga tie pla~at i kle~at, site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. Lu~io Ama pobrzajte. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. Vi blagodaram od srce. Pozdravete go brat mi. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. Lu~io Zaminuvam vedna{. Izabela Zbogum, gospodine dobar. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska, na druga Lu~io.)

^in VTORI
Scena 1
(Vleguvaat Anxelo, Eskalo, slu`benici i eden sudija.)

Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime, ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i, a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. Eskalo Da, no sepak, da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. I neka va{ata milost ka`e, a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi, dali i vie, pod dejstvo na sopstvenite strasti, koga vremeto bi se pogodilo so mestoto, mestoto so `elbata, ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel, stignata najposle do posakuvanata cel, dali i vie samite, vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo

i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. Ona {to pred sudot se otkriva, toa pravdata go se~e. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame, zapirame i go zemame, zatoa {to sme go videle, no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el; podobro re~ete, ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost, pa taka sme fita fit. Gospodine, mora da umre. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot.) Temni~arot Tuka sum, gospodaru.

Edna rabota e isku{enieto, Eskalo, a sosema druga zgre{enieto. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi

Anxelo Gledajte Klaudio

Tante za kukurigu

487
Eskalo

Do utre vo devet ~asot poguben da bide. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. Ova mu e posledniot axilak. (Izleguva temni~arot.) Eskalo Neboto neka mu prosti, neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva, na drugi doblesta im gi krati dnite. Edni vo zla se davat, begaat i nikomu ni{to, drugi za grev samo eden, gi ~eka krvav pi{tol. (Vleguvaat Lakt, Sapunot, Pompej i slu`benici.) Lakt

(Na Anxelo) Dobro ka`ano; eve ni najposle eden umen xandar. Anxelo Prodol`i, koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e, gospodaru. Se izlakta! Anxelo [to ste vie, gospodine? Lakt

Ajde, donesete gi ovde. Ako ova se lu|e na mesto, a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i, toga{ ne znam {to e zakon. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt

Toj, gospodaru? Toj e kelner, makro {to raboti na par~e. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a, gospodaru, be{e, kako {to velat, sramneta so zemja vo predgradieto; a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. Eskalo Od kade znaete?

Ako & e po volja na va{ata milost, jas sum sirot xandar na vojvodata, a se vikam Lakt. Se potpiram na pravdata, gospodaru; i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost, dvajca zloglasni zloubiteli. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost, ne znam to~no {to se, ama sigurno se pluknati nikakveci, vi tvrdam, bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima.

Lakt @ena mi, gospodaru, koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da, gospodaru, koja, spolaj mu na gospoda, e ~esna `ena Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{?

488
Lakt

Vilijam [EKSPIR

Velam, gospodine, }e ja rezilam i }e se rezilam, ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik, a i zijan za nejze, za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. Eskalo Od kade znae{, xandaru? Lakt Pa, gospodine, od `ena mi, koja, bog da ja dade{e nepohotna, mo`e{e da ja obvinat za kurvawe, prequba i site drugi ne~isti lajnarii. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da, gospodine, so posredstvo na gospo|a Azdisana. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. Pompej

znae koga{no vreme, stoeja vo edna pajnca, obi~na pajnca od pet pari, {to se veli. Va{ata milost ima sigurno videni takvi, ne se porcelanski tuku obi~ni, ~ingeni, ama sepak vr{at rabota. Eskalo Dobro de, ne zapnuvajte za pajncata, prodol`ete, prodol`ete! Pompej Ne gospodine, ni malku; tuka sosem ste vo pravo. Zna~i, ne odokolu tuku pravo v rebra. Pa kako {to rekov, ovaa gospo|a Lakt, mnogu trudna bidej}i, so stomakot do usta, kako {to rekov, umrena za suvi slivi, a imavme, kako {to rekov, samo dve vo pajncata oti majstorov ovde, Sapunot, gi potamani drugite, kako {to rekov, i, kako {to velam, ~esno pla}aj}i za niv, za{to, kako {to znaete, majstore Sapun, ne mo`ev da vi go vratam kusurot. Sapunot Taka e, ne mo`evte. Pompej

(Na Eskalo) Gospodine, ako mu e po volja na va{ata milost, rabotite ne stojat taka. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde, ~esen ~oveku, doka`i go! Eskalo

Ete gledate; a bidej}i vie toga{, ako dobro se se}avate, gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi Sapunot Gi kr{ev, nema zbor. Pompej

(Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine, taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara va{ata milost neka mi prosti suvi slivi. Nie, gospodine, imavme samo dve vo celata ku}a, koi vo toa koj-

Pa da, ete, gledate; pa toga{ vi rekov, ako dobro se se}avate, deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona, vie ve}e znaete {to, ako drasti~no ne gi smali obrocite, kako {to ve}e vi rekov

Tante za kukurigu

489
Pompej

Sapunot Taka e, ba{ taka be{e. Pompej Zna~i, ete gledate Eskalo Ama ste zdodevna budala. Ka`ete go glavnoto. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. Pompej Gospodine, va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. Eskalo Ne, gospodine, ne ni mislev. Pompej

Ete, gledate, ovde samo vistina se zboruva. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. (Na Eskalo) Zaminuvam sega, a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. Mnogu uspeh utre. (Izleguva Anxelo.) Sega prodol`ete, gospodine, u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{, gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. Lakt

Ama, gospodine, }e svr{ite, so va{a dozvola. A jas ve molam, poglednete go ovoj majstor Sapun, ovde, gospodine; ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden- na Duovden umre, ne, majstore Sapun? Sapunot

Ve molam, gospodine, pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. Pompej Ja molam va{ata visost, da me pra{a. Eskalo

Ve~erta sproti Duovden. Pompej E pa da, poarno zdravje. Ovde, gledam se govori samo vistina. Toj, gospodine, sede{e na edno nisko stol~e, gospodine, vo Kaj grozdot kaj{to vie u`ivavte da sedite, ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. Dobro, gospodine, {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam, gospodine, pogledajte mu ja facata na ~ovekov. Dobar gospodine Sapun, gledajte vo negovata milost. So pri~ina ova go velam. Dali va{ata milost dobro go pogledna?

490
Eskalo Da, gospodine, mnogu dobro. Pompej

Vilijam [EKSPIR

Lakt Gadu, la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. Eskalo

Ne, ve molam, pogledajte go u{te edna{. Eskalo Dobro, go gledam. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Zna~i, ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego, kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. Eskalo Vo pravo e xandaru, {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo, ako vi e po volja, ku}ata e mnogu respektirana ku}a; kako vtoro, ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto, negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. Pompej Rakava da mi se isu{i, gospodaru, ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde.

Koj e popameten ovde, pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O, rasipniku, o apa{u, o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene, neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. (Na Pompej) Doka`i go toa, rasipan kanibale, ili }e te nosam na sud za tepa~ka. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto, mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. Lakt Taka e. Vi blagodaram mnogu za ova, gospodaru. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa, gospodine xandar, bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele, pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. Lakt E, ba{ vi blagodaram za ova, gospodaru.

Tante za kukurigu

491
Eskalo

Sega gleda{, apa{u eden rasipan, {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto; da si go tera{, apa{u, svoeto. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni, gospodine? Sapunot Ovde vo Viena, gospodine. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da, gospodine, ako vi e po volja. Eskalo Zna~i taka. (Na Pompej) [to ste po zanaet, gospodine? Pompej

Devet? Dojdete ovde, majstor Sapune. Majstor Sapune, bi sakal da ne se pletkate so kelneri. ]e ve kelnerosaat, majstore Sapun, a vie }e gi nasapunite. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. Sapunot Vi blagodaram, gospodaru. [to se odnesuva do mene, nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma, ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. Eskalo Gotovo e, majstor Sapune. Zbogum. (Izleguva Sapunot.) A sega vie, majstore kelner. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. Eskalo Samo tolku?

Kelner, gospodine, kelner kaj edna sirota vdovica. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet, gospodine Posledniot be{e Azdisan.

Pompej Gazlo, gospodine. Pompej Gazlo. Eskalo Odli~no, gospodine, za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. Taka, vo `ivotinska smisla, vie ste Pompej Veliki. Pompej, honorarno vie ste i makro Pompej, bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo, ne? Ajde, priznajte, polovina mo`e }e vi se prosti. Pompej Iskreno, gospodine, jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to.

492
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Eskalo Vi blagodaram, Pompej, a za vozvrat na va{eto proro{tvo, slu{nete me. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate, oti, ako ve donese, ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. Ili prosto re~eno, Pompej, }e naredam da ve kam{ikuvaat. Taka, a za ovoj pat, Pompej, zbogum. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet, (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. Da me kam{ikuvaat? Ne, ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a; no zanaetot na hrabrite, so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva.) Eskalo A sega vie, majstore Lakt; prijdete, majstore xandar. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini, gospodine.

Mora da `iveete od ne{to, ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet, Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva, gospodine, da. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva, Pompej; niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne, Pompej. Pompej Iskreno, gospodine, spored moeto {turo mislewe, }e prodol`i toa da go tera. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite, toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Eskalo

Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. Samo {to glavi se se~at i se besi. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red, toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena, }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto, re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Sedum i pol, gospodine. Eskalo Te`ok napor za vas, navistina. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev, spored ve{tinata vo slu`bata, deka ste podolgo. Velite vkupno sedum godini.

Tante za kukurigu

493

Lakt Da vi ka`am pravo, gospodine, mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Koga }e gi izberat, sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. Lakt Doma kaj vas, gospodine? Eskalo Da, doma kaj mene. Zbogum. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite.) Kolku e ~asot, {to mislite? Sudijata Edinaeset, gospodine. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. Eskalo Potrebna ni e strogost.

Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. No sepak, kutriot Klaudio! Nema lek. Da odime, gospodine. (Izleguvaat.)

494 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost, {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. ^asot & se bli`i. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. (Vleguva slugata.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da, gospodaru dobar; mnogu doblesna moma, koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. Anxelo Dobro, pu{tete ja vnatre. (Izleguva slugata.) Bludnicata gledajte da ja premestite. Dajte & {to e potrebno, ama so merka. ]e dadam naredba. (Vleguvaat Lu~io i Izabela.) Temni~arot

(Vleguvaat temni~arot i eden sluga.) Slugata Go vr{i isleduvaweto; vedna{ }e dojde. ]e mu ka`am za vas. Temni~arot Ve molam. (Izleguva slugata.) ]e vidam {to re{il; mo`ebi omeknal. Bo`e, ko na son vinata da ja storil. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal; a samo toj treba da umre. (Vleguva Anxelo.) Anxelo [to e rabotata, temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. Ako gre{am ispravete me, ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. Anxelo Ajde; toa ostavete mi go mene. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe.

Bog neka ve vardi i ~uva. Anxelo Ostanete u{te malku. (Na Izabela) Dobrodojdovte. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam.

Tante za kukurigu

495

Ja molam va{ata milost da me soslu{a. Anxelo Dobro, {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam, i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina, da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. Anxelo Ubavo, {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Ve molam, grevot osudete go negov no ne i brat mi. Temni~arot

tolku lesno. Navalete, molete, kleknete pred nego; za poli obesete mu se. Premnogu ste ladni. Ne molite za igla. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. Navalete, velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko, nema pomo{. Izabela Ima, a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto, ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. Anxelo Toa ne sakam da go storam. Izabela

(Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. Na {to, zamislete, mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O, praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io

No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam, toa i ne mo`am. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. Anxelo Toj e osuden; predocna e. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni.

(Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se

496
Izabela

Vilijam [EKSPIR

Predocna? Ne e taka; duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. O, veruvajte vo ova, ni pompata koja so golemcite odi, ni krunata na kralot, ni od namesnikot me~ot, ni `ezloto na vojvodata, ni togata na sudijata, ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. Da be{e toj na va{e mesto, a na negovo vie, i vie }e potkleknevte kako nego, no toj, na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. Anxelo Ve molam, odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne; bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide, a {to zatvorenik. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka, trognete go; toa e praviot na~in. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. [to bi bilo so vas, primer, koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O, na ova

pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. Anxelo Smirete se, devojko li~na. Zakonot, a ne jas, brat vi go osudi. Duri da mi e rodnina, roden brat ili sin, za nego nema milost. Mora da umre u{te utre. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O, pomislete, dobar, dobar gospodaru, koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. Lu~io (Na strana) Da, ka`ano na mesto. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. No sega toj e buden, gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba.

Tante za kukurigu

497
Lu~io

Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am, za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi, prestapot progledan niz prsti, potoa bi gi ma~el, a pravda delam koga onoj, vinoven za nekoj zlostor, od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. Bidete zadovolni. Brat vi }e umre utre. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. O, mnogu e dobro da imate snaga na xin, no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. Izabela

(Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e, mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta, gledam. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. Golemcite so svetcite teraat {egi; duhovitost e toa, no bogohulie, koga malite toa go pravat. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo, devojko. Samo napred. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor, za vojnikot e ~isto svetogrdie. Lu~io

Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter, Jupiter bi poludel vo nemir, za{to sekoj mal, siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe, za grmewe samo. O sozdatelu milozliv, porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. No lu|eto, gordite lu|e, nabapkani so kusove~na, sitna vlast, neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat, tie, so duhot svoj staklest, ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat, i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas.

(Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta, iako gre{i kako i site, sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. Pra{ajte si go srceto; ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. Priznae li grev od boga daden, ko negoviot {to e prestap,

498

Vilijam [EKSPIR

toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. (Na Izabela) Zbogum. Izabela

na ve~nosta. Anxelo Ubavo, dojdete utre kaj mene. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. Izabela

Gospodaru dobar, vratete se. Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo Anxelo ]e razmislam. Dojdete utre. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam; vratete se, gospodaru. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da, so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot; tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce, molitvi od nevinite du{i, od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe; pa duri i od tvojata doblest. (Izleguvaat Izabela, Lu~io i Temni~arot.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot, koj gre{i pove}e, a? Ne taa; taa ne ni isku{uva; tuku toa sum jas, koj{to, legnat kraj temjanu{kata na sonce, ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e, se raspa|am od prekrasnoto vreme. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. Izabela (Na strana) Amin; za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. Izabela

Tante za kukurigu Scena 3

499

nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{, ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme, za tamu na{eto zlo da go vneseme? O, ludost, ludost, {to pravi{, {to si ti, Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O, ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. [to, zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav, koj{to, za da fati{ svetec, svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} ume{nosta i su{testvoto svoe Vaka da me vozbudi; tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni, ne gi sfa}av i im se smeev. (Izleguva.)

(Vleguvaat, od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot.) Vojvodata Gospod na pomo{, Temni~aru! Vie ste toj, ne? Temni~arot Jas sum. [to sakate, monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. (Vleguva Xulieta.) Eve, doa|a ba{ sega, gre{nica edna moja, koja, padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti. Dete taa nosi, a toj {to go za~na, osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. Ostanete malku,

500
pa drugi upatstva }e dobiete. Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Dali se kaete, ubavice, za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. Vojvodata

va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel, a tuka nie sebesi se `alime, ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no, sramot so radost go nosam. Vojvodata

]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate, i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. Xulieta So radost }e u~am. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta

Ostanete na toa. Va{iot drugar, kako {to slu{am, mora utre da umre, pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Bo`jata milost neka e so vas. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot

Da, ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. Vojvodata Taka i treba, }erko. No samo ako kaeweto @alno za nego. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4


(Vleguva Anxelo.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam, mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni, dodeka umot i duhot, ne slu{aj}i {to govoram, kaj Izabela se zakotvuvaat; na usnive mi e gospod, no nebare tamu samo imeto mu go xvakam, za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. Gospodstvoto moe, koe, da ne ~ue nikoj, gordost be{e moja, bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. O mesto visoko, tronu, kolkupati ti so ramkata tvoja, ode`data svoja, strav korne{ od budalite, a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta, krv si e. Da ispi{eme dobar angel vrz rogot od |avolot, dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela, kalu|erka, saka da ve vidi. Anxelo Dovedete ja. (Izleguva slugata.) O bo`e, {to mi se sobra taka krvta v srce, pa se zatna seta, a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. Izabela

501

Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi, rabotata si ja ostavaat, za so ponizna qubov pred nego da kleknat, pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. (Vleguva Izabela.) [to ima, ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. Izabela Taka neka bide. Bog neka ve brani i ~uva. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee, pa duri kolku i nas. No sepak, na krajot, mora da umre. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo

A koga, vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot,

502

Vilijam [EKSPIR

podolgo ili pokuso, da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. Anxelo O, ludost, ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko, na nedozvolen na~in, la`en `ivot da se sozdava. Izabela Taka e na nebo, no ne i na zemja.

Anxelo Ne, ne garantiram, za{to i re~enoto, lesno mo`am da go pobijam. Odgovorete na ova. Jas, vo ime na zakonot {to sega e vo sila, mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa, jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a, za{to toa voop{to grev ne e, tuku milost. Anxelo Ve molam storete go toa, primete go na du{a, {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. Izabela

Anxelo Velite taka? Eve, }e vidime vedna{. {to bi izbrale vie: zakonot, pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati, ili, za spas negov, teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa, podavaj}i & se, se izvalkala? Izabela Ve uveruvam, gospodine, deka porado bi go dala teloto od du{ata. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat, odo{to na du{a se nosat. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam, ako e grev na du{a neka go nosam. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate, ako e grev, sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi, vas sosem osloboduvaj}i ve. Anxelo Ne, slu{nete me. Izgleda ne me razbirate. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. Toa ne e dobro. Izabela Neka sum i naivna, i neka sum dobra za ni{to osven vo ona, bo`e, za koe znam deka ne sum podobra. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi

Tante za kukurigu

503

koga sama se ocrnuva; ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. No slu{nete me. Za jasno da me sfatite, }e zboruvam mo{ne grubo. Brat vi }e umre. Izabela Taka. Anxelo A negoviot prestap, spored na{iot zakon, tokmu vaka se kaznuva. Izabela Taka e. Anxelo

tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana; ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata, spasuvaj}i go nego, cel `ivot da umira. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela

Da re~eme, zna~i, deka nema drug na~in da go spasite Za ova ne garantiram, ni za ne{to drugo, velam samo kako pretpostavka osven vie, negovata sestra, gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite, ili visoko mesto dr`i, pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon, a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. Odnosno, ako smrtta nad glava mi visi,

Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta; zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Izabela O, prostete mi, gospodaru. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto, ona {to ne go mislime da go govorime. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. Anxelo Site sme slabi.

504
Izabela

Vilijam [EKSPIR

Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Anxelo

@ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. Anxelo Ne; i `enite se isto taka slabi. Izabela Da, ko ogledalata vo koi si go gledaat likot, koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. Ne, desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i, i vpe~atokot lesno n# zaveduva. Anxelo Jas isto mislam, a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte, a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat, dozvolete mi da bidam drzok. Za zbor ve fa}am. Bidete ona {to ste, a toa zna~i, bidete `ena. Ako ste ne{to pove}e, ne ste `ena. Ako ste `ena, a po s# na vas se gleda deka ste, poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. Gospodaru moj dobar, ve molam govorete ko porano {to govorevte. Anxelo Slu{nete otvoreno, ve sakam.

Nema, Izabela, ako qubovta mi ja vozvratite. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa, koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Anxelo Veruvaj mi, `imi ~esta, zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. Izabela Ha, sitna ~est {to golema verba bara, a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo; }e vidi{. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. Anxelo Koj }e ti veruva, Izabela? Imeto moe ~isto, strogosta na mojot `ivot, svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Ostavi ja finosta, ne rumeni od nepotreben sram, so koj se tera ba{ ona

Tante za kukurigu

505

{to so nego se bara. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo, inaku ne samo {to sigurno }e umre, tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki, nevideni maki. Odgovori mi utre, ili, `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi, }e postapam ko tiran so nego. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova, koj }e mi poveruva? O, opasnonosni usti, {to vo sebe go imate toj eden, ist jazik, bilo za osuda bilo za priznanie, koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa, i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi, so jadicata svoja! Kaj brat mi odam. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta, sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi, site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. Pa Izabelo, `ivej ~esno, a brat ti na nebo neka se ka~i; pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi, za smrt }e go podgotvam, mir na du{a da si obezbedi. (Izleguva.)

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah, Klaudio i Temni~arot.)

Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. So nade` da `iveam, podgotven sum da umram. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. Na `ivotot, re~i mu: Ako te zagubam, gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. Ti si samo zdiv, pokoren na site nebesni lunki, kaj{to prebiva{, jad vrz jad see{. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. Blagoroden ne si, za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. Ni slu~ajno ne si hrabar, za{to se pla{i{ od mekiot, ne`en jazik na edna bedna zmija. Najdobriot odmor ti e sonot, i ti naj~esto go bara{; a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{, koja pove}e ne e ni{to. Ti ne si ti, za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca

za~nati od prav. Ti ne si sre}en, oti toa {to go nema{, `ol~no go bara{, a toa {to go ima{, go zaborava{. Ne si stamen, za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. Ako si bogat, siroma{en si, za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato, gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. Prijatel nieden nema{, oti i utrobata tvoja, koja gospodaru te vika, ~ist odlivok na slabinite tvoi, gi kolne nastinkata, kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Ti nema{ ni mladost ni starost, tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{; oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska, pa moli milostina od drtata starost; a koga si star i bogat nema{ ni strast, ni `ar, ni krepkost, ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. [to se krie vo ona {to go nosi imeto `ivot? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti; a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. Klaudio Ponizno vi blagodaram. Sakaj}i da `iveam, smrtta ja baram, mislam,

Tante za kukurigu

507
Izabela

a baraj}i ja smrtta, `ivot nao|am. Pa neka dojde. Izabela (Od nadvor) Ej, milost od boga, mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. Zarem nema lek? Vojvodata

Uteha ko uteha; sekoga{ e dobra, mnogu dobra. Gospodarot Anxelo, bidej}i ima davawe zemawe so neboto, ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. Klaudio

Izabela (Na Klaudio) Gospodine, za kuso pak }e ve posetam. Klaudio Klaudio Presvet gospodine, vi blagodaram. (Vleguva Izabela.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio. Temni~arot Kako pora~ano. Sestra vi e, gospodine, tuka. Vojvodata Temni~aru, samo zbor so vas. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. (Obajcata se prikrivaat.) Klaudio Pa, sestro, kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka, temnica ve~na; ropstvo, pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate, ne morate da umrete. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate, }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara.

508
Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor.

Vilijam [EKSPIR

jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio

Izabela O bo`e, zarem e mo`no? O, se pla{am za tebe, Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta, pa i kutrata buba~ka, koga }e ja zgazime, od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. Klaudio Ne pravi go toa. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram, na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. Izabela Taka brat mi govori; od grobot na tatko glasov dojde. Da, ti mora da umre{. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. Ovoj bo`emski svetec od namesnik, koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en, go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci, ovoj namesnik e sotona. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla, bi li~el, velam, na gnil bunar podlabok od adot. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O, toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en, toj, onaka mudar, zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O, da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot, ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. Klaudio Ti blagodaram, mila Izabela. Izabela Podgotven bidi, Klaudio, za smrtta utre. Klaudio Dobro. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev, ili ako e, od sedumte smrtni e najmal. Izabela Izabela Mo`no e; potoa, po ~inov gnasen, bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. Klaudio

Tante za kukurigu

509

za kratkotrajno zadovolstvo? O, Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. Izabela A sramniot `ivot odvraten. Klaudio

O, kukavico bezverna, o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn, divo nakalemen, nikoga{ od krvta negova ne niknal. Od tebe se otka`uvam! Umri, crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam, pa neka si te~e. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{, a ni zbor za da te spasam. Klaudio

Da, no da umre{ i da zamine{ kojznae kade; da le`i{ na ledeni maki i da gnie{; ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka, a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi, ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz; da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen; ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi, so lelek, niz glavite vrtat temni misli polni somne` - toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta, ropstvoto, siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila, ostavete me vo `ivot. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot, prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. Izabela O, yveru!

Ne, slu{nete me, Izabela. Izabela Ne, ne, ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio.) Klaudio O slu{nete me Izabela. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor, mlada sestro, za eden zbor samo ve molam. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme, bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza.

510
Izabela

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Tokmu na vreme. (Izleguva zaedno so Klaudio.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina, vi podarila i dobrina. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata, ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata; a ~istotata na srceto, bidej}i e du{a na ~ovekot, sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i; pa, iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. No, o, kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego, jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. Sepak, kako {to sega stojat rabotite, toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. Na mojata iskrena `elba da pomognam, sam lekot mu se dava. Ubeden sum deka so mirna sovest, mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda, da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon, da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov.

Jas nemam mnogu slobodno vreme; vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i; no za kuso vi stojam na raspolagawe. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko, ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi; toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Taa, bidej}i ~esna, go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Zatoa podgotvete se za smrt. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. Utre mora da umrete. Kleknete i podgotvete se. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. Vojvodata Na toa i ostanete. Zbogum. (Klaudio odi kaj Izabela.) Temni~aru, eden zbor so vas. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam, o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. Ostavete me malku na samo so devojkava. I jas kako ~ovek, a i mojata ode`da, se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo.

Tante za kukurigu

511
Izabela

Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. Vojvodata Doblesta e smela, a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana, sestrata na Frederik, velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. Vojvodata

Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go, ne samo {to }e si go spasite bratot, tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. Izabela Poka`ete mi kako, dobar o~e. Vojvodata

So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo; se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. Vo me|uvreme, zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata, brat & Frederik do`ivea brodolom na more, a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e; potoa obrokot i temelot na svojot imot, svadbeniot miraz; a so niv, na krajot, i svojot svr{enik, ovoj navidum dobar Anxelo. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi, ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha; plukna na site svoi zakletvi, pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost; na kratko, ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega; a toj, iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer, ni tro{ka sovest ne poka`uva.

Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov, napravi, sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata, ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. Odete vie kaj Anxelo; odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno, soglasete se na ona {to vo toj pogled, toj go bara; samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo, deka kaj nego nema da ostanete dolgo; deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto, se razbira mora da bide soodvetno. Ako ova se obezbedi i garantira, drugoto e lesno. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. Ako potoa go priznae sostanokot, toa mo`e da go natera da & se oddol`i; pritoa brat vi }e bide spasen, va{ata ~est neizvalkana, kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe, a vie sekako ste, dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. [to velite na ova?

512
Izabela

Vilijam [EKSPIR

Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas, gospodine. - Blagosloven da ste, dobar o~e. Vojvodata

Samo zamislata kako seto }e izgleda, me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. Brzo pojdete kaj Anxelo. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela, vetete mu deka }e storite po negovata volja. A jas vedna{ odam do Sveti Luka; tamu, na eden imot opkolen so dlaboki endeci, `ivee ovaa otfrlena Marijana. Tamu pobarajte me; a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. Izabela Vi blagodaram za utehata. Zbogum, o~e dobar. (Izleguva.) (Vleguvaat Lakt, Pompej i slu`benicite.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka, toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. Vojvodata Bo`e, {to e sega ova? Pompej

I vie, dobar brate o~e. [to vi zgre{il ~ovekov, gospodine? Lakt Mene ni{to, gospodine, tuku na zakonot; a i smetame, gospodine deka e i kradec, gospodine, za{to najdovme kaj nego, gospodine, nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e, mom~e, podveduva~, podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. Re~i si barem edna{, od nivniot odvraten, `ivotinski dopir pijam, jadam, se oblekuvam, `iveam carski. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se, velam! Pompej

Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel, otkako na edniot, poveseliot lihvar, mu stavija katanec na vrata, a na drugiot, polo{iot, mu dozvolija po naredba na zakonot, da nosi postavena bunda za da go gree; i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva, bidej}i pobogato od ~ednosta, mo`e da se kiti.

Deka rabotava, na nekoj na~in, mi smrdi, mi smrdi, gospodine. Ama sepak, mo`am da doka`am Vojvodata Ne, ako |avolot dokazi ti dal za grevot, toga{ }e doka`e{ deka si negov. - Nosete go v zatvor, xandaru. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde.

Tante za kukurigu

513
Pompej

Lakt Mora pred zamenikot, gospodine; ovoj go predupredi. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i, poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti, ~isti od grev, ili gre{ni a navidum ~isti. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen; do ja`eto, gospodine. (Vleguva Lu~io.) Pompej Nadu{iv uteha, vikam spasitel. Eve eden gospodin i moj prijatel. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to, zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to, zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{, a? [to veli{ za ovoj napev, ovoj predmet, ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj, a? [to veli{ ti, ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e, ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i dtkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist, pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e, tvojata gazdarica? U{te podveduva, ne?

Da vi ka`am pravo, gospodine, go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. Lu~io E pa toa e dobro, taka treba i nikako poinaku. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka; posledicite se jasni, mora taka da bide. Odi{ v zatvor, Pompej? Pompej Taka e, gospodine. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no, Pompej. Zbogum. Odi; ka`i jas tamu sum te pratil. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro, zatoa {to e makro. Lu~io Toga{, zatvorete go. Ako zatvorot mu li~i na eden makro, toga{, toa si e negovo pravo. Deka e makro tuka nema somne`, i toa makro so pedigre - roden makro. Zbogum, dobar Pompeju. Prepora~aj me na zatvorot, Pompej. Sega }e stanete dobar doma}in, Pompej; }e ja ~uvate ku}ata. Pompej Se nadevam, gospodine, deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. Lu~io Ne, navistina nema, Pompej; ne e pove}e vo moda. ]e se molam Pompej, da ti se prodol`i apsot. Ako ne poka`e{ trpenie, toga{, prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. Zbogum, veren Pompej. Blagosloven da ste, o~e.

514
Vojvodata I vie. Lu~io

Vilijam [EKSPIR

Lu~io Be{e lud, neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo; gi stavi prestapite na zort. Vojvodata

Dali Brixit u{te se aka, a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot, gospodine.

Dobro pravi. Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija, gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. - [to ima novo po svetot, o~e, {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot, gospodine. Lu~io Odi pod senka, Pompej, odi. (Izleguvaat Lakt, Pompej i slu`benicite.) Se slu{a ne{to za vojvodata, o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. A vie? A kako e sozdaden, toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car; drugi deka e vo Rim. No kade e navistina, {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e; no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet, nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz; za ova sum siguren. I deka e kukla {to se plodi. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto, o~e. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. Lu~io Navistina, porokov ima mnogu rodnini, mnogu sojuznici i pomaga~i. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem, o~e, s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena, spored voobi~aeniot na~in. To~no li e ova, {to mislite?

Tante za kukurigu

515

Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz, gospodine, i golem govorxija. Lu~io

{mugna. Vojvodata A zo{to, ti se molam, mu ja {mugnal? Lu~io

Ama vi se molam, zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa, tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota, znae{e kakva polza ima od nea, zatoa nau~i da bide du{even. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite; mislam deka ne be{e takov. Lu~io O, kolku se la`ete, gospodine. Vojvodata Ne e vozmo`no. Lu~io Koj, vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. A i pijanica si be{e, da vi ka`am ako ne ste znaele. Vojvodata Golema nepravda mu pravite, siguren sum. Lu~io Gospodine, mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja

Aa, toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. Lu~io A toj e plitok, ni{to ne znae i prazen e ko lejka. Vojvodata Vie ili ste zloben, ili lud ili ste vo golema zabluda. Celiot tek na negoviot `ivot, i s# {to na kormiloto na dr`avata stori, ne mo`at, a nu`no i bez pogovor, da ne go prika`at vo podobro svetlo. Da se sudi samo po ona {to go napravi, toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec, dr`avnik i vojnik. Vie ili zboruvate kuturica ili, ako ste podobro izvesteni, izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. Lu~io Gospodine, go poznavam i go sakam. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe, a poznavaweto so posrde~na qubov. Lu~io Ama vi se molam gospodine, jas znam {to znam.

516
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata, kako {to se molime da bide, dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Ako govorevte po du{a, }e imate smelost toa i da go potvrdite. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas; a kako se vikate, vi se molam? Lu~io Gospodine, se vikam Lu~io, dobro poznat na vojvodata. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro, gospodine, ako po`iveam da go izvestam za vas. Lu~io Ne se pla{am od vas. Vojvodata O, vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati, ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam; ova povtorno }e go poreknete. Lu~io Poprvo }e se obesam. Se la`ete za mene, o~e. Ama dosta za ova. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel, gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati; ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko, }e go li{i ovoj kraj od `iteli

so svojata vozdr`anost. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. Vojvodata pak, mra~nite dela, mra~no bi gi sredil; ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. Kamo da se vrati. Navistina, ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. Zbogum, dobar o~e. Te molam moli se za mene. Vojvodata, pak ti velam, ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. U{te ne se otka`al od toa, i, ti velam, bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. Zbogum. (Izleguva.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata; klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. Ima li kral tolku silen, {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo, Temni~arot i gospo|a Azdisana.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde, nosete ja v zatvor. Azdisana Dobar gospodaru, dobar bidete so mene. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini, va{e gospodstvo.

Tante za kukurigu

517
Eskalo

Azdisana Gospodaru, ova e po prijava na nekojsi Lu~io. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata; & veti deka }e ja zeme. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. Iznesete go pred mene. Nejze nosete ja v zatvor. Vedna{, pove}e ni zbor. Temni~aru, mojot sobrat vo vlasta, Anxelo, ne saka da se premisli. Klaudio mora utre da umre. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene, s# }e be{e poinaku. Temni~arot Ako dozvolite, ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana.) Eskalo Dobra ve~er, dobar o~e. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Eskalo Od kade ste?

[to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to, osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i; se bara ne{to novo. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni, a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat, ja kolnat. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Ve molam, gospodine, kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to, nad site borbi, najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. No da go ostavime nego na negovite raboti, molej}i go boga da mu pojdat od raka, a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. Me izvestija deka ste go posetile. Vojvodata

Vojvodata Ne od ovaa zemja; ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Jas sum eden od milosrdnite bra}a, neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. No vo svojata fantazija, zaveden od slabosta na svojata priroda, se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot, koi jas, imaj}i dovolno slobodno vreme, mu gi razbiv i toj sega e

518
re{en da umre. Eskalo

Vilijam [EKSPIR

kazni, so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. (Izleguva.)

Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni, a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i, no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki, }e ima so {to da se gordee; no ako i toj padne vo grev, toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. Zbogum. Vojvodata Mir so vas. (Izleguva Eskalo.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i, na strogosta, svetost treba da & pridru`i, urnek vo du{ata sopstvena da plodi, du{evnosta da ja bodri, doblesta da ja vodi, to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi, a svojot go hrani! O, {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie, od nadvor angel, a vnatre crn |avol vie! O, kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki, najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. Taka prepredeniot so prepredenost }e se

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguva Marijana so edno dete.)

Deteto (Pee) Trgni gi, o trgni, tie usni {to tolku slatki, se kolnea la`no, i tie o~i, osuni vkusni, vodi~i slepi za utroto vla`no. No bakne`ite vrati mi gi, nazad vrati, zalog daden no zaluden, prati gi, prati. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah.) Marijana Prekini ja pesnata, pa {to pobrgu begaj. Eve ide te{itelot moj, ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. (Izleguva deteto.) Ve molam za pro{ka, gospodine, za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. Vojvodata Dobro e; iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi, a dobroto lo{o da prima. Ve molam, ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde. Marijana Ne ve pobara nikoj; cel den sum ovde. (Vleguva Izabela.)

Vojvodata Sosema vi veruvam. Tokmu sega e dojdeno vremeto. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. (Izleguva.) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid, toj gradina ima, a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj, pogolemiot klu~, se otvora. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Niz {epot, so revnost na golem krivec,

520
ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni; tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki; more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. (Se vra}aat Marijana i Izabela.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata, o~e, ako vie taka ja posovetuvate. Vojvodata

Ne, nieden, tuku samo povlekuvawe vo mrakot, i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok, za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. Vojvodata

Ne e toa sovet, tuku barawe moe. Dobro s# ste smislile. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. - Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. Tuka e za va{e dobro. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. Bez gajle. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam, o~e dobar, tolkupati ve}e vidov. Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka, koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. ]e pri~ekam da zavr{ite; samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. Marijana (Na Izabela) Da odime, ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela.) Ne pla{ete se, mila }erko, od ni{to. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva, no prvin seidbata treba da se svr{i. (Izleguvaat.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego, tivko i so {epot: Sega na brat mi setete se.

Tante za kukurigu Scena 2


(Vleguvaat Temni~arot i Pompej.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu, brat. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen, gospodine, mo`am; ama ako e `enet, toga{ e glava na `enata, a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. Temni~arot Ajde, gospodine, ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. Ako se nafatite da mu pomagate, }e se spasite od prangi; ako ne, }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani; zatoa {to ste bile zloglasen makro. Pompej Pompej Gospodine, jas si bev nezakonski makro od kojznae koga, ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. Temni~arot Ej, Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~.) Mraza~ E, gospodine, e umetnost. Me baravte, gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. Brat~e, ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. Ako vi e prifatlivo, dogovorete se za edna godina pa Mraza~

521

neka prestojuva ovde so vas; ako ne, neka vi se najde sega, a potoa otpu{tete go. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas; be{e makro.

Makro, gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta.

Ajde, ajde, gospodine, ne gledam koj e pote`ok; dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. (Izleguva.) Pompej Ve molam gospodine, `ivi liceto blagorodno, za{to toa e blagorodno, bez somnenie, samo {to pogledot vi e krvni~ki, dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da, gospodine, umetnost ami {to.

Slikarskoto ma~kawe, gospodine, sum ~ul go vikaat umetnost; a kurvite, gospodine, bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas, isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. Mraza~

522

Vilijam [EKSPIR

Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec, ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec, toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni; pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Se razbravte?

Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) Za edniot mi e `al; a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne, za{to e ubiec. (Vleguva Klaudio.) Eve go nalogot, Klaudio, za smrtta tvoja. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. Ne saka da se razbudi. Temni~arot

Pompej Gospodine, }e mu slu`am, bidej}i gledam deka va{iot xelat, rabotej}i go svojot zanaet, treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot; prviot po~esto moli za pro{ka. Temni~arot (Na Mraza~) Vie, brat~e, podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. Mraza~ (Na Pompej) Ajde, gospodine makro. ]e te podu~am vo zanaetot. Po mene. Pompej Temni~arot Sakam da u~am, gospodine; se nadevam, ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot, }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. Za{to navistina, gospodine, tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. Temni~arot Ni taa. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat, temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro, odete, podgotvete se. (Se slu{a troapawe od nadvor.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio.) (Povtorno se slu{a tropawe.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah.) Dobrodojdovte, o~e. Vojvodata

Tante za kukurigu

523

Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata

Temni~arot Ne, gospodine, nema ni{to. Vojvodata Iako mugrite bli`at, temni~aru, sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. Temni~arot

Ne e bez nade`. Temni~arot Mnogu surov zamenik. Vojvodata Ne e, ne e; se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to, bodiwaj}i ja vlasta, kaj drugite saka da go zauzdi. Da e od isto testo kako ona {to go le~i, tiranin bi bil toga{; no vaka e pravi~en. (Tropawe od nadvor.) Idat. (Temni~arot odi kaj vratata.) Temni~arov e ~ovek. Golema e retkost klu~ar eden zatapen, lu|eto da gi saka. (Tropawe na vrata.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. Prativ po nego. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka, kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. (Izleguva glasnikot.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete, sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. Takov slu~aj do sega sme nemale; osven toa od samiot prestol na pravdata, gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. (Vleguva glasnik.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba, ni {to se odnesuva do rokot, ni {to se odnesuva do predmetot, ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam, se razdenuva. Temni~arot

524

Vilijam [EKSPIR

koga go pravi mnogu krupna yverka. Koga porokot prostuva, prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. [to ima, gospodine? Temni~arot

Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe; a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo, ne se ni najde. Vojvodata

Vi ka`av; gospodarot Anxelo, smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata, mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik; mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Vojvodata

Dali sega go ima? Temni~arot Da. Toj duri i samiot prizna. Vojvodata

Ve molam, da ~ueme. Temni~arot Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule, naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. Za podobro da se uveram, do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta, inaku }e vi letne glavata. [to velite na ova, gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh, no ovde e izrasnat i odgledan; ve}e devet godini le`i v zatvor. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son; i~ ne mu e gajle, ba{ go boli za s#, ne se pla{i od ni{to, ni od minatoto, ni od sega{nosta ni od idninata; nema ~uvstvo za smrtta, a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Vojvodata Mu treba pouka. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. Otvorete mu ja vratata, no toj nema da izbega. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe, }e mu poka`evme la`en nalog za toa, ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. Na liceto, temni~aru, vi se ~ita ~estitost i postojanost. Ako lo{o ~itam, toga{ mojata

Tante za kukurigu

525

stara ume{nost me mami. No, }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. Klaudio, za ~ie pogubuvawe dobivte nalog, ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba, ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok, a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. Temni~arot A kako, gospodine, vi se molam?

sebe i ne{to drugo, `imi svetecot komu mu slu`am, }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Temni~arot Prostete, dobar o~e, ama ova e protiv mojata zakletva. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot

Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. Odlo`ete go pogubuvaweto. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva, rokot mi e utvrden, a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red, ve molam postapete kako {to vi velam. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata, pa }e ja otkrie izmamata. Vojvodata Temni~arot O, mrtovecot mnogu go menuva likot, a vie mo`ete i da pripomognete. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata, pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at; vie znaete deka ova obi~no se pravi. Ako so ova, osven blagodarnost i nagrada, navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. No bidej}i gledam deka se pla{ite, pa ni mojata obleka, ni mojata besprekornost, ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat, }e otidam podaleku od {to planirav, za da go otstranam sekoj va{ somne`. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine, ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. Vie, ne se somnevam vo toa, gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at.

526

Vilijam [EKSPIR Scena 3


(Vleguva Pompej.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana, bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. Prvin, tuka e mladiot majstor Brzo{ilo; zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir, s# na s# 197 funti, od {to izvlekol }ar pet marki. Raka na srce, toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. Potoa tuka e eden majstor Fiasko, na tu`ba od majstor Trino`ici, trgovec so tkaenina, zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka , pa mladiot majstor Bog-da~uva, pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad, silexija na me~ i kama; pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago, pa majstor Se~i-begaj, megdanxijata, pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli, ve~niot patnik, pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi, site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet, a sega stanati Podajte za boga. (Vleguva Mraza~.) Mraza~ Bratko, dovedi go ovde Bernardin. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin!

slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel, de deka negde se zamona{il, no za sre}a, od toa nema ni{to. Pogledajte, se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{, pa upatete go na podobro mesto. S# u{te ste v~udovideni; no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. Odime, ve}e se razdeni. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4


(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6


(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, nepravi~en? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: Anxelo za Klaudio, smrt za smrt. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

544

Vilijam [EKSPIR

Racete krenete gi; ne velete ni{to. S# jas } e ka`am. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. Mo`ebi i ma` mi e takov. O, Izabela, zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata

Temni~arot Ne, gospodaru, samo poraka po glasnik. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. Predajte gi klu~evite. Temni~arot

So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. Izabela (Kleknuva) O, gospodaru {tedar, gledajte, ako vi e po volja, na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. Bidej}i e taka, ostavete go vo `ivot. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. ^inot na Anxelo pak, ne ja postigna opakata namera svoja, i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. Mislata ne e delo, a namerata e samo misla. Marijana Samo misla, gospodaru. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. Stanete, velam. (Marijana i Izabela stanuvaat.) Sega se setiv na u{te eden prestap. Temni~aru, kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie, Anxelo, {to ni izgledavte vezden, tolku nisko padna, prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost; ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. (Vleguvaat Bernardin, Temni~arot, Klaudio, vo maska i Xuliet.) Prostete, gospodaru golem, i jas mislev deka e gre{ka, no ne znaev, a koga podrazmisliv, po~nav da se kaam; dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to, inaku, po nalog nezvani~en treba{e da umre. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. Odete i dovedete go. Sakam da go vidam. (Izleguva tmeni~arot.)

Tante za kukurigu

545

Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot

{utrak, ko raskala{en ~ovek, magare i ludak ka`ete mi, ve molam, so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io

Ovoj, gospodaru. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. (Na Bernardin) Za tebe velat, bratko, deka ima{ tvrda du{a, {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. Osuden si na smrt; no, grevovite zemski, ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. - O~e, pou~ete go. Vo va{i race go predavam. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv, koj treba{e da umre zaedno so Klaudio, a po lik e re~isi ist kako nego. (Go odbuluva Klaudio.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{, za negova qubov mu prostuvam; a zaradi qubovta va{a {tedra, raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. Taka i toj brat }e mi stane. No za toa posle. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. Pa, Anxelo, zloto od vas poleka si odi. Sakajte ja `ena vi, kolku vas i taa vredi. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. (Na Lu~io) Vie, brat, {to me znaete ko kukavica, @ivi gospod, gospodaru, ne ven~avajte me so kurva. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda; dobar moj gospodaru, ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, }e ja ven~a{. Klevetite ti gi prostuvam, a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. - Vodete go v zatvor, i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija, gospodaru, vi e isto kako i stavawe na smrtni maki, kam{ikuvawe i besewe. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. (Izleguva Lu~io pod stra`a.) @imi o~ive, gospodaru, toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. Ako zaradi toa sakate da me obesite, obesete me, ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. Vojvodata Prvin sto kam{ici, gospodine, a potoa besewe. Objavete, temni~aru, nasekade niz gradot, ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il, a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete, neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. Lu~io

546

Vilijam [EKSPIR

Vie Klaudio, ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. Raduvajte se, Marijana. Sakaj ja Anxelo. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. Ti blagodaram, dobar Eskalo, za dobrinata tvoja. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Za trudot i mol~eweto, ti blagodaram temni~aru; tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. Prostete mu, Anxelo, {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. Grevot tuka sam si se opravduva. Izabela mila, imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a; ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e, s# va{e }e stane moe. (Na site) A sega odime na dvorot; tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. (Izleguvaat.)

Naslov na originalot: Romeo and Juliet

L I C A:
Hor Romeo Montagi, negoviot tatko Montagi, negovata sopruga Benvolio, vnuk na Montagi Avram, sluga na Montagi Baltazar, ~ovek na Romeo Julija Kapuleti, nejzin tatko Kapuleti, negova sopruga Tibalt, nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori, slugi na Kapuleti Slugi, drugi Muzi~ari Eskalo, knez na Verona Merkucio Pariz, grof, blagorodnici Pa`, na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti, blagorodni~ki, sledbenici na Montagi i na Kapuleti.

Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina, prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina, samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci), ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec, bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi, dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata, ~isto qubovna, sonetna forma. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna, spokojna, ponekoga{ idili~na atmosfera, preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam, preku polnonade`nite govori, za eden sre}en kraj i za edna vesela, romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano, radosno samoobnovuvawe. Ottuka, tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam, verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata, se razbira, pozajmena od drugi avtori. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata, optimisti~ka, besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta, {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna, ja sozdavaat, mi se ~ini, onaa iznasilenost na tragi~noto, negovata vidliva, iskonstruirana priroda koja, ponekoga{, zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i, da go spomeneme grofot Tolstoj, na primer, me|u drugite. Inaku, ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona, da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. S# {to se vika italijanska renesansa, so site nejzini specifiki i osobenosti, mo`e da se najde i vo renesansna Anglija, samo vo eden poprizemjen prevod, vo edna postudena varijanta. Taka, vo ovoj slu~aj, legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj, osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk, tuku prikaznata sekoga{ e obratna; Bruk opstanuva, se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi, vdahnuvaj}i du{a vo {turata, banalna prikazna, velelepen, poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod, ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original.

PROLOG
(Vleguva Horot.)

Horot Dve semejstva, po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona, kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat, nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat, sekoj sekogo bodi. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva, a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas, na scenava }e cari. Ve molime za trpenie, nikoj nema da ve davi, ona {to nedostiga, trudot na{ }e go popravi. (Izleguva.)

^in PRVI
Scena 1
(Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi)

Samson Gregorie, brate, pak ja vadime kolata od kalta. Gregorie

Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. Gregorie

Nikako, ne sme yevgar volovi, da mu se snevidi. Samson

Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. Samson

Velam, vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. Gregorie Velam, duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Samson Koga }e mi se stemni, znam brzo da udram.

Taka e. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi, sekoga{ se pritisnati za yid; zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot, a `enskite }e gi pritisnam. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas, nivnite slugi. Samson

Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{, a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto, zatoa ako se stemni{, re~i zbogum na umot. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da, glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno, sfati me kako saka{. Seedno. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite, }e se nafr~am na `enskite - }e im gi se~am glavite.

556
Gregorie

Vilijam [EKSPIR

Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. Gregorie Dobro e {to ne si som. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi.) Vadi go alatot. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Ti po~ni ja kavgata, a jas }e ti go {titam grbot. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Samson Brkaj rabota koga ti velam. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Neka po~nat tie. Gregorie

od trite podolgiot; ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. (Go poka`uva od trite podolgiot.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot, gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot, gospodine. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot, gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am Da? Gregorie Ne. Samson Ne, gospodine, ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine, tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot, gospodine. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga, gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne, gospodine. Samson

]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. Samson Ne, tuku kako smeat. Jas pak }e im go poka`am

Ama ako barate, gospodine, vi stojam na raspolagawe. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie.

Romeo i Julija

557

Avram Ne podobar. Samson Dobro, gospodine. (Vleguva Benvolio.) Gregorie Re~i podobar. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. Samson (Na Avram) Da, podobar, gospodine.. Avram

mrazam zborot ko adot {to go mrazam, site Montagi i tebe. Bori se, kukavico. (Se borat. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani, stra`ari so stapovi i lastagarki.) Gra|anite Stapovi, osteni, kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. Dolu Montagi. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go, brzni! G-|a Kapuleti

La`e{. Samson Vadete gi me~evite, ako ste ma`i. Gregorie, ne go zaboravaj udarot od nekni. (Gi vadat me~evite i se borat.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se, budali. Vratete gi me~evite. Ne znaete {to pravite. (Vleguva Tibalt.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to, vadi{ me~ na ovie bezdu{ni rtki? Zavrti se, Benvolio. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. Benvolio Samo gi smiruvam. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. Tibalt [to, so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata.) Vojvodata Rajo buntovna, du{mani na mirot, hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej, yverovi, lu|e, Paterica, paterica - [to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu.) Kapuleti Me~ot, rekov. Stariot Montagi e ovde, i so me~ izvaden me pravi majmun. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i.) Pu{ti me, ne dr`i me, gleda{ se ~epam!

558

Vilijam [EKSPIR

{to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika; pod zakana so kazna, od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. (Montagi, Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi, tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i, so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. A sega site drugi neka si odat. Ti, Kapuleti, so mene vedna{ doa|aj; a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. U{te edna{, pod zakana so smrt, odete si! (Izleguvaat site osven Montagi, `ena mu i Benvolio.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori, vnu~ko; be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot, po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to, nepovreden, so prezir mu se ruga{e.

Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata, koj{to n# razdvoi. G-|a Montagi A kade e Romeo- dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. Benvolio Gospo|o, eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok, ne{to voznemiren izlegov malku v pole, kaj{to, pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad, rano izlezen, go vidov va{iot sin. Mu prijdov, no toj od mene se sokri, i {mugna vo ~estakot koga me vide. Jas, merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde, a samiot na sebe si bev tovar i breme, pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva, i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden, so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa, dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet, od svetlinata bega doma mojot sin ta`en, pa vo svojata samotna se povlekuva soba, panyurite gi spu{ta, svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Benvolio Striko dobar, ja znaete pri~inata?

Romeo i Julija

559
Romeo

Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. Benvolio

Te{ko mene, dolgi se ~asovite na taga. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio

A dali mu go ispipavte pulsot? Da. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi, no toj, sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi, dodu{a ne znam so kolkava iskrenost, i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide, toga{ i lekot lesno }e go bide. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. Ve molam skrijte se molkum, jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Odime. Srcevo mi ~uka. (Izleguvaat Montagi i `ena mu.) Benvolio Dobro utro, rodnino. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e, kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Zo{to o, qubov borbena, o, omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna, sueto trezna, Haose bezobli~en od navidum oblici skladni, Te{ko so takva qubov, na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{, gi krati. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben.

560

Vilijam [EKSPIR

Perduve oloven, ~adu sjaen, ognu studen, zdravje bolno, sonu v jave, {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Ti se smee{, ne? Benvolio

Benvolio Ka`i mi bez {ega, koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to, saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio

Ne, rodnino, tuku pla~am. Da ofka{? Ne; samo stvarno ka`i koja e. Romeo Romeo Dobro srce, za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov, ti si na klada. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in, {tom brzgne, ogan plamnuva vo zaqubenite o~i, {tom se stu{i, more se polni od qubovni~ki solzi. I {to u{te? Ludilo umno {to meli, xvaka~ka bolka i sladok pelin. Zbogum, rodnino. Benvolio ^ekaj, ne brzaj da me ko{ne{, Ako zamine{ bez mene, me navreduva{ mo{ne. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. Jas ne sum ovde. Ova ne e Romeo; ne sum tuka, ne sum ni onde. Deka si zaquben zna~i, pogodiv u{te vedna{. Romeo Dobar si strelec; a i ubava e taa {to ja sakam. Benvolio Ubava meta, rodnino, pobrgu se godi. Romeo Proma{i tuka. Ne ja godat nejze od Amor strelite; Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni, ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. O, taa vrie od ubavina; edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. No stvarno, rodnino, sakam edna `ena.

Romeo i Julija

561
Benvolio

Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da, no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi; ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. Preubava e, prepametna, pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. Benvolio Slu{aj me mene; prestani na nea da misli{. Romeo O, nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Zbogum, te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{.

]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en.

562 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaaat Kapuleti, Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna, da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas, mislam. Paris Obajcata ste ~esni, ugledni lu|e, i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. No, gospodine, {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov; u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Paris

Vo domot moj skromen, yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima - zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite; ~ujte gi site, videte gi site, najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite; vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. Da odime sega. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e, neka ne ti e u|e; niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. (Izleguvaat Kapuleti i Paris.) Petar

I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale, ma`eni tolku rano. No probajte, blagoroden Paris, srceto osvojte & go milo; voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo, i {tom taa se soglasi, vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi, na koj sum pokanil gosti mnogu, velmo{ki glavi mene mnogu mili, pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite, poradosen da stanam. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija, terzijata so svojot kalap, ribarot so svojata ~etka, slikarot so svoeto sertme; no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. Moram da najdam nekoj u~en. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva, edna bolka so drug ~emer se le~i, viorot vrati go, pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati.

Romeo i Julija

563

Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Benvolio Za {to, ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Benvolio

erki; grofot Anselme i negovite ubavi sestri, gospo|ata vdovica od Vitruvio, gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki, Merkucio i negoviot brat Valentin, striko mi Kapuleti, `ena mu i }erkite, ubavata vnuka Rozalina i Livija, gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt, Lucio i nemirnata Helena. Ubavo dru{tvo. A kade treba da dojdat? Petar

[to ti e Romeo, da ne si lud? Gore. Romeo Romeo Ne sum lud, tuku vrzan polo{o od ludak; zatvoren v zatvor, dr`an bez mojata hrana, kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er, mom~e. Petar Dobro ve~er. Ve molam, znaete da ~itate? Romeo Da, sopstvenata kob vo sopstvenata beda. Petar Verojatno ste samouk. No ve molam. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da, ako gi znam bukvite i jazikot. Petar ^esno re~eno. Ostanete so zdravje. Romeo Benvolio ^ekaj, mom~e, znam da ~itam. (Go ~ita pismoto.) Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina, koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. Moj gospodar e velikiot, bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi, povelete, ve molam, na pehar vino kaj nas. Ostanete so zdravje! (Izleguva.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. Romeo

564

Vilijam [EKSPIR

saka{, so site bo`estveni ubavici od Verona. Da odime tamu, pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. Romeo

Scena 3
(Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko, kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Doilkata

Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres, solzite ogan neka se storat pa tie, neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel, }e bilo poinaku vo drugi da si yverel; na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Romeo ]e dojdam, no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. (Izleguvat.)

@imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. Ej, jagnence, ej, pilence, Bog da ~uva, kaj e devoj~eto? Ej, Julija! (Vleguva Julija.) Julija [to e, koj me vika? Doilkata Majka vi. Julija Eve me, gospo|o. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. Doilko, izlezi za kratko. Mora na samo da zboruvame. Doilko, sepak ne odi. Nema {to tuka od tebe da se krie. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e, do minuta znam kolku e stara. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam a s# na s# nemam ni ~etiri, deka nema ~etirinaeset. U{te kolku ima do

Romeo i Julija

565

Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. Doilkata Zgora, zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. Taa i Suzana Bog du{ite risjanski da gi vardi, vrsni~ki bea. So bog sega e Suzana; predobra za mene be{e. No, ko {to rekov, tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni, ba{ taka, velam, dobro pomneweto me slu`i. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe toa ne se zaborava lesno Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. Da, da, ba{ imam akal! No, ko {to rekov, koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i, ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! Tras! tresna golubarnikot! A jas ko poparena, normalno, skoknav. A edinaeset od toga{ pominaa leta, za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Ne, {to bladam, more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi, bog da go prosti, veselo ma`i{te edno, detenceto go krena. Opaa! re~e, sega na nos pa|a{, a koga pozrela }e stane{, na ple}i }e pa|a{, ne, Xuli? A, `imi krstot, ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e Da! A {egata sega, gledaj, vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. Neli, Xuli? ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e

Da! G-|a Kapuleti Dosta so toa. Zamol~i te molam. Doilkata ]e zamol~am, gospo|o. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e Da. A, tvrdam, & be{e niknala na ~elo edna xumka, naa, ko jajce od gajgur. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Da re~e ma` mi, sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{, ne, Xuli? Crv~eto prestana da pla~e i re~e Da. Julija Prestani i ti, dado, zamol~i, te molam. Doilkata Dobro de, eve mol~am. Gospod neka te vardi, ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav, tokmu za toa sakav da porazgovarame. Ka`i mi, Julijo, }erko, {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. Doilkata ^est ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka, }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost!

566
G-|a Kapuleti

Vilijam [EKSPIR

Doilkata Pomala? Nikako, samo pogolema. @enite so ma`ite rastat. G-|a Kapuleti (Na Julija).Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija

E, pa, eve, razmisli za ma`a~ka sega. Pomladi od tebe ovde vo Verona, ugledni gospo|i, ve}e se stanati majki. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. Doilkata Ma`, gospo|ice, gospo|o, ma` i pol mu nema ramen na svetot, da go zeme{ i da bega{. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet.

]e gledam, ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam, pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam, madam. (Vleguva Petar.) Petar

Doilkata Taka e, toj e cvet; vistinski cvet, i jas velam. G-|a Kapuelti (Na Julija.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. Ispitaj ja sekoja crta,pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go, tamu toa skrieno te`i. Na skapocenava qubovna kniga, na nepovrzanive ~ari, za razubavuvawe u{te samo korica im fali. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go, ni{to pomala nema da bide{. Gospo|o, gostite dojdoa, ve~erata e servirana, vas ve vikaat, mladata gospo|ica ja baraat, doilkata ja pcujat v kujna, s# e naopaku i vo haos. Jas mora da odam da poslu`uvam. Ve molam idete vedna{. G-|a Kapuleti Eve idime. (Izleguva Petar) Julija, grofot te ~eka so svoite mo}i. Doilkata Brzni mome; po dnite sre}ni, posre}ni ~ekaj no}i.

Romeo i Julija Scena 4


(Vleguvaat Romeo, Merkucio, Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno dtkan za vlez ovde. Neka za nas sudat kako im e drago, na{e e da izigrame, pa fa}ame xade. Romeo Daj mi fakel. Ne sum ba{ za ripawe. Bidej}i mra~en, svetlina barem da nosam. Merkucio A ne, Romeo, mora so nas da igra{. Romeo Ne doa|a predvid. Obuvkite va{i se lesni, pogodni za igrawe; a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. Merkucio Ti si zaquben; pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila, pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en; pod te{koto breme na qubovta sega pa|am.

567
Merkucio

Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba, presurova, prenaduena i bocka kako trn. Merkucio Ako so tebe e gruba, grub bidi ti so nea, ako bocka, bockaj ja i ti, taka }e ja skroti{. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam, nad maskata maska. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski).) Benvolio Ajde, da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. Romeo Dajte mi fakel. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at, a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. [tom igrata `ivne, }e pobudalam i }e begam. (Zema fakel.) Merkucio Gledam umot te stega, pa s# ti e preku nosot. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal, od nea brgu }e te izvadime. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka.

568
Merkucio

Vilijam [EKSPIR

Mislev gospodine, dvoumej}i se vaka bo`emski, xabe svetlinata ja tro{ime, ko sve}a da gori denski. poslu{aj me, za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. Merkucio Pa isto i jas. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. Romeo Na sone, ~estopati, javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen

na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze; pokriv~eto, od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci; amovite, od najsitni pajakovi ni{ki; kam{i~eto, od kov~e na {tur~e, `il~iwata od prav, kolesnikot nejzin, muv~e edno sitno oble~eno vo sivo, dvapati positno od zmiulesto crv~e, is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite, pa tie za qubov sonuvaat; ili po kolenata na dvorjanite, pa sonuvaat za klawawe samo; ili po usnite damini, pa samo celuvki sonuvaat, pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor; a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e; pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla, pusii fa}a, dimiskii pleni, forsira reki, pehari polni pie; a potoa, gledaj ~udo, Barabani v u{i mu bijat, pa skoka i se budi, i, ispala{en od sonot, opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete

Romeo i Julija Scena 5

569

kok, koj{to edna{ odvrzan, golema nesre} a nosi. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at, gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. Ova e taa Romeo Dosta, dosta, Merkucio, molkni! Tuku bambori{ bez vrska. Merkucio Taka e. Za sonovi govoram, za ro`bite na bezrabotniot mozok, za~nati od ni{to, no od me~ti pusti, nevistinski i prazni ko jalov vozduh, ponepostojani od samiot veter, koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever, de, naluten, odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. Benvolio

(Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi.) Petar Kade e toj Tenxer~ija, da mu se snevidi, koj }e servira, a? Tuku samo ne{to menuva, tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca, a racete ne se ~isti. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop, trgnete mi go i ova kreden~e, pazete so ~iniite. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan, a ti, du{i~ke, ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Ej, Anton, Tenxer~ijo! Vtoriot sluga

I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. Romeo Se pla{am pred vreme, za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren, vo gradive piknat, na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred, pobratimi moi bodri! Benvolio Rzni so barabanot, taka! (Izleguvaat.)

Eve sme, de, poleka. Petar Ve baraat, ve vikaat, im trebate, im ste neohodni vo golemata odaja. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. Da `ivneme malku, de~ki!Na rabota, pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti, `ena mu, Julija, Doilkata, Tibalt, Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo, Benvolio i Merkucio. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte, gospoda! So vas }e

570

Vilijam [EKSPIR

igraat dami bez pluskavici na noze. Ha, gospo|i moi, koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite, velam, pluskavici }e dobijat. Ve upla{aiv, a? Taka? Dobrodojdovte, gospoda. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. Taka be{e, taka be{e, ama samo be{e. Dobro mi dojdovte gospoda. Zasvirete muzi~ari. Muzikata sviri a maskiranite, gostite i damite igraat. Romeo stoi na strana. Mesto, mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo, lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. (Na rodninata) Mom~e, ovaa nenadejna zabava dobro ispadna, ne? Samo sedi, sedi koga ti velam, rodnino Kapuleti, Odamna ni pomina vremeto za igrawe. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. Ka`i mi, kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca, edno trieset godini. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj, ne, nema tolku. Kolku i da e blisku Duovden, od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. Rodninata Kapuleti

Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam, gospodine. Romeo O, taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i, srceto na svetot po nea tupka. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani, damava {to igra me|u druga~kite zbrani. [tom zaprat, }e & prijdam kaj{to sedi taka, }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i, ete, vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Tibalt Po glasot mislam, ovoj }e da e Montagi. Me~ot mom~e donesi mi go. (Izleguva slugata) [to, zarem robov se drznal ovde da dojde, skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna, da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. Kapuleti [to e, rodnino, {to si se vozbudil gnevno?

Pove}e, pove}e. Sin mu gospodine, Ima trieset.

Tibalt Striko, Montagi e ovoj, du{mani{te na{e

Romeo i Julija

571
Kapuleti

revno, podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili, da n# srami tokmu na ve~era. Kapuleti Mladiot Romeo, ne? Tibalt Tokmu toj, podlecot Romeo. Kapuleti Vozdr`i se, rodnino stroen, ostavi go na mira. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski, i, {to e pravo, cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. Zatoa strpi se, pravi se ko da ne e tuka. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{, bidi qubezen i prestani da se murti{, ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. Nema da go podnesuvam. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. Vidi go ti nego, ima da slu{a{. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda, jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. Saka gostite da mi gi rastrevo`i, silexija pred site da izigruva! I toa ovde, vo mojata ku}a! Tibalt

[to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi, vidi, koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova, ti velam. Mene najde inaet da mi tera{. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo.) (Na gostite) Taka, deca, od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Smiri se ili - (Na slugite) u{te sve}i, u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e, }e te nau~am jas na red. (Na gostite) Veselo, veselo, deca! (Muzika povtorno sviri, gostite igraat.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat, siot se tresam, bitki stra{ni vo mene se bijat. ]e si odam, no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto, poblagoroden grev nudam: usnive, dvajca axii vcrveni, stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. Julija Axio dobar, ne huli po racete {tedro, {to pobo`nost {irat so ~inot niven. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki, axiski zdiven. Romeo A zarem svetcite se bez usni, axiite sveti? Julija

Ama striko, sramota e. Ne se axio, ama tie im se za molitva da storat.

572
Romeo

Vilijam [EKSPIR

treba da le`i na pari. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde, odime, vidovme {to ima{e da se vidi.

O svetice, toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi, za spas od o~ajov te molat. Julija Sveticata ne mrda, iako za molitvi ne e nema. Romeo

Romeo Toga{ ne mrdaj, plodot molitven da go zemam. (Ja baknuva.) Vaka od usnive, tvoite mi go zedoa grevot. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. Romeo Grev od usnive moi zemen? O, ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. (Ja baknuva.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice, majka vi saka so vas da zboruva. (Julija odi kaj majka & .) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e, mislam, mladiot Petru~io. Ama ste zelen mom~e, majka & e gospodarka na ovaa ku}a, odli~na gospo|a, doblesna i umna. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. Vi velam, toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. Kapuleti ^ekajte, gospoda, ne odete si taka brzo. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. (Mu {epotat na uvo.) A, taka zna~i? Toga{, vi blagodaram na site. Vi blagodaram, ~esni lu|e. Dobra no}. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. (Na bratu~edot) Uf, brat~e, docna e, docna. Si legnuvam. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite.) Julija Dojdi vamu, dadilko. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot, naslednik na stariot Tiberij. Julija

Romeo i Julija

573

Doilkata Ne znam. Julija Odi i pra{aj kako se vika. (Doilkata odi.) Ako `ena ima, toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi, sin edinec na va{iot golem du{man. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav, predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. (Nekoj od vnatre vika Julija.) Doilkata Eve n#, sega. Da odime. Posledniot gostin ve}e bega. (Izleguvaat.)

Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i, a mladata brza nasledni~ka da & bide; ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i, ne`nata Julija poubava,eve, ide. Sega Romeo go qubat i toj qubi, od o~i ma|epsan, zanesen amka; toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. Dr`an za du{man, pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa, iako vqubena, ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne. No za sredba, vremeto sredstva, strasta mo} im dava, stravot sotiraj}i go so strastvena lava.

^in VTORI
Scena 1
(Vleguva Romeo.)

Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa, oskata najdi ja svoja. Se vrti i se povlekuva. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio.) Benvolio (Vika) Romeo, rodnino Romeo, Romeo! Merkucio Mudar e, `imi krstov, se iskral doma v krevet. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. Vikaj Merkucio. Merkucio Ne, so magija }e go mamam. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. Vikni Lele! Rimuvaj gi barem krila so mila. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik, sin nejzin mladiot Adam Kupidon, koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Niti slu{a, niti se javuva, niti pak preta.

Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina, na visokoto & ~elo i rumenite usni, na noxiwata tenki, kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Benvolio Ako te slu{ne, }e pobudali od bes. Merkucio Ova nema da go zbesne. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak, pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Toa zlobno bi bilo. Prizivawevo moe ~esno e i fino. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Benvolio Da odime, se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo

Romeo i Julija Scena 2


(Romeo istapuva napred) Romeo

575

se kikotat. O Romeo, neka e, o neka e taa otvoreno-gaze, a ti kru{ka {ilesta. Dobra no}, Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio.)

Koj ranet ne bil, na luznite im se smee. No tivko, {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. Ogrej, jasno sonce, umri ja zavidlivata luna, {to ve}e e bolna, bleda i polna taga a ti, sledbeni~ka nejzina, stopati od nea poubava. Ne sluguvaj & nejze, zavidlivka e taa. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat; otfrli go. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata, eve ja qubovta moja. O kamo da znae deka mi e ova! Govori, a ne veli ni{to. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva; }e govoram so nego. Drzok sum premnogu. Ne mi se obra}a mene. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to, o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. [to ako o~ite & se na nebo, a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata; nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. O, vidi kako obrazot na raka go spu{ta. O, kamo da bev rakavica na taa raka, pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. Romeo (Na strana) Taa zboruva. O, zboruvaj samo, angelu svetol; za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene

576

Vilijam [EKSPIR

ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite, voshiteni o~i na smrtnicite {to, svrteni nazad, vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. Julija

Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. Imeto moe, svetice mila, samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. Da e napi{ano, parampar~e }e go storam. Julija

(Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo, Romeo, {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti, otfrli go imeto, a ako ne}e{, zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. [to e toa Montagi? Ne e ni raka, ni noga, ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. O, zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Taka i Romeo, da ne se vika Romeo, }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. Romeo, otfrli go imeto a mesto imeto - koe ne e del od tebe zemi me mene. Romeo

V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila, sepak zvukot im go znam. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo, mome li~no, ako obete ne ti se po }ef. Julija Kako dojde ovde, ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok, za ka~uvawe te`ok, a mestovo smrt za tebe, so ogled koj si, ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav, za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka, a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. Julija

(Na Julija) Te fa}am za zbor. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi?

Ako te vidat, }e te ubijat vedna{. Romeo Nema; pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. Gledaj me milo, i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to.

Romeo i Julija

577

Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Romeo Od pogledite nivni, no}ta }e me {titi, no ako ne me saka{, neka tuka me najdat. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku, nequben od tebe, da ja odlagam smrtta. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde?

od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. Povozdr`ana, priznavam, sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna, iskrenata strast moja. Zatoa prosti, ne go sfa}aj, te molam, ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Romeo Gospo|ice, vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija

Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. Taa sovet mi dade, a jas nejze o~i. Jas ne sum krmar, pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. Pristojna bi sakala da bidam, pristojna, ona {to go rekov da go odre~am; ama obziri zbogum. Dali me saka{? Znam }e re~e{ Da, a jas }e poveruvam. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. Na qubovni~ka iznevera, velat, Jupiter se smee. O Romeo ne`en, ako me saka{, ka`i navistina deka e taka; Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam, }e bidam opaka, }e re~am ne ako me pobara{; inaku za ni{to drugo na svetot. Vsu{nost, li~en Montagi, zacapana sum do u{i, pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. No veruvaj mi, gospodine, poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata, nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na, da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to, ili ako ve}e se kolne{, zakolni se vo sebe, idolot {to beskrajno go obo`uvam, pa }e ti veruvam. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj, ne kolni se. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. Prebrz e, nerazmislen, nenadeen epten, nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ svetka. Mil moj, dobra no}. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. Dobra no}, dobra no}. Mir neka ti se vsadi

578

Vilijam [EKSPIR

na srce ko spokojot {to go imam v gradi. Romeo O, zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. Romeo

~esni, a celta brak, javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne, kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race, i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata

Saka{ da si go vrati{? Zo{to, mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. Dare`livosta moja bez dno e kako more, i qubovta isto. [to pove}e davam pove}e ja imam; za{to neiscrpni se i dvete. (Doilkata vika odnadvor.) Slu{am {um od ku}ata. Sakan moj, zbogum.Idam, dado dobra! - Montagi mil, veren bidi. Po~ekaj malku; }e se vratam. (Izleguva.) Romeo O no}, no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien, da ne e ova samo son, son preubav, prebla`en za da bide jave. (Se vra}a Julija.) Julija Tri zbora u{te, mil Romeo, pa dobra no} stvarno. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam, idam. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. Utre liceto go pra}am. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. (Izleguva.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. (Trgnuva da si odi.) (Se vra}a povtorno Julija.)

Romeo i Julija

579
Julija

Julija Psst, Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen, inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Julija ]e bidam to~na. Dvaeset godini ima do toga{. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{?

Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Julija Razdenuva. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Julija I jas isto. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Dobra no}, dobra no}. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Romeo Neka son na klepki ti padne, spokoj na gradi. (Izleguva Julija.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i.

580 Scena 3

Vilijam [EKSPIR

Romeo Zdravo `ivo, o~e. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko, samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto, a kaj{to gri`ata grize, sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista, so misla lesna teloto go spru`i, tamu son~ec zlaten caruva so pesna. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki, vreli: a ako ne e taka, toga{ nema zo{to da se lomam, jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. Romeo Vtorovo e to~no, po~inkata takva mi e mila. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti, da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e, neka mi prosti adot, go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko, no vo kakva si, toga{, ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana, a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori

(Vleguva otec Lavrentij, so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka, osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka, ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. Sega, pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi, da ja isu{i no}nata rosa, moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci, crkalo, blagorodno cve}e. Zemjata, majka na prirodata, grobnica e nivna, no grobov ovoj i utroba e divna, a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat, cicaat od prirodnite gradi, mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri, a razli~ni se sosem sepak. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto, bilkite, kamewata, koga verno te`i, za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro; i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no, stanuva zlo~leno. Doblesta stanuva porok, trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo, do doblest se kreva. (Vleguva Romeo.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en, go mirisne{ li, te opiva, v `ivot te vra}a, no {tom go vkusi{, vo smrt sigurna te pra}a; dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat; kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi, tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi.

Romeo i Julija

581

rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. Vo sebe omraza nemam, o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot, bez zadr{ka te molam ~esno. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko, jasnost od du{a neka ti rosi, ne~istata ispoved, ne~ist oprost nosi. Romeo

od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. Ako ti be{e ti, a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. Ako navistina si smenet, toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{, budaletinko fina. Romeo

Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam, taka i taa me qubi se e sploteno, osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet; koga, kako i kade se sretnavme, pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat, a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. Otec Lavrentij Gospode bo`e, zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto, tuku od o~ite im ~adi. Isuse, Mario sveta, kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj, na obrazot u{te damka ti se lee

Saka{e v grob taa qubov da mi svene. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. Romeo Te molam, ne kori me, nejze sega ja qubam, po milost i qubov vo soodvetna e ruba i, za razlika od drugata, ne sakam da ja gubam. Otec Lavrentij Prvata znae{e, more duri i beter, deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde, stoumniku mlad, eve so tebe idam, na nekoj na~in tvoj pomo{nik, da ti bidam, za{to na krajot, mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime, mnogu i se brza na mojata la|a.

582
Otec Lavrentij

Vilijam [EKSPIR

Scena 4
(Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo, da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu - ne. Razgovarav so negoviot sluga. Merkucio Onaa ista bleda-krpa, tvrda na srce devojka, onaa Rozalina, go ma~i, ne mu dava da zdivne. Sigurno }e se {ekne. Benvolio Tibalt, rodnina na stariot Kapuleti, isprati pismo do domot na negoviot tatko. Merkucio Go vika na dvoboj, {to drugo. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. Benvolio Da, ama toj, na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto, so predizvik }e mu odgovori. Merkucio More te{ko na Romeo, pa toj ve}e e mrtov, proboden od crnoto oko na belata devojka, zastrelan so qubovna pesna vo uvoto, pogoden srede v srce so strelata na onoj

Poleka. Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. (Izleguvaat.)

Romeo i Julija

583

slep pili{tarec. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne, {to e toj Tibalt?

tra |upka, Elena i Hera prosta~ki i bludnici, a Tizba sivooka ili taka ne{to, ama ni{to posebno. Gospodine Romeo, bon `ur, da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. Romeo

Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Smel ma` e, vistinski vitez. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. Vnimava na taktot, intervalite, ritamot. Pauzite kaj nego se mnogu kusi, eden, dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. Vistinski kasap e so svileni petlici, megdanxija nad megdanxiite, blagorodnik prva liga, znalec na besmrtnoto pasado, pa na punto riverso, pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati, voobrazeni pr~lovci, site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus, izvonreden me~, izvonredno visok ~ovek, izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe, kosko moja stara, {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki, ovie peder~iwa, ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. O koskite nivni, koskite. (Vleguva Romeo.) Benvolio Eve go Romeo, eve go Romeo. Merkucio Bez svojata ikra, kako isu{ena haringa. O meso, meso, mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka, iako ima{e podobar qubovnik da ja opee; Didona gnasa, KleopaToa e isto kako da se ka`e, deka koga nekoj e zafaten kako tebe, mora da se vitka. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata, kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren, gospodine. Pobegna od nas, ete kako ni go spopika. Romeo Prosti mi, dobar Merkucio, imav mnogu rabota, a koga si zafaten, lesno se zaborava na u~tivosta.

584
Merkucio Rozata. Romeo

Vilijam [EKSPIR

Romeo Ne, ne kasaj, gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko, sok {to podzapira v grlo. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a, od eden palec se rastegnuva po cel lakt. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. Merkucio

Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. Merkucio Bistar si, nema {to, ako prodol`i{ da si vaka bister, }e si ja iznosi{ sandalata, |onot }e ti se izli`e, i }e si ostane{, prosto re~eno, bos. Romeo Prosta {ega, nema {to, poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas, dobar Benvolio, }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja, {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski, toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo.

Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven, sega si Romeo; sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda, bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. Benvolio Tolku e dosta, dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad.

Romeo i Julija

585

Merkucio Se la`e{, imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar.) Romeo Vidi, dobra brodska oprema. Edro, edro.

to~no na pladnevniot zarezok. Doilkata Kako ne vi e sram, {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek, blagorodna gospo|o, {to bog go sozdal sam da se rasipuva. Doilkata

Merkucio Dve, dve: ko{ula i nametka. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata, Petar. Merkucio Daj i Petre, da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. Doilkata Bog da vi dade dobro utro, gospoda. Merkucio Bog da ti dade dobar den, ubava gospo|o. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni, vi velam, za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica, podvodnica, podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Merkucio Najlo{oto dobro, dobro sfateno, nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj, gospodine, sakam na samo da razgovaram so vas. Dobro re~eno, `imi krstov. Sam da se rasipuva, rekovte, ne? Gospoda. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am, ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. Jas sum najmladiot pod toa ime, vo nedostig na polo{. Doilkata

586
Romeo Na {to nabasa? Merkucio

Vilijam [EKSPIR

me dupi kako saka. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. A da videv, vedna{ }e go izvle~ev me~ot. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. Doilkata @imi gospod, tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor, gospodine. Kako {to vi rekov, mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. No prvin, dozvolete da vi ka`am, ako mislite, {to se veli, da ja vle~ete za nos toa, velat, }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada; pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea, toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica, sram neviden, {to se veli. Romeo

Ne na zajak, gospodine, tuku na zaja~ica, gospodine, vo posna pita, koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. [eta pokraj niv i pee. Zaja~icata stara, zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. Ama zaja~icata stara, ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. Romeo, doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. Romeo Eve me vedna{ po vas. Merkucio Zbogum gospo|o stara, zbogum gospo|o, gospo|o, gospo|o. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio.) Doilkata Ve molam, gospodine, koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin, dadilko, koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene, }e mu go doteram umot, pa makar da e stopati pojak od mene; dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste; ako ne mo`am jas, }e najdam nekoj koj mo`e. Bednik nizaeden, ne mu sum jas edna od negovite kurvi, edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da

Dadilko, prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. Ka`i i deka izjavuvam... Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. Gospode, ama }e se izraduva. Romeo [to }e i ka`e{, dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am, gospodine, deka izjavuvate, a toa, kolku {to mi fa}a umot, e blagorodna ponuda.

Romeo i Julija

587

Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. Eve ti za trudot. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. Romeo Zemi de, zemi koga ti velam. Doilkata

vera ko ~elik. Doilkata Dobro, gospodine. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica, gospode, koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. O, ima vo gradot eden blagorodnik, nekojsi Paris, koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze, du{i~ka edna mila, gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~, za vistinki kreka~. Ponekoga{ ja lutam, i velam Paris pove}e i li~i, ama vi velam, koga }e i re~am taka, celata pobleduva, ko najbela krpa stanuva. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo

Deneska popladne, gospodine, }e dojde tamu. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata, dobra dado, u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e, koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. Zbogum, bidi verna, a za toa jas }e ti go nagradam trudot. Zbogum. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi, slu{nete gospodine. Romeo [to saka{ da mi ka`e{, dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime, brzo! (Izleguvaat.) Povelete. Doilkata Sekako, iljada pati.: Petar! Petar E, de~ko, ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r - ama znam, va{eto ime po~nuva so druga bukva, ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa, za vas i za rozmarinot, milina da vi e da gi slu{nete. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica.

588 Scena 5
(Vleguva Julija.) Julija

Vilijam [EKSPIR

Julija Kamo koskive moi da gi ima{, a jas tvoite vesti: ajde, zboruvaj, te molam, dadi~ke moja, zboruvaj! Doilkata Gospode, ama i se brza, ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. Samo ka`i, dobri se ili lo{i? Doilkata E pa, napravi naiven izbor, ne znae{ da izbira{ ma`. Romeo! Ne ne, ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i, iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i, a racete, stapalata i stasot, iako za niv ne treba da se zboruva, mu se nesporedlivi. Ne e cvet na u~tivosta, no ti garantiram deka e krotok kako jagne. Odi po svojot pat, devojko, slu`i mu na boga. [to, zarem ve}e ru~avte? Julija Ne, ne. Ama seto ova i prethodno go znaev. [to veli toj za ven~avkata na{a, za toa {to veli? Doilkata

Ot~uka devet koga doilkata ja prativ, veti za polovina ~as }e se vrati, mo`e ne go na{la; ne, ni slu~ajno; o, pa taa kuca, glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci, koga senkite gi teraat preku temnite gori. Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat, i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter; sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat, a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima, a nejze ja nema. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega, zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene; no starite lu|e nebare su{testva mrtvi, ko olovo se nesmasni, te{ki, na bavnosta `rtvi. (Vleguvaat Doilkata so Petar.) Eve ja, gospode, o dadilke slatka, {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. Doilkata Petre, zastani kaj portata. Julija Sega dadilko dobra, slatka. O bo`e, {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni, veselo ka`i mi gi. A ako se ta`ni, ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. Doilkata Premorena sum, daj mi malku da zdivnam, sekoe kov~e me boli. Tr~av ko luda!

Gospode, ama me boli glavata, da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. A i grbov od ovaa strana, lele grbov, lele,

Romeo i Julija

589

Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. Mila, mila, mila dadi~ko, {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin, i kako qubezen, i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin, Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja, vidi ja ti nea, {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{, ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij, tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. Sega krvta gre{na v lice ti jurna,

no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. Odi v crkva; jas po drug pat moram, da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. Crn~am, r,mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. Julija Visoka sre}a odbrav. Zbogum dadilko dobra. (Izleguvaat.)

590 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Julija I nemu dobro ve~er, inaku zo{to da mi blagodari? Romeo

(Vleguvaat otecot i Romeo.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in, za dnite idni da ne ne koraat so taga. Romeo Amin, amin, no kakva i da dojde taga, taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti, navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. Zatoa qubi umereno, taka qubovta trae dolgo, prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo.) Eve ja gospo|icata. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe; zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne, tolku e lesna suetnosta. Julija Dobro ve~er, o~e moj duhoven. Otec Lavrentij Romeo, }erko, za obajcata }e ti se zablagodari.

Ah, Julija, ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata, i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{, toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. Julija Srceto, pobogato so sodr`ina, a ne so zborovi, ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. Otec Lavrentij Dojdete so mene, }e pobrzam so ~inot. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. (Izleguvaat.)

^in TRETI
Scena 1
(Vleguvaat Merkucio so pa`ot, Benvolio so negovi lu|e.)

Benvolio Te molam, dobar Merkucio, da si odime, denot e `e`ok, Kapuletite nadvor, gi sretneme li, ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni, poludenata krv vrie. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma, vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{, no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne, ne li~i{. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija; ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno, malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. Eve ti, na primer, ti bi fatil kavga so ~ovek samo

zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. Koi o~i, osven takvite, bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski, tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe, glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt, Petru~io, i drugi. Benvolio Gluposti ili ne, eve gi Kapuletite. Merkucio Kapuleti, Mapuleti, ba{ mi e gajle.

592
Tibalt

Vilijam [EKSPIR

Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. (Vleguva Romeo.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to, gospodine. Eve go moeto mom~e.. Merkucio

(Na Petru~io i drugite) Stojte do mene, za{to }e im se obratam. (Na Montagi) Gospoda, dobro ve~er. Samo zbor so eden od vas. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Tibalt I na toa sum podgotven, gospodine, ako mi dadete mo`nost. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio, ti i Romeo duvate vo ista gajda. Merkucio Duvame vo ista gajda? [to, da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{, toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot; od zvukot negov, boga mi, ima da zaigra{. Skokaj sega, dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto, ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. Site o~i kon nas se svrteni. Merkucio O~ite se za gledawe, pa neka se xarat.

Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Ama na kar{ilak izlezete mu, pa }e vidite {to e toa megdanxija.. Vo taa smisla samo, va{ata milost mo`e da go vika mom~e. Tibalt Romeo, qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt, pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Jas ne sum podlec. Zatoa zbogum. Gledam deka ne me pooznava{. Tibalt Mom~e, ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam, tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Zatoa dobar Kapuleti, ime {to ko svoeto go sakam, zadovoli se so ova {to go rekov. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost, ne~esna, nemturska, podla!

Romeo i Julija

593
Merkucio

Samo ala stakato nejze ja pere. Tibalt, staorsko stra{ilo, ajde, }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite, samo eden od tvoite devet `ivoti. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam, da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet?

Proboden sum. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio

Merkucio Samo grebnatina, grebnatina samo; ama, dovolna sosem. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor, gnaso! (Izleguva Pa`ot.) Romeo

(Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se, ~oveku. Ranata ne e tolku stra{na. Romeo Merkucio Merkucio dobar, vrati go me~ot. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. (Se borat.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot, Benvolio. Da gi razdvoime. Sramete se, gospoda. Rezil ste na svetot. Tibalt, Merkucio, Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Stojte, dosta, Tibalt, Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Petru~io Da begame, Tibalt! (Izleguvaat Tibalt, Petru~io i nivnite drugari.) Ne e dlaboka kako bunar, nitu {iroka ko crkovni porti, no sepak e dovolna. ]e poslu`i. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. Mi go zbiberija na ovoj svet. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Plukam na svetot koga pes eden, ma~ka, staorec, glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik, apa{, podlec, {to se tepa so smetka! Zo{to, `iti s#, se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Romeo Najdobroto go sakav. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a, Benvolio, ili }e padnam. ^uma vrz va{ite dve ku}i. Od mene napravija za crvjata hrana. Si go dobiv i toa zdravo. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo.)

594
Romeo

Vilijam [EKSPIR

Romeo Toa ova }e go re{i. Se borat. Tibalt e proboden. Pa|a i umira. Benvolio Romeo, begaj, da te nema. Gradot e na noze, Tibalt mrtov. Ne stoi ko zdrven. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. Odi, begaj, da te nema. Romeo

Ovoj gospodin, na vojvodata sojuznik blizok, moj prijatel veren, so smrtna se zdobi rana zaradi mene, navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. Tibalt, {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka, tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r|osa sosem. (Vleguva Benvolio.) Benvolio O Romeo, Romeo, hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna, preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde, po ova znam drugo zlo }e dojde. (Vleguva Tibalt.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. A sega Tibalt, nazad zemi si go ona tvoe podlec {to preeska v lice mi go frli, za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. Tibalt

O, jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva.) (Vleguvaat gra|ani.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt, ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj, gospodine, trgnuvaj po mene. Vo imeto na vojvodata ti velam, napred. (Vleguvaat Vojvodata, stariot Montagi, Kapuleti,nivnite `eni i drugi.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio

Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu.

O vojvodo blagoroden, cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga.

Romeo i Julija

595

^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi, hrabriot Merkucio. G-|a Kapuleti Tibalt, vnu~ko moj, o ~edo na bratot moj! O vojvodo, O gospodaru, ma`u! O, proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo, `iti gospod, za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko, vnu~ko! Vojvodata Benvolio, koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt, ubieniov ovde, kogo rakata na Romeo go ubi. Romeo, so ubavi zborovi go smiruva{e, go ubeduva{e vo besmislata na sporot, na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. Seto ova izrazeno so krotka re~, smiren pogled, vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt, gluviot za mir, tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to, zbesnat i samiot, ne mu ostana dol`en, tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e, a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. Romeo toga{ svika: Stojte, prijateli, prijateli razdvojte se! I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu, i me|u niv vleta, no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio, pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za

odmazda nadojdena vo nego kako molwa; pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. Ako ne be{e vaka, neka prestanam da di{am. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. Normalno e da la`e; vistinata ne e takva. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva, dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. Pravda baram vojvodo, za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi, Romeo da umre mora. Vojvodata Romeo go ubi nego, toj Merkucio go skrati. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo, vojvodo. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Toj samo dolgot zakonski go zede, `ivotot na Tibalt. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. Od toa }e nema ni{to. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov, {tom go najdat edna{. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. (Izleguvaat so teloto na Tibalt.)

596 Scena 2
(Vleguva Julija, sama.) Julija

Vilijam [EKSPIR

{to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da, da. Skalite od ja`e. Julija Te{ko mene, {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn, toj e mrtov, mrtov, mrtov. Gotovi sme, gospo|ice, propadnavme. O nesre}en den, nego go nema, ubien e, mrtov. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e, ako neboto ne mo`e. O Romeo, Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Jas ne sum jas ako takvo da postoi, ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. Ako e ubien re~i da ako ne e, ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. Doilkata Ranata ja vidov, so svoi o~i ja vidov, (Bo`e sokri ja) ovde, na gradite ma{ki, o, sirot trup, krvav trup sirot, bled, bled ko krpa, vo krv oblean siot, vo krv zasirena. Toga{ se onesvestiv.

Galopirajte brzo, o ognono`ni vranci, kon konakot Feba. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad, i no} temna bi se spu{tila vedna{. Ra{iri go perdeto gusto, o no}, na qubovta jatak, za da se sklopat denskite o~i, a Romeo v pregrad, neviden i ne~uen, mi padne. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja, a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. Dojdi no} li~na, ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn, duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi; dojdi no}, dojdi Romeo, ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na, crnove|a, zaqubena, no}, dojdi, daj mi go mojot Romeo, a koga }e umre, zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali, pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. O si kupiv qubovna palata, ama u{te ne sum vselena; i iako sum prodadena, u{te ne sum prevzemena. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. No eve, ide doilkata; (Vleguva Doilkata so skala od ja`e.) i nosi vesti. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori, nebesna re~itost go krasi. Ka`i dado, {to e novo? [to ima{ tamu, skalite

Romeo i Julija

597

Julija O, skr{i se srce! Skr{i se, siraku, vedna{! V temnica o~i, slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. Zla zemjo vzemi vrati se, po mene neka dojdat, na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. Doilkata O Tibalt, Tibalt, najdobriot prijatel {to go imav, o qubezen Tibalt, gospodine ~estit, {to me snajde, mrtov da te vidam. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina, mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden, za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran, Romeo nego go ubi, zatoa Romeo e proteran. Julija O bo`e, dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli, ja proli, o den nesre}en, ja proli. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja, jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled-

Svet bogohulniku, apa{u ~estit. O prirodo, {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba, sigurnost, ~esnost vo ma`ite nema; site se izmamnici, krivokletnici, licemeri, nuli. Ah, kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. Me ostarija mnogu `alta, zloto, ovaa taga. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. O, {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah, kutar moj ma`u, koj imeto }e ti go fali koga jas, tvojata tri~asovna `ena, ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. Nazad, glupavi solzi, nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie, po gre{ka, gi `rtvuvate za radost. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku;

598

Vilijam [EKSPIR

a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. Ova e uteha. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u, pocrn od smrtta na Tibalt, {to me ubi. Sakav da go zaboravam lesno no o, vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! Tibalt e mrtov, a Romeo proteran. Zborot proteran, toj edinstven zbor proteran deset iljadi Tibalti ubi. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona Tibalt e mrtov ne re~e taa Tatko ti umre ili majka ti, ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt, vaka vmetnato ona Romeo proteran- toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site, site se mrtvi. Romeo proteranNema kraj, granica, me|a, merki razni vo smrtta na toj zbor. Zborovite za takvo zlo se prazni. Kade se majka mi i tatko mi, Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat; moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. Zemi gi ortomive. Ja`iwa kutri, izmameni ste vie, i vie i jas, za{to Romeo po tu|ini se krie. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas, devstvenica, }e umram devstvenovdovi~ena. Ajde, ja`iwa; ajde Dadilko; vo bra~nata postela mi se dreme, kaj{to smrtta, a ne Romeo, nevinosta }e mi ja zeme!

Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Znam dobro kade se nao|a. Slu{ni me, ej, tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. Kaj nego odam. Vo }elijata na Lorens e skrien. Julija (I dava prsten) O, najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez, i ka`i mu da dojde, poslednoto zbogum da go zeme.

Romeo i Julija Scena 3


(Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo.) Otec Lavrentij Ela vamu, Romeo, ela pla{livecu eden, siot si stanal samo tu~na taga, a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. Romeo O~e, {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata, sinko, no gorko dru{tvo pravi. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna; ne smrt za teloto tuku progon. Romeo Progon? Imaj milost, re~i smrt, Za{to progonot pou`asen e na lik, mnogu pou`asen od smrtta. Ne veli progon. Otecot Od Verona si proteran. Trpeliv bidi, za{to golem e svetot i {irok. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te, ve~na maka, pekol. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. ,Progon e pogre{en zbor za smrt. Vikaj}i ja smrtta

599

progon mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. Otecot O grev smrten, o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt, no Vojvodata, na tvoja strana zastanuvaj}i, zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor smrt so progon go zameni. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e, ku~e gluv~e sitno, sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. Pove}e vrednost, pove}e dostoinstvo, pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi, duri i vo ~edna, vestalska smernost pocrvenuvaat, nebare dopiraj}i se, storile grev. No Romeo ne smee, proteran e toj. Muvite smeat, a jas od ova mora da begam. Tie se slobodni lu|e, a jas sum proteran. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov, naostrena kama, sredstvo nekakvo za brza smrt, pa makar grdo, tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe proteranProteran? O o~e, kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Urlaat so nego. Kako ima{ srce ti, du{o sveta, duhovniku bo`ji, razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor proteran?

600
Otecot

Vilijam [EKSPIR

Otecot Stani, nekoj ~uka. Romeo dobar, skrij se. Romeo Ne}am, osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. (Povtorno ~ukawe.) Otecot Slu{aj, tropaat! Koj e? Romeo, stani. ]e te zemat. - ^ekajte malku.- Stani. (^ukaweto ne prestanuva.) Brgu v soba.- Ajde, odi! Bo`e, ama neodgovornost, {to e ova? (^ukaweto prodol`uva.) Idam, idam, koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre, pa }e vi ka`am. Idam od gospo|ica Julija. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. (Vleguva doilkata.) Doilkata O o~e svet, o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot, udaven od sopstvenite solzi. Doilkata O, so gospo|icata moja ist slu~aj,

Ludaku mrdnat, barem malku slu{ni me! Romeo O, pak }e mi govori{ za progonstvo. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov mleko slatko za makite, filosofijata, za da te te{i pa makar da si proteran. Romeo Pak proteran? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti, odlukata na vojvodata da ja smeni, ne vredi ni{to, ne pomaga ni{to. Ne zboruvaj mi pove}e. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. Da be{e mlad ko mene, Julija sakana tvoja, o`enet odvaj eden ~as, Tibalt mrtov, zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{, kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{, ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. (Od nadvor se slu{a tropawe.)

Romeo i Julija

601

Ist sosem! O sovpa|awe bolno, sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa, leleka i pla~e. (Na Romeo) Stani, stani, stani i ma` bidi za ater na Julija, za nejzin ater stani. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru, So smrtta s# zavr{uva. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa, kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O, ne veli ni{to, gospodaru, samo lipa, lipa, }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika, pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. O ka`i mi o~e, ka`i mi, vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka.

Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. No pla~e{ ko `ena, a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto, zemjata, ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{, qubovta, umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot, qubovta i umot. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost; qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{; umot, toj ukras na qubovta i likot, nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. Stanuvaj, bidi ma`! Tvojata Julija e `iva, za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni; i tuka ima{ sre}a. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti, ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. Vnimavaj ti velam, za{to takvite umiraat vo beda. Odi, brzni kaj sakanata, ko {to e dogovoreno.

602

Vilijam [EKSPIR

Izjazi se vo nejzinata soba; odi da ja te{i{. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat, oti nema da projde{ na patot za Mantova, kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime , prijatelite ne gi pomirime, pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. Odi napred Dadilko, gospo|ata pozdravi ja svoja, i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. Romeo vedna{ trga po tebe. Doilkata O gospode, bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O, {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru, ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. Doilkata (Mu dava prsten) Eve, gospodine, prstenov re~e da vi go dadam. I pobrzajte, ne stojte mnogu, za{to ve}e e docna. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. (Izleguva doilkata.) Otecot Odi vedna{, dobra no}, s# zavisi od ova. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. Smesti se vo Mantova. Jas }e ti najdam sluga

i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Daj mi raka. Docna e. Zbogum. Dobra no}. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. Zbogum.

Romeo i Julija Scena 4


(Vleguvaat stariot Kapuleti, negovata `ena i Paris.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa, gospodine, na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt, a go sakav i jas. Dobro, site edna{ }e umreme. Docna e, no}eska taa nema da sleze. Vi velam, da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. Paris

603
Kapuleti

Ponedelnik, a? Mm, sreda mi e nekako prebrgu, neka bide ~etvrtok, vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus, }e vikneme dva-trojca prijateli, za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e, zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku, ni{to pove}e. [to velite za ~etvrtok, grofe? Paris Bi sakal, gospodine, ~etvrtok da e utre.

Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. Dobra no} gospo|o. Pozdravete ja }erka vi od mene. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. Utre }e znam {to misli. No}va so tagata svoja e zatvorena. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. Kapuleti Grofe Paris, si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. @eno, odi kaj nea pred da si legne{, zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris, i re~i i, ama ova pikni go v glava, deka idnata sreda ama ~ekaj, koj den e deneska? Paris Ponedelnik, gospodine.

Kapuleti Dobro, toga{ odete. Zna~i ~etvrtok. Odi kaj Julija pred da si legne{, podgotvi ja, `eno, za ovoj svadben den. Zbogum, grofe. Ej, sve}a vo odajata moja. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. Dobra no}!

604 Scena 5

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. Ne be{e ~u~urliga, tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. Cela no} toj na onaa kalinka pee. Veruvaj mi, du{o, slavej toa be{e. Romeo ^u~urliga be{e, na mugrite glasnik, a ne slavej. Gledaj, mila, zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. Odam za da `iveam, ostanam li }e umram. Julija Onaa svetlina, koga ti velam, ne e denska, meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. Zatoa ostani u{te. Ne mora da brza{. Romeo Pa neka me fatat, neka smrtta ja do~ekam ovde. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. I eve velam, sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija; i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. Dojdi smrt, dojdi; na Julija koga taka & godi. Pa du{o? Da si zboruvame. Velam, ne e den. Julija Den e, den e. Pobrzaj, mrdni, begaj. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee

napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. O, odi, odi! Denot zazoruva, s# deni, se deni! Romeo Se deni, se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. Denot obdena; vnimavajte, bidete na {trek! (Izleguva.) Julija Niz prozorec denot neka vleze, `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. Julija Zarem otide, sakan moj, gospodaru, prijatelu, ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe, za{to denot ne nosi minutata {to nosi. O, vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam.

Romeo i Julija

605
Kapuleti

Romeo Zbogum. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am, sakana, kolku mi si vredna. Julija O, misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno, a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. Julija O bo`e, du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam, vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. Suva taga krvta ni ja ispi. Zbogum, zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo, sudbo, neverna si, ma`ite velat. Ako si neverna, {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo, i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. (Vleguva gospo|ata Kapuleti.) Kapuleti [to, zarem ve}e stana, }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka, zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva.)

[to e, {to ima Julija? Julija Ne sum arna, majko. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to, da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{, od mrtvite toj ne se vra}a, zatoa dosta. Umerenata taga qubov poka`uva, a neumerenata umeren nedostig od pamet. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. Julija [to za mene e golem. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. Kapuleti Pa devojko, ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. Julija Koj podlec, majko? Kapuleti Podlecot Romeo.

606
Julija

Vilijam [EKSPIR

Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. [to ima, majko, ka`ete mi ve molam. Kapuleti

(Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. (Na majka & ) Bog neka mu prosti, od srce mu sakam, iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. Julija Da majko, oti ne mi e na dofat od raceve. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. Kapuleti

Ima{ }erko, za sre}a, vnimatelen tatko; koj{to za tebe, od jadot svoj da se trgne{, podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e, a ne se nadevav ni jas. Julija Vo vistinski ~as. A kakov e toj praznik, majko? Kapuleti

]e ja odmazdime, ti velam, ne beri gajle. Prestani zatoa da pla~e{. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi; toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. Julija Navistina, nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam mrtov, tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. Majko, ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi, bi go sme{ala sama za Romeo, koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. A sega, devojko. slu{ni ne{to poveselo.

Zamisli }erko, vo ~etvrtok rano nautro doblesniot, mlad, blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. Julija @imi crkvata sveti Petar, `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. Se ~udam na brzinava, da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. Ve molam, ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am; a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo, kogo znaete go mrazam, }e pojdam odo{to za Paris. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa.

Romeo i Julija

607

Kapuleti Koga zao|a sonceto, zemjata cedi rosa, no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. [to e sega, a, devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter, oti postojano tvoite o~i, more {to gi vikam, so dalgi od solzi branuvaat. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi; vozdi{kite ti se veter koj{to, solzite tvoi drobej}i gi, a tie nego, ako nenadejno ne se smiri, }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. No `eno, & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da, gospodaru, no taa ne saka, se zablagodari ve}e. Kako budalava da e ven~ana so grobot. Kapuleti Stoj, {to re~e, {to re~e, `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to, ni{to`na kakva {to e, tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. Kapuleti [to, {to, {to, {to vidi ja pipica.[to re~e? Gorda sum i fala vi i ne fala vi, a sepak ne sum gorda? Slu{aj vamu, dete, ne tuku mi blagodari, magodari, ne tuku mi pufkaj, tufkaj

tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. Da te nema, muvo edna zelena! Mar{, |ubre edno, sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka, da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar, na kolena ve molam, strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. Kapuleti Treba da visi{, deti{te edno nedokvakano, bolvo ~uknata! Ti velam, ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. Mol~i, poslu{aj me, ne veli ni{to. (Julija stanuva.) Me jade rakava. @eno, mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade, no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. Da te nema, bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru, {to ja karate taka. Kapuleti Zo{to, gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata, ne ovde!

608
Doilkata Ne velam ni{to lo{o. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti

Vilijam [EKSPIR

na ulica umri, oti, `imi du{ava, }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Vaka }e storam. Misli. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja, ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec, nedela edna, a ako ne mo`e{, napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene, za{to zbor nema da ~ue{. Pravi kako {to saka{, od tebe krevam race. Julija O bo`e, - O, dadilko, kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja, verbata moja na nebo. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me, daj mi sovet, lele, lele, koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva, Dado. Doilkata Imam, eve {to e: Romeo e proteran, se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi, a ako dojdi, }e mora da go pravi toa skri{no. Zna~i, {tom rabotite stojat kako {to stojat, mislam deka e najdobro da se oma`ite za

Dosta, ~krapjo edna {trba, umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra, a nas ostavi n# na mir. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. Kapuleti ]e poludam, `imi lep~eto bo`jo. Dewe, no}e duma{, {esta{, sam, vo dru{tvo, se gri`i{ ma` da & pogodi{, a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo, ubav preubav, bogat, mlad deljan, blagoroden, {to velat, so site ni{ani, poln ~esnost, dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e, toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena, i na seto toa ti veli Ne se ma`am, ne mo`am da sakam; premlada sum, prostete mi ve molam! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{, ama vo mojata ku}a te ne}am. Vnimavaj, ~ukni ja glavata. So mene {ega nema. ^etvrtok se bli`i. Srceto ispitaj si go, misli. Ako mi si }erka, za mojot prijatel }e te dadam. Ako ne mi si, besi se, prosi, crkni od glad,

Romeo i Julija

609

grofot. O, toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. Ni sokolot, gospo|ice, nema tolku zeleno, ostro, bistro oko ko {to ima Paris. ^uma da me sotre, ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot; ako ne e taka, toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov, ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a, neka mi se prokleti ako la`am. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam, alal da ti e. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. Doilkata Odam, vedna{, mudro postapuvate, velam. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a, lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj

jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O, odi, odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. Odam kaj otecot, mo`e lek nekoj }e ispili. Ako s# propadne, barem za umira~ka imam sili. (Izleguva.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris.)

Otec Lavrentij ^etvrtok, gospodine? Mnogu kus e rokot. Paris

Julija Toa mo`e da bide, gospodine, koga }e bidam `ena. Paris

Dedo mi Kapuleti taka saka, a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. Ne mi e po merak. Paris

Toa mo`e i mora da bide, mila, vo ~etvrtok. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi.

Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt, pa zatoa malku i govorev za qubov, za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. Tatko i pak, od svoja strana, opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga, pa mudro brza so na{ata svadba, za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. Gledajte, gospodine, gospo|icata kon }elijava ide. (Vleguva Julija.) Paris Vo pravo vreme, gospo|o i `eno moja.

Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram, }e se ispovedam pred tebe. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. Paris I nemu, znam, }e mu re~e{ deka mene me saka{.

Romeo i Julija

611
Julija

Julija Ako storam taka, }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb, a ne v lice. Paris Sirota du{o, solzite liceto ti go grdat. Julija Mala pobeda dobivaat so toa, za{to i pred niv grdo si be{e. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. Julija Vistinata, gospodine, nikoga{ kleveta ne e, a toa {to go ka`av, v lice sebesi si go ka`av. Paris Tvoeto lice e moe, a ti go nakleveti. Julija Mo`ebi e taka, za{to toa ne mi pripa|a mene. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden, ta`na }erko. Grofe, }e ve zamolam da ne ostavite sami. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Julija, zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. (Izleguva.)

Zatvori ja vratata, a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`, nema lek, nema pomo{. Otec Lavrentij O Julija, ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam, {estam, izlez da najdam. Slu{am deka mora{, bez odlagawe, vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. Julija Ne veli mi o~e, deka si ~ul za ovaa, ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{, toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi, ti racete, i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak, ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo, no`ov }e gi ubie site. Zatoa, od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{, ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. Ne dol`i, govori, za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Otec Lavrentij ^ekaj }erko, sepak nayiram nekakva nade`, Od o~aj e, no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama, toga{, veruvam, }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{

612

Vilijam [EKSPIR

sramot, fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris, poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula, Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat, Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti, ili no}e sokri me vo mrtove~nica, prepolna kosturi {to vezden klopotar~at, I bazdlivi koski i ~erepi, obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica, ne{ta koi samo od ~ueno, me teraa da se stresam, pa }e storam taka bez strav ili dvojba, za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. Otec Lavrentij

Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni, vo s# }e izgleda{ kako mrtva. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi, ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja, vo najubava ruba, na nosila, so otkrieno lice, }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci, vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. Vo me|uvreme, dodeka ti ne se razbudi{, Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata, toj i jas, da gledame kako se budi{, pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. Julija O davaj, davaj, o ne govori mi za strav. Otec Lavrentij

Toga{ dobro. Odi doma, bidi vesela, soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda, utreve~er gledaj da si legne{ sama, ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. Zemi go ova {i{ence, a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost; pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Ni toplinata, ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. Ru`ite od usnite tvoi, od obrazite }e svenat pepel }e stanat; }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot.

Dr`i. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova, so pismo za ma` ti straden. Julija O qubov, snaga daj mi, snagata pomo{ }e mi dade. Zbogum, dobar o~e. (Izleguvaat.)

Romeo i Julija Scena 2


(Vleguvaat Kapuleti, gospo|a Kapuleti, Doilkata i dva-trojca slugi.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. Mom~e, odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. Slugata Nema da dobiete nieden lo{, gospodaru, za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to, gospodaru, lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite, nema da go najmam. Kapuleti Dobro, odi! (Izleguva.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. Kapuleti Dobro, mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. Lekoumna e taa e samovolna koketka. (Vleguva Julija.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled.

613
Kapuleti

Kaj be{e tvrdoglavke edna, kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi, i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka, za vakva pro{ka: prosti mi, otsega vo s# }e te slu{am. Kapuleti Pobarajte go grofot, ka`ete mu za ova. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol.

Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Kapuleti Milo mi e, taka treba, stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da, da, znam {to be{e: odi i dovedi go vamu. Raka na srce, na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu, mnogu mu dol`i.

Dadilko, }e dojde{ sega so mene v soba, da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne, nemojte pred ~etvrtok. Ima vreme.

Odi dadilko, odi so nea, utre odime v crkva. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata.)

614
Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. Ve}e se sno}uva. Kapuleti

Vilijam [EKSPIR

Scena 3
(Vleguvaat Julija i Doilkata.) Julija

Bez gajle, jas }e se rastr~am, i s# }e bide kako {to treba, ti tvrdam, `eno, Ti odi kaj Julija, pomogni & da se spremi. No}eska za mene nema spiewe, ostavete me sam. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka, taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris, da go podgotvam nego za utre{niot den. Kamen ko da mi padna pod srce. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva.)

Da, ovoj fustan e najdobar, no mila dado, te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli, za{to znae{, ne~ista sum i gre{na. (Vleguva gospo|ata Kapuleti.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne, majko. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. Legni si i odmaraj. Odmorot mnogu }e ti treba. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. Niz venite mi strui strav morni~av, studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. ]e gi viknam nazad da me smirat, dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne, ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot

Romeo i Julija Scena 4

615

{to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka, no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. A {to ako, koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E, toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva, zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena, drevna katakomba, vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat, kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja, kaj{to, velat, vo nekoi saati od no}ta, doa|aat du{i; lele, lele, zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena, zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{; zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i, spobudalena, so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka, mozokot o~aen si go isturam? Gledaj, nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri, zapri Tibalt! Romeo, Romeo, Romeo, napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata.)

(Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki.) Gospo|a Kapuleti Na, zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. (Vleguva Kapuleti.) Kapuleti Ajde, brznete, brznete, vtorite petli propeaja, Kambanata bie za utrena, tri e ~asot. Gledaj dobro da izlezat pe~enite, Angelika, ne stiskaj, pu{ti srce. Doilkata More begaj `enski Pejo, odi legni si, oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. Kapuleti Gluposti, za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata.) Kapuleti Qubomorna e, qubomorna. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni, cepenici i ko{nici. [to se ova, mom~e?

616
Prviot sluga

Vilijam [EKSPIR

Scena 5
(Vleguva doilkata) Doilkata

Raboti za gotva~ot, gospodaru, ama {to s# ne znam. Kapuleti Brzni, brzni, mom~e, donesi posuvi cepenici. Vikni go Petar, toj }e ti poka`e kade ima. Vtoriot sluga Ne sum trup, gospodaru, znam kade ima. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva.) Kapuleti Vidi go ti nego, mu fa}a tikvata, bravo. Se izdelkal gadov; vidi, se razdenilo. (Se slu{a muzika.) Grofot sega }e stigne so muzikata, taka mi re~e, a ve}e, eve, go slu{am. Dadilko, `eno, ej! Dadilko velam, kaj si? (Vleguva Doilkata.) Odi razbudi ja Julija, doteraj ja fino. Jas odam so Paris da pomuabetam, brzni, brzni, koga ti velam, zetot ve}e ni dojde. Ne stoj, mrdni! (Izleguvaat.)

Gospo|ice, ej, gospo|ice, Julija! Ama zaspala! Ej jagnence, du{i~ke, vidi ja ti spanka! Ej, sakana, slu{a{? Gospo|o, du{o, nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to, idnata no}, znam, grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice, gospo|ice, gospo|ice, ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe, slu{a{? [to, oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam, gospo|ice, gospo|ice, gospo|ice. Lele, lele, pomo{, pomo{, gospo|icata mi e mrtva. Proklet da e denot {to na svet me donese, rakija malku daj te, ej, gospodaru, gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti.) Gospo|a Kapuleti [to e, {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj, gledaj! O den te`ok!

Romeo i Julija

617
Kapuleti

Gospo|a Kapuleti Te{ko mene, te{ko mene, ah dete moe, `ivotu moj. O`ivi, pogledaj me, ili so tebe }e umram. Pomo{, pomo{, vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti.) Kapuleti Sram da vi e, zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. Doilkata Mrtva e; umrena, mrtva. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn, crn, mrtva e, mrtva, mrtva. Kapuleti Da vidam. Ah, gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala, teloto smramorilo; `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam, jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot.) Otec Lavrentij Ajde, podgotvena e momata da pojde v crkva?

Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. O sinko, no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti; eve ja kaj le`i! Cvet preubav, precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet, smrtta mi e naslednik, smrtta }erka mi ja ven~a. ]e umram, i nejze }e & ostavam s#. S# moe e na smrtta. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet, ta`en, jaden, odvraten denu, najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. Edinice sirota, siroto dete moe, edinstvena radost moja, uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. Doilkata O tago, o ta`en, ta`en, ta`en denu, najta`en denu , najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. O denu, o denu, o denu, o namrazen denu, nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj, o ta`en denu, o ta`en denu. Paris Izla`an, razveden, uni`en, prezren, ubien! Najodvratna smrt, od tebe izla`an, od tebe surova, svirepa, dotol~en sosem. O qubov, o `ivot- ne`ivot, vo smrtta qubov. Kapuleti Prezren, stol~en, omrazen, ma~en, ubien! O vreme nemirno, {to ni dojde sega da ubiva{, da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete, o dete, du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo, lele, deteto mi e mrtvo, A so nego se zakopuva i radosta moja.

618
Otec Lavrentij

Vilijam [EKSPIR

Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. Doilkata ^estiti, dobri lu|e, ah, odete, odete za{to sami gledate, slu~ajov e ta`en. (Izleguva.) Gudaxijata Navistina, slu~ajot sosema se smeni. (Vleguva Petar.) Petar Svira~i, ej, svira~i, Veselo srce, Veselo srce, O, ako sakate da vi po`iveam, svirete mi go Veselo srce. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i, za{to srcevo mi sviri, srcevo mi e polno: svirete mi, velam, ne{to veselo da me ute{ite. Svira~ot Ne sme za veselewe, ne e vreme za svirka. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno.

Smirete se, kako ne vi e sram, za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma; sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. Va{iot del vo nea, ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin, vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo; zo{to toga{ pla~ete sega, koga gledate napred trgnala nad oblacite, ugore do samoto nebo. O vo qubovta, lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. Solzite izbri{ete gi, ruzmarin isturete vrz trupot ubav, i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb; site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Otec Lavrentij Ajde gospodine, ajde gospo|o i vie, i vie gospodine Paris. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi, ne lutete go, za neposlu{nost da ne ve grdi. Site osven doilkata izleguvaat,frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata.

Romeo i Julija

619
Petar

Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne, `imi krstov, tuku eden podbiv. Ti si, na primer, za mene, obi~no guslar~e. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. Ne trpam nikoj da me dupi. ]e te re-pnam, }e te mi-fkosam, }e te fa-knam, sol-nam, sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj, mi-fkosuvaj, fa-knuvaj, tuku sfati me ti mene. Vtoriot svira~

Dobro. A ti, ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk, za{to svira~ite zvu~at za srebro. Petar I ova e dobro. A {to veli{ ti, Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. Petar O, prosti mi, te molam. Ti si peja~ot, da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i, za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. Svira~ot

A da go spastri{ stapi{teto, i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. Petar More }e te istepam i bez stap, so gol um ako treba. Odgovorete mi ko lu|e. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i, zo{to srebren zvuk, zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova, a, @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto, gospodine, ima prijaten zvuk.

Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go, koj go {i{a! Da vlezeme vo salata, o`alostenite da gi pri~ekame, a potoa na ve~era. (Izleguvaat.)

Romeo i Julija

^in PETTI
Scena 1
(Vleguva Romeo.)

Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost, Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov, (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. Ah, kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. (Vleguva Valtazar.) Vesti od Verona. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo, mo`ebi, od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o, ako taa e arna. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o, teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. Prostete {to vakva crna vest vi nosam, ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost.

Romeo Zna~i taka? Toga{, puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam, donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam, gospodaru. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled, se pla{am, navestuva zlo. Romeo Gluposti! Se la`e{, ostavi me, i stori go toa {to ti go narediv. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema, gospodaru dobar. (Izleguva.) Romeo Ne e va`no. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. Jas doa|am vedna{. Julija, u{te ve~erva so tebe }e legnam. Samo da vidam kako. O nesre}o, kolku brzo, navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Pomnam, `ivee tuka eden aptekar, vo blizina prebiva, a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki, so sobrani ve|i, suv i svitkan, na `iv kostur li~e{e, beda nevidena samo ko`a i koski. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka, prepariran krokodil, i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi, a na raftovite

Romeo i Julija

621

prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa, meuri i podjadeni semki, ostatoci od konop, presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani, po nekakov ~uden red. Koga ja vidov bedava, vedna{ si rekov, ako, ne daj bo`e, mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva, toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. Praznik e, pa du}anot prosjakov ne raboti. Ej, aptekaru, ej! (Vleguva aptekarot.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu, ~oveku, siromav si, gledam, eve ti ~etirieset dukati, za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov, go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam, no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. Romeo Zarem ti, gol i napu{ten od vekov, se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta, nu`da i nevolja od o~ite ti polzat, prezir i beda na ple}i ti visat, ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov,

po zakonot na svetot bogat nema da bide{. Zatoa ne bidi siromav, prekr{i go i zemi go ova. Aptekarot Zema siroma{tijata, a ne voljata moja. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am, a ne na voljata tvoja. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{, snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i, sepak }e umre{ vedna{. Romeo Eve ti zlato, polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. Jas tebe ti prodavam otrov, ne ti mene, zbogum, kupi hrana i za{utri se malku. Dojdi leku a ne otrovu, da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam.

622 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am, pa dur Romeo ne dojde, vo }elijata moja neka trpi, sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva.)

(Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij.) Monah Jovan Svet moj o~e, brate moj, ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. Dobredojde od Mantova, {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al, pismoto negovo daj mi go. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde, nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. No koga go najdov, stra`arite gradski, somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam, eve go tuka, a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam, tolku upla{eni od zarazata bea tie. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red, pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika; odi, brate Jovane, najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam, brate. (Izleguva.)

Romeo i Julija Scena 3


(Vleguvaat grofot Paris so pa`ot, nosat cve}iwa i slatka voda.) Paris Daj mi go fakelot, mom~e, trgni se od ovde. Sepak izgasni go, ne sakam da me vidat. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka, rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{; toga{ svirni mi, ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. Daj mi gi cve}iwata. Stori kako {to ti rekov. Odi. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. Paris stava cve}e na mogilkata. Paris Krinu, so cve}a go kitam nevestinskiot odar, o jadu, pokrivot ti e pra{ina i stewe, {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema, so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Pa`ot sviri i vika. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko, (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel,sekir~e i `elezen kopa~.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. Eve, zemi go pismovo. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot,

623

mojot tatko. Daj mi go fakelot. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{, stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam, `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi, ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. Zemi go ova. @ivej i bidi sre}en. Zbogum, dobro mom~e. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva, pogledot negov me pla{i, namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata.) Romeo @eludniku gaden, utrobo na smrtta, {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram.

624
Paris

Vilijam [EKSPIR

Paris O proboden sum! Ako milost ima{, otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira.) Romeo Taka }e storam. Da go vidam ova lice. Rodninata na Merkucij, blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe, a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud, pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O, daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne, vo kulata sjajna, zaklano mom~e, za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. ^estopati kaj lu|eto, pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O, kako ova da go vikam veselost? O qubov moja, `eno moja, smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. Ne si porazena, bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam

Ova e ona proterano, lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi, pa od taga velat, li~noto su{testvo mi umre. A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. ]e go apsam vedna{. Zapri so bogohulnoto delo, podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden, te apsam sega, pokori se i pojdi so mene, za{to mora da umre{. Romeo Navistina moram, zatoa ovde sum i dojden. Dobro moe, blagorodno mom~e, o~ajnikot ne go losti. Begaj ottuka i ostavi me, pomisli na sive ovde mrtvi, tie neka te pla{at. Te prekolnuvam, mom~e, ne mi stavaj na glava u{te eden grev, frlaj}i me vo gnev. O odi, `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe, za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe. Ne stoj, zaminuvaj, `ivej, i re~i potoa, ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro, neka ti bide, mom~e! (Se borat.) Pa`ot O gospode, se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva.)

Romeo i Julija

625
Valtazar

deka smrtta bestelesna se zaqubila i deka ~udovi{tteo suvo, gadno, te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zaminam. Ovde, }e ostanam ovde, so crvjata {to se tvoi dvorjanki. O ovde }e go najdam ve~niot svoj spokoj i }e go otfrlam jaremot na nenaklonetite yvezdi od telovo umorno od svetot. O~i, u{te edna{ pogledajte ja, race, pregrnete ja za posleden pat, a vie usni, porti na zdivot, stavete sega so praveden bakne` traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u, vo`du moj besvkusen, krmaru o~aen, naso~i go vedna{ kon ostrite spili, ~unot razbolen od morska bolest! Pijam za sakanata. O ~estit aptekaru, otrovot ti e brz. Vaka so bakne` umiram. (Pa|a.) (Vleguva Lavrentij so fener, kopa~ i lopata.) Otec Lavrentij Sveti bo`e, pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. Otec Lavrentij Blagosloven da si. Ka`i mi, prijatelu dobar, {to fakel e onoj onde {to zaludno svetlinata ja tro{i za crvja i ~erepi bez o~i? Kolku {to gledam gori vo grobnicata na Kapuleti.

Taka e, sveti o~e, a i mojot gospodar e tamu onoj {to vie go sakate. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. Otec Lavrentij Dojdi so mene vo grobnicata. Valtazar Ne smeam, o~e. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka, so smrt toj mi se zakani deka }e me kazni ako ostanam namerata da mu ja vidam. Otec Lavrentij Ostani toga{. Sam }e odam, iako strav me fa}a. Se pla{am da ne ne{to stra{no se ima slu~eno. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je. Valtazar Kako {to sum zaspal pod tisava ovde sonuvav deka gospodarot moj so nekogo se borel i deka gospodarot moj go ubil.

626
Otec Lavrentij

Vilijam [EKSPIR

Doa|a Pa`ot na Paris so stra`a. Prviot stra`ar Ka`i mom~e, na kade. Julija Lu|e? Toga{ mora da brzam. O no`u sre}en. Eve ti ja kanijata. Ovde r|osaj, pu{ti me da umram. (Se proboduva so no`ot i umira.) Pa`ot Ova e mestoto, onde kaj{to fakelot gori. Prviot stra`ar Tloto e krvavo. Prebarajte gi grobi{tava, odete! Apsete go sekoj {to }e go najdete. Ta`na gletka, ovde ubien le`i grofot, Julija vo krv, u{te topla, {totuku umrena, a le`e{e tuka zakopana celi dva dena. Javete mu na knezot, trk kaj Kapuleti, vikaj gi Montagi; drugite izvr{ete pretres. Gledame od kade site ovie zla do{le ama vistinskata osnova za sive ta`ni slu~ki ne mo`eme da ja znaeme bez potrebnite detali. (Vleguva Valtazar.) Vtoriot stra`ar Eve go pa`ot na Romeo. Go najdovme na grobi{ta. Prviot stra`ar Dr`ete go pod stra`a dodeka ne stigne knezot. Vleguvaat otec Lavrentij so drug stra`ar. Tretiot stra`ar Eve go monahot. Se trese, vozdivnuva, lipa, gi odzedovme kopa~ov i lopatata od nego za{to si zaminuva{e od grobi{tava.

Romeo! Lele, lele, ~ija e ovaa krv {to vlezov kamen na grobnicava go izvalkala? [to zna~at me~evive, krvavi, bez gospodar, ostaveni bezbojni kraj mestovo za pokoj? Romeo, o bled e! I u{te nekoj? Koj? Paris? Siot vo krv? Ah, koj li ~as surov vinoven e za ovaa zgoda kobna? (Gospo|ata se budi.) (Stanuva Julija.) Julija O o~e, ute{itelu moj, kade mi e ma`ot? Dobro pomnam kade treba da bidam, a tuka i sum. Kade e mojot Romeo? Otec Lavrentij Slu{am glasovi, gospo|o. Izleguvaj, te molam, od gnezdovo na smrtta, zarazata i neprirodniot son. Pogolema sila, mnogu posilna od nas namerite ni gi spre~i. Odi, izleguvaj nadvor. Ma` ti mrtov na gradi ti le`i. A i Paris. Odi, }e te smestam vedna{ vo redot na sestrite, monahiwi sveti. Ne pra{uvaj mnogu za{to doa|a stra`a. Ajde, odime, dobra Julio, ne smeat ovde da me najdat. (Izleguva Lavrentij.) Julija Odi, odi odovde, za{to jas ostanuvam. [to e ova? Pehar stegnat vo rakata na mojot sakan? Otrovot gledam mu donese bezvremen preod. O cicijo, si ispil s#? Ne si ostavil prijatelska kapka da mi pomogne po tebe da trgnam. Usnite }e ti gi baknam, mo`ebi na niv ima u{te malku otrov za da umram od napitokov iscelitelen. Usnite ti se topli.

Romeo i Julija

627

Prviot stra`ar Toa e mnogu somnitelno. Zadr`ete go i nego! (Vleguva knezot.) Knezot Kakvo zlo tolku rano ne stana od na{iot utrinski son? (Vleguvaat Kapuleti i negovata `ena.) Kapuleti [to go tera svetot od site strani da vika? Gospo|a Kapuleti

No`ov pogre{il, za{to prazen mu e domot na ple}ite od Romeo a nov na{ol vo gradite od na{ata }erka. Gospo|a Kapuleti Te{ko mene, gletkava na smrtta, kambana e pretsmrtna za starosta moja. (Vleguva Montagi.) Knezot Dojdi Montagi, si stanal rano sinot da go vidi{ i naslednikot u{te porano padnat. Montagi

Lu|eto po ulici vikaat Romeo, nekoi Julija, nekoi Paris i ko spobudaleni tr~aat site kon grobnicata na{a. Knezot

Te{ko mene, gospodaru, `ena mi no}va umre, tagata za sinot proteran zdivot & go zede. Koe drugo zlo vrz starosta }e mi padne? Knezot

Kakov strav vo u{ite sega ni pi{ti? Pogledaj pa }e vidi{! Prviot stra`ar Montagi Gospodaru, ovde ubien le`i grofot Paris, i Romeo e mrtov, a Julija, iako od porano mrtva topla e i {totuku ubiena. Knezot Barajte, istra`uvajte i doznajte kako se slu~ilo gnasnovo ubistvo. Prviot stra`ar Ovde se eden monah i pa`ot na ubieniot Romeo so alatki pogodni za otvorawe na grobnicava na po~inatite. Kapuleti O nebo! O `eno, gledaj kako }erka ni krvavi! Jas sum glavniot iako najmalku kadar za takov ~in. Sepak sum najsomnitelen za{to Zape~atete ja ustata na bolot barem za malku dodeka ovie nejasnotii gi re{ime i ne gi doznaeme izvorot niven, jadroto, potekloto nivno, potoa general }e stanam na va{ite bolki, i do smrtta }e ve vodam: no vozdr`ete se sega, i neka `alosta rob na trpenieto vi stane. Dovedete gi osomni~enite pred mene. Otec Lavrentij O ti neuk! Zarem mu li~i na sinot pred tatkoto da pobrza v grob? Knezot

628

Vilijam [EKSPIR

vremeto i mestoto na toj zlostor grozen se protiv mene. Eve me stojam ovde, samiot da se obvinam, is~istam, osudam, opravdam. Knezot Toga{ vedna{ ka`i ni s# {to za ova znae{. Otec Lavrentij ]e bidam kratok, za{to rokot kratok na zdivov ne e tolku dolg kolku {to e prikaznava dolga. Romeo, ovde mrtov, be{e ma` na Julija, a taa, onde mrtva, na Romeo verna `ena. Jas gi ven~av, a denot na ven~avkata tajna be{e den suden za Tibalt ~ija bezvremena smrt go protera novo`enetiot od ovoj grad. Za nego, a ne za Tibalt, Julija po~na da vene. A ti, za da ja trgne{ opsadata od taga od nea ja svr{i i saka{e na sila da ja ma`i{ za grofot Paris. Toga{ taa dojde kaj mene, i izlezena od pamet, pobara da smislam na~in da se oslobodi od ma`a~kata vtora, ili vo }elijata moja, re~e, }e se ubie. Toga{ & dadov (po sopstven izum) napitok {to zaspiva, ~ie dejstvo be{e kako {to o~ekuvav, pa taka na site im se stori deka umrela. Vo me|uvreme na Romeo mu pi{av vedna{ ovde da dojde, vo ovaa no} kobna, za zaedno, od pozajmeniot grob, da ja izvadime za{to toga{ dejstvoto na napivkata prestanuva. No nositelot na pismoto, monahot Jovan, slu~ajno be{e zadr`an, pa v~erave~er pismoto mi go vrati. Sam toga{ vo predvideniot ~as na budeweto nejzino dojdov da ja izvadam od grobnicata rodninska, sakaj}i vo svojata }elija da ja krijam dodeka vo pogoden mig ne stigne Romeo. No koga dojdov, na nekolku minuti pred budeweto nejzino, ovde predvremeno mrtvi

le`ea blagorodniot Paris i verniot Romeo. Taa se razbudi a jas ja molev da pojde so mene i trpelivo da go podnese nebesnovo delo. No toga{ nekakov vikot od grobnicata me ispla{i a taa, o~ajna mnogu, ne saka{e so mene da pojde tuku, izgleda, sama nasilstvo izvr{i vrz sebe. Ova e s# {to znam, a za brakot nejzin znae i doilkata. Ako po moja vina zloto se slu~i, neka mojot star `ivot pred vreme se `rtvuva pod propisot na najstrogiot zakon. Knezot Otsekoga{ sme te poznavale kako svet ~ovek. Kade e pa`ot na Romeo? [to }e re~e toj za ova? Valtazar Jas na gospodarot mu ja donesov vesta za smrtta na Julija a toga{ toj itno dojde ovde od Mantova, kaj grobnicava pravo. Mi re~e u{te rano pismovo da mu go dadam na tatko mu i mi se zakani so smrt, na patot za grobnicata, ako ne zaminam i ne go ostavam sam. Knezot Daj mi go pismoto, jas }e go pro~itam. Kade e pa`ot na grofot {to stra`ata ja vikna? Mom~e, {to prave{e gospodarot tvoj ovde? Pa`ot Dojde so cve}e da go zakiti od sakanata grobot i mi naredi potamu da stojam a jas taka i storiv. Potoa dojde nekoj so fakel da go otvori grobot

Romeo i Julija

629

no po malku gospodarot moj go izvle~e me~ot a jas istr~av stra`ata da ja viknam. Knezot Pismoto gi potvrduva zborovite na na{iot monah, tekot na nivnata qubov, glasot za nejzinata smrt. U{te pi{uva deka otrovot go kupil od nekoj siroma{en aptekar pa so nego do{ol vo grobnicava da umre i legne kraj Julija. Kade se du{manite? Kapuleti, Montagi, gledate {to kam{ik udri po omrazata va{a? Neboto pat najde radosta da vi ja ubie so qubov. A jas, koj{to niz prsti na razdorot va{ gledav Zagubiv dvajca rodnini. Kazneti se site. Kapuleti O brate Montagi, daj mi raka. Neka rakuvaweto miraz bide za }erka mi, za{to drugo ne mo`am da baram. Montagi Ama jas mo`am pove}e da dadam za{to statua }e & krenam od ~isto zlato pa s# dodeka srca niz Verona bijat site }e ja pomnat vernata Julija. Kapuleti Ista takva i na Romeo kraj nea }e se vi{i mala otkupnina za omrazata ni grda. Knezot Tmuren mir utrovo so sebe ni nosi sonceto od taga ne saka da se javi odete, muabetete u{te za stvarive lo{i nekoi }e bidat kazneti, nekoi }e zaminat pravi. Oti polive svetski pota`na prikazna ne krijat

od ovaa za Romeo i negovata Julija. (Izleguvaat.)

Naslov na originalot: The Tragedy of Richard the Third

LICA:
Kralot Edvard ^etvrti Edvard, princ od Vels, podocna kral Edvard Petti Ri~ard, vojvoda od Jork sinovi na kralot Xorx, vojvoda od Klarens Ri~ard, vojvoda od Gloster, podocna kral Ri~ard Treti bra}a na kral Edvard Edvard Plantagenet, sin na Klarens Henri, grof od Ri~mond, podocna kral Henri Sedmi Kardinal Arhiepiskopot od Jork Episkopot od Eli (Xon Morton) Vojvodata od Bakingam Vojvodata od Norfolk Grofot od Sari, sin mu Entoni Vudevil, grofot Rivers, brat na Elizabeta Markizot od Dorset i Lord Grej, sinovi na Elizabeta Grofot od Oksford LordHastingz LordStanli, lord od Derbi Lord Lavel Ser Tomas Von Ser Ri~ard Ratklif Ser Vilijam Kejtzbi Ser Xejmz Tirel Ser Xejmz Blant Ser Volter Herbert Ser Robert Brekenberi, nadle`en na Kulata Ser Vilijam Brendon Kristofer Ursvik, sve{tenik Drug sve{tenik Tresel i Berkli, pridru`nici na lejdi Ana Gradona~alnikot na London [erif Elizabeta, kralica na Edvard ^etvrti Margarita, vdovica na kralot Henri [esti Vojvotkata od Jork, majka na kralot Edvard ^etvrti Lejdi Ana, vdovica na Edvard, princot od Vels, sin na Henri [esti; podocna se ma`i za Ri~ard. Margarita Plantagenet, }erka na Klarens Duhovite na site ubieni od Ri~ard; lordovi i pridru`ba; pisar, gra|ani, ubijci, glasnici, pomo{nik glasnik, vojnici i dr.

I spored vnatre{nite i spored nadvore{nite podatoci, Ri~ard Treti e drama {to pripa|a na prviot period od tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. Od edna strana, za toa zboruva izedna~enosta na stilot, versifikacijata i psiholo{kata obrabotka na likovite, a od druga, podatokot deka e pi{uvana pome|u 1592 i 1593 godina koga, poradi besneeweto na ~umata, bile zatvoreni site teatri vo London. Sledata nastani ne e originalna. Izvorite za nea se nekoi stari hroniki, nekolku prethodni tragedii pe~ateni vo knigata Ogledalo za sudiite od koi se izvle~eni scenite so Klarens, potoa Istorijata na Anglija od Polidor i nedovr{enata Istorija na kralot Ri~ard Treti od Tomas Mor koja va`i za najneposreden izvor vrz koj se zasnovaat nastanite zaklu~no so ~etvrtiot ~in. No, se razbira, ovie pozajmuvawa ne ja zasenuvaat originalnosta na zavr{nata [ekspirova verzija, od prosta pri~ina, {to taa, za razlika od {turosta i ladnokrvnosta na izvornata faktografija, nudi visoko estetsko i umetni~ko do`ivuvawe. I, kako {to veli eden kriti~ar, dokolku, po nekoj slu~aj, Mor do`ivee{e da ja vidi Ri~ard Treti na scenata vo proletta 1594 godina i samiot odu{eveno }e mu rakopleska{e na genijalnosta na mladiot dramati~ar. I spored nastanite i spored samite likovi, Ri~ard Treti e drama dlaboko vpiena vo istorijata na angliskiot narod. Zaedno so Henri [esti (osobeno tretiot del), taa go opfa}a verojatno najta`niot period od angliskata istorija: gra|anskata vojna od vtorata polovina na 15-ot vek, t.n. Vojna na rozite vodena pome|u kne`evskite domovi na Lankester i Jork koja, so svojata svirepost, re~isi sosema }e go uni{ti toga{noto anglisko plemstvo. No i pokraj istoriskata podloga, Ri~ard Treti ne mo`e da se smeta samo za istoriska drama. Nekolkute prika`ani tragi~ni sudbini zapo~nati i zavr{eni vo edno surovo vreme, ja izdignuvaat nea do nivo na individualna i kolektivna tragedija. Od individualnite sudbini, najprisutna i najdetalno e sledena onaa na kralot Ri~ard. Nejzinata tragi~nost e navestena u{te vo tretiot del na Henri [esti koga Ri~ard go najavuva svojot pohod kon angliskiot prestol. Pritoa, hrana mu se nerealnite ambicii, obleka podlosta, sredstva spletkite i kole`ot a negovo pokritie lukavstvoto. Inteligenten i beskrupulozen, toj e apsoluten gospodar vo svetot niz koj defiliraat slabi, bescelni i pred s#, naivni likovi. Ri~ard sam ja zapo~nuva i sam ja zavr{uva svojata tragedija. Iako e ubien od Ri~mond, idniot kral Henri Sedmi, vistinskite pri~ini za negovata smrt ne le`at vo ja~inata na protivnikot (odnosot na silite na samoto boi{te e eden sprema tri vo korist na Ri~ard), tuku li~no vo nego, vo negovata priroda. Onaka ~udovi{no skroen, turnat na stranpaticata na sopstvenite ambicii, ne nao|aj}i vistinski protivnik na zemjata, a teran slepo napred od monstrumot vo sebe, toj postojano vodi samo dve vistinski bitki: protiv natprirodnite sili otelotvoreni vo seni{niot lik na starata kralica Margarita i protiv sopstvenoto prokletstvo. I vo dvete e porazen. So toa zavr{uva negovata li~na tragedija, zavr{uvaat drugite individualni tragedii a, kako krajna posledica od toa, zavr{uva kolektivnata tragedija na edno razjadeno i razedineto op{testvo. Dramata Ri~ard Treti e prvpat prevedena na makedonski od Dragi Mihajlovski vo 1985 godina, a prvpat postavena na scenata na MNT od re`iserot Rahim Burhan vo 1989 godina. (Premierata, so Vladimir Svetiev vo glavnata uloga, be{e igrana na Imaret vo Ohrid.) Ovde ja pe~atime prerabotenata verzija na prviot prevod.

^in PRVI
Scena 1
London. Ulica (Vleguva Ri~ard, Vojvodata od Gloster) Gloster Zimata sega na na{iot ~emer leto e sjajno od sonceto na Jork i oblak murtav nad dom {to ni ezdel zatonal v temni pazuvi morski. Venci pobedni ~ela nam ni krasat za spomen me~ot izaben visi; uzbuni grozni veseli se sredbi mar{evi naporni radosni igri. Voinot smurten razvedril lika i sega, mesto v boj da bodina kowa i strav da vleva v du{manski srca, vo odai damski buvnuva ve{to na zvukot mamliv od rasko{na flejta. No jas, {to skroen ne sum za zabavi niti sozdaden zavodnik da bidam, roden alip, bez darba qubovna pred gizdava, bludna nimfa da se pr~am, jas, od stava ubava {to sum li{en, od tvorecot dvoli~en izmamen, grd, pred vreme na svet ispraten, polugotov odvaj, tolku gaden i neomilen {to pcite na pat po mene lajat, jas, vo vremevo mirnodopsko, blago, nemam na~in drug denot da mi mine, osven senkata na sonce da si ja sledam i podbiv da bijam so izgledot svoj. Toga{ {tom za qubovnik ne me biva, dni slatkozborni fino da si vrvam, se re{iv ni{to`nik da stanam razvratov dene{en, bezdelni~av da go mrazam. Zavera skovav, glasini pu{tiv, so ludi proro{tva, kleveti, sni{ta, brat mi Klarens i kralot da gi nabedam vo omraza smrtna eden protiv drug: a kral Edvard ako praveden e i iskren ko jas {to sum ve{t, podmolen i zlo~est ve}e denes Klarens }e go zatvorat za proro{tvoto po koe X nekoj decata na Edvard }e gi ubie. No, tlejte misli, ene Klarens ide. (Vleguva Klarens pod stra`a i Brekenberi) Dobar den, brate. Zo{to takva stra`a milosta tvoja ja sledi? Klarens Kralot za sigurnosta moja gri`ej}i se pod vakov nadzor me pra}a v Kula. Gloster A pri~ina e? Klarens Oti Xorx se vikam. Gloster No, lorde moj, {to ima{ ti so toa; neka kralot nunkoto tvoj go obvini. Da ne misli negovoto Veli~estvo novo ime v Kula da ti dade? No, {to e vsu{nost Klarens? Mo`e da znam? Klarens Mo`e Ri~ard. No se kolnam ne znam ni sam. Se slu{a toj slepo vo sonovi i proro{tva veruva; pa taka od azbuka bukvata X ja is~ip~il i veli vidovit ~ovek mu rekol

Ri~ard III
od prestolot, X nekoj, porodot }e mu go li{i: sledstveno, za nego jas sum toj oti imeto moe Xorx na X po~nuva*. Vakvi i sli~ni igrarii, slu{am, go podbodnale kralot da me apsi. Gloster Ete, {tom ma`ot `ena go vladee. Ne te pra}a kralot v Kula tuku ledi Grej, Klarens, `ena mu. Taa na vakva krajnost go naterala. Zarem taa i onoj gospodin dobar, Entoni Vudevil, brat &, ne go piknaa lord Hastingz v Kula od kade duri deneska e pu{ten? Nesigurni sme Klarens, nesigurni. Klarens @imi gospod, nikoj ne e siguren osven rodninite na kralicata i no}nite glasnici od kralot do madam [or {to tr~kaat. Zarem ne ~u kolku nisko padna lord Hastingz za da go pu{tat? * Gloster Ponizno pred nejze vo molbi zajde i lordot kancelar sloboda najde. I ~uj me, ako sakame kralot v milost da ne dr`i, slugi ponizni mora da sme nejzini. Vdovicata prekapena i onaa dama, od drdorki blagorodni~ki mo}ni, brat ni vo kralstvoto gi napravi. Brekenberi Za pro{ka va{ite blagorodstva gi molam no, negovoto veli~estvo naredi strogo nikoj vo kralstvoto, bez ogled na rangot, da ne smee na samo so bratot svoj da zboruva. Gloster Zna~i taka. No ako po volja e na visosta tvoja, Brekenberi, poveli pa slu{aj. Ne zboruvavme za predavstvo, ~ove~e: velime kralot ni e ve{t i mudar a dobro kralicata se dr`i, li~na e, ne qubomori; velime deka `enata na [or dobri noze ima, slatki usni, bodri o~i, menliv jazik; rodot krali~in stanal gospodski, ti gospodine, {to veli{ na ova? Brekenberi So toa milorde, jas nemam ni{to. Gloster

639

So madam [or nema{ ni{to? Toj {to so nejze i malku ima, osven eden, najdobro tajno s# da ~ini, skrito. Brekenberi Koj eden, milorde? Gloster Ma`ot &, podlecu. Me proveruva{? Brekenberi Za pro{ka va{ata milost ja molam so vojvodata da ne razgovara. Klarens Znaeme {to ti e naredeno, Brekenberi i }e slu{ame. Gloster Robovi sme na kralicata i mora da slu{ame. Zbogum brate, kaj kralot odam pa i da moram vdovicata na kral Edvard sestra da ja nare~am taka

640
}e ja vikam za da te oslobodam. A zasega ova razbratuvawe me boli pove}e odo{to misli{. Klarens Na nieden od nas ne ni e milo. Gloster

Vilijam [EKSPIR

Gloster Sekako, sekako. Isto ko Klarens; du{manite va{i se i negovi, isto na obajcata vi napravija. Hastingz Orlite se v kafez a grablivcite bedni slobodno plenot go grabat. Gloster [to ima vo svetot?

No nema dolgo da si v zatvor. ]e te oslobodam ili sam }e te smenam: vo me|uvreme, strpi se. Klarens

Hastingz Moram. Zbogum. (Izleguvaat Klarens, Brekenberi i stra`arot) Gloster Gloster Odi! Gazi go patot od koj nema nikoga{ da se vrati{. O, Klarense {utko, tolku te sakam {to naskoro du{ata na nebo }e ti ja pratam ako neboto darot moj go primi. No, koj ide? Segapu{teniot Hastingz! (Vleguva lord Hastingz) Hastingz Le`i. Dobar den, blagoroden lordu! Gloster Gloster Isto i vam lordu moj kancelar! Na ~ist vozduh dobro ni dojdovte. Kako go podnese zatvorot lordstvoto va{e? Hastingz Trpelivo lorde, ko zatvorenik. No `iv }e bidam da im blagodaram na tie vaka {to me namestija. Odete. Jas brzo }e dojdam. (Izleguva Hastingz) Ne }e tera za dolgo, se nadevam no ne smee da umre pred Xorx itno na nebo da se isprati. ]e vlezam, kon Klarensa omraza da mu vsadam, so lagi ve{ti i dokazi cvrsti; i namerata ako mi uspee u{te utre Klarensa }e go snema. Bog, potoa, neka kral Edvard go zeme svetot ostavaj}i mi go. A toga{, najmalata }erka na Vorik }e ja o`enam. Oti ma`ot i svekorot & gi ubiv, najdobro }e & se Lo{i vesti, `imi sveti Jovan. Toj predolgo vodi raskala{en `ivot teloto kralsko bezmerno go tro{i: da ti se sma~i i od pomislata. No, {to pravi, le`i li barem v krevet? Hastingz Svetot e aren, lo{o ni e doma Kralot ni e bolen, poti{ten i slab lekarite mnogu gi zagri`uva.

Ri~ard III
oddol`am ako ma` i svekor sam & stanam. I }e & stanam no ne od qubov, tuku za namerata tajna {to }e ja ostvaram so nea `enej}i se. No tav~e spremam a v more e plenot. @iv e Klarens, Edvard na prestol sedi, {tom umrat, dobivka mene mi sledi.

641 Scena 2
London. Druga ulica

(Go vnesuvaat teloto na kralot Henri VI. Blagorodnicite nosat helebardi kako za{tita. Ledi Ana ta`i.) Ana Dolu spu{tete go tovarot ~estit, ~est ako mo`e v nosila da stoi, vrz doblesta ponizno da popla~am na bez vreme padnatiot Lankester. O, stavo studena na kralot bo`ji! Pepli{ta sivi na domot Lankesterov! Ti beskrvna damko od krvta kralska! Zakonski jas duhot ti go prizivam ta`a~kata da ja ~ue na kutrata Ana `ena na Edvard, na sin ti ubien od rakata ista {to ranive gi stori! Vo jamive `ivot {to ispu{tija melem jalov od o~ite sipam. Natemago rakata {to te ubi! Natemago krvta {to krv ti pu{ti! Natemago srceto {to ima{e srce ova da go stori! Pogadna kob bednikot da go stigne {to ubivaj}i te n# bedosa, od volci pajaci, kreka~i, od otrovnici {to pozemi lazat. A dete ako ima, izrod da mu bide, ~udovi{te bo`e, nedonosen~e, od likot grd i odvraten majka mu v strav da bega. Takvo ~edo gnasata da mu ja nasledi! A `ena ako ima, vo `ivotot negov pote{ko da pati odo{to jas so smrtta tvoja i na ma`ot mi! Sega napred kon ^atsi so svetiot tovar i tamu zakopajte go. [tom tovarot ve zamori, odmarajte a jas toga{ nad Henri }e ta`am. (Go krevaat teloto na Henri. Vleguva Gloster) Gloster Zaprete telono{ci, spu{tete go!

642
Ana Koj crn ve{ter vragov go tera svetiot obred da go prekinuva? Gloster

Vilijam [EKSPIR

Bednici! Trupot spu{tete go, ili `imi sveti Pavle, trupovi od vas }e napravam. Prviot velmo`a Milorde, trgnete se, kov~egot da mine. Gloster Pesu drzok! Zapri koga velam i helebardot od mene trgni go ili `imi sveti Pavle }e te ni~kosam, }e te zgazam, bedo, za drskosta. (Go spu{taat kov~egot.) Ana

Deloto tvoe, ne~ove~no, ~udno, potop naj~uden predizvikuva.O, bo`e, krv mu dade, smrt odmazdi mu! Zemjo, krv mu pie{, smrt odmazdi mu! O nebo, ubiecot rovjosaj go, otvori se zemjo, goltni go brzo, ko krv {to loka{ od kralot dobar zaklan {to e od adskata mu raka! Gloster Ledi, za milost ti ne znae{ {to zloto dobro, kletvata blagoslov ja ~ini. Ana Gade, za boga ne znae{ niti za ~ove~nost. I yverot barem malku so`alba ima. Gloster Nemam, velam. Pa zatoa yver ne sum. Ana

Se tresite? Zar site strav ve zgrabil? No, smrtni ste znam, bo`e, vi prostuvam smrtnite o~i pred |avolot vednat. Mavni se, o slugo adska u`asna! Nad teloto smrtno mo} ti ima{ nad du{ata nema{. Mavni se, velam. Gloster Svetice slatka, od milost smekni.

O, vidi, pa |avolot e iskren! Gloster Vidi, vidi, pa angelot se luti. Dozvoli, rajski sovr{ena `ena so dokazi to~ni od zlodelata bo`emski da se oslobodam. Ana

Ana Vragu gnasen, od pobo`nost, trgni se! Ti sre}nata zemja ad ja napravi v kletvi ja zavi i leleci bolni. No delata grozni {tom saka{ da gi gleda{ eve ti urnek za kole`ite tvoi. Velmo`i, gledajte! Mrtviot Henri pred nego se otvara i krvari. Srami se, crvenej, monstrume dolen, prisustvoto tvoe krvta ja vle~e od `ilite studeni i beskrvni. Dozvoli, ~umo zarazna ma{ka, so dokazi to~ni za zlodelata znani da te obvinam. Gloster Poli~na od zborot {to bi ka`al podari mi sloboda da se izvinam.

Ri~ard III
Ana Pogrd od srceto {to bi mislelo, prosteno ti e ako se obesi{. Gloster Gloster So toa vinata bi si ja priznal. Go ubiv. Tvrdam. Ana Ana So toa prosteno }e ti bide {to odmazda dostojna sam si izvr{il za kole`ot nedostoen vrz drugi. Gloster Gloster Da re~eme ne sum gi zaklal. Sre}a za rajot nego {to go ima. Ana Ana Toga{ re~i `ivi se, no mrtvi se od tebe tie o, robe adski. Gloster Ne ti go ubiv ma`ot. Ana Ana Zna~i `iv e. Za nikade ne si osven za v pekol. Gloster Gloster Mrtov e. Ubien od Edvard. I Ana Ana La`e{, gadu! Kralicata Margarita me~ot presno krvav ti go vide. Ti saka{e i nejze da ja probodi{ bra}ata tvoi da ne te spre~ea. Gloster Klevetni~ki me navede, vinata nivna vrz mene nevin {to ja frlija. V zatvor. Gloster Spalnata tvoja. Ana Mir neka nema vo sobata ti kaj{to le`i{. Tamu ti nikoga{ nema da stapne{. Gloster Za rajot mene neka mi blagodari najprikladen toj za tamu be{e. Tvrdi{, e`u? Toga{ i jas ti tvrdam gospod }e ti plati za zlo~inot. O, kolku dobar, blag, doblesen be{e. Ana Te navede tebe umot tvoj zloben za kole`i samo {to sonuva. Zarem i kralov ne go ubi?

643

644
Gloster

Vilijam [EKSPIR

Ana Kamo da sum pa da ti se odmazdam. Gloster Nepravi~no e i neprirodno vrz toj {to te qubi da se odmazduva{.

Da, gospo|o, so tebe duri ne legnam. Ana Se nadevam. Gloster

Ana I jas. No ledi Ana, so dosetkite da prekineme i posmireno malku da razmislime: Zar ne e pri~initelot isto kriv ko xelatot za smrtta prerana na Plantagenetite Henri i Edvard? Ana I pri~initel i xelat be{e ti. Gloster Ubavinata pri~initel be{e, lixbata tvoja {to v son me gone{e svetot da go usmrtam za mig eden pominat na slatkite ti gradi. Ana Ka`i go. Da e taka ma`omoru, ti velam, so nokti nea od liceto }e ja strgnam. Gloster O~ive ne bi podnele propast takva na ubavinata; ko sonceto svetot taa mene me razvedruva, denot mi go krasi, `ivotot. Ana Po ime-da, no podabar e ovoj. No} crna denot da ti go zaseni a smrt `ivotot! Gloster Ne kolni se sama, ubavice. I den i `ivot si mi ti. Kade e? Ana Plantagenet. Ana Toa be{e toj. Gloster Gloster Pravi~no e i prirodno vrz toj ma`ot {to mi go ubi da se odmazdam. Gloster Toj {to od ma`ot te li{i, gospo|o, ti pomaga podobar da najde{. Ana Podobar na zemjava ne postoi. Gloster @iv e toj {to pove}e te qubi. Ana

Ri~ard III
Gloster Ovde. (Ana go pluka Glostera.) Zo{to me pluka{? Ana Plunkata otrov za tebe neka bide! Gloster Otrov ne izlegol od poslatko mesto. Ana Otrov ne visel na pogaden kreka~. Mavni se! Ti o~i mi zarazuva{. Gloster Tvoite moite gi zarazija. Ana Gloster O, zmejovi da se pa da te sotrat! Toga{ re~i pa sam }e se ubijam. Gloster Ana Kamo da se, pa vedna{ da si umram oti sega so smrt `iva me morat, od o~ite solzi soleni mamat i so kapki detski gi sramotat o~ive {to ne pla~ele ni koga tatko mi Jork i Edvard lipaa slu{aj}i go lelekot na Rutland proboden so me~ od Kliford crniot, ni koga tatko ti hrabar, ko dete za smrtta na tatko mi ka`uva{e oblean vo solzi a slu{a~ite pla~ea ko drvja pokisnati od poroj. Vo tie vremiwa ta`ni o~ive ma`estveni preziraa solzi. No tagite {to ne storija ubavinata tvoja go pravi i so pla~ gi zaslepuva. Ni prijatel ni du{man nikoga{ ne sum molel. Za zborovi slatki, milni, neve{t sum; no sega, gordoto srce za tebe moli i na zbor jazikot go tera. Ve}e rekov. Gloster Vo gnev be{e toa. Pak re~i i rakava na zborot za qubovta tvoja, qubov {to ti ubi, tebe za qubov, poverna qubov }e ubie no i vo dvete ubistva sou~esnik }e si ti. Ana Bi sakala srceto da ti go znam. Gloster Niz jazikot se gleda.

645

(Taa go gleda so prezir) Ne u~i gi usnite na prezir, za qubewe tie se sozdadeni. No, ako srceto ne mo`e da prosti me~ov naostren eve ti go davam vo gradive verni da go zarie{ i du{ata {to te obo`uva da ja izvadi{. Eve, razgolen za udar smrtonosen ponizno molam. (Gi razgoluva gradite. taa go vperuva me~ot.) Udri, ne misli! Henri jas go ubiv od tvojata ubavina naveden. Udri, udri! I Edvard jas go ubiv no likot tvoj angelski me natera. (Taa go ispu{ta me~ot.) Me~ot kreni go, molam, ili mene. Ana Stanuvaj licemeru! Smrt ti sakam no xelad ne sakam da ti bidam.

646
Ana I jazik i srce ima{ la`livi. Gloster Toga{ iskren ~ovek ne postoi. Ana Dobro. Me~ot vrati si go. Gloster Se smirivme zna~i? Ana

Vilijam [EKSPIR

Gloster Te molam crninata ostavi ja za toj {to ima pri~ina da `ali i vedna{ pojdi vo dvorecot Krozbi. A jas, {tom sve~eno go zakopam kralov blagoroden vo ^atsi i grobot mu go natopam so pokajni~ki solzi, najponizno kaj tebe }e dojdam. Pri~ini za ova ima mnogu pa te molam poslu{aj me. Ana Od s# srce. Me raduva {to se kae{. Tresel i Berkli, so mene dojdete. Gloster

]e doznae{. Posakaj mi sre}a. Gloster Ana Da `iveam vo nade`? Ana Sekoj, ~inam, vo nade` `ivee. Gloster Primi go, te molam, prstenov. Ana Da se primi ne zna~i da se dade. (Go stava prstenot) Gloster Ko prstenov prst {to ti opfatil i srceto taka v gradi ti se skrilo. Nosi gi, tvoi se sega. U{te ako mo`e ponizniot tvoj sluga za ne{to da te izmoli, sre}en beskrajno }e go napravi{. Ana Da ~ujam. Ne, kon Vajtfrajaz. Tamu ~ekajte me. (Izleguvaat site osven Gloster.) Pobaral li nekoj vaka `ena? Osvoil li nekoj vaka `ena? ]e ja zemam no, dolgo ne }e ja dr`am. Jas ma`ot i svekorot & gi ubiv vo ~asot prepoln omraza ja sretnav so kletvi na usta, so solzi v o~i pred `rtvata krvava na omrazot moj i s# protiv mene be{e, gospod, sovesta, prijatel nemav da me Ne zaslu`uva{ no bidej}i me u~i{ da ti laskam zamisli deka sum ti posakala. (Izleguva sledena od Tresel i Berkli) Gloster Gospodo, teloto krenete go. Velmo`ata Kon ^atsi, blagoroden lordu? Gloster

Ri~ard III
potkrepi osven |avolot li~no i licemerieto moe a sepak ja osvoiv! S# za ni{to. Ha! Zarem princot hrabar ve}e go zaboravi, ma` & Edvard, kogo pred tri meseci vo lutina kaj Tjuksberi go ubiv? Poubav i posmel vitez {to bog vo mig na {tedrost go sozdade, mlad, mudar, doblesen, od krv kralska, vo svetot {iren ne }e se rodi. A taa sepak na mene pogledot go frli, {to zlatniot cvet na princot go svenav i vdovica v postela ja napraviv. Na mene {to ni ~etvrt od Edvard ne vredam, na mene grd i alipen. Vojvodstvoto za pari~ka go davam {to vaka lo{o sum se potcenuval. Pa taa, `imi gospod, ma` vo mene gleda, ma` privle~en i ubav. Ogledalo }e kupam, }e pora~am trista majstori, ali{ta najubavi da mi so{ijat i bidej}i sam sum za izdr{ka, so mal tro{ok }e se odr`uvam. No prvin prijatelon v grob }e go smestam, a potoa kaj Ana so pla~ se vra}am. Sveti mi sonce li~en da se gledam senka v ogledalo jas da si sledam. (Izleguva.)

647 Scena 3

(Vleguvaat kralicata Elizabeta, lord Rivers i lord Grej.) Rivers Trpenie, gospo|o, negovoto veli~estvo brgu }e zakrepne. Grej Poti{teni samo lo{o mu ~inite zatoa razvedrete se, so o~i nade`ni milosta bodrete mu ja. Elizabeta Ako umre {to }e stane so mene? Grej Samo takov ~ovek }e zagubite. Elizabeta Bez nego mnogu zagubi }e dojdat. Grej Neboto so sin ve blagoslovilo za da ve te{i {tom nego go nema. Elizabeta Ah, da. No toj e mlad. Do polnoletnost Ri~ard Gloster staratel bi bil, ~ovek {to n# mrazi i mene i vas. Rivers Re{eno li e taka da bide? Elizabeta Re{eno e ama neozakoneto. No taka }e bide ako kralot umre. (Vleguvaat Bakingam i Stenli.)

648
Grej

Vilijam [EKSPIR

so nego zboruvavte? Bakingam Da, gospo|o. Saka da gi smiri vojvodata od Gloster i bra}a vi a site niv so lordot kancelar pa sega kaj sebe gi vika. Elizabeta Daj bo`e da e taka! No, nevozmo`no e toa. Se pla{am na vrvot sme od sre}ata. (Vleguvaat Gloster, Hastingz i Dorset.) Gloster Nepravda mi ~inat, nema da trpam. Koi se tie na kralot {to se `alat deka nam}or sum bil i ne sum gi sakal? @imi Pavle, kralot go ne}at tie {to u{ite mu gi polnat so kleveti podli. A bidej}i ne znam da laskam, da glumam, da licemeram, da klevetam i la`am i ko u~tiv majmun po francuski da se klawam, zatoa za niv sum bil podmolen du{man. Zarem ne mo`e obi~niot smrtnik bez zli nameri da `ivee i bez ednostavnosta da mu ja kodo{at svileni, itri, prefrigani zmii? Grej Komu ovde va{eto blagorodstvo mu se obra}a? Gloster Tebe {to ni ~esen si ni blagoroden. Sum ti storil li zlo? Sum ti zgre{il ne{to? Ili tebe? Ili tebe? Ili na drug od taborot va{? ^uma da ve sotre! Kralot milozliv kogo gospod ba{ od takvi ko vas go ~uva odvaj na sebe mo`e da dojde od vas {to klevetite besprizorno.

Eve gi lord Bakingam i lord Stenli. Bakingam Dobar den kralice vi posakuvam! Stenli Neka bog vedrosta napre`na vi ja vrati! Elizabeta Groficata Ri~mond, lorde moj Stenli odvaj na ova bi rekla amin. No, iako Stenli, taa vi e `ena i me ne}e, ve uveruvam oti ne ve mrazam za vozgordot nejzin. Stenli Ve molam ili da ne veruvate na zlobnite {to la`no ja klevetat ili, ako klevetite se to~ni sfatete gi ko mana vo naravot nejzin a ne ko namerna zloba. Elizabeta Bevte li kaj kralot lorde moj Stenli? Stenli Jas i vojvodata od Bakingam ba{ od kaj nego doa|ame. Elizabeta Ima li podobruvawe, gospodo? Bakingam Ima gospo|o. Toj zboruva bodro. Elizabeta Gospod zdravje neka mu dade! Dali

Ri~ard III
Elizabeta Gre{no ste sfatile, devere Gloster. Kralot po svojata kralska volja a ne po `elba na drugi, sekako poradi zlobata vo vas {to na videlo ja iska`uvate protiv mene, moite deca i moite bra}a, n# sobra ovde, da ja doznae pri~inata za nea i vedna{ da ja otstrani. Gloster Bo`e, svetot tolku se izopa~il {to vrap~eto prvnalo orel da bide. A {tom prostakot gospodin stanal gospodinot ~esto za prostak go mislat. Elizabeta Jasna vi e celta, devere Gloster, na napredokot na{ ni zaviduvate Ne daj bo`e da n& potrebate! Gloster Gospod dade mene da mi trebate. Po va{ nagovor brat mi e zatvoren, jas potisnat, plemstvoto prezreno a unapreduvawa sekojdnevno se delat na takvi {to do v~era ni gro{ ne vredea. Elizabeta @imi toj {to vo gri`i me izdigna od blagosostojbata {to ja u`ivav, kaj kralot ne sum go nabedila vojvodata od Klarens tuku najiskreno se zalagav za nego. Sramno me navreduvate {to zli somnenija la`no mi lepite. Gloster Ja poreknuvate li vinata za zatvoraweto na lord Hastingz? Rivers Ja poreknuva milorde. Gloster Da, lorde. No koj ne znae za toa? Taa i od ova pove}e mo`e. Mo`e fino da ve unapredi pa da porekne oti pomognala pripi{uvaj}i gi po~estite na zaslugite va{i visoki. A {to ne mo`e? Pa mo`e{e da se ma`i Rivers Da se ma`i? Gloster Pa da, da, da se ma`i so kralot - ergen, ubav no zelen. Baba vi, se ~inam, polo{o se ma`i. Elizabeta

649

Lordu moj Gloster, predolgo gi trpev navredite vi grubi, podbivite zajadlivi. Na kralot }e mu ka`am veruvajte, za site torturi {to mi gi pravite. Podobro alajka da bev selska odo{to kralica {to ja ma~at, preziraat i kudat. (Vleguva Kralicara Margarita, vo zadninata na scenata) Malku radost imam {to sum kralica na Anglija. Margarita (Za sebe) I toa malku da dade gospod da se smali! ^esta, ugledot, prestolot, s# e moe. Gloster [to! So kralot mi se zakanuvate? Napred, ka`ete mu! S# {to rekov vo

650

Vilijam [EKSPIR

negovo prisustvo }e povtoram pa makar i v Kula da me prati. ]e zboruvam. Trudot moj e zaboraven. Margarita

Margarita (Za sebe ) Gospode, odmazdi! Gloster

(Za sebe) Nadvor Zerzevule! Odli~no te pomnam! Ti ma`ot mi Henri v Kula go ubi i Edvard, sin mi, kaj Tjukberi. Gloster Pred kralica da stanete a ma`ot vi kral jas bev toj {to za nego rmbav, du{manite gordi mu gi trebev prijatelite mu gi nagraduvav za da kraluva, krvta si ja leev. Margarita (Za sebe) A i mnogu podobra od va{ata. Rivers A vie i ma`ot vi Grej za toa vreme na strana na Lankester bevte a i ti Rivers. Zar ma`ot vi kaj Sent Albans ne zagina za Margarita borej}i se? Dopu{tete mi da ve potsetam, ako zaboravate, {to bevte vie a {to ste sega i {to bev jas a {to sum sega. Margarita (Za sebe ) Ubiec be{e, ubiec si i sega. Gloster Klarens kutriot, testot Vorik go napu{ti i se prelaga. Isuse, prosti mu!

Za Edvard kral da stane se bore{e a za nagrada, kutriot, v zatvor sega gnie. Ah, da imam tvrdo srce ko Edvard a toj ko moevo, milozlivo i meko. Prenaiven sum za svetov. Margarita Vo ve~na sognij, napu{ti go svetov Zerzevule! Kralstvoto ti e tamu. Rivers Vo toa zlovreme, lordu moj Gloster za koe ovde luto n# klevetite, za kralot na{ dene{en se borevme ko za vas {to bi se borele da ste kral. Gloster Da sum kral? Poarno da sum prematar. Skraja da e od mene pomislata takva. Elizabeta Ko {to radost mala, pretpolagate, e lordu, kral na Anglija da se bide, tolku mala e i radosta moja {to sega sum kralica. Margarita Radosna si malku za{to kralica sum jas i bezradosna iako ve}e nema da se vozdr`uvam. (Istapuva napred i zboruva glasno) ^ujte me, razbojnici {to nad plenot od mene grabnat se raspravate! Koj od vas ne treperi pred mene? [tom ko podanici ne se klawate toga{ ko buntovnici tresete se

Ri~ard III
od prestol {to me simnavte. Stoj tuka podlecu u~tiv, kade? Gloster Dorset [to saka{ pak ti, ve{terko podla? Sekoj `iv tamu odmazda pretska`a. Margarita Bakingam Da povtoram kogo s# ti uni{ti. Toa sakam a potoa }e ti dadam dozvola, da odi{. Gloster Zarem ne si progoneta pred zakana so smrt? Margarita Sum, no pote{ko progonstvoto mi pa|a od smrtta ovde. Ma` i sin mi dol`i{ ti, a ti kralstvo. Poslu{nost site. Tagava {to me pritiska e va{a a moja e radosta {to mi ja zedovte. Gloster Kletvata {to tatko mi na tebe ja frli, koga juna~koto ~elo so hartija mu go krunisa i so prezir mu potera v o~i reki solzi a potoa, za da gi isu{i, mu dade {amija natopena vo krvta na li~niot Rutland - taa kletva so te{ka gor~ina frlena od tebe sega te stigna. I gospod, ne nie, za zlostorot krvav te kazni. Elizabeta Gospod gi odmazduva nevinite. Hastingz Najgnasno be{e negovoto klawe najsvirep zlostor {to nekoga{ bil! I samiot Nortamberlant zaplaka. Margarita Rivers I tiranite pla~ea na vesta.

651

[to? Zar ne r`evte pred da dojdam spremni za gu{a da se fatite a sega zdru`eni ko eden mi se nafrlivte? Zar kletvata na Jork tolku na nebo prevlada {to smrtta na Henri i na sin mi Edvard, progonstvoto ma~no moe, gubeweto na kralstvoto nadopolna ne se za derleto nam}oro? Mine li kletvata niz oblaci? O, oblaci, kletvive, toga{ propu{tete gi! Od presitost, ne od vojna, kralot da vi umre ko na{iot {to go ubija za toj da stane kral! Edvard, sin ti, {to princ od Vels e sega, za Edvard sin mi, {to princ od Vels be{e mlad neka umre od nasilna smrt! A ti kralice, za mene {to kralica bev, nad`ivej go ova ko kutrata jas! @ivej dolgo, smrtta na decata da ja ispla~e{ i vidi druga ko jas {to te gledam na mestoto tvoe ko ti {to si na moeto! Dnite sre}ni pred smrtta da ti seknat i po dolgi no}i taga umri koga ni majka, ni `ena, ni kralica na Anglija ne }e bide{! Riverse, Dorsete, vie gledavte i ti lorde Hastingz, koga sin mi so me~evi krvavi go bodea: zatoa smrt prirodna da nemate tuku nenadno da ve zakolat! Gloster Prestani da bae{, ve{terko gnila!

652
Margarita

Vilijam [EKSPIR

Gloster Ja dovr{iv jas i za tebe va`i. Elizabeta Sami sebe si se prokolnavte. Margarita Kralice sirota, senko na sre}ata moja! Ne {e}eri go pajakot podol vo mre`ata smrtna {to te navlekuva. [utko! [utko! No` za sebe si ostri{. ]e me bara{ edna{ kreka~ov grbav, otroven, zaedno da go kolneme. Hastingz Zlonavestna `eno, ne kolni ve}e trpenieto pred kraj ni e sega. Margarita Podleci! Kade e moeto toga{?

Pa da te skoknam? ^ekaj pesu, ~uj me. Ako pocrna ~uma neboto ima od taa {to tebe }e ti ja posakam neka ja ~uva, grevot da ti sozree, i toga{ gnevno vrz tebe neka se sru{i, svetot sirot {to go trevo`i{! Sovesta vezden du{a da ti grize! Prijatelot tvoj, predavnik misli go, predavnikot najcrn, prijatel najmil! Son nemaj za o~ite ma`omorni osven ko{mar grozomoren {to }e te ma~i so ve~na i |avoli grdi! Ti |avolosan, nedonosen, ti sviwo {to grovta{! Ti {to neroden u{te za rob na svetot si `igosan i sin adski! Sramoto za trudnata utroba majkina! Ro`bo gadna na semeto tatkovo! Ti partalu bes~esen! Ti gnaso Gloster Margarita. Margarita Ri~ard! Gloster Da? Margarita Ne ti velam tebe.

Rivers Dobriot sluga na dol`nost ve u~i. Margarita Dobriot sluga dol`nosta si ja znae. U~ete me kralica da vi bidam a vie podanici moi. Dobro slu`ete me, dol`nosta nau~ete si ja! Dorset

Gloster [to se raspravame? Pa taa e luda! Milozliva si zna~i, oti mislev imiwata mene mi gi nadena. Margarita Sekako, no odgovor ne barav. O, dajte mi kletvata da ja dovr{am. Margarita Mol~i markize! Vie ste bezobrazen. ^esta novope~ena malku vi vredi. O, da znae blagorodstvoto va{e {to zna~i da zagubi{ pa da strada{! Toj {to e visoko luwi go demnat padna li, parampar~e se pravi.

Ri~ard III
Gloster Ba{ dobar nauk. Primi go, markize. Dorset Margarita I za vas, isto, milorde, va`i. Gloster Da, i pove}e. No jas gore sum roden gnezdoto na{e nad kedarot vi{i so vetrot si igra i sonceto go prezira. Margarita I sonceto go zatemnuva, lele! Svedok e sin mi svien vo mrakot na smrtta ~ii zraci bolskotni gnevot tvoj murtav vo temnica ve~na gi zavi. Vo na{eto, va{eto gnezdo go svivte; bo`e, ti {to gleda{, pomogni; so krv go dobija, so krv neka go zagubat! Bakingam Dosta, ve molam! Od sram ako ne od milost. Margarita Vo mene nema ni milost ni sram: bezmilosno so mene postapivte i sramno nade`ta mi ja sotrevte; milosta mi e surovost, `ivotot sram, vo sramot gnev od tagata mi tlee! Bakingam Hastingz Dosta, dosta! Bakingam I nikogo ovde, za{to kletvata na usnite od toj {to kolne ostanuva.

653

Mislam do nebo taa stignuva i mirot sladok na gospoda go ru{i. Bakingame, bidi na {trek od pesov! [tom mrdne so opa{ot, grize, a grizot otroven smrt donesuva. Ni{to so nego nemaj, vardi se toj pe~at nosi od grevot, od adot, smrtta i slugite nivni nemu mu slu`at. Gloster [to bamburi `enava, lorde? Bakingam Ni{to vredno, gospodine. Margarita [to? Zarem za sovetot dobar me prezira{ i na |avolot mu laska{ od kogo ti velam da se vardi{? O! Na ova eden den }e se seti{ koga toj so taga srceto ~esno }e ti go raspara i }e re~e{ kutrata Margarita bila prorok. @ivejte sekoj za omrazot negov, za va{iot toj, za bo`jiot site. (Izleguva.)

Od kletvite stra{ni se nakostre{iv. Margarita Rivers O Bakingame kralski, ti celivam raka vo znak na sojuz i prijatelstvo: gospod neka te vardi tebe i domot tvoj blagoroden! Ti ne si isprskan so krvta na{a i kletvata moja ne te opfa}a. I jas. Ne znam zo{to e na sloboda. Gloster Ne & prefrlam. Mnogu zlo, `imi majka, & e napraveno. Se kajam

654

Vilijam [EKSPIR

za delot od zloto {to jas & go storiv. Elizabeta Kolku {to znam, jas sum ~ista kon nejze. Gloster Sepak od zloto {to & e storeno, dobivte. Prezagrean bev za dobroto na eden {to sega e prestuden na toa da misli. Na Klarensa dobro mu platija, za bolkite negovi v aps da se debeli: Gospod neka gi prosti vinovnicite! Rivers

vozdivnuvam, toga{, i im velam deka gospod spored Svetoto Pismo n# tera za lo{oto so dobro da vra}ame. Taka, podlosta gola si ja pokrivam so stari krpi od Svetata kniga i najstra{en sum |avol ba{ koga na svetec li~am. (Vleguvaat dvajca ubijci.) Tiho, idat xelatite. Kako mi ste mom~iwa moi verni, }e go svr{ite ona? Prviot Sekako, milorde, po ovlastuvaweto sme dojdeni za kaj nego da n# pu{tat. Gloster

Blagorodno e i risjanski za toj {to zlodela ti pravi da se moli{! Gloster (Za sebe) Toa i jas go pravam po nauk dobar, oti da kolnev, sam sega }e se prokolnev. (Vleguva Kejtzbi.) Kejtzbi Gospo|o, negovoto veli~estvo ve vika, vas milorde i vas lordovi. Elizabeta

So sebe go nosam. (Im go dava ovlastuvaweto) [tom zavr{ite, nazad vo Krozbi. No, gospoda, ubijte go vedna{, bez milost. Ne davajte da moli. Ve{t e Klarens na zborot i mo`e da ve raz`ali ako dozvolite. Prviot Milorde, nie ne sme drdorkovci. Koj zboruva ne meli bra{no. Velam, racete }e rabotat, jazikot ne. Gloster

Idam Kejtzbi. Povelete, gospodo. Rivers Ve sledime, gospo|o. (Izleguvaat site osven Gloster.) A napravam zlo, prv se bunam. Zlodelata tajni {to gi za~nuvam gi pripi{uvam na tu|a vina, Klarens, kogo li~no v aps go frliv pred prostite {utki Bakingam, Stanli, Hastingz go oplakuvam i im velam kralicata i taborot nejzin go {ilkaat kralot protiv brata si. Mi veruvaat i me bodrat vrz Rivers, Von i Grej da se odmazdam; O~ite od {utite solzi leat a va{ite toga{ melnici vrtat. Ba{ ve sakam! No, na rabota sega, odete, napred, svr{ete go toa. Prviot Smetajte na nas, blagoroden lordu. (Odat.)

Ri~ard III Scena 4


London. Vo Kulata. (Vleguvaat Klarens i Brekenberi.) Brekenberi Brekenberi [to se slu~uva so milosta va{a? Klarens O, u`asna minav no} i gadost vidov, soni{ta stra{ni i ko prav risjanin, takva no} ne bi minal pak pa makar svet od dni sre}ni so nea da se kupuva, tolku ma~no na du{a mi be{e! Brekenberi [to? Sonuvate? Ka`ete mi lorde, ve molam. Klarens Mi se stori ko od Kula da pobegnav i na brod se ka~iv za Burgundija a so mene brat mi Gloster be{e koj od kabina na pro{etka me vikna po palubata. Toga{ kon Anglija se zagledavme i na bezbroj te{ki migovi se setivme od vojnite me|u Lankester i Jork. ^ekorej}i po podot lizgav na palubata, ~inam, Gloster se sopna, i pa|aj}i, mene, {to sakav da go zadr`am, preku brodskata strana me turna vo penlivite morski dalgi. Gospode, {to bol bilo da se davi{! Vodi{ta besni naviraat v u{i! Gletki vo o~ite od smrtta grda! ^inam, iljada brodlomi vidov, iljadnici lu|e grizeni od lamji grumewa zlato, kupi{ta biser, kamewa besceneti, ogromni blaga site rasfrlani po dnoto morsko. A vo ~erepite na mrtvite i vo dupkite vo koi edna{ imalo o~i Zar vo ~asot smrten imavte vreme vo morskite tajni da se xarite? Klarens Taka mi se stori, no, se borev du{a da ispu{tam ama na nea mi ste`na vodi{teto zavidlivo i ne ja pu{ti na lekiot vozduh tuku vo teloto mi ja zadu{i {to napiwa{e v more da ja frli. Brekenberi Zar vo toj ko{mar ne se razbudivte? Klarens za prezir na o~ite, bo`em, kamewa bolskotni dopolzile {to dnoto tiwesto go ma|epsuvaa i na koskite im se podbivaa.

655

Ne, sonot i po `ivotot prodol`i i burata toga{ v du{a mi se krena. Gi minav, ~inam, vodite prete{ki so lotkarot murtav v pesni opean i vo carstvoto stignav na no}ta ve~na. Prv tamu du{ata mi ja pozdravi testot moj velik, slavniot Vorik. Toj vikna glasno: So kam{ik za predavstvo temnico mo}na, Klarens nevernikot kazni go! I is~ezna. Potoa senka teterava dojde ko od angel, so kosa svetla natopena v krv i krikna grozno: Klarens dojde, la`niot, neveren, krivoklet Klarens, kaj Tjuksberi {to me probode. Napred, zgrap~ete go, furii, na ve~ni maki stavete go! Toga{, nebare legija |avoli me obikoli i v u{i u`asno mi vreskaa i na vikot se razbudiv tresej}i se i u{te mislev oti sum vo ve~na tolku stra{no sonot me rastrevo`i.

656
Brekenberi

Vilijam [EKSPIR

Brekenberi [to? Zar tolku }e si kratok? Vtoriot

Ne e ~udo, milorde, {to ve strese, strav me fati, ~inam, samo {to slu{av. Klarens Ah, ~uvaru, ~uvaru, nedelata {to du{ava sega mi ja tormozat za Edvard gi storiv, a gledaj kako toj mi vozvra}a! O, gospode, ako molitvive nedostojni gi smeta{ i re{i{ za grevot moj da me kazni{, isturi go gnevot samo na mene. O, `ena mi nevina i decata siroti po{tedi gi! Te molam ~uvaru ostani u{te malku, te{ko mi e na du{a a sepak bi pospal. Brekenberi

Podobro kratok otkolku zdodeven, gospodine. Ovlastuvaweto poka`i mu go i na rabota. (Brekenberi go ~ita ovlastuvaweto.) Brekenberi Ovde mi se nareduva ~esniot vojvoda Klarens da vi go predadam. Ne sakam da znam {to zna~i ova, {to pomalku znam podobro za mene. Onde e vojvodata, klu~evite tamu kaj kralot odam da mu ka`am oti vam dol`nosta vi ja prepu{tiv. Prviot

Se razbira, milorde. Gospod dobar son neka vi dade. (Klarens zaspiva.) Taga go ru{i vremeto za odmor denot no}, pladneto polno} go pravi. Sjajot kne`evski v tituli le`i odnadvor ~est a vnatre ~emer. Mesto sre}a bezmerna, more gi ma~i od gri`i nemirni. Titulite kne`evski i imiwata niski samo nadvore{no, zna~i, ne se isti. (Vleguvaat dvajcata ubijci.) Prviot

Mudro postapuvate, gospodine, zbogum. (Izleguva Brekenberi.) Vtoriot Da go probodam na spawe? Prviot Ne, }e n# nare~e kukavici koga }e se razbudi. Vtoriot

Ej, koj e tamu? Brekenberi [to bara{ ~oveku, i kako dojde ovde? Prviot Da zboruvam so Klarens a dojdov na noze. Vtoriot Samiot zbor suden den mi ja grize Gluposti. Toj nema da se razbudi do sudniot den. Prviot Seedno. I toga{ }e re~e deka na spawe sme go ubile.

Ri~ard III
sovesta pomalku. Prviot Se pla{i{? Vtoriot Ne od toa {to }e go ubijam. Za toa imam ovlastuvawe; tuku od prokletstvoto {to }e go ubijam od koe nikakvo ovlastuvawe ne mo`e da me spasi. Prviot Mislev deka si re{itelen. Vtoriot Vtoriot I sum. ]e go ostavam da `ivee. Prviot Odam kaj vojvodata od Gloster ova da mu go ka`am. Vtoriot Nemoj, te molam, ~ekaj malku. Ovaa moja slabost na duhot brgu }e ja nadminam. Obi~no me dr`i dodeka izbroi{ do pet. Prviot A sega kako se ~uvstvuva{? Vtoriot Samo u{te malku me ma~i sovesta. Prviot Pomisli na nagradata {to n# ~eka. A ako ti se vrati? Vtoriot Vtoriot Lele! Zaboraviv na nea. Neka umre. Prviot Kaj ti e sega sovesta? Vtoriot Vo }eseto na vojvodata od Gloster. Prviot

657

Ama koga }e otvori da ni plati, sovesta }e ti izleta.

More neka leta, ba{ mi e gajle. Komu mu e trebna? Prviot

]e ja izmar{iram. Taa ma`ot go pravi kukavica. ^ovek ne mo`e da krade oti taa }e go obvini. ^ovek ne smee da pcue oti taa }e go opomeni. ^ovek ne smee da legne so kom{ivkata oti taa mu sveti. Taa ti e eden nevin, sramolik duh {to se buntuva vo gradite ~ovekovi. I ti e kako vnatre{na sopira~ka. Edna{ duri me natera da go vratam }eseto so zlato {to slu~ajno go bev na{ol. Onoj {to ja ~uva do prosja~ki stap stignuva. Taa e proterana od site gradovi i mesta kako opasnost od prv red. I sekoj {to saka da `ivee dobro se trudi da veruva vo sebe i da `ivee bez nea.

658
Prviot

Vilijam [EKSPIR

Vtoriot Naskoro }e imate vino, milorde, kolku {to vi du{a saka. Klarens

Ba{ sega me kluka vo laktot i me ubeduva da ne go ubijam vojvodata. Vtoriot

Koj si ti? Primi go |avolot v glava, no, ne veruvaj mu. ]e te navle~e pa }e ofka{. ^ovek kako vas. Prviot Klarens Cvrst sum ko kamen. Ne mo`e da me nadvladee. Vtoriot Taka zboruva ~ovek {to si go ceni dobriot glas. No, }e svr{ime li edna{ so ova? Prviot Tresni go so bal~akot po timbata, a potoa frli go vo bo~vata so vino vo drugata soba. Vtoriot Odli~no! Od nego }e napravam prvoklasno vino. Prviot Vtoriot Tiho, se budi. Da, da, da Vtoriot Klarens Udri! Da me ubiete? Prviot Dvajcata Ne. Malku }e porazgovarame. Da, da. Klarens Kade si Brekenberi? Vino daj mi! Ama ko mene ne si. Jas sum kralski ~ovek. Prviot No ti ne si veren na kralot ko nas. Klarens Glasen si ama ponizno gleda{. Prviot Glasot mi e kralski a taka gledam. Klarens Kolku mra~no i zlokobno govori{. Vo o~ite zakana, {to ste bledi? Koj ve pratil ovde? Koj i zo{to? Prviot

Ri~ard III
Klarens Nemavte hrabrost da mi ka`ete kako }e najdete hrabrost da me ubiete? Vsu{nost, momci, {to sum vi zgre{il? Prviot Nam ni{to tuku na kralot. Klarens So nego jas povtorno }e se smiram. Vtoriot Nikoga{, lorde. Za smrt spremete se. Vtoriot Klarens Zarem od cel svet vas ve odbraa nevin da me ubiete? [to sum zgre{il? Kaj se dokazite {to me tovarat? Koja porota zakonska presuda pred namurteniot sudija dostavila? Koj izrekol smrtna kazna za kutriot Klarens? Pred zakonot da mi sudi nezakonska e zakanata so smrt. Vi velam, ako otkup sakate so krvta na Ristos za gre{nici proleana begajte! Na strana racete od mene! Prokleto delo ste naumile. Prviot [to pravime po naredba pravime. Vtoriot A toj {to ni naredi e kralot. Klarens Slugi ste zavedeni! Kralot velik nad kralevite, vo zakonot svoj naredi: Ne ubivaj! Povelbata zarem negova }e ja prekr{ite za ~ove~ka da izvr{ite? Pazete! Komu se be{e zakolnal da go saka{ i brani{. Prviot [to tuku ni mafta{ so zakonot bo`ji {to ti prv taka grubo go prekr{i? Klarens Bo`e, a za kogo zlodeloto go storiv? Za Edvard, brat mi, za nego go storiv. Toj ne ve pra}a da me ubiete oti vo grevot zacapan e isto ko i jas. A gospod ako odmazda vr{i za zlodeloto moe, znajte, javno toj }e go izvr{i. O, ne odzemajte mu go slu~ajov od racete mo}ni. Toj javno, zakonski neposlu{nite gi sose~uva. Prviot Koj te stori toga{ sluga krvav za hrabriot bujat princ Plantagenet da go usmrti{? V raka odmazda toj dr`i i vrz glavite na neposlu{nite ja spu{ta. Vtoriot Odmazda takva na tebe toj spu{ta krivokletnik {to si i ubiec. Ti sveto se zakolna da se bori{ na stranata na domot Lankesterov. Prviot I ko predavnik na imeto bo`jo zakletvata ja prekr{i i so me~ predavni~ki go raspara sinot na svojot vladar.

659

660
Klarens

Vilijam [EKSPIR

Prviot Ko slana vo prolet. Ne la`ete se toj nas n# pra}a da ve ubieme. Klarens

Qubovta kon brat mi, |avolot, gnevot. Prviot Qubovta od brat ti, dol`nosta, grevot tvoj, n# teraat da te ubieme. Klarens Za qubov na brat mi ne mrazete me. Brat mu sum i iskreno go sakam. Za pari ako ste najmeni kaj brat mi Gloster }e ve pratam koj za `ivotot moj podobro }e vi plati odo{to Edvard za smrtta {tom ~ue. Vtoriot Se la`ete, brat vi Gloster ve mrazi. Klarens O, ne! Toj qubov i po~it kon mene ima. Ottuka kaj nego odete. Prviot Toa sekako }e go storime. Klarens

Nevozmo`no! Toj leleka{e ko dete koga me zatvoraa, me stiska{e na gradi, i niz pla~ se kolne{e deka sloboda }e mi izdejstvuva. Prviot Toa i go pravi. Te osloboduva od zemskite maki i vo rajot te pra}a. Vtoriot Pomolete se, milorde. Sega mora da umrete. Klarens Sveto ~uvstvo imate v du{a {tom me terate na boga da se molam a sepak, kon du{ite svoi ste slepi i ubivaj}i me so gospod vojna zapo~nuvate. O, gospodo pomislete deka toj {to na delo vakvo ve natera, za deloto }e ve mrazi. Vtoriot

Ka`ete mu koga tatko ni na{ kne`evskiot Jork, so pobedna raka trite sina n# blagoslovi i od du{a n# podu~i da se sakame na neslogava malku misle{e toj. Potsetete go Gloster na ova i }e vidite kako }e zapla~e. Prviot Da, mnogu. Ko nas {to n# u~e{e. Klarens

[to da pravime? Klarens Pokajte se i du{ata spasete si ja! Koj od vas, da ste sinovi kne`evski,. i li{eni od sloboda kako mene pred dvajca takvi ubijci ko vas za `ivotot svoj ne bi molel? A jas sepak molam, ko {to i vie bi molele da ste na moe mesto. Prviot

Ne potsmevajte se, toj e dobar. Kaeweto e za kukavici i `eni.

Ri~ard III
Klarens Nekaeweto e za divjaci i yverki. Prijatelu, (na vtoriot ubiec) so`alba v o~i ti gledam. O, ako o~ite ne ti se la`ni, na moja strana prejdi i za mene moli se. Zarem prosjak da nema `al za princot {to moli? Vtoriot Vnimavajte odnazad, milorde. Prviot (Go proboduva od zad grb) Na ti, na ti! I ako s# ova ne ti e dosta v bo~va }e te frlam! (Izleguva so teloto.) Vtoriot Krvav zlostor izvr{en podlo! O, ko Pilat raceve rado bi gi izmil od ubistvovo yversko. (Se vra}a prviot ubiec.) Prviot [to e? Misli{ ti ne u~estvuva{e? ]e vidi{, }e ~ue vojvodata kolku se dvoume{e. Vtoriot Kamo da ~ue{e deka brat mu go spasiv! Nagradata zemi ja ti i ka`i mu deka za ubistvoto na vojvodata se kajam. (Izleguva.) Prviot Jas ne. Begaj, begaj kukavico! Vo nekoja dupka sega, teloto }e go skrijam duri vojvodata ne naredi da se zakopa. A posle, {tom nagradata ja zemam najdobro }e e vedna{ da me snema.

661

^in VTORI
Scena 1
London. Kralskiot dvorec. Muzika. (Vleguvaat kral Edvard,bolen, vo stol, kralicata Elizabeta, Dorset, Rivers, Hastingz, Bakingam i drugi.) Edvard Ete, dobro delo denes napraviv. O, velmo`i, sojuzot ~uvajte go. Jas povik sekoj den o~ekuvam od spasitelot moj {to }e me odvede. So mirna du{a na nebo }e dojdam v mir {tom na zemja vas ve ostavam. Riverse, Hastingze, rakuvajte se omraz ne taete, zakolnete se na qubov. Rivers Se kolnam omraza gor~liva v du{a nemam i iskrena qubov v srce ~ustvuvam. Hastingz Tolku da mi e arno kolku {to iskreno na istoto se kolnam Edvard Vnimavajte! Pred kralot va{ ako la`evte, kralot mo}en nad kralojte krivokletstvo }e vi namnisa i kraj me|useben }e vi predodredi. Hastingz Edvard Sre}ata }e vi bide kolku qubovta ~ista vokoja se kolnam. Rivers I mene. Hastingz od srce go sakam. Bakingame kralski, sega ti sojuzov potvrdi go pregrnuvaj}i gi sojuznicite na `ena mi taka usre}i me. Edvard I za tebe gospo|o, ova va`i i za tebe Dorsete, Bakingame. I vie me|usebno se jadevte. @eno, lord Hastingz sakaj go i daj mu raka da ti bakne,{to }e pravite s# iskreno neka bide. Elizabeta Hastingze, omrazata stara ja zaboravam `imi sre}ata moja i na moite! Edvard Dorsete, pregrni go, Hastingze lordot markiz sakaj go. Dorset Se kolnam. Mirot ovde sklopen za mene e svet. Hasringz Se kolnam i jas. (Se pregrnuvaat)

Ri~ard III
Bakingam (Na kralicata) Ako nekoga{ Bakingam omraza kon visosta va{a poka`e mesto qubov dol`na kon vas i va{ite bog so omraza da me kazni od tie od koi {to qubov o~ekuvam! I {tom najmnogu prijatel mi treba i ~inam najdobriot sum go na{ol, neka podol, prevtliv predavnik toj mi bide! Za ova bog go molam ako kon vas i va{ite sum zdr`an. (Se pregrnuvaat) Edvard Srceto bolno, Bakingame kralski zakletvata tvoja milno go topli. U{te bratmi Gloster sega fali mirot ovoj da go blagoslovi. Bakungam Vo prav ~as eve, vojvodata ide. (Vleguva Gloster.) Gloster Dobro utro kralu moj i kralice, sre}en vi den, velmo`i mo}ni. Edvard Sre}en e navistina, Glostere po ona {to napravivme. Od razdorot mir, od omrazata qubov verna me|u velmo`ive gre{no zajadeni se rodi. Gloster Bo`je delo, gospodaru moj, Ako nekoj od taborov prisuten od nesva}awe ili naset gre{en za du{man me smeta {to nesvesno delo navredlivo sum mu nanesol, za pro~ka sega prijatelski go molam. Razdorot smrt e za mene, go mrazam, Qubovta No, gospo|o, zarem qubov ponudiv za pred kralot da mi se potsmevate? Zarem ima u{te nekoj za smrtta na vojvodata velik {to ne ~ul? (Site se sepnuvaat) Bes~esno mrtvo go prezirate. Rivers U{te nekoj {to ne ~ul? A koj ~ul? Elizabeta Nebo segledno, {to svet e ova? Bakingam Od denes, svet treba denov da stane Gosode, s# neka dobro se svr{i. Gospodaru, va{eto veli~estvo go molam Klarens da go pomiluva. Gloster

663

na site dobra ja posakuvam. Gospo|o, mir prvo od vas molam {to so slu`ba pokorna }e go otkupam; pa od tebe rodnino Bakingame ako za ne{to sme se spre~kale; pa od vas lorde Rivers, lorde Grej, {to bez pri~ina mi se murtevte; pa od tebe lorde Vudvil, lorde Skeilz od vas velmo`i, gospodo, od site. Ka`ete mi za `iv angli~anec kogo so ne{to na du{a go nosam. ^ist sum ko novoroden~e i za ova na gospod mu blagodaram. Elizabeta

Lordu Dorset, kako drugiote da ne sum bled? Dorset Site sme bledi, dobar moj lordu. Elizabeta Klarens mrtov? Naredba druga jas

664
izdadov. Gloster

Vilijam [EKSPIR

No, po prvata kutriot umre {to Merkur krilest ja odnese a otpovikot trom polza~ go vle~kal {to baven na zakopot mu stigna. Da dade bog, nekoi poniski, poneverni, po misli mra~ni pobliski, a ne po krv, polo{o da ne gi najde od siroma{kiot Klarens a sepak von somne` da ostanat! (Vleguva lord Stenli) Stenli Za slu`bata, kralu, nagradi me! Edvard Ne sega, taga v du{a imam. Stenli ]e kle~am duri ne me ~uete. Edvard Pa toga{ brzo ka`i {to saka{. Stenli Milost, gospodaru, za pa`ot moj, {to denes zol gospodin ubi od svitata na vojvodata Norfolk. Rdvard Jas bratot roden so smrt go kazniv a ti moli{ rob da oslobodam? Brat mi ne ubi - toj zgre{i v misli, a sepak e kaznet so crna smrt. Koj za nego pomoli? Koj v gnev klekna, na razumnost me podu~i? Za bratstvo, za qubov koj prozbori? Zarem toj ne go napu{ti mo}niot Virvik i na moja strana prejde? Ili kaj Tjuksberi koga Oksford

me kutna zarem toj ne me spasi i re~e: @ivej bratu, bidi kral ? A koga nazemi v mrak le`evme izyemneti do smrt zarem so svoja ruba ne me pokri, a samiot re~isi gol, no}ta ja probdeja? Od umot moj se ova opak gnev go izbri{a i nikoj od vas za s# dobronamerno ne mi spomena. No ko~ixija ili sluga va{ pijani {tom ubijat i likot go izobli~at na Spasitelot na{ o, toga{ vedna{ pro{ka molite a jas nepravi~no vi ja davam. (Stanli stanuva.) No za brat mi ne prozbori nikoj ni jas gre{en ne si priorekov sam. Za `ivotot site ve zadol`i a za nego nikoj ne pomoli. O bo`e! Za ova znam pravdata site }e ne stigne, site bez red! Ajde Hasingz! Ah, siromav Klarens! ( Izleguvaat Kralot, Hastingz, Kralicata, Rivers, Dorset i Grej ) Gloster Brza ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Vidovte li kao prebledeja rodninite krivi na kralicata za smrtta na Klarens {tom slu{naa? A kolku od kralot ja baraa! No bog }e mi plati. A sega da odime, Edvard da go te{ime. Bakingam Ve skedime va{a visost. ( Izleguvaat. )

Ri~ard III Scena 2


Scena vo kralskiot dvor (Vleguvaat Vojvotkata od Jork so sinot i }erkata na Klarens) Mom~eto Babi~ke, mrtov li e tatko n& Vojvodkata Devoj~eto Ne, sinko. Devoj~eto Postojano lipa{, race kr{i{ kuka{: Klarense, sinko nesre}en? Mom~eto Misli{, striko mi glume{e, babo? Ne, gleda{, so glavata ni{aj}i, siraci, otpadnici n# vika{ a veli{, sepak, tatko n& e `iv? Da, sinko. Vojvotkata Mom~eto Ah, de~iwa, gre{no me sfa{ate. Za bolesta na kralot jas pla~am, i molam da mi e `iv a ne za tatkovinata vi smrt; za mrtviot pla~ot zaludno e pla~. Mom~eto Zna~i babo, mrtvo e toj. Kralot, striko mi, vinovnik e za toa. Bog }e mu plati i iskreno jas }e go molam toa da go stori. Devoj~eto I jas. Vojvotkata Molknete deca. Kralot ve saka. Nevin~iwa ste i ne sfa}ate Ne veruvam. No, {to se slu~uva? (Vleguva Kralicata Elizabeta so raspu{teni kosi. Ja pridr`uva Rivers i Dorset. ) Elizabeta O, pu{tete me v `al da lipam jas, sudba da kolnam, sebe da ma~am. So o~ajot crn v bol }e se zadu{am sama na sebe du{man }e stanam. Vojvotkata [to zna~i pozava na div nemir? Elizabeta Vojvotkata Ne`na forma dvoli~jeto zema porokot dlabok ve{to go skrila! Sin mi e, zna~i, moj sram, dvoli~je, sepak, od gradive ne iscica. Mom~eto za smrtta na tatko vi koj e kriv. Mom~eto Sfa}ame. Striko mi dobar Gloster, mi ka`a oti kralot nabeden od kralicata v zatvor go stavi. Koga mi ka`a, striko zaplaka, me so`ali i milno me bakna; re~e ko tatko jas da go imam, deka }e me saka ko roden sin.

665

Kraj na ~inot tragi~en. Edvard, gospodarot moj, sinot tvoj, kralot na{

666

Vilijam [EKSPIR

e mrtov! Zo{to grankite rastat {tom korenot e gnil? [to ne svenat lisjeto {tom sokot im go nema? @ivej v taga ili umiraj brzo za du{ite brzokrili kralskata da ja stignat i ko podanici verni nie da go sledime do novoto kralstvo na ve~nata no}. Vojvotkata

Decata Lele tatko na{, ah, lordu Klarens! Vojvotkata Lele za Edvard, lele za Klarens! Elizabeta Samo Edvard potpora mi be{e.

O, jas ma`ot ti diven go `alam kolku {to pravo na nego imav! I smrtta na ma` mi ja oplakav lik negov vo decata gledaj}i. No, sega dve ogledala od likot mu kne`evski, kr{ go stori zlobna smrt sal edno podlo uteha mi e sramot svoj vo nego da go gledam. Vdovica si no i majka i za uteha deca si ima{. No, mene, smrtta od race ma`ot mi go go strgna i dva stolba od srceto krevko, Klarens i Edvard. O, veruvaj mi, polovina od mojot, bolot e tvoj i pravo sosema imam `al da ti nad`alam pla~ da ti natpla~am! Mom~eto Strino! Ti tatko mi ne go iz`ali pa ne o~ekuvaj pomo{ vo `alta! Devoj~eto Neoplakan bolot ni ostana i tagata vdovi~ka neka e takva! Elizabeta Za ta`ewe pomo{ ne mi treba nerotka ne sum, ta`a~ka }e rodam: dote~ete vodi vo o~ive pod nadgled na bogot voden, so solzi bujni da go udavam svetot! Lele ma`u moj, ah, Edvarde mil!

Decata Samo Klarens potpora ni be{e. Vojvotkata Samo tie potpora mi bea. Elizabeta Zagubila li vdovica tolku? Decata Zagubile li siraci tolku? Vojvotkata Zagubila li majka tolku? Bo`e, jas majka sum na site tagi! Site zasebno ta`at za site jas. Za Edvard taa lipa isto i jas; za Klarens jas lipam, a taa ne: decava za Klarens `alat, `alam i jas; za Edvard jas `alam no tie ne: lele, trojno vrz trojno `alnata, solzi prolejte! Sestra na `alot va{, so ta`ewe }e go pothranuvam. Dorset Ute{i se, kralice: bog ne saka so neblagodarnost delata da mu gi prima{: vo svetov obi~en neblagodarno e bezvolno dolgot da se vra}a {to {tedro i milostivo edna{ se dal; a u{te polo{o e vo slu~aite

Ri~ard III
koga dolgot kralski nazad se bara. Rivers Ko majka sega gospo|o misli, na sin ti, princot mlad: i vikni go da se vokrali; uteha ti e toj. Tagi zakopaj so mrtviot Edvard kraj tronot na `iviot posej radost. (Vleguvaat Gloster, Bakingam, Stanli, Hastingz, Ratklif) Gloster Smiri se snao; site pri~ina imame da go `alime zatemnuvaweto na svetlata ni yvezda; no `alosta bolot ne go le~i. Gospo|o majko, prosti mi te molam, {to vedna{ ne te vidov (kleknuva) na kolena za blagoslov ponizno te molam. Vojvotkata Blagosloven bidi, so du{a meka polna qubov, milost, pokornost, vernost! Gloster Amin! (za sebe) i vo starost dlaboka umri! Blagoslovot majkin vaka zavr{uva: ba{ ~udno {to krajot go ispu{ti. Bakingam Princovi murtavi, velmo`i ta`ni, {to tovarov `al dru`no go nosite, so qubov zaemna obodrete se: `etvata od kralov {tura ni be{e no od sin mu naj{tedra }e bide. Gnevot razmiren od srcata luti potisnat e skoro i zale~enoto mora da go do~uvame vo sloga: najdobro e, ~inam, so mala svita princot da se dovede od Ladlou i da se krunisa ovde vo London. Rivers Zo{to mala svita lordu Bakingam? Bakingam Za{to od pogolema, milorde, ranata od zloba pak }e ni prsne; }e se podotvori, posebno sega koga sme krevki i bez nov vladar; tamu kaj{to sekoj kow so labavi e uzdi i mo`e da trgne kaj{to saka, ne samo zloto, tuku i stravot od zlo, mislam, treba da se spre~i. Gloster Mislam deka kralot site n# smiri, ostanuvam veren na dogovorot. Rivers

667

Isto i jas; a veruvam i site. no, {tom vlasta ni e krevka, ne treba na isku{enie da ja stavame {to bi proizleglo od pogolema svita; zatoa so Bakingam se slo`uvam malkumina princot da go dopratat. Hastingz I jas. Gloster Dobro. Samo u{te da re{ime koi lu|e vo Ladlou }e odat: gospo|o majko i vie snao, }e ni pomognete li vo ova? Vojvotkata Od s# srce. (Izleguvaat site osven Gloster i Bakingam.) Bakingam Lordu, koj bilo po princot da odi,

668

Vilijam [EKSPIR Scena 3


Ulica vo London. Dvajca gra|ani. Prviot Dobro utro kom{ija, kaj brza{? Vtoriot Ne oti znam. Ja ~u vesta? Prviot Ja ~uv. Znam deka kralot e mrtov. Vtoriot Lo{i vetsi. Retko dobri da ~ue{. Se pla{am, se pla{am, lo{i vetri{ta da ne zaduvaat. (Vleguva tret gra|anin.) Tretiot Zdravo `ivo, kom{ii. Prviot Zdravje da ima{. Tretiot To~no e deka dobriot kral Edvard umrel? Vtoriot Poto~na ne mo`e da bide. Tretiot Zna~i gospodo da ~ekame bura. Prviot ]e se izna~ekame. Sin mu }e vladee.

ne smeeme doma da ~ekame. Oti po pat }e na~ekam mo`nost ko voved vo ona {to zboruvavme, rodninite vozgordi na kralicata od princot da gi trgnam. Gloster O, vtoro moe jas, sovetniku na duhot, proroku moj taen, bratu~edu mil! Ko dete sega tebe }e te sledam. Kon Ladlou! I nie sme vo igra. (Izleguvaat.)

Ri~ard III
Tretiot Te{ko na zemjata vo koja vladee dete. Vtoriot Nade`en toj e vladar, duri sozree sovetot pod nego }e vladee, a potoa i sam, ~inam, toga{ i dotoga{ dobro }e vladee. Prviot Taka be{e i koga Henri {esti so nepolni devet meseci stana kral vo Pariz. Tretiot Taka be{e? Ne, ne prijateli, `ivi boga; toga{ zemjata slavno od ve{t sovet be{e rakovodena a kralot dobri strikovci ima{e veli~estvoto da mu go za{titat. Prviot Tretiot Pa i ovoj ima, i po tatko i po majka. Tretiot Podobro site da mu bea po tatko ili po tatko da nema{e ni eden; oti trkata koj e najblizok site preblizu }e n# pogodi sega, ako Bog ne ja spre~i. Preopasen e vojvodata Gloster! A rodninite na kralicata `ol~ni i vozgordi: ako so niv vladeat a ne vladeat sami, zemjava bolna ko porano }e turka. Prviot Samo na najlo{oto mislime; }e bide sepak dobro. Isto i jas. Doa|am so vas. (Izleguvaat.) Tretiot

669

[tom se naobla~i, mudriot se nametnuva, {tom pa|aat lisjata na zima mirisa, koj ne o~ekuva po zajdisonce da se sno}i? Po predvremeni luwi doa|a beda. Mo`e da e dobro, ako bog dade no takov dar za nas ne o~ekuvam. Vtoriot Srcata ~ove~ki strav se polni i nema ~ovek `iv na svetot {to ne treperi od strav. Tretiot Pred sekoja promena e taka: so bo`ji uset, umot zloto idno go se}ava; ko nadojdenite vodi {to navestuvaat silna bura. No bog sam }e re{i. Kade trgnavte? Vtoriot Odime na sud.

670 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

i ako praviloto mu e to~no, najdoblesten ma` sega bi bil. Arhiepiskopot

London. Kralskiot dvorec. (Vleguvaat arhiepiskopot od Jork, mladiot vojvoda od Jork, krali cata Elizabeta i vojvotkata od Jork.) Arhiepiskopot Sno{ti slu{am vo Nortampton bile, no}eska vo Stoni-Stratford }e bidat a utre, ili zadutre se ovde. Vojvotkata Goram od `elba princot da go vidam: sega kojznae kolku porasnal. Elizabeta [to re~e princu? Povtori da ~ujam. Ne e ba{ taka, velat sin mi Jork vo rastot ve}e go nadvi{il. Jork Da, majko. No, ne mi e ba{ milo. Vojvotkata Zo{to sinko, ubavo e da raste{. Jork Babo, edna no}, koga ve~eravme, vujko mi Rivers re~e deka sum go nadvi{il brat mi: Da, re~e striko mi Gloster, no maloto rasje ~ar ima, a korovot znae samo da raste: ottoga{, ~inam, ne sakam da rastam, oti bavno raste miloto cve}e a brzo samo korovot zlo~est. Vojvotkata Ako ne e taa toga{ ne znam koj. Dobro ka`ano, no toa ne va`e{e za onoj {to toa ti go ka`a. Najspe~en stvor be{e kako dete, pa raste{e dolgo, raste{e bavno, Elizabeta Mnogu zboruva{; molkni, zloben si. Jork Velam striko mi rastel tolku brzo {to koga imal samo dva ~asa mo`el da grize lu{pa: a jas do dve godini nemav nieden zab. Ama ova bi bilo dobro, ne babo? Vojvotkata Koj ti go ka`a ova? Jork Negovata neguvatelka babo. Vojvotkata No taa umre pred ti da se rodi{. Jork Se nadevam, no sepak ostavete majkite da se somnevaat. Jork @imi s#, da se setev toga{, }e go bocnev striko mi za stasot pove}e odo{to toj za mojot. Vojvotkata Nesomneno takov i e, gospo|o. Vojvotkata

Ri~ard III
Arhiepiskopot Ne karajte go deteto, gospo|o. Elizabeta I yidovite imaat u{i. (Vleguva glasnik.) Arhiepiskopot Doa|a glasnik. Kakvi se vestite? Glasnikot Takvi, milorde, {to `al mi e da gi soop{tam. Elizabeta Kako e princot? Glasnikot Dobar gospo|o i vo dobro zdravje. Vojvotkata Pa {to e vesta? Glasnikot Lord Rivers, lord Grej a so niv i ser Tomas Von, zato~eni se vo Pomfret. Vojvotkata Po ~ija zapoved? Glasnikot Na mo}nite vojvodi Gloster i Bakingam. Arhiepiskopot Za koe delo? Glasnikot S# {to znaev ka`av; zo{to i za kakvo delo velmo`ite gi tovarat mene ne mi e poznato, milorde. Elizabeta Lele bo`e, domot mi se ru{i, tigarot ja zgrap~il ne`nata srna; tiranija sura po~nuva da lida kon tronot nevin i bespomo{en. Uni{tuvawe, kole`, smrt sledat! Ko na karta krajot jasno go gledam. Vojvotkata

671

O kleti nemirni denovi crni, kolku li od vas o~i mi videle! Ma` mi, za krunata v grob pojde; so menliva sre}a decata bea, a jas smerno se raduvav ili pla~ev: i najsetne, koga na tron sednaa, zavojuvaa edni protiv drugi pobednicite: brat protiv brat, krv protiv krv, sekoj protiv sekogo: o nasilstvo ludo, nezauzdeno, gnevot proklet edna{ zauzdi si go; ili neka umram, smrt pove}e da ne gledam! Elizabeta Dojdi sinko, dojdi, odime vo svetili{teto. Zbogum, gospo|o. Vojvotkata ^ekajte, doa|am so vas. Elizabeta Nemate pri~ina za toa. Arhiepiskopot Odete gospo|o milozliva i tamu bogatstvoto nosete go eve, vam pe~atot {to go ~uvav vi go davam: i neka me snajde

672

Vilijam [EKSPIR

ona {to vam i na va{ite vi go posakuvam! Odete, do svetili{te }e ve dopratam. (Izleguvaat.)

^in TRETI
Scena 1
London. Ulica. (Se slu{a zvuk od truba. Vleguvaat mladiot princ, Gloster, Bakingam, Kejtzbi, Kardinalot i drugi.) Bakingam Dobredojde, princu, doma vo London. Gloster Dobredojde, vladaru na mislite moi patot te`ok dosta te rasta`il. Princot Ne, striko, krstovite na{i po pat te`ok i zamoren go napravija: pove}e strikovci sakav na do~ekot. Gloster Bakingam Doblesta nevina tvoja s# u{te ne patela od svetot poro~en: samo po izgled lu|eto gi ceni{ a bog znae oti du{ata mnogu retko so izgledot e istovetna. Vujkovcite {to gi bara{, opasni se; milosta tvoja slatkore~ivosta im ja znae, no ne i otrovot v du{a: Gospod da te ~uva od niv i od prijateli la`ni. Princot Gospod da me ~uva od prijateli la`ni. No tie ne bea takvi. Gloster Gospodaru, na~alnikot na London doa|a da ve pozdravi. Eve lordot ispoten doa}a. Princot Dobredojde, }e dojde li majka n& ? Hastingz Bog znae po koj povod no ne i jas. kralicata, majka bi, i bratv i Jork v svetili{te zaminaa. Princot ne`en mnogu saka{e milosta da vi ja vidi no, majka mu silum go spre~i. Bakingam Gestot nejzin brz e i nepromislen! Kardinalu, ubedete ja, ve molam, kralicata, vojvodata Jork vedna{ kaj brat mu kralski da go prati. Ako (Vleguva na~alnikot so svojata svita) Na~alnikot Bog da ve plagoslovi so zdravje i sre}a. Princot Ti blagodaram, lordu moj dobar, vi blagodaram na site. Mislev brat mi Jork i majka mi u{te na pat }e ne pre~ekaat: Kaj e toj mrzliv Hastingz da n& ka`e dali }e dojdat ili ne! (Veguva Hastingz)

674
odbiva, odete i vie Hastingz i silum od nejze ottrgnete go. Kardinalot

Vilijam [EKSPIR

na kralskata visost tvoja. Moj sovet e dva tri dena v Kula da ostane{: potoa, po volja, kaj{to najdobro za zdravjeto i duhot }e ti godi. Princot Najmalku od s# Kulata ja sakam. Julij Cezar li ja izgradil, lordu? Bakingam Toj ja zapo~nal, blagoroden lordu; a dograduvana e podocna. Princot

Lordu Bakingam, ako neve{tiot mi zbor, vojvodata od majka mu go dobie, toga{ v ~as ~ekajte go; no, ako e inatna na molbite blagi,gospod nebesen zabranuva pravoto sveto na svetili{teto da go prekr{ime! Za seta zemja vo taka dlabok grev ne bi zagazil. Bakingam Tvrdokorni ste premnogu, milorde, tesnogledi kon pravilata: po dene{nite sfa}awa, tvrdam zemaweto negovo ne e bogohulie. Oti korisnik na pravoto sveto e onoj {to so dela go zaslu`il ili {to go baral samostojno: princov, ni go baral ni go zaslu`il; sledstveno, spored mene, ne go ni ima: zna~i, kr{ej}ipravo {to go nema, ni redot tamo{en ni ne{to drugo prekr{uvate. Za ma`i svetci sum ~ul no za deca svetci nikoga{. Kardinalot

Zapi{ano li e ili preneseno usno deka tokmu toj ja gradel? Bakingam Zapi{ano e blagoroden lordu. Princot No i da ne e, lordu, vistinata ~inam, niz vekovite }e `ivee, ka`uvana na pokolenijata s# do posledniot Suden den. Gloster

Brgu me razubedivte, milorde. ]e dodjete li so mene, Hastingz? Hastingz

(Za sebe) Mudrite mladi, velat, ne `iveat dolgo. Princot

Doa|am, milorde. [to veli{, striko? Princot Gloster So brzina najgolema pojdete. (Izleguvaat kardinalot i Hastingz) Striko Gloster, ako brat mi dojde kade }e bideme do krunisuvaweto? Gloster Kade {to najmnogu }e mu se dopadne Velam slavata i nezapi{ana `ivee dolgo. (Za sebe) Taka ko porok vo lik na krivda na zborot dve zna~ewa mu davam.

Ri~ard III
Princot Toj Julij Cezar slaven bil ~ovek; so ona so koe hrabrosta, umot mu go zbogatil, so toa umot zapi{a, hrabrosta mu ja ovekove~i: neosvoen od smrtta vakviot e osvojuva~, go nema v `ivot no `ivee v slava. ^uj me Bakingame Bakingam Da, blagoroden moj lordu? Princot Ako do`iveam ma` da stanam, Francija nazad }e ja vratam, ili `ivean ko kral, ko vojnik }e umram. Gloster (Za sebe) Pred kusoto leto proletta e rana. (Se vra}aat Hastingz i Kardinalot so mladiot Jork.) Bakingam Jork Vo dobro vreme mladiot Jork ide. Te molam striko daj mi ja kamata. Princot Gloster Ri~ard od Jork! Kako si mil na{ brate? Kamava? Od s# srce vnu~ko moj mal. Jork Princot Dobro, gospodaru moj golem, takva titula sega mora da koristam. Princot Da brate, za `al na{a i tvoja: na toj {to dostojno mu prilega{e umre skoro i taa dosta zagubi. Gloster I pogolem dar striko }e ti dade. Kako e vnukot na{, kne`evskiot Jork? Prosi{ brate? Jork Jork

675

Blagodaram, striko, dobar. O, lordu, ti re~e korovot najbrgu raste. Princot, brat mi, me nadvi{il mnogu. Gloster Da lordu. Jork Zna~i toj e besploden? Gloster Takvo ne{to ne smeam da ka`am. Jork Toga{ pove}e ti dol`i od mene. Gloster Ko vladar toj mo`e da mi naredi a tebe ko rodnina da te slu{am.

Od striko mi mil {to znam }e mi ja dade; ne e grev igra~ka da se dade. Gloster

676
Jork

Vilijam [EKSPIR

Bakingam (Za sebe) Kolku ostroumno razmisluva toj! Za prezirot kon Gloster da go ubla`i toj prikladno na sebe se ruga: ~udo edno, em mlad em tolku itar. Gloster

Pogolem? Zna~i na me~ot misli{. Gloster Da, vnu~ko no polesen da be{e. Jork Aha, lesnite darovi gi dava{ za pote{kite odgovorot e ne. Gloster

Mo`e da pojdeme gospodaru? Jas i rodninata moj Bakingam kaj majka vi odime so molba v Kula dobredojde da vi posaka. Jork

Prete`ok e za tebe da go nosi{. [to? Zar v Kula odite gospodaru? Jork Princot I pote`ok da e bi bil lesen. Lordot moj za{titnik taka bara. Gloster Jork [to? Oru`jevo go saka{, lordu mal? Lo{i soni{ta v Kula }e me ma~at. Jork Gloster Za dostojno da ti se oddol`am. Zo{to? Od {to bi se pla{el? Gloster Jork Kako? Jork Malku. Princot S# u{te na jazik e oster no ti striko, znae{ kako da go podnese{ Jork Princot Misli{ da me nosi ne da me podnese? Striko, brat mi nam ni se potsmeva; oti sum male~ok ko nekoj majmun misli deka na ramena treba da me nosi{. Iako se `ivi, se nadevam, ne treba da se pla{am. No, ajde! So te{ko srce v Kula odam. na niv mislej}i. (Truba. Izleguvaat site osven Gloster, Od duhot gneven na striko mi Klarens: mi ka`a baba, ubien bil tamu. Princot Od mrtvi strikovci ne se pla{am. Gloster Ni od `ivi, se nadevam.

Ri~ard III
Bakingam i Kejtzbi.) Bakingam ^inam, bezobraznovo Jork~e od majka mu podla podu~eno be{e taka zlobno da vi se ismee. Gloster Se razbira: mom~eto e opasno, smelo, brzo, umno, sposobno, itro: na majka si se isteralo epten. Bakingam Bakingam To~no, no dosta za niv. Dojdi, Kejtzbi, se zakolna ti da gi sproveduva{ namerite na{i i vo tajnost da go dr`i{ ona {to }e go ka`eme: pri~inite na{i dobro gi znae{. [to misli{? Te{ko li e lordot Hastingz da se pridobie za planot na{, vojvodata Gloster da se postavi na tronot kralski od ostrovov slaven? Kejtzbi Poradi tatko mu, toj tolku princot go saka {to pridobivaweto za bilo {to protiv nego e nevozmo`no. Bakingam A {to misli{ za Stanli? Bakingam Kejtzbi Vo s# }e go sledi Hastingza. Bakingam Toga{ vaka: odi dobar moj Kejtzbi i odokolu nadu{kaj {to misli lordot Hastingz za namerite na{i; i vikni go utre da dojde v Kula, za krunisuvaweto da porazgovarame. Ako vidi{ deka ni e naklonet, Da, lordu moj. Gloster Vo Krozbi objacata }e n# najde{. (Izleguva Kejtzbi.) Odi sega i s# dobro izvr{i. Kejtzbi ]e storam s# {to mo`am, lordovi. Gloster Pozdravi go lord Viljem i ka`i mu deka utre du{manite negovi vo dvorecot Pomfret }e prokrvarat i neka radosen od vesta, bakne` pove}e na madam [or & podari. ohrabri go, planot na{ ka`i mu go: ako e tvrd, mrtov laden, bezvolen, i ti bidi takov; prekini vedna{ i za stavov negov izvesti n#: utre dva sobira dr`i me a ti me|u najzafatenite }e bide{. Gloster

677

]e mi se javi{, Kejtzbi, pred spiewe? Kejtzbi

[to }e bide lordu, ako lordot Hastingz predlogot ne n& go prifati? Gloster Glavata }e mu letne - }e vidime. [tom stanam kral, grofovijata Hirford baraj ja od mene i podvi`niot imot {to go dr`e{e kralot, brat mi.

678
Bakingam Vetuvaweto ova od rakata na milosta va{a }e go baram. Gloster I najqubezno }e ti se dade. No, da ve~erame sega za potoa pak za planot da porazgovarame. (Izleguvaat.)

Vilijam [EKSPIR Scena 2


(Pred ku}ata na lord Hastingz; no}e) (Glasnik pred vratata.) Glasnikot (^uka) Gospodaru! Gospodaru! Hastingz (Odvnatre) Koj ~uka? Glasnikot Glasnik od lord Stanli. Hastingz (Odvnatre) Kolku e ~asot? Glasnikot Ot~uka ~etiri. (Hastingz ja otvora vratata.) Hastingz Zarem lordot Stanli bo no}ive dolgi ne spie? Glasnikot Izgleda, po ona {to }e vi ka`am. Prvo, toj mnogu ve pozdravuva. Hastingz A vtoro? Glasnikot Vtoro vi javuva oti no}va vepar na son {lemot mu go simnal: pa deka dva sobira }e se dr`at, i za re{enijata na edniot na drugiot mo`e da za`alite. Zatoa pra{uva dali sakate vedna{, so nego, na kowi kon sever

Ri~ard III
da odjavate i opasnosta {to ja nasetuva da ja izbegnete. Da, lordu. Hastingz Hastingz O, nazad pojdi kaj gospodarot svoj , strav da nema od zasebni sobiri toj i jas na edniot }e sme, a na drugiot, prijatelot moj, Kejtzbi. Ni{to {to za nas }e se odnesuva bez moe znaewe ne }e mine. Stravot mu e plitok i bez osnova. A za sonot, me ~udi, {to slepo vo prisenot na moriwata veruva da se bega od krmakot pred v trag da ti vlegol, znak e za nego v trag da ti vleze i da lovi koga ne mislel na lov. Odi, gospodarot kaj mene neka dojde pa zaedno da pojdeme v Kula, i }e vidi veparot qubezen }e bide so nas. Glasnikot Odam, lordu, i s# }e mu prenesuvam. (Si odi) (Vleguva Kejrzbi) Kejtzbi Bog neka ve ~uva vo plemenitosta. Dobro utro, blagoroden lordu! Hastingz Hastingz Dobro utro, Kejtzbi, ranobudecu, {to e novo vo dr`avava tro{na? Kejtzbi Svetot navistina se ni{a, lordu i nema da se smiri se duri Ri~ard venecot kralski ne go ponese. Hastingz Hastingz [to, venecot? Zarem na krupnata misli{? Grozno, grozno! A toa }e se slu~i so Rivers, Von i Grej: a }e se slu~i i so drugi {to se mislat bezbedni Podobro krunava od ramena da mi letne odo{to da ja vidam tolku gre{no smestena. Se kolne{ li deka toa mu e cel? Kejtzbi Vo `ivotot, i u{te se nadeva na pod{ka va{a vo ova: pa zatoa dobri vesti vi pra}a, deka tokmu denes, du{manite va{i, rodninite na kralicata, mora da umrat vo dvorecot Pomfret. Hastingz Iskreno, za vestive ne }e `alam, sekoga{ tie du{mani mi bile, naslednicite vistinski, toa ni po cena na {ivotot ne }e se slu~i. Kejtzbi Kejtzbi

679

No, po godina ve}e }e se smeam na tie kaj gospodarit {to me nabedija, krajot gledaj}i im go. Pa, Kejtzbi, pred dve nedeli da minat, nekoi nepodgotveni gi ispra}am. Kejtzbi Grozno e da se umre, dobar lordu, nepodgotven i neo~ekuvano.

680

Vilijam [EKSPIR

ko {to sme ti i jas so Ri~ard i Bakingam. Kejtzbi I dvajcata visoko ve cenat (za sebe) - oti za niv ve}e e mrtov. Hastingz Znam, a toa dobro sum go zaslu`il. (Vleguva Lord Stanli.) Dojdi, dojdi, kade ti e kopjeto? Zarem ve}e od veparot ne se pla{i{? Stanli Dobro utro, lordu, dobro utro Kejtzbi smej se no, `imi krstot, sobirame razli~ni mnogu mi se somnitelni. Hastingz

Trgnete napred. So mom~evo malku }e pozboruvam. (Stanli i Kejtzbi izleguvaat.) Kako si mom~e? Kako ti odi? Pom.na glas Podobro {tom lordstvoto va{e me pra{uva. Hastingz Ti velam podobro mi e sega od posledniot pat koga me vide; toga{ v Kula me vodea nabeden od sojuznicite na kralicata; no sega, ova vo doverba ti go velam, smrtta neizbe`no gi ~eka a jas sum podobar od bilo koga. Pom.glasnik

Zarem samo ti `ivotot si go saka{? Te uveruvam deka tokmu denes ko nikoga{ `ivotot si go sakam. Zarem da ne misli{ deka sme bezbedni misli{ vaka budalski bi sme smeel? Stanli I lordovite od London za Pomfret koga javaa veseli bea i sigurni, ne somnevaj{i se ni mig; no, sepak v mig denot im se stemna. Ba{ od brz udar na vragot sa pla{am: kamo sre{a da ne sum vo pravo! No, }e pojdeme li v Kula? Denot vrvi. Hastingz Odime, a lordovite za kou zboruva{e denes }e gi obezglavat. Stanli Podobro, velam glavi da si nosat odo{to obvinitelite {apki. No, da pojdeme, lordu. (Vleguva pomo{nikot na glasnikot.)

Bog po zadovolstvo neka vi ~ini. Hastingz Bravo mom~e, ispij edna za mene. (Mu frla }ese) Pom.glasnik Mu blagodaram na lordstvoto va{e. (Izleguva) (Vleguva Bakingam.) Bakingam [to, so pop zboruvate kancelaru? Toj na prijatelite va{i vo Pomfret im treba, no nikako vam. Hastingz Navistina, koga svetijava go sretnav, na lu|eto {to gi spomnavte se setiv. ]e odime li v Kula?

Ri~ard III
Bakingam Da, lordu, no dolgo ne ostanuvam. ]e se vratam pred lordstvoto va{e. Hastingz Mo`no e. Za ru~ek }e bidam tamu Rivers Bakingam (Za sebe) I za ve`era, iako ne znae{. (Glasno) ]e odime li? Hastingz Na vas, lordu, ~ekam. (Izleguvaat zaedno.)

681 Scena 3
Pomfret

(Vleguvaat ser Ri~ard Ratklif so stra`a koja gi sproveduva Rivers, Grej i Von na gubili{te.)

Ser Ri~ard Ratklif, da ti ka`am. Denes }e vidi{ podanici {to }e umrat bidej}i verni i poslu{ni bile. Grej Bog princot neka go ~uva od sojot va{! Banda ste vie krvopijci kleti. Von Za ova zlo }e ve navjasa edna{. Ratklif Dosta, `ivotot va{ zavr{uva ovde. Rivers O, Pomfret, Pomfret, ti zatvoru krvav, za velmo`i mnogu fatalno koben! Me|u vinovnite yidi{ta tvoi Ri~ard Vtori so smrt be{e naka`an; i za u{te pozloglasen da stene{ i krvta nevina na{a, ispi ja! Grej Kletvata na Margarita ne stigna, frlena vrz nas i vrz Hasingz, deka gledavme koga Ri~ard sin & go zakla. Rivars I Ri~ard go prokolna i Bakingam, go prokolna i Hastingz. Pomni, bo`e, i niv da gi stigne ko sega nas! A za sestra mi i decata nejzini, zadovoli se, na pravina, }e {ikne.

682
Ratkliv Pobrzajte, ~asot smrten e blizu. Rivers

Vilijam [EKSPIR Scena 4


Kulata vo London (Bakingam, Stanli, Hastingz, Elskiot episkop, Ratklif, Lavel i drugi sedat na masa) Hastingz Velomo`i silni, se sobravme ovde za krunisuvaweto da re{ime. Ka`ete, koj den }e bide toa? Bakingam S# e spremno za ~inot kralski? Stanli Da, u{te vreme da opredelime. Episkopot Sudam oti utre den bi bil sre}en. Bakingam [to misli lordot za{titnik za ova? Koj e najblizok so vojvodata? Episkopot Vie, ~inam, najdobro mislite mu gi znaete. Bakingam Po likot se znaeme: za srcata, toj znae za moeto kolku jas za va{eto a jas za negovoto kolku vie za moeto. Lordot Hastingz, vie po qubov, ~inam, ste najbliski. Hastingz Mu blagodaram. Znam oti me saka; no {to smeri so krunisuvaweto niti sum go pra{al, niti toj mi go ka`al

Grej, Von, da se pregneme i zbogum do sredbata povtorna vo rajot. (Izleguvaat.)

Ri~ard III
misleweto svoe milozlivo. No, vie, ~esni lordovi, vremeto odredete go, a za vojvodata }e se soglasi. (Vleguva Gloster) Episkopot Vo sre}en ~as vojvodata ide. Gloster Lordovi ~esni, rodnini mili, dobro utro. Se uspav no veruvam i bez mene bi re{ile raboti {to so mene bi se blagoslovile. Bakingam Hastingz Da ne dojdevte na ~asov, lordu moj, Viljam lord Hastingz za vas glasal mislam, za vokraluvaweto na tronot! Gloster Posmel ~ovek od lord Hastingz nema. Toj mene dobro me znae i saka. Lordu moj Elski, vo Holborn koga bev, dobri jagodi v gradina vi vidov: Ve molam, pratete nekogo po niv. Episkopot Se razbira, so zadovolstvo, lordu. (Izleguva.) Gloster Rodnino Bakingam, samo za ~as. (Go povlekuva na strana) Kejtzbi Hastingz go produ{kal za ona. Gospodinov tolku se zakrvil {to samo mrtov soglasnost bi dal sinot na gospodarot negov, kako {to ponizno go vika, da go zagubi pravoto na angliskiot prestol. Toj mek i bodar mi izgleda utrovo ne{to ubavo mora da mu po{lo {tom vaka veselo n# pozdravi. Vo svetot risjanski nema drug ~ovek {to od nego pomalku ~uvstvata bi gi skril, na likot vedna{ srceto mu se ~ita. Stanli [to mu pro~ita denes, od srceto po znaci na lik {to gi poka`a? Hastingz Denot sve~en u{te ne utvrden. Utre, mislam, prerano e sepak, a i sam ne sum dovolno podgotven kako {to bi bil ako se odlo`i. (Se vra}a Episkopot.) Episkopot Kade e lordot, vojvodata Gloster? Po jagodine ve}e prativ. Bakingam Povle~ete se malku, idam po vas. (Izleguva.) Stanli

683

Od nikogo ovde ne e povreden, da be{e, od pogledot }e mu videv. (Se vra}aat Gloster i Bakingam; Gloster e kisel so namurteni ve|i, si gi podgriznuva ustite.) Gloster Ka`ete, ve molam, {to zaslu`ile tie {to smrt mi tokmat so |avolski igri i ve{terstvo kleto, i {to telovo so baewe adski mi go zavladale?

684
Hastingz

Vilijam [EKSPIR

Ratklif Dosta, dosta, vojvodata bi ru~al: bidi kratok; glavata ti ja bara. Hastingz O, milost momentna na smrtnicite, pomila {to si od milosta bo`ja! Koj nade` bara vo pogledot ti la`en, kako pijan mornar `ivee na jarbol {to teterav mo`e v ~as da se urne vo zagrabot koben na dlabo~inite. Lavel Ajde brzni! Bezvredno e da kuka{!

Qubovta ne`na {to kon vas ja imam mi dava pravo prv pred velmo`ibe takvite da gi sudam; bez ogled koi se, velam, smrt zaslu`uvaat. Gloster Toga{ o~ite va{i za zloto neka svedo~at. Gledajte {to sum kolnat, videte, rakava mi e drvce mlado od kletva sognieno; `enata na Edvard, taa ve{terka ~udovi{na i onaa kurva rasturena, [or, so magii vaka me bele`ija. Hasingz

Hastingz Ako toa go storile, lorduGloster Ako! Ti za{titniku na kurvite, zarem ti mene za ako mi zboruva{? Predavnik si ti! Se~ete mu ja glavata! @imi sveti Pavle, nema da ru~am pred ovde da ja vidam strkalana. Lavel, Ratklif! Svr{ete go toa: koj me saka neka stane, neka me sledi. (Zaminuvaat site osven Hastingz, Lavel iRatklif.) Hastingz Zlo, zlo nad Anglija! Ne nad mene; da mislev mo`ev da se spasam. Stanli veparot go soni {to du{kal po nas. A jas prezrev. Odbiv da begam: tripati denes kowot mi se prepna, trzna divo Kulata {tom ja vide ne}ej}i v klanica da me nosi. O, sega popot pree{en mi treba. Se kajam {to na glasnikot mu rekov, vo nalet zlo~est, oti denes Pomfret, du{manite moi }e gi sose~at. O, Margarito, Margarito! ]e molsne sega kletvata ti te{ka vrz glavata bedna na kutriot Hastingz! O, Ri~arde krvav, Anglijo jadna! Najstra{no doba ti pretska`uvam {to nikoga{ ne bilo na vekov proklet. Vodete me sega kaj site `rtvi smejte se vie {to skoro }e ste mrtvi. (Izleguvaat.)

Ri~ard III Scena 5


Vo yidovite na Kulata. (Vleguvaat Gloster i Bakingam vo zar|ani oklopi i ~udno doterani) Gloster Bakingam Ajde rodnino, mo`e{ da se trese{, boi da menuva{, srede zborot zdivot da go ubiva{; i pak isto od po~etok, i pak, pak, nebare si mrdnat i ulav od strav? Bakingam Mo`am najcrn tragi~ar da glumam, da govoram nazad obyrnuvaj}i se, na sekoja strana da se xaram, da cimolam trognat slamka {tom zatreperi, dlabok somne` glumej}i: pogledni seni{ni mo`am i nasmevki la`ni vo sekoe vreme da upotrebam ko ukras na lukavstvoto moe. No, ve pra{uvam, zamina li Kejtzbi? Gloster Da, i gledaj na~alnikot go nosi. (Vleguvaat Kajtzbi i na~alnikot.) Bakingam Lordu na~alni~e, - ( se sepnuva ) Gloster Vnimavajte na podvi`niot most! Bakingam Baraban se slu{a! Gloster Kejtzbi, yidinite. Gospod i nevinosta na{a neka n# vardat i branat! Gloster Bakingam Na~alniku! Ve viknavme, lordu Gloster Vnimavaj zad grb, brani se du{mani!

685

Smiri se, na{i se, Ratklif i Lavel se toa. (Vleguvaat Ratklif i Lavel nosej}i ja glavata na hastingz.) Lavel Eve ja glavata na predavnikot. opasniot i prepreden Hastingz. Gloster Tolku mil ~ovek mi be{e {to sega moram da zapla~am. Go smetav za najnevino risjansko ~edo {to na svet di{e. Kniga mi be{e kade du{ava, istorijata na mislite svoi ja zapi{uva{e. Tolku ve{to so doblest porokot go prikriva{e {to osven vinata javna, mislam vrskata podla so `enata na [or von sekakov somne` `ivee{e toj. Bakingam Najpotaen podol predavnik be{e. ]e se setevte li, ve molam, slu~ajno `ivi da ne ostanevte, deka predavnikot oidol, smislil denes, vo salata za soveti da ne ubie mene i lordot moj Gloster?

686
Na~alnikot Zarem toa go storil. Gloster [to? zarem na Turci nekrsteni vi li~ime? [to vaka nezakonski smrtta na podlecov bi ja zabrzale ako opasnosta golema na slu~ajov, mirot na Anglija i bezbednosta na{a na ova ne n# prisilija? Na~alnikot V red e! Toj smrtta si ja zaslu`i; ~inot va{ pouka e i za drugi {to sli~ni dela pomisluvaat. Bakingam

Vilijam [EKSPIR

Bakingam No, zadocnet oti za namerava svedo~ite po ~uenoto za nea: a sega, zbogum dobar moj lordu. (Na~alnikot si odi.) Gloster Po nego, po nego, Bakingame. Na~alnikot Gildhol ita. Tamu, vo ~as najpogoden, rastrubi za kopilstvoto na decata na Edvard. Iza gra|aninot {to Edvard na smrt go osudi deka rekol sin mu tronot }e go nasledi, se razbira, na domot svoj mislek}i {to samo beleg takov nosel. Potsili gi i za razvratot mu gaden, strasta yverska za promena na bludot, {to na slu{kite nivni, }erkite, `enite se pro{iri. Sekade kaj{to nenasitno, i so srce divja~ko, povte{e da grabi. Ako treba i mene vme{aj me: ka`i im na koga majka mu zatrudna, so nenasitniot Edvard, toga{ Jork kralskiot moj tatko, vo Francija vojuva{e; i so to~na presmetka na vremeto toj verno utvrdi deka ro`bata negova ne bila: {to i po izgledot se gleda{e vo ni{to toj ne li~e{e na tatko sepak za ova pazi. Zaobikoluvaj. Znae{, majka mi s# u{te e `iva. Bakingam ]e odglumam, lordu, kako imotot zlaten za koj se boram da e za mene. A sega zbogum, dobar lordu. Gloster Ako ti pojde dovedi gi niv vo zamokot Bejnard kaj{to }e bidam so popovi i episkopi u~eni.

Podobro od nego i ne o~ekuvav, otkako so onaa [or se spletka. Sepak, ne bevme re{ile da umre pred vie krajot da mu go vidite no, prijatelive qubezni na{i, protiv `elbata na{a pobrzaa. Deka, lordu, sakav li~no od nego da ~uete kako v pla~ gi priznava na~inot i smerot na predavstvoto; za istoto na gra|anite da im go ka`ete kako bi n# sfatile i smrtta ne bi mu ja oplakuvale. Na~alnikot [tom vas ve ~uv, lordu, kako li~no nego da sum go videl i ~ul da zboruva: ve uveruvam, princovi pravi~ni deka gra|anite }e doznaat za pravi~nata postapka vo slu~ajov. Gloster Zatoa ve viknavme, lo{ prekor da nema niz narodov zlonameren.

Ri~ard III
Bakingam Odam. Kon tri ili ~etiri ~asot vesti od Gildhol o~ekuvajte. (Izleguva) Gloster Brzo, Lavel, odi kaj doktor [or; (Na Kejtzbi) a ti kaj otec Penker; neka vedna{ dojdat vo zamokot Baejnard. (Izleguvaat.) A sega, nalog taen }e dadam decata na Klarens negde da gi mavnat a pristapot kaj princovite za sekoj `iv ~ovek }e go zabranam. (Izleguva.)

687 Scena 6
London. Ulica.

(Vleguva Pisar so dokument v race.) Pisarot Eve ja optu`bata na lord Hastingz, krasno, zvani~no rakonapi{ana. Za denes, vo Sent Pol da se pro~ita. Smislena i skrasena e slo`no. Edinaeset ~asovi ja prepi{uvav oti Kejtzbi sno{ti mi ja prati; prethodnata isto tolkava be{e: a Hastingz do pred Pet ~asa `iv be{e, ~ist, nesoslu{an, na sloboda. Ama svet! Sekoj znae za mestenkava! No, na nokoj ne mu stiska glasno da ja znae. Lo{ e svetot i lo{o s# }e svr{i {tom zlostorov mora v tajnost da se dr`i.

688 Scena 7

Vilijam [EKSPIR

Pred zamokot Bejnard. (Vleguvaat Gloster i Bakingam na razli~ni vrati.) Gloster [to velat, {to velat gra|anite? Bakingam Mol~at, `imi gospod. Nemi se, ni zbor da gugnat. Gloster Go spomna kopilstvoto na decata od Edvard? Bakingam Da. I veridbata so lejdi Lusi, veridbata so strojnik vo Francija; al~nosta negova nezasitna i siluvaweto na gradskite `eni; tiranijata, li~noto kopilstvo, ra|aweto vo otsustvo na tako vi, negovata nesli~nost so vojvodata: va{ite crti gi istaknav, rekov pluknat ste tatko vi, po lik, po du{a, pobedite vo [kotska gi nabrojav va{i, voenata discipliniranost, mirnodopskata mudrost, {tedrosta, va{a, doblesnosta, ~ove{tinata, s# nabrojav za celta {to }e slu`i; i na krajot gi povikav site {to dobroto na zemjata go povtat da viknat Da `ivee Ri~ard, kralot na Anglija! Gloster Vikaa i tie taka? Bakingam Ne, `imi gospod, ni zbor da gugnat;

ko kipovi nemi, trupci {to di{at, s# taka se xarea smrtno bledi. Gi prekoriv, na~alnikot go pra{av {to zna~i ti{inata mrtva. Re~e, naviknati bile samo pisarot da im govori. I toj im preka`a: Vaka re~e vojvodata, onaka s# povtori no ni{to svoe ne re~e. Koga zapre, nekoi moi lu|e od nazad, gi frlija {apkite i desetina glasovi se ~uja: Da `ivee kral Ri~ard! Blagodaram gra|ani, prijateli dobri - rekov iskoristuvaj}i ja mo`nosta, op{tiov aplauz i ovaciive bodri mudrosta vi ja poka`uvaat i qubovta za Ri~ard - i tuka prekinav i poitav vamu. Gloster Nemturi{ta. Ba{ ni{to ne rekoa? Bakingam Ni{to, `imi boga, milorde. Gloster Doa|a na~alnikot so drugite? Bakingam Samo {to ne do{le: glumete malku, zboruvajte samo ako mora: imajte molitvenik v race; me|u dvajca crkovnici zastanete; vrz toa, sveto }e ve veli~am: ne popu{tajte lesno pred molbite; i ko moma, velej}i ne, prifatete. Gloster Odam. Ako dobar ov~ar im bide{ ko {to jas tebe ne }e ti velam sigurno ova }e go zavr{ime.

Ri~ard III
Bakingam Odete! Brzo! Na~alnikot tropa. (Vleguvaat Na~alnikot i Gra|anite.) Dobrodojdovte. Jas odamna ~ekam no mislam deka nikogo ne prima. (Doa|a Kejtzbi.) Kejtzbi, {to veli gospodarot tvoj? Kejtzbi Vi ja moli milosta, gospodaru dobar, po den dva da go posetite: sega e so dvajca ~esni duhovnici vo nabo`nost zadlabo~en; i ni{to ovosvetsko od svetiot ~in nema da go odvoi. Bakingam Vrati se Kejtzbi, kaj gospodarot vlezi; ka`i mu deka jas, na~alnikot i odbornicite, vo va`en mig sme do{le za krupni raboti i op{to dobro so nego da porazgovarame. Kejtzbi Vedna{ }e mu go prenesam ova. (Vleguva.) Bakingam Ete, lordu, ovoj princ ne e Edvard! Toj ne se valka v postela bludna tuku na kolena pobo`no se moli; toj ne dengubi so kup kurtizani tuku so sve{tenici razmisluva; toj ne spie, teloto da go zdebeli tuku se moli, go zbogatuva duhot; sre}na Anglija bi bila ako princov se nafati kral da & bide. No znam, te{ko, te{ko }e go nagovorime. Na~alnikot Ne daj bo`e princot da n# odbie. Bakingam Ne velete dvapati no, doa|a Kejtzbi. (Se vra}a Kejtzbi.) I {to veli negovata milost? Kejtzbi Se ~udi, lordu, so kakva cel tolkav narod ste sobrale bez milosta prethodno da mu ja izvestite. Od lo{i nameri se pla{i, lordu. Bakingam

689

@al mi e {to rodninata moj misli deka mu podgotvuvam ne{to lo{o. Se kolnam, dojdovme so naj~ista qubov. Ova na vojvodata ka`i mu go. (Kejtzbi povtorno vleguva.) Koga svetci i nabo`ni se molat svetiot ~in mnogu te{ko go ostavaat, tolku im e strasna nabo`nosta. (Se pojavuva Gloster gore me|u dvajca episkopi: se vra}a i Kejtzbi.) Na~alnikot Toj me|u dvajca duhovnici stoi! Bakingam Dva doblesni stolba risjanskiot princ go vardat od crvot na suetnosta; a i molitvenik v race dr`i simbol veren na pobo`niot ~ovek. Slaven Plantagenetu, princu krasen, barawata poslu{ajte gi na{i; i prostete ni {to ~inot svet i hrisjanski vaka vi go prekinuvame. Gloster Lordu, nema tuka {to da se prosti, tuku ve molam vie da mi prostite {to veren na slu`bata bo`ja, ve ostaviv da ~ekate. No, na {to se dol`i posetata va{a?

690
Bakingam Na ona {to i na Boga mu e milo i na site od ostrovov bezvalsten. Gloster

Vilijam [EKSPIR

Gloster Ako zaminam mol~ej}i ili ako ve prekoram luto, ne znam dali ubavo i mene i vam }e ni li~i: ako mol~am, mo`e }e pomislite vlastoqubiv sum i bez zbor sakam jaremot da go ponesam zlaten {to sami mi go nametnuvate. Ako ve ukoram za molbata tolku za~ineta so qubov verna toga{ znam, navreda e toa za vas. Zna~i - za da go izbegnam prvoto a vtoroto da ne go navle~am vaka cvrsto jas vi odgovaram: blagodarnost zaslu`ivte, no mala mi e zaslugata za takva po~est. Prvo, ako, da re~eme, pre~ka nema, i patot mi e ~ist do krunata, po zrelosta i po pravoto nasledno sepak presiromav sum jas vo duhot i manite mi se mnogumo}ni {to i od velikosta svoja bi se skril ko korab nemo{ten na mo}no more mesto vo velikosta da se skrijam od prisenot na slavata zdu{en. No, za sre}a, od mene nu`da nema, a i premalku mo`am da pomognam. Kralskoto drvo, kralski plod dade, {to krade{kum, }e sozree so vreme i dostoen vladar }e ni stane usre}uvaj}i n# na toj na~in. Na nego go stavam toa {to vie na mene bi go stavile; pravoto i sre}ata na sre}nite mu yvezdi {to, ne daj bo`e, jas da mu go zemam! Bakingam Sovesna e mnogu milosta va{a, sepak navodite vi se bezvredni a rabotite gi znaeme mnogu dobro. Velite Edvard e sin na brat vi, isto i nie, no ne od `enata na Edvard; oti prvin so lejdi Lusi be{e svr{en za ~inov `iv svedok e majka vi, a potoa preku strojnik se veri so Bona, sveska na kralot frnacuski. Dvete gi istisna, prosja~ka dolna,

Se pla{am nekakva gre{ka da ne sum storil bolno {to {tr~i vo gradskite o~i pa sega ste do{le da me ukorite. Bakingam To~no, lordu. I ve molime vedna{ gre{kata da si ja priznaete. Gloster Zatoa di{am vo risjanska zemja. Bakingam Gre{ka vi e {to im gi prepu{tate na nemilost na sojot ozloglasen tronot vrhoven, prestolot kralski, `ezloto vladarsko na va{ite pretci, sre}ata va{a, pravoto nasledno ~esta zaslu`ena na domot va{ kralski; vo blagosta na podzaspanite vi misli {to za op{to dobro gi budime, krasniov ostrov svojot spas go gleda. Likot mu e ogrden so strupje sramno kralskoto steblo so kalemi divi, i turnoto skoro vo protokot al~en od crna mora i zaborav dlabok. Za da ozdravi, ve molime {tedro, na sebe vie da ja prezemete vlasta kralska nad ovaa zemja ne ko regent, staratel, zamenik, ili nizok argat za dobivka tu|a, tuku ko naslednik zakonski, po krv, na zemjata va{a, ova carstvo. Za ova so gra|anive, {to ve sakaat i cenat po nagovor `estok niven i samiot dojdov za celta pravedna da ve pridobija.

Ri~ard III
gri`omornata majka mnogudetna sneubavenata vdovica jadna {to vo zenitot na dnite najdobri o~ite bludni v ~as mu gi zaludi go znai{a vrvot negov kralski i nisko, vo javno dvo`enstvo go frli. Od nea bludno toj Edvard go dobi kogo od u~tivost princ go vikame. I pobolno bi mo`el da govoram no od po~it od nekoi, s# u{te `ivi, vozdr`an na jazik }e bidam. I zatoa, neka kralskata mu visost ~esta ponudena ja prifati ako ne za nas i za sre}ata na zemjava kutra, toga{ barem za spasot na lozata va{a blagorodna od bludniot zagrab na vremiwata. Na~alnikot Prifatete, gra|anite ve molat. Bakingam Qubovta {tedra ne odbivajte ja! Kejtzbi Molbata zakonska usli{ete ja! Gloster O, zarem so tolku gri`i bi me nagrbile? Nepodoben sum za vlast i dr`ava; ve molam, i za zlo ne mi zemjate no ne mo`am i nema da popu{tam. Bakingam Ako odbiete od qubov verna i od obyir kon deteto na brat vi a srceto ne`no vi go znaeme i gri`ata maj~inska za rodot va{ a podednakvo i za site drugi sepak znajte, bez ogled na ishodov, sinot na brat vi, kral ne }e ni bide tuku drug na prestolot }e vsadime, za rezil i propast na va{ata loza; i so ova ve ostavame. Ajde, gra|ani! @imi boga, dosta molev! Gloster

691

O, ne kolni se lordu Bakingam. Bakingam izleguva. Gra|anite poleka trgnuvaat po nego.) Kejtzbi Vratete gi nazad princu krasen. Molbata prifatete im ja. Ako odbiete, narodov cek }e `ali. Gloster O, vo svet od gri`i me turkate. Vikni gi, i jas od kamen ne sum, tuku pred molbite va{i popu{tam protiv sovesta i du{ata svoja. (Se vra}aat Bakingam i drugite.) Rodnino Bakingam, o lu|e mudri, {tom so takva sudbina me vrzuvate sakal-ne}el tovarot da & go nosam toga{ moram do kraj da ja iznosam. No crna kleveta ili gnasen prekor ako na nametnuvaweto va{e padnat prisilbata va{a }e me {titi od site fleki i ne~isti lagi za{to bog znae a vidovte i sami kolku bev daleku od vakvata `elba. Na~alnikot Blagosloveni da ste! Vidovme i toa }e go prika`uvame. Gloster Prika`uvaj}i samo vistinata }e ja ka`uvate. Bakingam A sega }e ve pozdravam kralski: Da `ivee Ri~ard, kralot dostoen na Anglija!

692
Site Da `ivee! Bakingam Dali vi e po volja utre da se vokralite? Gloster

Vilijam [EKSPIR

Koga sakate. @elbata be{e va{a. Bakingam Toga{ }e ve pridru`uvame utre. Sega radosni mnogu ve napu{tame. Gloster Da se vratime na misata sveta. Zbogum rodnino, prijateli zbogum. (Odat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
Pred Kulata. (Vleguvaat kralicata Elizabeta, Vovotkata od Jork i markizot Dorset od edna strana a od drugata Ana, vojvotkata od Gloster i lejdi Margaret Plantagenet. pomladata }erka na Klarens.) Vojvotkata O, vidi, vnuka mi Plantagent od strina & qubezna, Gloster, vodena. Ubedena sum , kon Kulata lida princovite ne`ni da gi pozravi. Zdravo `ivo, snao. Ana Elizabeta Zdravje i dvete da imate, sre}en da vi e denot. Elizabeta I vam dobra sestro. Kade trgnavte? Ana Ne podaleku od Kulata i ~inam, so ista namera ko vas, princovite ne`ni da gi pozdravam. Elizabeta Blagodaram, zaedno }e vlezeme. (Brekenberi izleguva od Kulata) Vo dobro vreme nadle`niot ide. Ka`ete mi gospodine, kako e princot i mladiot sin moj od Jork? Brekenberi Dobri se, gospo|o mila. Prostete, no kaj niv ne smeam da ve pu{ta. Kralot toa najstrogo go zabrani. Bog da go brani od takva titula! Zarem me|u qubovta na{a se vme{al? Majka sum im! Koj od niv me deli? Vojvotkata A jas majka na tatko im. ]e vlezam! Ana Po zakon strina, po qubov sum majka odvedi me kaj niv; odgovaram jas za prekr{okot {to ti }e go stori{. Brekenberi @alam, gospo|o, `alam, no ne mo`e. So zakletva sum vrzan. Prostete mi. (Vleguva vnatre. Doa|a lord Stanli.) Stanli Ako po eden ~as ve sretnam, }e ja pozdravam milosta va{a od Jork ko svekrva na dve kralici li~ni. (Na Ana.) Vie vedna{ vo Vestminster morate kralica na Ri~ard da stanete. Elizabeta Kralot? A koj e toa? Brekenberi Mislev lordot za{titnik.

694
Elizabeta Ah, olabavete me ovde, za srcevo poslobodno da mi ~uka ili pa|am na vesta crnila polna. Ana

Vilijam [EKSPIR

Ana A jas najbezvolno }e ve sledam. Da dade gospod, obra~ot zlaten {to glavata }e ja opfati moja da v`e{ti, mozokot da mi go spr`i! Od otrov da me snema pred da viknat Da `ivee kralicata! Elizabeta

Aberu zlokoben! O novost mra~na! Dorset Smirete se, kako ste majko? Elizabeta Begaj Dorsete, ne govori mi mene! Smrt i propast tebe mi te gonat, imeto majkino kobno e za vas. Ako se spasi{, moreto mini go i `ivej so Ri~mond, od adot skraja: odi, begaj, begaj od klanicava, brojot mrtovci ne go zgolemuvaj, za da umram od kletvata na Margarita ni ko majka ni ko `ena ni ko polnopravna kralica na Anglija. Stanli Mudar vi e sovetot, gospo|o (Na Dorset) Brzata prednost na ~asot zgrabi ja: poraka za sin mi }e ti dadam na pat da te pre~eka. Od docne` plitok sopren, lesno }e te fatat. Vojvotkata O luwo crna, zloto {to go {iri{! O utrobo kleta, lulko na smrtta! Zmev najpogan ti na svet izyveri {to so pogledot urokliv ubiva. Stanli Gospo|o, moram vedna{ da se vratam. Odi du{o kutra, zavist jas nemam. Poradi sebe ne ti sakam zlo. Ana O koga onoj {to ma` mi e sega na zakopot na Henri me sretna so race valkani od krvta {to {ikna od prviot ma` i onoj svetec mil {to lipaj}i go ispra}av O, koga toga{ go poglednav Ri~ard vaka go kolnev: Proklet, rekov, bidi {to mlada-stara vdovica me stori! Ako se `eni{, taga imaj v krevet; `ena ti, ako ja ima{, ponesre}na od `ivotot so tebe neka bide odo{to jas so smrtta na ma`ot mi! I pred kletvata da ja povtoram vo kratko vreme, srcevo `ensko so zborovi medni mi go zalude i sama padnav pod svojata kletva i spokoj za o~ive ve}e nemav; nieden ~as vo krevetot negov zlatniot dar na sonot ne go setiv tuku bev budna od soni{tata grozni. A i za tatko mi, Vorik, me mrazi pa i od mene znam, }e se ottarasi. Elizabeta Zbogum sirota `eno! Jadot tvoj go `alam. Ana Isto kako {to jas tvojot go `alam.

Ri~ard III
Elizabeta Zbogum slavodobitni~ke! Ana Zbogum jadna slavogubni~ke! Vojvotkata (Na Dorset.) Odi kaj Ri~mond. Sre}a neka te prati! (Na Ana) Odi kaj Ri~ard, svetci neka te vardat! (Na Elizabeta) Ti v svetili{te i misli neka te hranat! A jas v grob, mir i spokoj kaj{to ima! Osumdeset tagovni leta vidov za sekoj ~as radost, nedeli taga. Elizabeta Pogledni v Kula u{te edna{: milost, kamewa drevni, za decata ne`ni {to zavista me|u vas gi frli! Lulko gruba za ro`bite li~ni, gruba sestro, dru{ko stara, temna, za princovite! Bidi so niv dobra! Zbogum ti {to taga na du{a mi sobra! (Zaminuvaat.)

695 Scena 2
London. Dvorecot.

(Truba. Vleguva Ri~ard so sve~ena nosija, krunisan. Bakingam, Kejtzbi, Pa` i drugi.) Kral Ri~ard Na strana site. Rodnino Bakingam! Bakingam Vladaru moj milozliv. Kral Ri~ard Daj mi raka. Trubite svirat dodeka se ka~uva na prestolot.) Po tvoj sovet i so tvoja pomo{ kralot Ri~ard tolku visoko sedi: no dali eden den ili ve~no }e trae slavata za da & se raduvame? Bakingam Taa `ivee i ve~no neka trae! Kral Ri~ard Ah Bakingam, }e te proveram sega dali si navistina ~isto zlato. Mladiot Edvard e `iv. Znae{ li {to }e re~am? Bakingam Re~ete, gospodaru. Kral Ri~ard Velam Bakingam, sakam da stanam kral. Bakingam Toa i ste, tri` sakan gospodaru.

696
Kral Ri~ard

Vilijam [EKSPIR

Kral Ri~ard Znae{ li nekogo {to za zlato, takno i bezobzirno bi ubil? Pa`ot

Kral sum? Znam no sepak `iv e Edvard. Bakingam To~no gospodaru. Kral Ri~ard O, ishod gor~liv {tom Edvard e `iv: To~no, gospodaru! Rodnino, pa ti ne be{e tolku glup. Da ka`am jasno? Kopiliwata sakam vedna{ da umrat. [to veli{ na ova? Zboruvaj, bidi kratok. Bakingam

Znam eden nezadovolen gospodin koj{to malku ima sredstva za duhot zol: ko trista govornici e zlatoto i na s# bi go nateralo. Kral Ri~ard Kako se vika? Pa`ot Tirel, gospodaru.

Mo`ete da pravite s# {to vi e po volja. Kral Ri~ard Kral Ri~ard Tu, ama se smra~i! Ko mraz si laden. Ka`i, se soglasuva{ li da umrat? Bakingam Dajte mi zdiv da zemam, gospodaru pred potvrdno da vi odgovoram. Brgu odgovorot }e vi stigne. (Zaminuva.) Kejtzbi (Za sebe) Kralot e lut; usnite si gi grize. Kral Ri~ard Kral Ri~ard ]e zboruvam so glupaci tvrdi, mom~iwa dolni: ne se za mene (sleguva od prestolot) takvi {to somni~avo me merkaat. Al~niot Bakingam se otreznuva. Mom~e! Pa`ot Gospodaru? Dojdi ovde, Kejtzbi. Razglasi vedna{ deka Ana. `ena mi, e te{ko bolna. ]e sredam vo javnosta da ja nema. Siromav najdi mi gospodin so }erkata da go o`enam na Klarens. Sinot mu e glup, od nego strav nemam. [to dreme{? Rekov razglasi vedna{ Ana, kralicata e bolna pred smrt. Trgaj! Nade`ta moram da ja se~am Malku i go znam. Vedna{ povikaj go. (Zaminuva pa`ot. ) Itriot dlabokoumen Bakingam ne mi e ve}e drugar vo mislite. Tolku dolgo neumoren be{e a sega zdiv bara. Pa, neka e taka. (Vleguva Stanli.) [to ima lordu Stanli? Stanli Veli~estvo, markizot Dorset, slu{am, prebegnal vo zemjata kaj{to prebiva Ri~mond. (Zastanuva na strana.)

Ri~ard III
pred rastot nejzin da me uni{ti. (Kejtzbi brzo izleguva.) Moram so vnuka mi da se o`enam za kralstvoto da mi fati koren Smrt na bra}a & , a potoa svadba! Nesigurno, nesigurno, no tolku sum vo krv {to grevot grev nov si bara: So`alba pla~na vo o~ive nema. (Vleguva Pa`ot so Tirel.) Ti si Tirel? Tirel Xejmz Tirel, najpokoren va{ sluga. Kral Ri~ard Bakingam Navistina? ^uva gospodaru. Tirel Kral Ri~ard Ispitaj me, gospodaru. Stanli, pazi, toj e sin na `ena ti! Kral Ri~ard Bakingam Bi ubil li ti moj prijatel dobar? Tirel Bi, no pobrgu dva du{mana bi vi ubil. Kral Ri~ard Toa i baram. Dva crni du{mana, crvja {to mirot, sonot mi go grizat se tie {to sakam da gi sredi{: Tirel, na kopiliwata v Kula mislam. Tirel Ovozmo`ete mi do niv da dojdam i stravot od niv ve}e }e go nema. Kral Ri~ard Slatko mi pee{. Dojdi vamu, Tirel: ([epoti) Ova e znakot: stani naostri se: Toa e s#, re~i zavr{eno e i }e te sakam i unapreduvam. Gospodaru, darot go baram {to so ~esta i verata mi go vetivte grofovijata Hirford i imotot {to rekovte }e mi gi dadete. Kral Ri~ard Stanli, pazi na `ena ti: ako pisma od Ri~mond pra}a, ti si kriv. Bakingam [to velite na baraweto moe? Kral Ri~ard Se se}avam, Henri [esti pretska`a deka Ri~mond kral }e bide u{te koga Ri~mond palavo dete be{e. Kral! Mo`ebi Tirel Vedna{ toa }e go zavr{am. (Odi.) (Se vra}a Bakingam.) Bakingam Gospodaru, razmisliv i re{iv za baraweto {to go postavivte. Kral Ri~ard Toa sega ne e va`no. Dorset kaj Ri~mond prebegnal.

697

698
Bakingam Gospodaru! Kral Ri~ard Kako prorokot ne mi re~e toga{ deka jas nego }e go ubijam? Bakingam

Vilijam [EKSPIR

Kral Ri~ard Bidej}i si zapnal molej}i pa mislite mi gi prekinuva{ a toj ne mo`e da ~ukne. Ni{to denes ne mi se dava. Bakingam ]e mi ja ispolnite molbata? Kral Ri~ard

Za grofovijata, gospodaruKral Ri~ard Ri~mond! Koga bev vo Egziter, mi be{e poka`an zamokot {to na~alnikot go nare~e Ri~mond. Toga{ se sepnav, na poetot irski se setiv {to mi be{e rekol deka ne }e `iveam dolgo {tom Ri~mond go vidam. Bakingam GospodaruKral Ri~ard Da? Kolku e ~asot? Bakingam Ve potsetuvam na vetuvaweto. Kral Ri~ard No, kolku e ~asot? Bakingam ]e ot~uka deset. Kral Ri~ard Neka ot~uka. Bakingam Zo{to da ot~uka? Me trevo`i{, ne sum raspolo`en. (Si odi.) Bakingam Zna~i taka za slu`bata mi vra}a. So prezir. Za ova li kral go storiv. No, na Hastingz da se setam i da me nema vo Breknok, pred glavata da mi ja snema. (Si odi.)

Ri~ard III Scena 3


Pred dvorecot. Malku podocna. (Vleguva Tirel.) Tirel Svirepiot i krvav ~in e gotov, najgnasniot ~in grozen kole` {to zemjava nekoga{ go storila. Dajton i Forset {to gi najmiv kole`ov ne~ove~en da go storat, iako podleci gadni, pci dr~ni, so ne`nost i so`alba blaga kako deca lipaa i vaka smrtta mi ja opi{uvaa: Vaka, re~e Dajton le`ea tie, vaka, vaka re~e Forset gu{kaj}i se eden so drug vo pregratka nevina: ~etiri ru`i usnite im bea vo letna lixba {to se qubea. Molitvenik na zglavjeto nivno {to skoro re~e Forset n# pokoleba; no prokletstvoto - tuka gadot sopre a Dajton re~e:Najubaviot dar na prirodata go zadavivme {to od iskona navamu bil sozdaden. I zaminaa, so te{ka sovest, bez zbor. Gi ostaviv za vesta na kralot krvav da mu ja donesam. No, eve go. Vleguva kral Ri~ard.) Zdrav da ste gospodaru. Kral Ri~ard Tirel, }e bidam sre}en od vestite? Tirel Ako izvr{uvaweto na ona {to go naredivte sre}a vi nosi, toga{ bidete sre}en, s# e izvr{eno. Kral Ri~ard Gi vide mrtvi? Gospodaru! Kral Ri~ard Za arno ili za lo{o vaka buvnuva{? Ratlif Da, gospodaru. Kral Ri~ard I zakopani, Tirelu dobar? Tirel Kapelnikot od Kulata gi zakopa no kade, da bidam iskren, ne znam. Kral Ri~ard Dojdi kaj mene, Tirel, po ve~era da mi prika`uva{ kako umrea i smisli kakvo dobro da ti storam. Dotoga{ zbogum! Tirel Ponizno ve napu{tam. (Zaminuva,) Kral Ri~ard Sinot na Klarens go zatvoriv dobro, za dolen ~ovek }erka mu ja ma`iv sinovite na Edvard na nebo gi prativ a Ana, `ena mi, na svetot dobra no} mu re~e. Sega, bidej}i Bretonecot Ri~mond so vnuka mi, mladata Elizabeta saka da se `eni i taka krunata da ja zgrabi, odam kaj nea da ja pobaram za `ena. Vleguva Ratklif.) Ratklif Tirel

699

Za lo{o, gopodaru. Morton kaj Ri~mond

700

Vilijam [EKSPIR Scena 4


Pred dvorecot. Kral Ri~ard (Vleguva starata kralica Margarita.)

prebegnal; Bakingam so Vel{anite se krenal; i drugi mu prijduvaat.

Eli i Ri~mond pove}e me pla{at. So Bakingam lesno }e se spravam. Napred! Pla{livoto dogovarawe na tapiot docne` najstar e sluga a sekoj docne` vo prosja{tvo vodi: plamenite pohodi neka mi se krila a Merkur glasnik na kralskata sila; trubi, trubi! [titov moj e sovet; napred! Izdajnik se per~i na bojnoto pole! (Zaminuvaat.)

Margarita Sre}ata sega po~nuva da zree i gnila pa|a vo ~elusta na smrtta. Od skri{ni predeli do sega demnev propasta na du{manite ja gledav. Svedo~ev jas na stra{niot voved a sega vo Francija odam. I krajot crn, gor~liv i tragi~en }e bide. No, skrij se crna Margarito. Nekoj ide. Vleguvaat krlaicata Elizabeta i vojvotkata od Jork.) Elizabeta Ah, princovi moi, de~iwa ne`ni! Cve}a nerascuteni, pupki nedopupeni! Ako du{ite ne`ni s# u{te vi plovat i skraja se od ve~nosta, so krila leki nad mene lebdete i ta`a~kata majkina ~ujte ja! Margarita Lebdete, lebdete! Vratka pravi~na utroto detsko so no} vi go stemna. Vojvotkata Zlo mnoguglavo glasot mi go zede i jazikot umoren nem e i tivok. Edvard Plantagenet, zo{to si mrtov? Margarita Plantagenet za Plantagenet, Edvard za Edvard dolgot smrten go pla}a. Elizabeta O. bo`e, zarem takvi baj~iwa frli vo `dreloto na volkot? Zarem i drugpat so spiel koga sli~no se pravelo?

Ri~ard III
Margarita Hari koga umre i sin mi sladok. Vojvotkata @ivotu mrtov, videlce slepo, smrten duhu `iv, sliko kleta, sramu svetski, zalogu smrten od `ivotot zgraben, pomenu {tur, na dnite mra~ni, skroti go neskrotot, ti nad Anglija od krv nevina {to e pijana! (Sednuva.) Elizabeta Ah, koga brgu grob bi mi otvorila ko sedi{te ta`no {to ti mi dava{, mesto nad zemja, pod nea bi odmarala! Ah, ima li drug pri~ina da `ali? (Sednuva kraj nejze.) Margarita (Istapuva.) Ako starata taga e najsveta, prednost vo bolkata dajte mi mene od ta`a~kava site da se stresat. (Sednuva do niv.) Ako dru{tvo priznava tagata, preku mojata za va{ite redete: Edvard go imav, Ri~ard go ubi, Hari go imav, Ri~ard go ubi, Ti Edvard go ima{e, Ri~ard go ubi, Ri~ard go ima{e, Ri~ard go ubi. Vojvotkata I jas Ri~ard imav, ti go ubi i Rutland go imav, ti pomgna da go ubijat. Margarita Ti Klarens go ima{e, Ri~ard go ubi, pes adski od utroba ti ispolzi {to site do grobot }e n# goni. Toa ku~e {to zabi pred o~ite dobi, jagniwa da kine, krv da im loka, toj izrod grd od bo`jite dela, toj golemotiran na zemjata

701

{to nad reki solzi i taga tirani - od utroba ti sleze da n# sotre. O, gospode, pravi~en i mo}en, kako da ti blagodaram {to pesov strven i sojot go krvavi majkin, i dru{ka vo bolot na{ ja pravi. Vojvotkata O, Margarito, ne siti se ti vo bolot jas tvojot ~esno go oplakav. Margarita Sfati me, za odmazda sum gladna no gledaj}i ja sega mi se gadi. Edvard ti e mrtov {to mojot Edvard go ubi. I drugiot isto pa sme ramni. Mladiot Jprk e ni{to oti obata dostojni ne se za gubitokot moj. Klarens e mrtov {to Edvard go ubi i gleda~ite na ~inot grozen: podmolniot Hastings, Rivers, Von, Grej; {to bez vreme gi snema vo grobot temen. Samo Ri~ard e `iv, toj crn sluga na adot, {to e ~uvan da kupuva du{i i tamu da gi pra}a. No, gledam, gledam `alno krajot `alen mu bli`i: zemjata se otvora, adot plamti, |avoli vri{tat, svetcite se molat, nenadejno od svetov da go snema: skusi mu go `ivotot, bo`e, ti {to zema{, za u{te na `ivot da re~am Go snema pesot. Elizabeta Ti pretska`a deka }e dojde vreme koga }e te baram da go kolneme toj pajak babrav, toj zol, grbav `abjak. Margarita Te narekov toga{ privid na sre}ata senka sirota, kralica la`na eho gluvo na ona {to sum bila, laskav voved vo u`asna farsa, du{a krenata pa urnata nisko, majka izmamena za dve li~ni ~eda, son na ona {to si bila, bajraktar

702

Vilijam [EKSPIR

izlo`en na smrtonosen pukot; trag od dostoinstvo, zdiv, meur, kralica za majtap, za vpe~atok samo. Kaj ti e ma`ot? Bra}ata kaj ti se? Sinovite dva? Na {to se raduva{? Koj veli u{te Da `ivee kralicata? Velmo`ite kaj se {to ti laskaa? I svitata brojna {to te prate{e? Otfrli s# i vidi {to si sega: od `ena sre}na, vdovica crna, od majka bodra, ta`alka na vekot, od kralica, bri{ka ven~ana so gri`i, mesto da te molat, ti sega moli{, mesto da me prezira{, te preziram jas, mesto da ti se pla{at, ti se pla{i{, nareduvaj kolku saka{, ne te slu{a nikoj. Taka tekot na pravdata se svrte i `rtva na vremeto te stori, so misla samo na ona {to si bila so ona {to si pove}e da se ma~i{. Mestoto moe ti mi go zede a so toa i del od tagata moja. Vratot tvoj vo jaremot e vpregnat od koj sega umorna se trgam tovarot cel prepu{taj}i ti go tebe. Zbogum kralice, taga {to te svea, na zlata angliski vo Francija }e se smeam. Elizabeta

Margarita Bolkata tvoja sama }e go zdivi! (Zaminuva.) Vojvotkata Zo{to nesre}ata zborovi e polna? Elizabeta Prazni zastapnici na zemnive maki, naslednici na beznaslednata radost, besednici bedni na nesre}ite! Dojdete! Iako ne ste vistinska pomo{ barem bolkata ja olesnuvate! Vojvotkata Toga{ govori, so mene dojdi, so zdiv od zborovi `ol~ni sin mi proklet da go zagu{ime decata {to ti gi ubi. Trubite trubat: vikaj da vikame. (Vleguva kral Ri~ard so vojskata {to mar{ira. Trubi i barabani.) Kral Ri~ard Koj mi pre~i vo pohodov?

Ti {to na kolnewe si ve{ta, u~ime kako du{manite da gi kolnam. Margarita No}e bdej, dewe posti: mrtvata sre}a so `ivo zlo sporeduvaj ja; decata misli si gi poslatki od {to bile; ubiecot pogaden odo{to e; bolot zgolemen zlo~inecot polo{: pravej}i vaka }e nau~i{ da kolne{. Elizabeta

Vojvotkata Taa {to mo`e{e da te spre~i, davej}i te u{te vo utrobata svoja, od kole`ite, pesu, {to gi stori! Elizabeta ^eloto li go krie{ so krunata zlatna, {to `ig zaslu`uva za smrtta na princot i krajot grozen na bra}a mi, na sinot? Ka`i, robu, kaj mi se decata? Vojvotkata

Zborot mi e pitom, zdivi go so tvojot! Kreka~u, yveru, kaj e brat ti Klarens? I maliot Ned Plantagenet, sin mu?

Ri~ard III
Elizabeta Kaj se dobrite Rivers, Von i Grej? Vojvotkata Kaj e qubezniot Hastingz? Kral Ri~ard Kral Ri~ard Trubete trubi!Barabani slo`no! Neboto pqampa~kive da ne gi ~ue bogomirosaniot kaj go klevetat, Udrete, rekov! (Trubi, barabani) Ili mirno, bez vik, govorete, ili so silni, borbeni zvuci vikot silen }e vi go zagu{am. Vojvotkata Dali si mi sin? Kral Ri~ard Da. Od boga,tatko mi i tebe. Kral Ri~ard Vojvotkata Strplivo toga{, nestrpliva ~uj me. Kral Ri~ard Velam, ima ne{to tvoe vo mene. {to glas na prekor ne podnesuva. Vojvotkata Pu{ti me da govoram. Kral Ri~ard Dobro no,nema da slu{am. Vojvotkata Blaga i ne`na na zbor }e bidam. Nieden, sem ~asot koga me rodi i taka od mene se oslobodi. No, ako nemil sum ti pred o~i, }e odam, da ne te navreduvam. Udrete barabani! Vojvotkata Te molam, soslu{aj me. Kral Ri~ard Sluhot `ol~no mi go para{. Vojvotkata Toga{ samo zbor oti posleden pat ti zboruvam. Zar na kraj ne ti dojdov ko uteha? Vojvotkata Kral Ri~ard I kratka, dobra majko, oti brzam. Vojvotkata Brza{? A bog znae kolku sum te ~ekala vo patila i maki.

703

Ne, `imi krstov, ti dobro znae{, na svet dojde, od svetot ad mi stvori, te`ok teret ra|aweto mi be{e, svoeglavo,ma~no detstvoto tvoe. dnite {kolski, o~ajni, stra{ni, besni; mom~e{tvoto drsko, opasno, smelo, dnite zreli vozgordi, krvavi, sramni, ili podobro: vo omraza qubezni. Mo`e{ li ~as da ka`e{ bar eden vo koj prijatno so tebe mi bilo?

704
Kral Ri~ard Dobro. Vojvotkata

Vilijam [EKSPIR

samata }e se obvinam, rezil }e ja storam: za da ostane nezaklana kako yverka }e re~am deka ne be{e }erka na Edvard. Kral Ri~ard Ne gre{i, taa e od kralska loza. Elizabeta Za da ja spasam }e re~am deka ne e. Kral Ri~ard Najbezbedna e vo lozata kralska. Elizabeta Vo takva bezbednost bra}a & umrea. Kral Ri~ard

Ili po bo`ja pravda }e zagine{ porazen vo vojnava {to pretstoi ili od jad i drtost jas }e umram likot pove}e da ne ti go vidam. Zatoa kletvava te{ka ponesi ja. {to vo bojot pove}e }e ti te`i od seto oru`je {to go nosi{! Molitvive za drugi }e se borat. Du{i~kite od decata na Edvard duhot na du{manite }e go bodrat i uspeh i pobeda }e im vetat. Krvav si, krvav kraj ti ide, ko `ivotot i smrtta sramna }e ti bide. (Zaminuva) Elizabeta

Nim Yvezdite ne im bea nakloneti. Pri~ini posilni no duh poslab za kolnewe imam. Amin, samo }e re~am. Kral Ri~ard ^ekaj, ne{to moram da ti ka`am. (Ja trga na strana.) Elizabeta Elizabeta Pove}e nemam sinovi kralski za da gi ubie{: a }erkite, Ri~ard, kalu|erki {to se molat, a ne kralici {to ta`at, }e mi bidat. Ne posegnuvaj po `ivotot nivni. Kral Ri~ard Zarem misli{ jas vnucite si gi ubiv? Ti ima{ }erka Elizabeta, doblesna, kralska, milozliva, li~na. Elizabeta Zarem zatoa da umre? Ostavi ja vo `ivotot sama }e ja sni`am, ubavinata }e i ja oskvernam, za neverstvo kon Edvard Elizabeta Vnucite {to striko im gi li{i od bogatstvo, kralstvo, rod, sloboda, `ivot. Toj {to srcata ne`ni im gi sopre nemu skri{no, ti neskri{en smer mu dade: no`ot ubistven tap {to be{e Da, koga sudbinata |avolot ja kova. Podobra smrt }e imaa decata ako podobar ti se rode{e. Kral Ri~ard Elizabeta Prijatelite lo{i, jas bi rekla. Kral Ri~ard Nikoj od sudbinata ne pobegnal.

Ri~ard III
ostrina dobi od kamenoto ti srce so jagniwata moi da se gosti. No, bolot div taga ve~na go kroti pa decata ovde gi spomenuvam za so nokti o~ite da ne ti gi kopam, pa sama, vo zalivot o~aen na smrtta ko korab bez katarka i edra od gradite tvoi kameni da se razbijam. Ri~ard Natema go pohodov da mi bide i bojot krvav, ako tebe i na tvoite pove}e dobro ne vi mislev odo{to zloto {to vi go storiv! Elizabeta Elizabeta Ima li neboto u{te dobro {to otkrieno, za mene bi bilo? Ri~ard Vozdigot na decata va{i, lejdi. Elizabeta Do izgini{te, glavi da im letnat? Ri~ard Do dostoinstvo i vrvna sre}a, kralskiot vid na ovozemska slava. Elizabeta Zboruvaj, na tagata laskaj mi; ka`i, kakvo mesto, {to dostoinstvo, kakva ~est na moe dete bi mu dal? Ri~ard S# {to imam: da, i sebe si, i s# bi dal na edno dete tvoe, ako vo Leta od du{ata ti gnevna ta`niot spomen go udavi{ na delata {to misli{ sum ti gi storil. Toj {to kralica }e ja napravi. A, koj drug? Elizabeta Zarem ti? Ri~ard Da. [to misli{ za ova? Elizabeta Kako }e ja isprosi{? Oti mnogu }erka mi ja qubi{: gi qube{e i bra}a & mnogu i mnogu za toa ti blagodaram. Ri~ard Ne brzaj zborot da go izopa~i{: velam, }erka ti mnogu ja qubam i kralica angliska }e ja napravam. Elizabeta A koj }e & bide kral? Ri~ard Elizabeta Bidi kratok! Qubeznosta vistinska od taa na zbor ti e pokratka. Ri~ard Toga{ znaj, }erka ti mnogu ja qubam. Elizabeta Majka & na }erka mi veruva mnogu. Ri~ard [to misli{?

705

706
Ri~ard

Vilijam [EKSPIR

Ri~ard Storenoto edna{ ne se poprava sega: ~ovek ponekoga{ znae da zgre{i a potoa vedna{ kaewe go ~eka. Ako od sin ti kralstvoto go zedov za pokaj, na }erka ti }e go dadam. Ako decata tvoi gi ubiv za da ti se mno`i rodot, od krvta tvoja ro`ba moja so }erka ti }e za~nam; babata sakana e re~isi isto ko majkata {to e od decata svoi; vnucite se deca poniski za stepen sli~ni se na tebe, ba{ od krvta tvoja; isto bolat, ko bolot pri ra|awe {to i ti za nejze edna{ go seti. Decata nesonica na mladost ti bea vnucite, na starost, uteha }e ti bidat, gubi{ samo toa {to sin ti ne e kral, no zatoa }erka kralica }e ima{. Ne mo`am da ti go dadam ona {to ne mo`am zatoa prifati go ona {to mo`am. Dorset, sin ti {to so tegobna du{a po tu|ini lunya, so brakot vakov bi se vratil brzo, dostoinstvo golemo i razni po~esti da primi. Kralot {to }erka ti `ena }e ja vika i Dorset, soodvetno brat }e go vika. I pak kralica, majka }e bide{ i site bedi od vremeto stra{no so dvojna sre}a }e gi nadopolni{. Za nas u{te dobri denovi ima. Solzite drobni {to gi prolea bolno ko biseri od Istok }e ti se vratat, vra}aj}i ti go so interes dolgot od tri` tolku radosti i sre}a. Odi majko, kaj }erka ti odi, so iskustvo ohrabri ja nejzinata mladost; podgotvi ja da go ~ue toj {to }e ja saka; vo srceto ne`no plamen vdahni & od vlasta zlatna; zapoznaj ja nejze so sladosta no}na na bra~niot spokoj; i vedna{ {tom rakava moja go kazni buntovnikot dolen, {utot Bakingam, so venci pobedonosni jas }e dojdam kaj pobednikot da ja odvedam tvojata }erka a taa, za pobedata slu{aj}i }e mi bide pobedni~ka: Cezarev Cezar.

Ti }e me nau~i{. Ti najdobro ja znae{. Elizabeta Od mene bi u~el? Ri~ard Od srce. Elizabeta Prati & po ~ovekot bra}a & {to gi ubi dve krvavi srca: na niv vre`i Edvard i Jork; }e zapla~e, tvrda,: Toga{ podari & ko Margarita edna{ na tatko ti, so krvta na Rutland, {amiv~e; {to, re~i go vpil sokot temnocrven od teloto na bratot nejzin za so nego da si izbri{e o~i. Ako ova ne ja ispolni so qubov pi{i & za slavnite tvoi dela: re~i, striko & Klarens ti go sotre i vujko & Rivers; a zaradi nejze, i strina & Ana brzo ja zbri{a. Ri~ard Se podbiva{, gospo|o, ne e ova na~in }erka ti da ja dobijam. Elizabeta Drug na~in nema; osven ako vo druga vleze{ ko`a pa da ne si Ri~ard koj{to delava ovie gi stori. Ri~ard Ka`i & za qubovta nejzina gi storiv. Elizabeta Toga{ }e te mrazi {to so gadni kole`i qubovta si & ja kupil.

Ri~ard III
Elizabeta Kako da re~am? Bratot na tatko & ma` }e & bide? Ili striko & ? Ili toj {to bra}ata, vujkovcite & gi ubi? Pod koe ime za tebe da ja baram za prifatliv da bide{ pred Boga, pred ~esta moja, ~ubovta nejzina, pred svetot? Ri~ard Re~i & mirot na Anglija od ova zavisi. Elizabeta Elizabeta [to so ve~na vojna }e go kupi. No taa, tvoj sluga, vlast takva mrazi. Ri~ard Ri~ard Re~i & kralot {to nareduva moli. Ne {tedi zborovi da me fali{. Elizabeta Elizabeta Za ona {to kralot nad kralevite brani. Ri~ard Re~i & mo}na kralica }e bide. Elizabeta Za potoa da `ali ko majka & . Elizabeta Ri~ard Ednostavno a ne~esno, lo{o zvu~i. Re~i & ve~no }e ja qubam. Ri~ard Elizabeta Plitki, prebrzi ti se pri~inite. A kolku toa ve~no }e trae? Elizabeta Ri~ard Do krajot na `ivotot nejzin ubav. Dlaboki, mrtvi mi se pri~inite. V grob mrtvi decata mi se kutri. ^esnata prikazna e najdobra ako ednostavno se ka`e. Ri~ard Toga{, ednostavno ka`i za qubovta moja. Elizabeta A kolku takviot `ivot }e & trae? Ri~ard Bog i prirodata kolku {to }e dadat. Elizabeta Ri~ard i adot kolku {to }e dadat. Ri~ard Re~i & gospodarot sluga e nejzin.

707

708
Ri~ard Ne struni tamu, minato e toa. Elizabeta

Vilijam [EKSPIR

Elizabeta So `ivotot svoj ti ja obes~esti. Ri~ard Toga{ vo gospod. Elizabeta

]e strunam, duri da istrunat site struni v srce. Ri~ard Se kolnam vo sveti \or|i, `ezloto, krunata Elizabeta Obesveten, obes~esteno, grabnata. Ri~ard Se kolnam Elizabeta

Nemu najmnogu mu zgre{i. Da ima{e strav od nego, nema{e zakletvata-mirot {to kralot, ma` mi go sklu~i - da ja zgazi{. I bra}a mi }e bea `ivi. Strav da ima{e od nego, krunata kralska {to ja nosi{, sega sin mi }e go krase{e i dvata princa }e di{ea ovde no, sega sploteni vo pravot, verata tvoja la`na, plen za crvjata gi napravi. Vo {to sega }e se kolne{? Ri~ard

Vo ni{to. Ova ne e zakletva. \or|i ti e obesveten, ~est nema; `ezloto isto, bez vite{ka e doblest, krunata, kralskata slava ja nema ako se kolne{, a da ti poveruvam kolni se vo ne{to vo koe ne si se ogre{il. Ri~ard Toga{ vo sebe. Elizabeta Siot si gre{en. Ri~ard

Vo idninata. Elizabeta So minatoto ti ja ocrna; za{to jas u{te solzi }e leam za minatoto {to ti go zavi vo crno. ^ivi se decata, tatkovcite {to im gi zakla, ~eda krevki {to do veka }e `alat; `ivi se roditelite, decata {to im gi zakla rasje golo {to i vo ve~nosta }e peka. Ne kolni se vo idninata; oti vo nea crnini bez vreme, od minatoto crno so vremeto gi slea. Ri~ard

Vo svetot. Elizabeta So tvoi nedela e poln. Ri~ard Smrtta na tatko mi Napredilok da nemam, pokajanie da nemam, niti uspeh vo bitkite te{ki so du{manot! Sam da se pobedam! Neboto, sre}ata, grb da mi svrtat! Dewe videlo da nemam, no}e spokoj! Dobrovedna sre}a vo `ivotot da nemam! Ako so srcevo seto, bo`estveno i sveto }erka ti ubava, kralska ne ja zasakav!

Ri~ard III
Sre}ite na{i vo nea le`at; bez nea mene, tebe, zemjava, nea, i mnogu drugi risjanski du{i - smrt pusto{, pale` i propast n# ~eka. Samo vaka mo`e da se izbegne samo vaka }e se izbegne. Zatoa majko, vaka mora da te vikam, qubovta moja vo nea vnesi ja, ka`i {to }e bidam, a ne {to sum bil, ne {to zaslu`iv tuku {to }e zaslu`am, ka`i & za nu`data na ova vreme vo potfatov golem nemaj detsko breme. Elizabeta Ratklif Zarem |avolot mene da me vodi? Ri~ard Da, {tom |avolot kon dobro te vodi. Elizabeta Zarem sama sebesi da se zaboravam? Ri~ard Ri~ard Da, {tom pomenot tvoj tebe ti pre~i. Elizabeta Kejtzbi Sepak ti decata mi gi ubi. Ovde gospodaru. Ri~ard Ri~ard No vo }erka ti jas gi zakopav za vo gnezdoto slatko pak da se rodat novi i `ivi i tebe da te te{at. Elizabeta Da, gospodaru, najbrgu {to mo`am. Zarem }erka mi za tebe da ja baram? Ri~ard Ri~ard I sre}na majka so toa stani. Kejtzbi, kaj vojvodata letaj. Kejtzbi Nekoj brzonog glasnik kaj vojvodata Norfolk neka pojde. Ti Ratklif ili Kejtzbi. Kade e toj? Elizabeta Odam, javi mi se skoro. [to misli taa od mene }e doznae{. Ri~ard

709

Nosi & bakne` od mene. (Ja baknuva.) I zbogum. (Taa zaminuva.) [utko lesna! Plitka, prevrtliva `eno! Vleguvaat Ratlif i Kejtzbi.) [to ima novo?

Mo}en moj kralu, brodovi mo}ni kraj zapadniot breg plovat, a na bregot se sobiraat mno{tvo {uplivci bez oru`je, nevolni za borba; se govori Ri~mond im e voda~; tamu se vle~at, o~ekuvaat pomo{ od Bakingam.

Ratkilf, ti vo Solzberi odi; koga }e stigne{ - (Na Kejtzbi) gadu glupav, {to stoi{ ko trup? Mar{ kaj vojvodata!

710
Kejtzbi Prvin, gospodaru, ka`ete mi {to da mu prenesam na vojvodata. Ri~ard

Vilijam [EKSPIR

Ri~ard More da go goltne, na dno da potoni! Skitnik nieden, {to bara tamu? Stanli Ne znam, gospodaru, no imam ~uvstvo. Ri~ard Kakvo ~uvstvo? Stanli

O, navistina, dobar Kejtzbi, ka`i mu vedna{ najsilna {to mo`e vojska da sobere i vo Solzberi da dojde. Kejtzbi Letam! Ratklif A jas gospodaru? Vo Solzberi?

Pottiknat od Dorset, Bakingam i Morton kon Anglija trgnal na prestolot da sedne. Ri~ard

Ri~ard [to bara{ ti tamu pred jas da dojdam? Ratklif Va{eto veli~estvo taka mi naredi. Stanli Ri~ard Ako ne e toa, toga{ pojma nemam. Se predomisliv. (Vleguva Stanli.) Kakva vest nosi{ Stanli? Stanli Ni dobra koga }e vi ja ka`am ni lo{a za da ja premol~am. Ri~ard Opaa, gatanka! Ni dobra ni lo{a! [to tuku kru`i{ ko prde` v ga}i a mo`e{ vedna{ preku rupa da stigne{? [to e vesta? Stanli Ri~mond e na more. Ri~ard Ako ne doa|a kral da ti stane toga{ pojma nema{ {to bara Vel{aninot. More ti nemu prv }e mu prijde{. Stanli Ne, gospodaru, takvo ne{to ne mi pa|a na pamet. Ri~ard Toga{ kaj ti e vojskata da go sotre? Selanite, sledbenicite, ka`i, kaj ti se? Zarem ne se sega na zapadniot breg pomagaj}i im na buntovnicite? Zarem tronot e prazen? Me~ot ni~kum? Kralot Mrtov? Kralstvoto bez gazda? Koj naslednik na Jork e `iv osven mene? Zarem kral mo}en ne e naslednik na Jork? Zna~i, ka`i mi {to bara na more?

Ri~ard III
Stanli Ne, gospodaru, site se na sever. Ri~ard Ama vojska! [to bara na sever koga na kralot mu treba na zapad? Stanli ^ekaat naredba, kralu mo}en: ako mi dozvolite }e gi soberam vedna{ prijatelite i }e pojdam tamu kaj{to }e mi zapovedate. Ri~ard Glasnikot 3 Da,da. Pa na Ri~mond da mu prijde{. Ne ti veruvam. Stanli Gospodaru mo}en, pri~ina za somne` nema; niti sum bil niti }e bidam neveren. Ri~ard Odi toga{. Lu|eto soberi gi; no ostavi go sin ti Xorx Stanli. Ako zgre{i{ glavata }e mu letne. Stanli Postapete so nego kolku {to veren kon vas }e se poka`am. (Zaminuva.) (Vleguva glasnik.) Glasnikot Gospodaru, vo Devon{ir, od dobro izvesteni prijateli ~uv deka ser Edvard Kortni i prelatot vozgord, episkopot Eksiter, brat mu postar so drugi, na oru`je stanale. (Vleguva drug glasnik.) Da, gospodaru. (Vleguva ~etvrt glasnik.) Glasnikot 4 Na va{eto veli~estvo vest mu nosam deka od poplavi i nadojdeni vodi se rasturi vojskata na Bakingam a toj samiot is~ezna bez traga. Ri~ard Toga{ prosti. Eve ti go ]eseto udarot primen da ti go isceli. Objavena li e nagrada za onoj {to predavnikot }e go privede? Glasnikot 3 Glasnikot 2 Vo Kent gospodaru, Gildfordovi se pod oru`je i so sekoj ~as silata buntovni~ka im raste. (Vleguva tret glasnik.) Glasnikot 3 Gospodaru, vojskata na Bakingam Ri~ard Mar{ sojki, samo za smrt mi peete! (Mu udira {lakanica.) Ova ti e nagrada za vesta.

711

Ser Tomas Lavel i markizot Dorset vo Jork{ir se pod oru`je. No, za uteha, gospodaru, vest nosam deka bura ja rasturi flotata Bretonska. Ri~mond, vo Dorset{ir ~amec pratil da gi pra{a tie na bregot na ~ija strana }e bidat. Mu rekle deka od Bakingam idat da mu se pridru`at no toj ne veruval pa krenal edra nazad za Bretawa.

712
Ri~ard

Vilijam [EKSPIR Scena 5


Vo ku}ata na lord Stanli. (Lord Stanli i ser Kristofer Ursvik, sve{tenik.) Stanli Ser Kristofer, vaka ka`i mu na Ri~mond: vo torot na najkrvo`edniot vepar sin mi Xorx Stanli, zalo`nik ostana. Ako se pobunam glavata mu leta. Zatoa, sega, pomo{ od mene }e nema. Odi, nego od mene pozdravi go. Ka`i, Kralicata rado se slo`i, so }erka & Elizabeta, toj da se `eni. No kade e sega Ri~mond? Kristofer Vo Pembruk, Hartfordvest ili Vels. Stanli Koi velmo`i se so nego? Kristofer Ser Volter Herbert, poznat voin, ser Gibert Tolbot, ser Viljam Stanli, Oksford, mo}niot Pembruk, ser Xejmz i Rajs Tomas, so dru`ina hrabra, i mnogu drugio so ugled i va`nost. Kon London trgnaa so vojskite, ako po pat do bojot ne dojde. Stanli Dobro, sega brgu kaj gospodarot; jas raka mu celivam. Od pismoto }e razbere {to mislam. Zbogum. (Zaminuvaat.)

Napred, napred! Koga sme pod oru`je ve}e a du{manot tu|inski go nema buntovnicite doma da gi sma~kame. (Se vra}a Kejtzbi.) Kejtzbi Gospodaru, Bakingam e faten; vesta e dobra no sekako e lo{a taa deka grofot Ri~mond so mo}ni sili kaj Milford stignal. No morav da ja ka`am. Ri~ard Napred kon Solzberi. Duri umuvame mo`e da se zagubi bitkata kralska. Bakingam vo Solzberi neka go dovedat. Sledete me sega! (Trubi. Zaminuvaat.)

^in PETTI
Scena 1
Solzberi. Na otvoreno. (Doa|a [erifot i Stra`ata, vodej}i go Bakingam na gubili{te.) Bakingam Zarem kralot Ri~ard ne saka so mene da zboruva? [erifot Ne, lordu. Zatoa strpete se. Bakingam Hastingz. deca Edvardovi, Graj, Rivers, kralu svet Henri, sin ti li~en, Edvard, Von. i site vie {to ve sotre podlata, zla, dvoli~na nepravda, ako du{ite va{i crno~emerni niz oblaci sega me gledaat za odmazda, na smrtta smejte mi se! Drugar, zadu{nica e denes, neli? [erifot Da, lordu. Bakingam Zadu{nica e za mene suden den. Deka taka se zavetiv u{te za Edvard ako zgre{am kon decata i sojuznicite na `ena mu; na ovoj den posakav da padnam prelagan od onoj komu slepo mu veruvav; da, denes e denot koga du{ava grevovite mora da gi plati: s#glednikot vi{en, podlo {to mu prijdov, molitvata la`na vrz mene ja urna i mi dade toa {to na {aka go molev. Vrvot od me~ot na lo{ite lu|e bog go vrati vo nivnite gradi: sega i kletvite na Margarite me stigna: Koga toj re~e taa, so taga na srce }e ti raspara, seti se na prorokot Margarite. Ajde, vodete me na kladata sramna, zloto zlo, vinata so vina e ramna. (Zaminuvaat.)

714 Scena 2
Logor blizu Tomvort.

Vilijam [EKSPIR Scena 3


Bosforskoto pole. (Vleguva kral Ri~ard, pod oru`je, so Norfolk, Grofot od Sari i Drugi.) Ri~ard Ri~mond

(Vleguvaat Ri~mond, Oksford, Blant, Herbert i drugi so znamiwa i barabani)

Drugari bojni, prijateli moi, {to pod jaremot tiranski stenkate, dlaboko vo zemjata navlegovme deka vo mar{ot pre~ka nemavme; Eve i o~uvot Stanli mi pi{a redovi nade`ni, ohrabruva`ki. Kletiot, krvav, nasilen vepar {to nivi vi grabi i lozi plodni, ko pomija krvta {to vi ja loka i v gradi vi brazdi - toj krmak podol vo centarot e sega na ostrovov, blizu Lester, na den mar{ od Tomvort. So gospod, bodro napred prijateli, `etva da o`nieme na ve~en mir so edinstven krvav, svirep boj. Oksford

Ovde {atorot postavete go, ba{ ovde na Bosforskoto pole. Lordu sari, {to si tolku ta`en? Sari Likot mi ja krie radosta v srce. Ri~ard Lordu Norfolk. Norfolk Da, gospodaru mo}en? Ri~ard Norfolk, }e se bieme neli?

Iljada srca vo eden voin ima {tom so sovest protiv krvnikot odat. Herbert I negovite znam, nam }e n& prijdat. Blant Prijateli toj nema, samo stravot gi spre`uva kaj nas da prebegnat. Ri~mond

Norfolk ]e bieme, ]e n# bijat, gospodaru. Ri~ard Brznete so {atorot. Ve`erva ovde }e le`am. A utre? Ne e va`no. Kolkav e brojot na predavnicite? Norfolk Najmnogu {est ili sedum iljadi.

Povolno za nas. Zna`i so gospod napred! Krila lastovi`ki gonosat a lot bog kralevi pravi, prostaci kralot. (Zaminuvaat mar{iraj}i.)

Ri~ard Nie sme tripati pove}e od niv: i kralskoto ime Kula e mo}na, {to na protivnikot mu nedostiga. Brznete so {atorot! Dojdete velmo`i, boi{teto da go vidam.

Ri~ard III
I nekoi vojskovodci viknete: disciplina pred se, vra}awe nema: utre, gospodo, bojot zamav zema. (Zaminuvaat da go razgledaat boi{teto. Vojnicite go postavuvaat {atorot.) (Od drugata strana na poleto, Ri~mond, ser Vilijam Brendon, Oksford i Drugi, Bojnici go postavuvaat {atorot na Ri~mond.) Ri~mond Kolku e ~asot? Sonceto umorno zlatesto zajde, a tragot ognen od ko~ijata dobar den za utre navestuva. Se Vilijam Brendon, znamenosec si ti, mastilo i hartija mi treba plan da napravam za bojot utre, zada~ite na vojskovodecite da gi odredam, i vojskata mala pravilno da ja rasporedam. Lordu Oksford, ser Vilijam Brndon i ti, ser Volter Herbert, ostanete so mene. Grofot Pembruk polkot svoj go vodi: kapetane Blant, od mene dobra no} posakaj mu i vo dva po polno} kaj mene grofot v {ator neka bide: i u{te ne{to, dobar kapetane, znae{ li kaj e logorot na Stanli? Blant Ako boite dobro mu gi poznav a veruvam deka mu gi poznav, polkot negov polovina e milja ju`no od mo}nata vojskata na kralot. Ri~mond Ri~ard Ako e mo`no, Blante mil, bea rizik, najdi na~in so nego da zboruva{, i porakava va`na prenesi mu ja. Blant Po cena na `ivotot }e odam. A sega, mir dobar imajte no}va! Sekako, gospodaru. (Zaminuva.) Rano stani, blagoroden Norfolk. Norfolk Kejtzbi Vreme e za ve~era, gospodaru. Devet. Ri~ard Ri~mond

715

Dobra no}, dobar kapetane Blant. A sega za bojot da se sogovorime. Vlezete v {ator! Vlagata e ostra. (Vleguvaat v {ator.) (Vo svojot {ator vleguva kralot Ri~ard, Norfolk, Ratklif, Ketzbi i Drugi.) Ri~ard

Ne mi se veruva. Donesi mi mastilo i hartija. [to!? Zarem {lemot ne mi te`i ko porano? V {ator li mi mi e oru`jeto? Kejtzbi Da, gospodaru. S# e podgotveno. Ri~ard Dobar moj Norfolk, pobrzaj na dol`nost; postavi stra`a, sigurni momci najdi. Norfolk Odam, gospodaru.

716
Ri~ard Kajtzbi! Kajtzbi Gospodaru?

Vilijam [EKSPIR

Ratklif, okolu polno} dojdi da me naoru`a{. Ostavi me velam (Ratklif zaminuva; Ri~ard se povlekuva vo {atorot.) (Vleguva Stanli vo {atorot na Ri~mond. Velmo`i i drugi,) Stanli

Ri~ard Sre}a, pobeda na {lem da ti padnat! Glasnik naoru`en isprati kaj Stanli, neka ja dovede vojskata pred izgrejsonce deka sin mu Xorx no}ta ve~na }e go goltne. Daj mi (Kejtzbi si odi) bokal vino. Donesete sve}a. Bel~o za utre osedlajte mi go. Ne stegajte gi mnogu uzengiite. Ratklif! Ratklif Gospodaru! Ri~ard Go vide li ta`niot lord Nortamberland? Ratklif Tomas, grofot od Sari i toj pred da se stemni od polk do polk odea vojnicite bodrej}i gi. Ri~ard Zadovolen sum. Dajte mi bokal vino! Mi nedostiga porane{nata bodrost na duhot, vedrost na mislata. Sravi go tuka. Donese hartija i mastilo? Ratklif Da, gospodaru. Ri~ard Neka vardi stra`ata. Ostavi me Ri~mond Neka no}ta seta udobnost ti ja dade, blagoroden o~uve! Ka`i, kako e na{ata sakana majka? Stanli Od majka ti blagoslov ti nosam, {to za dobroto tvoe stalno moli. Tolku za ova. ^asovite tihi se iskraduvaat, a svetlost mlaka probiva na istok. Na kretko, oti taka ~asov od nas bara, podgotvi se za bojot v zori, a ishodot krvavata borba neka go re{i. Jas kolku mo`am - kolku sakam ne mo`am vremeto }e go mamam i {tom mo`am }e ti pomognam vo bojot neizvesen. Otvoreno sepak kaj tebe ne smeam, deka brat ti, ne`niot Xorx, pred o~ite na tatko mu }e go ubijat. Zbogum, nu`data i stra{noto vreme n& pre~at qubov da si iska`eme voobi~aena za prijateli {to dolgo bile razdvoeni. No, bog za ova vreme neka n& dade! Zbogum u{te edna{! Bidi Hrabar, jak! Ri~mond Lordovi, do polkot otpratete go: vozbuden, sepak }e probam da mignam, za utre dremka da ne me fati, koga }e letnam na krilja pobedeni: leka no}, lordovi, velmo`i dobri. (Si odat: Ri~mond kleknuva.) O, ti ~ij vojskovodec se smetam,

Ri~ard III
milozliv bidi kon vojskata moja: te{ki topuzi gnev v race stavi im, so silni udari da gi zgme~at {lemovite nasilni~ki na du{manite! Tvoi slugi na ~esta napravi n#, za vo pobedata da te slavime! Du{ava budna tebe te gleda, pred o~ive moi da gi zatvoram. Na sone, na jave, o, vardi me ti! (zaspiva) (Me|u {atorite se javuva duhot na princot Edvard sin na Henri [esti.) Duhot (Na Ri~ard) Utre te{ko na du{a }e me nosi{ misli kako mlad me probode kaj Tjuksberi: o~ajuvaj i umri! (Na Ri~mond) Obodri se Ri~mond; poni`enite du{i na princovite zaklani te bodrat: sinot na kral Henri e na tvoja strana. (Is~eznuva.) (Se pojavuva duhot na Henri [esti) Duhot (Na Ri~ard) Smrten koga bev, kralskoto telo ti smrtonosno go izbode: na Kulata seti se: o~ajuvaj, umri! Hari ti veli: o~ajuvaj, umri! (Na Ri~mond) Svetio sjajna! Ti pobednik bidi! Hari {to pretska`a kral }e bide{, na son te bodri: `ivej, napreduvaj! (Is~eznuva.) (Se pojavuva duhot na Klarens) Duhot (Na Ri~ard) Utre te{ko na du{a }e me nosi{! Jas {to bev udaven vo bo~va vino. Klarens, na prevara {to me sotre. Utre vo bojot seti se na mene, me~ot ispu{ti go, o~ajuvaj , umri!

717

(Na Ri~mond) Ti ro`bo na domot Lankesterov, naslednicite poni`eni na Jork te bodrat: napred; `ivej, napreduvaj! ( Is~eznuva) (Se pojavuvaat duhovite na Rivers, Grej i Von.) Duhot na Rivers (Na Ri~ard) Utre te{ko na du{a }e me nosi{, mene Rivers {to umre vo Pomfret! O~ajuvaj, umri! Duhot na Grej (Na Ri~ard) Na Grej seti se i o~ajuvaj! Duhot na Von (Na Ri~ard) Na Von seti se, vo strav gre{en me~ot ispu{ti go, o~ajuvaj, umri! Site (Na Ri~mond) Razbudi se, grevot kon nas Ri~ard }e go pobedi. Stani, pobedata e tvoja! (Is~eznuvaat.) (Se pojavuva duhot na Hastingz.) Duhot (Na Ri~ard) Krvniku gre{en, vo krv razbudi se i vo boj krvav dnite zavr{i gi! Na Hastingz seti se: o~ajuvaj, umri! (Na Ri~mond) Du{o spokojna, razbudi se, stani! Bori se pobedi, ti Anglija ja brani{! (Is~eznuva.) (Se pojavuvaat duhovite na dvata mladi princa.)

718
Duhovite

Vilijam [EKSPIR

Ri~ard Drug kow dajte mi, rani le~ete mi! Milost Isuse! Tivko, sonuvam. O sovest kukavi~na, kolku me ma~i{! Svetloto e sino. Polno} e crna. Ladni trpki po telo mi lazat. Od {to se pla{am? Od sebe? Drug nema. Ri~ard go saka Ri~ard. Da. Jas sum jas. Ima ubiec ovde? Ne - da. Ima. Jas. Begaj! Od kogo, od sebe? Znam zo{to ne se odmazduvam, zarem samiot na sebe? Ne, se sakam. Za koe bilo dobro {to samiot na sebe sum go napravil? Ne! Se mrazam. Za delata grozni {to gi storiv? Podlecu: sepak la`am. Ne sum. Ne bidi glup. Dobro zboruvaj za sebe. Glupak! Nemoj da si laska{. Sovesta iljada jazici ima. I sekoj jazik prikazna ka`uva i sekoja prikazna veli deka sum podlec. Krivokletstvo, krivokletstvo najlo{o; ubistvo, ubistvo najstra{no; site grevovi storeni so red, vo surija na sud se derat:Vinoven e, vinoven! O~aen sum. Nikoj `iv ne me saka; ako umram nikoj `iv ne }e me `ali: a zo{to? [tom i samiot, vo sebe, milost za sebe ne nao|am? ^inam du{ite na site {to gi ubiv mi dojdoa v {ator so zakana deka odmazdata utre vrz glavata na Ri~ard }e padne. (Ratklif doa|a do [atorot.) Ratklif Gospodaru! Ri~ard Koj e tamu? Ratklif Jas gospodaru. Prvite petli dvapati utroto go pozdravija; site se na noga! Oklopi mestat!

(Na Ri~ard) Soni gi vnucite v Kula zadaveni: olovo ti sme na du{a, Ri~ard, i te vle~eme vo propast, sram i smrt! Vnucite ti velat: o~ajuvaj, umri! (Na Ri~mond) Spij, Ri~mond, spij mirno, so radost stani; angeli od veparot neka te {titat. @ivej, sre}ni kralevi izrodi! Sinovite nesre}ni na Edvard ti velam: napreduvaj! (Is~eznuvaat.) (Se pojavuva duhot na Ana, `enata na Ri~ard.) Duhot (Na Ri~ard) Ri~ard, `ena ti, Ana, `ena ti, {to ~as miren so tebe ne prospa, sega sonot so nemir ti go polne: utre vo bojot na mene seti se me~ot ispu{ti go: o~ajuvaj, umri! (Na Ri~mond) Du{o mirna, miren son imaj, za pobeda sre}na, za uspeh soni, `enata na Ri~ard za tebe moli. (Is~eznuva.) (Se pojavuva duhot na Bakingam.) Duhot (Na Ri~ard.) Jas prv ti pomognav kral da stane{ posleden tiranstvoto ti go setiv: vo bojot na Bakingam seti se, i vo maki najte{ki umri! Sega krvavite dela sonot ti go ru{at pla{i se i vo o~aj ispu{ti du{a! Na Ri~mond.) Umrev za{to prerano na pomo{ ti idev: no obodri se, soberi hrabrost, angelite dobri so tebe se sega Ri~ard }e padne, vozgordosta mu bega. (Is~eznuva.) (Kralot Ri~ard se budi od son.)

Ri~ard III
Ri~ard Ratklif, stra{en son soniv! [to misli{, }e ostanat verni prijatelite? Ratklif Bez somnenie, gospodaru. Ri~ard Se pla{am, se pla{am, Ratklif. Ratklif Ne pla{ete se od senki, gospodaru. Ri~ard Senkite no}eska pove}e v du{a mi vteraa strav odo{to desette iljadi vojnici vodeni od plikoumniot Ri~mond. U{te ne razdenilo. Dojdi so mene; me|u {atorite da naslu{nam sakam dali nekoj misli da me napu{ti. (Odat.) (Doa|aat lordovite kaj Ri~mond koj{to sedi vo svojot {ator.) Lordovite Dobro utro, Ri~mond! Ri~mond Prostete velmo`i, lordovi budni, {to mrzliv spanko najdovte ovde. Lordovite Kako spievte lordu? Ri~mond Najslatko zaspav i son prekrasen vo glavata pospana mi dojde {tom vie zaminavte. ^inam, du{ite ~ii tela Ri~ard gi ubi v {ator mi dojdoa i pobeda mi pretska`aa: du{ava mi se veseli na sonov {tom se setam. Kolku odminal denot? Lordovite ]e ot~uka ~etiri. Ri~mond

719

Vreme e da se naoru`ame i naredbi da se izdadat. (Na vojnicite {to se sobiraat okolu negoviot {ator) Zemjaci mili! Pove}e od ova {to go rekov, ~asov sega{en ne dozvoluva. Sepak zapomnete, Bog i pravdata se na na{a strana: molitvite na svetcite i du{ite uni`eni, ko visokokrenati {titovi pred nas stojat pa duri i tie protiv koi se borime, osven Ri~ard, pobeda ni prisakuvaat. Oti koj e Ri~ard? Ve uveruvam, ~ovekoubiec i krvav tiran, vo krv za~nat i vo krv zagazen koj{to dojde do ona {to e so spletki pomaga~ite svoi ubivaj}i gi: kamen gnasen {to skapocen stana preku tronot angliski, na koj sega bespravno sedi. ^ovek {to sekoga{ bogohulnik bil. Ako protiv nego se borite, Bog ko voini svoi }e ve vardi. Ako se trudite tiranot da padne mirno }e spiete {tom nego go snema: ako protiv du{manot se borite na va{ata zemja, zemjata va{a za trudot {tedro }e vi plati; ako za `enite vojuvate va{i kako pobednici }e ve do~ekaat tie. Ako decata si gi spasite od me~ot vnucite va{i na starost }e vi vratat. Vo bo`jo ime i po site prava krenete znamiwa, me~ovi ostri. Za obidov drzok neka mi e kazna ladnoto telo na zemjata mrazna. No ako uspeam, od dobivkata {to se prima sekoj od vas svoj del }e si ima. Trubi! Udrete barabani bodra sleda,

720

Vilijam [EKSPIR

Bog i sveti \or|i, Ri~mond i pobeda! (Zaminuvaat mar{iraj}i.) (Se vra}a kral Ri~ard so Ratklif.) Ri~ard

i nemu i mene mi se murti. (Vleguva Norfolk vozbuden.) Na oru`je, gospodaru; du{manot e ve}e tamu. Ri~ard

[to re~e Nortamberland za Ri~mond? Ratklif Deka na oru`je e neopiten. Ri~ard Vistinata ja ka`al. A Sari? Ratklif Se nasmea i re~e: podobro za nas. Ri~ard Ima{e pravo a taka i e. (^asovnikot ot~ukuva.) Vidi kolku e. Kalendar daj mi. Koj go vide sonceto denes? Ratklif Jas ne, gospodaru. Ri~ard Gnas mu e da sveti; po kalendar pred ~as treba{e na Istok da svetne: crn }e bide ova den za nekogo. Ratklif! Ratklif Gospodaru! Ri~ard Denes sonce }e nema; neboto n& se murti, zakanuva. Bi sakal rosava da ja nema. ]e go nema! No {to mi zna~i toa pove}e od Ri~mond? Istoto nebo Pobrzo, pobrzo kowot podgotvete mi go. Lord Stanli, vojskata neka ja dovede vedna{; svojata na ramninka ja vodam, a vakov }e e rasporedot boen: prethodnicata od kowanici i pe{aci vdol` celiot front }e se rasporedi; strelcite vo sredina: Vojvodata Norfolk i grofot Sari, Kowanicite i pe{acite }e gi predvodat. Zad niv ideme nie so glavninata a krilata dve }e gi {titi glavnata na{a kowanica. Taka, i so pomo{ na sveti \or|i! [to misli{ ti. Norfolk? Norfolk Odli~en raspored, veli~estvo. Ova utrovo na {ator go najdov. (Mu poka`uva par~e hartija.) Ri~ard (^ita) ,, Ne bidi Norfolk premnogu smel gazdata tvoj, Ri~ard, prodaden e cel Du{manska podvala. Napred, gospoda, sekoj mestoto zazemete si go. (za sebe) Neka soni{ta drdorlivi du{i ne n& stra{at: sovesta e zbor za kukavici, najprvo izmislena vo strav silnite da gi dr`i: sovest oru`jeto n& e silno, zakon me~ot. Napred, hrabro da udrime po gadot ako ne e v raj, toga{ zaedno vo adot! (na vojnicite) [to da re~am pove}e od re~enoto? Setete se samo so kogo se boritebanda skitnici, podleci, begalci, otpadot bretowski, selan~i{ta dolni

Ri~ard III
{to rodinata sita go izbluvala za potfati bedni, sigurna propast. Na spawe mirno, nemir vi nosat; zemja imate i ubavi `eni, nea }e vi ja grabat, niv siluvaat, a gi vodi ni{to`nikot {to dolgo vo Bretawa na smetka na majka n& lega~e{e. Ligu{ko, {to u{te lebot papo go vika. So kam{ik da gi isterame tie |upci preku more, tie drski partalkovci francuski, prosjaci gladni, od `ivotot umorni, {to bez sonov lud {to im teknal od glad, ko staorci, sami bi se obesile. Ako nekoj treba da ne pobedi toga{ ma`i neka ne pobedat a ne kopiliwava bretawski, {to tatkovcite na{i na nivna zemja gi bieja,tol~eja, stroma~kuvaa, i za spomen naslednici sramni im ostavija. Zar vakvi zemjata da ni ja zemat? So `enite da n& le`at? ]erki da ni siluvaat? (Oddaleku se slu{a baraban) ^ujte! Brabanot im go slu{am. Vo boj gospodo angliska! Vo boj voini! Zapnete gi, strelci, vo niv strelite, zapnete gi! Kowite gordi ostro zbodnete gi i zemjata od kopjata skr{eni neka molsne! (Vleguva Glasnik) [to veli Stanli? ]e dojde li so vojskata? Glasnikot Gospodaru, toj odbiva. Ri~ard Sin mu Xorx vedna{ ubijte go! Norfolk Neprijatelot mo~uri{teto go mina. Neka Xorx umre po bojot, kralu moj! Ri~ard

721

Iljada srca v gradi mi bijat! Znamiwa razvejte! Na du{manot napred! Neka n# obodri povikot star Sveti \or|i i gnev n& vnese na a`dai luti! Napred! Pobeda n# vika. (Zaminuvaat.) (Uzbuna: Sudiri. Vleguva Norfolk so vojskata.) (Se pojavuva Kejtzbi.) Kejtzbi Pomo{, lordu Norfolk, pomo{, pomo{! Kralot ~uda nad~ove~ki ~ini, na sekoja opasnost prkosej}i! Kowot mu e mrtov, kako pe{ak se bori, Ri~mond go bara vo `dreloto na smrtta. Pomo{, lordu, ili bojot e gotov! (Uzbuna. Vleguva Ri~ard.) Ri~ard Kow! Kow! Kralstvoto za kow! Kejtzbi Povle~ete se gospodaru, }e vi najdam kow. Ri~ard Robe, `ivotot na kocka go staviv pa i rizikot na smrtta go zemam. ^inam, {est Ri~mondi vo bojov ima; pet deneska ubiv mesto nego. Kow, kow, kralstvoot za kow! (Odminuvaat.)

722 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

(Uzbuna. Vleguvaat Ri~ard i Ri~mond. Se borat; Ri~ard e ubien.) (Se trubi za povlekuvawe. Potoa na povtoren zvuk od trubite vleguva Ri~mond. Stanli ja nosi krunata.) (Lordovi.) Ri~mond Spolaj mu na boga i oru`jeto pobedata e na{a: a pesot krvav mrtov. Stanli Ri~monde hrabar, junaku na denot! Ovaa dolgo otkradnata kruna od mrtvata glava na bednikot ja izvadiv, za ~eloto tvoe da go krasi. Nosi ja, dostojno i hrabro! Ri~mond Bo`e semo}en, amin re~i na ova! No, ka`i, `iv li e sin ti Stanli? Stanli Da, gospodaru. I bezbeden vo Lester. Tamu, ako vi e po volja, mo`eme sega da se povle~eme. Ri~mond Koj lu|e od ugled od dvete strani se ubieni? Stanli Xon vojvodata od Norfolk, Volter lord Fererz ser Robert Brekenberi i ser Viljam Brandon. Ri~mond Zakopajte gi kako {to na rodot im dolikuva: proglasete pomiluvawe

za vojnicite odbegnati ako vo pokornost n& se vratat. A sega spored zavetot svet {to go dadovme belata i crvenata roza }e gi obedinime. Nasmej se nebo na spojot ubav kako {to na razdorot im se murte{e! Koj e toj predavnik {to na iva ne bi rekol Amin! Anglija dolgo zaludna be{e bratot slepo bratot si go kole{e a tatkoto sinot, sinot tatkoto: vo s# Jork i Lankester gi delea, samite podeleni od razdor lut. O, neka sega Ri~mond i Elizabeta, naslednici pravi na dvata doma, so bo`ja volja site gi obedinat! A sledbenicite nivni, o, bo`e, neka so mir idninata ja darat; so sre}a polni i bogatstva {tedri! Predavnicite o, bo`e, sotri gi, {to dnite crni povtat da gi vrata i Anglija da lipa vo potoci krv! Neka umrat bez ~ar od procvetot da vidat tie {to izdajnici na mirot }e bidat! Mirot sega povtorno ranite gi le~i da trae dolgo, amin, gospode re~i! (Zaminuvaat.) (Is~eznuvaat)

Bele{ki
Vo prevodot, za `al, ne mo`e{e da se dolovi dvosmislenosta na ova proro{tvo. Pokraj Xorx na X po~nuva i imeto na vojvodata od Gloster, no, vo transkripcijata toj ne mo`e{e da stane Xloster tuku ostana onaka kako {to se izgovara vo originalot: Gloster.

Naslov na originalot: Coriolanus

LICA:
Kaj Marcij Koriolan, rimski velmo`a Tit Larcij, zapovednik protiv Vol{~anite Kominij, zapovednik protiv Vol{~anite Menenij Agripa, prijatel na Koriolan Sicinij Velut, naroden tribun Junij Brut, naroden tribun Mladiot Marcij, sin na Koriolan Rimski glasnik Tul Aufidij, voen zapovednik na Vol{~anite Oficer na Aufidij Zagovornici so Aufidij Gra|anin na Antium Dvajca vol{~ki stra`ari Volumnija, majka na Koriolan Virgilija, `ena na Koriolan Valerija, prijatelka na Virgilija Blagorodni~ki od pridru`bata na Virgilija Rimski i vol{~anski senatori, patricii, adili, vojnici, gra|ani, kuriri, slugi na Aufidij i drugi pridru`nici

Koriolan e, verojatno, edna od poslednite tragedii na [ekspir, napi{ana nekade okolu 1608 godina, a prvpat pe~atena duri vo Prvoto folio izdanie od 1623 godina. Kako i drugite rimski drami, glavno se zasnova vrz Sporedbenite `ivoti na slavnite Grci i Rimjani od Plutarh (1 vek n.e.) ceneto i priznato delo, prvin prevedeno na francuski od @ak Amie vo 1559 godina, a potoa na angliski od Tomas Nort vo 1579 godina. Deka deloto na Plutarh imalo ogromno vlijanie vrz razvojot na francuskata i angliskata originalna literatura, sledstveno i vrz [ekspir koj{to ~estopati go koristi obrazecot na Plutarhovata odnosno Nortovata proza vo svoite drami, najdobro potvrduvaat zborovite na eden od najdoslednite Plutarhovi sledbenici Montew: Nie, laicite, odamna }e propadnevme da ne n# izvle~e{e ba{ ovaa kniga od kalta; blagodarej}i & nejze, vo ovoj ~as se osmeluvame da zboruvame i pi{uvame. Verojatno istoto mo`el da go ka`e i [ekspir koj{to mo{ne verno se dr`i do svojot izvor, odnosno `ivotot na Koriolan daden od Plutarh, no, pritoa, vr{i fantasti~na selekcija i zgusnuvwe na istoriskite nastani vo zavisnost od toa kolkava korist mo`e da izvle~e za karakterot na likot {to go obrabotuva. Tokmu tuka, na planot na kra`bata i razrabotkata na ukradenoto se gledaat golemite tvore~ki mo`nosti na avtorot, a negovata intertekstualnost samo ja potvrduva negovata dolgove~nost i sovremenost. Koriolan e politi~ka drama vo koja sepak ne dominira politikata, raspraviite za demokratijata, vojnata i mirot, partiskiot sistem, tuku individualnoto do`ivuvawe na eden duh staven na te{ko isku{enie i prikle{ten vo men|emeto me|u slu`bata kon tatkovinata, sopstvenata `ed za slava, potrebite na hrabrosta, ilitizmot i prezirot kon tolpata i, se razbira, prangite na mo}niot maj~in jarem. Ovoj jarem na Volumnija, hrabrata, dostoinstvena, no se ~ini, i premnogu konvencionalna i posesivna majka, {to re~isi edipovski vladee so sudbinata na hrabriot, dostoinstven no sepak mo{ne svoeglav, sueten i nedovolno razborit sin, e glavnata pri~ina za tragi~niot kraj na Koriolan vo kombinacija so tragi~nosta, {to, se ~ini, toj ja nosel vo sebe u{te od ranoto detstvo, a toa e gubeweto na eden od roditelite i potpa|aweto pod nekontroliranoto vlijanie na drugiot, odnosno majkata, vo slu~ajov. Se razbira Koriolan e drama {to zaslu`uva poopstojna sociolo{ka i psiholo{ka analiza i rezultatite od nea sigurno bi gi rasvetlile tragi~nite aspekti na kompleksniot podem i pad na ovoj legendaren rimski junak. Koriolan e drama prete`no pi{uvana vo stih koj{to uslovno mo`eme da go krstime jampski deseterec. ^esta e upotrebata na rimuvani zavr{nici a poseben beleg dava bleskavata, iskri~ava i mnogu vitalna proza. Ova e prv prevod na Koriolan na makedonski jazik.

^in PRVI
Scena 11
(Vleguva tolpa pobuneti gra|ani so tojagi, }uskii i drugo oru`je.)

Prviot gra|anin Pred da prodol`ime ponatamu, sakam ne{to da vi ka`am. Site Ka`i, ka`i. Prviot gra|anin Dali re{ivte deka smrtta e poarna od gladta? Site Re{ivme, re{ivme. Prviot gra|anin Dali znaete deka Kaj Marcij e naroden neprijatel broj eden? Site Znaeme, znaeme. Prviot gra|anin Da go ubieme, pa }e imame `ito po na{a cena. Odgovara? Site Dosta muabeti; sakame delo. Sega mu e majkata, sega!

Vtoriot gra|anin Samo zbor, dobri gra|ani. Prviot gra|anin Nas n# smetaat za lo{i gra|ani, patriciite za dobri. Ona {to na vlastodr{cite im se pretura, nam bi n# spasilo od makite. Da ni go dadat barem vi{okot duri ne oti{ol po petlite, }e smetame deka postapile so nas ko so lu|e, ama mislat deka nie sme vi{ok.2Mr{avosta {to n# navreduva, obrazot na na{ata beda, samo go vadi na pokaz nivnoto obilie; na{eto stradawe za niv e dobivka. Da im vratime za ova vo krv i meso pred da staneme ko`a i koski. Oti bogovite znaat, ova go velam od glad za leb, ne od `ed za odmazda. Vtoriot gra|anin Dali se krenavte naro~no protiv Kaj Marcij? Site Najmogu protiv nego. Toj e vistinski yver za narodot. Vtoriot gra|anin Znaete kakvi zaslugi ima toj za zemjata? Site Znaeme mnogu dobro i rado bi go veli~ele da ne po~ne{e sam da se otpla}a so

Koriolan

733

lo{otilok. Vtoriot gra|anin Sega zlobata zboruva od tebe. Prviot gra|anin More ti velam deka site slavni dela gi stori so edna cel: slobodoumnite neka babotat deka toa bilo za dobroto na zemjata ama jas tvrdam deka samo sakal da ja zadovoli majka si a i da ima na {to potoa da se vozgordi za{to kaj nego, vozgordosta e ramna na hrabrosta. Vtoriot gra|anin

nego! Menenij Na {to zort ste zemjaci? Kaj ste trgnale so motikive i }uskiive? Za {to stanuva zbor? Ka`ete, ve molam.3 Prviot gra|anin Senatot dobro znae za {to stanuva zbor; u{te pred dve nedeli im najavivme {to }e se slu~i, a sega im poka`uvame i na delo. Velat siroma{nite moliteli imale smrdlivi usti; sega }e vidat deka i nivnite }e zasmrdat. Menenij

Ne mo`e{ da mu zeme{ za zlo {to e takov od ra|awe. U{te re~i deka e al~en. Prviot gra|anin Toa mo`e nema da re~am ama ova ne zna~i deka nema za {to drugo da go nabedam. Mani ima, brat, mani kolku saka{, da umre{ duri da mu gi izbroi{. (Se slu{aat izvici od nadvor.) Kakvi se ova vikotnici? Ve}e se krenal drugiot del od gradot: {to sme se raspqampale ovde ko stari babi? Na Kapitol! Site Odime, odime. Prviot gra|anin ^ekajte, nekoj doa|a. (Vleguva Menenij Agripa.) Vtoriot gra|anin ^esniot Menenij Agripa, ~ovek {to sekoga{ bil so narodot. Prviot gra|anin ^esen e nema {to, kamo drugite da se kako

Ama lu|e, prijateli moi dobri, namuzni moi kom{ii, zarem sakate sami da se uni{tite? Prviot gra|anin Nema {to da uni{tuvame, gospodine, ve}e sme uni{teni. Menenij Vi velam, prijateli, so najblagodu{en poriv se gri`at patricite za vas. Kolku za gladta i stradot vo nema{tija, mo`ete do utre so motiki da udirate po nebo, ko {to drsko gi krenavte na dr`avata rimska, ~ij tek }e odi ko {to si odi, kr{ej}i verigi bezbroj od mnogu pocvrsti uzdi odo{to vie, niz otporov gi nudite. Kolku za gladta, nea bogovite, a ne patriciite ja tvorat, i tuka kolenata, a ne racete se od pomo{. Gledam, sega{nava nevolja ve tera vo drugi pogolemi; pa hulite sega po voda~ite dr`avni, koi ko tatkovci za vas se gri`at, i ko du{mani najluti bez sram gi pcuete.

734
Prviot gra|anin

Vilijam [EKSPIR

Menenij ]e vi ka`am, gospodine. So nasmevka ~udna, ni malku do gu{a, tuku kako vakva4oti gospodine mo`am da go nateram mevot da se smee i da govori-toj im odgovori so prekor na nezadovolnite delovi, na buntovnicite drski {to za hranata mu fatija kusur ba{ kako {to vie gi pizmite senatorite {to, ete, ne bile isti kako vas. Prviot gra|anin Ama odgovor na mevot-i posle? koga glavata, kralskata ni kruna, budnoto oko, srceto-sovetnik, rakata, na{iot asker, nogata-na{iot at, jazikot, na{iot truba~, so drugite braniteli i pomo{nici sitni vo voenava ma{ina, koga tieMenenij

Se gri`at za vas? Umrea od gri`i! Nikoga{ ne se gri`ele za nas. Ne dr`at gladni i stradni, a vamu ambarite im krckaat so `ito; nosat zakoni za lihvarstvo vo korist na lihvarite; sekojdnevno go ukinuvaat sekoe blago zakon~e doneseno protiv bogatite a nema den da ne donesat postrogi za u{te pove}e da n# podjarmat nas siromasite i da n# dotol~at. Ako od vojnite izvle~eme `iva glava, tie ni ja se~at; samo vakva qubov kotkaat za nas. Menenij Ili }e mora da si priznaete deka ste ~udno zlobni, ili }e ve obvinat za ludost. ]e vi ka`am ubava prikazna; mo`ebi ste ~ule, no bidej}i & slu`i na celta, }e se drznam pak da ja povtoram. Prviot gra|anin Pa da ja slu{neme, gospodine; sepak ne smeete da pomislite deka }e ni ja zamavtate makata so prikazna; no, ako sakate, ka`ete ja. Menenij Edna{ od teloto delovite site se pobunile i go obvinile mevot deka samo toj kako jama stoi sred telo, bezdelni~av i mrzliv, ve~no gnetej}i hrana, bez da rmba kako drugite koi za toa vreme mislat, gledaat, slu{aat, u~at, ~uvstvuvaat, odat i u~estvuvaat zaedni~ki, mu slu`at na potrebite i `elbite op{ti na celoto telo. Odgovori mevotPrviot gra|anin I, gospodine, {to im odgovori mevot?

[to toga{? ama e ve{t na zborot! [to toga{? [to toga{? Prviot gra|anin Site ovie na bunt da se krenat, {to bi rekol toga{ mevot? Menenij ]e vi ka~am, ako imate malku (od ona {to vi fali mnogu) trpenie da go ~uete odgovorot na mevot. Prviot gra|anin Mnogu mi vrtite. Menenij Zapomni, prijatele dobar, mevov seriozen, promislen se poka`al

Koriolan

735
Menenij

mnogu, ne prenaglil ko tu`itelite, pa odgovoril vaka: Vistina e, moi sotelovnici, toj rekol, deka jas najprv ja primam zaedni~kata hrana od koja `iveete; a taka e i pravo, oti jas sum stovari{teto i skladot na celoto telo. No, ako pomnite u{te, ja pra}am niz rekite na krvta va{a, duri na dvorot, srceto, na mozokot tronot; i niz meandrite, otvorite ~ove~ki, najsilnite muskuli i najkno~kite veni od mene gi primaat sredstvata za `ivot neophodni za opstanok. I odedna{ iako prijateli moi dobri,-veli mozokot, velamPrviot gra|anin Dobro, dobro, gospodine.

Za{to iako najpodol, najrasipan i najkus vo mudrava buna, ti najsilno xavka{: zagari{te edno, najdolno vo sojot, glutnicava ja predvodi{ za ne{to da }ari{. No sega stegnete gi }uskiite, motikite cvrsti; Rim }e se tepa so staorcite svoi; nekoj }e mora da go krka. (Vleguva Kaj Marcij.) Zdravo, blagoroden Marcij. Marcij Zdravo. {to e, rasipnici edni crni, gledam pak si go ~e{ate siromaviot jade` na mnenieto i se pretvorate vo krasti. Prviot gra|anin

Menenij Sekoga{ ste imale dobar zbor za nas. I odedna{ iako ne mo`ete da vidite {to vi ispora~uvam na site, mo`am da vi poka`am smetka, deka sekoj od mene nazad go prima bra{noto na mo}ta ostavaj}i mi gi samo tricite. [to veli{ na ova? Prviot gra|anin Odgovor i pol. No koja e vrskata? Menenij Senatorite rimski se ovoj dobar stomak, a vie pobunetite delovi; oti na opit ako gi stavite sovetite i gri`ata nivna, ako somelete ispravno {to e za seop{to dobro, }e vidite deka site javni dobra od niv poteknuvaat i kon vas idat, a nikako obratno. [to }e gugne{ sega, ti golem podlecu no`en na ovoj sobir? Prviot gra|anin Jas golem no`en palec? Zo{to? Marcij Toj {to za tebe }e ka`e dobar zbor, pa|a pod najdolniot laska~. [to r`ite, rtki, {to ne sakate ni vojna ni mir? Od vojna vi e fufka, vo mir stanuvate yverki. Koj vo vas ima verba, mesto lavovsko, zaja~ko srce }e najde, mesto lisica, guska; ne ste posigurni od `ar jaglenov na lednik, ili od grad na sonce. Samo znaete aramiite te{ki so ~est da gi kotkate pcuej}i po pravdata {to v aps gi piknala. A nekoj vredi vedna{ go mrazite; i `elbite va{i se ko kapris na bolen, koj{to najmnogu go bara ona {to bolesta }e mu ja zgolemi. Toj {to zavisi od uslugite va{i, pliva so olovni perki, i dabot so trski go uriva. Lajna! Zarem vam da vi se veruva? Vrtikapi ste {to utre, denes omrazeniot, vo slava }e go frlite, a junakot dene{en, v pepel. [to se slu~i ta na nekolkuve mesta vo gradot laete protiv blagorodniot Senat, koj{to

736

Vilijam [EKSPIR

so pomo{ na bogovite ve dr`i vo strav, inaku me|u sebe }e se izedete? [to sakaat ovojpat? Menenij @ito po nivna cena, i u{te velat vo gradot go ima na pretek. Marcij Besilka e za niv! Tie velat! Si sedat doma i si zamisluvaat deka znaat {to se pravi na Kapitol: koj e vo podem, koj odi napred, koj pa|a; fa}aat strani, godat koj so kogo }e se `eni; veli~aat partii edni, a drugi, {to ne im se po merak, gi gazat so prikrpeni opinci. Velat imalo `ito? Da ne gi so`aluva plemstvoto tolku, pa da mo`am da go upotrebam me~ot, }e napravam kup~e od iskasapenive robovi, visoko tolku {to so kopje da ne se prefrla. Menenij Nemoj, ovie re~isi se premislija sosem; za{to iako prekumerno im fali mente, se pla{at od merata nadvor. No, te molam, {to e so drugite? Marcij

Menenij I {to im se dade? Marcij Pet tribuni {to }e im ja branat prosta~kata mudrost, izbrani od niv samite. Edniot e Junij Brut, pa Sicinij Velut, i u{te trojca takvi. Glupost, pobrzo ku}ite vo gradov bi ostanale bez pokriv odo{to kaj mene bi uspeale; so vreme }e se osilat i barawata so zakana za buna brzo }e rastat. Menenij Mnogu ~udno. Marcij A sega doma, partal-pa{i! (Vleguva zadi{an glasnik.) Glasnikot Kade e Kaj Marcij? Marcij Ovde, {to ima? Glasnikot

Se razotidoa. Lajna! Rekoa deka se gladni, izbluvaa pogovorki pet-{estgladta ru{ela bedemi, i pesot moral da jade; mesoto za usti bilo; deka bogovite ne sakale siromasite da se gladni. So ovie cuvki si davaa oddi{ka, a koga im se izleze vo presret i baraweto im se ispolni, ~udnata molba {to srceto na plemstvoto }e go skr{i, a vlasta }e ja natera da se srami, v nebo kapi frlaa nebare na rogot lunen sakaa da gi besat, i vrevea vo triumf.

Ima, ima gospodine, so Vol{~anite sme vo vojna. Marcij Ba{ mi e milo; eve mo`nost da se oslobodime od muvlosaniot vi{ok5. Idat prvencite na{i. (Vleguvaat Sicinij Velut, Junij Brut; Komnij, Tit Larcij i drugi senatori.)

Koriolan

737
Marcij

Prviot senator Vistina e Marcij ona {to neodamna ni go ka`a. Vol{~anite se na noze. Marcij Voda~ot niven, Tul Aufidij, beskompromisen e voin. Kon juna{tinata negova gre{na zavist kotkam i da ne sum onoj {to sum, bi sakal da sum Tul. Kominij Ve}e ste delele megdan! Bravo, Larcij!

Prviot senator Da odime na Kapitol, najdobrite kaj{to prijateli n# ~ekaat. Larcij (Na Kominij) Ti odi{ napred. (Na Marcij) Odi po Kominij, a nie vedna{ po tebe, zaslu`uva{ prednost. Kominij

Marcij Blagoroden Marcij. Dvete strani na svetot vo kostec da se fatat, a toj da e tuka, jas }e se odmetnam za samo nemu na kar{ilak da mu izlezam. Toj e arslan {to so gordost bi go lovel. Prviot senator Toga{ Marcij pridru`imu se na Kominij vo ovie vojni. Kominij Od porano si vetil. Marcij Sicinij Taka e, gospodine, vetiv od vetenoto ne otstapuvam. Tit Larcij, pak }e me gleda{ kako udiram po Tula. [to e {to si zdrven? Nema da se bori{? Larcij Ne, Kaj Marcij, ako treba i na {teki }e capkam, no od bojov ne se otka`uvam. Dali nekoj bil volku gord kako ovoj Marcij? Brut Mu nema ramen. Sicinij Koga n# izbraa za tribuni na ovoj narodAko, neka idat. Vol{~anite imaat, mnogu `ito: staorcive mo`at ambarite da im gi izglodaat. Po~ituvani ajduci, hrabrosta }e vi e na arno; idete, ve molam. (Gra|anite se iskraduvaat. Ostanuvaat Sicinij i Brut.) Prviot senator (Na gra|anite) Doma, da ve nema! Marcij

738
Brut

Vilijam [EKSPIR

Brut Taka, polovina od po~estite na Kominij, Marcij }e gi dobie bez da gi zaslu`i; i site gre{ki negovi, za Marcij }e zna~at uspeh, iako vsu{nost so ni{to ne go zaslu`il. Sicinij

Mu vide ne{to na usnite, vo o~ite? Sicinij Samo gol prezir. Brut A zbesne, duri i na bogovite znae da huli. Sicinij Na skromnata luna & se potsmeva6. Brut Neka prestojnava vojna go goltne! Hrabrost so tolkava naduenost se belja. Sicinij Takov ~ovek, koga na uspeh }e nagazi, senkata napladne po koja gazi, ja prezira. No samo se ~udam kako mu dava lo{otilakot da bide vo rangot pod Kominij. Brut Slavata, celta kon koja se stremi, i koja ve}e obilno go krasi, se ~uva najdobro i najsigurno raste, na mesto vedna{ zad prvoto: neuspehot za{to }e bide vina na glavniot, pa makar najdobroto od sebe go dal; i lekomislenite toga{ za Marcij }e re~at: E, kamo Marcij vojnata da ja vode{e! Sicinij A, ako s# trgne na dobro, javnoto mislewe, sklono kon Marcij, }e go li{i Kominij od zaslugite.

Ajde da ~ueme kako te~at podgotovkite; i na koj na~in, nadvor od voobi~aeniot pothod, }e vleze toj vo prestojniov potfat. Brut Dobro, ajde. (Izleguvaat)

Koriolan Scena 2
(Vleguva Tul Aufidij so koriolanskite senatori) Prviot senator Zna~i, Aufidij, ti misli{ deka onie vo Rim za planovite na{i ~ule, i znaat {to sme naumile. Aufidij Pa ne samo jas. [to se smislilo vo dr`avava na{a i sprovelo na delo bez za toa Rim prv da doznae? Ni ~etiri dena nema, a ova ottamu go ~uv; ova se zborovite-mislam. Tuka mi e pismoto-da, eve, ~ujte: Brzo-brzo ja sobraa vojskata, no ne se znae dali za istok ili zapad. Glad vladee gole, narodot se buntuva; i se slu{a Kominij, Marcij tvojot star du{man (koj{to Rim pove}e i od tebe go mrazi) i Tit Larcij, Rimjanin mnogu hrabar, zaedno rakovodat so podgotovkite protiv nekogo naso~eni: najverojatno protiv tebe. Vardi se i misli. Prviot senator Vtoriot senator Vojskata e ve}e na noze. Voop{to ne se somnevame deka Rim e spremen da ni odgovori na napadot. Aufidij Nitu mislevme deka e ludost da gi ~uvate planovite vo tajnost, duri sami od sebe ne se otkrijat, pa u{te vo povoj se ~ini, Rim gi dozna. Otkrivaweto ni ja odzema zamislenata prednost, mnogu gradovi da osvoime pred Rim da do{ika deka sme vo pohod. Zbogum! Site Zbogum! (Izleguvaat)

739
Vtoriot senator

Blagoroden Aufidij, primi go ovlastuvaweto, so ~etite trgni; ostavi nie da go branime Koriol. Ako opsada ni postavat, na pomo{ so vojskite dojdi; no sepak smetam deka nema ovde da udrat. Aufidij Jas ni{to ne smetam, samo sigurno znam deka }e udrat. Pa duri nekoi odredi nivni trgnale ve}e i idat pravo kon nas. Ve ostavam sega. Dokolku povtorno naidam na Kaj Marcij se zakolnavme deka }e se borime ma{ki duri eden od nas ne padne. Site Bogovite neka te {titat! Aufidij I va{ite blagorodstva! Prviot senator Zbogum.

740 Scena 37

Vilijam [EKSPIR

Virgilija Dozvolete mi da se povle~am, ve molam. Volumnija Ne ti dozvoluvam. ^inam od daleku go slu{am barabanot na ma` ti; go gledam kaj go vle~e Aufidija za kosi, ko deca pred me~ka, Vol{~anite od pred o~i mu se trgaat. A gledam toj gazi, vaka vika: Napred kukavici, vo strav ste za~nati iako deca na Rim. Krvavoto ~elo potoa so rakata `elezna bri{ej}i go, napred toj grabi ko argat-`etvar najmen da kosi do kraj, ili dnevnicata ja gubi. Virgilija Krvavoto ~elo? O Jupiter, samo krv nemoj! Volumnija Ne bidi luda! Taa pove}e mu li~i na ma`ot odo{to pozlatata na {lemot. Gradite na Hekuba koga go doela Hektor, poubavi ne bea od ~eloto na Hektor koga krv proleva{e preziraj}i gi me~evite gr~ki. Ka`i & na Valerija deka so dobredojde ja ~ekame. (Izleguva Dvorjankata) Virgilija

(Vleguvaat Volumnija i Virgilija, majkata i `enata na Marcij. Sedat na dva niski stola i vezat) Volumnija Te molam, snao, pej, ili zboruvaj mi poveselo. Sin mi da mi e ma`, pove}e bi se raduvala na otsustvoto vo koe toj steknuva slava, odo{to na pregratkite v postela kaj{to najgolemata qubov ja poka`uva. U{te koga be{e nejako dete i edinstvena ro`ba na utrobava, koga so svojata mladost i lixbina gi zasenuva{e site, koga cel den kral na kolena da ja moli, majkata ni ~as ne bi go ispu{tila od pred o~i, jas, smetaj}i kolku po~esta bi mu prili~ela na takviot mlad ~ovek-koj{to bi bil kako slika obesena na yid ne pottiknat od slavata-so zadovolstvo go pu{tav da bara opasnosti tamu kaj{to go ~eka{e slava. Vo surova vojna go isprativ, od koja se vrati oven~an so dabov venec8. Ti velam, snao, potskoknav pove}e od radost koga prvpat go vidov oven~an vo slava otkolku koga prvpat ~uv deka mi se rodi ma{ko dete. Virgilija A da zagine{e pritoa, gospo|o, {to toga{? Volumnija Toga{ sin }e mi stane{e negoviot dobar glas, vo nego }e gledav svoja ro`ba. Eve ti velam iskreno: dvanaeset sinovi da imam i site podednakvo da gi sakam, a nieden pomalku od tvojot i mojot dobar Marcij, pove}e bi sakala edinaeset da mi zaginat slavno za tatkovinata, odo{to eden da mi piruva rasipni~ki vo bezdelni{tvo. (Vleguva edna dvorjanka.) Dvorjankata Gospo|o, gospo|a Valerija dojde da ve vidi.

Nebo, vardi go od Aufidij mojot Marcij! Volumnija ]e go kutne toj Aufidija lesno i na vrat }e mu zgazne. (Vleguva Valerija so sluga. Se vra}a i dvorjankata) Valerija Dobar den, gospo|i moi.

Koriolan

741

Volumnija Mila gospo|o.

dojdete so mene i bidete edna{ nerabotni doma}inki. Virgilija

Virgilija Ne, dobra gospo|o, ne izleguvam od doma. Se raduvam {to ve gledam. Valerija Valerija Ne izleguvate od doma? Kako ste? Ama ste se podoma}in~ile. [to vezete? Ubava pletka, nema {to. Kako vi e sin~eto? Virgilija Virgilija Dobro, dobra gospo|o, vi blagodaram. Volumnija Pove}e saka da gleda vojnici i da slu{a barabani odo{to da go gleda u~itelot. Valerija Navistina pluknat tatko mu! Prekrasno mome, `imi o~ive! Polovina ~as go gledav vo sredata: tolku re{itelen pogled ima. Go gledav kako tr~a po edna zlatna peperuga. Ja fati pa ja pu{ti, pa pak potr~a po nea, pa se sopna, pa pak stana i pak ja fati; dali od {to padna ili od ne{to drugo, za~kripi so zabite i ja rastrgna. Parampar~e ja napravi! Volumnija Virgilija Takov be{e i tatko mu. Ne zatoa {to me mrzi ili {to ne ja sakam. Valerija Valerija Ama, vi velam, navistina blagorodno mom~e. Virgilija @ivec, gospo|o. Valerija Ajde, ostavete gi ~ingela}eta. Deneska Sakate da ste vtora Penelopa; sepak velat deka seto platno {to go istkala vo otsustvo na Odisej samo ja napolnila Itaka so molci. Ajde, bi sakala da vi e ~uvstvitelno kako prstot, pa da prestanete da go bodete od so`alba. Ajde, dojdete so nas. So va{a dozvola, navistina ne izleguvam; ne go pre~ekoruvam pragot dodeka gospodarot moj ne se vrati od vojna. Valerija Gluposti! Se zatvorate doma bez pri~ina. Ajde, treba i taka da ja posetite leunkata. Virgilija & posakuvam brzo zakrepnuvawe, a }e ja posetam so molitvi; ne mo`am da odam. Volumnija Zo{to, ti se molam? Volumnija ]e izleze, }e izleze.

742
Virgilija

Vilijam [EKSPIR

Ne, dobra gospo|o, prostete mi; navistina ne doa|am. Valerija @ivi s# najmilo dojdete so mene, pa }e vi ka`am odli~ni vesti za ma` vi. Virgilija Of, dobra gospo|o, ne e u{te rano? Valerija Ne e, so tie raboti, ne si igram majtap. Sno{ti stignaa vesti za nego. Virgilija Navistina, gospo|o? Valerija Veruvajte mi, vi se kolnam; ~uv koga eden senator zboruva{e za toa. Re~e: Vol{~anite se zadale so edna armija, protiv koja trgnal vojskovodecot Kominij so del od na{ite rimski legii. Va{iot gospodar so Tit Larcij zalogorile pred gradot niven Koriol; ubedeni se deka }e pobedat i deka vojnata brgu }e zavr{i. Ova e gola vistina, `imi ~esta, zatoa ve molam da dojdete so nas. Virgilija Prostete mi, dobra gospo|o, drugpat }e vi nadopolnam. Volumnija Da ja ostavime, gospo|o; kakva {to e sega samo mo`e da ni go rasipe raspolo`enieto. Valerija Navistina i jas taka mislam. Toga{ zbogum.

Ajde, mila gospo|o. Ve molam, Virgilija, isturkajte go mrakot niz vrata, izlezete so nas. Virgilija So eden zbor, ne, gospo|o; navistina ne mo`am. Ubavo pominete si. Valerija Pa, toga{, zbogum. (Izleguvaat)

Koriolan Scena 4
(Vleguvaat Marcij, Tit Larcij, so barabani i znamiwa, so kapetani i vojnici. Pred yidinite na Koriol. Kaj niv doa|a Glasnik.) Marcij Ni idat vesti. Bojot po~nal, se kladam. Larcij Vo kowot, deka ne po~nal. Marcij Prviot senator Neka ti bide. Larcij Va`i. Marcij Ka`i, dali vojskovodecot na{ ve}e se bie? Glasnikot Na vidik im e, ama ne se udrile u{te. Larcij Marcij Zna~i dobriot tvoj kow e moj. Bojot po~na. Marcij Larcij ]e si go kupam. Larcij Ni za proda`ba e ni za dar: ama na zaem ti go davam za edno polovina vek. Vikni go gradot. Marcij Kolku daleku se vojskite?

743
Glasnikot

Dve iljadi metra. Marcij Zna~i barabanite }e im gi ~ueme, na{ite tie. Te molam sega Marse da n# pobrza{ mnogu, so me~evite ~adlivi da odmar{irame tamu vo pomo{ na borcite v pole. Ajde, trubi! (Trubite svirat za dogovor. Dvajca senatori i nekoi drugi izleguvaat na yidinite na Koriol.) Tul Aufidij, dali e toj vo gradot?

Ne e, ni nekoj ma` {to pomalku ti se pla{i; a toa e pomalku od malku. (Od daleku se slu{aat barabani.) Slu{aj, barabanite na{i mladite gi sobiraat. Pobrzo bedemite sami }e gi urneme odo{to kafez na{ da stanat; portite na{i, navidum zatvoreni, so trski se zamandaleni i sami }e se otvorat. Slu{ate tamu? (Od daleku se slu{a voen mete`.) Tamu e Aufidij. Slu{nete {to r{um pravi so vojskata Va{a razbiena.

Mete`ot voen neka n# svesti. Skalite vamu! (Doa|a vojskata na Vol{~anite.) Marcij Ne nise pla{at, izleguvaat od gradot. [titovite pred srce! Da se borime so srcaponeprobojni od {titot. Napred, Tite! N# preziraat pove}e od {to si mislev pa siot se potem od gnev. Drugari, napred!

744

Vilijam [EKSPIR

Koj }e se povle~e, za Vol{~anin }e go smetam i ostricava moja }e ja seti. (Mete`. Rimjanite se povlekuvaat vo rovovite. Vleguva Marcij i pcue.) Marcij Site zarazi na jugot da ve fatat, vie rezili na Rim! Vie stoko-site krasti i ~umi da ve strefat pa va{iot korne` da bazdi protiv vetrot na milja pred da ve vidat, tolku da ogadite! Vie guskini du{i, skrieni vo maskite na ma`i, se dadovte vo begstvo pred robovi {to majmuni da gi potepaat mo`at! Zajci! Od nazad raneti, ple}ite crveni, licata bledi od begawe i treskavi~en strav! Svestete se pa napred, ili, `imi ognot nebesen, du{manite gi pu{tam i se vrtam protiv vas. Svrtete se. Juri{; dr`ete se cvrsto, kaj `enite da gi oterame ko tie nas vo rovovive. Sledete me! (Povtorna uzbuna. Marcij odi po niv do portite.) Portite se otvoreni. Bidete pomo{nici dobri! Za ginitelite Sre}ata gi otvora {irum, ne za bega~ite. Gledajte me i pravete isto! (Vleguva niz portite.) Prviot vojnik Se mrdnal! Jas ne odam. Vtoriot vojnik Ni jas! (Portite se zatvoraat zad Marcij.) Prviot vojnik Gledaj, portite se zatvorija zad nego. (Mete`ot prodol`uva.)

Site Gotov e, mu nema spas. Larcij [to e so Marcij? Site Ubien e, gospodine, mrtov. Prviot vojnik Sledej}i gi bega~ite zad petici vedna{, po niv toj vleze; a tie, vnedoapica, po nego gi zatvorija; sam ostana ugul protiv celiot grad. Larcij O, blagoroden brate! Koj{to ~uvstven ja nadsmeli bes~uvstvenata sabja! Taa se vitka, a ti stoi{. Sam si, Marcij; sovr{en rubin, golem kolku tebe, ne ti e ramen vo bescenetosta. Ti be{e vojnik po merka na Katon, ni surov ni stra{en osven vo udarite, za{to so pogledot murtav i gromoglasot od vikot tvoj voen vo trepet go frla{e du{manot, nebare svetot treska go zafatil pa se trese ko prat. (Vleguva Marcij, krvav, napadnat od neprijatelot.) Prviot vojnik Gospodine, tamu! Larcij Da go spasime, ili negovata sudba da n# snajde! (Se borat i site vleguvaat vo gradot.)

Koriolan Scena 5
(Vleguvaat nekolkumina Rimjani so plen.) Prviot Rimjanin Larcij Ova go nosam vo Rim. Vtoriot Rimjanin A jas ova. Tretiot Rimjanin Matnata da go nosi! Mislev deka e srebro. (Izleguvaat. Vo dale~inata s# u{te se slu{aat voeni izvici. Vleguvaat Marcij i Tit Larcij i eden Truba~.) Marcij Gledaj gi fufka~ive {to vremeto go cenat po skr{enive drahmi. Pernici, ~ingeni lajci, eftini me~evi, gradnici {to sekoj xelat so pogubenite bi gi zakopal, robovive dolni, u{te pred bojot da svr{i, plenat. Kam{ik e za niv! Slu{aj! Vojskovodecot na{ se bori! Kaj nego! Tamu e ma`ot {to od du{a go mrazam, Aufidij, smrt see me|u Rimjanite. Zatoa, blagoroden Tite, zadr`i vojska dovolna da go ~uva gradot, a jas, so onie najhrabrite, }e pobrzam vedna{ na Komnij da mu pomognam. Larcij No krvavi{, voinu velik, Premnogu ti ima{e nad~ove~ki napor za vo vtora borba da vleze{. Marcij Ne fali me, Tite,

745

u{te ne sum se ni zagreal. Pozdraven bidi. Krvta {to mi te~e pove}e e le~bena i bezopasna za mene. Pred Aufidij vakov }e zastanam i }e se boram.

Toga{, bo`icata divna, Fortuna, vo tebe neka se zaqubi i lixbata nejna protivni~kite sabji neka gi zavede! Gospodine hrabar, sre}ata neka pa` ti bide! Marcij A, prijatelka tebe ne pomalku od onie {to najmnogu gi sledi! Zbogum! (Izleguva Marcij.) Larcij Pojdi, zatrubi glasno sred gradskiot plo{tad; soberi gi tamu site glave{ini na gradot, za da ~ujat {to povelame. Odi! (Izleguva.)

746 Scena 69

Vilijam [EKSPIR

(Vleguva Kominij, kako da e vo povlekuvawe, so vojnici.) Kominij Zdivnete, prijateli; dobro se borevme; tokmu ko pravi Rimjani, vo odbranata mudro, vo povlekuvaweto hrabro. Veruvajte mi, bra}a, tie pak }e n# napadnat. Vo bojot, od vreme na vreme ni gi nose{e vetrot izvicite na voinite na{i. Bogovi rimski, kon uspeh vodete gi, a i nas isto, za obete sili, nasmeani koga }e se sretnat, vi prinesat `rtva na blagodarnost. (Vleguva glasnik.) [to ima? Glasnik Gra|anite na Koriol izlegoa nadvor i boj zapo~naa so Larcij i Marcij. Vidov koga na{ite do rovovite bea odbieni a potoa navamu trgnav. Kominij Iako zboruva{ pravo, s# mi se ~ini ne zboruva{ dobro. Koga be{e toa? Glasnikot Pred pove}e od ~as, vojvodo. Kominij Nema ni milja; pred malku barabanite im gi ~uvme. Zarem cel ~as za milja ti treba ta vaka docna ja nosi{ vesta? Glasnikot Kodo{ite vol{~anski, po pat me gonea, pa morav da kru`am

tri-~etiri milji naokolu; inaku, u{te pred pol ~as vestite }e vi gi ka`ev. (Vleguva Marcij.) Kominij Koj e onoj tamu, {to izgleda ko da e odran? Bogovi moi, toj go ima likot na Marcij, a i napred sum go videl takov. Marcij Predocna li dojdov? Kominij Da, ako ne doa|a{ vo krvta na drugi, tuku oblean vo sopstvenata. Marcij O, daj da te gu{nam so race cvrsti ko koga prosev; so srce blago ko koga ven~alniot den se svr{i, i sve}ite gorea do postela. Kominij Cvetu na voinite, kako ni e Tit Larcij? Marcij Ko ~ovek zafaten so izdavawe naredbi: nekogo na smrt osuduva, nekogo na progon, edni pu{ta, na vtori im prostuva, na treti im se zakanuva; vo ime na Rim Koriol go dr`i, koj{to, ko penliv zagar vrzan za sinxir, po volja mu potskoknuva. Kominij Kade e robot {to mi re~e deka v rovovi ve piknale? Kade e? Viknete mi go vedna{.

Koriolan

747

Marcij Ne treba, toj vistinata ti ja ka`a; plemstvoto da ne be{e, rajata prosta-~uma da ja sotre! Tribunite se za niv! Gluv~eto nikoga{ ne begalo od ma~eto ko tie {to magla fa}aa pred apa{i polo{i od niv. Kominij Kako pobedivte? Marcij

da me postavi{ protiv Aufidij i Ancijancite; i ne odlagaj so kolebawe, tuku ispolni go vozduhot so me~evi isukani i streli pa vedna{ da se obideme. Kominij Iako sakam, da bide{ odveden vo topla bawa, ranite da ti gi zale~at, sepak ne smeam baraweto da ti go odbijam. Napravi junaci odbor {to najdobro }e ti se najdat. Marcij

Zarem sega da ti ka`uvam? Ne e vreme. Kade e du{manot? Gospodari li ste na bojot? Ako ne ste, zo{to stoite duri ne stanete? Kominij Mnogu te`ok boj zadenavme, Marcij, pa se povlekovme da vidime kako natamu }e bide. Marcij Kako se rasporedeni? Znaete li na koja strana gi imaat istureno najhrabrite lu|e? Kominij Mislam, Marcij, udarnata sila Ancijancite im ja pravat, tie se najdoverlivi; voda~ im e Aufidij srceto nivno na nade`ta. Marcij Najiskreno te molam, vo imeto na site bitki {to zaedno sme gi biele, vo krvta {to zaedno sme ja leele, vo zakletvata {to sme si ja dale za prijatelstvo, vedna{

Najdobri se najspremnite po volja. Ako nekoj tukaa somne`ot e grev-ja saka ovaa boja {to jas ja nosam; ako pomal mu e stravot za `ivotot od `edta za slava; ako misli deka juna~kata smrt e podobra od bedniot `ivot, deka rodninata mu e pomila od samiot nego; toga{ toj sam, i drugite {to taka mislat, neka zamavnat vaka, soglasnost dadat, i neka Marcij go sledat. (Site izvikuvaat i mavtaat so me~evite.) Site Mene zemi me! Me~ napravi od mene! (Go krevaat na race i gi frlaat kapite vo vozduh.) Marcij Ako ova ne e povr{na ~inka, koj od vas ne vredi barem ~etvorica Vol{~ani? Sekoj od vas mo`e da nosi {tit po mo} ramen na golemiot Aufidij. Broj odbran samo (iako fala vi na site) da izberam moram: drugite svoeto }e go vr{at vo bitka druga, koga }e bide potrebno. Istapete, ve molam, vedna{ }e ja izdadam zapovedta moja,

748
koi se najre{itelni. Kominij

Vilijam [EKSPIR Scena 710


(Tit Larcij, otkako postavil stra`i pred Koriol, trgnat so barabani i trubi da im se pridru`i na Kominij i Kaj Marcij vleguva so eden poru~nik, vojnici i izvidnik.) Larcij Zna~i, ~uvajte gi portite; vr{ete ja dol`nosta kako {to vi ka`av. Ako pobaram, na pomo{ pratete gi centuriite onde; site drugi dovolni se za kratkotrajna posada; ako bojot go zagubime, otide i gradot. Poru~nikot Na zapoved, gospodine. Larcij Trgnuvame. Zatvorete gi portite po nas; vodi n#, vodi~u. Pravo vo rimskiot logor. (Izleguvaat.)

Pojdete, junaci moji, poka`ete se vo bojot, a potoa ramno s# }e podelime. (Izleguvaat.)

Koriolan Scena 811


(Se slu{aat voeni izvici. Vleguvaat od sprotivni strani Marcij i Aufidij.) Marcij Kominij Samo so tebe }e se boram, oti te mrazam pove}e od vrtizbor. Aufidij Vo omrazata sme ramni: ni Afrika12nema zmija {to ja mrazam pove}e od omrazenata slava tvoja. Dr`i se! Marcij Koj }e otstapi ko rob na drugiot neka umre i bogovite potoa neka go osudat! Aufidij Ako pobegnam, Marcij, goni me ko zajak. Marcij Celi tri ~asa, Tule, sam se borev vo yidinite na tvojot Koriol, i pravev {to sakam; krvta {to na mene ja gleda{ ne e moja. Za krvnina sega, seta mo} napregni ja. Aufidij Da si Hektor, {to kam{ik be{e na falenoto pleme13 nema da mi pobegne{. (Se borat. Nekolku Vol{~ani mu doa|aat na pomo{ na Aufidij. Marcij se bori so niv i gi oteruva.) Nametlivi, a ne hrabri, sram mi nanesovte, so va{ata prokleta pomo{. (Izleguvaat.)

749 Scena 914

(Vreva. Uzbuna. Se sviri povlekuvawe. Od edna strana vleguva Kominij so Rimjanite; od druga Marcij so prevrzana raka.)

Ako ti zboruvam za delata dene{ni tvoi sam nema da veruva{; no }e gi ka`am kaj {to senatorite nasmevki i solzi me{aat, kaj{to patriciite golemi ramenata }e gi krenat, polni voshit; kaj{to gospo|ite }e se pla{at, i vo radost treskavi~na }e baraat da ~ujat u{te; kaj{to tapite tribuni so mrsnite plebejci slavata {to ti ja mrazat protiv volja }e re~at, Fala na bogovite {to Rim ima takov vojnik. A ti, sepak, tro{ki od gozbata }e zeme{ za{to od porano si ve}e sit. (Vleguva Tit Larcij so svojata vojska vra}aj}i se od potera.) Larcij O, vojskovodecu, toj e vranecot, a opremata nie: treba{e da go vidi{Marcij Dosta, te molam. Majka mi, koja ima pravo da go veli~a svojot porod, koga me fali, me rasta`uva. Jas storiv ko vie {to storivte, kolku mo`ev; re{en, ko vie {to bevte, za tatkovinata da umram. Site {to re{enosta ja sprovedoa svoja storija pove}e od mene. Kominij Nema da stane{ grob na zaslugite svoi; Rim mora da gi znae vrednostite tvoi. Zloupotreba bi bila, polo{a od kra`ba, na predavstvo ramna, delata tvoi da se skrijat, i da se mol~i za ona {to najmnogu i najglasno treba da se fali,

750

Vilijam [EKSPIR

bez ogled kolku si skromen. Zatoa, te molam, vo znak na ona {to si, a ne kako nagrada za ona {to go stori, ~uj me pred vojskive na{i. Marcij Imam na sebe nekolku rani i tie me pe~at koga na niv me potse}a{. Kominij Ako ne te potsetam, od neblagodarnost mo`e da skapat, i smrtta toga{ bi bil lekot. Od site kowi, a dobri plenivme, ergela cela-i od siot plen na bojnoto pole i vo gradot, desetina e tvoja; poveli, zemi ja vedna{ pred op{tata podelba, po svoj izbor. Marcij Ti blagodaram, vojskovodecu, no ne mo`am da go nateram ova srce da primi potkup za deloto na me~ot: odbivam i }e zemam od zaedni~koto kolku i site {to ~inot go vidoa. (Dolg pozdrav so trubite. Site vikaat, Marcij! Marcij!, gi frlaat vo vozduh kapite i kopjata. Kominij i Larcij stojat gologlavi.) Neka istive instrumenti {to gi oskvernuvate nikoga{ pove}e ne zasvirat! Koga site barabani i trubi na bojnoto pole vo laska~i se pretvorat, toga{ i gradovite i dvorovite vo laski pritvorni }e zajdat! Koga ~elikot ko svila na dvorjanin }e smekne, toga{ nego za bojot neka go slavat. Dosta, rekov! Oti ne sum stignal da go izmijam nosov krvav, ili {to sum kutnal nekoj tikvar, ko i vie

{to ste kutnale bez nekoj da vidi, ovde vie mi izvikuvate preterani falbi, nebare malenkosta moja odvaj gi ~eka falbite va{i za~ineti so laga. Kominij Preskromen si, posurov kon sopstvenite dela odo{to blagodaren kon nas {to vistinski te prika`uvame. Dozvoli mi, ako ve}e na sebe si se nafr~il, vo prangi da te okovame ko ~ovek {to raka na sebe krenal, pa razumno da razgovarame. Zatoa neka se znae, ovde, vo celiot svet, deka Kaj Marcij venconosec e vo bojov; vo znak na toa mojot at rasen, poznat na site, mu go davam so celata oprema; i od denes za ona {to go stori kaj Koriol, vikajte go site so seta po~est i odu{evenost, so seta slava Marcij Kaj Koriolan! Prekarov gordo nosi go navek! (Izvici, trubi, barabani.) Site Marcij Kaj Koriolan! Koriolan Da se izmijam odam, i na ~istoto lice }e vidite site dali sum pocrvenel: no, fala vi mnogu. Kowot tvoj }e go javam, a za navek ~esno }e go nosam ubaviot prekar. Kominij Sega, vo mojot {ator; kaj{to, pred da se odmorime, za bojot dobien }e mu pi{eme na Rim. Ti, Tit Larcij, mora{ nazad vo Koriol: prati ni gi vo Rim prvencite, so koi mir }e sklu~ime za nivno i na{e dobro.

Koriolan

751

Larcij Odam, gospodaru. Koriolan Bogovite mi se potsmevaat: Jas {to pred malku kralski darovi odbiv, sega mora da isprosam ne{to od vojskovodecot na{. Kominij Dadeno e {to i da e. Koriolan Ponekoga{ prestojuvam vo Koriol ovde vo ku}ata na eden siromav: qubezen bil so mene. Mi se javi i vidov deka e plenik. No toga{ Aufidij pred mene se javi, i gnevot so`albata ja nadvi. Od tebe baram siroma{niot moj doma}in da go oslobodi{. Kominij Blagorodna molba! Duri i sin mi da go zaklal, sloboden e ko vetar. Oslobodi go, Tite. Larcij Marcij, kako se vika? Koriolan @imi Jupiter, zaboraviv! Iscrpen sum, da, pomneweto mi se gubi; imame ovde vino? Kominij Odime vo mojot {ator. Krvta na lice ti se su{i, vreme e da se pogri`ime za toa. Ajde! (Izleguvaat.) @iv |avol e.

Scena 1015
(Trubi, Rogovi. Vleguva Tul Aufidij, krvav, so dva-trojca vojnici.) Aufidij Gradot padna! Prviot vojnik Pak }e go vratime pod uslovi dobri. Aufidij Uslovi! Kamo da sum Rimjanin, za{to ne mo`am, kako Vol{~anin, da sum ona {to sum. Uslovi? [to dobro od mirot da se obezbedi mo`e za stranata vo tu|a milost? Pet pati, Marcij, so tebe sum se borel; petpati do`iveav poraz; a pak isto }e bide, mislam, pa makar tripati dnevno da se bieme. @imi elementive, u{te edna{ da se sretneme lice v lice, ili toj ili jas }e bide. Zavista moja ja nema pove}e ~esta {to ja ima{e: edna{ mislev da go zdrobam vo borba ramna so me~ protiv me~, no sega ne mi e va`no; sakam da go trgnam pa makar so lukavstvo i bes. Prviot vojnik

Aufidij Posmel, iako ne tolku lukav. Hrabrosta mi ja zatru so damka stradalni~ka: poradi nego sama od sebe }e izleta. Ni svetili{teto, ni sonot, golotijata, bolesta; ni Kapitol, ni hramot,

752

Vilijam [EKSPIR

molitvite sve{teni, ni prinesuvawata `rtvibranici na gnevot-nema da gi krenat bajatoto pravo i adetite protiv omrazata moja kon Marcij. A go najdam, pa makar doma, vo ku}ata na brat mi, duri i tamu, protiv zakonot za gostoprimstvo, ima krvta da mu ja proleam. Odi sega do gradot; doznaj kako se dr`i, i koi se tie {to }e odat zalo`nici vo Rim. Prviot vojnik Zarem ne odite vie? Aufidij Me ~ekaat vo ~empresoviot zabel. Te molamJu`no od melnicite-tamu dojdi ka`i mi kako stojat rabotite, pa spored niv i jas da se odnesuvam. Prviot vojnik Dobro, gospodaru. (Izleguvaat.)

^in VTORI
Scena 116
(Vleguva Menenij so dvata narodni tribuni, Sicinij i Brut.)

Menenij Pticogata~ot17 mi veli deka ve~erva }e ima vesti. Brut Dobri ili lo{i? Menenij Ne spored molitvite na narodot, za{to toj ne go saka Marcij. Sicinij Prirodata gi u~i yverovite da si gi poznavaat prijatelite. Menenij

Obajcata Dobro, gospodine. Menenij Koja mana go osiroma{uva Marcij {to vie dvajca ja nemate na pretek? Brut Ne e siromav vo mani, naprotiv, snabden e so site. Sicinij Posebno so lo{otilok. Brut Najmnogu so falbaxistvo.

Ti se molam, kogo saka volkot? Menenij Sicinij Jagneto. Menenij Obajcata Da, za da go goltne, kako gladnite plebejci blagorodniot Marcij. Brut Toj navistina e me~ka {to `ivee ko jagne. Vie dvajcata ste stari lu|e: odgovorete mi iskreno na edno {to }e ve pra{am. [to mislat? Menenij Koga ve}e govorite za lo{otilak-nema da se nalutite? Mnogu ~udno. A dali vie dvajca znaete {to mislat za vas vo gradot, mislam nie od povisokata fela? A?

754
Obajcata Nema, nema, gospodine. Menenij

Vilijam [EKSPIR

A i ne e tolku va`no, za{to mnogu mal nikakvec kadaren e da vi ukrade mnogu golemo trpenie; gi ispu{tate uzdite na va{iot uj i se lutite na sopstveno zadovolstvo; barem ako smetate deka vi pravi zadovolstvo va{ata razuzdenost. Vie go obvinuvate Marcij deka e lo{. Brut Ne go pravime toa sami, gospodine. Menenij Znam deka malku mo`ete da napravite sami, za{to da ne vi pomagaat mnozina delata bi vi bile nezabele`livo mali; sposobnostite vi se epten detisnki za da mo`ete da napravite ne{to sami. Vie najdovte da zboruvate za lo{otilak. O kamo da imate o~i na tilot pa sami da go nayrete dobroto vo sebe! Kamo da imate! Obajcata [to toga{ gospodine? Menenij Toga{ }e otkriete dvajca nezaslu`ni, lo{i, nasilni~ki, tvrdoglavi izbranici ili budali kakvi {to gi nema vo Rim. Sicinij Menenij, i ti ne si cve}e za mirisawe. Menenij

naglit i zapalliv i pri najmal povod; ~ovek {to pravi muabet so gazot na no}ta odo{to so ~eloto na utroto. Ona {to go mislam, go velam i zlobata ja tro{am vo zdivot. Koga }e sretnam dvajca vakvi aminxii kako vas-nemo`am da ve nare~am Likurzi-ako pijalokot {to mi go davate mi go skiseluva vkusot, pravam kiselo lice. Nemo`am da ka`am deka va{ite blagorodstva pravilno iznele nekoe pra{awe, koga magariwa nao|am vo re~isi sekoj va{ slog. I iako moram trpelivo da gi trpam onie koi velat deka ste ceneti i seriozni ma`i, sepak smrtno la`at onie koi velat deka imate dobri surati. Ako ova go gledate na obrazot od mojot mikrokosmos, sledi deka i jas sum dobro poznat! Kakov zijan mo`e da nayre va{eto slepo videlce vo ovoj karakter ako i jas sum dobro poznat? Brut Te znaeme, gospodine, te znaeme mnogu dobro. Menenij Nitu mene me znaete, nitu sebe, nitu ne{to drugo. Vie samo sakate bednici da kle~at pred vas i kapi da vi vadat; tro{ite celo pretpladne vo re{avawe na sporot pome|u edna piljarka i eden prodava~ na slavini, a potoa ja odlagate bezvrednata parnica za drugo ro~i{te. Koga ja soslu{uvate parnicata pome|u dve stranki, ako ve fatat gr~evi vo stomakot, gi kle{tite licata ko bedni pantomimi~ari, krevate barjak protiv sekoe trpenie, i, vreskaj}i da vi donesat legen, ja prekinuvate nere{enata parnica, u{te pove}e zapletkana od va{iot pretres. Na krajot, mirot go sklu~uvate so toa {to dvete stranki gi narekuvate nikakveci. Mnogu ~udna dvojka ste vie. Brut

Jas sum poznat kako }udliv patricij, ~ovek {to saka ~a{ka vino nekrstena vo Tibar; za kogo se veli deka ima mana da se zalaga pred dobro da ja prou~i `albata; deka sum

Se znae, se znae gospodine, deka pove}e vredite kako odli~en zadrogaz na trpeza odo{to kako dobar senator na Kapitol.

Koriolan

755
Volumnija

Menenij I na{ite najdobri sve{tenici mora da stanat zafrknati, za da razgovaraat so dvajca sme{ni degeni kako vas. Duri i najpametnoto {to go velite, ne vredi kolku va{eto mrdawe so bradite; a va{ite bradi ne se dostojni za zakop vo krpeno perni~e ili vo sedlo na magare za da imaat ~esen grob. Sepak ko da mi velite deka Marcij e lo{: koj{to, najevtino procenet, vredi kolku site va{i pretci zaedno po~nuvaj}i od Deukalion, od koi najdobrite, izgleda bile nasledno xelati. Zbogum, gospoda. U{te malku muabet so vas i }e si go pobolam umot, oti vie ste govedari na plebejskata stoka. ]e si dopu{tam sega da ve ostavam. (Brut i Sicinij se povlekuvaat.) (Vleguvaat Volumnija, Virgilija i Valerija.) Kako ste moi ubavi i blagorodni dami-od mese~inata, da e zemska, poblagorodni-kon kade vaka zabrzani ste trgnale? Volumnija Pre~esen Menenij, sin mi Marcij doa|a. @iti qubovta na Junona, ne zadr`uvaj n#. Menenij [to? Marcij se vra}a doma? Volumnija Da, pre~esen Menenij, i toa so najgolem uspeh i ~est. Menenij Eve ti ja kapava, Jupiter ti blagodaram. Ej! Marcij se vra}a doma? Virgilija i Valerija Se vra}a. Navistina se vra}a.

Eve pismo od nego; stigna i do senatorite, do `ena mu a mislam deka doma ima{ i ti. Menenij Domot moj ve~erva }e se opie. Ima i za mene? Virgilija Ima, ima pismo i za tebe; go vidov. Menenij Pismo za mene! Sega dobiv zdravje za sedum godini; seto vreme }e mu se kle{tam na doktorot. I najdobriot Galenov recept e samo babina-devettina i vo sporedba so eliksirov, ne vredi ni kolku leb za kowi. Da ne e ranet? Obi~no doa|al doma ranet. Virgilija Ne e, ne e. Volumnija Ranet e, ranet; na bogovite im blagodaram za ova. Menenij I jas, ako ranite ne se te{ki. Nosi pobeda v xeb? Ranite mu prili~at. Volumnija Na ~elo ja nosi. Menenij, po tretpat doa|a doma oven~an so dabov venec. Menenij Mu go vtera umot v glava na Aufidij? Volumnija Tit Larcij pi{uva deka se obidele, ama

756
Aufidij pobegnal. Menenij

Vilijam [EKSPIR

Menenij I edna na vratot i dve kaj bedroto. Ima devet, kolku {to znam. Volumnija Pred posledniov pohod, ima{e dvaeset i pet rani na sebe. Menenij

Dobro storil, siguren sum: da ostanel kar{i nego ne bi bil na negovo mesto ni za site kov~ezi na Koriol do ram polni so zlato. Izvesten e Senatot za ova? Volumnija Da odime, dobri gospo|i. Da, da, da. Senatot dobi pisma od vojskovodecot, vo koi toj ja pripi{uva pobedata na sin mi. Vo ovaa vojna toj dvapati gi nadmina porane{nite svoi dela. Volumnija Navistina, velat deka pravel ~uda. Menenij ^uda, ami kako i toa vistinski. Virgilija Bogovite neka posvedo~at.

Sega ima dvaeset i sedum: Sekoja rana e po eden grob neprijatelski. (Se slu{aat izvici i trubi.) Slu{ajte, trubi! Volumnija Ova se glasnicite na Marcij: pred sebe toj vikotnici nosi, zad sebe ostava solzi; smrtta, duhot temen, vo silnata raka mu ree, koga }e se spu{ti, udira, ma`i toga{ mreat. (Zvuci na trubi. Vleguvaat vojskovodecot Kominij i Tit Larcij. Pome|u niv e Koriolan oven~an so dabov venec. Kapetani, vojnici i eden glasnik.) Glasnikot

Volumnija Da posvedo~at? Zarem ne e vistina? Menenij Ne e vistina? Se kolnam deka e vistina. Kade e ranet? (Na tribunite.) Gospod da gi vardi va{ite blagorodstva. Marcij se vra}a doma: eve zo{to u{te pove}e }e se izlo{i. (Na Volumnija.) Kade e ranet? Volumnija Vo ramoto i vo levata raka: }e ima golemi luzni da im gi poka`e na narodot koga }e go pobara konzulskoto mesto. Pri odbivaweto na napadot od Tarkvin dobi sedum rani na teloto. Znaj, Rime, deka sosem sam se bore{e Marcij vo yidinite Koriolski: kaj{to se zdobi slavno, so ime do svoeto Kaj Marcij, si po~esnoto nadime Koriolan. Dobredojde vo Rim, junaku Koriolan! (Zvuci na trubi.) Site Dobredojde vo Rim, junaku Koriolan! Koriolan Dosta so ova; srcevo mi se navreduva. Dosta, ve molam. Kominij Eve ja, gospodine, majka vi.

Koriolan

757

Koriolan O! Znam deka site bogovi si gi molela milno za mojot uspeh. (Kleknuva.) Volumnija Ne kle~i vojniku moj, stani; vreden moj Marcij, ubav moj Kaj po slavnite dela novonare~en segaKako be{e?- Koriolan, taka da te vikam? No, o, `ena tiKoriolan

Rim treba da ve obo`uva: sepak, `imi ~ove~kata vera, imame doma i nekolku jabolknici divi {to te{ko mo`at da se nakalemat po va{ vkus. Sepak dobro ni dojdovte, voini! Koprivata kopriva ja vikame, a gre{kite na budalite, ludost. Kominij Sekoga{ si vo pravo. Koriolan Sekoga{ Menenij, sekoga{.

Ti{ino moja veli~enstvena, zdravo! Dali }e se smee{e vo kov~eg da si dojdev doma {tom pla~e{ koga vo triumf idam? Ah, mila, vdovicite vo Koriol imaat takvi o~i i majkite ostanati bez ~eda. Menenij Bogovite te krunisuvaat sega! Koriolan U{te si `iv? (Na Valerija) O gospo|o, mila, prostete mi. Volumnija Neznam kade da se svrtam: dobredojdovte doma! Dobrodojdovte vojskovodecu; i site vie. Menenij Sto iljadi dobredojdiwa. I mi se pla~e, i mi se smee, vesel sum i ta`en. Dobro ni dojde! Kletva da go udri pravo v srce onoj {to na vra}aweto ne vi se raduva! Vas trojca

Glasnikot Od patot trgnete se, napred! Koriolan (Na Volumnija i Virgilija.) Daj mi raka, i ti! Pred glavava da ja skrijam vo ku}ata na{a, moram da gi posetam patriciite dobri, od koi ne primiv samo dobredojde toplo tuku i po~esti mnogu. Volumnija Do`ievav da gi vidam ostvareni site moi `elbi, i gradbi na mojata voobrazba: samo edno mi nedostasuva, koe, sigurna sum, Rim nedvosmisleno }e ti go dade. Koriolan Znaj, dobra majko, poarno da bidam sluga na moj na~in, odo{to vladar na niven. Kominij Napred, kon Kapitol. (Trubi. Rogovi. Izleguvaat vo povorka kako

758

Vilijam [EKSPIR

{to do{le. Brut i Sicinij izleguvaat napred.) Brut Site zboruvaat za nego, a kusogledite stavaat o~ila da go vidat. Doilkata zborlesta so radost go ostava bep~eto da pla~e i za nego govori. Kuvarkata ja vrzuva najrasko{nata prestilka na vratot mrsen, i po yidovi se ka~uva da go vidi; po tezgite, izlozite kepencite, pokrivite, simsovite vrie, visi na niv najrazli~en narod, site `elni ubavo da go vidat. Sve{tenici videni retko se turkaat sred prosta~kite masi, vo obid da fatat {to podobro mesto. Dami pod prevez ostavaat vojna belo-crvena da se vodi na napudrenite im obrazi pred bludniot napad od vrelite bakne`i na Feb. Mete` golem, nebare bogot negov {to nedvojbeno go vodi najpritvorno mu se mu{nal pod ~ove~kite mo}i i go pridvi`il divno. Sicinij Se kladam vedna{ }e stane konzul. Brut

Sicinij Veruvaj plebejcite, {to stojat zad nas, na mal povod poradi stariot omraz, po~estite novi }e mu gi zaboravat; a, siguren sum, brgu }e im go dade kakov {to e vozgord i neprisposobliv. Brut Go ~uv kako se kolne, ako go kandidiraat za konzul, nikoga{ nema na plo{tad da se pojavi, nosej}i ja na sebe bednata toga na poniznost; poka`uvaj}i gi (kako {to e obi~aj) ranite svoi na narodot, molej}i za glasot nivni smrden. Sicinij To~no. Brut Taka re~e. O, porado bi se otka`al toj odo{to da ja nosi osven plemstvoto ako ne go zamoli i patriciite. Sicinij Bogovite gi molam da ne se predomisluva i tokmu vaka da napravi. Brut

Toga{ slu`bava na{a, duri toj e na vlast, }e spie. Sicinij Toj ne mo`e podednakvo da ja nosi ~esta od po~etok do kraj, tuku, tvrdam. i taa {to ja ima }e ja zagubi. Brut Ute{no.

Najverojatno taka }e bide. Sicinij Za nego toa, kako {to sakame i sami, }e bide sigurno propast. Brut Zna~i mora ova da go snajde ili od vlasta nema ni{to. zatoa na plebejcite da im govorime treba kolku toj gi mrazi i deka, koga }e mo`e,

Koriolan

759
Sicinij

vo mazgi }e gi pretvori, i bez tribuni od slobodata }e gi li{i; smetaj}i deka za ~ove~ki su{testva i site dobra imaat du{a i nadle`nosti na svetot pomalku od kamilite bojni, koi se arni samo za nosewe tovar, i udari bolni koga pod nego }e klapnat. Sicinij ]e go ra{irime ova vo pogodno vreme koga lo{otilakot nadut narodot }e go navredi-a na ova e lesno da go podbodneme kako {to e lesno pcite na ovcite da gi nafr~ime-a oganot ovoj }e im ja zapali potpalata suva; pa plamenot nivni }e go glamnosa za navek. (Vleguva glasnik.) Brut [to se slu~uva? Glasnikot Ve vikaat na Kapitol. Se veli deka Marcij }e stane konzul. Vidov kako gluvite se turkaat da go vidat, a slepite da go slu{nat. Velmo{kite rakavici frlaa po nego, gospo|ite i momite {alovi i {amiv~iwa koga vrve{e; velmo`ite mu se klawaa nebare e kipot na Jupiter, a plebejcite grme` pravea i poroj od izvici i kapi. Vakvo ne{to nikoga{ ne sum videl. Brut Da odime na Kapitol, so u{ite i o~ite kon ovoj nastan, no so srcata kon celta na{a.

Odime, ajde. (Izleguvaat.)

760 Scena 218

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat dvajca senatski slu`benici da namestat sedi{ta na Kapitol.) Prviot slu`benik Brzni, brzni, samo {to ne stignale. Kolkumina se kandidirani za konzul? Vtoriot slu`benik Velat trojca; ama site mislat deka Koriolan }e bide izbran. Prviot slu`benik Hrabar ~ovek; ama lo{ e od merata nadvor i ne go saka prostiot narod. Vtoriot slu`benik Navistina imalo mnogumina golemi lu|e {to im laskale na narodot koj{to nikoga{ ne gi sakal, a imalo i mnogumina {to gi sakal bez da znae zo{to: zna~i ako saka bez da znae zo{to, mo`e bez pogolema pri~ina i da mrazi. Spored toa, ako Koriolan ne beri gajle dali go sakaat ili mrazat samo poka`uva deka dobro im go znae ujot i od ~isto blagorodna nemarnost im dozvoluva ova jasno i da go vidat. Prviot slu`benik

izdignuvaweto negovo ne be{e taka lesno kako na onie koe so laski i u~tivi zborovi mu se potpiknuvaa na narodot bez da napravat ne{to drugo so koe }e gi zaslu`at negovoto vnimanie i po~it. Ama toj do tolku ja vkoreni sopstvenata slava vo nivnite o~i, a delata vo nivnite srca {to bi bila sramna neblagodarnost dokolku ne gi zatnat muckite i ne mu priznaat. Ako zboruvaat poinaku, toa bi bila ~ista zloba, koja, koga }e premine vo laga, }e ja dobie osudata i prekorot od sekoj {to }e ja ~ue. (Trubi. Vleguvaat patriciite i tribunite so liktori pred sebe; Koriolan, Menenij, konzulot Kominij. Sicinij i Brut sednuvaat do niv; Koriolan stoi.) Menenij Bidej}i ve}e re{ivme za Vol{~anite i aber im prativme po Tit Larcij, sega glavna to~ka na sednicava vtora, e da ja nagradime blagorodnata slu`ba na onoj {to za zemjata se bore{e slavno. Zatoa ve molam, blagorodni dostojnici, da go pokanite sega{niot konzul, vojskovodecot na{ vo skore{niov uspeh, da ni ka`e ne{to za golemoto delo {to go stori Marcij Kaj Koriolan, za kogo sme ovde sobrani da mu oddademe po~est i blagodarnost {to mu gi dol`ime. (Koriolan sednuva.) Prviot senator

Ako ne mu e gajle dali go sakaat ili mrazat, toga{ bi bil sosem ramnodu{en dali im pravi dobro ili zlo; no toj ja bara nivnata omraza porevnosno odo{to tie mo`at da mu ja dadat i pravi s# za da im poka`e deka tokmu toj im e protivnik. Da si gi bara{ so borin~e omrazata i nesakaweto na narodot e isto taka lo{o kako so laskawe da ja pridobiva{ nivnata qubov, rabota {to toj od du{a ja mrazi. Vtoriot slu`benik Golemi zaslugi ima toj za tatkovinata; i

Govori, Kominij dobar. Ne krati ni{to poradi dol`inata, ubedi n# deka dr`avava ni e ponemo}na od {to sme volni nego da go nagradime. (Na tribunite) Voda~i narodni, baram vnimatelno da slu{ate, za potem najvlijatelno da go prenesete kaj siot narod ona {to ovde }e se re{i. Sicinij Nie sme tuka

Koriolan

761
Koriolan

za razumen dogovor, so srca skloni da go prifatime i preneseme ~esno ovde re{enoto. Brut I posre}ni duri ova da go storime, ako toj sepak nau~i pove}e da ja ceni vrednosta na narodot odo{to do sega. Menenij Ova ne ti e na mesto, ne ti e! Poarno da ne otvorevte usta. ]e mo`e Kominij da go ~ueme? Brut Mo{ne rado; no moeto predupreduvawe be{e po na mesto od prekorot za nego daden. Menenij Toj go saka va{iot narod, ama ne terajte go da spie so nego. Cenet Kominij, govori. (Koriolan stanuva i saka da si odi.) Da ne si mrdnal! Prviot senator Sedi, Koriolan: ne srami se da slu{a{ za delata slavni {to gi stori. Koriolan Blagorodstva, prostete: poarno mi e povtorno ranite da gi le~am odo{to da slu{am kako sum gi sdobil. Brut Se nadevam, gospodine, deka ne begate od zborovite moi.

Ne, gospodine, iako ~esto, pred udari sum ostanuval a od zborovi sum begal; ne mi laskavte, zna~i ne me povredivte: a narodot va{ go sakam kolku {to vrediMenenij Te molam, sedi. Koriolan Poarno nekoj da mi ja~e{a glavata na sonce koga }e zatrubat za boj, odo{to vaka da {laam slu{aj}i kako od mravka me pravat slon. (Izleguva Koriolan.) Menenij Voda~i narodni, kako mo`e toj na {areniot va{ plebs da mu laska, vo koj eden na iljada e dobar koga e jasno deka celo telo bi go `rtvuval za ~esta a ni edno uvo za nea da slu{a? Prodol`i, Kominij. Kominij Ne }e me dodr`i glasot. Delata na Koriolan ne treba tivko da se ka`at. Se smeta deka hrabrosta e najglavnata doblest i najdostoinstven imatelot go pravi: Ako e taka, na ~ovekot za kogo govoram, na svetot mu nema ramen. Na {esnaesetgodi{na vozrast, koga Tarkvin trgna na Rim, pred site toj se bore{e; na{iot toga{en vladar, kogo so seta po~it go spomenuvam, go vide kako golobrad19 voini so bradi pred sebe goni; eden Rimjanin kutnat toj go op~ekori i pred o~ite na samiot konzul trojca protivnici ubi; so Tarkvina se

762

Vilijam [EKSPIR

sretna i na kolena go padna. Vo borbite toga{, koga u{te mo`e{e da glumi `ensko na scena, se poka`a kako najdobar voin, i so venec dabov za hrabrosta be{e oven~an. Detstvoto so ma`estvo zapo~nuvaj}i go, ko okean raste{e, i vo celi sedumnaeset bitki ottoga{, drugite od venecot gi li{i. A za sega, pred i vo Koriol, dozvolete mi da ka`am, zborovi mi nedostigaat. Begstvoto go sopre, i niz redok primer go pretvori stravot vo obi~na {ega; ko algi {to se vednat pred edrilica, taka poslu{ni lu|eto bea i mu se svivaa pred klunot: me~ot negov, mur na smrtta, mava{e, se~e{e; od glava do petici siot be{e vo krv, i sekoj pridvig so smrtni krici be{e prosleden: sam toj vleze niz kobnite gradski porti i kose{e krvav ko sudbina neizbe`na, pa izleze bez pomo{, i so nenadejno zasiluvawe na Koriol udri ko nebesna ~uma. I s# mu padna v race; no koga mete`ot voen povtorno mu stigna do sluhot voinstven, so udvoen duh toj vedna{ snagata ja okrepi i umornoto telo, i vo nova bitka trgna, kaj{to na pomin, isparuvaj}i so krv, gaze{e `ivi lu|e, nebare roden za ve~en kole`; i duri gradot i bojot ne gi dobivme, ni edna{ ne podzastana da zdivne. Menenij Hrabar ~ovek. Prviot senator I dostoen za ~esta {to mu ja davame. Kominij Go otfrli toj plenot, a na skapocenostite gleda{e nebare gazi vrz buni{teto na svetot. Toj pomalku bara od malkuto siroma{tijata {to go dava,

delata svoi pravej}i gi, gi nagraduva, a zadovolen e {to vreme potro{il da gi stori. Menenij Vistinski blagorodnik. Neka go viknat. Prviot senator Viknete go Koriolan. Slu`benikot Ve}e ide. (Vleguva Koriolan.) Menenij Na Senatot, Koriolan, golema mu e ~est da te stori konzul. Koriolan Nemu mu pripa|aat `ivotov moj i mojata slu`ba. Menenij Ostanuva u{te so narodot da zboruva{. Koriolan Od srce ve molam, adetov da go preskokneme; za{to ne mo`am, togata da ja nosam, gol pod nea, i da gi molam za ater na ranite, da mi dadat podr{ka. Molam ovoj ~in da go odbegnam.20 Sicinij Gospodine, narodot mora da ~ue; ni peda, vi velam, od ova nema da otstapat.

Koriolan

763

Menenij Ne buntuvajte go narodot. Te molam ne otstapuvaj od adetot, prifati ja ~esta, isto ko prethodnicite tvoi, vo vakva forma. Koriolan Toa e rolja {to so sram }e ja odigram, a bi bilo dobro narodot da ne ja praktikuva. Brut (Na Sicinij) ^uvte dobro, ne? Koriolan Pred niv da se falam, vaka-onaka sum storil, da im gi poka`uvam zale~enite luzni mesto da gi krijam, nebare sum gi zdobil za glasot niven da go kupam! Menenij Prisposobi se, sepak. A vie, tribuni, prepora~ajte go kaj plebsot, predlogot na{; a na blagorodniot ni konzul da mu posakame sre}a i ~est. Senatorite Sekoja sre}a i ~est na Koriolan! (Trubi. Izleguvaat site osven Sicinij i Brut.) Brut Gleda{ {to nameri ima so sirotiot narod? Sicinij Samo neka namerata mu ja proyrat! Glasot }e im go bara, }e gi moli, veruvam samiot }e se mrazi {to molenoto samo tie mo`at da mu go

dadat. Brut Ajde da im ka`eme {to e ovde re{eno; na plo{tadot sega kaj{to, znam, n# o~ekuvaat.

764 Scena 321

Vilijam [EKSPIR

Tretiot gra|anin A ne, tvojot nema taka lesno da letne kako na nekoj drug; toj e re~isi srasnat so tvojata tvrda timba: no ako se oslobodi, sigurno }e poleta na jug. Vtoriot gra|anin Zo{to ba{ na jug? Tretiot gra|anin Da se zagubi vo maglata, vo koja, biduvaj}i tri ~etvrtini stopen vo ne~isti rosi, so ~etvrtata }e se vrati poradi sovesta, da ti pomogne da najde{ `ena. Vtoriot gra|anin Samo znae{ da se majtapi{, ako, ako. Tretiot gra|anin Dali site ste re{eni da mu gi dadete glasovite? Toga{ ne e ni va`no, mnozinstvoto pobeduva. Velam, da e toj so narodot, }e nema podobar ~ovek od nego. (Vleguva Koriolan vo toga na poniznosta zaedno so Menenij.) Eve go, ide oble~en vo togata na poniznosta: vnimavajte kako se odnesuva. Ne treba da ni prio|a grupno, tuku posebno da mu prio|ame, po eden, dvajca, maksimum trojca. Sekoj od nas treba da bide zamolen, za{to sekoj taka }e dobie ~est da mu go dade svojot glas poedine~no od sopstvenata usta. Zatoa, idete po mene, pa }e vi ka`uvam kako da mu prio|ate. Site Dobro, dobro. (Izleguvaat gra|anite.) Menenij O, gospodine, ne si vo pravo. Zarem ne znae{ deka najodli~nite istoto go pravele?

(Vleguvaat sedum-osum gra|ani.) Prviot gra|anin Zna~i, ako gi pobara na{ite glasovi, ne treba da go odbieme. Vtoriot gra|anin Mo`eme, gospodine, ako sakame. Tretiot gra|anin Vo nas imame mo} toa da go storime, no toa e mo} za koja nemame mo} da ja upotrebime. Bidej}i, ako ni gi poka`e ranite i ni gi raska`e delata, }e treba jazicite v rani da mu gi pikneme i za niv da govorime. Zna~i ako ni gi ka`e blagorodnite dela, nie isto morame blagorodno da gi prifatime. Neblagodarnosta e ~udovi{te, a dokolku narodot e neblagodaren, toga{ ~udovi{te e i narodot; a bidej}i nie mu pripa|ame na toj narod, bi ispadnale ~udovi{ni pripadnici. Prviot gra|anin A ne treba mnogu taka za nas i da se misli: oti koga se krenavme za `itoto, toj voop{to ne se snobe{e da n# nare~e mnoguglava tolpa. Tretiot gra|anin I drugi taka n# narekuvale; ne deka na nekoi od nas glavite im se kostenlivi, crni, rusi,22 }elavi, tuku zatoa {to umovite ni se mnogu razli~ni; i navistina mislam, da izlezat site na{i umovi od eden ~erep, }e se razletaat na istok, na zapad, na sever i na jug, i samo vo edno bi se slo`ile: da poletaat istovremeno na site strani na svetot. Vtoriot gra|anin Taka misli{? Toga{ ka`i mi, na koja strana }e mi letne umot?

Koriolan

765
Vtoriot gra|anin

Koriolan I {to treba da velam? Ve molam, gospodine,-Molwa da ve udri! Ne mi mo`e jazikot vaka da ~ekori. Gledajte, gospodine, ova mi se ranite! Gi dobiv slu`ej}i na tatkovinata, koga mnozina od vas vo pani~na begaa treska pred zvukot od barabanite na{i. Menenij Bogovi moi, pomo{! Ne smee{ taka da im zboruva{; po govorot treba dobro da te pomnat. Koriolan Da me pomnat? Neka se gonat! Sakam da me zaboravat, kako i doblestite na koi sve{tenicite cel vek gi u~at. Menenij S# }e opleska{! Te ostavam sega. Te molam, zboruvaj im umno, pametno, te molam. (Vleguvaat trojca gra|ani.) Koriolan Ka`ete im licata da si gi izmijat, i zabite da gi dr`at ~isti. Eve idat dvajca. Znaete, gospoda, zo{to stojam ovde? Tretiot gra|anin Znaeme, gospodine. No sepak ka`ete mi {to ve donese tuka. Koriolan Moite zaslugi.

Va{ite zaslugi? Koriolan Da, ama ne i mojata `elba. Tretiot gra|anin Kako mislite, ne i va{ata `elba? Koriolan Taka, gospodine. Nikoga{ ne mi bila `elba da prosam od siromasite. Tretiot gra|anin Sfatete, ako ne{to vi dademe, }e barame za toa i da ni se oddol`ite. Koriolan Dobro, toga{, koja e va{ata cena za konzulstvoto? Prviot gra|anin Cenata e u~tivo da zamolite. Koriolan U~tivo, ve molam, gospodine da mi go dadete. Imam i rani da vi poka`am, ama }e gi vidite samo na samo. Molam za va{iot glas, gospodine. [to velite? Vtoriot gra|anin Go imate, blagoroden gospodine. Koriolan Dogovoreno, gospodine. Ve}e isprosiv dva dobri glasa. Vi blagodaram za milosta: zbogum!

766
Tretiot gra|anin Ama e ova nekako ~udno. Vtoriot gra|aniin

Vilijam [EKSPIR

Pettiot gra|anin Se nadevame deka }e ni stanete prijatel, zatoa vi gi davame glasovite od srce. ^etvrtiot gra|anin Dobivte mnogu rani za tatkovinata. Koriolan Nema da go potvrduvam va{eto znaewe so dokazi. Mnogu }e gi cenam va{ite glasovi i pove}e nema da vi zdodevam. Obajcata Od srce vi posakuvame, gospodine, bogovite da vi dadat sre}a. (Izleguvaat dvajcata gra|ani.) Koriolan O, glasovi najslatki! Poarno da gladuva{, poarno e da umre{, odo{to za ve}e zaslu`enata nagrada da moli{. Zo{to da stojam ovde, vo vol~java toga i od ojlevci-dojlevci ponizno da gi baram glasovite nepotrebni? Adetot na ova me tera. No ako s# pravevme adetot kako {to saka pravot na drevnite vremiwa neizbri{an }e le`i a gre{kata ko planina na kup }e se zbere vistinata zatskrivaj}i ja. Mesto {utrak ovde da izigruvam, poarno ~inot i ~esta na drugo {utra~i{te da gi otstapam. No ve}e polovina rabota svr{iv, {tom izdr`av tolku }e izdr`am do kraj. (Vleguvaat u{te trojca gra|ani.) Eve u{te glasovi. Glasovite na{i! Za glasovite va{i se borev, bdeev za glasovite va{i; za glasovite va{i, trpev ranuvawa preku dvaeset; tripati po {est

]e vidi vtorpat da davame-ama sega ne e va`no. (Izleguvaat trojcata gra|ani. Vleguvaat drugi dvajca.) Koriolan Ve molam, ako ne vi pre~i premnogu, da stanam konzul. Eve, ja nosam voobi~aenata nametka. ^etvrtiot gra|anin Blagorodni zaslugi imate za tatkovinata, a i nemate. Koriolan [to sakate da ka`ete? ^etvrtiot gra|anin Bevte kam{ik za nejzinite prijateli, no bevte i osten za nejzinite prijateli; nikoga{ ne ste go sakale prostiot narod. Koriolan Toga{ smetajte me za u{te poblagoroden {to ne sum bil prost vo qubovta. Jas, gospodine, }e mu laskam na pobratimot moj, narodot, za pove}e da me ceni; taa postapka narodot ja smeta za blagorodna; a bidej}i mudrosta na nivniot izbor mi ja saka palarijata a ne srceto, }e se ve`bam vo podlizursko klawawe i }e im prio|am najpritvorno; odnosno, gospodine, }e gi podra`avam ~inkite na mnozina demagozi i {irokogrado }e gi davam na `elitelite. Zatoa, ve molam da stanam konzul.

Koriolan

767
Sicinij

bitki sum videl i ~ul; za glasovite va{i mnogu ne{ta sum storil, golemi i mali: glasovite va{i dajte mi gi! Sakam da sum konzul. [estiot gra|anin Blagorodni dela storil, i ne treba da zamine bez glasot na sekoj ~esen gra|anin. Sedmiot gra|anin

Tamu, Koriolan. Koriolan Smeam da se presle~am? Sicinij Se razbira, gospodine. Koriolan

Zatoa neka bide konzul. Bogovite neka mu dadat sre}a i neka go storat dobar prijatel na narodot! Site Amin, amin. Gospod da te vardi, blagoroden konzule! (Izleguvaat trojcata gra|ani.) Koriolan Vredni glasovi! (Vleguvaat Menenij, Brut i Sicinij.) Menenij Go izdr`a odredenoto vreme, pa tribunite ti go davaat glasot na narodot; u{te ostanuva, so sve~enite oznaki, tamu da dojde{ vo Senatot. Koriolan Gotovo e so ova? Sicinij Adetot na molewe ti ve}e go svr{i. Narodot te prifa}a, pa povikan si sega izborot da ti se potvrdi. Koriolan Kade? Vo Senatot?

Toa vedna{ }e go storam; i {tom sebesi pak se poznaam, vedna{ idam v Senat. Menenij I jas doa|am so tebe. Sakate i vie? Brut Nie ovde }e go do~ekame narodot. Sicinij Zbogum. (Izleguvaat Koriolan i Menenij.) Najposle go ima; a po izgledot, mi se ~ini toplo mu e na srce. Brut Gi nose{e toj so gordelivo srce znacive na poniznosta. ]e go raspu{ti{ narodov? (Vleguvaat plebejcite.) Sicinij [to e prijateli, go izbravte li? Prviot gra|anin Gi dobi na{ite glasovi, gospodine.

768
Brut

Vilijam [EKSPIR

Sicinij Pa ili na o~i bevte slepi i nevidovte, ili, viduvaj}i go ova, so detinska arnost ste mu gi dale. Brut

Da dadat bogovite i va{ata qubov da ja stekne. Vtoriot gra|anin Amin, gospodine. Kolku {to mo`ev da vidam, ni se potsmeva{e koga mole{e za glasovite na{i. Tretiot gra|anin Jasno e deka otvoreno ne ismeva{e. Prviot gra|anin Ne, toa e samo negov na~in na govor. Ne n# ismeva{e. Vtoriot gra|anin Nieden me|u nas, osven tebe, ne veli deka ne ni se potsmeval: treba{e da ni gi poka`e luznite, ranite za tatkovinata {to gi dobil. Sicinij Sigurno toa go storil. Site Ne, ne, nikoj ne gi vide. Tretiot gra|anin Re~e deka imal rani {to }e gi poka`e na samo; i mavtaj}i so palarijata vo prezir Sakam da sum konzul, vele{e toj; no drevniot adet ne dopu{ta bez glasovite va{i: zatoa glasovite dajte mi gi. Koga mu gi dadovme, re~e, Vi blagodaram za glasovite, fala; va{ite najslatki glasovi: Toa od vas go barav sega mavnete mi se. Zar ova ne be{e podbiv.

Zo{to nikoj ne mu go re~e ona od nas ka`anoto? Bez mo} koga be{e, najobi~no slu`beni~e vo dr`avava na{a, neprijatel vi be{e, postojano nafr~en protiv slobodite va{i i prava dadeni od vlasta; a sega koga dojde na vlast, na dr`avnoto ~elo, ako s# u{te ostane zlobno du{man broj eden na plebejcite, glasovite toga{ va{i mo`e za vas da se kobni. Treba{e da mu se ka`e ova: kako {to slavnite dela mu davaat pravo da go bara sakanoto mesto, taka blagorodnata du{a treba da misli na vas ako glasovi saka, i zlobata kon vas da ja pretvori vo qubov, stanuvaj}i vi dobar gospodar. Sicinij Da mu re~evte vaka, kako {to ve podu~ivme, }e mu go doprevte duhot i }e mu ja obidevte sklonosta: }e izvle~evte od nego ili vetuvawe qubezno, so koe, vo slu~aj na potreba }e go dr`evte v race ili sert-ujot }e mu go ogor~evte koj{to lesno ne podnesuva uslovuvawa i prangi {to go obvrzuvaat; vaka navle~en da zbesne, }e ja iskoristevte prednosta nad gnevot i izborot }e mu propadne{e. Brut Zarem gledavte strasno da ve moli niz otvoren prezir koga qubovta mu treba{e va{a; ne mislej}i

Koriolan

769

deka prezirot negov bezmislosno }e ve tol~i koga }e bide mo}en da udri? Zarem nema nieden ma` me|u vas? Da ne bevte fateni vo zborot pa glasavte protiv suverenosta na umot? Sicinij Zarem do sega ne ste odbivale moliteli, a sega, onoj {to ne ve mole{e tuku ve prezira{e brzo-brzo go izbravte? Tretiot gra|anin Izborot ne mu e potvrden. Mo`eme da go odbieme. Vtoriot gra|anin I }e go odbieme! Jas ima petstotini glasovi za ova. Prviot gra|anin Jas dvapati po petstotini, plus prijatelite nivni. Brut Odete vedna{ od ovde i ka`ete im na prijatelite deka izbrale konzul {to od niv }e gi zeme slobodite a samite niv bolno }e gi svede na pci {to ~esto gi tepaat oti lajat iako se ~uvani za da lajat. Sicinij

zabludana po zaslugite negovi, ve spre~i da razmislite za sega{niot mu stav dobro, koj{to, najpodbivno, za rezil va{, go skroi spored omrazata stara {to kon vas ja kotka. Brut Seta vina vrz nas, tribunite, frlete ja: deka sme rabotele i pokraj prigovorite, tokmu nego da go izberete. Sicinij Re~ete deka ste go izbrale po na{a zapoved a ne vodeni spored sopstvenite ~uvstva; i deka umovite va{i obzemeni so ona {to mora da se stori a ne ona {to treba, ve navele, protiv volja, da go izberete za konzul. Vinata vrz nas frlete ja. Brut Da, ne {tedete n#. Re~ete kako sme ve u~ele kolku mlad toj za zemjata se borel, kolku dolgo, od kakva poteknuva lozablagorodniot dom na Marcievci; od koi{to poteknuva Anko Marcij, sin na }erkata od Numa, koj pogolemiot Hostilij ni bil kral ovde; od istiot dom Publij i Kvintij bea, koi so cevki ni donesoa najdobra voda; a i Cenzorin, so pravo nare~en taka za{to dvapati bil izbran za cenzor be{e negov predok. Sicinij

Neka se soberat site; i, po seriozno rasuduvawe, neka go otpovikaat pogre{niot izbor. Negovata gordost i starata omraza kon vas istaknete gi. So kolkav prezir, ka`ete, ja nose{e poniznata toga, kako molej}i, ve ismeva{e; no qubovta va{a,

^ovekot so poteklo vakvo, {to za tatkovinata i li~ni zaslugi ima, dostigawa za visoko mesto, vi go prepora~avme nie da ne go zaboravite; no vie ste na{le, merej}i go sega{niov so minatiot odnos, deka e va{ zakolnat neprijatel, pa zatoa prenagleniot izbor go povlekuvate.

770
Brut

Vilijam [EKSPIR

Re~ete nikoga{ ne bi storile vakai ova postojano istaknuvajte go- da ne sme ve terale nie; i vedna{, {tom soberete lu|e, trgnete kon Kapitol. Site Sigurno. Re~isi site se kaat za izborot. (Izleguvaat plebejcite.) Brut Neka odat; poarno so buntov rabotava da ja stavime na kocka odo{to da ~ekame, mnogu poopasna da stane. Ako toj, kakov {to go dal gospod, zbesne poradi odbivaweto nivno, }e gledame samo i gnevot }e mu go iskoristime. Sicinij Na Kapitol, ajde: }e stigneme tamu pred rekite narod; taka }e izgleda, ko delumno i {to e, deka buntov od nas podbodnat, e niven. (Izleguvaat.)

^in TRETI
Scena 123
(Rogovi. Vleguvaat Koriolan, Menenij, site patricii, Kominij, Tit Larcij i drugi senatori.)

Koriolan Tul Aufidj, zna~i, nova vojska sobral? Larcij Da, gospodine; od taa pri~ina tolku brgu dogovor sklu~ivme. Koriolan Zna~i Vol{~anite povtorno stojat ko napred, spremni {tom }e im se uka`e prilika zgodna da n# napadnat. Kominij Da, gospodine.

Larcij

Koriolan [to spomna? [to re~e? Larcij Kolkupati te sretnal, me~ so me~ na megdan, deka od site na zemjata najmnogu tebe te mrazi; deka seto bogatstvo bi go dal i toa nepovratno, samo za da stane pobednik nad tebe. Koriolan Vo Ancium, re~e e sega?

Iscrpeni se, konzule, zna~i te{ko pak }e gi vidime duri sme `ivi so razvioreni barjaci. Vo Ancium. Koriolan

Larcij

Koriolan Go vide Aufidij? Larcij Dojde otkako bezbednost mu zaem~iv, i seto vreme gi pcue{e Vol{~anite {to sramno go predale gradot. Vo Ancium e sega. Koriolan Me spomna mene? Kamo da imav pri~ina da go pobaram tamu na omrazata da mu se sprotivstavam. Dobre dojde doma. (Vleguvaat Sicinij i Brut.) Gledajte, tribunite narodni se ova, jazicite plebejski. Navistina od niv mi se gadi: oti do tolku se pr~at vo vlasta svoja {to sekoj velmo`a se srdi.

772
Sicinij Tuka sopri. Koriolan

Vilijam [EKSPIR

a vedna{ potoa protiv? Zo{to ste vie? Usti im ste, {to ne vladeete so jazicite nivni? Da ne gi nasskavte sami? Menenij

[to e? [to sega? Smiri se, smiri se. Brut Koriolan Opasno e da prodol`i{. Tuka sopri. Koriolan Od kade promenava? Menenij [to e? Kominij Pa zarem ne e izbran od site? Brut Ne e, Kominij. Koriolan Kominij Pa toa im be{e poznato i toga{. Da ne me glasaa deca? Brut Prviot senator Ne na site. Tribuni, trgnete se: na plo{tad odi. Koriolan Brut A dali ti gi izvesti? Lu|eto se nafr~eni na nego. Brut Sicinij [to? Jas da gi izvestam? Stoj, ili op{ta buna }e se krene. Koriolan Da ne se stoka? Zarem glasaat lu|e koi sega se za Kominij Toa e tvoja rabota. Ujdurmi, ujdurmi, zagovor vrzan za da se zauzdi voljata na plemstvoto: ako projdat, }e `iveeme so lu|e {to ne znaat ni da vladeat ni na vlasta da se povinat. Brut Ne vikaj go ova zagovor. Narodot vika deka si mu se potsmeval; a i skoro, koga xabe im se dele{e `ito, ti se pobuni, gi klevete{e narodnite moliteli, gi nare~e prevrtlivci, laska~i, du{mani na plemstvoto.

Koriolan

773
Koriolan

Brut I da e poarna e od tvojata. Koriolan Zo{to toga{ jas da bidam konzul? Toga{, `imi onie oblaci, treba da sum bez zaslugi kako tebe pa da ti stanam vo tribunstvoto drugar. Sicinij Ti poka`uva{ mnogu od ona {to narodot go navreduva. Ako pojde{ kaj {to si trgnal, mora na patot da se vrati{ od koj {to si skr{nal, so duh posmeren, ili nikoga{ ne }e se krene{ do konzul ni so nego }e se zdru`i{ ko tribun. Menenij Da se smirime. Kominij Narodot e zloupotreben, podbucnat. Ovaa podlost ne dolikuva na Rim; nitu pak Koriolan ja zaslu`il pre~kava sramna, postavena podlo na ~istiot pat na negovite zaslugi. Koriolan Mi govori za `itoto! Toa {to go rekov, pak }e go ka`am. Menenij Ne sega, ne sega.

Sega, `imi `ivotov. Blagorodnite prijateli gi molam za pro{ka. Neblagorodnite smrdlivci sakam bez laski da me gledaat kako i sebesi. Povtorno velam, so toa {to im izleguvame vo presret, protiv Senatot kotkame kukol buntoven, neposlu{en, prgav, {to sami go posadivme, o`nivme i rasadivme me{aj}i gi niv so nas, blagorodnoto plemstvo koe ima doblest, da, ima mo} no ve}e go nema ona {to na prosjacite im go dade. Menenij Dobro, dosta. Prviot senator Dosta zborovi, te molam. Koriolan Dosta? Zo{to dosta? Ko {to za zemjava ja proleav krvta svoja bestra{en pred du{manot nadvore{en, i gradive taka zborovi }e kovaat duri ne zgnijat pred ~umosanive od lepra, od ~ija zaraza se e`evme, a sega odli~en pat & otvorivme. Brut Govori{ ti za ovoj narod nebare si bog {to kaznuva, a ne ~ovek so site slabosti kako niv. Sicinij

Prviot senator Ne vaka gneven, ne sega. Dobro bi bilo narodot da znae za ova.

774
Menenij

Vilijam [EKSPIR

[to? Zar ne gleda{ kolku e gneven? Koriolan Gneven! Da sum smiren ko polno}na dremka, `imi Jupiter, istoto bi go rekol! Sicinij Poln si otrov {to samo vo tvojot zbor mora da ostane i ne smee natamu da se {iri. Koriolan Mora da ostane! Go slu{ate ovoj duduk tribuntoven? Go ~uvte negovoto zapovedni~ko mora? Kominij

sobir kakov {to nikoga{ Grcija nemala. @imi Jupiter, vaka se omalova`uvaat konzulite; du{ava me boli oti znam deka pri postoewe na dve vlasti niedna vrhovna, mnogu brzo haos navleguva vo procepot me|u niv i dvete gi potopuva. Kominij Odime na plo{tad! Koriolan Toj {to dal takov sovet, da se dava `ito od ambarite xabe, ko {to bilo nekoga{ vo GrcijaMenenij Dobro, dobro, dosta za toa. Koriolan

U{te nemate pravo. Koriolan Mora! O, dobri ama nemudri patricii; zo{to, o, seriozni no nebre`ni senatori, taka & dozvolivte na Hidrata da pletka vo vlasta, so svoeto tiransko mora, iako samo rog i krik na toj yver, bezdu{no i drsko da ka`e deka rekata vo jaz }e ja svrti i koritoto }e vi go zeme? Ako takva mo} ima, toga{ dovolno povinete se; ako ja nema, razbudete se od opasnava spija. Ako ste mudri, budali ne bidete; ako ne ste, toga{ kraj vas neka sedat. Plebejci }e ste vie a tie senatori i toa ne pomali koga glasovite }e vi se izme{aat, i vkusot niven }e prevlada. ]e izberat tie svoj ~ovek nekoj kako ovoj ovde, koj{to }e re~e mora ona plebejsko mora protiv seriozniov Iako tamu vo narodni race bila vlastavelam tie hranat neposlu{nost, go hranat raspadot na zemjava. Brut Zo{to plebsot da mu dade glas na onoj {to vaka zboruva? Koriolan Pri~ini ima mnogu i toa povredni od glasovite nivni. Znaat deka `itoto ne se dava za ne{to {to ne go zaslu`ile; povikani vo vojna, koga sr`ta na dr`avava zagrozena be{e, ne sakaa do kapii da dojdat: za vakva slu`ba ne se dobiva `ito xabe. Koga se otvori vojna, krevaa buni i vostanija, a najhrabrite odbivaa i da go spomnat. Optu`bite {to ~esto gi krevaa protiv Senatot, bez nikakva osnova, nikako ne mo`at da

Koriolan

775

bidat povod za ovaa velikodu{nost. Pa, {to toga{? Kako ovoj mnguglav yver }e ja sfati {irokogradosta na Senatot? Neka delata ka`at deka ne bi rekle, Nie, nie baravme oti mnozinstvo sme brojno, a tie vo uplav ni gi ispolnija barawata. Ja poni`uvame taka su{nosta na na{ite sedi{ta, davaj}i na ovie ordi gri`ata na{a strav da ja narekuvaat; {to so vreme }e gi otvori bravite na Senatot za vnatre vrani i orli da vijat. Menenij

va{a go sakati vistinskiot sud i dr`avata ja li{i od edinstvenoto {to bespogovorno & e nu`no i ostana bez mo} dobroto da go stori spre~ena od zloto {to ja tol~i. Brut Dovolno be{e. Sicinij Zboruva{e kako predavnik i kako takov }e odgovara{. Koriolan

Dosta, dosta. Brut Ne dosta, premnogu. Koriolan Ne, eve vi u{te! Se kolnam vo s# `ivo i divo deka e to~no ova so koe }e zavr{am! Taa vlast dvojna, vo koja ednite so pri~ina preziraat, a drugite navreduvaat od ~ist mir, vo koja mudrosta i rangot za ni{to ne re{avaat tuku soglasnosta samo na glupata tolpa, taa vlast ona {to e glavno sigurno }e go propu{ti i postojano }e kva~i matni sitnici. Vaka spre~ena celta, sledi deka ni{to celesoobrazno nema da se pravi. Zatoa ve molam vas upla{eni pomalku odo{to mudri, {to pove}e gi sakate temelite na dr`avata odo{to treperite pred nivnata smena; {to pove}e sakate blagoroden od dolg `ivot, i {to za teloto sakate opasen ila~ mesto sigurna smrt bez nego-iskornete go edna{ jazikot na tolpata: da ne go li`i ve}e blagoto {to za nea e otrov. Bes~esnosta Bedniku, prepoln zloba! [to }e im se narodot }elavi tribuni? Poddr`ani od niv, ne priznavaat tie ni cara ni gospodara. Vo vostanie, koga zakon ne e pravoto tuku ona {to se mora tie bea izbrani. Vo mir, kako sega, ka`ete {to e pravo mora da e pravo, pa vo prav mo}ta frlete im ja. Brut Predavstvo jasno! Sicinij Zarem toj da bide konzul? Nikoga{! Brut Edili24, ej! (Vleguva eden edil.) V zatvor so nego. Sicinij Odi vikni go narodot; (Izleguva edilot.) vo ~ie ime jas li~no te apsam kako predavni~ki ajduk, neprijatel na javniot red. Nareduvam da se

776
povini{ i za deloto da odgovara{. Koriolan Mr{, jarecu drtav! Site patricii Nie em~ime za nego.

Vilijam [EKSPIR

Sicinij! Brut! Koriolan! Gra|ani! Mir, mir, mir! Stojte! Stop! Mir! Menenij [to se slu~uva? Nemam zdiv; zbrka, haos, ne mo`am da govoram. Tribuni, kaj narodot! Koriolan, smiri se! Zboruvaj, dobar Sicinij! Sicinij

Kominij Slu{ni me, narode, mir! Trgnete se, star gospodine. Site plebejci Koriolan Begaj gadu valkan! Ili koskite od ali{ta }e ti gi istresam! Sicinij Na pomo{, gra|ani! (Vleguva tolpa plebejci so edili.) Menenij Pove}e po~it na obete strani. Sicinij Prviot senator Ovoj ovde saka da vi ja zeme seta vlast. Brut Fatete go, edili! Site plebejci Dolu so nego! Dolu so nego! Vtoriot senator Oru`je, oru`je, oru`je! (Site se turkaat okolu Koriolan.) Site Tribuni! Patricii! Gra|ani! Ej! Vaka gradot se ru{i i ni prav ne ostanuva ni pepel. Sicinij [to e gradot ako ne narod? Site plebejci Taka e, gradot e narodot. Brut So op{ta soglasnost na site postaveni bevme za pretstavnici na narodot. Na rabot bevte da gi zagubite slobodite; Marcij saka{e da vi gi odzeme, Marcij kogo neodamna go imenuvavte za konzul. Menenij Bo`e! Bo`e! Bo`e! Vaka se raspaluva, a ne se gasi ognot. Da go ~ueme na{iot tribun. Mir! Zboruvaj! Zboruvaj! Sicinij

Koriolan

777
Site plebejci

Site plebejci Taka e, gradot e narodot. Brut So op{ta soglasnost na site postaveni bevme za pretstavnici na narodot. Site plebejci Toa i }e ostanete. Menenij Izgleda taka i }e bide. Kominij

Predaj se, Marcij, predaj se! Menenij Eden zbor samo, ve molam, tribuni, eden zbor samo. Edilite Mir, mir! Menenij Bidete ona {to se ~ini, deka ste, verni prijateli na zemjata i krotko razgledajte go ona {to silum sakate da go prepravite. Brut

Ova e na~in gradot da se sramne, pokrivot na temeli da padne, da se zakopa s# {to s# u{te jasno stoi pod kupi{tata urnatini. Sicinij Toj zaslu`uva smrt. Brut Ili dajte ni da ja izvr{uvame vlasta ili od nea li{ete n#; mu izrekuvame sega vi ime na narodot so ~ija sila sme izbrani, smrtna kazna na Marcij. Sicinij Zatoa fatete go vedna{ odvle~kajte go do Tarpejskata stena25 i od tamu vo provalijata turnete go. Brut Edili, fatete go!

Gospodine, tie pati{ta ladni, {to mudro pomagaat, otrovni se mnogu kaj{to bolesta e mo}na. Fatete go vedna{ i pravo kaj stenata. (Koriolan go vadi me~ot.) Koriolan Ne, ovde }e umram. Nekoi ovde me videle kako se boram: ajde, probajte go na sebe videnoto! Menenij Spu{ti go me~ot! Tribuni, nazad. Brut Fatete go! Menenij Pomognete mu na Marcij! Pomognete mu! Blagorodnici, pomognete mu, i stari i mladi!

778
Site plebejci

Vilijam [EKSPIR

Menenij Odi! Nemoj opravdaniot gnev da te vtera vo prestap. Tvoeto vreme }e dojde. Koriolan Na megdan ~etirieset od niv bi pobedil. Menenij Jas bi udril na najdobrite dvajca: da, onie dvajca tribuni. Kominij No sega nadmo}ta nivna e nepresmetliva; a hrabrosta e ludost koga }e brani japija {to se ru{i. Odi si, te molam pred ordite da se vratat. Nivniot gnev, ko prepre~ena voda, go ru{i i nosi ona {to po navik go trpat. Menenij Odi si, temolam. Jas }e probam dali stariov um mi se bara kaj onie {to voop{to go nemaat: ova mora da se zakrpi so zakrpa od koja bilo boja. Kominij Taka e. Odime. (Izleguvaat Koriolan, Kominij i nekoi drugi.) Eden patricij

Dolu so nego, dolu so nego! (Vo zbrkata {to nastanuva, tribunite, edilite i narodot se pobedeni. Tie izleguvaat.) Menenij Odi, odi si doma: odi si, odi! Inaku s# e izgubeno. Vtoriot senator Odi vedna{! Koriolan Stojte cvrsto. Kolku du{mani i prijateli imame tolku. Menenij Zarem do tamu da dojde? Prviot senator Bogovite da ne dadat. Te molam, prijatele blagoroden, odi si doma: ostavi n# nas da go sotreme zloto. Menenij Ova e rana {to ne mo`e{ ti da ja isceli{: odi si, te molam. Kominij Ajde, gospodine, odime zaedno. Koriolan

Ovoj ~ovek sre}ata si ja prokocka. Kamo da se varvari-kako {to se, iako vo Rim okoteni; a ne Rimjani-kako {to ne se, iako otseleni vo predvorjeto na Kapitol. Menenij Po priroda e preblagoroden za svetov. Ni na Neptuna za trozabecot ne bi mu laskal,

Koriolan

779
Menenij

ni na Jupitera za gromot. Srceto mu e na usta: {to gradite }e skovaat, jazikot go ka`uva glasno; a koga }e se naluti, zaborava vedna{ deka go ~ul imeto na smrtta. (Se slu{a mete` od nadvor.) Sega skuvanoto }e go krkame! Eden Patricij Kamo da se sega v krevet! Menenij More kamo da se v Tibar! Kakva naglost, ne mo`e{e li ubavo da im govori? (Povtorno vleguvaat Brut i Sicinij so tolpata.) Sicinij Kade e onaa zmija {to saka da go obezqudi gradot i sitemina da bide toj? Menenij

Gospodine, gospodine! Sicinij Mir! Menenij Ne vikajte udri, mavaj, kaj{to lovot vi e ograni~en mo{ne. Sicinij Gospodine, zo{to i vie mu pomognavte da pobegne? Menenij Slu{ajte vamu! Kako {to gi znam vrednostite na na{iot konzul taka mu gi znam i manite. Sicinij Konzul? Kakov konzul?

Tribuni dobriMenenij Sicinij Konzulot Koriolan. Toj treba da bide frlen od Tarpejskata stena so kruti race: na zakonot mu se sprotivstavi i zatoa zakonot mu skratuva sudewe drugo tuku go prepu{ta na narodnata volja koja tolku mnogu ja prezira. Prviot gra|anin Treba dobro da znae deka tribunite se narodni usti a nie nivnite race. Site plebejci ]e nau~i, }e nau~i. Brut Toj konzul? Site plebejci Ne, ne, ne, ne, ne! Menenij Dokolku, tribuni, mi dozvolite a i vie dobri lu|e, slu{nete me da vi ka`am dva-tri zbora, od onie }e nemate pogolema {teta od vremeto {to }e go zagubite slu{aj}i.

780
Sicinij

Vilijam [EKSPIR

koga edna{ }e zagine, pove}e ne se ceni za ona {to bila. Brut Od ova ni e dosta; pobarajte go doma i izvle~kajte go nadvor, za gnoe`ot {to potoa prefa}a lesno, da ne se {iri. Menenij Eden zbor, eden zbor u{te. Ovoj gnev tigronog, koga }e ja uvidi dobro {tetata od nepromislenata itnost, mnogu docna, te{ko olovo }e si privrze. Postapete zakonski, da ne bi , oti toj e sakan, se pojavile stranki pa samite Rimjani da go opusto{at Rim. Brut

Toga{, govori kratko: oti re{eni sme cvrsto so predavnikot zmiski da ras~istime. Da go proterame negde postojana zakana bi ni bil, a da ostane ovde na{a sigurna smrt. Zatoa odluka padna ve~erva da umre. Menenij Da ne dadat bogovite dobri, na{iot slaven Rim, ~ija blagodarnost kon zaslu`nite ~eda vo knigata na Jupiter se zapi{uva, sega, ko neprirodna majka, sopstvenata ro`ba da ja lapne! Sicinij Toj e krasta {to mora da se skastri. Menenij

Koga taka bi bilo! Ne, toj e samo lastar {to zafatil edna bolest: otse~i go i mree; da se isceli, e lesno. [to mu storil toj na Rim za da umre? Du{manite ubivaj}i ni gi, krvta {to ja leel (a velam, proleal pove}e odo{to sega vo nego ima) ja leel za zemjata svoja; a ostatokot da go zagubi od svojata zemja }e bide za nas {to go pravime ili dopu{tame sega sramen mur do krajot na svetot. Sicinij Ova e izvreteno do beskraj. Brut Izvitopereno epten. Koga ja saka{e zemjata taa po~esti mu dade. Sicinij Slu`bata na nogata, Sicinij [to zboruva{? Zarem poslu{nosta ne mu ja setivme bolno? Edilite ni gi tepa{e, nas ni se sprotistavi. Ajde! Menenij Sfatete go ova: toj vo vojnite e rasten u{te koga prvpat go izvle~e me~ot i e neuk za probran govor; babi i `abi vo ista bre}a gi tura. Dozvolete mi, ve molam da odam kaj nego i da go donesam na svoj rizik kaj{to }e odgovara po va`e~kiot zakonmirno- pa {to }e bide neka bide. Prviot senator Tribuni dobri, ova e ~ove~ki. Drugiot na~in bi bil mnogu krvav i ishodot negov

Koriolan Scena 226


Sicinij Menenij dobar, bidete toga{ glasnik naroden vie. Gra|ani, ostevete go oru`jeto. Brut Ne odete doma. Sicinij Soberete se na plo{tad: }e ve ~ekame tamu, kaj{to, dokolku Marcij ne go donesete, vedna{ ko prviot na~in }e postapime. Menenij ]e vi go donesam. (Na senatorite) Ve molam, dojdete i vie. Mora da dojde ili najlo{o sledi. Prviot senator Da odime, vi se molam (Izleguvaat.)

781

tu| za po~etok.

(Vleguvaat Koriolan so patriciite.) Koriolan Neka urnat s# okolu mene, neka me ma~at do smrt na kolce, neka me rastrgnat so kowi, neka natrupaat deset brda na Tarpejskata stena, za provalijata udolu da stane za okoto nevidliva: sepak jas s# u{te takov }e bidam so niv. (Vleguva Volumnija.) Patriciite Poblagorodni sme sega. Koriolan ^udno mi e {to majka mi pove}e ne mi odobruva, a gi vika{e taa volneni robovi, ti}iwa {to samo znaat da se cenkaat za sitni pari, gologlavi da yemnat po hramovite, da zevaat, da mol~at i da zinat koga nekoj od mojot red }e stane da govori za vojna ili mir. Zboruvam za tebe. Zo{to saka{ da sum poblag? Zarem prirodata da si ja izmenam? Poarno re~i da bidam ona {to sum. Volumnija O, sinko, sinko, sinko. Bi sakala prvin vlasta da ja dr`i{ v race pred sosem da ja izliti{. Koriolan Nemoj za toa. Volumnija Dovolno mo`e{e da bide{ ona {to si so mnogu pomal trud: pomali }e bea

782

Vilijam [EKSPIR

pre~kite za tvojot streme`, ako ne im poka`e{e kon {to se stremi{ pred da ja zagubat mo}ta da te spre~at27. Koriolan Neka visat. Volumnija Da, i na klada neka izgorat. (Vleguvaat Menenij so senatorite.) Menenij Ete, ete, be{e pregrub, epten pregrub. Treba da se vrati{ i s# da popravi{. Prviot senator Drug lek nema; ako ne stori{ vaka, gradot na{ dobar }e prsne posrede i }e go snema. Volumnija

Koriolan A {to posle? [to posle? Menenij Porekni go ona {to go re~e. Koriolan Zaradi niv? Ni pred bogovite ne bi mo`el a kamoli pred niv. Volumnija Preterano si krut. No od krutosta tvoja nikoga{ ne e dosta osven koga krajnata nu`da bara. Te ~uv kako veli{ deka ~esta i prefriganosta, ko nerazdelni bli`ni v boj odat zaedno: ova priznaj go i ka`i {to vo mir edno zaradi drugoto gubi pa ne mo`at i vo nego da se zdru`at. Koriolan

Poslu{aj, te molam; i moevo srce, ko tvoeto, popu{ta te{ko, no mozokov znae da go upotrebi gnevot za podobri celi. Menenij Dobro ka`ano, blagorodna `eno. Pred da se uni{ti toj pred ordava, da ne be{e lutiot nastap na vremeto {to ova ko melem za celata dr`ava od nego go bara, sam oklop }e stavev iako odvaj mo`am da go nosam. Koriolan [to mora da storam?

Dosta, dosta! Menenij Dobar sovet. Volumnija Ako e ~est vo tvoite vojni da li~i{ na ona {to ne si, za koe, vo najdobri celi prefriganosta ja prisposobuva{, kako bi bilo i vo mirnodobie da drugaruva taa so ~esta, ko vo vojna, bidej}i i dvete me|usebno da si se potrebni. Koriolan

Menenij Zo{to e ova tolku va`no? Vrati se kaj tribunite.

Koriolan

783

Volumnija Za{to toa te tera da govori{ sega so narodot, ne po nao|awe svoe, niti po ona {to srceto tvoe saka da go ka`e, tuku so zborovi takvi {to imaat smisla samo na jazik, iako nakalemeni i tu|i i bez dozvola na vistinata vsadena v gradi. Zna~i, ova ne te sramoti tolku mnogu kako koga }e osvoi{ grad so zborovi blagi namesto na sopstvenata sre}a da se potpre{ i mnogu krv da prolee{. Jas bi glumela nekoj drug koga sre}ata i prijatelite bi mi bile na maka a ~esta toa od mene go bara. Vo ova sum i sama, a i `ena ti, sin ti, senatorive, velmo`ive ovde; a ti pove}e bi & poka`al na prostava raja deka znae{ da se murti{, mesto so laskav nasmev qubovta da im ja osvoi{ i da go za{titi{ ona {to murteweto mo`e da go urne. Menenij Blagorodna damo! Ajde, dojdi so nas; govori ubavo; }e go spasi{ ne samo ona {to e zagrozeno sega, tuku i ona {to ve}e e zagubeno. Volumnija

deka treba da ja ima{, za da im ja dade{ koga naklonost od niv bara{; no deka }e se delka{ sebesi, i, za da stane{ niven, }e gi vlo`i{ seta svoja sila i avtoritet. Menenij Vaka re~i, kako {to taa ti veli, i }e gi osvoi{ site: za{to zamoleni, tie se pro{ka polni, ko {to se izda{ni so zborovi prazni. Volumnija Te molam sega. Odi vladej so sebe; iako znam deka pobrgu bi po{ol po du{manot vo `dreloto na smrtta odo{to da mu laska{ v senica. (Vleguva Kominij.) Eve go Kominij. Kominij Idam od plo{tad; ti, gospodine, ili dobar odbor okolu sebe imaj, ili }e treba so smirenost da se brani{ ili begstvo. Tamu vrie. Menenij Samo so govor probran. Kominij

Te molam sega, sinko, odi kaj niv, so kapata v race, i koga tamu }e stigne{- paravi s# po nivnoso kolenoto tloto bakni go- za{to vo takov slu~aj dejstvoto e re~itost, a vidot na neukiot poumen od sluhot-so glava kimaj im ~esto, vaka, i sovladuvaj go stamenoto srce, da bide smerno ko dudinka najzrela {to odvaj na dr{ka se dr`i; ili ka`i im, deka ti si noviot vojnik, i odgledan vo bitki, ja nema{ blagosta koja, priznava{ ete

]e uspee, ~inam, ako duhot si go zauzdi. Volumnija ]e mora i }e saka: te molam, re~i deka saka{, pa odi. Koriolan Zarem pred niv gologlav da odam? Zarem so prevrtliv jazik gordovo srce da go uni`am? Dobro, taka }e storam:

784

Vilijam [EKSPIR

no treba samo ova edno par~e da go snema, ovaa grutka Marcij, vo prav bi ja somlele tie vetrot da go raznese. Na plo{tad. Mi dodelivte uloga {to nikoga{, velam, prirodna ne }e ja odigram. Kominij Ne beri gajle. Sufleri }e ti sme nie. Volumnija Te molam sega, sinko mil, ti edna{ re~e deka pofalbite moi od tebe stvorile voin, pa, za pak da gi ima{, odigraj ja dobro ulogata {to ne si ja igral. Koriolan ]e moram. Odi si prirodo moja, za vo mene da vlezi duh bagabontski! Moeto grlo borbeno {to e~e{e vo sklad so barabanot, kaval piskav neka stane kako glas na evnuh, ili glas na dadilka {to bebiwa krla! Nasmevi aramiski, na obraz zalogorete mi, solzi u~eni~ki, pogledot zamaglete mi go! Jaziku pita~ki, vrti mi niz usta, koleno `elezno svivano samo v stremen, svij se ko na onoj {to primil milostina! Nema ova da go pravam, za da ne prestanam da ja po~ituvam vistinata svoja, i so dejstvoto telesno si go naviknam umot na neraskopa~liva niskost. Volumnija Toga{ s# ostavam na tebe: pogolem rezil e jas tebe da te molam odo{to ti niv. Neka propadne s#; poarno da propadne i majka ti zaradi tvojata gordost mesto da se pla{i od opasnata ti hrabrost, za{to i jas ja preziram smrtta so isto tolku golemo srce ko tvoeto. Pravi kako {to saka{. Hrabrosta tvoja

ti od mene ja iscica, no gordelivosta si e samo tvoja. Koriolan Zadovolna bidi. Majko, eve vedna{ na plo{tad odam: ne kori me ve}e. Qubovta }e im ja smuvam, srcata }e im gi drpnam, i }e se vratam sakan od site esnafi vo Rim. Eve, eve, odam. Pozdravi ja `ena mi. ]e se vratam konzul ili nikoga{ pove}e ne veruvaj vo ona {to jazikov mo`e da go izlaska. Volumnija Pravi kako {to saka{. Kominij Odime, tribunite te ~ekaat: oru`aj se blago da odgovara{; oti tie se spremni kako {to slu{am, so obvinenija pote{ki u{te od sega{nive. Koriolan Lozinkata e blago. Da odime, ve molam. Neka izmisluvaat kolku {to im e volja: spored ~esta svoja }e im odgovoram. Menenij Dobro, ama blago. Koriolan Dobro, blago neka bide. Blago! (Izleguvaat.)

Koriolan Scena 328


(Vleguvaat Sicinij i Brut.) Brut Pritoa vedna{ optu`i go deka se stremi kon tiranska vlast. Ako se izmolkne tuka, pritesni go so zlobata {to kon narodot ja kotka i deka plenot dobien od Antijatite nikoga{ ne bil podelen. (Vleguva eden edil.) [to e, }e dojde? Edilot Doa|a. Brut Koj e so nego? Edilot Stariot Menenij i onie senatori {to sekoga{ go sakale. Sicinij Dali ima{ spisok so site glasovi {to gi sobravme poimeni~no? Edilot Imam: gotov e. Sicinij Dali gi sobira{e po plemiwa? Edilot Da. Sicinij Vedna{ soberi go narodot ovde; Razbiram. Sicinij Neka bidat cvrsti i spremni za ~asot koga znakot }e im go dademe. Brut

785

koga }e me ~ujat da re~am, ]e bide taka po pravoto i mo}ta na narodot, bilo da e smrt, globa ili progonstvo, tie, ako re~am globa, da vikaat globa, smrt ako re~am smrt, povikuvaj}i se na povlasticata stara i mo}ta na narodnata pravda. Edilot ]e im ka`am. Brut I koga }e po~nat da vikaat vo odredenoto vreme, neka ne prestanuvaat, tuku so zbrkana vreva neka baraat da se izvr{i vedna{ donesenata presuda. Edilot

Zavr{i go ova. (Izleguva edilot.) Vedna{ zbesni go; naviknat e ve~no da osvojuva i za ni{to da ne protivre~i. A {tom zbesne, ve}e ne mo`e da se vozdr`i; toga{ od srce govori a vo nego e ona {to zaedno so nas demne vratot da mu go skr{i. Sicinij Eve go doa|a. (Vleguvaat Koriolan, Menenij i Kominij, so drugarite.) Menenij Smireno, te molam.

786
Koriolan

Vilijam [EKSPIR

Koriolan Se soglasuvam. Menenij Gra|ani, toj veli deka se soglasuva. Zemete ja predvid negovata voena slu`ba; mislete na ranite {to teloto negovo gi nosi, nebare grobovi po svetoto grobje. Koriolan

Da, kako sluga, {to za najsitno pare trpi stopati da mu re~at podlec. Bogovi vi{ni, vardete go Rim, na sedi{tata na pravdata namestete vredni lu|e, qubov me|u nas zasadete, hramovite na{i prepolnete gi so spokoj vojnata od ulica oterajte ja. Prviot senator Amin, amin. Menenij Blagorodna `elba. (Vleguva edilot so plebejcite.) Sicinij Poblisku narode. Edilot Slu{nete gi tribunite. Mir, narode, velam! Koriolan Slu{nete me prvin mene! Obata tribuna Dobro, zboruvaj. Mir, ej! Koriolan

Grebnatini od trwe, luzni samo {to teraat na smea. Menenij Imajte predvid deka ako toj ko gra|anin ne govori toa e zatoa {to e vojnik. Zemete predvid deka grubite naglaski ne se zlobni zvuci tuku, kako {to rekov, prili~at na vojnik koj{to ne saka da poka`e kon vas zloba. Kominij Dobro, dobro, dosta. Koriolan Zo{to, koga ve}e edna{ me izbrzavte za konzul, tolku me obes~estivte {to istiot ~as se predomislivte? Sicinij

Dali i natamu }e me optu`uvate osven ovde? Mora s# ovde da zavr{i? Sicinij Te pra{uvam sega, dali se povinuva{ na narodnata volja, dali mu ja priznava{ vlasta, i dali soglasnost dava{ da podnese{ zakonska kazna za onaa vina {to protiv tebe }e se doka`e?

Ti odgovara{ ovde. Koriolan Toga{ pra{uvajte, ako taka treba. Sicinij Te obvinuvame, deka si ponietil da ja zeme{ od Rim vostanovenata vlast, prigrabivaj}i

Koriolan

787
Brut

si za sebe vlast so tiranski mo}i; zatoa ti si predavnik na narodot. Koriolan

Zboruvam za ona {to go znam. Koriolan [to? Predavnik? Ti? Menenij Menenij Poleka, blago, veti! Koriolan Ognovi od dnoto adsko narodot da go sotrat! Jas negov predavnik! Klevetniku tribunski! Dvaeset iljadi smrti vo o~ite da ima{, i mnogu milioni stegnato v race, a dvata broja da ti se vo jazikot la`liv, }e ti re~am la`e{, so glas sloboden mnogu ko za molitva na bogovite. Sicinij Go ~uvte ova, lu|e? Site plebejci Na stenata, na stenata so nego. Sicinij Mir! Nema potreba nova da mu dodavame vina. Go vidovte {to pravi, go ~uvte {to veli, vi gi tepa pretstavnicite, ve pcue, so sila na zakonite se opira, a ovde prkosi na onie koi so golema mo} mu sudatsamo ova e zlostor i toa so dimenzii takvi {to najte{ka smrt zaslu`uva. Brut No bidej}i ima zaslugi za RimKoriolan [to pqampa{ za zaslugi? Ova li e vetuvaweto na majka ti {to & go dade? Kominij Znaj, te molamKoriolan Pove}e ne sakam ni{to da znam. Neka me osudat na strma smrt od stenata Tarpej, na skitni~ki progon, na derewe, na zatvor so edno zrno dnevno, jas sepak nema da ja kupam milosta nivna ni po cena od eden ubav zbor, ni hrabrosta }e si ja zauzdam za ona {to mo`at da mi go dadat, a {to mo`am da go dobijam lesno so edno Dobar den. Sicinij Zatoa {to toj, onolku kolku {to mo`e{e, od vreme na vreme, zloba poka`uva{e kon narodot, i bara{e na~in da mu ja otkradne vlasta, a sega, na krajot, pribegna kon sila protiv samata pravda i izvr{itelite nejzini-vo imeto na narodot a so pravoto na{e tribunsko, nie, od ovoj ist moment, go proteruvame od gradot, so zakana da bide frlen od Tarpejskata stena, ako nekoga{ vleze niz portite rimski. Vo imeto na narodot

788
velam da bide taka. Site plebejci

Vilijam [EKSPIR

Da bide taka! Da bide taka! Neka odi! Toj e progonet i taka }e bide! Kominij ^ujte me tribuni, narodi ~uj me! Sicinij Toj e osuden: soslu{uvaweto zavr{i. Kominij Dozvolete da zboruvam! Jas sum bil konzul, i za Rim mo`am vrz mene da gi poka`am znacite na du{manite negovi. Go sakam dobroto na mojata zemja so pone`na po~it posveta, podlaboka, od onaa kon mojot `ivot, kon ugledot na `ena mi, kon plodot na utrobata nejzina, bogatstvoto na krvta moja: koga bi rekol, toga{Sicinij

ja cenam ko crknat trup od nezakopan ~ovek {to vozduhot mi go grdi: Jas vas ve progonuvam! Ostanete ovde so nesigurnosta va{a! neka i na najmal {um srcata vi se tresat! Na pojavata samo na neprijatelite va{i, o~aj neka ve zafati! Ja koristite mo}ta branitelite da si gi proterate, najposle duri va{ata glupost-koja ne sfa}a duri ne oseti, i koja samo u{te vas ve zadr`uva ovde {to du{mani ste sami na sebe-ne ve predade ko robovi dolni na drug nekoj narod {to }e ve pobedi bez borba! Preziraj}i go poradi vas, ovoj grad, vi go vrtam grbot. Svetot ne e samo ovde! (Izleguvaat Koriolan, Kominij, Menenij so drugite senatori i patricii.) Edilot Neprijatelot na narodot si zamina, go nema! Site plebejci Na{iot du{man e proteran! Go nema! Ura! Ura! (Site vikaat i gi frlaat kapite vo vozduh.) Sicinij

Znaeme nie dobro {to bi rekol. Brut Nema pove}e {to da se re~i osven deka e progonet ko neprijatel na narodot i zemjata na{a. Taka }e bide! Site plebejci Taka }e bide! Taka }e bide! Koriolan Vie ordo ku~e{ka! ^ij zdiv go mrazam ko bazde` od smrdlivo mo~uri{te, ~ija qubov Odete po nego do portite, sledete go ko toj {to ve slede{e vas, so dol`en prezir. Oddadete mu ja zaslu`enata nepo~it. Neka stra`a n# prati niz gradot. Site plebejci Ajde, ajde, da go vidime koga }e izleze niz gradskite porti. Ajde! Bogovite neka gi vardat na{ite blagorodni tribuni! Ajde! (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 129
(Vleguvaat Koriolan, Volumnija, Virgilija, Menenij, Kominij so mladite velmo`i na Rim.)

Koriolan Prestanete so kukawe. Kratko zbogum! Yverot mnoguglav me goni. Nemoj majko, kade e tvojata drevna hrabrost? Ti edna{ vele{e nevoljite duhot go lostat; obi~nata kob so les ja trpat obi~nite lu|e, deka koga moreto e mirno site krmari majstorski znaat da plovat; a koga sudbata mava, udira stra{no, miren da ostane{ a ranet, ume{nost na velmo`a bara. Ti znae{e da mi dade{ soveti stra{ni {to nepobedlivo sekoe srce go pravat ako znae da gi primi. Virgilija O nebesa! O nebesa! Koriolan Nemoj, te molam `eno. Volumnija Crvena ~uma da gi udri esnafite vo Rim i site zanaeti da propadnat! Koriolan

ne papsuvaj: zbogum. Zbogum, `eno, majko: sepak }e mi bide arno. Ti star Menenij veren, posoleni ti se solzite od na mom~e, i {tetni na vidot. Vojskovodecu moj najmil {to sum te gledal bestra{en pred gletki od koi srceto smrznuva; ka`i im na ta`nive `eni, deka e glupo da se oplakuva neizbe`niot udar ko {to ne e sme{no. Majko moja, dobro znae{ deka opasnostite otsekoga{ uteha ti bile; i veruvaj cvrsto-iako sega sam odam ko samoten zmev komu od |olot pove}e mu se pla{at i govorat odo{to da go vidatsin ti ili }e str~i nad plebsot ili toj }e go fati prefrigano i podlo na mamka. Volumnija Sinko prvoroden, kade si trgnal? Kominij neka do negde te isprati; podobar pravec fati mesto divo da se izlaga{ na sekoja napast {to na pat }e ti se ispre~i. Virgilija O bogovi!

[to, {to, {to! ]e me sakaat koga }e me nema. Nemoj, majko, vrati si go onoj duh ko koga edna{ re~e da si bila `ena na Herkul, {est raboti od negovite bi napravila za da ne lee ma` ti tolku mnogu pot. Kominij,

Kominij ]e bidam so tebe eden mesec, }e mislam so tebe kade da prebiva{, za nas da slu{a{

790

Vilijam [EKSPIR Scena 230


(Vleguvaat dvajcata tribuni, Sicinij i Brut, so edilot.) Sicinij Neka si odat doma; toj zamina i tuka zapirame. Plemstvoto e gnevno, a vidovme deka e negova strana. Brut Ja poka`avme na{ata sila, po storenoto posmernida izgledame treba otkolku koga go pravevme ~inot. Sicinij Doma neka si odat. Ka`i neprijatelot niven go nema, a tie ostanuvaat so ne~epnata vlast i sila. Brut Ka`i im, pravo doma. (Izleguva edilot.) Eve ja majka mu. (Vleguvaat Volumnija, Virgilija i Menenij.) Sicinij Da & se trgneme od patot. Brut Zo{to? Sicinij Velat deka se mrdnala. Brut N# vidoa: samo teraj napred.

a nie za tebe. Pa ako vremeto dade mo`nost za skore{na pro{ka, da ne te barame po svetot {irok, potragata napu{taj}i ja koja brgu splasnuva {tom baraniot go nema. Koriolan Zbogum. Ti ne si ve}e mlad, i vojnite dovolno ti zele od sve`esta za da trgne{ so onoj {to s# u{te e nepobeden: do porti samo dojdi. Ajde, mila `eno, najdraga majko, i vie prijateli moi od blagoroden soj: koga }e odam so nasmev re~ete mi zbogum. Da pojdeme, ve molam: s# duri po zemja za mene postojano }e slu{ate, no nikoga{ ne{to {to na rangov ne mi prili~i. Menenij Podostojno ne{to uvoto ne ~ulo. Ajde, prekinete so pla~ot. Da mo`am da istresam bar godini sedum od starive noze i koski, `imi Jupiter, vo ~ekor bi te sledel. Koriolan Daj mi raka. Odime. (Izleguvaat.)

Koriolan

791
Sicinij

Volumnija Kako pora~ani: site ~umi od nebo qubovta da vi ja vratat! Menenij [to toga{! Mir, mir, cel svet slu{a. I {to toga{?

Virgilija

Volumnija Volumnija Kamo da dojde na pla~ewe, no mora da ~ue{Nemoj. I ti treba da slu{ne{. (Na Brut) [to se trga{? (Na Sicinij) I ti ima da ostane{. Virgilija Kamo mo} da imav ova da mu go re~ev na ma` mi. Sicinij Dali ste od ~ove~ka rasa? Brut Volumnija Kamo da be{e taka. Da, tivko; da ne e sramotno? Gledajte go ovoj {utrak. Zarem tatko mi ne be{ e ~ovek? Dali lukavstvoto tvoe go protera onoj {to pove}e udari zadade za Rim odo{to ti zborovi {to si ka`al? Sicinij Brut O, bla`eno nebo! Da odime, te molam. Volumnija Volumnija Udari poblagorodni odo{to ti zborovi mudri; za dobroto na Rim. ]e ti re~am ne{to-sepak odi! Ne, nemoj. I ti ostani: sin mi kamo da e vo Arabija, pred nego plemeto tvoe, a toj so sabjata v race. A sega, ve molam gospoda, odete si. Napravivte hrabro delo. Pred toa, slu{nete go ova: kolku {to Kapitol ja nadvi{uva najbednata ku}a vo Rim, tolku i sin mima`ot na gospo|ava ovde, ja gledate, ovdekogo go progonivte, ve nadvi{uva vas. Volumnija Kamo da be{e! Vie go {ilkavte plebsot, ma~ori edni, {to mo`ete da sudite za nego kolku jas {to mo`am za tajnite {to ova nebo ne dava zemjata da gi znae. ]e go sotri potomstvoto tvoe. Kopiliwata i s# drugo. Ah, bogovi, ranite {to toj gi nosi za Rim! Menenij Smiri se, smiri se, mol~i! Sicinij Kamo da prodol`e{e za svojata zemja ko {to po~na, a ne sam da go otre{uva blagorodniot jazol {to sam go vrza.

792
Brut Dobro, dobro, ve ostavame. Sicinij

Vilijam [EKSPIR Scena 331


(Vleguvaat eden Rimjanin i eden Vol{~anin.) Rimjaninot

[to stoime da n# xavka taa {to zabegala so umot? (Izleguvaat tribunite.) Volumnija Ponesete gi molitvive so vas. Bi sakala bogovite da ne pravat ni{to drugo tuku samo kletvive da mi gi ispolnuvaat! Edna{ na den da gi sre}avam, polesno na srce bi mi bilo od bremevo {to go nosam. Menenij

Te poznavam dobro, gospodine; a i ti me poznava{: mislam deka se vika{ Adrian. Vol{~aninot Taka e gospodine; ama navistina sum te zaboravil. Rimjaninot Jas sum Rimjanin; ama, kako i tebe, slu`am protiv Rimjanite. Se seti sega? Vol{~aninot Nikanor? Ne?

Im ka`avte to~no, a, `imi vera, i so pravo. ]e ve~erate kaj mene? Volumnija

Rimajninot Tokmu taka, gospodine. Vol{~aninot

Gnevot mi e hrana: sama }e se ve~eram i jadej}i se }e gladuvam. Ajde, da odime. dosta cimoli{ i ta`i sli~no na mene, gnevno, ko Junona. Odime, odime, ajde! (Izleguvaat Volumnija i Virgilija.) Menenij Za rezil, za rezil, za rezil!

Ima{e pove}e brada koga te vidov posledniot pat, ama te poznav po zborot. [to ima novo vo Rim? Imam instrukcii od Vol{~anskata dr`ava da sledam {to se slu~uva kaj vas; me spasi da ne odam u{te cel eden den. Rimjaninot ^udna buna ima{e vo Rim; narodot protiv senatorite, patriciite i plemstvoto. Vol{~aninot Ima{e? Dali zavr{i? Na{ite vlasti ne mislat taka; sobravme mo}na vojska i se nadevame da gi napadneme koga }e se na vrvot na razdorot.

Koriolan

793
Vol{~aninot

Rimjaninot Glavniot ogan e izgasnat, no samo mala rabota i mo`e povtorno da se rasplamti. Za{to velmo`ite mnogu pri srce si go zedoa proteruvaweto na blagorodniot Koriolan, i sega se epten zreli da mu ja odzemat mo}ta na narodot i da mu gi skinat tribunite za navek. Ova tlee, ti velam, ama re~isi e azer naglo da se rasplamti. Vol{~aninot Go proterale Koriolan? Rimjaninot Da, gospodine. Vol{~aninot ]e ni bide{ dobredojden so ovaa vest, Nikanor. Rimajninot Sega se otvora mo`nost za Vol{~anite. Sum ~ul deka najarno e da }ari{ tu|a `ena koga taa e vo kavga so sopstveniot ma`. Va{iot blagoroden Tul Aufidij }e se istakne vo ovie vojni sega koga negoviot golem protivnik, Koriolan, ne e potreben na negovata zemja. Vol{~aninot Sekako deka }e se istakne. Mnogu sum sre}en {to vaka slu~ajno naletav na tebe. Ti ja svr{i mojata rabota i sega veselo }e te pridru`uvam do doma. Rimjaninot Po pat }e ti ka`am mnogu ~udni raboti za Rim {to odat na raka na negovite neprijateli. Veli{ imate spremna vojska, a?

Odli~na vojska. Centurionite i nivnite centurii ve}e primaat naemnina i sleduvawe, site se sobrani i na {trek da trgnat samo za eden ~as otkako }e im se naredi. Rimjaninot Se raduvam {to slu{am deka se spremni, a jas sum ~ovekot, mislam, {to sega{nava rabota }e im ja dade. Zna~i, gospodine, od srce se raduvam {to se sretnavme i milo mi e {to }e odime zaedno. Vol{~aninot Mi gi zede zborovite, gospodine: jas imam najgolema pri~ina da se raduvam na na{ata sredba. Rimjaninot Toga{ da odime zaedno.

794 Scena 432

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Koriolan preoble~en vo ednostavna obleka, maskiran i tih.) Koriolan Ubav grad e ovoj Ancium. Grade, tokmu jas te vdovi~iv: naslednici mnogu na ovie japii li~ni vo vojnite svoi ~uv kako grgorat pred smrtta. Zatoa ne prepoznavaje me; da ne bi `enite tvoi so sukala, a decata so kamewa vo siten boj me ubile. (Vleguva eden gra|anin.) Gra|aninot Zdravo. Koriolan Ka`i mi, ako ne ti e te{ko kade `ivee golemiot Aufidij. Dali e vo Ancium? Gra|aninot Doma e i ve~erva glave{inite dr`avni vo domot svoj gi gosti. Koriolan A koja e negovata ku}a ti se molam? Gra|aninot Stoi{ pred nea. Koriolan Ti blagodaram, gospodine. Zbogum. (Izleguva gra|aninot.) O svete, nagli se tvoite presvrti! Prijatelite denes, zakolnati na vernost, vo koi edno srce bie, ~ii ~asovi, krevet, obedi i napor vo s# se zaedni~ki nebare so qubov

nerazdelna se spoeni, za nula vreme poradi najmala sitnica, luti neprijateli stanuvaat; a du{manite najlo{i, koi strasno, kovale duri na sone zaveri eden protiv drug, poradi nekoj slu~aj, sitnica nevredna ni jajce, prijateli bliski stanuvaat i potomcite preku brak si gi spojuvaat. Taka e i so mene: rodniot grad si go mrazam a go sakam gradov neprijatelski. ]e vlezam: ako me ubie, ima pravo; ako me primi toga{ na zemjata negova }e slu`am. (Izleguva.)

Koriolan Scena 533


(Se slu{a muzika. Vleguva eden sluga.) Prviot sluga Vino, vino, vino! Da vi se pluknam na poslugata! Mislam deka spijat kako zaklani! (Izleguva.) (Vleguva drug sluga.) Vtoriot sluga Koj e ovoj? Kade e Kotus? Gospodarot nego go bara. Kotus! (Izleguva.) (Vleguva Koriolan.) Koriolan Krasen dom: gozbata mirisa odli~no, ama jas ne li~am na gostin. (Vleguva prviot sluga.) Prviot sluga [to saka{, bratko? Od kade ti tuka? Ova ne e mesto za tebe: te molam, nadvor! (Izleguva.) Koriolan Tretiot sluga Podobro gostewe ne sum ni zaslu`il bidej}i sum Koriolan. (Vleguva vtoriot sluga.) Vtoriot sluga Velmo`a. Od kade ti tuka, ~oveku? Da ne ne mu se na vratarot o~ite v glava, pa pu{ta vnatre takvi kako tebe? Te molam, da te nema. Koriolan Koriolan Trgni se! Taka e, vo pravo si. Vtoriot sluga Da se trgnam? Ti trgni se. Tretiot sluga Ama epten siromav. [to si ti? Koriolan Prviot sluga

795
Koriolan

Mi odi{ na nervi. Vtoriot sluga Pa ti si u{te drzok! Poinaku treba so tebe. (Vleguva tret sluga. Se sretnuvaat so prviot.) Tretiot sluga

^udak kakov {to nemam videno. Ne mo`am da go isteram od ku}ava. Te molam vikni mu go gospodarot. (Se povlekuva.) Tretiot sluga [to rabota ima{ ti tuka, a? Te molam, napu{ti ja ku}ava. Koriolan Pu{ti me da stojam; nema da go povredam ogni{teto.

796
Tretiot sluga

Vilijam [EKSPIR

ti magare edno! Toga{, zna~i, `ivee{ i so stra~kite? Koriolan Ne, jas ne mu slu`am na tvojot gospodar.

Te molam, velmo`o siromav, najdi si nekoe drugo obituvali{te. Ova ne e mesto za tebe; te molam nadvor. Ajde. Koriolan

Tretiot sluga Brkaj si rabota; odi debeli se so ostatocite od oladenata hrana. (Go otturnuva od sebe.) Tretiot sluga [to, ne saka{? Te molam, ka`i mu na gospodarot kolku ~uden gostin mu do{ol. Vtoriot sluga I }e mu ka`am. (Izleguva vtoriot sluga.) Tretiot sluga Kade e ~ovekot? Kade `ivee{? Vtoriot sluga Koriolan Pod vedro nebo. Tretiot sluga Aufidij Pod vedro nebo? Koriolan Da. Koriolan Tretiot sluga Kade toa? Koriolan Vo gradot na jastrebite i vranite. Tretiot sluga Vo gradot na jastrebite i vranite? Vidi go Kako ti e imeto? (Go otkriva liceto.) Ako ti Tule, ne me prepoznava{ koga me gleda{ i ne misli{ deka sum ~ovekot {to jas sum, nu`nosta toga{ nalaga imeto da ti go ka`am. Aufidij Od kade doa|a{? [to saka{? Ima{ ime? Zo{to mol~i{? Zboruvaj, ~oveku! Kako se vika{? Ovde, gospodaru. ]e go pretepav kako pes, ama ne sakav da gi voznemiruvam gospodata vnatre. (Se povlekuva.) A-ha, zna~i saka{ so gospodarot da se dru`i{? Koriolan Da; po~esno e so nego da se dru`am otkolku so `ena ti. Ama pqampalo si, samo meli{. Trgni mi se sose poslu`avnik, mr{! (Go brka so }otek. Izleguva tretiot sluga.) (Vleguva Aufidij so vtoriot sluga.) Aufidij

Koriolan

797

(Slugite se povlekuvaat.) Koriolan Mnogu neprijatno za Vol{~anskite u{i, i rapavo za tebe. Aufidij Ka`i kako se vika{! Izgledot ti e strog, a liceto tvoe zapoved nosi na sebe. Iako so skinati edra ti si brod veli~enstven. Kako se vika{? Koriolan Za murtewe spremi se: me poznava{ sega? Aufidij Ne te poznavam! Imeto ka`i go! Koriolan Imeto mi e Kaj Marcij, koj{to tebe osobeno a i na site Vol{~ani, golem pakost i zlo vi ima naneseno: za toa e svedok nadimeto moe, Koriolan. Bolnata slu`ba, opasnostite stra{ni i kapkite krv {to za neblagodarnata rodina gi leev, samo so nadimevo mi se vozvrateni: dobar spomen i svedok za omrazata i zloto {to za mene gi ~uvstvuva{. Ostana samo toa ime. Surovosta i zavista na cel eden narod, so dopust na velo`ite na{i slabi, koi do eden me napu{tija, restoto go goltna. I me nateraa, so glasovite na seto robje, da zaminam od Rim. Tokmu ovaa maka me dovede do ogni{teto tvoe, ne so nade`, ne me sfa}aj pogre{no, `ivotot da si go spasam: oti na smrtta ako & se pla{ev, od site lu|e na svetot kaj tebe najmalku }e dojdev; tuku so `elba smetkite da gi izramnam so progonitelite moi pred tebe jas ovde da stojam. Zna~i ako ima{ srce

odmazdni~ko vo sebe, {to da gi odmazdi saka zlata tebe naneseni, sakatewata sramni {to nasekade vo zemjava se gledaat, brzni i stori bedava moja da ti donese sre}a: taka upotrebija {to mojata odmazdni~ka slu`ba korist ti donese, za{to }e se boram protiv mojata rasipana zemja so `ol~nost na site |avoli adski. No ako ne mo`e{ ili ne smee{ ili za probawe na sre}ata ve}e si umoren, toga{, so eden zbor, i mene }e mi se sma~i da `iveam i grklanov }e ti go dadam tebe i na omrazata stara; koj{to, ako ne go prese~e{ }e ispadne{ {utrak, za{to od sekoga{ so omraza sum te sledel, i toni krv sum leel os gradite na zemjata tvoja, pa ne mo`am da `iveam osven za tvoj rezil ili vo tvoja slu`ba. Aufidij O, Marcij, Marcij! Sekoj zbor {to go re~e mi izvadi od srce po koren~e od drevnata zloba. Jupiter ako od oblakon progovori raboti divni i re~e Vistina e, ne bi mu veruval nemu pove}e od tebe, s#plemenit Marcij. Dozvoli raceve da gi obvijam okolu ova telo, od koe jasenovoto moe kopje sto pati se skr{ilo, luznej}i ja lunata so otpad. Ja gu{kam, eve, nakovalnata na mojot me~, i se natprevaruvam toplo i blagorodno so qubovta tvoja ko {to nekoga{, vo slavoqubie, se merev so hrabrosta tvoja. Znaj, kako prvo, ja sakav devojkata {to ja zedov; nikoga{ ~ovek poverno ne vozdivnuval od mene; no koga ovde te gledam, junaku plemenit, srcevo polno voshit podigruva posilno od denot nevestata koga pragot mi go premina. Marsu moj! Ti velam vojska imame spremna; naumeno imav da probam u{te edna{ rakata da ti ja se~am ili sopstvenata da ja zagubam. Ti me pobedi vo dvanaeset bitki pa ottoga{ dewe no}e sonuvam za nov megdan me|u nas dvajca-

798

Vilijam [EKSPIR

nasone obajcata sme padnale dolu, {lemovite sme si gi otpetluvale, fateni za gu{apo {to sum se razbudil, polumrtov od ni{to. Marcij plemenit, i da nemame druga kavga so Rim, dosta e ti {to si proteran, pa da staneme site od dvanaeset do sedumdeset, i turaj}i vojna vo utrobata na neblagodarniot Rim, kako buica smela da gi poplavime. O dojdi, vlezi, rakuvaj se so senatorite prijatelski na{i, koi se tuka za da se pozdravat so mene bidej}i sum spremen na va{ite oblasti da udram iako ne i na smaiot Rim. Koriolan Bogovi, blagoslov za mene e ova. Aufidij Zatoa, blagoroden gospodine, ako saka{ so svojata odmazda da upravuva{, zemi polovina od seta vojska i sam trgni za{to dovolno iskustvo ima{, i gi znae{ silata i slabostite na tvojata zemja: dali pravo da udri{ na rimskite porti, ili surovo da gi poseti{ oblastite dalni za da se tresat od strav pred da gi uni{ti{. No vlezi. Prvin da te prepora~am na tie {to da }e re~at na tvoite `elbi. Iljadapati dobredojde! Pogolem mi si prijatel sega odo{to nekoga{ du{man-iako, Marcij, stra{ni neprijateli bevme! Rakata vamu: Dobro mi dojde! (Izleguvaat Koriolan i Aufidij.) (Dvajcata slugi ispituvaat napred.) Prviot sluga Ama ~uden presvrt! Vtoriot sluga @imi rakava, sakav da go udram so stap; ama ne{to mi vele{e deka ali{tata la`no go

pretstavuvaat. Prviot sluga Kakvo ra~i{te ima! Me zavrte so prstot i palecot kako da sum vrtele{ka. Vtoriot sluga Po liceto znaev deka e ne{to posebno. Ima{e lice, bratko, lice kako-ne mo`am da najdam zborovi. Prviot sluga Da, da, ima{e; izgleda{e kako da-neka me obesat ako ne pomisliv deka vo nego ima pove}e odo{to mo`ev da zamislam. Vtoriot sluga Isto i jas, se kolnam. Ednostavno takov ~ovek nema na svetot. Prviot sluga I jas taka mislam. I pogolem e voin od onoj {to ti go znae{. Vtoriot sluga Od kogo? Od mojot gospodar? Prviot sluga Pa ne sakav ba{ toa da go ka`am. Vtoriot sluga Vredi kolku {estmina kako nego. Prviot sluga E, ne e ba{ taka; no go smetam za pogolem voin.

Koriolan

799
Prviot sluga

Vtoriot sluga \avol da go nosi, ~ovek ne znae kako da ka`e: za odbrana na gradot na{iot vojskovodec e odli~en. Prviot sluga Da, ama i za napad. (Vleguva tretiot sluga.) Tretiot sluga Ej apa{i, imam novosti za vas, novosti, bagabonti. Prviot i vtoriot sluga Kakvi, kakvi, kakvi? Gugaj! Tretiot sluga Od site narodnosti najmalku sakam da sum Rimjanin; poarno da sum robija{. Prviot i vtoriot sluga Zo{to? Zo{to? Tretiot sluga Zatoa. Ovde e onoj {to du{ata mu ja vade{e na na{iot vojskovodec, Kaj Marcij. Prviot sluga Oti veli{ du{ata mu ja vade{e na na{iot vojskovodec? Tretiot sluga Ne velam du{ata mu ja vade{e; velam sekoga{ be{e dovolno dobar za nego. Vtoriot sluga Ajde, ajde, drugari sme i prijateli; sekoga{ bil tvrd orev za nego; sum go ~ul i sam da veli taka.

Navistina bil tvrd orev za nego. [to e pravo pravo e; pred Koriol go secka{e i tol~e{e kako {nicla. Vtoriot sluga A slu~ajno da jade{e lu|e, mo`e{e da go ispe~e i da go izede. Prviot sluga Ka`i, ka`i u{te. Tretiot sluga [to da vi ka`am. Ovde vnatre tolkava ~est mu pravat ko da e sin i naslednik na Mars; go stavija na ~elo na trpezata; nieden senator ne postavuva pra{awe pred da stane i da ja izvadi kapata. Na{iot vojskovodec go tretira ko nalo`nica, dopirot od rakata mu go smeta za svet i s# se kokori za da ja sledi. No ova e glavnata vest: na{iot vojskovodec e prese~en na dve i e samo polovina od ona {to be{e do v~era; za{to drugata polovina mu e dadena na drugiot so dopust i blagoslov na celata trpeza. Toj }e odi, veli, da im gi istegne u{ite na ~uvarite na rimskite porti. ]e pokosi s# pred sebe i }e go ostavi patot zad sebe ras~isten. Vtoriot sluga Ako nekoj mo`e toa da go stori toga{ toa e samo toj. Tretiot sluga Ako mo`e? Jasno e deka mo`e: za{to, bratkovci, toj ima prijateli kolku {to ima neprijateli; koi prijateli, bratkovci, taka da re~am, ne smeat, bratkovci, da poka`at, taka da se izrazam, deka mu se prijateli, dodeka toj e vo moralna prednost.

800
Prviot sluga Moralna prednost? [to toa? Tretiot sluga

Vilijam [EKSPIR

Tretiot sluga A znae{ zo{to? Zatoa {to toga{ ne si se potrebni eden na drug. Parite gi davam za vojna. Se nadevam i Rimjanite }e bidat tolku evtini kako Vol{~anite. Ete, stanuvaat, stanuvaat. Prviot i vtoriot sluga Vnatre, vnatre, vnatre, vnatre! (Izleguvaat)

No koga }e vidat, bratkovci, deka perjanicata pak mu e gore, koga }e mu go ~ujat borbeniot izvik, }e izlezat od dupkite, kako zajaci po do`d i }e piruvaat so nego. Prviot sluga I koga }e bide ova? Tretiot sluga Utre, denes, vedna{; barabanot }e zatropa u{te popladnevo. Ova ti e kako del od nivnata gozba, a }e zavr{i pred ustite da si gi izbri{at. Vtoriot sluga Zna~i svetot pak }e se razmrda. Mirov e samoza `elezoto da r|osuva, da se kotat kroja~ite i guslarite so nivnite baladi. Prviot sluga Sakam vojna, bratkovci. Taa go nadminuva mirot kako denot no}ta: vojnata e `iva, ~ujna, polna nastani. Mirot e faten, letargi~en; toj e prene`en, gluv, pospan, ne budi ~uvstva; za~nuva~ e toj na pove}e kopiliwa odo{to vojnata e uni{tuva~ na ma`i. Vtoriot sluga Taka e. Kako {to vojnata, na nekoj na~in, mo`e da se nare~e zavodnik, taka ne mo`e da se porekne deka mirot e neumoren sozdava~ na ma`i so rogovi. Prviot sluga Da, i lu|eto se mrazat me|u sebe.

Koriolan Scena 634


(Vleguvaat tribunite Sicinij i Brut.) Sicinij Ne slu{ame za nego, a ne treba ni od nego da se pla{ime; lekot protiv nego e skroten vo sega{niov mir i spokoj na gra|anite, koi prethodno bea vo div nemir. Prijatelite mu crveneat pred nas {to na site im e arno; i tie porado, iako sami bi stradale od toa, bi gi videle ulicite prepolni so besni ordi, odo{to esnafite da pejat po du}anite nivni brkaj}i si ja dobro rabotata. Brut Prviot gra|anin Vo pravo vreme mu zastanavme na pat. (Vleguva Menenij.) Dali e ona Menenij? Sicinij Toj e, toj e. Vo posledno vreme mnogu qubezen stana. Zdravo, gospodine! Menenij Zdravo! Sicinij Tvojot Koriolan ne fali mnogu osven kaj prijatelite: dr`avata stoi, i }e stoi, duri i polut da e na nea. Menenij S# e dobro i u{te podobro mo`e{e da bide samo da se prisposobe{e. Sicinij Kade e toj, si slu{nal? Brut Kaj Marcij be{e Ostanete zbogum! Obajcata tribuni Zbogum, zbogum. Sicinij Ova e posre}no i poubavo vreme odo{to koga lu|evo tr~aa po ulici zauteni po buni. Nie, na{ite `eni i deca treba na kolena za vas da se molime. Sicinij Zdravje i beri}et! Brut

801
Menenij

Ni{to ne sum ~ul. Ni majka mu ni `ena mu ne ~ule ni{to od nego. (Vleguvaat tri-~etvorica gra|ani.) Site Bogovite neka obajcata ve {titat! Sicinij Dobar den, sosedi. Brut Dobar den na site, dobar den na site.

Zbogum, sosedi qubezni. Kako Koriolan da ve saka{e kako nas. Site

802

Vilijam [EKSPIR

dobar voda~ vo vojna, no grub epten, vozgordost prepoln, ambiciozen od umot nadvor, samo-zaquben. Sicinij I saka{e da vladee ko tiran, sam na tronot. Menenij Ne se soglasuvam so vas. Sicinij Do sega, za `al, ako toj konzul ostane{e, }e se uverevme vo toa. Brut Bogovite go spre~ija toa na vreme, a Rim si stoi cel i bez negova pomo{. (Vleguva eden edil.) Edilot Tribuni moi, ima eden rob {to go piknavme v zatvor, koj{to veli deka Vol{~anite so dve vojski navlegle dlaboko vo rimskite teritorii i vo seta voena surovost i zloba uni{tuvaat s# pred sebe. Menenij Toa e Aufidij, koj{to, doznavaj}i deka Marcij e vo progon povtorno rogovite vo svetot gi pu{til koi v korupka mu bea koga Rim od Marcij be{e branet i ne smee{e ni da gi pomoli. Sicinij [to pak sega go me{a{ Marcij?

Brut Kam{ikuvajte go robot. Ne e mo`no Vol{~anite mirot da go prekr{ile. Menenij Ne e mo`no? Dobro pomnime deka e sosema mo`no, za{to tripati do sega toa se slu~ilo barem vo moe vreme. No porazgovarajte so robov pred da go kaznite, kade ova go slu{nal, da ne se slu~i da udirate po izvestuva~ot, so kam{ik da go pretepate glasnikot koj{to na budnost n# predupreduva. Sicinij Ne me u~i mene. Znam deka ova ne mo`e da bide. Brut Ne e mo`no. (Vleguva glasnik.) Glasnikot Site patricii, mnogu seriozni, odat kon Senatot. Pristignale nekoi vesti {to site gi omacuri. Sicinij Toa e od robotodi iskam{ikuvaj go pred site-toj krena xeva, ova e negovo delo. Glasnikot No gospodine dobar, izve{tajot na robot e to~en; ama ima i u{te ne{to postra{no.

Koriolan

803
Menenij

Sicinij [to mo`e da e postra{no od ova? Glasnikot Otvoreno se zboruva od mnogu usti kolku e to~no ne znam, deka Marcij zdru`en so Aufidij, protiv Rim vodi vojska i se kolne na odmazda protiv site od najmal do najstar. Sicinij

[to ima novo? [to ima novo? Kominij Sami napravivte }erkite da vi gi siluvaat, na til pokrivite olovni da vi se topat, `enite da vi gi obes~estuvaat pred va{i o~iMenenij [to ima novo? [to ima novo?

Gluposti na kila! Kominij Brut Izmisleni samo za da poslabata strana go vrati doma dobriot Marcij. Sicinij Ujdurma vrvna! Menenij Verojatnosta e nula: zemjata naopaku da se svrti toj i Aufidij nema da se slo`at. (Vleguva vtor glasnik.) Vtoriot glasnik Ve baraat da dojdete vo Senatot veda{. Stra{na vojska predvodena od Kaj Marcij zdru`ena so Aufidij, besnee ludo niz oblastite na{i, site pre~ki gi uriva, gori i koli, i zema s# pred nea {to le`i. (Vleguva Kominij.) Kominij [to rabota svr{ivte. Neka vi e alal! Hramovite do temel da vi gi sramnat a pravata va{i, do koi se dr`evte tolku, vo dupka da vi gi vteraat od svrdel. Menenij Te molam, {to ima novo? se pla{am, svr{ivte rabota dobra. Te molam, {to ima novo? Ako Marcij so Vol{~anite se zdru`ilKominij Toj im e bog. Gi predvodi toj niv ko ti}e neprirodno, od bo`estvo sozdadeno drugo {to lu|eto poarno gi oblikuva; a tie po nego se zadale protiv nas samouvereni do beskraj ko deca zatr~ni po peperutka letna ili ko kasap {to tepa muvi. Menenij Dobra rabota svr{ivte, vie i futaxiite va{i; vie {to tolku veruvavte vo glasot na rmba~ite i zdivot na luko-jada~ite! Kominij ]e vi go strese toj Rim okolu u{i.

804
Menenij

Vilijam [EKSPIR

Kominij Donesovte milum treska vrz Rim, kakva {to do sega nikoj ne videl. Obata tribuni Ne velete ja donesovme nie. Menenij Ne, a? Da ne bevme nie? Go sakavme, no ko stoka, ko velmo`i slabi, se trgnavme pred ordite va{i, koi, revej}i, go isteraa od gradot. Kominij Ama se pla{am sega pak so rev }e go do~ekaat. Tul Aufidij, vtoro ime me|u vojskite, go slu{a ko dete i vo s# mu se povinuva. O~ajot e sega seta politika, odbrana i sila {to Rim mo`e da go ispravi pred nego. (Vleguvaat grupa gra|ani.) Menenij Eve ordite idat. Dali Aufidij e so nego? Vie ste tie {to vozduhot go zarazivte, vo vis koga gi frlavte smrdenite va{i mrsni kapi radosni {to Koriolan si odi. Sega se vra}a i sekoe vlakno od kosata na sekoj vojnik kam{ik }e bide za vas. Kolku budalski glavi frlaa kapi vo vis tolku toj }e otse~e i za glasovite }e vi plati. Ama ako, neka site n# izgori ista puza, sme zaslu`ile. Gra|anite Navistina e stra{no toa {to se slu{a.

Ko Herkul {to go strese ste`natoto ovo{je. Dobra, dobra rabota svr{ivte! Brut Vistina li e, gospodine? Kominij Epten, i ti bled }e stane{ pred poinaku da slu{ne{. Oblastite redum na buntot se pridru`uvaat, a toj {to otpor dava mu se potsmevaat zaradi glupata hrabrost i gine ko posleden {utrak. A koj mo`e da go krivi? Du{manite va{i i negovi mnogu go cenat. Menenij Gotovi sme do eden ako toj blagorodnik ne poka`e milost. Kominij A koj da ja pobara? Tribunite ne smeat od sram; narodot mo`e milost od nego da bara kolku volkot od ov~arite. Prijatelite najdobri, koga bi rekle, Bidi blag so Rim, bi go navredile ko onie omrazata negova {to ja zaslu`uvaat i na neprijateli bi li~ele. Menenij Vistina e taka! Da stava vo mojata ku}a potpal {to treba da ja izgori, }e nemam lice da mu re~am, Te molam, nemoj. Dobro, dobro ja opleskavte vie i majstorite va{i! Ja izmajstorivte epten!

Koriolan

805

Prviot gra|anin [to se odnesuva do mene, koga vikav da go progonime, velev deka e {teta. Vtoriot gra|anin Isto i jas. Tretiot gra|anin Isto i jas; i, {to e pravo, mnozina od nas. [to napravivme, napravivme za op{to dobro, i, iako dobrovolno se soglasivme da se progoni, sepak toa be{e protiv na{ata volja. Kominij Ama glasa~i! Gospod da n# ~uva! Menenij Dobra rabota svr{ivte vie i va{iot vikot. Saka{ na Kapitol? Kominij O, da, a {to bi pravel drugo? (Izleguvaat Kominij i Menenij.) Sicinij Gra|ani, odete doma; ne pla{ete se; tie se strana {to sakaat rado da se ostvari ona od koe bo`em se pla{at. Doma odete si i ne pla{ete se. Prviot gra|anin Bogovite neka n# vardat! Gra|ani, odime doma. Otsekoga{ sum vele deka zgre{ivme {to go progonivme. Vtoriot gra|anin I site nie. Ama, ajde, odime doma.

(Izleguvaat gra|anite.) Brut Kamo da e seto ova laga. Sicinij Kamo da e, kamo da e. Brut Ajde na Kapitol. Polovina blago go davam seto ova da e laga! Sicinij Da odime, te molam! (Izleguvaat.)

806 Scena 735

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Aufidij i negoviot oficer.) Aufidij Prebegnuvaat li kaj Rimjaninot u{te? Oficerot Ne znam koj |avol e vo nego, ama za vojnicite va{i toj e kako molitva pred obred, kako govor na trpeza, blagodarnica za seta hrana, a vie ste zasenet, gospodaru, vo ovoj pohod duri od sopstvenite lu|e. Aufidij [to e tuka e, ne sakam, so drugi sredstva, v koren da go sotram naumot na{. Kon mene toj e polo{ odo{to si mislev deka bi mo`el da bide denta koga prvpat go gu{nav. No prirodata negova e nemenliva i moram da go prostam ona {to ne se poprava. Oficerot Sepak, gospodaru, bi sakal zaradi vas li~no, da ne se zdru`evte so nego vo vodstvoto; {to zna~i, ili sam da ja vodevte ovaa vojna, ili sosem nemu da mu ja prepu{tevte. Aufidij Te razbiram dobro, zatoa siguren bidi koga }e dojde vreme da podnese smetka, ne znae {to mo`am da izvadam protiv nego. Iako, se ~ini, a i toj taka si misli, a vidlivo e sosem i so golo oko, deka s# dobro pravi i se gri`i ~esno za dr`avata Vol{~ka, ko zmej se bori, i postignuva uspeh {to me~ot go izvadi, sepak nenapraveno mu

e ona {to vratot }e mu go skr{i ili mojov, koga kone~no }e se presmetame. Oficerot Gospodaru, mislite deka }e go osvoi Rim? Aufidij U{te pred opsada mu se predavaat site mesta, a plemstvoto Rimsko e na negova strana. I senatorite i patriciite go sakaa isto; tribunite voini ne se, a narodot nivni }e bide brz da go vrati ko prebrz {to be{e da go protera. Za Rim, mislam, toj }e bide ko orelot morski {to e za ribite, {to gi lovi so suverenosta na svojata priroda. Prvin im be{e blagoroden sluga, no ne mo`e{e ~esta da ja nosi vramnote`eno. Dali od gordost, {to izleguvaj}i od sam,ata sre}a ja rasipuva ve~no sre}ata na sre}nikot; dali od lo{ prosud da ne se iskoristat pru`enite {ansi {to mu bea na dofat, dali od ujod, da se bide eden ist, i pod {lemot ko vo razgovorot, da se komanduva vo mirot so ista strogost i na ist na~in ko vo vojna; dali samo edno od toa,a toj ima po ne{to od s#, iako ne s#, za ova ne smeam da gre{am du{a-go storija stra{en, namrazen od site, pa i proteran: ama ima zaslugi {to seto toa go pokrivaat. Zna~i doblestite na{i zavisat od toa kako vremeto gi tolkuva, a mo}ta, sama po sebe za pofalba vredna, poo~igleden grob nema od govornicata na koja nejzinite dela se falat. Ognot so ogan se tera; klinec so klinec se vadi; pravoto pravo go ni{ti, silata sila ja kradi. Da odime, ajde. Kaj, koga Rim }e bide tvoj najbeden }e bide{ ti; za{to potoa si moj.

^in PETTI
Scena 136
(Vleguvaat Menenij, Kominij, Sicinij, Brut i drugi.)

Menenij Ne, ne odam: ~uvte {to mu re~e na onoj vojskovodec {to mu be{e, i kogo mnogu go saka{e. Me vika{e tatko no {to od toa? Odete vie {to go proteravte; na milja pred {atorot negov padnete i klekum pat pronajdete do negovata milost. Ne, ako odbil so Kominij da razgovara, jas od ovde ne mrdam. Kominij Kako da ne me poznava{e. Menenij ^uvte? Kominij

Kominij Go potsetiv kolku e kralski da se prosti koga najmalku se o~ekuva. Toj mi re~e deka toa bilo samo molba od dr`ava edna do onoj {to bil proteran od narodot nejzin. Menenij Mnogu dobro. A {to trebalo drugo da ka`e? Kominij Probav da mu ja razbudam starata po~it kon li~nite prijateli. Toj mi re~e deka nema vreme da gi izbira od kupot bu~en bazdliv plevel. Re~e bi bilo ludost za edno do dve bedni zrna |ubreto da ne se spali pa pak nasekade da bazdi. Menenij

Sepak edna{ navistina na ime me vikna. Go potsetiv na prijatelstvoto staro i krvta {to zaedno sme ja proleale. Na Koriolan ne mi se odyva; mi zabrani kako bilo da go vika: re~e deka e nikoj i ni{to, ~ovek bez ime s# dodeka ne se iskova ime vrz ognot na spaleniot Rim. Menenij Ete, ete: svr{ivte rabota dobra! Dvajca tribuni {to rmbale vo Rim jaglenot da poevtini, za spomen se vredni.

Za edno do dve bedni zrna? Ednoto sum jas; majka mu, `ena mu, sinot i ovoj hrabar ~ovek, zrnata sme nie, a vie bazdliviot plevel, a i kornite, bratko, do nad mese~inata. Poradi vas }e n# spalat. Sicinij Te molam, bidi trpeliv. Ako ne ni pomogne{ sega koga sme vo najgolema nu`da, toga{ barem nemoj za nevoljava da n# krivi{. No ako saka{

808

Vilijam [EKSPIR

za tatkovinata da go moli{, tvojot ve{t jazik pove}e od vojskata {to, eve, nabrzina se zbira, mo`e da go sopre zemjakot na{. Menenij Ne, ne sakam da se me{am. Sicinij

venite koga se prazni, krvta ni e ladna, i toga{ na utroto se murtime, ne ni e od raka da davame, da prostuvame; no koga sme gi nagnetile cevkive i prenosnicive na krvta so vino i hrana, popopustlivi sme na du{a odo{to vo postot pustini~ki. Zatoa prvin }e vardam dobro da se najade a potoa so molbata }e navalam. Brut

Te molam odi kaj nego. Menenij [to treba da pravam? Menenij Brut Samo probaj {to mo`e qubovta tvoja da stori za Rim kaj Marcij. Menenij Nema da saka da go ~ue. Dobro, a da re~eme Marcij }e me odbie, kako Kominij {to go odbi, bez da go slu{ne; {to toga{? Ako se vratam kako poti{ten prijatel, stol~en od nequbeznosta negova? [to ako taka se slu~i? Sicinij Toga{ dobrata ti volja blagodarnost od Rim }e dobie za namerata dobro da stori{. Menenij ]e probam. Mislam deka }e me islu{a. Iako {to usnata ja grizel i mr~el na dobriot Kominij, me obeshrabruva mnogu. Mo`e vo lo{ ~as go na{ol pred da sedne da jade: Sicinij Nema? Kominij Vi velam, toj sedi vo zlato, crven vo o~ite ko da go gori Rim; navredata mu e temni~ar na milosta. Kle~ev pred nego: a toj odvaj ~ujno re~e Stani, i so nema raka vaka, me istera. [to }e stori na pi{ano, po mene, prati i {to ne }e stori, so zakletva vrzan uslovite da gi ispolni. Nade`ta e zaludna, vi velam, osven ako blagorodnata mu majka i `ena ne otidat da izmolat sega milost za tatkovinata. Zatoa ajde so ubavi molbi da gi zabrzame. (Izleguvaat.) @imi vera, }e probam, }e vidime {to }e bide. Naskoro }e se znae {to sum storil. Kominij Ti dobro go znae{ od qubeznosta negova patot i ne mo`e{ da go zgre{i{.

Koriolan Scena 237


(Menenij im prio|a na stra`arite.) Menenij Prviot stra`ar Stoj! Kade odi{? Vtoriot stra`ar Zapri i vrati se! Menenij Vardite ko ma`i! Taka treba. No, so va{ dopust, jas sum dr`aven slu`benik i dojden sum so Koriolan da zboruvam. Prviot stra`ar Od kade? Menenij Od Rim. Prviot stra`ar Ne mo`e; mora da se vrati{; vojskovodecot na{ ne}e ve}e ni{to od tamu da slu{a. Vtoriot stra`ar Pobrgu Rim }e go vidi{ v plamen odo{to so Koriolan da zboruva{. Menenij Menenij Prijateli dobri, ako ste go ~ule vojskovodecot da zboruva za Rim i za prijatelite tamu, sigurno e toga{ deka imeto moe vi e poznato: Menenij. Prviot stra`ar Neka si i toj, vrati se: doblesta na tvoeto

809

ime ovde ne proa|a.

Ti velam, bratko, tvojot vojskovodec mi e prijatel. Jas bev kniga na negovite dobri dela vo koja se ~ita za slavata negova nenadminliva, zgolemena mo{ne; zo{to otsekoga{ prijatelite sum gi krepel, me|u koi toj e glaven, i veli~el do rangot do koj vistinata trpi. Ponekoga{, velam, ko topka po gnilo tlo sum se trkalal podaleku od celta i na preteranata falba sum staval pe~at na vistinata. Zatoa, bratko, mora da me pu{ti{. Prviot stra`ar E, gospodine, da ka`evte tolku lagi vo negova korist kolku {to ka`avte zborovi vo svoja, pak nema{e da projdete; ne, pa makar la`eweto da e doblesno ko `iveeweto ~esno. Zatoa vrati se! Menenij Te molam, prijatele, imaj na um deka se vikam Menenij i deka sekoga{ sum bil privrzanik na tvojot vojskovodec. Vtoriot stra`ar I da si la`el za nego, kako {to veli{, jas sum toj, {to ka`uvaj}i ja vostinata, ti veli deka ne mo`e{ da projde{. Zatoa vrati se!

Ka`i mi dali jadel? Oti pred jadewe ne bi zboruval so nego. Prviot stra`ar Ti si Rimjanin, neli?

810
Menenij Isto kako i tvojot vojskovodec. Prviot stra`ar

Vilijam [EKSPIR

Koriolan [to se slu~uva? Menenij Sega bratko, }e ti ka`am. Sega }e vidi{ deka i jas ne{to zna~am; }e ti stane jasno deka obi~en stra`ar ne mo`e da me odvoi od mojot sin Koriolan. Oceni me po priemot kaj nego, dali }e te obesat ili }e te osudat na nekoja druga smrt, podolga za gledawe i polo{a za trpewe. Sega gledaj i padni vo nesvest poradi ona {to ti pretstoi. (na Koriolan) Neka bogovite veli~enstveni sekoj ~as besedat vo sinodot za tvojata li~na sre}a neka te sakaat kolku {to te saka tvojot star tatko Menenij! O sinko, sinko moj, se podgotvuva{ da n# spali{: vidi, eve voda za gasewe. Odvaj me nagovorija da dojdam kaj tebe, no ubedeni deka nikoj osven mene ne mo`e da te predomosli, so vozdi{ki od portite tvoi me izduvaa; te prokolnuvam prosti mu na Rim i na tvoite zemjaci {to te molat. Neka dobrite bogovi go ubla`at tvojot gnev, i talogot negov neka go frlat vrz slugava ovde-ovoj ovde, koj{to, kako penu{ka se ispre~i na patot moj do tebe. Koriolan Odi si! Menenij [to? Da si odam? Koriolan Za `ena, majka, dete, ne znam. Rabotata moja e vo slu`ba na drugi. Iako samo moja e odmazdata, prostuvaweto le`i vo gradite na Vol{~anite. Deka sme bliski, toa neblagodarniot zaborav }e go zbri{i pred so`albata da sfati kolku. Zatoa, odi. U{ive mi se potvrdi za molbite tvoi odo{to portite va{i pred vojskive. No, oti te sakav zemi go ova; go napi{av samo za

Toga{ treba da go mrazi{ kako nego. Zarem vie {to go isturkavte niz porti najdobriot nivni branitel i vo nasilno, prosta~ko neznaewe,svojot {tit na neprijatelite mu go predadovte, mislite na odmazdata da mu se sprotistavite so nedokvakani kukawa na starici, so devstveni molewa na va{ite }erki, ili so posreduvawe na eden istro{en, izmatufen starec, kakov {to, mi se ~ini, si ti38? Dali mislite da go izgasnete plamenot {to naskoro }e go goltne va{iot grad, so tolku slaba{en zdiv? Ne, se la`ete; zatoa vrati se vo Rim, i podgotvete se za va{iot kraj. Osudeni ste na propast; na{iot vojskovodec se zakolna deka nema da vi prosti. Menenij Mom~e, tvojot pretpostaven da znae deka sum ovde, kon mene bi se odnesuval so dostojna po~it. Prviot stra`ar Mojot pretpostaven ne te ni poznava. Menenij Mislev na vojskovodecot. Prviot stra`ar Ba{ mu e gajle na vojskovodecot moj za tebe. Vrati se koga ti velam, begaj: osven ako ne saka{ malkuto krv da ti ja proleam. Begaj, zadovoli se i so ova. Begaj! Menenij Ama bratko, bratko moj(Vleguvaat Koriolan i Aufidij.)

Koriolan

811
Vtoriot stra`ar

tebe, i mislev da ti go pratam. (Mu dava pismo.) U{te ne{to, Menenij: ne sakam da te slu{am. Ovoj ~ovek, Aufidij, mil mi be{e vo Rim: no, sega, samiot gleda{. Aufidij Nepokolebliv si, gledam. (Izleguvaat Koriolan i Aufidij. Ostanuvaat stra`arot i Menenij.) Prviot stra`ar Sega gospodine, dali imeto ti e Menenij? Vtoriot stra`ar Magija e, kako {to gleda{, so golema mo}. ]e znae{ da se vrati{ doma. Prviot stra`ar Slu{na kako n# ispajpuzija {to ja zaprevme tvojata veli~ina? Vtoriot stra`ar [to misli{, ima pri~ina da padnam vo nesvest? Menenij Ne mi e gajle ni za svetot ni za va{iot vojskovodec; a za ti}iwa kako vas odvaj mislam deka postoite, tolku ste bezvredni. Onoj koj{to e volen da umri od svoja raka, ne se pla{i od smrtta od drug: neka va{iot vojskovodec go napravi najlo{oto. A {to se odnesuva do vas, ostanete dolgo toa {to ste; i bedata so vremeto neka vi raste. Vi go velam ona {to mi e re~eno: da ve nema! Prviot stra`ar Blagoroden ~ovek, navistina.

Blagoroden e na{iot vojskovodec: toj e karpa, ~inar na kogo ni{to ne mu mo`at vetri{tata. (Izleguvaat.)

812 Scena 339

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Koriolan i Aufidij i drugite.) Koriolan Utre so vojskite pred yidinite rimski }e zalogorime. Partneru vo ova delo, mora da gi izvesti{ velmo`ite Vol{~anski kolku ~esno potfatov go vodam. Aufidij Samo za celite nivni so po~it rabote{e, u{ite gi zatna pred seop{tite molbi od Rim: ne dozvoli ni edna{ doverliv {epot, ne, nitu so prijatelite tvoi {to mislea deka se sigurni vo tebe. Koriolan Na ovoj starec {to so skr{eno srce go isprativ vo Rim, mu bev pomil odo{to sin e na tatko ne, me obo`ava{e duri toj. Posledna mo`nost im be{e toj; zaradi negovata stara qubov, iako bev mo{ne surov kon nego, im gi ponudiv u{te edna{ prvite uslovi, {to edna{ ve}e gi odbija i ne mo`at da gi prifatat, a na mnogu pove}e se nadevaa od nego. Samo malku popu{tiv. Za novi posrednici ili molbi bilo dr`avni ili li~ni od sega ne sakam da ~ujam. (Se slu{a vreva od nadvor.) Ha! Koj vika? Zarem }e me isku{at za kletvata da ja zgaznam vo ~asot ist koga dojdov? Ne doa|a predvid! (Vleguvaat Virgilija, Volumnija, Valerija, mladiot Marcij so pridru`nici.) @ena mi doa|a prva; po nea pre~esniot kalap vo koj telovo mi dobi oblik a za raka go dr`i

vnukot od krvta nejzina. Begaj, qubov! Vrsko sekoja, pravo prirodno pukni! Neka samo tvrdokornosta e doblest! [to vredi poklonov? Ovie o~i na gulab {to bogovite gi teraat od krivokletstvo? Se topam, ne sum potvrda zemja od drugite. Majka mi se klawa nebare Olimo pred krti~nik vo molba se sviva; a sin~eto moe ima molben pogled prirodata bo`em velika revi, ne odbivaj. Vol{~anite neka Rim go razorat i Italija ja zgazat; nema, nema ko gusan na nagonot da mu robuvam, tuku }e stojam ko ~ovek {to sam sebesi se stvoril i nikakva roda nema. Virgilija Gospodaru moj, ma`u! Koriolan O~ive ne se ko onie vo Rim {to gi imav. Virgilija Tagata {to vaka izmeneti n# ~ini te tera taka da misli{. Koriolan Ko glup glumec sega, roljata sum ja zaboravil, ne znam do kade sum i rezil golem mi pretstoi. Najdobar delu od mene, prosti {to sum svirep; no ne veli zatoa Prosti im na Rimjanite. O, bakne` dolg ko progonstvoto moe, ko odmazda sladok! @imi qubomornata kralica nebesna, ovoj bakne` od tebe go ponesov, mila; i vernata mi usta ottoga{ devstveno go ~uvam. Bogovi! Pqampam, a najblagorodnata majka na svetot, ne sum ja pozdravil. Potoni, koleno, v zemi: (Kleknuva.)

Koriolan

813

ostavi pogolema taga na po~it od onaa na sinovite obi~ni. Volumnija

da ostane{ od sramot, vo bojot da stoi{ ko svetilnik mo}en otporen na sekoj vihor spasuvaj}i gi tie {to vo tebe gledaat! Volumnija

O, stani blagosloveno ~edo! Dodeka jas, na zglavje ne pomeko od kremen pred tebe kle~am, neprikladno po~it oddavaj}i ti nebare pogre{en bil do sega odnosot me|u roditel i dete. (Kleknuva.) Koriolan [to e ova? Ti kle~i{ pred mene? Pred tvojot kaznet sin? Toga{ ~akalot nas skrkestiot zaliv neka udri po yvezdite. Neka buntovnite vetri{ta mavnat so gordite kedri po ognenoto sonce, ubivaj}i ja nevozmo`nosta i da go storat nestorlivoto rabota lesna! Volumnija Ti si mojot voin: pomognav da se stvori{. Ja poznava{ ovaa dama? Koriolan

Na kolena, mom~e. Koriolan Toa e mojt smel sin! Volumnija Toj, `ena ti, damava ovde i li~no jas dojdovme ovde i te molime. Koriolan Te molam, mol~i! Ili, ako moli{, pomisli prvin na ova: ona {to se zakolnav deka nema da go dadam ne go sfa}aj ko odbivawe na molbite tvoi. Ne barajte vojskata da ja raspu{tam i pak pazar da udram so zanaet~iite rimski. Ne velete mi vo {to sum nepriroden. Ne posakuvajte da gi ladam odmazdata i gnevot vo studenite va{i pri~ini. Volumnija

Blagorodnata sestraa na Publikula, lunata rimska, kibarna ko lednik od naj~ist sneg {to go pravi mrazot i visi na hramot Dijanin! Mila Valerija! Volumnija Ova e skratenata verzija tvoja, koja, koga edna{ }e stasa, }e bide lika i prilika tvoja. Koriolan Bogot na voinite, so soglasnost na vrhovniot Jupiter, neka mislite so blagorodnost ti gi vdahne, i skraja

O, dosta, dosta! Ve}e re~e deka nema ni{to da ni dade{: za{to ne barame ni{to drugo osvenona {to ve}e go odbi. ]e barame sepak, a ako ne odbie{, seta vina na tvrdosta tvoja neka padne; slu{ni n#. Koriolan Aufidij, i vie Vol{~ani, slu{ajte; za{to ne sakam ni{to tajno da ~ujam od Rim. [to molite? Volumnija I da mol~ime i da ne govorime, ali{tata

814

Vilijam [EKSPIR

na{i i izgladnetite tela otkrivaat vedna{ {to `ivot `iveeme po progonot tvoj. Sfati kolku sme nie ponesre}ni od site `eni {tom ovde dojdovme. Oti tvojot izgled koj{to bi trebalo o~ite so radosnici solzi da ni gi polni, srcata na tanc da ni gi {ilka, gi tera na pla~ i gi trese so strav i taga, teraj}i ja majkata, `enata i sinot, sinot, ma`ot i tatkoto da go gledaat kako ja vadi utrobata na svojata zemja. A za nas bednite neprijatelstvoto tvoe e najkobno. Ti n# li{i{ od molitvite do bogovite, {to uteha e za site osven za nas; za{to kako bi mo`ele nie, kako bi mo`ele da se molime za zemjata na{a, a na toa sme dol`ni, i za pobedata tvoja na {to isto sme dol`ni? Bo`e, ili bez zemja }e ostaneme, doilkata na{a mila, ili bez tebe, utehata na{a vo zemjata. Sigurno n# ~eka jad neodminliv, bez ogled kako `elbata na pobeda ni se ispolni; za{to ili tebe mora ko tu| progonenik, okovan vo prangi, da te vodat niz ulicite na{i, ili vo triumf da gazi{ po urnatinite na tvojata zemja nosej}i go venecot za{to si ja proleal hrabro krvta na `ena ti i sinot. [to se odnesuva do mene, sinko, nemam namera ishodot da go ~ekam na ovaa vojna. Ako ne uspeam da te ubedam da poka`e{ blagorodna milost kon dvete strani mesto da uni{ti{ edna, ne }e mo`e{ vo napad da trgne{ na svojata zemja bez da ja zgazi{ -bez da ja zgazi{, veruvaj mi-utrobata na tvojata majka {to na svet te donese. Virgilija Da, i mojata,

{to ova dete ti go rodi za tvoeto ime da se so~uva. Mom~eto Mojata nema da ja zgazne. ]e pobegnam za da porasnam, pa, toga{, }e se boram. Koriolan Da ne se zarazam so `enska mekost, ne treba da go gledam likot od `enata i sinot. Predolgo sedev. (Stanuva.) Volumnija Ne, ne odi od nas taka. Da baravme od tebe da gi spasi{ Rimajanite, a da gi uni{ti{ Vol{~anite na koi im slu`i{, mo`e{e da n# obvini{ vedna{ ko ostrov za ~esta tvoja. No, na{ata molba e niv da gi smiri{: Vol{~anite da re~at nie im dadovme milost, a Rimjanite nie ja primivme; i sekoj obete strani da te veli~a i vika, Blagosloven bidi {to mirov go sklu~i! Ti znae{, velik sine, ishodot na vojnata e neizvesen, no sigurno e ako go osvoi{ Rim, deka `etvata {to toga{ }e ja o`nie{ }e bide ime {to kletvi sekoga{ }e go sledat, a hronikite vaka }e pi{uvaat: Blagoroden toj be{e, no so poslednoto delo blagorodnosta ja zbri{a zemjata si ja uni{ti i imeto mu ostana da go mrazat site idni pokolenija. Re~i ne{to, sine: se streme{e kon najvisokiot dostrel na ~esta, ja podra`ava{e umno bogovskata milost, go pare{e so grom nebesniot {irok obraz razmenuvaj}i go sulfurot ovoj so molwa {to sepak dabot samo go rascepuva. Zo{to mol~i{? Misli{ deka e ~est za eden blagoroden ~ovek

Koriolan

815

zloto naneseno ve~no da go pamti? Govori, snao: nemu ne mu e gajle za tvojot pla~. Govori, vnu~ko: mo`e tvojot detski zdiv pove}e }e go trogne od na{ite pri~ini. Ne postoi ma` na svetot {to pove}e dol`i na majka, a dozvoluva zalud da pqampam ko da ne me gleda. Nikoga{ vo tvojot `ivot ne si poka`l qubeznost kon milata majka, koga taa, kva~ka kutra, ne sakaj}i vtora ro`ba, te pra}a{e vo vojna i te do~ekuva{e doma, oven~an so po~esti. Re~i nepravi~na imam molba i so prezir vrati me nazad; no ako ne e taka, ti ne si ~esen, i bogovite so ~uma }e te sotrat {to ti mi ja odzema{ dol`nosta {to edna majka ja ima. Toj se vrti. Kleknete dami: da go zasramime koga na kolena }e n# vidi. Na negovoto nadime Koriolan pove}e mu li~i lo{otilakot odo{to milosta za na{ite molbi. Dolu! Pa kraj: ova e posledno. Zna~i odime nazad vo Rim so sosedite da umreme. Gledaj, ova mom~e {to u{te ne znae {to saka, kle~i, i so racete vo vis krenati ja brani molbata na{a so pogolema sila i `elba od `elbata tvoja da ne sfati{. Odime, ajde: na ovoj ~ovek Vol{~anka mu e majka; `ena mu e vo Koriol, a ova dete sosem slu~ajno li~i na nego. Pu{ti n# sega: }e mol~am duri gradot ne ni se najde vo plamen i duri toga{ ne{to }e re~am. Koriolan (Ja dr`i molkum za raka.) O majko, majko! [to stori? Gledaj, se otvora ona nebo, bogovite dolu gledaat i na neprirodnava gletka

se smeat. O, majko moja, majko! O! za Rim izvojuva pobeda sre}na; no za sin ti, veruvaj, o, veruvaj, mnogu opasno e toa {to go nadsili sega, ako ne smrtonosno. No neka bide taka. Aufidij, iako ne mo`am da vodam prava vojna, sepak dobar mir }e sklu~am. Sega Aufidij dobar, da be{e na moe mesto, dali pomalku svojata majka }e ja slu{a{e? Pomalku dade{e, Aufidij? Aufidij Sosem bev trognat. Koriolan Se kolnam deka be{e. I, gospodine, ne e mala rabota od mene, od o~ive da mi kape so`alba. No, gospodine dobar, ka`i kakov mir saka{ da se sklopi? Jas sepak ne se vra}am vo Rim, so tebe idam; i te molam poddr`ime vo ova. O majko! @eno! Aufidij (Na strana) Milo mi e {to ~esta kaj tebe se vo razdor. Od toa, mi se ~ini, porane{nata sre}a }e si ja vratam. Koriolan (Na Volumnija, Virgilija i drugite.) Da, vedna{. No prvin }e pieme zaedno; pa svedo{tvo od zborot poarno nazad }e ponesete, koe nie dvajca pod ka`anite uslovi }e go zaverime so pe~at. Ajde, vlezete so nas. Vie, gospo|i moi, zaslu`uvate hram da vi krenat. Site sabji vo Italija i site zdru`eni vojski ne }e mo`ea da go izvojuvaat mirov. (Izleguvaat.)

816 Scena 440

Vilijam [EKSPIR

(Vleguvaat Menenij i Sicinij.) Menenij

Aleksandar. [to }e zapoveda da se napravi, so zapovedta e zavr{eno. Ni{to ne mu nedostiga da bide bog osven ve~nost i nebo da se vostol~i. Sicinij

Go gleda{ ona }o{e od Kapitol, onoj kamentemelnik? Sicinij Go gledam, zo{to? Menenij Ako mo`e{ da go pomrdne{ so maloto prste, toga{ ima nade` deka gospo|ite od Rim, osobeno negovata majka, da uspeat. No jas velam deka nade` nema; grklanite ni se osudeni i samo ~ekaat da bidat prese~eni. Sicinij Dali e vozmo`no tolku kratko vreme da go promeni karakterot kaj ~oveka? Menenij Postoi razlika pome|u gasenicata i peperutkata; sepak tvojata peperutka ispadna gasenica. Ovoj Marcij izrasna od ~ovek vo zmev. Ima krila. Toj e ne{to pove}e od obi~en vleka~. Sicinij Toj mnogu ja saka{e svojata majka. Menenij

Milost, mislam, ako verno go opi{uva{. Menenij Mu go slikam karakterot. ]e vidi{ kakva milost }e donese majka mu od kaj nego. Vo nego ima milost kolku {to ima mleko vo tigar-ma`jak; ubavo toa }e go vidi na{iot sirot grad, a s# e ova poradi tebe. Sicinij Bogovite neka ni se smiluvaat. Menenij Ne, vo vakov slu~aj, bogovite nema da se na na{a strana. Koga go proteravme, niv ne gi po~ituvavme; a koga }e se vrati vratovite da ni gi skr{i, nema da n# po~ituvaat tie nas. (Doa|a glasnik.) Glasnikot Gospodine, ako vi e mil `ivotot, begajte doma. Plebejcite ve}e go fatija drugiot tribun, go vle~at gore dolu i site se kolnat deka ako rimskite dami ne donesat dobri vesti, }e go ubijat i toa ma~eni~ki, bavno. (Vleguva drug glasnik.) Sicinij

I mene me saka{e; no sega se se}ava na majka si kolku osumgodi{en kow na svojata. Kiselosta na negovoto lice mo`e i zrelo grozje da skiseli. Koga odi, odi kako yidokr{a~ i zemjata se sobira pod negoviot od; vo sostojba e pancirot da go probie so o~i, zboruva kako kambana, a negovotohm e kako pluton na cela baterija. Sedi vo tronot svoj kako da e sozdaden da bide

[to e novo? Vtoriot glasnik Dobri vesti! Gospo|ite uspeaja. Vol{~anite si zaminuvaat zaedno so Marcij. (Izleguvaat drugite prisutni.)

Koriolan

817
Sicinij

Povesel den ne osunal vo Rim u{te od proteruvaweto na Tarkvinij. Sicinij

Bli`at do gradot? Vtoriot glasnik Prijatele, siguren si deka e taka? Dali e sosem sigurno? Vtoriot glasnik Sigurno kako {to znam deka sonceto e ogan. Kade se krievte koga kotkate somne`? Nikoga{ niz svodot ne nado{la takva plima ko tolpata ute{eni niz portite. Eve, ~ujte! (Se slu{aat trubi, oboi, barabani istovremeno.) Trubi, psalterioni, kavali i gajdi, tarabuki, kimvali i tolpa Rimjani so vikot go teraat sonceto da igra. Slu{nete! (Odnadvor se slu{aat vikotnici.) Menenij Dobri vesti. Odam damite da gi pre~ekam. Ovaa Volumnija vredi poln grad konzuli, senatori, patricii i polno more i kopno so tribuni kako vas. Dobro deneska se mole{e. utrinava ni gro{ ne davav za iljadnicite va{i grla. Kako se raduvaat, slu{aj! (Se slu{a muzika i izvici.) Sicinij Prvin, bogovite da te blagoslovat za vesta; a sega primi ja mojata blagodarnost. Vtoriot glasnik Imame pri~ina site gospodaru, za golema blagodarnost. Da im pojdeme na sre{ta i veselbata da ja zgolemime. (Izleguvaat.) Samo {to ne vlegle. Sicinij

818 Scena 541

Vilijam [EKSPIR Scena 642


(Vleguvaat Tul Aufidij so pridru`nicite.) Aufidij Prviot senator

(Vleguvaat dvajca senatori, so gospo|ite Volumnija, Virgilija i Valerija i pominuvaat preku scenata so drugite velmo`i.

Eve gi za{titni~kite na{i, `ivotot na Rim! Svikajte gi plemiwata, slavete gi bogovite, zapalete ognovi pobedni, cve}iwa pred niv postelete; nadvikajte ja bu~avata {to go protera Marcij, so dobredojde vratete go kaj negovata majka: vikajte, Dobredojdovte gospo|i, dobredojdovte! Site Dobredojdovte gospo|i, Dobredojdovte! (Muzika, barabani, trubi. Izleguvaat.)

Odete i ka`ete i na gradskite vlasti deka sum tuka. Dajte im go pismovo. Koga }e go pro~itaat neka dojdat na plo{tad, jas kaj {to pred nivnite i pred u{ite od siot narod }e potvrdam deka ova e vistina. Onoj {to go obvinuvam sega }e vleze niz gradskite porti, so namera da govori pred narodot, so nade` niz zborovi da ostane ~ist. Odte brzo. (Izleguvaat pridru`nicite.) (Vleguvaat dvajca ili trojca zagovornici od grupata na Aufidij.) Dobro dojdovte. Prviot zagovornik Kako e na{iot voda~? Aufidij Kako ~ovek otruen od sopstvenata milost i ubien od milosrdieto svoe. Vtoriot zagovornik Blagoroden vo`du, ako s# u{te ostanuva{ na namerata ista i poddr{ka bara{ na{a, nie sme tuka od opasnosta da te spasime. Aufidij Ne znam, gospodine. Treba da pravime narodot kako {to saka. Tretiot zagovornik Narodot nere{itelen }e bide duri soperni{tvo me|u vas ima; no padot na eden go pravi drugiot naslednik na s#.

Koriolan

819
Aufidij

Aufidij Znam, i udarot moj vrz nego, mislam mo`e dobro da se opravda. Jas go krenav, i so ~esta em~ev za negovata vernost; a toj, izdignat vaka gi zaleva{e bilkite novi so rosa od laski, prijatelite moi zaveduvaj}i gi; za celta vakva prirodata si ja smekna, poznata napred kako slobodna, nesmenliva, gruba. Tretiot zagovornik Gospodine, tvrdokornosta negova za mestoto kozul koga se kandidira{e, koe poradi nea go zagubiAufidij I za toa da govoram sakam. Proteran, toj dojde na ogni{teto moe, grklanot svoj pod no` mi go stavi; go primiv, sodrugar vo slu`bata go storiv, za site `elbi negovi pat mu otvoriv; ne, duri go pu{tiv od moite ~eti da gi izbere, za planot negov najdobrite i najsve`i moi lu|e, pa duri i sam vo negova slu`ba se staviv; mu pomognav slava da po`nee koja, na krajot, cela za sebe ja zede pa duri se vozgordi {to ova mi go stori: pa na krajot ispadnav ko jas da sum mu sluga a ne drugar, i po~na so nasmevki da me pla}a nebare sum mu platenik. Prviot zagovornik

Da, tokmu toa: tuka }e zapnam i najmnogu }e bidam protiv nego; poradi nekolku `enski solzi, i toa evtini ko lagi, gi prodade krvta i trudot na na{iot golem potfat. Zatoa }e umreme, a jas niz padot negov }e se obnovam. No, ~ujte! (Barabani i trubi, so izvici na narodot.) Prviot zagovornik Vo svojot roden grad ti vleze ko glasnik i nikoj ne ti re~e dobredojde; a toj se vra}a paraj}i go vozduhot so vreva. Vtoriot zagovornik Ovie trpelivi {utki ~ii deca toj gi zakla, podmolnite grla gi derat oddavaj}i mu po~est. Tretiot zagovornik Zatoa, dejstvuvaj brzo, pred toj da progovori i siot go odu{evi narod, neka go po~uvstvuva tvojot me~ koj{to nie }e go pomogneme. Koga mrtov }e padne prikaznata negova ka`ana od tebe, so teloto i odgovorot negov }e go zakopa. Aufidij Dosta za ova. Idat golemcite. (Vleguvaat stare{inite na gradot.) Site stare{ini Golemo dobredojde za tebe.

Taka prave{e, gospodaru moj. Vojskata se ~ude{e, a na krajot koga go ima{e Rim v race, a plenot nie {to se vika slava-

Aufidij Ne sum go zaslu`il. No, velmo`i blagorodni, so vnimanie dali

820

Vilijam [EKSPIR

go pro~itavte toa {to vi go napi{av? Site stare{ini Da. Prviot stare{ina I toa so `alewe. Gre{kite storeni pred poslednata, mislam lesna kazna zaslu`uvaat; no da se zavr{i tamu kaj{to treba da se po~ne, i od na{ata vojska uspesite taka da se batalat, da ni se platat samo tro{ocite na{i i mir da se sklu~i pred predavawe, toa ne mo`e da se prosti. Aufidij Eve go ide: }e go ~uete i sami. (Doa|a Koriolan mar{iraj}i na zvukot od barabani i muzika. So nego e i narodot.) Koriolan Zdravo velmo`i, se vra}am ko va{ vojnik nezarazen od qubovta za svojot kraj ko koga od ovde trgnav, s# u{te vrzan verno za va{ata vrhovna vlast. Sakam da vi ka`am deka uspe{no go vodev ovoj pohod, i so krvav prelez vojnata ja doterav duri do portite na Rim. Plenot {to go donesovme doma za pove}e od tretina go nadminuva ar~ot za pohodov {to go imavme. Sklopivme mir so ne pomala ~est za Ancium odo{to rezil za Rim; i vi go predavam, eve, so potpisi od konzulite i patriciite i so pe~at od Senatot ona {to go dogovorivme. Aufidij Ne ~itajte, velmo`i moi, tuku ka`ete mu na toj predavnik golem deka ovlastuvaweto va{e go zloupotrebil.

Koriolan Predavnik? Od kade? Aufidij Da, predavnik, Marcij. Koriolan Marcij? Aufidij Da, Marcij, Kaj Marcij! Da ne misli{ }e te udostojam so grabnatoto, ukradeno ime Koriolan, kaj Koriol? Velmo`i i glave{ini na dr`avava, itro ja predade celta va{a, i go dade za nekolku soleni kapki, va{iot grad Rim, velam va{iot Rim, na `ena mu i negovata majka, prekr{uvaj}i gi lesno zakletvata i zborot ko kon~e od gnila svila bez za toa da go pra{a voeniot sovet; na solzite od doilkata svoja toj ja otcimoli i ja otkuka pobedata va{a, na {to pa`ovite se crveneeja, a hrabrite lu|e vo ~udo se gledaa eden so drug. Koriolan Slu{a{ li, Marse? Aufidij Ne ~epkaj go bogot, pla~ko eden! Koriolan Ha! Aufidij Mol~i.

Koriolan

821
Vtoriot velmo`a

Koriolan La`go podmolen, srcevo sega mi se due i od maka saka da pukne. Jas pla~ko! Robe! Prostete, gospoda, ova e prvpat ovde {to sum prisilen da karam. Va{iot sud, velmo`i seriozni, }e ka`e kolku la`e pesov; a sovesta na onoj koj{to u{te od mene nosi luzni i }e gi ponese so sebe v grob, }e dade pomo{ vakvata laga da ja goltne samo toj. Prviot velmo`a Mir, obajcata, i slu{nete {to }e re~am. Koriolan Ise~ete me na par~iwa, Vol{~ani, ma`i deca, ostricite vo mene zarijte gi. Jas pla~ko. Ku~e edno la`livo! Ako to~no ste ja napi{ale istorijata va{a, tamu stoi deka ko orel vo golubarnik, jas sum gi tol~el Vol{~anite kaj Koriol i toa sam. Mene toj pla~ko! Aufidij Gadu drzok!

Mir, ve molam! Bez nasilstvo! Mir! Toj e blagoroden, i slavata negova se vrti po topkata zemjina. Gre{kite {to gi stori na sud }e treba da gi brani. Stoj, Aufidij! Ne ru{i go mirot! Koriolan O kako na nego sega, na {estmina Aufidievci, na pove}e, na celoto negovo pleme, bi go izvadil jas sega pravedniot svoj me~! Aufidij

Site zagovornici Ubi go, ubijte go, ubi go, ubi go, ubi! (Zagovornicite gi vadat me~evite i go ubivaat Marcij koj{to pa|a. Aufidij stapnuva vrz nego.) Velmo`ite Stojte! Stojte! Stojte! Stojte! Aufidij

Velmo`i, velmo`i blagorodni! Zar }e trpite da vi blada za svojata sre}a slepa {to sram va{ be{e, ovoj falbaxija drzok i toa na va{e tlo? Site zagovornici Neka umre, neka umre. Narodot Par~osajte go! Vedna{! Vedna{! Toj sin mi go ubi! ]erka mi! Rodninata Markus toj mi go ubi! Tatko mi toj go ubi!

Velmo`i blagorodni, ~ujte {to imam da ka`am. Prviot velmo`a O, Tule! Vtoriot velmo`a Stori ~in nad koj hrabrosta }e pla~e. Tretiot velmo`a Ne gazete go. Gra|ani, bidete mirni! Me~evite vratete gi.

822
Aufidij

Vilijam [EKSPIR

Gospodari, koga }e go doznaete ona {to sega vo gnevot od nego predizvikan, ne mo`ete da go vidite, }e sfatite kolkava opasnost za vas be{e negoviot `ivot i radost }e ve oblee {to zavr{i vaka. Ve molam viknete me v Senat kaj{to ili dokaz }e dobiete za slu`bata moja verna ili kazna najte{ka odredete mi. Prviot velmo`a Iznesete go odovde negovoto telo, i pla~ete za nego. Neka bide slaven kako najblagorodniot pokojnik {to trgnal vo pridru`ba kon mogilata svoja. Vtoriot velmo`a Netrpelivosta negova vo golema merka ja smaluva Aufidievata vina. A sega najdobroto da go storime. Aufidij Gnevot mi projde, i taga te{ka me obzema. Krenete go. Neka pomognat trojca najsilni. Jas }e bidam eden. Udrete v barabani, ta`no neka vrevat; svrtete gi kopjata naopaku. Iako vo gradov toj zavdovi~i i obes~edi mnogu lu|e, i ranite u{te pe~at, sepak sili smognete vo svetol spomen da ostane kaj nas. Pomognete! (Izleguvaat nosej}i go teloto na Marcij. Posmrten mar{.)

Bele{ki Spored Poup scenata se slu~uva na edna rimska ulica. Gra|anite verojatno pominuvaat po binata na patot za Kapitol. 2 Tie mislat deka cenata za na{ata izdr{ka e pogolema od na{ata vrednost (S.Xonson). 3 So vleguvaweto na Menenij Agripa tekstot po~nuva da se stihuva vo jampski deseterec. Dosega, bidej}i govorea samo obi~nite lu|e, tekstot be{e vo proza. Opredelbata na [ekspir blagorodnicite da govorat vo stih, a prostiot narod vo proza e sosema voobi~aena vo site negovi drami. 4 Menenij ja dolovuva nasmevkata na mevot ili so usnite ili, poverojatno, so mevot na na~in {to treba da gi zameni zborovite mevot im se iznasmea na gluposta. 5 Od pobunetite gra|ani. Muvlosanosta asocira na ~uma: kaj{to ima muvla se za~nuva ~uma, a ~umata e opasna za Rim, ili, u{te poprecizno, Kaj Marcij se raduva na vojnata so Vol{~anite bidej}i taa nudi mo`nost Rim da se oslobodi od vi{okot gra|ani koi kotat ~uma i se balast za dr`avata. Jasno e deka [ekspir dobro ja znael taktikata so nadvore{ni vojni da se spre~at vnatre{nite nemiri. 6 Odnosno ~dnata mese~ina vrzana so bo`icata Dijana: mo`ebi so sugestija deka Marcij & se potsmeva na mese~inata poradi nejzinata vozdr`anost. 7 Scenata otprvin e locirana samo vo Rim no, podocna, urednicite preciziraat deka stanuva zbor za domot na Kaj Marcij. Marcij zel `ena po `elba na majka si i imal dve deca. 8 Se odnesuva na u~estvoto na Marcij vo vojnata protiv Latinite pod Tarkvij vo koja toj be{e oven~an so venec od dabovi granki za spasuvawe na eden rimski vojnik. Pove}e za ~inot na oven~uvawe vidi kaj Plutarh. 9 Spored Poup scenata e postavena vo rimskiot logor. 10 Spored Poup scenata e locirana vo Koriol, a spored Kepel kaj portite na Koriol. Se ~ini prvite scenski napatstvija upatuvaat na portite na Koriol. 11 Spored Popup, rimskiot logor, spored Kepal, bojnoto pole pome|u Rimjanite i Vol{~anite. 12 Zborot Afrika kaj [ekspir se javuva samo edna{. ^etiri pati, kako ovde, e daden kako Afric. 13 Rimjanite (isto kako i Britancite) istaknuvaa deka se po poteklo od Trojancite. 14 Vleguvaweto na Rimjanite od obete strani na scenata se odraz na nivnata totalna prevaga vo bojot. Mo`no e da e upotrebena {atorska konstrukcija. 15 Spored Poup locirana vo logorot na Vol{~anite. 16 Scenata e locirana na eden od rimskite plo{tadi. 17 Avgur ili pticogata~ bil rimski sve{tenik koj{to gi tolkuval znacite proizlezeni od letot, pesnata i na~inot na hr anewe na pticite i spored niv daval soveti kako da se vodat javnite raboti. 18 Redaktorite ja lociraat na Kapitol. [ekspir smetal deka Kapitol e tvrdina i sedi{te na Senatot. Vsu{nost toa bil hram na Jupiter na ju`niot vrv na planinata Kapitol, dodeka tvrdinata bila na severniot vrv. Istoriski, Senatot naj~esto zasedaval vo Cura Hostilia blizu do Forumot. 19 Vo originlot stoi Amazonian chin, kako Amazonka 20 Plutarh, glavniot izvor za delovo na [ekspir go spomenuva obi~ajot niz koj moral da mine sekoj kandidat za konzul, odnosno, vo siroma{na toga, kako nekoj bednik, da odi niz narodot, da gi poka`uva ranite i da gi moli da se setat na nego na denot na izborite. Jasno e deka tokmu tuka, poradi karakterot {to go ima Koriolan, zapo~nuva negoviot pad. 21 Spored Poup vo Forumot, a spored Najt na plo{tad.
1

Kontekstot bara rusi, iako originalnoto zna~ewe na zborot abram e `oltnikav, a modernoto zlatno-kafen. 23 Locirana spored edni vo Rim, spored drugi na ulica. 24 Aediles Plebeii vovedeni vo isto vreme so tribunite, verojatno kako nivni pomo{nici ili izvr{ni slu`benici. 25 Stena na Kapitol {to redovno se koristela za egzekucija na kriminalcite i predavnicite. 26 Najmnogu od komentatorite ja lociraat vo domot na Koriolan. 27 Pred da stane{ konzul. 28 Obi~no locirana od site komentatori na Forum ili na plo{tad. 29 Rou ja locira scenata nadvor od Rim, Poup kaj rimskite porti a Tiobalt pred portite. 30 Komentatorite, sledej}i go Kepel, ja lociraat scenata na ulicata {to vodi do gradskite porti. 31 Spored Rou locirana vo Ancium, spored Kepel na Vol{~anska teritorija-pat. Najmnogu se slo`uvaat so Meloun- patot pome|u Rim i Ancium. 32 Scenata e smestena spored Kepel vo Ancium, pred ku}ata na Tul Aufidij. 33 Spored Rou, salon vo ku}ata na Aufidij. 34 Spored Rou i Tiobalt scenata se slu~uva vo Rim, na plo{tad. 35 Komentatorite go sledat Tiobalt i ja smestuvaat scenata vo logor blizu Rim. 36 Komentatorite go sledat Tiobalt i ja smestuvaat scenata na plo{tad vo Rim. 37 Komentatorite, vo najgolema merka go sledat Tiobalt koj{to ja locira vo vol{~anskiot logor so dodavka pred Rim. 38 Se ~ini, celata fatenost i nemo} na Rim pred naletot na Koriolan e opi{ana niz ovaa metafori~na replika na stra`arot. 39 Kepel ja locira vo {atorot na Koriolan. 40 Locirana spored Tiobalt kaj Forumot a spored Kepel na plo{tad. Izgleda deka [ekspir mislel na Kapitol bidej}i se gleda od plo{tadot. 41 Nekoi komentatori ja prodol`uvaat prethodnata scena; drugi go sledat Kepel ulica blizu do portite. 42 Plutarh ja smestuva vo Ancium, a [ekspir izgleda nego go sledi aludiraj}i na rodniot grad na Aufidij.
22

Naslov na originalot: Timon of Athens

LICA:
Timon, atinski blagorodnik Lucij, blagorodnik, laska~ na Timon Lukul, blagorodnik, laska~ na Timon Sempronij, blagorodnik, laska~ na Timon Ventidij, eden od la`nite prijateli na Timon Alkibijad, atinski voen zapovednik Apemant, prost filosof Flavij, upravnik na imotot od Timon Flaminij, sluga na Timon Lucilij, sluga na Timon Servilij, sluga na Timon Kafis, sluga na doveritel na Timon Filota, sluga na doveritel na Timon Tit, sluga na doveritel na Timon Lucij, sluga na doveritel na Timon Hortensij, sluga na doveritel na Timon Slugi na Varo. Slugite na Isidor Dvajca doveriteli na Timon Kupidon i maskirani tancuva~ki Trojca stranci Poet Slikar Zlatar Trgovec Eden star Atin~anec Pa` Budala Frinija, qubovnica na Alkibijad Timandra, qubovnica na Alkibijad Drugi velmo`i, senatori, vojnici, aramii, pridru`nici.

Timon od Atina e edna od t.n. ne mnogu poznati drami na Vilijam [ekspir koja, po kojznae koj pat, n# uveruva deka ne postojat, barem koga stanuva zbor za [ekspir, golemi i mali, va`ni i neva`ni drami, tuku deka, sekoe negovo dramsko delo, vo migot koga stanuva `itel na na{ata svest, istovremeno vo nea gi vnesuva i golemata vozbuda i prijatnoto iznenaduvawe deka avtorot e povtorno nov, golem i deka u{te edna{ uspeal da go potvrdi Borhesovoto Nikoj pred nego ne uspeal tolku uspe{no da bide tolkumina. Ednostavno ~ovek da se upla{i kolku tu~na energija le`i zad idejata da se stavi, preku likot na gospodarot Timon, mizantropstvoto na raspetie, da se manifestira o~ajot {to mu e pothrana i vdahnovenie, pritoa da se stigne do samiot rab, da se nayre vo ambisot na ~ovekovata mentalna i psiho-fizi~ka konstitucija no da ne se padne vo nego tuku preku eden drug lik, Alkibijad, da se obnovi normalnata sostojba na duhot i rabotite da se vratat vo granicite na prifatenite normi na odnesuvawe i da se potkrepi idejata deka sekoga{ imalo i }e ima nekakov si Fortinbras ili Ser Gavejn ili Isus {to }e ja obnovat prirodata, `ivotot, }e turat pepel na aktuelniot privid i }e otvorat pole za nov, poprivle~en i poubav privid. So drugi zborovi, dramata za ovoj ludak ~ie ludilo e pove}e poetski motivirano odo{to dramski izvedeno ka`uva mnogu pove}e za sostojbata na duhot na samiot [ekspir odo{to za sostojbata na ~ovekot koj{to na eden od atinskite plo{tadi gi povikuva site `ivi Atin~ani da pobrzaat i da se obesat na smokvata {to raste vo negoviot dvor za{to ponietil da ja se~e! Dramata izgleda voop{to ne bila igrana ili pe~atena, tuku za prvpat se pojavuva vo Prvoto folio izdanie od 1623 godina so mnogu gre{ki vo samiot tekst i po s# izgleda ostanala, do den dene{en, nedovr{ena. Jasno e deka [ekspir sigurno gi rabotel po~etokot i krajot, dodeka slabostite {to mnozina kriti~ari gi nao|aat vo sredi{nite ~inovi, gi pripi{uvaat na dvojnoto avtorstvo odnosno na postoeweto drug avtor koj{to ili rabotel vrz dramata na [ekspir ili obratno [ekspir ja prepraval i usovr{uval negovata drama za Timon. Sepak, stilskite karakteristiki, posebno upotrebata na poetskite sliki, vodat kon zaklu~ok deka [ekspir ja napi{al celata drama i deka ne stanuva zbor za nikakvo dvojno avtorstvo. Inaku tragedijata Timon od Atina kako i nekolkute drugi rimski drami na [ekspir e zasnovana vrz @ivotite od Plutarh vo prevod na Nort od francuskoto (mo{ne vlijatelno) izdanie na Amie od 1559 godina. Posebno se koristeni `ivotot na Alkibijad koj{to e sporeden so `ivotot na Koriolan i `ivotot na Mark Antonij. Vtoriot, direkten izvor, verojatno bil dijalogot na Lucijan Timon ~ovekomrzecot. Dramata e najsli~na so Kral Lir iako hronolo{ki verojatno doa|a po Koriolan a pred Tit Andronik. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod od Timon od Atina na makedonski jazik.

^in PRVI
Scena 11
(Vleguvaat poetot, slikarot, zlatarot, trgovecot od razli~ni strani.)

Poetot Dobar den, gospodine. Slikarot Milo mi e {to ste dobri. Poetot Odamna ne sum ve videl; kako e svetot? Slikarot

Trgovecot Eden takov majka ra|a, naviknat, da re~am, na neumorno i postojano pravewe dobro. Nenadminliv e. Zlatarot Ovde imam bescenet kamen Trgovecot Daj da vidam, te molam. Za gospodarot Timon, ne? Zlatarot

Se tro{i, gospodine, i staree.


Poetot

Ako plati dobro. No po odnos na toa Da, odamna taka rekle. Ama ima li nekakva retkost, nekakva ~udnost za koja u{te ne se ~ulo? Gledaj, ovardo na magi~noto, duhovive mo}ta tvoja gi prizva da & slu`at. Go znam trgovecon. Slikarot Gi znam obajcata: onoj onde e zlatar. Trgovecot Trgovecot O, toj e plemenit gospodin. Zlatarot Taka e. Tuka nema zbor. (Zagledan vo bescenetiot kamen.) Ubav oblik. Zlatarot I mnogu skap. Gledaj kolku e proyiren i kolku bolska. Poetot (Na strana na slikarot) Koga za nagrada nie lo{ite gi veli~ime, toga{ se valka sjajot na stihot sre}en {to dostojno dobrite gi opeva.2

Timon od Atina

833

Slikarot Zadlabo~eni ste, gospodine, vo nekoe delo, nekoja posveta na golemiot gospodar. Poetot Mi pobegna edna misla. Na{ata poezija e kako guma {to se cedi od sopstveniot izvor; nema ogan od kremen-kamenot bez udar: plemenitiot na{ plamen sam od sebe se pali i kako glava od voda nezadr`livo nosi s# pred sebe. [to ima{ tamu? Slikarot Slika, gospodine. Koga izleguva va{ata kniga?

Gledaj go potegov: dobar e? Poetot Bi rekol deka prirodata ja u~i; umetni~kiot napor e prisuten vo potezive, od `ivotot po`iv. (Vleguvaat nekolkumina senatori kaj Timon.) Slikarot Kaj ovoj golem ~ovek sekoga{ vrie! Poetot Senatorite atinski, sre}ni lu|e. Slikarot Cela vrvulica!

Poetot Poetot Vedna{ {tom }e ja predadam, gospodine. Da vidam {to ste napravile. Slikarot Ne e lo{a. Poetot Lo{a? Odli~na e, majstorski srabotena. Slikarot Pa, taka. Poetot Za voshit e. Ubavinata na likot govori sama za sebe. Kakva mentalna sila izvira od o~ive. Kolku mo}no voobrazbata bliknala na usnite! Nemotijata na gestot mnogu ka`uva. Slikarot Mala imitacija na `ivotot. Vrvuli~i{te, vrie gosti od site strani. Vo ovaa sirova pesna imam skicirano ~ovek kogo ovoj pot~inet svet go gu{ka i saka so otvorena qubeznost. Mojata slobodna misla ne se zadr`uva na poedinosti, tuku se lizga po otvorenoto more: nikakva vperena zloba ne zarazuva ni del~e od idejata {to ja sledam, tuku orlovski se kreva, smelo, pravo gore ne ostavaj}i traga zad sebe. Slikarot Kako da go razberam ova? Poetot ]e vi objasnam. Gledate kako mnogu lu|e, so umi{ta razni, zborlivi, ligavi, seriozni i strogi, mu nudat uslugi nna gospodarot Timon: ogromnoto negovo azno, so koe raspolaga negovata velikodu{na

834

Vilijam [EKSPIR

umnost, mu gi pot~inuva i prisvojuva za negovite qubov i dru`ba site srca; da, od ogledalolikiot laska~3 do Apemant, koj{to malku raboti pove}e saka od porivot sam da se mrazi duri i toj pa|a na kolena pred nego i spokojno se vra}a bogato nagraden ako samo Timon mu kimne. Slikarot Gi vidov kako zboruvaat zaedno. Poetot Gospodine, kaj mene na visok i preubav rid bo`icata na sre}ata na tron sedi. Dolu pod ridot najrazli~ni po vrednost lu|e, prirodi razni koi se trudat na gradite od ovaa sfera bogatstvoto da si go namno`at. Me|u niv site, {to o~ite gi vtren~ile vo vrhovnava dama, stoi i ~ovek {to go prika`uva likot na Timon kogo bo`icata so bela raka kaj sebe go vika, a toj, odma plemenit, vedna{ vo robovi i slugi gi pretvora sopernicite. Slikarot Mnogu dobra ideja. Ovoj tron, ovaa bo`ica, ridov, mi se ~ini, so samo eden ~ovek viknat od site dolu a toj, svitkan, so glavata dolu po strmoto brdo kon sre}ata svoja se naka~uva, mo`e mnogu dobro i so slikarski sredstva da se prika`e. Poetot No, gospodine, ima u{te: Site tie {to do neodamna drugari mu bile, nekoi i od nego podobri, po negovite stapki vedna{ trgnuvaat, salite negovi gi polnat,

isturaat obo`avatelski {epoti vo negovoto uvo, uzengijata sveta mu ja smetaat i velat deka mu se dol`ni duri za slobodniot vozduh {to go di{at. Slikarot Da, dobro, a posle? Poetot No koga bo`icata vo svoite ~udni meni go otfrli posledniot qubimec, svitata cela {to du{ka po nego do planinskoto sedlo polzej}i na site ~etiri, }e go ostavi da se lizne ne ba{marej}i go negoviot pad. Slikarot Sekoga{ e taka. Mo`am da vi poka`am iljadnici pou~ni sliki {to govorat poplasti~no za ujot na sre}ata od samite zborovi. Sepak pravite dobro {to }e mu poka`ete na gospodarot Timon deka vekot e skala. (Trubi. Vleguvaat gospodarot Timon koj{to qubezno gi soslu{uva molbite, glasnik od Ventidij koj{to razgovara so nego, Lucilij i drugi slugi.) Timon V zatvor e, veli{? Glasnikot Da, gospodaru dobar. Pet talanti dol`i; sredstvata mu se mali a poveritelite strogi. Pismo garantno toj od vas bara, do onie {to go zatvorija, oti bez nego bez mo`nost e da se spasi.

Timon od Atina

835
Timon

Timon Blagorodniot Ventidij. Dobro, ne sum od onoj kov lu|e {to na cedilo go ostavaat prijatelot vo nu`da. Go znam dobro, toj e gospodin {to zaslu`uva pomo{, i }e ja dobie. ]e go oslobodam, dolgot }e go platam. Glasnikot Na va{eto gospodstvo ve~en dol`nik }e vi bide. Timon Pozdravi go od mene; otkupninata }e ja pratam. Koga }e go oslobodat neka dojde kaj mene. Ne e dovolno da se najde{ nekomu vo maka, va`no e posle i da go potkrepe{. Zbogum. Glasnikot Air i beri}et da imate, gospodaru! (Vleguva eden star Atin~anec.) Stariot Atin~anec Gospodaru Timon, slu{ni {to }e ti re~am. Timon

Prisuten e ovde ili ne? Lucilij! Lucilij Ovde, vi stojam na usluga, gospodaru. Stariot Atin~anec Ovoj akmak ovde, gospodaru Timon, ovoj apa{ no}e doa}a vo mojata ku}a. Jas sum ~ovek {to otsekoga{ sum sakal da {tedam i mojot imot zaslu`uva naslednik podrug od ovoj {to taftava ja dr`i. Timon I? [to treba da stori? Stariot Atin~anec ]erka edinica imam, druga roda nemam, i samo nejze mo`am da & go ostavam ona {to go imam. Momata e li~na, za nevesta tokmu, za vospituvaweto nejzino vlo`iv mnogu da bide doblesna i umna. Ovoj tvoj sluga saka da ja osvoi. Te molam, gospodaru dobar, pomogni mi da mu zabranime da ja gleda; za{to sam ne mo`am ni{to da storam. Timon

Ka`i, tatko moj dobar. ^ovekot e ~esen. Stariot Atin~anec Stariot Atin~anec Ima{ sluga, se vika Lucilij. Timon Imam takov. [to e so nego? Timon Stariot Atin~anec Dali taa go saka? Najblagoroden Timone, vikni go pred tebe. Takov neka i ostane, Timon. ^esnosta, sama po sebe, nagrada e za nego. Samo od }erka mi neka se trgne.

836
Stariot Atin~anec Mlada e i ne znae {to saka. Iskustvata porane{ni n# u~at deka mladosta e ludost. Timon

Vilijam [EKSPIR

Lucilij Ponizno fala, gospodaru. Nikoga{ dobro da ne vidam i dobro da ne me najde a da ne bide va{e. (Izleguvaat.) Poetot

(Na Lucilij) Dali momata ja qubi{? Lucilij Da, gospodaru dobar, a i taa me qubi. Stariot Atin~anec

Eve go trudot moj i da `iveete ve~no! Timon Vi blagodaram. Pak }e razgovarame. Ne odete! [to imate, prijatelu, vie? Slikarot

Ako bez moja soglasnost se ma`i, bogovite neka mi bidat svedoci deka od pita~ite belosvetski naslednik }e izberam i nejze od nasledstvoto }e ja li{am. Timon [to pri}e }e dobie taa ako se ma`i za ma` na sebe ramen? Stariot Atin~anec Tri talanti vedna{; vo idnina, s#. Timon Ovoj mlad ~ovek me slu`e{e dolgo. Za da bide sre}en, jas }e mu dadam ne{to, za{to ~ove~ki e taka. Daj mu ja }erka ti! Kolku ti dade{, tolku i jas nemu }e mu dadam, za da se izramni so nea. Stariot Atin~anec Gospodaru velikodu{en, so ~esta tvoja zaem~i mi i negova e taa. Timon

Slika edna, a va{eto gospodstvo go molam da ja primi. Timon Slikata e dobredojdena. Slikata e re~isi priroden ~ovek. Bidej}i ne~esnosta so prirodata ~ove~ka e vo dosluh toj e ko pod maska; figurive od va{ata ~etka se isti kako {to izgledaat. Delata va{i mi se dopa|aat, a }e vidite deka e taka. Na priem ~ekajte za{to sigurno }e ve viknam. Slikarot Bogovite neka ve~en `ivot vi dadat! Timon Dobra sre}a, gospoda. Dajte mi raka; mora da ru~ame zaedno. Gospodine, za bescenetiot va{ kamen ne se zboruva dobro. Zlatarot Kako gospodaru, go crnat?

Eve ti raka; veteno e so ~esta moja.

Timon od Atina

837
Timon

Timon Ne, tuku go belat nad cenata. Ako vi platam spored falbite verno }e ostanam na pita~ki stap. Zlatarot Gospodaru, cenata e taa kaj prodava~ite; no i sami znaete dobro, deka raboti so ista vrednost, kaj razli~ni gazdi, se cenat spored ugledot na stopanot. Eve, velam, vrednosta }e mu porasne ako go nosite vie. Timon Ubavo me matka{. Trgovecot Ne, gospodaru; toj zboruva prosto, oti site drugi lu|e taka mu velat. Timon

Ne gi poznava{ a podleci gi vika{? Apemant Ne se Atin~ani? Timon Se. Apemant Toga{ nema zo{to da se kaam. Zlatarot Me poznava{, Apemante? Apemant Ti znae{ deka te znam, te viknav na ime. Timon Mnogu si gord, Apemante.

Gledajte koj doa|a; ste za malku prekor? Apemant Zlatarot ]e podneseme, ako va{eto gospodstvo mo`e. Trgovecot Nikogo toj nema da {tedi. Timon Dobro ti utro, Apemante moj dobar. Apemant Timon ]e po~eka{ so dobroto utro, duri jas stanam dobar, ti pesot na Timon, a podlecive ~esni. Za takvo delo se pla}a so `ivot. Apemant To~no, dokolku po zakon, nenapravenoto Kade si trgnal? Apemant Da mu go isturam mozokot na eden ~esen Atin~anec. Na ni{to kako na toa {to ne sum kako Timon. Timon

838
delo se kaznuva so smrt. Timon

Vilijam [EKSPIR

Timon Ova e nepristojna zabele{ka. Apemant Ti taka veli{, ne jas; neka ti e na zdravje. Timon Kako ti se dopa|a bescenetiov kamen, Apemante? Apemant Ni kolku ~esna zdelka koja nokogo ni para ne go ~ini. Timon [to misli{, kolku ~ini?

Kako ti se dopa|a slikava, Apemant? Apemant Dobro e {to ne pravi nikakvo zlo. Timon Zarem slikarot ne napravil dobro umetni~ko delo? Apemant Poarno napravil toj {to slikarot go napravil, a sepak toj e samo edno valkano delo. Slikarot

Apemant Ama si pes! Apemant Majka ti e od mojot vid. [to e taa, ako jas sum pes? Timon Apemant ]e ru~a{ so mene, Apemant? Ti la`e{. Apemant Poetot Ne, ne jadam gospoda. Ne si filosof? Timon Apemant Koga bi gi jadel, bi gi nalutil gospo|ite. Sum. Apemant Poetot O, tie jadat gospoda; zatoa imaat golemi mevovi. Toga{ ne la`am. Ne ~ini da si go ar~am umot za toa. Kako si, poetu? Poetot Kako si ti, filosofe?

Timon od Atina

839

Apemant Ne si poet? Poetot Sum. Apemant Toga{ la`e{. Vidi si go poslednoto delo vo koe go pretstavuva{ kako ~ovek dostoen za falbi. Poetot Ne go pretstavuvam la`no tuku toj e takov. Apemant Da, dostoen e za tebe i vredi da go fali{ za{to ti pla}a za trudot. Koj saka da mu laskaat, dostoen e na laska~ot. Kamo da bev golemec! Timon

mec. Ne si ti trgovec? Trgovecot Da, Apemante. Apemant Trgovijata da ti dojde do ak, ako ne bogovite! Trgovecot Koga toa go pravi trgovijata, zna~i go pravat bogovite. Apemant Trgovijata e tvojot bog, pa bogot tvoj neka ti dojde do ak! (Trubi. Vleguva eden sluga.) Timon Zo{to se trubi? Slugata

[to }e store{e, Apemante? Apemant Ona {to Apemant go pravi i sega; od srce }e go mrazev golemecot. Timon Zna~i, samiot sebe? Apemant Da. Apemant Timon Zo{to? Apemant Za{to vo gnev sum posakal da bidam goleAjde, ajde, samo taka! Kostobol da gi fati i da gi isu{i va{ite svivlivi sponi! Malku ima qubov me|u apa{ive svileni a qubeznosta e maska! Se izrodil rodot ~ove~ki Alkibijad ide so dvaeset kowanici svoi, s# drugari odbor. Timon Do~ekajte gi dobro, neka dojdat ovde. (Izleguvaat nekolku slugi.) Mora da ru~ate so mene. Ne mo`ete doma bez da vi zablagodaram. Po ru~ekot vedna{ }e ja vidam slikata. Milo mi e {to ste ovde. (Vleguvaat Alkibijad so pridru`nicite.) Dobredojdovte, gospodine!

840
vo majmuni i li{ki. Alkibijad

Vilijam [EKSPIR

Vtoriot golemec Zo{to, Apemante? Apemant Treba{e edno da si za~uva{ za sebe za{to ne mislam da ti re~am zbogum. Prviot golemec Odi obesi se! Apemant Ne, nema da napravam ni{to {to ti }e mi zapoveda{. Baraj si go toa od prijatelot. Vtoriot golemec

Gospodine, gladta da ve vidam e zadovolena, za{to se hranam sega dr~no od va{eto liko. Timon Dobro mi dojdovte, gospodine. Pred da zaminete, }e projde dosta vreme vo u`ivawa razni. Da vlezeme, te molam. (Zaminuvaat site osven Apemant. Vleguvaat dvajca golemci.) Prviot golemec Koe vreme e od denot, Apemante? Apemant Vreme da se bide ~esen. Prviot golemec Za toa sekoga{ e vreme. Apemant Proklet da si {to za tebe nikoga{ ne e vreme. Vtoriot golemec Odi{ na gozbata na gospodarot Timon? Apemant

Mavni se, pesu lajav da ne ti gi udram klocite! Apemant Begam kako pes pred kopitata na edno magare. (Izleguva.) Prviot golemec Toj e protiv celo ~ove{tvo. No da vlezeme ajde i da vkusime od izda{nosta na gospodarot Timon. Toj go nadminuva samoto srce na qubeznosta. Vtoriot golemec

Da, da vidam kako mesoto rani apa{i a vinoto zagreva budali. Vtoriot golemec Zbogum, zbogum. Apemant Budala si {to dvapati mi veli{ zbogum.

Ednostavno ja sipa. Pluton, bogot na seto zlato na usluga mu stoi. Nema zasluga {to toj ne ja pla}a sedumpati pove}e od nejzinata vrednost: ni dar za nego za koj darodavecot ne dobiva za vozvrat nad sekoja merka.

Timon od Atina Scena 2

841

Prviot golemec Najblagoroden duh vo nego e vlezen, a takov edna{ se ra|a. Vtoriot golemec Dolgo so aznoto neka ni `ivee. ]e vleze{? Eve, }e ti pravam dru{tvo. (Izleguvaat.)

(Oboite svirat glasna muzika. Podgotovki za golema gozba. Vleguvaat Timon, atinskite golemci i senatori Ventidij kogo Timon go osloboduva od zatvor, Lucij i Alkibijad. Slugi. Potoa, na krajot, vleguva Apemant, nezadovolen kako i sekoga{.) Ventidij Mnogupo~ituvan Timone, bogovite sakaa na starosta od tatko mi da se setat, pa go viknaa vo ve~en mir. Si zamina sre}en, a jas ostanav bogat. Zna~i, po blagodarnata doblest jas sum vrzan za va{ata {irokogradost i talantive vi gi vra}am udvoeni so blagodarnost i uslu`nost, so ~ija pomo{ slobodata ja dobiv. Timon Ne doa|a predvid, ~esen Ventidij. Pogre{no qubovta mi ja sfa}a{; jas od srce ti gi podariv za navek i nikoj ne mo`e da ka`e deka dava, ako nazad prima. Ako podobrite od nas taka pravat, ne smeeme nie da gi podra`avame; edno sme nie, bogatite drugo. Ventidij Kolku blagoroden duh! Timon Ne, gospoda, formalnostite se vovedeni prvin blesok da im dadat na temnite dela, ladniot do~ek, qubeznosta odbivna, premislena u{te pred da se javi; no kaj{to ima prijatelstvo vistinsko,

842

Vilijam [EKSPIR

potreba od niv nema. Te molam, sedni; podobredojden si ti za bogatstvoto moe odo{to bogatstvoto moe za mene. Prviot golemec Gospodaru, nie sekoga{ sme go priznavale toa. Apemant Ste priznale, a? Toga{ neka ve obesat, taka? Timon O, Apemante, dobro si mi do{ol. Apemant Nema da ti re~am dobro te najdov, oti sum dojden da me isfrli{ niz vrata. Timon Uf, ama si surov, tolku naopak uj ima{ {to na ~oveka ne prili~i; za osuda si. Obi~no se veli, gospoda, Ira furor brevis est4 ama ovoj ~ovek naluten e ve~no. Ajde, najdete mu zasebna masa, za{to so nikogo ne saka da sedi, a ako sedi, nikoj ne se ~uvstvuva dobro. Apemant Me zadr`uva{ na sopstven rizik, Timon za{to dojdov, te predupreduvam, samo da gledam. Timon Pravi {to saka{; ti si Atin~anec, pa spored toa, dobredojden si. Bidej}i samiot nemam mo}i da te zamol~am, neka jadeweto moe go stori toa. Apemant Ja preziram tvojata hrana; }e me zadavi

sosem, za{to nikoga{ nema da ti laskam. O bogovi! Kolku lu|e go jadat Timona, a toj ne mo`e da vidi! Zarem tolkumina da makaat od krvta na eden ~ovek? A ludosta e vo toa {to toj samiot na toa gi pottiknuva! Me ~udi {to lu}e veruvaat na lu|e. Treba bez no`evi da se kanat na gosti: dobro e toa za jadeweto i sigurno za nivniot `ivot. Mnogu primeri ima vakvi; onoj {to do tebe sedi lebot so tebe go deli, od ist pehar pie, epten e azer da te ubie. Dokazi za ova ima bezbroj. Da sum golem ~ovek bi se pla{el na jadewe da pijam, za{to grklanot toga{ najizlo`en e na udar. Golemite lu|e treba da pijat so grklanot vo oklop. Timon Od srce, na zdravje, gospodine; peharot neka kru`i! Vtoriot golemec Neka odi od ovde, gospodine dobar. Apemant Da odi od ovde? Pameten gad. Ne ispu{ta ni{to. Edna{ zdravicive, Timone, i tebe i na bogatstvoto tvoe }e im dojdat do ak. Ova e ona slabo {to ne te pretvora vo gre{nik, ovaa voda ~esna {to ~oveka ne go frla v batak. Taa i hranava mu slu`at na moeto zdravje za blagodarnost na bogovite, pregordo e ova slavje. (Prizivaweto na Apemant) Bogovi besmrtni ne vi baram azno moleweto za sebe samo mi e va`no.

Timon od Atina

843

Ne davajte da stanam ulava avet vo lu|eto da veruvam zaradi zavet na bludnicata za{to solzi lie na ku~eto {to se preprava deka spie na temni~arot slobodata {to ja {tedi na prijatelot koga nadojdat bedi. Amin. A sega da navalam ajde bogatiot gnete, siromaviot korewa jade. (Jade i pie voda.) I ubavo neka ti e na srce, Apemant. Timon Vojskovodecu Alkibijad, srceto vi e na bojnoto pole. Alkibijad Srcevo sekoga{ mi e na va{a usluga, gospodaru. Timon Porado bi go napadnale neprijatelot na doru~ek, odo{to za ru~ek da sedite so prijatelite. Alkibijad

bogovite sami se pogri`ile edna{ da mi pritrebate; inaku kako bi bile moi prijateli? Zo{to ba{ vas od iljadnici drugi bi ve narekuval so ova milo ime, da ne mi ste tolku bliski do srce? Pove}e sum govorel za vas so sebe odo{to vie, onaka skromni, bi mo`ele za sebe da ka`ete; i uveren sum vo va{ata qubov. O bogovi, si velev, zo{to ni treba da imame prijateli, ako nekoga{ ne ni pritrebaat vo nu`da? Tie bi bile najnepotrebni `ivi su{testva ako ne se tuka da ni se najdat, ne{to kako najubavi instrumenti piknati vo futrolite {to prekrasniot zvuk go ~uvaat samo za sebe. Duri ~estopati sum posakuval da bidam posiroma{en samo za da vi bidam poblizok. Rodeni sme da pravime dobri dela; a {to podobro i posoodvetno mo`eme da go nare~eme na{e, ako ne bogatstvoto na na{ite prijateli? O, kolku dragocena uteha e soznanieto deka ima{ tolku prijateli {to kako bra}a raspolagaat so svoite imoti. O, radost {to na solzi tera{ u{te pred da se rodi{! ^inam, o~ive solzite radosnici ne mo`at da gi zadr`at. Za da ja prikrijam slabosta, vo va{e zdravje sega nazdravuvam. Apemant

Nema podobro jadewe, gospodaru, od ona koga du{manot krvari; na najdobriot prijatel takva gozba bi mu posakal. Apemant Toga{ bi sakal site ovie laskavci da ti se neprijateli, pa site da gi ubie{, a mene da me vikne{ na gozba. Prviot golemec

Ti pla~e{, Timone, samo za da gi natera{ da pijat. Vtoriot golemec Radosta se za~na na ist na~in i vo na{ite o~i, i vo istiot mig ko doen~e rasplakano brzgna. Apemant

Kamo da ja imame taa sre}a gospodaru, edna{ da gi stavite na proba na{ite srca, pa da se vidi kolkava e na{ata privrzanost kon vas, toga{ }e bideme epten sre}ni. Timon

Ho, ho! Se smeam koga }e mi tekne deka beblakot e kopile. Tretiot golemec Veruvajte, gospodaru, me trognavte mnogu.

Ne somnevajte se, prijateli dobri, deka

844
Apemant Da, da, }e umre od trognatost! (Se slu{aat trubi.) Timon [to zna~at trubive? Koj doa|a? (Vleguva eden sluga.) Slugata Ve molam, gospodaru, nekoi dami navaluvaat da gi primite. Timon Dami? [to sakaat, ti se molam? Slugata

Vilijam [EKSPIR

Lucilij Gledate, gospodaru, kolku mnogu ste sakan. (Muzika. Povtorno vleguva Kupidon, so maskirani dami kako Amazonki koi so flejti svirat i igraat.) Apemant Opaa! Kakva parada na suetata navamu ide. Pa tie igraat? Ova se ludi `eni. Ludost e ista slavata na ovoj `ivot ko gozbava {to e sprema korewevo moe i malkuto maslo. Od sebe budali pravime, zaradi zabava, gi pieme so laski nekoi lu|e, a potoa vrz starosta ispienoto im go blueme u{te za~ineto so prezir i zloba. Koj `iv ne e kleveten i ne kleveti? Koj umira a v grob da ne ponese edna barem bocka od prijatelot kako dar? Se pla{am ovie {to pred mene igraat sega eden den da ne me zgaznat. Nema tuka nepoznata: na zajdisonceto lu|eto mu zatvoraat vrata. (Golemcite stanuvaat od trpeza, uka`uvaj}i mu po~est na Timona, a za da ja poka`at nivnata qubov, sekoj izbira po edna Amazonka, pa site igraat, ma{ko so `ensko, veseli i sre}ni dodeka ne prestane muzikata.) Timon Mnogu ubavina dodadovte, ubavi dami, mnogu otmenost na veselbava na{a, {to bez vas, ni oddaleku ne bi bila vakva; pridodadovte vrednost, blesok sjaen i n# zabavuvavte onaka kako {to smisliv. Za ova }e vi se zablagodaram. Prvata dama Gospodaru, vie n# prifa}ate od najubavata strana. Apemant Da, oti najgrdata vi e gnasna i nikoj ne ja

So niv doa}a i eden prethodnik, gospodaru, so zada~a da vi ka`e {to sakaat. Timon Te molam neka povelat vedna{. (Vleguva Kupidon.) Kupidon Pozdrav do tebe, ~estit Timone, i do site {to od blagodetite negovi jadat! Pette najdobri setila te priznavaat za niven patron i slobodno go pozdravuvaat golemoto srce tvoe. Ete, vkusot, dopirot, site na trpezava se va`ni, A ovie vi idat ko za o~ite va{i praznik. Timon Dobredojdeni se site; primete gi fino. Muzikata neka gi pozdravi. (Izleguva Kupidon.)

Timon od Atina

845
Timon

prifa}a. Timon Dami, ve ~eka skromna gozba. Ve molam, zapovedajte. Site dami

Prijateli, samo ne{to da vi ka`am. Eve, gospodine moj dobar, moram da ve zamolam da mi uka`ete ~est i da go nosite skapoceniov kamen; va{ e, zemete go, gospodine qubezen. Prviot golemec

Blagodarime od srce, gospodaru. (Izleguvaat Kupidon i damite.) Timon Flavij! Flavij

Tolku mnogu podaroci ve}e ste mi dale Site A i na site nam. (Vleguva slugata.) Slugata

Gospodaru? Timon Donesi go kov~e`eto, vedna{! Timon Flavij Odma, gospodaru. (Za sebe.) Azno, azno u{te! Vo raspolo`enieto dobro ne sakam da go lutam inaku nekoj treba da mu ka`e, navistina treba, za{to koga s# }e pojde, toga{ toj }e se luti {to ne sum mu ka`al. [teta {to izda{nosta bez o~i e na tilot pa na lu|eto otposle zaradi nea im e krivo. (Izleguva.) Prviot golemec Kade se na{ite lu|e? Slugata Ovde, gospodaru, spremni se. Vtoriot sluga Vtoriot golemec Kowite! (Flavij se vra}a so kov~e`eto.) Gospodaru milozliv, gospodarot Lucij od qubov kon vas, vi podaruva so po~it ~etiri belci so oprema opto~ena so srebro. Neka povelat. (Slugata izleguva.) Flavij Ve molam, gospodaru, soslu{ajte me za mig; se odnesuva na vas li~no. Timon Na mene li~no? Toga{ drugpat }e mi ka`e{. Sega e va`no gostive ubavo da gi pre~ekame i nagostime. Flavij (Za sebe.) Samo ne znam so {to. (Vleguva drugiot sluga.) Gospodaru, nekolku senatori {totuku dojavaa; vi dojdoa vo poseta.

846
Timon

Vilijam [EKSPIR

nost. Primete go, gospodine, podarokov skromen. Vtoriot golemec So golema blagodarnost podarokov go primam. Tretiot golemec Toj e samata du{a na izda{nosta. Timon Sega se setiv, gospodine, na zborovite va{i dobri za vranecot {to toga{ go javav. Va{ e bidej}i vi se dopa|a. Tretiot golemec O, gospodaru, prostete mi za ova, ve molam. Timon Veruvajte mi, gospodine, deka go mislam ona {to go velam. Znam deka nieden ~ovek ne mo`e so pravo da fali ne{to osven ako ne go saka; a {to sakaat moite prijateli mi e va`no kolku i ona {to jas go sakam. ]e naminam kaj vas. Site golemci Do~ekan }e bidete kako nikoj drug! Timon Posetite va{i tolku mi se pri srce {to ne znam u{te {to da dadam; ~inam, na prijatelite celi kralstva bi mo`el da im delam bez umor da setam. Alkibijad, ti si vojnik, zatoa retko bogat; milosrdie e tebe da ti se dava; za{to cel tvoj `ivot e me|u mrtvi i site zemji {to gi ima{ na bojnoto pole le`at.

Gi prifa}am so radost. Podarenite kowi neka se smestat dobro. (Izleguva slugata. Vleguva tretiot sluga.) [to ima? Kakva vest nosi{? Tretiot sluga Ve molam, gospodaru, ovoj ~estit gospodin, gospodarot Lukul, ve kani utre so nego na lov i vi ispra}a dve dvojki sivi zagari. Timon ]e odam so nego; a zagarite primete gi vedna{ so soodvetna nagrada, se razbira. Flavij (Za sebe.) Kon {to vodi ova? Ni nareduva da gostime i darovi samo da davame a ne znae deka kov~egot mu e prazen. Ne saka da ~ue {to ima, niti mi dava da mu ka`am deka du{ata mu e pita~ {to ne mo`e `elbite da mu gi ispolni. Vetuvawata mu se nad imotnata sostojba tolku {to vetenoto e samo nov dolg; sekoj zbor mu e dolg: tolku e qubezen {to sega kamata na toa pla}a; zemjata mu e ve}e pod zakup. Bi sakal fino otkaz da si dadam pred grubo da me {utnat! Posre}en e onoj {to prijatel za hranewe nema od onoj {to go ima a du{ata du{manski mu ja zema. Srcevo za gospodarot me boli. (Izleguva.) Timon Vie sami si nanesuvate nepravda smaluvaj}i si ja samite sopstvenata vred-

Timon od Atina

847
Apemant

Alkibijad Da, da, gospodaru, samo neplodna zemja. Prviot golemec Moralno sme vi dol`ni Timon Isto kako {to sum vi i jas. Vtorito golemec Tolku mnogu dol`ni Timon

Ne, ne sakam ni{to; oti ako me potkupi{ i mene, }e nema ve}e koj da te kara i ti, toga{, u{te pove}e }e gre{i{. Ti tolku mnogu dava{, Timone, {to ve}e se pla{am deka na krajot i samiot sebe }e se razdade{. Zo{to sive ovie gozbi, pijanki i prazni sueti? Timon [tom po~ne{ so karawe na dru{tvoto, se zakolnav da ne ti obra}am vnimanie. Zbogum i drugpat dojdi vo podobro raspolo`enie. (Izleguva.) Apemant

Kako i jas vam. Svetilki, svetilki u{te! Prviot golemec Najgolema sre}a, ~est i azno vie da imate, gospodaru Timon! Timon Za da se najdat za prijatelite. (Izleguvaat. Ostanuvaat Timon i Apemant.) Apemant Ama metanii ~udni, svivawe grbovi i grdo gazo-pr~ewe! Klawawevo ne vredi za seto kr~mewe! Prijatelstvoto mnogu gnasotii pravi, la`livcite ne treba da imaat noze zdravi. ^esnite budali glupo bogatstvoto si go lupat, za samo malku u~tivost da kupat. Timon Apemant, da ne si tolkav nam}or mnogu podobar so tebe bi bil. Zna~i taka! Ne saka{ da me ~ue{; pa dobro, nemoj! Propadni toga{, ba{ mi e gajle. O, u{i ~ove~ki! Samo za laski suvi ste otvoreni, a za soveti dobri gluvi! (Izleguva.)

^in VTORI
Scena 1
(Vleguva eden senator.)

Senatorot I neodamna, pet iljadi; na Varo i na Isidor im dol`i devet iljadi, so mojata prethodna suma toa e vkupno dvaeset i pet iljadi. I nikako umot ne mu doa|a! Taka ne mo`e, prosto ne mo`e. Ako sakam zlato, treba da ukradam pita~ko ku~e i na Timona da mu go dadam-pa ku~eto zlato }e mi skova; mi trebaat li dvaeset dobri kowi, treba samo mojot na Timona da mu go podaram, ne treba ni{to da baram, samo da mu go podaram i ete mi vedna{ dvaeset dobri kowa. Nema vratari kaj nego, samo ~ovek {to se sme{ka i sekogo vnatre vika. Vaka ne mo`e ve~no; sekoj {to misli sfa}a deka toj e pred propast. Ej, Kafis! Kafis, kaj si? (Vleguva Kafis.) Kafis Ovde, gospodaru, {to sakate? Senatorot

negde za svoi celi da gi vlo`am; rokot iste~e damna a odlagaweto negovo samo maki za mojot kredit sozdavaat. Go po~ituvam i go sakam no ne mo`am grbot svoj da si go skr{am za prstot negova da go izlekuvam. Nu`data moja e itna i ne treba pomo{ta vo zborovi prazni da mi ja vra}a tuku si go sakam dolgot nazad. Odi, brzni! Stavi na sebe najre{itelna maska i baraj da dobie{: za{to se pla{am, koga sekoj svoeto }e go iskubi pero gospodarot Timon }e stane ogulen paun iako sega bolska ko feniks. Odi, odi! Kafis Odam, gospodaru. Senatorot Odi, odi! Zemi gi priznanicite negovi so tebe i napi{i gi zgora datumite. Ajde. Kafis

Nametkata stavaj ja i trk kaj gospodarot Timon; parite moi baraj mu gi; nemoj da te vrati so lesen izgovor, nitu da te zamol~i blago so Pozdravi go tvojot gospodar, pa da ja vrti{ kapata v race, vaka-tuku ka`i mu vedna{ deka parite itno mi trebaat; deka treba

Dobro, gospodaru! Senatorot Odi! (Izleguvaat.)

Timon od Atina Scena 2


(Vleguva Flavij so mnogu smetki v race.) Flavij Ni mi e gajle, ni zapira; tolku nema oset za tro{ok {to ne se gri`i ni kako da prodol`i so ar~ot ni kako da go zapre. Nitu vodi smetka kako ne{tata odat od nego, ni poka`uva gri`a za ona {to doprva go ~eka. Nikoga{ umot tolku neumen ne bil, a sepak qubezen tolku. [to da se pravi? Duri ne oseti, ne}e da ~ue. Moram v lice da mu ka`am, sega {tom se vrati Od lov. Tuf! Tuf! Tuf! Tuf! (Vleguvaat Kafis i slugite na Isidor i Varo.) Kafis Dobra ve~er, Varo; i ti da ne si za pari? Slugata na Varo A zarem ne e toa i rabota tvoja? Kafis E; a i tvoja, neli Isidor? Slugata na Isidor Ba{ taka. Kafis Kamo na site da ni platat! Slugata na Varo Te{ko. Kafis Nemojte, gospodaru dobar-

849
Kafis

Eve ide gospodarot. (Vleguvaat Timon so golemcite i Alkibijad.) Timon Prvin }e ru~ame, a potoa pak odime na lov, Alkibijade. (Na Kafis.) Kaj mene? [to mo`am da storam? Kafis Gospodaru, ovde imam spisok so pristignati dolgovi. Timon Dolgovi? Od kade si? Kafis Od ovde, od Atina, gospodaru. Timon Odi kaj mojot doma}in. Kafis Prostete, gospodaru, no toj isplatata ja dol`i od den na den ve}e cel eden mesec. Gospodarot moj e vo mnogu golema nu`da i parite mu se potrebni, zatoa ponizno ve molam vo sklad so ~estitosta {irokograda {to ve krasi, negovoto da mu go dadete. Timon Prijatelu ~estit, te molam dojdi utre.

850
Timon Strpi se, prijatelu dobar. Slugata na Varo

Vilijam [EKSPIR

zo{to ne ste isplateni. Timon Storete taka, prijateli. Gledaj dobro da se nagostat. (Izleguva.) (Vleguvaat Apemant i [utot.) Kafis

Sluga na Varo sum, dobar gospodaruSlugata na Isidor A jas na Isidor; toj ponizno ve moli dolgot da mu go vratite. Kafis

Stojte, stojte; eve go {utot i Apemant: malku da se nasmeeme so niv. Slugata na Varo

Koga bi znaele, gospodaru, vo kakov tesnec mi e gospodarotSlugata na Varo Pomina rokot, gospodaru, {est nedeli zgora. Slugata na Isidor

More mavni go! Magariwa }e n# napravi! Slugata na Isidor ^uma da go frkne, pes! Slugata na Varo Kako si, {ut?

Va{iot doma}in, gospodaru, postojano odlaga pa ispraten sum ba{ kaj vas. Timon

Apemant Ti razgovara{ so svojata senka? Slugata na Varo

Dajte mi da zdivnam. Ve molam, dobri gospoda, odete napred; jas vedna{ idam po vas. (Izleguvaat Alkibijad i Golemcite.) (Na doma}inot) Dojdi vamu. Te molam, kako dojde do ova vaka da me gonat za neisplateni obvrznici i dolgovi te{ki neisplateni na vreme a na {teta na ~esta moja? Flavij (Na Kafis i drugite slugi.) Gospoda, ve molam, vremeto ne e pogodno za raboti vakvi. Prestanete so pritisocite do barem posle ru~ek za da go nateram gospodarot moj da sfati

Ne ti se obra}am tebe. Apemant Taka e, tuku sebesi. (Na {utot.) Da si odime. Slugata na Isidor (Na slugata na Varo.) Na grb ve}e ti visi {utot. Apemant Ne, tuku stoi{ sam; i u{te ne mu visi{ na grb.

Timon od Atina

851
Pa`ot

Kafis Kade e sega {utot? Apemant

(Na {utot.) Kako si, vojvodo? [to pravi{ vo ova umno dru{tvo? Kako si, Apemante? Apemant

Kaj toj posleden {to pra{uva. Apa{i edni siroti, slugi lihvarski, svodnici me|u zlatoto i nema{tijata! Site slugi [to sme nie, Apemant? Apemant Magariwa. Site slugi Zo{to? Apemant Za{to me pra{uvate mene {to ste, a sami ne si znaete. Ka`i im ne{to, {utu. [utot Kako ste, gospoda? Site slugi Blagodarime mnogu, dobar {utu. Kako ti e gospodarkata? [utot Topli voda da gi popari piliwata kako vas.5 Kamo site da zavr{ite vo bordel.6 Apemant

Da imav stap v usta, ubavo }e ti odgovorev. Pa`ot Te molam, Apemante, pro~itaj mi {to pi{uva na pismava: ne znam koe e koe. Apemant Ne znae{ da ~ita{? Pa`ot Ne. Apemant Toga{ i toa malku znaewe }e umre denta koga }e go obesat. Ova e za gospodarot Timon; a ova za Alkibijad. Begaj, kopile si roden, kako svodnik }e umre{. Pa`ot Ti si okoten ko ku~e i }e umre{ od glad kako ku~e. Ne veli ni{to; si odam. (Zaminuva.) Apemant Samo ti begaj od pristojnosta. [utu, idam so tebe kaj gospodarot Timon. [utot Tamu }e me ostavi{?

Taka! Blagodaram. (Vleguva pa`ot.) [utot Opaa! Pa`ot na mojata gospodarka.

Apemant Ako ima so kogo da se dru`i{. Vie trojca im slu`ite na trojca lihvari?

852
Site slugi Da; kamo tie nam da ni slu`ea. Apemant

Vilijam [EKSPIR

op{to zemeno, ovoj duh se pojavuva vo site formi vo koi ~ovekot od osumdesettata do trinaesettata godina se {eta vamu-tamu niz svetot. Slugata na Varo

I jas toa bi sakal da go vidam-xelat mu slu`i na kradec! [utot Dali ste vie trojca lihvarski slugi? Site slugi

Pa ti i ne mi li~i{ na {ut. [utot Nitu pak ti za pameten ~ovek. Kolku {to sum {ut jas tolku tebe pamet ti fali. Apemant

Da, {utu. Kako Apemant da go dal odgovorov. [utot Site slugi Znam deka lihvarite imaat {utraci za slugi; i mojata gospodarka e lihvarka, a jas sum nejziniot {ut. Koga lu|eto doa|aat da baraat zaem od gazdite, doa|aat ta`ni a si odat veseli; no kaj mojata gospodarka vleguvaat veseli a izleguvaat ta`ni. Znaete zo{to? Slugata Varo [utot Bi mo`el da ka`am. Apemant Toga{ ka`i, za da te smetame za makro i apa{; {to ne zna~i deka pomalku }e te cenime. Slugata na Varo [to e makro, {utu? [utot [ut vo dobar kostum malku nalik na tebe. Toa e duh; ponekoga{ se javuva kako bogata{, ponekoga{ kako advokat, ponekoga{ kako filozof, kaj{to tvrdi deka ima ne eden tuku dva kamewa na mudrosta. ^estopati nalikuva na vitez i Ne odam sekoga{ po qubovnik, postar brat ili `ena; ponekoga{ odam i so filozof. Flavij Ve molam, {etajte tuka; nabrgu so vas }e zboruvam. (Izleguvaat Apemant, [utot i Slugite.) Timon Me ~udi {to do sega ne najde mo`nost sostojbata vo koja sum da mi ja ka`e{ za da mo`ev da se prisposobam na vreme na sredstvata {to gi imam. Flavij Ne sakavte da me ~uete. Trgenete se, trgnete se; ide gospodarot Timon. (Povtorno vleguvaat Timon i Flavij.) Apemant Ajde so mene, {utu, ajde.

Timon od Atina

853

Mnogupati do sega probavTimon Si probal. Mo`ebi i toa si go pravel od vreme na vreme pa {tom ne si nai{ol kaj mene na dobra volja si go iskoristil toa kako izgovor dobar za sebesi od grevot da se is~isti{. Flavij O gospodaru dobar, mnogupati pred vas vi nosev smetki, v o~i vi gi piknav a vie gi otfrlavte lesno velej}i mi deka veruvavte vo mojata ~esnost. Koga za nekakov siten dar me teravte za vozvrat celo bogatstvo da dadam, vrtev so glavata i pla~ev: da, duri i pove}e od dozvolenoto, ve molev da ne bidete tolku {irokograd. Gi izdr`uvav stalno ne taka retko, prekorite va{i, koga }e vi spomenev za odlivot na va{iot imot i za golemiot napliv dolgovi. Gospodaru sakan, iako me slu{a{ mnogu docna, sepak e vreme: najgolemite posedi tvoi ne mo`at da gi platat ni polovina od sega{nite dolgovi. Timon Neka seta moja zemja se prodade. Flavij Cela e zalo`ena; ne{to e prodadeno i go nema, a ostatokot odvaj stiga da se zgasne `edta na sega{nite dolgovi. Idninata brzo ide. Ne znam kako od nea }e se branime, i {to na krajot n# ~eka. Timon Do Lakedmon zemjata mi stiga{e.

Flavij O gospodaru dobar, svetot e samo zbor: cel da e tvoj i vo eden zdiv da go dade{ pak brgu }e go snema! Timon Vistina e taka. Flavij Ako se somnevate vo {tedlivosta i ~esta moja, izvedete me pred smetkovoditeli stra{ni, pa neka me proverat. Bogovite samo znaat, koga site na{i odai prepolni bea so gneta~i raskala{eni, koga vizbite ni pla~ea `alno po vinoto od pijanici istureno, koga sekoja soba ni bolska{e vo svetlo i e~e{e od pesni, jas tivko se povlekuvav i ronev solzi nad slavinite pu{teni bez oset. Timon Te molam dosta. Flavij Nebesa, }e re~ev, kol;kav ovarda e gospodarot! Kolku mnogu zaludni zalci selani i robje ve~erva progoltaa! Koj Timona ne go saka? Koe srce, glava, me~, sila, sredstva ne se na Timon, golemiot Timon, blagorodniot, plemenit, kralski Timon? Ah, {tom sredstvata gi snema {to falbive gi kupuvaat, go snemuva i zdivot falbite {to gi tvori. Gozbata osvojuva, postot osvoenoto go gubi. Samo edna{ zimski do`d da vturi i muvive vedna{ se pikaat v duvlo.

854

Vilijam [EKSPIR

Timon Dosta, dosta me pee{. Nikoga{ ne sum daval so zloba v du{a; davav neumno, ama ~esno. [to tuku kuka{? Zarem ti nedostiga razum da ti tekne deka prijateli imam? Smiri se. Ako ~epnam vo riznicite qubov na mene {to ~eka i gi stavam so zaem srcata prijatelski na proba mnozina sose imotite svoi na raspolagawe }e mi bidat ko ti sega mene {to mi zboruva{. Flavij Kamo da ste vo pravo. Timon Na nekoj na~in, nu`dava mi e draga i ja smetam za blagoslov; za{to vaka prijatelite }e gi isku{am. ]e vidi{ kolku gre{no bogatstvoto si mi go procenil; siromav e toj {to prijateli nema. Ej, Flamin! Servil! (Vleguvaat Flamin, Servil i u{te eden sluga.) Slugite Gospodaru, gospodaru. (Izleguvaat slugite.) Flavij (Na strana.) Gospodarite Lucij i Lukul? Te{ko! Timon (Na Flavij.) A ti gospodine, kaj senatorite pojdi, od koi, i vo najdobar interes na dr`avata, zaslu`uvam da mi izlezat vo presret; ka`i da mi pratat iljada talanti vedna{.

Flavij Bev drzok i ve}e im se obrativ kako i na drugi koristej}i go va{iot prsten i ime no tie samo zani{aa so glavite i se vrativ siromav kako {to pojdov. Timon Vistina veli{? Dali e mo`no? Flavij Odgovorija vo eden zdru`en glas deka rabotite lo{o im odat, deka se vo nema{tija, deka ne mo`at da go storat ona {to se volni da go storat, deka im e `al; deka znaat deka ste ~esen deka ete vi posakuvaat-ne znaat ba{ {to deka ne{to ne ~ini-deka i plemenitiot mo`e da se is~uru~i-pak na dobro da vi trgne deka e {teta-i taka bo`em zafateni so va`ni raboti, me gledaat popreku, nequbezni vo re~ta gi dopiraa kapite, komaa ladno, onemev na mesto. Timon Bogovi, o bogovi kaznete gi! Te molam, bratko, `ivni! Ovie starci nasledno neblagodarnosta vo sebe ja nosat; krvta im e ladna, retka niz `ili im te~e; prirodnoto studenilo nequbezni gi pravi; prirodata nivna kako kon zemja gi vle~e taka se oblikuva po pat, tapa i te{ka. Odi kaj Ventidij. Te molam, ne bidi ta`en, ti si veren i ~esen; najiskreno ti velam nikakva vina nema{ ti. Ventidij neodamna tatka si go zakopa, i so smrtta negova golemo bogatstvo stekna. Koga siromav be{e, v zatvor, ostaven bez prijateli v beda, jas go oslobodiv so pet talanti. Od mene

Timon od Atina

855

pozdravi go i ka`i mu deka te{ka nu`da prijatelot mu go snajde, pa sega treba da se seti na nego so tie talanti pet. [tom gi zeme{ na ovie lu|e daj im gi vedna{ za{to rokot ve}e istekol. I neka mozokot ne ti blada deka Timon pokraj prijateli tolku }e strada. Flavij Kamo i mene takvi da mi idat misli. Mislive na {irokogradosta se du{mani stvarni {irokogradiot misli deka site ko nego se arni. (Izleguvaat.)

^in TRETI
Scena 1
(Flamin ~eka da zboruva so Lukul vo ime na gospodarot. Vleguva sluga.)

Slugata Mu ka`av na gospodarot za tebe; sega }e sleze. Flamin Ti blagodaram, gospodine. (Vleguva Lukul.) Slugata Eve go gospodarot. Lukul (Na strana.) Eden od lu|eto na Timon? Da pogodam-podarok pak. Ima tuka vrska: no}eska sonuvav srebren mijalnik i bokal. -Flamin, ~esen moj Flamin, milo mi e {to te gledam. Turi mi vino. (Izleguva slugata.) I kako e mojot ~estit, primeren, {irokograd blagorodnik od Atina, tvojot mnogu dare`liv i dobar gospodar i gazda? Flamin Dobar e so zdravjeto, gospodine. Lukul Mnogu mi e milo {to e dobar so zdravjeto, gospodine. A {to krie{ pod nametkata, dobar moj Flamin? Flamin Ba{ ni{to. Samo prazna kutija, gospo-

dine, {to, vo imeto na mojot gospodar, ve molam da ja napolnite. Kako leb nasu{en mu trebaat pedeset talanti, pa me isprati kaj va{ata milost da mu gi pozajmite, sosema uveren deka vedna{ }e mu izlezete vo presret. Lukul Op, op, op, opa: sosema uveren veli? O, dobar e toj gospodin i mnogu blagoroden ~ovek no {teta {to ne znae da rakovodi so imotot. Ponabrgu sum ru~al so nego i ova sekoga{ sum mu go ka`uval, pa na ve~eri sum idel samo da mu ka`am deka ne treba tolku da tro{i; a toj nikako da me slu{ne, nikako da sfati zo{to sum mu do{ol, deka doa|av samo za da go predupredam. Sekoj ~ovek si ima mana, a {to preteruva so dare`livosta e negova. I ova sum mu go ka`al, ama nikako da se smeni. (Vleguva slugata so vino.) Slugata Povelete, gospodaru, va{eto vino. Lukul Flamin, sekoga{ sum te smetal za umen ~ovek. Vo tvoe zdravje. Flamin Vie sami taka velite.

Timon od Atina Scena 2

857

Lukul Sum te zabele`al deka si bistar, znae{ da izleze{ vo presret, znae{ {to e pametno a {to ne; i deka znae{ da ja iskoristi{ prilikata ako prilikata ti e pred nos. ima{ dobri osobini. (Na slugata.) Odi si, mom~e. (Izleguva slugata.) Dojdi poblisku, ~esen moj Flamin. Tvojot gospodar e dare`liv gospodin; ama ti si umen i dobro znae{, iako si dojden kaj mene, deka ova ne e vreme za pozajmuvawe pari, osobeno na golo prijatelstvo, bez nikakvi garancii. Eve ti tri srebrenici; dobro mom~e, zami`i i re~i deka ne si me na{ol doma. Zbogum. Flamin Zarem svetot do tolku se izopa~il a nie toa go do~ekavme? Begaj, ~umo dolna, kaj onoj {to te slavi! (Mu gi frla parite na Lukul.) Lukul Ha? Sega gledam deka si {utrak i ba{ si odgovara{ za gospodarot. (Izleguva.) Flamin Neka se mno`at tie {to do ak }e ti dojdat! Natemago da ti bidat stopenite pari, ti ~umo od prijatel, ~uma da te sotre! Zarem prijatelstvoto ima tolku slabo, mle~no srce pa za dve no}i se skiseluva? O bogovi! Go ~uvstvuvam od gospodarot gnevot. Ovoj rob dolen vo sebe go nosi mesoto na mojot gospodar: i zo{to da mu godi, da se pretvora vo hrana koga toj samiot e prestoren vo otrov? O, samo bolesti neka se izrodat od nego i koga na umirawe }e legne, delot vo nego gospodarot moj {to go plati, da ne go le~i tuku dolgo, bavno, na smrtni ra`ni da go pe~i. (Izleguva.)

(Vleguvaat Lucij so Hostilij i dvajca drugi nepoznati.) Lucij Koj, gospodarot Timon? Toj mi e mnogu dobar prijatel i blagoroden gospodin. Prviot nepoznat Go znaeme i nie kako takov iako nikoga{ ne sme go zapoznale. Ama edno }e vi ka`am, gospodaru, za koe postojano se {u{ka: pominaa zlatnite vremiwa na gospodarot Timon, a negoviot imot se topi. Lucij Gluposti, ne veruvajte vo takvo ne{to; toj da snema pari. Hostilij Ama veruvajte mi, gospodaru, deka neodamna, eden od negovite lu|e oti{ol kaj gospodarot Lukul da pobara izvesna suma pari, mu ka`al deka se za mnogu itna nu`da, a sepak bil odbien. Lucij Kako? Hostilij Vi velam, bil odbien, gospodaru. Lucij Mnogu, mnogu ~udno! Eve, pred bogovite velam, jas sum zasramen. Go odbil toj blagoroden ~ovek? Tuka ~esta padnala na niski granki. [to se odnesuva do mene, navistina priznavam deka sum primil nekolku sitnici od nego, kako pari, srebreni ~inii, besceneti kamewa, i nekoi sli~ni drangulii-ni{to va`no vo

858

Vilijam [EKSPIR

sporedba so ona {to go dobi toj; sepak da go preskokne{e nego i da mi se obrate{e mene, }e mu dadev dvojno pove}e talanti. (Vleguva Servil.) Servil

Lukul Dali govori{ seriozno, Servil? Servil Mrtov seriozen sum, gospodaru.

Ama imam sre}a! Ene go gospodarot; se ispotiv duri go najdov. Gospodaru pre~esen! Lukul Servil? Milo mi e {to se sretnavme. Zbogum! Pozdravi mi go tvojot ~estit, blagoroden gospodar, mojot odli~en prijatel. Servil Dozvolete mi, gospodaru, mojot gospodar ispra}aLukul Da? [to ispra}a? Ve}e sum tolku zadol`en kaj tvojot gospodar; sekoga{ ne{to ispra}a. Kako da mu se zablagodaram, {to misli{? Ka`i {to ispra}a sega. Servil Vi isprati samo poraka, gospodaru, i bara od vas da mu pozajmite izvesna suma talanti za{to itno mu se potrebni. Lukul

Lukul Ama sum skot nedokvakan {to ostanav bez pari ba{ sega koga mi se uka`a odli~na mo`nost da se poka`am ~estit! V~era, za `al, napraviv edna zdelka i sega, zaradi ovaa glupost sum li{en od ovaa ~est! Servil, pred bogovite, eve, velam deka sum skot skotosan, ama ne sum vo sostojba da mu pomognam-veruvaj i sam sakav da pozajmam od gospodarot Timon, eve, gospodava }e posvedo~at; no sega seto azno na Atina bi go pre`alil samo da ne go storev toa. Pozdravi go mnogu mojot blagoroden gospodar; i se nadevam deka nema da go smeni misleweto za mene {to vo migov nemam sila da bidam qubezen. I ka`i mu go ova: deka za sebe ja smetam najgolema nesre}ata {to ne mo`am da mu se najdam na eden tolku ~estit gospodin. Dobar Servil, }e mi ja napravi{ li taa usluga, seto ova da mu go ka`e{ so moi zborovi? Servil Se razbira, gospodaru. ]e mu ka`am. (Izleguva.) Lukul

Znam deka samo se {eguva so mene, ne e vozmo`no da bara pedeset-petstotini talanti. Servil No nemu mu se potrebni mnogu pomalku, gospodaru. Da ne be{e potrebata tolku itna nema{e ni jas tolku nastoj~ivo da gi baram.

(Vika po nego.) I jas tebe }e ti se najdam, Servil. (Na drugite.) Vistina e, kako {to rekovte, Timon e gotov; koj edna{ do tuka stigne, te{ko pak da se digne. (Izleguva.) Prviot nepoznat Go gleda{ ova, Hostilij?

Timon od Atina Scena 3

859

Hostilij Go gledam, go gledam i se ~udam. Prviot nepoznat

(Vleguvaat tretiot sluga na Timon i Sempronij, u{te eden prijatel na Timon.) Sempronij

[to te ~udi, vaka raboti svetot, i ba{ od vakva ista sorta e duhot na sekoj laska~. Koj mo`e prijatel da go vika onoj {to od ista ~inija so nego maka? Oti kolku {to znam, Timon na gospodinov ko tatko mu be{e, kreditot mu go krepe{e so svoe }ese; imotot mu go osiguruva{e; da, parite na Timon lu|eto mu gi pla}aa. Nikoga{ ne pie a srebroto Timonovo da ne mu e na usni; a sepak-gledaj go yverskoto vo ~oveka koga }e se pojavi vo oblik na neblagodarnost! Ne mu go dava ona {to sporedno so negovoto azno e kolku milosrden ~ovek {to na pita~ dava. Vtoriot nepoznat Verata nad ova delo pla~e. Prviot nepoznat [to se odnesuva do mene, nikoga{ ni zalak ne sum kasnal kaj Timon, ni nekakov dar od nego sum primil kako prijatel negov. Sepak velam, zaradi duhot negov blagoroden, doblesnosta, zaradi ~estitosta {to neizmerno go krasi, da mi se obrate{e mene vo vakva nu`da }e go smetav bogatstvoto moe dar od nego i podobrata polovina nemu }e mu ja vratev, tolku mnogu go sakam toa dobro srce. No, gledam ~ovek deneska u~i od so`albata da se li{i, a prefriganosta nad sovesta da mu di{i. (Izleguvaat.)

Mora sega i mene vo ova da me pika, a? [to e so drugite? Mo`e{e da proba kaj gospodarot Lucij ili Lukul; a sega i Ventidij e isto taka bogat, nego od zatvor go spasi. Site nemu imotite svoi mu gi dol`at. Servil Gospodaru, kaj site proba i site ispadnaa srebroqupci dolni za{to do eden go odbija. Sempronij Kako? Go odbile site do eden? Dali i Vendidij go odbil, dali Lukul? I sega kaj mene te pra}a? site trojca? Hm! Toa poka`uva deka malku qubov ima, malku razum vo nego. Zar jas posledno pribe`i{te da mu bidam? Prijatelite negovi, ete, ne sakaat da go le~at; zar jas lek da mu bidam? Mnogu me poni`i; epten mu se lutam {to me potceni. Razumen da be{e prvin, vo nevoljata od mene }e pobara{e pomo{: logi~no, za{to jas prv od nego dar primiv. Dali ba{ taka pogre{no sudi i misli deka jas sum posleden {to }e mu se najdam? Ne; mo`no e da stanam predmet na potsmev kaj drugite, a gospodata }e me smetaat za {utrak. Bi sakal tripati pogolema suma prvin od mene da ja pobara{e, za naklonetosta barem {to kon nego ja imam; i voljata da mu se najdam.

860

Vilijam [EKSPIR Scena 4


(Vleguvaat dvajcata slugi na Varo, se sre}avaat so drugite slugi na Timonovite kreditori i go ~ekaat da se pojavi. Potoa vleguva slugata na Lucij; potoa Tit i Hortenzij.) Prviot sluga na Varo Opaa; Tit i Hortenzij. Dobro utro! Tit Dobro utro, dobar Varo. Hortenzij Lucij! [to e, da ne se dogovorivme? Slugata na Lucij Ne, ama mislam po ista rabota sme dojdeni; moja se parite. Tit Isto i nivna i na{a. (Vleguva Filot.) Slugata na Lucij A eve go i na{iot Filot. Filot Dobar den na site. Slugata na Lucij Dobredojde, dobar brate. Kolku ima saatot? Filot Bli`i devet.

A sega vrti se i so odgovorite nivni i ovoj neka bidi: koj ~esta mi ja gazi, moi pari nema da vidi. (Izleguva.) Servil Sjajno; va{ata milost e u~tiv apa{. \avolot ne znael {to pravi koga ~ovekot go napravil prefrigan; sam sebesi si go spopikal so ova: za{to na krajot ~ovekot }e ispadne pomarifet~ija od nego. Kako samo ovoj gospodin se trude{e da bide odvraten! Toj so doblest go pravda{e svojot apa{luk, kako onie koi fanati~no zagreani palat celi kralstva: takva e prirodata na negovata itra qubov. Ova be{e poslednata nade` za gospodarot; sega ostanaa samo bogovite. Prijatelite mu se mrtvi, pa portite {to dosega ne znaeja za reze, godiwe so red, sega mora da se zamandalat cvrsto za da go ~uvaat gospodarot na domot. Kon vakov ishod sekoga{ rasturxilakot n# duva, koj ne znae aznoto da go vardi, domot }e si go ~uva. (Izleguva.)

Timon od Atina

861
Slugata na Lucij

Slugata na Lucij Koga dojde tolku? Filot U{te ne se pojavil gospodarot? Slugata na Lucij

Gledaj kolku e ~udno, vo ova Timon treba pove}e da plati od kolku {to dol`i: nebare tvojot gospodar treba em nakitot da go nosi em pari za nego da bara. Hortenzij

U{te. Filot Ba{ ~udno; obi~no e stanat vo sedum. Slugata na Lucij Prviot sluga na Varo Da, ama denovite mu se pokratki sega; mora da znaete deka tekot rasturxiski e kako son~eviot, samo {to ne se vra}a. Se pla{am najte{ka zima e vo }eseto na gospodarot Timon, {to zna~i, mo`e{ da posegne{ do dnoto a da ne najde{ re~isi ni{to. Filot Go delam stravot so tebe. Tit Tit ]e ti uka`am sega na edna rabota ~udna. Gospodarot tvoj te pra}a po pari? Hortenzij Vistina e, po pari. Tit Flamin A go nosi nakitot podarok od Timon; za koj jas naplata ~ekam. Hortenzij Srcevo mi e protiv. Ne, ne e. Tit Go ~ekame od sabajle; te molam, ka`i mu. Eve eden od lu|eto na Timon. Slugata na Lucij Flamin? Gospodine, samo zbor. Dali gospodarot tvoj e spremen da se pojavi? Tri iljadi kruni baram jas. A ti? Slugata na Lucij Pet iljadi. Prviot sluga na Varo Toa e mnogu: a po sumata, se ~ini, tvojot gospodar pogolema verba imal od mojot, inaku, sumite bi bile isti. (Vleguva Flamin.) Sma~eno mi e od rabotava, bogovite se svedok; znam deka gospodarot moj aznoto na Timon go tro{e{e, a neblagodarnosta ispa|a od kra`ba polo{o.

862
Flamin

Vilijam [EKSPIR

Slugata na Lucij No vakov odgovor za ni{to ne slu`i. Flavij Ne vi slu`i vam, oti podol ko vas ne e {to na apa{i im slu`ite. (Izleguva.) Prviot sluga na Varo

Ne treba da mu ka`am; znae deka ste epten vredni. (Izleguva.) (Vleguva Flavij vo nametka i so kamilavka.) Slugata na Lucij Ha, zarem ne e ona doma}inot negov maskiran kako da e vo oblak? Viknete go, viknete go. Tit Slu{a{, gospodine? Vtoriot sluga na Varo So va{a dozvola, gospodineFlavij [to saka{ od mene, prijatelu? Tit ^ekame nekakvi pari ovde, gospodine.

Kako? [to blada negovoto potro{eno blagorodstvo? Vtoriot sluga na Varo Ne e va`no; siroma{en e, a toa e dovolna odmazda. Koj mo`e da zboruva poslobodno od onoj {to nema pokriv nad glava? Takov mo`e da se nafrli i na golemi ku}i. (Vleguva Servil.) Tit O, eve go Servil. Sega }e dobieme nekakov odgovor. Servil

Flavij Da, da se parite sigurni ko ~ekaweto va{e dovolno }e imate. [to ne gi podnesuvavte smetkite va{i koga gazdite va{i neverni kaj gospodarot moj se gostea? Toga{ mu se nasmevnuvaa i mu se pikaa i pokraj dolgovite i dr~no kamatata ja lapaa. Gre{ite {to me voznemiruvate, ete, ostavete me na mir. Veruvajte, i mene i nemu krajot ni se so{i. Nemam ve}e {to da smetam, a toj {to da tro{i. Ako smeam da ve zamolam, gospoda, dojdete vo popogoden ~as; taka }e mi napravite golema usluga; za{to, `imi du{ava, mojot gospodar e mo{ne, mo{ne neraspolo`en. Negovata blaga du{a go napu{ti, zdravjeto mu e naru{eno i ne izleguva od soba. Slugata na Lucij Mnozina {to sobite gi ~uvaat se zdravi; i ako do tolku od bolesta e na~nat mislam deka treba {to pobrgu dolgot da si go plati pa do bogovite ~ist }e mu e patot.

Timon od Atina

863
Slugata na Lucij

Servil O bogovi! Tit Ova ne go zemame za odgovor, gospodine. Flamin (Od vnatre) Servil, na pomo{! Gospodaru! Gospodaru! (Vleguva Timon gneven.) Timon [to, zarem ne mo`am niz moite vrati da minam? Zar ne sum bil sekoga{ sloboden, pa mora domot da mi bide temni~ar du{manski, zandana moja? Zar i ova mesto, vo koe gozbi davav, dali i toa ko seto ~ove{tvo, mi poka`uva `elezno srce? Slugata na Lucij Sega daj mu ja, Tit. Tit Gospodaru, eve ja smetkata. Slugata na Lucij I mojata, gospodaru. Obajcata slugi na Varo I na{ata, gospodaru. Timon Kutnete me na zemja so niv, rascepete me do pojas.

Ama, gospodaru. Timon Ise~ete mi go srceto na sumi. Tit Moite pedeset talanti. Timon Izbrojte mi ja krvta. Slugata na Lucij Pet iljadi kruni, gospodaru. Timon Pet iljadi kapki krv ti davam. [to e tvoe? [to e tvoe? Prviot sluga na Varo GospodaruVtoriot sluga na Varo GospodaruTimon Rasparajte me, zemete me, bogovite da ve udrat! (Izleguva.) Hortenzij Mislam deka gazdite na{i mo`at da im re~at dobra no} na svoite pari; dolgovite mo`at da se smetaat za izgubeni oti ludak gi dol`i. (Izleguvaat.) (Povtorno vleguvaat Timon i Flavij.)

864
Timon

Vilijam [EKSPIR Scena 5


(Vleguvaat senatorite na edna vrata, Alkibijad so pridru`bata na druga.) Prviot senator Go imate, gospoda i mojot glas; krvav e toa zlostor; bez pogovor treba da umre; milosta najmnogu go ohrabruva grevot. Vtoriot senator Vistina e taka; zakonot site }e gi skr{i. Alkibijad Timon ^est, zdravje i milost za na{iot senat! Prviot senator [to e, vojvodo? Alkibijad Ponizno gi molam doblestite va{i; za{to so`albata e dpblest na zakonot, i nikoj osven tiranite ne go sproveduva striktno. Vremeto i sre}ata go pritisnaa stra{no mojot prijatel, koj{to, vo sostojba gnevna zakonot go prekr{i, i tuka dno nema za tie {to, nevnimatelni, se vpu{taat vo nego. Toj e ~ovek, bez ogled na seta vina, so doblesti mnogu; pa ni ova delo so kukavi~luk ne go izvalka (~estitost vo nego {to vinata ja opravduva) tuku vo gnev plemenit i so blagorodna gordost gledaj}i deka ugledot mu e smrtno na~nat na neprijatelot mu se sprotivstavi; i tolku trezno, so kontrolirani strasti, vladee{e so gnevot pred od uzdi da mu sklizne nebare nekakva dokazna postapka vodi.

Zdivot duri mi go zedoa, robovi. Kreditori? \avoli! Flavij Gospodaru moj milTimon Za{to da ne napravam taka? Flavij Gospodaru moj-

Taka }e napravam. Doma}ine? Flavij Tuka sum, gospodaru. Timon Ba{ koga treba! Odi, i pak soberi gi site prijateli moi, Lucij, Lukul, Sempronij, site. U{te edna{ na gadovite }e im dadam gozba. Flavij Ama, gospodaru vie samo taka zboruvate od rastroenata du{a; nema niz ku}i da se sobere ni kolku za trpeza sosem skromna. Timon Ne gri`i se za toa. Odi, ti zapovedam, pokani gi site, neka vleze taa banda u{te edna{; drugoto e moe i od kuvarot meze. (Izleguvaat.)

Timon od Atina

865

Prviot senator Mnogu na sila paradoksot go brani{ za da go razubavi{ o~igledno grdoto delo. Zborovite ti se ma~at vo obid `alen na ubistvoto izgled pristoen da mu dadat i kavgata da ja pretstavat ko juna~ko delo; {to e izrod roden i na svet dojde so ra|aweto na sektite i partiite novi. Vistinski e hrabar samo onoj {to mudro go trpi i najlo{oto {to ide od ~ove~kata usta, {to navredite gi smeta za ne{to od nadvor, pa ko ali{ta, bez mnogu dikat, gi nosi i nikoga{ ne se trudi pri srce da gi zeme svesen za opasnostite {to go demnat. Navredata sa e zlo na ubistvo {to tera, ludost e da gineme zlata {tom se berat! Alkibijad GospodaruPrviot senator Ne mo`e{ zlostorot vo ~ednost da go krpi{, hrabrost e da ne se odmazdi{, tuku da trpi{. Alkibijad Gospodari, toga{, prostete mi mnogu, {to ko vojskovodec }e govoram. Zo{to lu|eto se izlagaat v bitki ludo mesto zakanite da gi trpat? Treba li mirno da spijat, i du{manot da go pu{tat grklanite da im gi se~e bez borba? Trpenieto ako najgolema e hrabrost zo{to toga{ vodime vojni? Vo toj slu~aj, `enite se najhrabri od site za{to doma sedat. Ako e pohrabro da se trpi, magareto, toga{, pohrabro e od lavot, od sudijata pomudar e robija{ot v sinxir {to stoi, ako mudro e da se trpi. Gospodari moi, velikosta va{a dobrina neka vo nas budi.

Koga ste ladnokrvni lesno na naglosta se sudi. Da ubie{, priznavam, za grev e i za pcosti no ako e vo odbrana, pravi~no e i treba da se prosti. Da se naluti{ prekr{ok e temen, no koj od nas ne bil gneven? Vaka grevot merete go. Vtoriot senator Xabe? Delata {to gi stori vo Lakedemon i Vizantija dovolen se otkup za negoviot `ivot. Prviot senator Molam? Alkibijad Velam, gospodari, toj dobri dela stori i mnogu du{mani va{i vo bojot ubi. Mnogu hrabrost poka`a li~na vo poslednata vojna i so mnogu rani se zdobi! Vtoriot senator Ama e i mnogu sklon da gi zadava na drugi; bunxija e roden; grev e negov i {to ~esto se opiva pa hrabrosta mu e plenik. I da nema drugi neprijateli, dovolno e ovoj {to go pravi nula. Vaka yverski gneven mnogu zli dela storil ~estopati zdru`en so kavgaxiite; doka`ano i jasno ni e ve}e deka `ivotot negov e lo{, a pijanstvoto opasno. Prviot senator Mora da umre. Alkabijad Sudbina te{ka! Mo`e{e i vo vojna da umre. Gospodari, ako ne poradi negoiako desnicata samo mo`e otkup da mu bide,

866

Vilijam [EKSPIR

bez da ostane dol`en-sepak, od milost barem, spojte gi zaslugite moi, so negovite dvojni, i bidej}i znam deka va{ata ~esna starost saka bezbednost, }e gi zalo`am pobedite moi, seta ~est moja deka toj povtorno }e vi bide od korist. Ako so zlostorov `ivotot na zakonot mu go dol`i toga{, vojnata neka go zeme vo juna~ki kole` oti zakonot e strog, no i vojnata ne znae za mole`. Prviot senator Nie sme za zakonot; mora da umre; poarno mol~i, na rabot sme od trpenieto. Prijateli ili bra}a, za proleana krv so `ivot naj~esno se pla}a. Alkibijad Mora li taka da bide? Ne, ne smee da bide. Gospodari moi, priznajte me barem mene. Vtoriot senator Kako? Alkibijad Setete se na zaslugite moi. Tretiot senator [to!? Alkibijad Mislam deka ve}e me zaboravi starosta va{a; poinaku ne e; ~uvstvuvam dostoinstvoto mi go kolva nemaweto sluh kon mene za edna najobi~na molba.

Ranive me bolat. Prviot senator Se inati{ na lutinata na{a? Vo malku zborovi e taa, ama dalekuse`na po opseg: progonet si za navek. Alkibijad Jas progonet? Progonete ja senilnosta va{a, lihvarstvoto grdo {to Senatot go rezili{! Prviot senator Ako po dva dena u{te si vo Atina o~ekuvaj mnogu pote{ka kazna. A, za duhot pove}e da ne ni go losti{ onoj }e bide poguben vedna{. (Izleguvaat senatorite.) Alkibijad Bogovite neka vi dadat dolga starost, pa ko`a i koski da se storite {to nikoj ne }e saka da gi vidi! Poluden sum od gnev: od du{manite gi branev, duri tie parite si gi broeja i zemaa lihva bez tro{ka milost; a sam stanav bogat samo vo rani. Zarem seto toa za ova? Ova li e melemot {to rasipaniot Senat na ranite od vojskovodecot gi stava? Progon! Pa i ne e taka lo{o. Ne mrazam progonet da bidam. Sega barem gor~inata moja i besot pri~ina imaat na Atina da udram. Voinite sega omacureni }e gi obodram, v du{a }e im vlezam. Od vojnata so zemjite slavata ni se crpi; vojnikot ko bogovite navredi ne trpi. (Izleguva.)

Timon od Atina Scena 6


(Vleguvaat raznite prijateli na Timon i senatorite od mnogu strani.) Prviot golemec Iljada zlatnici? Vi posakuvam dobar den, gospodine. Prviot golemec Vtoriot golemec A od vas? I jas vam. Onoj den, mislam, oboj ~estit gospodin samo n# stavi malku na isku{enie. Prviot golemec Ba{ na ova mislev koga se sretnavme. Se nadevam deka ne stoi tolku lo{o kako {to se ~ine{e denta koga gi stavi na isku{enie svoite prijateli. Vtoriot golemec Prviot gospodar Ne bi trebalo sudej}i po gozbava {to povtorno ja prireduva. Prviot golemec Vtoriot golemec I jas taka mislam. Mi isprati srde~na pokana koja treba{e da ja odbijam poradi mnogu drugi neodlo`ni raboti; no toj insistira{e kako nikoga{ do sega, pa zatoa, eve me, dojdov. Vtoriot golemec I jas imav neodlo`na rabota, ama toj ne saka{e ni da ~ue za nekakov izgovor. Ba{ mi e `al {to smetkata mi be{e iscrpena koga bara{e zaem od mene. Prviot golemec Prviot golemec A ne znaete kako mi e mene, sega koga gledam kako stojat rabotite. Vtoriot golemec I so drugite e isto. Kolku bara{e od vas? Vtoriot golemec Mi pobara, gospodine-Eve go doa|a. (Vleguva Timon so pridru`nicite.) Timon

867
Prviot golemec

Iljada zlatnici. Vtoriot golemec

Od srce obajcata ve pozdravuvam; kako mi ste?

Mnogu dobro koga slu{am deka na va{eto gospodstvo mnogu dobro mu odi.

Vie ni ste mil ko letoto {to mu e na lastovicata. Timon (Na strana) Da, a nemil ko zimata?7 Vakvi ptici preselnici se lu|eto.-Gospoda, na{iot ru~ek ne }e bide nadopolna za dolgovo ~ekawe. Gostete si gi u{ite malku so muzika, ako mo`at tolku rapava hrana da primat kako {to zvucite na trubata; brgu }e jademe.

Se nadevam deka ne se lutite {to go vrativ va{iot glasnik so prazni race.

868
Timon

Vilijam [EKSPIR

Prviot golemec Kako ste? [to ima novo? Tretiot golemec

O, ni najmalku gospodine. Ve molam toa voop{to da ne ve voznemiruva. Vtoriot golemec

Alkibijad e progonet; ~uvte za ova? Blagoroden gospodaruPrviot i vtoriot golemec Timon Alkibijad e progonet? Ah, dobar moj prijatelu, {to dobro ima? (Slugite gi vnesuvaat ~iniite.) Vtoriot golemec Najblagoroden moj gospodaru, umiram od sram {to denta koga pobaravte pari od mene bev siromav ko prosjak. Timon Ne mislete na toa, ve molam. Vtoriot golemec Da mi pobaravte samo dva ~asa poranoTimon Ne izma~uvajte se gospodine, mislete na ne{to poubavo.Ajde, donesete s# naedna{. Vtoriot golemec Site ~inii se pokrieni. Prviot golemec Kralska gozba, ubeden sum. Tretiot golemec Nema somnenie, tuka e s# {to parite i godi{noto vreme mo`at da go ponudat. Razbiram. Tretiot golemec Ba{ taka, veruvajte mi. Prviot golemec Kako? Kako? Vtoriot golemec Ve molam, vrz osnova na {to? Timon Da sedneme, prijateli. Tretiot golemec Posle }e vi ka`am. Sega n# ~eka gozba. Vtoriot golemec Ova e stariot Timon. Tretiot golemec ]e ostane li takov? ]e ostane li takov? Vtoriot golemec Pa, izgleda ostanuva; no vremeto }e-i takaTretiot golemec

Timon od Atina

869

Timon Sekoj na svojot stol, revnosno, nebare `eden za usnite na svojata sakana. Jadewata na site mesta od trpezata }e bidat isti. Ne pravete od ova gradska gozba, pa da ni se oladi mesoto pred da se dogovorime za po~esnite mesta. Sedete, sedete. Da se zablagodarime na bogovite. Vie dobrotvori golemi, poprskajte go ova dru{tvo so blagodarnost. Oti darovite va{i pravat da ste faleni; ama so~uvajte ne{to za davawe za{to bo`estvata va{i }e gi prezrat. Pozajmete sekomu dovolno, za nikoj nikomu da ne bara na zaem; za{to stignete li od lu|eto da zajmite, lu|eto toga{ }e ve napu{tat. Napravivte gozbata da se saka pove}e od onoj {to ja dava. Vo dru{tvo od dvaesetmina neka cela duzina bidat apa{i. Ako dvanaeset `eni sedat na trpeza, barem polovina od niv da se ona {to se. A drugata stoka, o bogovi, senatorite atinski i prostata rajazaradi gadosta vo niv-podgotvete gi za uni{tuvawe. Ovde prisutnive prijateli, ne mi se ni{to, zatoa so ni{to ne blagoslovuvavjte gi kako {to i jas so ni{to gi do~ekuvam. (Gi otkrivaat ~iniite a tie se polni so topla voda.) Nekoi od gostite [to ima va{eto gospodstvo na um? Drugi Ne znam. Timon Nikoga{ podobra da ne do~ekate gozba, vie bando na-zborot-prijateli! Luk i voda e va{ata vernost. Ova e posledno od Timon koj{to kalosan i kiten so pulejki od laski, se mie sega od niv i v lice vi ja prska bazdlivata podlost. (Im ja frla vodata v lica.)

@ivejte omrazeni, `ivejte dolgo, vie mnogu nasmeani, slatkore~ivi, lega~i gnasni, vie qubezni ubijci, pitomi volci, ne`ni me~ki, {utraci na sre}ata, gneti-prijateli, muvisera~ki, vadi-kapi-i-kle~i-robovi, ebi-vetrovci i zemibegajkovci! Neka more bolesti, ~ove~ki i yverski ve krastosaat sosem! [to, ti bega{? Poleka, prvin lekot-i ti-i ti, zemi! ^ekaj, }e ti pozajmam pari, ne ti baram na zaem. (Gi tera nadvor.) [to? Begate site? Od sega neka nema gozbi kaj{to podlecite ne se dobredojdeni gosti. Gori, ku}o! Potoni, Atino! Od sega pa dovek Timon go mrazi ~ove{tvoto i sekoj ~ovek. (Se vra}aat Golemcite i senatorite.) Prviot golemec [to velite na ova, gospoda? Vtoriot golemec Zo{to e tolku gneven gospodarot Timon? Tretiot golemec Uf! Mi ja vidovte negde kapata? ^etvrtiot golemec Mi ja nema nametkata! Pettiot golemec Epten se mrdnal od umot i sega samo ujot so nego vladee. Pred nekoj den mi dade bescenet kamen, a sega mi go turna od kapata. Da ne go vidovte mojot bescenet kamen? Tretiot golemec Da ne mi ja vidovte kapata?

870
Vtoriot golemec Eve ja. ^etvrtiot golemec Eve mi ja i nametkata. Prviot golemec Da si odime od ovde. Vtoriot golemec Gospodarot Timon e lud. Tretiot golemec

Vilijam [EKSPIR

Znam, od toa ko da me fati {apot, v~era mi dava{e dijamanti, denes mi go udri stapot. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguva Timon.)

Timon Samo u{te edna{ zad sebe da te yirnam! O yidu, {to obra~ si za ovie volci, propadni v zemja i ne brani ja Atina! @eni, stanete kurvi! Deca, ne slu{ajte nikogo! Robovi i glupci, iskornete go serozniot, zbr~kan Senat od klupi i vladejte mesto nego! Vo bludnici prosti prestorete se o, devici, ne`ni, mladi! I bludete pred roditelite svoi! Dol`nici gore glavite! Mesto dolgot da go vratite, no`evite v race, i grklanite na doveritelite prese~ete im gi! Kradete, slugi! Dolgoraki aramii se serioznite gospodari va{i, i kradat po zakon. Slu{ko, vo gospodareviot krevet, gospodarkata ti e za v bordel! [esnaesetgodi{en sinko, istrgni ja {tekata od stariot, kuc tatko i so nea mozokot isturi mu go! Nabo`nosta i stravot, verata vo bogovite, pravdata, vistinata, mirot, po~itta doma, kom{ilukot, no}niot odmor, obrazovanieto, dobroto odnesuvawe, site zanaeti, struki, hierarhijata, slu`bite, adetite i sekoj zakon, neka potonat vo zbrka od sprotivnosti ostri i haosot neka `ivee! ^umi, uleri gadni, nafrlajte kupi{ta mo}ni, zarazni treski

vrz Atina, zrela za propast! I{ijasu studen, osakati gi senatorite na{i, ulogovi da lazat ko alipno {to im e odnesuvaweto! Lamte`u, niz razvrat pikni se vo umi{tata i sr`ta na seta mlade`, za protiv tekot na doblesta sosem da se svrtat i da se udavat vo blud! Jade`i, mozolki, neka se kotat na atinskite gradi, a `etvata li{ai i lepra da im se stori! Zdivu, zasmrdi go zdivot pa dru{tvoto nivno, ko prijatelstvoto, neka stane `iv otrov! Ni{to ne ponesuvam od tebe osven golotijava, o, do du{a namrazen gradu! Eve, na ti go i ova8 za da ne ostane{ pokusa vo kletvi! Timon }e odi v {uma, kaj{to sigurno }e vidi kako najnequbezniot yver e poqubezen od sekoj ~ovek. Bogovi, udrete - ~ujte me, o, bogovi dobri po Atin~anite ko gluvci skrieni zad ovoj bedem i dajte, so godinite, omrazata da mi raste na skali vrz siot rod ~ovekov, site lu|e golemi i mali. (Izleguva.)

872 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

(Vleguva Flavij so dva-trojca slugi.) Prviot sluga Kade e, doma}ine, kade e gospodarot na{? Dali propadnavme? Dali, sami, ostanavme bez ni{to? Flavij A {to mo`am, bra}a, {to mo`am jas da vi ka`am? Pravednite bogovi eve, neka me ~ujat i jas sum siromav kako vas. Prviot sluga Takov dom da go snema? Tolku blagoroden gospodar da padne, s# da pojde a nieden prijatel ksmetot pod raka da mu go zeme i so nego da trgne. Vtoriot sluga Ko {to vrtime ple}i na drugarot spu{ten vo iskopanata jama, taka i poznanicite negovi od zakopanata sre}a kri{um se iskraduvaat, ostavaj}i la`en zavet ko }emer prazen; a toj, zavalijata sirot, pita~ posveten na otvorenoto nebo, obolen od siroma{tija i otfrlen od site odi ko prezir, sosem sam. Eve i drugi. (Vleguvaat drugi slugi.) Flavij Skr{en mebel od urnata ku}a. Tretiot sluga Sepak vo srcata mu slu`ime na Timon, po licata na{i se gleda; drugari sme u{te, vo slu`ba na tagata. Dupnat e na{iot korab,

a nie, mornari kutri, na palubata sme {to tone, zaslu{ani vo zakanata vodna; morame na site strani vo ova more od vozduh. Flavij Prijateli moi dobri, i poslednata para }e ja spodelam so vas. kade i da se sretneme, zaradi Timon, da ostaneme prijateli. Da si kimneme so glava velej}i, ko kambana za ksmetot na gospodarot na{, I poarno ni bilo. Eve, po ne{to, na site. (Im deli pari.) Pru`ete raka vamu. Tuka nema laga, se razdeluvame siroma{ni, bogati so taga. (Se pregrnuvaat i zaminuvaat na site strani.) O, bedotijo crna {to slavata te kotka! Koj ne saka od bogatsvoto da go li{at koga znae deka toa kon beda i prezir vodi? Koj saka ismean od sudbinata da bide, zaspan vo son la`en za prijatelstvo verno? Da `ivee vo sjaj, da bolska vo rasko{ no samo ko privid, ko prijatelite {to gi ima? Gospodaru ~esen, poni`en od sopstvenoto srce, od dobrinata svoja slomen; priroda ~udna, ina, ~ij grev najgolem e praveweto premnogu dobra! Koj bi se drznal po ova da bide dobar? [to im li~i na bogovite, lu|eto gi grdi. Najmil gospodaru, blagosloven najkolnat da bide{, Bogat za da osiroma{i{-sre}ata tvoja neola golema stana. Lele, gospodarot dobar, si zamina vo gnev od ova neblagodarno mesto i od ~udovi{nite prijateli; besen, bez hrana, bez pari da ja kupi; sepak }e go sledam, po nego }e odam. Ve~no na umot }e mu slu`am, so seta moja du{a duri imam pari, gospodarot samo }e go slu{am.

Timon od Atina Scena 3


(Vleguva Timon vo {umata.) Timon

873

(Izleguva.)

O blagosloveno, svetotvorno sonce, iscicaj ja od zemja krastavata vla`nost; do pod sestrinskata sfera9 zarazi go vozduhot! Bliznacite od utroba ista, ~ie za~nuvawe, obituvawe i doa|awe na svet te{ko se delivi - isku{aj gi so razli~ni sre}i, za postariot pomaliot da go prezre. Prirodata na{a, vo koja site bolki demnat, ne podnesuva golema sre}a bez prezir kon su{testvata isti. Prosjakot vozvi{i go, golemecot urni, pa senatorite prezirot nasledno da go nosat, pita~ite ~esta. Koj ima kaj da pase e debel, koj nema te{ko nego: slab e ko kostur. Koj smee, koj smee vo ime na ~istotata ~ove~ka da stane prostum i da re~e ovoj ovde e laska~? Ako toj e laska~ toga{ se site, za{to sekoja skala na sre}ata na pogornata mu laska: u~enata glava se klawa na {utrakot zlaten; s# e krivo i ni{to ne e pravo vo ujot na{ proklet osven rasipanosta. Zatoa bidete gadni site gozbi, dru{tva i sobiri na lu|e! Timon go prezira svoeto vtoro jas. ^umi, udrete po lu|eto! Zemjo, korewa daj mi, (Kopa.) Koj bara poarno od tebe, v usta da mu te~e najlut otrov. [to e ova ovde? Zlato? @olto, bolskotno, skapoceno zlato? Ne, bogovi, ne sum dal jas tuku - taka zavet. Korewa, nebesa ~isti! A ova od crnoto belo }e stori, od grdoto, li~no, od gre{noto, pravo, od podloto, blagorodno, od staroto, mlado,

874

Vilijam [EKSPIR

od kukavi~koto, smelo. Ha, bogovi! Zo{to ova? ^umu, bogovi? Ova }e gi odvle~e sve{tenicite va{i i slugi od vas, zglavjeto }e go trgne od pod glavite na sna`nite lu|e. Robov ovoj `olt vo verata }e stvori haos, prokletiot }e go blagoslovi, }e stori belata lepra da se slavi, aramiite }e gi krene, tituli }e im dade, po~est i mesto vo Senatot da sedat. Ova ima mo}i papsanata vdovica da ja oma`i u{te edna{; na koja, bolnite i ~irosanite u{te vedna{ bi povratile, no sega ova & ide ko melem, & dava sve`ina vo aprilski den. Proklet pravu, zaedni~ka kurvo na ~ove{tvoto, {to kavgi pravi{ me|u ordite narod, vo vistinski celi te upotrebuvam. (Se slu{a mar{.) Ha? Baraban? Ama si itro, no sepak }e te zakopam. ]e tr~a{, kradecu sna`en, koga kostobolnite ~uvari tvoi ne }e mo`at da stojat. Ne, ova za sebe }e go ~uvam (Zadr`uva malku od zlatoto.) (Vleguvaat Alkibijad so barabanxija i truba~ vo borben stav; po nego odat Frinija i Timandra.) Alkibijad

Timon Jas sum ~ovekomrzec, ~ove{tvoto go mrazam. [to se odnesuva do tebe, kamo da be{e ku~e, toga{ barem malku }e te sakav. Alkibijad Te poznavam dobro, no nesre}ata tvoja nepoznata mi e i tu|a. Timon I jas te znam no pove}e od toa {to te znam ne sakam da znam.Po barabanot odi! So ~ove~ka krv oboj go tloto, crveno, purpur. Verata, zakonite, svirepi se i ostri. Toga{ kakva e vojnata? Ovaa rasipana kurva vo sebe ima pogolemo uni{tuvawe od me~ot tvoj iako angelski & e likot. Frinija Ustata da ti kapne! Timon Nema da te qubam, pa kapnatosta se vra}a na usnite tvoi. Alkibijad Kako stigna blagorodniot Timon do ovde?

Govori! [to si ti tamu? Timon Timon Yver kako tebe. Da te izede sr~ka {to povtorno gledam ~ove~ki o~i! Alkibijad Kako se vika{? Zarem tolku lu|eto gi mrazi{ iako samiot si ~ovek? Ko mese~inata {to pravi koga snemuva svetlost i ne mo`e da dava. No ne mo`ev da se obnovam posle, nema{e sonca od koi mo`ev da zajmam. Alkibijad Blagoroden Timone, {to dobro da ti storam?

Timon od Atina

875

Timon Nikakvo, samo misleweto potkrepi mi go! Alkibijad A toa e? Timon

ne te qubat. Daj im bolesti, kaj tebe koga }e ja gasnat pohotata. Zarazi gi! Iskoristi gi ~asovite trudni; spremi gi apa{ite za buriwa i bawi; rumeno-obraznite mom~iwa nateraj gi so potewe i post da se le~at. Timandra

Veti mi prijatelstvo ama vetenoto ne ispolnuvaj go. Ako ne mi veti{ bogovite so ~umi da te sotrat, za{to si ~ovek! Ako vetenoto go ispolni{, proklet da si, oti si ~ovek! Alkibijad Slu{nav od drugi za makite tvoi. Timon Mo`e{e da gi vidi{ i koga na vrvot bea od sre}ata. Alkibijad

Besilka e za tebe, yveru! Alkibijad Prosti mu, slatka Timandro, za{to umot mu e potonat i zaguben vo nevoli te{ki. Malku zlato imam, Timone hrabar, pa taka sekojdnevno trpam buni od strana na vojnicite. ^uv i za`aliv mnogu {to Atin~anite prokleti, nesvesni za vrednosta tvoja, zaboravaj}i na delata tvoi, dr`avite koga sosedni, da ne be{e bogatsvoto tvoe i me~ot, }e ja zgazea ko gnidaTimon

Gi gledam sega; toga{ `ivee{e slavno. Te molam udri vo barabanot i da te nema. Timon Alkibijad Kako ti sega so ovie dve kurvi. Jas sum ti prijatel Timone i te so`aluvam. Timandra Timon Ova li e milenikot atinski kogo tolku go fale{e svetot? Timon Ti si Timandra? Timandra Da. Timon Timon Zadr`i go, ne e za jadewe. Ostani si kurva. Tie {to se gostat so tebe, Kako mo`e{ da me so`aluva{ koga mi pre~i{? Sakam da sum sam. Alkibijad E, pa toga{, zbogum: Eve ti malku zlato.

876
Alkibijad

Vilijam [EKSPIR

Koga gordata Atina na kolena }e mi padneTimon Vojuva{ protiv Atina? Alkibijad Da Timone, i toa so pravo. Timon Bogovite da ja sotrat so osvojuvaweto tvoe a posle i tebe, koga pobednik }e stane{. Alkibijad

o~i da te {titi od piskotot na majki, de~iwa i momi, da ne gleda{ kako sve{tenicite pred tebe niz svetite ode`di krvarat. Eve ti zlato! Plati gi vojnicite! Golem r{um napravi! A besot koga }e ti mine, crkni i sam! Ne zboruvaj, odi! Alkibijad U{te ima{ zlato? ]e go zemam zlatoto {to mi go dava{ no sovetot ne ti go primam! Timon Go prima{ ne go prima{ neboto da te sotre!

Zo{to i mene Timone? Frinija i Timandra Timon Daj ni malku zlato Timone. Ima{ u{te? Za{to podleci ubivaj}i tatkovinata mi ja osvojuva{ moja. ^uvaj si go zlatoto. Eve. Eve ti zlato. Odi. Ko planetarna ~uma bidi koga Jupiter nad nekoj mnogu poro~en grad, otrovot }e go frli vo bolniot vozduh. Gledaj od me~ot da ne ti pobegne nikoj. Ne `ali go ~estitiot starec so bela brada: Toj e lihvar. Ise~i ja pritvornata gospo|a za{to naizgled e samo ~esna, a vsu{nost, bludnica. Izgledot devstven neka me~ot oster ne ti go izabi: bradavicite oti {to niz tenkite ~ipki o~ite ma{ki gi mamat, ne se vpi{ani vo knigata na milosta i smetaj gi za predavnici. Doen~eto ne {tedi go: nasmevkata samo od {utraci izmamuva milost. Za{to e kopile, za koe proro{tvoto dvosmisleno veli deka edna{ grklanot }e ti go prese~e. Iseckaj go na par~iwa bez gri`a na sovest. Protiv site zakolni se. Stavi oklop na u{i i preku Timon Dovolno za kurvite da go napu{tat bludot, a svodnicite niv. Orospii, krenete gi futite. Vo va{ite zakletvi ne se veruva iako znam deka }e se zakolnete, do nebo ako treba, pa nebesnite bogovi }e se stresat, treska, stra{na }e dobijat. Ne kolnete se, }e se potpram na sklonostite va{i. Ostanete kurvi; a onoj {to so zdiv pobo`en }e saka da ve preobrati, nau~ete go {to e blud, namamete go, neka gori; neka ognot va{ zdru`en go sovlada ~adot negov, pa ostanete toa {to ste. I va{ite bolki, po {est meseci nenormalni da vi bidat. I sogolenoto teme krijte go so kosi od mrtovci-od obeseni, ne e va`no; nosete gi, le`ete so niv. Bidete kurvi;

Timon od Atina

877

bludete ve~no! Ma~kajte se, kow duri ne vi zgazne vo batakot na lice za br~kite da vi se vidat! Frinija i Timandra Dobro, u{te zlato. [to toga{? Pravime s# {to se mo`e za zlato. Timon Su{ici sejte vo {uplivite koski na ~ovekot; udrete go po piski da ne mo`e so mamuzi da java. Zasipnete go glasot na pravnikot za da ne mo`e nepravdata da ja brani, so piskavite, verbalni ujdurmi. Pobelete go popot {to go kudi nagonot na ~ove~koto telo, a samiot sebesi ne si veruva. Dolu so nosot, sramnete go sosem, odzemete ja nosnata koska od onoj {to zaradi svoe li~no dobro, op{toto go du{ka. Kadravite apa{i o}elavete gi i neka nepovredenite vojni vo vojna od vas bolka dobijat. Zarazete gi site, i va{ata rabota neka go porazi i sotre sekoj izvor na vozdignuvawe. Eve vi u{te zlato, uni{tuvajte gi drugite, a tie vas neka ve sotrat pa site vo kalta da si go najdete grobot! Frinija i Timandra U{te soveti so u{te pari, Timone {irokograd! Timon Prvin u{te blud, u{te zlo; vi dadov kapar. Alkibijad Udrete barabani, odime za Atina! Zbogum, Timon; ako projdam dobro, pak }e dojdam da te

vidam! Timon Ako dobro se nadevam, pove}e nema da te vidam. Alkibijad Nikoga{ ne sum ti storil lo{o. Timon Mi stori, zboruva{e dobro za mene. Alkibijad Samo go navreduvame. Udri! (Udira barabanot. Izleguvaat Alkibijad, Frinija i Timandra.) Timon Za{to prirodata, od ~ove~kata nequbeznost bolna, sepak e gladna! Op{ta majko, ti ~ija utroba nemerliva i beskone~ni gradi (Kopa) s# ra|aat i hranat; od ~ija gra|a se i onoj vozgord sin, odvraten ~ovek, crniot kreka~ i zmijata sina, do`dalecot zlaten i otrovniot slep crv, so site gadni li{ki pod jasnoto nebo na koe Hiperon `ivototvoren ogan spotnal: daj mu na onoj {to site sinovi ~ove~ki gi mrazi od tvoite gradi izda{ni, samo eden mal koren! Isu{i ja utrobata, plodna i rodna, pove}e da ne ra|a neblagodarni lu|e. Zatrudni od tigri, zmejovi, volci i me~ki, novi monstrumi ra|aj, koi gornoto tvoe liko na mermerniot svod nad sebe nikoga{ ne gi poka`al. O, koren; fala, mila! Isu{i gi sokovite, oranicite, svoite lozi, od koi neblagodarniot ~ovek, so napitoci bajni,

878

Vilijam [EKSPIR

i zalaci mrsni, ~istiot um si go masti i bezobrazen stanuva kon s#! (Vleguva Apemant.) Pak ~ovek? ^uma! ^uma! Apemant Ovde me upatija. Velat deka mene me imitira{ i `ivee{ po toj terk. Timon Toa e za{to ne ~uva{ ku~e za da go imitiram. Katar da te sotre! Apemant Ova kaj tebe e priroda zarazena so virus, bedna, nema`ovna taga {to brzgna od promenata na sre}ata. ^umu lopatava? ^umu ova mesto? Ovaa obleka ropska i zagri`eniot pogled? Laska~ite tvoi u{te nosat svila, pijat vino, spijat na meko, nalo`nicite bedni si gi qubat, sosem zaboravija deka postoi nekoj Timon. Ne srami ja {umava so maska na cinik. Sega, i ti stani laska~ i napredok baraj so ona {to te stol~i. Na kolena pa|aj, i pu{ti zdivot od onega komu laska{ kapata da ti ja duvne; fali mu ja najlo{ata mana narekuvaj}i ja najdobra. Taka ti govorea i tebe. Ti uvoto go priklonuva{e, ko pivni~ar za dobre dojde, kon podleic i dojdenci. Najpravi~no e sega ti da stane{ podlec; povtorno da ima{ azno, podleci }e ti go tro{at. Ne bidi kako mene. Timon

Apemant Ve}e si se frli, i ist si kako sebe, dolgo ludak a sega i {utrak. [to? Da ne misli{ studeniot vozduh, tvojot bu~en sobar, vo ko{ula }e te oble~e topla? Deka movlivive drvja, {to od orelot se postari po tebe }e odat potskoknuvaj}i koga }e im re~e{? Deka potokot studen, nafaten so mraz, topla napivka }e ti dade mamurlukot no}e{en da si go rastera{? Vikni gi ti}iwata {to `iveat vo prirodna golost i pokraj odmazdni~koto nebo, bez pokriv nad glava, bez zaklon, izlo`eni na stihijniot sudir, a sepak opstanuvaat vo surovata priroda; zapovedaj im da ti laskaat i duri toga{ }e sfati{ Timon Deka si {utrak. Begaj! Apemant Sega te sakam pove}e od koga i da e. Timon A jas te mrazam pove}e od koga i da e. Apemant Zo{to? Timon Za{to & laska{ na bedata. Apemant Ne laskam, samo velam deka si bednik.

Da sum kako tebe, sebesi }e se frlam.

Timon od Atina

879

Timon Zo{to si me baral? Apemant Za da te jadosuvam. Timon Toa sekoga{ bila rabota na eden podlec, ili {utrak. Nao|a{ tuka zadovolstvo? Apemant Da. Timon Zna~i si i apa{? Apemant Da se oddade{e na ovoj gor~liv i studen `ivot za lo{otilakot da si go kazni{, }e sfatev; no ti toa go pravi{ od maka. Dvorjanin bi bil povtorno, da ne si prosjak. Dobrovolnata beda `ivee podolgo od nesigurniot rasko{ i pred nego se krunisuva. Ednata postojano s epolni, nikoga{ ne e polna, a drugata e do ram polna. Najdobrata sostojba, koga u{te bara, nespokojna e, nesre}na i polo{a mnogu od najlo{ata. Baraj da umre{ za{to si beden. Timon No ne po barawe na onoj {to e pobeden. Ti si rob, kogo od sre}ata ne`nata raka nikoga{ ne go doprela. Rasten si ko ku~e. Kako nas ako u{te od prviot povoj se ka~uva{e po skalata na radost {to kusiov `ivot za onie ja dava

{to slobodno zapovedaat so niskoto robje, ti vedna{ }e se vpu{te{e vo neviden razvrat, i mladosta }e ja poar~e{e vo razni kreveti pohotni, bez da gi nau~i{ edna{ poukite na doblesta tuku zalidan }e be{e samo po za{e}ereniot dive~ pred tebe. No za mene za kogo cel svet edna slatkarnica be{e, a vo slu`ba imav usti, jazici, o~i i srca pove}e odo{to i mo`ev rabota da im dadam: koi bezbrojni na mene visea ko lisja na dab za pred prviot zdiv zimski od granki da padnat i me ostavat gol, nejak pred luwite {to revat - za mene koj{to podobro edna{ `iveev, ova e tovar. Ti si za~nat vo beda, a so vreme samo cvrstina dobi vo nea. Zo{to lu|eto da gi mrazi{? Nikoga{ ne ti laskale. [to si im dal? Ako kolne{, toga{ tatko ti (toj partalpa{a) kolni go, koj{to od zloba turil maja za tebe vo nekoja prosja~ka i te stvoril apa{u dolen po ra|awe. Begaj! Fa}aj magla! I da ne si za~nat vo najlo{a roda pak bi bil apa{ i laska~. Apemant U{te si lo{? Timon Da, za{to ne sum ti. Apemant A jas {to ne bev rasipan. Timon Jas, {to sum takov i sega. Da be{e vo tebe zatvoreno seto moe blago, }e ti dozvolev da se obesi{. Begaj da te nema. Cel `ivot na Atina da e vo ova, jas vaka bi go izel.

880
(Jade koren.) Apemant Eve, gozbata da ti ja zbogatam. (Mu nudi hrana.) Timon

Vilijam [EKSPIR

Apemant Kaj{to }e stignam; ili, kaj{to }e jadam. Timon Koga otrovot bi bil poslu{en i bi znael {to imam na um! Apemant Kade bi go pratil? Timon Jadeweto da ti go za~ini. Timon Apemant

]e mi go zbogati{ dru{tvoto ako si odi{. Apemant Taka samo svoeto }e go zbogatam za{to }e te nema.

Ama }e bide zbogateno, od merata nadvor. Apemant [to & posakuva{ na Atina? Timon Ti tamu vo vior da se stvori{. Ako saka{, ka`i im nim tamu deka imam zlato; gledaj! Apemant Ovde zlatoto nema vrednost. Timon Ima, najdobro e i najvistinsko; ovde spie i nikakvo najmeno zlo ne pravi. Apemant Apemant Kade le`i{ no}e, Timone? Timon Pod ona {to e nad mene. A kade ti se hrani{ dewe, Apemante? Da gi zamraze{e mu{mulite porano, sega pove}e }e se saka{e sebesi. Koj rasturxija imal dovolno sredstva da ja so~uva qubovta na svoite laska~i? Timon A dali si poznaval nekogo {to bil bez ovie Sredinata me|u bogatstvoto i siroma{tijata nikoga{ ne ja spozna, tuku samo dvete krajnosti. Koga le`e{e na zlato namirisan, ti se potsmevaa zaradi prebirliviot vkus; a sega, vo ovie partali, koga voop{to go nema{, te preziraat zaradi sprotivnoto. Eve ti mu{mula; izedi ja. Timon Ne se hranam so ona {to go mrazam. Apemant Ja mrazi{ mu{mulata? Timon Da, iako izgleda kako tebe.

Timon od Atina

881

sredstva, a bil sakan? Apemant Jas. Timon Te razbiram; ima{e sredstva kolku za edno ku~e. Apemant

te uni{tile i od tebe }e napravat `rtva na sopstveniot gnev; da si me~ka, kow }e te ubie; da si kow, }e te zgrap~i leopard; da si leopard bi bil vo blisko srodstvo so lavot, a {arite na srodstvoto bi te osudile na smrt. Seta tvoja bezbednost bi bila vo oddale~enosta, a seta tvoja odbrana vo otsutnosta. Koja yverka bi mo`el da bide{ a da ne si pot~inet na drug yver? A kakvo `ivotno si ve}e sega, {to ne gleda{ deka gubi{ so preobrazbata! Apemant

Koj na svetot najmnogu ti li~i na tvoite laska~i? Timon @enite; ama ma`ite, ma`ite se ne{to posebno. [to bi storil so svetot, Apemante, da e vo tvoja mo}? Apemant

Koga bi me zadovolil so tvojot govor, mo`ebi bi uspeal; atinskata dr`ava stanala {uma so yverovi. Timon Kako magareto go probi bedemot pa ti si nadvor od gradot? Apemant

]e im go dadam na yverovite, da se ottarasam od lu|eto. Timon Dali bi sakal i tebe da te zafati op{tata propast na lu|eto pa da ostane{ yver me|u yverovite? Apemant Da, Timone.

Ene idat poetot i slikarot. ^umive ~ove~ki neka ti bidat dru{tvo! Za da ne se zarazam, fa}am magla. Koga ne }e znam {to drugo da pravam, pak }e dojdam da te vidam. Timon Koga samo ti `iv }e ostane{ na zemja, dobredojden si. Poarno da sum pes na prosjak odo{to Apemant. Apemant

Timon Ti si od site `ivi {utraci najgolemiot. Yverska ambicija; bogovite neka ti pomognat da ja ostvari{. Da si lav, lisicata } e te naditri; da si jagne, lisicata }e te izede; da si lisica, lavot bi se posomneval vo tebe ako slu~ajno magare te obvini; da si magare, taposta bi te ma~ela i bi `iveel za da stane{ pojadok na nekoj volk; da si volk, dr~nosta bi te ma~ela i ~esto zaradi ru~ekot glavata }e si ja stava{ v torba; da si ednorog, gordosta i gnevot bi Timon Da si barem tolku ~ist pa ~ovek da te plukne! Apemant ^uma da te sotre, ne vredi{ ni za kletva.

882
Timon

Vilijam [EKSPIR

Vo sporedba so tebe, site apa{i se ~esni. Apemant A zine{, samo lepra izleguva. Timon Da, koga imeto ti go ka`uvam. Bi te istepal, ama treba racete da si gi zarazam. Apemant Koga bi mo`el so zbor da ti gi sognijam. Timon Begaj, kopile edno od {ugavo ku~e! Gnev me gu{i {to s# u{te si `iv; mi se vrti {to te gledam. Apemant

Sma~eno mi e od svtov la`en, i od nego samo u{te nasu{noto go baram. Zna~i, Timon, vedna{ spremi si go grobot; legni tamu kaj{to penlivite dalgi }e ti ja mijat mogilkata katadnevno; epitafot neka ti se spee, smrtta vo mene na site `ivi neka im se smee. (Go gleda zlatoto.) O sladok kralemorecu, razdelniku najmil na sinot od tatkoto, hulitelu sjaen na naj~istata postela na Himen, Marsu hrabar, ti ve~no mlad, sve`, sakan i ve{t prosec ~ie crvenilo svetiot sneg go topi vgnezden vo skutot na Dijana! Ti vidliv bo`e {to gi spojuva{ nevozmo`nostite razni za da se baknat; sekoj ti go govori{ jazik za sekakva cel! O, ti kamenu od srca, pomisli deka tvojot rob, ~ovekot, se buni, i so doblesta svoja turni go vo vojna do istrebuvawe pa toga{ yverovite svetot neka go zemat pod svoe! Apemant

Da pukne{, da crkne{! Timon Begaj, gadu smrden, `al mi e {to kamen }e zagubam zaradi tebe. (Frla po nego so kamen.) Apemant Yveru! Timon Robe! Apemant Kreka~i{te! Timon Gadu, gadu, gadu! Da. Timon Svrti se so grbot, te molam. Apemant @ivej i sakaj si ja svojata beda. Kamo da e taka! Ama ne pred da umram. ]e ka`uvam deka ima{ zlato. ]e navalat na tebe od site strani. Timon ]e navalat na mene? Apemant

Timon od Atina

883
Site

Timon Dolgo taka da `ivee{ i taka da umre{! Tolku! Apemant Zdravo aramii. Eve u{te ti}iwa kako lu|e! Jadi Timone i mrazi gi. (Izleguva Apemant. Vleguvaat aramii.) Prviot aramija

Zdravo `ivo, Timone. Timon

Site Vojnici a ne aramii. Timon

Kade go dr`i zlatoto? Toa e ne{to sitno, samo nekolku preostanati zrna. Samata potreba od zlato i prijateli go frlija vo ovaa beda. Vtoriot aramija Velat deka imal golemo bogatstvo. Tretiot aramija ]e go ispitame. Ako ne se sekira za zlatoto, lesno }e ni go dade, no ako lakomo go ~uva, toga{ ne znam kako }e dojdeme do nego. Vtoriot aramija Vo pravo si; sigurno ne go nosi so sebe; zna~i skrieno e. Prviot aramija Ne e ova toj? Site

I toa i toa; i sinovi na `eni. Site Nie ne sme aramii tuku lu|e vo nema{tija. Timon Vo nema{tija ste za{to nemate hrana. A zo{to ja nemate? Zemjata korewa dava, kade da pogledne{ naokolu, izvori vrie; dabovite `eladi se vtureni, {ipovite {ipinki dro~ni; prirodata, doma}inkata dare`liva, na sekoe rasje bogat obed vi nudi. Nema{tija? Zo{to? Kako? Prviot aramija Ne mo`eme da `iveeme od treva, trwa i voda, za{to ne sme ni lioti ni ptici ni ribi. Timon

Kade? Vtoriot aramija Odgovara na opisot. Tretiot aramija Toj e. Go poznavam. Ni od lioti ne mo`ete, ptici ili ribi; vie mora da jadete lu|e. Sepak priznanie vi davam, {to ste aramii postruka, i {to sveti maski ne koristite; za{to beskrajni ima kra`bi vo zakonskite struki. Aramii dolni, eve vi zlato. Odete, cicajte go opojnoto grozje, duri visoka treska ne vi ja zasiti vo pena

884

Vilijam [EKSPIR

krvta, {to }e ve spasi od besilka. Ne veruvajte vo lekar; lekovite negovi se otrov i toj ubiva kolku {to vie ne stigate da opqa~kate. Odzemajte `ivoti i blaga. Kradete, drpajte, za{to priznavate barem deka toa vi e rabota. Eve primeri za nekolku kratci: sonceto e kradec za{to so privle~nosta svoja go pqa~ka golemoto more; lunata e ~ist kradec za{to blediot ogan od sonceto go drpa; moreto e kradec, dalgite negovi te~ni ja teraat lunata soleni solzi da lie; kradec e i zemjata, {to n# hrani i gleda so ukradeno |ubre od zaedni~kiot izmet; sekoe ne{to e kradec. Zakonite, va{ite uzdi i va{iot kam{ik, vo mo} sura nepre~eno kradat. Ne sakajte se; da ve nema, kradete se eden so drug. Eve vi zlato. Grla se~ete. Site na svetov se kradci. Napred vo Atina; pqa~kajte du}ani; kradenoto va{e aramii go gubat. Ne kradete pomalku zatoa {to ova vi go davam. Zlatoto do glava da vi dojde! Amin! (Se povlekuva.) Tretiot aramija Re~isi me odvrati od zanaetot, ubeduvaj}i me da go vr{am. Prviot aramija

Prviot aramija Prvin povtorno da zavladee mir vo Atina. Niedno vreme ne e tolku rasipano za da ne mo`e ~ovek da bide ~esen. (Izleguvaat.) (Vleguva Flavij.) Flavij O bogovi! Mojot gospodar li e onoj prezren i propadnat ~ove? Istro{en i sosem slab? O, spomeniku diven na dobri dela nagradeni so zlo! Kolku promenata na ~esta go menuva jadot! [to e posramno na zemjata od prijatelite grdi {to od najblagodarnite najdolni umovi pravat! Kolku ubavo se slo`uva so na{eto vreme ~ovek da gi qubi du{manite svoi! Neka sekoga{ mi e pomil toj {to zlo mi misli od onoj {to zlo mi pravi! Mislam deka me vide! ]e mu ja iska`am iskrenata moja taga za bedata vo koja strada; i, kako na moj gospodar, }e mu slu`am so svojot `ivot. Gospodaru najmil! (Timon se dobli`uva.) Timon Begaj! [to si ti? Flavij Gospodaru, zarem me zaboravivte?

Vaka n# sovetuva za{to go mrazi celoto ~ove{tvo; ne oti saka da uspeeme vo rabotata. Vtoriot aramija ]e mu veruvam kako na neprijatel i }e go napu{tam zanaetov.

Timon Zo{to pra{uva{? Gi zaboraviv site lu|e. Zna~i, ako sebesi se smeta{ za ~ovek, toga{ sum te zaboravil.

Timon od Atina

885

Flavij Jas sum va{iot ~esen, siroma{en sluga. Timon Toga{ ne te poznavam. Nikoga{ nemalo ~esni lu|e okolu mene, samo apa{i imav {to kaj podleci bea vo slu`ba. Flavij Bogovite mi se svedoci, nikoga{ siroma{en doma}in ne nosel poiskrena taga za propadnatiot svoj gospodar odo{to o~ive moi za vas. Timon [to, ti pla~e{? Dojdi vamu; te sakam, zatoa {to si `ena, i {to se odrekuva{ od kremenoto ma`evstvo, ~ii o~i samo gorat vo pohota i smea. So`albata spie. ^udno vreme, {tom solzata od smea, a ne od bol se lie. Flavij Ve molam, poznajte me, gospodaru dobar, prifatete ja `alta moja i duri pari imam da ve dvoram ko ponizen va{ sluga. Timon Imav li doma}in tolku veren, pravi~en tolku, a sega ute{liv tolku? Ova re~isi mi ja vrti opasnata priroda vo blaga. ^ekaj likot da ti go vidam. Ovoj ~ovek, tvrdam, e roden od `ena. Prostete mi {to gnevot moj gi opfati site, o ve~no-trezni bogovi! Sega velam: eve ~esen ~ovek. Ne sfa}ajte me gre{no, samo eden. Ne pove}e, ve molam-i toj e sluga.

Kolku rado bi go mrazel ~ove{tvoto celo, ama ti se otkupi. Na site, osven na tebe, neka padnat moite kletvi. Mislam deka si mnogu po~esen odo{to mudar; za{to, da mi {teti{ i da me mrazi{, mnogu pobrgu }e si najde{ nova slu`ba; za{to mnozina taka stigaat kaj drug gazda preku grbot na prviot. No, ka`i mi pravo za{to ve~no se somnevam duri i bez pravo da ne e i qubeznosta tvoja podmolna, grda, dr~na, lihvarska, ko bogata{ {to darovi deli o~ekuvaj}i dvaeset na eden od nego daden? Flavij Ne, gospodaru dobar, vo ~ii gradi somne`ot, nedoumicata se vselija mnogu docna! Od prevara treba{e da se pla{ite u{te koga gozbi davavte; somne`ot doa|a koga aznoto go nema. Neboto znae, deka ~ista qubov vi nudam, revnosna slu`ba na nesporedlivata va{a pamet, i gri`a za hrana i `ivot; i veruvajte, najcenet gospodaru, sekoja korist {to se odnesuva do mene, bilo idna, bilo sega{na, bi ja smenil za samo edna edinstvena `elba: da imate mo} i azno da me nagradite so toa {to pak }e stanete bogat. Timon Gledaj, taka e. Ti edinstven ~oveku ~esen, eve, zemi: bogovite od mojata beda ti pratija azno. Odi, `ivej bogat i sre}en, no pod uslov: daleku od lu|eto sogradi si go domot; mrazi gi site, kolni gi site, milost kon nikogo nemaj, tuku pu{ti pregladnetoto meso da im svisne na koski pred pita~ive da gi spasi{; davaj na pcite {to ne dava{ na lu|eto; zandani neka gi

886

Vilijam [EKSPIR

goltnat, dolgovi da gi izedat; ~ove{tvoto neka stane gora isu{ena ta`na; bolesti neka mu ja lokaat krvta la`na! Odi, `ivej sre}no! Flavij O, pu{tete me da ostanam i da ve te{am, gospodaru. Timon Ako mrazi{ kletvi ne ostanuvaj; duri si blagosloven i sloboden, begaj od lu|eto begaj, a {to te gledam posledno da ti e sega. (Izleguva Flavij. Timon se povlekuva vo pe{terata.)

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat poetot i slikarot.)

Slikarot Kako {to mi opi{aa, negovoto prebivali{te ne treba da e daleku. Poetot [to da misli ~ovek za nego? Dali se to~ni glasinite deka poln e so zlato? Slikarot

Slikarot Vo ovoj mig ni{to osven sopstvenata poseta; samo }e mu vetam odli~na slika. Poetot I jas istoto }e go storam; }e mu ka`am za golemata ideja {to ja imam, a koja se odnesuva na nego. Slikarot

To~ni se. Taka veli Alkibijad; Frinija i Timandra dobija zlato od nego. So golemi pari gi obogati i siroma{nite, zaskitani voini. Velat deka golema suma mu dal i na svojot doma}in. Poetot Zna~i propasta negova be{e samo proba za negovite prijateli. Slikarot

Taka e najdobro. Vetuvaweto sega e vo moda; go otvora o~ite na o~ekuvaweto. Ispolnuvaweto sekoga{ e neinteresno, zaradi gotovosta na deloto i, osven kaj poprostata i poglupa raja, ispolnuvaweto na vetenoto voop{yo i go nema. Da veti{ e otmeno i moderno; ispolnuvaweto na vetenoto e eden vid zavet ili amanet {to go poka`uva stepenot na obolenost vo umot na izvr{itelot. (Doa|a Timon od pe{terata.) Timon

Ami kako. ]e go vidime povtorno kako cuti vo Atina i kako se ramni so najgolemite. Zatoa, ne pre~i ni{to ako, za sekoj slu~aj, mu ja uka`eme na{ata qubov vo ovoj bo`em lo{ ~as za nego: taka }e poka`eme malku ~esnost, a mnogu verojatno e deka disa|ite na namerata }e gi napolnime, ako e to~en glasot za negovoto bogatstvo. Poetot [to ima{ ovojpat da mu dade{?

(Na starana.) Odli~en umetniku, ne si kadaren da naslika{ ~ovek tolku lo{ kako tebe. Poetot Razmisluvam {to da re~am deka spremam za nego. Toa mora da bide ne{to {to nego }e go pretstavuva; satira protiv mekosta na bogatstvoto, so razotkrivawe na beskrajnite laski {to odat so mladosta i rasko{ot.

888
Timon

Vilijam [EKSPIR

(Za sebe.) Zarem mora{ da bide{ urnek za podlec i vo sopstvenoto delo? Saka{ da gi kam{ikuva{ svoite mani kaj drugi? Stori taka, imam zlato za tebe. Poetot Da go pobarame. Mo`e samo sopstvenata sre}a da ja klocnam koga imam mo`nost, a doa|am docna. Slikarot Taka e. Duri e denski i u{te svetat beskrajnite neba na svetlinata baraj go ona {to ti treba. Ajde. Timon (Na strana.) Kaj sviokot }e ve sretnam. Kakov bog e ova zlato kogo go obo`uvaat vo hram polo{ od ko~ina svinska? Ti korabot go opremuva{ i morskata pena ja ora{, velva{ trajna po~it vo robot, neka te slavat; svetcite neka ti gi rubat so ~umi, {to samo tebe edinstveno te qubat! To~no na sviokot. (Istapuva.) Poetot Zdarvo, Timone vreden! Slikarot Doskore{niot pokrovitel na{ velik! Timon Do`iveav li da vidam dvajca ~esni lu|e? Poetot Gospodine,

bidej}i ~esto sme ja vkusile {irokogradosta va{a, sega koga ~uvme deka ste se povlekle, deka ni glas ni traga od prijatelite va{i nema, za ~ija neblagodarna priroda (O duhovi prezreni!) ne e dovolen ni nebesniot kam{ik{to, zarem kon vas, ~ija yvezdolika blagorodnost lu|e gi napravi! Vo zanes sum, i ne mo`am da go pokrijam ~`udovi{niov {al neblagodarnost so vistinski zborovi. Timon Neka bide gol, taka podobro }e se gleda. Ti {to si ~esen, ostani samo takov, i toga{ tie najdobro }e se vidat i znaat. Slikarot Nie dvajca minavme niz porojot golem od darovi va{i i slatko go osetivme. Timon Da, vie ste ~esni lu|e. Slikarot Dojdovme ovde uslugite da vi gi ponudime na{i. Timon ^esni, ~esni lu|e! [to da vi dadam za vozvrat? Jadete koreni piete studena voda, neli? Obajcata S# }e storime za da bide po va{e. Timon Vie ste ~esni lu|e. Ste ~ule deka imam

Timon od Atina

889
Obajcata

zlato; sigurno ste ~ule; ka`ete, vie ste ~esni lu|e. Slikarot

Ne somnevajte se, gospodaru vreden. Timon Taka se govori, gospodaru; no za toa nie ne sme dojdeni. Timon Obajcata Ama ste ~esni lu|e! Ti najdobri pravi{ portreti vo cela Atina: najdobar si, stvarno; ti naj`ivo i ma~ka{. Slikarot Taka, taka, gospodaru. Timon Ba{ taka, gospodine, kako {to rekov. A, vo tvore{tvoto tvoe, stihot tolku ti e prepoln so zborovi svileni i mazni {to duri ima ~ovek vpe~atok deka s# e prirodno. No, i pokraj s#, iskreni prijateli moi, moram da vi ka`am deka mala imate gre{ka; ne e stra{na, navistina, niti bi sakal da vlo`ite trud i da ja popravite. Obajcata Ve molime ~esno da ni ja ka`ete. Timon ]e me sfatite gre{no.. Obajcata Obajcata So blagodarnost, gospodaru. Imenuvajte gi, gospodaru; da ~ueme koi se. Timon Timon Navistina? Ti tamu i ti vamu, sekoga{ zaedno po dvajca; iako sekoj sam, odvoen i bez nikoj, sepak vrhovniot podlec mu pravi dru{tvo. Gledajte ve sakam; }e vi dadam zlato, oslobodete se od dru{tvoto na podlecite takvi; obesete gi, probodete gi, udavete gi vo kapka mo~, uni{tete gi sosem pa pojdete kaj mene da vi dadam zlato. Navistina e taka, gospodaru? Timon Da, go slu{ate kako la`e, se preprava ve{to, ujdurmite grdi mu gi znaete, go sakate, mu davate hrana, v gradi go ~uvate; iako sigurni ste sosem deka e ~istokrven podlec. Slikarot Ne znam takov, gospodaru. Poetot Niti jas. Timon Sekoga{ edniot od vas mu veruva na podlec, koj{to postojano go mami.

890

Vilijam [EKSPIR

(Na edniot) Ako, kaj{to si, dvajca podleci nema, ne dobli`uvaj mi se. (Na drugiot.) Ako ne saka{ da obituva{ kaj{to eden podlec ima, toga{ nego napu{ti go. Begajte, magla! Eve vi zlato, po zlato ste i dojdeni, robovi edni dolni. (Na poetot) Rabote{e za mene, eve ti plata: magla! (Na slikarot) Ti si alhemi~ar, od ova napravi zlato! Da ve nema, mr{, ku~iwa edni rasipani! (Gi tera a potoa se vra}a vo pe{terata.) (Vleguva Flavij so dvajca senatori.) Flavij Popusto se trudite da govorite so Timon; za{to do tolku e povle~en vo sebe {to, ni{to osven sebesi, {to li~i na ~ovek, ne saka da go vidi. Prviot senator Dovedi n# do pe{terata. Na{a rabota e vetuvaweto na Atin~anite dadeno deka }e govorime so Timon. Vtoriot senator Vo sekoe vreme lu|eto ne se sekoga{ isti. Vremeto i `alta vaka go skroija: vremeto so posre}na raka porane{nite denovi mo`e da mu gi vrati i pak onoj stariot da go stori. Odvedi n# kaj nego, pa {to }e bide neka bide. Flavij Ova e pe{terata. Mir i spokojstvo vo nea! Gospodaru Timon! Timon! Izlezete i zboruvajte so prijateli! Imate pozdrav od Atin~anite preku dvajca senatori svoi. Zboruvajte so niv, blagoroden Timone. (Izleguva Timon od pe{terata.)

Timon O, sonce {to te{i{, pe~i! Govorete pa besilka da ve zgrabi; za sekoj iskren zbor, edna krasta; za sekoj la`en so usviteno `elezo do koren jazikot da vi go gorat duri zboruvate! Prviot senator Timone, dostoen. Timon Na nikogo osven na takvi kako vas, a vie na Timon. Prviot senator Senatorite atinski te pozdravuvaat, Timon. Timon Im blagodaram; a nazad ~uma bi im pratil da mo`am da ja fatam. Prviot senator O, prosti go neprostlivoto zaradi koe i nam ni e krivo. Senatorite, ednoglasni vo qubovta do eden, te molat da se vrati{ vo Atina, so molba nekolkute dostoinstva ostanati prazni da gi navle~e{ i najdobro da gi upotrebi{. Vtoriot senator Priznavaat ete deka bezdu{en prenebreg poka`ale kon tebe; i sega senatot, koj{to mnogu retko odlukite gi menuva, ~uvstvuvaj}i deka Timon mu treba, i sogleduvaj}i ja seta gre{ka {to navremeno ne mu pomogna na Timon, n# ispra}a nas, da ti preneseme kolku `ali,

Timon od Atina

891

so ponuda za nadopolna pogolema mnogu od navredata nanesena. Ti nudi more qubov i rasko{ za da ti gi izbri{e v srce zlata od nego napraveni i da otvori vo tebe nova stranica na qubov {to seta vernost kon tebe }e ja kotka i iska`uva. Timon Me ma|epsavte sosem, me fativte na spawe i me dovedovte do solzi. Pozajmete mi srce na {utrak i o~i na `ena ute{nive ponudi da gi opla~am, o, senatori dobri. Prviot senator Zatoa te molime da pojde{ so nas nazad, i vo na{a Atina, tvoja i na{a, vlasta da ja prezeme{; do~ekan so blagodarnost }e bide{, apsolutna vlast }e ti se dade, a imeto tvoe dobro }e `ivee mnogu po~ituvano {tom gi razbieme sosem divja~kite napadi na Alkabijad koj{to ko vepar go podriva divo mirot na svojata zemja. Vtoriot senator I zamavnuva so me~ot zakanuva~ki kon bedemite na Atina. Prviot senator Zatoa TimonTimon

naveweto od gnasnata, yverska, naludni~ava vojna, toga{ neka znae (ka`ete mu Timon taka veli, od `al za na{ite starci i na{ite mladi), a {to drugo mo`am da mu re~am, deka ba{ mi e gajle, pa neka sfati kako saka-i za no`evite nivni-bez gajle imate vratovi za se~ewe. A za mene li~no, ne postoi xepno no`e vo buntovniot logor {to ne go cenam pove}e od vratot najugleden vo Atina. Zna~i, ve ostavam taka vo za{tita na bogovite mnogumilozlivi nebare kradci pred temni~arite nivni. Flavij Da si odime; zalud e siot napor. Timon Eve, ba{ go pi{uvav svojot epitaf; utre }e se vidi. Mojata dolga bolest od zdravje i `ivot po~nuva sega da se le~i, i ni{to ve}e ne me zadovoluva. Odete, u{te `ivejte! Alkibijad neka vi e ~uma, negova vie, i vaka neka ve~no trae. Prviot senator Zboruvame zalud. Timon Ama sepak zemjata si ja sakam i ne sum onoj {to na propasta nejzina se raduva, kako {to ~esto slu{ate za mene. Prviot senator

Pa dobro, gospodine; zatoa, sakam, gospodine, vaka: ako Alkibijad zemjacite mi gi ubie, neka Alkibijad ova go znae od Timona, na Timon ne mu e gajle. No, ako ja pqa~ka ubavata Atina i za brada gi fa}a starcite na{i vredni, predavaj}i gi devicite na skver-

Najposle ubavo ne{to. Timon Pozdravete gi sogra|anite mili od mene.

892
Prviot senator

Vilijam [EKSPIR

Ovie zborovi usnite vi gi krasat duri minuvaat niz niv. Vtoriot senator I vleguvaat vo na{ite u{i kako golemi pobednici niz triumfalnata arka. Timon Pozdravete gi od mene, i ka`ete im deka, od makite za da gi spasam, od stravot od udari ini, bole{tini, {teti, od stradi qubovni i ~emeri drugi {to krevkiot sud na prirodata gi trpi na nesigurna pateka `ivotna, edna qubeznost }e im storam: }e im ka`am kako da go izbegnat gnevot div na Alkbijad. Prviot senator Ova mi se dopa|a; sepak se vra}a. Timon Ima edno drvo {to vo moja blizina raste, a, za moi potrebi, naskoro }e treba da go se~am; ka`ete im na prijatelite moi, na site Atin~ani, s# kako {to idat redum, od najvisok do najnizok, koj{to saka bolkata da mu ja snema, neka brzne vedna{, ovde neka dojde, pred drvoto sekirata da ja seti, i da se obesi. Ve molam, prenesete go mojot pozdrav. Flavij Da ne go voznemiruvame pove}e; promeni }e nema. Timon Pove}e ne idete mi; ka`ete & na Atina deka Timon ve~niot dom svoj go krenal na peskovitoto krajbre`je od solenata voda, kaj{to po vezden plimata penliva }e go

plavi. Tuka dojdete, za mogilkata moja proro~i{te da vi stane. Usni, u{te ova pa jazicite ve}e neka ne pre~at: ona {to ne ~ini, ~umi i zarazi neka go le~at! Samo grobarstvoto sakam da vi cuti; plata primajte vo mr{i: sonce,trgni mi se, Timon svoeto go svr{i! (Izleguva.) Prviot senator ^emerot mu e vkorenet sosem vo prirodata. Vtoriot senator Nade`ta vo nego e mrtva. Odime nazad, i da vidime kakvi drugi imame sredstva vo opasnost na{a stra{na. Prviot senator Ni trebaat za toa brzi noze. (Izleguvaat.)

Timon od Atina Scena 2


(Vleguvaat dvajca drugi senatori so glasnik.) Tretiot senator Si otkril ne{to bolno nepovolno; dali tolkava mu e vojskata ko {to veli{? Glasnikot Duri i skrativ; osven ova, mnogu e jasno deka napadot sledi brgu. ^etvrtiot senator Na te{ka maka }e se najdeme ako ne go dovedat Timon. Glasnikot Sretnav eden glasnik, prijatel moj od damna, so kogo, iako vo rabotava op{ta sme protiv sepak starata qubov n# zbli`i i kako prijateli porazgovaravme. ^ovekov javal od Alkibijad do pe{terata na Timon, so molbeno pismo Timon da se vklu~i vo borbata protiv gradot delumno zapo~nata i poradi nego. (Vleguvaat dvajca drugi senatori.) Tretiot senator Eve gi na{ite bra}a. Prviot senator Ne zboruvajte za Timon, nema ni{to od nego. Se slu{a barabanot du{manski, i stra{na vreva vozduhot so prav go davi. Vnatre, strav ve}e nema, za na{iot pad, ~inam, du{manot zamka sprema.

893 Scena 3

(Vleguva eden vojnik vo {umata vo potraga po Timon.) Vojnikot Po opisot {to go dobiv ova treba da e mestoto. Koj e ovde? Zboruvaj, ej! Ne odgovara? [to e ova? Timon e mrtov {to svojot go nad`ieva vek! Yver kamo ova da mi go pro~ita; ovde nema `iv ~ovek.10 Mrtov, sigurno; ova mu e grobot. [to pi{uva na plo~ata ne znam. ]e gi vtisnam bukvite na vosok; na{iot voda~ pismen e vo sekoj pogled, po godini mom~e, po znaewe - starec. Gordata Atina pred nego se skukulila seta padot nejzin, na slavo`ednosta mu e meta. (Izleguva.)

894 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Prviot senator Ovie bedemi na{i ne se krenati od racete na tie {to bolka ti nanesoa; nitu pak e pravdina sega golemive kuli, trofei, u~ili{ta da padnat za{to nekoj zgre{il. Vtoriot senator Nitu pak se `ivi onie {to bea pri~ina za prviot tvoj progon; sramot, {to epten im nedostiga{e mudrost, srcata im gi skr{i. Vo mar{ vlezi, vo`du blagoroden, vo gradot na{ so razvioren bajrak; so desetkuvawe na sekoj desetti `itel, dokolku odmazdata ti livka po takva hrana gnasna duri i za prirodata, desetokot zemi si go, a so ~kurta neka se re{i koi od niv }e `iveat a koi }e umrat. Prviot senator Ne se vinovni site. Ne e pravi~no zaradi nekolkumina mrtvi `ivi da pla}aat; zlostorite, kako i zemjata, ne se nasledni. Zatoa, zemjaku najmil, vlezi so vojskite, no gnevot ostavi go nadvor, po{tedi ja atinskata kolevka svoja i rodot blizok {to rasplamteniot gnev tvoj bi go sotrel zaedno so vinovnicite; kako pastir, dojdi do trloto i zarazenite izdvoj gi, bez da gi uni{ti{ site. Vtoriot senator

(Trubi. Vleguva Alkibijad so vojskite pred Atina.) Alkibijad Objavete mu go na gradov od kukavici i razvratni `eni na{iot stravokoben nastap. (Trubi za pregovori.) (Senatorite izleguvaat na bedemite.) Do sega teravte slobodno, ispolnuvaj}i go seto vreme so razvrat i raspojasenost, a va{ata volja be{e edinstven zakon; do sega, jas i mnozina drugi {to tapkaa vo senkata na vlasta va{a odevme samo so prekrsteni race, vzalud vozdivnuvaj}i zaradi stradaweto na{e. Dojde vreme koga krotkata volja na stradalnikot }e se osili i sama od sebe }e vikne, Dosta!. Do sega gazenata pravda povtorno }e sedne i }e di{e vo udobnite stolovi va{i, a zazbiftanata nahalnost naedna{ }e splasne od strav i grozno begstvo. Prviot senator Blagoroden i mlad mnogu, koga gri`ite prvi zamisli samo ti bea, pred mo} da ima{, a pri~ina za strav nie, te viknavme melem da ti dademe za gnevot, neblagodarnosta da ja izbri{eme, so qubov pogolema od nea. Vtoriot senator Otidovme so molba da go vratime Timon vo srcata na gradot sakan smerno mu pora~avme, a vetivme mnogu. Ne bevme site nequbezni, niti zaslu`uvame site udarot voen da n# sotre.

Ona {to go saka{, so nasmevka samo da go dobie{ mo`e{ mesto so sabjata da se~e{. Prviot senator So nogata samo stapni pred zamandalenite porti i tie sami }e se otvorat ako blagorodnoto tvoe srce

Timon od Atina

895

objavi deka ko prijatel }e vleze{. Vtoriot senator Rakavici frli, ili drug znak na ~esta tvoja, deka vojnata }e ti poslu`i pravda za sebe da osigura{, a ne na{a propast, pa seta vojska na logoruvawe }e ti ja primime duri site `elbi ne ti se ispolnat. Alkibijad Dobro, eve vi ja rakavicata. Slezete i otvorete gi te{kite porti. Du{manite na Timon i moite {to sami vie }e gi odbele`ite, }e padnat i drug nikoj; i za da se sti{i sosem stravot velam u{te deka nieden vojnik ne }e izleze od svojot {ator niti pak }e go naru{i tekot na redovnata pravda vo atarot na gradot bez za toa najstrogo da bide kaznet po zakonite va{i. Obajcata Blagorodno mo{ne. Alkibijad Slezete i odr`ete go zborot. (Vleguva eden vojnik.) Vojnikot Vo`du blagoroden, Timon e mrtov, zakopan na samiot breg morski; a na plo~ata nadgrobna ovoj natpis {to na vosok go donesuvam, ~ij otpe~atok mek govori mesto neznaeweto moe. Alkabijad (^itaj}i go epitafot)

Ovde kolnatik le`i, od du{ata kolnata li{en, ne pra{uvaj koj sum, ~uma, vas `ivite, da ve zbri{e. Ovde le`am jas, Timon, koj{to `iv, go mraze{e od ~oveka rodot, projdi i kolni; ama projdi ne zapiraj go tuka dot.11 Ova dobro ka`uva {to ~uvstvuva{e pri krajot. Iako go mraze{e dolnoto vo nas i nisko, go prezira{e pla~ot i drobnite solzi od tvrdata priroda {to se leat, dlaboka misla sepak te navede da stori{ ogromniot Neptun ve~no da gi oplakuva na niskiot tvoj grob, pokaenite gre{ki. Mrtov e blagorodniot Timon, vo ~ij spomen podocna pove}e }e ka`am. Vnesete me vo gradot, a jas na me~ot maslinovo gran~e }e stavam, za vojnata mir da rodi, mirot vojnite da gi spre~i, eden edniot, drug drugiot, so spogodba da go le~i. Udrete barabani! (Izleguvaat.)

Bele{ki Scenata se slu~uva vo domot na Timon. Inaku vo prvoto folio izdanie na delata na [ekspir, dramata ne e podelena na ~inovi i sceni. Podelbata zastapen ovde glavno e dosledna na onaa na Kepel. 2 Mnogu redaktori pesni~kava {to ja ka`uva poetot ja stavaat vo italika {to ne e slu~aj vo Folioto. 3 Ogledalolik laska~ bidej}i laska~ot kako vo ogledalo gi otslikuva site raspolo`bi na onoj komu laskite se nameneti. Vo slu~ajov, Timon. 4 Lutinata e kratkotrajno ludilo (Horatij, Poslanija) 5 Poteweto vo topla kada bil poznat na~in za le~ewe od veneri~ni zaboluvawa. 6 Vo originalot Korint. Drevniot Korint bil na lo{ glas zaradi razvrat i blud zatoa stanuva simbol na razvratot, ne{to kako bibliskite gradovi Sodom i Gomora. 7 Odgovorot na Timon e vrzan so pogovorkata Lastovicite, kako la`nite prijateli, begaat pred doa|aweto na zimata. 8 Verojatno go frla i poslednoto aliv~e od sebe ili, kako {to zabele`uva eden drug komentator, si ja kubi kosata i ja frla kon Atina! 9 Sferata na mese~inata. Spored Ptolomejskata kosmologija, samo oblastite pod mese~inata se podlo`ni na promeni, a s# drugo nad niv e nemenlivo. Timon go povikuva sonceto koe, normalno, e vrzano so sozdavaweto, da ja promeni sopstvenata priroda i so zarazi i ~umi da ja uni{ti celata podlunarna sfera. 10 Ovie dva stiha ne se epitafot na Timon, za{to vojnikot, kako {to }e se vidi podocna, ne e vo sostojba da go pro~ita originalot. Stanuva zbor za u{te ne{to, pokraj natpisot, napi{ano od Timona na jazik razbirliv za vojnikot. (Obi~no razbirliviot kaj [ekspir e angliskiot, a nerazbirliviot, latinskiot jazik.) 11 O~igledno dva epitafa od po dva stiha {to [ekspir gi izvadil od Plutarh so namera podocna da izbri{e eden, verojatno prviot, pri proverkata no, jasno e deka ne stignal pa ostanale dvata. Plutarh veli deka prviot bil napi{an od samiot Timon, a vtoriot od poetot Kalimah.
1

Vilijam [ekspir Veselite `eni od Vindzor Komedija na zabuni Kroteweto na opakata So sila ubavina ne biduva Od vlakno ortoma Sekoe zlo za arno Tante za kukurigu Romeo i Julija Ri~ard Treti Koriolan Timon od Atina Prevod od angliski, predgovori i bele{ki Dragi Mihajlovski Izdava~: KAPRIKORNUS Xon Kenedi 1/23, 1000 Skopje, Makedonija

www.kaprikornus.com.mk
Za izdava~ot Brankica Mihajlovska

Komjuterska obrabotka, grafi~ki dizajn i korica Alen Lapon Korektura Gorjana Mihajlovska-Lapon Jana Mihajlovska Pe~atnica

Izdanieto e finansiski pomognato od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

You might also like