11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

kako {to sum pravel poslednive trista godini. [upelko Tokmu taka. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. Evans Nema {ivko. [upelko Grbot e epten star. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego. da si igra majtap. rodnino. ama i se~i i pe~i. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. Su{ko More i glavi gme~i. [upelko Edno e {tuka na grbot. {imi bogorojca. [upelko Mo`e{. drugo vo{ka po grbot. preku brak.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. [imi {ivko. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. [upelko Ba{ taka Su{ko. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. Vi velam od ova }e ispadne golemata. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. o~e Hju. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. pre~esniot sudija Robert [upelko. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. brate. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. Otli~no. potvrda. po moja pro{ta {metka. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. ba{ taka pravam. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. a blagorodnik e po krv. .

Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. Ima dobri darovi.) @a arno `a dobro. a i od tatka {i dobra para }e lapne. pred da umre . }erka na ga`da Toma Rabu{. go{podine. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. glavi za ova }e letaa. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. koe na arno mo{e da i`le`e. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa. [upelko Arno. Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. (Tropa na vratata. A i dedo & . Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. (Vleguva gazda Rabu{. . Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. [upelko Ah! Da sum pak mlad. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. go{podine. `dravje.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . Evans [mirete {e. poarna prilika od nea. Vi blagodaram za srne~koto. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. Berete um. `imi s#. ova e bezzakonie. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. gazda Su{ko. {lu{nete me. da. a ne `a be``akonieto. Parlamentot. [upelko Ja poznavam mladata gospojca. i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite.

Gazda Rabu{. gospodine. pesot e i ubav. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. nekako kilavo be{e zastrelana. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. Zarem ne e taka. pesot e dobar. gospodine. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. Rabu{ Ko kompir varen. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. ubivte moj elen. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. gospodine. i mene mi e milo. gazda Rabu{? Toj me navredi. Ama pesot e aren. [upelko Gospodine. zagarot. da. gospodine. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. va{a gre{ka. . [upelko E nema! Va{a gre{ka. mi gi tepavte lu|eto. Nam}or. Jas. (Na Rabu{). od srce. toj toa donekade i go priznava. Spolaj mu. golema rabota. Rabu{ [upelko Vi blagodaram. Toj mnogu me navredi. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. veruvajte mi oti me navredi. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. gazda Rabu{. gazda [upelko. Gospodine. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. [upelko Ih. navistina me navredi. Doa|a vitezot Xon.. dobar gospodine Su{ko. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{.Kako vi e gazdaricata? . i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar. Nemtur i Pi{tol) . mi provalivte vo love~kata ku}a. priznajte. Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e. vi velam. gospodine.

ama ne velam. Nemtur i Pi{tol. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . velam pauca. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. kriv sum. Evans Taka e. po{lem ja{. . Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. vite`u Xon. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. . pauca. Rezil }e ve storat. Nam}or. Evans Pauca verba. ama ne velam. `borovi asol. Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. Vo krvta mi e da bockam. . Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . {ivi Go{pod. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot. Da {e ra`bereme.Su{ko. . toe{t ga`da Rabu{. rodnino? Evans [mirete {e. Pi{tol! Nam}or Boc. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. Falstaf Pi{tol Ti. \avol da te `eme. Na zdravje odgovorot. Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Su{ko Evans Da. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. toe{t ja{. boc. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. slugata moj kaj mi e? Znaete. ami taka {e veli. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo.

Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. Falstaf Da. Ako treba da se napijam. deka obvinenijata ne dr`at. {aka da ka{e. i toga{ govorevte latinski. kako {to se veli. pametna odluka. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. gospodaru.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. onoj be{e. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . prijatno. {e ra`bira. }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. i vidovme. olesnet. @imi rakavicive. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e. bil. i {egite na strana. pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. Pi{tol? Evans Krivo. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. Evans [imi go{pod. gospodaru. toga{. Vleguva Ana Rabu{. vrati go vinoto. (Ana izleguva). toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. Evans Ko {toka. Falstaf Pravo veli. gospodine. gopodo. Su{ko Ej. Rabu{ Nemoj }erko. vi velam. ako e drpni-ke{e. sepak tolkavo magare ne sum. Nemtur Poslu{ajte me. so vino. povle~i go: crvu. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. Su{ko Da. ama {to e tuka e. a ne so pijani bagabonti. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. gadu. }e pieme vnatre. nabo`no dru{tvo. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo.

Ako taka stoi rabotata. gospoda. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme.{o go{pojcata Ana Rabu{. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. ami {to drugo . }e storam s# vo granicite na razumot. ve molam. tokmu za toa stanuva zbor. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. gospodine. tukure~i. (Ja baknuva. Povelete. (Go trga Su{ka na strana. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko. posakaj im dobredojde na gospodava.) Rabu{ @eno. Toj e sudija na celava okolija. }e vidite deka sum ~ovek na mesto.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. rode. ako jas vaka vi izgledam. ili od va{i u{ni .) Za ova se raboti. rode. ako taka stojat rabotite. Aha. ama me razbirate. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam. rode. Samo ne{to da vi ka`am.(Vleguva Naivko. ubava gospo|o.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. (Na strana samo nemu). ajde idete. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. `a toa. Su{ko A ne. -Povelete. da bideme na ~i{to.) O-paa Naivko. Evans Ama ne {e raboti `a toa. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. @atoa. imame topol srne~ki kotlet za ve~era. iskreno se raduvam na ovaa sredba. (Izleguvaat site osven Su{ko. gospodine. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. [upelko Da. mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . So va{a dozvola. rode: se gotvi. [e raboti `a va{ata {ena~ka. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa. Ga`da [u{ko. Prostete. Su{ko Ve razbiram. site na vas ~ekame. gospodine. a? Naivko Dobro. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram.

eptem sum dobar. rode. spolaj vi. Samo zaradi vas. [upelko Evans Ama sfatete me. (Na Naivko) Odi mom~e. Su{ko Ne. [upelko ]e povelime. inaku na. gospodine. za ve~era. (Izleguvaat [upelko i Evans. iako si moj sluga. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. na va{e barawe. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. go{pode i {ite {veti ma~enici. gospodine. Ako nema golema qubov na po~etokot. spolaj vi. i ako e razumno. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. sfatete me. rode. sakam pak da sum mlad. pro{ti ako ja propu{tam molitvata.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra.) .) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. Evans Taka {e odgovara. mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. odi Go{podi. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. ami kako. Ana Ve~erata e postavena. No ako vie velite “o`eni se so nea”. Po na{e mi{lewe. Ana Ve ~ekaat. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. rodnino. Su{ko Dobro. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Ova go pravam za va{e dobro. ami kako. Avrame Su{ko. Evans Ama ne toa. }e se o`enam. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. blagodaram. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. Tatko mi ve moli da povelite. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. gospodine? Su{ko Ne. rode moj najmil. navistina. gospojce. Inaku. ne sum gladen. gospodine. ubava gospojce. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{.

Su{ko Ne. Su{ko Veruvajte mi. jas nikako. Sega za sega. gospodine. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. gospodine. Vi blagodaram. ne. gospodine. Ajde. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . barem duri e `iva majka mi. Ana A ne. ve molam samo napred. Ama vi tvrdam. gospojce Ana. `enite ne sakaat me~ki. Su{ko . taka velat. Su{ko Povelete prvin vie. Su{ko Ni{to ne mi se jade. s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. (Vleguva Rabu{. vlezete. mnogu grubi ti}iwa. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. vlezete vnatre. epten.) Rabu{ Vlezete. Rabu{ Vleguvajte. gazda Su{ko.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. Vi fufka od odvrzana me~ka. ve molam. ni{to ne mi se klava v usta. Vsu{nost. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. mora da vlezete. gospodine. gospodine. Ana Da. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. Su{ko Ama jas ve molam. Me~kite se mnogu nam}ori. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. spolaj vi. povelete. (Izleguva Naivko). Ana Ve molam gospodine. Ne sednuvaat bez vas. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. }e {etam nadvor. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana.i ottoga{. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . samo posle vas. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. ne sakam do tolku da ve navredam.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. gospodine. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. nema pa nema. Samo na vas se ~eka. vi blagodaram. isto kako da sum jadel.

koja e ne{to kako negova manuka. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. mija~ka. {ti{ka~ka. pera~ka. Trgni vedna{. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: . Naivko Dobro. kuvarka. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{.) . doilka. Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{. (Izleguva Naivko).toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. Evans Dobro. Daj & go pi{movo. drugite po nego. ama ima i podobro. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. gospodine.

Neka kva~at malku na drugo mesto. Nam}or. Falstaf Nam}or. Odi. Od drtav izme}ar. Meanxijata Ti si car: Cezar. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. Edna{ velam: po mene. Meanxijata Rekov. Pi{tol i Robin. ]e go vpregnam Nam}or. Toj malku neka crpi. Od edno staro dve novi pravi. I{. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. Nemtur. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. malku mi`i da ti bajam. Herkul-delio. kajzer i vezir. re~isi sum gol i bos. i{. meanxio. Arno velam. neka trgne po mene. Nam}or Cel `ivot ova go sakav.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. otpu{taj.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. silen pivni~ar. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. Pivni~ar e dobar zanaet. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. zbogum. ]e prokopsam. Krade{e bez namuz. gospoda. po nego. Meanxijata ^kartiraj. Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. . da ja skusam malku dru`inava. neka to~i. Falstaf Zna~i. krvta voda ne stanuva. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. Epten nema{e usul. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. (Izleguva). Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb.

“seksi” mev. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. Falstaf O. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. (mu dava pismo na Nemtur). tikvari. zatoa “Navali. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. a jas me|u niv. Dobro nafatiran gazda. Ednata Isto~na. I taa e gazda na }eseto. mom~e!” velam. drugata Zapadna Indija }e mi bide. Dvete }e mi bidat rizni~arki. zemja na zlato i izobilstva. nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. prosto si go bara so borin~e. (Poka`uva pisma. gledam nekoe fajde da imam. ova nejzino odnesuvawe. koja isto taka zavodlivo me pogledna.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. Pi{tol. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea.” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. dobro e. a jas niven naredbodavec. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. znae da te {trekne. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. so dvete }e trguvam. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. me “soble~e” od glava do petici. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. (Mu dava pismo na Pi{tol.) Eve & napi{av pismo . Taa e El Dorado.a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. E. Pi{tol . velat. Na kratko. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. ]e procvetame momci. de mojov . da vi ka`am na {to sum nastrven. pak ja prekarda{i. }e procvetame. ama sega za drugo mi e nadrven. Falstaf Slu{ajte sega vamu. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. Navistina ne sum nekoj maneken. Ili. Ne e nemtur. Nemtur Ujdurmava se kova.

Stegni gi pismava cvrsto. Sakam da si go so~uvam obrazot. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. Ni mojot gnev nema da stivne. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. da mi prosti{. ‘rmbajte. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti.) Li{ki. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. no ve}e utre mo`e{ da si dolu. Nemtur (Na Robin) Ajde ti.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska. mom~e. mavnete mi se. mar{. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . Eve. Falstaf A jas na Rabu{. slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{.) . gadu. Vodi me! (Izleguvaat. (Mu gi dava pismata na Robin. So tebe sum. Pari }e imam v }ese koga ti. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. zemete si go |avolskovo pismo.Ama skala e svetot: denes si gore. i ko gulab letni kon zlatnive pesci. Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov.

vlezete vo sop~evo. Petre Naivko rekovte se vikata. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. (Izleguva Ragbi) . toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. ni slu~ajno. ne e ni tutule-bale. i. Brzofatka Navistina? .) Te molam. `ivi gospod. ama jak na race. (Izleguva Ragbi). dobar momok.Toga{. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. taka? Naivko To~no taka.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. gospodarot doktor Kajus. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. Xon! Xon Ragbi! Ej. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. ne e nekoj {to {iri muabeti. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. }e pieme vareno vince so karanfil~e. Brzofatka Odi. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i. xanam. Ragbi Odam. Xon.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. odi raspra{aj se za gospodarot. Toj nema da ostane dolgo. zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot. ne? Naivko Da. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. drug mi e zborot. samo takov. poslu{en. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. tokmu taka pravi. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. mom~e. ne go birav jas nunkoto. ^esen. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. Begajte vamu. Oti ako dojde i najde nekogo doma. vi velam. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi. No.

gospodine? Kajus Kajus Qui.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. Kajus Pa? . Brzofatka Se razbira. aramijo! Ragpi. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. Brzofatka Gospote. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour.fe! Ma foi. }e go najde mom~eto i }e zbesni. vedna{ }e vi ja donesam. i ti si \on Ragpi. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. Mets-le a ma pochette. gospodine. Xon. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. ]e vi objasnam. fe. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. Ajte. Depeche. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. sekako. sapaen sum baagi. smirete se! Ovaa ja baravte. etno selena kutija. Da go najde{e mom~eto. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. Brzofatka Ko gospod ve molam. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. fe.kutija. La grande affaire. }e skoka{e ko kosten na ogan. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej. gospodine. Ete. ne bidete tolku flegmati~ni.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn. Kajus Ti si Xon Ragpi.

Brzofatka Ete. mojot gospodar . Ama seedno.@iv bil Gospod. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. varam.gospodar moj navistina. Druga rabota nema. oti. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. Putala. ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. se smiri. va{ata slu{ka. spremam za piewe. saka tfoboj so mene. golema. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko). Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. baile mua malku hartija. ve molam. da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. taj mu go pismovo na popot Hju. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. pe~am. peram. }e go upijam toa gatno popiste. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. jas mu ja vodam ku}ata. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. Da se izvade{e od pamet. (Na Naivko) Prodolzete. }e nema sto ta vapca sa Velikten. vidi. a docna da legnuva{. A rajata si e raja. Tuku blaboti. Kajus A fie satvorete ja. Putala. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . Ama seedno. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. putala.Ragpi.i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{. jajcata }e mu gi isecam. Ne e topro ta si ofte. Kajus Bas mi e gajle. cekaj tuka. Ama seedno. gi mestam postelite. . A ti oti. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. A vamu francuskiov doktor. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. od kaj }e duvne vetrot. Putala. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. cedam. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. Brzofatka Taka be{e. (Izleguva Naivko). -Putala. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. navistina. Kajus Popot Hju te pratil? . ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. s# e objasneto. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. prijatele. tepilu. gotvam. da cujam. Brzofatka Gospode. ribam.

spolaj mu na gospoda. Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. ~esna e. ova se pari za tebe. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. spolaj mu na gospoda.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. gospodine. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. i srceto ja trga kon vas. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. ~estit gospodin. -Ama kako za vas-ptu. Fenton [to misli{. taa e ubava. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam. pozdravi ja. gospodaru Fenton. . Brzofatka A ti si. otime fo dforot. samo mojot zbor vrvi kaj nea. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina.Lele. navistina imam.drugpat. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. (Izleguva Fenton) Navistina. Eve. A i. brzam. od ~esna po~esna. ptu . sam vidi. (Na gospo|a Brzofatka) Putala. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. A ti po mene. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. gospodine. No s#edno. ako ne ja topijam Ana Rapus. koga }e se vidam so Ana na samo. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. ama Ana ne go saka. Samo jas znam kaj ja trga srceto . raka se~am deka ve saka. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. s# e vo racete na Gorniot. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. a patem da vi spomnam. glavecki }e te xitnam ot toma. ~esna i mila. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. gospodine. Ako ja vidi{. }e ja vidam deneska.

mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. Mnogu nasekirana mi se gledate. Da vidam. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. . (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. vince sakam i jas. grabni ja ~esta. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. neka e po va{e. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. `eno. . Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. Svoera~no. Eve. Gospo|a Plitkavoda Toga{. zna~i edna srodnost. Izgledate lo{o. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Vie ste veseli. Vie ne ste mladi. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan. taa od nego ne prima soveti. {to imam storeno. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. Vie sakate vince.tuku velam “sakaj me”. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. a ne sum ni jas. Ha. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. `eno. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. ba{ na kaj vas sum trgnata. barem mene taka mi se ~ini. {to imam re~eno.ova ne mu li~i na eden vojnik . gospo|o Rabu{. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie.samo toa {to ve sakam. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. Ne{to ste vo gre{ka.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. ha. O gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Ne sum. . zna~i eve i vtora srodnost. vesel sum i jas.

sigurna sum . gospo|o. sigurna sum. Gospo|a Plitkavoda Va`i. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. drugoto do Plitkavoda. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. pove}e nikoga{ nema da isplovam. dopolneto izdanie. polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. nema bel den da vidi. a ovie mu se od vtoroto. Ajde da mu vratime. istite zborovi. bi stanala `ena na vitez. A sepak ovoj ne pcue. No prvin tvojot neka se “omrsi”. oti. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. Eve: ~itajte. O kamo ma` mi da go vidi pismovo.Gi pe~ati. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. Da mu zaka`eme sostanok. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . samo {to ednoto glasi do Rabu{. kako jajce na jajce: istiot rakopis. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. debelite }e gi smetam za najdolni. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. Sakam da ka`am. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. Gospo|a Rabu{ Ni jas.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite. ti velam. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. ja fali smernosta kaj `enite. ~itajte. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. za{to mojov. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme.

Veruvajte Rabu{. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Vardi. A sega zbogum. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. Za rogovi. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. i mladi i stari.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. . trpenie! Rabotava mora da se ispita. otvori o~i. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. govoram. Plitkavoda Za {to zboruvate. Se vikam Nemtur. Vardi pred leto da dojde. kutri~kiot. Toj e. i ima{ni i skudni. gospodine? Pi{tol Ej. Ova e celata prikazna. Toj me ~epna so vrska. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. Ela vamu. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. Velam. a so nego i ma` mi. Se vikam kaplar Nemtur. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. deka nema da bide taka. eve go doa|a. znam deka se mrdnal. Plitkavoda Ama. ustava mi fa}a pena. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. Toj ja qubi va{ata `ena. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. Ne sum od onie {to la`at bez vrska. i znam ma{ki da zastanam koga treba. dale~ina i pol. toj umno govori. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. nadenati se grdi. pred gugutka da gugne. Zbogum. gospodine. Odime. gospodine kaplare Nemtur! . ama jas sum ma`. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Toj jade tur{ija so {e}er. Plitkavoda. a toa e. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. aramii {etaat no}e. lorde. Spre~i. {to }e padne. grdi se. Vardi se. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. I to~ka. `ena mi ne e mlada. veruvam.

gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). Xorx? ^ekaj da ti ka`am.. ne. Ni dojde ko pora~ana.toga{. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot.]e si dojde{ za ve~era. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat. pa makar gospod da slezi od nebo.. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. ne. pameten ~ovek. Odi doma. . gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . (Izleguvaat gospo|a Rabu{. Meg. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. [to sega. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . odi. Rabu{ Ba{ taka. Ami kako. ^uvte. Malku }e si napravime muabet. (Zboruvaat na strana). degenive. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. Plitkavoda (Za sebe) Dobar. Ne znam.

Dobra ve~er sekoja ve~er. Plitkavoda Meanxijo. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. samo malku. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo.~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot.se raboti za {ega. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. [upelko Gospodine. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. }e go pu{tam da & go vidi bregot. Meanxijata Ka`i. izleguvaj kolku ti du{a saka . mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. delijo. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. delijo. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. Meanxijata Ka`i mu. delijo. delijo. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. sve{tenik od Vels i Kajus. ne? Rabu{ Ami kade. . ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. Meanxijata Eve raka. gazda Rabu{. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. Slu{nete sega {to spremame za seirov. . sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. ka`i mu. Plitkavoda veruvam na `ena mi. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. ej! [upelko Eve me. Vleguvaj. Gazda Rabu{.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. sakate so nas? Golem seir }e gledame. meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si. fidanbojlio. doktor od Francija. meanxijo. gospodin sudija. A i nikoga{ ne se znae. ova drugoto neka se isturi na moja glava. Koga e vaka vesel. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . Kako si. idam.

Ako ispadne ~esna. makata ne mi bila xabe. a ba{ srce treba. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. gospodine. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. a {to pravele tamu. ma~kiniot pogled. Da te nema. ama da znae{. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. da. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. timbata. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. maftam. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. ne? E. si igravte sajkal. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. smrde`u bes~esen. na. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . mamam. se govori za pasadi. so moeto dobro ime. Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf.se ~uva otstojanie. potkradnuvam.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. a vamu ti. (Izleguvaat Meanxijata. saka{ da gi skrie{ partalite. Ne mi otvorajte usta. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. Da. matam. nikoj i ni{to. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. trgni mi se od vratot. ne teorii. be. Razmrdaj ja malku. }e ja ispitam dobro rabotava. A {to s# ne storiv za vas. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. Dosta gospodine. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. Ama jas ne sum lekoveren. Denes e poinaku . ajvan. Zna~i. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. xabe sum se ma~el. ako ne ispadne. |avol znae. Najdi si druga besilka. gazda Rabu{. a? Pod ~est ti e. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta.

da mi prosti va{eto gospodstvo. gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. velite. gospodine. pismo do pismo. . Falstaf Falstaf Dobra devojko. dobro. Ni{to. gospodine. ~ista miskojna. Bo`e. zalevaa. Neka dojde vamu. Ve molam dojdete malku poblisku. a jas }e bidam poslu{niot. toga{.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. A doa|aa vitezi. i govorea kralski. Falstaf Dobro. ubava `eno. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. `imi s#. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. `imi o~ive. `eno. dobra `eno. bo`e. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. gospo|a Plitkavoda. moi lu|e. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. Falstaf Falstaf Dobro utro. Zna~i. lordovi. taa e krasno su{testvo. Brzofatka Toa ne. podarok na podarok. Ova se moi lu|e. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. s# pajton do pajton. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. Gospo|a Plitkavoda. vo svila i brokat. i mirisaa. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. edna `ena saka da zboruva so vas. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. gospoda na pajtoni. i celi krckaa.

ni da trepne. Brzofatka Zna~i. nema da bide doma. Za sekoj slu~aj imajte . skrati. a taa. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. `imi majka. Falstaf Nema ni da ima. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva.ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. Nema den a da ne se potkaraat. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. zboruva {to saka. I. raka na srce. `imi vas. koga ne se ~esno zaraboteni. sekoga{ e po nejzino. gospodine. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. legnuva koga }e & se prisaka. na~alnici na policija. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. toga{ taa e edinstvenata. aberxike moja dobra. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. go primi va{eto pismo. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. va{iot najmal sluga. Gazda Plitkavoda. No imam u{te edna poraka za vas. vi velam. {to velat. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. Nema da ja razo~aram. ova i go zaslu`uva. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. nikogo ne klade na maslat. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. sekoja `ena tuka bi padnala.sekoj den se moli i nautro i nave~er . i da ja vidite onaa slika. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. trte-mrte so nejze nema. Mora da & go pratite slugata. ma` &. zema s#. @eno. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze. Tuf. tuf. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. Qubomoren e od umot nadvor.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. re~e. A. Ama. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. pla}a s#. ~esna i skromna `ena. pozdravi ja. Falstaf ako voop{to takva ima . znaete koja. stanuva koga }e & tekne. vo znak na qubov. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. Toga{ mo`ete da dojdete.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. mislam. Pravi {to saka. za koe iljadapati vi blagodari. da & go ispratite na rabu{.

a deteto da ne seti za {to se raboti . Se vikam Rezil.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. za{to. ama ne e za rezil. (Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. Vozrasnite. da vi se natrapam. i jas }e imam nekakvo fajde.ne za da vi bidam tovar. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. ve v~opiv. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki. vitezu. Falstaf Rezile. oti velat: parata i `elezna porta otvora. . i znaat {to pravat. Plitkavoda Xone. Falstaf Amin. Eve ti go }eseto. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. -Dete. imaat obyiri. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. gospodine. po tolkav ar~. gospodine. Telo moe. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. gospodine. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. Falstaf Neka dojde vamu. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. Falstaf Toga{ zbogum. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava. u{te ti dol`am. toa i me ohrabri vaka. kako zajmodavec. pojdi so `enava. vo nevreme. Pozdravi gi dvete od mene. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. kr~mar~e. kako {to se veli. A s# blagodarenie na dobrovo telo.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Falstaf Povelete. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. znaete. toa i go sakam . Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da.

Na kratko. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. Plitkavoda Pa. slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . ja koristev sekoja prilika da & prijdam. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. vitezu. ja sledev kako ma|epsan. Plitkavoda ]e vi ka`am. za da bide va{iot prekor pomal. . tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. moite ludosti.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te.a i odamna ste mi poznat. ili celo. no. Prodol`ete. bez ogled {to zaslu`iv. za `al. Falstaf Zboruvajte. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. ma` & se vika Plitkavoda. sakal ili ne. pa zemete polovina. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. ako me soslu{ate. gospodine. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. dobar gospodine Rezil. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. Falstaf Vo red. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. go bara{ ona {to bega. slu{ajte gi so ednoto uvo. kako nagrada za trudot. gospodine. znam deka nikakvo fajde nema{e. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv. Ponosete mi go malku. i edna moja slabost. So radost }e vi slu`am. a toa bega od onoj {to go bara. No. gospodine. iako dosega. gospodine. gospodine viteze. a drugoto na~ulete go kon va{ite. ne samo {to & kupuvav podaroci. ve molam. Falstaf Ne znam.

Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. Iako gospo|ata izgleda ~esno. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. ugleden i po~ituvan. vie ste najdobriot. (Gi zema parite) Kako vtoro. dvorskite i akademskite ve{tini. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. Ako nekoj voop{to mo`e. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. potro{ete s# {to imam. eve za {to se raboti. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. ako vie.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. osvoete ja. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. Vie ste gospodin ubavo vospitan. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. ]e bidam so nea. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. nejziniot ma`. }e doznaete kako mi odi. (Mu dava pari) Tro{ete. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. eve vi raka. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. gospodine? . vi se molam. kako da sum vi ka`al s#. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. Ve~erva dojdete kaj mene. Plitkavoda O. vi velam. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. za vozvrat. sfatete me to~no. ugledot. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. Eve vi pari. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. Plitkavoda O. Falstaf Nemojte. }e gi imate preku glava. gospod da me razvitezi. neka vi se dade. gospodine Rezil. dokolku sakate. }e vi dojde preku glava. vitezu. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Taman vie idevte. site ve falat zaradi vojni~kite. tro{ete. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite. A dali go znaete Plitkavoda. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. (Se rakuvaat) I kako posledno. [to velite na ova. od visokoto op{testvo ste. Zna~i. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. vitezu.

a mene nema da me snajde samo ova. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. kova. Mamon” zvu~at dobro. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. moeto sirewe na popot Hju. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. “Lucifer” zvu~i dobro. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. “Moloh. za toj roglest ajvan! Ne go znam. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. Rakpi. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. A i zo{to siromav. satot se znae. “nadenat”! “Rogle” . ugledot izgloda. Gazot rende }e mu go napravam. . ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. taa duma. Kajus Bose moj. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. moeto pagur~e so rakija na Irec. {esta. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. a posle kolaj rabota.ni |avolot nema takvo ime. ]e go spre~am ova. a vie }e legnete so `ena mu. Xek? Ragbi Pomina ~asot. iako se |avoli. magare bez um. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. @ena mi mu zaka`ala. Vel{aninot. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. gospodine. Pu{tena. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. nadenat. }e ja fatam `iva ovaa mojata. Toj & veruva na `ena si. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. Bose moj. sostanokot e dogovoren. i ona {to }e go skova v srce. toj mrtov ve}e ako dojden.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. pusti {turi. Ragbi Itar e gospodine. znael deka }e go ubiete ako dojde. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Velat. ~ekmexeto opqa~ka. Rabu{ e magare. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. si ja spasil dusata sto ne dojden. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. A sega na rabota. Plitkavoda e prostak. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. gospodine. Gospod neka mi e na pomo{: roglest.

gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi. gospodine Rabu{. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. gospodin doktore. Rabu{ Kako ste. tva. tvojot reverso. tli. gospodine. Zarem ne sum vo pravo. Semi mecot. [upelko So Gospod napred.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj.tli casa. .sedum. Toj e popameten od vas gospodine doktore. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. da te vidime kako proboduva{. a sega stanavte miraxija. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. Fran~esko? A. delijo? [to veli mojot Eskulapij. Yek. Dali e mrtov. a? Dali e mrtov. toj najgolemata popska kukavica na svetot. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. Ragbi ja vidime tvojata distanca. tvojata stokata. gospodine [upelko. doktor delijo. tva. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. da te vidime ovde. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. da te vidime onde. Ne saka suratot vitam. Toj le~i du{i. Etiopjanine? Dali e mrtov. da te vidime kako napa|a{. Rabu{ Pravo govorite. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. a vie tela. a toj ne tojten. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. gospodine. moeto srce blagorodni~ko. sudijata [upelko. Jas kasam tebe kako nego ubijam. Simi boka. Kajus Sosto site vie eden. tvojot udar ozgora. I nie sme od majka rodeni. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. mojot Galen. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. doktori i sve{tenici. vie porano bevte golem megdanxija. gospodine Rabu{. Hektore gr~ki. Iako sme sudii.

ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. pominete niz grad do Frogmor. Rabu{ Tamu e popot Hju. gospodine doktore. dojdov da ve odvedam doma. Popiste edno krastavo! Zimi boka. jas. (Izleguvaat Rabu{. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. Kajus Bose. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. delijo . Meanxijata Prostete. jas ve sakam. [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole. aj so zdravje! Neka umre. ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. delijo. gospodine Rabu{. ebiveter zna~i hrabar. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Kajus Zimi boka. zimi boka. Morate so mene. Zimi boka. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. a ti }e & se dodvoruva{.Gospodine doktore Kajus.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. bose. Se poka`avte kako mudar lekar. oladi malku. Razbravme. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole.Razbravte? [upelko . [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. (Na Kajus) Samo zbor. V kanija so tvoeto netrpenie. Sudijo. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka. Meanxijata I u{te. jas vam za ova blagodaren. Jas sum zakolnat za mir. delijo. m’sje Ebiveter. Rabu{. .

Rakpi. gospota.48 Vilijam [EKSPIR grof. (Izleguvaat) . Kajus Idi po mene. lortovi. Otlicno receno. Meanxijata Toga{ da odime. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. vites. Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro.

gospodine. nau~nik bez kniga! Nikakvo. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. Tazen {um. Doa|a mojot gospodar. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. kon parkot. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal. o~e. Evans Ve molam. Evans Neka poveli. Kraj plitki Boze. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. . Kon crkvata. o~e. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me.) [upelko Kako ste. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. Od onde. daj mi ja nametkata . Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. gospodine pope? Dobro utro. Kraj plitki. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. gazda Su{ko i gazda Rabu{. . ve molam. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki.ili drzi ja v race. (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. gospodine. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. Te molam. . Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. samo kon gradot ne otidov. pobarajte i natamu. milo{t. kon stariot del na Vindzor.

Evans Mnogu topro. Su{ko (Za sebe) Of. Nekoj mu stapnal na ganglija. ne znae koj pat da fati.) Dr`ete gi na otstojanie .kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. doktor Kajus i Xon Ragbi. pa sega vrni. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. Rabu{ Dojdovme kaj vas. o~e. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. o~e.50 Su{ko (Za sebe) Ah. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. grmi. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ . da vi napravime edno dobro. pcue. poznat francuski doktor. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. [upelko [to. a i golem ajvan e . A ne. o~e. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi.eve go ide doktor Kajus. {ite va{. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. Evans Bog da ve vardi i ~uva.

po mene. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. po mene. ofa e `aka`anoto me{to. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. gospodo.taka.taka. jas ve izmamiv obajcata. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. Zarem mojot paroh da go zagubam. po nego. fie magare. ~eda na mirot. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . na ovoj rani-ku~e -da. jas ve upativ na pogre{ni mesta. (Na Kajus i Evans) Po mene. ^eda moi u~eni. (Glasno) [imi I{u{. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. [akam da bideme prijateli. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. bez lekovite da mu gi goltam. po mene. fir majmun. Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. otli~no. Evans Topro receno. presuduvam. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. bez negovite pogovorki. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. etno sbor fo fase ufo.te -lae. Meanxijata Mir. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. varenoto vino neka bide ishod. Kajus Djafol! Rakpi. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. mocko. meanyio. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. mojot pop. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. mojot otec Hju? Nikako. Srcata vi se mo}ni. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. fie kukafica. me|u Francuzinot i Vel{aninot. . Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. ko`ite na mesto. }e staneme verni povorki. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. }e si umram na polpat.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat.

za drugi dva ma`a. Xrckite }e mu gi i`vadam. Si naviknalo da odi{ pozadi. Evans ]e vidi toj. & fali dru{tvo. gospodine. Ne znae {to da pravi so sebe. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. ve molam. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. Zimi boka. gospo|o Rabu{. Gospo|a Rabu{ Normalno . Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. od s# srce. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi. (Izleguvaat) . Doma e? Plitkavoda Doma. xentelemen~e. [ledete me. ama sega treba da vodi{. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka.52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. ni Ana ni diable fidof.

Taka parem feli Brsopatka. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. Kajus Ta. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam .pa ve molam da povelite. vi rekov. Kako {to e opak svetot. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. gazda Plitkavoda.Mom~e. moja domakinka. . Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. Rabu{ Go imate od mene. . [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko. . & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. I toa so mom~eto na Falstafa. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. zimi boka. gazda Plitkavoda. gospodine. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat.Ubeden sum sto posto. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. Meanxijata. a i tevojkata mene saka. Ne me dr`i mesto. xabe mu se. gospodine. taa smeta deka vie ste podobra prilika. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov. [upelko Ne }e mo`am. sigurno i Falstaf e tamu. }e bidat na moja strana.ovaj. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. gospodine Rabu{. Gospodine doktore. sudijata [upelko. (Udira ~asovnikot) Vreme e. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. Gledam vetrevo }e donese luwa. gazda Su{ko. Odam. A sega eve ja. Su{ko Nitu jas.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. (Vleguvaat gazda Rabu{. otec Hju Evans. gazda Su{ko. }e umram ako ne ja vidam. dedo. site kom{ii do eden. Postojano mu go zaboravam imeto. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba.

ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. Rabu{ Bez moj blagoslov. a mojot blagoslov go davam na drug. mirisa na prolet. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Kajus i Evans) Odime. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Ni vie. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . (Na Rabu{. Rakpi. ni vie o~e Hju. Ima da mi zaigra. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. mu igraat o~iwata. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. gazda Rabu{. toj }e ja lapne. jas fednas itam. govori svetski. Ako ja zeme.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. [upelko E pa. da drmneme malku kanarsko vince. Toj }e ja lapne. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. pi{uva stihovi. narode! Rabu{. toj puka na golemo. Pokraj dobroto jadewe. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. du{i~ki. vie sekako nema da me odbiete. tancuva. Gospodinot e gol i bos. Gospodine doktore. Saka da bide petel na tu|o buni{te.

ne mo`at da zgre{at. Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. vleze od drugata vrata i bara da go primite. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. (Izleguvaat Xon i Robert. Znae{ da ~uva{ tajni. . Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. se kolnam. ako ne{to vi zucnam. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. . Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. ne go zaboravajte va{iot znak. . Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. kako {to vi rekov. pilence moe ga}esto. {to ima novo? Robin Mojot gospodar. Ne se sekiraj. spu{tete ja. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. Toga{ ajde. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et. klukajdrv~e. i dojdete koga }e ve viknam. Ako ne odglumam dobro. vitezot Xon Falstaf. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. Potoa. isvirkaj me.Odam da se skrijam. koga }e me slu{nete deka ve vikam. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av.Robert! Me slu{a{? -Odete. Gospo|a Plitkavoda Odi.

Ti velam. surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. Falstaf Samo taka prodol`i. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Ama te sakam. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev.a ti toa go zaslu`uva{. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. nema kaj mene {to da se skrie. a eden den i sami }e doznaete. toa ne mo`e{ da go sokrie{. . I pred kralot ova bi go ka`al. Bi te napravil moja gospo|a. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. Ete. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. samo tebe te sakam. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. gospo|o Plitkavoda. na toa gnilo ~kembi{te. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. duri ni obi~na bri{ka. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. da ka`am vakva si takva si. S# }e zaslu`am. dijamantu moj nebesen? Da. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. Ne umeam. ne umeam da te veli~am. prevez od vojvotka. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. ne znam da mamam.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. ne znam da pqampam. gospodine. Na vrvot sum od sre}ata. O. vitezu Xon . ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno.

a ne za sramot {to }e pukne. vedna{ neka se ~isti. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. lesno }e go sobere vnatre. gospodine. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. ako imate nekoj prijatel ovde. mnogu mil prijatel. {to ste storile? Za `iv rezil ste. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. gotovi ste. Bo`e. da go najde doti~niot.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. se nadevam.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. vo red. taa drdori ko naviena. celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. moram da vi ka`am. Ako ne e nekoj od merata nadvor. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. ve}e zaslu`ivte. `eno. (Falstaf se skriva zad tapiserijata). vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. po va{a volja. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. Ako ste ~isti. ]e se skrijam zad tapiserijava. Ili . Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. “bi se otka`ala”. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. milo }e mi bide. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. Dojdov malku porano da vi ka`am. fr~i. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. Falstaf Taa ne smee da me vidi. ama ako ne ste. Gospo|a Plitkavoda Ve molam. eve edna ko{nica. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. za nego se pla{am.neka dvajca va{i . so site “faci” od Vindzor. ama se izla`av vo vas! Eve. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. se poti.

Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. Po mene. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. mori. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. elen so rogovi. (Ja zaklu~uva vratata) A sega. gospodine. terajte si majtap so mene . Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. po nego! Rabu{ Poleka malku. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. da vidam! Me sobira. ^ekaj da se napikam ovde. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . dojdete povamu. gospodine Plitkavoda. {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. A i zrel e. gazda Rabu{. barajte. elen so rogovi. gospo|o Plitkavoda. eve. tvrdam.Povikajte gi slugite. mom~e . (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. azer e za parewe. Kaj pera~kite. dojdov. ]e vi go ka`am poposle. Odete gore niz odaite. gospodine Rabu{! Gore. tuka.nema da se lutam.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. eve vi gi klu~evite. Pomogni da zbri{am. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. da vidam. toga{ zemete me na ududu. soniv son no}eska. doktor Kajus i popot Evans). Gospo|a Rabu{ [to. {turete. Ako se somnevam bez pri~ina.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. Lele. Me sobira. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. {to da pravam. pustete. Eve. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. me sobira. Kajus i Evans) Ve molam.

Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. vaka ne fo Frans. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Rabu{ Odime po nego. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. sega treba da se izdr`i. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. Plitkavoda Fino. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe. gospodine Plitkavoda. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. gospoda. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Plitkavoda Taka e. Gospo|a Rabu{ Odli~no. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. Da go vidime cirkusov do kraj. ]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. qupomora ne fo Frans. gospodine Plitkavoda. . (Vleguvaat Plitkavoda. (Izleguvaat Kajus.

pak }e imaa lakrdii. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. pro{etajte se malku na vozduh. gospodo. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. gospodine Plitkavoda. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. Plitkavoda Moja gre{ka. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. Plitkavoda Ve molam povelete. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. Prostete mi. Ama vi tvrdam. gospodine Rabu{. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . vo kov~e`ite. zimi boka. Od srce ve molam. moja maka te{ka. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. Evans Togas ja{ {um vtoriot. Ve molam prostete. Kajus Zimi boka. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram. gledam taa cesna zena. i mene. (Na Plitkavoda. (Na strana Nemtur) . Biva taka? Nikako. gospodine Rabu{. vo odaite. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. . Plitkavoda Vi vetiv gozba. }e lovime ptici. More ne! Vo ~el Vind`or. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. Ve molam povelete.Ajde `eno. go{podine. Evans Ot {ega ve molam. povelete gospo|o Rabu{. Kajus A jas tretiot. Potoa. Imam stra{no sokle za letawe. ve molam. dolapite. na{iot go{tilni~ar.

so negovi pari sakam da ja zakrpam.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. Tuka sum na ~isto. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. mnogu bedna od rasipni{tvo. Ana. sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. gospojce Ana. -Ve molam vuj~e. O. nego prvin gospodine. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam.}e storime vaka . Samo po malku mi e fufka. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. gospo|o Brzofatka. mila Ano. . Napred. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. Ana Neka prekinat so razgovorot.za veselbite stari. Ana [upelko Gospodine mil. prosej}i te. Veli deka sostojbata svoja. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se. toga{ . dru`bite bludni. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. imam ne{to da vi ka`am. no.Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. rode! Mom~e. A ako poniznata molba ne pomogne. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide.. gazda Su{ko saka so vas da zboruva. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. e. A mi prefrla i za drugo . Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva.

[upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. ]e ve ostavam. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. ponastrana od }erka mi. Su{ko Da. gospojce. Su{ko Tokmu taka. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. ne mi potrebalo da go sostavam. smirete se. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. zdravje bo`e. [upelko Toa i go pravam. }erka mi e dadena na drug. Vi rekov. Povelete sega . {to u{te se matkate kaj nas. Rabu{ Gospojce Ana. gospodine. ostavete go. Ana Gospodine [upelko. Ako mi bila sre}a. mojot rodnina ve saka. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. to~no. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. Su{ko Zna~i. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. -Sakaj go. ve molam.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. gospodine Su{ko. rode. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. sam da me prosi. arno. gospodine Su{ko. }erko Ana. Spolaj mu na boga. Ako ne. gospojce Ana. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. Ana Gospodine Su{ko. Vi blagodaram za pomo{ta. gospodine Rabu{. Fenton Poleka. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. -Vas ve bara.

Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. gospodine Fenton. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . Tatko & }e se luti. Jas ka`av {to ka`av. ili gazda Su{ko. Fenton Blagodaram. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. ]e storam {to mo`am za site trojca. ne davaj me za onoj {utrak. poaren ma` za tebe baram. Ana Maj~ice mila. Fenton. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. Zbogum Ana. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in. ba{ taka rabotam. Do toga{. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. ili navistina gazda Fenton. Sredete se. poveli sinko Su{ko vnatre.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. zbogum. gospodinot doktor. (& dava pari) Eve za trudot. gospodine. Zbogum dobra gospo|o.” & rekov.” Ete. a vetenoto go ispolnuvam . Bidete na moja strana. oti taka vetiv. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar. kako }e ka`e taa. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. taka verojatno i }e bide. i pokraj tradicijata. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. Taa mora doma. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce.

oti vodata due. . skraja da e. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola. gospodine. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. Gi postroi i gi zdrvi. idiotite. gospodine. sirotata. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. sigurno }e go dopram. e kriva. Donesi mi vino za lu|e.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. gre{no ja razbrale. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. so pr`eno lep~e vnatre. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi. Falstaf ^ekaj. mevot mi e poduen od plitka voda.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. Saka da zboruva so vas. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. Dnoto da e vo pekolot. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. neka mi go izvadat mozokot. gospodine. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. Falstaf Donesi mi bokal vino. gospodine? Falstaf Bez. Nam}or So jajca. bo`e pomo`i. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik.

vitezu Falstaf. Izgoren sum po negovite pari. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. baknato. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . re~e deka ovde }e dojde. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . eve go doa|a.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli.ve}e se imavme gu{nato. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. veli{? Brzofatka Osum i devet. vi tvrdam. gospodine Rezil. Plitkavoda Celo. gospodine Rezil. gospodine. nejziniot ma`. Ma` & odi sabajlevo na lov. }e bidam iskren so vas. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. re~eno deka se sakame. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro.a so nego cela surija negovi ~apkuni. gospodine. gospodine. ami kako! Zdravo `ivo. gospodine Rezil. Falstaf Dobro. Zna~i dojdovte. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. }e ja posetam. {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. gospodine. tokmu zatoa sum dojden. Pome|u devet i deset. Moram brzo da & ka`am. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. ama ona du{kalo so rogovi. Plitkavoda I kako vi ode{e. dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. Brzofatka ]e & ka`am. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . Falstaf Stori taka. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. gospodine Rezil. Ne. celo. Falstaf Gospodine Rezil. neka vidi koi mu se slabostite. ]e ve obe{teti. (Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. da ja vidite kako umira sega od maka.

vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. Naedna{. gospodine. gospodine. zamisluvam. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. gospodine Rezil. gospodine Rezil.{to mo`am da izgoram ko vlakno. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. gospodine Rezil. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. Me krenaa na ramewa. gospodine Rezil. Prvo. po nejzina zapoved. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. koga zovrev i po~nav da klokotam . nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. }e vi ka`am.~vr~kav kako slanina . Sredbata e pome|u osum i devet. toj zamina so poterata.~ovek graden kako mene. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. gazot preku glava. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. kako jaka prepe~enica so ~ep. za sre}a. zna~i. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. a Gospodine Rezil. gospodine Rezil. mu ja zadr`a rakata. Taa povtorno mi zaka`a. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. ugursuzi ugursozani.zamislete samo . Ama slu{nete. bal~akot do vrv. Zna~i qubovta mi ojde po petlite. Plitkovoda Sega e osum i pol.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. rogovi }e mu nabiete na Plit- . piknat vo ko{nicata.samo zamislete. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. yivri{ta. {to bidna ponatamu. {to me zatnaa. `enava na zlo. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. Taka. ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. Zamislete samo . smrdlivi ~orapi{ta. dvajca nejzini ajvani. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. Taka. mrsni krpi{ta taka {to. krajot go krasi deloto: }e ja imate. Zamislete samo . nema da ja ostavam na rajat. ^udo e kako ne se zagu{iv. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. Zbogum. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. I treto. Vtoro. ]e ja imate. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. za va{e dobro.

mir nema da imam. gospodine. Ne mo`e nigde da bega. nema kako. ]e go prebaram sekoe kat~e. toga{ }e bodam do ludilo. sekoe nevozmo`no mesto. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. ama od ona {to ne sakam da bidam. Taka ti e koga si `enet. (Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. (Izleguva) . gazda Plitkavodo. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. Doma mi e.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. razbudi se! Razbudi se. ]e go fatam `iv razvratnikov. pomo{nikot negov. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik.

Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju.[to `na~i “lapis“. Evans Dojdi vamu. “Pulcher”. ne se srami. Gore glavata. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Vilijam? . ili sekoj mig }e bide tamu. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Odgovori mu na u~itelot. Brzofatka Eve odam. gore glavata. ne rabotite denes? Evans Ne. Dojdi. oti velat: Bog pomaga do tripati. Vilijam. Te molam. Denes kako ne{to da se praznuva. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. {miri {e. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. . . ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. Evans Vilijam.O~e Hju. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. Ve molam raspra{ajte go malku latinski. A jas mislev deka ima eden broj pove}e.

Evans Brzofatka Ne. zeno! Vilijam Dativus: curvum. pa`i: genitivo: huius. Te molam. O Evans @apomni. Accusativo: hing. hog. Vilijame. curva. A koj. . Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. Te molam `apameti dobro. hag. O . Dativniot pade`? Evans Da. Gaden rod! Zaboravi & ja. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. hang. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. Brzofatka Evans Ova king-kong. haec. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus.A vokativ. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. dete. vi tvrdam. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”.Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen. hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. curvi. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. `na~i “lapis”. imenkata ako e kurva. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. Vilijam. hoc”. Evans Nominativo: hig. vokativ e morkovum. `eno! . `eno. Vilijam? Vilijam ^akal. Vilijam.vocativo. [ram da ti e. Evans Ne drapaj kol~i{ta. hog.

kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. @bogum gospo|o Rabu{. Evans Quik. A {ega odi da {i poigra{. deteto. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. sin~e. `nae. ajde. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. premnogu se . (Izleguva Evans) Odime doma. quak. Gospo|a Rabu{ Zbogum. Vilijame. gospodine. Ako `aborava{ da kvi~i{. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. Mnogu e {ilen vo pomneweto. o~e Hju. Ajde dobro. quok.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. kurva. kva~i{ i kvo~i{. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. toga{ ga`ot }e ti `apameti.

sestro. vitezu sladok. naddavki i dol`nosti. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. sestro.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. sestro Plitkavodo. (Na strana) Zboruvaj poglasno. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. site mi se ~inat krotki. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. vo ko{nica. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. gospo|o Plitkavoda. vrni. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. niknete!”. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. vitezu. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. Gotova sum: vitezot e ovde. smireni i trpelivi. i se kolne deka go iznele. (Falstaf vleguva vo spalnata. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. Samo {to ne stignal. posledniot pat koga go baral ovde. pcue. Vleguva gospo|a Rabu{. . so`albata va{a gi goltna site moi maki. Nema nikoj osven doma{nite. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. Ene go onde so ma` mi. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. `eno. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. Gospo|a Plitkavoda Navistina. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo.

kolku nego e debela. Samo `iva glava da izvle~am. bunar. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. A {to pravite. sladok vitezu. Dotoga{ natnete go fustanot.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. odete. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. Falstaf Du{i~ki dobri. a toj e mrtov ~ovek. Gospo|a Plitkavoda Odete. Pile ne mo`e da preleta. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. vsu{nost. Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. vi tvrdam. vitezu . ne mi teknuva. inaku bi mo`el da si stavi kapela. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. Brzo. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. ]e gi prebara po spisok. Kakva `ena ste vie! Trgajte go. Doma nema kade da se skriete.Tr~ajte gore.osven ako ne se prepravite. . Nema dolap. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. vitezu. {al.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. (Izleguva Falstaf) . Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. ~ekmexe. pove}e ne se pikam v ko{nica. sanduk. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. onaa debelata od Brentford. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. Vo me|uvreme. smislete {to bilo. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. ve ~eka smrt. kov~eg.

oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat.) Plitkavoda Da. razbojni~ka dru`ina.sviwata pomijata ja jade. banda. Sega }e pukne |avolot. (Ja krevaat ko{nicata. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. krenete ja pak ko{nicata na ramena. Brzo. Ve}e ne odi vaka. gazda Rabu{. . gospodine Plitkavoda. krevaj. Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato. gospodine Rabu{. vedna{ }e najdam i {amija za nego. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. iako ne znam kako do{ikal. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. zavereni~ko duvlo protiv mene. Ako vi ka`e da ja spu{tite. Gospodarot e re~isi na vrata. Manuk v ko{nica! O. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. Ti ka~i se gore. Xon Ne daj bo`e. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti.@eno. otec Evans i sudijata [upelko. poslu{ajte go. & zabrani da ni doa|a v ku}i. poarno da e polna olovo. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . pa duri & se zakani deka }e ja tepa. doktor Kajus. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. no ako ispadne deka e vistina. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. se {eguvame. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. Tvrdi deka e ve{tica. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. mora da ve .

taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. skromnata sopruga. `imi gospod. ako se somnevate vo mojata ~esnost. gospodine. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. Samo se rezilite. Plitkavoda ]e mi izleze{. gospodine Plitkavoda. ~esnata `ena. ~oveku. . Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. ova ne e na arno. qubomorata zasnovana. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. gospo|o. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. velam! Rabu{ Zo{to. ova ne }e e na arno. Plitkavoda Zna~i. Ova e qubomora. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. ne e ovde toj {to go baram. besramnice.74 vrzeme. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. gospodine Plitkavoda. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. Izvestuvaweto mi e to~no. [upelko @imi zakonot. gadu! Go{podine Plitkavodo. zo{to? I jas istoto go velam. prodol`i si. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. Plitkavoda Samo taka. Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat.

Poleka. pretska`uvawa. slezi ve{terko.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. Plitkavoda Ama lu|e. orospijo. gospodo. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Odime. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. -Slezi. ku{a~ki. (Izleguvaat ma`ite) . Taa raboti so baja~ki. Ne {akam `eni {o dolga brada. sleguvaj. dojdete.) Gospo|a Plitkavoda Nemoj.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. zemete me na ududu za navek. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. Nie ni{to ne znaeme.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. gangsterko. velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. crni ma`u. kurve{tija. gospoda. Ma` mi doa|a vo spalnata. ve{terko. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. taka? Nie sme ednostavni lu|e. nadvor! Eve ti za vra`binite. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. Ako sum xavkal a nemalo traga. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. Plitkavoda ]e dojdete so mene. nemoj! Lu|e. dr`i se za raka. Tetkata od Brentford. raboti za nas nerazbirlivi. grdosijo. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. krasto krastava. gospodo? Ve molam. Zna~i taa prenesuva poraki. priseni kako ovaa. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. smrdlo smrdlosana! Nadvor. Ako ne go najdam ona {to go baram. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{. Plitkavoda Ve{terka. . nikade ne e osven vo va{iot mozok. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. ne prostuvajte mi za grevot. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej.

mo`eme li. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. . Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. jaden. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. Doblesno delo napravi. sekako. bi rekla. a potoa kovawe. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. toga{ nie sme tuka da pomagame. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. @elezoto se kova duri e `e{ko. (Izleguvaat) @imi s#. debel vitez. ma{ki mu ja zede merata. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site.

ama ima da platat. . ko vo navredata {to be{e. debelo. nikoga{ nema da dojde. Cela nedela im ~uvam sobi. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. ]e gi viknam kaj vas. Krajni~av si vo pokornosta. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. dosta. @enite na{i neka u{te edna{. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. drugi gosti sum vra}al. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. Da. Neka padne v zamka. zaradi zabava op{ta. Otsega pravi {to saka{. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. dobro. gazda Plitkavoda. gospodine. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. gospo|a Rabu{. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. Rabu{ Dobro. `eno. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Ima debelo da mi platat. Da porazgovaram so gospodata.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine.

nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. na{ite pretci. pa drvjeto se su{i. ubiena e pohotata vo nego. Eve kako }e bide. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. Dobro. Rabu{ Znaeme. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. soblaznenieto }e svr{i. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. stokata ja fa}a bolest. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. i ~egrtala v race. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna. prepraven kako Hern. vo zeleno i belo.taman Falstaf taa i jas se sre}avame. Za vomjazite jas }e platam. da re~eme toj sigurno }e dojde. dobro. Ana Rabu{. . No koga }e go namamite tamu. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. Rabu{ Istoto go mislam i jas. go kornat i so fitlite go gorat. vo gluvo doba. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. Rabu{ Odli~no. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. so ogromni rogovi na glava.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. taka prepraven. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. A gi vidime. vo gluvo doba. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. site se pojavuvame. No. da projdat kraj dabot Hernov. Odedna{. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. kako babari i samovili }e gi oble~eme. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. od kravite molzat krv. }erka mi.

. delijo. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. ]e viknam. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. gospodine. Neka se simne. be akmak? Po koe. brzo. kratko. ku}ata. Falstaf (Od vnatre) [to ima. Tap-tap. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. Meanxijata Opaa. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. Plitkavoda i Evans). da vi ka`am. gospodine. (Na Rabu{. site ne{to matat. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. Plitkavoda Ne. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. neka se simne. Kuso.Vitezu. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. Ova e ~esna ku}a. krevet~eto. (Izleguvaat Plitkavoda. ]e ti zboruva kako Antropofag. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . Sigurno }e dojde. Gospode. N# ~eka {mea. Tropni. zamokot. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. Meanxijata Onde mu e spalnata. delijo. Evans Na rabota na trud. Odi tropni i vikni. jas te vikam. Doktorot e poln pari. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. ka`i. ]e bidam sloboden. iako bogat. ]e razberam {to }e pravi. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. edna debela `ena. Naivko Edna starica. vleze vo negovata soba. igra. a i na dvorot mo}ni vrski ima. sakam da zboruvam so nea. gukni.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. Vsu{nost. Onoj Su{ko. ti velam. Nemu }e mu ja dadam. prav e moron. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am. tvojot Efe`anin. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. postelata.

80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. dali nekojsi Nemtur. ve molam. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. gospodine? Veli. gospodine. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. Meanxijo. Prostete vitezu. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. Naivko Za {to. vitezu. mrsulko. gospodine. ve{t. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. ili ti se plaka majkata. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. koj{to mu go maznal sinxir~eto. gospodine. {upoglavecu. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. gospodine. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. Naivko I {to veli staricata. i me prati kaj nea da mi ka`e. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. gospodine. Naivko Ama. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. }e ja ima taa sre}a. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. Falstaf ]e ja ima. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea. . gospodine. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. gospodine Nedore~enko. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. Naivko Ne smeam da gi krijam. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. ama si zamina.

gadu. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. vitezu. Orevuar. Propadnav.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. ima{e moj Meanxijo. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. kako tri doktorfaustovci. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. vo nekoe bata~i{te. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. gospodine doktore. aramiluk. Meanxijata Eve sum. od kade pak sega ti? . Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. @bogum.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. ga`da. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. Vie {te umni. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. ama zimi skalpelot. kapka po kapka. Mejdenhed i Kolbruk. Kajus Ne snam sto e. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. apa{u. {# im pqa~ko{ale: kowi. Oti {tom go zaminavme Iton. Evans Otvorete dobro o~i. ova vi go velam dobronamerno. gospodine. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. (Na Nam}or) Mrdni. ubavo }e se pokaev. bagabonto. tr~aj po niv. masta }e mi ja izvadat. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. Ofa kazuvam topronamerno. (Vleguva Brzofatka) Opaa. Vi tvrdam. Propadnav. Nam}or So aramiite. gadu. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. Ne veli deka pobegnale. zbunet i vo nedoumica. gospodine. pari. Germancite se ~esni lu|e. Eh. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. so maloto prste nema da mrdnam. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte. barem glasot podolgo da me dr`e{e. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete.

kako xentlemen. taa dobra du{a. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. Pomogni mi vo zortov. po tatkova zapoved. So ovaa maj~ina spletka.82 Brzofatka Od dvete stranki. Meanxijo. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. gospodine? Ne znaete. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. koja. slu{aj. na moja radost. gospodine Fenton. ]e krenam race od s#.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. vedna{ da ja ven~a. Te{ko mi e. (Izleguvaat) . }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. a majkata na |avolot drugata. Fenton Sepak. vo site boi na bo`ilakot. gospodine. i barem tajnata }e vi ja so~uvam. Taka i na obete ni{to nema da im fali. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . pa zatoa vi trgna vaka tersene. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. Arno ama. ako drugata ostane tajna. Brzofatka Gospodine. da porazgovarame vo va{ata soba. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. se razbira. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni. Gulap~iwa li~ni. ne velete mi ni{to. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. No}eska kaj dabot hernov. sama na sebe da si nao|a izbranik. Taa soglasnost dade. \avol da ja zeme ednata stranka. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. Meanxijata ]e ve soslu{am. a jas. Gospo|a Plitkavoda. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. ami mene {to me ispotepaa {areno. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. kolkava maka trebalo za da gi spari{. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. Falstaf Vidi ja. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. osobeno ne za ednata od niv. me|u dvanaeset i eden. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. [egata vaka glavno }e se odviva. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. slu{ni me.

Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a. Odam kaj popot.oti site mora da nosat vomjazi i maski. koga Su{ko }e ja vidi. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Moma vie donesete. jasno. a okolu glava lenti da & se viorat. Tatko & misli seta da bide vo belo. Majka & pak saka.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. }e ti bidam dol`nik a nagradata. a sve{tenik nema da vi fali. tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. Fenton Do`ivoten. za da pojde za mene. lefteren i ubav.Veselite `eni od Vindzor 83 taa. Meanxijo. }e ja dobie{ vedna{. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. doktorot polesno da ja prepoznae Ana. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. navidum poslu{na. i vo takvo ruvo. koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. (Izleguvaat) . treba za raka da ja {tipne. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Zna~i sega vakva e rabotata. Meanxijata Kogo misli da go izla`e. Meanxijo.

nejziniot ma`. Vo onoj ist podlec Plitkavoda. gospodine Rezil. Gospodine Rezil. Po mene. gospodine Rezil. Odi si. Ili }e ja bide ili ne. preku nos mi e od pqampawa. begaj. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. (Izleguvaat) . da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. gospodine Rezil. Po mene. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. gospodine Rezil. gospodine Rezil. Brzam. gospodine Rezil.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . gospodine Rezil. Pojdete so mene. ^udni raboti se na povidok. ve~erva }e stane s# jasno. I da vi ka`am. sre}a ili smrt. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. Pojdete so mene. rekov! Vremeto se ar~i. begav od u~ili{te i frlav fanta. a se vrativ od kaj nea. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. rekov i sekov. Od vremeto koga tepav guski. se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. Nozete pod gaz i magla. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. s# }e vi ka`am. ^uda nevideni }e se slu~uvaat. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. Ova e tretpat. vakov kakov {to sum. kako sirota starica. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race.za{to koga sum ma`. sirot starec. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. Falstaf Begaj. gospodine. do v~era imav zaboraveno {to e }otek.

a nego }e go poznaeme po rogovite. [upelko I taka e dobro. & prio|am. U{te malku. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. fatete ja za raka. }e umri od sram. (Na Rabu{) Ot~uka deset. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. kade e trupata samovili. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. pak }e umri od sram. Po mene. raspoznati sme. Ako se isposeri od strav. i gotovo. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. Rabu{ No}ta e temna. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka.Vlezete prvi vo parkot. Sinko Su{ko. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{. odo{to cel `ivot srceto da & vene. gospodine. Poarno sega da me kara mene. taka. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. Kajus Snam sto treba prafam. ne zaboravaj ja }erka mi. Gospo|a Rabu{ Zbogum. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. kako stvorena e za svetilki i duhovi. so zatemneti svetilki. Orevuar. Koga }e vi se uka`e prilika. Su{ko Bez gajle. Nie dvete morame zaedno. }erka mi e vo zeleno. kade e onoj vel{ki |avol. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. & vikam “kupa”. Ama ne e va`no. taa e vo belo. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. . taa mi vika “~upa”.

ve molam.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. Kon dabot. op-cap na kalap. op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. kon dabot! (Izleguvaat) . Ajde. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. ajde. hrabro. Hrabro.

yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . neka udri grad od {e}er~iwa. bli`i ~asot. mi se ~ini. so sve}i. srcule.pomisli na ova Jupiter. jas ovde }e se zasolnam. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. beli. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . Jas sum vistinski duh. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. i lebed. Jupiter. Vilijam Rabu{ i decata. neka zavrne sneg od ir~iwa. za qubov na Leda. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. vo {umava. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. qubovta ti gi nabi rogovite. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie.) Brzofatka Samovili crni. elenu moj. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. maskirani kako i porano. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. maskirana kako Samovilskata kralica. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. za sekoja po but. O mo}na qubov. ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. {to ostanuva za nas. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. mi nadopolnuva dvojno. . dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. neka nadojde bura od strasti. Brzofatka. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. (Vleguvaat otec Evans.O Jupiter.

vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea.nikoj `iv ne smee da gi vidi. zapejte pesna fateni na oro vo krug. ]e zami`am i }e se skrijam. livadarki. Brzofatka Ajde. vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. po race. Evans A sega. ako e ~ist. Molknete. \avol~eto Kepci. daj & soni{ta najubavi da plete. {tipi gi. A zborne{.) . na rabota ajde. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. mrtov }e bidi{. dvorot Vindzorski. bel i rumen. imiwata da gi ~ujam. raka za raka. na noga lesna. vladarot na nea. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. }e go igrame nie. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. sekoj grb. ko{mari da im se kotat. po noze. A no}e. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. na oro fatete se vie. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat. \avol~e. prstite neka mu gi gori. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. bolka }e nema. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi. ajde! Posetete go. edna{! [tur~e. samovilite prozivaj gi vedna{. dostojna na vladarot. ko safir. Do kaj{to }e stapnete. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. po ple}i. rasipnik. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. da zaspie cvrsto ko nevino dete. nadvor i vnatre. ajde! . Seto znamewe. navi. kepci. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. Odete. donesete sre}a. plamenot nema zijan da mu stori. (Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten.

) (Vleguvaat gazda Rabu{. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. i sladostrastie go mori. tuku samo za moj najdebel elen. Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. ne begajte. gospodine Rezil. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. go napravija prividot stvarnost i . Falstaf e apa{. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. zvezdite. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . mese~inata ne zgasnat. apa{ so rogovi. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. gazda Plitkavoda.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. of. Evans. poveruvav deka se samovili. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. of! Brzofatka Rasipan. Dokazi ima kolku ti du{a saka. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. Vitezu Xon. navi. sram da vi e. dosta. Mislam deka dokusuren ste sega. rasipan. s# duri sve}ite. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. neka seti {to e kazna. \avol~eto i Samovilite. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. ama i vol. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. nenadejniot prepad na moite mo}i. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Eve mu gi rogovite. gospodine Rezil. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. [egava ve}e nema smisla. potsme{liva samovili pojte [tipete go. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. pokraj glasot na razumot. ne n# poslu`i sre}ata. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. pa. {tipete go. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. Falstaf stanuva i saka da bega. zatoa kowite mu se zemeni reim. Okolu nego. gospodine. (Za vreme na pesnata. [tipete go slo`no. ama sepak ne~istata sovest. gorete go. Nikako da se stavime. I. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. gospodine Rezil.

vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. p{uewe. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. {pan{ko vino. ama ako. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. debel mev mnogu mo{. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. Vo prednost ste. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. lokawe. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. Plitkavoda ]e ve odvedeme. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. Iako dosta pretrgavte. meani. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. obi~no vino. gospodine. Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. Gospo|a Rabu{ Vitezu. drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . pa {amovilite nema da ve {tipat. {eir. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. Pravete so mene {to sakate. o~e Hju. vitezu. medovina.

{to e. nikoga{ ne bi spiel so nego. islazan sum! Se ozeniv so un garson. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka.ej. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. cel Vindzor krenam na noze. zedovte pogre{en ~ovek. Momce! Ne Ana Rabus. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am. zimi boka. }e im ka`am. nemoj da se luti{. taa. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. zimi boka. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. }e mu poka`ev jas ubavo. vitezu. dosega e `ena na doktor Kajus. ili obratno. iako be{e vo `enski ali{ta. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. Su{ko I prijdov. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. }e mi poka`e{e toj mene. Rabu{ Zna~i. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele. a vamu `enskoto . Razbrav za tvojata namera.ma{ko. Plitkavoda ^udno. Izlazan sum. Deti{te edno nedokvakano. Gospo|a Rabu{ Xorx. Zimi boka. ako ne. un paysan. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. Xorx. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. Be{e vo belo. ama e momce. Da ne be{e v crkva. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. Da se ven~av so nego. momce. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. neka me obesat. zimi boka. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka. Rabu{ Gospode. {to e? [to e. Rabu{ Sami ste vinovni.

i vie vitezu. Plitkavoda Amin. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. [to zna~i ova. vitezu. tatko. Vistinata e deka taa i jas. povelete site. . povelete site kaj nas doma. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. Fenton. Vistinata slu{nete ja sega. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. itrina ili nepo~it. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. prosti. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. svr{eni damna. Majko moja. gospodine Fenton? Ana Prosti mi. mo{ne sramno. dete? Fenton Ja zbunivte. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. amin. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. Sakavte da ja ma`ite. Rabu{ Zna~i gospo|ice. Lek tuka nema. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. ka`i mu. zemjata so pari. `enata po”pisano” ti pa|a. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

vojvoda od Efes Egeon. bliznaci. `ena na Egeon.LICA: Solin. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. nejzina sestra Metresa Temni~ar. prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec.Xandar. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. trgovec Anxelo. zlatar Prv trgovec. robovi na dvata Antifola Baltazar. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes . u~itel Emilija. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. igumanija vo Efes Adrijana. bliznaci.

.

Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. Deka e me|u prvite. nadrastuvaj}i go izvornikot. tuku originalno delo koe. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir. kako {to veli Kolrix. No. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. a malku proza.1989 godina na scenata na MNT. Ovde. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. Spored bele`nikot Gesta. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. za razlika od Plaut. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako. taa. vo re`ija na Dimitrie Osmanli. na najdobar mo`en na~in. piesata Zabuni. Emilija. .03. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11.

.

Vo isto vreme.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at. Egeon Ute{no ba{.) Egeon Brzni Soline. za makite moi smrtta bil lekot. I dojde naskoro `iva i zdrava. Vojvodata Vojvodata Zna~i. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. Siraku`ane. i na{iot i va{iot od Sirakuza. preku mera vredi sto dukati. sre}na majka stana na li~ni sina dva. trgovec od Sirakuza. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. po zakonot na{ osuden si na smrt. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. no. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. Imotot tvoj. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. Zatvorni~ar i drugi. vrhovnite soveti re{ija. vojvoda od Efes. I po kratko. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes. od nea me trgna. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata .^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. vezden me nagovara{e za vra}awe . Egeon. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. @ena mi. zatoa. nekako. Roden sum vo Sirakuza. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. vo istata kr~ma. red po red. iako iscrpena od bremeto slatko. Egeon Ne moli ve}e. gorda na porodot {tedar. skrati mi go vekot. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. re{i sama kaj mene da dojde. do ~asot koga n# navasa zlo. da bide ubien a imotot daden na vojvodata. trgovecu. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki.

se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. Najposle. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. vetrot pobrzo go ponese napred. od Epidamno drug. ete. . Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. bidej}i pod pomal tovar plove{e. ili taka ni se stori. Vojvodata Prodol`i. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. no pred da stignat . @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. star~e. bidej}i znae{e koi sme. brodolomcite. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. postaroto gajle. po malku radost i po malku taga. I brzo potoa v beznade` bevme. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. prijatelski n# primi nas. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. tolku e dosta Soline. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. pomnam. Pet dolgi leta vo Grcija minav. eden od Korint. noseni od strujata. no delot nejzin. na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. koj isto od brat mu be{e li{en. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint.Komedija na zabuni 101 doma. no baven im be{e brodot. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. koi ne znaeja od {to im e strav. me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. doploviv do Efes. so pogledite vo niv. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. no isto ime nose{e ko nego. so`alba te ~eka no ne i milost. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. ne zapiraj tuka. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno.o. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. Egeon Postariot sin. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj.

eve gi parite {to vi gi ~uvav. Ru~ek }e bide u{te malku. eden trgovec i Dromio od Sirakuza. koli. dostoinstvoto moe. zgradite. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. vo pet ako vi e po volja. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. moli. i ~ekaj me tamu. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. Odi sega. No. Prostete mi. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. probaj kaj site poznati vo Efes. vo sprotivno }e mora da umre{.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. me ~eka rabotata. gospodine. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. ne smeat da go zgaznat. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. sumata natokmi ja i `ivej. Egeon Bez nade`. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. i ~esto koga maki. I bidej}i nema pari za otkup. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. sigurno sega }e te za{titev no. gospodaru. veruvaj mi. po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. Ne. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. ve molam. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. Zatvorni~aru. gospodine. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. da gi vidam trgovcite. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. A sega odam. .

) Eve go. bez matkawe. ne mi e do {ega ka`i. Antifol od Sirakuza Dosta. Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. gospodine.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. ~oveku. pileto zagorelo. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. a gospodarkata edna po lice. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. se vra}a. Trovecot Dobar pomin. gospodine gadu. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. mom~e. Kalendarot na mojot `ivot. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. Ne maftaj me. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset. se kolnam. taa e `e{ka. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. dosta so glupostite. a ladno e oti ne ste doma. dosta gospodine. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. jadeweto ladno. Taka i jas. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. (Vleguva Dromio od Efes.

nema trpelivo da gi primite. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. vaka ili onaka. se pla{am. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. zborlesti izmamnici. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. zaedno nikako ne se iljada. no. la`govci prepraveni. Koga bi vi gi vratil.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. teloto ti go bodat. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. Ako e taka. i mnogu drugi ro`bi na grevot. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. brzo zaminuvam.

ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. a so ma`ite vremeto. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Lu~ijana. na ma`jacite svoi im se poslu{ni. v more. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. od pticite. Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. ribite. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. Smiri se i da jademe. vo vozduh. . Yverovite.) Adrijana Ni ma` mi go ima. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva. So svojata sloboda gospodari ma`ot. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. ribite. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. toa odreduva koga da dojdat. iskonski mnogu nad niv.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. sestra & . A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. Lu|eto. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne. . zatoa strpi se. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja. {to nema megi. pticite vozdu{ni.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi.

“Nemam. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. Dromio od Efes Gospo|o. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. “Vi se ladi jadeweto. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. “Zlatoto. “]e dojdete?” rekov. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde. `imi u{ive crveni. ni `ena. “ni dom. Eve go slugata.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam. “Zlatoto. ti tvrdam.” re~e. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. “Ru~ek e vreme. ni gospodarka. Koga go vikav doma na ru~ek.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. oti na krajot tamu i me ispotepa. gospodine. Adrijana Odi pak. ne znam {to mu stana. meki se tie janya {to ne gi jade.” rekov. te molam. pra{a za iljada dukati. dovedi go doma.” re~e. nemaj}i ma` da te jade.” re~e. gospodarkata.” rekov. gadu. “Zlatoto. Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide. Taka i ti. Adrijana Ka`i. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne.” re~e. zboruva{e li so nego. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. “Kaj se iljadata dukati. “Gospodarkata. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud.” re~e toj.” rekov.” rekov “Zlatoto. mo`e i ma` ti ide. {to ti gi dadov?” “Praseto. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e.

toj v `al ja svi. Lu~ijana Uf. Ako ~arite mi ostanale bez boja. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. |erdan toj mi veti. se hrani nadvor. Znae{. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. Odi dovedi go gospodarot. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. edinstveniot vinovnik samo e toj. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. preku plot skoka. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. i zarem na nego da ne se seti. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. ama ti e liceto gnevno. No. Znam sega & se dodvoruva na druga. prostaku. a jas doma goram po nasmevka blaga. . negovi se toa zaslugi. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. Adrijana Mnogu lomoti{. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. sestro. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. robe. toj e stopan na sostojbata moja. no sepak. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. inaku zo{to ne bi bil tuka. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. ili po timba }e te aknam. bez `al da me trati. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. elen raspu{ten. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. toj.

gospodaru. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. gospodine. Gledam |avolot {egata ja odnel. pol~as nema. No. odrekna deka zlatoto go primi. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. no ve molam. [to zna~i taa? . gospodaru. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i. znam samo deka sum tepan. gospodine. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. no eve go. doa|a. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite. `ivi gospod. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. Antifol od Sirakuza \ubre. ovde. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. no {egava na strana. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. pak igraj si so mene. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara.

No. nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. mom~e. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. ve molam. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. gospodaru. Ako stane takvo. gospodaru. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. da ne jadete. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. gospodaru. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. mesoto u{te ne e kako mene. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. }e ti dadam ni{to za ne{to. gospodaru. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. . mom~e. gospodaru. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. kako dopolnenie. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne. toga{. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. gospodaru vi blagodaram. velat sekoe zo{to si ima i za{to. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. s# vo svoe vreme.

Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. No. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. Dromio od Sirakuza Toga{. Antifol od Sirakuza Ni sudski. sigurni. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. no od drug ~ovek.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. Toa i go storiv. Dromio od Sirakuza . Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. no i za toa ima pri~ina. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. toga{. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. a vtorata. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. gospodaru. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Antifol od Sirakuza No. te molam. Dromio od Sirakuza Vidlivi.

mom~e. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. ma`u moj. ne me poznava{. Adrijana Da. ne sum `ena ti. velam. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. da. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. I od kade sega. sakan moj. no zna~eweto. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. se murti{.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. ni dopir mil za tvojata raka. ni zgolemena ni smalena. podlecu. i bi go skr{il baraj}i razvod. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. sam od sebe. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. . Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. pa da vidam. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. Antifole. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. Lu~ijana Bo`e. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. Antifol od Sirakuza La`e{. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. nasmevkata za druga ja ~uva{. ne go sfa}am. za ~ista da ostanam a ti ~estit. ne te gledam. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. zete. Oh. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. krvta mi se me{a so besramen razvrat. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. nekoj ni mafta. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. kolku si se izmenil. ne deli se ma`u moj od mene. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. od kade. Znam deka mo`e{. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. znaj. prostete. jas ne sum Adrijana.

{to na son }e te pie. |avol da te zeme. ligavec mi dremi{. Mom~e. eve. ti si dab a jas loza ma`u moj. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. Odime gospodine na ru~ek. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. ova e ma|epsana zemja. ko taa mene i jas nea bi ja znael. glupavo sum tael. duhovi. gre{nik sum gospodi. bog neka ni se smili. me kori mene. osven. du{ata mi te`i. ako nekoj pra{a za gospodarot. zarem ne. Ma`u. mesto da odgovori{. tuku i v misli i na lik. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. neka go stavat ru~ekot. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. }otek na mrtvo ni sledi. ko trut. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. mov. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. isto ko i jas. Taka e magare sum. }e ru~am so tebe gore. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. Dosta glumev budala. gospodaru. jas. bo`e moj. .112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. Lu~ijana More magare si stanal celo. Dromio od Sirakuza To~no. Dromio od Sirakuza Ne. ili pirej prgav. taa me java a jas gledam belo. pol`av. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. i slaba bidej}i. troskot e toa. Dromio. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast. Lu~ijana Dromio. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. govorime so ve{tici. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. gu{i. i ako ne{to od mene te trga. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. Otkako zamina. Dromio zastani na vrata. ne gazi me u{te i so svojot prezir. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. se fa}am za rakavot tvoj. inaku.

a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. Antifol. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Umot neka ne te stega. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum. na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Lu~ijana Da ru~ame. . vremeto si bega.

za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. kowu. kretenu stoko bedna. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom. Dromio od Efes. Antifol od Efes Da. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. Baltazar. Marijana. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. [to. Ka`i pijanico. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. Xeni.) Mamlazu. gojdo. neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. zaklu~eno? Odi. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. (Od vnatre. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. Ko`ava da e pergament. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo.) Antifol od Efes Prosti za ova. mnogu da mi vredi no.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Antifol od Efes No gospodine. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. dobredojde kralsko sigurno vi sledi. ~isti se ne vredi{ ni za edna . no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. ete ti pomin. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. jas si znam toa {to go znam. Ha. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{. gospodine. Brigita.

Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. Nego ve}e ni{to ne go pere. . Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. bravo Lucija. Magla. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. Taka ka`i mu. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. Trtore{ke. Lucija Lucija (Od vnatre. se vikam Dromio. a {to imam od niv? Samo beda kutra. i rabotata i imeto mi gi ukral.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. otvoraj ve}e edna{. gospodine? Ako si Lucija.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Aha. rekov. dojdi utre! ^uvte {to treba. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. udrete! Docna e. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. dobro go zezna. probaj. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes.

Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo. Komarecu. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. Nadvor pa nadvor. najdi druga da ja davi{. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro.) Samo probaj. ~ivija. vratata }e ja skr{am. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. Koga }e se bri~at komarcite. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen. Mrdni ~oveku. vnatre kola~iwa topli. }e ve storam ‘r{um. odrana lija. (Izleguva so Lucija. a ostanavme bez niedna. mora da & vrati{. Dromio od Efes ^ivija. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. gospodaru. ponudete im gozba izvonredna. samo pragov da se mine. Dromio od Efes Sega gospodaru. sakam edna{ vnatre. Dromio od Sirakuza Vidi go. ko da mu fali {tica.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. ]e vlezam na sila. Antifol od Efes Donesi ne{to. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica.

]e jademe ba{ tamu. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. umna. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. `estoka a ne`na. donesi go. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. }e bidam vesel. te molam. {to veruvam e gotov. poslu{ajte me. vo Bodlikavo prase. Antifol od Efes Me ubedivte. taka ku}ata se vika za inaet ba{. So sila ako vlezete sega. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. Antifol od Efes Da. gospodine. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. }e jademe kaj nea. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. sred bel den {to se veli. . belki tamu }e me primat. I taka so {egava skapo }e projdam. Za eden ~as gospodine }e dojdam. smernosta. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. i pokraj gnevot. te molam. Zatoa.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. Ubeden sum gospodine. |erdanot. (Na Anxelo) Odi. Brzni. donesi go. ]e zaminam mirno.

ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{. slatkore~iv. draga. no po znaeweto. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . dve zla pravi. ~arite. na umot moj temen. Antifol Sestra na sestra ti. . bidi fin. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. si ja dal gospod. obodri ja. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. ne losti me sireno da se davam. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. O. vo moreto solzi na tvojata sestra. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi. Sestra mi ti e s#. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. ne fali se javno.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. tap i plitok otkrij mu go sega. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. A `enata lekoverna. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. Lu~ijana Zna~i sestra mi. sonce {to zra~i{. toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. Zatoa zete. pej. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. zborot lo{. kon zborot va{ plitok.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. neveren iako. Lu~ijana Ne vikaj me draga. dlaboko e smerna. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. u~i go grevot vo svetec da se kali. od porokot pravi doblest {to vredi. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. kaj sestra mi pojdi ute{i ja. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. i gledaweto se isto. Antifol od Sirakuza Mi`eweto.

Dromio od Sirakuza Jas sum magare. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. Daj mi raka.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. (Zaminuva. onaa {to polaga pravo na mene. ti si ti. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. ti si moeto mom~e. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud. Lu~ijana Toa e gospodine. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. Vleguva Dromio od Sirakuza. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. pred da zboruva{. {to me progonuva. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. {to veli }e me ima. ne sum pri sebe. no jas te qubam za vek }e te zemam. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. mora da se izvini{. Antifol od Sirakuza . gospodine. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. vo rajot yvezda. Lu~ijana Navistina gospodine. bi polagale na va{iot kow. ve}e nade`. na srcevo srce milo. Mnogu po~ituvano `ivotno. Takvo za koe. i pripa|am na edna `ena.

na nea mo`am da najdam razni zemji. Toa go otkriv po mo~uri{tata. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. Antifol od Sirakuza A Amerika. gospodine. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. vooru`ena i buntovna. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. na zadnikot. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. manata e vnatre{na. Zo{to? Za{to se poti. i u{te e trkalezna ko globus. ne ja vidov. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil. gospodine. gospodine. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. na nejziniot nos ukrasen so rubini. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. To~no na dlankata od nejzinata raka. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. Antifol od Sirakuza . tolku e od kolkot do kolkot.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. Indija? Dromio od Sirakuza O. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici.

Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. taa {to ma` svoj me vika.) Anxelo Gospodine Antifol. I da zavr{am. ne dvapati. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren. Za vas go pravev. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. tolku nisko ne gledav. (Izleguva. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. golemata bradavica na levata raka. Antifol od Sirakuza Za mene. gospodine. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. znam. Eve go |erdanot.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. (Vleguva Anxelo so |erdanot. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. izraduvajte ja `ena vi. I ~inam da nemav gradi tvrdi. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. gospodine? Ne sum go pora~al. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. a jas. Anxelo Ne edna{. me nare~e Dromio. Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. Holandija? Dromio od Sirakuza E. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. tuku stopati. da vrtam ra`ni celi. bemkata na vratot. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin. da prostite. Antifol od Sirakuza Da. srce ~elik pes }e me store{e. taka se vikam. (Izleguva). Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. . zbogum. Anxelo Znam. gospodine. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. zatoa moram da zaminam vedna{. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. Odete doma. od du{a za `ena ja ne}am.

.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan. da begame od gradot. ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod.

^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. Sepak trkni. ne povelavte da dojdete. . za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e. po priemot vedna{ }e vi plati. mo`e }e zadocnam. a ti kupi ja`e. zatoa. no jas mnogu ne navaluvav. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. kupi ja`e i doma donesi mi go. odnesete go |erdanot. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. vedna{ da mu isplatite. bidete dobar. vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. odnesete go vie. dolgot }e ti go vratam. Te molam. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. so blagodarnost.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. i ne bi ni sega no ete. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. odvedete go tu|inecot kaj mene doma.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec. a `ene mi. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. Ve molam. da pojdeme do domot negov kaj{to. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. eve go. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. gospodinot. gospodine. sre}a eve go zlatarot. (Zaminuva. No. Gospodine. Anxelo i Xandar. Antifol od Efes Ne. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. Anxelo [egata nastrana. doa|a. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. gospodine. [to e. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Vie dobro me poznavate. Site ste so lunki. Vojvodata Egeon Ba{.Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. . A ti Dromio? O. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. Antifol od Efes Taka e. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. ~udno: viknete ja igumenijata. Metresata To~no. (Eden od stra`ata odi po igumenijata. ka`i {to saka{. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. nema{e vaka prisebno da zboruva. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. gospodaru. sosem poludeni. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. gospodine. Da e lud. i prstenot toga{ mi go zede. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. mu bev samo vrzan pa` no toj. prstenot e nejzin. Dromio od Efes Po vas gospodine. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. Mom~e. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. gospodaru. Barem ka`i. molam za zbor. Egeon Gospodaru.) Egeon Najsvetol vojvodo. odvrzan ~ovek. spolaj mu.

do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. toa mora da go pomni{. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Svedocive stari. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Drmio od Efes Jas sum gospodaru.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. ne terajte me od ovde. gospodaru moj star. gospodine. nevozmo`no e da gre{am. Siraku`anine. Ili mo`ebi sega. Dromio. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. Dromio. navistina ne. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat.142 Dromio od Efes Ne. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. Ve molam. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. Antifol i Dromio od Sirakuza. a kanalite na krvta smrznati se do negde. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. (Site se sobiraat okolu niv.) Igumenijata . pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. naredi mu da si odi. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. (Doa|aat Emilija. Sepak. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. ti tvrdam. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme.

nejzinata sestra. Taa i brodolomot go pomni. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. ne znam koj e koj. [to stana potoa so niv. Od Sirakuza. nego. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. Dromio od Efes A so nego i jas.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. gospodaru moj. Zboruvaj Egeon star. me nare~e zet. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. (Na Lu~ijana. gospodaru. A ovaa ubava blagorodni~ka. Antifol. ako si taa. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. . Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. va{iot slaven ~i~ko. Antifol od Sirakuza Ne. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva. ~estita damo. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno. Vojvodata Zastanete na strana. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. na toa jas velam ne. dali prvobitno dojden si od Korint. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son.

i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. pregrni go brat ti. Vojvodata Nepotrebno. Dromio od Efes Ne. za ovoj |erdan me uapsi. ne velam ne. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. Antifol od Efes A ti gospodine. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. mora da mi go dadete onoj dijamant. ne. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. sinovi moi. Gospodaru. ma`u moj. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. gospodine. raduvaj se so nego.144 Antifol od Sirakuza To~no. I mnogu vi blagodaram za gozbata. po mene ne. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. zemete go. poveli sega vo opatijata. ne velam ne. Vojvodo. Posle tolku dolga taga. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. Toj mene mi se obra}a. mojot pa`. Jas sum tvojot gospodar. sin~iwa moi. Antifol od Efes Eve. Trieset i tri godini stradav za vas. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. vie kalendari na ra|aweto nivno. Dromio. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. a ti si bil jas. (Si odat dvata Antifola.) . da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Toj e sloboden. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. Anxelo To~no gospodine. no mislam ne ti gi donese toj. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur.

}e mi bide snaa a ne `ena. Na svet dojdovme ko brat i brat. ti si postar. taa zna~i. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. Dromio od Efes E. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata. Dromio od Sirakuza Posle tebe. mesto tebe ubavo me nagosti. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. toa ne se znae. .Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. bogat gra|anin od Padova Katerina. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. postara }erka na Batista Petru~io. prosec na Bjanka Lu~enco. prosec na Katerina Grumio. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . bogat gra|anin na Piza. prosec na Bjanka Tranio. gospodin od Padova. li~en sluga na Petru~io Kertis. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. bogat. gospodin od Verona. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. star gra|anin na Padova. Lovci. prosec na Bjanka Hortenzio. pomalata }erka na Batista Gremio. gospodin od Piza. opakata. sluga na Lu~enco Vin~enco.

.

e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. Za `al. po obi~ajot {to toga{ vladeel. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. e vrzana so Bjanka. edna ne mnogu izvorna tema. avtorot imal mo`nost.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. gruba. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. Komedijata se sostoi od tri dela. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. polnokrvni likovi. plasti~ni. . Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. pome|u 1592 i 1594 godina. Napi{ana e. od pristojna distanca. najverojatno. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. vsu{nost. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. Vtorata. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. klu~na prikazna. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu. podzapletot vo tekstot. Tretata prikazna. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. izmamen. osobeno {to.

.

gospodaru. vardi gi zagarive dobro.) Toga{ ne si so site. gospodaru. za mene toj e podobar zagar. Yirni malku vo istorijata. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. Utre sakam pak da odam na lov. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. legni si. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~. blada{? Aj kr{i glava tamu. Da ne e poln toplo pivo. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. Samo neka dojdat. .) (Zvuk od love~ki rogovi. No dobro narani gi i gri`i se za site. Prviot lovxija Ama i Belko. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. gospodaru. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. ma{ko. ku}o edna bez }eramidi. Ne mrdam ni peda. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. mori. Veruvajte mi. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. Neka zdivne [arko. Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. pod nego }e mu bide ladno. go znam jas zakonot. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot. Zatoa muckos zatnios. bi go cenel kako cela duzina takvi. i~ ne mi e gajle. kutriot pes cel se peni. ti nareduvam.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. Da e tolku brz Am~o. kako e zaspan. }e viknam policija. Prviot lovxija Sekako.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. (Zaspiva.

bidete na {trek i so dlaboka. gospodaru {to sega pretstava vi nudat. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. odvraten ti e likot! Momci. sinot najstar na selanecot go ima igrano. (Vleguvaat glumcite. Zemete go i {egata neka bide svetska. Ovega ovde go pomnam. ko pusti sni{ta. (Vleguva slugata. v krevet da go odneseme sega. pa neka go pra{a {to saka da nosi. Gospodarot Ko ubava me~ta. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. drug bokal neka nosi.) Dobredojdovte. vo svilena ruba da go vovreme. (Go nosat Slaja.) I koj e. grozen. re~ete mu deka soni. topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. ka`i! Slugata Glumci. Zvuci na truba. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. vi tvrdam. trkni vidi koj trubi. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. Prviot lovxija Gospodaru. (Izleguva slugata. momci. Gospodarot Neka vlezat.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. so prstewe na prsti. Ova storete go. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. [to mislite. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. taka }e odigrame. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i.) Mom~e. napravete go so usul. gospodaru. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. . Ako ka`e ne{to. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. Gospodarot Od s# srce. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. gospodaru. Glumcite Vi blagodarime.

i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi. odnesi gi pravo v kujna. ti odi kaj mojot lakej Bartol. 1 Gospodarot Taka e. Ka`i mu. najponizen vo likot. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. Odam da im dadam sovet.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. mom~e.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. oddavaj mu po~it. odli~no izigrana rolja. najqubezen na usta.) Mom~e. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. (Izleguva slugata so glumcite. (Izleguvaat. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. Prviot glumec Ne berete gajle. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. ne sakam da zbesne. Obra}aj mu se so “madam”. gospodaru. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. (Izleguva slugata. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot. Gospodarot Odi. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. zatoa vi velam. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. odot na edna dama. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. neka gi najadat i napijat dobro. vodi go kaj pijaniov v soba. glasot. nemojte da se smeete. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i.) . zavodlivo neka go bakne. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite.

zaradi ova slugite vi se ta`ni. nekoi so ali{ta. O lorde blagoroden.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. da. ~evli kolku i stapala – more ne. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. gadni sni{ta. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. vleguva i Gospodarot. dajte edna bira. zaradi ova taguva gospo|ata va{a. po obrazovanie vla~ar. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. seti se na rodot. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. oti gi tera ludosta va{a ~udna.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. . I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. dali ne me znae. Prviot sluga Saka{ vo potera. debelata kr~marka od Vinkot. nekoi so legen i drug pribor. Da ne si za muzika? Slu{aj. Tretiot sluga Prviot sluga O. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta.) Slaj Ebavi tikvarite. tloto }e go postelime so cve}a. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. ~orapi kolku i noze. pobrzi od srna. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. nekoi so bokal. sin na stariot Slaj od Pusta Reka. po ra|awe ala{verxija. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj.

Eden od slugite mu podava na . ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. grkot. nekojsi Stiven Slaj. slu{am. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. navistina jas sum lord. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. Prviot sluga O. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. stariot Xon Neps. lorde. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. @imi o~ive. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. govoram. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. gospodaru. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. Gledam. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. i u{te edna krigla od onaa bira. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. ama re~enoto be{e mo{ne ludo. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. Toga{. Slaj Da. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. i Kitereja cela skriena v rasje. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. velevte deka ve isfrlile nadvor.

Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. (Vleguva glasnik. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. Vaka stojat rabotite. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. }e slu{am. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. gospodaru. Lakejot Gospodaru blagoroden. Neka igraat. . Lakejot Ma`u moj i gospodaru.) Gospo|o. od s# se pretura ovde. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. zatoa prosti.) Glasnikot Glumcite. (Izleguvaat slugite. Gospo|o `eno. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. od ova }e nema{ zijan. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo. ili ako ne saka{.) Slaj Fala ti. sle~i se i legnuvaj v krevet. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. barem do zajdisonce.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. Ostavete n# sami. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. Slaj Dobro. Taka se vika. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. Slaj [to e mnogu mnogu e. Ne e komendija To~no. Slaj Toa odli~no go znam. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. na vesta deka ste ozdravele.

mnogu poprijaten xumbuz. Slaj Kakov. Dojdi gospo|o `eno. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. . Slaj Pa da vidime. doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna.

lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi.) Lu~enco Tranio. pove}e ne zdodevajte. ve molam. Horetenzio. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. Tranio. Ama ~ekaj malku. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela. dobar gospodaru. moj gospodaru velik. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Gremio arlekinot. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. Lu~enco Fala ti. toj li~en raj na velikata Italija. (Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Sinot na Vin~enco. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. Apsolutno se soglasuvam so vas. So eden zbor. Piza. Tranio.) Batista Gospoda. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. da ne bideme stoici i kladi. u~ete samo so volja. mi dava{ dobar sovet. Tranio Mi perdonato. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka. Vin~enco. prosec na Bjanka. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . mo`e povorka za do~ek. od lozata na Bentivoli. Zatoa. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. gopodaru. Samo. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Logika poka`ete so prijatelite va{i. molam. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot.

Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. Taka re{iv. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam. vlezi vnatre. (Vleguvaj Bjanka. Lu~enco Slu{aj Tranio. gospodaru.) (Izleguva Bjanka. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. da go ispolnam ona {to go rekov . Pregruba e za mene. ponizno ja prifa}am va{ata volja. }e ~itam i ve`bam sosem sama. Ajde. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. instrumenti i poezija. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa.Bjanka. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. Gremio Pa da stane popara. . zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. gospoda. I ne bidi ta`na zaradi ova. Minerva govori niz nea. Mol~i Tranio. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Tatko. mila Bjanka. Bjanka Sestro.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. Katerina Ve molam tatko. Hortenzio. ne`na. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. No ako se ma`am. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. ajde.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. Tranio Ba{ taka. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina.

. Hortenzio Isto i jas. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. a. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani. vo pravo si. Odime. ti se molam? Hortenzio Ednostavno.) . Ti Katerina. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. Hortenzio. i jas }e si odam. Hortenzio. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. Zbogum. [to veli{. gospodine. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. Gremio? Gremio Koja rabota. Gremio Ne znam. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari. smeam.) Gremio Pustinata fati. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak.) Katerina [to. siwor Gremio. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle. Obajcata ne go ispekovme lebot. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. }e go ispratam kaj tatko &. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. Misli{. A sega zbogum. i ako na vreme ja nabasame. (Izleguva. moj sovet e. Koj poprv nemu nevestata. da najdeme ma` za nejzinata sestra. No. Gremio Jas velam |avol.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. }e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. @enskata qubov e tolku mala. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. Gremio Da. }e se o`eni so nea. ne? [to. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. Hortenzio Jas velam ma`. Sepak. Se soglasuvam. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi.

Sovetuvaj me. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. Tranio Gospodaru. Tranio Gospodaru. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. ova ne e vreme za prekor. skoncentrirajte se da ja dobiete. Lu~enco Ama surov tatko. za{to znam deka saka{. kopneam. za{to so prekor srceto ne se ~isti. . Gospodaru. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. Tranio Opaa. Ve molam razbudete se. ~uv gospodaru . oti znam deka mo`e{. Tranio ^uv. No ete. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. Tranio. skromna moma. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. Ako taa moma ja qubite. ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. Lu~enco O da. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. Na lice & vidov ubavina slatka. zna~i vreme e da go slezam na zemja. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada.i ve}e s# smisliv. dodeka se {laev i gledav od strana. Prodol`i. Tranio. gospodaru. ka`ete mi. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. ova me te{i. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. deka goram. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Lu~enco Isto i jas. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. Pomagaj Tranio. gospodaru.

[tom dojde Biondelo. Tranio Potrebno e. Slu`i go ti nego. Biondelo. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. Gotovo. Tranio. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. gospodaru? Ni malku. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. Tranio. za da me spasi. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. smiri se. Toa e va{iot plan. mesto mene. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. kako {to treba. . zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. da go dr`i domot. vedna{ presle~i se. Tranio sega Lu~enco e stanat. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. Tranio oti Lu~enco qubi. zaradi moeto begstvo. da u~i. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. }e go dr`i{ domot. kaj be{e do sega? Biondelo Da. no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Na kratko. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista. mojata pozicija. Blaze si mu. (Vleguva Biondelo. tebe }e te slu`i. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. takva e va{ata volja. gospodaru. prijatelite da gi prima. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. Mom~e.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. No mom~e. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. Tvojot drugar Tranio. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. sega go imam vo celost. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. Kamo i jas da stanev. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a.) Eve go apa{ov. Lu~enco Zna~i bidi ova. smisleno e. ti nareduvam. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco.

(Go tegne za u{i. velam. velam. da stane{ eden od proscite. mom~e. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. Grumio Da udram. Lu~enco Tranio. dobro e.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. Grumio Da vi udram edna. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. Ba{ bi sakal da e svr{ena.) . {to sum jas. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. gospodine? Zo{to. za kratko zaminav od tebe. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. Ovde Grumio. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. Sedat i gledaat.) Prviot sluga Gospodaru. da odime.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. 6 Verono. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. gospodine? Petru~io Gadu. udri velam. udri mi ja ovaa porta. za da vi udram edna. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. {totuku po~na. ova e sigurno negovata ku}a. vikaj me Tranio. Slaj Kimam. 5Dobro e. Slaj Genijalna rabota ti velam. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv. kimam `imi sveta Ana.) Petru~io Na samo. gospodine. gospodine. udri mi edna ovde ma{ki. da gi vidam prijatelite vo Padova.

Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. Petru~io Kopile {vrknato. siwor Hortenzio. (Vleguva Hortenzio. “Mom~e. gospodine. veruvaj mi samo }e me pcue{. jas zad Grumio stojam.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. Con tutto il cuore ben trovato. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. Stani. A sega ka`ete mi. toga{. bapni me ovde. od merata nadvor. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. ili zatni se. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. Petru~io. Hortenzio Petru~io. dobar sluga Grumio. neodamna umre. da go tepav u{te kako mal. smeam li. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. mil prijatele. sega toj za Grumio. Dobro dojdovte vo mojot dom. du{a bi dal. molto honorato signor mio Petruchio. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. od srce se raduvam na ovaa sredba. udri mi ovde. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. Na kratko. vaka rabotite stojat: Antonio. ]e ve smiram vedna{. iako. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. bo`e. Hortenzio dobar. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. izgoren. . vo aut? 7 Kamo sre}a. tatko mi. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. n# najdovte sred kavga. stani.) Hortenzio [to e. bez zaobikoluvawe. Gledajte. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. Grumio. Grumio Ne. velam. bri{i. va{iot star. Hortenzio Smirete se. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. veruvaj mi bogata e mnogu. veren. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. ti davam sovet. tvrdam. gospodine. kopile edno apa{ko. udri mi ja ma{ki. gospodine.

koga bi go poznavala kako mene. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. i zatoa. Grumio Ete. Grumio Ve molam. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. Edinstvena mana. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. gospodine. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. duri ne ja vidam. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. ubava i mlada. dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. Vi velam. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. Petru~io Mol~i Hortenzio. za nego toa ne e ni{to. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. ako samo malku mu se opira. se podrazbira deka e i sre}no. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena . Vi velam. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. stara ko Sibila. mora da dojdam so tebe.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. me|u prijateli kakvi {to sme nie. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. Petru~io. a manata golema e mnogu. Ne go znaete vie nego. da ti pomognam da dojde{ do `ena. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. gospodine. mami~eto ima da & go raspla~e. Oko ne sklopuvam Hortenzio. zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. . najmalata }erka. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. so najgolemiot akrep na svetot. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio. Vi tvrdam. v lice vi ka`a {to misli. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro. gospodine. vi velam. Mo`am. malku zborovi treba. pa i polo{a u{te. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. Ama koga edna{ toj }e po~ne. bidej}i ve}e zagazivme dosta. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. pu{tete go da odi duri e na svoite. bogata mo{ne. Hortenzio Petru~io. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. gledate gospodine. odgledana navistina ko velmo{ka prava. Hortenzio ^ekaj Petru~io. Vi velam.

Pokraj. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. dobro? Me sfa}a{. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. na~itan vo poezija i drugi knigi. gospodine. Hortenzio Dobro e. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. gospodaru. po u~enost i odnos dostoen na nea. ej? Hortenzio Mol~i. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. pr~ nad pr~ovite. 8 Gremio Mnogu dobro. ti velam. Slu{aj. psst! Dobar den. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. osven ako i samiot ne ste u~en.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. siwor Gremio. da se trgneme malku na strana. ti tvrdam. glupost. . tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo. tolku si mo}na! Grumio O. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. Gremio O u~enost. gledaj. Nekoj doa|a. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie.) Gospodaru. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. Toa mi e sopernikot. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Petru~io. [to }e & ~ita{? Mol~i. glupost. mnogu dobri. u~enost. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. mom~e. svrtete se. Grumio Ubav fraer. Hortenzio Grumio. Grumio. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. siwor Hortenzio. Ja pregledav listata knigi. Gremio Dobar den. Grumio [to i da & ~itam. ubavo da gi podvrze{.

Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi. ako uslovite na{i mu se arni. ne gledam tuka pre~ka. site do eden. za negovo i za na{e dobro. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. pod uslov da uspee. No ako ti stiska. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. Gremio I }e gi pokrieme. Gospodinov ni dojde kako pora~an. dobro e. storeno. Hortenzio. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. gospodo. Slu{ni me. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. slu{aj. Ako ova e s#.) Hortenzio. Tatko mi e mrtov. kako besnee ko poten. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. pobudalen. Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. i toa prijatelski ~uj me. sin na stariot Antonio. fr~ewe na kowi. Grumio . Gremio Re~eno. mislam. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. opaka pr~la. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna. razgneveno seto. bogatstvoto mi e `ivo.

Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. gospodine. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. Brgu }e papsa. ako bez zbor vedna{ fatete xade. Lu~enco Dobar po~etok. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. samo malku. Hortenzio . Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am. zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. Biondelo. gospoda. gospodine. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. Gremio [to. ajde. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. Hortenzio Gospodine. vi se molam? Da ne mislite i na nea. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol. gospodine. Biondelo. Tranio. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. vrni. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. gospodine. dobar den. pravam nekoj zijan? Poleka. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Na nego. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. gospodine. Tranio Gremio A od kade. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. Od kaj {to mi dade.

Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. ne gibajte ja nea. 9 . Petru~io. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. ve molam. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. dobro govorite i razbirate Gospodine. dozvolete ne{to da ve pra{am. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. Tranio Ako e s# taka. Petru~io Gospodine. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. za toa bez gajle.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. gospodine. Petru~io Gospodine. predlogot e petka. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. Gremio Da. prijateli. Hortenzio Gospodine. kako i site nas. gospodine. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. prvata e za mene. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. slu{nete go ova. no dve slu{am deka ima. Tranio Gospodine. velam jadi i pij na moja smetka. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek.

od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. sega gledam. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. pravej}i od mene robinka i plenik. eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. zdolni{teto duri. pla~e.) Katerina [to. (Izleguva Bjanka. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. taa mora da se ma`i. sramota. velam. Odvrzi mi gi racete. te molam.) (Vleguva Batista. Toa me vadi od pamet. Katerina Ako ova e majtap. . (Tr~a po Bjanka. Kutro devoj~e. Zatoa. }e ja stol~am. sestro.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. naredi {to saka{. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. Katerina La`e{ su{i{. Katerina Ti si al~na. Da.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. Bjanka Veruvaj mi. zarem pred moi o~i? Bjanka. zna~i s# drugo bilo majtap. begaj. (Ja udira. Odi zemaj ja iglata. ne rezili me mene ni sebe. Katerina Od site tvoi prosci. nejze ostavi ja na mira. I toa bez gluma. saka{ da `ivee{ vo rasko{. i seta ruba. trgni se. sestro. Gremio e toj {to go saka{. zarem mi branite? Aha. sestro.) Bjanka Dobra sestro. Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela.) Batista [to. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. taa vi e bogatstvoto.

pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. ama kaj mene nema trte-mrte. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Petru~io I vam. siwor Gremio. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. Dobrodojdeni ste zaradi nego. (Izleguva. taa ednostavno ne e za vas. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. Od kade ste. Dobar den. Prifatete go ili navreden }e bidam. Batista Dobredojden ste mi. siwor Gremio. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Gremio Pozavieno. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. Ve molam. prekrasnite osobini i blagiot odnos. Batista Dobro go poznavam. siguren sum. Vi velam. ve molam dozvolete ni i nam. od Verona.) Gremio Dobro utro. gospodo. pu{tete me samo.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. kom{ija Gremio. gospodine. Petru~io Ne sum. vo Mantova e roden. gospodine. kom{ija Batista. Jas sum velmo`a. Vedna{ rabotam. Batista Dobro utro. Se vika Licio. Petru~io. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. a i toj zaradi vas. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. [to mislev rekov. . Mnogu ste smeli. Gremio So seta po~it. Katerina {to se vika. gospodine. dosta znae. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. dobar gospodine. gospodine.

od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. Dobro mi dojdovte. gospodine.) Mom~e. (Na Tranio. S# {to baram e. Batista Iljadapati fala. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Petru~io Siwor Batista. sin sum na Vin~enco. Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. Ve molam.) Ama dobar gospodine. siguren sum. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. otkako mojot koren }e go doznaete. a niz nego i mene. Mnogu imam slu{ano za nego. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. jas treba da se pravdam. Dobro mi dojdovte na gosti. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. polovina od seta zemja.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. mi izgledate za stranec. nema {to. Ej. prifatliv dar. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. Se vika Kambio. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. gospodine. (Na Hortenzio. mom~e! (Vleguva sluga.) Lautata zemete ja. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. Batista Mnogu mo}en vo Piza. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . Biondelo. Lu~enco. (Na Lu~enco) a vie knigite. molam? Od Piza. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. Dobro go znaevte tatko mi. (Izleguvaat slugata. Site ste mi mili gosti. Zatoa ka`ete mi. . prifatete gi negovite uslugi. siwor Gremio. toga{ mnogu }e vredat. mojata rabota ~ekawe ne trpi. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. gospodine. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. Hortenzio. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. edinstveniot naslednik na negoviot imot. nema {to. Ako gi prifatite. I u{te da gi slu{aat dobro. vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. dobar Kambio. Kom{ija.

Siwor Petru~io. Petru~io Vesela `enska. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. toga{ veruvajte. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva. ve molam. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. takva mi treba. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. dedo. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. Saka da u~i i blagodarna e na toa. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. nema {to. da. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik. petpare~ki svira~ me nare~e. zadrogaz i {to u{te ne.) ]e ja ~ekam ovde. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. (Izleguvaat site osven Petru~io.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava.) Batista [to e prijatelu. Petru~io Da. Pratete mi ja. Za{to vi velam. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Za `elezo e stvorena a ne za lauta. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. Ako po~ne da se murti. Petru~io Toa e sitnica. Ako po~ne da pcue.

opaka e oti e mudra. Ako odbie da se ven~a. zaminav za Venecija. Petru~io Trpenie.) Batista [to napravi. gospodo. Gremio i Tranio. Petru~io. Vi velam. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. nabli`uva nedela. siwor Petru~io. poprvo }e te vidi na . najmila Kate! Mi se obesi na vrat. gospodo. Petru~io. O. ubava promena bakni me. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Gospod da te blagoslovi. vereni ste.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. `eno. dedo. na samo. Daj mi raka. ]e dademe prsteni. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. jas nejze ja izbrav. Gremio i Tranio Amin. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo. Batista Ne znam {to da re~am. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. Petru~io Dedo. pokani gosti. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. so }erka mi? Petru~io Uspeav. Ako e opaka. Ako nie sme zadovolni. Ako mi re~e da fa}am magla. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. znam Katerina }e bide nevesta za merak. velime. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. O. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. pri}e. za Venecija odam. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. Spremaj gozba. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. Kate. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. Zboruvaj Petru~io sega. No eve ja ide.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. samo dajte raka. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. Svedoci sme nie. Kate. Petru~io Dedo. (Vleguvaat Batista. zbogum. vo nedela sme ma` i `ena.

bide samo moja. priznavam. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. gospodo. draperiite site se original Tirski. Gremio. vozrasta e taa {to hrani. Gospodine. skapocenite ali{ta. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. qubovta tvoja smrznuva. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. kako {to znaete. [to. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. Gremio A tvojata pr`i. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. Batista. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. za pomalata }erka. mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. Po delata treba da se sudi. ete. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. Toa taa }e go ima. ja }e }arite.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se. takva dobivka sakam. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. Malku sum podostaren. ja po moriwa }e skapi. da ne ve zdoboli. baldahinite i ruvo od najdobro platno. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. zavesi od Venecija so vez od zlato. turski perni~iwa so biser opto~eni. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. Tranio Prvo. a sega mene slu{nete me. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. Batista Mir da ima vo brakot. trgni se. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. Tranio Ti si belobrad. Sporot jas }e go re{am. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. gospodo. No sega. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. plus gemija edna . Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. Skakulec eden. seto e nejzino ako umram. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec.

Ako ti se dopa|am. Naumiv za gospodarot da storam dobro. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. vi blagodaram na dvajcata. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e.) . a jas mlad. A sega odam. inaku. prostete za ova. dva broda i dvanaeset novi galii. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. Gremio gubi. Zbogum. sosedu dobar. ako umrete pred tatko vi. Mom~e nedodelkano. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. toga{ Gremio }e ja ima. Neka tatko vi garancija & dade. mo`ni se i takvi ~uda.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. pa taa e va{a. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. }e me ima mene i s# moe. Toj e star. (Izleguva. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno. (Izleguva Batista. drugo nemam. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. gospodo. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. ako garancijata ja donesete. Ova & go davam. ako ne.) Sega ne ti se pla{am. {to }e bide la`en Vin~enco. A toa e ~udno. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. [to.

Hortenzio Gospo|ice. Lu~enco Vidi go ti nego. odredeno vreme.Hic steterat. hic est Sigeia tellus. Za da nema pove}e kavga. . Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. sin na Vin~enco od Piza . Hic steterat Priami regia celsa senis. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. uvredite nema da gi trpam. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. jas sum Lu~enco . koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi .regia. gospo|ice: Hic ibat Simois. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor.hic est. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate. pimpirlio u~ena.Sigeia tellus. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. A vie zemete go instrumentot i svirete malku. si go na{timav. taa e patron na nebesnata harmonija. da sedneme.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . kako {to ve}e vi rekov . Hortenzio i Bjanka. Bjanka Prevedete. Bjanka Gospodo. Ama si drzok. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. e mojot sluga Tranio .Simois.Priami. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. Hic ibat. za da go izmamime stariot degen.

Otsega. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel. Hortenzio Gospo|ice. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa.Hic steterat Priami. za toj somne` bi se raspravala u{te.hic est Sigeia tellus. za{to navistina Ajant bil Ekid. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. temel na sekoja skladnost. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. Hortenzio Ama dobro. (Vleguva eden sluga. velam. . tvoj e redot. U~itelu dobar. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. inaku.regia. Lu~enco Ne bidete picajzla. sega mi e na{timan. dobro }e te vardam. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. vi se molam. Lu~enco Nemojte. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. Uf! Gornite `ici. Lu~enco Fal{ira dolu.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. Sega Licio. ve molam. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. Hortenzio Ako. vnimavajte da ne n# slu{ne . daskali{te. @imi s#. po pradedo nare~en taka. ne ve poznavam . Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. Sol la eden klu~. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca. Skala sum jas. ne lutete se. ne nadevajte se premnogu celsa senis.) Gospo|ice. no se somnevam sega. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. ne o~ajuvajte. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil. apa{ov ja {meka mojata qubov. ne vi veruvam .

da ja dadam rakata. na eden lud silexija. Svadbata e utre. gozba bi spremil. Gremio. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. Katerina. Iako e grub. Te vidov li na ruga Hortenzio. baven na `enidba.) Siwor Lu~enco. trpenie Batista. prijatelite bi gi viknal. }e si zeme druga. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. u~iteli mili. protiv mojata volja.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde. bi go zaka`al denot svadben. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. No Bjanka. (Izleguva. prebrz na prosidba. iako e {egaxija. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. Tranio. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. Moram na sila. nastran bandit. (Izleguva. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. (Izleguvaat Bjanka i slugata. sepak ~esnost od srce mu blika. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme.” Tranio Trpenie Katerino. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Bjanka. Zbogum. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. Moram da odam. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. znam deka mudrost vo sebe ima. Lu~enco i drugi so slugite. gospo|ice.) .) Batista Bjanka Gospo|ice. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista.

nafrlena so mozolki. gospodine. Batista Ne. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. opremen re~isi kako i negovata kobila. `lezdite pote~eni. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. gospodine. pripa|a od vrtoglavica. raskapana i crvjosana. akrep. gospodaru. ne te obvinuvam za pla~ot. kobili{teto is~a{eno . a `enskiot kai{ od somot. nosi star. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. drugata so vrvca. na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. nozete rahiti~ni. nepcata podueni i krvavi. modra xiger od `oltica.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii .u{te boluva od {ap i ligavka. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. niz nozdrite & te~e slina. so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. . uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. remenot na{ien od {est par~iwa. grbot klapnat. Negoviot lakej.) Biondelo Gospodaru. Obi~no e skromno doteran. ispri{tena. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a. a go podvrzal edniot so crvena. (Vleguva Biondelo. na starata palarija mesto per~e. ednata so toka. babuwosana.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. skukulena. so ralo iskinati ~izmi. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. drugiot so sina krpa.

No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. toj ne doa|a. Batista Pa toa e edno isto. Biondelo Ne gospodine. Biondelo Ne. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. vreme e za v crkva. Ne e va`no kako e oble~en. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. Petru~io Ne sum dobredojden. Tranio Se raduvam {to doa|a. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Ama gospodine. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. . Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. Utroto vrvi. gospodine.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. Tranio Ka`ete ni.) Petru~io Eeej. velam kobilata mu doa|a so nego na grb. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. znaete deka ova vi e denot svadben. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. mislevme }e ve nema. (Vleguvaat Petru~io i Grumio. gospodine. prvin bevme ta`ni. deka Petru~io doa|a.

Gremio.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. Biondelo. slugite.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. da se promeni pred da odi v crkva. ne veruvam deka }e ve zeme. da vidam {to }e se slu~i. Tranio A taa |avolica. (Izleguvaat Batista. nevin~e prema nego. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. Batista Odam po nego. zerzevuli{te. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te. Gremio Toj e |avol. gulab. Batista Ama vakov. Gremio Ne! Taa e jagne. sotona lo{a. ako e mo`no. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . Tranio More }e me zeme i oro }e igra. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. Vi velam. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. koga popot . vragolica. lo{otija gorda. a podobro za mene.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco.) Siwor Gremio. Odam vakov da ja vidam. gospodine Lu~enco. (Vleguva Gremio. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. ]e go ubedime nekako. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj. a koga }e ja imam. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`.

svika po vino. A koga ceremonijata najposle se svr{i. vi blagodaram na trudot. a po mene. Koga go vidov toa. pobegnav od sram. dolu na podot. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. “Na zdrvaje!” se dere{e. no ne ostanuvam. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. . Ne ~udete se. slatka. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. Petru~io Epten mi e milo. “Sega krevajte gi. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. (Se slu{a muzika. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. makar do utre da me moli{. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. Petru~io Ne e mo`no. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. vxa{en. Katerina I jas te molam. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. za `al. Svatovi ~estiti. Batista.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. sega celata povorka ide. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. Gremio I jas ve molam. za{to moram da odam. |avol da ja nosi. Bjanka. prijateli. Petru~io Ne e mo`no. ko{trava i retka livkala duri piel. za goltka vino. Katerina Gospodo. nazdravete i za mene.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata.) (Vleguvaat Petru~io.” re~e toj. Ru~ajte so dedo mi. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. Katerina. doblesna `ena.

ako si ~ovek. svatovi mili. Petru~io Grumio. ne blabotete. vie mol~ete. Gremio Da ne zaminea brzo. Po~ituvajte ja nevestata. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. ve}e gledam. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. moeto s#. a ludite ludo i se ma`at. vadi go me~ot. neka zamine ovaa mirna dvojka.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. lumpuvajte. nema da te gibnat oti }e te branam. gospodaru. kowot! Grumio Spremen e. gospoda. Gospo|ice. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. ne murtete se. napred na svadbeniot ru~ek. Lu~enco Katerina Gospoda. ne udirajte so noze. mojata dvi`nina. moeto doma}instvo. }e umrev od smea. Te{ko so tebe }e se `ivee. spasuvaj ja gospodarkata. mojot kow. veselete se. po utroto se poznava denot. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. Luduvajte. Ne pla{i se. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. Kato. (Izleguvaat Petru~io. Grumio. Ete. moeto magare.) Batista Neka zaminat. pa da se i milioni. gledate. Ne. . deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. Petru~io O Kate. ne luti se te molam. opkoleni sme od kratci. mojot vol. Gremio ]e se lutam. ba{ taa ovde. gospodine. nevesto slatka. ve}e ~adi. moeto doma}instvo. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. mojata niva. Petru~io Odete. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. pijte. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. Gostete se. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. Vratata e otvorena. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. {to ~ekate koga vi veli Kate. Taa e mojot imot. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. ne kokorete se. smiri se. ni nikoga{ ako ne}am. mojot ambar. }e ostane oti jas taka sakam. Katerina i Grumio. ako me saka{. mojata ku}a. jas sum gazdata na ona {to e moe.

) . ajde.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. Lu~enco. (Izleguvaat. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna. Povelete gospodo. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta. prijateli. Lu~enco.

ogan. jas sum samo peda. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree. mene pa i tebe. Kertis. Studeno e vo svetot. Kertise. jazikot za nepca. ne? Rogovite ti se dve pedi. Kertis Begaj da te nema. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. Ako ne mi veruva{. vo sekoja rabota osven vo tvojata.zatoa lo`i. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. ka`i mi kako e vo svetot? . a tie idat po mene da se ogreat. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. Ogan. oj. a jas barem tolku sum visok. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. Kertis. yverot.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. Kertise.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. doa|a . pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne. a sega koga e pri raka. Kertis! (Vleguva Kertis. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. dobar Grumio. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. usnite }e mi se zalepat za zabi. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam. srceto za rebra. vo site ~uknati gospodari. mojata nova gospodarka.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. Ej. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. ve}e go skroti mojot star gospodar. `enata. batko Kertis. pred ovoj stud. zatoa pali koga ti velam. Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz.

Grumio Ognot e ve}e zapalen. zatoa. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. dali gi poslavte masite. Sega po~nuvam. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna. paja`inite is~isteni.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . te molam. novo. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. ku}ata pospremena. Kertis Gajle mi e za kowot. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. Kertis Na ti go. dobar Grumio. peharite odnadvor. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. prvo. odevme po edna opasna udolnica. novostite. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. novo. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. rogozinata sprostrena. Imprimis. }e ~ue{e kako kowot & padna. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. Grumio Eve mi ti! (Go udira.) Ajde ka`uvaj. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. Da ne me prekine{e. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. a taa se najde pod kowot. kako toj pcue{e. kako toj ja ostavi so kowot na nea. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio.

Nikola. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. dali e s# spremno. Mo`ebi ve}e e vo . Kako mi si. Neka se is~e{laat kako lu|e. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. Grumio. Filip Zdravo. Grumio. zdravo. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata. Drugar Grumio. kako & be{e uzdata ispokinata. Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. Grumio A ne sebesi da se poklonat. S# e kako pod konec. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. Josif O. Josif. Grumio Da. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Filip.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. stara kajlo.) Nataniel Dobre dojde doma. Nikola Da. Grumio. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. kako kowite pobegnaa. drugar~iwa moi nakonteni. A sega. Valter. Grumio Nataniel Vikaj gi. vlakno da nema na niv. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. neka gi is~etkaat sinite palta. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. Dobro ve najdov. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. Kertis Baram samo da & se poklonat. drugar~e. kako si go zagubiv kuskunot. [e}era{ot i drugite. Ete se pozdravivme. Kertis Grumio Slu{ate. kajlo. kako jas kukav.

Ralf i Gregor.) Katerina Poleka. da se zapoznae{ dobro. hrana. eve se za do~ek. drti. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. dobro mi dojde. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. Filip? Site slugi. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. vesela bidi. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda.da mu se snevidi. slatka Kate. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde.) Bidi vesela. znam deka si gladna. Hrana.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. onde gospodaru. kreten! Ela Kate. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. hrana. gospodaru. Petru~io Tikvar eden skoftaen. te molam. vnimanie... Nikoj ne be{e spremen osven Adam. na drugata da pazi{! (Go udira. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. No kakvi se. Gregor. Kate. ne be{e gotov. ovde. dobro mi dojde. ne saka{e gleda{. Petru~io Mar{. (Vleguvaat Petru~io i Katerina. (Izleguvaat slugite. sedi. idiot. . Ovde sme gospodaru. izmij se. drugite bea ispokinati. gospodarot. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. Izvadete mi gi ~izmite. si bev i si ostanav tikvar. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana. so prosja~ki faci.) Mrzi edni! O. Petru~io Ovde gospodaru. Mora{ da go bakne{ Kato. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. velam. takvi se. gadovi. Zatoa nemojte . Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti.192 Vilijam [EKSPIR dvorot.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. ti{ina! Go slu{am gospodarot. ve~erata ja sakam na masa. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i. Skot eden skotosan. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on.

) Bezxumni gojda. Vleguva Petru~io. (Izleguvaat slugite. apa{i{ta edni. `iti gospod. Brznete. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Poarno e obajcata da postime malku. Dojdi. kaj da gleda. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo. Vaka so qubeznost `enata se kroti.) Nataniel Petar. nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am.e.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. Petru~io Ti velam Kato. Mesoto be{e dobro. eve go ide. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. ma`u. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna.) . (Izleguva. ne znae koj pat da go fati. sirotata. i za postelata mana bo`em }e najdam. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. Se vra}aat slugite. }e grmam. Ne jade{e denes. Strpi se. (Izleguvaat. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam. ama ti be{e nam}or. ]e go frlam perni~evo vamu. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. Da. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. brznete. i so vikawe budna }e ja dr`am. }e te odnesam vo bra~nata spalna. i~ nema da me ferma.) Katerina Te molam. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad. A taa. }e si ostane bez spawe. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. ]e vi ka`am jas vam. pcue. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. pernicata tamu. (Vleguva Kertis. sno{ti ne spie{e. ~a{i. na krajot. be{e izgoreno i suvo. Kako so jadeweto. smiri se. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. pokriva~ot na edna. nitu }e jade. ako zadremi }e vikam. (Izleguvaat. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. ~ar{afite na druga strana. grmi a taa. nitu no}eska }e spie.

vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. navistina brzo! [to velite sega. za sigurno na zakletvata da si stojam.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. ova e mnogu ~udno. Tranio Siwor Hortenzio. A sega zbogum. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. o. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas.) Tranio Dali e mo`no. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas. jas ne sum Licio. kako da se saka. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco.) . la`liv rode `enski! Ti velam Licio. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. ako se slo`ite vie. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. (Izleguva.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. Licio. Hortenzio Gospodine. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. siwor Lu~enco. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. Hortenzio Hortenzio Brzo.

mislam. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. . gospodaru. Odete so Bjanka i ostavete me sam.) (Vleguva U~itelot. Bjanka Tranio. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. Bjanka Bog neka mu dade radost.) U~itelot Dobar den. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. gospodaru.) Biondelo O. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. i toj }e ja skroti. gospodine. Dobro dojdovte. trgovec ili u~itel dobar. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. ne znam to~no. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. Profa. Tranio [to e toj. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. vo odot i izgledot kako prav tatko. Bjanka Toj taka veli. gospo|ice. qubov ne`na. ve fativ na delo. Biandelo? Da.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. Tranio. (Vleguva Biondelo. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. nedela-dve. Tranio Dobar den. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. a potoa odam natamu. Tranio Da. gospodine. no oble~en e svetski.

vakva usluga }e vi storam. no sum ~ul za nego. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. Ako ova vi e pomo{. polo{o e vaka. gospodine. Toj mi e tatko. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite. Piza e poznata po gra|ani so ugled. sakam da vi go ka`am. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. (Izleguvaat. Tranio Od Mantova. gospodine. a vojvodata. gospodine. i u{te ova. gospodine? Zo{to. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi.196 Tranio Od kade ste. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. patem. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. ste bile vo Piza? U~itelot Da. U~itelot U~itelot Ama za mene. prifatete ja. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. ko pirustija so rasol. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. trgovec so ogromno azno. ~estopati sum bil vo Piza. . na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. Tranio Toga{. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot. Biondelo (Na strana) Ama li~at. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. Tranio Od Mantova. gospodine. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam.

gospo|o? Da. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. nitu pak sum morala ne{to da molam. Kako ste. Grumio A. donesi go. ama senfot najmnogu luti.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. mila? . kopile edno gadno.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. te molam donesi ja samo. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. Grumio Zna~i senf bez {nicla. na drugo mesto par~e leb }e najde. So pcosti me dr`i budna. ne smeam ni za `iva glava. nikako. Katerina Toga{ obete. A jas. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. a od nespawe mi se vrti v glava. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. iznemo{tena. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio. umiram od glad. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. ili edno. velam. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. so vikawe me hrani. ne. Grumio. koja ne molela vo svojot `ivot. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio. Toa jadewe najmnogu go sakam. kako saka{. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. te molam. Petru~io nosi ~inija so jadewe. tolku pove}e me kudi [to. ne. limje fati. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. samo da e zdrava. ostavi go senfot. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{.) Grumio Katerina Ne. da te nema. ako ne. Mar{.

teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. mol~i{? Zna~i. [to. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. du{o. a za da ne pukne. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am. zdolni{ta mnogukatni. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. ima{ pravo. Siwor Petru~io. Katerina Razvedri si go duhot. }e vi pravam dru{tvo. Hortenzio Hortenzio (Na strana. (Vleguva Kroja~ot. dosta! Vie ste krivi. pavkal~iwa.ne. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot. korka od kola~. i xabe sum se ma~el. Petru~io (Na strana) Izedi s#. nemoj. Toa e mizerna kapa. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba. Ovaa ba{ e vo moda. du{o slatka. so kilibar brazletni. glupost.) Vlezi kroja~u. pred toa . maklici. Mi li~i na lubenica. jadi brzo. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. site otmeni `eni vakvi denes nosat. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. na platnena diwa. Ajde gospo|a Kate. Katerina Mislam. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. biseri i site caki.) Toa nema brgu da se slu~i. da vidime {to ni nosi{. blagodarna treba da bide{. so narakvici. nosi go ova. vo svileno ruvo i kapi. Hortenzio. prsteni zlatni. Petru~io Velam. torta od srma. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. slatka Kato.uf! Prosta~ki i grdo. Ne sakam pogolema. gospodine. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. po moja volja. Kate. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. [to. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. Za{to sega. gospodine. vidi kolku sum vreden. Ne sum ni bebule ni dete. . Katerina Ti blagodaram. mila.) [to nosite. gospodine. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. na oreova lu{pa. topli papucaki. Za ova. veselo gledaj. Katerina Te molam. Ej. so {al~iwa. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. na igra~ka za mali deca. ne ti e po volja. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. eve.

mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. da. kapata ja sakam. Kroja~u. saka od tebe da napravi kukla. Kroja~ot Se la`ete. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{.tri fartaq~e. ne qubi me. Petru~io [to. i so konec. Petru~io [to. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. ti najdobro znae{. ili nikoja druga. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. ili nea. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. gnido. navistina. Kako go vika{. davaj! (Izleguva Trgovecot. la`e{ kon~e edno bedno. gospodine pobaraj si kupec. izbrazden ko burek so spana}. Grumio So igla. gospodine. a? Hortenzio (Na strana. pootmeno skroen. vre}o krpi? Da te nema. . partal eden. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. fustanot? Ah. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. par~e. Recka ovde. Kroja~ot A {to rekovte. ~ere~e. Ne velam ne. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. Mi li~i na sito za seewe pesok. ~udovo. poprikladno. Velam go uni{ti nejziniot fustan. terzijo. dup~e vamu. ar{in~e. Petru~io Vo pravo si. naprsto~e. Siot e istutkan. bolvo. pove{to. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. dup~e tamu. mislam. Grumio Mu dadov materijal. recka onde. a ne nalog. polojn~e. Kroja~ot Sum {iel. pal~e.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me. Mene ne mi treba. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval.

tuka le`i izmamata. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. ovde e bele{kata za krojot. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. Poleka. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Kroja~ot “So {irok rakav.” Vo pravo ste gospodaru. Petru~io Daj mu go na majstorot. Grumio. Grumio Gospodaru. }e ti poka`ev jas ubavo. fustanot ne e za mene. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. gospodaru. So mnozina si inaetel. na kratko. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. Zemi ja bele{kata. Da si na drugo mesto. Petru~io Pa gospodine. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. la`e{! Kroja~ot Da. a toa i }e ti go doka`am. toj e za gospodarkata. ama ne i da go isecka. Rekov fustan. Ti velam. nitu da mi se inati{. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. Ti velam. toga{ nekoj }e ostane bez partali.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi. Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. ^ekaj. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. . ama nemoj so mene. Vistinata ja govoram. Grumio Eve me vedna{ na megdan. {irok fustan. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela.

Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. Ne odam deneska. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. iako ali{tata siroma{ki.) Petru~io A sega ajde Kato. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek. i pozdravi go tvojot majstor.Ajde nosi go. ]esiwata }e ni bidat polni. nikako. velam.) Te uveruvam. bidi vesela. ne dobra Kate. na mene prefrli go. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. A ako ova sram go smeta{. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. (Izleguva Kroja~ot. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. namislam ili storam. Hortenzio . vedna{ se sprotivstavuva{. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. a dotamu odime pe{ki. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. A ti {to i da re~am. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. Odi. lu|e. i ni zbor pove}e. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. (Na Grumio. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. ednostavno ruvo. da te nema. (Izleguvaat.. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. Da vidam. gospodine. ~estito ruvo. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. utre za fustanot }e ti platam. tuka e nekade okolu sedum ~asot. za{to teloto bogato umot go pravi. Odete. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. Zatoa.) Vikni po lu|eto.

U~itelot Poleka. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. gospodine. dobro bi bilo i toj za s# da znae. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego.) Tranio Ova e ku}ata.) Siwor Batista. . re{iv da se `eni. . gospodine. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena.Gospodine.) No eve. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. po~esti se ne{to. seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. Batista Gospodine. Biondelo Terajte rabota. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. se razbira. sine. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. (Vleguva Biondelo. Bidete sega kako treba. Tranio Vi blagodaram. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. Sitni~av nema da bidam siwor Batista. slugata vi ide.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. Doa|a Batista. Da vikam? U~itelot Da. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova. Tranio Ne pla{ete se od nego. Gospodine. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. Eve. prostete {to }e govoram sega. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka.” Tranio Dobro. za{to za vas samo dobro slu{am. ti velam. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. U~itelot Bez gajle. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco.

) Siwor Batista. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Batista Ne e va`no. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Lu~enco. pa {to? Biondelo Pa ni{to. . Tamu prestojuva tatko mi. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. Kambio. Tranio Kambio. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. oti znae{ yidovite imaat u{i. (Izleguva Lu~enco.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. ne e lo{o. (Izleguva Biondelo.) (Vleguva slugata Petar. Lu~enco Te molam objasni mi gi. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco. Lu~enco I? Odime. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat.

Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto. Taka mo`ete i vie. nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. sakam. Lu~enco Pobrzo. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. neka bide mese~ina.) Petru~io @imi sinot na majka mi . koga sme ve}e do ovde. protivre~i. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. ni{to drugo ne znae. kolku jasno mese~inata sveti.) Petru~io I tolku. te molam.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. (Izleguva. Gospode bo`e. (Izleguva. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i. gospodine. cum privilegio ad imprimendum solum. . Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. dogovorete si ja vie za sebe. Katerina Napred. }e & bide milo. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. sonce. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo.) Lu~enco Sakam. Katerina. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. gospodine. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi. (Na slugite) Ajde. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. A sega zbogum. Petru~io Velam deka e mese~ina.a toa sum jasova e mese~ina. Biondelo. mese~ina nema. Slu{aj. Hortenzio i Slugite. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. Za toa vreme. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree. Nemam vreme. ako i taa saka.

papsan. progovori pravo. Petru~io Napred. ovaa gospo|a ovde. nekoj ni ide na sre{ta. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. Petru~io La`e{. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. a ne devojka. Kako }e go nare~e{ ti. sve`a. `imi gospod. (Vleguva Vin~enco. No gledajte. A mese~inata se menuva po tvoja volja. gospodine. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{. Prostete & . slatka. da ne si luda? Ova e ma`. Ve molam. [to ti e Kate. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. Petru~io Dobro {to se sretnavme. star. Petru~io . a i zaradi starosta ~esna. bujna devstvenice. Katerina Mlada. Petru~io Katerina Toga{. Hortenzio Petru~io. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. br~kosan. teraj si go patot. Najdobro za sinot. Sega gledam deka ste ~estit starec. mo`am da te vikam mil tatko. So sestrata na `ena mi. kade vaka? Ka`i. Katerina Prostete. Slatka Kate. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. I sega po zakon.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. pobednik si sega. doa|am od Piza i odam za Padova. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. svenat. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. gospo|o otmena.) (Na Vin~enco. ova e blagoslovenoto sonce. ubava.) Dobro utro. kako {to ti veli{. pregrni ja {to e tolku divna. krasno mome. dobar den u{te edna{. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. Se vikam Vin~enco. Ova e blagoslovenoto sonce. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. slatka Kate.

mirazot & e bogat. Vin~enco. (Izleguvaat site osven Hortenzio. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. tatko. ti tvrdam. ~inam. Ne ~udi se i ne `ali. od odli~na ku}a e taa. taka e kako {to veli. Prvata {ega veruvam.) . Da se pregrneme. ova me ispolni so smelost. rodot visok.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. }e ti se izraduva mnogu. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. malku nedoverliv te stori. (Izleguva.) Hortenzio Pa Petru~io. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. i site kvaliteti.

gospodine od domot na Lu~enco. ama so nego ne mo`e da se zboruva. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde. Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. No mo`e }e im treba{ doma. Tropnete posilno. Petru~io Ete. (Vleguvaat Petru~io. vi rekov. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. (Izleguvaat so Bjanka.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. Lu~enco i Bjanka. a vas ve ostavam ovde.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Mislam deka ovde mo`e da ve primam.) Petru~io Ova e portata. sin vi e omilen vo Padova.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo. gospodine? Da ne matkame xabe.) Biondelo Tiho i brzo. (^uka na vratata. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. gospodine. Lu~enco Letam. ni za `iva glava. Katerina. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. (Izleguva. Vin~enco. Me slu{ata. zatoa odi. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. Grumio.) Biondelo Ne.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. za{to sve{tenikot e spremen. Gremio e ve}e tamu pred niv. Biondelo. . so Slugite. Jas odam tamu.

Tranio. U~itelot [to. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. ene go na penxere.) Petru~io Te molam Kate. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. degenu eden degenosan.) U~itelot Pomo{. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. gospodine. bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. gospodine? ^ekajte. (Izleguva. (Vleguvaat U~itelot so slugite.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. gospodine.) Tranio ]e odam kaj{to sakam. Vin~enco La`e{. gospodine. (Vleguva Biondelo. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. gospodine? Ne.) [to e ova sega.) Biondelo Fatete go prevarantot. Petru~io (Na Vin~enco. Vin~enco Zna~i taka. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. gospodine. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. Vin~enco? Biondelo [to. apa{i{te edno nizaedno. Batista. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. a? (Go udira Biondelo. koj si ti. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma.

Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. pogri`ete se da izleze na sud. imotot na siwor Vin~enco. sinko. sinko! Ka`i. U~itelot Da te nema. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. po ali{tata li~i{ na star. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. U~itelot Toga{ zakolnete se. O. somotski pantaloni. {to mislite. kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. Vin~enco Lu~enco? O. gotov sum. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. banditu. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. Ve molam. da te nema. gre{ka ste. Batista Mol~ete.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. vi nareduvam. Dedo Batista. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. Jas velam deka }e odi v zatvor. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. Batista Gre{ka ste. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. Toj nema da odi v zatvor.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. gospodine. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco. . siwor Gremio. crvena nametka i belosvetska {apka! O. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. (Vleguva Xandar. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. vo imeto na ^ekaj malku.

Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo.) Batista No slu{ajte vie. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori.) Bjanka Prosti. Tranio i U~itelot.) Biondelo Ka`ete mi. (Izleguva. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. Vin~enco Ti si `iv. tatko. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i. zatoa tatko. Gremio Ova ti e laga. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. ene go onde. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil. laga so opa{ka. Lu~enco i Bjanka. sinko? (Brzo begaat Biondelo. moja zapoved be{e.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. izmameni sme site. prosti mu. Odre~ete se od nego. propadnavme. sosema }e ve zadovolime. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati.) Ne pla{ete se Batista. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . S# Tranio {to stori. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena. zaradi mene. tatko mil.) Prosti. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam. I jas. (Izleguva. O. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo.

so istata qubeznost na tvojot tatko. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. Hortenzio. Petru~io Se razbira Kate. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Gremio. . Slugite. U~itelot.) Gremio Izvisiv sosem. da odime i nie. Bjanka. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. da jademe i da muabetime. gostete se i dobro mi dojdovte doma. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. Biandelo. i }e jademe. Ubava moja Bjanka. Vin~enco. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. (Izleguva. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. nekoj od nekogo ovde se pla{i. }e te baknam. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. (Izleguvaat. Katerina [to. sedime. Katerina. da sedime. ova mi dava sila. Petru~io Petru~io Vo Padova. Lu~enco.) Lu~enco Najposle. svesko Katerino. i ti Hortenzio so vdovicata mila. [to. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. jademe. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. ne bidi temen.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. ve molam. ne. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. Tranio. sram mi e da se baknuvam. ne daj bo`e.) @imi s#. zete. Ne. sakam da go vidime krajot. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. Grumio. Tatko ti }e se smiri. Ne. Ostani. Baxanaku Petru~io. Grumio postavuvaat gozba. no barem air od gozbata }e vidam. Sednete. Vdovicata.) Katerina Ma`u. ama bakni me prvin. Petru~io.

ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e.[to sakavte. ama ne me razbravte. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. Kato! Gospo|o. Petru~io Dobar si ti matka~. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. Batista Gremio. nema {to. Petru~io Petru~io Po {to saka{. ve molam. bi rekol deka odli~no se bodat. Vdovicata Na lo{otijata i mislev. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Sega znaete {to sakav da ka`am. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. Petru~io Vrtoglav odgovor. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. ve molam. Petru~io Katerina Navali. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. Hortenzio. gospodine. Vdovicata Bistri ste. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe. . {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . mojata Kate }e ja kutne. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. Baknete go za ova.

Petru~io Ne e taka. Dobro mu go spu{ti. (Izleguvaat Bjanka. no mirisa na ku~e. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. Katerina i Vdovicata. Petru~io Dobra. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. Tranio Ama gospodine. ama ne me upla{i. Hortenzio Priznaj. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Batista Zete Petru~io.O.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. Tranio Imate sre}a. priznaj. samo malku me grebna. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. nevesto. Hortenzio Dobro. Lu~enco Toga{ na sto. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. Petru~io! Tranio te pogodi sega. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. No velat. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. dobar Tranio. Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Petru~io Te{ko. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. Dobro mi dojdovte. Batista O. bistra sporedba. Hortenzio . Va`i. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. {to lovevte za sebe. Pak vo zanes }e si spijam. va{ata srna v dupka ve pikna. gospodine.) Petru~io Mi pobegna.

neizdr`livo! Grumio. (Vleguva Biondelo. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. Ne doa|a. ne doa|a! O kolku gnasno.) Petru~io Gluposti. nepodnoslivo. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba. gospodine. {to da ka`am drugo.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. (Vleguva Biondelo. Petru~io Toga{ te{ko mene. ka`i & na gospodarkata da dojde. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde. Eve jas. Batista Zete. Veli vie da odite tamu. (Izleguva Biondelo. Hortenzio Siguren sum. Go molam boga. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. Lu~enco Ne sakam da delam. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde.) I? Biondelo Gospodaru. polovina od oblogot primam. Cel }e go dobijam. (Vleguva Katerina.) [to? Hortenzio . (Izleguva Grumio. Petru~io Od lo{o polo{o. Velam. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. Bjanka }e dojde. Ne doa|a. Odi Biondelo. Petru~io Se nadevam na podobar. va{ata da ne vi prati polo{. gospodine.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Biondelo Odam. I toa qubezen.

Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. Tvojata mudra poslu{nost. velam. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. ve~erva me ~ine{e sto kruni. (Katerina go poslu{uva. i po~ni so nea. Ne sakame nekoj da ni popuva.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. Petru~io Stori taka. toga{ ova e ~udo. qubov i miren `ivot. (Vleguvaat Katerina. eve ja doa|a Katerina. Batista Neka sre}a te prati.) Lu~enco Ako postojat ~uda. ubava Bjanka. Katerina [to povela{. i dovedi gi vedna{. {apkata navistina grdo ti stoi. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. s# slatko i sre}no. zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. nikoga{ ne bila vakva. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. gospodaru. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. Bjanka i Vdovicata. oti taa se smeni. Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. Katerina. Ili na kuso. ti velam.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . Ako odbijat. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. Odi. Vdovicata Sigurno se {eguvate. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. po~it i znaewe koj e {to vo domot. (Izleguva Katerina. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. Frli ja i zgazi ja ovde pred site.

slabi i mazni. ova e `ena! Dojdi. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. Ma`ot e tvojot gospodar. nemo}ni zmii. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne.216 Vdovicata E. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. A koga e opaka.) Hortenzio Mu vadam kapa. od ubavinata li{en. Po~ni. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. tvoja glava. mrzovolna. ama vam dvajca vi brojam do devet. gaden. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. 11 Petru~io Ete. kisela. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. zna~i. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. da go rani{ gospodarot svoj. Petru~io Ajde Kate. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. duhot mi be{e golem kako va{iot. Petru~io E. odime v krevet. tvojot `ivot. ne e na mesto. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. nema. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. kralot. Zatoa gordosta na strana. ima. poslu{nost. od nea nema polza. ne~ist. podla odmetni~ka. tvojot ~uvar. . srceto isto taka. pogledi topli. te odr`uva. sepak najopakata ja skroti. Zo{to ni se telata meki. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. (Na Lu~enco. gnevno ~elo. tvoj vladetel. tu! Razvedri go toa namurteno. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. vladetelot. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. onoj {to za tebe se gri`i. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. Trojcata se `enivme. so nea. za vojna so inaet. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. mala otplata za dolgot golem. Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv.

Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti. .

and two other. eden preku trieset i eden. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata.italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. na primer. 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. Enter aloft Sly. 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. se pojavuva vo dramata na Fle~er. . koga e eden preku trieset i eden. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. 12 Bjanka zna~i belo. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. No. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. . Za da ne go optovarime tekstot. . Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. . Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. {to e poverojatno. najstariot sin na selanecot. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. zna~i 32 godini ili. with Slie asleepe in a chaire. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. a Hortenzio kako Licio. Spored Arden izdanieto. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. zna~i oti{ol preku dozvolenoto. 1 . se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. . 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost.(Bele{ki) Soto. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata.

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

lordovi. u~itel Akmak. klovn Molec. Mesto na slu~uvawe: Navara . pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. lordovi. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. policiski slu`benik Torlak.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. sve{tenik Holofern.

uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. na primer. Sepak. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. pa i kako drama. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. . Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. posledniot. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. mnogubrojnite postavuvawa na scena. Poup. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. na primer. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. misterija.” Ova pos- lednoto. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. “popravena i zgolemena”. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. se ~ini. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. Istovremeno. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. Ova se dol`i. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. ili pak. na primer. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. mnogu dolg ~in. so svoj poseben {arm. Romeo i Julija. toga{. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril.

.

Dimen Gospodaru sakan. Longavil Jas re{iv. Zatoa. Vie trojca. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. Biron. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. osvojuva~i hrabri. za{to vie ste takvi. iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Dimen i Longavil. Dimen e uspokoen: .Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva.

da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. od qubov.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. No tuka ima i drugi propisi strogi. Na primer. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Longavil i Dimen. kralu moj. celo vreme. Kralot Zavet. ka`ete. Jalov zavet za mene.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. da posti{. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. Koja e celta na u~eweto. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. da buba{. tri godini da u~am i `iveam ovde. da ne bide{ so `ena. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . na primer. barem za ova. a vo drugite denovi po samo eden obrok. ili. kralot od Navara. {to se nadevam ne e propi[ano strogo. bogatstvo. Biron Toga{ e lesno. prete`ok da se ~uva. da ne spie{. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. da ne se gleda{ so `ena. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. vi dadov zavet. Biron. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. . Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. zna~i. dozvolete. slava. Biron Ne kralu moj. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina.

Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. Biron Barem ima rima. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. ko na primer. Kralot Toga{ odete si Biron. Taka i vie. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. Biron I da sum. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. slobodni ste ko {tuka! . prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Dimen Ama nema smisla. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. ti se zatemnuva zrakot. Premnogu znaewe. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{.

Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna.inaku }e & bide otse~en jazikot. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. Ovoj ~len. Biron Da ja vidime kaznata . moma sovr{ena. Kralot [to velite. Biron Longavil Biron Ne. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. gospodaru dobar. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. Vi velam. a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. Zatoa stavam potpis vrz site tezi . gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Dajte mi go listot. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. Biron Biron A zo{to. bratko. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no. . dobien a }arot sjojden.Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. gospodaru. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama.

~esto ide prefinet eden [panec. Naokolu vrie od rasipni{tvo. no mene me {eknuva koga la`e. blagorodni du{i. rezilot me ~ini mene odnesuva. . Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. gospodine i da se smeeme umereno. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. aram i za navek da e rezil. Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. Biron Za toa bez gajle. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. Torlak Gospodaru.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. Akmak Gospodinot Arm-Arm . Ova ~edo na me~tite. su{i za ko moj bard. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. znaete. Ne znam kako vi se dopa|a vam. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. Na dvorov. mom~e.ve prepora~uva. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado. Armado {to se vika. [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. Pismovo }e vi ka`e pove}e. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. vitez e na svojata moda. vo najnovata svetska moda mnogu viden. pojava nova. Longavil Ova e toj. zadovolstvo da mi pru`i. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata.

se predadov sebesi na pro{etka. a se odnesuva na @akeneta. Kralot Ba{ e taka. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. Kralot Toga{ gospodine. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso. [to se odnesuva do postapkata. raka na srce.na~inot ti e na~elen. gospodine. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot.toa e postapka na ma` kon `ena. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. Biron A {to sledi. a na~inot. Kralot (^ita). Veziru golem. opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. gospodin kakov {to sum. pticite . neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. gospodine. ve molam. . Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat. Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. opkolen od samurno temna taga. Kralot Ba{ e taka. . malku e onakov. Torlak Slu~ajot e samo moj.

i na najmal tvoj sladok mig. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo.Torlak Zna~i jas. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. Antonio Akmak. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. Zdru`en i bagabontiran. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. posmatra{. se vika Torlak. Akmak Po mene. mislam. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. po koe. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. tvoj Don Adriano de Armado. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. jas? Kralot ka`am ona so. za podobro da me razbere{. gospodaru. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . najdobroto od najlo{oto. cenet i ugleden. sakam da ka`am. onoj zabegan degen. so. ~ovek po~ituvan. mi se ~ini.So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. No. .Torlak So edna `enska. }e ja odvedam na soslu{uvawe. Sega malku za tloto po koe. ako nemate ni{to protiv.taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. po slugata na tvojata slatka milost.o. ti go prativ. Potoa malku za mestoto kaj{to. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. gleda{. {to veli{ ti na ova.Torlak Koj. Kralot Da. puli{. Kralot Onoj glau~. po svojata izve`bana dol`nost. Nego. so . sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. da ja seti pofalbata na kaznata. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. poznat. jas.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. Jas sum Antonio Akmak. so edna `ena. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. odev: toa se vika tvojot park. so edna `enska du{a ili.

gospoda. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. Kralot Pa objaveno e i so devojka. gospodaru. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Me fatija so sluginka. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. pogri`ete se da go kaznat. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme. Kralot I taka tamu e re~eno.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. tago moja. Torlak Jas ne bev faten so takva. mom~e. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. Nie pak. Vie Biron. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. Torlak Trpam zaradi vistinata. Torlak ]e se poslu`am odli~no. . ama malku zapametiv. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. gospodine. gospodaru. be{e devica. gospodaru. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. za{to stoe{e i devica. gospodaru: bev faten so devojka. gospodine. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. Longavil i Diman. a dotoga{. (Izleguvaat Kralot. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Mrdni.

gospodaru? Armado Taman i na mesto. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. more apa{. gospodaru. a mladite godini. gospodine. oti mal. Molec Ne. }e se slo`i{. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. Molec Malku taman. Molec Gre{ite.) Armado Mom~e.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. ne ste vo pravo. gospodine. ili zborot mi e taman. {to misli{. }e se slo`ite. Zaslu`eno te falam. deka }e bide poti{ten. Armado Ne. pr~u moj `ilav. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. a zborot ne mi e na mesto. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. Molec Da ne mi udirate ~etki. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. Tuku deka ima teknuvalo. Tis. mo{ne ste `ilavi. . pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. se mo{ne nedokvakani. Armado Gluposti. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini. Armado [to sakate da ka`ete. gospodaru? Jas sum taman.

Ka`i. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. Mrazam vozdi{ki. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. gospodine. so niv go valkam Kupidona. Armado Ba{ taka.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. mi se ~ini. Armado Dobro go ka`a ova. Molec I doka`av deka ste nula. Molec Zo{to. Ama bez takov {lif. kako {to velat prostacite. Molec Samo koga me vle~at za jazik. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. gospodine. gledate. Armado Priznavam. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. Armado Zbirot e eden pove}e od dva. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. a ne stignavte ni tripati da trepnete. gospodaru. Molec Ete. Daj mi nade`. ne si ~ovek. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. ko zatvoreni~ka. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. gospodine. Armado Nevozmo`no. toa i vrap~iwata go znaat. tri. Molec Ili. mom~e. sum. rado.

mom~e. gospodaru. Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. Armado Ka`i zo{to. edna{ duri. ama gledaj da se odbrani. {tom mi se pravi{ tolku u~en. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. Samson. toj be{e ~ovek so te`ina. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. gospodaru. nose{e te`ina. ili edna od ~etirite. jaden koga se pla{i koga se srami. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. Mora da bila umna. Molec Kolku {to znam da ~itam. Opasna pesni~ka. jaziku maj~in. vaka. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. gospodaru. koga gre{i. gospodaru. Samsone stamenit! O. A vo {to be{e zaquben Samson. bila zelena vo umot. Mol~e? Molec Vo edna `ena. mom~e. ne }e doznae{. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. na vrat gi istegli gradskite porti. gospodine. Armado Eve. Molec Morsko-zelena. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. ili od tri. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. gospodine. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. Armado Ka`i ja to~no bojata. da: a i najdobra e od site. ili od dve. da imaat te`ina. a. Molec Sigurno. neka jazikot ti se pozlati.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. I jas sum zaquben. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . a be{e zaquben. kako amal. redi. Armado O. Armado Slu{aj. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. gospodine.

mom~e. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. @akeneta Znam kade si. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. Mom~e. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. tri dena vo nedelata mora da posti. Strpete se da pominat pijanicive. Armado Odi so zdravje. (Vleguvaat Akmak. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Armado . Pej. Armado Ama ste bister. te{ka sevda mi le`i na du{a. ne smeete. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. ti rekov! Armado Molec Te sakam. veli vojvodata. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. Epten zaslu`uva.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. da go ostavate da gnete i da azdisuva. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. @akeneta Zdravje da ima{. Treba da pomaga ne{to. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee.) Akmak Gospodine. Torlak i @akeneta. @akeneta Armado So takov surat? Pej. Zdravje. Zbogum.

ama toj bil epten umen. gospodaru. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. 1 Torlak Dobro. prestapniku. gospodine. Poarno da ne otvoram usta. I Samson bil vaka isku{uvan. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. ni{to. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. Armado ]e bide{ debelo kaznet. mrdni.) Armado Gadu. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. gospodaru. zatoa i trpam. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. Qubovta e |avol.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. Torlak Se nadevam. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. Zatoa odi{ v zatvor. Molec Trgnuvaj. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. (Izleguvaat Molec i Torlak. Misli umu. Samo ona {to im e pred nosot. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. mi trebaat sobrani dela! . pero pi{uvaj. mo`am da postam a da nemam zatvor. Ako qubam. }e ja prekr{am zakletvata. dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. ne }e postam so prazen stomak. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. Samo qubovta e lo{ duh. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat. Molec Ne. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. gospodine. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. zatvori go. da – toj qubi.

iako mala. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. voljata na kralot. pri}e dostojno za kralica. (Izleguva Bojet. so barawe te{ko za Akvitanija. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. so umot oster se~i. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. Vas ve pra}a. Na mojata ubavina. znalec na umetnosta. na {to }e se nafati. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. so volja jas odam vakva. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. i va{ata e takva. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. madam. Neka pobrza. i slave{e {tedro vo Normandija. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima.) Koi se zavetnicite. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. tolku ka`ete mu.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. Bojet. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. neli? Marija . velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. mi se ~ini. velelepen voin. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. Princezata ko moliteli so temni lica. go izvr{uva do kraj. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. Bojet Gord na zada~ata. nesporedliviot Navara.

(Vleguvaat Kralot. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. velam. Okoto priliki mu bara za duhot bister. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. ako setilata ne me la`at po ime Biron. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. u{te pred da dojdam. ma|epsani se sosem. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. najmalku za zlo znae. No eve ide kralot li~no.) . {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. Katarina. Velmo`i i druga pridru`ba. Marija. tolku te~en i sladok mu e govorot. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot.) Princezata I {to veli. ubavina bi imal. re~isi sovr{en mlad ~ovek. Longavil. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. blagorodna damo. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e. Princezata ~ujat a pak mladite. za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. Biron so pridru`ba. Za `al samo malku slu{nav. Rozalina. Dimen. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. (Vleguva Bojet. Bojet. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo.

Biron Slu{nete me. }e bidam dobredojdena. Ni za `iva glava. No prostete. Princezata Princezo li~na. Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Princezata Toga{ . ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. ako navistina mo`am. gospo|o li~na. tancuvavte. Kralot ]e bidete dobredojdena. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. po moja volja. Vodete me tamu.da. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . vrzan sum so zavet. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no. Kralot Sekako gospo|o. gospo|o mila. prenaglito sum drska. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. neznaeweto bi vi bilo mudro. madam. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. na mojot dvor.

da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. No da re~eme deka toj ili jas. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. Princezata Gospo|o. se ~ini.. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. va{iot tatko. Kralot sto iljadi u{te. Princezo mila. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. za{to pred toa }e si odam. . {to ne e to~no. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. Pa ako kralot. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. negoviot tatko. takva namera nema. sme ja primile taa suma. Biron Sigurno. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. Rozalina Amin. daj gospode vas da ne ve vodam. brgu }e setite zamor. No toj. Biron Itri ste no jurite naglo. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam.

veli~estvo. ne }e mo`ite. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. Vo me|uvreme.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e.242 Kralot Sakam da gi vidam. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. mo`e? . Rozalina Pozdravete go. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. Kralot Bolno od vnatre me pe~e. Kralot Biron Kaj da bidete. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie. mi vrvi vremeto ko na kalem. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. princezo li~na. (Izleguva kralot so pridru`bata. od vas }e go pozdravam srceto moe. Biron A da go bocnete so oko.) Biron Gospo|o. Tapo e – zatoa imam no`e. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot. (Biron se povlekuva. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. ba{ bi sakala da go vidam. istite `elbi neka ve sjatat. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. ve molam.

gospodine taka mi dojde. koja e onaa dama? Bojet Katerina.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. (Izleguva Biron. zbogum. Longavil Ve molam. ve molam.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. na knezot Alenson nasledni~ka sama.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. gospodine. Dimen Prekrasna dama. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. gospodine. Longavil Denski lesna mo`ebi. Zbogum sega. Imeto & go baram milo. Taa e navistina momi~e zlatno. ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. goaspodine. eden zbor.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. gospodine. Jas }e begam. (Izleguva Longavil. da & go bara{ sramno bi bilo. Bojet O dobredojde. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix. Bojet Dobredojde za vas. Bojet Mo`ebi i e. gospodine. Samo edno ima. najverojatno. gospodine. Biron . Ovoj posledniov e Biron. (Izleguva Dimen. na svoja raka. gospodine.

srceto. Katerina Objasnete! Bidete ovca. setilata. Princezata . no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. Bojet Zna~i gi ~uvate. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. a jas pasi{te. no. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. pa makar svetot fatil xenem. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. lu|e. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese. Bojet vo soni{ta dro~i. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. ~inam. drugo e vreme: pomislete. Katerina Dve divi ovci. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. Princezata Na duhovitosta & nema kraj. ko ahat. Ako setilata ne me la`at. jazikot negov. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. koi.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. usnite ne gi razdavam.

Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen. more devojki ludi? Marija Ne. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta.So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Bojet Imate u{i. (Izleguvaat. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel.) .

dovedi go ovde kako znae{ i umee{. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. zemi go klu~ov. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. mom~e. Armado Na pamet i od pamet. gospodaru. da potskoknuvate pritoa na stapalata. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. Konkolinel. Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . ama o. fidanko moja mlada. Ama o. So gledawe. Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. gospodaru: site tri }e gi doka`am. gospodaru moj svetski. a poznati se (prepoznavate. Molec Gospodaru. Toa se majstorii. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. ponekoga{ na nos. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. re~isi. toa se ve{tini. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. Gugaj. tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. sjajno! Odi. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. izvadi go od zandana onoj kico{. Molec I von pamet. Molec Armado (Pee). Armado Molec Pa. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. Armado Molec Sjajno. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue.

genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. nema {to. gospodaru. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Molec Pali toga{ i da me nema. Armado Odi i dovedi go onoj kico{. gospodaru. Treba da mi odnese edno pismo. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. ne velete taka. ako po`iveam. vedna{. Armado Prebrzi ste. ili vo prevod gospodaru. Na pamet ja sakate. No odam. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. Armado Site ovie tri raboti sum jas. .) Minime. (Izleguva. Armado Velam olovoto e tromo. za{to pametta vi e daleku od nea. Molec Molec Soodvetno. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. Molec Nema{ mnogu za odewe. Ima da te ispalam do kico{ot. od pamet i von pamet.) Deka sum ~ovek. a ovie na pamet. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. Armado [to saka{ da ka`e{. ni slu~ajno.

nebo slatko. Armado Lisicata. brzoumen. ti tera{ na smea. ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. Molec Dobar klu~. pa`u. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. Povtorete u{te edna{. gospodaru. Lisicata. ka`i go ti klu~ot. od vratata kima pa sega se parni. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. ni patka. v lice da ti di{am. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. gospodaru! Torlakov epten ja utna. dobar pazar a guskata masna. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. Armado Dobro. Hrabrosta me napu{ta. Kako raspravava mi ja butna? . Torlak Ni zatki. rajska smokva. ni klu~. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. Kako na primer: lisicata. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. ni patki. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. ~etvorica gi ima. dosta. od doblest li{en Dopu{ti mi. ~etvorica gi ima. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. od vratata kima pa sega se parni. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. dobro. Molec ]e go dodadam klu~ot.) Molec ^udo.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

vo crno se oboi. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. da izbegne da go korat. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. Kralot Bo`e gospode. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. da li~at na nea. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. na krasnoto lice & ide. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. sto godini vo gnidi. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. denot no} }e bide. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . a jas ne sum Biron. Dimen Mrakot stanal svetlina. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. imitiraj}i ja nea. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. Biron Kakva strast. e luna prekrasna. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. od nego da ima{ `ena. O. zatoa crvenoto. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. Pustinik istro{en. Biron Ko abonos. u~ili{te na no}ta. boja na duvlata. bla`enstvo prvo! O. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. pogled da & vidi. pa duri i krvta. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. ko no}en duh svetot go losti. taa e nad falbata. O. gospodarkata nejzina. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. taa samo pratilka yvezda. sve}i ne treba da gorat. ko abonos e crno tvoeto libe. falbi se mali. a falbite kusi. Dimen I oxa~arite. veli{? O bo`estveno drvo. odvaj svetla. Kralot Tvojata smee.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. se borat. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. o. da ne e taa. neprirodna boja ima. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. pedeset bi smalil.

dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. ili ti. dokaz najdi deka qubime zakonski. Longavil Potporka najdi. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . i tamu kaj{to sme. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet. a zavetot ne e skr{en. Lek najdi za grevot! Biron O. Biron O. ujdurma stori. samo da kidneme od dnoto. taka! da go razubavime malku zloto. Dimen O. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. da znaeme ponatamu kako. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. prefina nogata bi & bila da go gazi. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. ili ti. {kolite. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. rezil! koga }e vrvi. Dimen Taka. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. oti kade bi na{le moj kralu. da u~ite i da ne se gledate so `eni. tamu e i toa. se zakolnavme da u~ime gospodo. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. ili ti. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. knigite. itro{tina. Birone dobar. ili ti. Podgotvete se zna~i. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. potrebno e i toa mnogu.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. Kralot Toga{ kavgata na strana. Mo`ete li v misli da bludite. Ka`ete. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. vojni na qubovta.

toga{ prosto. sozdava~i na sojot `enski. ne `ivee sama. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . i ni{to. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. no qubovta. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. o. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. Longavil Na rabota toga{. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. tuku so dvi`eweto na site elementi. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. tie se knigite. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. ne bi bilo sjajno. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. {kolite {to upat davaat.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. da ne se tie. soyidana vo umot. dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. a koga qubovta }e progovori. vo ime na mudrosta. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. Biron Kako prvo. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. ili vo ime na ma`ite. obvrskata. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. ve{tinite. {to sodr`at i go hranat svetot. zbor {to ma`ite na srce go nosat. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. no bez kitewa.

Kralot Odime. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. ludosti na satot qubovta se najavuva. igri. Biron Allons. ne `nee `ito. odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. oti so veselba. . ne smeeme da go propu{time. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. maski. postilaj}i & go so cve} e patot.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. toga{ razmenava }e bide merodavna. allons! Koj korov see. Zatoa vremeto zgodno gospoda.

epten mirisa na stranec.) Holofern dobro razbiram. gospodine. izve{ta~en. gledam i u`ivam.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. so eden zbor. gospodine? ^uknatost. gospodine. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. dug mesto na{eto dolg. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. hrabra a so skrupuli.Fala mu na gospoda. najdolgiot zbor. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. Holofern Bone? Bon. (Go vadi bele`nikot. odot kralski. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi.komsija mesto kom{ija. prijatna a bez prostakluk. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. govorot mu e strog. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. jazikot melem. okoto slavoqubivo. bone intelligo. ne intelligis domine? Me razbira{. . nare~en e. duhovita a bez izve{ta~enost. pa gi dobile tro{kite. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. bi rekol. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. pateti~en. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. zabeganost. Holofern Novi hominem tanquam te. dosta e kolku {to e dovolno. golemo kur~alo e. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. (Vleguvaat Armado. a op{toto odnesuvawe suetno. se vika Don Adriano de Armado. sme{no. mnogu e nadmen. . go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe. sisa mesto {i{a. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. ekscentri~en. Nataniel Laus Deo.mi udira na udrenost.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. Premnogu e. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . od surovite uni{tuva~i na jazikot. Molec i Torlak. ispeglan. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. fort bon. et gaudeo.

Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. Odi {etaj.pamet od ~avka. da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. g vo l i ispa|a vol. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Ne me terajte da doka`uvam. e u~en. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. Ete kako u~i. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. ti denar-}ese od pamet. Pa }e izleze bog plus rog. Br~kosan mozok. @imi solenite blanovi na meditelanot.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. Ne. pa na toa stavime rog. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki. {to }e izleze? Holofern Rogovi. ser Nataniel i Akmak. Eve ti. Armado (Na Holofern) Gospodine. jajce . Glup vol rogonosec.

plemenit gospodine. Holofern Planinaram kako ne. koe to~no se poklopuva so popladne. ne beri gajle. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. mustakite de: No dusko moj. nekoj celo vreme blada. nepotreben voved. Vie gi poducuvate mladite. praeambula. i podu~uvam. ve uveluvam. Holofern Mi smrdi. umot ti e vo maloto prste. rid. Dobro de. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. vkusen i soodveten. seti se na plistojnosta.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. Armado Gospodine. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. mislam plijateli sme mnogu bliski. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. da oslepam ako lazam. [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. te plekolnuvam. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. navistina ve uveruvam. Armado Ucen coveku. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. Armado Neka vi bide po va{a volja. mnogu vazni. znaci rid mesto planina.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. prikladno e. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. da ~uknam {to se veli. Armado Gospodine. toa e sto klalot saka pled . ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. da ne se pletkame so toa. mi smrdi tuka na rasipan latinski. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. gospodine ve uveruvam. sme kako gas i ga}i. toa vi e ime. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. izbran. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. vojnikot. da se potple na moeto kukavicko lamo. {to se veli. pa so svojot klalski plst. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. tleba da se izdvoime od valvalite.

blagoroden i mnogu u~en gospodin.HerkulHolofern Ne znaeme. Holofern Gospodine. ili ognomet.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. Molec Trojno . cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. pa`ot . Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. ili teatal. taka da kazam jas ve zapoznav so toa. nekakov teatar vo posledniot del od denot. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal. treba da se odigra pred princezata. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. ili lakldija. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. Nataniel A kade. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. Gospodine Nataniel. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. jas ili ovaj galanten gospodin. Juda Makavejski. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. za taa cel }e spremam dobra odbrana. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie. }e go igra Pompej Veliki. koga e vo pra{awe dobar pomin. ili ziva slika. `ivi gospod.

da razmatkuvaat. ako porojot darovi prodol`i da tura. Holofern Epten akma~ki. Katarina i Rozalina. podvi`en.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. ta`na. Akmak! Celo vreme }uti{.) Ne. Holofern Via. ura. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. da brzneme. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. ne si odime siroma{ki od ovde. kako tebe so vesel. a mo`e{ i ti. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. Rozalina So nego nema prijatelstvo. po mene. za{to lesnoto srce `ivee dolgo. i prefrigan majmun zrel za besilka. Marija. od obete strani. Ve molam. .) Princezata Du{i~ki slatki. i taa si umre. zamislena. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. lesnoigriv duh. mo`e{e i baba da stane pred da umre. sestra vi toj ja ubi. Katerina Da. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. Katarina Toj ja napravi poti{tena. zabavata n# ~eka! (Odat. da be{e lesna. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. bravo Akmak. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. samo ova! Ah da. na marginite i segde.

od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. eve dokaz. du{o. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. gospo|o. Rozalina Se razbira. No Rozalina. Nema tuka {to da se krie. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. dobri. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. i darot moj bi bil tolku golem. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. kaj{to lek nema. zna~i. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. li~na. ni gri`a nema. o. A i stihovi dobiv. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. metrikata e to~na. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. Rumeno moe mome. obete ste dosetlivi i itri. Rozalina Princezata Gledajte. po falbite ne. liceto ko va{eto da mi e li~no. Princezata Dobri ste. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. . rumeno i belo. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. blagodarenie na Biron. me naslikal verno vo svoeto pismo. podarok dobivte i vie.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe.

pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. gospo|o. od raka da mi jade. . Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. kukavi~ki skrijte se ili begajte. ima bezmilosno so maki da go bodam. srceto duri me stega. Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo.) Princezata Princezata Eve go Bojet. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. da ve nema. liceto mu plamti od smea. vo s# da me slu{a. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. umot v glavi. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. ludosta {to od mudrosta se ra|a. Princezata Se soglasuvam.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. (Vleguva Bojet. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. pred da si odam. najlesno v stapica se pa|a. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. takvo e `enskoto srce. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno. Toj Biron. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. spremajte odbranbena {ema. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. O. navamu trgnal na prepad da ve fati. da. ima da mi igra piperevka. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. da bara pogodno vreme. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. Marija Taka e. dlabok vo ednostavnosta. ima da go nateram da mi polze. ne mu teknalo da go skrati. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. da se vrtka okolu mene.

Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. mora hrabar da bide{. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat.” Mom~eto re~e.” re~e kralot. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot. Darovite smenete gi. veli{. za{to. neka darot ubavo se gleda. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. Rozalina Toga{ ajde. no ne pla{i se. “ angel pred sebe }e vidi{. i kogo go u~ea kako da govori. vi idat.” Na toa se nasmeaja site. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. od zamenata zaveden. drug. “Oti. Namerata im e niz igri. vrevna. Katarina So zamenata. onaka teloto }e go dr`i{. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? . }e se prepravime site taka. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. vo poseta sega ni idat? Vi idat.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. ili ne{to sli~no. Eve Rozalina. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. dodvori. podbivot so podbiv treba da se vrati. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. mila. da ja ispolni svojata dol`nost. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo.” Tret skokna vo vis. kodo{u. Princezata Zna~i. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. “Angelot e ko sveti Savo. navamu trgnale tie. preoble~eni. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga. besedewe li~no. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. dami. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti.

go zema{ tu|oto. glupaku.) Rozalina Ne. navistina. Bojet. Ako govorat po na{ki.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. zeman. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele . Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. Princezata Toa ba{ i go sakam. (Vleguvaat Crnci so muzika.na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. Molec Svet soboru od najubavi dami. nadvor. gadu. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. maskiranite idat. Molec Nadvor od stravot.grbovite. Zna~i ostanuvame. }e gi napravime rezil. . Molec so govor. bo`enstveni dusi. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. a i tvoeto ne ti bega. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. (Zvuci na trubi. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. o~ite.) Molec Pozdraveni bidete. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv.) Bojet Maskirajte se. smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat.

Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. samo mir i poseta blagorodna. velat. mese~ino. Neka ka`at kolku palci ima miljata. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. ka`i im da si odat. Rozalina Pa toa i go imaat. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Rozalina . pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. I samata slu{a. Bojet Velat. pod oblak sega {to pliva. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. dol`nosta ni e tolku bogata. deka toa i go imate pa saka da si odite. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. Biron Bojet Ni{to. Rozalina Likot mi e mese~ina. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. Rozalina Ne e to~no. Bojet tolku mnogu milji. Bojet Veli. samo mir i poseta blagorodna.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. Trgni go oblakot. beskrajna tolku. ko divjaci da go obo`uvame.

Toa e krjano. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. Biron Dve tabaki toga{. Kralot . brzo neka denat. no nema da igram. No. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Kralot No pak si e mese~ina. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Kralot Uslovot e izvonreden. So u{i ja sledam. a jas ona {to si bev. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. pa. zbor sladok bi vi rekol. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. ustata mi fati pena. i dvi`ewa treba da sledat. Eve vi vedna{ tri: {e}er. da zboruvame barem. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. Kralot Pro{irete ja merkata.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. Muzikata sviri. (Razgovaraat na strana. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. A.) Biron Beloraka gospo|ice. Vo ~etori o~i. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. pove}e ne mo`e po starata cena. Rozalina Ako ne vi se igra. Ne doa|a predvid. izedina e sega. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska. ne! Ne igram. Samo pod uslov eden. zbogum sega. dva bakne`i za maskata. med i mleko.

(Razgovaraat na strana. Biron Ne sladok belkim. Biron Zatoa dojdete. Da go podelime zborot. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. Ne sakam polovina da vi bidam. Ne e fele tele? Longavil Tele e. mo`e dogodina vol }e ve vidam. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. ubav gospodine tele. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Katarina Fele? veli Germanecov. Marija Longavil Porazgovarajte. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. ni polovina od toa ne mele. Biron Samo zbor na strana. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. Dimen Katarina Ubava damo. Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene. Zadr`ete go celo. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. a mojata. zo{to velite vaka. zbogum. nema. .) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. Marija Velite? Ubav gospodine. ubava damo. damo.

Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. smislata nad smislite im ja fa}a umot. Da pukne{! Zamol~ete. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. Rozalina More za `alewe site do eden bea. Zbogum Moskovjani. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. devojki. ni zbor pove}e. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi. (Razgovaraat na strana. Katarina Toga{ mukajte tiho.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. vetri{ta i misli. devojki {vrknati. Princezata .) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. {ego kralska bednorasna. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata. mu rekov. Zarem nema. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. kasapot poznava po glasot. mrsni no}vi. tolku sila vo nego se krie. kur{umi. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. gledam vi se smrzna kumot. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. a toj ni zbor da gukne. {to mislite.

dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. Bojet Gospo|o. gospodine! Kade e princezata? . cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. ete. na ledinava. {to se odnesuva do mene. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani. povle~ete se. se samo mili pupki no bez niv. idat sakanite sega. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. Longavil. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. Princezata Brzo vo {atorite. za{to Bog saka. vo ali{ta bedni. Bojet Ubavite dami. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. i koga }e dojdat. iako likot im e smenet. Bojet Gospo|ici. jas sum da prodol`ime so {egata. Biron. Princezata Nemojte. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. zatoa darovite smenete gi. Katarinaa i Marija. da. prosta~ko. pod maski. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. pred {atorite na{i. gospo|ici li~ni. na primer. Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. ba{ taka. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. i Dimen. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. bez maski. Rozalina.) Kralot Bog neka ve brani. da im ka`eme. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. i }e skokaat od radost iako alipni od maka.) (Vleguvaat Kralot.

Kralot Ne korete me mene. Majmun na pravilata. pazari. vo pridru`ba na Bojet. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. ko gulab proso. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. va`i. sobiri. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. a nie {to pazarima angro.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. sme{no. da zbori.) Biron Do kade se stigna! Stavo. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. pana|uri. Katarina i Princezata . re~ete samo. pa duri i koga gubi na tabla.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. sine. samo qubezen da bide. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. Bojet Vedna{. vi delam. velam. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. so zborovi fini. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. V {ator. Marija. za damite e dragi. a znam i taa }e re~e da. eve. Rozalina. dozvola. da se poka`eme kaj i da e. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. gospodaru. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas. m’sje Finec. (Izleguva. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro. A znae i da kasapi. skalite mu gi qubat negovite tragi. prekoruva. bel vo zabite ko bela kitova koska.

gospo|o? Princezata Ruska. Rozalina Gospo|o. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. Kralot Biron . blagorodni. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. prekrasno si minavme. ka`ete ja vistinata. vi velam. Ne e taka. ko {utraci bi se napile. vi velam gospodaru. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. toga{. Gospo|ata moja. tolku ~ista ko neizvalkan zambak. ne velam deka {utovi bea. se kolnam. so zabaven ~ekor. ne be{e taka. so ~esta devstvena. onaa maska. so nega. Ma`i{ta pravi. Ubavice mila. Kralot Kakva. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. i za seto vreme. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. kakva. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. no koga bi bile `edni. se kolneme nie. mudro mudrosta ja pravite gnila. vo pusto{ov prebivavte vie. pa toga{ qoko izgleda mudriot. Sega. Princezata Se la`ete. tvrdam. gospodaru. neposetena. Rozalina [to. rezil prav na vekot. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. gospodine. koga gree ognenoto nebesno oko. od sjajot go gubime vidot. budalesto poln so beda. nevidena. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. ste ja sme{ale so porok. Biron O. Kralot O. ruska.

vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas. bez sme{ka. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. sega }e n# storat pufka. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. za igra ne }e te molam. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. trpenie malku. za koj i da e. {to poleka }e mi mine. @ivi bogorojca. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. imam bolest. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. kolku {to se znam. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. zbuni me ko |avol. bez ovie “bez”. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. Rozalina Propadnavme. Princezata Zbuneti ste. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. hiperboli vo tri kupa. Zatoa devojko. Biron U{te sum ko molec so star manir. figuri stilski da cedam. Kralot Nau~ete n#. Oti kako mo`e da e verno. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. so prezir `egni me. strelaj vrz mene pravo. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. gospo|o. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. ne sum za toa skroen. grubo ti velam. [izna! Biron Samo. ve molam. nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. Rozalina Ne e taka. bez puknatina ili gre{ka. gospo|o mila. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. ako e po moe. Princezata . strasta da ja cepam. svileni izrazi krevki. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. fateni se gospodava. O. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. qubovta za tebe mi e cvrsta.

Nekoj glasopletka~. Princezata Sekako. se kolnam. no eve. `imi ~esta. Kralot Princezata Ne. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. i deka sum vredna pove}e od svetov. edna{ prekr{en. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. no biljurov na nejziniot be{e rakav. niedno nema da me plene. Rozalina. ni{to nema da vi zna~i. Princezata A koga ova }e go prifati. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. . {to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . Rozalina No mi dadovte. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. gospodine.sila? Prostete. [to sakate da ka`ete. da mi prosti. Gospo|o. vi go vra}am. gospo|o. Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. nekoj ligu{. gospo|o li~na. Sega sosem mi e jasno. ~uvajte go zatoa. be{e mojot sakan. nekoj kodo{. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. a lordot Biron.

`iti gospod. samo tri se? Torlak Ne. gospodine. odnapred namerite ni gi otkril. pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. iako gre{no. gospodaru. pra{uvaat tie. Biron Eve go. gospodine. gospodine. s# vi e dozvoleno vam. ama mislam deka ne se. mesto sakanata na{a. a potoa nie sledej}i go znakot. Biron . nekoj kvazi vitez. tripati trojno. so sukwa na glava. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. gospodine. sam. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. Torlak ]e mi prostite. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. tie. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. tvrdam: . umrete koga vi e volja. gospodine. Vaka be{e. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile. gospodine. nekoe kopile lo{o. Popreku me gledate. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. darovite sme gi prosele. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. Biron [to.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. gospodine. ve uveruvam. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. Torlak Ne ba{. }e mi prostite. mislam. gospodine. Torlak O gospodaru.(Na Bojet) Zarem vie. deka znaeme {to znaeme. sekoja edna pretstavuva po tri. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. smelo. gospodine. Biron A tripati po tri se devet. oti ako po pravo smetame. Oti koga }e presmetame.) Bardu na ostroumieto. Biron Vidi. gospodine. velam. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra.Biron Ne e devet.

gospodine. jas treba. ne pu{tajte gi vamu. zna~i? Torlak O gospodaru. neka se podgotvat.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. gospodine. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren.) Armado Miropomazan. {to se odnesuva do mene. Biron Taka sakaa. ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. gospodaru. Biron Armado . gospodaru. stega. gospodine. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. Kralot Velam da ne idat. no jas treba da go pretstavuvam nego. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. (Izleguva. gospodine. }e izigrame. Biron Odi. }e n# posramotat. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. da sredam samo eden tip.) Kralot Biron. (Vleguva Armado. gospodine. Princezata Ne. da si zamislam samo edno bedno su{testvo. Pumpej Golemiot. mislam. (Govori so kralot i mu predava pismo. }e poka`at kolku }e ispadne. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. odnosno glumcite. {to se odnesuva do mene. }e se potrudime. To~no ko na{ata {ega. kako {to velat. gospodaru. dozvolete sega da bide po moe. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora. gospodine! Pa samite ulogi.

Ako gospodstvoto va{e.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. Torlak . suetno. na fortuna de la guerra. Bojet Mo`ebi. i suetno. sladok. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam.zajak. Pompej nare~en Golemiot. Biron Biron Dobro sro~eno. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija.) Torlak “Veliki” de. Torlak Pompej sum jas. ama nekoj Pompej . i patuvaj}i po bregot. Posakuvam spokojstvo na tvoeto.) Kralot Pompej sum jas. nadri-popot. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. i eve go pred nas stiga. (Izleguva. Dimen Veliki. falbaxijata. mnogu. Toj go igra Hektor od Troja. ubav moj. Pompej Veliki. setiki. u~itelot Juda Makavejski. meden vladaru. se la`e{. Princezata Fala ti mnogu. (Vleguva Torlak kako Pompej. tolku razli~ni se i svoeglavi. kako sto se veli. na voenata sre}a. Petmina se i vo prvata pojava. Torlak Kralot Ne. ti ne si toj v kajak. Pompeju golem. so {tit na du{manot pot mu vadev. gospodine. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. zimi s#. Torlak Jas Pompej sum. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. Biron Daskalot. mom~eto. Kralot Razveani se site edra. Pompej nare~en Veliki. {to ~esto na megdan. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. pa`ot na Armado Herkul. mnogu suetno: ama s# ostavame. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Biron La`e{. nad s# nadkralsko veli~estvo.

nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. dete. priznavam. gledate. toj }e bide devettiot veli~enstven.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. pa da te nema. (Izleguva Molec. ~esen ~ovek. jug. a i za kuglawe e car. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. Biron Odvedi go osvojuva~ot. Prodol`i Alisander. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. ~ija lastagarka go ubi Kerber. troglaviot canus. sever. Dimen Pompej Veliki. malku ulogata mu izleze od {ema. no {tom izleze na scena. na istok. navistina. dobar Pompej. da prostite: {vrknata meka du{a. zmii vaka dave{e so negovata manus. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. Va{eto lav~e. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. ti be{e. Princezata Zastani na strana. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese. Juda! Torlak . od kojznae kakva vrednost. ja {irev svojata vlast. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander.) Ete. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. da te nema! (Nataniel se povlekuva. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba.) Juda sum jas. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e.) Nataniel Koga bev na svet. Nataniel Koga bev na svet. zapad. deka bev sovr{en. vitezu so isten~en plast. Alisander. svetski bev komander. }e mu go dadat na Ajant. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra. e tuka zapna. Malku napravi se va`en. no se nadevam. doen~e u{te. Bojet Taka e. no kako Alisander. a koga be{e mal. Alisander. nema {to. svetski bev komander.

Holofern [to sakate da ka`ete. A sega. Biron Odli~no. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. od milost zamilen ko Makaveec. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Predavnik {to baknuva. . Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Judo. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Dimen Dimen Glava na {nola. Holofern Setete se. teraj. Vam vi e poprvo. Juda sum jas. Juda i se obesi na drvo. Dimen Da i toa na oloven bro{. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. gospodine. Ne Iskariotski. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. gospodine. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas. ete stigna do samata glava. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda.

So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. Bojet Piskite mu se mali. ama go sredija ko nikoj. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. be{e samo obi~en Trojanec.) Biron Orev~e kalaisano. vo sporedba so ova. I zgora so cinet. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime. Holofern Ova ne e fer. (Izleguva Holofern. Longavil Biron Mars. Dimen Ko da e tele{ka. tuku so ciment. neka go nema. Zna~i gubi se. ne e smerno. sega vesel }e bidam. Kralot Dimen Hektor. Ahil. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. skrij ja glavata. doa|a vooru`en Hektor.) Princezata Kutriot Makaveec. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. Ne. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. mo`e da se sopne. ne e ubavo. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. oti licata gi menuva ko ~orapi. (Vleguva Armado kako Hektor. Dimen . Bojet A bidej}i e magare. semo}niot. istoto }e te snajde{e. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. Limon.

ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. hrabar Hektore. Tisina! Mars semo}niot. Armado Lorde Longavil. toj bese covek. trudna e. piliwa slatki. za{to odi protiv Hektor. Toj cvet sum jas.) Princezata Govori. Bojet Ja saka na stapala. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. va{e e. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. (Na princezata) Velicestvo slatko. dva meseca ve}e. Dimen Da. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. nie sme mnogu odu{eveni. Armado Longavil Taa smrdlivka. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. taa e na pat. podarete mi go vaseto setilo za sluh. jazikot zauzdi si go. Dimen . (Biron istapuva napred. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. duri mu cuka{e srceto. - Toa nane. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. crno & se pi{uva na kutrata devojka. a Hektor e zagar. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil.

po kazna. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol. srciwa moi slatki. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. nema da se bijam po kosula. mo`am da se zakolnam. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. (Vleguva gospodin Markad. Biron Da. Biron Pompej se raspalil. Torlak ]e se bijam po ko{ula. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. Odam vo volneno. Torlak Nema da se boram so pol. golem. }e te predizvikam. glasnik. Armado Gospoda i vojnici. Bojet Taka e. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula.) . Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Armado I mozam i sakam. ti nema ramen! Bojet Pompej. Pompej vi frli rakavica. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. se isvinuvam. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. golem. i od toga{.

Zbogum. {totuku o`alostena. gospo|o. nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. Premnogu sum ta`na. Dami. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. patuvam ve~erva.) Kralot Podgotvete. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. jazikot ne e u~tiv. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. vremeto ni be{e devetta gri`a. gospo|o. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. ve molam. Armado [to se odnesuva do mene. a od mojata du{a. za{to. ostanete. vaka podobro }e go sfatite kralot. toa imav da ka`am. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . no zabavata ni ja prekina. (Izleguvaat veli~enstvenite. Bojet. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. razre{ka nosat na ona za koe. Princezata Biron Podgotvete s#. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. ubavinata va{a. Kralot Ne odete. Iskreniot. Kralot. Poradi vas. inaku. velam. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. veli~estvo? Ne ve sfativ. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i.296 Bog neka ve {titi. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. va{iot tatko Princezata Umrel. Princezata Kako se ~uvstvuvate. sega disam slobodno. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. i ~esto. tokmu pri krajot. mnogu vreme treba. Markad.

Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. Kralot Barem sega. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. grev samo po sebe. Ne. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. A dotoga{. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. a pri~ina. vetete ni ja va{ata qubov. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. premnogu vina gorka. palava pa duri luda. nastroenija ~udni. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. vsu{nost. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. ne go svenat cutot na va{ata qubov. pustinski predel. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. raskala{ena ko dete. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. va{ite darovi. zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. . ubavi dami. Princezata Mi se ~ini. oblekata skudna. a i sme{no na nas izgleda{e toa. gospo|o. gospodine. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. pa duri i ova neverstvo. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. ne. i na na{iot mominski sobir. Ako ovoj osameni~ki. daleku od site zadovolstva na svetot. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. Zatoa. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. oblici. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. Kako {ega. iska`uvaa pove}e od {ega. znajte. qubeznost. nema. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. prijatna {ega. pobarajte me zaslu`eno sosem i. ostanete tamu. Longavil A isto i pogledite na{i. vi se kolnam deka }e bidam va{a. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. sakate ne{to da storite. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. premnogu grev na du{a vi le`i.kon vas. Dimen Pismata na{i. glasnicite na qubovta. ako ni mrazot ni postot. na toa. tvrdata postela. gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . dami. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. vo poslednata minuta na ~asot.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. Rozalina Nie ne gi cenevme taka.

dali da ka`am. Vo okoto moe. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. Kralot dadam. dobro zdravje i ~esnost. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. Katerina Ako ova. ili pove}e odbijam od nego. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. Dimen A {to mi se pi{uva mene. no vremeto e dolgo. lordu moj Biron.298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. polni ste prestapi i prevari mnogu. zatoa. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. Dimen O. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. gospodine. Longavil Trpelivo }e ~ekam. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. toga{. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. Rozalina Katerina Ne. za da se iskoreni pelinot od umot va{ . prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Ako ova go odbie{. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. {to mene? @ena? Katerina Brada. malkumina visoki se tolku mladi. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. Biron A {to e. mila so mene. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. Marija Tolku e posli~no na vas. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. da ne go skr{ite lekoverno.

Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. Dadov na sebe savet. Kralot Dobro de. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. (Se vra}a Armado. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. Biron Da. pa. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. ako vi e po volja. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. ne ve pu{tame po pat sama. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov.) Armado Slatko velicestvo. }e mora. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . toa ne mo`e da bide. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. no ako ne saka. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. gospo|o. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj. Biron Godina! Dobro.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. mil moj kralu. ostanete zbogum! Kralot Ne. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. Xek ne se `eni so Xuli. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat.

) Zima . ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. pocni. ut. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. uuut. ut. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern. zima. srebreno beli i laliwa ne`ni. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. od onaa Ver. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. Nataniel. ut. uut. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. Ver. Molec. }e gi soslu{ame.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie.) Od ovaa strana e Hiems. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. Torlak i drugite. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. (Izleguvaat. uut. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. vtoroto kukavicata. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. Kralot Viknete gi brgu. vrani. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. uuut-ut. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. veselinka ve{a.

301 . zandana i zatvor kako zapek.So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica. konstipacija.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

priglup ~inovnik Talpa. pridru`ni~ka na Hera Ursula. isto milenik na Don Pedro Leonato. . vnuka na Leonato Margaret. stra`ari. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. mlad grof od Firenca. milenik na Don Pedro Benedik.LICA: Don Pedro. upravnik na Mesina Antonio. negov polubrat Klaudio. mlad velmo`a od Padova. ~ovek na Don Huan Konrad. isto Glasnici. ~ovek na Don Huan Dren. princ od Aragon Don Huan. }erka na Leonato Beatri~e. negov brat Baltazar. pridru`nici. sluga na Don Pedro Bora~io.

.

Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. Dren. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. . Ovaa romanti~na komedija. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. Prozata. Sepak. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto. ako na~inot mu e komi~en. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. Don Pedro. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. Kako {to uka`uva i samiot naslov. Osven ova. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. Ili. ako odime ponatamu. namerata mu e seriozna. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. homonimi na vremeto. dominira vo deloto. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama.

.

Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Pred ku}ata na Leonato. Leonato . takov nema{e vo na{ata vojska.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Beatri~e i drugi so glasnik. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Hera. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Leonato Iskren izliv na iskrenost. Leonato Glasnikot izraduva. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. (Vleguvaat Leonato. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. Glasnikot Mnogu e blisku. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. gospo|o.^in PRVI Scena 1 Mesina.

gospodine. . a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. ja menuva so sekoj nov kalap. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. site sme smrtni. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. gospo|o. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi.Ve molam. ama kolku {to go znam. Beatri~e Deka e polnet. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot. gospo|o. pred ma`ot ma`. }e ja zapalev. Glasnikot Gledam. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. deka gospodinov vi e posleden na listata. Beatri~e Da mi be{e prv. polnet e so doblesti. koga pro~ita. Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. No ve molam.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Leonato Vnuko. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. ni toj nema da vi ostane dol`en. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. ne se somnevam. Pred damata gospodin. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. mu e kako |upska torba. znam. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. gospo|o. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim.

sam si go baravte i si go dobivte. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. . Don Huan.) Don Pedro Gospodine Leonato. Benedik Opaa. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. vnuko. gospodine Benedik. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. dojdovte da si ja pre~ekate beljata.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. taga me obzema. Beatri~e . Vsu{nost. sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. Vie toga{ u{te bevte dete. nikoga{ nema da ve fati ludilo. Leonato Vas.Bidete sre}ni. Benedik. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. . Samo vie drobete si. no koga vie si zaminuvate. za{to koga od belja }e se spasite. Don Pedro Ostanete. gospo|o.Ova mora da e }erka vi. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe. a radosta me napu{ta. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. Klaudio i Benedik. gospodine Benedik. Nikoj ne ve ferma. gospodine. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi.

gospodine Benedik! Leonato. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. inaku. vi dol`am celosna po~it. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. gospodaru. ne ve poznavam od v~era.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. {to vo ova sme isti. no sakam da vi se zablagodaram. va{iot brat. so isklu~ok na vas. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. Benedik i da ne poka`e{e zamor. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. . Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce. gospod neka vi e na pomo{. Leonato Ako se zakolnete. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. Leonato. . Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. niedna ne sakam. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. Leonato Dali }e sakate. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. i bidej}i se smirivte so princot. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. No vie terajte si. ama ja poglednav. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. sirotite.) Klaudio Benedik. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. odime zaedno. nema la`no da se zakolnete.Vi posakuvam dobredojde. gospodaru.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. . gospodaru. veruvajte mi.

a bidej}i e takva kakva {to si e. ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. Benedik Ne znam. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. precrna za svetli falbi. Bratu~etka &. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. Gledaj. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. te molam. i presitna za krupni falbi. ne mi se dopa|a. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. na primer. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. bi bila neubava. te molam. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. Tuku. Don Pedro se vra}a po vas. poveli. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. . (Povtorno vleguva Don Pedro. da ne e polna besovi. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. ve molam. govori seriozno i razumski.

nitu bilo taka. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. u{te pred da umram. ^uvstvuvam deka ja sakam. Don Pedro Deka zaslu`uva. gospodaru. go govoram toa {to go mislam. ama.e. Don Pedro Klaudio Isto i jas. Klaudio Vaka da bilo (pra{ano).Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. priznavam so blagodarnost. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. . gospodaru: ‘ne bilo vaka. gospodaru. gospodaru.Ova e ulogata na va{ata svetlost. Benedik Deka vo `ena sum za~nat. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. Benedik Mo`e od gnev. Benedik Isto i jas. Benedik Ko vo prikaznata. Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . . no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost.na ova veruvajte mi. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. . Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. ne daj bo`e. `imi site veri i zakletvi.Toj e zaquben. Klaudio Vaka mi govorite. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. za toa malku }e po~ekaat. More }e te vidam jas tebe.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . Vo kogo? . ako ja qubite. kusata }erka na Leonato. od bolest. znam. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. kako mi pripa|a{ od qubov. toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. za{to gospo|icava e dostojna za toa. od glad.Vo Hera. vaka i }e be{e (odgovoreno). Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: .imajte na um.

sega pomo{ od vas mi treba. ve ostavam. Benedik.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. naskoro. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. Benedik Da. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. em roglesto. so vreme i vie }e se pripitomite. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. Vo me|uvreme. . ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. (Izleguva Benedik. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. Don Pedro Don Pedro Dobro. Ne. samo majtapete se. Klaudio Dali Leonato ima sin. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. dobar gospodine Benedik. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. zaradi ova {to go re~e. em ludo. vremeto }e poka`e. Don Pedro Dobro. ima da se trese{ pred nego kako prat. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. taa edinstveno . ja ima samo Hera. }e stane{ `ivotin~e. Benedik So gospod na pomo{: Od doma.) Klaudio Gospodaru. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. Iskreno va{. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. a toj {to }e me pogodi. odete doma kaj Leonato. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. Don Pedro Ne.

a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. jasno e. (Izleguvaat. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. }e go raspetlam vo nea moeto srce. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. na tatko & s# }e mu ka`am. zaquben si. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. no imav pogruba zada~a toga{. i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. Samo soodvetnoto slu`i. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera.) . na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. mi se dopadna. Klaudio? Klaudio Gospodaru. Znam deka ve~erva }e ima gozba. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. dali ja saka{. so melem od zborovi probav da ja le~am. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio.

bidete na visina.318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. drugo sakam da vi ka`am. na igrankata. ve molam.no. prijatelu. duri ne se poka`e kako jave .O. }e mi treba va{ata ve{tina. Odete vie i ka`ete & s#. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. da & go ka`e. ne.) . Leonato Ne. ubavo izgleda od nadvor. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni.) Rodnini moi. vo sekoj slu~aj. pa ako ovaa prifatela. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi. Obvivkata im e dobra. (Vleguvaat Leonato i Antonio. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. Ama brate. (Izleguvaat. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. . dojdete so mene. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata. sega za sega }e smetame deka rabotava e son. Vnu~ko moj dobar. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Bister e i razumen. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik.

No koj doa|a? [to ima novo. princot. vo ova. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. da se smejam koga sum vesel. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. }e si go teram }efot bezmilosno. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. Don Huan A ako go poslu{am. }e kasam. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. Ako me pu{tat od sinxir.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. va{iot brat. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. Da imam dovolno sloboda. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? . vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. a ne da se smejam na se~ii {egi. vo znakot na Saturn. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. Don Huan Se ~udam {to ti. kako {to veli{. Konrad Taka e. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. Konrad Poslu{ajte go razumot. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. a ne da se gri`am za ne~ija rabota.) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. roden. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. Bora~io? (Vleguva Bora~io. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. za{to samo nego i go upotrebuvam. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. da spijam koga sum pospan. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. kralski go gostat kaj Leonato. da jadam koga sum gladen.

kadev edna mnogu zagu{liva odaja.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. `iti s#. gospodaru. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . (Izleguvaat. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. gospodaru. toga{ sekako }e si ~estitam.320 Bora~io Desnata raka na brat vi. na nekoj na~in. mu na{tetam. princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. frlil oko? Bora~io Na Hera. . Ako. Don Huan Vidi go ti. da mu ja dade na grofot Klaudio. Tokmu toj. }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. raka pod raka.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja. ne? Konrad Dodeka sme `ivi. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. naidoa.

deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. Hera Mnogu ta`na du{a. . vnuko. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. . striko. i so dovolno pari v }ese. se razbira. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. nema nikakvi.^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. (Vleguvaat Leonato. Navistina e prezajadliva. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. no kravata {to premnogu bode. Kravata {to bode {uti rogovi ima. Hera.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. Antonio. cel ~as potoa mi idi ufunet.ako uspee da ja pridobie. Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. Beatri~e i drugi.

tatko. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. Odi v raj. polno starovremski spokoj i patina. samo do negovite porti. Za{to. za mene e grev. Beatri~e. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. i navistina. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . Ursula i drugi pod maski. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. Beatri~e striko. (Vleguvaat Don Pedro. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. pravo kaj sveti Petar vo rajot. brate. Baltazar. Klaudio. vnuko. (na Hera) se nadevam. Kako {to }e zapovedate. vnuko. Ba{ taka. slu{nete me. da se ma`am za najbliskiot rodnina. ko nekoj star rogonosec. ako princot premnogu navali. ka`ete mu deka za s# treba takt. . } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. zapamtete {to vi rekov. ne sakam nieden. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. Leonato Vnuko. Antonio A vie. ova ne e mesto za devojki. bratu~etko. so rogovi na glava i }e mi re~e. Bora~io. da napravime mesto. Leonato Se nadevam. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. Sinovite na Adama se moi bra}a. zatoa. Benedik.No i pokraj seto ova. striko. gledam crkva na kilometri. Hera. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete.) Don Pedro Gospo|ice. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. Tatko. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. a onoj {to e pomalku od ma`. preostro gledate na rabotite. polno e zanes i hirovi. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. vinata }e padne na muzikata. Leonato ]erko. dodvoruvaweto. ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. jas ne sum za nego. vo s# }e go slu{ate tatko vi. Beatri~e Imam oko sokolovo. ako princot za ona vi govori. Don Huan. kako {to mi zapoveda srceto. znaete kako da mu odgovorite. Margaret. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. odi v raj.

Margaret Hera Gospode. Ursula Dobro ve poznavam. ako zboruvate za qubov. (Odat na strana. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. oti imam mnogu lo{i osobini. Antonio Pravo da vi ka`am.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja.Odgovori. Margaret A jas ne. vie ste toj. Govorete potivko. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. vie ste toj. samo negova i ni~ija druga. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam. Eve ja negovata suva raka. samo go imitiram. vo ku}ata e Jupiter. vie ste gospodin Antonio. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. popot si go dobi. ne sum.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. za va{e dobro. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . pope! Baltazar .

vie ste toj. ako ostane nezabele`ana.) . {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik.) Treba da gi sledime prvencite. (Se slu{a muzika odvnetre. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. ili ako nikoj ne se nasmee. ne sum. Benedik Ne go poznavam. (Igra. Bora~io i Klaudio. Mnogu zdodeven {ut. za{to ako n# povedat vo lo{o. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. Taka e. Benedik Nemojte. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. vi se molam. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro. no nema. veruvajte mi. koja. Izleguvaat site osven Don Huan. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. Sigurna sum deka e tuka nekade. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost. Beatri~e Samo napred. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto.324 Antonio So eden zbor. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. Beatri~e Deka sum opaka! . gi napu{tam na prviot sviok. povelete. Ba{ bi sakala da me ~epne.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego.

Sigurno e taka. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar.princot prosi za sebe. Don Huan Gospodine. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. zatoa. do prvata vrba. toj e vquben vo Hera. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka.. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. Go poznavam po na~inot na koj stoi. taa ne mu dolikuva spored potekloto. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? . bez posrednik. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. grofe. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov. toj sum. Bora~io A toa e Klaudio. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. sekoe srce. toj sum. brat mi mnogu ve ima pri srce.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. ve molam ubedete go da se trgne od nea. Benedik Ajde. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. za qubovta. za va{a rabota stanuva zbor. Hero! (Se vra}a Benedik. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. Klaudio Isto i jas. Taka se prodavaat goveda.

gospodaru. . Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil. (Povtorno vleguva Don Pedro. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. mu rekov. Benedik O. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. deka sum bil poglup i od vol. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. i mislam vistinata mu ja ka`av.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . . Benedik Pa sepak. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral. . ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. toga{ jas ve ostavam vas. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot. pa mi {iri muabeti. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. kam{ikot ne bi bil na odmet. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? . deteto vi go ukrade mesoto.bez da pomisli deka sproti nejze sum jas.) Don Pedro Gospodine. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot.deka sum bil {ut na knezot. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. vie mu go ukradovte gnezdoto.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka. taa mi re~e. ~esno zboruvate. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska. a i venecot. `imi krstot.326 Klaudio Ve molam. toga{. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. kako {to mi se gleda. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. (Izleguva. ostavete me. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama.

~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. a jas na toa mu pla}av lihva. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki. nitu bolen. . gospodaru. . gospo|ice. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. Don Pedro Eve ja. navistina site kavgi. doa|a. Vi se molam. Leonato i Hera. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. gospodaru.bocka. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila.) Don Pedro Ete. pa zatoa. da.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . da. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. gospodaru. grofe. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. nitu aren. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. u`asi i zbrki idat po nea. ova e jadewe od koe mi se gadi. ete. nitu vesel. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene. odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. gospodaru. Beatri~e Poarno vaka. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. da odnesam poraka do Pigmejcite. Benedik O Bo`e. gospodaru. mi go ima{e pozajmeno za malku. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . vi tvrdam. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. gospo|ice. go kutnavte na ple}i. Don Pedro [to e so vas.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. ne zboruvajte mi za nea.dve srca za negovoto edno. Don Pedro More go legnavte. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. gospodaru. Za{to. }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. dodeka e ovde. Beatri~e Vsu{nost. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en.

a veselosta najmnogu vi li~i. gospodaru. kutri~koto budali{te. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. Mislam. ili ako ne mo`e{. vie ste ko praznik. no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. Beatri~e Zboruvaj. Rodnini. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . toga{ pretpostavkata mu e gre{na. Don Pedro Me sakate mene. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. Nemate. na vas e redot. vi se molam. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. Za{to Klaudio. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. gospodaru. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. rodnino. sigurno e. Don Pedro Navistina. Beatri~e Ne. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. jas }e vi najdam ma`. Beatri~e Taka e. grofe. gospodaru. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. rodeni ste vo vesel ~as. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. Negovata milost brakov go sredi. gospo|ice. imate veselo srce. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko. taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. . sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. ako e taka. a praznicite se mnogu retki! No. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. gospo|ice? Beatri~e Ne.Gospo|ice. gospo|ice. vi tvrdam deka. deka ste blisku do vistinata iako. gospodaru. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. majka mi pi{te{e od bolka. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. ko {to ste vie moi. .Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. spolaj mu. bratu~etke. za{to. prostete mi. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. Klaudio Ba{ taka i pravi.

Don Pedro . so pomo{ na vas dvajca. neli. Klaudio Leonato I jas. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. Ba{ bi sakal da gi spojam. . duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. zete. sedum dena. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. Don Pedro A i vie. dobro. gospodaru. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. Leonato Ne pred ponedelnik. vo me|uvreme. gospodaru. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. no duri i toga{. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. da ostvaram Herkulovski podvig. (Izleguva Beatri~e. gospodaru. site dodvoruva~i gi zema na ududu. Ako go storime ova.So va{a dozvola. no vi tvrdam. nema da se {laeme tuku-taka. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. gospodaru. Don Pedro Dobro. Klaudio. striko. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. mi ka`uvala }erka mi. Ni slu~ajno.a jas. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. gospodaru. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. Imam namera. Leonato Gospodaru. se budi i umira od smea. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. vi stojam na usluga. Kupidon }e treba da ni nosi voda. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. . Leonato Ne daj bo`e. }e se zacapa vo Beatri~e.

gospodaru. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. Don Huan Se se}avam. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. mene mi slu`i.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. Bora~io To~no. . sekoja sopka za mene }e bide lekovita. sluginkata na Hera. gospodaru. pa }e vi ka`am {to sum zamislil. kolku sum & mil na Margaret. bolen sum od zer na nego.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. i s# {to vo toj pravec deluva. (Izleguvaat. Don Huan Ka`i mi na kratko. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno.) Don Huan Taka e navistina. gospodaru. prepreka. Don Huan Sekoja pre~ka. grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato.

Bidete postojan vo optu`bite. Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. Pojdete kaj princot. Bora~io Toga{ odete. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. brat vi. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio .so edna rasipana orospija kakva {to e Hera. Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. jas }e sredam Hera da bide otsutna. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata.) . Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. im go ka`uvate ova. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. (Izleguvaat. Klaudio }e go stavat na maka. vo me|uvreme. a mojata prefriganost nema da me zasrami.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. poka`ete deka od ~ist obyir.

gospodaru. . }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako. sekako inaku {to }e mi e. Bogata mora da bide. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. ubava. pametna. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. mene mi e arno. mene pak mi e arno. Edna `ena e ubava. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. doblesna. interesna vo muabetot. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka.Kolku ve~erta e tivka. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno. ama velam. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. toa e sigurno.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. mene pak mi e arno. blaga. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. Slugata Ama ve}e sum ovde. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. blagorodna. pesnata povtori ja. gospodaru. (Vleguva Baltazar so lauta. Leonato i Klaudio. donesi mi ja vo gradinava. pla~koto. ko ~esen ma` i vojnik. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. Slugata Gospodine. normalno inaku nema ni da ja poglednam. se razbira.) (Vleguvaat Don Pedro. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. . nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. no mislam deka nema {ansi. Mo`e li do tolku da se izopa~am. ama sakam da si tamu pa pak tuka. A takov ~ovek e Klaudio.) Don Pedro Ajde Baltazar. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa. inaku ne doa|a predvid. (Izleguva slugata. Treta e doblesna. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene.) Benedik Mom~e. gospodine. Druga e pametna. a sega. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. a sega se pretvoril vo rasean lingvist.) Don Pedro Ajde. Benedik Znam.

Don Pedro Dobra pesna. Baltazar Baltazar Najdobrite. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki. Ne pla~ete dami.. . Po~nuvaj. ne ostavaj dolgo da te molam. pej. gospodaru. krenete glavi gore. Ne pla~ete zatoa.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. dvapati muzikata da ja grdi. notiraj noti. la`govci se ma`ite. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne.. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. se kolnat deka ja qubat. notirawe! (Muzika. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. sekako (Na Klaudio. ne barajte glas tolku lo{. gospodaru. no sepak ja molat. Benedik (Od strana.) Benedik Ete. Baltazar [tom za molba govorite. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. niedna moja nota za notirawe ne e vredna. Don Pedro Toj navistina govori po noti. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. Te molam. `imi s#.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. gospodaru dobar. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. govori na noti.

Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. navistina vi ka`a. na golema maka e. Leonato Kakvi znaci.) Dojdete. tuka nema ni najmal somne`. pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. ne znam {to da mislam. se ~ini go ima zamrazeno za navek. Leonato.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. Zagriza. Klaudio Mo`ebi samo glumi. gospodaru. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. zagriza. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. nikoga{ la`nata strast. gospodaru. ve molam? Me za~uduvate. Don Pedro Stori taka. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. (Izleguva Baltazar so lautata. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Leonato Da glumi? Gospode. Leonato Nitu pak jas. taka. ne bila tolku sli~na na vistinskata. . idete. ovaa riba }e zagrize. zbogum. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. ako e la`na. Don Pedro Kako. . gospodaru! Pa taa }e vi sedi. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo.) ]e pomislev deka e mestenka. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. Klaudio Vi ka`a. ama deka go saka od dnoto na du{ata.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata. kako. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am.idete. dajte mu u{te. Benedik (Na strana.

ofkala. Vaka stojat rabotite. spored sebe. kosi kubela. molela. Ve molam. pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. Klaudio Potoa padnala na kolena. rekla taa. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. da. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Leonato O! . lipala. . Ja `alam. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . }erka mi s# mi ka`uva. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. pla~ela. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. kolnela. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik.Koga go ispi{ala. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. bi go ismeala iako go sakam. krvta pobeduva. rekla taa. mo`e duri da krene raka na sebe. veli }erka mi. pa sednala da go pro~ita. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj. Sudam za nego. vo devet slu~ai od deset. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. navistina. Taa e prekrasna.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. taka }erka vi veli: Zarem jas. Leonato O gospodaru. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi.

Klaudio A {to e pravo i pameten e. e prezriv po priroda. Don Pedro Ni slu~ajno. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. Don Pedro Nadvore{no. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. kako {to znaeme site. Don Pedro Kako Hektor. od vreme na vreme. Leonato Ako ima strav od Boga. Don Pedro Dobro pravi. znae da bide iskri~av. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. Loenato Ne. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. Pa. mora da go ~uva mirot. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. Gospodaru. vsu{nost. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. . Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. ne e vozmo`no. sekako. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. da ima ne{to. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. za{to ~ovekot. ako go uriva mirot. Don Pedro Leonato Navistina. gospodaru. toj izgleda dopadlivo. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. za{to ako mu ka`e deka go saka.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. Navistina mi e `al za vnuka vi.

ako ne ja zasakam. (Vleguva Beatri~e. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. samiot mo`am da potvrdam: i doblesna . Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa. (Izleguva. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata..Ja doznale vistinata od Hera. Benedik izleguva od zad rasjeto. zemjata mora da se naseluva. da mi be{e naporno nema{e da dojdam.) . Odam da nabavam nejzina slika. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro. vi blagodaram za naporot. .) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . (Izleguva. gospodine.Jasno mi e deka ne vi e do jadewe. . ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. osven {to se zacapala vo mene. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka.ova e isto kako da re~e{e. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna. toga{ sum beter od Evrein. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{. Benedik Ubava Beatri~e. Zarem majtaplaci. ni ova ne mo`am da go odre~am.Raka na srce.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata.Ne mislev nikoga{ da se `enam. Izgleda ja `alat gospo|icata. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost.No eve ja ide Beatri~e. vistina e. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma.taka e.Ako ne se smiluvam nad nea. @imi videlcevo densko. Razgovaraa seriozno. .ova e epten dvosmisleno. . zatoa zbogum. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea. . Klaudio i Leonato. i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost . i umna. toga{ sum gad.

ko milenik nekoj carski koj po carska volja. (Vleguvaat Hera. zrel od sonceto.) Ne. ka`i & deka si n# ~ula.tamu neka se skrie. taa e polna prezir. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. Zada~a vakva ima{. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. ko pile kalu|er~e. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. . koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet.Vo gradinata na Leonato. . Ursula. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. }e ja namamam vedna{ da dojde.) Hera Slu{aj. kaj{to xbunot orlovi nokti.) Oti gledaj. za da ~ue {to imame na um. do odajata trkni. (Odnazad vleguva Beatri~e. A go spomnam. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . Ursula. seta sega skriena zad rasjeto gusto. Po~ni sega. i ranuva samo po ~ueno. Hera Toga{ da & se dobli`ime.) Hera Odi Margaret. Beatri~e. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. sonceto go brani. (Izleguva. Ba{ od ova. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. skukulena. Margaret Bez gajle.^in TRETI Scena 1 . stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa. Margaret i Ursula. navistina.(Prio|aat do senicata.

vo vozdi{ki neka sogoruva. se razbira. sigurna sum. ne lutete mi se. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. sukalo goltnal. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. neka gasne. ne pravete & nepravda takva. nebare nekoj do smrt te skokotkal. mojot sakan Klaudio. ako e nizok. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. veli poarno da & e sestra. ako e li~en na lice. zatoa. Hera Vo Italija. pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. videte {to }e re~e. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. do smrt }e mi bie {egi. Ursula O. Hera Ne vodi ami kako. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. tolkav prezir ne vodi kon ni{to.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. Ursula Ve molam. Da. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. ako e kale{. perka vrtena od sekoj veter. Ursula Navistina ste vo pravo. nikoj ne mu e ramen osven. . {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. Ursula Sepak ka`ete & . ako e visok. . Hera Ne. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. mol~eliv. blagoroden.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. ahat e delnat mnogu grdo. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. Hera Vo pravo ste. klada nepodvi`na. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila. o. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. Zatoa Benedik. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. ako e zborliv. Talpa. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. madam. velat. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. da. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. ko zapretan ogan.

za{to od glava do petici siot e veselost.) Beatri~e (Izleguva napred. Benedik Gospoda. Leonato I jas go velam istoto. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. sakawe dvojno od mene }e ima{. odnos. Benedik. ako e seriozen . ako mi dozvolite. Da vlezeme ajde. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. Koga. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov. (Vleguvaat Don Pedro. Don Pedro Ni slu~ajno. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. }e se fati. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. Benedik i Leonato. vi tvrdam. Klaudio. eden pa|a v zamka. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. na jazik go ka`uva. nekako mi e poseriozen. a jazikot mu e mandalo. Ursula (Na strana. Hera Da. nasekade e mnogu poznat. gospo|ice. ne sum ve}e istiot. zbogum! I ti gordost mominska. me korat za prezir? Preziru. Oti ona {to mu e na srce.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. (Izleguva.) Gotova e. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. navistina. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. madam! Hera Ako e taka. a potoa odam za Aragon. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. gospodaru. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva.340 Vilijam [EKSPIR po izgled.

Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. a. a [panec od pojas nagore. bez gradnik. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. utre vo Francuzin. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. na primer. ama berberot e viden kaj nego. navistina. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. sekoe sabajle. na primer. kako {to vi se ~ini. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. Te{ko toj {to ja ima. {e{irot. Don Pedro Ne. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. izgleda pomlad za edna brada. Leonato Don Pedro Navistina. Benedik Me boli zab. celiot vo dipli. . [to e. go ~etka. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. na primer Germanec od polovina nadolu. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. Jas sepak velam deka e zaquben. deneska vo Holan|anec. toga{ ne e lud vo zanesot. se zanesuva.

Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. Benedik Ako ste slobodni. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. .) Don Pedro Tvrdam po {to sakate. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. (Izleguvaat Benedik i Leonato. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. ve molam ka`ete ja. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. [to se odnesuva do brat mi. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. ve molam. se oblo`uvam. dojdete so mene. bi sakal da porazgovarame. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . Klaudio More ne samo {to go znae. Bog neka ve ~uva. neka ova se poka`e podocna. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. Klaudio Se soglasuvam. xabe se ma~el i .) Don Huan Gospodaru i brate. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. brate. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego. pove}e nema da se grizat.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. Vo me|uvreme. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. (Vleguva Don Huan. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. deka }e mu govori za Beatri~e. nekoja {to ne go ni znae. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. no vi velam.toj e zaquben. Gospodine.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a.

za{to predolgo za toa se govori. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. ako i toga{ s# u{te ja sakate. Don Pedro Don Huan Da. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. toga{ `enete se utre. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. strpete se samo do polno}. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Ako dojdete so mene. se~ijata Hera. (Izleguvaat.gospo|icata e neverna. . Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. Hera na Leonato. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. dovolno }e vi poka`am. ba{ Hera. Don Pedro Zo{to. a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. pa neka se vidi za {to se raboti. da. ne priznavajte {to znaete. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. i da ne dol`am.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. postapete kako {to sakate. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena.) . va{ata Hera.

kom{ija Dren. . inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. zna~i ne e podanik na princot. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . Dren Dojdi vamu.344 Scena 3 Na ulica. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata.. Zada~ata vi e vakva. oti se odredeni da go ~uvaat princot. Dren . ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. Dren Ne. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite. Dren Taka e. gospodine. samo.. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. Talpa Dobro. kom{ija \eriz. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. gospodine narednik.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime. Dren [to gi imate vie. Vtoriot stra`ar Da. ne. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. treba da gi sfa}ate site skitnici.toa doa|a od prirodata. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. za dobriot izgled. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. Dren Kako prvo. znaev. za pi{uvaweto i ~itaweto. gospodine ili \or|i \erizot. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. ova saka{e da Taka be brat.Ponatamu. toa bi bila preblaga kazna za niv. ne? Zna~i. zatoa nosete go fenerot. ka`ete im ja zada~ata. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego. .

a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. ortak. Dren Ako naidete na kradec. Vtoriot stra`ar Dobro. Talpa Taka e navistina. Dren Po kilo krv. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. stra`arot ne smee nikogo da navredi. Taka mo`e. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. ova e ve}e drugo dvajse. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. mo`ete. raka na srce. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. sekoj {to barem malku gi znae propisite. Dren Ova se va{ite zada~i. Vtoriot stra`ar Ako ne}at.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. ne bez volja na princot. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. vsu{nost. toa ne mo`e. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. Talpa E. ne}at. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. }e vi re~e deka mo`e. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri. ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. `imi bogorojca. vi velam. gospodine. oti. Vie. tolku podobro za va{iot dobar glas. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. ostavete gi toga{ neka se otreznat. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Talpa E ne. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no.

s# podrobno }e ti turam. utre tamu }e navalat svatovi. viknete me. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite. ]e ti vratam za ova. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. gospoda.Ajde kom{ija. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. Bora~io Da be. ve molam. Vtoriot stra`ar Ete gospoda. Zbogum. a sega ka`uvaj {to ima{! . a jas. ve molam. (Izleguvaat Dren i Talpa. ne mrdajte! Bora~io Konrad. Bora~io Eve ti ka`uvam. . tuka ti sum do laktot. Stra`arot Ete. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. gledate! Zna~i. Dren U{te ne{to.) Bora~io Ej. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. ~esni kom{ii. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. dobra no}. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. ako ne{to golemo se slu~i. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. Bora~io Mislam na modata. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. Konrad Ba{ ~udno. dremete na {trek. Konrad Da. ko vistinska pijanica. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. ~uvme {to ni e zada~a. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. lu|e! Sepak ostanete skrieni. se raboti za ali{ta.

Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. postaveni. no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. pa delumno zaradi negovite zakletvi. koja mo{ne gi izmami. gospodarot moj. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. frfulot mu visi. princot i Klaudio. krade. go znam. a mi se {etka ko gospodin. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. kako da e Hera. . Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. duri imeto mu go pomnam. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne.prvin treba da ti ka`am kako princot. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno.ama ~ekaj. . ti ka`uvam zgora-preku. poleka! . sigurno e vetrokazot na ku}ata. Klaudio zamina gneven. Klaudio i mojot gospodar. no |avolot. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. velam. znae{e deka e Margaret. Bora~io Zarem ne gleda{. sedum godini ima. ni malku. na koi najprvo gi v~opi. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. Konrad Aman bre lu|e. delumno zaradi temnata no}.

ovoj }e go nosam i to~ka. Ursula .348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. draga Meg.) More }e ni go donesete Gnasniot. }e go nosam ovoj. gospo|o.) Margaret Navistina. te molam. Hera Taa e budala. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. Margaret Ne e tolku dobar. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. a budala si i ti. (Vleguvaat Hera. Odime. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. samo kosata da be{e malku pozatvorena. Margaret i Ursula. nema tuka trte-mrte. a fustanot vi e po najnova moda. navistina. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. (Izleguvaat. (Izleguva Ursula. Ursula Draga Ursula. ti tvrdam.) Dobro. Vi stoime na raspolagawe. Hera Ne.

Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana.) Da. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. Lele. so rabovi i tanteli opto~eni so srma. Hera Velat nema takov na svetot. Hera Opaa. rakavi odnadvor. lesna qubov i nozete vo vis! . vie pejte ja a jas }e igram. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. da. mila Hera. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. vreme e da ste podgotveni. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. of! Margaret Ofkate za me~ok. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . Beatri~e Re~isi e pet. (Vleguva Betari~e. Beatri~e Dobro utro. Materijalot svetlikav. Margaret Vi velam. . ama sum bolna. naxixan so biseri. va{iot e desetpati povreden. originalnosta.eve ja doa|a. nikogo nema da navredam. no {to se odnesuva do finosta. mislam. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. Hera Dobro utro. ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. Of. taa mo`e i so zafaten glas. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. da re~am. te`inata na va{iot ma`.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. so oprostenie. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. bratu~etke. bratu~etke.

i pokraj tvrdosta na svoeto srce. mila bratu~etke. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte.) Ursula Gospo|o. bratu~etke. kaj bivalo vaka da se nastine.) . sepak. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. ni{to ne ~uvstvuvam. mislev na obi~en bodlikav trn. povle~ete se. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. Margaret Em devojka em zatnata.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. deka ste zaqubeni. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. Beatri~e O. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. bolna sum. . ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. (Se vra}a Ursula. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni. Hera Pomognete mi da se oble~am. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. Ne. ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. no sepak. bolna. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. (Izleguvaat. samo taka }e vi pomine bolkata. no sega. grofot. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. princot. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. dobra Ursulo. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e. draga Meg.Vi velam. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. `imi bogorojca. gospodinot Benedik. treba da ja nosite na kapa. mi se ~ini. nema tuka nikakva pouka. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. pra{uvam? Margaret Jas ni{to.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. vi velam. .

od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. ne{to se raboti. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. {to s# nema na svetov! . no. ve molam.videte. i umot ne mu e tolku zatapen. Dren Znam. . kako {to jas. Talpa Isto i jas. Talpa Vsu{nost gospodine. gospodine. na{ata stra`a no}eska. vie me deran`irate. da bev deran`iran ko kral. Bog e dobar ~ovek.Dobro rekovte. eve za {to se raboti. sepak. navistina.Od vlakno ortoma Scena 5 . bi sakal da mu bide no. gospodine. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. so bo`ja pomo{. zboruva malku pod pat nad pat: star e. Dren Da. milo mi e {to toa go slu{am. gospodine. Talpa Taka e. gospodine. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. vi velam. i sami gledate kolku sum zafaten. umot } e si pojde!’.) Leonato [to sakate od mene. kom- Dobar star ~ovek. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. {to se odnesuva do mene. gospodine. fati dvajca prefrigani huligani kakvi. {to velat: ‘A starosta dojde. (Vleguvaat Leonato. Leonato I {to e toa. edniot mora . gospodine. pove}e nema vo cela Mesina. so Dren i Talpa. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici. imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani.Druga soba vo ku}ata na Leonato. ~esen kom{ija? Dren Pa. saka da si muabeti. kom{ija Talpa. i iako sum samo siromav ~ovek. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. Bo`e gospode. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. Dren Sporedbite bazdat. koga dvajca javaat na ist kow. Dren Da. skrati go lafot. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i.

prijatele.) Glasnikot Gospodaru. ti tvrdam. toj mnogu zaostanuva zad vas. gospodine. . ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot. zbogum. Dren Umot nema da go {tedime. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot. Leonato Navistina. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi. Leonato Sega moram da ve ostavam. Talpa I toa umno. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. Leonato Eve idam.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. Na site lu|e ne im delile isto. Leonato Napijte se vince pred da odite. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. navistina sfatila dve problemati~ni personi. . (Vleguva Glasnik. odete po Franc ]umurot. gospodine! Na{ata stra`a. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. kom{ija.) Dren Odete sega. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo.taka si e toa. Dren U{te ne{to. Dren Bo`ja rabota. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. gospodine. gotov sum. (Izleguvaat. navistina. gospodine. ortak.^esna du{a. Morame da gi ispra{ame lu|eto.) .

dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da.Vnatre vo crkvata. gospodaru. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. (Vleguvaat Don Pedro. Sve{tenikot Vie.he! Hi. . samo ednostavnata forma na ven~avkata. Sve{tenik. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. gospodaru. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. Don Huan. Klaudio O. Loenato. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne.Tatko. Trgnete se o~e. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. ko Bog {to mi ja dade mene. da ja ka`ete sega. bidete kratki. gospo|ice. Beatri~e i drugi. Benedik. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. Hera. na primer: Ha.^in ^ETVRTI Scena 1 . Hera? Hera Ne.ha! He. A vie. Klaudio. va{ata }erka? Leonato Slobodno. sinko. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. dozvolete mi. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. ve povikuvam. o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate.) Leonato Ajde o~e Fransis. . zaradi spasot na va{ite du{i. gi ima i za smeewe. Leonato Da ja ven~a. {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa.

svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. princu. bi rekle.O bo`e! . crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. ako vie. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete.Eve. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. lostej}i ja nejze. [to da re~am? Obes~esten sum. Leonato nikoga{. ko brat na sestra. ako taa. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. Leonato. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. i devstvenosta & ja sovladavte. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. Benedik Ova ne li~i na ven~avka. site {to ja gledate. a ~uenoto e vistina. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. gospodine. ja setila taa strasta na postelata bludna. Hera Vistina? . so nieden zbor ne sum ja lostel. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. dobro ~uvte. Leonato Ama. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. vi velam. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. zemete si ja vedna{ nazad. Leonato. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost. taa samo znak e i privid na ~esta svoja. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. tuku.

Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. naterajte ja da mi odgovori pravo. no {to so toa. najubava! Zbogum. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. Leonato Ti nareduvam. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. ja vidovme.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. `imi ~esta. Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. . stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. . `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. navistina. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. Klaudio O bo`e. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na. ubava damo. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. duhot & go zatemnija. da ne govorite za niv. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. Hera grofe. odgovori mu ako si mi }erka. Zatoa. `al mi e {to ova mora da go slu{ate.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. da se ka`at. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. jas. rabotite izneseni na videlo.Leonato. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. gre{nice ~ista.

ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. Benedik Leonato Gospo|ice.ba{ taa da padne vo jama od blato. Beatri~e Kako si. . so milozliva raka. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega. gospo|o. So nego nemam vrska. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. samiot. zo{to ba{ taa . Beatri~e Sve{tenikot O.pomagajte striko. Hera? Zo{to.Striko! . obvinuvaj}i ja. `ivotot bi ti go odzel. mislam.O. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. Don Huan i Klaudio. ve molam: duri i samiot. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. gospodine. sigurna sum. ne otvoraj o~i. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne. moeto {to go sakav. zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. eve potvrda! O. prokolnuvaj}i se sebesi za navek. moeto so koe se gordeev. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. Hero. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. trpenie. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe. koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. . nekoj na du{a ja zel! Smirete se. @alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. Hera! Hera! . Leonato Eve potvrda. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. veruvajte. ne spiev. {to go falev. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino.

zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. Nare~ete me {utrak. otfrlete me. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. kolku sum silen na snaga i bistar na um. ne mo`e da bide. toa e ve}e ne{to. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. razgneven na ovoj na~in. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. na iskustvoto. neka nieden grev ne mi se prosti! . na dostoinstvoto. Leonato Ne znam za toa. so~uvstvuva i pravda . svetosta moja. ~ij duh postojano sonuva podlost. za da ne vidat. tatko. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. vo migot koga oklevetena bila. zvaweto. Leonato O~e. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. ne veruvajte mi na vozrasta. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. mrazete me. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. Deka umrela. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. mora na ova da ostaneme. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. taa ne poreknuva. Dvajca od niv nesomneno se ~esni.Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. Sve{tenikot Strpete se malku. ne veruvajte na mojot ugled.O. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. a ova }e go `ali. jas ne znam nikoj. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. tuku po makive baram porod mnogu golem.

skrit. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. navredi i misli. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. Benedik Gospodine Leonato. Benedik Ne posakuvam da e taka. Taka i so Klaudio }e bide. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. Sve{tenikot Odime. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. sokrijte ja. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil. umrete za da `iveete. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. (Izleguvaat Sve{tenikot. vo nekoj samoten. Hera i Leonato.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. no koga }e go zagubime i }e go nema. Leonato Davej}i se vo maki. vo ~esta vi se kolnam. i u{te dolgo }e pla~am. ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. zli jazici. svadbava mo`e e samo odlo`ena. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. gospo|ice.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. sepak. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. ~udnite rani gi le~i. . pla~am po svoja volja. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. poslu{ajte go ovoj sovet. . veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. Ajde. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot.toga{ }e ja `ali. i za najmalata slamka }e se fatam. Ako bide vaka. toga{ vrednosta mu ja krevame. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. treba samo da se izdr`i. Benedik Sekako. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. da.

toga{. vo vas nema qubov. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. pu{tete me da odam. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Benedik . Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Beatri~e E.samo mi e `al za bratu~etka mi. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas. a sepak ne la`am. naredi mi ne{to da storam za tebe. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. Benedik [to da ti prosti. ni{to ne poreknuvam . Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. Beatri~e. ve molam. mo`e da go goltnete. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. no ne veruvajte mi. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. Beatri~e. . ti me saka{. Beatri~e Benedik ^ekaj malku. ni{to ne priznavam. bog neka mi prosti. Benedik @imi me~ov. Benedik Ajde. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. mila Beatri~e.ne.

la`ni obvinenija. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam.. ute{ete ja bratu~etka vi. zbogum. naklevetena e.) . zna~i.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba.konte. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa. Beatri~e. Odete. mila Beatri~e. Benedik Toa mi e dovolno. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe. vedna{ e hrabar kako Herkul. so nevidena svirepost. navredi i posramoti mojata rodnina? . Beatri~e Milata Hera! . Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da.O bo`e. kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. uni{tena. (Izleguvaat. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. Jas moram da velam deka e mrtva.Ama najde izgovor! Benedik Ama. ^ekaj.so javni kleveti. i toa qubezni.360 Beatri~e Navistina sakam da si odam.O. . hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. gurabija od grof~e. konte i pol. Beatri~e. grof~eto . zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. Benedik Prvin da staneme prijateli. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. a tamu . Beatri~e Princovi i grofovi! Da. da. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj.zlo & e naneseno.Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! . svedo~ewe na princ. Klaudio skapo }e mi plati. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr.. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. te sakam. Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. @imi rakava. . @imi rakava.

Gospoda. Talpa. (Vleguvaat Dren.i zapi{ete go prvin bog. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. deka ne sme. . [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. Dren Zapi{ete . . Dali zapi{avte deka ne se? . i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. i Pisar vo sve~eni ali{ta. ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi. Stra`ari. velam. Dren Zapi{ete . Bora~io. neka zastanat pred mene. Konrad i Bora~io.Bora~io. Dren Taka e. Bora~io Dobro.@imi boga. . ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. Neka zastanat pred gospodinot narednik. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. gledam se dogovorile. na{e e da go ispitame prestapot. prijatele? Bora~io Vi velam.Kako se vikate. gospodine. vi velam. da vi {epnam ne{to na uvo. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da. gospodine. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! .Dojdi vamu. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. gospodine i se vikam Konrad. . se nadevame.se nadevaat deka mu slu`at na boga.Gospoda. Talpa Konrad Taka e. . mom~e? 361 Konrad Gospodine. zastanete na strana. mom~e.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. . Dren Dren Ve molam zapi{ete .Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor.gospodin gospodin Konrad.A va{eto. Dren Neverojatno prefrigan fraer.

zapameti. toa bi bil praviot na~in. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. na takvoto negovo obvinenie. Pisarot . ne mi se dopa|a{. Bora~io Gospodine naredni~e. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. mora da e toa. ne gi ispra{uvate kako {to treba. .princot Huan e podlec. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il. . Dren Sus. e podlec. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da.Gospodine narednik. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete.) Ni{to drugo. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. Toa e s#. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. (Izleguva. . . Hera bila na ovoj na~in naklevetena. da `imi sveti Ilija. Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e.Gospoda stra`ari. gadu koga ti velam. Dren Navistina. bratot na princot. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. re~e deka Don Huan.Opa.362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete . pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec.Neka vlezat stra`arite. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. Princot Huan utrovo kidnal bez traga. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. gospodine.

i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. Ajde. ne sum jas glup. zapomnete deka sum magare. ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. . kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva. . Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? .]e vidi{ ti. vie ste magare. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare.) . gadu. tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. vrzete gi.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat.O. Vodete go! O.

Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. mudrosta nivna vo strast se pretvora. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. }e ve snema. ako ja vkusat. del~e. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto. . dosta so soveti. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. Leonato Ve molam. Ama takov nema. Leonato Ve molam. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. . Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. bolot so zdiv go terala. oblik ili forma. toa sekako }e go storam. zatoa. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. ~emerot so sve}i go opiva. dosta. ne. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. no. Leonato Sega govori{ umno. ne. I jas sum od krv i meso. brate. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi.) Antonio Ako prodol`ite vaka. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. nema da slu{am. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. (Vleguvaat Leonato i Antonio. oti lu|eto. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. A ova neka go znae Klaudio. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. so zborovi jadot. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. na sekoja bolka da odgovara so bolka. i so pogovorki jadot go krpi. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec.

~oveku.) Don Pedro Dobar den. gospodaru. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. Zamol~i. Velam. koj drug ako ne ti? Nemoj.toga{. Klaudio. dobro.Toga{. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. gospodaru? . gospodaru. . podlecu. bez kle{tewe i {egi. pod zakrila na starosta. od podlosta tvoja smislen. starecu. Klaudio Dobar den na objacata. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. Klaudio. tvojata. cutot na mladosta i bludnata sila. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi.Zo{to naedna{ brzate? . ti mi go nakleveti nevinoto dete. zbogum. Don Pedro Brzame. Klaudio Trgnete se. so vas nema da bijam megdan. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci. za. drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. Znaj. Leonato ^ujte me. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. ~oveku dobar. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. Don Pedro Gre{ite mnogu. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. velam. gospoda. Leonato. v lice ti velam. Leonato Brzate. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. Loenato Gospodaru. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am. dobar den.

{to e novo? Benedik Dobar den. klevetat i pcujat. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. gnidi! Leonato Brate Antonio. (Vleguva Benedik. Antonio Don Pedro Smirete se. . Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. no. po mene. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. Antonio Don Pedro Mol~ete. prvin neka ubie eden. podleci. po mene. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik. A taa e mrtva.) Klaudio No. Voobrazeni. .) Odbivam da ve slu{am. {to la`at. majmuni. Leonato Odbivate? Ajde brate. da odime. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti.Sakam da me ~ujat. - Gospodaru. gospodine mom~e. gospodine.neka mene mi izleze na dvoboj. od podleci naklevetena smrtno. s# e toa glupost. gospodaru. brate Antonio. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. (Izleguvaat Leonato i Antonio. ne me{ajte se. trpenieto va{e da go stavame na proba. mamat. mom~e. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. mom~e. Antonio . drski. kolku im ~ini alot. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. gospodaru. se kolnam! Leonato Brate. Gledaj. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. bezobrazni pr~lovci. falbaxii. pili{tarci. no da po~ekame. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. ako me ubie{ mene. jas so ova }e se spravam. ajde. potcenuvaat.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. }e ubie{ barem ma`. znam kolku te`at. Don Pedro Nemame namera. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. gospodo. v du{a gi znam. prvin mene. Antonio Nema ama.Ajde.

Dojdov da ve pobaram i obajcata.Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. . Klaudio I nie nasekade te baravme. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata. . Klaudio Leonato i brat mu. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte. . Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. mislam deka navistina e lut. .Ne se {eguvam. daj si kura`.Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. so {to sakate i koga sakate.]e vi doka`am kako sakate. Don Pedro Ej.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. Ve molam. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. . druga e temata. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e. gospodine. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. ovoj mu se skr{i na dve. Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a. . tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. toga{ to~no znae kako da se odluti. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. Izvestete me {to ste re{ile. Vie ste podlec.

Sekako. a do toga{ mir neka ima vo nego. blagodaren sum mu. ba{ taka stori. kopileto. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. Don Pedro Don Pedro Da. koi. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. rekov deka ima{ fin duh. no sepak.) Don Pedro Seriozno misli. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. da. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. rekov jas. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. ne. Samo. re~e taa. to~no. na krajot. sepak. Ne. re~e taa. lesen vi e. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. so dva jazika. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. . mom~e. gospodinot e umen. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. i ako ne gi ise~am kako {to treba. . toj vladee so jazici.Gospodaru. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. zaklu~i so vozdi{ka. a vie. duhot dobro vi kaska. rekov jas. Vladee toj so dvoen jazik. s#. so nego doprva }e se sretneme. Ne. rekov. nikogo ne povreduvaat. ama mal. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. re~e taa.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. va{iot brat. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. spolaj mu na gorniot. strasno bi go sakala. Veruvam. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. re~e taa. duhot mu e golem. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. re~e taa. golem ama nesolen. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. umen i rumen gospodin. dobar duh. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. Zbogum. vie znaete {to mislam. Don Pedro O. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. (Izleguva Benedik. Ne. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. pobegna od Mesina. Poseriozno zdravje. rekov jas. taka e. {to nikogo ne povreduva.

ra{irija la`na vest. Don Pedro Gospoda ~inovnici. vie. ili na kratko. te pra{uvam {to zgre{ile. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. Don Pedro Komu zgre{ivte. kako vtoro. dozvolete pred vas da zavr{i s#. Stra`ata so Bora~io i Konrad. gospoda. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. govorea nevistini. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. edna misla dobro promeneta. ~ekajte malku. te pra{uvam {to napravile. da. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. `imi boga. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. gospodaru. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. va{iot brat. kako {esto i posledno. tie se la`govci i podleci. . zastanete.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. Ve izla`av duri i vas li~no. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. treba ve~no da se vnimava na vas. koi. zgora na toa. Kako prvo. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. kako treto. da. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am.) Dren Ajde. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. Talpa. kako {esto i posledno za {to se obvineti. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. Don Pedro Ama. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. gospodine. klevetnici se. optu`ija la`no edna dama. kako treto. no}e. i.

sam sebesi se la`e{. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. i lu|e.koi se vme{ani vo toa. a i pisarot. deka sum magare. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. isto i jas. gospoda.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. sepak grevot vo zabluda go storiv. Don Pedro Vo boga vi se kolnam. Leonato Ne. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. navistina majstorski go izvr{ivte. . brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. i na pepelta pejte & . jas sum. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. Dren Ajde. samo jas. Odmazdata izberete ja sami. Klaudio Da. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. vodete gi tu`itelive. bidete mi vnuk. za smrtta na }erka mi. no mora da zboruvam. podlecu. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. no sepak. i debelo me plati za izvedbata. koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. za da se zadovoli dobriov starec. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet. Vi blagodaram.

A isto taka. . veruvam. za deneska. Dren Odi. gospodo. zbogum. ve o~ekuvam kaj mene.) Leonato Do utre nautro. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. ovoj tu`itel ovde. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. (Izleguvaat. Dren I zgora na s#. Vodete gi apa{ive. neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam. gospodo. ne e ba{ taka crno-belo. Don Pedro ]e bideme tamu.) . kom{ija. Bora~io Ne. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. velam. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. Antonio Zbogum. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. za toa na Boga mu blagodaram. go molam boga da go zabrani. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte.) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. Leonato Eve ti za trudot. ve molam raspra{ajte go i za ova.Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. ve molam. se kolnam. zbogum. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. gospodine. Ve o~ekuvame utre. iako. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. navistina me nare~e magare. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. optu`eniot. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. zna~i.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja.Ajde. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. .

ne povreduva `ena. Mislam za peewe. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. budala mnogu xagorliva rima. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. zatoa te molam.dobriot pliva~ Leander. Benedik Vo gradinata na Leonato. (Vleguva Betari~e. Margaret. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. gospodine. Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. Benedik Tipi~no ma{ki duh. zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. pogoduva ama ne povreduva.mnogu ostra rima. (Izleguva Margaret. Ne. {titovi i samite si imame. na primer. mila gospo|ice Margaret.mnogu nevina rima. za{to. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. Troil. a tie se opasno oru`je za devojki. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. nieden od niv. ti go predavam {titot. e bebe . Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. za mala. no {to se odnesuva do qubovta . kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. velam. Da ti se pluknam. fa}a vo let. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in.) Benedik Te molam. ne velam ne. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas.) Mila Beatri~e.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. Margaret Dobro. ti toa i go zaslu`uva{. mora da vglavite zapci na vrtewe. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. za bog. rog . Margaret. (Vleguvaat Benedik i Margaret. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. vikni ja Beatri~e. Toga{ ostani do toga{! . s# nekoi ~udni zavr{etoci. {to e pravo.

eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek . ka`i mi. no ka`ete mi. I jas sum mnogu bolna. go predizvikav Klaudio na dvoboj. Mi se slu~i qubov? . si odam sega. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. No ti ka`uvam prosto.no sepak. ve molam. A sega te molam. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. eve samiot svedo~am. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre. zatoa. ko jas {to si gi falam svoite. Benedik Samo lo{i zborovi. daj mi da te baknam. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . negovata sovest ne se sprotivstavi . lo{iot veter e samo lo{ zdiv. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame. . tolku ti e `estok duhot. Beatri~e. jas }e mu inaetam zaradi vas. pa. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. . ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene.najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa.Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. pred da odam. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. a toa e. ima i {to da falam. zatoa si odam nebaknata. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{.ako gospodinot Crv. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter. a vo dene{no vreme. Benedik Staro. staro pravilo.

smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. pridru`ba. pomogni vo vozdivot. sakajte me mene i zakrepnete. . ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie.) Ursula Madam. mrtvilo gori duri za smrtta se govori. da me zakopaat vo va{ite o~i. ta`no e. Polno}. Klaudio Po~ituvajte go boga. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema. da dojdam so vas kaj striko vi. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. gospodaru. ta`no. nejze da ja slavi. gospodine. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. Klaudio. ta`no e.) (^ita od svitokot. ta`no. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. PESNA Prosti im. i u{te sakam. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema. vo la~ot. (Vleguva Ursula. slava najde.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. pomogni vo pla~ot. (Vleguvaat Don Pedro. grobovi zinete. (Izleguvaat. Klaudio Sega leka no}.) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. morate vedna{ kaj striko vi. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. Sega zasvirete i ta`no zapejte. da vi umram v skut.

A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. mislam.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Antonio. brate.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. no Margaret ima mala vina vo ova. volcite se siti. . Sve{tenikot i Hera. dojdete pod maski. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i.Znaete i vie {to treba. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. Leonato Pa.) (Vleguvaat Leonato. Blagodaram na site. Ursula. Don Pedro Odime. Benedik O~e. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. Betari~e.) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. mora da ste tatko na bratovata }erka. Sekoj patot neka si go gleda. Benedik. i predajte mu ja na Klaudio. (Izleguvaat damite. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. povle~ete se sega vo odajata sami. a koga }e ve viknam. Margaret. . 375 Don Pedro Dobro utro. ajde. gasnete gi fakelite. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. so tolku te{ko breme! (Izleguvaat. }erko i vie blagorodni~ki site. i gledajte so denot. lu|e. iako ne po svoja volja. }e mora malku da ve izma~am. Benedik I jas.

dobro utro. a za {to. (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba. Leonato Srcevo moe e so vas. od Klaudio i od princot. gospodine.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. Gospodine Leonato. na diviot bik misli. od vas pomo{ baram. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. ne pla{i se. (Izleguva Antonio.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. Benedik.) Don Pedro Dobro utro. Vikni ja. vistina e. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. sve{tenikot e spremen. gospodine. no sega druga smetka imam. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik.Eve gi idat Klaudio i Princot. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam. brate. Benedik Bikot Jupiter. ama. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda. Tokmu taka. Leonato Pogled. ~oveku. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. Sve{tenikot I mojata pomo{. {to od mene go dobivte. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. ~inam. Klaudio.) Klaudio Za ova }e vi vratam. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. od dvete edno. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. Povelete. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini. mukal milno. princu. dobar o~e.

ne smeete. }e vi bidam ma` ako vi e po volja. E. dozvoli liceto da ti go vidam. . Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. toga{ striko vi. o~e. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. no jas sum `iva i `imi `ivotot. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. nevina sum i ~edna. (Ja vadi maskata. (Ja vadi maskata. Beatri~e Mene taka me vikaat.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. Du{o. Benedik Klaudio Poleka. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene.) Duri sakavte mi bevte ma`.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene. . gospodaru duri klevetata be{e `iva. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. edna Hera umre vo rezil. Leonato Ne. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. po zavr{uvaweto na svetiot obred. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene.

ama. `imi videlcevo. `ena ti treba. te zemam od {to mi e `al. no bidej}i }e bideme rodnini. namenet za Beatri~e. zatoa udrete svirki.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. najdi si `ena. . popu{tam pred golemiot pritisok. (Vleguva Glasnik. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. `imi denov ubav. }e te zemam. Leonato Vnuko. za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. nemojte. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. Beatri~e Gluposti. navistina. . ama.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. Znam deka go sakate. [to se odnesuva do tebe Klaudio. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. samo prijatelstvoto go vra}am. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. ajde. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka. Princu. nie sme prijateli. Leonato ]e igrame podocna. princu. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe.) Glasnikot Gospodaru. Nema da ve odbijam.Ajde. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni.da zaigrame pred da se o`enime. Na kuso. ~ist proizvod na negovata glava. Benedik Ne e ba{ taka. velam. o`enet ~oveku? Benedik Porano. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. imav namera da te pretepam. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. ta`en si. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. .

Svirete koga vi velam! (Igra. Muzika.Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego. .) .

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

upravnik na imotot na groficata Parol. sira~ka. arlekin. nejzina }erka Marijana. sluga na groficata Rejnaldo.LICA: Groficata od Rusion. gra|ani . pridru`nici. grofot od Rusion. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. vojnici. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. nejzin sin Helena. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. brat na prethodniot Tolkuva~. prijatelka na vdovicata Velmo`i. {titeni~ka na groficata Lava{. majka na Bertram Bertram.

.

neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. podzapletot so Parol. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t. Iako integralno vrzan. na primer. prikaznata za Parol. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. prikaznata za Bertram i Helena. sre}no zavr{uvaat. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). e izmislen od [ekspir. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. Sli~no na nea. po site svoi karakteristiki. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. Podzapletot. Otelo. poradi razvojot na nastanite koi. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. no sepak. pred s#. Spored satiri~niot ton.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. {armantna mlada dama od prviot del. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). Helena vo podocne`niot del od dramata. Bertram. Ottuka. . se ~ini. No sepak. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik. odo{to na onaa prijatna.n. iako mo{ne nasilno. Makbet i Kral Lir. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. izleguva kako sosem neprijaten lik.

.

gospodine. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. gospo|o. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. da ja dostigne{e. groficata. gospo|o. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. gospodine. bogami. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. gospo|o. da be{e sega `iv. Zaradi kralot. go zakopuvam i vtoriot ma`. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. Bertram A jas. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta. tatko.O. Bertram Lafe Od {to strada kralot. Lafe Vo kralot }e najdete soprug.~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. gospodine? Toj krena race od lekarite. zaminuvaj}i.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. vo svojata fela. Lafe Od `iva rana. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. i toa. gospodine. negovata majka. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Helena i Lafe oble~eni vo crnina. . grofot od Rusion. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. gospo|o a vie. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . velam. Lafe Navistina be{e genijalen.

Zbogum Bertram. Sakaj sekogo.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. posovetuvajte go.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Dosta. . a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto. Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva .za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. . prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. Bertram. preteranata `al du{man na `ivite. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. nikomu ne ~ini zlo. gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. (Na Lafe) Gospodine dobar. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. Gospo|o. Groficata Bog neka go blagoslovi! . Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Bertram (Kle~ej}i). a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. tamu pofalbite odat so so`alba. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Lafe Va{ite pofalbi. vi se molam. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. Gospodine moj dobar. Lafe Negovoto dete edin~e. Zbogum. gospo|o. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. tie se i doblesti i predavnici. izmamija od nejze solzi. veruvaj na malcina. Helena. blagoslov od vas baram. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam.No dosta za ova.

. negovite kadri na tablata od srceto . No koj ide? (Vleguva Parol. okoto mu sokolovo. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. (Izleguva groficata. No sega go nema. Bidete dostojni na glasot na tatko vi. Helena Ama toj navaluva. Gotova sum. pa i kukavica bi rekla. ~uknat od merata nedvor. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. Parol Zbogum. No.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. sepak popu{ta. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. Vo vas ima mala fleka od vojnik. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. Helena I ne. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. dvig. koga }e klekne pred vas. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. a na{ata devstvenost. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. nema.) Onoj {to so nego patuva. sekoj mig da go gleda{. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. tolku e toj nad mene. iako ma~no. ubava damo. kralu. ve minira i ve kreva vo vozduh. Be{e ubavo.srceto meko mnogu za sekoja negova crta.) Helena Zdrava da mi ste. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. (Izleguvaat Bertram i Lafe. ako go nema Bertram. gr~ na miloto lice. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. gospodarkata va{a. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. i vardete ja ko zenica v oko. pa da ve pra{am ne{to.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. Ma{koto. Nema `ivot za mene. iako smela vo odbranata. Parol Ne postoi takva. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{.

{to e bezgre{na neposlu{nost. go gubite gradot. Studen drugar e taa. a toj e takov - . gospodine. Helena U{te malku }e ja potrpam. Helena A kako. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. Od druga strana. a sega samo obi~na skapana kru{a. ako ve~no se ~uva. mrzliva. Bog neka go vardi. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. dobiena e ruda za pravewe devici. tolku pove}e & pa|a cenata. va{ata drta devstvenost.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata.. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. isto kako sireweto. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. a va{ata devstvenost. Parol Da vidime: zna~i. devstvenosta e nam}ora. sepak. so dupkata {to sami ste si ja napravile. mo`e desetpati povtorno da se najde. navistina. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. i voda~ i bo`ica i svoj vladar. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. treba ~ovek da postapi. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa. so edno ~udo ubavi.porano be{e povkusna. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. Ottarasete se. zagubena e za sekoga{. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. seta napravena od samoqubie . ottarasete se. i feniks i kapetan i du{manin surov. navistina. Protivprirodno e. neprijatna v usta. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. Ne ~uvajte ja. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. So samoto toa {to ste sozdadeni. slatkata propast. bogato e nakitena ama e nesoodvetna. Ispora~ajte ja dodeka se bara.. Devstvenosta kotka crvja. gorda poniznost. pa makar i da umram kako devica. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. gordeliva. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. i majka i qubovnica i prijatel najmil. Pa ako povtorno gi eksplodirate. i svojata vera. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. Devstvenosta edna{ zagubena. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. Vremenski gledano. ko sekoja sogniena kru{a . Dajte ja dodeka vredi na pazar.

]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. [teta. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. da trgneme. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. zbogum. koga }e nema{ seti se na Naprotiv.) Pa`ot Gospodine Parol. . Helena Parol Gospodine Parol.392 Parol Kakov e. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. Parol Pod Mars sum roden. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. gospodarot moj ve vika. pa nie. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al. so nivna pomo{. Koga }e ima{ vreme moli se. Ako mi uspee da se setam na tebe. Parol Taka se dobiva prednost. }e mislam na tebe vo dvorot. koga bil vo povlekuvawe. ste se rodile pod milozliva yvezda. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. (Vleguva pa`ot. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. Parol Helena~e. Zbogum. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. Helena Ba{ pod Mars i jas velam.

so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . U{te edna{. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide. vo bakne` da se spojat. kralot na Avstrija. (Izleguva.) Helena (Zvuk na trubi. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. zbogum. (Izleguva. velat deka nemu treba da mu veruvate. . od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. gospodaru.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. Vleguvaat kralot na Francija so pismo. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. Nevozmo`ni se ~udata. Sepak.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot. Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe.plan {to mo`e od race mi bega. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni.) Firenca i Siena boj neviden bijat. velmo`ite na{i.

I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. ako go sledat. I jas posle nego istata `elba ja imam. mladiot Bertram. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. veli~estvo. tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. koj. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. . Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i.’ Vakva ima{e `elba. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. Dobre dojde vo Pariz. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. Dobrata priroda. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. Lafe i Parol.‘Kamo da me snema’. na krajot . gospodaru. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. a ~esta sopstven budilnik . a samo hrabri u~iteli go u~ea. vele{e toj. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. Kralot (Na Bertram) Mom~e. Bertram Gospodaru. Ko prav dvorjanin.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. go ima{ likot na svojot tatko. Uspea da izdr`i dolgo.

za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. Groficata Blagodaram veli~estvo. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme. gospodaru. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. grofe. znam. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. grofe. . No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. ne e vo red {to sum sirot. mom~e. Bertram Okolu {est meseci. Kolku vreme ima.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. Ne sakam za{to mi e maka. Lava{ Mislam deka vi e poznato.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. gospo|o. gospo|o. (Trubi. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. deka jas sum vi eden sirot |avol. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. Izleguvaat. Bertram (Vleguvaat Groficata. Dobredojde. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. iako mnozina bogati se prokolnati. Podajte mi raka.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . Ni sin mi ne mi e podrag.) Groficata Da slu{nam sega. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego.

Lava{ Moeto siroto telo. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi. Lava{ Plitka ste. za{to velat decata se blagoslov. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. gadu. Lava{ Ostanav bez prijateli. gospo|o. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. Mesoto me tera. ima i drugi sveti pri~ini. {to zna~i. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. gospo|o. Ako jas za nego sum rogonosec. Toj {to mi ja ora nivata. gospo|o. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. mora da odi. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. gospo|o. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. Sluguvaweto ne e nasledno. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. tuku prorok. toj za mene e argat. kako i vie. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. gospo|o. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. Toj {to ja ute{uva `ena mi. nikoj ne bi se pla{el od brakot. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. rasipan. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. takvi kakvi {to si se. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. Groficata . a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. gospo|o . so glavite se soedinuvaat. toj i gi mazni moite krv i meso. toa go bara.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se.

nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. delo ludo. sepak edna od deset e dobra. Lava{ Edna dobra `ena od deset. sepak ne nanesuva {teta. gospodine. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. od devet lo{i samo edna e arna. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. Sudbinata. Groficata Bri{ete. Rejnaldo Gospo|o. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. ‘Od devet lo{i samo edna e arna.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. ja sakam. si misle{e. toa e pro~istuvawe na pesnata. za ova se kolnam vo nejzino ime.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. Groficata Vo pravo ste. `imi majka.) Groficata I? Rejnaldo Znam. A govore{e deka go qubi va{iot sin. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o.bi se vikalo. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. Podocna }e razgovarame pove}e. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. Trgnuvam. ili so sekoj zemjotres. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e. da sum paroh. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. apa{. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. Mislam na Helena. (Izleguva. vele{e taa. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. Radosna za Prijam boja. Groficata (Na Lava{) Apa{. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Groficata Da ve nema. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . Edna od deset. gospo|o. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. bez kamata. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. gospo|o.

Toa ne vi sum.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. gospodar mi e toj. Bo`e. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. Helena Po~ituvana moja gospo|a. Helena Prostete. madam. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. No ne ka`uvajte na drug.) Groficata Grofica Ne.no mislev so nula se ramni. okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev .) (Vleguva Helena. I taa bolna e sega od toa. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. tuku majka. bidej}i. (Izleguva upravnikot. smetaj}i deka mi e dol`nost. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. ^uvajte go ova v du{a. roditelite mi se nikoj i ni{to. na {to. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. imeto mi e bezna~ajno. Helena [to zapovedate. donekade. U~itel moj. negovite klasa. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. raznobojnata daga. Toj ne smee da mi e brat. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. Ja gledam seta. ostavete me. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. Groficata Niti jas va{a majka? . Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa. negovoto ceneto mnogu. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. pobrzav da ve izvestam za s#. gospode. Ve molam. a ova e na krvta zrno. Groficata Velam jas vi sum majka.

Znam deka zaludno qubam. re~ete deka toa ve ma~i . blagorodna madam. Zatoa ka`ete mi pravo. protiv nade`ta se boram. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka.za{to poglednete. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. a vedna{ po boga go qubam sin vi.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. madam. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi. [to. ako ne e. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. deka pove}e od vas. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. Taka. prostete mi. Ne navreduvajte se. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. Helena Gospo|o dobra. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. ko Indus. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. a ne sestra. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. Helena Priznavam toga{. Helena. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. Gospo|o mnogu mila. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. na kolena. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. vernik vo zabludata. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. Ajde. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. porekni. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . No. a takva mi e i qubovta. pred vas i pred vi{noto nebo. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. Govori. sepak baram.

so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. no ako i sami. postoi lek. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. o. proveren. tie deka za nego nemaat lek. znaete. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. Groficata Ka`ete mi iskreno. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. Ne{to mi veli. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. `imi milosta bo`ja. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . Tatko mi. sin vi. go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. Groficata Dali mislite. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. Helena Mojot gospodar. Helena. Helena ]e ka`am pravo. Me|u drugite. gospo|o. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet.

dozvola ti davam i qubov sredstva. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide. znam {to pravam. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat. Zamini utre.) . Groficata Pa Helena. gospo|o.Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot.

Bertram i Parol. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna.) Kralot Zbogum. {to ne doa|ate so nas. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i. Sovetov spodelete go. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! . Kralot Ne. @iveel jas ili ne. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. gospodo mlada. baranoto najdete go. gospodo mlada. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i.) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. Zbogum. Kralot Vardete se od italijanskite momi. gospodine mil. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. A sega zbogum. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. za slavata da vikne i da ve proslavi. Koga najsmelite barateli zbri{at. bidete sinovi na vrednite Francuzi. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site.^in VTORI Scena 1 (Trubi. Parol Ne e negova vina. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. Kralot Zbogum. zbogum. Prviot Dimen Gospodaru. I vam gospodo.

Parol kov. tie }e go sledat. so luzna. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto.) (Vleguvaat Lafe so kralot. blagoroden kapetane. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. mom~e. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. Parol Blagorodni junaci. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. ]e mu ja kidnam. Sledete gi. Prviot Dimen Ako te vle~e.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. kapetane. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. ‘slednata godina’. (Izleguvaat Bertram i Parol. Zbogum. Bertram Privrzani sme mnogu. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. Vtoriot Dimen So vas sum. Sekako }e mu re~eme. pa razdelbata te{ko mi pa|a. Prviot Dimen Taka }e storam. so eden zbor. negovite novonajmeni voini. na leviot obraz. velam.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram . da ~kripam so ~izmite po podot mazen. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. Parol Parol Izvr{ete ja. ‘rano mu e’. go ve`baat propisniot ~ekor. grofe.) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i. spomen od vojnata. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. me~ov moj so va{iot e bli`en. Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. A sega zbogum. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. Od niv prskaat iskri i bolskotat. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. kidni mu ja smelo. jadat. Ko rodeni bra}a.

mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. godini. ako bi sakale da ja vidite. zanimawe. (Vleguva Helena. ve molam. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. Kamo vie da kle~evte. gospodaru. gospodaru. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. Lafe (Na Helena) Ajde. edna. Lafe O. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. vlezete. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. Lafe Ne. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav. Pristigna. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. A sega `imi verata i ~esta. . (Odi kaj vratata. a posle smejte mi se do besvest. zboruvav velam so edna ~ij pol. Kralot Pa dobar Lafe. kako ne bi. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. lisico kralska? Bi. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen.) Kralot Brzinata navistina ima krila. Kralot Te zadol`uvam da stane{. a dali bi zobnale malku grozjence. karpata da ja mrdne.

Kralot Go poznavav. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. koga pomo{ta e ~ista glupost. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. osobeno eden koj{to. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. Ka`ete mu {to imate. Storiv taka. vlezete. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. mome. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. Pred da umre mi dade mnogu recepti. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. gospodaru dobar. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. kako vrv na negovoto iskustvo. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. Helena Nema da vi na{teti ako probam. a bliknuva ~esto .) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. golemi moriwa se su{at. @erar de Narbon mi be{e tatko. golemi vodi te~at od izvori {turi. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Kralot Vi blagodarime. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. go poznavavte i toa e dovolno. Ova e kralot. Helena Pa. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite. ubavice. Zbogum.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. ti lek za nea nema{. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. Li~ite navistina na predavnik.

tuku znam.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. Za ova da go rizikuva{. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a. Kralot Ne sakam da te slu{am. devojko mila. imeto neka mi se sotre. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. veruvajte. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. vo tebe klokoti i vrie: mladost. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. niz nea da zbori. po zasluga svoja. `ivotot neka vedna{ mi sekne. veli~estvo. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. mudrost. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. sram najdolen me najde. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. stanuva mo`no ama nazadgazum. mi ide? . kakva nagrada. ne ~epka so nesigurna raka. smelost. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. Doktorke mila. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. za besramnosta podla. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. Gospodaru mil. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. pred dvapati vo temnata. Ne pomognam li. Zbogum. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. smrtta plata neka mi bide. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. No ako pomognam. ubavina. bolesta slobodno }e umre. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. ~inam.

Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. vidi. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe.Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Kralot Eve ti raka. i nedopra{ana dobro mi dojde. . ne podolu }e bide i kralskoto delo. Zna~i. so kogo. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. na primer no ne e va`no. sama izberi go vremeto. blagoslovena bidi. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi.

gospodine. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. ko kola~e na svojata korka. a do najnizok u~en. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. Groficata Za povtorno da bideme mladi. ako u~enite govorat po pravo za nego. debelko. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. dali ste dvorjanin? . trkalezno. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. gospo|o. od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. da ka`am poprecizno. rogonosec na rogovite. Imate li. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. ne. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. ve pra{uvam. i ne e za dvorot. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter. pravo da vi ka`am. Ve molam. Eve vi go so s# {to odi so nego. [to se odnesuva do mene. selsko oro na Prvi maj.) Groficata Samo napred. ni race. gospodine. slabi~ko. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. ko brut na svojata dupka. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. sekakvo. ko pala~inka na velipetok. ni {apka i navistina takviot brat. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. da ja vadi {apkata. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. toj nema ni noze. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. Lava{ Ama i xuxe. od vojvodata nadolu do pod xandarot. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen.

gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost. gospo|o! – Navalete. ne {tedete me! Groficata Mislam. Lava{ Gospode bo`e. gospodine. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ete. navalete. Groficata Zavr{ivme. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. Lava{ Ve razbrav beri}etno. gospodine. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. tuku malku ima rabota za tebe. Groficata Gospode bo`e. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. u{te. (Izleguvaat na razli~ni strani. Stigam tamu pred nozeve. U{te. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala. Ova ne e mnogu. va{eto ‘Gospode bo`e. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. gospo|o! – Ne. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e.) . u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. pak dobro mi trgna.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. mi se ~ini. samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. Lava{ Gospode bo`e. (Mu dava pismo.

Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Parol Parol Taka e. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. I jas istoto }e go ka`ev. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. Parol Tokmu taka. Lafe Bertram Ama se slu~i. Lafe i Parol. pravo velite. Ova. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Parol Taka. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. Parol Lafe Istoto go velam. I jas taka bi rekol. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. istoto go velam.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt. treba da pro~itate za toa vo onaa. obi~ni i sekojdnevni. duri i Galen i Paracelzus. go velam so polna po~it. Parol Ba{ taka. `imi krstov. Parol (Vleguvaat Bertram. Ako sakate jasno da vi se predo~i. mnogu ~udno. kako se vika{e de? . Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj.’ Parol Taka de.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. Parol I e. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. istoto i jas go velam. ^udno. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni.

Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. Sekomu osven na eden.) Gledaj. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. No eve go kralot. a ne mo`at da te odbijat tie. Ti ima{ mo} da izbira{. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta. Helena Na sekoj od vas po edna sakana.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. vi padne koga qubovta }e posaka. (Kralot i Helena sednuvaat. ubavo gledaj. (Izleguva eden od pridru`nicite. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. li~na i ~esna. (Vleguvaat kralot. ne e ona Helena? Lafe Taa e. golemo nadminuvawe.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. spasitelko. (Kralot i Helena tancuvaat. pa toj duri i ja vodi. Helena Gospoda. `iti s#.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. . Napravi izbor po svoe.) Ubava momo. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. Helena i pridru`nici.) Sedni. I jas istoto go velam. Parol Taka e. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot. Parol Mort du vinaigre. pokraj spaseniot od tebe. {to dava nade` i za drugi. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost.

so zakana odgovor mi dava. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. Koj tebe }e te odbie.) Gospodine. Ve}e te ~itam. gospodine. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Tolku. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. nikoj ja ne}e. Ubavice. no odbiena ako bide{. a bogot na qubovta. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. me odbiva i mene. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. Helena (Stanuva) Sega. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. Helena Blagodaram. Helena Primete ja mojata `elba. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. (Se obra}a na eden od velmo`ite. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. Drugo ni{to nemam. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. Dijana. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. ve}e zavr{iv. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. gospodine. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. . od oltarot tvoj jas begam. ako vi e po volja.’ Kralot Izberi pa vidi. Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. jas ne mislam taka.

tolkava va`nost na razlikata se pridavala. taa ti e tvoja `ena. takvata ~est e gnila. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. umna. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. bez doblest. zemi ja. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. ~esta ni cveta koga ja `neeme. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. Bertram Zarem od ova sledi. Bertram. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. gospodaru. Bertram. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. . Kralot Zarem ne ti e jasno. moja `ena? Poarno prezrete me za navek. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. od delata na{i a ne od potekloto. te`ina i toplina. kralu. ‘]erka na siromav lekar’. velam. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. li~na. No ne pravi taka. Kralot Toga{. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. Taa e mlada. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. iako pred toa. a istoto i za zloto va`i. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. Ova e mojot izbor. gospodaru? Ve molam gospodaru. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. Bertram Moja `ena. i ~esta od niv {ika. gospodaru dobar. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. Zarem }erka na siromav lekar. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob.

za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. Ne mo`am da ja sakam. zemaj & ja rakata ti nadueno. Vamu.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{. Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. Drugoto ne e va`no. gospodine? Samo zbor . u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. meka sakaj ja i }e te cenam. polno prezir pili{tar~e. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini. a za da ja branam mora da poka`am sila. Govori. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. nedostojno za vakov dar {tedar.dva. Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. vo sprotivno zlo te ~eka. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. sega kralski pofalena. Helena Va`no vie ozdravevte. gospodaru blagoroden. Sve~enoto slavje me|utoa. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat. Parol Samo povelete. So qubov ne`na. kralu i radosna sum mnogu. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. Kralot Gre{i{. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. (Trubi. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. Iska`i se ovde . Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. gospodine. nitu za toa da se trudam. jasno mi e deka taa.) Lafe Slu{navte.

gospodine. pravo da ti ka`am. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. . gospodine. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. Parol Prestar ste. mom~e. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. i toa od s# srce. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. nema da mi e `al. somnitelno. Parol Ubavo.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. deka za sebe velam deka sum ~ovek. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. dobro moe penxere od re{etki. na site grofovi. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. Parol Ama ne sum go zaslu`il. zna~i }e stanam popameten. koga povtorno }e se spasam od tebe. Lafe Da. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. i nema i~ fira da ti odbijam. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Daj mi raka. na sekoj grof {to e ~ovek. mo`e{e da pomine. Bidete zadovolni {to ste prestar. ba{ zatoa. da ne si ja zabrza{ presudata. a ti na toa i si dostoen. A sega te ~itnav. sedi mi so zdravje. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. nema da se drznam.

Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. bi te ispotepal. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont.) Parol Ubavo. da sum samo dva ~asa pomlad. gospodine. gospodine. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. Mnogu. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. ]e go zdrobam. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a.’ Parol Gospodine. da mo`am da ka`am. Zatoa si odam. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. (Se vra}a Lafe. `imi fitilov {to mi sveti. gospodarot na kogo vistinski . Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. Toj e moj dobar gazda. gospodine. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. Skorbosan. vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. mnogu ubavo. (Izleguva. mora da bidam trpeliv. Ubavo. vie me napravivte od s# podolu. ili. a bedniov trud ve~no da mi trae. velam. @imi ~esta.) Parol Ubavo.) I toa gledaj {to pobrgu. poarno ka`ano. Lafe Koj? Gospod? Parol Da. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. (Vleguva Bertram. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. tvojot gospodar i gazda se o`eni. Lafe Nemojte vi se molam. ne~ist. (Izleguva. drt. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. Nema da mu se smiluvam na godinite.) Lafe Mom~e. skorbosan velmo`o. Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. da te znam podobro za. vo slu~aj na nu`da.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. ‘Go znam toj ~ovek. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. do sega ne sum ~ul.

bez laga. Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. Zatoa napred. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. mom~e. Parol Polnoto |ule. a kqusiwa vo nea nie. me piknaa v tav~e. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. i zo{to begam. Nejze }e ja ispratam doma. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. Nejze vedna{ ja pra}am doma. Parol Taka i }e bide. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. doma. Utre. {to. Parol [to. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Begam vojska za da ne legnam so nea. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. Zatoa da begame. Vo vojna. srce? Bertram O Parole moj. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. brgu }e se ~ue. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e. Vo vojna. U{te posabajle. Parol [to te ma~i.) . ostavi ja hrabro. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci. Vo drugi zemji! Francija e {tala.

Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. s# }e bide kako {to velite. {to e na zemja. apa{~e edno moe. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. Opaa. Dali me ~itnavte vo sebe. odnosno ‘Pred mene ti si gad’. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. ‘Pred eden gad. za{to mnogu glupaci. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. Mnogu e vesela. da ne se pravi ni{to. No sepak ne e arna. Te ~itnav. gospodine. gi oterale gospodarite vo propast. Parol Bri{i.) Parol Bog da ve blagoslovi. Da ne se veli ni{to. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. dr`ete gi postojano. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Parol Ama jas ne velam ni{to. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. ti si gad. Ova bi bilo najto~no. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. sre}na gospo|o. Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. ama sepak ne e arna. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. [to zna~i ne ste mnogu glup. (Vleguva Parol. osven vo dve raboti. vi velam. ti si edna itra budala. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. ti velam. Lava{ Treba{e da ka`ete. ama zdravjeto ja slu`i. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . Vtorata. ti si gad’. a za da gi zadr`ite. Parol Da te nema.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. gospodine.

Helena Potragata. Helena Ve molam. Parol Taka }e prenesam. Parol (Na Helena) Dobar apa{. Lava{ [tom ova do vas stigne. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi. Gospo|o. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. navistina i plus dobro goen.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. gospodine. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. Ajde mom~e. gospodarot moj no}eska zaminuva. gadu. gi priznava sosem.) .

bogatstvoto go sokriv. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. {to go videle na delo. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. Da. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram. Bertram Parol Ve uveruvam. narediv kowite da ni gi spremat. gospodaru. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. mnogu dobar kroja~. Eve go doa|a. Bertram I drugi. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{. toj. (Vleguva Parol.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. gospodine. Bertram Gi napi{av pismata. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost. kapetane. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. ]e se trudam da bideme prijateli. Ve molam sprijatelete n#. Ba{ kako {to & zapovedavte. se razbira. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. ‘gospodarot’. gospodaru. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. Da. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa.

Ne treba da se ~udite. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. koja soglasna ne e so okolnostite. kako {to mi naredivte vie. na postapkata moja. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete. Bertram Ne e taka. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. pa makar da go najdam kako se moli na boga. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. pa na umot va{ ve prepu{tam. sose ~izmi. musje. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. .Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. (Toj & dava pismo. (Vleguva Helena. Zbogum. Helena. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. Ova e za majka mi. (Izleguva. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. Zboruvav. Bertram Mo`ebi.) ]e se vidime po dva dena. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. No eve prangite mi idat.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici. Helena Gospodaru. Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. gospodaru. gospodine. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. mislite za nego deka e nekoj drug. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Zbogum. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate. samo meli. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite.

gospodaru najmil. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Zbogum. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. koe i ne e mnogu.) . Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. gospodaru. Pobrzajte doma. Helena Ve molam. i ne smeam da ka`am deka e moe. Mnogu mi se brza. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. iako e moe. Bertram Dosta za toa. Ne bi vi ka`ala {to e. prostete mi. vsu{nost ni{to. zbogum.422 Bertram Dobro. gospodaru. ne zadr`uvajte me. dosta za toa. Bertram Ve molam. Kade mi se lu|eto? – Gospodine.) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. ka~ete se na kowot. Napred. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. dobro.

toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. za ~ie golemo re{avawe. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. crna i stra{na od strana na neprijatelot. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar.) . kralot na Francija. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta. edna po edna. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. Izleguvaat. Utre odime vo bitka! (Trubi. vo tolku pravi~na kauza. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. koga pretpostaveniot pa|a.) Vojvodata Taka podrobno sega. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i.^in TRETI Scena 1 (Trubi. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{.

mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav.’ Ova ne e dobro. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. (Vleguva Lava{. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. osven {to toj ne doa|a so nea. zabite si gi ~epka i pee. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. ne{to smiruva~ko. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. Lava{ @imi s#. sinko moj nezrel i naglit. ima i ne{to ute{no vo vestite. Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno.) Lava{ O gospo|o. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. vo slu~aj da mu ja zbri{al. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. Va{iot nesre}en sin Bertram. ]e slu{nete deka sum pobegnal. postavuva pra{awa i pee. gospo|o. Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. si ja doteruva jakata i pee. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. [to se odnesuva do mene. So seta dol`na po~it. jas samo ~uv deka . (Go otvora pismoto i ~ita. Groficata A vrz osnova na {to. a slu{am ba{ taka storil. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. se smena vo drug ~ovek. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. tuku mirot ve}e e sklu~en. . Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska.442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. Prviot Dimen Ne. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo.

Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . gopodine. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. Prviot Dimen Gospodine. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. ne mo`ela sama da ja soop{ti. i od lo{o i od dobro. i sve~eno se zboguva so nego. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. gospodine. na krajot. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. (Vleguva Bertram. dodeka samata smrt koja. Vtoriot Dimen Skraja da e. Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. no dodeka prestojuvala tamu. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. No eve go negovoto lordsvo. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. (Vleguva eden sluga. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. normalno. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil.

) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. gad eden nizaeden. Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. Bertram Ne e va`no. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. poslednata be{e najgolema. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. ja oplakav. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto.) Cela no} ja pomina vo prangi. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. se pozdraviv so site okolu nego. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Tolkuva~ot Bosko himurho. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. ja zakopav `ena mi. ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. kako {to mislam deka e. se pogri`iv za svojata svita. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. a utre sabajle zaminuvate. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. no taa u{te ne sum ja zavr{il. prangite go dr`at. Ako va{eto lordsvo e vo nea. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. (Glasno) Porto tartarosa. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. a pome|u ovie glavni raboti. tivko. }e treba da pobrzate.

Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste. Parol Ponizno vi blagodaram. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. ova go vnesov vo zapisnikot.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general.’ [to velite na ova? . Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. (Na strana) Nemu mu e seedno. Kukavici i bagabonti nedokvakani. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. a praksata vo bal~akot na svojot me~. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. Vistina si e vistina. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. Ova e musje Parol. gospodine.’ re~ete ve molam. Parol ‘Kukavici i bagabonti. gospodine. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete.

Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. dozvolete. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. ne dostiga. Taka {to spisokot na regruti.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. `imi o~ive. Bencio po dveste pedeset. Sebastijan isto tolku. Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot. Edno po edno. mojata ~eta. kolku {to znam. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. Kitofer. Francuzin. Tolkuva~ot Fino. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. Tolkuva~ot @imi gospod. sitno du{i~e. Da vi ja pro~itam? . Spurio sto i pedeset. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. eve nekakva hartija. bolni i zdravi. gospodine. ni petnaeset iljadi du{i. }e prebarame. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. Ovde e. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. vi se molam. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. Korambo isto tolku. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. Giltijan. kolku e hrabar. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. ne sum siguren. Parol Da bidam iskren. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. Vomon. @ak isto tolku. Da vidime. vo{kar eden vo{kosan. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. kako se kotira kaj vojvodata.

Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. prevrtlivo i podlo.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Ostavete me vo `ivot. gospodine. vratete go kaj{to go najdovte. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. grofot e {utrak poln zlato. Ve molam gospodine. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. gospodine. I slu{ni go vojnikot. edna Dijana. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. a sega toj e za mene ma~ka. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. Dijana. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. gospodine. gospodine. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. kade bilo samo da sum `iv.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. Parol Tuka znaete. deka so u`ivawe }e ve obesime. Parol Samo `ivotot. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. odnapred misli. pa makar bil vo zandana. prvin }e go pro~itam. ako navistina s# ~esno priznaete. gospodine. ama sepak gori od pohota. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a. Tolkuva~ot Ne. Tolkuva~ot . Zatoa povtorno da Gledam. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. vo prangi.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. ako mi dozvolite. ]e vidime {to mo`e da se stori. za nego veresija nema. Prviot Dimen Odli~no. zlato baraj. po izgledot na generalot. ne dremi.

drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. . Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. gospodine. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. za toa nemam nikakvi dokazi. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. toj voop{to go nema. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. Koga se bega. nikoj ne mo`e da go stigne. a s# {to ~esniot treba da go ima. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. gospodine.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. Pogolem kukavica e od brat mu. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. koga se napa|a. jajce od manastir. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. no sekako pogolem mnogu vo zloto. postojano go ma~at gr~evi. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno. za `al. Bertram ]e vi ukrade. gospodine. Parol Dajte mu. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. gospodine. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. Koga la`e. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost.

blagoroden kapetane. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. mora da umrete. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. bi vi ja zel na sila. kapetane Parol. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. Samo za. navidum. I jas odam za Francija. Zatoa mora da umrete. ^uma da gi sotre site barabani na svetot. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas.) Parol Sepak sum blagodaren.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. (Si odi. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. vletav vo vakva opasnost. grofot. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. a i komandatot na kowicata. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. grofot Rusion. gospodine. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol. Kapetan pove}e nema da . Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. vi ostana u{te maramata. Zbogum. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. Prijdete xelatu. gospodine.) Pogledajte naokolu. blagoroden kapetane. Vtoriot Dimen Kapetane. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. Sekako. gospode bo`e. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo. kapetane. Prviot Dimen Dobar kapetane. Parol Pove}e ne mi treba baraban. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija.) Tolkuva~ot Vi nema spas. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e.

nemu strav neka mu ide za{to na krajot. da kleknam. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. a za tamu imame soodvetna svita.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. usluga edna mu napraviv nemu. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. falbaxijata magare }e bide. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat. golema re~isi ko negoviot `ivot. (Izleguva. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. Vo svoe vreme. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. Vdovicata Gospo|o dobra. no }e jadam. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam.) . vdovicata i Dijana. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. Za svetot znajte deka sum mrtva. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. mesto so ona {to ne e bidam. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant.

Lava{ Jas ne sum. u{te podobro. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. Helena Sepak.) Lafe Ne. Snaa vi i sega bi bila `iva. pred da najdeme na u{te eden takov emi{. Lafe A {to si. gospodine. More salati }e treba da isplevime. ne. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. kolata n# ~eka. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. ne. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto.) (Vleguvaat Lava{. be{e najmilata marulka me|u salatite ili. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. groficata i Lafe. doma. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. Lava{ Navistina. tie se cve}iwa. krin za mirisawe. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. Groficata Kamo da ne go ni videv. sepak krajot deloto go krasi. Sekoe zlo za arno.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. podlec ili budala? . (Izleguvaat. more tikvar. be{e gospo|ica na mesto. a sin vi ovde. `iti majka. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. samo molam. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. Na pat sega. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. a vremeto prebrzo ni bega. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. gospodine. ne bi ja sakal so posilna qubov. Lafe Krinovite ne se emi{.

ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. Lafe A sega da te nema. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. ne. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. eve ti go }eseto. budala a koga slu`am na ma`i. ne. No bidej}i toj e knez na svetot. podlec. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. Da te nema. Lava{ Jas sum gospodine. . bespogovorno im pripa|aat. jas sum za ku}are so tesno porte. Crniot Knez. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. Lava{ Pa. gospodine. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. gospodine. a tie spored prirodniot zakon. toga{ toa }e bidat kobili. alijas |avolot. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. Lafe Ne. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. Lava{ A na `ena mu. gospodine. ~edo na {umata. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. prodol`i da go slu`i{. gospodine. gospodine. Lafe Koga slu`am na `eni. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala.

no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Groficata Groficata Ba{ taka. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. so somoten zavoj na liceto. so fini. da go pre~ekame sin vi.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv.) Lava{ O gospo|o. deka go pottiknav kralot. Lafe (Na groficata) Ve molam. u{te koga dvajcata bea maloletni. samoto veli~estvo. Lafe Luzna blagorodno dobiena. a toj predlog. Lava{ Vsu{nost. e takva. bez nikoj ni{to da mu ka`e. go dade. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. ili blagorodna luzna. ne e na gospod beljata.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. vo sekoj slu~aj. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime.) . Lafe Gospo|o. va{iot sin. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. toa samo somotot go znae. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. pase kaj }e mu tekne. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. (Vleguva Lava{. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. Gospo|o. mojot gospodar. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. (Izleguvaat. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. zaradi negova ~est ostana ovde. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. a desniot mu e ~ist. pristigna mojot gospodar. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. gi ima dvanaesetina. Lafe Mene mi se dopa|a. blagoroden vojnik. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. Taa. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. e ubava ruba za ~esta.

vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. (Vleguva eden velmo`a. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. pa zatoa. Bog da ni e na pomo{ gospodine. Rabotite se takvi. Vdovicata Helena Bo`e. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego. Helena Ne e ovde. A kade trgnal.) Vo pravo vreme! ^ovekov.) Helena Ovoj te`ok. navistina. gospodine? Velmo`ata Ne e. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. ako saka. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. Velmo`ata Neka. Velmo`ata Kralot ne e ovde. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. gospodine. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. sum ve videl vo dvorot na Francija. sokolar. ve molam? . gospo|o. Helena Sepak krajot deloto go krasi. Helena Gospodine. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. ni e. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena.

dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Fortuna. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. gospodine. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. Vie gospodine. ili poto~no ma~kata na Fortuna.) Ovde ni prede. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. gospodine.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. Lava{ Navistina. Helena A za toa. (Vleguva Lafe. A nie morame na kowi povtorno. Parol ^ekajte. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. gospodine. bez ogled {to }e se slu~i. gospodine. podobro me poznavavte porano. vi govorev metafori~ki. Helena Ve molam. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. fa}aj magla. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. Te molam. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. molam. gospodine. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna. Lava{ Trgaj mi se. Sedlata. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. se ~ini. eve go toj samiot ide. bidej}i. vrvi. nagrada soodvetna vi sledi. za Rusion kaj{to odam i sam. gospodine. pred mene }e go vidite kralot. predajte go pismovo. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. Fortuna. celata se kalosana . odime! (Izleguvaat. gospodine. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. Parol Ve molam. ne mora da go zatnuvate nosot. ama sega.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo.) Parol Musje Lava{. }e vidite. Te molam.

Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. za{to izgleda kako beden. (Se slu{aat trubi. rasipan nikakvec. (Izleguvaat. raspra{ajte se u{te za mene. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. Vidi. vtoriot te istera. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. Eve vi go. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Lafe Toga{ molite. sepak treba da jadete. Dojdete po mene. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. Lafe Mavni mi se. za pove}e od eden zbor. (Izleguva. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. pravete {to sakate so ovoj {aran. Zborot zadr`ete si go. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. e Parol. gospodine. vidi! Dajte raka. dobar gospodaru. Iako ste budala i nikakvec. Sno{ti govorev za vas. Lafe. Parol Gospod da ve blagoslovi.) . Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. Jas imam druga rabota. [to e so va{iot baraban? Parol O. Zna~i molite za u{te eden gro{. otka~en. dobar gospodaru. propadnat.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. ~uknat. Mom~e. Parol Imeto moe. Parol Redno e gospodaru. poznavam po trubite. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. Ve molam. zna~i.) Parol Gospodaru.) Doa|a kralot.

Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. gospodaru. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. Vleguvaat kralot. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci.) Lafe Dobro mu li~i. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot. Zatoa prijdi. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. Se pokoruva sosem na va{ata volja.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. ~ij zbor za sekogo magija be{e. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat. Bertram Neka grevovite moi. go sovladuvaat i go gorat. pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. veli~estvo. groficata. Velmo`ata Vedna{. presilni za nezrel razum. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. Vremeto povtorno e ubavo. Lafe i pridru`nici. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. a ne ko prestapnik. s# sum zaboravil i sum prostil. Neka prijde kako stranec. . Neka dojde. Groficata Toa e minato.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen.

Prsten kako ovoj. No qubovta {to doa|a docna. za{to sme stari. ako nekoga{ na maka se najde . Site merodavni soglasnost dadoa. kralot mi gi prosti. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. gospodaru. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. Kralot Ve molam da go vidam. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{. ~esto vo nego be{e vperen. vo koe. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima. Groficata Da. (Lafe mu go dava prstenot. so voshit. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. Bertram Dobro opravduvawe. so dvogledot na prezirot. pozajmen od gordelivosta moja. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. Kralot S# e dobro. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. te molam. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. pokajni~ki potoa lelekame po nego. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. lavot. ja zasakav. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at.) Prstenov be{e moj. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. a koga na Helena & go dadov. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. ja zamoliv. ili zemi me na nebo. go `alime pravot.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. (Bertram mu dava prsten na Lafe. seta simetri~nost ja stesnuvav.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. za ukradena ja smetav. so taa slika vtisnata vo pogledot. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. [to ja saka{. ubavata boja ja kudev. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta.

toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en.) Kralot Obzemen sum od crni misli. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. . – Vodete go vedna{. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. bez ogled kako s# }e se svr{i. Pa. ti la`e{. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. Vodete go vedna{. deka tokmu na znakov }e & pomognam. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. iako vie smetate deka e taka. Groficata Sine.) (Vleguva Velmo`ata. taa nikoga{ ne go vide. Bertram Se la`ete. sum ja videl kako go nosi. gospodine. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. Moite prethodni proverki. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. a taa e mrtva. sokolar so pismo. (Izleguva pod stra`a. priznajte deka bil nejzin. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. be{e moj. ]e prodol`ime so ispituvaweto. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. Ti nejze ja mraze{e smrtno. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Sepak ne znam. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. se kolnam. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. velam.

a u{te mi ka`a so mili. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana. a plateno mu e so mojata ~est. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. gospodaru. Toj pobegna od Firenca. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. begate od niv. grofe. gospodine. Dajte mi ja. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel.) . za ova na videlo da izleze. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. ko {to mi ka`a. gospo|o. bez da se zboguva. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. pa {tom im se zakolnete na brak. kratki zborovi. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. Kralot Prijdete. Ne mi treba ovoj. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne. koja. Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. Lafe. (Vleguva Bertram pod stra`a. {to s# u{te sakate da se ven~ate.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. se crveneam da ka`am. Molbata moja. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese. na Helena na gaden na~in bil grabnat.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. ovde ja o~ekuvaat. me ~udi.) Se pla{am deka `ivotot. (Izleguvaat pove}emina. – Najdete gi molitelive. kako {to gledam. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. gospodaru. toj spie{e so mene. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali.

a rakata e moja. gospodaru. Dijana Besramnica e. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. mislite moi. zacapana o~ajnica e taa. gospodaru. Dijana Vidov. zakletvite sveti gi davate. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. mi se ~ini.) . me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. Bertram (Na kralot) Gospodaru. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. Neka visosta va{a. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. Kralot Gospodine. Lafe Gospodaru dobar. Kralot (Na Dijana) Rekovte. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. Ne veruvajte mu. vie ne ste ma` za nea. me davate mene. (Nekoj izleguva.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. Prstenov e najdobar dokaz. gospodaru. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. gospodaru. Dijana (Na kralot) Me navreduva. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. so koja ponekoga{ se zabavuvav. ako toj voop{to e ~ovek. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena. a tie se moi. a jas sum isto taka svoja. Ovaa mu e `ena. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. O videte go ovoj prsten. Se vika Parol.

od raskala{enost. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov. jas doma }e go vratam. priznavam deka prstenot be{e nejzin. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. po nea zbesnav. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. (Vleguva Parol. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. Bertram Mislam deka go ima. vie {to ja otfrlivte svojata prva.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. nema. sekoe pero ve e`i. Se sepnuvate itro. Kralot Trpeliva mora da bidam. . a nazad mojot vratete mi go. Mi se dopadna. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. gospodaru.) Bertram (Na kralot) Gospodaru. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. velam. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. i vo mlade{ki zanes. ve molam? Dijana Gospodaru.

vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. gospodaru ama lo{ govornik. ka`ete mi pravo. gospodaru. Kralot Ve}e istrese s#. . ama vi nareduvam. bratko. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. zatoa trgni se. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. Kralot Dobro. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. Jas im bev posrednik. dr`ete se do temata.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. kako xentlemen {to saka `ena. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. za{to. za rajot na budalite. dobro. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. pa znam deka spieja eden so drug. gospodaru moj dobar. zatoa nema da ka`uvam {to znam. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. kako {to rekov. a i u{te mnogu drugo. Prstenov rekovte deka e va{. za furiite i za {to u{te ne. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. Dijana Da. osven {to ne re~e deka se ven~ani. ako toa vi e po volja. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. ako vo izlagaweto bidete to~ni. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite.

kako }e & se prisaka. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. bludnica ne sum. pove}e ne mi se dopa|a taa. A trgnete go i nego. Ne mi be{e ni pozajmen. Dijana Mo`ebi e va{. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. nekakva uslu`na rakavica. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Kralu golem. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. V zatvor so nea. gospodaru. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. de se navlekuva. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. ustava mi fati pena. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena. de se vadi. mo`ebi nejzin. niti go kupiv. ne znam jas ni{to. kralu. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. . Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. Znae deka devojka ne sum. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. i gotov e da se zakolne vo toa.

gospodaru. (Trubi. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. A sega re{enieto pogledajte go. i dvete. Zlatarot. Taka. go osloboduvam od grevot. stopanot na prstenot. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. ovde. veli~estvo. gospodin.’ i taka natamu. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva. prosti! Helena O. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. Vo slobodno vreme. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. a nejze `ena. sega e `iva. samo ime a ne i predmet. Dojdi mi doma kaj mene. Eve vi go va{iot prsten. Bertram I dvete. eve go i va{eto pismo. majko mila. Sega s# izgleda dobro. iako li~no ne mi na{teti. barabanxio. i za mene }e garantira. miris na kromid.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot .) Po~ekajte. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete. brgu }e dojde. dobar gospodaru moj. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. – O. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. V zatvor so nea. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. Vaka veli: (Na kralot) Ako. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. (Izleguva vdovicata. mrtvata ete. gospodaru moj dobar. Ova e gatankata. ti blagodaram. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. Iako mrtva. samiot znae. Za{to gledam. dovedete go garantot. samo {to ne zaplakav. so pomo{ta ~esna ti n# plena. se za~uva moma sebesi. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. za s# da se u~i. Toa go storiv. Postelata moja ja izvalka. pogledajte. Ovoj pak. A. }e ispadne poslatko arno. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. o.

Neka na{e bide trpenieto va{e. na pro{tevawe. ko {to vi gi davame srcata na{i.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie. . dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo. a ulogite na{i va{i. dajte ni gi blagorodnite race.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

velmo`a. slu`benici. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo.LICA: Vin~encio. kalu|erka Varij. gra|ani. sestra na Klaudio. prijatel na vojvodata Velmo`i. Lu~io. sve{tenik Fran~eska. robija{ Marijana. priglup gospodin Gospo|a Azdisana. priprost xandar Sudija Mraza~. svr{enica na Klaudio Izabela. slugi. . vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. pridru`nik na Marijana Petar. svr{enica na Anxelo Dete. xelat Bernardin. vojvodata od Viena Anxelo. podveduva~ka Pompej. mlad velmo`a Xuliet.

.

Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Ostrata podelba vo strukturata. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. za komi~ni efekti. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. namerni. Sovremenite kriti~ari. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. vo osnova. se razbira. Sepak. Mesto toa. Strukturno. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). . tonot. Na krajot.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. Postavenite problemi se seriozni. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. mra~en. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina.

.

) (Na Eskalo) Kako.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. (Na eden velmo`a. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast.) Viknete go ovde. Na{ite lu|e. (Mu predava nalog. toj nas }e n# igra? Za{to nie. Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie. Eskalo.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. sakam da znaete. Vojvodata Anxelo. i drugi velmo`i. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo. (Izleguva eden velmo`a. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. a tie da se tro{at vo tebe.) Ova e na{iot nalog. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. za{to ako dobles- . na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. velam viknete go Anxelo da dojde. od koj ne sakame da otstapite ni peda. po va{e mislewe. da ne gorime samo za nas. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. (Vleguva Anxelo.) Vojvodata No eve go ide. vo qubovta go oblekovme na{a. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro.

Dajte mi raka. zbogum. da se odnesuvate so tolkav obyir. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. Trudi se da bide taka. Iako toa godi. Ova ti e polnomo{tvoto. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. Va{ata cel so mojata e ista. U{te edna{. pomo{nik }e ti bide. ]e se iskradam sam. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. Vi blagodaram. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. Zbogum. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Stariot Eskalo. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. a ne e neophodno. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. (Izleguva.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost.) Eskalo Ve molam.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. Anxelo Isto i mene. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. ko bo`ica stegnata. Zatoa zaedno da se povle~eme. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. vo moja ~est. . Vlast imam. iako prv doa|a{e predvid. toga{ toa e isto ko da gi nemame. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. Zbogum. gospodaru. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. Anxelo Sepak. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. Anxelo. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. Za vreme na otsustvoto na{e. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema.

476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. pa mo`eme mnogu brgu. ama edna istru`il od tablicata. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. (Izleguvaat. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. treba da se moli za mir. vo molitvite pred jadewe. ba{ taa ja izbri{al.) . Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. Eskalo Vi stojam na usluga. na vzaemno zadovolstvo. taa rabota da ja re{ime.

(Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. da. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. Dobroto kadife. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. samo posle tebe. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. debelini i {irini i toa na site jazici. `iti majka? Lu~io . Lu~io Pa da. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. ama }e pijam. vo site religii. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. Prviot velmo`a Ili. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. dodeka sum `iv.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. Kusurot e edna francuska kruna. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala. gledajte. kako na primer. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. bi rekol.

ne{to od besilkata. mi se skusija mu{teriite.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. Vtoriot velmo`a Osven toa. gospodine.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. (Vleguva Pompej. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva. ne{to od ~umata. {to ima novo? . Lu~io Ama znae{. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. kako ne. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. ne{to od vojnite. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. ve molam. Vidov koga go li{ija od sloboda. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. kako {to znaete. ne{to od siroma{tijata. Vtoriot velmo`a Koj e toj. gospodin Klaudio. posigurna ne mo`e da bide.) [to ti e. po tolku zafrkancija. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata. e vo soglasnost so proklamacijata.478 gre{i{ . te molam? No najmnogu od s#. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi.

Sepak si go barav. spored grevot. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se. Za kakov prestap stanuva zbor. Klaudio. pak arno.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. ako nemame druga rabota. Samo hrabro. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. I da go promenite mestoto.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. raka na srce. Koj dobro do{epnuva. Lu~io Da ne e ubistvo? .Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. temni~arot go nosi v zatvor. Lu~io E. Lu~io i dvajcata velmo`i. vas }e ve imaat vo predvid. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. Xulieta i sudskite slu`benici. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov. koga se koristi bez usul. za deloto storeno da n# kazni. od sloboda.) Gospo|a Azdisana Tom~e. umira. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda. }e se so`alat nad vas. I toa do temel. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. A sepak. Klaudio Taka mo`e polubogot. sledi zatvor. Koj ja gasne. (Se slu{a bu~ava od vnatre. ako ne te kaznam. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. A eve ja i gospo|ica Xulieta. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. brat. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. arno. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. ne ostanuva bez klienti. Lu~io. vlasta.

Temni~arot Odime gospodine. Imam nade` samo vo nea. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. Sigurno za da stekne ime. Ako treba neka odi i sama. Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. pa sega. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. ama nego ne mo`at da go najdat. kako za’r|ano oru`je. Deneska. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Lu~io. ako se za tvoe dobro. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . Klaudio Storiv taka. Te molam. sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. usluga napravi mi mala. Lu~io Mo`e i sto. za slava i ime da si stvori. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog. Lu~io. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam.) Zbor so tebe. nov vo sedloto. so dete. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo.480 Klaudio Ne. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. ako e zaqubena. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. A pak sega. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. mislam. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka.

Pa sega. Xulieta.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot.) Vojvodata Ne. Temni~arot i slu`benicite. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo. Odam kaj nea. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena. gospodaru. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Sega. o~e svet. Klaudio Temni~aru ajde. Klaudio Vi blagodaram. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. va{ata milost.na drugata Klaudio. Otfrlete ja taa misla. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. prijatelu moj dobar. osven toa. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. pa taka toj i se prifati. mnogu e ve{ta na zbor. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. ko roditelite so . }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. razumna i znae da ubedi. Lu~io Vo rok od dva ~asa. Lu~io. Sve{tenikot Mo`e. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. gospodine bo`ji.

) . A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. i samite umrele i ve}e se mrtvi. Zatoa. za da mo`e. so mantija da me snabdi{. zaradi koi ova go pravam. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. te molam. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. od glasovi lo{i da se spasam. a jas. a ne za da gi upotrebat. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. Zatoa. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen. koga vlasta drugi nosi dumi. No sega }e se vidi. Vojvodata Strav nad stravovite. no ne sega.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. se pla{am. od zasedata na moeto ime da udri doma. taka i zakonite na{i. (Izleguvaat. Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. svet moj o~e. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. {to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. od zlobata ve{to se ~uva. bidej}i neprimenuvani dolgo. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. nezame{an. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta.

(Lu~io vika od nadvor. liceto pokrieno treba da ti bide ili. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova.) Izabela Mir i sekoe dobro. kalu|erkite.) Izabela Zarem vie. {tom zakletva dade{. osven vo prisustvo na igumanija. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec. {egata na strana.) Gospodine. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. jas ne smeam. za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. Ubavice mila. ti ne si zakolnata u{te.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. mora da mol~i{. negovata sestra. Ti smee{. Izabela Za ona za koe. Vleguva Lu~io. ako ti e otkrieno. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. Odgovori mu. No da ne dol`am mnogu. . sepak so vas epten sum iskren. ako jas treba da mu sudam. odi otvori mu i vidi {to saka. So sakanata svoja za~na dete. (Se trga na strana. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. Mila Izabela. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. mo`ete li. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. Vistina e. da me odvedete pred o~ite na izabela. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat. brat vi ve pozdravuva mnogu. toj e v zatvor.) Povtorno vika. ako vie ste toa. Koj vika? (Ja otvora vratata. a i toga{. te molam. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka. Ne govoram za{to pogolemi sakam. ve molam.

za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. Lu~io Ne e taka.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. studiraweto i postot. vklu~uvaj}i me i mene. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite. Nade` ve}e nema. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. Toj sega. osven ako vie. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. potsmevaj}i mi se mene. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. rabotata e vakva. a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. Lu~io Da. Go uapsi zaradi grevot. taa e. no doznavame sega. Izabela Po posestrimstvo. Kratko i jasno. vladee gospodarot Anxelo. deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. . glavata na va{iot brat treba da padne. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. Izabela Zna~i. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. vo akcija n# turna. toj mnogu velmo`i. Na negovo mesto. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat.

samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. Odete kaj Anxelo. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. Pozdravete go brat mi. Vi blagodaram od srce. site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. Izabela Zbogum. gospodine dobar. na druga Lu~io. a koga tie pla~at i kle~at. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Lu~io Zaminuvam vedna{. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska.) . Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. Lu~io Ama pobrzajte.Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{.

koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. mestoto so `elbata. Ona {to pred sudot se otkriva. dali i vie samite. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. stignata najposle do posakuvanata cel. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. Eskalo Da. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. gospodaru. a sosema druga zgre{enieto. podobro re~ete. no sepak. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. pod dejstvo na sopstvenite strasti. slu`benici i eden sudija. Eskalo. pa taka sme fita – fit. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi.) Temni~arot Tuka sum.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. toa pravdata go se~e. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. I neka va{ata milost ka`e. mora da umre. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. Gospodine. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . Eskalo.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot. zatoa {to sme go videle. zapirame i go zemame. Edna rabota e isku{enieto. dali i vie.

gospodaru. drugi za grev samo eden. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . Anxelo Prodol`i. sramneta so zemja vo predgradieto. jas sum sirot xandar na vojvodata. Edni vo zla se davat. na drugi doblesta im gi krati dnite. spolaj mu na gospoda. (Izleguva temni~arot. Ova mu e posledniot axilak. begaat i nikomu ni{to. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. gi ~eka krvav pi{tol. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. toga{ ne znam {to e zakon. ama sigurno se pluknati nikakveci. Lakt @ena mi. Pompej i slu`benici. gospodaru. kako {to velat. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. gospodaru. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. donesete gi ovde. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. gospodaru. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. gospodaru? Toj e kelner. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. gospodine? Lakt Ajde. be{e. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. gospodaru. a se vikam Lakt. makro {to raboti na par~e. ne znam to~no {to se. eve ni najposle eden umen xandar. Ako ova se lu|e na mesto. koja. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. (Vleguvaat Lakt.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. vi tvrdam. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. dvajca zloglasni zloubiteli. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. Se potpiram na pravdata.) Eskalo Neboto neka mu prosti. Sapunot.

Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. }e ja rezilam i }e se rezilam. tuka sosem ste vo pravo. stoeja vo edna pajnca. majstore Sapun. a i zijan za nejze. ako dobro se se}avate. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. za{to. imavme samo dve vo celata ku}a. ne zapnuvajte za pajncata. gledate. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. od `ena mi. ~esen ~oveku. ~esno pla}aj}i za niv. pa toga{ vi rekov. Sapunot. obi~na pajnca od pet pari. gi potamani drugite. kako {to rekov. mnogu trudna bidej}i. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. Pompej znae koga{no vreme. gospodine. ama sepak vr{at rabota. rabotite ne stojat taka. {to se veli. ne odokolu tuku pravo v rebra. Va{ata milost ima sigurno videni takvi.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. Eskalo Od kade znae{. prodol`ete. i. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. Sapunot Taka e. ovaa gospo|a Lakt. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. kako {to ve}e vi rekov – . ako dobro se se}avate. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. so stomakot do usta. ~ingeni. kako {to znaete. a imavme. xandaru? Lakt Pa. nema zbor. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. ne mo`evte. kako {to rekov. gospodine. koja. gospodine. Zna~i. gospodine. Pa kako {to rekov. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. Nie. koi vo toa koj- Pa da. a bidej}i vie toga{. bog da ja dade{e nepohotna. ako drasti~no ne gi smali obrocite. ne se porcelanski tuku obi~ni. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. ni malku. Eskalo Dobro de. vie ve}e znaete {to. kako {to rekov. doka`i go! Eskalo Ete gledate. umrena za suvi slivi. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. ako mu e po volja na va{ata milost. ete. so posredstvo na gospo|a Azdisana. kako {to velam. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev.

pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. Pompej Gospodine. Dobar gospodine Sapun. gledajte vo negovata milost. Pompej Zna~i. (Na Eskalo) Zaminuvam sega. ne ni mislev. gospodine.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. ovde. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. gospodine. Dobro. ne. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. Lakt Ama. sede{e na edno nisko stol~e. Ovde. So pri~ina ova go velam. gospodine. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. gospodine. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. poglednete go ovoj majstor Sapun. gospodine. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. gledam se govori samo vistina.) Sega prodol`ete. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. (Izleguva Anxelo. Pompej Ete. ovde samo vistina se zboruva. da me pra{a. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. }e svr{ite. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. gospodine.na Duovden umre. Ka`ete go glavnoto. gospodine. gospodine. Toj. poarno zdravje. Eskalo Ne. so va{a dozvola. Pompej Ja molam va{ata visost. Pompej E pa da. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. gospodine. gledate. A jas ve molam. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . majstore Sapun? Sapunot Ve molam. Mnogu uspeh utre. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. ba{ taka be{e.

490 Eskalo Da. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu. gospodine xandar. mnogu dobro. gospodaru. gospodaru. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. Lakt E. ve molam. pogledajte go u{te edna{. Zna~i. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. Koj e popameten ovde. ba{ vi blagodaram za ova. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde. Lakt Taka e. rasipniku. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. Vi blagodaram mnogu za ova. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. (Na Pompej) Doka`i go toa. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. Pompej Rakava da mi se isu{i. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. gospodaru. kako vtoro. rasipan kanibale. Eskalo Vo pravo e xandaru. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. . ili }e te nosam na sud za tepa~ka. o apa{u. Eskalo Dobro. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. go gledam. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. Eskalo Ne. ako vi e po volja. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. gospodine. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e.

Sapunot Vi blagodaram. gospodine. Pompej. polovina mo`e }e vi se prosti. majstor Sapune. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. priznajte. (Na Pompej) [to ste po zanaet. gospodine. ako vi e po volja. Zbogum. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. a vie }e gi nasapunite. vo `ivotinska smisla. apa{u eden rasipan.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. Eskalo Odli~no.) A sega vie. ne? Ajde. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. majstore kelner. svoeto. da si go tera{. Pompej Gazlo. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. apa{u. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. majstor Sapune. Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. Eskalo Samo tolku? Kelner. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. Pompej Gazlo. majstore Sapun. gospodine. Eskalo Zna~i taka. gospodaru. Taka. (Izleguva Sapunot. kelner kaj edna sirota vdovica. Eskalo Gotovo e. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. . gospodine. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. Pompej Iskreno. gospodine. gospodine. Majstor Sapune. gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde. ]e ve kelnerosaat. [to se odnesuva do mene. honorarno vie ste i makro Pompej. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. vie ste Pompej Veliki.

ako ve donese. slu{nete me. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. Pompej. spored ve{tinata vo slu`bata. deka ste podolgo. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. Pompej. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata.) Eskalo A sega vie. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. Da me kam{ikuvaat? Ne. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Sedum i pol. a za ovoj pat. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. gospodine. da. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo. Pompej. gospodine. Taka. gospodine. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. Pompej. }e naredam da ve kam{ikuvaat. oti. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. . Pompej Iskreno. Samo {to glavi se se~at i se besi. }e prodol`i toa da go tera. Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. zbogum. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. Mora da `iveete od ne{to. Ili prosto re~eno. Velite vkupno sedum godini. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. majstore xandar. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. prijdete. navistina. spored moeto {turo mislewe. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. gospodine. Eskalo Te`ok napor za vas. majstore Lakt. no zanaetot na hrabrite. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. Pompej.

gospodine. Lakt Doma kaj vas. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam. (Izleguvaat. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo.) Kolku e ~asot. gospodine? Eskalo Da. gospodine.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite.) . Eskalo Potrebna ni e strogost. Koga }e gi izberat. doma kaj mene. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Zbogum. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. No sepak. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. kutriot Klaudio! Nema lek. {to mislite? Sudijata Edinaeset. Da odime. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. gospodine. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to.

mo`ebi omeknal.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite. gospodaru dobar. Bo`e. koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. (Vleguva slugata. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam. ko na son vinata da ja storil. (Izleguva slugata. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. Dajte & {to e potrebno. ]e dadam naredba. . Bog neka ve vardi i ~uva. ^asot & se bli`i. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka. ]e mu ka`am za vas. Anxelo Ajde. Anxelo Dobro.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe. (Izleguva slugata. (Na Izabela) Dobrodojdovte. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. mnogu doblesna moma.) ]e vidam {to re{il.) Anxelo [to e rabotata. Ako gre{am ispravete me. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal.) Bludnicata gledajte da ja premestite. ama so merka. Temni~arot Ve molam.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. a samo toj treba da umre. toa ostavete mi go mene. (Vleguva Anxelo.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. Anxelo Ostanete u{te malku. vedna{ }e dojde. pu{tete ja vnatre.

{to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. Anxelo Ubavo. Ve molam. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. toa i ne mo`am. za poli obesete mu se. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. Navalete. predocna e. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. zamislete.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. grevot osudete go negov no ne i brat mi. Anxelo Toa ne sakam da go storam. kleknete pred nego. Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori. molete. Izabela Ima. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. Ne molite za igla. Anxelo Toj e osuden. nema pomo{. Navalete. Na {to. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. Temni~arot tolku lesno. Premnogu ste ladni. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . Anxelo Dobro.

Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O. pomislete. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. devojko li~na. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. ni krunata na kralot. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. ni pompata koja so golemcite odi. Da be{e toj na va{e mesto. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. i vie }e potkleknevte kako nego. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. ka`ano na mesto. brat vi go osudi. Mora da umre u{te utre. [to bi bilo so vas. ni togata na sudijata. trognete go. toa e praviot na~in.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. Zakonot. primer. O. a {to zatvorenik. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. Anxelo Ve molam. a na negovo vie. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. a ne jas. dobar gospodaru. ni od namesnikot me~ot. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. no toj. za nego nema milost. Duri da mi e rodnina. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Anxelo Smirete se. Lu~io (Na strana) Da. roden brat ili sin. ni `ezloto na vojvodata. . dobar. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. No sega toj e buden. veruvajte vo ova. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan.

Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. so duhot svoj staklest. duhovitost e toa. Bidete zadovolni. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. mnogu e dobro da imate snaga na xin. (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. potoa bi gi ma~el. a pravda delam koga onoj. iako gre{i kako i site. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. Golemcite so svetcite teraat {egi. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. koga malite toa go pravat.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. devojko. O sozdatelu milozliv. prestapot progledan niz prsti. za{to sekoj mal. Pra{ajte si go srceto. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. gordite lu|e. sitna vlast. ko negoviot {to e prestap. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. vinoven za nekoj zlostor. Brat vi }e umre utre. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. Priznae li grev od boga daden. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. za vojnikot e ~isto svetogrdie. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. no bogohulie. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. Samo napred. O. No lu|eto. Jupiter bi poludel vo nemir. za grmewe samo. tie. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. . gledam. nabapkani so kusove~na.

pa duri i od tvojata doblest. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. (Na Izabela) Zbogum. koj{to. vratete se. Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. molitvi od nevinite du{i. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. Izabela (Na strana) Amin. gospodaru. Dojdete utre. legnat kraj temjanu{kata na sonce. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. (Izleguvaat Izabela. tuku toa sum jas. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. Anxelo Ubavo.498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. se raspa|am od prekrasnoto vreme. Lu~io i Temni~arot. Bog neka ve brani i ~uva. Izabela . tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. Izabela Gospodaru dobar. a? Ne taa. Anxelo Anxelo ]e razmislam. koj gre{i pove}e. vratete se. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Izabela na ve~nosta. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. taa ne ni isku{uva. dojdete utre kaj mene. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano.

(Na Xulieta) S# podgotviv za vas. koja. Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. Ostanete malku.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. gre{nica edna moja. (Vleguva Xulieta. ne? Temni~arot Jas sum. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot. . za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. Temni~aru! – Vie ste toj. doa|a ba{ sega. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. [to sakate. koj{to. ludost. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. {to si ti. {to pravi{. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov. [to. (Izleguva. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. ludost. a toj {to go za~na. ne gi sfa}av i im se smeev. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni.) (Vleguvaat.) Vojvodata Gospod na pomo{. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti.) Eve. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. Dete taa nosi. za da fati{ svetec. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre.

}erko. ubavice. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. No samo ako kaeweto @alno za nego. Va{iot drugar. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. mora utre da umre. Vojvodata Taka i treba. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Xulieta So radost }e u~am. (Izleguvaat. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. kako {to slu{am.500 pa drugi upatstva }e dobiete. sramot so radost go nosam.) . Bo`jata milost neka e so vas. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam. a tuka nie sebesi se `alime.

Gospodstvoto moe. (Izleguva slugata. {to mi se sobra taka krvta v srce.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. O mesto visoko. Bog neka ve brani i ~uva. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. ne slu{aj}i {to govoram. pa duri kolku i nas. rabotata si ja ostavaat. kolkupati ti so ramkata tvoja. saka da ve vidi. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. strav korne{ od budalite. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. ode`data svoja. Anxelo Dovedete ja. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. pa se zatna seta. koe. gordost be{e moja. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. No sepak. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. kalu|erka. krv si e. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno.) [to ima. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. kaj Izabela se zakotvuvaat. na krajot.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam.) O bo`e. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. da ne ~ue nikoj. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot. (Vleguva Izabela. mora da umre. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. tronu. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. na usnive mi e gospod. . Izabela Taka neka bide. dodeka umot i duhot. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta.

ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. ako e grev na du{a neka go nosam. vas sosem osloboduvaj}i ve. odo{to na du{a se nosat. Jas. la`en `ivot da se sozdava. podavaj}i & se. ludost. primete go na du{a. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. ili. slu{nete me. za koe znam deka ne sum podobra. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. za{to i re~enoto. deka porado bi go dala teloto od du{ata. lesno mo`am da go pobijam. na nedozvolen na~in. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. Anxelo Ne. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. gospodine. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. za{to toa voop{to grev ne e. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. ako e grev. Izabela Neka sum i naivna. za spas negov. bo`e. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. no ne i na zemja. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. tuku milost. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. Anxelo O. Anxelo Ne. }e vidime vedna{. ne garantiram. {to bi izbrale vie: zakonot. Odgovorete na ova. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. Izabela Taka e na nebo.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. Toa ne e dobro. Anxelo Ve molam storete go toa. Izgleda ne me razbirate.

ako smrtta nad glava mi visi. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila. }e zboruvam mo{ne grubo. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. velam samo kako pretpostavka – osven vie. ni za ne{to drugo. gospodaru. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. spored na{iot zakon. Za jasno da me sfatite. Anxelo A negoviot prestap. cel `ivot da umira. Izabela O. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. spasuvaj}i go nego. prostete mi. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. Anxelo Site sme slabi. ili visoko mesto dr`i. Odnosno. tokmu vaka se kaznuva. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. . ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. ona {to ne go mislime da go govorime. Izabela Taka. Izabela Taka e.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. negovata sestra. zna~i. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. Brat vi }e umre. No slu{nete me.

so koj se tera ba{ ona . Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. Izabela. bidete `ena. a toa zna~i. dozvolete mi da bidam drzok. i `enite se isto taka slabi.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. Nema. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Gospodaru moj dobar. Izabela? Imeto moe ~isto. Ako ste `ena. Pokori se velam na gladta moja pohotna. Izabela Da. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. strogosta na mojot `ivot. ne rumeni od nepotreben sram. ne ste `ena. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. }e vidi{. Bidete ona {to ste. Ne. Anxelo Slu{nete otvoreno. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. a po s# na vas se gleda deka ste. sitna ~est {to golema verba bara. Anxelo Ne. ako qubovta mi ja vozvratite. Za zbor ve fa}am. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. `imi ~esta. Anxelo Veruvaj mi. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. Izabela Ha. ve sakam. Anxelo Jas isto mislam. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte. Ako ste ne{to pove}e. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. Anxelo Koj }e ti veruva. Ostavi ja finosta. ve molam govorete ko porano {to govorevte. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo.

Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. `ivej ~esno. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam.) . ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. nevideni maki. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. ili. (Izleguva. }e postapam ko tiran so nego. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. za smrt }e go podgotvam. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. ist jazik. bilo za osuda bilo za priznanie. Odgovori mi utre. opasnonosni usti. a brat ti na nebo neka se ka~i. inaku ne samo {to sigurno }e umre. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. koj }e mi poveruva? O. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. mir na du{a da si obezbedi. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi. koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. Pa Izabelo. {to vo sebe go imate toj eden. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi.

`ol~no go bara{. So nade` da `iveam. Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. Ti ne si sre}en. i ti naj~esto go bara{. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. Ako si bogat. Najdobriot odmor ti e sonot. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav. Ni slu~ajno ne si hrabar.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. ni `ar. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. Ne si stamen. siroma{en si. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. Klaudio i Temni~arot. ~ist odlivok na slabinite tvoi. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. Klaudio Ponizno vi blagodaram. a toa {to go ima{. pa moli milostina od drtata starost. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. podgotven sum da umram. oti i utrobata tvoja. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. Ti ne si ti. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. Ti nema{ ni mladost ni starost. pokoren na site nebesni lunki. mislam.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. gi kolne nastinkata. Prijatel nieden nema{. Ti si samo zdiv. Sakaj}i da `iveam. ni krepkost. Na `ivotot. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. jad vrz jad see{. . koja ‘gospodaru’ te vika. go zaborava{. Blagoroden ne si. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. a koga si star i bogat nema{ ni strast. oti toa {to go nema{. kaj{to prebiva{. koja pove}e ne e ni{to. za{to se pla{i{ od mekiot. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. smrtta ja baram. ne`en jazik na edna bedna zmija. re~i mu: ‘Ako te zagubam.

Gospodarot Anxelo. mnogu dobra. Temni~arot Kako pora~ano. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate. Vojvodata Temni~aru. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta.) Klaudio Pa. gospodine. (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. sekoga{ e dobra. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara. temnica ve~na. ne morate da umrete. samo zbor so vas. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate. `ivot nao|am. (Obajcata se prikrivaat. vi blagodaram. . Pa neka dojde. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. Sestra vi e. ropstvo. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. Izabela (Od nadvor) Ej. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. milost od boga. za kuso pak }e ve posetam. tuka. (Vleguva Izabela.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. sestro.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio.

ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. Izabela Podgotven bidi. onaka mudar. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. ti mora da umre{. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. Izabela Taka brat mi govori. potoa. na gnil bunar podlabok od adot. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. bi li~el. pa i kutrata buba~ka.508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. Da. velam. po ~inov gnasen. za smrtta utre. Klaudio Ne pravi go toa. Klaudio Ti blagodaram. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. ovoj namesnik e sotona. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. se pla{am za tebe. Klaudio. mila Izabela. ili ako e. od grobot na tatko glasov dojde. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. koga }e ja zgazime. zarem e mo`no? O. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. od sedumte smrtni e najmal. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. Izabela Izabela Mo`no e. Klaudio . Klaudio Dobro. toj.

~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. slu{nete me. bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. Klaudio O. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. mlada sestro. niz glavite vrtat temni misli polni somne` . Od tebe se otka`uvam! Umri. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme.Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. ostavete me vo `ivot. Klaudio Da. kukavico bezverna.) Klaudio O slu{nete me Izabela. Izabela Ne. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Izabela O. nikoga{ od krvta negova ne niknal. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. Izabela A sramniot `ivot odvraten. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. a ni zbor za da te spasam. yveru! Ne. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. ne. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. so lelek. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. pa neka si te~e. divo nakalemen. Izabela. za eden zbor samo ve molam. .toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. ropstvoto. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot.

se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. kako {to sega stojat rabotite. o. No. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. I jas kako ~ovek. pa. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. Taa. a i mojata ode`da. (Izleguva zaedno so Klaudio. vi podarila i dobrina. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon.) Temni~aru. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. Sepak. bidej}i ~esna. Zatoa podgotvete se za smrt. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. sam lekot mu se dava. Kleknete i podgotvete se. Ostavete me malku na samo so devojkava. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. Jas nemam mnogu slobodno vreme. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. Zbogum. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. Utre mora da umrete. . bidej}i e du{a na ~ovekot. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. Vojvodata Na toa i ostanete. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. a ~istotata na srceto. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. Na mojata iskrena `elba da pomognam. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. no za kuso vi stojam na raspolagawe. Ubeden sum deka so mirna sovest. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. eden zbor so vas.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. (Klaudio odi kaj Izabela.

drugoto e lesno. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. napravi. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. Vojvodata Doblesta e smela. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. toj go bara.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. a toj. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. sestrata na Frederik. Vo me|uvreme. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. na krajot. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. Odete vie kaj Anxelo. i svojot svr{enik. va{ata ~est neizvalkana. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. pritoa brat vi }e bide spasen. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. ne samo {to }e si go spasite bratot. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. Izabela Poka`ete mi kako. ni tro{ka sovest ne poka`uva. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. a vie sekako ste. na kratko. dobar o~e. ovoj navidum dobar Anxelo. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. plukna na site svoi zakletvi. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. soglasete se na ona {to vo toj pogled. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. potoa obrokot i temelot na svojot imot. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. svadbeniot miraz. a so niv. Ako potoa go priznae sostanokot. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. [to velite na ova? . Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. Ako ova se obezbedi i garantira. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. se razbira mora da bide soodvetno. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go.

Tamu pobarajte me. gospodine. dobar brate o~e. o~e dobar. polo{iot. gospodine. gospodine. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva. xandaru. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e.512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. poveseliot lihvar. (Izleguva. {to e sega ova? Pompej I vie. tuku na zakonot.Nosete go v zatvor. tamu. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. Pompej i slu`benicite. . nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. Vojvodata Bo`e. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. mo`e da se kiti. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. otkako na edniot. dobar o~e. a i smetame. Re~i si barem edna{. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. bidej}i pobogato od ~ednosta.) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. ‘od nivniot odvraten. jadam. se oblekuvam. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. Deka rabotava. Ama sepak. gospodine? Lakt Mene ni{to. . me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. `ivee ovaa otfrlena Marijana. vetete mu deka }e storite po negovata volja. gospodine.) (Vleguvaat Lakt. [to vi zgre{il ~ovekov. gospodine deka e i kradec. mu dozvolija po naredba na zakonot. na nekoj na~in. toga{ }e doka`e{ deka si negov. `ivotinski dopir pijam. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. mom~e. za{to najdovme kaj nego. mu stavija katanec na vrata.Blagosloven da ste. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. a na drugiot. `iveam carski’. mi smrdi. Izabela Vi blagodaram za utehata. podveduva~. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. . gospodine. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. Zbogum. mi smrdi. da nosi postavena bunda za da go gree. Brzo pojdete kaj Anxelo.

dobar Pompeju. Prepora~aj me na zatvorot. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen. Pompej? Pompej Taka e. Pompej Se nadevam. a? [to veli{ ti. Blagosloven da ste. }e ja ~uvate ku}ata. Sega }e stanete dobar doma}in. o~e. ne e pove}e vo moda. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. ~isti od grev. zatoa {to e makro. ovoj predmet. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. gospodine. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. Pompej.) Pompej Nadu{iv uteha. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. Zbogum. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. a? [to veli{ za ovoj napev. toga{. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. mora taka da bide. gospodine. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. ka`i jas tamu sum te pratil. gospodine. Zbogum.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot.roden makro. Odi. Lu~io E pa toa e dobro. Lu~io Toga{. toga{. ili gre{ni a navidum ~isti. ovoj go predupredi. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. veren Pompej. . posledicite se jasni. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. Eve eden gospodin i moj prijatel. Deka e makro tuka nema somne`. Pompej. gospodine. ]e se molam Pompej. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. zatvorete go. (Vleguva Lu~io. i toa makro so pedigre . taka treba i nikako poinaku. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. gospodine. navistina nema. tvojata gazdarica? U{te podveduva. ne? Da vi ka`am pravo. Lu~io Ne. toa si e negovo pravo. Pompej. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. Odi{ v zatvor. Zbogum. vikam spasitel. Pompej. do ja`eto. Ako ne poka`e{ trpenie. da ti se prodol`i apsot.

Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. Pompej. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz. gospodine. gi stavi prestapite na zort. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. (Izleguvaat Lakt. drugi deka e vo Rim. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. gospodine. Lu~io Odi pod senka.514 Vojvodata I vie. {to mislite? . {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. To~no li e ova. mnogu sojuznici i pomaga~i. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva. No kade e navistina. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. za ova sum siguren. A vie? A kako e sozdaden. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. o~e. . o~e. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. porokov ima mnogu rodnini. Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i.[to ima novo po svetot. Pompej i slu`benicite. o~e. spored voobi~aeniot na~in. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. odi. Lu~io Navistina. I deka e kukla {to se plodi. Dobro pravi. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to.) Se slu{a ne{to za vojvodata. gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma.

ni{to ne znae i prazen e ko lejka. . Ama ova samo mo`am da vi go ka`am.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. ti se molam. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. ne mo`at. Celiot tek na negoviot `ivot. znae{e kakva polza ima od nea. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. Vojvodata A zo{to. a nu`no i bez pogovor. da vi ka`am ako ne ste znaele. dr`avnik i vojnik. zatoa nau~i da bide du{even. siguren sum. jas znam {to znam. mislam deka ne be{e takov. a poznavaweto so posrde~na qubov. Lu~io Koj. ili lud ili ste vo golema zabluda. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. A i pijanica si be{e. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. gospodine. Lu~io Gospodine. Lu~io A toj e plitok. ako ste podobro izvesteni. go poznavam i go sakam. Vojvodata Ne e vozmo`no. i golem govorxija. da ne go prika`at vo podobro svetlo. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. Lu~io Ama vi se molam gospodine. gospodine. Lu~io O. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. Vie ili zboruvate kuturica ili. Lu~io {mugna. kolku se la`ete. Lu~io Gospodine. Vojvodata Vie ili ste zloben. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Da se sudi samo po ona {to go napravi.

a kako se vikate. U{te ne se otka`al od toa. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. vi se molam? Lu~io Gospodine. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. Vojvodata. Zbogum. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Ima li kral tolku silen.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. Kamo da se vrati. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til. o~e. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. ti velam. dobro poznat na vojvodata. mra~no bi gi sredil. i. Vojvodata O. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. Ama dosta za ova. ako po`iveam da go izvestam za vas. ova povtorno }e go poreknete. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko. Navistina.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. Zbogum. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. nosete ja v zatvor. Temni~arot i gospo|a Azdisana. Te molam moli se za mene. . pak ti velam. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. Lu~io Poprvo }e se obesam. }e imate smelost toa i da go potvrdite. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. Ako govorevte po du{a. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. se vikam Lu~io. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. mra~nite dela. Lu~io Ne se pla{am od vas. gospodine. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. dobar o~e. (Izleguva. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini. Se la`ete za mene. Vojvodata pak. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. dobar bidete so mene. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. kako {to se molime da bide. Azdisana Dobar gospodaru. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. va{e gospodstvo.

gospodine. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. No da go ostavime nego na negovite raboti. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. ne saka da se premisli. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. imaj}i dovolno slobodno vreme. zaveden od slabosta na svojata priroda. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot. Nejze nosete ja v zatvor. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. Me izvestija deka ste go posetile. mojot sobrat vo vlasta. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. Anxelo. s# }e be{e poinaku. nad site borbi. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. pove}e ni zbor. Iznesete go pred mene. ja kolnat. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. se bara ne{to novo. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. Klaudio mora utre da umre. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. ova e po prijava na nekojsi Lu~io. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi. Vedna{. mu gi razbiv i toj sega e . koi jas. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. dobar o~e. Ve molam. No vo svojata fantazija. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. molej}i go boga da mu pojdat od raka. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. Temni~arot Ako dozvolite. Temni~aru. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. & veti deka }e ja zeme.) Eskalo Dobra ve~er. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam.

a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. no ako i toj padne vo grev. Zbogum.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. svetost treba da & pridru`i. doblesta da ja vodi. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. a vnatre crn |avol vie! O. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . na strogosta. {to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. a svojot go hrani! O. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. (Izleguva. Vojvodata Mir so vas. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot.518 re{en da umre. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. urnek vo du{ata sopstvena da plodi. }e ima so {to da se gordee. od nadvor angel. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. (Izleguva Eskalo. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i. du{evnosta da ja bodri.

) Vojvodata Sosema vi veruvam. osuni vkusni. ]e ve molam za kratko da se povle~ete. gospodine. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer. zalog daden no zaluden.) Ve molam za pro{ka.) Marijana Prekini ja pesnata. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde. Tokmu sega e dojdeno vremeto. nazad vrati. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. pa {to pobrgu begaj. se kolnea la`no. o trgni. .) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. Niz {epot. se otvora. Marijana Ne ve pobara nikoj.) Deteto (Pee) Trgni gi. pogolemiot klu~. Vojvodata Dobro e. prati. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. No bakne`ite vrati mi gi. cel den sum ovde. a dobroto lo{o da prima. Eve ide te{itelot moj. Ve molam. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. toj gradina ima. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. (Izleguva deteto. vodi~i slepi za utroto vla`no. tie usni {to tolku slatki. i tie o~i. so revnost na golem krivec. (Vleguva Izabela. prati gi. (Izleguva. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi.

Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. (Se vra}aat Marijana i Izabela. tuku samo povlekuvawe vo mrakot.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. . samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. o~e. tuku barawe moe. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. Dobro s# ste smislile.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. od ni{to. ]e pri~ekam da zavr{ite.’ . Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva. mila }erko. Bez gajle.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. o~e dobar. (Izleguvaat. Vojvodata Ne e toa sovet. Vojvodata Ne. nieden. tolkupati ve}e vidov. Marijana (Na Izabela) Da odime. ako vie taka ja posovetuvate. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. no prvin seidbata treba da se svr{i. Tuka e za va{e dobro. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e.) Ne pla{ete se. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol.

Temni~arot Ajde. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~. Ako vi e prifatlivo. sum ~ul go vikaat umetnost. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. e umetnost. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas.) Pompej Ve molam gospodine. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. Mraza~ . gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. (Izleguva. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. gospodine. Brat~e. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. Slikarskoto ma~kawe. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. ne gledam koj e pote`ok. Temni~arot Ej. ajde. za{to toa e blagorodno. gospodine. gospodine. Pompej Pompej Gospodine. gospodine. ama ako e `enet. samo {to pogledot vi e krvni~ki. gospodine. a potoa otpu{tete go.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. be{e makro. umetnost ami {to. ako ne. mo`am. `ivi liceto blagorodno.) Mraza~ E. Makro. gospodine. a kurvite. Ajde. Ako se nafatite da mu pomagate. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. brat. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. bez somnenie. gospodine. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. toga{ e glava na `enata. }e se spasite od prangi. Me baravte. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. ako ne. neka vi se najde sega. zatoa {to ste bile zloglasen makro. gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete.

(Vleguva Klaudio. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro.) Dobrodojdovte. rabotej}i go svojot zanaet. Klaudio.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. Za{to navistina.) Za edniot mi e `al. za{to e ubiec. odete. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. se nadevam. (Vleguva Temni~arot. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. za smrtta tvoja.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. gospodine makro. gospodine. bidej}i gledam deka va{iot xelat. brat~e.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. Temni~arot Pompej Gospodine. gospodine.) (Povtorno se slu{a tropawe. o~e. Ne saka da se razbudi. ]e te podu~am vo zanaetot. prviot po~esto moli za pro{ka. podgotvete se. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. }e mu slu`am.) Eve go nalogot. Vojvodata . Temni~arot Ni taa. toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. Po mene. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. (Se slu{a troapawe od nadvor. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. Pompej Temni~arot Sakam da u~am.

(Temni~arot odi kaj vratata. ni {to se odnesuva do rokot.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. gospodine. ne e. Prativ po nego. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. Temni~arot Mnogu surov zamenik. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. Takov slu~aj do sega sme nemale. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. Vojvodata Iako mugrite bli`at. Temni~arot Ne e bez nade`. lu|eto da gi saka. ni {to se odnesuva do predmetot. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. tiranin bi bil toga{. (Tropawe na vrata. osven toa od samiot prestol na pravdata.) Temni~arov e ~ovek. (Vleguva glasnik. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. (Tropawe od nadvor. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. no vaka e pravi~en.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. Temni~arot .) Idat. se razdenuva. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. Vojvodata Ne e. (Izleguva glasnikot. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. nema ni{to. se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. temni~aru. kaj drugite saka da go zauzdi. bodiwaj}i ja vlasta.Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi.

Vojvodata Vi ka`av. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. ni od sega{nosta ni od idninata. [to ima. Vojvodata Ve molam. Temni~arot Ne saka ni da ~ue.’ [to velite na ova. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik. ni od minatoto. da ~ueme. Toj duri i samiot prizna. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. Na liceto. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. toga{ mojata . nema ~uvstvo za smrtta. vi se ~ita ~estitost i postojanost. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. Za podobro da se uveram. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. gospodarot Anxelo. ne se ni najde. no toj nema da izbega. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. ve}e devet godini le`i v zatvor. ne se pla{i od ni{to. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. Ako lo{o ~itam. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. Vojvodata Mu treba pouka. temni~aru. i~ ne mu e gajle. Koga porokot prostuva. Otvorete mu ja vratata. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. inaku }e vi letne glavata. no ovde e izrasnat i odgledan. ba{ go boli za s#.

Temni~arot A kako. gospodine. No. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. }e otidam podaleku od {to planirav. za da go otstranam sekoj va{ somne`. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. a vie mo`ete i da pripomognete. `imi svetecot komu mu slu`am. ni mojata besprekornost. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. rokot mi e utvrden.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. ama ova e protiv mojata zakletva. mrtovecot mnogu go menuva likot. vi se molam? sebe i ne{to drugo. . osven blagodarnost i nagrada. Vie. vie znaete deka ova obi~no se pravi. Vojvodata Temni~arot O. ve molam postapete kako {to vi velam. pa }e ja otkrie izmamata. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. pa ni mojata obleka. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. dobar o~e. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. Ako so ova. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. Odlo`ete go pogubuvaweto. No bidej}i gledam deka se pla{ite. Temni~arot Prostete. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. ne se somnevam vo toa. Klaudio.

]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. megdanxijata. Odime. (Izleguvaat. trgovec so tkaenina. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. pa majstor Se~i-begaj. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. pa upatete go na podobro mesto. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. dovedi go ovde Bernardin. de deka negde se zamona{il. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel. od toa nema ni{to. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. silexija na me~ i kama. s# na s# 197 funti. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. od {to izvlekol }ar pet marki. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. a sega stanati ‘Podajte za boga’. Prvin. pa mladiot majstor Bog-da~uva. Pogledajte. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. S# u{te ste v~udovideni.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a. ve}e se razdeni. (Vleguva Mraza~. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago.) . no za sre}a. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. na tu`ba od majstor Trino`ici. ve~niot patnik.) Mraza~ Bratko. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. Raka na srce.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir.

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

Anxelo. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. velam. gospodaru golem. Stanete. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. gospodaru. po nalog nezvani~en treba{e da umre. Sakam da go vidam. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. Predajte gi klu~evite. gospodaru {tedar. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. Bidej}i e taka. gledajte. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. Izabela (Kleknuva) O. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. samo poraka po glasnik. Odete i dovedete go.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. Temni~aru. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori. ^inot na Anxelo pak. ostavete go vo `ivot. (Vleguvaat Bernardin. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. O. i jas mislev deka e gre{ka. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda. ako vi e po volja. Marijana Samo misla.) Sega se setiv na u{te eden prestap. a koga podrazmisliv. ne velete ni{to. po~nav da se kaam. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. Mislata ne e delo. tolku nisko padna. inaku. Izabela. Mo`ebi i ma` mi e takov.) . Klaudio.) Prostete. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. (Marijana i Izabela stanuvaat. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. a namerata e samo misla. ne ja postigna opakata namera svoja. vo maska i Xuliet. {to ni izgledavte vezden. S# jas } e ka`am. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to. gospodaru. Temni~arot. no ne znaev. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. (Izleguva tmeni~arot.

obesete me. Ako zaradi toa sakate da me obesite. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. zloto od vas poleka si odi. (Go odbuluva Klaudio. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. gospodaru. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. pou~ete go. Anxelo. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. .O~e. Klevetite ti gi prostuvam. gospodaru. a zaradi qubovta va{a {tedra. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. Lu~io . ve molam. Vo va{i race go predavam.Vodete go v zatvor. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. }e ja ven~a{. gospodaru. Sakajte ja `ena vi. deka ima{ tvrda du{a. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. brat. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. No za toa posle. gospodaru.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. bratko. za negova qubov mu prostuvam. temni~aru. ne ven~avajte me so kurva. Objavete. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. kam{ikuvawe i besewe. magare i ludak ka`ete mi. kolku vas i taa vredi. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. Taka i toj brat }e mi stane. (Na Bernardin) Za tebe velat. Pa. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. dobar moj gospodaru. . no. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. ko raskala{en ~ovek. (Izleguva Lu~io pod stra`a. (Na Lu~io) Vie. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. grevovite zemski. a po lik e re~isi ist kako nego. Osuden si na smrt. nasekade niz gradot.) @imi o~ive. @ivi gospod. {to me znaete ko kukavica. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. Vojvodata Prvin sto kam{ici. a potoa besewe. gospodine. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go.

za dobrinata tvoja. Ti blagodaram.) .546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. s# va{e }e stane moe. (Izleguvaat. Izabela mila. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. (Na site) A sega odime na dvorot. Prostete mu. Raduvajte se. ti blagodaram temni~aru. dobar Eskalo. Za trudot i mol~eweto. Marijana. Anxelo. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. Sakaj ja Anxelo. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a. Grevot tuka sam si se opravduva.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

sledbenici na Montagi i na Kapuleti. blagorodnici Pa`. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. negova sopruga Tibalt. drugi Muzi~ari Eskalo. sluga na Montagi Baltazar.L I C A: Hor Romeo Montagi. . grof. negovata sopruga Benvolio. vnuk na Montagi Avram. nejzin tatko Kapuleti. blagorodni~ki. slugi na Kapuleti Slugi. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. ~ovek na Romeo Julija Kapuleti. knez na Verona Merkucio Pariz. negoviot tatko Montagi.

.

optimisti~ka. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. pozajmena od drugi avtori. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. Bruk opstanuva. banalna prikazna. ja sozdavaat. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. preku polnonade`nite govori. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. S# {to se vika italijanska renesansa. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. onaa iznasilenost na tragi~noto. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. vo ovoj slu~aj. spokojna. . verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. ~isto qubovna. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. samo vo eden poprizemjen prevod. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. me|u drugite. za eden sre}en kraj i za edna vesela. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna. Inaku. negovata vidliva. vo edna postudena varijanta. velelepen. ponekoga{. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. so site nejzini specifiki i osobenosti. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). radosno samoobnovuvawe. iskonstruirana priroda koja. Taka. mi se ~ini. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. da go spomeneme grofot Tolstoj. se razbira. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. ponekoga{ idili~na atmosfera. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. Ottuka. na primer. sonetna forma.

.

ona {to nedostiga. sekoj sekogo bodi. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat.) Horot Dve semejstva. Ve molime za trpenie. nikoj nema da ve davi. (Izleguva.PROLOG (Vleguva Horot. trudot na{ }e go popravi. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. na scenava }e cari. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka.) .

. Seedno. a `enskite }e gi pritisnam. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. Gregorie Velam. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. nivnite slugi. re~i zbogum na umot. brate. Samson Velam. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. zatoa ako se stemni{. znam brzo da udram. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. da mu se snevidi.}e im gi se~am glavite. ne sme yevgar volovi. Gregorie Nikako.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. pak ja vadime kolata od kalta. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. Taka e. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite. Samson Koga }e mi se stemni. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. sfati me kako saka{. }e se nafr~am na `enskite . sekoga{ se pritisnati za yid.

gospodine. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. . Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. Samson Ne. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. (Go poka`uva od trite podolgiot. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Neka po~nat tie. gospodine. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. a jas }e ti go {titam grbot. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. Gregorie Dobro e {to ne si som. Samson Brkaj rabota koga ti velam. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. Gregorie od trite podolgiot. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. tuku kako smeat. gospodine.) Vadi go alatot. gospodine. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. gospodine.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Samson Ne. vi stojam na raspolagawe. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. Ti po~ni ja kavgata.

paterica . Tibalt [to. Bori se. du{mani na mirot. Dolu Montagi.) Gregorie Re~i podobar. budali.) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i.) Kapuleti Me~ot. (Se borat. kukavico.. (Vleguva Tibalt. Paterica. rekov. Eve doa|a eden rodnina na gospodarot.) Gra|anite Stapovi. podobar. Benvolio Samo gi smiruvam. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. Samson (Na Avram) Da.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. lu|e. osteni. Vratete gi me~evite. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. gleda{ se ~epam! . stra`ari so stapovi i lastagarki. ne dr`i me. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. Gregorie. yverovi. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. i so me~ izvaden me pravi majmun. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime.) Pu{ti me. Samson Vadete gi me~evite. ako ste ma`i. Ne znaete {to pravite. gospodine.) Vojvodata Rajo buntovna. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. Samson Dobro.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. Stariot Montagi e ovde.) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. (Gi vadat me~evite i se borat. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. gospodine. Benvolio. site Montagi i tebe. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. ne go zaboravaj udarot od nekni. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. (Vleguva Benvolio.

vnu~ko. A sega site drugi neka si odat. Ti. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. pod zakana so smrt. i {mugna vo ~estakot koga me vide. ja znaete pri~inata? . no toj od mene se sokri. (Montagi. nepovreden. so mene vedna{ doa|aj. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. kaj{to. a samiot na sebe si bev tovar i breme. panyurite gi spu{ta. U{te edna{. Jas. G-|a Montagi A kade e Romeo. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. Kapuleti. pod zakana so kazna. Benvolio Striko dobar.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. koj{to n# razdvoi. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. Benvolio Gospo|o. go vidov va{iot sin. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. Mu prijdov. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde. `ena mu i Benvolio. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. rano izlezen. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. so prezir mu se ruga{e. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i.

Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. Zo{to o. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. . na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Ve molam skrijte se molkum. sueto trezna. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. no toj. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. toga{ i lekot lesno }e go bide.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. o. Te{ko so takva qubov. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Benvolio Te{ko mene. rodnino. Srcevo mi ~uka. dolgi se ~asovite na taga. dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{.) Benvolio Dobro utro. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. qubov borbena. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. Odime. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. gi krati. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e.

sonu v jave. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. rodnino. Romeo Dobar si strelec. Romeo Romeo Dobro srce. Ne ja godat nejze od Amor strelite. O. pogodiv u{te vedna{. ne brzaj da me ko{ne{. xvaka~ka bolka i sladok pelin. Benvolio Ubava meta. ognu studen. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. Romeo Proma{i tuka. tuku pla~am. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. Jas ne sum ovde. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. {tom brzgne. Ako zamine{ bez mene. ne sum tuka. ne sum ni onde. ~adu sjaen. a i ubava e taa {to ja sakam. taa vrie od ubavina. rodnino. Deka si zaquben zna~i. rodnino.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. zdravje bolno. No stvarno. samo stvarno ka`i koja e. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. Da ofka{? Ne. more se polni od qubovni~ki solzi. sakam edna `ena. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. Ti se smee{. . Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. me navreduva{ mo{ne. Ova ne e Romeo. Benvolio ^ekaj. pobrgu se godi. ti si na klada. rodnino. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. {tom se stu{i. Zbogum. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. I {to u{te? Ludilo umno {to meli.

Preubava e. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj. . nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Zbogum. no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. prestani na nea da misli{. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. Romeo O. Benvolio Slu{aj me mene. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e. prepametna. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te.

blagoroden Paris. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. ~ujte gi site. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. slikarot so svoeto sertme. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. srceto osvojte & go milo. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna. viorot vrati go. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. Moram da najdam nekoj u~en. edna bolka so drug ~emer se le~i. neka ne ti e u|e. ma`eni tolku rano. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite. poradosen da stanam. i {tom taa se soglasi. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. (Izleguvaat Kapuleti i Paris.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. No probajte. terzijata so svojot kalap. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. gospodine. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. No. ribarot so svojata ~etka. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. Paris Obajcata ste ~esni. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. na koj sum pokanil gosti mnogu. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. Paris Vo domot moj skromen. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. mislam. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. ugledni lu|e. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. videte gi site.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. . velmo{ki glavi mene mnogu mili. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. Da odime sega. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima .

ve molam. Lucio i nemirnata Helena. Moj gospodar e velikiot.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. Benvolio Za {to. ubavata vnuka Rozalina i Livija. Romeo .’ Ubavo dru{tvo. mom~e. mom~e.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. povelete. Petar Verojatno ste samouk. (Go ~ita pismoto. znaete da ~itate? Romeo Da. na pehar vino kaj nas. No ve molam. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Ostanete so zdravje. Romeo Romeo Ne sum lud. Ve molam. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. `ena mu i }erkite. Benvolio erki. Merkucio i negoviot brat Valentin. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. znam da ~itam. ako gi znam bukvite i jazikot. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. Ostanete so zdravje! (Izleguva. zatvoren v zatvor. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. Romeo Benvolio ^ekaj. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. Petar Dobro ve~er. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. gospo|ata vdovica od Vitruvio. striko mi Kapuleti. tuku vrzan polo{o od ludak. da ne si lud? Gore. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Petar ^esno re~eno. dr`an bez mojata hrana.

pilence. Da odime tamu. koj me vika? Doilkata Majka vi. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. solzite ogan neka se storat pa tie. Mora na samo da zboruvame. ej. – Doilko. gospo|o.) Julija [to e. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. kaj e devoj~eto? Ej. deka nema ~etirinaeset. Romeo ]e dojdam. kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. jagnence. – Doilko. Bog da ~uva. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. Julija! (Vleguva Julija. U{te kolku ima do . do minuta znam kolku e stara. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. so site bo`estveni ubavici od Verona.564 Vilijam [EKSPIR saka{. Julija Eve me. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. izlezi za kratko. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. Nema {to tuka od tebe da se krie. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres. Ej.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka. sepak ne odi. (Izleguvat. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko.

naa. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. ko {to rekov. gledaj. ne. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. ba{ imam akal! No. Ne. ko {to rekov. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . “Opaa!” re~e. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. “sega na nos pa|a{. predobra za mene be{e. a koga pozrela }e stane{. Doilkata ]e zamol~am. eve mol~am. }erko. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. vrsni~ki bea. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. gospo|o. “Neli. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. {to bladam. Zamol~i te molam. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. Gospod neka te vardi. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. detenceto go krena. ba{ taka. `imi krstot. Xuli?” A. Doilkata Zgora. “Da” re~e ma` mi. No. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. normalno. Julija Prestani i ti. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. bog da go prosti.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. ko jajce od gajgur. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Julijo. da. A edinaeset od toga{ pominaa leta. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. tvrdam. te molam. Doilkata Dobro de. na ple}i }e pa|a{. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. velam. A. & be{e niknala na ~elo edna xumka. So bog sega e Suzana. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. skoknav. tokmu za toa sakav da porazgovarame. Ka`i mi. veselo ma`i{te edno. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. dado. ne. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. Da. dobro pomneweto me slu`i. zamol~i.

Ve molam idete vedna{. posre}ni ~ekaj no}i. (Izleguva Petar) Julija. razmisli za ma`a~ka sega. (Vleguva Petar. na nepovrzanive ~ari. G-|a Kapuleti Eve idime. Doilkata Brzni mome. ve~erata e servirana. i jas velam.) Petar Doilkata Taka e. s# e naopaku i vo haos. mladata gospo|ica ja baraat. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. toj e cvet. madam. Pomladi od tebe ovde vo Verona.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. . G-|a Kapuleti (Na Julija). eve. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. Gospo|o. po dnite sre}ni. gostite dojdoa. ma` i pol mu nema ramen na svetot. ugledni gospo|i. gospo|ice. da go zeme{ i da bega{.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. ]e gledam. grofot te ~eka so svoite mo}i. ve}e se stanati majki. vas ve vikaat. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. Doilkata Ma`.) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. Jas mora da odam da poslu`uvam. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. za razubavuvawe u{te samo korica im fali. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. doilkata ja pcujat v kujna. @enite so ma`ite rastat. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. Ispitaj ja sekoja crta. samo pogolema. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. ni{to pomala nema da bide{. Na skapocenava qubovna kniga. vistinski cvet. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. G-|a Kapuelti (Na Julija. pa. tamu toa skrieno te`i. gospo|o.

Bidej}i mra~en. Merkucio Ti si zaquben. nad maskata maska. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. Romeo. na{e e da izigrame. Romeo Ne doa|a predvid. pa fa}ame xade. (Zema fakel. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. mora so nas da igra{. pogodni za igrawe. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. bockaj ja i ti. Romeo Daj mi fakel. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski). [tom igrata `ivne. Merkucio Ako so tebe e gruba. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. od nea brgu }e te izvadime. svetlina barem da nosam. Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. ako bocka. Neka za nas sudat kako im e drago. presurova. grub bidi ti so nea. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. taka }e ja skroti{. Romeo Dajte mi fakel. pa s# ti e preku nosot. Ne sum ba{ za ripawe. Merkucio. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en.) Merkucio Gledam umot te stega. prenaduena i bocka kako trn.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. Obuvkite va{i se lesni.) Benvolio Ajde. . }e pobudalam i }e begam. Merkucio A ne. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat.

Romeo Na sone. pusii fa}a. ~estopati. pokriv~eto. Merkucio Pa isto i jas. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. pa skoka i se budi. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. pa tie za qubov sonuvaat. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila. ko sve}a da gori denski. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. gledaj ~udo. pa sonuvaat za klawawe samo. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. xabe svetlinata ja tro{ime. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. dvapati positno od zmiulesto crv~e. a potoa. dimiskii pleni. ili po usnite damini. `il~iwata od prav. kolesnikot nejzin. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . Barabani v u{i mu bijat.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. od kov~e na {tur~e. dvoumej}i se vaka bo`emski. ili po kolenata na dvorjanite. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. forsira reki. ispala{en od sonot. amovite. od najsitni pajakovi ni{ki. kam{i~eto. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. pehari polni pie. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. poslu{aj me. pa samo celuvki sonuvaat. i.

a ti. Anton. a racete ne se ~isti. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. koj{to edna{ odvrzan.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. de. im trebate. ve vikaat. ponepostojani od samiot veter. Julija. du{i~ke. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. Merkucio Taka e. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Benvolio i Merkucio. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. Romeo Se pla{am pred vreme. naluten. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. Ova e taa – Romeo Dosta. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. de. a? Tuku samo ne{to menuva. za~nati od ni{to. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. golema nesre} a nosi. taka! (Izleguvaat. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo.) Petar Kade e toj Tenxer~ija.) Eve sme. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. poleka. trgnete mi go i ova kreden~e. Da `ivneme malku. Tibalt. vo gradive piknat. `ena mu. Petar Ve baraat. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. gospoda! So vas }e . no od me~ti pusti. pazete so ~iniite. Za sonovi govoram. de~ki!Na rabota. da mu se snevidi. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{. koj }e servira. im ste neohodni vo golemata odaja.Romeo i Julija Scena 5 569 kok. za ro`bite na bezrabotniot mozok. Ej. dosta. Doilkata. Merkucio.

edno trieset godini. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. rodnino. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. }e & prijdam kaj{to sedi taka. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. Muzikata sviri a maskiranite. sedi koga ti velam. ne. a? Taka? Dobrodojdovte. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. Me~ot mom~e donesi mi go. nema tolku. pove}e. Kolku i da e blisku Duovden. taka be{e. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. zarem robov se drznal ovde da dojde. Ima trieset. gostite i damite igraat. ovoj }e da e Montagi. ne? Samo sedi. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. srceto na svetot po nea tupka. Zasvirete muzi~ari. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. ete. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. Tibalt Po glasot mislam. Ve upla{aiv. Sin mu gospodine. pluskavici }e dobijat. [tom zaprat. Montagi e ovoj. Ha. du{mani{te na{e . od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. Ka`i mi. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. Taka be{e. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. ama samo be{e. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. rodnino Kapuleti. (Na rodninata) Mom~e. Odamna ni pomina vremeto za igrawe. Tibalt Striko. (Izleguva slugata) [to. gospodine. gospo|i moi.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. Kapuleti [to e. gospoda. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. velam. Mesto. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. Dobro mi dojdovte gospoda. Romeo stoi na strana. Romeo O.

}e te nau~am jas na red. ne huli po racete {tedro. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. Mene najde inaet da mi tera{. Nema da go podnesuvam. . vidi. rodnino stroen. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. ne? Tibalt Tokmu toj. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. sramota e. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{.) (Na gostite) Taka. poblagoroden grev nudam: usnive. {to e pravo. Romeo A zarem svetcite se bez usni.(Na slugite) u{te sve}i. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. ]e si odam. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. (Na gostite) Veselo. axiski zdiven. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. siot se tresam. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. Kapuleti Mladiot Romeo. podlecot Romeo. veselo. bitki stra{ni vo mene se bijat. Kapuleti Vozdr`i se. deca! (Muzika povtorno sviri. ostavi go na mira.) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. Vidi go ti nego. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki. ima da slu{a{. Julija Axio dobar. axiite sveti? Julija Ama striko. Smiri se ili . da n# srami tokmu na ve~era. i. deca. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. bidi qubezen i prestani da se murti{. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. gostite igraat. silexija pred site da izigruva! I toa ovde.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. ti velam. Ne se axio. Zatoa strpi se. ama tie im se za molitva da storat. dvajca axii vcrveni. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. pravi se ko da ne e tuka.

mladiot Petru~io. doblesna i umna. ~esni lu|e. vidovme {to ima{e da se vidi. plodot molitven da go zemam. (Mu {epotat na uvo. majka vi saka so vas da zboruva. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. tvoite mi go zedoa grevot. gospoda. naslednik na stariot Tiberij. Dobra no}. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. odime.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. taka zna~i? Toga{. vi blagodaram na site. Ama ste zelen mom~e. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. (Julija odi kaj majka & . (Na bratu~edot) Uf.) A. (Ja baknuva. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. mislam. brat~e. docna e. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. (Ja baknuva.) Julija Dojdi vamu. Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. majka & e gospodarka na ovaa ku}a. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe. O svetice.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. dadilko. Si legnuvam.) Vaka od usnive. za spas od o~ajov te molat. odli~na gospo|a. ne odete si taka brzo. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. docna. Kapuleti ^ekajte. Julija . Vi blagodaram. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. Julija Sveticata ne mrda. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Vi velam. iako za molitvi ne e nema. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot.

vremeto sredstva.eve. zanesen amka.) Doilkata Eve n#. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. Posledniot gostin ve}e bega. Dr`an za du{man. Sega Romeo go qubat i toj qubi.) Ako `ena ima. Da odime. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. (Izleguvaat. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. . sega. (Doilkata odi. iako vqubena. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. ne`nata Julija poubava. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. od o~i ma|epsan. strasta mo} im dava. stravot sotiraj}i go so strastvena lava.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i. sin edinec na va{iot golem du{man. a mladata brza nasledni~ka da & bide. ide. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. Julija Odi i pra{aj kako se vika. No za sredba. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne.

Merkucio Ne. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. Merkucio Ova nema da go zbesne.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. Prizivawevo moe ~esno e i fino. Se vrti i se povlekuva. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. se iskral doma v krevet. – Niti slu{a.) Benvolio (Vika) Romeo. oskata najdi ja svoja. Benvolio Ako te slu{ne. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. niti pak preta. Romeo! Merkucio Mudar e. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . Vikaj Merkucio. na noxiwata tenki. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. Benvolio Da odime. so magija }e go mamam. na visokoto & ~elo i rumenite usni. }e pobudali od bes. Toa zlobno bi bilo.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. niti se javuva. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en. `imi krstov. rodnino Romeo.

) Koj ranet ne bil. Drzok sum premnogu. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. No tivko. }e govoram so nego. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. [to ako o~ite & se na nebo. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. angelu svetol. O Romeo. na luznite im se smee. umri ja zavidlivata luna. O. O. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. Ne sluguvaj & nejze. bleda i polna taga a ti.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat. Ogrej. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. {to ve}e e bolna. zavidlivka e taa. zboruvaj samo. a ti kru{ka {ilesta. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. O. o neka e taa otvoreno-gaze. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. eve ja qubovta moja. neka e. stopati od nea poubava. Ne mi se obra}a mene. otfrli go. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. jasno sonce. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. Romeo (Na strana) Taa zboruva. kamo da bev rakavica na taa raka. sledbeni~ka nejzina. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. a ne veli ni{to. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. Dobra no}.

mome li~no. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. svetice mila. O. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. sepak zvukot im go znam. a ako ne}e{. Julija Kako dojde ovde. parampar~e }e go storam. da ne se vika Romeo. Romeo. Gledaj me milo. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. otfrli go imeto a mesto imeto . }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. }e te ubijat vedna{. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila. otfrli go imeto. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. a mestovo smrt za tebe.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. voshiteni o~i na smrtnicite {to. Romeo Nema. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. za ka~uvawe te`ok. ni noga. . [to e toa Montagi? Ne e ni raka. Da e napi{ano. Imeto moe. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. Taka i Romeo. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. so ogled koj si. ako obete ne ti se po }ef. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. Romeo. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. svrteni nazad.koe ne e del od tebe zemi me mene. Ti si toa {to si i da ne si Montagi. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat.

ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. }e re~am “ne” ako me pobara{. Prebrz e. no}ta }e me {titi. neka tuka me najdat.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. Jas ne sum krmar. ili ako ve}e se kolne{. }e bidam opaka. Taa sovet mi dade. te molam. gospodine. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. Pristojna bi sakala da bidam. Zatoa prosti. da ja odlagam smrtta. a jas nejze o~i. ka`i navistina deka e taka. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. Vsu{nost. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. No veruvaj mi. pristojna. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. no ako ne me saka{. zakolni se vo sebe. ona {to go rekov da go odre~am. Mil moj. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. nenadeen epten. Dobra no}. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. ne go sfa}aj. ako me saka{. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. li~en Montagi. pa }e ti veruvam. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. O Romeo ne`en. velat. inaku za ni{to drugo na svetot. priznavam. Romeo Od pogledite nivni. zacapana sum do u{i. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. ne kolni se. a jas }e poveruvam. dobra no}. nequben od tebe. Romeo Gospo|ice. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. idolot {to beskrajno go obo`uvam. Povozdr`ana. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. dobra no}. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. Jupiter se smee. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. nerazmislen. ama obziri zbogum. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. Na qubovni~ka iznevera. Mir neka ti se vsadi . iskrenata strast moja. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna.

da ne e ova samo son. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien. Romeo ~esni. (Doilkata vika odnadvor. idam. Sakan moj.) Slu{am {um od ku}ata. veren bidi. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{.) Julija Tri zbora u{te. dado dobra! . zbogum. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. a celta brak.) Romeo O no}. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en.) (Se vra}a povtorno Julija. (Se vra}a Julija. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race.) . (Izleguva. Dare`livosta moja bez dno e kako more. mil Romeo. pa dobra no} stvarno. son preubav. prebla`en za da bide jave. za{to neiscrpni se i dvete. Po~ekaj malku. [to pove}e davam pove}e ja imam.Idam. i qubovta isto. Romeo O. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. (Trgnuva da si odi. Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}.Montagi mil. }e se vratam. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam. Utre liceto go pra}am. (Izleguva.

inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. (Izleguva Julija. Zaboraviv zo{to nazad te viknav. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. Julija ]e bidam to~na. Dobra no}. Dvaeset godini ima do toga{.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Romeo Neka son na klepki ti padne.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. spokoj na gradi. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Julija Razdenuva. dobra no}. . Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima. Sepak bi te ubila od galewa mnogu. Julija I jas isto.

majka na prirodata. v `ivot te vra}a. stanuva zlo~leno. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. toga{ nema zo{to da se lomam. o~e. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. toga{. no vo kakva si. . Sega. Zemjata.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. neka mi prosti adot. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. no {tom go vkusi{. do doblest se kreva. te opiva. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. Romeo Vtorovo e to~no. a razli~ni se sosem sepak. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. crkalo. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. blagorodno cve}e. cicaat od prirodnite gradi. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. po~inkata takva mi e mila. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. vreli: a ako ne e taka. grobnica e nivna. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. no grobov ovoj i utroba e divna. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. koga verno te`i. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. (Vleguva Romeo. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. Doblesta stanuva porok. da ja isu{i no}nata rosa. a kaj{to gri`ata grize. kamewata. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. bilkite. vo smrt sigurna te pra}a. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. go mirisne{ li. so misla lesna teloto go spru`i.

taka i taa me qubi se e sploteno. osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. Ako navistina si smenet. da ti bidam. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. jasnost od du{a neka ti rosi. Ako ti be{e ti. za{to na krajot. bez zadr{ka te molam ~esno. ne kori me. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. Isuse. Vo sebe omraza nemam. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. . toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. kako i kade se sretnavme. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. ne~ist oprost nosi. stoumniku mlad. budaletinko fina. ne~istata ispoved. tuku od o~ite im ~adi. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. koga. Otec Lavrentij Prvata znae{e. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. za razlika od drugata. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. nejze sega ja qubam.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. mnogu i se brza na mojata la|a. more duri i beter. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. Mario sveta. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. eve so tebe idam. ne sakam da ja gubam. Otec Lavrentij Gospode bo`e. Romeo Te molam.

Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Merkucio Go vika na dvoboj. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu .582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo.ne. Benvolio Tibalt. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. Benvolio Da. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. {to drugo. ne mu dava da zdivne.) . rodnina na stariot Kapuleti. proboden od crnoto oko na belata devojka. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. Sigurno }e se {ekne. pa toj ve}e e mrtov. ama toj. Razgovarav so negoviot sluga. so predizvik }e mu odgovori. go ma~i. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. Merkucio More te{ko na Romeo. (Izleguvaat. onaa Rozalina. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori. na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto. tvrda na srce devojka.

pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. meso. Vnimava na taktot. Pobegna od nas. Gospodine Romeo. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. {to e toj Tibalt? tra |upka. Merkucio Bez svojata ikra. mora da se vitka. kosko moja stara. eden. dobar Merkucio. intervalite. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. Vistinski kasap e so svileni petlici. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. ete kako ni go spopika. pa na punto riverso. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. Didona gnasa. bon `ur. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. voobrazeni pr~lovci. izvonredno visok ~ovek.) Benvolio Eve go Romeo. ovie peder~iwa.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. ritamot. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. kako isu{ena haringa. . Romeo Prosti mi. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. izvonreden me~. KleopaToa e isto kako da se ka`e. koskite. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. a koga si zafaten. (Vleguva Romeo. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e. Smel ma` e. a Tizba sivooka ili taka ne{to. O meso. lesno se zaborava na u~tivosta. gospodine. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. blagorodnik prva liga. eve go Romeo. ama ni{to posebno. znalec na besmrtnoto pasado. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. vistinski vitez. O koskite nivni. megdanxija nad megdanxiite. imav mnogu rabota. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi.

. }e si ja iznosi{ sandalata. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. sok {to podzapira v grlo. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. bos. prosto re~eno. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. |onot }e ti se izli`e. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. dobar Benvolio. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad.584 Merkucio Rozata. ako prodol`i{ da si vaka bister. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. Merkucio Bistar si. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. sega si Romeo. Benvolio Tolku e dosta. nema {to. i }e si ostane{. Romeo Prosta {ega. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko. nema {to. ne kasaj. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a.

sakam na samo da razgovaram so vas. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. edro. rekovte.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Doilkata Bog da vi dade dobro utro.) Romeo Vidi. Doilkata . Merkucio Najlo{oto dobro. gospodine. dobro sfateno. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. vi velam. Petar. Jas sum najmladiot pod toa ime. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. Sam da se rasipuva. to~no na pladnevniot zarezok. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. `imi krstov. blagorodna gospo|o. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. ubava gospo|o. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata. Merkucio Bog da ti dade dobar den. ne? Gospoda. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj. Doilkata Merkucio Dve. dobra brodska oprema. gospoda. Doilkata Kako ne vi e sram. podvodnica. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. Merkucio Daj i Petre. Dobro re~eno. dve: ko{ula i nametka. Edro. vo nedostig na polo{.

gospo|o. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. Doilkata @imi gospod. kolku {to mi fa}a umot. gospodine. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. ako ne mo`am jas. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka.) Doilkata Ve molam. }e najdam nekoj koj mo`e. ama }e se izraduva. {to se veli. No prvin. Ka`i i deka izjavuvam. Romeo Ne na zajak. deka izjavuvate. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea. Romeo Eve me vedna{ po vas. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. pa makar da e stopati pojak od mene. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. {to se veli. a toa.. sram neviden. tuku na zaja~ica. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. gospodine. ako mislite. e blagorodna ponuda. A da videv. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. velat. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. gospodine. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. zbogum gospo|o. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. gospo|o. Romeo [to }e i ka`e{. [eta pokraj niv i pee. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. Merkucio Zbogum gospo|o stara. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. Zaja~icata stara. vedna{ }e go izvle~ev me~ot.. . da ja vle~ete za nos toa. gospodine. Kako {to vi rekov. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. Ama zaja~icata stara. Gospode. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. Romeo. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. vo posna pita. }e mu go doteram umot. Bednik nizaeden. dozvolete da vi ka`am. dadilko. gospodine.

Ponekoga{ ja lutam. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. O. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. gospodine. Zbogum. Eve ti za trudot. bidi verna. a za toa jas }e ti go nagradam trudot.ama znam. va{eto ime po~nuva so druga bukva. zemi koga ti velam. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. Doilkata vera ko ~elik. za vistinki kreka~. za vas i za rozmarinot. milina da vi e da gi slu{nete. dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. ima vo gradot eden blagorodnik. iljada pati. }e dojde tamu. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. Romeo Zemi de. gospodine. Doilkata Dobro.: Petar! Petar E. de~ko. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. koga }e i re~am taka. Doilkata Sekako. ko najbela krpa stanuva. slu{nete gospodine. i velam Paris pove}e i li~i. brzo! (Izleguvaat.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a.) Povelete. dobra dado. Zbogum. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. . Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. gospode. ama vi velam. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. celata pobleduva. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. nekojsi Paris. du{i~ka edna mila. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica.

Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat. Ama seto ova i prethodno go znaev. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. o. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. slatka. zastani kaj portata. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. stapalata i stasot. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. Doilkata Petre. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. lele. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. slu`i mu na boga. veti za polovina ~as }e se vrati. napravi naiven izbor. . O bo`e. a jas tvoite vesti: ajde. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi.588 Scena 5 (Vleguva Julija. Julija Sega dadilko dobra. Samo ka`i. [to. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. zboruvaj! Doilkata Gospode. sekoe kov~e me boli. Ne e cvet na u~tivosta. mo`e ne go na{la. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. A i grbov od ovaa strana. Tr~av ko luda! Gospode. a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. Romeo! Ne ne. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. ama me boli glavata. o dadilke slatka. na bavnosta `rtvi. gospode. te molam.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. daj mi malku da zdivnam. pa taa kuca. iako za niv ne treba da se zboruva. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. A ako se ta`ni. lele grbov. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. ko olovo se nesmasni. dadi~ke moja. koga senkite gi teraat preku temnite gori. ne znae{ da izbira{ ma`.) Eve ja. [to veli toj za ven~avkata na{a. mu se nesporedlivi. ama i se brza. ni slu~ajno. zboruvaj. Odi po svojot pat. ne. a racete. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. a nejze ja nema. veselo ka`i mi gi. te{ki. devojko. Doilkata Premorena sum. (Vleguvaat Doilkata so Petar. ne.

mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne. Odi v crkva. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. vidi ja ti nea. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. mila dadi~ko. (Izleguvaat. Zbogum dadilko dobra. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno.Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. i kako qubezen. Mila. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. jas po drug pat moram. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Sega krvta gre{na v lice ti jurna. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Crn~am.) . r. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. Julija Visoka sre}a odbrav. mila.

Ah. za dnite idni da ne ne koraat so taga. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. o~e moj duhoven.) . (Izleguvaat. a ne so zborovi. Zatoa qubi umereno. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. Otec Lavrentij Dojdete so mene. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Julija. pobogato so sodr`ina. }erko. Julija Dobro ve~er. Julija Srceto. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. tolku e lesna suetnosta. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. no kakva i da dojde taga. }e pobrzam so ~inot. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. amin. taka qubovta trae dolgo. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe.) Eve ja gospo|icata. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. Otec Lavrentij Romeo. Romeo Amin.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. za obajcata }e ti se zablagodari. inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo.

Petru~io. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. Kapuletite nadvor. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno.) Benvolio Te molam. osven takvite. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. ne li~i{. . eve gi Kapuletite. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Benvolio Gluposti ili ne. Eve ti.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. ba{ mi e gajle. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. denot e `e`ok. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. Merkucio Kapuleti. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. gi sretneme li. dobar Merkucio. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. i drugi. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Benvolio so negovi lu|e. da si odime. Mapuleti. poludenata krv vrie. na primer. Koi o~i.

(Vleguva Romeo.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. Eve go moeto mom~e. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{.. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav. Samo zbor so eden od vas. ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Vo taa smisla samo. Zatoa zbogum. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. pa }e vidite {to e toa megdanxija. Tibalt I na toa sum podgotven. Tibalt Romeo. gospodine. Merkucio O~ite se za gledawe. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. nemturska. Jas ne sum podlec. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. ime {to ko svoeto go sakam. Gledam deka ne me pooznava{. od zvukot negov. boga mi. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. ako mi dadete mo`nost. Zatoa dobar Kapuleti. za{to }e im se obratam. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. ti i Romeo duvate vo ista gajda. Ama na kar{ilak izlezete mu. zadovoli se so ova {to go rekov. Tibalt Mom~e. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. Site o~i kon nas se svrteni. podla! . dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. dobro ve~er. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. (Na Montagi) Gospoda. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. ima da zaigra{. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov. Skokaj sega. pa neka se xarat. ne~esna. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam.. gospodine.

podlec. Petru~io i nivnite drugari. Tibalt.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. ^uma vrz va{ite dve ku}i. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. Tibalt. staorsko stra{ilo. ~oveku. gospoda. Si go dobiv i toa zdravo. ili }e padnam.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. dosta. Benvolio. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. apa{. Merkucio. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. grebnatina samo. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. gnaso! (Izleguva Pa`ot. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. Rezil ste na svetot. samo eden od tvoite devet `ivoti. {to se tepa so smetka! Zo{to. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. Sramete se. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. (Se borat. ]e poslu`i.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. ma~ka. `iti s#. no sepak e dovolna. Petru~io Da begame. Tibalt. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. ama. Mi go zbiberija na ovoj svet. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. ajde. Da gi razdvoime. Romeo Najdobroto go sakav. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. nitu {iroka ko crkovni porti. Plukam na svetot koga pes eden. Stojte. Benvolio. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. staorec. dovolna sosem.) . se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Romeo Merkucio Merkucio dobar.) Ne e dlaboka kako bunar. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. vrati go me~ot. Od mene napravija za crvjata hrana. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. Ranata ne e tolku stra{na.

Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. stariot Montagi. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. po ova znam drugo zlo }e dojde. Tibalt mrtov. na vojvodata sojuznik blizok. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. Romeo Ovoj gospodin.) (Vleguvaat gra|ani. A sega Tibalt. Odi. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. da te nema. (Vleguvaat Vojvodata. . preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. begaj. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. trgnuvaj po mene.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. begaj. Benvolio Romeo. Romeo. moj prijatel veren. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Kapuleti. Ne stoi ko zdrven. Gradot e na noze. Se borat. Pa|a i umira.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i.nivnite `eni i drugi. (Vleguva Benvolio.) Benvolio O Romeo. – Tibalt. Vo imeto na vojvodata ti velam. O vojvodo blagoroden. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. gospodine. da te nema. napred.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. Tibalt O. Tibalt e proboden. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. (Vleguva Tibalt.

za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. Ako ne be{e vaka. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. Od toa }e nema ni{to. prijateli. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. zbesnat i samiot. `ivotot na Tibalt. Vojvodata Romeo go ubi nego. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. kogo rakata na Romeo go ubi. Romeo da umre mora. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. ubieniov ovde. Seto ova izrazeno so krotka re~. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. ne mu ostana dol`en. {tom go najdat edna{. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. vojvodo. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. vistinata ne e takva. ma`u! O.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. Toj samo dolgot zakonski go zede. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. `iti gospod.) . dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. Toj prijatel na Merkucuo be{e. Romeo. G-|a Kapuleti Tibalt. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. Normalno e da la`e. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. Pravda baram vojvodo. toj Merkucio go skrati. O gospodaru. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. so ubavi zborovi go smiruva{e. hrabriot Merkucio. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. vnu~ko moj. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. smiren pogled. i me|u niv vleta. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. gluviot za mir. neka prestanam da di{am.

daj mi go mojot Romeo. mrtov. ama u{te ne sum vselena. {to e novo? [to ima{ tamu. gospo|ice. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. bled. no}. O si kupiv qubovna palata. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. Skalite od ja`e. No eve. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. sirot trup. ide doilkata. mi padne. a koga }e umre. mrtov. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. so svoi o~i ja vidov. da. za da se sklopat denskite o~i.596 Scena 2 (Vleguva Julija. na qubovta jatak. Doilkata Ranata ja vidov. vo krv zasirena. na gradite ma{ki. kon konakot Feba. a Romeo v pregrad. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. Gotovi sme. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad. skalite . zaqubena. o. o no}.) i nosi vesti. Toga{ se onesvestiv. Ka`i dado. (Bo`e sokri ja) ovde. ubien e. toj e mrtov. Julija Te{ko mene. Galopirajte brzo. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. dojdi. dojdi Romeo. dojdi no}. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. O nesre}en den. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. o ognono`ni vranci. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. Ako e ubien re~i da ako ne e. mrtov. ako neboto ne mo`e. nego go nema. Ra{iri go perdeto gusto. i iako sum prodadena. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. bled ko krpa.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. i no} temna bi se spu{tila vedna{. propadnavme. sama. crnove|a. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. nebesna re~itost go krasi. O Romeo. vo krv oblean siot. krvav trup sirot. neviden i ne~uen. Dojdi no} li~na. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. u{te ne sum prevzemena. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn.

Romeo i Julija 597 Julija O. Romeo nego go ubi. nuli. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. site se izmamnici. Doilkata O Tibalt. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. Me ostarija mnogu `alta. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. po mene neka dojdat. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. gospodine ~estit. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. Ah. Tibalt. krivokletnici. {to me snajde. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. skr{i se srce! Skr{i se. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. glupavi solzi. najdobriot prijatel {to go imav. O prirodo. Julija O bo`e. vedna{! V temnica o~i. mrtov da te vidam. apa{u ~estit. kutar moj ma`u. tvojata tri~asovna `ena. Zla zemjo vzemi vrati se. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. ovaa taga. koj imeto }e ti go fali koga jas. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. licemeri. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. o den nesre}en. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. po gre{ka. zatoa Romeo e proteran. ja proli. sigurnost. o qubezen Tibalt. O. Nazad. zloto. za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. ja proli. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. . ~esnost vo ma`ite nema. gi `rtvuvate za radost. siraku.

Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. poslednoto zbogum da go zeme. izmameni ste vie. i vie i jas. me|a. Slu{ni me. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. Ova e uteha.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. Ja`iwa kutri.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. devstvenica. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. Ajde. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. Vo }elijata na Lorens e skrien. site se mrtvi. . ja`iwa. pocrn od smrtta na Tibalt. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. ej. vo bra~nata postela mi se dreme. ‘Romeo proteran’Nema kraj. {to me ubi. Zborovite za takvo zlo se prazni. Kade se majka mi i tatko mi. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. Julija (I dava prsten) O. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. Zemi gi ortomive. }e umram devstvenovdovi~ena.’ Zborot ‘proteran’. Znam dobro kade se nao|a. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. a Romeo proteran. merki razni vo smrtta na toj zbor. moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo. Kaj nego odam. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. za{to Romeo po tu|ini se krie. i ka`i mu da dojde. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. kaj{to smrtta. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas. granica. a ne Romeo. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. Sakav da go zaboravam lesno no o. ajde Dadilko.

storile grev. Pove}e vrednost. Tie se slobodni lu|e. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. . Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. pekol. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. No Romeo ne smee. za{to golem e svetot i {irok. Kako ima{ srce ti. ne smrt za teloto tuku progon. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . no gorko dru{tvo pravi. Trpeliv bidi. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. a jas sum proteran. ku~e gluv~e sitno.) Otec Lavrentij Ela vamu. duhovniku bo`ji. re~i ‘smrt’. Za{to progonot pou`asen e na lik. Muvite smeat. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. no Vojvodata. ela pla{livecu eden. Otecot O grev smrten. a jas od ova mora da begam. ve~na maka. sinko. sredstvo nekakvo za brza smrt. duri i vo ~edna. Otecot Od Verona si proteran. vestalska smernost pocrvenuvaat. mnogu pou`asen od smrtta. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov. Romeo Progon? Imaj milost. pove}e dostoinstvo. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. na tvoja strana zastanuvaj}i. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. Romeo O~e. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. du{o sveta. naostrena kama.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. Urlaat so nego. Ne veli ‘progon’. Romeo. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. siot si stanal samo tu~na taga.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. pa makar grdo. proteran e toj. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. nebare dopiraj}i se.

(Povtorno ~ukawe. pa }e vi ka`am. udaven od sopstvenite solzi. Da be{e mlad ko mene. (Vleguva doilkata. Romeo dobar. o`enet odvaj eden ~as. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. ne vredi ni{to. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. (^ukaweto ne prestanuva. za da te te{i pa makar da si proteran. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja.) Brgu v soba.) Otecot Slu{aj. ]e te zemat. Ludaku mrdnat. ne pomaga ni{to.Stani. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. ama neodgovornost. koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre. Idam od gospo|ica Julija. Julija sakana tvoja. (Od nadvor se slu{a tropawe. Romeo Ne}am. . Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob. stani.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. odlukata na vojvodata da ja smeni. Doilkata O. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. so gospo|icata moja ist slu~aj.) . idam. skrij se. nekoj ~uka..^ekajte malku.) Doilkata O o~e svet. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. tropaat! –Koj e? – Romeo. barem malku slu{ni me! Romeo O. Ne zboruvaj mi pove}e.Ajde. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. filosofijata. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i.. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. pak }e mi govori{ za progonstvo.) Idam. Tibalt mrtov. odi! – Bo`e.

sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa. za{to takvite umiraat vo beda. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov. lipa. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. Odi. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. (Na Romeo) Stani. stani. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. umot.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. leleka i pla~e. ne veli ni{to. qubovta i umot. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. toj ukras na qubovta i likot.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. qubovta. samo lipa. stani i ma` bidi za ater na Julija. gospodaru. . i tuka ima{ sre}a. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. zemjata. No pla~e{ ko `ena. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. ko {to e dogovoreno. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. ka`i mi. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. So smrtta s# zavr{uva. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. brzni kaj sakanata. za nejzin ater stani. O ka`i mi o~e. Stanuvaj. Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. Vnimavaj ti velam.

Zbogum. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. Odi napred Dadilko. Doilkata (Mu dava prsten) Eve. oti nema da projde{ na patot za Mantova. . za{to ve}e e docna. Dobra no}. prstenov re~e da vi go dadam. Daj mi raka. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. ne stojte mnogu. s# zavisi od ova. I pobrzajte. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . Smesti se vo Mantova. gospodine. odi da ja te{i{. Romeo vedna{ trga po tebe. Zbogum. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. prijatelite ne gi pomirime. dobra no}. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. gospo|ata pozdravi ja svoja.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba.) Otecot Odi vedna{. Docna e. (Izleguva doilkata. Doilkata O gospode. Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven.

site edna{ }e umreme. a? Mm. gospodine. }e vikneme dva-trojca prijateli. sve}a vo odajata moja. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. no}eska taa nema da sleze. odi kaj nea pred da si legne{. podgotvi ja. @eno. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. Utre }e znam {to misli. sreda mi e nekako prebrgu. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. No}va so tagata svoja e zatvorena. ~etvrtok da e utre. ama ova pikni go v glava. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. negovata `ena i Paris. Ej.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. ni{to pove}e. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. Dobra no} gospo|o. i re~i i. Zbogum. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. deka idnata sreda ama ~ekaj. `eno. za ovoj svadben den. [to velite za ~etvrtok. neka bide ~etvrtok. Docna e. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. Kapuleti Grofe Paris. Dobra no}! . koj den e deneska? Paris Ponedelnik. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. toga{ odete. Dobro. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. grofe? Paris Bi sakal. Odi kaj Julija pred da si legne{. Kapuleti Dobro. gospodine. a go sakav i jas. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. gospodine. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. grofe. Pozdravete ja }erka vi od mene. Vi velam. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. Zna~i ~etvrtok.

na Julija koga taka & godi. Pobrzaj. ne e denska. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. Gledaj.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. Pa du{o? Da si zboruvame. slavej toa be{e. Julija Onaa svetlina. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. na mugrite glasnik. neka smrtta ja do~ekam ovde. a ne slavej. sakan moj. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i. s# deni. Ne be{e ~u~urliga. gospodaru. den e. koga ti velam. Julija Zarem otide. Ne mora da brza{. . dojdi. Cela no} toj na onaa kalinka pee. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. bidete na {trek! (Izleguva. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. prijatelu. ne e den. Odam za da `iveam. se deni! Romeo Se deni. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. ostanam li }e umram. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam. Zatoa ostani u{te. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. du{o. Romeo ^u~urliga be{e. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. mrdni. O. Julija Den e. mila. odi! Denot zazoruva. vnimavajte. odi. Veruvaj mi. Dojdi smrt. Velam. Romeo Pa neka me fatat. Denot obdena. `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. begaj.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. O. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. I eve velam.

Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{.) [to e. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. zarem ve}e stana. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. Kapuleti Pa devojko. Zbogum. kolku mi si vredna. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. ma`ite velat. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. Ako si neverna.) Kapuleti [to. od mrtvite toj ne se vra}a. Julija Koj podlec. a neumerenata umeren nedostig od pamet. neverna si. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. . Julija [to za mene e golem. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Julija O bo`e.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. sudbo. Julija O. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. zatoa dosta. sakana. Umerenata taga qubov poka`uva. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go. Suva taga krvta ni ja ispi. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. majko.

da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. bi go sme{ala sama za Romeo. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. od srce mu sakam. A sega. Se ~udam na brzinava. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. Julija @imi crkvata sveti Petar. Kapuleti Ima{ }erko. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. koj{to za tebe. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. A kakov e toj praznik. [to ima. mlad. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. Majko. za sre}a. majko. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. . od jadot svoj da se trgne{. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a. Ve molam. Julija Navistina. ti velam. }e pojdam odo{to za Paris. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. a ne se nadevav ni jas. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. ka`ete mi ve molam. ne beri gajle. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. oti ne mi e na dofat od raceve. Zamisli }erko. vnimatelen tatko. Julija Vo vistinski ~as. devojko. Julija Da majko. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. slu{ni ne{to poveselo. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. kogo znaete go mrazam. Prestani zatoa da pla~e{.

{to ja karate taka. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu. dete. |ubre edno. more {to gi vikam. {to re~e. (Julija stanuva. na kolena ve molam. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. ako nenadejno ne se smiri. muvo edna zelena! Mar{. a tie nego. {to – vidi ja pipica. {to re~e. bolvo ~uknata! Ti velam. oti postojano tvoite o~i. ne ovde! . Da te nema. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. se zablagodari ve}e. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. Kapuleti Zo{to. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. a. Kapuleti Stoj.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. [to e sega. {to. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. no taa ne saka. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. gospodaru. Kapuleti [to. No `eno. Kapuleti Treba da visi{. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. so dalgi od solzi branuvaat. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. ne tuku mi blagodari. ne tuku mi pufkaj. poslu{aj me. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. {to. zemjata cedi rosa. Mol~i. @eno. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. ne veli ni{to. ni{to`na kakva {to e. solzite tvoi drobej}i gi. Kako budalava da e ven~ana so grobot.) Me jade rakava. vozdi{kite ti se veter koj{to. deti{te edno nedokvakano. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i. magodari. Da te nema. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to.

Ako ne mi si. besi se. {esta{. nedela edna. Dewe. lele. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. . od tebe krevam race. {to velat. ama vo mojata ku}a te ne}am. Pravi kako {to saka{. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. ne mo`am da sakam. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. Julija O bo`e. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. misli. dadilko. ^etvrtok se bli`i. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. Vnimavaj. Zna~i. oti.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. Dado. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. lele. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. verbata moja na nebo. za{to zbor nema da ~ue{. mlad deljan. So mene {ega nema. `imi du{ava. Doilkata Imam. crkni od glad. premlada sum. Vaka }e storam. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. ubav preubav. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt.O. vo dru{tvo. so site ni{ani. poln ~esnost. ~ukni ja glavata. bogat. Kapuleti ]e poludam. Ako mi si }erka. prosi. {tom rabotite stojat kako {to stojat. Srceto ispitaj si go. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. Misli. sam. eve {to e: Romeo e proteran. }e mora da go pravi toa skri{no. a ako dojdi. daj mi sovet. no}e duma{. se gri`i{ ma` da & pogodi{. ~krapjo edna {trba. a nas ostavi n# na mir. za mojot prijatel }e te dadam. a ako ne mo`e{. . G-|a Kapuleti E sega ja pretera. blagoroden. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. `imi lep~eto bo`jo.

ako ne e taka. vedna{. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. alal da ti e. Doilkata Odam. (Izleguva. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. nema tolku zeleno. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. Odam kaj otecot. gospo|ice. bistro oko ko {to ima Paris. Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. ostro. barem za umira~ka imam sili. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. mudro postapuvate. O. Ako s# propadne. neka mi se prokleti ako la`am. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. ^uma da me sotre. odi. velam.Romeo i Julija 609 grofot.) . Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv. mo`e lek nekoj }e ispili. Ni sokolot.

gospo|o i `eno moja. mila. gospodine? Mnogu kus e rokot. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram.) Otec Lavrentij ^etvrtok.) Paris Vo pravo vreme. znam. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. Paris Julija Toa mo`e da bide. vo ~etvrtok. Paris Toa mo`e i mora da bide. gospodine. Paris I nemu.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. }e se ispovedam pred tebe. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. gospo|icata kon }elijava ide. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi. Gledajte. pa zatoa malku i govorev za qubov. gospodine. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. Ne mi e po merak. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. (Vleguva Julija. za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. Tatko i pak. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. pa mudro brza so na{ata svadba. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. od svoja strana. koga }e bidam `ena. }e mu re~e{ deka mene me saka{. .

ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. a ti go nakleveti. ta`na }erko. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . veruvam. bez odlagawe. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`.) Zatvori ja vratata. Paris Tvoeto lice e moe. deka si ~ul za ovaa. za{to i pred niv grdo si be{e. v lice sebesi si go ka`av. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. Julija Vistinata. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. Julija Mo`ebi e taka. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. gospodine. {estam. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. nema pomo{. a toa {to go ka`av. (Izleguva. Zatoa. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. Grofe. nikoga{ kleveta ne e. Otec Lavrentij O Julija. a ne v lice. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. sepak nayiram nekakva nade`. izlez da najdam. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. Julija. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. Slu{am deka mora{. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. Ne dol`i. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. }e ve zamolam da ne ostavite sami. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. Julija Ne veli mi o~e.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. za{to toa ne mi pripa|a mene. toga{. nema lek. ti racete. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. Paris Sirota du{o. no`ov }e gi ubie site. solzite liceto ti go grdat. Od o~aj e. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. govori. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak.

poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. dodeka ti ne se razbudi{. toj i jas. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. ne{ta koi samo od ~ueno. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. Julija O qubov. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. utreve~er gledaj da si legne{ sama. o ne govori mi za strav. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. Vo me|uvreme. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. vo s# }e izgleda{ kako mrtva. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. Ni toplinata.) . ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. Otec Lavrentij Toga{ dobro.612 Vilijam [EKSPIR sramot. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. Ru`ite od usnite tvoi. da gledame kako se budi{. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. I bazdlivi koski i ~erepi. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. Odi doma. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. Zemi go ova {i{ence. bidi vesela. vo najubava ruba. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. so pismo za ma` ti straden. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. snagata pomo{ }e mi dade. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. dobar o~e. Julija O davaj. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. (Izleguvaat. na nosila. Dr`i. davaj. snaga daj mi. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Zbogum. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. me teraa da se stresam. so otkrieno lice. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti.

Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. Kapuleti Dobro. gospo|a Kapuleti.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. taka treba. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. odi so nea.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. Lekoumna e taa e samovolna koketka. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. utre odime v crkva. Kapuleti Pobarajte go grofot. Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Mom~e. Doilkata i dva-trojca slugi. gospodaru. Ima vreme. mnogu mu dol`i. da.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. odi! (Izleguva. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. ka`ete mu za ova. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. Odi dadilko. (Vleguva Julija. nemojte pred ~etvrtok.) . lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. Raka na srce. Dadilko. gospodaru. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. otsega vo s# }e te slu{am. za vakva pro{ka: prosti mi. Kapuleti Milo mi e. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. Kapuleti Dobro. nema da go najmam. }e dojde{ sega so mene v soba. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu.

ti tvrdam. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. majko. Ve}e se sno}uva.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime. za{to znae{. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne. ]e gi viknam nazad da me smirat. i s# }e bide kako {to treba. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. da go podgotvam nego za utre{niot den. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris.) Da. Odmorot mnogu }e ti treba. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. Ti odi kaj Julija. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata.) Julija Bez gajle. no mila dado. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. ovoj fustan e najdobar.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. Niz venite mi strui strav morni~av. pomogni & da se spremi. No}eska za mene nema spiewe. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. jas }e se rastr~am. Legni si i odmaraj. Kamen ko da mi padna pod srce. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. ne~ista sum i gre{na. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. ostavete me sam. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . `eno. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama.

drevna katakomba. Kapuleti Gluposti. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. (Vleguva Kapuleti. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. Romeo. mom~e? . A {to ako. lele. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek.) Kapuleti Ajde. vtorite petli propeaja. ne stiskaj. brznete.) Gospo|a Kapuleti Na. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat. vo nekoi saati od no}ta. Kambanata bie za utrena. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. tri e ~asot. odi legni si.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. [to se ova. cepenici i ko{nici. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. Angelika. Romeo. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. kaj{to. Doilkata More begaj `enski Pejo. spobudalena.) Kapuleti Qubomorna e. pu{ti srce. qubomorna. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. velat. doa|aat du{i. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa. brznete. zapri Tibalt! Romeo. lele. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka.

ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. Ne stoj. gospo|icata mi e mrtva. gospo|ice. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. Proklet da e denot {to na svet me donese. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. gledaj! O den te`ok! . Se izdelkal gadov. brzni. bravo. Dadilko. Jas odam so Paris da pomuabetam. pomo{. du{i~ke. ej. brzni. idnata no}. go slu{am. znam kade ima. taka mi re~e. brzni. slu{a{? [to. gospo|ice. toj }e ti poka`e kade ima. ej. gospo|ice. a ve}e. ej! Dadilko velam. gospodaru. donesi posuvi cepenici. mom~e. sakana. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. slu{a{? Gospo|o. gospo|ice. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. vidi ja ti spanka! Ej. koga ti velam.) Grofot sega }e stigne so muzikata. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. gospodaru. se razdenilo. rakija malku daj te. gospodaru.) Gospo|ice. mrdni! (Izleguvaat. znam. lele. zetot ve}e ni dojde. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. Kapuleti Brzni. Vikni go Petar. kaj si? (Vleguva Doilkata. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. mu fa}a tikvata. eve. `eno. ama {to s# ne znam. gospo|ice. vidi. gospo|ice. pomo{. doteraj ja fino. (Se slu{a muzika.) Kapuleti Vidi go ti nego. Lele.) Gospo|a Kapuleti [to e. Vtoriot sluga Ne sum trup. du{o.) Odi razbudi ja Julija.

Ah. mrtva e. ubien! Najodvratna smrt. Kapuleti Prezren. o denu. ta`en. Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. Edinice sirota. uni`en. prezren. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki.ne`ivot. ma~en. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. od tebe izla`an. ubien! O vreme nemirno. Doilkata O tago. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. `ivotu moj. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. ta`en. teloto smramorilo. razveden. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. lele. svirepa. pomo{. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. od tebe surova.) Kapuleti Sram da vi e. te{ko mene. deteto mi e mrtvo. dotol~en sosem. {to ni dojde sega da ubiva{. o `ivot. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. o denu. smrtta }erka mi ja ven~a. O sinko. o ta`en. mrtva. umrena. smrtta mi e naslednik. o ta`en denu. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. i nejze }e & ostavam s#. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. Pomo{. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. o ta`en denu. jaden. mrtva.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. A so nego se zakopuva i radosta moja. pogledaj me. O denu. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot. odvraten denu. najta`en denu . ta`en denu. Paris Izla`an. omrazen. . najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol. S# moe e na smrtta. vo smrtta qubov. mrtva. ah dete moe. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. o namrazen denu. O`ivi. o dete. crn. siroto dete moe. ]e umram. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. ili so tebe }e umram. stol~en.) Otec Lavrentij Ajde. Kapuleti Da vidam. O qubov. edinstvena radost moja. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. Doilkata Mrtva e.

vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. (Izleguva. (Vleguva Petar. . Svira~ot Ne sme za veselewe. Solzite izbri{ete gi. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. dobri lu|e. velam. Doilkata ^estiti. Va{iot del vo nea. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. kako ne vi e sram. srcevo mi e polno: svirete mi.) Petar Svira~i. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin. ajde gospo|o i vie. Site osven doilkata izleguvaat. Veselo srce. Otec Lavrentij Ajde gospodine. O. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. ako sakate da vi po`iveam. i vie gospodine Paris. za neposlu{nost da ne ve grdi. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. svira~i. odete za{to sami gledate. zo{to toga{ pla~ete sega. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. slu~ajov e ta`en. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. slu~ajot sosema se smeni. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. svirete mi go Veselo srce. O vo qubovta. Smirete se. ugore do samoto nebo. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i.) Gudaxijata Navistina. odete. Veselo srce. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. ne lutete go. koga gledate napred trgnala nad oblacite. ne{to veselo da me ute{ite.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. ej. ne e vreme za svirka. za{to srcevo mi sviri. ah. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva.

o`alostenite da gi pri~ekame. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. Ti si. Vtoriot svira~ Dobro. ]e te re-pnam. Petar O.) . tuku eden podbiv. (Izleguvaat. a. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. ima prijaten zvuk. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. gospodine. fa-knuvaj. mi-fkosuvaj. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. Ti si peja~ot. na primer. }e te fa-knam. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. Odgovorete mi ko lu|e. Petar I ova e dobro. te molam. so gol um ako treba. `imi krstov. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. sol-nam. A {to veli{ ti. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. obi~no guslar~e. zo{to srebren zvuk. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. Ne trpam nikoj da me dupi. A ti. tuku sfati me ti mene. Petar More }e te istepam i bez stap. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e. a potoa na ve~era. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. }e te mi-fkosam. za mene.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. prosti mi. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. za{to svira~ite zvu~at za srebro.

) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. (Izleguva. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. ostavi me. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema. navestuva zlo. O nesre}o. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo.) Vesti od Verona. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. Jas doa|am vedna{. se pla{am. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. beda nevidena samo ko`a i koski. Ah. mo`ebi. `ivee tuka eden aptekar. ako taa e arna. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. Romeo Gluposti! Se la`e{. Julija. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. kolku brzo. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi.) Romeo Ne e va`no. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i. u{te ve~erva so tebe }e legnam. vo blizina prebiva.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. na `iv kostur li~e{e. a na raftovite . Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o. (Vleguva Valtazar. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. suv i svitkan. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. so sobrani ve|i. i stori go toa {to ti go narediv. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Samo da vidam kako. gospodaru. prepariran krokodil. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. Pomnam. Romeo Zna~i taka? Toga{. gospodaru dobar. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled.

siromav si. eve ti ~etirieset dukati. po nekakov ~uden red. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. ne daj bo`e. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. ~oveku. ako. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. gol i napu{ten od vekov.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. Dojdi leku a ne otrovu. pa du}anot prosjakov ne raboti. prezir i beda na ple}i ti visat. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. a ne na voljata tvoja. ostatoci od konop. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. Koga ja vidov bedava. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. ej! (Vleguva aptekarot. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. gledam. meuri i podjadeni semki. a ne voljata moja. prekr{i go i zemi go ova. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. kupi hrana i za{utri se malku. . sepak }e umre{ vedna{. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. Romeo Eve ti zlato. Romeo Zarem ti. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. Zatoa ne bidi siromav. zbogum. Praznik e. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Aptekarot Zema siroma{tijata. vedna{ si rekov. Ej. Jas tebe ti prodavam otrov. aptekaru. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. ne ti mene. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam.

Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. No koga go najdov. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. pismoto negovo daj mi go. odi. eve go tuka. tolku upla{eni od zarazata bea tie. Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. brate Jovane. vo }elijata moja neka trpi. Dobredojde od Mantova. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan.) . pa dur Romeo ne dojde. brate moj. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. (Izleguva. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. stra`arite gradski. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. brate.) Monah Jovan Svet moj o~e. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am.

) Romeo @eludniku gaden. mom~e. namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. Paris Krinu.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. dobro mom~e. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam. Odi. Stori kako {to ti rekov. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. zemi go pismovo. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Paris stava cve}e na mogilkata.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. Daj mi go fakelot. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. . trgni se od ovde. Daj mi gi cve}iwata. pogledot negov me pla{i. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam. @ivej i bidi sre}en. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. pokrivot ti e pra{ina i stewe. Zemi go ova. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. Sepak izgasni go. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. o jadu. Eve. ne sakam da me vidat. utrobo na smrtta. Zbogum.sekir~e i `elezen kopa~. Pa`ot sviri i vika. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. toga{ svirni mi.) Paris Daj mi go fakelot. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide. 623 mojot tatko. nosat cve}iwa i slatka voda. `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam.

blagorodno mom~e. A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. tie neka te pla{at. Zapri so bogohulnoto delo. zatoa ovde sum i dojden. mom~e. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam Ova e ona proterano. `ivej.624 Paris Vilijam [EKSPIR Paris O proboden sum! Ako milost ima{. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud. zaklano mom~e. frlaj}i me vo gnev. Romeo Navistina moram. mom~e! (Se borat.) Romeo Taka }e storam.) Pa`ot O gospode. o~ajnikot ne go losti. podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden. Rodninata na Merkucij. i re~i potoa. pokori se i pojdi so mene. `eno moja. smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. pomisli na sive ovde mrtvi. ^estopati kaj lu|eto. bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe. li~noto su{testvo mi umre. pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O. za{to mora da umre{. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. Da go vidam ova lice. pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O. blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe. ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{. O odi. otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira. neka ti bide. pa od taga velat. ]e go apsam vedna{. Te prekolnuvam. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro. ne mi stavaj na glava u{te eden grev. lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi. te apsam sega. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. Ne stoj. Begaj ottuka i ostavi me. kako ova da go vikam veselost? O qubov moja. `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe. Ne si porazena. se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva. zaminuvaj. vo kulata sjajna. Dobro moe. daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne. a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost.) .

Ovde. O ~estit aptekaru. . O ovde }e go najdam ve~niot svoj spokoj i }e go otfrlam jaremot na nenaklonetite yvezdi od telovo umorno od svetot.Romeo i Julija 625 Valtazar deka smrtta bestelesna se zaqubila i deka ~udovi{tteo suvo.) Otec Lavrentij Sveti bo`e. a i mojot gospodar e tamu onoj {to vie go sakate. porti na zdivot. so smrt toj mi se zakani deka }e me kazni ako ostanam namerata da mu ja vidam. naso~i go vedna{ kon ostrite spili. Se pla{am da ne ne{to stra{no se ima slu~eno. a vie usni. krmaru o~aen. O~i. prijatelu dobar. te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zaminam.) (Vleguva Lavrentij so fener. Vaka so bakne` umiram. Valtazar Kako {to sum zaspal pod tisava ovde sonuvav deka gospodarot moj so nekogo se borel i deka gospodarot moj go ubil. stavete sega so praveden bakne` traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u. ~unot razbolen od morska bolest! Pijam za sakanata. }e ostanam ovde. Otec Lavrentij Blagosloven da si. pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. Valtazar Ne smeam. pregrnete ja za posleden pat. u{te edna{ pogledajte ja. (Pa|a. race. Sam }e odam. Gospodarot moj ne znae deka u{te sum tuka. sveti o~e. iako strav me fa}a. Otec Lavrentij Dojdi so mene vo grobnicata. Ka`i mi. Otec Lavrentij Ostani toga{. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. Taka e. o~e. kopa~ i lopata. {to fakel e onoj onde {to zaludno svetlinata ja tro{i za crvja i ~erepi bez o~i? Kolku {to gledam gori vo grobnicata na Kapuleti. otrovot ti e brz. so crvjata {to se tvoi dvorjanki. vo`du moj besvkusen. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je