11 Drami Od Vilijam Shekspir

11 Drami od Vilijam [ekspir
Дигиталните верзии на овие книги се објавени според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи изворНекомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-страница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Prevodite se raboteni spored angliskoto ARDEN izdanie na delata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina
1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni

95

3. Kroteweto na opakata

149

4.So sila ubavina ne biduva

221

5. Od vlakno ortoma

305

6. Sekoe zlo za arno

383

7. Tante za kukurigu

469

8. Romeo i Julija

549

9. Ri~ard Treti

633

10. Koriolan

727

11. Timon od Atina

827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vilijam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za `al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata nacionalna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, talentirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesiraweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to. Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e prenesen “na~inot na namera” ili “na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i” na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina “Zada~ata na preveduva~ot.” Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dvajcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grabnuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata). Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i najdobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostatokot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avtomatiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idninata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel. [ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu osobini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edinstveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formalisti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drugite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na originalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka prevodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a – obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najcelosno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel. Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se zadr`ime samo na, spored nas, najproblemati~noto pa spored toa i najva`noto: t.n. jampski deseterec na [ekspir i argumentite zo{to toj ne treba bukvalno da se sfa}a i vgraduva vo na~inot na namera ili kosturot na makedonskiot prevod. Vedna{ da ras~istime: niti dramite na [ekspir postojano se pi{uvani vo jampski deseterec (vrzan stih od pet dvoslo`ni stapki naj~esto bez rima) niti pak samiot jampski deseterec e dosleden, pa naj~esto, napadnat od genijalnosta na avtorot, e tolku ispokr{en, o~uden, oneobi~en vo samata svoja sintakti~ka postavenost, osobeno so mnogubrojnite op~ekoruvawa, {to ponekoga{ nalikuva na fina, nesekojdnevna vo oblikot, no dlaboko produhovena proza. Toa e edno. Drugo, insistiraweto dosledno da se gradi jamb vo makedonskiot jazik za koj jambot e neprirodna, natrapni~ka, tu|a stapka, e vistinsko nasilstvo vrz jazikot. Ne deka toj ne mo`e da se izgradi po primerot na mnozina makedonski avtori koi prethodno se obiduvale i uspevale da go napravat (Bla`e Koneski, Gane Todorovski, Georgi Stalev, na primer), tuku za{to takvoto nasilni~ko turkawe na jambot a so toa i na silabi~kata versifikacija gi pravi, re~isi, nevozmo`ni naporite da go ka`ete ona {to [ekspir tolku slikovito i precizno go ka`uva na svojot jazik. Ednostavno imate ~uvstvo deka vo stihot koj{to, najverojatno, zaradi potrebite na jambot, }e mora da go zapo~nuvate i da go zavr{uvate so ednoslo`en zbor a ~estopati, osobeno pri zavr{uvaweto na nekoj govor, monolog, ili, naj~esto, razgovor me|u dva `enski lika, istiot toj posleden ednoslo`en zbor i da go rimuvate so drug ednoslo`en zbor, ste se na{le vo tesno nebare piknati i skukuleni vo nekoja zadu{liva zatvorska }elija vo koja va{iot duh ne mo`e, slobodno i mo}no, do samite sinori na svoite mo`nosti, da ja ispolnuva

svojata sveta preveduva~ka zada~a. Ottuka, a i zaradi svesta deka prevodot {to go rabotevme treba da stigne i da iskomunicira so krajniot ~initel vo sekoj kreativen proces, publikata, re{ivme t.n. jampski deseterec da go transformirame na na~in {to najdobro }e ovozmo`i pa|awe na pra{inata od smisla vrz osnovnata konstrukcija na noviot tekst, odnosno preku transformacija na silabi~kata versifikacija so tonska. Toa prakti~no zna~i zadr`uvawe na pette naglaseni sloga vo stihot no zatoa brojot na nenaglasenite se ostava slobodno da varira spored naodite, potrebite i muzi~kiot oset na preveduva~ot. Vrz vakvata osnovna postanovka na noviot dramski tekst vo makedonskata jazi~na sredina, se razbira, dosledno, detalno i so qubov gi dodadovme i site drugi, prethodno izdvoeni, t.n. otstapki, o~uduvawa {to smetavme deka ja ~inat literarnosta ili stilskite osobenosti ili vol{ebnata vrednost na tekstovite na [ekspir: mnogubrojnite op~ekoruvawa, inverzii, elipti~ni mesta vo sintaksata, neologizmite, arhaizmite, slo`enkite, kovankite, zaemkite vo leksikata, aliteraciite, asonancite, simplohite, verbalnite repeticii, rimite, konsonancite, pararimite vo fonologijata, silnite i slabite figuralni re{enija vo semantikata. Vrz takvata gri`livo izrabotena matrica na prevodlivost potoa be{e samo zadovolstvo, niz rabotata da se pu{ta smislata, op{tata namera vo jazikot na originalot, cvrsto i mo} no da se prilepuva vrz nea i da go formira vtoriot, osve`en, obnoven, podgotven za opstanok vo novata jazi~na sredina, tekst. Ova se osnovnite raboti {to smetavme deka, vo eden vakov prigoden voved, treba da se spomenat pri izleguvaweto na ovie edinaeset drami na makedonski jazik od, kako {to veli Viktor Igo, vtoriot najgolem sozdava~ na svetot po Boga, Vilijam [ekspir. Za toa dali uspe{no sme ja ispolnile svojata zada~a, odnosno vo kolkava mera sme go obezbedile opstanokot na originalot, ne e na{e da sudime. Va`no e deka obidot e napraven. Za drugoto neka sudi publikata i vremeto.

Naslov na originalot: The Merry Wives of Windsor

LICA:
Ser Xon Falstaf Fenton [upelko, okru`en sudija Su{ko, rodnina na [upelko Gospodin Plitkavoda, blagorodnik od Vindzor Gospodin Rabu{, blagorodnik od Vinzor Vilijam Rabu{, mom~e, sin na gospodin Rabu{ Ser Hju Evans, vel{ki pop Doktor Kajus, francuski lekar Gostilni~ar Nam}or, pridru`nik na Falstaf Pi{tol, pridru`nik na Falstaf Nemtur, pridru`nik na Falstaf Robin, pa` na Falstaf Naivko, sluga na Su{ko Ragbi, sluga na doktor Kajus Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Gospo|ica Ana Rabu{, nejzina }erka zaqubena vo Fenton Gospo|a Brzofatka, sluginka na doktor Kajus Slugi na Rabu{, Plitkavoda itn..

Komedijata1 vo princip, se pi{uva i se igra za da gi nasmee lu|eto. Dokolku ne uspee vo toa, toga{ vinovnikot treba da se bara vo avtorot ako toj pi{uva na va{iot jazik ili vo preveduva~ot koj{to e zadol`en da go obezbedi opstanokot na originalot. Vpe~atok e deka mnogu retko dosega, publikata se smeela i u`ivala vo prevedena komedija na [ekspir vo Makedonija. Toa zna~i deka ili [ekspir e lo{ komediograf pa sledstveno treba da se isfrli od repertoarite na na{ite teatri ili problemot le`i vo na~inot na koj preveduva~ite go tolkuvaat i aktueliziraat. Preveduvaweto i postavuvaweto na Veselite `eni od Vindzor ovde, na scenata na Bitolskiot teatar, pokraj drugoto, ima za cel da go doka`e tokmu vtoroto. [ekspir, i samiot “krpa~” i “kreativen preveduva~” na postari tekstovi i poznati prikazni za {to bil i luto napa|an od svoite sovremenici kako ~ovek “{to se kiti so tu|o perje” a za kogo, od dene{en aspekt gledano, mo`e da se ka`e deka e avtor koj{to primenuval tipi~no postmodernisti~ka postapka, ja napi{al . vrz kosturot na edna postara piesa Komedija na qubomorata za prigodata od 23 april 1597 godina verojatno, kako {to e potvrdeno duri vo 1702 godina, po nara~ka na kralicata Elizabeta Prva koja po dramata Henri ^etvrti (prv i vtor del) sakala da go vidi svojot omilen Falstaf vo drama vo koja toj e zaquben. Komedijata prvpat e pe~atena vo 1602 godina, a prepe~atena so popraven tekst vo prvoto i najva`no folio izdanie od 1623 godina. Ova e edna od retkite drami na [ekspir (od trieset i sedumte kolku {to ni e poznato deka napi{al) ~ie dejstvo celosno se slu~uva vo Anglija i niz koe se dava verna slika na veselata Anglija od krajot na [esnaesettiot vek preku portretiraweto na niza likovi od gra|anskoto op{testvo i dolovuvaweto na nivnata prostodu{nost, nivnata srde~nost, polnokrvnost i podgotvenost za {ega vo sekoe vreme. Zdraviot humor, dobronamernosta i veselosta brzgaat od sekoj stih, sekoja re~enica, sekoja replika i s# e ka`ano na ednostaven, razgovoren no mo{ne duhovit jazik. Glavniot zaplet – Falstafovoto la`no dodvoruvawe na `enite od gospodata Rabu{ i Plitkavoda za da se izvle~e od te{kata finansiska sostojba i negovoto nasamaruvawe – napi{an e vo so~na, bleskava proza (2.703 redovi), dodeka sporedniot – romanti~nata prikazna za mladata moma Ana Rabu{, nejzinite dodvoruva~i i ma`a~kata so Fenton – vo stih (296 stihovi). Ova e prviot makedonski “prevod” na Veselite `eni od Vindzor. Ova prevod e staveno pod navodnici bidej}i napraven e napor originalniot tekst maksimalno da se aktualizira za da mo`e gleda~ot, na nekoj na~in, da se poistoveti i da gi po~uvstvuva likovite bliski do sebe, da gi vidi kako lu|e {to sekojdnevno se {etaat po bitolskite ili po koi bilo drugi ulici niz Makedonija, lu|e normalni {to vodat sekojdneven `ivot, se qubat, qubomorat, sozdavaat, se {eguvaat, ra|aat, umiraat, lu|e naivni, lu|e pametni, lu|e optovareni i neoptovareni koi se podgotveni vo sekoe vreme za {ega i qubov, da zaboravat i prostat bez, ni vo eden mig, da zastranat vo vilaetite na omrazata i krvaviot rasplet. Se

razbira, re`iserot Qubi{a Georgievski kako potvrden kreativec od evropski rang, odi mnogu ponatamu vo “preveduvaweto” i aktualiziraweto na tekstot. Vodej}i gi mnogu ve{to prekalenite profesionalci od Bitolskiot teatar go dopira “duploto dno” na dramata i nudi svoe novo, mo{ne inteligentno i zavodlivo viduvawe na tekstot. No toa neka ostane tajna {to }e ja otkriete po gledaweto na pretstavata.

1

Tekstot e prvpat objaven po povod izveduvaweto na premiernata pretstava na Veselite `eni od Vindzor na 31 oktomvri 1997 godina, na scenata od Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Qubi{a Georgievski. Ovde go prenesuvame vo celina, bez nikakvi izmeni.

[upelko Mo`e{. .^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat sudijata [upelko. preku brak. brate. da si igra majtap. potvrda. Jata beli {tuki mo`at da poka`at na grbot. Ako ima ~etvrt krpa od tvojot partal. {imi bogorojca. po moja pro{ta {metka. Su{ko Mo`am i jas da si skrpam grb. Su{ko i popot Hju Evans) [upelko Nemojte taka. [upelko Edno e {tuka na grbot. [upelko Grbot e epten star. ima {amo tri {ukwi tebe da ti o{tanat: Ama i{to ti {e fa}a. [upelko Evans Bleber vo{ki pola`at po grbot {tane{ partal. rodnino. Otli~no. ama i se~i i pe~i. Evans Mrak }e bide {tvarno ako i toj {krpi. ja{ {um {ve{teno lice i {e {tavam na ra{polagawe da ve {miram `a da nema kavga me|u va{. a pop~e? I se potpi{uva so “xelat” pod sekoja smetka. o~e Hju. [imi {ivko. a blagorodnik e po krv. Su{ko More i glavi gme~i. drugo vo{ka po grbot. ba{ taka pravam. Ako {er Xon Fal{taf {o ne{to te poni{il. priznanica i obvrznica: so “xelat”. Su{ko Koj{to koli i besi vo grofovijata Gloster. Evans Nema {ivko. Pa{ent! Vo{ka e bli{ka do ma{ot i `na~i qubov. kako {to sum pravel poslednive trista godini. pre~esniot sudija Robert [upelko. [upelko Tokmu taka. [upelko Ba{ taka Su{ko. Vi velam od ova }e ispadne golemata. Stopati neka se vika Xon Falstaf ne mo`e so mene. Su{ko Site negovi potomci pred nego taka se potpi{uvaa a taka }e se potpi{uvaat i site negovi pretci po nego.

[upelko Arno. Ima dobri darovi. `imi s#. }erka na ga`da Toma Rabu{. a ne `a be``akonieto.) Rabu{ Milo mi e {to ve gledam na arno. [upelko Ah! Da sum pak mlad. Mi{lam na ~e{nata moma Ana Rabu{.{edum{totini funti & o{tavi i `gora u{te {rebro i `lato kilnici `a da {tanat nej`ini ko }e napolni {edumnae{et. Ama i ne{to drugo mi {e vrti v glava. koe na arno mo{e da i`le`e. go{podine. Tamu e Falstaf? Evans Vi li~am na la{go? Mra`am la{kovci kako {to gi mra`am tie {to la{at ili kako {to gi mra`am tie {to ne ja ka{uvaat vi{tinata. a i od tatka {i dobra para }e lapne.) @a arno `a dobro. Parlamentot. (Tropa na vratata. ova e bezzakonie. kaj e Go{pod nikoj ne e! Rabu{ Evans Go{pod {ladok i tvojot prijatel. go{podine. (Vleguva gazda Rabu{. da pojdeme dokaj gazda Toma Rabu{. Vi blagodaram za srne~koto. Evans [edum{totini funti plu{ drugo {e dobri darovi.go{pod du{ata da mu ja pro{ti . Evans Ne mu li~i na Parlamentot da {lu{a be``akonie. poarna prilika od nea. glavi za ova }e letaa. `dravje.Veselite `eni od Vindzor 19 Evans Su{ko More do Parlamentot }e ja teram rabotata. }e {aka da {lu{ne ne{to `a {travot Po{ji. Su{ko Navistina dedoto & ostavil sedumstotini funti? (Odvnatre) Koj e? Da. Berete um. @atoa velam da gi o{tavime {ite na{i {itni `aka~ki maka~ki i da pravime rabota da {e `emat mladiot Avram i gospojcata Ana Rabu{. Evans [mirete {e. {lu{nete me. Vite`ot Xon e tamu i {ega {o Go{pod napred }e tropnam na vratata od ga`da Rabu{. da. gazda Su{ko. Su{ko Gospojca Ana Rabu{? So kostenliva kosa i so usta stokmena ko `ena? Evans Ba{ taa. Nema {trav od Poga vo be``akonieto. . i {udijata [upelko i u{te mladiot ga`da [u{ko {to }e vi ka{e u{te ne{to ako ka{anoto vi godi na u{ite. Prijatel{tvoto e lek `a me~ot. A i dedo & . [upelko Ja poznavam mladata gospojca. pred da umre .

Rabu{ Rabu{ Pa ne mo`e ba{ taka da se ka`e. mi gi tepavte lu|eto. gazda Rabu{? Toj me navredi. Ama pesot e aren. [upelko Ih. Spolaj mu. Na zdravje neka vi e! Kamo srnata da be{e poarna. gospodine. Gospodine. navistina }e me tu`ite pred kralot? [upelko Vitezu. veruvajte mi oti me navredi. gospodine? Slu{am lo{o pominal na trkata kaj Kotsvold. navistina me navredi. Evans Najpo{le nekoj ka{a ne{to ri{jan{ko. Su{ko Vitezot Xon Falstaf Priznajte. toj toa donekade i go priznava. gospodine. nekako kilavo be{e zastrelana. i mnogu sakam da posreduvam pome|u vas dvajca. [to u{te mo`e da se ka`e? Dobar e i ubav. gospodine. Doa|a vitezot Xon. Ama za ova }e mi odgovEdno e da priznae{ a drugo da se opravda{. da. gospodine. [upelko Rabu{ Jas vam vi blagodaram. ubivte moj elen. zagarot.20 [upelko Vilijam [EKSPIR Rabu{ Vnatre e. Gazda Rabu{. gazda [upelko. gospodine. priznajte. Dali e tuka gospodinot Xon Falstaf? Zna~i. (Na Rabu{). Jas. golema rabota. Falstaf Ama ne ja {tipnav }erkata na va{iot ~uvar.. va{a gre{ka. Su{ko Kako e va{ata ‘rtka. Zarem ne e taka. . od srce. Nemtur i Pi{tol) . dobar gospodine Su{ko. Rabu{ Ko kompir varen.I jas sekoga{ od srce vi zablagodaruvam. Nam}or. blagorodniot Robert [upelko velam: navreden sum od nego! (Vleguvaat vitezot Xon Falstaf. [upelko E nema! Va{a gre{ka. pesot e dobar. Rabu{ [upelko Milo mi e {to ve gledam. Toj mnogu me navredi. pesot e i ubav. gazda Rabu{. mi provalivte vo love~kata ku}a. i mene mi e milo.Kako vi e gazdaricata? . vi velam. [upelko Gospodine. Rabu{ [upelko Vi blagodaram.

velam pauca. ami taka {e veli.Su{ko. a po{le na mira i na dolgo }e pri{tapime kon negovo ra`re{uvawe. . kriv sum. Po moemu ima tri {udii vo {lu~ajov: odno{no ga`da Rabu{. boc. toe{t ja{. “Pre{toren {um vo u{o!” ^i{ta gluma! Falstaf Pi{tol. . Falstaf Za vas e poarno da ne ~ujat. Pi{tol Zevzek eden zerzevulski! Su{ko Da. ama ne velam. Da {e ra`bereme. rodnino? Evans [mirete {e. toe{t ga`da Rabu{. Na zdravje odgovorot. ama ne velam. po{lem ja{.Veselite `eni od Vindzor 21 Nemtur arate. Rezil }e ve storat. gadu nizaeden! Pretvoren sum vo uvo. jas vi ja dupnav timbata: imate ne{to protiv mene? Su{ko Imam vitezu. Evans Taka e. i kone~no i najpo{le {topanot na mojata go{tilnica “Kaj [prinkite”. Falstaf Zborovi asol? Tikvi so rasol! . Rabu{ Nie trojcata da gi ~ueme i da go re{ime sporot me|u niv. . Falstaf Pi{tol Ti. Falstaf Vedna{ }e vi odgovoram: Priznavam. Nam}or. . {ivi Go{pod. pauca. Na ku{o }e `api{am vo bele{nikov. ti mu go drpna }eseto na gazda Su{ko? . Polna mi e glavata so raboti protiv vas i ovie va{i apa{i vo zaja~ka ko`a. Su{ko (Na [upelko) Kaj e Naivko. Nemtur i Pi{tol. vite`u Xon. Su{ko Evans Da. \avol da te `eme. Evans Pauca verba. Pi{tol! Nam}or Boc. slugata moj kaj mi e? Znaete. `borovi asol. Vo krvta mi e da bockam. [upelko Ne znam dali }e vi bide na zdravje koga }e ~ujat vo Sovetot.

pa kako takov prebrzal vo zaklu~ocite. Bog da n# vardi od neuko{t! Nam}or I natreskan. {e ra`bira. (Ana izleguva). }e se napijam so lu|e {to imaat strav od Boga. pametna odluka. ako e drpni-ke{e. velam deka gospodinov se na~ukal do stotka. Nemtur Poslu{ajte me. i toga{ govorevte latinski. Pi{tol? Evans Krivo. i {egite na strana. ama {to e tuka e.22 Su{ko Vilijam [EKSPIR Nam}or [to se odnesuva do mene. Za{to iako ne pametam dobro {to pravev koga gospodinov me opi. i vidovme. na megdan go vikam nadrkaniov vo{lo. sepak tolkavo magare ne sum. Falstaf Pravo veli. gospodaru. povle~i go: crvu. so vino. onoj be{e. a ne so pijani bagabonti. Posle ovaa mestenka duri sum `iv pove}e nikoga{ nema da se napijam osven vo ~estito. prijatno. So mene trte-mrte nema! Su{ko @imi palarijava. vrati go vinoto. la`e{! Su{ko (Poka`uva na Nemtura) @imi rakavicive. Falstaf Da. gospodaru. Povle~i go zborot lajprdski {to go izblu. @imi rakavicive. Vleguva Ana Rabu{. Ako treba da se napijam. olesnet. toga{ sigurno bil ovoj so crvenovo lice. {aka da ka{e. gopodo. kako {to se veli. Evans [imi go{pod. Su{ko Da. bil. Falstaf (Na Nam}or) [to velat na ova Vil i maliot Xon? ^uvme. gospodine. }e pieme vnatre. Gledam ubavo }e si nalepite ako ne vi dojde umot so vreme. nabo`no dru{tvo. `imi rakavicive ili da dade Bog pove}e nikoga{ da ne stapnam vo mojata ogromna spalna. vi velam. deka obvinenijata ne dr`at. gadu. Evans Ko {toka. eve ja gospojcata Ana Rabu{! (Od drugata strana vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) . toga{. Pi{tol [to? Ti mene jabanxio gorska! Gospodaru. Rabu{ Nemoj }erko. Su{ko Ej. toj mi drpna sedum gro{a vo novoiskovani pari~ki od {est peni i dva {ilinga so likot na kral Edvard kupeni od Ed Miler po cena od dva {ilinga i dva peni po par~e.

ne{to kako stroj {to odokolu go navesti pop~evo ovde. Samo ne{to da vi ka`am. Evans Ama ne {e raboti `a toa. }e storam kako {to }e ka`e mojot rodnina [upelko.) Rabu{ @eno. Prostete. ja{ obja{nam {# ako mo{ete mene {lu{a{. (Ja baknuva. Ako taka stoi rabotata. tukure~i. a? Naivko Dobro. ako taka stojat rabotite. rode. ako jas vaka vi izgledam. tokmu za toa stanuva zbor. }e se o`enam so nea ama pod razumni uslovi. kade ste do sega? Da ne treba sam na sebe da si sluguvam. rode: se gotvi. [e raboti `a va{ata {ena~ka. `a toa. Ga`da [u{ko. rode. (Na strana samo nemu). mo{ete da go `a{akate devoj~eto? . Toj e sudija na celava okolija. gospo|o Plitkavoda? Falstaf Gospo|o Plitkavoda. ami {to drugo . Su{ko A ne. rode. ili od va{i u{ni . imame topol srne~ki kotlet za ve~era. Su{ko (Na Su{ko) [to ~ekate. gospodine. a? Sigurno ja nemate so sebe knigata gatanki. da bideme na ~i{to. Evans A dali mo{ete da go {akate momi~evo? [akame od va{a u{ta da ~ueme. -Povelete. Aha. gospoda. od ~etirieset {ilinzi bi se otka`al. Evans Po{lu{ajte {to ima da vi ka{e. }e storam s# vo granicite na razumot. ubava gospo|o. (Izleguvaat site osven Su{ko. gospodine. Me razbirate? Su{ko Ve razbiram.{o go{pojcata Ana Rabu{. ajde idete. @atoa.(Vleguva Naivko. gospodine. Knigata gatanki? Pa zarem ne & ja pozajmivte na Alisa Kek lani za Petrovden dve nedeli pred sveti Arangel? (Vleguvaat [upelko i Evans) [upelko Evans @a toa.oti ra`ni filo{ofi mi{lat deka u{nite {e del od u{tata. [upelko Da. So va{a dozvola. Povelete.) Za ova se raboti. posakaj im dobredojde na gospodava.) Su{ko Ah da ja imam ovde knigata so pesni i soneti. (Go trga Su{ka na strana. site na vas ~ekame.) O-paa Naivko. iskreno se raduvam na ovaa sredba.Veselite `eni od Vindzor 23 [upelko Rabu{ Kako ste. }e vidite deka sum ~ovek na mesto. da gi natopime site nedorazbirawa so dobro vince. Su{ko Ve razbiram. ve molam. ama me razbirate.

mo`ete da ja qubite? Su{ko Se nadevam. No ako vie velite “o`eni se so nea”. i ako e razumno.) [upelko Eve ja ubavata gospojca Rabu{. ne sum gladen. (Izleguvaat [upelko i Evans. gospodine. koga }e bideme vo brak i }e imame mo`nost da se zbli`ime. gospojce. Dali mo`ete da ja zemite za `ena sose ~eizot? Su{ko Mo`am i mnogu pove}e da storam ako vie barate. Samo zaradi vas. Ana Ve~erata e postavena. o{ven {to gre{i vo i`ra`ot. }e se o`enam. Tatko mi ve moli da povelite. za ve~era. i`ra`ot “{o {traf pred Boga” treba da gla{i “po{rav pred Boga”. ubava gospojce. Po na{e mi{lewe. odi Go{podi. gospodine. eptem sum dobar. Evans Ama ne toa. sfatete me. ka{ete ja{no i gla{no dali mo{ete {tra{ta va{a vo nea da ja pi~nete? [upelko Toa mora. obesete me! (Vleguva Ana Rabu{. Avrame Su{ko. [upelko ]e povelime. Su{ko Dobro. sakam pak da sum mlad. spolaj vi. Su{ko Ne. rode.) . rode moj najmil. iako si moj sluga. blagodaram. gospodine? Su{ko Ne. ami kako. inaku na. spolaj vi. mi{lata (Na Su{ko) ]e poveli va{eto gospodstvo da vleze. Ana Ve ~ekaat. na va{e barawe. Ova sam go re{iv i so strav pred Boga. Evans Taka {e odgovara.24 [upelko Vilijam [EKSPIR mu e dobra. ami kako. [upelko I jas mislam deka mojot rodnina dobro misle{e. rode. navistina. [upelko Evans Ama sfatete me. bog }e dade da se smali koga podobro }e se zapoznaeme. pro{ti ako ja propu{tam molitvata. rodnino. Ako nema golema qubov na po~etokot. Mo`ete da ja qubite devojkata? Su{ko Ana ]e se o`enam so nea. Veruvam deka so zbli`uvaweto }e porasne i prezirot. (Na Naivko) Odi mom~e. go{pode i {ite {veti ma~enici. Ova go pravam za va{e dobro. S# }e pravam kako {to mu dolikuva na eden razumen ~ovek. Inaku. gospodine.

samo posle vas. vlezete. isto kako da sum jadel. gospodine. }e {etam nadvor. gospojce Ana. Su{ko Navistina nema prv da vlezam. Minatiot pat se udriv po piska koga so me~ i kama se tepav so eden majstor za me~uvawe tri udari v meta za ~am~e vareni slivi . s# u{te dr`am tri slugi i edno slugin~e. ne sakam do tolku da ve navredam. ne. povelete. gospodine. mnogu grubi ti}iwa. spolaj vi. gospodine. Su{ko Povelete prvin vie. (Vleguva Rabu{. Samo na vas se ~eka. Ne sednuvaat bez vas. ni{to ne mi se klava v usta. Su{ko Veruvajte mi. Su{ko Sakam koga }e dojdat me~ki v grad . (Izleguva Naivko). Su{ko Ama jas ve molam. Ana Ve molam gospodine. taka velat. Ana A ne. I sudijata mo`e nekoga{ da ti dol`i zaradi pozajmen sluga. Rabu{ Vi se jade ne vi se jade. `enite tolku vreskaa i piskaa {to golemata stana. A {to fajde? Pak `iveam kako roden siromav od blagoroden soj. ve molam. (Odvnatre se slu{a ku~e{ki lae`) Su{ko Ne. epten. `enite ne sakaat me~ki.i ottoga{. Ama vi tvrdam. Me~kite se mnogu nam}ori. jas nikako. Vsu{nost. nema pa nema. vlezete vnatre. ve molam samo napred. Sega za sega. Su{ko .) Rabu{ Vlezete. Ajde. Ana Da. Vi blagodaram. gospodine. gospodine. ne? Ana A mene ba{ toa me rani. barem duri e `iva majka mi. Vi fufka od odvrzana me~ka.ama gi pcujat pove}e od koj bilo Angli~anec. mora da vlezete. veruvajte mi begam od mirisot na pe~eno meso kako poparen. Su{ko Ne. gazda Su{ko.Veselite `eni od Vindzor 25 da mu se najde{ na mojot rodnina [upelko. Zo{to tolku vi lajat ku~iwata? Da ne ima me~ki vo gradov? Ana Mislam deka ima. Stopati sum go videl me~okot Mi{ko odvrzan i sum go dr`el za sinxir. gospodine. Rabu{ Vleguvajte. Su{ko Ni{to ne mi se jade. Ana Ne smeam da se pojavam vnatre bez va{eto gospodstvo. vi blagodaram.

Ja{ da {i go dovr{am jadeweto. kuvarka. drugite po nego. Ama posle da ne re~ete vaka-taka: .) . gospodine. {ti{ka~ka. ama ima i podobro. Evans Dobro. oti ovaa {ena dobro {e znae {o go{pojcata Ana Rabu{.toj n# navredi! (Izleguvaat) (Prv Su{ko. doprva }e {tavat jabol~iwa i {iren~e (Izleguva) Poarno nedodelkan otkolku dosaden. mija~ka. Vo pi{moto od nea {e moli i {e bara da gi prene{e na go{pojca Ana Rabu{ {elbite na tvojot go{podar. pera~ka. Vo nea {e vrtka nekoja {i go{po|a Br`ofatka. koja e ne{to kako negova manuka. (Izleguva Naivko). doilka.26 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Evans i Naivko (od ve~era)) Evans Odi {o {re}a i ra{pra{aj {e `a ku}ata na doktor Kaju{. Trgni vedna{. Naivko Dobro. Daj & go pi{movo.

Falstaf Najposle se kurtuliv od ovoj kibritlija. zbogum. Pi{tol Vnimavajte da ne posinite od stud. Drpa{e ko nekoja neve{ta kelnerka. (Izleguva) Pi{tol O podol Ungarine. krvta voda ne stanuva. Meanxijata ^kartiraj. meanxio. malku mi`i da ti bajam. zar so ~epot sega }e povela{? Nemtur Za~nat e vo vino. ]e go vpregnam Nam}or. . ]e prokopsam. da ja skusam malku dru`inava. neka to~i.) Falstaf Meanxio na [prinkite! (Vleguva Meanxijata od “Kaj {prinkite”) Meanxijata Na zapoved. Od edno staro dve novi pravi. re~isi sum gol i bos. neka trgne po mene. Falstaf Drugo ~are nema: }e moram malku leva rakadesen xeb. Toj malku neka crpi. Pivni~ar e dobar zanaet. Meanxijata Rekov. Pi{tol I carot negde mora pe{ki. Nam}or. po nego. I{. Pi{tol i Robin. (Na Nam}or) Da vidam kako }e mi go peni{ pivoto i od vinoto kako }e mi pravi{ krstena voda. gospoda. silen pivni~ar. (Izleguva). Arno velam. Falstaf Stignav do ar~ od deset funti nedelno. kajzer i vezir.Veselite `eni od Vindzor 27 Scena 3 (Vleguvaat Falstaf. Nemtur Ve{tina e da ukrade{ koga i |avolot spie. Od drtav izme}ar. Odi. Falstaf Zna~i. Epten nema{e usul. Krade{e bez namuz. i{. Falstaf Nam}or. Nemtur. “Da ukrade{“? Mo`e{ zborot da si go pikne{ znae{ kade. otpu{taj. Neka kva~at malku na drugo mesto. Herkul-delio. Hektor-delio? Falstaf Stori taka dobar moj meanxio. Meanxijata Ti si car: Cezar. Nam}or Cel `ivot ova go sakav. delio moj fidanbojlio! Zboruvaj u~eno i umno! Falstaf Velam. Edna{ velam: po mene. Pi{tol Umnite velat “da privatizira{“.

a ovde imam u{te edno za `enata na Rabu{. Epten ja sfa}am zo{to vaka & mrda opa{kata. a jas me|u niv. gledam nekoe fajde da imam. pak ja prekarda{i. (Mu dava pismo na Pi{tol. sonceto od o~i de nozeve vite{ki mi gi pozlatuva{e. znae da te {trekne. Dvete }e mi bidat rizni~arki. prevedeno na prost angliski zna~i “Vitezot Xon Falstaf e mojot princ od soni{tata. ova nejzino odnesuvawe.) Eve & napi{av pismo . Navistina ne sum nekoj maneken. Pi{tol. a ti ova kaj gospo|a Plitkavoda. velat. E. Ednata Isto~na. Na kratko. mom~e!” velam.28 Falstaf Vilijam [EKSPIR A vie buluk itri |avol~iwa. Ili. Pi{tol Nemtur (Go vra}a pismoto) Zarem Pandar Trojanski da stanam. koja isto taka zavodlivo me pogledna. toj ima buluk zlatni an|el~iwa. Pi{tol Falstaf Toga{ sonceto na buni{te bolskalo. drugata Zapadna Indija }e mi bide. (Poka`uva pisma. Pi{tol Na ne{to debelo i mrsno.“seksi” mev. dobro e. Ne e nemtur. a jas niven naredbodavec. I taa e gazda na }eseto. ama sega za drugo mi e nadrven. taa epten vladee so }eseto na ma`ot & . Falstaf Slu{ajte sega vamu. prosto si go bara so borin~e.) Nosi go pismovo kaj gospo|a Rabu{. Dobro nafatiran gazda. }e procvetame. Ujdurmete me angeli! Falstaf Koj od vas go poznava ovde{niov Plitkavoda? Pi{tol Jas go znam ~ovekot. ]e procvetame momci. me “soble~e” od glava do petici. tikvari. (mu dava pismo na Nemtur).” Pi{tol Ja prou~il arno i ja prevel ma{ki i merodavno! Nemtur Da ne e zalakov pregolem? Mislite }e projde ujdurmava? Falstaf Potoa. so tolku “gladna” strast taa me “soblekuva{e” {to mi se stori deka pohotata vo nejzinite o~i }e me spr`i kako slanin~e za doru~ek! Eve go pismoto za nea. Nemtur Ujdurmava se kova. nastrven sum da ja osvojam `enata na Plitkavoda. zatoa “Navali. ^uvstvuvam deka kaj nea imam {ansi. da vi ka`am na {to sum nastrven. jas {to za ma` ~etvoren va`am? Poarno |avolot crn da me zeme! Nemtur Dobra “kontrastivna analiza”. Falstaf O. Taa e El Dorado. zemja na zlato i izobilstva. so dvete }e trguvam. de mojov . Pi{tol .

slepci -samo jas i samo eden sluga! (Izleguvaat Falstaf i Robin. Vodi me! (Izleguvaat. Stegni gi pismava cvrsto. Eve.) . no ve}e utre mo`e{ da si dolu.Ama skala e svetot: denes si gore. ]e go na{ilkam Plitkavoda da mu turi otrov. da mi prosti{. da ve nema! Isparete ko magla! Fevga! Skitajte. Pari }e imam v }ese koga ti. }e nema{ Nemtur V glava ve}e smisluvam te{ka odmazda. Nemtur (Na Robin) Ajde ti. Ni mojot gnev nema da stivne. (Mu gi dava pismata na Robin. zlatoto gosti a du{ekot pre~ist valka. Pi{tol So um ili me~? Nemtur I so edno i so drugo. mom~e. oti a zbesnam mi se mati umot i toga{ sum epten lo{. i ko gulab letni kon zlatnive pesci.) Pi{tol Orli mevot da ti go jadat! . Pi{tol Ti si Mars na ligu{ite. Sakam da si go so~uvam obrazot. Falstaf A jas na Rabu{. sose partali kaj drug tupnete se! Falstaf otsega }e pee druga: francuska.Veselite `eni od Vindzor 29 Pi{tol (Go vra}a pismoto) Ne si go pikam nosot vo |avolski raboti. zemete si go |avolskovo pismo. Pi{tol ]e mu vrati{? Nemtur @imi nebovo sose yvezdi. gadu.) Li{ki. mavnete mi se. ‘rmbajte. }e go stegnam vo men|eme od qubomora. mar{. Na Plitkavoda }e mu ka`am za vakvata qubov. So tebe sum. deka Falstaf gadot saka grlicata da mu ja losti.

zatoa ponekoga{ e ko udren so voden ~orap . ama jak na race. Brzofatka Odi. samo takov. gospodarot doktor Kajus. ne e ni tutule-bale.30 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Naivko Ne. toj ima sitno licence so bradi~e `olto ko na Evrein. Brzofatka (Vleguvaat gospo|a Brzofatka i Naivko) Brzofatka O-paa. i mo`e da bide sluga {to ti e v ku}i. odi na penxere i vidi da vidi{ dali doa|a mojot gospodar. odi raspra{aj se za gospodarot. drug mi e zborot. ne? Naivko Da. Xon! Xon Ragbi! Ej. Ana e dobra devojka i bi sakala (Vleguva Ragbi) Ragbi Begajte vedna{! Doa|a gospodarot! (Izleguva) Brzofatka I gazda Su{ko vi e gospodar? Naivko To~no taka. Najlo{a mana mu e {to visi mnogu po crkvite. uneri }e stanat i poroj navredi }e se vturat vrz bo`joto trpenie i kralskiot angliski. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi.ama ka`ete mi `iv ~ovek bez mana. Ragbi Odam. tokmu taka pravi. poslu{en. me slu{a{? (Vleguva Ragbi) (Na glas) Odi. Edna{ se turka{e i so ~uvar na lovi{te. Petre Naivko rekovte se vikata. mom~e. No. Brzofatka Zna~i mlak ~ovek. (Naivko vleguva vo sop~eto) Ej. }e pieme vareno vince so karanfil~e. taka? Naivko To~no taka. vlezete vo sop~evo. Od ovde do nego nikoj ne mu ja mo`i.) Te molam. ni slu~ajno. Oti ako dojde i najde nekogo doma. mora da go znam: ne e toj onoj {to odi so ispravena glava ko da goltnal sukalo i {to mnogu se pr~i vo odot? Naivko Da. a posle koga }e se sno}i i koga ognot dobro }e se zgori. Brzofatka Da ne e onoj {to ima bradi{te ko vntre da mu kva~i Parlamentot so site pratenici? Site }e go jademe brutot.Toga{. ^esen. Brzofatka Rabu{ da kurtuli od polo{a sre}a! Ka`ete mu na gospodinot paroh Evans deka }e storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. dobar momok. vi velam. Da ne ne{to mu se slu~ilo {to go nema da si dojdi doma. Begajte vamu. Brzofatka Navistina? . `ivi gospod. Toj nema da ostane dolgo. ne go birav jas nunkoto. (Izleguva Ragbi). Xon. xanam. i. (Izleguva Ragbi) . ne e nekoj {to {iri muabeti.

Kajus (Go otkriva Naivko) O diable. Xon. Ajte. diable! Sto ofa fo mojata sopa? Gatu. i ti si \on Ragpi. aramijo! Ragpi. fe. fe. Sfakas sto namera kasuvam? Edno selena kutija. Kajus Ti si Xon Ragpi. }e go najde mom~eto i }e zbesni. smirete se! Ovaa ja baravte. Kajus Pa? . gospodine? Kajus Kajus Qui. }e skoka{e ko kosten na ogan. Xon Ragbi! (Vleguva Xon Ragbi) Ragbi Povelete. Ete. gospodine. sekako. Brzofatka Se razbira. A sosto da se smiram? Brzofatka Mom~evo e ~esen ~ovek. Brzofatka (za sebe) Te{ko mene. (Za sebe) Dobro e {to sam ne otide. Mets-le a ma pochette.Veselite `eni od Vindzor 31 Ragbi (pee) Lele majko {to me rodi tolku siromav (itn.fe! Ma foi. etno selena kutija.) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Spremen e. ne bidete tolku flegmati~ni. (Odi da ja donese kutijata) Kajus Fe. Da go najde{e mom~eto. Molam otete vo moja sopa i doneses un boitier vert . vedna{ }e vi ja donesam. me~ot! (Go zema me~ot) Brzofatka Dobar gospodaru. Brzofatka Ko gospod ve molam. Brzofatka Gospote. Dojde kaj mene so nekakva poraka od parohot Evans. ]e vi objasnam. semaj mecot i sleti moi stapki to tforot. Depeche. gospodine. brso!Kate onaj gat Ragpi? Brzofatka Ej.kutija. Kajus A sto bara cesen covek vo moja sopa? Cesen ~ovek ne flegufa fo moja sopa. qu’ai-j’ oublie! Imam trofki v sopa sto ne smeam ta gi saboravam sa nisto zivo na sfetot. ^eka vo hodnikot! (Odi i go nosi me~ot) Kajus Sto tuka peese? Nekam tuka nerapota. sapaen sum baagi. il fait fort chaud! Je m’en vais a la cour. La grande affaire.

}e nema sto ta vapca sa Velikten. Putala. putala. jajcata }e mu gi isecam. cekaj tuka. da vi {epnam ne{to na uvo -ova me|u nas neka ostane . s# e objasneto. i toa s# sama - (na samo na Naivko) Golema. spremam za piewe. jas mu ja vodam ku}ata. cedam. Kajus A fie satvorete ja. se smiri. baile mua malku hartija. tepilu. mojot gospodar . ama mene u{te ~avkite ne mi go ispile umot. Ama seedno. Ama seedno. A vamu francuskiov doktor. da ja zamolam Brzofatka Ne otvorajte usta. A ti oti. varam. navistina.gospodar moj navistina. Brzofatka Taka be{e. Putala. }e go upijam toa gatno popiste. Ana Rapus }e bite samo moja! Brzofatka Gospodine. gotvam. Brzofatka Ete. a docna da legnuva{. ribam. Da se izvade{e od pamet. (Na Naivko) Prodolzete. golema. Koj e budala da si stava trn vo zdrava noga. Kajus Popot Hju te pratil? .Ragpi. Sarem ti ne rece mene teka Ana Rapus }e pite moja? Putala. va{ata slu{ka. devojkata ve saka i s# }e bide kako {to treba. }e videvte kako od yver stanuva buba~ka. od kaj }e duvne vetrot. ]e mu go presecam grklanot ko na pile i }e go naucam toj sugaf ajfan pop ta ne tura piper fo tu|a manza. taj mu go pismovo na popot Hju. saka tfoboj so mene. jas ja poznavam du{ata na Ana: a taa vi e. ami kako? Ne e malku rano da stanuva{. Kajus Bas mi e gajle. (Ragbi nosi hartija) (Na Naivko) Ti ne mrtaj. oti. prijatele. ve molam. vidi. Kajus (Mu dava pismo na Naivko) Ti. Ne e topro ta si ofte. Tuku blaboti. A rajata si e raja. (Kajus pi{uva) Brzofatka (Na strana na Naivko).i mojot gospodar e zaquben vo gospojcata Ana Rabu{.@iv bil Gospod. Putala. I go samoliv mojot meanar od “Kaj sprinkite” ta ni gi meri mecevite. gi mestam postelite. Naivko Da ja zamolam ovaa ~esna gospo|a. Ama seedno. Druga rabota nema. (Izleguva Naivko). da frli nekoj dobar zbor kaj gospojcata Ana Rabu{ za mojot gospodar zaradi sklopuvawe brak. da cujam. Brzofatka Gospode. toj samo saka da mu pomogne na prijatelot. }e gledam da storam s# {to mo`am za va{iot gospodar. pe~am.32 Naivko Vilijam [EKSPIR Naivko (Na samo na gospo|a Brzofatka) Golema te`ina za edna du{a. peram. -Putala. .

samo mojot zbor vrvi kaj nea. navistina imam. -Ama kako za vas-ptu. Fenton Fenton Sega ostani so zdravje. taa e ubava. Fenton [to misli{. dali }e uspeam? Da ne mi dade korpa? So zdravje. gospodine. Zarem vie nemate bemka nad oko? Fenton Imam. (Vleguva gazda Fenton) Fenton [to e pravo. [to ima novo? Kako e ubavata gospojca Ana? Brzofatka Brzofatka Navistina.drugpat. a patem da vi spomnam. So pravo velat: Mirna voda breg roni! -Ama za nea jas tvrdam.da ne~ue zloto! Fenton Zna~i. gospodaru Fenton. gospodine. Fenton (Od nadvor) Koj e tamu. -Cel ~as zboruvavme za taa bemka. ~esna e. glavecki }e te xitnam ot toma. dobra `eno! Kako mi si denes? Brzofatka Mnogu dobro koga vie me pra{uvate. Navistina malku si potpivnuva i se zanesuva. Eve. . Nema `ena vo cel Vindzor {to gi znae poarno od mene mislite na Ana. spolaj mu na gospoda. spolaj mu na gospoda. Samo jas znam kaj ja trga srceto . otime fo dforot. gospodine.Lele. Ako ja vidi{. sam vidi. A ti po mene. majko! [to sum zaboravena! (Izleguva) ]e ja pozdravam kako ne. A za bemkata i za drugite {to & go frlile merakot . ptu . ~estit gospodin. Brzofatka A ti si. Samo vo nejzino dru{tvo tolku mnogu se smeam. ova se pari za tebe. i srceto ja trga kon vas. Ragpi! Brzofatka ]e ja dobiete Ana(Izleguvaat Kajus i Ragbi) -koga }e se bri~at komarcite! Znam jas dobro {to misli Ana. (Izleguva Fenton) Navistina. ~esna i mila. s# e vo racete na Gorniot. brzam. No s#edno. ama Ana ne go saka. A zo{to? Brzofatka Le`i tuka nekoj zajak. pozdravi ja. koga }e se vidam so Ana na samo. A i.Veselite `eni od Vindzor 33 Brzofatka Kajus Ragpi. ej? Brzofatka A koj misli{ deka e? Ela. }e ja vidam deneska. od ~esna po~esna. Ka`i & nekoj ubav zbor za mene. ako ne ja topijam Ana Rapus. raka se~am deka ve saka. (Na gospo|a Brzofatka) Putala.

Ama mo`am da vi potvrdam deka e obratno. O gospo|o Rabu{. Gospo|a Plitkavoda Toga{. Da vidam. Vie ne ste mladi. Eve. Nema da re~am “So`ali se nad mene” . vince sakam i jas. Mnogu nasekirana mi se gledate. neka e po va{e. grabni ja ~esta. tvojot vitez veren denono}no vperen so pogledot vo tebe i postojano spremen so me~ da izleze za tebe na teren. .tuku velam “sakaj me”. {to imam re~eno. . (^ita) “Ne pra{uvajte me zo{to ve sakam.ova ne mu li~i na eden vojnik . [to mu imam re~eno? Gospode prosti mi ako toga{ go predizvikav so ne{to. ha. Gospo|a Rabu{ I jas do kaj vas idev. `eno. Gospo|a Plitkavoda Ba{ sum dobra. za ova Flamansko pijani~i{te vaka da mi se obra}a? Od kade? Ni dvapati se nemame videno. Izgledate lo{o.a qubovta na eden vojnik sigurno mo`e da zadovoli. Vie ste veseli. Gospo|a Rabu{ Ne sum. ]e podnesam barawe do Parlamentot da n# za{titi od vakvite. mo`am da stignam do golema ~est! Gospo|a Rabu{ Batali go obzirot. Ima li pogolema srodnost od ovaa? No neka ve zadovoli. Ha. Ne{to ste vo gre{ka. {to te najde! Gospo|a Plitkavoda O `eno. Svoera~no. zna~i eve i vtora srodnost. . za{to iako qubovta razumot ja uto~nuva. ba{ na kaj vas sum trgnata. `eno. dajte mi um {to da pravam! Gospo|a Rabu{ Ka`uvaj. taa od nego ne prima soveti. da ne mi e na pat edna sitna pre~ka {to se vika obzir. a }e mu vratam makar vo volov rog da se skrie. zna~i edna srodnost.) Gospo|a Rabu{ [to? Ne primav qubovni pisma koga treba{e tuku sega. Vie sakate vince. Xon Falstaf” Irodi{te edno evrejsko! Rasipan.samo toa {to ve sakam. a ne sum ni jas. {to imam storeno. lo{ svet! Zarem smee edno staro drtalo so edna noga v grob da glumi mlad zavodnik? Da mu se snevidi. gospo|o Rabu{. Vo {to e rabotata? Sitnite pre~ki na strana. vesel sum i jas. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Gospo|a Plitkavoda Gospo|o Rabu{. barem mene taka mi se ~ini.^in VTORI Scena 1 (Vleguva gospo|a Rabu{ so pismo v race. Bo`e ka`i mi {to da mu napravam? Mora da mu vratam.

Gospo|a Rabu{ [to? Ne e vozmo`no! Alisa Plitkavoda. drugoto do Plitkavoda. nema bel den da vidi. Dali nekoga{ ste ~ule za vakvo ne{to? Gospo|a Rabu{ Pismava se isti od zbor do zbor. Poprvo }e stanam `ena-xin i } e legnam pod planinata Pelion. pa saka i nam dvete da ni go zape~ati. polesno e da najde{ dvaeset pohotni grlici odo{to eden ~esen ma`! Gospo|a Plitkavoda Gledaj. [to n# misli toj nas? Gospo|a Rabu{ Navistina ne znam.ama ba{ mu e gajle {to stava vo pe~at. a ovie mu se od vtoroto. (Gospo|a Rabu{ ~ita) S# duri imam o~i da gi dvojam ma`ite po likot. zatoa poarno e da si ostane{ vo svojot stale`. debelite }e gi smetam za najdolni. za{to mojov. istite zborovi. ]e crkne od qubomora! (Vleguvaat gazda Plitkavoda so Pi{tol i gazda Rabu{ so Nemtur) . sigurna sum . Ajde da mu vratime. ~itajte. No prvin tvojot neka se “omrsi”. sigurna sum. s# duri poro~niot ogan na pohotata ne go stopi vo sopstvenoto salo. (& go dava na gospo|a Plitkavoda svoeto pismo) Za vedna{ da se smiri{ vo bo`emniov rezil {to n# snajde. Gospo|a Rabu{ Ni jas.Veselite `eni od Vindzor 35 Za {to se raboti? Gospo|a Plitkavoda Koga bi se odelo v pekol samo za vikend. samo {to ednoto glasi do Rabu{. da ne videl ne{to vo mene za koe samata ne sum svesna. kako jajce na jajce: istiot rakopis. Eve: ~itajte. Da mu zaka`eme sostanok. ]e se prepravam deka samata sebesi ne se poznavam. veli{? Jas ne bi mu “dala” ni na paluba da mi stapne. dopolneto izdanie. Gospo|a Plitkavoda Va`i. Mi idi duri da si poigram so svojata ~esnost. oti. Tvrdam deka gadov ima iljadnici vakvi pisma so prazni mesta za imiwata -more i pove}e. gospo|o. bi stanala `ena na vitez. O kamo ma` mi da go vidi pismovo. blagorodni~ka! Ama obi~no ovie vitezi se kqofnati. Sakam da ka`am. ti velam. Gospo|a Plitkavoda Da ti “se ka~i”. ja fali smernosta kaj `enite. Ako mi go “pikne” nosot pod paluba. A sepak ovoj ne pcue. ti go predavam bratot bliznak na tvoeto pismo. prifa}am sekakva ujdurma protiv nego koja nema da ni gi izvalka dostoinstvoto i ~esta. (& dava pismo na gospo|a Rabu{) (Eve gledajte kako mo`am da stanam blagorodni~ka). Gospo|a Plitkavoda Da ne ar~ime vreme.Gi pe~ati. [to luwa }e da be{e ta go isfrli na bregot vindzorski ovoj kit so toni loj vo mevot? Kako da mu vratam? Najdobro e da mu ja kotkam nade`ta. pove}e nikoga{ nema da isplovam. No tie se poklopuvaat i odat zaedno kolku {to se poklopuvaat i odat zaedno zborovite na psalmite i notite na “Tri neveste tikve brale”. neka pomisli deka go hrabrime vo dodvoruvaweto. pa so svilen konec }e go vle~eme za nos s# duri ne gi zalo`i kowite kaj meanxijata od “Kaj {prinkite”. nikoga{ nema{e da mi se “ka~i” na brodot. i tolku ubavo i smisleno ja kudi sekoja nepristojnost {to ~ovek mo`e da se zakolne deka ~uvstvata sovr{eno mu se poklopuvaat so iskrenosta na zborovite.

Ne sum od onie {to la`at bez vrska. ustava mi fa}a pena. (Za sebe) Smrde`! Ama tegni. A sega zbogum. Velam. su~i vo zborot! (Na Rabu{) Ova e vistinata. gospodine? Pi{tol Ej. Plitkavoda Za {to zboruvate. Pi{tol Rabu{ So siot `ar na xigerot svoj. Za rogovi. Plitkavoda (Za sebe) Trpenie. Ela vamu. zbogum! Ne sakam samo leb i voda. re~e? Koga nekoj vaka pod pat nad pat mi zboruva. veruvam. nadenati se grdi. I to~ka. Vardi. daleku od qubomorata kolku {to sum jas od pomislata da mu dadam povod za nea. {to }e padne. i ima{ni i skudni. Vitezot Xon ja qubi va{ata `ena. Se vikam kaplar Nemtur. govoram. Plitkavoda Ama. deka nema da bide taka. a toa e. eve go doa|a. Toj ja qubi va{ata `ena. grdi se. Treba{e da mu bidam vrska i da & go odnesam pismoto. Toj me ~epna so vrska. a Falstaf ja qubi va{ata `ena. Spre~i. trpenie! Rabotava mora da se ispita. Ova e celata prikazna. Toj e. Gospo|a Rabu{ Poarno da pomuabetime u{te malku i ubavo da mu go skroime na ovoj mrsen vitez. Nam}or Pi{tol Vo nekoi raboti nade`ta e dvanaesetto prase. `ena mi ne e mlada. gospodine kaplare Nemtur! . Plitkavoda. ama jas sum ma`. i mladi i stari. spre~i go ili ko Akteon i ti odi zad ~ii petici Hilaktor mu lae. aramii {etaat no}e. kutri~kiot. lorde. Vardi se. i znam ma{ki da zastanam koga treba. Pi{tol Toj saka i blagorodni i prosti. pred gugutka da gugne. .Veruvajte Rabu{. gospodine.36 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR O. Plitkavoda Plitkavoda Ja qubi `ena mi? (Za sebe) ]e go pobaram Falstaf. otvori o~i. toj umno govori. Zbogum. Drugo sega e vo moda! (Izleguva) Rabu{ (Za sebe) Drugo bilo vo moda. znam deka se mrdnal. Toj jade tur{ija so {e}er. Odime. (Se povlekuvaat) Plitkavoda Sepak se nadevam. Gospo|a Plitkavoda Tuka me {iete. dale~ina i pol. Se vikam Nemtur. Vardi pred leto da dojde. a so nego i ma` mi.

Plitkavoda (Za sebe) Dobar. ne. odi. Mislam deka obvinenijata protiv nego za lo{ite nameri kon na{ite `eni se zavera na tikvari otpu{teni od rabota {to sega gorat od `elba da mu vratat. Gospo|a Plitkavoda (Na gospo|a Rabu{) I jas mislev na nea. Odi doma. i kako mi e ubavata gospojca Ana? Gospo|a Rabu{ Vlezete so nas i }e vidite. Ne mu li~i na vitez vakva podlost. {to mi re~e gadov? Rabu{ A vie {to mi re~e drugiot. [to sega. Plitkavoda Rabotea za nego? Rabu{ . Plitkavoda Mislite deka ne n# la`at? Rabu{ More la`at su{at. pameten ~ovek. gazda Plitkavoda? Gospo|a Rabu{ Plitkavoda Kaj si trgnal. degenive. Ami kako. (Zboruvaat na strana). Rabu{ Ba{ taka. ^uvte. Xorx? (Vleguva gospo|a Brzofatka) (Na gospo|a Plitkavoda) Gledajte koj idi..toga{. Gospo|a Plitkavoda Pak ti vlegle mu{i~kite! ]e odime. Meg.]e si dojde{ za ve~era. pa makar gospod da slezi od nebo. Taa }e ni gi nosi porakite kaj nedokvakanion. . (Doa|aat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda). gospo|a Plitkavoda i gospo|a Brzofatka) Rabu{ Ej. Malku }e si napravime muabet. Xorx? ^ekaj da ti ka`am. ne.Veselite `eni od Vindzor 37 Plitkavoda (Za sebe) Ako ne{to otkrijam . gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ Idam. (Izleguvaat gospo|a Rabu{. Ne znam. Gospo|a Plitkavoda [to ti e Frenk? Ne{to mi si skisnat? Plitkavoda Jas skisnat? Ne sum skisnat.. Rabu{ Gospo|a Rabu{ (Na Brzofatka) Dojdovte da ja vidite }erka mi Ana? Brzofatka (Za sebe) Ne mu veruvam na ovoj vo{kar. Ni dojde ko pora~ana.

doktor od Francija. ne? Rabu{ Ami kade. Plitkavoda veruvam na `ena mi. Znam samo deka ne sakam ni{to da mi porasne na glava. A i nikoga{ ne se znae. Plitkavoda Meanxijo. delijo. Oti slu{am deka pop~eto ne znae za majtap. (Vleguva meanxijata od “Kaj {prinkite”) Rabu{ Eve go. delijo. Toj no}eva “Kaj {prinkite”. Ako mu teknalo da zaplovi kon `ena mi. . meanxijo? Meanxijata Blagosloven da si. sakate so nas? Golem seir }e gledame. ka`i mu. Plukni mu se na takvoto zadovolstvo.Dobra ve~er sekoja ve~er. ej! [upelko Eve me. Meanxijata Eve raka. Slu{nete sega {to spremame za seirov. sultani{ta! [upelko Odime! Rabu{ Slu{am Francuzov e mnogu ve{t so me~ot. Meanxijata Ka`i. gospodin sudija. }e ima dvoboj pome|u pre~esniot & (Na Rabu{) ]e dojdete so nas na seirov? Meanxijata ve}e im gi izmeri me~evite i im dogovori razli~ni mesta. Kako si. mojot najovarda mu{terija? Plitkavoda Taman rabota. gazda Rabu{. [upelko Gospodine. vie treba da mu ka`ete deka se vikam Rezil . (Zboruvaat na strana) [upelko Ova ne mi mirisa na arno. (Na [upelko i Rabu{) Da odime. Vleguvaj.38 Plitkavoda Vilijam [EKSPIR Hju. ova drugoto neka se isturi na moja glava. Koga e vaka vesel. Meanxijata Ka`i mu.se raboti za {ega. ama nikako ne mi fa}a okoto da gi vidam zaedno. (Zboruvaat na strana) Meanxijata (Na Plitkavoda) Da ne ima{ ne{to protiv mojot vitez. ja bo~vite mu se preturaat so vino ja }eseto so pari. samo malku. fidanbojlio. Gazda Rabu{. meanxijo. }e go pu{tam da & go vidi bregot. delijo. Ve ~estam {i{e {ampawsko samo i samo da dojdam do nego. blagosloven! Ti si gospodin so tapija. (Vleguva [upelko) Gospodin sudija. ide naduen meanxijata od “Kaj {prinkite”. sve{tenik od Vels i Kajus. idam. delijo. izleguvaj kolku ti du{a saka . ama ako osven lo{i zborovi dobie i ne{to drugo. .~esno? -I }e se vika{ Rezil? Car e vitezot.

o~ite v race i me|u rajata na ulica Temnica broj ne se gleda. saka{ da gi skrie{ partalite. Razmrdaj ja malku. nema! Pi{tol Falstaf Ni petpare. a ba{ srce treba. da. stokadi cela teorija: na srceto se zaborava. A koga gospo|a Brigita ja zagubi dr{kata od pavkaloto. a? Pod ~est ti e. mamam. be. mrdnete malku! Rabu{ Mrdame. ama da znae{. Da te nema. Najdi si druga besilka. se govori za pasadi. nikoj i ni{to. Ama jas ne sum lekoveren. prepraven }e vidam {to mati ovoj Falstaf. “seqa~kiot” re~nik i pis ustata pod branikot na ~esta? E. ma~kiniot pogled. (Izleguva) (Vleguvaat Falstaf i Pi{tol) Falstaf More ni petpare ne ti davam. A {to s# ne storiv za vas.Veselite `eni od Vindzor 39 [upelko Drapate kol~i{ta. Bila vo negovo dru{tvo doma kaj Rabu{a. Denes e poinaku . gazda Rabu{. Pi{tol Toga{ svetot za mene e {kolka (Go stava me~ot v kanija) Jas popu{tam. mr{! Ne}i{ edno pismo da odnese{. Ako ispadne ~esna. Zna~i. se zakolnav vo ~esta deka ne e kaj tebe. Porano samo {to }e zamavnev so me~ot. Pi{tol A zarem ne delevme? Zarem ne dobi petnaeset pari~iwa? Falstaf Ovoj Rabu{ e od glup poglup {tom vaka cvrsto veruva vo slabosta na `ena si. go ostavam stravot od Boga na strana i `rtvuvaj}i ja ~esta. Pi{tol ]e vi vratam s# toptan. xabe sum se ma~el. mrdame! Poarno mi e na du{a koga se karaat a ne koga se tepaat. si igravte sajkal. potkradnuvam.se ~uva otstojanie. gospodine. deka duri i jas odvaj se pridr`uvam do propisite na ~esta. Im se ka~iv na glava na moite dobri prijateli da vi prostat tri dolga vam i na va{iot sopajtonxija Nemtur. a {to pravele tamu. Da. ne teorii. [upelko i Rabu{) Plitkavoda i so me~ moram da go otvoram! Falstaf Ni petpare. (Izleguvaat Meanxijata. Ne mi otvorajte usta. duri i jas ponekoga{ koga }e se najdam vo zort. ajvan. V pekol }e goram {to se kolnev pred moite blagorodni prijateli deka ste dobri vojnici i re{itelni fraeri. po ~etiri ma`i{ta mi igraa piperevka! Meanxijata Ajde. |avol znae. maftam. ako ne ispadne. timbata. Mo`e li ~ovek pove}e da stori? (Vleguva Robin) . Misli{ tolku evtino go davam gazot pod kirija? So eden zbor. na. a vamu ti. inaku deneska }e se yverevte ko dva majmunabliznaci preku re{etki. smrde`u bes~esen. trgni mi se od vratot. }e ja ispitam dobro rabotava. makata ne mi bila xabe. so moeto dobro ime. matam. ne? E. Dosta gospodine.

gospodine Ve molam dojdete malku poblisku do mene. pismo do pismo. podarok na podarok. a jas }e bidam poslu{niot. Falstaf Falstaf Dobro utro. . Neka dojde vamu. Gospo|a Plitkavoda. vo svila i brokat. (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka Dobro utro. gospo|a Plitkavoda: {to e so nea? Brzofatka Brzofatka Se kolnam: ko majka mi {to bila prviot ~as koga me rodila. ama ste vie nevnimatelen! No Gospod neka vi prosti i vam i na site nas. lordovi. Falstaf Falstaf Dobra devojko. A doa|aa vitezi. Ova se moi lu|e. Zna~i. bo`e. Falstaf Im veruvam na tie {to se kolnat. s# pajton do pajton. Koga kralskata svita dojde vo Vindzor. Bo`e. (Go trga Falstafa na strana) Ova e nakuso celata prikazna. ~ista miskojna. moi lu|e. Ne ste svesni na kolkava maka ja kladovte. Ve molam dojdete malku poblisku. Ti tvrdam deka nikoj ne slu{a. toga{. `eno. Brzofatka Ima edna gospo|a Plitkavoda. i govorea kralski. `imi s#. zalevaa. Brzofatka Navistina se va{i? Bog da gi blagoslovi i svoi slugi da gi napravi! Brzofatka To~no kako {to rekovte. gospo|a Plitkavoda. [to saka{? Brzofatka Dali }e me slu{nete da vi ka`am zbor-dva? Brzofatka Falstaf Mo`e i dve iljadi. gospodine. i celi krckaa. molam Falstaf Gospo|a Plitkavoda. Ni{to. i mirisaa. gospoda na pajtoni. `imi o~ive.40 Robin Vilijam [EKSPIR Jas samata `iveam kaj gospodinot doktor Kajus Falstaf Gospodine. najarniot od site ma`i ne ja frli vo takvo isku{enie. da mi prosti va{eto gospodstvo. Falstaf Dobro. taa e krasno su{testvo. dobra `eno. ubava `eno. dobro. gospodine. Brzofatka Toa ne. edna `ena saka da zboruva so vas. velite.

a taa. ne se tie od v~era! Nikoga{ tolku nisko ne bi padnale. nikogo ne klade na maslat. Brzofatka Zna~i. znaete koja. pozdravi ja. Falstaf ako voop{to takva ima . Ama. za koe iljadapati vi blagodari. oti ako voop{to ima ~esna `ena vo Vindzor.i ba{ taa mi naredi da vi ka`am deka ma` & retko koga ne e doma. gospodine. No imam u{te edna poraka za vas. va{iot najmal sluga. tuf. Ama ste ja {a{ardisale! Se {ekna po vas! Falstaf E. Qubomoren e od umot nadvor. `imi majka.sekoj den se moli i nautro i nave~er . vo znak na qubov. ]e go pratam! Ubavo zboruvavte. go primi va{eto pismo. vi velam. ~esna i skromna `ena. Pravi {to saka. nema da bide doma. A. Gazda Plitkavoda. ba{ kako i sekoja druga vo Vindzor Brzofatka Toga{ vedna{ pratete go. toga{ taa e edinstvenata. stanuva koga }e & tekne. Prvpat gledam `ena tolku spulaena po ma`.Veselite `eni od Vindzor 41 vinoto i {e}erot od najdobri sorti. I samata utrovo dobiv dvaeset zlatni angel~iwa . takov sum! Li~nosta moja {a{ardisuva! Drugi arnini nemam! Brzofatka Ama {to mi pora~uva mene? Skrati. Te{ko nejze! Falstaf Me|u deset i edinaeset. koga ne se ~esno zaraboteni. @eno. re~e. Brzofatka Od arno da ne kurtulite! Falstaf A sega ka`i mi iskreno: dali `enata na Plitkavoda i `enata na Rabu{ si ka`ale edna na druga deka me sakaat? Brzofatka Taman rabota. da & go ispratite na rabu{. sekoga{ e po nejzino. raka na srce. na~alnici na policija. I dozvolete mi na uvo da vi {epnam: taa e dobra. {to velat. a gazda Rabu{ navistina e ~esen ~ovek. sekoja `ena tuka bi padnala. Mora da & go pratite slugata. Nema den a da ne se potkaraat. Ne im trebaat ujdurmi! No gospo|a Rabu{ bi sakala. Falstaf Nema ni da ima. I gospo|a Rabu{ najsrde~no ve pozdravuva. Za sekoj slu~aj imajte .ama da vi se pluknam na takvite angel~iwa. zboruva {to saka. Toga{ mo`ete da dojdete. I. ma` &. zema s#. mislam. `imi vas. Nema da ja razo~aram. ne uspeaa da ja ubedat da trgne barem edno golt~e od ~a{ata na najdoblesniot me|u niv. i vi pora~uva deka ma` & nema da bide doma me|u deset i edinaeset. pla}a s#. ni da trepne. i da ja vidite onaa slika. legnuva koga }e & se prisaka. ova i go zaslu`uva. po nego mo`ete da razmenuvate poraki. kutri~kata! Ima s# samo nema `ivot so nego. A ima{e tuka i grofovi i {to e pova`no. trte-mrte so nejze nema. skrati. Falstaf Deset i edinaeset! Brzofatka To~no vo tolku. Tuf. Ma` & e ~udno zagudan vo maliot. aberxike moja dobra. Niedna `ena vo Vindzor ne `ivee poubavo od nejze. no se nadeva deka koga toga{ }e se re{i da izleze.

(Izleguvaat Brzofatka i Robin) (Za sebe) Me raspameti vesta. [to sakate? (Na Nam}or) Brkaj si rabota. i znaat {to pravat. oti velat: parata i `elezna porta otvora. (Izleguva Nam}or) Plitkavoda Gospodine. a? (Pie) Sega mi dojde du{ata na mesto! (Se vra}a Nam}or so prepraveniot Plitkavoda) Plitkavoda Za arno za dobro. u{te ti dol`am. jas sum gospodin ~ovek {to propiskal mnogu pari. gospodine. Falstaf Toga{ zbogum. po tolkav ar~. Krevaj edra! Vo potera! Ni{ani vo celta! Pali! Taa mi e plen ili na dno }e potonam! (Izleguva) Falstaf Veli{ taka. `enive u{te se ludi po nego! Izgleda najposle. tuka e nekoj gospodin Rezil koj{to saka da pozboruva so vas i da se zapoznae so vas i vi ja pra}a me{inava so vince malku da gucnete sabajle~ki.42 Vilijam [EKSPIR si nekakva javka za da si znaete {to misli sekoj od vas. Sakavte da zboruvate so mene? Plitkavoda Si zedov sloboda vaka apansas da dojdam. pojdi so `enava. znaete. Telo moe. . vo nevreme. Falstaf Neka dojde vamu. i jas }e imam nekakvo fajde. a? Taka stojat rabotite? Toga{ napred! ]e izvle~am pogolema polza od starovo telo! Gleda{. Eve ti go }eseto. spolaj ti! Neka si brm~at deka si lo{o skroeno. A s# blagodarenie na dobrovo telo. Plitkavoda Xone. vitezu. kako zajmodavec. (Izleguva Nam}or) Aha! Gospo|i moi. kr~mar~e. Falstaf Povelete. da vi se natrapam. ama ne e za rezil. Falstaf Veli{ Rezil se vika? Nam}or Da. (Trgnuva od vinoto) Od Rezil e. gospodine! Sakam podobro da se zapoznaeme. Falstaf Amin. -Dete. va`no da mi si ubavo spoeno! (Vleguva Nam}or so me{ina) Nam}or Vitezu Xon. toa i go sakam .ne za da vi bidam tovar. Se vikam Rezil. Pozdravi gi dvete od mene. toa i me ohrabri vaka. za{to. a deteto da ne seti za {to se raboti . Vozrasnite. Pi{tol (Za sebe) Glasni~ka na Kupidon e kurve{tijava.oti ne e dobro da gi rasipuvame decata od mali. Falstaf Rezile. imaat obyiri. gospodine. ve v~opiv. gospodine. smetam deka s# u{te sum vo podobra pozicija od vas. kako {to se veli.

slu{am deka ste u~en ~ovek zatoa }e bidam kratok . ]e vi otkrijam edna tajna i pritoa. Ponosete mi go malku. pa zemete polovina.Veselite `eni od Vindzor 43 Falstaf Falstaf Para na raka. gospodine. pla}av duri i za najmala mo`nost da ja skivnam. Plitkavoda Pa. gospodine? Plitkavoda Odamna ja sakam i veruvajte mi celo bogatstvo poarxiv na nea. ako me soslu{ate. Falstaf Zboruvajte. gospodine. Falstaf Plitkavoda So ni{to i nigde. tuku i so ra{ireni race davav za da doznaam {to saka da bide daruvana. ne samo {to & kupuvav podaroci. a drugoto na~ulete go kon va{ite. Za kakva qubov toga{ govorite? Plitkavoda Plitkavoda Ima edna gospo|a vo gradov. so {to zaslu`iv da vi bidam amal. i edna moja slabost.” Falstaf Zarem so ni{to i nigde ne vi dala nade`? Gospodine. iako dosega. za `al. Prodol`ete. So radost }e vi slu`am. za da bide va{iot prekor pomal. a toa me nau~i da go re~am ova: “Qubovta ko senka bega {tom qubov prava bara{. gospodine. osven ako iskustvoto ne e bescenet kamen. a jas imam ovde celo }ese pari {to mnogu mi te`i. Falstaf A dali ja brkavte vo onaa smisla? Plitkavoda Nikoga{.a i odamna ste mi poznat. Na kratko. Mara za raka! Plitkavoda Taka e. znam deka nikakvo fajde nema{e. gospodine viteze. ma` & se vika Plitkavoda. Ama i nego go kupiv po basnoslovna cena. ja sledev kako ma|epsan. a toa bega od onoj {to go bara. Falstaf Ne znam. ne najdov na~in i li~no da imam ~est. ve molam. dobar gospodine Rezil. no. koja ja zagubiv za{to go zgre{iv mestoto na gradba. gospodine. No. ja koristev sekoja prilika da & prijdam. sakal ili ne. za{to samite najdobro znaete kolku lesno se stanuva takov prestapnik. Plitkavoda ]e vi ka`am. slu{ajte gi so ednoto uvo. bez ogled {to zaslu`iv. vitezu. ili celo. Falstaf Vo red. moite ludosti. . go bara{ ona {to bega. kako nagrada za trudot. tr~av po nea kako {to tr~a{e qubovta vo mene i za s# mi dava{e krila. Kako za preubava ku}a soyidana na tu|o zemji{te. po ona {to go imav na um ili ona {to go potro{iv.

gospodine Rezil. na sostanokot {to samata mi go zaka`a. dobar gospodine! Falstaf Vi velam. Taa cvrsto se potpira vrz bezgre{nosta na svojata ~estitost pa zatoa ludosta {to mi le`i na srce ne smee da izleze na videlo. Vie ste gospodin ubavo vospitan. Zna~i. Taman vie idevte. gospod da me razvitezi. [to velite na ova. ugleden i po~ituvan. bra~nata zakletva i iljadnicite drugi odbranbeni izgovori {to sega ko ~eli~ni branici mi se istoporeni na pat. Falstaf Ne berete gajle za gospo|a Plitkavoda. Vi velam }e bidam so nea me|u deset i edinaeset oti vo toa vreme ne }e bide doma onoj qubomoren serko. gospodine? . eve za {to se raboti. Iako gospo|ata izgleda ~esno. }e gi imate preku glava. Toga{ bi mo`el da ja isteram od tvrdinata na nejzinata ~istota. osvoete ja. vitezu Xon? Falstaf Gospodine Rezil. od visokoto op{testvo ste. ugledot. Ako nekoj voop{to mo`e. }e vi dojde preku glava. tro{ete. (Mu dava pari) Tro{ete. dokolku sakate. potro{ete s# {to imam. kolku {to du{a vi saka a i pove}e. za vozvrat. site ve falat zaradi vojni~kite. gospodine! Plitkavoda Ne bidete skromen. vi se molam. eve vi raka. Falstaf Nemojte. kako da sum vi ka`al s#. vi velam. kako prvo }e bidam sloboden da vi gi zemam parite.44 Falstaf Vilijam [EKSPIR A zo{to ova mene mi go ka`uvate? Plitkavoda Koga ve}e tolku vi ka`av. vitezu. }e se iznau`ivate! Plitkavoda Ne berete gajle za pari. vie ste najdobriot. Plitkavoda O. Zna~i koga bi mo`el da & pristapam so nekakov adut v Sre}en sum {to ve zapoznav. ne se iznau`ivate vo `enata na Plitkavoda. Ve~erva dojdete kaj mene. A dali go znaete Plitkavoda. vitezu. Plitkavoda O. sfatete me to~no. dvorskite i akademskite ve{tini. Falstaf Dali ova dobro }e se slo`uva so `estinata na va{ata strast. od vas da odvoite malku vreme za da kreneme qubovna opsada okolu ~esnosta na `enava na Plitkavoda. ]e bidam so nea. jas da go dobijam ona vo koe vie bi u`ivale? Mi se ~ini deka lekot ne vi e pogoden! Plitkavoda race. Upotrebete ja seta va{a dodvoruva~ka ve{tina. Tolku e sjajna {to ~ovek ne smee ni da ja pogledne. nejziniot ma`. se govori deka na drugi mesta “mrda so opa{kata” pa lu|eto toa poinaku go sfa}aat. }e doznaete kako mi odi. (Se rakuvaat) I kako posledno. ako vie. Eve vi pari. `elbive bi imale primer i dokaz vrz koj{to bi mo`ele da se zasnovaat. imate odnos so lu|eto i ste duhovit. od kaj mene zamina `enata {to taa ja prati. (Gi zema parite) Kako vtoro. neka vi se dade.

od kolku `ena mi da ja pu{tam taka. Gospod neka mi e na pomo{: roglest. moeto sirewe na popot Hju. Spolaj mu na gospoda za qubomorava! Zna~i dogovoreni se vo edinaeset. }e ja fatam `iva ovaa mojata. Toj & veruva na `ena si. kova. a posle kolaj rabota. a }e vidite gospodine Rezil deka jas na prostakov }e mu nadenam i rogovi. mojot kow na nekoj aramija da mi go {eta. @ena mi mu zaka`ala. satot se znae. Ne saka ~ovekot da bide qubomoren. Poprvo bi mu go doveril mojot puter na nekoj Flamanec. sostanokot e dogovoren. koga pre~esniot Hju treba{e da dojde. zatoa i `en~eto negovo mi e milo. (Izleguva) Plitkavoda Ajvani{te pohotno! Sr~ka }e me udri od maka! I nekoj }e mi ka`e deka od ni{to qubomoram? Demek tuku-taka mi teknalo. za toj roglest ajvan! Ne go znam. “Moloh. toa i }e go ostvari pa Jana majka da mu e. Poarno tri ~asa porano odo{to minuta predocna. taa duma. Xek? Ragbi Pomina ~asot. Rabu{ e magare. Vel{aninot. Plitkavoda Sepak poarno e da go znaete. Koj ma` mo`e ova da go predvidi? Ete ti pekol od neverna `ena! Postelata }e mi se izvalka. }e go isu{am! ]e go udram }e go alosam!. toj mrtov ve}e ako dojden. Mamon” zvu~at dobro. Pu{tena. Ragbi Itar e gospodine. Dojdete {to pobrzo ve~erva. Kajus Bose moj. Rakpi. moeto pagur~e so rakija na Irec. A i zo{to siromav. imiwa na vragovi! Ama “rogle”. i ona {to }e go skova v srce. ]e ja upotrebam kako klu~ za da go otvoram ~ekmexeto na roglestiov ugursuz. za da go odbegnuvate koga }e go vidite. “nadenat”! “Rogle” . . pusti {turi. magare bez um. gospodine. iako se |avoli. si ja spasil dusata sto ne dojden. Imiwa! Mimiwa! “Velzevut” zvu~i dobro. tuku }e treba da gi trpam i site gnasni imiwa {to }e mi gi nadeni ajvanov {to seto ova mi go mesti. Gazot rende }e mu go napravam. Falstaf Na besilka so toj zagulen zanaet~ija {to `ivee od ma{tenica! ]e go duvnam. ]e go spre~am ova. znael deka }e go ubiete ako dojde. a vie }e legnete so `ena mu. rogle! (Izleguva) (Vleguvaat doktor Kajus i Xon Ragbi so me~evi) Kajus Yek Rakpi! Ragbi Gospodine? Kajus Kolku ~asot. Tri metra v zemja }e go nabijam! Gospodine Rezil. topro molel svoja Piblija sto ne dojden. ugledot izgloda. Velat. ovoj qubomoren ajvan le`el na pari. ~ekmexeto opqa~ka. {esta. nadenat. “Lucifer” zvu~i dobro.Veselite `eni od Vindzor 45 Falstaf Besilka znam deka treba za toj siromav akmak. A sega na rabota.ni |avolot nema takvo ime. gospodine. Bose moj. }e mu vratam na Falstafa i }e go ismejam Rabu{a. Dojdi kolku {to mo`e{ pobrzo. a mene nema da me snajde samo ova. }e vidite deka }e mu go spopikam na `ivarov. Plitkavoda e prostak.

tli. . Ne saka suratot vitam. tvojot udar ozgora. tvojata stokata. mrtovec ne tolku mrtov kako sto jas ubijam. da te vidime ovde. toj najgolemata popska kukavica na svetot. Toj e popameten od vas gospodine doktore. delijo? [to veli mojot Eskulapij. tva. Jas kasam tebe kako nego ubijam. Toj le~i du{i. Ako se tepavte }e gi skusevte i doktorite i popovite. tva. da te vidime kako proboduva{. [upelko So Gospod napred. Fran~esko? A. Semi mecot. dete moe! Kajus Ve molam ta mi posvedo~ite deka ko cekav sest. Simi boka. Rabu{ Kako ste. gospodine. I nie sme od majka rodeni. Meanxijata Pisoaru na kralot od Kastilja. gospodine Rabu{. Yek. gazda Rabu{ i gazda Su{ko) Meanxijata [upelko Zdrav da si mi.sedum. Ragbi ja vidime tvojata distanca. Dali e mrtov. Hektore gr~ki. Rabu{ Pravo govorite. doktori i sve{tenici. moeto srce blagorodni~ko. Kajus Sosto site vie eden. a vie tela. semaj mecot! Ragbi Prestanete: nekoj ide. Etiopjanine? Dali e mrtov. u{te vo nas gori plamenot na mladosta. tvojot reverso. gospodin doktore. (Kajus go stava me~ot v kanija) (Vleguvaat Meanxijata. ne znam da se me~uvam! Kajus Nikakvec. a sega stanavte miraxija. vie porano bevte golem megdanxija. gospodine Rabu{? Rabu{ Gospodine [upelko. gospodine Rabu{. da Navistina gospodine Rabu{ sega sum star i na strana na mirot. ~etiri dojdeni? Meanxijata Da te vidime kako se bori{. Zarem ne sum vo pravo. da vidime kako go zadava{ tvojot punto. da te vidime onde. delijo gornomalska? Dali e mrtov? Kajus Nemojte. doktor delijo. gospodine. da te vidime kako napa|a{. a? Dali e mrtov. mojot Galen. ama i den denes a vidam isukana sabja vedna{ mi gap~i gazot za beqa. a toj ne tojten. doktore? Su{ko [upelko Dobro utro. Iako sme sudii. gospodine [upelko.tli casa.46 Kajus Vilijam [EKSPIR (Go vadi me~ot) Bose moj. sudijata [upelko.

delijo . ubijam jas popiste oti polni usi na Ana Rabus sa onaj tikvar. ne? Meanxijata Ebiveter? Sto e toa? Meanxijata Na na{iot angliski jazik. V kanija so tvoeto netrpenie. Videte vo kakvo raspolo`enie e toj. Kajus Isete sa dorucek? Sto e toa? Meanxijata Meanxijata Mislev }e ti plati obe{tetuvawe. m’sje Ebiveter. i jas mislam toj mene isede sa dorucek. Kajus Mnogu vi sum plagodaren. Kajus Bose. a pre~esniot otec Hju se poka`a kako mudar i trpeliv sve{tenik. si go baram! Meanxijata A i }e si go najde{! Ako ne. Jas sum zakolnat za mir. [upelko i Su{ko) Tamu e ami kade. delijo. usite }e mu gi isecam! Meanxijata Kajus Toj ima da te izede za doru~ek. delijo. jas vam za ova blagodaren.Veselite `eni od Vindzor 47 Kajus [upelko A i krivo ne sudam. Sudijo. . Meanxijata I u{te. zimi boka. Va`i? Kajus (Go stava me~ot v kanija) Zimi boka. a jas }e go dovedam doktorot preku trupa niz pole. a ti }e & se dodvoruva{. pominete niz grad do Frogmor. jas. (Izleguvaat Rabu{. dojdov da ve odvedam doma. (Na Kajus) Samo zbor. i jas donesam kaj vas dopri gosti: (Go vadi me~ot) Zimi boka. oladi malku. bose.Gospodine doktore Kajus. Rabu{. Zimi boka. Razbravme. Rabu{ Tamu e popot Hju. gospodine Rabu{. jas ve sakam. [upelko i Su{ko Zbogum gospodine doktore. ebiveter zna~i hrabar. gospodine doktore. Se poka`avte kako mudar lekar. aj so zdravje! Neka umre.(Na strana na drugite) Ama prvin gospodine sudijo i gospodine Rabu{ i vie gospodine Su{ko. Kajus Zimi boka. ]e te odnesam kaj gospojcata Ana Rabu{: se gosti vo edna selska ku}a. Popiste edno krastavo! Zimi boka. Meanxijata Prostete. snaci jas sum ebiveter kako Anglicanite. Da odime preku trupa do Frogmor niz pole.Razbravte? [upelko . Morate so mene.

lortovi. gospota. Rakpi. Otlicno receno. (Izleguvaat) . Dobro rekov? Kajus Zimi boka topro. moi pacienti Meanxijata A zatoa jas }e vi bidam du{man kaj Ana Rabu{. vites.48 Vilijam [EKSPIR grof. Kajus Idi po mene. Meanxijata Toga{ da odime.

samo kon gradot ne otidov. (Izleguva) Evans Evans (Ja otvora knigata) I{u{e blago{lovi me. kon parkot. Doa|a mojot gospodar. gospodinot [upelko so u{te eden gospodin od Frogmor. . ve molam. pro{ti! (Pee) Kraj plitki reki. Kon crkvata. tazen! ]e mu gi tre{nam madlacite po ~rpkata koga }e go vidam! Boze. . (^ita) (Vleguvaat sudijata [upelko. milo{t. Kraj plitki. gazda Su{ko i gazda Rabu{. ama mi {e place! (Pee) Ra{peani ptici pejat madrigali. o~e. Evans Neka poveli.) [upelko Kako ste. poln {um be{ovi i {e tre{am ko prat! ]e mi bide milo ako me izlazal.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat popot Hju Evans (so me~ i kniga) i Naivko ( ja nosi nametkata na Evans)) Evans Ve molam. (Pee) “Kraj plitki reki kraj ~ii vali -” Neka Bog go brani pravedniot! Sto oruzje ima? Naivko Naivko Vedna{. {lugo dobar na ga`da [u{ko i prijatele moj po imeto Naivko. Te molam. o~e. Ve}e go pominuvaat prelezot i idat na vamu. Tuka }e kurdi{ame po{tela od ro`i i iljadnici miri`livi mimo`i. gospodine. .ili drzi ja v race. nau~nik bez kniga! Nikakvo. Tazen {um. gospodine pope? Dobro utro. daj mi ja nametkata . Od onde. kade {e go baravte go{podinot Kaju{. pobarajte i natamu. Pravo ~udo e da vidi{ kockar bez kocka. (Vleguva Naivko) Naivko Eve go doa|a. gospodine. kon stariot del na Vindzor. kraj ~ii vali ra{peani ptici pejat madrigali. onoj {to {e narekuva doktor po medicina? Naivko Sekade. Kraj plitki Boze. Kraj vodite na Vaviloni iljadnici miri`livi mimo`i. Evans Ve molam.

{ite va{. ne znae koj pat da fati. poznat francuski doktor. Nekoj mu stapnal na ganglija. pcue. o~e. doktore! Toj ni{to ne `nae `a Hipokrat i Galen. Rabu{ (Na [upelko) Vi velam. ubava Ano! [upelko Oru`jeto ka`uva s#! (Vleguvaat Meanxijata. [upelko [to. o~e? Zo{to? Rabu{ Evans I ko mom~e: so elek i po yivri na vakov studen. da vi napravime edno dobro. [upelko Rabu{ Sum ostarel duri od merata nadvor. Su{ko (Za sebe) Of. ama prvpat gledam ~ovek od negov rang. grmi. ugled i so tolkava u~enost vaka da se zaboravi. @a {to {e raboti? Rabu{ Ima onde eden ugleden gospodin. me~ i slovo? Da ne gi prou~uvate i obete. ubava Ano! Rabu{ Bog da ve vardi. o~e. me~ot v kanija! [upelko Isto i vie. doktor Kajus i Xon Ragbi.50 Su{ko (Za sebe) Ah. Evans Bog da ve vardi i ~uva.eve go ide doktor Kajus. Evans Vilijam [EKSPIR Evans [to e toj? Rabu{ Mislam deka go poznavate: gospodin doktor Kajus. a i golem ajvan e .) Dr`ete gi na otstojanie . pa sega vrni. o~e. revmati~en den! Evans Imam pri~ini i povodi. (Evans i Kajus se mestat za borba) Zimi odot hri{tov po mukami! Poarno da mi `boruvate `a tikvi {o ra{ol! Rabu{ .kukavi~a i ajvan kakov {to go nema na vekot. Rabu{ Dojdovme kaj vas. Evans Mnogu topro. A ne. so ovoj ~ovek treba{e da izlezat na dvoboj.

Dali sum iter? Dali sum bistar? Dali sum Makiavel? Zarem mojot doktor da go zagubam? Nikako. Slu{nete go Meanxijata od “Kaj [prinkite”. Ama se mrdnal Meanxijava! Po nego. Evans Topro receno. (Na [upelko i Rabu{) Odnesete im gi me~evite na pazar. fir majmun. bez lekovite da mu gi goltam. ofa e `aka`anoto me{to. }e staneme verni povorki. (Glasno) [imi I{u{. ubava Ana! (Izleguva) Kajus Ha. jas ve upativ na pogre{ni mesta. jas ve izmamiv obajcata. Kajus Djafol! Rakpi. meanyio. da ne im {luzime `a {eir na lu|evo. fie magare. (Izleguvaat [upelko i Rabu{) Su{ko (Za sebe) Of. na ovoj rani-ku~e -da. me|u du{ole~itelot i telole~itelot. mojot pop. }e si umram na polpat. . ko`ite na mesto. [akam da bideme prijateli. me|u Francuzinot i Vel{aninot. etno sbor fo fase ufo. bez negovite pogovorki. presuduvam. [akam da {me prijateli i vaka ili onaka }e vi dadam obe{tetuvawe. ~eda na mirot. (Glasno) [e vo {voe vreme! Kajus Zimi boka. kazete jas cekaf nego da upijam? Cekaf na sakasano mesto? Evans [imi du{ava ri{jan{ka. mocko. po mene. (Izleguva) [upelko (Na strana na Kajus) Ve molam. po mene.taka. fie kukafica. na ovoj lajno ga`da od “Kaj [prinkite”. Meanxijata Mir presuduvam me|u Galija i Gelija. varenoto vino neka bide ishod. (Na Evans) Daj mi ja tvojata raka zemska . otli~no. Zarem mojot paroh da go zagubam.taka. mojot otec Hju? Nikako. Sosto ne tojte na sostanok? Evans (Na strana na Kajus) Ve molam `a trpenie. Meanxijata Mir. Poarno neka strada na{iot sirot angliski odo{to ko`ite da im gi vidime na plot! ([upelko i Rabu{ im gi odzemaat me~evite na Kajus i Evans) Kajus (Na Evans) Fe molam. po nego. da pomo`game `aedno i da mu vratime na ovoj ajvan. po mene. (Na Kajus) Daj mi ja tvojata raka zemska . ^eda moi u~eni.Veselite `eni od Vindzor 51 Kajus Meanxijata Da gi razoru`ame pa neka ras~istat. madlacite }e vi gi obe{am na kikiritka. Srcata vi se mo}ni. (Na Kajus i Evans) Po mene. Neka pre{udi meanxijata od “Kaj [prinkite”. tali jas topro gletam? Ta ne naprafifte lutak ot mene? Evans @na~i taka: epten n# napravi majmuni. gospodo.te -lae.

52 Kajus Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Gospo|a Rabu{ Samo napred. Plitkavoda Od kade vi e ubavovo petle? Gospo|a Rabu{ Ne znam to~no kako se vika gospodinot {to Zimi boka. [ledete me. ni Ana ni diable fidof. Gospo|a Rabu{ Gledam deka znae{ da laska{! ]e stane{ dvorjanin i pol. Dali ti e poarno da mi gi vodi{ o~ive ili da se xari{ so o~ite vo peticite od tvojot gospodar? Robin Poarno mi e da odam pred vas odo{to nego da go sledam ko xuxe. Toj mene feti kaj Ana Rabus odnesi.za drugi dva ma`a. xentelemen~e. Gospo|a Rabu{ Normalno . gospo|o Rabu{. (Vleguva gazda Plitkavoda) Plitkavoda Vo prav ~as. ve molam. Ne znae {to da pravi so sebe. gospodine. Si naviknalo da odi{ pozadi. Zimi boka. ama sega treba da vodi{. Kade ste trgnale? Gospo|a Rabu{ Da se vidam so `ena vi. (Izleguvaat) . od s# srce. Evans ]e vidi toj. & fali dru{tvo. Doma e? Plitkavoda Doma. Da vi umrat ma`ite mislam deka i dvete vedna{ }e se prema`ite. Xrckite }e mu gi i`vadam.

gospodine. Rabu{ i Drugite Vo prav ~as. Gledam vetrevo }e donese luwa. . a i tevojkata mene saka. A sega eve ja. Su{ko Nitu jas. sudijata [upelko. [upelko Podolgo vreme se nadevame na sklu~uvawe brak pome|u Ana Rabu{ i mojot bratu~ed Su{ko.pa ve molam da povelite. site kom{ii do eden. Kako {to e opak svetot. Kajus Ta. gazda Su{ko. Ujdurmi! Podli ujdurmi! A na{ite neverni `eni vjasaat zaedno vo propast! Ama }e go v~opam Falstafa na delo. Plitkavoda (Za sebe) @imi krstov. dedo. [upelko Ne }e mo`am. (Vleguvaat gazda Rabu{. Rabu{ Go imate od mene. dru{tvence i pol! (Na site) Kaj mene doma e gozba. Taka parem feli Brsopatka. a tokmu deneska treba da go dobieme odgovorot. Ma` mi e edno so nego! Doma e `ena vi ili ne? Plitkavoda Doma e. a so nea ne sakam da imam davawe zemawe pa makar i vekot da mi go dadat. sigurno i Falstaf e tamu. kako ti se vika{e vitezot? Robin Vitez Xon Falstaf. Gospodine doktore. a Rabu{a li~no rezil }e go storam kako pluknat Akteon. Odam. Su{ko Se nadevam deka go imam va{iot blagoslov. Meanxijata. . Zaka`avme ve~era so gospojcata Ana. Gospo|a Rabu{ Dozvolete mi. Ne me dr`i mesto. (Izleguvaat Robin i gospo|a Rabu{) Plitkavoda Dali e Rabu{ tokmu so umot? Ima o~i? Misli malku? Izgleda zatapil i site setila mu spijat. zimi boka. Budala! Mom~evo ne e ovde da slu`i za drven advokat! Rabu{ ja kotka sklonosta na `ena si. Plitkavoda Vitez Xon Falstaf? Gospo|a Rabu{ Tokmu taka. & dava zdiv i polet na nejzinata bludnost. otec Hju Evans. (Udira ~asovnikot) Vreme e. }e go trgnam pozajmeniot dulak ~ednost od |omti-sveticata Rabu{. potoa nejze gr~manikot }e & go izvadam . gazda Plitkavoda. gospodine.Mom~e. (Na Kajus) Ama ne i od `ena mi. Postojano mu go zaboravam imeto.Veselite `eni od Vindzor 53 mu go dade na ma` mi. doktor Kajus i Xon Ragbi) [upelko. xabe mu se. I toa so mom~eto na Falstafa. taa smeta deka vie ste podobra prilika. }e umram ako ne ja vidam. gospodine Rabu{.ovaj. odi kaj `ena mi i toa so mom~eto na Falstafa. gazda Su{ko. vi rekov.Ubeden sum sto posto. . gazda Plitkavoda. }e bidat na moja strana. moja domakinka.

neka ja zeme bez ni{to: bogatstvoto {to go imam ~eka na mojot blagoslov. Ako ja zeme. Gospodinot e gol i bos. Ni vie.54 Meanxijata Vilijam [EKSPIR gajdi{teto. mirisa na prolet. Kajus i Evans Odime! Ajde da ja vidime a`dajata! (Izleguvaat) (Na Rabu{) A {to mislite za mladiot gospodin Fenton? Duhovit e. Toj }e ja lapne. (Izleguva Ragbi) Meanxijata So zdravje. Ima da mi zaigra. toj }e ja lapne. [upelko E pa. Rakpi. vo negovi race e i velam toj }e ja lapne. Jas odam kaj mojot vitez Falstaf. da drmneme malku kanarsko vince. Gospodine doktore. toj puka na golemo. mu igraat o~iwata. (Izleguvaat [upelko i Su{ko) Kajus Toma oti. pi{uva stihovi. gazda Rabu{. vie sekako nema da me odbiete. (Izleguva Meanxijata) Plitkavoda (Za sebe) Prvin jas }e go drmnam po . ni vie o~e Hju. tancuva. Pokraj dobroto jadewe. Saka da bide petel na tu|o buni{te. }e ima i posebna to~ka:nastap na a`daja. Se dru`e{e so ona zbesnato Krale i so Poins. ostanete so zdravje! (Na strana na Su{ko) Vaka mnogu potrezveno }e ja barame devojkata od gazda Rabu{. Kajus i Evans) Odime. Rabu{ Bez moj blagoslov. du{i~ki. Plitkavoda Dobro ama barem nekolkumina dojdete so mene doma. govori svetski. narode! Rabu{. jas fednas itam. (Na Rabu{. a mojot blagoslov go davam na drug.

Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ka`ete im na lu|evo {to treba da pravat. kako {to vi rekov. Potoa. ne mo`at da zgre{at. Celo vreme ste na {trek tuka kraj pivarnicata. se zakolna deka }e me otera vo maj~inata. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Slu{aj vamu. Gospo|a Rabu{ (Na Xon i Robert) Zapametivte? Gospo|a Plitkavoda Stopati im ka`av. (Na Robin) A ti odi i ka`i mu na tvojot gospodar deka sum sama. vedna{ idite i bez dvoumewe ja krevate ko{nicava na ramewa. ako ne{to vi zucnam. da ne mu ka`a? Ajde! Ajde! Ajde! (Vleguvaat Xon i Robert. najbrzo {to mo`ete ja nosite kaj pera~kite na livadata Da~et.Veselite `eni od Vindzor 55 Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda i gospo|a Rabu{) Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! Gospo|a Rabu{ Brzo. Znae{ da ~uva{ tajni. Toga{ ajde. se kolnam. (Izleguvaat Xon i Robert. a toa ti e kroja~ {to }e ti skroi nov elek i yivri. . Mojot gospodar ne znae deka i vie ste tuka. Gospo|a Plitkavoda Ti si dobro mom~e. . klukajdrv~e. Gospo|a Rabu{ Robin Ni zbor. Mi se zakani deka }e me kazni so do`ivotna sloboda. vitezot Xon Falstaf. Gospo|a Plitkavoda Odi.Robert! Me slu{a{? -Odete. so ko{nica za ali{ta) Gospo|a Plitkavoda Ovde. Vleguva Robin) Gospo|a Rabu{ Doa|a maliot Robin. {to ima novo? Robin Mojot gospodar. brzo! Dali ko{nicata za ali{ta Gospo|a Plitkavoda Bez gajle. Gospo|a Plitkavoda Zdravo. Mora da brzneme! Gospo|a Plitkavoda Zna~i. koga }e me slu{nete deka ve vikam. (Izleguva Robin) Gospo|o Rabu{. i tamu ja praznite vo batakot kraj bregot na Temza. vleze od drugata vrata i bara da go primite. spu{tete ja. Ne se sekiraj. Ako ne odglumam dobro. i dojdete koga }e ve viknam.Odam da se skrijam. pilence moe ga}esto. ne go zaboravajte va{iot znak. . isvirkaj me.

ne znam da pqampam.a ti toa go zaslu`uva{. Sega }e zgre{am vo `elbata: Sakam ma` ti da e mrtov. vitezu? Toga{ duri }e bidam za `alewe. Falstaf Poarno da re~evte deka sakam da se {etam pokraj portata od Zatvorot a od nea mi se gadi kako od smrdeata na prde` od rasipan stomak. Gledam tvoeto oko e posjajno od dijamant. Gledam {to bi bila da ne ti e sre}ata du{manka kako {to ti e prirodata prijatelka. Gospo|a Plitkavoda Jas va{a gospo|a. sega mo`am da umram oti dovolno `iveev. kako mnogute ligavi peder~iwa {to doa|aat ko `eni vo ma{ki pantaloni i mirisaat kako lanski rasol na prolet. Ete. . ne umeam da te veli~am. ili koj bilo prevez {ien po venecijanski terk. toa ne mo`e{ da go sokrie{. I pred kralot ova bi go ka`al. gospodine. Mislam deka ja sakate gospo|a Rabu{. Ama te sakam. prevez od vojvotka. Ti bi bila sovr{ena dvorjanka. Falstaf O ne`en moj vitezu Xon! Falstaf Gospo|o Plitkavoda. nema kaj mene {to da se skrie. da ka`am vakva si takva si. S# }e zaslu`am. Tvoeto ~elo ima vajana ubavina na koja & prilega prevez od gondola.na moeto ~elo ve}e ne mu prilega ama ba{ ni{to. ne znam da mamam. Bi te napravil moja gospo|a. duri ni obi~na bri{ka. vitezu Xon . surova tiranka si kon sebe koga taka zboruva{. A vo {to toga{ se zaqubiv? Neka ova te ubedi deka ima ne{to nesekojdnevno vo tebe. Gospo|a Plitkavoda Ne maftajte me. O. ~asu nepovtorliv! Gospo|a Plitkavoda Falstaf @imi Gospod. (Vleguva Falstaf) Falstaf Te dofativ li. Gospo|a Plitkavoda Veruvaj mi. gospo|o Plitkavoda. Falstaf Samo taka prodol`i. a eden den i sami }e doznaete. samo tebe te sakam. ]e mu go vterame umot v glava da znae {to e bri~eno a {to stri`eno. Ne umeam. dijamantu moj nebesen? Da. Gospo|a Plitkavoda Bri{ka. a tvojot cvrst ~ekor bi mu daval odli~en zamav na tvojot ód vo zdolni{te so poluobra~i. Gospo|a Plitkavoda Neboto mi e svedok kako ve sakam. na toa gnilo ~kembi{te. Ti velam.56 Vilijam [EKSPIR (Izleguva gospo|a Rabu{) ]e mu poka`eme na toa nezdravo me{i{te. Falstaf Neka poka`e francuskiot dvor podobra. Na vrvot sum od sre}ata.

propadnavte za na vek! Gospo|a Plitkavoda Oti? [to se slu~ilo. lesno }e go sobere vnatre. a ne za sramot {to }e pukne. (Vleguva gospo|a Rabu{) [to e so vas? [to se slu~ilo? Gospo|a Rabu{ O gospo|o Plitkavoda. ]e se skrijam zad tapiserijava. i nafrlete valkani ali{ta na nego kako da odi na perewe. vedna{ neka se ~isti. Bo`e. Gospo|a Plitkavoda [to da pravam? Imam tuka eden gospodin. ako imate nekoj prijatel ovde.bidej}i ba{ sega gi belat platnata . Ili . celata e izlezena od mente{iwa i bara vedna{ da zboruva so vas. vo red. a kolku ne~esen povod za somne` ste mu dale! Gospo|a Plitkavoda Kakov povod za somne`? Gospo|a Rabu{ Kakov povod za somne`? Sram da vi e! Ama se izla`av vo vas! Gospo|a Plitkavoda Lele majko! Ka`ete ve}e edna{ za {to se raboti. Dojdov malku porano da vi ka`am. Branete si go ugledot ili zboguvajte se za navek so udobniot `ivot. se poti. da go najde doti~niot. se nadevam. inaku zo{to vaka bi se odnesuvala. so site “faci” od Vindzor. za nego se pla{am. “bi se otka`ala”. fr~i. gospodine. eve edna ko{nica. ama se izla`av vo vas! Eve. gospo|o Rabu{? Gospo|a Rabu{ O crna gospo|o Plitkavoda! Kolku ~esen ma` imate za soprug. mnogu mil prijatel. taa drdori ko naviena. Gospo|a Rabu{ Daj bo`e ovde da go nemate baraniot gospodin! Ama dal gospod i ma` vi doa|a so polovina Vindzor po sebe. moram da vi ka`am. Ako ste ~isti. Gotova ste! Gospo|a Plitkavoda Ne ba{. Od iljada funti bi se otka`ala samo da ne e sega tuka! Gospo|a Rabu{ “Bi se otka`ala”. Komu mu e sega va`no od {to bi se otka`ale? Ma` vi samo {to ne stignal. ama ako ne ste. Ako ne e nekoj od merata nadvor. Gospo|a Plitkavoda Ve molam. tokmu sega e kaj vas doma za da go iskoristi negovoto otsustvo vo valkani celi. {to ste storile? Za `iv rezil ste. (Falstaf se skriva zad tapiserijata).neka dvajca va{i . `eno. vo potraga po nekoj gospodin za kogo veli deka. (Vleguva Robin) Robin Gospo|o Plitkavoda! Gospo|o Plitkavoda! Na porti e gospo|a Rabu{. ve}e zaslu`ivte. Gospo|a Rabu{ Ma` vi doa|a vamu.Veselite `eni od Vindzor 57 Gospo|a Plitkavoda Ne. vedna{! Ne stojte ko zdrvena! Mislete. po va{a volja. Smislete vedna{ kako da go snema prijatelot: doma ne mo`ete da go skriete. milo }e mi bide. Falstaf Taa ne smee da me vidi. gotovi ste.

dojdete povamu. da vidam! Me sobira. (Na strana na Falstaf) Ugursuz eden vite{ki! Gospo|a Plitkavoda Xon! Robert! (Vleguvaat Xon i Robert) Vedna{ nosete gi od ovde ali{tava. Kajus i Evans) Ve molam. gospodine. gospodine Rabu{! Gore. {to da ~inam! Falstaf Plitkavoda (Na Rabu{. Odete gore niz odaite. vitezu? Falstaf (Na strana na gospo|a Rabu{) Te sakam. mom~e . pustete. elen so rogovi. gospoda! (Izleguva) Evans [e pome{til go{podinov od qubomora! . ]e vi go ka`am poposle. Zarem do tuka dojdovte? Plitkavoda Dojdov. Poslu{ajte ja va{ata prijatelka. doktor Kajus i popot Evans). Kaj pera~kite. Vi tvrdam }e go isterame lisecot na videlo!Prvin da mu zaklu~am ovde. Kade e naramnikot? (Xon i Robert go pikaat naramnikot) [to stoite ko zdrveni? Nosete ja ko{nicava kaj pera~kite na livadata Da~et! Vedna{! (Tie ja krevaat ko{nicata i trgnuvaat. azer e za parewe. eve vi gi klu~evite.Povikajte gi slugite. barajte. {to da pravam. toga{ zemete me na ududu. A i zrel e. Pomogni da zbri{am.nema da se lutam. da vidam. ^ekaj da se napikam ovde. gospodine Plitkavoda. soniv son no}eska. Gospo|a Plitkavoda [to e sega? Gajle vi e i za ko{nicava? Od koga po~na da ve boli glava i za pereweto? Da ne vi rastat rogovi? Plitkavoda Perewe? Kamo da mo`am glavata da si ja isperam pa da mi gi snema! Elen! Elen! Elen? Da. Ako se somnevam bez pri~ina. eve. po nego! Rabu{ Poleka malku. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospoda. (Na Xon i Robert) A vie? Kade ja nosite? Xon (Se pojavuva) Da vidam. terajte si majtap so mene . tuka. Me sobira. gazda Rabu{. me sobira. (Vleguva vo ko{nicata) Pove}e nikoga{ Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda frlaat valkani ali{ta vrz nego Gospo|a Rabu{ (Na Robin) Pomagaj da ti go pokrieme gospodarot. Lele. (Ja zaklu~uva vratata) A sega.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. elen so rogovi. {turete. gospo|o Plitkavoda.58 Vilijam [EKSPIR slugi go odnesat na livadata Da~et. mori. dojdov. gospoda! Tamu }e bide {to }e bide. tvrdam. Gospo|a Plitkavoda Kaj go sobira. Po mene. vie vitezu? (Na strana nemu) Dali se ova va{i pisma. Gospo|a Rabu{ [to. Eve.

]e ni bide blagodaren {to }e go frlat vo voda. (Vleguvaat Plitkavoda. vaka ne fo Frans. Da mu pora~ame da dojde utre vo osum sabajle za da mu se izvinime. (Izleguvaat Kajus. Negovata razvratna bolest te{ko se le~i so edna doza. A so Falstafa u{te ne sme zavr{ile. Gospo|a Rabu{ Ama mu be{e fufka koga ma` vi pra{a {to ima vo ko{nicata! Gospo|a Plitkavoda Posle ova sigurno mu treba kapewe.Veselite `eni od Vindzor 59 Kajus Zimi boka. Gospo|a Rabu{ (Na strana na gospo|a Plitkavoda) Slu{navte {to re~e? Gospo|a Plitkavoda Ama fino se odnesuvate so mene. gospodine Plitkavoda. qupomora ne fo Frans. gospodine Plitkavoda. Gospo|a Plitkavoda Na besilka so majmunov ne~esen! Kamo site kako nego vakvo kapewe da do~ekaat! Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Plitkavoda A da ja pratime onaa guska Brzofatka kaj nego i da mu se izvinime za frlaweto vo voda? Taka }e dobie nova nade`. Gospo|a Rabu{ Odli~no. Plitkavoda Taka e. gospoda. a toga{ e lesno da go namamime vo nova klopka. Plitkavoda Fino. Evans i Rabu{) Gospo|a Rabu{ Ubava. Amin! Gospo|a Rabu{ Sami rezil se pravite. . Da go vidime cirkusov do kraj. sega treba da se izdr`i. slatka dvojna ubavino! Gospo|a Plitkavoda Ne znam koja pove}e me rani: dali {to se zafrkna ma` mi ili {to se zezna vitezot. Rabu{ Odime po nego. ami kako! Gospo|a Plitkavoda Da dade gospod Finska da fatite! Plitkavoda Dosega ne sum go videla ma` mi vaka spoulaven. Ko da znae{e deka Falstaf e tuka. Rabu{ i Evans) Plitkavoda Go nema nikade. Pezevenk! Rabotava mi li~i na onaa narodnata: koj se fali ne pali. Gospo|a Rabu{ ]e postavam stapica za da otkrieme.

Ve molam prostete. Evans Ot {ega ve molam. Ama vi tvrdam. i mene. Potoa.60 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda Biva. Rabu{ (Na Kajus i Evans) Da pojdeme. ve molam. Nema nikoj! Rabu{ Da mu se snevidi. povelete gospo|o Rabu{. Plitkavoda Vi vetiv gozba. Plitkavoda Ve molam povelete. (Izleguvaat site osven Evans i Kajus) Evans Ako ima nekogo vo ku}ata. gospodo. Plitkavoda Moja gre{ka. samo na toa }e mislam! Evans Ajvan ajvano{an! Toj na{ taka }e n# dupi! (Izleguvaat) . gledam taa cesna zena. na{iot go{tilni~ar. zimi boka. gospodine Plitkavoda. Podocna }e vi objasnam zo{to go storiv ova. bog neka mi {udi na {udniot den! Kajus Zimi boka. (Na strana Nemtur) . ne vi e sram? \avolot da ne ve dup~i? Cacko da ne vi go mati umot? Za seto azno vindzorsko nema vaka da se nasamaram.Ajde `eno. Kajus Maka te{ka od {ove{t {e{ka. (Na Plitkavoda. Va{ata {opruga e naj~e{na vo ~ela Anglija. Biva taka? Nikako. vo odaite. . Kajus Zimi boka. Prostete mi. gospodine Rabu{. vo kov~e`ite. da ne go `aboravite utre onoj vosliv ajvan. go{podine. Kajus A jas tretiot. More ne! Vo ~el Vind`or. Imam stra{no sokle za letawe. gospodine Rabu{. pak }e imaa lakrdii. Kajus i Evans) Ve kanam utre sabajle kaj mene na doru~ek. Evans Togas ja{ {um vtoriot. }e lovime ptici. dolapite. Ve molam povelete. moja maka te{ka. Od srce ve molam. pro{etajte se malku na vozduh.

Ana [upelko Gospodine mil. e. no. Brzofatka (Na Ana) Slu{nete. vidov deka vredi{ pove}e od torbi polni zlato. rode! Mom~e.}e storime vaka .Veselite `eni od Vindzor 61 [upelko Scena 4 (Vleguvaat gazda Fenton i Ana Rabu{) Fenton Gledam na tatko ti drug mu e planot zatoa ne pra}aj me ve}e kaj nego. imam ne{to da vi ka`am. Ana. Ana Neka prekinat so razgovorot. Samo po malku mi e fufka.. so negovi pari sakam da ja zakrpam.za veselbite stari. . sepak prvin treba tatko mi da go pridobiete. toga{ . gazda Su{ko saka so vas da zboruva. gospo|o Brzofatka. O. Su{ko ]e pu{tam strela pa kaj }e udri neka udri. Veli deka sostojbata svoja. dru`bite bludni. vujko mi so denovi mo`e za nego da vi prika`uva. Ne mu e pravo {to sum od previsok rod. gospojce Ana. (Na Fenton) Ova e izborot na tatko. ama tatko ~etvoren ima{e! Su{ko ^etvoren tatko imav. prosej}i te. Fenton Su{ko ]e mora da re{i{ sama. i mi veli deka vo tebe gledam samo na~in da dojdam povtorno do pari. -Ve molam vuj~e. [upelko [to da se pravi? Ne sramete se.gazda Su{ko (doteran) i gospo|a Brzofatka) Eve ja ide. Napred. kolku edno more nakazanija grdi go razubavuvaat prihodot od trista funti! Brzofatka Kako ste gospodine Fenton? Ve molam. ka`ete & na gospojca Ana kako tatko mi ukral dve guski od koko{arnik i Eve vedna{. Mojot rodnina ima usta sam da zboruva. (Go trga Fentona na strana) Me~ka strav mene nestrav. nego prvin gospodine. Tuka sum na ~isto. A ako poniznata molba ne pomogne. mila Ano. Ana Ana Mo`ebi vistinata ja ka`uva tatko! Fenton Toga{ Bog da ne mi dade bel den da vidam! Iako priznavam aznoto na tvojot tatko mi be{e povod da te pobaram.(Zboruvaat na strana) (Vleguvaat sudijata [upelko. mnogu bedna od rasipni{tvo. A mi prefrla i za drugo . i samo rasko{ot tvoj li~en sega go qubam.

gospodine! [to vi e amanetot? Rabu{ Nema {to da ve slu{am. ba{ kako {to go sakam koe bilo `ensko vo Gloster. ne mi potrebalo da go sostavam.62 pak `iv ostanal? [upelko Vilijam [EKSPIR Su{ko Amanetot? Ama ste bile vie majtapxika. Povelete sega . smirete se. {to u{te se matkate kaj nas. Ana Gospodine Su{ko. Su{ko Zna~i. Ako mi bila sre}a. arno. Ako ne. U{te ne sum grobu na vrata! Ana Mislev. sam da me prosi. gospodine. rode. ]e ve ostavam. [upelko Toa i go pravam. (Vleguvaat gazda Rabu{ i gopo|a Rabu{) Pra{ajte go tatko vi: eve go doa|a. Rabu{ Taa ne e za vas! Fenton Slu{nete me. (Zastanuva na strana) Ana Zna~i. Tatko vi i vujko mi ne{to tuka matea. to~no. Vi rekov. ponastrana od }erka mi. }erka mi e dadena na drug. {to sakate od mene? Su{ko [to se odnesuva do mene. gospodine Rabu{. Tie mo`at podobro da vi ka`at {to matele. Ana Gospodine [upelko. -Vas ve bara. [upelko ]e prenese na vas sto i pedeset funti prihod. [to e ova? [to pravi gazda Fenton ovde? Navreden sum. gospojce Ana. gospodine Su{ko. Su{ko Da. jas sum debelo “nafatiran” velmo`a. Gospo|a Rabu{ Gospodine Fenton. Vi blagodaram za pomo{ta. Spolaj mu na boga. Su{ko Tokmu taka. }erko Ana. -Sakaj go. [upelko Pokraj nego }e `iveete na visoka noga. gospojce. Rabu{ Gospojce Ana. gospodine Su{ko. ve molam. zdravje bo`e. navistina ne sakam re~isi ni{to od vas. Fenton Poleka. ostavete go. mojot rodnina ve saka.

poaren ma` za tebe baram. zatoa {to }erka vi ja qubam na najispraven i najiskren mo`en na~in.Veselite `eni od Vindzor 63 Fenton gospodine [upelko. Zbogum Ana. kako }e ka`e taa. ne davaj me za onoj {utrak. i pokraj tradicijata. Jas ka`av {to ka`av. oti taka vetiv. (& dava pari) Eve za trudot. ba{ taka rabotam. Bidete na moja strana. Mrazam koga namerno zaboravam! (Izleguva) . Brzofatka (Na strana na Ana) A toa e mojot gospodar.” Ete. Zborot nazad ne go vra}am! (Izleguvaat Rabu{. ili navistina gazda Fenton. Jas ne vi sum ni prijatel ni du{man. taka verojatno i }e bide. Fenton Blagodaram. zbogum. poveli sinko Su{ko vnatre. a vetenoto go ispolnuvam . prekorite i site brani moram da go razveam barjakot na mojata qubov i da ne se povle~am.” & rekov. Brzofatka Dobra sre}a neka neboto vi prati! (Izleguva Fenton) Dobro srce ima. Sredete se. Zbogum dobra gospo|o. Fenton.osobeno koga }e mu vetam na gazda Fenton. “}e si go frli{ ~edoto vo ustata na onoj akmak. ili gazda Su{ko. ]e vidam prvin kolku }erka mi ve saka. na onoj doktor? Poglednete go malku gospodinot Fenton. gospodine Fenton. A sega moram po druga rabota do vitezot Xon Falstaf so porakata od dvete gospo|i. Sepak sakam gospodarot moj da ja dobie Ana. Do toga{. (& dava prsten) i te molam ve~erva u{te daj & go prstenov na Ana. Ana Poarno `iva da me zakopate v zemja i repi na glava da mi rastat! Gospo|a Rabu{ Poleka. Ana Maj~ice mila. Tatko & }e se luti. Fenton Dobra gospo|o Rabu{. @enite skokaat v ogan i vo voda po takvo srce. gospodine. [upelko i Su{ko) Brzofatka (Na Fenton) Zboruvajte so gospo|a Rabu{. (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i Ana) Brzofatka Gledate kako rabotam? “Ne. Gospo|a Rabu{ Ne te davam. gospodinot doktor. ]e storam {to mo`am za site trojca. Taa mora doma.

Falstaf Donesi mi bokal vino. Nam}or So jajca. Donesi mi vino za lu|e. mevot mi e poduen od plitka voda. Dnoto da e vo pekolot. Brzofatka Denot da ne me osuni ako. Vi posakuvam dobro utro! Falstaf Povelete. a na {to bi li~el jas koga u{te i bi se nadul? Na trup ko planina. bo`e pomo`i. gospodine. gospodine? Falstaf Bez.64 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Nam}or Vlezi. idiotite. Falstaf ^ekaj. me ispra}a gospo|a Plitkavoda. (Vleguva Nam}or so dva bokala vino) Nam}or Dojde gospo|a Brzofatka. `eno! (Vleguva gospo|a Brzofatka) Brzofatka (Vleguva Xon Falstaf) Falstaf Nam}or. so pr`eno lep~e vnatre. gospodine. prvin da doleam malku {pansko vince na temzinovo vodi{te. Moron! Gradev vrz vetuvaweto na glupa `ena. Falstaf Gospo|a Plitkavoda? Preku takvoto mi e od plitka voda: me frlija vo plitka voda. neka mi go izvadat mozokot. (Izleguva Nam}or) Zna~i? Brzofatka Kaj vas. e kriva. ]e se udavev da ne be{e bregot kamenest i plitok -smrt {to ja mrazam. sirotata. . Ne}am pile{ko seme vo pija~kata. oti vodata due. sigurno }e go dopram. gre{no ja razbrale. Falstaf Im go drvi? Isto kako i mene. (Pie vino) (Sega mo`e da vleze. gospodine. (Izleguva Nam}or) Do~ekav da me nosat vo ko{nica kako koski od kasapnica i da me frlat vo Temza!Ako pak nekoj vaka me nasedne. Gi postroi i gi zdrvi. neka go zdrop~kaat i neka mu go frlat na nekoe ku~e za Bo`ik. skraja da e. Gadovite me xitnaa v reka bez nikakva gri`a na sovest nebare frlaa slepi ku~enca koga ku~kata petnaeset }e okoti! A lesno na mene se gleda deka sum tip {to brzo tone. oti mevot mi e studen kako da sum goltnam grutki sneg mesto ap~iwa za bubrezi.) (Pie a potoa na Nam}or) Trgaj mi go ova |ubre. Samo da znaete kako gi kastri sega slugite. Saka da zboruva so vas. rekov! (Vleguva Nam}or) Nam}or (Na Falstaf) So va{a dozvola.

(Vleguva gospodinot Plitkavoda prepraven kako Rezil) Opaa. vi tvrdam. Plitkavoda [to? Celo vreme bevte tamu? Falstaf . Moram brzo da & ka`am. da doznaete {to se slu~i me|u mene i `enata na Plitkavoda? Plitkavoda Taka e. Falstaf Stori taka. re~eno deka se sakame. Plitkavoda I kako vi ode{e. Ne. Taa vi pora~uva u{te edna{ da otidete kaj nea pome|u osum i devet. gospodine Rezil. re~e deka ovde }e dojde. }e bidam iskren so vas. tokmu zatoa sum dojden. Bev doma kaj nejze vo zaka`aniot ~as. ete ti go naedna{ ko padnat od nebo to~no vo klu~niot mig na na{ata sredba . {to `ivee vo hroni~na treska na qubomora. gospodine.Veselite `eni od Vindzor 65 Falstaf Brzofatka Srceto }e ve zaboli. neka vidi koi mu se slabostite. gospodine. Falstaf Dobro. (Izleguva) Falstaf Ne{to mi go nema gospodinot Rezil. a duri potoa neka mi sudi za zaslugite. ami kako! Zdravo `ivo. Brzofatka ]e & ka`am.a so nego cela surija negovi ~apkuni. veli{? Brzofatka Osum i devet. celo. vitezu Falstaf.ve}e se imavme gu{nato. Plitkavoda Celo. }e ja posetam. nejziniot ma`. odi! ]e bidam tamu! Brzofatka Bidete pozdraveni. Ka`i & taka i nateraj ja da podrazmisli {to e ~ovekot. ama ona du{kalo so rogovi. Zna~i dojdovte. gospodine? Falstaf Mnogu tersene. gospodine. so drugi zborovi taman ja zavr{ivme predigrata . dovle~kani za u{i od negovata ~uknatost da ja prevrtat ku}ata naopaku i da go najdat manukot na `ena mu. baknato. da ja vidite kako umira sega od maka. gospodine Rezil. ]e ve obe{teti. Ma` & odi sabajlevo na lov. Falstaf Gospodine Rezil. gospodine Rezil. Izgoren sum po negovite pari. gospodine Rezil. gospodine. Pome|u devet i deset. Plitkavoda A zo{to? Da ne se predomislila? Falstaf Falstaf Dobro. eve go doa|a.

`enava na zlo. a pove}e zaradi smetenosta na `enata od Plitkavoda. {to kako dobar {panski me~ bev svitkan kako nekoj crv. se stvori najgnasnata zbir{tina od odvraten bazde` kakov {to ne setile nozdrinkite na najsmrdliviot pita~ vo Anglija! Plitkavoda jas so valkanite ali{ta. mu ja zadr`a rakata. Sega sigurno }e ja ostavite na rajat. gospodine Rezil.zamislete samo . mrsni krpi{ta taka {to. I koga daveweto ve}e ja prekarda{i. nivniot gospodar koj{to edna{ ili dvapati gi pra{a {to nosat vo ko{nicata. ^udo e kako ne se zagu{iv. Zamislete samo . Zna~i qubovta mi ojde po petlite. Zbogum. i me zanesoa pravo pred nosi{teto na qubomorniot crv. Taka. gazot preku glava. me pikaat vo edna ko{nica za ali{ta Plitkavoda Vo ko{nica za ali{ta? Falstaf @imi gospod. za va{e dobro. Dojdete koga }e vi odgovara da vidite kako napreduvam. gospodine Rezil. Me krenaa na ramewa. {to me zatnaa. krajot go krasi deloto: }e ja imate.66 Plitkavoda A toj ve pobara i ne ve najde? Falstaf Vilijam [EKSPIR Strpete se. gospodine Rezil. gospodine Rezil! Plitkavoda Zamisluvam. ]e ja imate. gospodine Rezil. gospodine Rezil.samo zamislete. Se stresov od strav da ne poludeniot kalap ne{to buri~ne vnatre. toj zamina so poterata. Prvo. bal~akot do vrv. gospodine. nepodnosliviot strav da ne me fati `iv odvratniot qubomoren pr~. vo Etna da me frlat kako {to me frlija vo Temza. ama sudbinata koja go odredi da si nosi rogovi. koga bev pove}e od polovina svaren vo maslo kako nekoe holandsko jadewe. Plitkovoda Sega e osum i pol. nema da ja ostavam na rajat.{to mo`am da izgoram ko vlakno. srede smrdenite ali{ta {to se raspa|aa vo sopstvenata ne~istotija. Gi pretrgav makite od tri razli~ni smrti. Falstaf I kolku vreme ostanavte vo nea? Falstaf Malku trpenie. Taka. Taa povtorno mi zaka`a. po nejzina zapoved. dvajca nejzini ajvani. piknat vo ko{nicata. kako jaka prepe~enica so ~ep. zna~i.~ovek graden kako mene.~vr~kav kako slanina . koga zovrev i po~nav da klokotam . za sre}a. Ma` & sabajlevo otide da lovi ptici. Ama slu{nete. rogovi }e mu nabiete na Plit- . zamisluvam. I treto. @al mi e za s# {to pretrgavte zaradi mene. Zamislete samo . ka`uva za nenadejnoto pojavuvawe na Plitkavoda i malku zaradi nejzinata snaodlivost. Vtoro. {to bidna ponatamu. gospodine. Falstaf Koga dojde tolku? Vedna{ odam. yivri{ta. a Gospodine Rezil.plaaas! Me frlija vo Temza da se izladam onaka v`aren kako kowska potkovica. vo ko{nica za ali{ta! Me nastegaa vnatre zaedno so valkanite ko{uli{ta. smrdlivi ~orapi{ta. Naedna{. dojdoa da me odnesat ko |omiti ne~isti ali{ta na livadata Da~et. gospodine Rezil i }e ~uete niz {to s# pominav da ja navedam. ~ovek {to postojano se topi i se raspa|a. se pojavuva nekoja si gospo|a Brzofatka. Sredbata e pome|u osum i devet. }e vi ka`am. ugursuzi ugursozani.

(Izleguva) Plitkavoda Hm! Ha! Tokmu sum ili ne sum? Sonuvam ili ne? Dali spijam? Plitkavodo. pomo{nikot negov. Taka ti e koga ima{ ali{ta za perewe i ko{nici za perewe! Ama sega mora da bidam ona {to sum. gazda Plitkavodo! Nekoj ti go spopikal na nevideno. Ne mo`am da izbegam od ona {to sum. mir nema da imam. ]e go prebaram sekoe kat~e. toga{ }e bodam do ludilo.Veselite `eni od Vindzor 67 kavoda. Ako mi nabijat rogovi za bodewe. nema kako. (Izleguva) . Ne mo`e nigde da bega. Pssst! Samo da ne ~ue |avolot. gazda Plitkavodo. ama od ona {to ne sakam da bidam. gospodine. Doma mi e. sekoe nevozmo`no mesto. Taka ti e koga si `enet. Ne go beri ni v pipernik ni v solarnik. razbudi se! Razbudi se. ]e go fatam `iv razvratnikov.

O~e Hju. ne se srami.Kako {e veli “prele{tna” na latin{ki. Gospo|a Plitkavoda ve moli vedna{ da odite kaj nea. Ama navistina e epten lut zaradi ona frlawe vo voda. ili sekoj mig }e bide tamu. gore glavata. Dojdi. Denes kako ne{to da se praznuva. Evans Ti {i mnogu pro{ta {ena. Brzofatka Eve odam. . Ve molam raspra{ajte go malku latinski. (Vleguva otec Hju Evans) Eve doa|a negoviot u~itel.[to `na~i “lapis“. Odgovori mu na u~itelot. Gore glavata. Evans Pre{tanete da tre{ete glupo{ti! . Te molam. Gospo|a Rabu{ Gospo|a Rabu{ Ajde sinko. Brzofatka Pre-lesna? Bog da n# vardi od prelesni `eni. {miri {e. Vilijam. “Pulcher”. . Vilijam? .^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat gospo|a Rabu{. Vilijam? Vilijam Brzofatka Retki se takvite kako nego! Gospo|a Rabu{ O~e Hju. A jas mislev deka ima eden broj pove}e. ne rabotite denes? Evans Ne. oti velat: Bog pomaga do tripati. ma` mi veli deka u~eweto i~ ne mu odi od raka na sin mi. Samo da go odnesam mladiov gospodin na u~ili{te. Evans Vilijam. ga`da [u{ko {redi decata da poigraat. gospo|a Brzofatka i Vilijam Rabu{) Gospo|a Rabu{ Misli{ deka e ve}e kaj gospo|a Plitkavoda? Gospo|a Brzofatka Sigurno e. kolku broevi ima kaj imenkite? Vilijam Dva. Evans Dojdi vamu.

O Evans @apomni. A koj. zeno! Vilijam Dativus: curvum. Brzofatka Evans Ova king-kong. (Na Brzofatka) Mir! Evans A kako gla{i dativniot pade{ vo mnozina od curvus. po`ajmuva ~lenovi? Vilijam ^lenovite se pozajmuvaat od zamenki i vaka se menuvaat: Singulariter nominativo: “hic. Dativniot pade`? Evans Da. . Evans Brzofatka Ne. Te molam. Accusativo: hing. hog. hoc”. Vilijam. haec. Brzofatka Kurva sekoga{ “pa|a” vo “dativ”. O . hong kong ili ping-pong na latinski zna~i kremenadla. Te molam `apameti dobro. Morkov! Dobar e za o~ite! Vilijam “Lapis”. `eno.A vokativ. Vilijame. `na~i “lapis”. pa`i: genitivo: huius. vokativ e morkovum. Vilijam? Vilijam ^akal. Vilijame? Vilijam Evans @amol~i. dete. vi tvrdam. hag.vocativo. imenkata ako e kurva. Vilijam? Vilijam A {to `na~i “kamen”. A kako e vo aku`ativ? Vilijam Accusativo: hinc Evans Ama te molam `apameti dete. hang. Evans Gospo|a Rabu{ Odlicno. Gaden rod! Zaboravi & ja. Evans Nominativo: hig. hog. [ram da ti e. curvi. Vilijam. Evans Ne drapaj kol~i{ta. curva. `eno! .Veselite `eni od Vindzor 69 Evans Vilijam Kamen.

kako {e menuvaat `amenkite? Vilijam Zaboraviv. o~e Hju. Zaboravate deka tie samite mnogu pobrzo gi u~at. Mnogu e {ilen vo pomneweto. Ajde dobro. (Izleguva Evans) Odime doma. Evans Quik. sin~e. (Izleguvaat) Samo gubite vreme {to gi u~ite decata na takvi zborovi. Gospo|a Rabu{ Ubav na majka! Ama znael! Evans @nae. Vilijame. @bogum gospo|o Rabu{. quok. ajde. Ama zo{to i kurvi? Kako ne vi e sram! Evans Zeno. A {ega odi da {i poigra{. Gospo|a Rabu{ Zbogum. `nae. toga{ ga`ot }e ti `apameti. premnogu se . quak. kva~i{ i kvo~i{. deteto.70 Brzofatka Vilijam [EKSPIR zadr`avme. (Izleguva Vilijam) (Na Brzofatka) Odime. kurva. Ako `aborava{ da kvi~i{. da ne {i {e mrdnala? @arem ni{to ne `nae{ `a tvoite “pade`i”. “brojot” i “vidot”? Do{ega ne {um {retnal volku kr{tena utka! Gospo|a Rabu{ (Na gospo|a Brzofatka) Dosta mori! Evans A {ega ka{i mi. gospodine.

sama si? Gospo|a Plitkavoda Sama. No dali sme sega bezbedni od ma` vi? Gospo|a Plitkavoda Na lov e. Ene go onde so ma` mi. sestro. ej! Gospo|a Plitkavoda Vo spalnata. na ma` ti pak mu vlegle mu{i~kite. Samo {to ne stignal. Sre}a {to debeliot vitez ne e tuka. . vitezu sladok. (Na strana) Zboruvaj poglasno. go ubeduva ma` mi deka i sega e ovde. vitezu. Nema nikoj osven doma{nite. (Falstaf vleguva vo spalnata. gi kolne site `eneti i site }erki Evini bez ogled na bojata. vo prostata slu`ba na qubovta tuku so site nejzini dodavki. vrni. pcue. Gospoa|a Rabu{ Navistina? Gospo|a Plitkavoda Zo{to. gospo|o Plitkavoda.) Gospo|a Rabu{ Zdravo `ivo. naddavki i dol`nosti.Veselite `eni od Vindzor 71 Scena 2 (Vleguvaat Falstaf i gospo|a Plitkavoda) Falstaf Gospo|o Plitkavoda. vo ko{nica. se ~uka po ~elo i vika “Niknete. sestro Plitkavodo. Gledam deka ste mi verni vo qubovta. Gospo|a Plitkavoda Gospo|a Rabu{ Kako zo{to. so`albata va{a gi goltna site moi maki. `eno. Ama milo mi e {to vitezot ne e ovde. sestro. Neka vidi deka sam od sebe se pravi budala. i se kolne deka go iznele. Mnogu ludila sum videla ama vo sporedba so rastrojstvoto negovo sega{no. gi dovle~kal nego i drugite od lov za u{te edna{ da go proveri svojot somne`. site mi se ~inat krotki. Vleguva gospo|a Rabu{. niknete!”. Gospo|a Plitkavoda Navistina. Gospo|a Plitkavoda A kolku e daleku odovde? Gospo|a Rabu{ Ene go na agolot od ulicata. da ne go spomenuva nego? Gospo|a Rabu{ Samo nego i nikoj drug. Gospo|a Plitkavoda (Od nadvor) Ej. smireni i trpelivi. Gotova sum: vitezot e ovde. Gospo|a Rabu{ Zo{to? Gospo|a Rabu{ Navistina mi e milo {to nema{ nikogo doma. posledniot pat koga go baral ovde. a jas se kolnam deka xentlemenski }e vi vozvratam: ne samo.

Kakva `ena ste vie! Trgajte go. Gospo|a Rabu{ Ako otidete nadvor vakvi kakvi {to ste. bunar. odete.Tr~ajte gore. vizba {to ne se od nego zapi{ani za da gi pomni. sanduk. Brzo. kolku nego e debela.Inaku bi mo`ele da mu ja zduvnete pred da dojde. . Gospo|a Plitkavoda A vo {to da go prepravime? Gospo|a Rabu{ Natemago. ]e gi prebara po spisok.72 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Toga{ }e odam nadvor. inaku bi mo`el da si stavi kapela. Samo `iva glava da izvle~am. Doma nema kade da se skriete. tamu & e i kapelata so prevez i {alot. Vo nieden `enski fustan ne go sobira. trgajte go! Poarno sram odo{to ubistvo. brzo! Vedna{ idime da ve preoble~eme. Gospo|a Plitkavoda Odete. vitezu . ne mi teknuva. Falstaf Du{i~ki dobri. gospo|a Rabu{ i jas }e vi najdeme i {amija. Nema dolap. vitezu. (Izleguva Falstaf) .osven ako ne se prepravite. Dotoga{ natnete go fustanot. {al. Gospo|a Plitkavoda Tamu sekoga{ gi praznat pu{kite po lovot. Gospo|a Plitkavoda Toga{ posramoteni ste za navek. Vo me|uvreme. ve ~eka smrt. onaa debelata od Brentford. Gospo|a Plitkavoda A kade? Kaj da go pikam? Pak da go nastegam v ko{nica? (Falstaf izleguva od spalnata) Falstaf A ne. A nekako da kidnam pred da dojde? Gospo|a Rabu{ Nikako. a toj e mrtov ~ovek. Gospo|a Rabu{ Taman }e mu bide. A {to pravite. ~ekmexe. Gospo|a Rabu{ I tamu }e yirne. pove}e ne se pikam v ko{nica. Pile ne mo`e da preleta. da se zabradi so {amija i taka da se spasi. Trojcata bra}a na gospodinot Plitkavoda vardat na vratata so pi{toli. vsu{nost. kov~eg. Gospo|a Rabu{ A da se skriete vo furnata? Falstaf Kade e? Gospo|a Plitkavoda Gore imam fustan od tetkata na mojata slu{ka. vie tuka? Falstaf A {to da pravam? ]e se skrijam vo oxakot. sladok vitezu. smislete {to bilo. vi tvrdam.

Gospo|a Plitkavoda Prvin }e im ka`am na slugite {to da napravat so ko{nicata. iako ne znam kako do{ikal. Gospo|a Rabu{ Bog neka go dovle~ka pred stapot na ma` ti.sviwata pomijata ja jade. Ti ka~i se gore. gospodine Rabu{. prase edno nedozgoeno! [to da mu napravime. a potoa |avolot neka go prevzeme stapot! Gospo|a Plitkavoda Lo{o ne pravime. malku }e mu bide! (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Eve }e doka`eme vo igrava {to se bistri `enite mo`e da se veseli a sepak ~esni i ~isti. krenete ja pak ko{nicata na ramena. . Tvrdi deka e ve{tica. no ako ispadne deka e vistina. Ve}e ne odi vaka. Gospo|a Rabu{ Da dade gospod da go obesat. Ako vi ka`e da ja spu{tite. poslu{ajte go. Brzo. vedna{ }e najdam i {amija za nego. (Ja krevaat ko{nicata. ajvani (Xon i Robert ja spu{taat ko{nicata) Viknete ja `ena mi. Gospo|a Rabu{ Ama toj samo {to ne do{ol. Xon Ne daj bo`e. Da go prepravime sepak Falstafa kako ve{ticata od Brentford. Gospo|a Plitkavoda ]e go ispitame i toa. `eno mori! Doa|aj mori vedna{! Da vidi{ kolku ~esni ali{ta pra}a{ na belewe! Rabu{ Ova gi nadminuva site granici. pa duri & se zakani deka }e ja tepa. Ne daj bo`e pak da e vnatre vitezot. taka! Gospo|a Rabu{ Robert Ide ami kako i zboruva za ko{nicata. odete! (Izleguva) Xon Dali navistina ide ma` mi? Krevaj. gazda Rabu{. dali povtorno }e me proglasite za ludak? (Na Xon i Robert) Spu{tete ja ko{nicata. Gospodarot e re~isi na vrata. doktor Kajus. mora da ve . razbojni~ka dru`ina. se {eguvame.) Plitkavoda Da.@eno. krevaj. Ne mo`e da ja smisli onaa starica od Brentford. otec Evans i sudijata [upelko. Manuk v ko{nica! O. oti }e im naredam na slugite pak da ja nosat ko{nicata za da gi sretne na vrata kako minatiot pat. Sega }e pukne |avolot. banda. (Izleguva) (Vleguvaat gospo|a Plitkavoda so Xon i Robert) Gospo|a Plitkavoda Ajde momci. zavereni~ko duvlo protiv mene.) (Vleguvaat gazda Plitkavoda. si igrame sade no po narodnata: Na krajot sepak . poarno da e polna olovo. & zabrani da ni doa|a v ku}i.Veselite `eni od Vindzor 73 Gospo|a Plitkavoda Ba{ bi sakala vakov da mu izleze na ma` mi pred o~i. gospodine Plitkavoda. ugursuzi edni rasipani! Ima tuka jato.

Evans (Na Plitkavoda) Kako ne vi e sram? Ostavete gi ali{tata na rajat. morate da {e molite a ne da gi {ledite budal{tinite na va{eto {r~e. velam! Rabu{ Zo{to. gadu! Go{podine Plitkavodo. Samo se rezilite. `imi gospod. Plitkavoda Zna~i. Ova e qubomora. apa{u! Rabu{ Ova gi preminuva granicite. da propadnam vzemi ako v~era ne iznesoa ~ovek od mojata ku}a tokmu vo ovaa ko{nica. ova ne e na arno. skromnata sopruga. sma~kajte go kako bolva! Rabu{ Nema nikoj.74 vrzeme. gospodine Plitkavoda. (Vleguva gospo|a Plitkavoda) Dojdete vamu. qubomorata zasnovana. Evans Vilijam [EKSPIR Evans Ova nera`umno: `arem }e ni gi poka`ete ga}ite na `ena vi? Pre{tanete. ova ne }e e na arno. zo{to? I jas istoto go velam. ako se somnevate vo mojata ~esnost. Plitkavoda Samo taka. gospodine. doblesnoto su{testvo {to ima qubomorna budala za ma`! Se somnevam bez pri~ina. ne e ovde toj {to go baram. besramnice. ~oveku. Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Gospodine Rabu{. prodol`i si. ~esnata `ena. gospo|o Plitkavoda! Gospo|a Plitkavoda. Izvestuvaweto mi e to~no. Zo{to i denes da ne e vnatre? Siguren sum deka e kaj mene doma. gospo|o. gospodine Plitkavoda. (Na Xon i Robert) Istresete mi go siot ve{! (Buri~ka po ali{tata) Gospo|a Plitkavoda Ako najdete nekogo vnatre. Plitkavoda (Na Xon i Robert) Ispraznete ja ko{nicata. . taka? Gospo|a Plitkavoda Bez pri~ina. Plitkavoda ]e mi izleze{. (Toj ja otvora ko{nicata i po~nuva da gi vadi ali{tata) Izleguvaj. Plitkavoda [upelko Ludilo! Ludilo! Pobe{nal kako be{en pe{! Navistina. [upelko @imi zakonot.

) Gospo|a Plitkavoda Nemoj. eve i za gataweto! (Izleguva Falstaf) Gospo|a Rabu{ Ej. velam! (Vleguvaat gospo|a Rabu{ i Falstaf prepraven kako starica. Plitkavoda Ama lu|e. Ishodot da go vidite na mojata qubomora. (Izleguvaat ma`ite) . velete “qubomoren kako Plitkavoda {to go bara{e kalapot na `ena si vo volov rog!” Bidete so mene u{te sega. taka? Nie sme ednostavni lu|e. Tetkata od Brentford. mi{lam oti `enava navi{tina e ve{terka. Rabu{ Da izdr`ime u{te malku. Gledam deka ima dolga brada pod {alot. nikade ne e osven vo va{iot mozok. slezi ve{terko. pretska`uvawa. nadvor! Eve ti za vra`binite. gangsterko. ku{a~ki. ve{terko. Plitkavoda Zarem ne vi e sram? Mislam deka ja ubivte kutri~kata. Plitkavoda Sega jas }e ja maj~osam! (Go tepa Falstafa) Da te nema. nemoj! Lu|e. smrdlo smrdlosana! Nadvor. Ma` mi doa|a vo spalnata. Gospo|a Rabu{ (Na Falstaf) Ajde maj~e. u{te edna{ so mene da ja prebarame ku}ata. Plitkavoda ]e dojdete so mene. dr`i se za raka. Gospo|a Plitkavoda So staricata? Kakva starica? I }e ja ubie. ne znaeme {to s# se vr{i pod maskata na |omti gata~kiot zanaet. Ako sum xavkal a nemalo traga. Ne {akam `eni {o dolga brada. orospijo. ne prostuvajte mi za grevot. Taa raboti so baja~ki. priseni kako ovaa. Odime. -Slezi. pomognete mi u{te samo ovojpat da ja prebarame ku}ata. (Izleguvaat Xon i Robert so ko{nicata) Gospo|a Plitkavoda ostavajte da ja tepa staricata. gospo|o Rabu{! Slezete so staricata. pove}e nikoga{ ne doa|ajte ako zalajam. gospodo? Ve molam. raboti za nas nerazbirlivi. Poleka. stara rasipana kurve{tija! & rekov deka ne smee doma da mi stapne. crni ma`u. gospodo. krasto krastava.Neka vi slu`i na ~est! Gospo|a Plitkavoda Plitkavoda Tetkata na mojata sluginka. dojdete. sleguvaj. zemete me na ududu za navek.) (Plitkavoda trgnuva kon niv. . Zna~i taa prenesuva poraki. Nie ni{to ne znaeme. gospoda. Plitkavoda Ve{terka. kurve{tija. ne Na besilka so nea! Ve{terka! Evans @imi I{u{.Veselite `eni od Vindzor 75 Rabu{ Ne e. Ako ne go najdam ona {to go baram. grdosijo.

@elezoto se kova duri e `e{ko. sekako. a potoa kovawe. Ako ne ja prodal du{ata na |avolot za navek. ako za ni{to drugo barem da mu gi isterame mu{i~kite od glava na ma` ti. Gospo|a Plitkavoda Dali }e im ka`eme na ma`ite kako go uslu`ivme? Gospo|a Rabu{ Da. Ako imaat srce i ponatamu da go ma~at kutriot. da go gonime Falstafa do kraj so odmazdata? Gospo|a Rabu{ Duhot na bludnosta sigurno zduvnal od nego i toa posran od strav. debel vitez. . Gospo|a Rabu{ ]e go dadam stapov na svetewe i }e go obesam nad oltar. (Izleguvaat) @imi s#. oti mi se ~ini deka {egata nema da ja postigne celta s# duri toj ne bide javno izrezilen. jaden.mo`eme li. Gospo|a Plitkavoda [to mislite . Gospo|a Plitkavoda Ma{ki i bezmilosno. toga{ nie sme tuka da pomagame. ma{ki mu ja zede merata. Gospo|a Plitkavoda Ubedena sum deka }e go iskamfuzat pred site. mislam deka pove}e nikoga{ nema da posegne po nas kako da sme selo bez ku~iwa. bi rekla. so potvrdenata na{a `enska zrelost i svedo~eweto na ~istata sovest.76 Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Gospo|a Rabu{ Toga{ v kova~nica so nea. Doblesno delo napravi.

Ima debelo da mi platat. mu zaka`at sredba na prijatelot nivni debel. Meanxijata Kakov e toj Vojvoda {to doa|a tajno? Ni{to za nego ne se slu{a na dvorot. zaradi zabava op{ta. Cela nedela im ~uvam sobi. gospodine. Rabu{ Dobro. debelo. a tie treba da mu izlezat na sre{ta. Plitkavoda Najdobar e na~inot {to tie dve go predlo`ija. Pobrgu sonceto }e go ovbinam za studot odo{to tebe za blud. nikoga{ nema da dojde. Plitkavoda Meanxijata ]e im gi dadam kowite. @enite na{i neka u{te edna{. . dosta. gazda Plitkavoda. Otsega pravi {to saka{. Germancite sakaat da najmat tri va{i kowi. ko vo navredata {to be{e.Veselite `eni od Vindzor 77 Scena 4 Scena 3 (Vleguvaat Meanxijata i Nam}or) Nam}or Gospodine. Da. gospo|a Rabu{. Sega ~esta tvoja }e stoi vo nego {to krivoklevetnik be{e cvrsta ko vera. dobro. drugi gosti sum vra}al. Neka padne v zamka. Ajde! (Izleguvaat) Prosti mi. Rabu{ Zna~i na obete vi pratil pisma istovremeno? Gospo|a Rabu{ Mene samo ~etvrt sat podocna. Li~no Vojvodata }e pristigne utre na dvorot. ]e gi viknam kaj vas. Da porazgovaram so gospodata. `eno. Krajni~av si vo pokornosta. Zboruvaat angliski? Nam}or (Vleguvaat gazda Rabu{. gospo|a Plitkavoda i otec Hju Evans) Evans Do{ega ne {um {retnal popametna `ena. a nie `iv }e go fatime i rezil }e go storime pred site. ama ima da platat. Rabu{ Kako? Da mu pratat aber deka }e go sretnat vo parkot na polno}? Te{ko.

ima mnogumina {to u{te se pla{at no}e. I? Gospo|a Plitkavoda Klopkata ja smislivme vaka: Falstaf kraj toj dab obete da n# sretne. Rabu{ Istoto go mislam i jas. so obra~i voso~ni sve}i na nivnite glavi. Mi{lam deka teloto mu e ka`neto. ubiena e pohotata vo nego. go kornat i so fitlite go gorat. pa drvjeto se su{i. sin~eto moe i u{te tri-~etvorica od niven rast. a toj samo trese so sinxirot i strav nasekade {iri. so ogromni rogovi na glava. Ste ~ule za seni{tevo i znaete dobro deka praznoverenite badijalxii. vo zeleno i belo. vo gluvo doba. . da re~eme toj sigurno }e dojde. i ~egrtala v race.78 Evans Vilijam [EKSPIR {to toga{? [to so nego? Mislevte na ova? Gospo|a Rabu{ Mislevme ami kako. Gospo|a Plitkavoda Mislete {to }e mu pravite koga }e dojde. Odedna{. A gi vidime. Gospo|a Rabu{ A koga s# }e ka`e. prepraven kako Hern. inaku ni{to! Evans Ja{ }e gi i`ve`bam decata a i {amiot }e {tanam babar. vo ~asot za tancot niven se osmelil da gazi po vrvicite im sveti vo oskvernet oblik. `a koga }e mi nababri da mu {e i`na`e`am na vite`ot {o mojov fitiq. vo gluvo doba. Ana Rabu{. Plitkavoda Site deca treba dobro da se izve`baat. taka prepraven. site se pojavuvame. ostavete nie dvete da go dovle~kame tamu. da projdat kraj dabot Hernov. okolu-naokolu eden dab vrvi so ogromni rogovi na glava. Potoa tie zaigruvaat oro okolu nego i samovilski. soblaznenieto }e svr{i. ja prifatele i ja prenele vo na{e vreme ovaa bajka za lovecot Hern kako vistinska. go {tipat ne~istiot vitez pra{uvaj}i go zo{to. Rabu{ Znaeme. Gospo|a Plitkavoda I duri vistinata ne ja ka`e |omti-samovilite go {tipat. No koga }e go namamite tamu. na{ite pretci. i so potsmev go ispra}ame doma vo Vindzor. stokata ja fa}a bolest. dobro. Gospo|a Rabu{ Starata bajka za lovecot Hern veli deka nekoga{niot ~uvar na Vindzorskata {uma zime. }erka mi.taman Falstaf taa i jas se sre}avame. nie dve |omti prepla{eni fa}ame magla. Rabu{ Odli~no. Eve kako }e bide. Plitakavoda Velite deka bil frlen v reka i pretepan do {mrt kako {tarica? Mi{lam deka {ega fatil takov {traf {to nema da dojde. Dobro. Za vomjazite jas }e platam. kako babari i samovili }e gi oble~eme. No. od kravite molzat krv. tie ripaat od endek kako popareni peej}i nekoja bu~na pesna.

a i na dvorot mo}ni vrski ima. Rabu{ A svilata za nego jas }e ja platam. sakam da zboruvam so nea. krevet~eto. debela `ena? ]e mi go ograbat vitezot. Neka se simne. (Na gospo|a Rabu{) Vedna{ pratete mu aber na Falstafa. vleze vo negovata soba. Meanxijata Opaa. ]e viknam. site ne{to matat. edna debela `ena. ku}ata. Kuso. neka se simne. ]e bidam sloboden. Meanxijata Onde mu e spalnata. Zo{to? (Vleguva Falstaf) . delijo. a za zet ba{ nego ma`ot mi najmnogu go saka. ]e razberam {to }e pravi. zamokot. Sigurno }e dojde. Gospo|a Rabu{ ]e dojde ami kako. da go pra{am ne{to vitezot Falstaf. Plitkavoda Ne. Samo toj go ima blagoslovot moj da se o`eni so Ana Rabu{. (Izleguva gospo|a Plitkavoda) Jas odam kaj doktorot. ~e{na ra{ipano{t {o predigra. Naivko Edna starica. prav e moron. Naivko Gazda Su{ko me pra}a. A sega napred po rekvizitite i ukrasite za samovilite na{i. Odi tropni i vikni. tvojot Efe`anin. (Na Rabu{. pa makar za milion poarni da mo`am da ja ma`am.Vitezu. Ova e ~esna ku}a. ti velam. (Za sebe) A vo seta zbrka gazda Su{ko }e ja grabne mojata Ana i }e se o`eni so nea vo Iton. Vsu{nost. Tropni. postelata. prvin jas }e odam kaj nego kako Rezil. Vitezu Xon! Provikaj od grloto juna~ko! Tamu si? Jas sum tvojot meanxija. jas te vikam. Gospode. N# ~eka {mea. Tap-tap. ]e ti zboruva kako Antropofag. da po~ekam ovde dodeka taa ne izleze. Meanxijo? Meanxijata Eden ~e{ki Tatarin ~eka ovde da sleze tvojata debela `ena. Evans Na rabota na trud. Rabu{ i Evans) Gospo|a Rabu{ Gospo|o Plitkavodo.Veselite `eni od Vindzor 79 Scena 5 Gospo|a Rabu{ Mojata Ani~ka kralica }e bide na site samovili oble~ena vo preubav bel fustan. Plitkavoda i Evans). Doktorot e poln pari. (Izleguva) (Vleguvaat Meanxijata i Naivko) Meanxijata Po koe dobro. vie Brzofatka pratete ja kaj Falstaf da znaeme na {to sme. Falstaf (Od vnatre) [to ima. kratko. . gukni. brzo. gospodine. iako bogat. da vi ka`am. lejko edna lejkosana? Zboruvaj. ka`i. Nemu }e mu ja dadam. Onoj Su{ko. (Izleguvaat Plitkavoda. delijo. gospodine. be akmak? Po koe. ]e ja najde{ po sve`o naslikanata prikazna za Bludniot Sin. igra.

dali nekojsi Nemtur. ami za kogo? [to ima{ ti so nea? Naivko Gospodarot moj. gospodine. gospodine? Naivko Falstaf Smeam ova da mu go re~am. ]e go izraduvam gospodarot so vesta. Naivko Ne smeam da gi krijam. i me prati kaj nea da mi ka`e. vitezu. gospodine. ama si zamina. gospodine. Gospodarot mi pora~a da ja pra{am i za nekoi drugi raboti. ve{t. }e ja ima taa sre}a. Odi i ka`i mu deka vaka mi re~e `enata. Falstaf Na primer? Da ~ueme! Vi blagodaram. koj drug smee? Meanxijata Krij gi. {upoglavecu. site se vo vrska so gospojca Ana Rabu{. koj{to mu go maznal sinxir~eto. Naivko Naivko Ba{ sakav da zboruvam li~no so `enata. deka sinxir~eto go maznal istiot ~ovek {to mu go maznal sinxir~eto na gazda Su{ko. Navistina ima{e gata~ka kaj tebe? Falstaf Da. dali mojot gospodar }e ja ima taa sre}a da ja dobie ili ne. gospodine. gospodine. ve molam. Naivko Ama. (Izleguva) Meanxijata Ve{t si na zborot. Meanxijo. Naivko I {to veli staricata.80 Falstaf Vilijam [EKSPIR Meanxijata Ajde. pej! Brzo! Naivko Be{e edna debela starica kaj mene. Falstaf ]e ja ima. go ima kaj sebe sinxir~eto ili ne. gospodine. gospodine Nedore~enko. gospodine? Falstaf Da ja dobie ili ne. mrsulko. Falstaf Jas ve}e zboruvav so staricata za toa. . gospodarot moj gospodinot Su{ko ja videl na ulica. gospodine? Veli. Naivko Za {to. ili ti se plaka majkata. Prostete vitezu. zboruvate za gata~kata od Brentford? Falstaf Za nea.

Orevuar. vo nekoe bata~i{te. i toa kakva: taa mi go dotera pametot kako nikoj drug dosega. gospodine doktore. Oti {tom go zaminavme Iton. gospodine. }e me izedat `iv od majtaplaci i }e mi go skinat frfulot ko na petle. (Vleguva Nam}or (kalosan)) Nam}or [lu{nete. ama felat prafite golemi potgotofki za vojvotata ot @ermani. gospodine. apa{u. Ako stigne do u{ite na onie vo dvorot deka sum se prepravil i deka taka prepraven me iskapile i ispotepale. bagabonto. po niv! (Na Falstaf) Pomogni mi. (Izleguva) Meanxijata (Na Nam}or) Po niv. aramiluk. Germancite se ~esni lu|e. gadu. kako tri doktorfaustovci. ~ist aramiluk! Meanxijata Kade mi se kowite? Ne majtapi se so niv. I toa xabe: ne samo {to ne plativ za poukata tuku u{te i plata dobiv. @bogum. ova vi go velam dobronamerno. (izleguva) (Vleguva doktor Kajus) Kajus Kate moj meanar od Sprinka? Te{ko mene. od kade pak sega ti? . gadu. ubavo }e se pokaev. tr~aj po niv. {# im pqa~ko{ale: kowi. oti mene me zaebaa i u{te }otek mi udrija. Mejdenhed i Kolbruk. kapka po kapka. Propadnav. ga`da. Vie {te umni.Veselite `eni od Vindzor 81 Falstaf Ima{e. so maloto prste nema da mrdnam. Meanxijata Mu otidoa na sre{ta na Vojvodata. Nam}or So aramiite. i so mene }e ma~kaat ribarski ~izmi. (Vleguva Brzofatka) Opaa. pari. (Vleguva otec Evans) Evans Kade e go{tilni~arot? Meanxijata Ka`ete. Eh. Ofa kazuvam topronamerno. Meanxijata Eve sum. potoa gi zbodnaa kowite i neviden bist se storija kako tri germanski |avoli. ama zimi skalpelot. me isfrlija od sedloto vo koe javav zaedno so eden od niv. {akate da {e `aebavate {o drugi i da gi me{tite. pa ne bi bilo ubavo va{ da ve `aebat. masta }e mi ja izvadat. Eden moj prijatel dojde v grad i ka`uva deka tri Germobagabonti gi pqa~ko{ale {ite go{tilni~ari vo Reding. Evans Otvorete dobro o~i. vitezu. Ne veli deka pobegnale. barem glasot podolgo da me dr`e{e. na tforot ne snaat teka nekoj vojfota trepa ta tojte.Bel den ne vidov od onaa partija beqot koga si namestiv tri aduti na son. zbunet i vo nedoumica. Kajus Ne snam sto e. (Izleguvaat Meanxijata i Nam}or) Falstaf More cel svet sega da go zaebat. ima{e moj Meanxijo. Vi tvrdam. (Na Nam}or) Mrdni. Propadnav.

Pomogni mi vo zortov. osobeno ne za ednata od niv. Falstaf Vilijam [EKSPIR Scena 6 (Vleguvaat gazda Fenton i Meanxijata) Meanxijata Gospodine Fenton. kolkava maka trebalo za da gi spari{. \avol da ja zeme ednata stranka. }e ti dadam sto funti vo zlato zgora na zagubata tvoja. Gospo|a Plitkavoda. seta e sina prpor od }otekot i nema zdravo mesto kaj da ja pipne{. sama na sebe da si nao|a izbranik. Ovde imam i pismo od nea ~ija sodr`ina za golemo ~udo }e bide. inaku onoj kopuk od pop }e me zapale{e na klada kako ve{terka. Fenton Sepak. gospodine. Eve i pismo koe ne{to ka`uva. mi vozvra}a na ist na~in kolku {to ima pravo. mojata mila Ana samovilskata kralica }e ja igra (Go poka`uva pismoto) a eve ja pri~inata zo{to . po tatkova zapoved. Taa soglasnost dade. So ovaa maj~ina spletka. vo site boi na bo`ilakot. gospodine Fenton. Fenton Sum ti ka`uval pove}epati do sega za qubovta {to ja kotkam kon ubavata Ana Rabu{. [egata vaka glavno }e se odviva. taa da pobegne treba so Su{ko i so nego vo Iton vedna{ da se ven~a. Te{ko mi e. ]e krenam race od s#. majka & koja sekoga{ se protivela na ova. ne velete mi ni{to.82 Brzofatka Od dvete stranki. Brzofatka A znaete li {to s# ne pretrgaa tie. Za niv pretrgav pove}e odo{to mo`e da trga apa{kata nepostojanost na ~ovekovata priroda. Falstaf Vidi ja. Brzofatka Gospodine. Arno ama. Debeliot Falstaf ima uloga mnogu va`na. koja. slu{ni me. Meanxijo. Meanxijata ]e ve soslu{am. vedna{ da ja ven~a. taka {to niedna ne mo`e na videlo sama. Taka i na obete ni{to nema da im fali. No}eska kaj dabot hernov. kako xentlemen. Eden od vas lo{o mu slu`i na Gospoda. ami mene {to me ispotepaa {areno. pa zali~iv na gaz od paun i za malku {to }e me uapsea kako ve{terkata od Brentford? Samo mojata genijalna dosetlivost i moeto fantasti~no snao|awe vo ulogata na starica me spasija. (Izleguvaat) . gospodine? Ne znaete. i barem tajnata }e vi ja so~uvam.vo takov vomjaz dodeka drugite {egi s# u{te traat. sakaj}i da ja dade na doktor Kajus. slu{aj. a jas. mene najde da mi ka`uva za }oteci! Aj taa sina prpor stanala. sredi na ist na~in doktorov da ja grabne duri drugite se zajdeni vo zabavi i igri i vo hramot. kaj{to sve{tenik }e gi ~eka. me|u dvanaeset i eden. pa zatoa vi trgna vaka tersene. da porazgovarame vo va{ata soba. Gulap~iwa li~ni. {egata vnatre epten se vklopuva so mojot naum. taa dobra du{a. a majkata na |avolot drugata. na moja radost. Falstaf Dojdi gore kaj mene v soba. ako drugata ostane tajna. se razbira. ]e slu{nete kako stojat rabotite i vi tvrdam deka }e bidete zadovolni.

koga na doktorot mo`nost }e mu se uka`e. lefteren i ubav. (Izleguvaat) . tatkoto ili majkata? Fenton Obajcata. Zna~i sega vakva e rabotata. treba za raka da ja {tipne. }e ja dobie{ vedna{. za da pojde za mene. Odam kaj popot. koga Su{ko }e ja vidi. }e ti bidam dol`nik a nagradata. a sve{tenik nema da vi fali. i vo takvo ruvo.oti site mora da nosat vomjazi i maski. Moma vie donesete. doktorot polesno da ja prepoznae Ana.pa smeta da ja oble~e vo zelen fustan. da ja fati za raka i na znakot daden da zamine so nego. jasno. Meanxijata Kogo misli da go izla`e. isto taka se slo`i i mu se veti na doktorot. Meanxijo. a na toj znak taa se slo`i so nego da pojde. navidum poslu{na. Fenton Do`ivoten. Tatko & misli seta da bide vo belo. a okolu glava lenti da & se viorat. A eve {to treba da stori{: zamoli go popot da ostane za mene v crkva me|u dvanaeset i eden i preku zakonskiot ven~alen obred sve~eno da gi spoi dvete na{i srca. Majka & pak saka. Meanxijo. Meanxijata Pa toga{ neka e so sre}a.Veselite `eni od Vindzor 83 taa.

se prisenil naj{vrknatiot |avol na qubomorata. nejziniot ma`. Pojdete so mene. sre}a ili smrt. Po mene. komu ve~erva }e mu vratam i }e ja predadam `ena mu vo va{i race. vakov kakov {to sum. Plitkavoda Zarem ne bevte v~era kaj nea. gospodine Rezil. rekov i sekov. Bidete vo parkot okolu polno} kaj dabot na Hern. gospodine. ve~erva }e stane s# jasno. gospodine Rezil. Pojdete so mene. Ili }e ja bide ili ne. ^udni raboti se na povidok. gospodine Rezil. rekov! Vremeto se ar~i. gospodine Rezil. Falstaf Begaj. Da te nema! Brzofatka ]e vi najdam sinxir i }e storam s# {to mo`am da vi snabdam ~ift rogovi. preku nos mi e od pqampawa. a se vrativ od kaj nea. Gospodine Rezil. do v~era imav zaboraveno {to e }otek. Od vremeto koga tepav guski. Brzam. Nozete pod gaz i magla. gospodine Rezil. sirot starec. (Izleguva Brzofatka) (Vleguva Plitkavoda prepraven kako Rezil) Zdravo `ivo. Odi si. Vo onoj ist podlec Plitkavoda.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Falstaf i Brzofatka) Falstaf Te molam. s# }e vi ka`am. kakov {to ne se prisenil vo nieden ludak. kako sirota starica. mi udri stra{en }otek koga bev `ena . gospodine Rezil. (Izleguvaat) . ^uda nevideni }e se slu~uvaat. begaj. ne mu se pla{am ni na Golijata so tkaja~koto krosno. begav od u~ili{te i frlav fanta. mo`e sre}a nosat neparnite broevi. ]e vi ka`uvam ~udni raboti za kopukov Plitkavoda. oti znam deka `ivotot e i sovalka na razboj. gospodine Rezil. Po mene. I da vi ka`am.za{to koga sum ma`. da te nema! Velat tek broevie nosat vo sebe nekakvo pretska`uvawe: za ra|awe. kako {to mi rekovte deka bilo dogovoreno? Falstaf Otidov kaj nea. Ova e tretpat.

ne zaboravaj ja }erka mi. U{te malku. kako stvorena e za svetilki i duhovi. (Na Rabu{) Ot~uka deset. odo{to cel `ivot srceto da & vene. vo migot koga Falstaf }e se sostane so nas. & vikam “kupa”. Gospo|a Plitkavoda Kade e sega Ana. taa e vo belo. popot Hju? Gospo|a Rabu{ Site se skrieni vo jamata vedna{ do dabot hernov. }e se pritaime vo endekov zamo~ki duri ne ni svetnat samovilite. sudijata [upelko i gazda Su{ko) Rabu{ Taka. Ama ne e va`no. Sinko Su{ko. }e umri od sram. taa mi vika “~upa”. (Izleguvaat) (Vleguvaat gospo|a Rabu{. a nego }e go poznaeme po rogovite. Neka ni odi od raka rabotava! Nikoj `iv ne misli zlo osven |avolot. Kajus Snam sto treba prafam. so zatemneti svetilki. odvedete ja vo hramot i sekavi~no zavr{ete ja rabotata. & prio|am. Rabu{ No}ta e temna. Po mene. }erka mi e vo zeleno. Su{ko Bez gajle. Ve}e zboruvav so nea i dogovorivme javka za raspoznavawe. Gospo|a Rabu{ Ako ne se isposeri od strav. gospo|a Plitkavoda i doktor Kajus) Gospo|a Rabu{ Gospodine doktore. Poarno sega da me kara mene. Gospo|a Rabu{ Zbogum. kade e onoj vel{ki |avol. [upelko I taka e dobro. Koga }e vi se uka`e prilika.Vlezete prvi vo parkot. tie naedna{ }e blesnat vo no}ta Gospo|a Plitkavoda ]e se isposeri v ga}i od strav. i gotovo. Ama zo{to vi se “kupa” i “~upa”? Po beloto vedna{ }e ja poznae{. Nie dvete morame zaedno. Orevuar. (Izleguva Kajus) Ma` mi nema tolku da se raduva na stradaweto falstafovo kolku {to }e go doboli srceto koga doktorot }e mu ja zeme }erkata. kade e trupata samovili. . raspoznati sme. Ako se isposeri od strav. fatete ja za raka. gospodine. pak }e umri od sram. taka.Veselite `eni od Vindzor 85 Scena 3 Scena 2 (Vleguvaat gazda Rabu{.

op-cap! (Izleguvaat) Kon takvi rasipnici i nivnoto sladostrastvo izvr{enoto neverstvo ne e predavstvo. hrabro. Kon dabot. Hrabro. Gospo|a Rabu{ Se bli`i ~asot. kon dabot! (Izleguvaat) . Gospo|a Rabu{ Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat otec Hju Evans prepraven kako satir i Vilijam Rabu{ i drugite deca prepraveni kako samovili) Evans Op-cap {amovili! Ajde! I `apomnete {i gi ulogite. [o mene v jama a koga }e ka`am “Ujaa” pravete kako }e vi `apovedam. ve molam. Ajde. ajde.86 Gospo|a Plitkavoda Ubavo }e go izneverime. op-cap na kalap.

mi se ~ini.Veselite `eni od Vindzor 87 Scena 5 (Vleguva Falstaf prepraven kako Hern so rogovi na glava i sinxir v race) Falstaf Kambanata vo Vindzor ~ukna dvanaeset. Isprati mi sve`ina vo vreme na pareweto. Falstaf Podelete me kako ~ornat elen. oti koj }e mo`e potoa da me iskara deka sum ja utnal? (Vleguva gospo|a Plitkavoda a po nea gospo|a Rabu{) Koj doa|a? Mojata srna! Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon! Dali si tamu. neka udri grad od {e}er~iwa. (Ja pregrnuva) Gospo|a Plitkavoda So mene e gospo|a Rabu{. maskirani kako i porano. {to ostanuva za nas. a vo drugi ~ovekot yver! Ti be{e Jupiter. ple{kite za ~uvarot na ovoj del od {umata. zeleni i sivi na no}ta veselnici i senki `ivi. beli. jas sum elen vo Vindzor i toa najdebeliot. Inaku nikoga{ vaka ne bi mi go spopikal. yverski |avol{tilak! a potoa drug |avol{tilak vo oblik na ptica . ti be{e bik za qubov na tvojata Evropa. mi nadopolnuva dvojno. go slu{ate xagorot? Gospo|a Plitkavoda Bo`e prosti ni gi grevovite! Falstaf [to mo`e ova da bide? Gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda Da begame! Da begame! (Izleguvaat gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda tr~aj}i) Falstaf Mislam deka |avolot me ne}i od strav da ne mu go zapalam pekolot so masloto vo mene. vo {umava. kutrite lu|e? [to se odnesuva do mene. Brzofatka. ma`jaku moj mil? Falstaf Srno moja so crno opav~e! Od nebo neka vturat kompiri. Ana Rabu{ kako samovila i eden glumec maskiran kako \avol~e. qubovta ti gi nabi rogovite. za qubov na Leda. a rogovite gi podaruvam na va{ite ma`i. (Vleguvaat otec Evans. Sega neka mi pomognat toplokrvnite bogovi! Seti se Jupiter. Rebrata }e gi ~uvam za sebe. Jupiter. jas ovde }e se zasolnam. pti~ji |avol{tilak! Koga bogovite gorat vo sladostrastie. Zna~i no}va Kupidon e sovesno mom~e. Jas sum {umski ~ovek! Ha! Zboruvam kako lovecot Hern.O Jupiter. so sve}i. bli`i ~asot. elenu moj. . i lebed. srcule.pomisli na ova Jupiter. neka zgrmi na zvukot od “Libe moe so rakav~iwa zeleni”. ti {to vo edni priliki go pravi{ yverot ~ovek. Jas sum vistinski duh. O semo}na qubov! Kolku blisku eden bog se pribli`i do izgledot na gusan! \avol{tilak storen prvin vo oblik na yver . neka nadojde bura od strasti. za sekoja po but. O mo}na qubov. neka zavrne sneg od ir~iwa. Vilijam Rabu{ i decata. maskirana kako Samovilskata kralica. dobro mi dojdovte dvete! (Se slu{a xagor odnadvor) Gospo|a Rabu{ Lele.) Brzofatka Samovili crni.

(Legnuva i si go skriva liceto) Evans Kade e Grav~e? Odi i kaj{to }e najde{ moma tripati pred spiewe {to se prekrstila doma. ajde! Posetete go. ko safir. \avol~eto Kepci. na oro fatete se vie. A no}e. donesete sre}a. zapejte pesna fateni na oro vo krug. dvaeset svetulki feneri }e ni bidat vodilki okolu dabot na ovaa rida. vladarot na nea. ]e zami`am i }e se skrijam. prstite neka mu gi gori. Opaa! Stoj! ^ove~ki miris nozdrite mi gi rie! Falstaf Od toj vel{ki ve{ter so bo`ja pomo{ }e se branam. No tie {to zaspale bez grevot da go skrotat.nikoj `iv ne smee da gi vidi. raka za raka.) . mrtov }e bidi{. po noze. Stolovite na ~lenovite na dvorskiot sovet so balzam svetnete gi od presve`a prolet. }e go igrame nie. po ple}i. vo site odai sveti blagosostojba za navek dvorecot da seti blagosostojba ve~na od radosti i smea. dostojna na vladarot. Odete. Molknete. {tipi gi. vo domovite vindzorski ti sega yirni i kaj{to ogan nezapretan najde{ i ogni{ta {tirni tamu slu{kite {tipi gi da posinat ko od svrdli Kralicata na{a sjajna gnasotilak mrazi i smrdli. mo`e da me uro~i i bieno sirewe da stanam! \avol~eto (Na Falstaf) Crvu dolen. Brzofatka Ajde.88 Vilijam [EKSPIR sira~iwa zemski {to zla kob ve snajde spremete se vedna{. zelenilo da nikne poplodno i posve`o od sekade da blikne. na noga lesna. srcka! \avol~eto Na sud! Na sud! Evans Dali drvovo }e gori? (Go gorat Falstafa so sve}i. edna{! [tur~e. po race. ko{mari da im se kotat. kepci. Do kaj{to }e stapnete. rasipnik. ajde! . ako e ~ist. da zaspie cvrsto ko nevino dete. dvorot Vindzorski. nadvor i vnatre. Seto znamewe. biser i zlaten podvez {to go resi kolenoto od li~niot vitez samovilite pi{uvaat so mirisot cveten. sekoj grb. livadarki. imiwata da gi ~ujam. samovilite prozivaj gi vedna{. daj & soni{ta najubavi da plete. navi. i “Honi soit qui mal y pense” po trevnikot zelen neka pi{uva cvetot sin. na rabota ajde. Falstaf (Za sebe) Nagaziv na navi.no s# do eden ~asot oroto na{e starsko okolu-naokolu dabot na lovecot Hern. sekoj tronec stamen so vernost neka bolskaat ko bescenet kamen. od ra|awe ti si uro~en da bide{ vole! Brzofatka (Na samovilite) Ogan prinesete. no ako po~ne da krcka toga{ gre{nik si ti beden. \avol~e. plamenot nema zijan da mu stori. A zborne{. Evans A sega. bel i rumen. bolka }e nema.

of. Vitezu Xon. gospodine Rezil. gospodine Rezil. neka seti {to e kazna.) (Vleguvaat gazda Rabu{. (Gi vadi rogovite) Plitkavoda Da. Falstaf Gledam deka od mene napravivte magare. Izleguvaat tr~aj}i Brzofatka. samovili vo nego se vlezeni zli sili! [tipete go. [egava ve}e nema smisla. Koj drug bi ve spasil osven lovecot Hern? Gospo|a Rabu{ Ve molam. Okolu nego. Falstaf Zna~i ovie ne bea samovili? Bo`e gospode. ma`u? Zarem ovoj ubav jarem ne mu li~i pove}e na {umata odo{to na gradot? Plitkavoda (Na Falstaf) E. sram da vi e. Falstaf stanuva i saka da bega. mese~inata ne zgasnat. koga kon lo{o nastroen ti e umot! . gospo|a Rabu{ i gospo|a Plitkavoda) Rabu{ Ne. gazda Plitkavoda. pokraj glasot na razumot. Gospo|a Plitkavoda Vitezu Xon. go kotka{ v srce i ognot mu se {iri od me~tite raspalen ne mo`e da se smiri. vleguva doktor Kajus od ednata strana i izleguva so ukradenata samovila vo zeleno. {tipete go. \avol~eto i Samovilite. kako vi se dopa|aat sega `enite od Vindzor? (Poka`uva na rogovite od Falstaf) Gi gleda{. navi. rasipan. dosta. ama sepak ne~istata sovest. gospodine. duri umot ne mu dojde! (Tie igraat okolu Falstafa. Eve mu gi rogovite. koj nosi sega rogovi? Gospodine Rezil. s# duri sve}ite. Ete kako mo`e so sajkal da ti pobegne kumot. gospodine Rezil. I. gorete go. tuku samo za moj najdebel elen. poveruvav deka se samovili. sramna blud i sladostrastvie! Bludot ti e samo `ar vo krvta na porokot ve~na `rtva. (Za vreme na pesnata. Nikako da se stavime. Po pesnata od nadvor se slu{a lovxiski xagor. pa. i sladostrastie go mori. [tipete go slo`no. Mislam deka dokusuren ste sega. ama i vol. Dokazi ima kolku ti du{a saka. ne n# poslu`i sre}ata. ni{to od Plitkavoda toj ne se omrsi osven negovata ko{nica za ali{ta. dva-tri pati pomisliv deka ne se samovili. vleguva gazda Su{ko od drugata strana i izleguva so ukradenata samovila vo belo.Veselite `eni od Vindzor 89 Falstaf Of. stapot i dvaesette funti {to }e mora da gi vrati na gospodinot Rezil. nenadejniot prepad na moite mo}i. go {tipat i pejat:) Samovilite Gre{ni misli. Evans. zatoa kowite mu se zemeni reim. potsme{liva samovili pojte [tipete go. vleguva Fenton i izleguva so ukradenata Ana Rabu{. ne begajte. Falstaf e apa{. apa{ so rogovi. of! Brzofatka Rasipan. go napravija prividot stvarnost i . Pove}e nikoga{ nema da ve smetam za moj veren. zvezdite.

drt starec so mevi{te kako nilski kow? Plitkavoda . Plitkavoda Ovoj ofkaxija? Ova dobro go rekovte. {lu`ete mu na go{poda i `aboravete gi gre{nite mi{li.90 Evans Vilijam [EKSPIR Plitkavoda [to? Da ti se dopadne turlitavava? Vre}i{tevo gnoj? Gospo|a Rabu{ Vite`u Xon Fal{taf. {pan{ko vino. Rabu{ I siromav kako Jov? Ovoj bes~uvstvitelen. debel mev mnogu mo{. ama ako. Iako dosta pretrgavte. obi~no vino. Pravete so mene {to sakate. Gospo|a Rabu{ Vitezu. o~e Hju. Plitkavoda I podmolen kako Satana? Nema da se posomnevam vo `ena mi s# dodeka ti ne stane{ kadaren da & se dodvoruva{ na dobar angliski. meani. Rabu{ Evans A va{ ve molam da ja `aboravite qubomorata. zarem ne vi be{e jasno deka |avolot ni toga{ ne bi n# nateral da ni se dopadnete? I zol kako `ena mu? Evans I {o umot `ajden po ra`vrat. p{uewe. medovina. Plitkavoda ]e ve odvedeme. gospodine. vo Vindzor kaj eden gospodin po ime Rezil. komu na prevara ste mu zele pari pretstavuvaj}i se sebesi kako nekoj makro. `aka~ki maka~ki? Falstaf Za podbiv me imate. vitezu. Vo prednost ste. lokawe. duri i da mislevte deka mo`eme da ja isfrlime doblesta od na{ite srca i da se predademe bez zbor na pekolot. Ednostavno sum paraliziran od negovoto neznaewe. sepak mislam deka najmnogu }e ve zdoboli vra}aweto na parite. Ne mo`am duri ni da mu go spu{tam na ovaa vel{ka pa~avra. Falstaf “Mo{awe” i “`dravje”? Zarem do`iveav da mi se potsmeva ~ovek {to a }e otvori usta na angliski me tera na zdravo mo~awe? Ova e znak deka mu odyvoni na u`ivaweto i no}noto {laewe vo kralstvovo. Falstaf Plitkavoda ^avkite da ne mi go ispile umot {tom dozvoliv vakvo magare da napravite od mene? Zarem da me vjajvne eden vel{ki jarec? Da ne mi fali u{te magare{ka kruna? Vreme e da se udavam vo kapka mo~! Evans Mo{awe dobro `a va{a `dravje. pa {amovilite nema da ve {tipat. {eir.

zimi boka. dosega e `ena na doktor Kajus. {to e. zimi boka. zetko? Zavr{ivte? Su{ko Zavr{ivme? More na najdobrite vo okolijava }e im ka`am.ej. Be{e vo belo. vitezu. Rabu{ Zna~i. cel Vindzor krenam na noze. Gospo|a Rabu{ Xorx. (Vleguva Kajus) Kajus Kate madmazel Ana? Zimi boka. Rabu{ Sami ste vinovni. neka me obesat. Viknav “kupa” a taa vikna “~upa” isto kako {to se dogovorivme so Ana. a sepak ne be{e Ana tuku deteto na po{tarot. ako ne. islazan sum! Se ozeniv so un garson. ama e momce. Jas vi ka`av deka }e ja prepoznaete }erka mi po bojata na fustanot. Rabu{ Gospode. {to e? [to e. Zimi boka. kaj{to sakam da & se smee{ na `ena mi kako {to taa sega ti se smee tebe. eve na! Rabu{ [to }e im ka`e{. Deti{te edno nedokvakano. Od mesto da ne se pomrdnam ako ne poveruvav deka e Ana Rabu{. zimi boka. Razbrav za tvojata namera. Plitkavoda ^udno. a toa da ti bilo deti{teto na po{tarot. nikoga{ ne bi spiel so nego. Pogre{en ami kako? I jas taka pomisliv koga zedov mom~e mesto devojka. Xorx. Da se ven~av so nego. Ve~erva }e jade{ i }e pie{ kaj mene doma. taa. iako be{e vo `enski ali{ta. (Vleguva Su{ko) Su{ko Eeej! ej. Izlazan sum. Momce! Ne Ana Rabus. Ka`i & deka gazda Su{ko se o`eni so }erka & . momce. }e mi poka`e{e toj mene.ma{ko. dedo Rabu{! Rabu{ [to e sine. zedovte pogre{en ~ovek. Da ne be{e v crkva. }e mu poka`ev jas ubavo. zarem ne ja zedovte onaa vo zeleno? Kajus Da. a vamu `enskoto . nemoj da se luti{. Gospo|a Rabu{ (Za sebe) Ne velat taka doktorite! Ako Ana Rabu{ e moja }erka.Veselite `eni od Vindzor 91 Su{ko Rabu{ Sepak razveseli se. zete? Su{ko Otidov vo Iton da se ven~am so gospojca Ana Rabu{. ili obratno. koj ja ima toga{ vistinskata Ana Rabu{? (Vleguvaat Fenton i Ana) . }e im ka`am. Su{ko I prijdov. un paysan. ja oblekov }erka mi vo zeleno i sega sigurno e so doktorot vo hramot kaj{to ve}e se zele.

gospodine Fenton? Ana Prosti mi. povelete site. vrzani sme sega cvrsto i nikoj i ni{to ve}e nema da n# razdeli. prosti. Vistinata e deka taa i jas. vitezu. Plitkavoda Amin. zemjata so pari. najadeni da ja zalieme {egata kraj ognot. [to zna~i ova. Rabu{ Od pi{anoto ne se bega. Prevarava nejzina ne krstete ja delo na neposlu{nost. dete? Fenton Ja zbunivte. Gospodine Fenton za mnogu godini i so sre}a neka vi e brakot! Ajde ma`u. za{to preku ~inov taa samo se spasi od mnogute nesveti. Majko moja. mo{ne sramno. Plitkavoda (Na Rabu{ i gospo|a Rabu{) Ne stojte ko zdrveni. Lek tuka nema. itrina ili nepo~it. ka`i mu. Rabu{ Zna~i gospo|ice. Fenton.92 Rabu{ Vilijam [EKSPIR Falstaf Odvrzan pes `ivo pile ne pu{ta. svr{eni damna. ve~erva toj so gospo|a Plitkavoda }e spie. Gospo|a Rabu{ Sr~ka }e me udri: ide gospodin Fenton. kako se slu~i da ne pojde{ za gazda Su{ko? Gospo|a Rabu{ Zo{to ne pojde za gospodinot doktor. `enata po”pisano” ti pa|a. Falstaf Milo mi e {to va{ata strela proma{i. iako fativte dobra pusija da me zastrelate. qubovta vo brakot samo neboto ja ra|a. sega ne mora{ ni od gospodin Rezil da se krie{. Sakavte da ja ma`ite. Prestapot storen od nejzina strana e svet i za po~it. povelete site kaj nas doma. tatko. i vie vitezu. kolnati sati nametnati vrz nejze od prisilniot brak. neka ti e so sre}a! Dosta so ~am~e muabeti. . tamu kaj{to nema{e vo qubovta skladnost. amin. Vistinata slu{nete ja sega.

.

.

Naslov na originalot: Comedy of Errors .

prijatel na Antifol od Sirakuza Vtor trgovec. na kogo mu e dol`en Anxelo Pin~. igumanija vo Efes Adrijana. vojvoda od Efes Egeon. sinovi na Egeon i Emilija Dromio od Efes Dromio od Sirakuza. robovi na dvata Antifola Baltazar. bliznaci.Xandar. `ena na Antifol od Efes Lu~ijana. Slu`benici i Svita Mesto na dejstvieto: Efes .LICA: Solin. trgovec od Sirakuza Antifol od Efes Antifol od Sirakuza. zlatar Prv trgovec. trgovec Anxelo. nejzina sestra Metresa Temni~ar. `ena na Egeon. bliznaci. u~itel Emilija.

.

Deka e me|u prvite. Zabuni e najkusata komedija na [ekspir. na najdobar mo`en na~in. go najavuva sigurniot podem na idniot golem dramski pisatel. ako ne i prvo teatarsko delo na [ekspir.Piesata Zabuni e vesela komedija so lesni dramski elementi. piesata Zabuni. gi potvrduva tokmu filosofijata i karakterot na farsata. Deloto prvpat e pe~ateno vo Kvarto izdanieto od 1623 godina. . Prevodov {to ovde go pe~atime e popravena verzija na tekstot vrz koj se igra{e ovaa pretstava. vo re`ija na Dimitrie Osmanli.03. Spored bele`nikot Gesta. a {to prvpat be{e objaven na makedonski vo 1987 godina. ~estopati rimuvani so mnogu igra na zborovi. kako {to veli Kolrix. Lu~ijana…) Zabuni ne e prosta adaptacija na Plautovata komedija. bez nekoja pogolema filosofska podloga iako.1989 godina na scenata na MNT. za razlika od Plaut. a malku proza. zasnovana vrz tripati pokusiot latinski original na komedijata Menehmi od rimskiot komediograf Plaut. Komedijata Zabuni prvpat e igrana vo Makedonija na 11. [ekspir go zgolemuva brojot na zabuni. Emilija. No. nastanuvaat brojni nedorazbirawa i komi~ni situacii vrz koi [ekspir go gradi zapletot na komedijata. gi udvojuva bliznacite i voveduva nekolku novi likovi (Egeon. prvpat e igrana na 28 dekemvri 1594 godina. nadrastuvaj}i go izvornikot. Ovde. poradi neprepoznavaweto i zamenite na li~nostite. potvrduvaat stilot i metrikata na deloto: stihovite se ramnomerni. tuku originalno delo koe. so sve`inata na karakterite i silata na poezijata. taa.

.

Egeon Ute{no ba{. Imotot tvoj. po tvoite besedi ve~erva kraj na makite me sledi. bedni bidej}i roditelite bea na doen~iwata . skrati mi go vekot. vojvoda od Efes. siroma{ka edna se porodi sli~no i rodi dve blizni ma{ki. Egeon. trgovec od Sirakuza. od nea me trgna. I po kratko. i na{iot i va{iot od Sirakuza. Kavgata i sporot {to izbija po ~inot krvav na vojvodata va{ nad ~esnite na{i trgovci koi nemaj}i dovolno zlato za otkup so krv propisot mu go zape~atija ja topi milosta vo pogledot tvrd. Vojvodata Vojvodata Zna~i. trgovecu od Sirakuza nemam niet zakonot da go kr{am. @ena mi. Vo isto vreme. da se prekine trgovijata me|u zajadenite gradovi na{i i sekoj roden vo Efes {to }e go vidat na pana|ur vo Sirakuza ili roden Siraku`anin vo zalivot Efes. zatoa. Egeon Ne moli ve}e. sre}na majka stana na li~ni sina dva. do ~asot koga n# navasa zlo. ni {est meseci ne bevme razdvoeni a taa. Siraku`ane. red po red. re{i sama kaj mene da dojde. gorda na porodot {tedar. ka`i na kratko {to te natera da trgne{ od doma i zo{to si ba{ deneska vo Efes.) Egeon Brzni Soline. i za ~udo isti tie na lika bea i po ime samo gi raspoznavavme. no eden den umre delovoditelot i gri`ata za stokata ostavena na razni mesta. osven ako ne plati nekoj otkup od iljada dukati za nego. trgovecu. Najte{ko od s# mi pa|a za alot moj maten jasno da zboruvam. vrhovnite soveti re{ija.gi kupiv toga{ na decata moi da im slu`at.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Solin. zedov `ena {to sre}na be{e so mene a so nea i jas. sepak za da re~e svetot deka krajot od pi{ano mi bil a ne od podlost }e raska`am ovde s#. po zakonot na{ osuden si na smrt. za{to po razdorot lo{ {to stana me|u buntovnite tvoi zemjaci i nas. no. I dojde naskoro `iva i zdrava. vezden me nagovara{e za vra}awe . da bide ubien a imotot daden na vojvodata. Roden sum vo Sirakuza. za makite moi smrtta bil lekot. vo istata kr~ma. nekako. Bogatstvoto ni raste{e vo radost po moite ~esti patuvawa do Epidamno. preku mera vredi sto dukati. iako iscrpena od bremeto slatko. Zatvorni~ar i drugi.

me podbodnaa i probav izlez nekakov da najdam od bezizlezot. Tie sakaa i ribarite od plenot da gi li{at. doploviv do Efes. bidej}i znae{e koi sme. Egeon Bogovite takvi da bea so mene sega }e nemav zo{to da gi kolnam. . na ist na~in i jas se pogri`iv za drugite dvajca. se slo`iv bezvolno no prerano se ka~ivme na brod. tolku e dosta Soline. Vojvodata Za ater na tie po koi `ali{ ka`i mi s# {to vi se slu~i ottoga{. so`alba te ~eka no ne i milost. koi ne znaeja od {to im e strav. koj isto od brat mu be{e li{en. po malku radost i po malku taga. no pred da stignat . bez nade` da go najdam no re{en da go pretresam sekoe mesto vo koe `iveat lu|e. Pet dolgi leta vo Grcija minav. No ovde skon~anieto mi bilo i sre}en sigurno }e bidat vo smrtta moja bezvremena ako site patuvawa moi potvrdat deka sepak se `ivi. Najposle. no isto ime nose{e ko nego. prijatelski n# primi nas. star~e. ete. Tuka mene mi svr{i sre}ata a nesre}ata na svet me ostavi za lo{ata kob da raska`uvam. i pod naplivot na snopot svetlina moreto se smiri i vidovme brodovi dva {to itaa kon nas. eden od Korint. matnata svetlost {to bolsna od nebo samo ni stana za du{ite plahi garant siguren za brzata smrt {to rado sigurno }e ja primev. Egeon Postariot sin. Vojvodata Prodol`i. sonce ogrea nad zemjata i v ~as gi rastera maglite gadni. za{to pred da stignat brodovite na ostri steni nie naidovme i silno. {tom taka gi zgri`ivme decata `ena mi i jas. no delot nejzin. bidej}i pod pomal tovar plove{e. ne zapiraj tuka.Komedija na zabuni 101 doma. Odvaj na milja bevme od Epidamno koga moreto. niz sinorite Aziski lunyav sam i na vra}awe. brodolomcite. pomnam.o. i vidov koga ribarite od Korint gi fatija site trojca. ili taka ni se stori. du{ava polna e so ~emer do ram {to stana posle }e sfati{ i sam. noseni od strujata. sekoga{ pokorno na vetrot bolno go navesti zloto na{e. @ena mi go vrza vtororoden~eto za rezervnata katarka {to mornarite ja ~uvaat za neol ~as a so nego i eden od drugite bliznaci. I brzo potoa v beznade` bevme. Najposle i drugiot stigna brod a posadata. koga napolni osumnaeset po~na za brat mu da se raspra{uva i me mole{e so slugata svoj. pa najposle kon tatkovinata go naso~ija. no pla~ot postojan na `ena mi {to pred kobot pretstoen raste{e i kemkaweto bolno na beb~iwata. so pogledite vo niv. mu odobriv `ivotot negov rizikuvaj}i go. udrivme vo niv i brodot na{ na dve se rascepi i pri delbata nepravedna sudbinata pravedno ni podeli po isto. no baven im be{e brodot. se vrzavme za po eden kraj od katarkata i plovevme napred kon Korint. Mornarite pobaraa spas so ~amec a brodot {to tone{e ni ostana nam. od Epidamno drug. da trgnat vedna{ po onoj za kogo umirav da go vidam. postaroto gajle. vetrot pobrzo go ponese napred.

po pomo{ odam leden malku da go odlo`am krajot svoj beden. A sega odam. gospodaru. I bidej}i nema pari za otkup. moli. vo pet ako vi e po volja. Dromio od Sirakuza Egeone jaden. ba{ deneska eden trgovec od Sirakuza uapsen e a dojde ovde. po zakonot mora da umre pred zajdisonce. i ~ekaj me tamu. gospodine. me ~eka rabotata. Antifol od Sirakuza Doverlivo mom~e. eve gi parite {to vi gi ~uvav. koli. da se sretneme na plo{tadot i mo`eme da bideme zaedno do pred legnuvawe. Zatvorni~aru. i ~esto koga maki. veruvaj mi. gospodine. Ru~ek }e bide u{te malku. No. sepak }e ti pomognam kolku {to mo`am. sigurno sega }e te za{titev no. Sakate zaedno da {etneme niz grad a potoa da jademe kaj mene v kr~ma? Trgovecot Viknat sum. Ne.102 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Antifol od Sirakuza. Mnogumina bi ve dr`ele za zbor i bi zbri{ale ba{ so parite v xeb. Egeon Bez nade`. eve ti davam u{te eden den pomo{ da pobara{ prijatelska. tebe {to sudbinata so najstra`en jad te bele`ila. protiv ona {to duri ni knezovite i da sakaat. Prostete mi. zgradite. ne smeat da go zgaznat. da ne e ova protiv zakonot protiv krunata. Antifol od Sirakuza Odnesi gi vo Kentaur na konak Dromio. iako si na smrt osuden i presudata ne mo`e da se smeni osven na {teta na ~esta na{a. Odi sega. vodi go! Zatvorni~arot Dobro. da gi vidam trgovcite. dostoinstvoto moe. probaj kaj site poznati vo Efes. a dotoga{ }e se provrtkam malku niz grad. . eden trgovec i Dromio od Sirakuza.) Trgovecot Zatoa re~ete deka ste od Epidamno imot da ne vi go konfiskuvaat. sumata natokmi ja i `ivej. a potoa legnuvam v kr~ma oti skapan umoren sum od patot. ve molam. vo sprotivno }e mora da umre{. od edni trgovci od koi dobar pazar o~ekuvam. zla me ma~at so dosetki znae da me raspolo`i.

se vra}a. ka`i {to napravi so doverenoto? Dromio od Efes Dovereno edinstveno mi be{e od plo{tad na ru~ek doma da ve dovedam. Toga{ odam sam vamu-tamu niz gradot da pominam. a ne ste doma oti ne ste gladni ne ste gladni oti ne postite a nie molitva {to znaeme i post za grevot va{ si dobivme po nos. Antifol od Sirakuza Slu{aj ti. a gospodarkata edna po lice. dosta gospodine. Ne maftaj me. se kolnam. parite kaj se? Ovde sme stranci a ti si dozvoluva{ tolkavi pari da ostavi{ na drug? Dromio od Efes [egi gospodine teraj na trpeza a mene gospodarkata me prati po vas i ako vedna{ ne dojdete odma po timba }e me fukne. Antifol od Sirakuza Ko na ~ovek odgovori mi na koe sigurno mesto mi se parite ili sega }e ti ja zdrobam crpkata {to se majtapi koga }e & prdne. Na svetot sum ko kapka voda {to druga kapka vo okeanot bara i koga dru{kata ne ja nao|a pa|a i se gubi. bez matkawe.Komedija na zabuni 103 Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Doviduvawe. ne mi e do {ega ka`i. ~oveku. Antifol od Sirakuza Dosta. Gospo|ata i sestra & ve ~ekaat. Taka i jas. a ladno e oti ne ste doma. gospodine treba da bide ~asovnik i bez glasnik vedna{ da ve isprati doma. [to e? [to se vrati tolku brzo? Dromio od Efes Se vrativ brzo? Pa jas epten docnam. (Vleguva Dromio od Efes. Trovecot Dobar pomin. jadnik majka mi baraj}i ja i brat mi pa|am i se gubam. Antifol od Sirakuza Slu{aj Dromio. taa e `e{ka. gospodine. gospodine gadu. ka`i parite kaj ti se {to ti gi dadov? Dromio od Efes [to? Zar onoj sitne` {to minatata sreda go dobiv da mu platam na sara~ot za kuskunot na gospodarkata? Na sara~ot mu gi ostaviv. mom~e. praseto e ladno ~asovnikot mi udri dvanaeset.) Eve go. Antifol od Sirakuza Koj mene dobar pomin mi posakuva mi po`eluva ne{to tu|o za mene. dosta so glupostite. Kaj se iljadata dukati od mene {to gi primi? . Kaj e zlatoto {to ti go dadov? Dromio od Efes Zlato gospodine? Nikakvo zlato ne sum primil od vas. Kalendarot na mojot `ivot. I mislam `eludnikot va{ ko mojot. {ega si e {ega no za drugpat ~uvaj ja. jadeweto ladno. pileto zagorelo.

teloto ti go bodat. Koga bi vi gi vratil. ve{terki {to ti ja kinat du{ata. Antifol od Sirakuza [to zarem v lice mi se potsmeva{? E. no. zborlesti izmamnici. mra~ni gleda~ki {to te zbudaluvaat. vaka ili onaka. nema! Eve ti gospodine robe! Dromio od Efes [to vi e gospodine? Na strana racete! Ne}ete? Toga{ bri{am! Antifol od Sirakuza @imi boga. Antifol od Sirakuza Od gospodarkata? Koja ti e gospodarka. la`govci prepraveni. i mnogu drugi ro`bi na grevot. site pari mu gi zele na podlecov! Velat gradov prepoln e izmami. brzo zaminuvam. nema trpelivo da gi primite. Vo Kenataur odam gadov kaj{to pojde se pla{am zlatoto po petlite ojde! . zaedno nikako ne se iljada. taa {to gladuva ~ekaj}i ve za ru~ek i ve moli doma da pobrzate. Ako e taka. ma|ioni~ari {to te zaslepuvaat. robe? Dromio od Efes @enata na va{eto gospodstvo i moja gospodarka vo Febiks. se pla{am.104 Dromio od Efes Vilijam [EKSPIR Nekolku modri dukati od vas po timba sum primil i u{te nekolku po ple}i od gospodarkata.

sestra & . pticite vozdu{ni. Smiri se i da jademe. . Lu~ijana. So svojata sloboda gospodari ma`ot. ribite. toa odreduva koga da dojdat. vo vozduh. `ena na Antifol od Efes i Lu~ijana. iskonski mnogu nad niv. zatoa strpi se. A so druga ma`ot da ti pojde? Adrijana Lu~ijana Samo magarici za uzda se vodat. od pticite. ni robot {to itno go prativ po gospodarot a ve}e e dva. Adrijana Za{to rabotata ne im e doma. na ma`jacite svoi im se poslu{ni. Pred da se vqubam }e nau~am da slu{am. Lu|eto. taka i ti treba ve~no pokorna da im si. Lu~ijana Adrijana Uzda e toj tvoja {to te zauzduva.) Adrijana Ni ma` mi go ima.gospodarat tuka so niv i so `enite svoi. . Lu~ijana Mo`e nekoj trgovec go viknal i od plo{tad oti{le pravo na ru~ek. sami vladeat so svetot i so temnite okeani imaj}i um pove}e i darba za uka. Adrijana I poradi ova ne saka{ da se ma`i{? Lu~ijana Ne. Adrijana Zo{to ma`ite poglema sloboda imaat od nas? Lu~ijana Lu~ijana Zol kam{ik demne nad suetnata sloboda. v more. ne{to drugo kaj brakot me pla{i. Bi go podnela li ova so mirna du{a? Adrijana Lu~ijana Taka da pravam sekoj bi me plukal.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Adrijana. {to nema megi. ribite. Yverovite. a so ma`ite vremeto. ]e ~ekam mirno doma da si dojde. Ne postoi ne{to pod nebesnite stegi na zemja.

Adrijana Zboruva{e li nejasno pa ne mo`e{e smislata da mu ja po~uvstvuva{? Dromio od Efes More udira{e tolku jasno {to predobro mu gi po~uvstvuvav udarite. Koga go vikav doma na ru~ek.” rekov. trpenie saka{ za uteha da mi dade{. “Zlatoto. Ne rekov deka e rogonosec no sigurno e lud. Adrijana Odi pak. mi e gajle za nea…” Lu~ijana . mo`e i ma` ti ide. Dromio od Efes Gospo|o. gospodarkata. “Vi se ladi jadeweto. Re~e koj? Dromio od Efes Gospodarot. nemaj}i ma` da te jade. “]e dojdete?” rekov. “Ru~ek e vreme. ti tvrdam.” I taka negoviot odgovor na pokanata moja doma go nosam na ple}i. gadu.” re~e toj. dovedi go doma. “Nemam. Adrijana Blizu li e gospodarot tvoj baven? Dromio od Efes Preblizu mi be{e.” re~e.” re~e. “Gospodarkata. tuku povodot mu be{e nejasen i zatoa ne mo`ev da go sfatam. te molam. doa|a li doma? Se ~ini premnogu se trudi `enata da si ja zadovoli. {to ima na um? Dromio od Efes [to mu be{e na um sega mi e na u{i rakata da mu kapne. zboruva{e li so nego. ni gospodarka. gospodarot moj e ludo rogat! Adrijana Ludo rogat? \ubre edno! Trpenieto e mirno mir {tom mu se dade. `imi u{ive crveni. ni `ena. “Zlatoto. oti na krajot tamu i me ispotepa. Lu~ijana Dromio od Efes ]e se ma`am da vidam kako }e mi bide.” re~e. Dromio od Efes Da odam pak za pak da me tepa? @ivi gospod! Nekoj drug sega pratete. No ako do~eka{ ma` tvoj da ti mrda i ti od ko`a }e izleze{. meki se tie janya {to ne gi jade. Taka i ti. gospodine. ne znam {to mu stana. Eve go slugata. Du{i~ka nekoja v jad {to kuka sama ja te{ime gri`no da ne pla~e. Adrijana Ka`i.106 Adrijana Vilijam [EKSPIR Adrijana Ka`i. Ama nekoj od nas bol sli~en da go snajde vo pla~ ist pogolem }e zajde.” rekov. “ni dom.” rekov “Zlatoto. “Kaj se iljadata dukati. “Zlatoto. {to ti gi dadov?” “Praseto. “\avol da ja zeme! Ne ti ja znam.” rekov. pra{a za iljada dukati.” re~e.

edinstveniot vinovnik samo e toj. toj v `al ja svi. Dromio od Efes A toj udarot so nov udar }e go blagoslovi. no sepak. Lu~ijana Mnogu budali na ludata qubomora & slu`at. Adrijana Ne sum ni budala ni maloletna. No. robe. Znam sega & se dodvoruva na druga. ama ti e liceto gnevno. a jas mu slu`am ko najdolna stoka Otfrli ja qubomorata {tetna. Dali starosta ubavinata druga od obraz mi ja zede? Ne. Dali sum glupa? ^avka da ne umot mi go ispi? Nequbeznosta od mermerot pove}e duhovitosta ja gnasi. ili po timba }e te aknam. bez `al da me trati. na zlatoto sjajot mu go zema ‘r|ata zgorna. so samo eden son~ev pogled svoj seta ubavina mo`e da mi ja vrati. elen raspu{ten. Dromio od Efes A tolku li sum trkalezen za kako topka po cel den da me {utkate? Vie udirate tuka a toj tamu. . preku plot skoka. Znae{. me|u vas dvajca celata glava }e mi stane xumki. prostaku. |erdan toj mi veti. a jas doma goram po nasmevka blaga. Odi dovedi go gospodarot. Zarem ve}e i ali{ta poubavi nosat drugi? No. sestro. i zarem na nego da ne se seti.Komedija na zabuni 107 Lu~ijana Adrijana Nazad. i ~ovek na svet nema {to dobriot glas ne }e go zagubi ako ‘r|ata mesto zlatoto ja qubi. toj e stopan na sostojbata moja. Lu~ijana Uf. toj. Adrijana Mnogu lomoti{. Na ubavinata toj mi na{ol mana zatoa }e pla~am nad ona {to ostana i pla~ej}i so smrtta }e se zdru`am. i da ne mu tekne za postelata bra~na i vrz kamenot bescenet senka mra~na pa|a. Adrijana Kraj metresata ne mu e zdodevno. I udirate za da vi se mno`at barem duri slu`am druga stavete mi ko`a. se hrani nadvor. Ako ~arite mi ostanale bez boja. negovi se toa zaslugi. inaku zo{to ne bi bil tuka.

gospodaru.) Antifol od Sirakuza Zlatoto {to mu go dadov na Dromio navistina e vo Kentaur. No. znam samo deka sum tepan. Antifol od Sirakuza \ubre. zo{to vaka so mene postapuvate? Antifol od Sirakuza Za{to prijatelski koga toga{ ko so {ut so tebe si muabetam ti si dozvoluva{ da se poigra{ so qubovta moja i ~asovite zreli mi gi uni{tuva{ koga }e ti tekne. Antifol od Sirakuza Saka{ da ti ka`am zo{to? (Vleguva Antifol od Sirakuza. mi se potsmeva{? Misli{ se {eguvam? Eve ti. Koga sveti sonceto i komarecot prazen neka se veseli. no ako prodol`ite }e moram da si najdam {lem ili da vi svrtam grb i da fatam magla. gospodine? Antifol od Sirakuza Ba{ pred malku. zo{to sum tepan? Antifol od Sirakuza Ne znae{? Dromio od Sirakuza Ne. no {egava na strana. mi zboruva{e za gospo|ata i ru~ekot. [to zna~i taa? . pak igraj si so mene. doa|a. Kako e mom~e? Ti minaa lunkite? Ako saka{ }otek. Ako saka{ so mene da se {eguva{ prvin pogledaj me i po izgledot moj prisposobi se ili so }otek timbata tvrda }e ti ja prisposobam. eve! Dromio od Sirakuza Stojte. odrekna deka zlatoto go primi. gospodine. Po moja presmetka i spored kr~marot ne sum mo`el da zboruvam so Dromio vo me|uvreme. pol~as nema. `ivi gospod. Gledam |avolot {egata ja odnel. no v dupka neka se skrie {tom ova se smra~i.108 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza [to? V o~i me la`e{. no eve go. Dromio od Sirakuza Ne sum ve videl otkako me prativte doma vo Kentaur so zlatoto. no se nadevam deka ~uvstvuva{ i sega kolku toa mi se bendisa. ovde. gospodaru. no ve molam. Dromio od Sirakuza Milo mi e {to ste raspolo`en. gospodine. Ne si ~ul za Kentaur? Ne si primil zlato? Gospodarkata te prati za ru~ek da me vika{? Domot mi e vo Feniks? Da ne be{e lud {to taka ludo mi odgovara{e? Dromio od Sirakuza Odgovarav ludo? Koga i kade. a verniot moj sluga trgnal nekade da me bara. Dromio od Sirakuza Tvrda velite? Sakam da mi bide samo glava ako prestanete so udarite.

nau~i da se {eguva{ vo vistinsko vreme. Antifol od Sirakuza Mi blagodari{ zo{to? Dromio od Sirakuza Za ne{tovo {to go dobiv za ni{to. mom~e. Antifol od Sirakuza Vrz koja osnova. No. toga{. velat sekoe zo{to si ima i za{to. Antifol od Sirakuza Sledniot pat. mesoto u{te ne e kako mene. ve molam. . gospodaru. gospodaru vi blagodaram. kako dopolnenie. mom~e. Antifol od Sirakuza Pa mom~e. gospodaru. mom~e? Dromio od Sirakuza Pa. vrz osnova na faktot ~ist ko lejkata }elava na samiot tatko na vremeto. Ako stane takvo. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Mo`e }e se prepe~e. Ni po sudski pat? Onoj {to o}elavil po priroden pat nema vreme da si ja povrati kosata. Kako? Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Smeknato. Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Da ne zbesnete pa da si dobijam novo prepe~eno smeknuvawe. s# vo svoe vreme. Antifol od Sirakuza Antifol od Sirakuza Da ~ujam. Antifol od Sirakuza Zo{to? Prvo za{to mi se potsmeva{ a vtoro {to se obiduva{ pak da mi se potsmeva{. Dromio od Sirakuza Bi vi odreknal da ne ste taka gnevni. gospodaru. Dromio od Sirakuza Izel li nekoj }otek tolku debel bez zo{to i bez za{to? Pa. gospodaru. gospodaru. }e ti dadam ni{to za ne{to.Komedija na zabuni 109 Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza I zo{to i za{to. da ne jadete. ru~ek li e vreme? Dromio od Sirakuza Ne.

Antifol od Sirakuza Ne mo`e sigurni vo takva somnitelna rabota. No. Antifol od Sirakuza No ti zaklu~i deka koj{to ima mnogu kosa im malku pamet. Dromio od Sirakuza Toga{. Dromio od Sirakuza . sigurni. doka`av deka nema vreme da se povrati kosata izgubena po priroden pat. no od drug ~ovek. Antifol od Sirakuza No. Dromio od Sirakuza Vidlivi.110 Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza Nemoj dobri. Antifol od Sirakuza Ka`i gi. Dromio od Sirakuza Nieden ne e bez tolku pamet za da si ja zagubi kosata. koga taa tolku bujno raste? Dromio od Sirakuza Zatoa {to toj blagodet im go dava na `ivotnite a ona {to im go zelo na lu|eto vo kosata im go dalo vo pametot. Antifol od Sirakuza Zo{to vremeto e tolkava cicija za kosa. Dromio od Sirakuza ]e ja podobram. Dromio od Sirakuza Pomalku pamet pobrzo se gubi. mnogu lu|e imaat pove}e kosa od pamet. Antifol od Sirakuza Celo vreme saka{ da doka`e{ deka nema vreme s# da se stigne. ne ti e dobra pri~inata zo{to nema vreme taa da se povrati. Toa i go storiv. koga jade da ne mu pa|aat vlakna v ~orba. i vremeto e }elavo pa do Dromio od Sirakuza Prvata e da za{tedi pari {to gi tro{i za doteruvawe. Antifol od Sirakuza Ni sudski. Antifol od Sirakuza Koja? Dromio od Sirakuza Ima dve i toa dobri. toga{. te molam. Edinstveno mu ostanuva da si kupi perika i da si ja povrati kosata. a vtorata. no i za toa ima pri~ina. gospodaru.

ne te gledam. ni dopir mil za tvojata raka. so gospo|ava? So kakva cel zagovor si skoval? Dromio od Sirakuza Jas gospodaru? Prvpat sega ja gledam. prostete. Ponekoga{ i sam se kolne{e deka nema zborovi {to se muzika za uvoto tvoe. Znam deka mo`e{. zete. nekoj ni mafta. sam od sebe. sam od sebe si se ottu|il ti? Da. i bi go skr{il baraj}i razvod. nasmevkata za druga ja ~uva{. za ~ista da ostanam a ti ~estit. oti si ottu|en od mene {to sum neraskinlivo so tebe spoena i podobra ti sum polovina. Oh. jas ne sum Adrijana. Sekoj va{ zbor bez napor go fa}am. kolku si se izmenil. sakan moj. mom~e. . ne deli se ma`u moj od mene. Samo dva ~asa sum vo Efes i gradot va{ kako i govorot va{ mi se tu|i. ni jadewe vkusno ako li~no ne ti zboruvam. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruvate. Zar sr~ka ne }e te udri da ~ue{ deka sum kurva? I deka telovo. Zatoa bidi veren na vernata postela tvoja. znaj. Antifole. Antifol od Sirakuza Dromio? Dromio od Sirakuza Mene? Adrijana Tebe. no zna~eweto. ma`u moj. {to tebe ti pripa|a izvalkano e od razvrat besramen? Bi me plukal. ba{ ovie zborovi nejzini ti na plo{tadot mi gi ka`a. podlecu. ni zgolemena ni smalena. ni predmet prijaten za pogledot tvoj. I od kade sega. krvta mi se me{a so besramen razvrat. Antifol od Sirakuza Si zboruval li. pa da vidam. prstenot bi mi go otsekol od rakata neverna. Antifol od Sirakuza La`e{. Lu~ijana Bo`e. oti ako dvajcata sme edno a ti neveren. ne sum `ena ti. Nikoga{ ne si bil so sestra mi vakov. se murti{. ne te dopiram ili ne te slu`am jas. Adrijana Da. ne go sfa}am. ne me poznava{.Komedija na zabuni 111 propasta na svetot }e ima }elavi sledbenici. gme~el i ma`ot izmajmuren postojano bi go spomnuval. toga{ i jas od tebe otrovot go primam i so dopirot tvoj stanuvam bludnica. ko`ata bi mi ja odral od teloto gre{no. oti e polesno kapka voda v more da frli{ i ottamu nesme{ana da ja vrati{. odo{to da se odzeme{ sebesi od mene bez i mene da me zeme{. od kade. Taa go prati Dromio da te vikne doma na ru~ek. velam. gospo|o li~na? Ne ve poznavam. Antifol od Sirakuza Znaev deka i zaklu~okot }e bide }elav: no gledaj. ajde! Me opfa}a sega prequbni~ki sram. da. a ti odgovor mi donese deka te tepal i tepaj}i ti odreknuval deka domot moj e negov a negova `ena jas.

bo`e moj. mov. bog neka ni se smili. gu{i. Otkako zamina. ili pirej prgav. Dromio od Sirakuza Ne. . taa me java a jas gledam belo. Dromio od Sirakuza To~no. zarem na son so nea sum se `enel? Ili mo`e spijam a mislam deka slu{am? Kakva gre{ka setilata ni gi ku{a duri ne go proveram somne`ov siguren go primam prividov od drugi iznuden. ova e ma|epsana zemja. Odime gospodine na ru~ek. gre{nik sum gospodi. jas. glupavo sum tael. du{ata mi te`i. a ti site ujdurmi tamu }e mi gi raska`e{. isto ko i jas. ligavec mi dremi{. tuku i v misli i na lik. inaku. ako nekoj pra{a za gospodarot. Dromio od Sirakuza Preobrazen sum. }otek na mrtvo ni sledi. Ma`u. i ako ne{to od mene te trga. pol`av. ako ne e vidovita? Adrijana Ne ti dolikuva na dostoinstvoto da se vadi{ so slugata tolku nisko teraj}i go mene da me luti. Taka e magare sum. }e ru~am so tebe gore. me kori mene. |avol da te zeme. govorime so ve{tici. Mom~e. neka go stavat ru~ekot. {to na son }e te pie. Lu~ijana More magare si stanal celo. Antifol od Sirakuza Ist ima{ oblik. Adrijana Kako toga{ imiwata ni gi znae. mesto da odgovori{. Dromio od Sirakuza Ne jas sum majmunolik. osven. zarem ne. gi pikav prstite v o~i i pla~ev a gospodarot i negoviot sluga prezrivo mi se potsmevaa. se fa}am za rakavot tvoj. Dromio. Lu~ijana Dromio.112 Dromio od Sirakuza Nikoga{ so nea ne sum zboruval. s# duri ti ne se isplevi{ v du{a. so silata ti se pletam i taka uspevam da se poistovetam. eve. Dosta glumev budala. ne gazi me u{te i so svojot prezir. ko taa mene i jas nea bi ja znael. troskot e toa. Dromio zastani na vrata. duhovi. Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Lu~ijana [to tuku drdori{. Antifol od Sirakuza Mene mi zboruva. i slaba bidej}i. gospodaru? Antifol od Sirakuza Vo mislite da. odi! Dromio od Sirakuza Brojnicite kaj mi se. gospodaru. re~i mu ru~a v grad i nikoj `iv ne pu{taj. ti si dab a jas loza ma`u moj. ko trut. vili treba pokoren pred niv da se sedi inaku propast.

na nebo ili v pekol? Son li e ova ili jave? Zdrav sum ili sum se mrdnal negde? Sam da ne se znam. Antifol od Sirakuza Na zemja li sum.Komedija na zabuni 113 ajde sestro! Dromio pravi ko {to rekov. Antifol. a poznat sum segde? ]e zboruvam so niv s# kako {to im godi a samo bog niz maglava neka me vodi! Dromio od Sirakuza Gospodaru. da zastanam na vrata sega? Adrijana I ne pu{taj ni pile. Umot neka ne te stega. . vremeto si bega. Lu~ijana Da ru~ame.

neka otvorat vedna{! Dromio od Efes Mod. dobredojde kralsko sigurno vi sledi. Na plo{tadot me iskr{i i dokaz }e ti dadam. [to. {tom sedam da me tepa{ bez pri~ina. ~isti se ne vredi{ ni za edna . Marijana. Baltazar. gospodine Anxelo no `ena mi e alergi~na na docnewe. no ovde }e ve nagostime kako da ste doma. Antifol od Efes A poprosto dobredojdeto od zborovi celo. Lucio vredna! Dromio od Sirakuza Seriozen ste.) Antifol od Efes Prosti za ova. da imam pravo barem edna da ti vratam dru{tvoto magare{ko }e ti go skratam. zaklu~eno? Odi. kowu. trpezata so dobredojde ne vredi ni{to ako nema riba ili mevce fri{ko. Ko`ava da e pergament. mnogu da mi vredi no. Xeni. ete ti pomin. gospodine. za stegnat gazda i {tedliv gostin mo`e hranata. {to misle{e so toa? Dromio od Efes Ti samo baboti. udarite mastilo rakopisot ti ka`uva kako s# si bilo. Ka`i pijanico. Antifol od Efes Da. gojdo. kretenu stoko bedna.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Antifol od Efes. Ha. sum go tepal baraj}i mu iljada dukati i u{te sum rekol deka nemam ni `ena ni dom.) Mamlazu. jas si znam toa {to go znam. Antifol od Efes Magare! Dromio od Efes More magare magarosano sum. Antifol od Efes No gospodine. Antifol od Efes Baltazar Od dobredojdeto podobra nema gozba. Baltazar Dobrata trpeza prosto e delo. Brigita. (Od vnatre. Baltazar Prost obrok i ubav do~ek. ova e podlecot {to tvrde{e deka sum go sretnal na plo{tad. Dromio od Efes. zlatarot Anxelo i trgovecot Baltazar. ka`i sum se zdr`al kaj tebe v du}an okolu izrabotkata na |erdanot {to utre li~no }e & go donese{.

dobro go zezna. Trtore{ke. otvoraj ve}e edna{. Nego ve}e ni{to ne go pere. Dromio od Sirakuza Lucija Ne mo`e denes. gospodine? Ako si Lucija. Magla. a {to imam od niv? Samo beda kutra. udrete! Docna e. . dojdi utre! ^uvte {to treba. Antifol od Efes Antifol od Efes Zo{to? Za da jadam! Gladen sum ko kutre! Slu{aj devojko. Lucija Da ne si se mrdnal ~oveku? Zarem gospodarot na ulica da visi so saati? Dromio od Sirakuza Ako e budala mo`e i nastin da fati. se vikam Dromio. Da be{e denes na moeto mesto sigurno imeto ne }e go ka`uva{e ~esto. Dromio od Efes Pogovorkata veli: Tropni da ti otvorat pred vratata vlezna. Antifol od Efes Dromio od Sirakuza Koj si ti {to ne me pu{ta{ doma? A vedna{ ne ~uvte. rekov. Dromio od Sirakuza Antifol od Efes Vratar gospodine. ama oti? Dromio od Efes Gospodaru. i rabotata i imeto mi gi ukral. Lucija Lucija (Od vnatre. Aha.) [to e Dromio? Koj nadvor se dere? Ba{ }e se ispoti. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Prvin ka`ete zo{to. {i{ko! Dromio od Efes Pu{ti go gospodarot. otvorete! Onaa na kukuvden e popolezna.Komedija na zabuni 115 Dromio od Efes iako po tolku `eni se dere{ ko da si vo javna ku}a. Antifol od Efes Lucija Koj zboruva od vnatre? Ej. bravo Lucija. pu{ti me! Dromio od Efes Lucija Gad. probaj. Taka ka`i mu.

ponudete im gozba izvonredna. Komarecu. samo pragov da se mine. na {utki {to ti li~ime so edna ~ivija na suvo }e te izbri~ime! . ete zborovite se samo magla i veter ka`uvaj gi zatoa pravo vo na{ite lica a ne skrien ko nekoja kukavica. vnatre kola~iwa topli. a ostanavme bez niedna. Koga }e se bri~at komarcite. Antifol od Efes Ti si `eno? Kaj si da se javi{? Adrijana Tvoja `ena? Gadu. Mrdni ~oveku. a vie na stud straden sekoj bi poludel vaka nasamaren i gladen.116 Antifol od Efes Vilijam [EKSPIR Dromio od Efes A oblekata ne{to slabo ve ~uva. Baltazar Antifol od Efes Raspravavme {to e podobro. Adrijana Koj pravi pred vrata tolkava vreva? Dromio od Sirakuza Batak~ii vi e gradov prs i pleva. ]e vlezam na sila. }e ve storam ‘r{um. odrana lija. gospodaru. Antifol od Efes Donesi ne{to. donesi mi ~ivija! Donesi ~ivija.) Dromio od Efes ‘R{um od zborovi pravi{ no. ~ivija. Dromio od Efes ^ivija. Anxelo Dromio od Sirakuza Ovde nema ni dobdredojde ni gozba vredna. vratata }e ja skr{am. ko da mu fali {tica. Dromio od Efes ]e mi plati{ mo~lo.) Samo probaj. Nadvor! Dromio od Efes Za ova gadu. Dromio od Sirakuza (Od vnatre. (Izleguva so Lucija. Lucija Pred toa robija te{ka ne ti gine. Nadvor pa nadvor. mora da & vrati{. sakam edna{ vnatre. Antifol od Efes Antifol od Efes ^uden nekoj veter ovde mi duva. Dromio od Efes Sega gospodaru. najdi druga da ja davi{. Dromio od Sirakuza Vidi go.

}e bidam vesel.Komedija na zabuni 117 Anxelo Baltazar Za trpenie gospodine ve molam za{to vaka na svojot ugled atakuvate i frlate somne` vrz ~esta neoskverneta na `ena vi. Za eden ~as gospodine }e dojdam. Zatoa. }e jademe kaj nea. ]e jademe ba{ tamu. umna. deka opravduvawe ima {to deneska na zaklu~ena vrata naidovte. belki tamu }e me primat. uka`uvaat deka gospo`ata od pri~ina nepoznata za vas ova go napravila. vo Bodlikavo prase. gospodine. Brzni. `estoka a ne`na. poslu{ajte me. |erdanot. Znam edna vo s# odli~na `ena li~na. (Na Anxelo) Odi. trezvenosta potoa po~itta kon godinite nejzini. te molam. {to veruvam e gotov. `ena mi za ova ~esto nepravedno me kore{e. Bidej}i kaj mene klu~ na vrata ima }e ~uknam drugo mesto. taka ku}ata se vika za inaet ba{. . i pokraj gnevot. samo za toa cel Efes }e zboruva a prostacite brgu }e vi izvadat glas. te molam. Da odime mirno vo Tigar i tamu zaedno da ru~ame a prikve~er vratete se sam i doznajte ja pri~inata za postapkava ~udna. donesi go. smernosta. I taka so {egava skapo }e projdam. donesi go. Antifol od Efes Da. So sila ako vlezete sega. |erdanot od `ena mi na doma}inkata }e & go dadam. Ubeden sum gospodine. glas lo{ {to kotkan podmolno mo`e potoa do grob da ve bie. sred bel den {to se veli. Va{eto dolgogodi{no poznavawe na mudrosta nejzina. Antifol od Efes Me ubedivte. ]e zaminam mirno. Klevetata kleveti bezbroj si ra|a valkanoto od niv ni{to ne go va|a.

dve zla pravi. si ja dal gospod. Antifol Sestra na sestra ti. O. kon zborot va{ plitok. zborot lo{. Antifol od Sirakuza Gospo|o slatka. Lu~ijana Gledaj kaj{to treba pa }e gleda{ ~isto. i gledaweto se isto. mila damo od zborovite tvoi zna~eweto skrito. i srcevo srceto }e ti go nosi po talazite raspu{ti gi srebrenite kosi na niv da legnam za da se smiram. mi si slika na na{eto veli~estvo sveto. na umot moj temen. dlaboko e smerna. Nau~i me zatoa da zboruvam i mislam. Lu~ijana Ne vikaj me draga. sonce {to zra~i{. Vistinata ~ista zo{to li ja kori{ po nepoznat megdan vezden da lida? Bo`ica da ne si? Pak li }e me stvori{? Prestori me. no po znaeweto. od porokot pravi doblest {to vredi. na postelata nejzina ne & dol`am ni{to po tebe jas sega najmnogu venam. Na srce gnasen no ~ist na lik bidi.) Lu~ijana Mo`no li e sosem da si zaboravil na dol`nosta bra~na? Zarem ne e sram vo proletta qubovna cutot da e gnil na qubovta {to s# u{te zree? Ako pak sestra mi si ja zel za pari. obodri ja. bidi fin. pej. vo moreto solzi na tvojata sestra.postelata da ja valka{ a nevinata `ena da go znae grevot? Sramot se {iri so ve{tina mala od lo{oto. neveren iako. Antifol od Sirakuza Mi`eweto. Sestra mi ti e s#. slatkore~iv. ne znam kako se vika{ ni od kade ti imeto mi go znae{.118 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Lu~ijana i Antifol od Sirakuza. ne losti me sireno da se davam. Lu~ijana Zna~i sestra mi. Lu~ijana Lud li si {to zboruva{ vaka? Antifol od Sirakuza Lud ne sum tuku zaluden a ne znam kako. i v zanes da sfatam deka dobivka e smrtta za onoj {to vaka umira. gre{i tajno: zarem mora taa s# da vidi? Ima li kradec so plenot {to se fali? Dvojno e zlo . toga{ za parite po~ituvaj ja glavno. Lu~ijana Okoto tvoe te zaslepi zna~i. u~i go grevot vo svetec da se kali. Antifol od Sirakuza [tom gleda vo tebe o. A ~uvstvata kon drugata {to te gospodari barem pritaj gi. draga. tap i plitok otkrij mu go sega. Ne davaj sestra mi da gleda kako sramot tvoj golem niz zabi ti se cedi. . ~arite. ne fali se javno. A `enata lekoverna. qubi druga no barem eden posto davaj & nea i pak }e ti e verna. toga{ pokoren }e ti bidam no ako sega vo svojata sum ko`a ti tvrdam deka sestra ti ne mi e `ena. da ne se luti svesta e rabota so laski da se slu`i{ koga pravat doma mirot da ti cuti. Zatoa zete. kaj sestra mi pojdi ute{i ja.

vo rajot yvezda. Antifol od Sirakuza Mom~e na koja `ena? I zo{to ne si pri sebe? Taka gospodine. Dromio od Sirakuza Jas sum magare. taa e gotva~ka i seta e salo i ne znam za {to bi mi koristela osven da napravam lamba od nea i so pomo{ na nejzinata svetlina da zbri{am. Antifol od Sirakuza . i pripa|am na edna `ena. Tvrdam deka nejzinite partali i lojot vo niv }e gorat cela zima. a pravoto na mene go polaga ne zatoa {to sum `ivotno. {to me progonuva. Vleguva Dromio od Sirakuza. Mnogu po~ituvano `ivotno. Kakvo pravo polaga na tebe? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza Sestra ako saka{ nare~i se mila. Antifol od Sirakuza Sestra mi znam toa bi bila. sudbina i nade` vo mene {to gnezdat na zemjata raj. pred da zboruva{. Taa e slaba partija za mene ama `ena~kata bi mi bila debela. ve}e nade`. Lu~ijana Toa e gospodine. ne sum pri sebe. gospodine. Ako go do`ivee denot na Stra{niot sud.Komedija na zabuni 119 Dromio od Sirakuza Antifol od Sirakuza Ne toa si ti. na srcevo srce milo. ti nema{ ma` a jas nemam `ena. cela edna nedela }e gori podolgo od svetot. edinstvena moja vilo na okovo oko bistro. ]e ja viknam sestra mi soglasnost da dade. Antifol od Sirakuza Kako misli{ `ena~kata bi ti bila debela? Dromio od Sirakuza Takvo kakvo {to vie. a bi sakala da me ima ba{ kako `ivotno. jas sum mom~e na edna `ena i ne sum pri sebe. mora da se izvini{. no jas te qubam za vek }e te zemam. Lu~ijana Navistina gospodine. ti si ti. onaa {to polaga pravo na mene. bi polagale na va{iot kow. (Zaminuva. {to veli }e me ima.) [to e taa? Antifol od Sirakuza Dromio od Sirakuza [to e sega Dromio? Kaj brza{ taka? Dromio od Sirakuza Me poznavte li gospodine? Dali sum jas va{eto mom~e? Dali sum jas. ti si moeto mom~e. Takvo za koe.jas? Antifol od Sirakuza Ti si Dromio. tuku za{to taa e mnogu `ivotinsko su{testvo. Daj mi raka.

Antifol od Sirakuza . Antifol od Sirakuza Na koj del od nejzinoto telo stoi Irska? Dromio od Sirakuza Pa da prostite. Antifol od Sirakuza A Francija? Toa e mana {to ja ~isti vodata. no ne najdov belina vo niv no mislam deka & stoi na brada sudej}i po solenata voda {to te~e{e me|u nea i Francija. Dromio od Sirakuza Kolku {to e od glava do petici. Antifol od Sirakuza A [panija? Dromio od Sirakuza Da bidam iskren. No ni imeto nejzino i tri ~etvrtini. Antifol od Sirakuza A Amerika. safiri i smaragdi i svrten so Na nejzinoto ~elo. na nea mo`am da najdam razni zemji. odnosno ni ar{ini i tri~etvrtini ne }e ja izmerat od edniot kolk do drugiot. A Anglija? Dromio od Sirakuza Gi barav grebenite od varovnik. Antifol od Sirakuza Kako se vika? Dromio od Sirakuza Nela. Indija? Dromio od Sirakuza O. tolku e od kolkot do kolkot.120 Antifol od Sirakuza Kakva e na lik? Dromio od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Antifol od Sirakuza A kade e [kotska? Dromio od Sirakuza Ja najdov po golotijata. gospodine. vo vojna protiv sopstveniot vladetel. To~no na dlankata od nejzinata raka. ne ja vidov. gospodine. no ja setiv nejzinata vrelina vo zdivot na gotva~kata. Antifol od Sirakuza Zna~i epten e {iroka. manata e vnatre{na. ~ovek mo`e da & se zacapa do kolena v lice. vooru`ena i buntovna. Zo{to? Za{to se poti. na zadnikot. i u{te e trkalezna ko globus. na nejziniot nos ukrasen so rubini. Toa go otkriv po mo~uri{tata. Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Ne gospodine. Antifol od Sirakuza Crna ko |on a na lice kako zapr{ka. gospodine. Ni potopot na Noe ne bi ja is~istil.

Antifol od Sirakuza Poarno sega primete gi oti ni |erdan ni pari }e vidite. taka se vikam. a jas. zbogum. v~udoviden pobegnav od nea kako od avet. mi gi iznaredi ni{anite {to gi imam kako {to se belegot na ramoto. a ako vidi{ brod da isplovuva na plo{tad javi mi vedna{ tamu }e se vrtkam ~ekaj}i te. Anxelo Ba{ ste duhovit gospodine. da prostite. Anxelo Znam. gospodine? Ne sum go pora~al. gospodine. (Izleguva. Holandija? Dromio od Sirakuza E. No sestra & li~na {to tolku ne`na ubavina ja krasi i odnos smeren.) Antifol od Sirakuza Edinstveno ve{terki `iveat ovde. (Izleguva). . srce ~elik pes }e me store{e. Odete doma. Antifol od Sirakuza Da.Komedija na zabuni 121 siot sjaj kon vreliot zdiv na [panija koja isprati cela armada trgovski brodovi da se natovarat so bogatstvoto od nejziniot nos. Anxelo Ne edna{. Antifol od Sirakuza [to sakate da storam so nego? Anxelo Va{a volja. se zakolna deka sme dale zavet eden na drug. Dromio od Sirakuza Ko ~ovek od me~ka vo strav {to bega begam pred taa {to za ma` me bara sega. izraduvajte ja `ena vi. Antifol od Sirakuza Za mene. Mislev da go donesam kaj Bodlikavo prase no ne be{e gotov pa se zadr`av. ne dvapati. I da zavr{am. tuku stopati. Ovaa prosta~ka ili ve{terka re~e deka sum nejzin.) Anxelo Gospodine Antifol. a negde po ve~era }e svratam parite da gi primam za |erdanot. Eve go |erdanot. Antifol od Sirakuza Odi brzo do pristani{teto i ako vetrot duva od bregot kon bilo kade. vo luwite bo`ji nad mene da ne se krenat }e se oglu{am na pesnata od taa sirena. gospodine. (Vleguva Anxelo so |erdanot. }e me natera{e za malku predavnik svoj da stanam. Antifol od Sirakuza Kade se Belgija. da vrtam ra`ni celi. zatoa moram da zaminam vedna{. ako nikogo ne poznavame a nas n# znae sekoj znak e da begame vo drug pravec nekoj. tolku nisko ne gledav. I ~inam da nemav gradi tvrdi. bemkata na vratot. taa {to ma` svoj me vika. Za vas go pravev. pove}e vo gradot ni den ne ostanuvam. znam. od du{a za `ena ja ne}am. me nare~e Dromio. golemata bradavica na levata raka.

ovde za nikogo nema zima {tom darovi zlatni po ulici ima… Po Dromio odam sega na plo{tadot ako na{ol brod. . da begame od gradot.122 Antifol od Sirakuza Vilijam [EKSPIR Ne znam {to da mislam za s# ova no edno sigurno znam: bi bil golema gluperda da odbijam vaka ponuden |erdan.

Anxelo i Xandar. vedna{ da mu isplatite. bidete dobar. Ve molam. no jas mnogu ne navaluvav. Dromio od Efes Toa ja`e stopati niv }e gi ja`osa. Anxelo Toga{ |erdanot dajte & go vie. (Doa|aat Antifol i Dromio od Efes) Xandarot Ne ma~ete se. dolgot }e ti go vratam. mo`e }e zadocnam. Te molam. doa|a. . vetiv deka vie so |erdanot }e dojdete no ni |erdan vidovme ni zlatar. gospodine. toa e podarok za `ena mi i nejzinata banda {to mi zatvorija denes vratata pred nos. kupi ja`e i doma donesi mi go. ne povelavte da dojdete. Antifol od Efes Jas odam doma kaj zlatarot. (Zaminuva. odnesete go vie. a ti kupi ja`e. eve vi potvrda za te`inata na |erdanot do gram. po priemot vedna{ }e vi plati.) Trgovecot U{te za Duhovi rokot iste~e.^in ^ETVRTI Scena 1 (Doa|aat Trgovec.) Antifol od Efes Samo ludak mo`e da se potpre na vas. sre}a eve go zlatarot. Anxelo [egata nastrana. Gospodine. da pojdeme do domot negov kaj{to. a `ene mi. Sepak trkni. zatoa vedna{ isplati mi ili xandarov }e te apsi. odvedete go tu|inecot kaj mene doma. mo`ebi i jas }e stignam dotoga{. za finosta na zlatoto i cenata za raka {to zaedno ~inat tri dukati pove}e od dolgot moj kon gospodinot. Antifol od Efes Ne nosam pari so sebe a i imam rabota v grad. ^inam pomislivte qubovta n& e so |erdan vrzana pa zatoa. eve go. ba{ preeska pred da te sretnam mu go dadov |erdanot a vo pet satot toj treba da mi plati. odnesete go |erdanot. i ne bi ni sega no ete. Antifol od Efes Ne. No. so blagodarnost. toj zaminuva na more i samo ova tuka go zadr`uva. gospodinot. zatoa. zaminuvam za Persija a parite mi trebaat za pat. Anxelo Istata suma {to ti ja dol`am ja imam za primawe od Antifol.

124
Anxelo Dobro, gospodine neka e taka. Go imate li |erdanot kaj vas? Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

kamo |erdanot da go vidam. Trgovecot Vremeto mi e skapo. Ka`ete, gospodine, }e pla}ate ili ne? Ako ne pla}ate toga{ na xandarov go predavam. Antifol od Efes Da vi platam? [to da vi platam? Anxelo Parite {to mi gi dol`ite za |erdanot. Antifol od Efes ]e vi platam ako |erdanot mi go dadete. Anxelo Vi go dadov pred polovina ~as. Antifol od Efes Ni{to ne mi dadovte; velej}i go ova mnogu me navreduvate. Anxelo A vie u{te pove}e, gospodine, odre~uvaj}i. Pomislete samo, kolku ova mi {teti na ugledot. Trgovecot Na moja tu`ba,xandare, apsi go. Xandarot Sekako, vo ime na vojvodata, sledete me. Anxelo

Jas go nemam, no veruvam deka vie go imate inaku bez pari }e se vratite od kaj mene. Anxelo Najseriozno ve molam, gospodine da mi go dadete |erdanot; i vremeto i veterot se povolni za gospodinov kaj{to ne mo`e da isplovi samo zaradi mene. Antifol od Efes Bo`e! Zarem sakate vaka da go opravdate va{eto nedoa|awe vo “Bodlikavo prase”? Mesto jas da ve koram za nedostojnosta vie ovde mi se prepravate kako `ena. Trgovecot Vremeto vrvi. te molam, gospodine, svr{i so ova. Anxelo Gledate deka sum vo maka. \erdanot! Antifol od Efes Dajte & go na `ena mi pa }e vi platam. Anxelo Znaete deka pred malku vi go dadov. Ispratete go ili ispratete me so potvrda nekakva. Antifol od Efes E, sega navistina preteravte;

E, tuka ve}e nema mrdawe; ili platete za mene ili

Komedija na zabuni

125
Dromio od Sirakuza

xandarov, na moja tu`ba, }e ve apsi. Antifol od Efes Da platam za ona {to ne go primiv? Apsi me, glupaku, ako smee{. Anxelo Eve ti pla}a, xandaru. Apsi go! Ni bratot roden ne bi po{tedil vaka bezobrazno da me uni`i. Xandarot Ve apsam, gospodine. Tu`bata ja ~uvte.

Onoj za koj me prativte da go najdam i za plovidba na{a da uplatam. Antifol od Efes Robu pijan, po ja`e te prativ i u{te ti ka`av zo{to mi treba. Dromio od Sirakuza Po ja`e za besewe mo`ebi. Gospodine, me prativte po brod na pristani{te. Antifol od Efes

Antifol od Efes Do pla}aweto na otkupot, se pokoruvam, no za ova ne }e mo`e{, siwore, da plati{ ni so seto zlato od du}anot. Anxelo Ubeden sum gospodine deka `iv rezil }e stane{ vo Efes. Pravdata znam e na moja strana. (Doa|a Dromio od Sirakuza od kaj pristani{teto.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eden brod od Epidamno ~eka samo stopanot da se ka~i pa da otplovi. Na{ite pqa~ki ve}e gi tovariv a kupiv i maslo,balsam i dobra rakija. Brodot e spremen, dobar vetar od kopnoto duva; go ~ekaat u{te gospodarot, kapetanot i vas. Antifol od Sirakuza [to? Lejko luda, ovco glupa! Koj brod od Epidamno mene me ~eka? Ova drugpat }e go ras~istam so tebe i }e gi nau~am u{ite da slu{aat dobro; a sega, gadu, mar{ kaj Adrijana, daj & go klu~ot i ka`i & deka vo kov~egot poslan so turski diftik ima }ese so dukati; neka mi go prati. Ka`i & deka sum uapsen na ulica a so toa otkupot }e se plati. A sega trk, robu! Napred, xandaru, duri ne stigne }eseto, vodime v zatvor. (Zaminuvaat site osven Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Kaj Adrijna, - ba{ tamu ru~avme, a tamu onaa kaca tvrde{e deka sum & ma`! No mislam deka e predebela za pregratkata moja. Tamu moram iako me vle~e du{a, slugata mora gospodarot da go slu{a!

126 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Lu~ijana So zborovi strasni, {to, bo`e me prosti, iskreni da bea }e gi cenev bezmerno. Glavno ubavinata mi ja fale{e, pa re~ta smerna. Adrijana [to? Taka fino pqampavte? Lu~ijana Smiri se, pa }e ti ka`am.

(Doa|a Adrijana i Lu~ijana.) Adrijana [to? Lu~ijana, i te zaveduval? Mu vide li jasno v o~i deka te posakuva? Ka`i mi, re~i da ili ne, be{e li crven ili bled, go misle{e li toa ili seto be{e blef? Zboruvaj za odsjajot na lik {to mu {eta od meteorite v srce {to mu svetat. Lu~ijana

Adrijana Prvin odre~e deka na nego ima{ pravo. Adrijana A koe pravo ne mi odrekol vragot? Lu~ijana Potoa se zakolna deka stranec e vo gradot, Adrijana U{te i ~esno se zakolnal gadot. Adrijana Lu~ijana Potoa mu zboruvav za tebe. Adrijana I? Lu~ijana Qubovta {to ja barav za tebe toj od mene ja bara{e za sebe. Adrijana Dromio od Sirakuza I zboruvaj so {to proba da te losti? Tr~av ludo. Podobro mu mislam od ona {to go velam, pa taka lo{oto od nego se gubi, pticata podaleku od gnezdoto civka, jazikot go kolne, no srceto go qubi. Dromio od Sirakuza Trk, kov~egot, }eseto, brzo, ah ~udo! Lu~ijana Kaj si go zagubil zdivot? Niti sakam niti pak mo`am. Od ovaa vo druga ne se mo`e ko`a, ulogav e toj, star, surov, gaden, zloben, alipen, bezobli~en, jaden; nam}or, {utrak, razvraten do gu{a, nikakov na telo, poinakov na du{a. Lu~ijana Zarem po gadov, toga{, qubomori{ vaka? Po zloto propadnato nikoj ne podal raka.

Komedija na zabuni

127
Adrijana

Adrijana Kaj ti e gospodarot? Dali e aren? Dromio od Siraluza V aps e, zna~i e aren ko kompir varen. \avol vo nametka podmolno go zgrabi, so kameno srce i ~eli~ni zabi, zmev, furija, nafaka lo{a, vrag, ne! Polo{o, ~ovek vo volovska ko`a, du{kalo, kodo{, temni~i{te edno {to lu|eto gi sledi po sokaci bedno, zagar {to te pika vo smrtonosna mamka pred sudot na vrat da ti navre jamka. Adrijana [to, |erdanot?

Dromio od Sirakuza Yvon~eto. Znak da odi slugata veren, be{e dva koga trgnav, sega e eden. Adrijana ^asovite nanazad odat! Neverojatno! Dromio od Sirakuza Ne e, xandar da ve lovi od ~as vo ~as! Adrijana

[to e ~oveku? Vo {to e rabotata? Nebare vremeto e dol`nik; gluposti redi{ Dromio od Sirakuza Dromio od Sirakuza Vo toa {to ne znam, znam samo deka e v zatvor. Adrijana Zatvor veli{? A po ~ija tu`ba? Dromio od Sirakuza Po ~ija tu`ba, gospo|o. jas ne znam, no deka onoj so ko`ata go apsi, toa znam. ]e mu go platite li otkupot so parite od turskiot kov~eg? Adrijana Odi, donesi gi, sestro. (Izleguva Lu~ijana.) Ba{ slu~ka gadna, a jas ne znam ni koga v dolg padna. Dromio od Sirakuza Padna na dolgot i toj i toj sega go goni a dolgot e |erdan, slu{ate yvoni? Vremeto e bankrot. Dol`i pove}e odo{to vredi. I kradec e; po narodot glas kru`i mo}en vremeto se prikraduva i dewe i no}e. Dol`nik {tom e i kradec i vlasta u{te da e tuka, ete zo{to po ~as nanazad ~uka. Adrijana Eve gi parite! Dromio, odi gospodarot dovedi go kako {to e redno. Sestro, misla sega mi se rodi, misla {to me godi i te{i voedno.

128 Scena 3
Antifol od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Nema nikoj da ne pozdravi ko da sum niven poznanik star i sekoj ba{ na ime me vika: pari mi davaat, me kanat doma, nekoi na qubeznosta mi blagodarat, nekoi stoka ko napazar mi nudat; ba{ sega eden terzija me vikna v du}an mi ja poka`a svilata za mene {to ja kupil i vedna{ mi zede merka. Se razbira, s# e ova privid na fantazijata, magioni~ari laponski `iveat ovde. (Vleguva Dromio od Sirakuza.) Dromio od Sirakuza Gospodaru, eve go zlatoto po koe me prativte. [to, zarem slikata na stariot Adam ja vidoizmenivte? Antifol od Sirakuza Kakvo zlato? Na koj Adam misli{? Dromio od Sirakuza Ne na onoj {to go ~uva{e rajot tuku na onoj {to go ~uva zatvorot; na onaj {to odi vo ko`a od tele zaklano vo ~est na zabludeniot sin; na onoj {to vi se prikrade od zad grb. Kako crn demon, i ve natera od sopstvenata sloboda da se li{ite. Antifol od Sirakuza Ne te razbiram. Dromio od Sirakuza

na “odmor”; na ~ovekot, gospodine, {to se so`aluva nad partalkovcite i partalite im gi zamenuva so zatvoreni~ki ali{ta; na ~ovekot {to po`estoko udira so pendrekot od bilo koj mavarski xelat. Antifol od Sirakuza [to, zarem misli{ na xandar? Dromio od Sirakuza Da, gospodine, na zatvorskiot temni~ar; onoj {to n# vadi pred pravdata {tom gi prekr{ivme obvrskite; onoj gospodine, {to mir im posakuva na nemirnite {to gi vodi v aps. Antifol od Sirakuza Slu{aj, mom~e, ostavi gi lunkite. Ka`i, dali nekoj brod trgnuva ve~erva za edna{ ve}e da zamineme. Dromio od Sirakuza U{te pred eden ~as, gospodine, vi ka`av deka brodot “Nade`” trgnuva ve~erva no toga{ xandarot ve zadr`a i ve natera na brodot “Bakne`” da se ka~ite. Eve gi angelite po koi prativte da ve oslobodat. Antifol od Sirakuza ^ovekot e mrdnat, a mrdnat sum i jas; vo vilaetite na prividot lunyame veruvaj}i deka }e n# spasi od prisenot nekoja blagoslovena sila. Metresata

Ne? A zo{to? Rabotata e mo{ne ednostavna; mislam na onoj {to e kako vas vo ko`nena kutija; na ~ovekot, gospodine, {to umornite gospoda po ramo gi tapka i gi pra}a

Milo mi e {to ve gledam, gospodine Antifol; zna~i ste go na{le zlatarot. Ovoj li |erdan, denes mi go vetivte?

Komedija na zabuni

129
Dromio od Sirakuza

Antifol od Sirakuza Begaj satano! Ne losti me ve}e! Dromio od Sirakuza Gospodaru, ova li e gospo|a Satana? Antifol od Sirakuza \avol e taa. Dromio od Sirakuza I polo{o, na |avolot |avolica, sega prepravena ko lesna `ena, a koga `ena veli “Prokleta da sum bo`e” se znae deka misli”Bo`e, pretvorime vo lesna `ena.” Nekade e napi{ano deka tie mu se javuvaat na ma`ot ko angeli na svetlosta; svetlosta e od ognot, a ognot pali. Zna~i, lesnite `eni palat, zatoa nastrana od nea. Metresata Gospodine, vie i va{iot ~ovek ste neobi~no veseli. Vi se kasnuva ne{to? Dromio od Sirakuza Ako kasnuvate, gospodaru, barem zemete so dolga la`ica. Antifol od Sirakuza Begaj, satano! So jadewe li me losti{? Ve{terka si ti i site okolu tebe. Ti nareduvam da se trgne{! Metresata Dajte mi go prstenot moj {to za ru~ek mi go zedovte ili |erdanot {to go vetivte za dijamantot moj pa }e si odam.

Nekoi |avoli baraat samo strugotinki od nokot, vlakno, slamka, kapka krv, igli~ka, orev, koska od vi{na; no taa, podr~na, bara |erdan. Gospodaru, bidete mudri; ako & go dadete, |avolot }e go strese |erdanot od |avolicata i }e n# spa{ka. Metresata Ve molam, gospodine, prstenot dajte mi go ili |erdanot; se nadevam, nema da me izmamite. Antifol od Sirakuza Is~ezni ve{terke. Odime Dromio. Dromio od Sirakuza “Odi si sueto”, veli paunot; toa i sami go znaete, gospo`a. Metresata Sega sum sigurna Antifol e lud inaku nikoga{ vaka ne bi postapil. Mi zede prsten od ~etirieset dukati a za nego mi veti |erdan; no sega seto toa go odre~uva. Pokraj ovaa ludost nevidena, luda mu be{e i prikaznata denes za ru~ek deka doma pred nos mu zatvorile; verojatno, `ena mu, znaej}i mu go ujot, namerno vratata ja zaklu~ila. Sega, treba da pobrzam vo domot negov i da & ka`am na `ena mu, deka toj, ko lud, doma mi vleze i na sila mi go zede prstenot, vaka e najdobro da storam ~etiriesette dukati da ne mi izgorat.

130 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Temni~arot Bidete trpeliv, gospodine dobar. Dromio od Efes Trpeliv treba da sum jas. mene me }ofkaat. Temni~arot Zapri go jazikot, mom~e. Dromio od Efes Podobro nego nagovorete go da gi zapre racete. Antifol od Efes

(Doa|aat Antifol od Efes i temni~ar.) Antifol od Efes Ne pla{i, se ~oveku, nema da begam Pred da odam, site pari }e gi dobie{ za koi sum zatvoren. @ena mi, denes, ne e ba{ so site i nema lesno da poveruva deka uapsen sum vo Efes. No, eve go slugata. Mislam ba{ parite gi nosi. Zdravo mom~e. Go nosi{ li ona po koe te prativ? Dromio od Efes So ova na site }e im platime. Antifol od Efes

Kopile edno bes~uvstvitelno. Kade se parite? Dromio od Efes Dromio od Efes Gi dadov gospodaru, za ja`eto. Antifol od Efes Petstotini dukati, gadu, za edno ja`e? Dromio od Efes Dromio od Efes Za nikakvi petstotini dukati ne sum ~ul. Antifol od Efes Pa ka`i, toga{, po {to te prativ doma? Dromio od Efes Po ja`e, gospodine, so taa cel se vra}am. Antifol od Efes Za taa cel i ova dobredojde ti sledi. Navistina sum magare; toa ubavo se gleda po dolgite u{i. Mu slu`am od ~asot koga se rodiv, a za slu`ba do sega ne sum dobil ni{to osven }otek. Koga mi studi so }otek me stopluva, koga mi e `e{ko so }otek me razladuva; ako spijam, so }otek me razbuduva; ako sedam so }otek me stanuva; a izleguvam so }otek me ispra}a a se vra}am so }otek me do~ekuva; }otekot na grb go nosam ko prosja~ka porodot svoj; i mislam koga }e me oskati, so nego }e prosam od porta na porta. (Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i Pin~.) Kamo da bev bes~uvstvitelen gospodine. Sega nema{e da gi ~uvstvuvam udarite va{i. Antifol od Efes ^uvstvitelen si samo na udari, ba{ kako magare.

Komedija na zabuni

131

Antifol od Efes Odime, eve, `ena mi doa|a.

na mrakot da pobrza{. Te zakolnuvam so site nebesni svetci. Antifol od Efes

Dromio od Efes Mol~i ve{teru, jas ne sum lud. Gospo|o rescipe finem, misli na krajot ili kako papagal da pretska`am: “Vardi se od kraj so ja`e.” Antifol od Efes Antifol od Efes U{te }e mele{? (Go tepa Dromio.) Metresata [to velite sega? Lud li e ma`ot vi? Adrijana Negovata surovost toa go potvrduva. Doktore Pin~, vie ste vra~ot; vratete go vo zdrava pamet pa }e vi dadam s# {to }e posakate. Lu~ijana Antifol od Efes Bo`e, kolku mra~no, divja~ki me gleda. Ru~av doma? [to veli{ na ova podlecu? Metresata Dromio od Efes Gledajte kako se trese, kutriot. Raka na srce gospodaru, ne ru~avte doma. Pin~ Antifol od Efes Dajte mi raka, da vi go vidam pulsot. Antifol od Efes Eve vi raka, neka vi go vidi uvoto. (Go udira.) Pin~ Ti nareduvam Satano, vlezena vo ovoj ~ovek, da go ostavi{ vo vlasta na molitvite sveti a ti vedna{ vo vilaetot tvoj Dali mi be{e zaklu~eno doma i i dali ostanav nadvor? Dromio od Efes [to e pravo gospodaru, vi be{e zaklu~eno a vie ostanavte nadvor. Antifol od Efes I neli taa me poni`uva{e? Ova li e bandata? Ovoj li ~ovek so nam}orest surat piruvale vesel vo domot moj denes a jas ostanav zaklu~en nadvor pred vlezot moj roden, besramnice? Adrijana Gospod mi e svedok, ma`u, deka ti ru~a{e doma i deka ako ne izleze{e, ni kletvive ne }e gi do`ivee{e ni javniot sram, Adrijana Kamo da ne e, zavalijata.

132
Dromio od Efes I taa ve poni`uva{e gospodaru. Antifol od Efes

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Efes Ne be{e li kaj nea po }eseto dukati? Adrijana Be{e, i jas }eseto mu go dadov. Lu~ijana

I neli nejzinata skuginka si igra{e majtap so mene, neli me prezre? Dromio od Efes

A jas sum svedok deka toa i go stori. I nejzinata sluginka si igra{e majtap so vas, i ve napravi majmun. Antifol od Efes I neli besen zaminav od tamu? Pin~ Dromio od Efes I besen zaminavte, `imi krstot. Koskive moi najdobro znaat deka po niv besot go isturivte. Adrijana Antifol od Efes Treba li vaka da mu popu{ta pred navalata negova razmirena. Pin~ Sigurno. Mom~evo mu go znae ujot, i popu{taj}i mu, go smiruva. Antifol od Efes Ti go natera zlatarot da me apsi. Adrijana Se kolnam deka pari za otkupot po Dromio ti prativ. Dromio od Efes Gadu podol, vo dvete raboti la`e{ ti. Pari po mene? Mo`ebi dobra volja pratila no pari gospodaru, sigurno n#. Antifol od Efes A ti vo site, bludnice bolna, Ka`i mi, zo{to mi ja zaklu~i vratata denes? A zo{to ti uporno tvrdi{ deka }eseto so dukati ne si go primil? Adrijana Ne ti ja zaklu~iv vratata, ma`u moj dobar. Dromio od Efes Niti pak jas pari primiv, gospodaru moj dobar. No edno priznavam, vratata be{e sigurno zaklu~ena. Adrijana Gospo|o, i gospodarot i pa`ot se ~uknati. Po blediloto na liceto toa im go gledam. Da gi vrzeme predlagam i vo nekoja prostorija temna da gi zatvorime. Dromio od Efes Gospod i ja`arot mi se svedoci deka samo po ja`e bev praten.

Komedija na zabuni

133

{to zdru`ena sega so prokletava banda na op{t prezir me izlo`i; no so noktive }e gi iskopam o~ite la`ni {to sramot moj golem bezobzirno go gledaat. Adrijana Vrzete go, vrzete go, ne pu{tajte da mi se pribli`i. Pin~

ka`at, s# }e ti bide natokmeno. Gospodine doktore, vodete go pravo doma. O, den baksuzen! Antifol od Efes O bludnica baksuzna! Dromio od Efes Gospodaru, zaradi vas me vrzaa i mene. Antifol od Efes

U{te, u{te lu|e! Jak e |avolot vo nego. Mol~i podlecu, u{te }e me luti{? Lu~ijana Dromio od Efes Kutriot, ba{ izgleda izguben i bled. Antifol od Efes [to, da ne sakata da me ubiete? Temni~aru, zatvorenik sum tvoj, zarem }e dopu{ti{ da me vodat? Temni~arot Adrijana Pu{tete go! Toj e moj zatvorenik i nema da vi dozvolam da go vodite. Pin~ Vrzete go i onoj i toj e lud. Temni~arot Adrijana [to ti e xandarska timbo? Zarem u`iva{ gledaj}i go bolniov kako sam se uni`uva? Temni~arot Toj e zatvorenik moj. Ako go pu{tam, dolgot negov }e treba da go platam jas. Dveste dukati. Adrijana Adrijana ]e ti platam jas. Vodi me kaj doveritelot! [tom sumata mi ja Za {to e dadena? Po tu`ba na nekoj zlatar Anxelo. Go znaete? Adrijana Go znam. Kolkava e sumata? Temni~arot Vodete gi! Sestro ti dojdi so mene. Ka`i mi po ~ija tu`ba e uapsen? (Zaminuvaat Pin~ i pomo{nicite, vodej}i gi Antifol i Dromio od Efes.) A da ve vrzat za xabe? Nema toga{ da vikate |avol da ve zeme! Lu~ijana Bog da ~uva i da brani! Kutrite, kolku besmisleno zboruvaat.

134
Temni~arot

Vilijam [EKSPIR

Antifol od Sirakuza Trk do Kentaur! Donesi gi pqa~kite! Znam deka samo na brod }e bideme sigurni. Dromio od Sirakuza [teta {to mora da zamineme. Siguren sum deka lu|eto ovde nikakvo zlo nema da ni storat. Gledate kolku u~tivo ni se obra}aat, zlato ni davaat. Mislam deka se odli~en narod i da ne e onaa kaca meso {to me saka za ma`, bi mo`el, pretvoren vo ve{ter da ostanam ovde za sekoga{. Antifol od Sirakuza Cel grad da mi go dadat ni den pove}e ne ostanuvam ovde ni edna edinstvena no}. Zatoa, brzni, pqa~kite da gi natovarime.

Za nekoj |erdan {to ma` vi od nego go zel. Adrijana To~no e deka |erdan mi veti no nikoga{ ne sum go primila. Metresata Otkako ma` vi deneska, siot besen, dojde kaj mene i prstenot mi go zede, onoj prsten {to sega mu go vidov na raka, vedna{ potoa go sretnav so |erdanot. Adrijana Mo`e da e taka. No jas ne go dobiv. Temni~aru, odvedi me sega kaj zlatarot sakam sama da ja ~ujam vistinata. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza so izvadeni me~ovi.) Lu~ijana Bo`e pomo`i, slobodni se pak! Adrijana So goli me~evi napa|aat! Da vikame za pomo{ povtorno da gi vrzat. Temni~arot Ne, da begame. ]e n# ubijat! (Begaat upla{eni.) Antifol od Sirakuza Ve{terkive gledam od me~ se pla{at. Dromio od Sirakuza Pred malku saka{e da vi bide `ena a sega pobegna od vas.

^in PETTI
Scena 1
(Doa|aat Anxelo i trgovecot.)

Anxelo @al mi e gospodine {to ve zadr`av no, ~esen zbor, |erdanot toj go primi iako najbes~esno potoa odre~e. Trgovecot Kakov glas go bie vo gradov? Anxelo Mnogu visok mu e gospodine ugledot, doverbata vo zborot negov bezgrani~na, sakan od sekogo, site go smetaat za prv gra|anin, Vo mestovo, zborot negov vredi pove}e od celo bogatstvo moe. Trgovecot Potivko ~inam odonde doa|a. (Doa|aat Antifol i Dromio od Sirakuza.) Anxelo Ete, i |erdanot mu e okolu vrat a najbesramno se zakolna deka go nema. Gospodine, dojdete, }e zboruvam so nego. Siwor Antifol, se ~udam so kakva cel me donesovte i s# donesovte na vakvo derexe odre~uvaj}i |erdanot od mene iako sega otvoreno i javno go nosite? Osven tu`bata, sramot i zatvorot na koi {to nepotrebno se izlo`uvate mu nanesovte zlo i na ovoj moj ~estit prijatel, koj, samo zaradi

nedorazbiraweto na{e, ne krena edra i ne otplovi denes na more. Ovoj |erdan od mene go primivte. Go odre~uvate li toa? Antifol od Sirakuza Se razbira deka go primiv i toa nikoga{ ne sum go odrekol. Anxelo Go odrekovte, gospodine, i toa so kletva? Antifol od Sirakuza A koj ~ul deka sum odrekol so kletva? Trgovecot U{ive moi, znae{ oti te ~uja. Sram da ti e! [teta e {to `ivee{ i se dvi`i{ me|u ~esni lu|e. Antifol od Sirakuza Gad si ti {to vaka me kleveti{ vedna{ ovde, ~esta i ugledot moj }e go odbranam ako smee{ pred me~ov da mi izleze{. Trgovecot Smeam oti te smetam za nikakvec. (Gi vadat me~evite. Doa|aat Adrijana, Lu~ijana, Metresata i drugi)

136
Adrijana Stojte! Ne povreduvajte go, `ivi boga, toj e lud; poleka nekoj me~ot neka mu go zeme; i Dromio vrzete go! Nosete gi pravo kaj mene doma. Dromio od Sirakuza

Vilijam [EKSPIR

Igumenijata Da ne mu potonale site gemii na more? Blizok nekoj da ne mu umrel? Da ne okoto ne{to mu go nateralo srceto vo nezakonska vrska, grev poznat kaj pomladite {to o~ite svoi im dozvoluvaat pregolema sloboda? Koja od makive nego go ma~i? Adrijana Niedna, osven poslednata mo`ebi; edna metresa ~estopati od doma go vade{e. Igumenijata Za toa treba{e ~esto da go kori{. Adrijana Toa i go pravev. Igumenijata No, nedovolno strogo. Adrijana Kolku {to skromnosta mi dozvoluva{e. Igumenijata Zna~i tajno. Adrijana I pred dru{tvo, isto taka. Igumenijata Da, no nedovolno. Adrijana Toa be{e na{ postojan predmet na

Begaj, gospodaru, begaj, da vlezeme vo ku}ava, `ivi vera; se ~ini e nekoja opatija; brgu vnatre ili ko`ata na stap n& otide. (Antifol i Dromio od Sirakuza vleguvaat vo opatijata. Doa|a Emilija, igumenijata.) Igumenijata Smirete se , lu|e kaj odite? Adrijana Da go odvedeme mojot jaden, razmiren ma`; da vlezeme nenadno, nabrzina da go vrzeme i pravo doma. Anxelo Znaev deka ne{to mu fali. Trgovecot @al mi e {to izvadiv me~ na nego. Igumenijata Od koga e toj vo vakva sostojba? Adrijana Cela nedela e stemnet, ta`en i lut, poinakov sosem, kako da e drug ~ovek, no, s# do poladnevo negovata voznemirenost go nema{e prejdeno stepenot na ludilo.

Komedija na zabuni

137
Igumenijata

razgovor; ne mo`e{e da zaspie oti za toa mu zboruvav; na jadewe samo mu prefrlav; nasamo, samo za toa pqampav, a ~esto i vo dru{tvo; nieden mig ne pominuva{e a da ne mu re~am na kolkav rezil n# izlo`uva. Igumenijata Zatoa na krajot ~ovekot poludel. Otrovniot prekor na qubomornata `ena poopasno true od pobesneto ku~e. Prekorite tvoi go ostavija bez son i zatoa sega matna mu e glavata; Veli{, so kavgi mu ja za~inuva{ hranata no nemirni obroci go vlo{uvaat varaweto i ottkuka se koti ognot na treskata. A {to e treskata ako ne nastap na ludilo? U{te veli{, so raspraviite tvoi zabavata si mu ja rasipuvala ti; no znaj, bez razonoda, ~ovekot go ~eka poti{tenost samo ma~na, te{ka taga, rodnina bliska na o~ajot neute{liv {to verno go sledat bolestite lo{i, du{mani mo}ni na `ivotot. Bez odmor, zabava i mir vo jadeweto duri i yver nekoj bi poludel. Zna~i, tvoite qubomorni napadi go oteraa ma`ot ti vo ludilo. Lu~ijana Prekorot nejzin sekoga{ bil blag kon odnosot negov grub i surov. [to trpi{ ukori a ne odgovara{? Adrijana Me pottikna da se preispitam. Vlezete lu|e i odvedete go. Igumenijata Stojte, vi zabranuvam, ova e moj dom. Adrijana Toga{ slugite va{i neka go dovedat.

Ne. Svetili{tevo mu e pribe`i{te i toa }e go ~uva od va{ite race s# duri povtorno ne go donesat vo svest ili pak naporot ne se poka`e zaluden: Adrijana Jas }e go neguvam ma`ot moj, }e bdeam nad nego dodeka e bolen, toa mi e dol`nost, a za dol`nosta takva dovolna sum samata jas; zatoa daj mi go da go nosam doma. Igumenijata Bidi trpeliva oti ne go zema{ ma` ti, s# dodeka ne gi upotrebam proverenite sredstva: napivki iscelitelni, lekovi, molitvi sveti i od nego ne napravam povtorno ~ovek prav. Toa e del od zakletvata moja, od dol`nosta milosrdna na mojot red; zatoa odi, ostavi mi go. Adrijana Ne. Ne doa|a vo predvid ovde da go ostavam, a i na va{ata svetlost n# i prili~i ma` od `ena da razdeluvate. Igumenijata Smiri se i odi. Ve}e ti rekov deka ne go dobiva{. (Vleguva vo opatijata.) Lu~ijana ]e mora{ na vojvodata da mu se po`ali{. Adrijana Odime, }e padnam na kolena pred nego i ne stanuvam duri solzite i molitvite moi ne ja podbodnat negovata milost da dojde li~no

138
i so sila da go odzeme ma`ot mi od igumenijata. Trgovecot

Vilijam [EKSPIR

ne veruvam deka ne{to vi zgre{ila. Adrijana

Sega e blizu pet. Naskoro li~no vojvodata }e pomine od ovde na patot svoj kon dolinata na `alta predelot {tur na smrtta i mrakot smesten zad grobjeto na opatijava. Anxelo A zo{to doa|a? Trgovecot Da prisustvuva na javnoto pogubuvawe na eden ugleden trgovec od Sirakuza koj{to, denes, za `al, pristignal vo zalivot kr{ej}i go na toj na~in redot i zakon na ovoj grad. Anxelo Eve doa|aat; }e prisustvuvame na negovata smrt. Lu~ijana Klekni pred vojvodata pred da ja mine opatijata. Vojvodata U{te edna{ objavete javno deka nema da umre ako nekoj ja plati sumata za nego. Ova e posledno {to mo`e da napravime. Adrijana Pravda, vojvodo, baram od igumenijata. Vojvodata Taa e doblesna i sveta `ena

Ve molam, gospodaru, poslu{ajte me: Antifol, mojot ma`, kogo so va{ blagoslov gospodar go storiv na sebe i na s# {to imam jas, na ovoj lo{ den nalet na ludilo go razmiri i toj nasilni~ki izleze na ulica zaedno so slugata svoj, poluden ko nego, i mnogu pakosti po lu|eto storija v ku}i vleguvaj}i im; zemaa prsteni nakit i s# drugo {to na besot negov mu se bendisa. Edna{ uspeav da go vrzam i da go pratam doma, a jas otidov da gi platam {tetite od gnevot negov predizvikani. Vo me|uvreme, ne znam so koja sila toj se oslobodi od tie {to go ~uvaa i zaedno so negoviot ulav sluga n# sretnaa gnevni i so goli me~evi se frlija na nas da ne kolat. Pobegnavme za sre}a, a potoa, koga nova pomo{ prisobravme, se vrativme po niv da gi vrzeme. Toga{ tie vlegoa vo opatijava. Se obidovme po niv da vlezeme no igumenijata ne saka da n# pu{ti ni ja zatvori vratata i ne ostava da go izvle~eme ottamu niti pak & e po volja da n& go predade sama. Zatoa, vojvodo mo}en, naredi da n& go predadat za pomo{ta nu`na da im ja uka`eme. Vojvodata Ma` ti mi slu`el mnogu vojni i toga{ kne`evski zbor dadov koga edna{ }e go zeme{ za gospodar na postelata tvoja }e gi u`iva toj site dobra {to eden vojvoda mo`e da gi pru`i. Nekoj neka, sega, tropne na vratata od opatijata i neka ja vikne igumenijata ovde. Ne mrdam nikade pred da go re{am ova.

Komedija na zabuni

139

(Doa|a eden sluga.) Slugata Gospo|o, gospo|o, spasuvajte se! Gospodarot moj i pa`ot negov se oslobodija; site sluginki po red gi ispotepaa, go vrzaa doktorot i bradata cela mu ja podgorija so glamni; {tom }e se zapale{e vedna{ ja gasea frlaj}i mu kofi valkana voda v lice. Sega gospodarot za trpenie mu zboruva a pa`ot negov so no`ici go stri`e Pin~a ko da e prle; i ako vedna{ ne ispratite pomo{ mislam deka naskoro }e go ispratat na nebo. Adrijana

a sega e onde. Toa razumot ~ove~ki ne mo`e da go sfati. (Vleguvaat Antifol i Dromio od Efes.) Antifol od Efes Pravda, vojvodo velik, pravda dajte mi, za deloto {to go storiv za vas koga vo bojot ve op~ekoriv i gi primiv ranite mesto vas; za krvta barem {to ja zagubiv toga{, sega pravda dajte mi! Egeon Stravot od smrtta ako sosem ne me zaslepi toga{ go gledam sin mi Antifol, a onoj do nego e Dromio. Antifol od Efes

Tikvar! Gospodarot tvoj i pa`ot negov se ovde; seto {to go ka`a najgnasna e laga. Slugata Gospo|o, se kolnam, vistinata ja zboruvam; odvaj edna{ ako sum se izdi{al od migot koga ova go vidov. Toj glasno ve priziva i sve~eno se kolne deka ako ve fati, liceto }e vi go sma~ka i }e ve izobli~i. (Glasovi od nadvor.) Begajte, gospo|o, go slu{am, begajte vi velam! Vojvodata Zastanete do mene i ne pla{ete se, Stra`a! [titete ja so helebardite. Adrijana Lele! Pa toa e ma` mi; `ivi ste svedoci deka nevidliv ottuka projde; samo pred malku vleze vo opatijata

Pravda, mil moj knezu, pravda protiv `enata! Onaa {to ti za sopruga mi ja dade a taa me izrezili stra{no, me poni`i najpogano. Nesfatlivo, nepojmlivo zlo taa denes mi nanese. Vojvodata Ka`i kakvo i pravda }e dobie{. Antifol od Efes Denes, vojvodo, mi ja zaklu~i vratata i taa so nekolku razbojnici blude{e doma. Vojvodata Te`ok grev! Ka`i, go stori li ova? Adrijana Ne, gospodaru. jas, toj i sestra mi denes zaedno ru~avme doma. Se kolnam so lagi te{ki toj sega me tovari.

140
Lu~ijana

Vilijam [EKSPIR

Ni videlo da imam ni son, gospodaru ako vistinata ne vi ja ka`a. Anxelo La`gi! Dvete se kolnat la`no, barem za ova ludakov so pravo gi obvinuva. Antifol od Efes Gospodaru, sosem sum pri sebe i dobro znam {to zboruvam; pijan ne sum, ne sum ni mamuren, niti pak gneven bes podmolno me grize, iako od makive bi se mrdnal i poizdr`liv. Ovaa `ena, denes za ru~ek vratata mi ja zatvori pred nos; zlatarov da ne e vo sojuz so nea mo`e ova da go potvrdi za{to ba{ toga{ be{e so mene a potoa se razdelivme, a toj otide po |erdanot {to treba{e da mi go donese vo “Bodlikavo prase” kaj{to otidov jas da ru~am zaedno so Baltazar. Ru~avme {to ru~avme no ni trag vidovme ni glas ~uvme od zlatarot. Zatoa otidov da go baram. Go sretnav na ulica vo dru{tvo so onoj gospodin. Tuka toj la`no se zakolna deka |erdanot od nego sum go primil a bog mi e svedok deka ne e taka. Zaradi toa, na negova tu`ba eden xandar me uapsi. Se pokoriv i go prati pa`ot doma po dukati potrebni za otkup no toj bez niv se vrati. Potoa go zamoliv temni~arot da dojde so mene doma. Po pat ja sretnav `ena mi, sestra & celava surija podli zagovornici; so niv be{e eden krvopien gad po ime Pin~, xuxe edno nikakvo, nekakov si nadrilekar, magioni~ar, gata~, celiot ispien, partalav, pla{ilo edno suvo, `iv kostur. Ovoj podol rob se nafati da gi tera besovite od mene, mi se vnese v lice

i odedna{ vikna deka |avolot e vo mene. Potoa cela orda se xitna na mene, me vrzaa i me piknaa vo temniot agol od mojata vizba zaedno so pa`ot moj, vrzani eden za drug. Tamu n# ostavija da crkneme se dodeka ne uspeav da go pregrizam ja`eto so zabi i da se oslobodam. Ottamu doa|am i ve molam da mi ovozmo`ite pravo vamu kaj visosta va{a polno zadovoluvawe za sramot i navredite te{ki {to gi jadov. Anxelo Gospodaru, mo`am da potvrdam za nego deka ne ru~a{e doma i deka vratata mu be{e zaklu~ena. Vojvodata A dali primi |erdan od tebe ili ne? Anxelo Primi, gospodaru. Koga vleze ovde mu go vidoa lu|eto obesen na vrat. Trgovecot I jas mo`am da se zakolnam deka u{ive te ~uja koga prizna deka |erdanot si go primil od gospodinov otkako pred toa, na plo{tad, go tvrde{e obratnoto na {to jas ti izvadiv me~. Potoa pobegna vo ovaa opatija od kaj{to, priznavam, po nekoe ~udo nevideno izleze. Antifol od Efes Nikoga{ ne sum vlegol vo opatijava, nikoga{ me~ ne si izvadil na mene nikoga{ |erdanot ne sum go videl. Se kolnam, la`no me tovarite.

A ti Dromio? O. a ovoj va{ pa` neli e Dromio? Dromio od Efes Do preeska. Site ste so lunki. ~udno: viknete ja igumenijata. Da go zatvorevte vo ovaa opatija toj s# u{te vo opatijata }e be{e. gospodaru. nema{e vaka prisebno da zboruva. i prstenot toga{ mi go zede. prstenot e nejzin. Velite ru~al doma a zlatarot toa go odre~uva. [to e. ~inam site ste piele od peharot na Kirk. tagata znam me izmenila od na{ata posledna sredba a ~asovite na gri`i so grubata raka na vremeto mi ispi{aa ~udni crti na lice. Vojvodata Go vide li nego da vleguva vo opatijata? Metresata Siguren sum deka obajcata me pomnite. Mom~e. Vojvodata Egeon Slobodno zboruvaj Siraku`anine. sosem poludeni. mu bev samo vrzan pa` no toj. {to veli{ ti na ova? Dromio od Efes Zarem vie ne ste Antifol. gospodine. mi go poznava{ glasot? Antifol od Efes Ne. Antifol od Efes Ko {to ve gledam sega vas. molam za zbor. Da e lud. Egeon Gospodaru. .Komedija na zabuni 141 Egeon Vojvodata Ova e nekoj ma|epsan krug. (Eden od stra`ata odi po igumenijata. toj ru~a{e kaj nea vo “Bodlikavo prase”. Mi se ~ini deka gledam prijatel {to }e ja plati sumata za mene i }e me spasi. go pregriza ja`eto i sega sum pak Dromio. Metresata To~no. da ne ste i vie eden od mu{teriite na Pin~? Egeon Ne gledajte me taka ~udno. ka`i {to saka{. Nikoga{ ne ve imame videno vo `ivotot.) Egeon Najsvetol vojvodo. gospodine. spolaj mu. Dromio od Efes Po vas gospodine. Vojvodata Egeon Ba{. odvrzan ~ovek. Antifol od Efes Taka e. gospodaru. se pomnime samo samite sebe za{to do pred malku bevme vrzani ba{ kako vas. Barem ka`i. Vie dobro me poznavate.

gospodaru moj star. toa mora da go pomni{. a kanalite na krvta smrznati se do negde. Egeon Ni glasot ne mi go poznava{? O. koj go vrzal nego vaka? Zarem ne si ti Egeon ili barem duhot negov? Dromio od Sirakuza Vojvodo mo}en. nevozmo`no e da gre{am. (Doa|aat Emilija.) Igumenijata . pogledaj go ~ovekot komu tolku zla mu se naneseni. Antifol od Efes Nikoga{ go nemam videno svojot tatko. Vilijam [EKSPIR }e svedo~at deka ne ste vo pravo. vo `ivotot ne sum bil vo Sirakuza. gospodine. jas s# u{te imam vo predve~erov na `ivotot pomnewe dobro i u{i verni. mi velat ba{ sega deka ti si sinot moj Antifol. Antifol e moj {titenik ve}e dvaeset godini i za toa vreme. Vie zatoa ste vrzani za da veruvate vo ona {to drugite vi go odre~uvaat. Gledam starosta i opasnosta pred smrtta sosem te izmestile. toj voop{to ne stapnal vo Sirakuza. ne terajte me od ovde. Dromio. Dromio od Efes A jas znam deka ne e taka. bezmilosno vreme! Vo ovie sedum kratki godini se ~ini. naredi mu da si odi. Sepak. Drmio od Efes Jas sum gospodaru. Antifol i Dromio od Sirakuza. ti tvrdam. Egeon Antifol od Sirakuza No pred sedum godini vo Sirakuza se razdelivme. gledaj}i mi ja sostojbata od tatka si se srami{. Koj e priroden ~ovek a koj duh? Znae li nekoj? Dromio od Sirakuza Jas sum gospodaru. Svedocive stari. Ili mo`ebi sega. Antifol od Efes Vojvodata i site ovde {to me znaat O. Dromio. (Site se sobiraat okolu niv. navistina ne. do tolku jazikot mi go osakati {to i mojot edinec sin ne mi ja poznava neskladnata boja na mojot ra{timan glas. Vojvodata Dvajca od lu|evo se duhovi na drugite dvajca. Vojvodata Egeon Znam deka go poznava{.) Adrijana Dva ma`a gledam ili o~ive me la`at. Ve molam.142 Dromio od Efes Ne. Siraku`anine. iako liceto izbrazdeno od gri`i ne se gleda sega od zimskiot sneg {to sokot `ivoten go cica.

Prikaznata od utrinava ubavo se raspletuva.) Ona {to vi go rekov toga{ se nadevam deka }e go ostvaram ako s# ova {to go gledam i slu{am ne e son. nego. Anxelo Toa e gospodine |erdanot {to go dobivte od mene. ti li si ~ovekot {to edna{ ima{e `ena po ime Emilija {to dva li~ni sina ti rodi? O. va{iot slaven ~i~ko. jas }e go oslobodam i ma` }e dobijam osloboduvaj}i go. Dvava Antifola ko jajce na jajce {to si li~at bra}a se a isto i dvata Dromia. gospodaru. [to stana potoa so niv. Antifol od Efes Ne donese ovde onoj silen voin vojvodata Menafon. Antifol od Sirakuza I jas isto taka iako me nare~e ma`. mene i bliznakot Dromio ne zedoa na brod no. gospodaru moj. Taa i brodolomot go pomni. dali prvobitno dojden si od Korint. ne znam a gleda{ i sam kako zavr{iv jas. me nare~e zet. Vojvodata Zastanete na strana. Adrijana Zna~i ti ne mi si ma`? Antifol Ne. Od Sirakuza. Adrijana Koj od vas dvajca denes ru~a{e so mene? Antifol od Sirakuza Jas. ~estita damo. Vojvodata Jas sum dojden od Korint. Dromio od Efes A so nego i jas. Ova se roditelite na ovie deca {to slu~ajno ovde se sretnaa. surovite ribari od Korint na sila gi zedoa so niv sin mi i Dromio a mene me ostavija so onie od Epidamno.Komedija na zabuni 143 Antifol od Efes Igumenijata Koj i da go vrzal. Antifol. A ovaa ubava blagorodni~ka. ka`i mi kade e onoj sin {to otplovi so tebe na kobniot splav? Igumenijata Lu|eto od Epidamno. na toa jas velam ne. nejzinata sestra. Antifol od Sirakuza Ne. ako si taa. Zboruvaj Egeon star. . ne znam koj e koj. ako si toj ist Egeon zboruvaj & toga{ na istata stara Emilija. Egeon Ako ova ne e son ti si Emilija. (Na Lu~ijana.

kakvi re~e moi pqa~ki si natovaril na brod? Dromio od Sirakuza Onie. Toj e sloboden. takva radost! Vojvodata Ti isprativ pari za otkupot po Dromio. (Si odat dvata Antifola. ne. Jas sum tvojot gospodar. po mene ne. Vojvodata Nepotrebno. I mnogu vi blagodaram za gozbata. sinovi moi. pregrni go brat ti. Toj mene mi se obra}a. Zaminuvaat site osven dvata Dromia i dvata Antifola. Adrijana Vilijam [EKSPIR Igumenijata Vojvodo mo}en. Vojvodo. Dromio od Sirakuza Ova }ese dukati od tebe go primiv a mi go donese Dromio. Anxelo To~no gospodine. da odam da vi gi zemam pqa~kite od brodot? Antifol od Efes Dromio. zemete go. i site ovde {to ste zbrani i {to stradavte na nekoj na~in od zabunive pravete mi dru{tvo. da ja ~ue{ do kraj prikaznata na{a. Ajde so nas! Za pqa~kite podocna }e se pogri`ime. za ovoj |erdan me uapsi. mojot pa`. ne velam ne. Gospodaru.144 Antifol od Sirakuza To~no. i duri sega se oslobodiv od te{koto breme. Dromio. a ti si bil jas. Dromio od Efes Ne. Gledam deka postojano so drug pa` sme se sre}avale pa taka jas sum bil ti. Posle tolku dolga taga. ne velam ne. povelete na kr{tevkata i raduvajte se so mene. gospodine. sega e razbirlivo {to se dojde do site ovie zabuni. poveli sega vo opatijata. gospodaru {to vi bea ostaveni kaj gazdata vo Kentaur. Nie prijatno }e vi se oddol`ime. no mislam ne ti gi donese toj. Antifol od Sirakuza Od s# srce doa|am na proslavata. raduvaj se so nego. Antifol od Efes Dukative gi davam za tatko mi. sin~iwa moi. mora da mi go dadete onoj dijamant. Antifol od Sirakuza Metresata Gospodine. Antifol od Efes Eve. Antifol od Efes A ti gospodine. vie kalendari na ra|aweto nivno. Trieset i tri godini stradav za vas. ma`u moj.) .

ti si postar. Dromio od Efes Mi se ~ini deka si mi ogledalo a ne brat. po tebe gledam deka ne sum ba{ za frlawe. taa zna~i. Na svet dojdovme ko brat i brat. Dromio od Sirakuza Posle tebe. Kako da re{ime? Dromio od Sirakuza ]e frlame ~kurta za toa koj e postar Dotoga{ ti ima{ prednost. }e mi bide snaa a ne `ena. . mesto tebe ubavo me nagosti. Dromio od Efes E. Dromio od Efes A ne! Toga{ vaka. zatoa ramo do ramo }e vlezeme sega ve}e nikoj napred nema da bega.Komedija na zabuni 145 Dromio od Sirakuza Ima edna polni~ka prijatelka vo domot na tvojot gospodar {to denes. toa ne se znae. Vleguvaj! Da im ja vidime proslavata.

.

.

.

Naslov na originalot: The Taming of The Shrew .

pomalata }erka na Batista Gremio. li~en sluga na Petru~io Kertis. Slugi Glume~ka dru`ina KROTEWETO NA OPAKATA Batista Minola. prosec na Bjanka Hortenzio.LICA: PREDIGRA Kristofer Slaj. bogat gra|anin od Padova Katerina. bogat gra|anin na Piza. prosec na Bjanka Tranio. Lovci. gospodin od Piza. prosec na Katerina Grumio. glaven sluga na Petru~io vo negovata ku}a na selo Kroja~ Trgovec Bjanka. gospodin od Padova. prosec na Bjanka Lu~enco. bogat. li~en sluga na Lu~enco Biondelo. postara }erka na Batista Petru~io. kalajxija Kr~marka Gospodar Lakej. gospodin od Verona. sluga na Lu~enco Vin~enco. tatko na Lu~enco U~itel od Mantova Vdovica Slugi na Batista . star gra|anin na Padova. opakata.

.

najverojatno. edna ne mnogu izvorna tema. e vrzana so kroteweto na opakata Katerina od strana na krotitelot Petru~io. vsu{nost. Nekoi kriti~ari smetaat deka Kroteweto na opakata e prerabotka na edna postara piesa od nepoznat avtor pod naslov Opakata. Ova e vtoro izdanie na prviot prevod na Kroteweto na opakata na makedonski jazik. izmamen. po obi~ajot {to toga{ vladeel. ponatamu s# se ostava na imaginacijata na re`iserot. podzapletot vo tekstot. gruba. pome|u 1592 i 1594 godina. Tretata prikazna. Interesno e kako bi se razvivala ovaa prikazna ponatamu.Kroteweto na opakata ne e najdobrata komedija na [ekspir no sigurno deka e edna od najuspe{nite ako ne i najuspe{na. e vrzana so Bjanka. Nejzinoto prvo pretstavuvawe vo Makedonija be{e na Ohridsko leto 2000. od pristojna distanca. polnokrvni likovi. osven edno “upa|awe” na Slaj i toa mo{ne efektno. klu~na prikazna. divo pe~atena i vo mnogu ne{ta iskasapena. sestrata na Katerina i nejzinite dodvoruva~i. razli~ni po sodr`ina koi me|usebno se isprepletuvaat: prviot del e nedovr{enata i zaboravena prikazna za pijanicata Slaj koj{to. Efektot od me{aweto na ovie tri prikazni vo edna e pove}e od o~igleden: divata. osobeno {to. plasti~ni. koristej}i se so postari dramatur{ki sredstva. . Napi{ana e. preku scenata na Bitolskiot naroden teatar vo re`ija na Dimitar Stankovski. neizdelkana farsa pretvorena e vo bujna komedija vo ~ija sr` le`at razli~nite razmisluvawa za qubovta i brakot prika`ani preku `ivi. no mo{ne korisna po odnos na razmisluvawata za brakot i qubovta. Komedijata se sostoi od tri dela. Vtorata. smeta deka se razbudil kako velmo`a pa gleda pretstava za kroteweto na edna opaka `ena. a drugi deka i postarata verzija e napi{ana od [ekspir no. Za `al. postojano da go komentira razvojot na nastanite vo sopstvenoto delo. a prvpat pe~atena vo izdanieto od 1623 godina. Postojat mnogu dilemi okolu izvornosta na tekstot. avtorot imal mo`nost.

.

Denes dvapati go izdu{ka i najmaliot miris. Vide mom~e kako se snajde Bemko na krajot od plotot koga tragata ja snema? Takov zagar celo bogatstvo vredi. gospodaru. Yirni malku vo istorijata. gnaso edna! Slaj Gnasa si ti mori a ne jas Slaj. Zatoa muckos zatnios. gospodaru. podolu ne pa|a Toj du{ka i koga sosem }e go snema tragot. i~ ne beri gajle – mar{! Kr~markata Ne gi pla}a{ ~a{ite {to gi skr{i? Gospodarot Lovxio. Moite se dojdeni u{te so Ri{ar Osvojuva~ot.) Slaj Sus mori oti te sma~kav! Kr~markata More }otek e za tebe. a Sivko vrzi go so kafeaviot laja~.) Toga{ ne si so site. }e viknam policija. Od lov doa|a Gospodarot so svojata svita. No dobro narani gi i gri`i se za site.Predigra Scena 1 (Vleguvaat Slaj i Kr~markata. Ne mrdam ni peda. pod nego }e mu bide ladno. . ti nareduvam. Begaj da ne ti ja bapnam edna! Kr~markata Fala {to mi ka`a. gospodaru. kako e zaspan. Prviot lovxija Sekako. Neka zdivne [arko. Gospodarot [to e ova ovde? Mrtov e ili pijan? Vidi dali di{e! Vtoriot lovxija Di{e. vardi gi zagarive dobro. za mene toj e podobar zagar. ku}o edna bez }eramidi. Utre sakam pak da odam na lov. mori. Gospodarot Slaj Za koi ~a{i. bi go cenel kako cela duzina takvi. Veruvajte mi. ma{ko. go znam jas zakonot. kutriot pes cel se peni. Samo neka dojdat. Da e tolku brz Am~o. Slaj More vikni ja cela koalicija ako saka{. i~ ne mi e gajle. (Zaspiva. Da ne e poln toplo pivo.) (Zvuk od love~ki rogovi. Prviot lovxija Ama i Belko. blada{? Aj kr{i glava tamu. legni si.

Zvuci na truba. dro~i ovde kako sviwa! Umira~ko grda. so prstewe na prsti. ponizna po~it re~ete ‘[to ni nareduva va{ata milost?’ Neka eden mu prinese srebren legen poln trendafil-voda i cve}a razni. Glumcite Vi blagodarime. Gospodarot Ko ubava me~ta. vi tvrdam {to i samiot zamelu{en od na{ata igra }e misli deka e samo ona {to nie mu velime. vo svilena ruba da go vovreme. gospodaru.) Dobredojdovte. odvraten ti e likot! Momci. napravete go so usul. Ova storete go. Gospodarot Dali no}eska }e ostanete kaj mene? Prviot glumec So zadovolstvo ako uslugite gi primate na{i. Ne`no odnesete go vo najubavata soba. (Izleguva slugata. pa neka go pra{a {to saka da nosi. re~ete mu deka soni. grozen. taka }e odigrame. za{to toj e vsu{nost velmo`a mo}en. bidete na {trek i so dlaboka. vi tvrdam. (Vleguvaat glumcite. Drug neka mu govori za zagarite i kowot deka gospo|ata mu e ta`na {to e tolku bolen. kraj postela vkusno ovo{tie i vino i velelepna posluga koga }e stane.Kroteweto na opakata 155 Gospodarot @ivotno smrdlivo. gospodaru {to sega pretstava vi nudat.) I koj e. Gospodarot Neka vlezat. Ako ka`e ne{to. dali prosjakov }e zaboravi koj e? Prviot lovxija ]e zaboravi. Ubedete go deka malku se mrdnal a koga }e ka`e koj e. gospodaru. Prosevte edna velmo{ka mnogu ve{to. Gospodarot Od s# srce. so pijani~i{tevo }e poteram {ega. (Vleguva slugata.) Mom~e. v krevet da go odneseme sega. ]e bide radost kakva {to ne bila na vekot samo ako s# se izvede so dikat. Prviot lovxija Gospodaru. Ovega ovde go pomnam. a tret riza pa re~ete ‘Dali gospodaru }e razladete race?’ Nekoj neka spremi ali{ta skapi. Gospodarot Krenete go ne`no i nosete go v krevet a potoa podgotvete se za koga }e stane. . topla voda zapalete temjan da zamirisa stanot.) Mo`ebi velmo`a nekoj minuva tuka pa tokmu ovde saka da se odmori. [to mislite. nakitete ja so mnogu raskala{eni sliki. Zemete go i {egata neka bide svetska. momci. ko pusti sni{ta. Izmijte mu ja valkanata glava so ~ista. Vtoriot lovxija ]e mu bide malku ~udno koga }e stane. ka`i! Slugata Glumci. trkni vidi koj trubi. Pora~ajte svira~i za koga }e stane da eknat blagoprijatno bo`enstveni zvuci. drug bokal neka nosi. (Go nosat Slaja. sinot najstar na selanecot go ima igrano.

Obra}aj mu se so “madam”. mom~e. Sakam da im se dade s# {to imam vo domov. (Izleguvaat.) Znam deka lakejot }e gi odglumi dobro privle~nosta. odnesi gi pravo v kujna. glasot. umeeme nie duri i so najotka~enite na svetot.) . odli~no izigrana rolja. Gospodarot Odi. najqubezen na usta. Pa samo ako ne{to vi izleta od usta mnogu }e go navredite. odot na edna dama. Ka`i mu. A sega ba{ ko pora~ani mi dojdovte. A ako mom~eto ja nema taa `enska darba da lee poroj od krokodilski solzi. oddavaj mu po~it. ne sakam da zbesne. ba{ vaka pijanicava neka go dvori. i neka ja spu{ti glavata na negovite gradi pa neka prolee solzi. ako qubovta moja mu e mila neka se odnesuva najotmeno {to mo`e tokmu kako blagorodni~kite fini koga se vo dru{tvo so svoite ma`i. neka gi najadat i napijat dobro. va{ata sopruga smerna dol`nosta si ja ispolni i vi poka`e qubov?” Potoa neka go gu{ne. neka se oble~e vedna{ kako dama i {tom se stokmi.156 Vilijam [EKSPIR Ne vi go pomnam imeto. Gledaj ova da se svr{i najbrzo {to mo`e{ a koga }e se vrati{ }e mi treba{ i za drugo. najmnogu za{to podgotvuvam edna {ega za koja va{ata ume{nost }e mi treba. ti odi kaj mojot lakej Bartol. za taa cel dobro }e mu dojde malku kromid koj{to vo {amiv~e potajno skrien bez prestan }e mu tera solzi na o~i. zavodlivo neka go bakne. ama taa rolja Dobro vi legna i prirodno ja odglumivte. i neka go pra{a “[to saka milosta va{a za va{ata dama. nebare umira od radost {to gospodarot nejzin ozdravel sosem otkako sedum godini sebesi se smetal za podolen i od najodvratniot prosjak. (Izleguva slugata. Sakam da go ~ujam koga “ma`u” }e go vika pijani~i{tevo i da vidam dali }e se smejat momcive koga }e koleni~at pred prostak. (Izleguva slugata so glumcite. Mo`e }e znaat za dosta ako sum tamu i gi zamolam za istrajnost inaku smeava }e im otide vo krajnost. zatoa vi velam.) Mom~e. Ama ne znam dali ne }e prsnete vo smea koga }e go vidite odnosot negov za{to ~udakov nikoga{ ne ~ul za drama. nemojte da se smeete. Kaj mene e eden lord {to ve~erva }e ve gleda. vodi go kaj pijaniov v soba. najponizen vo likot. 1 Gospodarot Taka e. Vtoriot glumec Va{eto lordstvo sigurno misli na Soto. Prviot glumec Ne berete gajle. Odam da im dadam sovet. gospodaru.

pobrzi od srna. Apolon sviri i od kafez dvaeset slavej~iwa pejat. Prviot sluga Saka{ vo potera. Ako ne vi re~i deka mi ima udreno recka na rabu{ot za edna obi~na pomo~ana bira.) [to! Ne sum zabegan! Ova e – (Go pie pivoto) Zatoa i rodninite ja odbegnuvaat va{ata ku}a. O lorde blagoroden. gadni sni{ta. toga{ dajte mi ne{to posoleno i pu{eno. od progonstvo vikni gi starite misli i progoni gi niskive. Da ne ti se java? Kowite vedna{ }e ti svetnat po grivite monisti od biseri i zlato. nekoi so legen i drug pribor.) Slaj Ebavi tikvarite. ponekoga{ pove}e stapala od ~evli ili ~evli niz koi mi yirkaat palcite. I ne pra{uvajte {to }e oble~am oti xaketa imam kolku i tela. ku~iwata ti se brzi ko najsilnite eleni. po ra|awe ala{verxija. sin na stariot Slaj od Pusta Reka.Kroteweto na opakata Scena 22 (Vleguva Slaj ka~en pogore so slugi.” Ne sum ispil ni kapka {ampawsko vo `ivotot. Gospodarot Bog da ve ~uva i spasi od prisenov te`ok! O. Da ne si za muzika? Slu{aj. ~orapi kolku i noze. po obrazovanie vla~ar. dali ne me znae. ~evli kolku i stapala – more ne. po napredilok me~kar a sega po zanaet kalajxija? Pra{ajte Gospodarot 157 ja Marija Haket. tolku mo}en ~ovek so poteklo takvo So bogatstva tolku i tolku visok ugled A nagazen od olku besovi lo{i? Slaj Eeej! Da ne mislite deka sum ~uknat? Deka ne sum Kristofer Slaj. ]e proba malku va{eto lordstvo od suvovo grozje? Tretiot sluga [to }e saka va{ata milost da nosi denes? Slaj Jas sum Kristofer Slaj. Tretiot sluga Prviot sluga O. dajte edna bira. seti se na rodot. (Eden sluga mu prinesuva krigla pivo. Ne sum ni “milost” ni “lordstvo. oti gi tera ludosta va{a ~udna. nekoi so ali{ta. Ili ti se spie? ]e te odneseme v krevet pomek i pomirizen od postelata bludna namerno pospremena za Semiramida 3 ako ti se {eta. nekoi so bokal. Vidi kako slugite besprekorno te slu`at vo sekoj mig spremni na usluga da ti bidat. A ako ve}e mi nudite ne{to su{eno. zaradi ova slugite vi se ta`ni. da. . debelata kr~marka od Vinkot. Da ne saka va{ata milost ~a{a {ampawsko? Vtoriot sluga Vtoriot sluga O. tloto }e go postelime so cve}a. vleguva i Gospodarot. Ili si za lov? Zagarite tvoi do nebesa }e lajat a {uplata zemja potresena }e e~i. site da mi mo~ate na glava kako na najla`liviot smrde` vo celoto kralstvo. Saka{ sokliwa? Sokliwata }e ti se vivnat nad utrinskata ~u~urliga. zaradi ova taguva gospo|ata va{a.

i u{te edna krigla od onaa bira. devojka koga bila i kako taa iznenadena i zavedena bila `ivo naslikana ko navistina {to bilo. gospodaru. Vtoriot sluga ]e sakate racete da si gi izmiete sega? Ama ne znaete ni takva kr~ma ni takva `enska. Slaj Da. I zarem ni{to ne rekov za seto ova vreme? Prviot sluga Rekovte. govoram. velevte deka ve isfrlile nadvor. pa Piter Tarf ili Henri Pimpernel i dvaesetina drugi imiwa i lu|e koi nitu postoele nitu nekoj nekoga{ gi videl. Gospodarot ]e ti ja poka`eme Jona. a i koga se budevte ko da ne bevte budni. se zakanuvavte deka na sud }e ja odnesete oti vi to~ela pivo vo zemjeni krigli. nekojsi Stiven Slaj. Prviot sluga O. donesete ja na{ata gospo|a da ja vidam. @imi o~ive. Slaj Slava mu na gospoda {to me vrati. navistina jas sum lord. Slaj Navistina sum lord i imam gospo|a takva? Ili sonuvam? Ili sonuvav do sega? Ne spijam. slu{am. Ponekoga{ vikavte po nekoja si Sisilija Haket. a ne kalajxija ili Kristofero Slaj. ama re~enoto be{e mo{ne ludo.158 Vtoriot sluga Vilijam [EKSPIR Saka{ sliki? ]e go doneseme vedna{ Adonis naslikan kraj `uborliv potok. lorde. koe kako da se ni{a i igra so zdivot nejzin nebare povieno pred naletot na vetrot. Toga{. i postojano pcuevte po nekoja kr~marka. za{to iako le`evte vo ovaa prekrasna soba. Gospodarot Ti si lord i ni{to drugo osven lord. Tretiot sluga I duri solzite {to za tebe gi prolea taa ubavoto lice ne & go preplavija so zavist najubavoto su{testvo be{e na svetot a i vaka niedna ne & e ramna. Gledam. kolku sme radosni {to umot vi se vrati! O. Ti ima{ gospo|a poubava mnogu od sekoja `ena vo ova skudno vreme. pomo{ni~kata na kelnerkata vo taa kr~ma. Slaj Petnaeset godini! Bo`e ama dremka svetska. {to pak znaete koj ste to~no! Ovie petnaeset godini vo son bevte. Tretiot sluga Ili Dafna kako skita niz trnlivata {uma nozete si gi grebe nebare krvari seta. grkot. ni lu|eto {to gi spomenavte toga{. stariot Xon Neps. Mirisam vkusovi slatki i se}avam stvari meki. Site Amin! (Vleguvaat lakejot kako `ena so pridru`ba. I ta`niot Apolon na gletkata kako pla~e tolku majstorski krvta i solzite se fateni. Eden od slugite mu podava na . i Kitereja cela skriena v rasje.

Ostavete n# sami. Slaj [to e mnogu mnogu e.) Slaj Fala ti. Zatoa }e ~ekam iako siot vrijam. gospodaru. od ova }e nema{ zijan. Ama mrazam povtorno da potonam vo porane{nite soni{ta. Kade e `ena mi? Lakejot Ovde. sle~i se i legnuvaj v krevet. Lakejot Ma`u moj i gospodaru. barem do zajdisonce. lekarite smetaat deka dobro }e vi dojde za{to pregolema taga krvta vi ja pie a tagata e dadilka na sekoja ludost. Slaj Gospo|o Alis ili gospo|o Xoan? Gospodarot Samo gospo|o i ni{to drugo.) Gospo|o.) Glasnikot Glumcite. gospodaru moj i ma`u jas sum tvojata `ena {to od srce te qubi. sum sonuval i spiel velat edno petnaeset godini i zgora. zatoa prosti. {to sakate od nea? Slaj Ti si mi `ena a ne me vika{ ma`u? Slugite treba da me vikaat gospodaru a jas ti sum ma`. (Vleguva glasnik. pobrzaa da odglumat prijatna komedija. }e slu{am. Slaj Dobro. Lakejot Gospodaru blagoroden. Za{to lekarite tvoi naredija strogo pred opasnosta bolesta da ti se vrati da otsustvuvam u{te malku od tvojot krevet. Neka igraat. Taka se vika. na vesta deka ste ozdravele. a mene nad trieset mi se vide seto vreme proterana od tvojot krevet. (Izleguvaat slugite. najsrde~no te molam izvini me u{te barem za dve-tri no}i. Vaka stojat rabotite. gospodaru? Slaj Nema gre{ka. . Ne e komendija To~no.Kroteweto na opakata 159 Slaj Slaja pivo. ili ako ne saka{. Gospo|o `eno. Zatoa mislea deka e dobro da ~uete drama i umot da go pothranite so veselost i smea koi `ivotot go prodol`uvaat i go ni{tat zloto. Kako treba da ja vikam? Gospodarot Gospo|o. Slaj A mene mi stoi poinaku i zatoa te{ko }e izdr`am. Slaj Toa odli~no go znam. Lakejot Lakejot Kako vi odi so te~nata hrana. od s# se pretura ovde.

doma{en xumbuz? Lakejot Eden vid skazna.160 Vilijam [EKSPIR bo`ikna gozba ili ne{to kako cirkus? Lakejot Ne gospodaru. Slaj Pa da vidime. Slaj Kakov. Dojdi gospo|o `eno. mnogu poprijaten xumbuz. ne se vadi s# neka te~e a nie da sme ve~no mladi. .

(Lu~encio i Tranio se povlekuvaat na strana. So eden zbor. mo`e povorka za do~ek.^in PRVI Scena 1 (Trubi. Gremio arlekinot. dobar gospodaru. za{to to~no znaete deka sum re{il cvrsto da ne ja ma`am pomalata }erka pred da najdam ma` za postarata. Se raduvam {to ete ste re{ile cvrsto da gi cicate slastite na slatkata filosofija. u~ete samo so volja. Ama ~ekaj malku. krasnore~ivosta ve`bajte ja niz prostiot govor od muzikata i poezijata crpete `ivot a matematikata i metafizikata primajte gi samo onolku kolku {to vi godi. mi dava{ dobar sovet. pa da se dr`ime striktno do Aristotel a Ovidij da go otfrlime ko gre{nik. toj li~en raj na velikata Italija. Sinot na Vin~enco.) Batista Gospoda. od golemata `elba {to ja imav da ja vidam ubavata Padova. Vleguvaat Lu~enco i negoviot pridru`nik Tranio. sega }e ja u~am doblesta i onoj del od filosofijata posebno {to veli deka sre}ata edinstveno se postignuva niz doblest. Horetenzio. Logika poka`ete so prijatelite va{i. Tranio. lulka na zborot4 dojdov vo plodnata Lombardija. naoru`an so qubovta i blagoslovot na tatko negovata dozvola. moj gospodaru velik. poznata po svoite gra|ani umni `ivot mi dade a pred s# mojot tatko trgovec so vrski nadaleku niz svetot. koe e ova dru{tvo? Tranio Kojznae gospodaru. Ako eden od vas dvajca Katerina ja qubi . duri iska`uvame voshit na ovaa doblesna i moralna disciplina. Piza. pove}e ne zdodevajte. gopodaru. Da be{e u{te Biondelo so nas ovde mo`evme vedna{ da po~neme so planot i da najdevme stan~e zgodno za priem na prijatelite {to }e ni gi donese Padova. prosec na Bjanka. Tranio Mi perdonato. Vin~enco. pridru`uvan od tebe mojot veren i mo{ne iskusen lakej ovde }e se predadam so siot svoj elan na postojano u~ewe i otkrivawe na svetot. Lu~enco Fala ti. Ka`i {to misli{ ti za{to zaminav od Piza i dojdov vo Padova kako ~ovek {to bega od plitki vodi za vo dlabokoto da se nurne i do sitost da ja zgasne svojata `ed. Tranio. Samo. molam. Apsolutno se soglasuvam so vas. od lozata na Bentivoli. vospitan vo Firenca mora da go ispolni o~ekuvanoto od nego i da se zakiti so doblesni dela.) (Vleguvaat Baptista so dvete }erki Katerina i Bjanka.) Lu~enco Tranio. Zatoa. Nema korist kaj{to zadovolstvo nema. da ne bideme stoici i kladi. ve molam.

I ne bidi ta`na zaradi ova.) (Izleguva Bjanka. nasetuvam zabava fina devojkava e ili luda ili drska ko malkumina. bo`e gospode dobar! Gremio Tranio Opaa. Knigite i muzikata }e mi pravat dru{tvo.162 Vilijam [EKSPIR a bidej}i dobro ve znam i obajcata ve sakam }e mu dozvolam da ja pobara vedna{. da go ispolnam ona {to go rekov . Tranio Ba{ taka. doma{ni u~iteli }e najmam doma dobro da & ja ostru~at mladosta. Mol~i Tranio. gospodaru! Mir! I sitete go Pomirete se so ova. Pregruba e za mene. Minerva govori niz nea. prva gri`a }e mi bide da ve ~e{lam po glava so trono`no stol~e i ukrasen so nokti da ve gledam ko bivol~e. Taka re{iv. vlezi vnatre. (Vleguvaj Bjanka. ti treba `ena? Katerina vidot! Batista Gospodo. Katerina Ve molam tatko. Tatko. nedol`na da pla}a kazna za ovoj adski |avol so jazi~i{te lo{o? Batista Siwor Batista. Hortenzio Bo`e spasi n# od |avolici vakvi! Gremio I mene. mila Bjanka. . instrumenti i poezija. zadovolna bidi od moeto nezadovolstvo. ponizno ja prifa}am va{ata volja. Lu~enco Slu{aj Tranio. ajde. dali po va{a `elba }e me pravite rezil pred ovie prosci? Hortenzio Prosci. Ako vie Hortenzio ili vie Gremio znaete za takov ]e ja piknete v kafez siwor Batista. No ako se ma`am. }e ~itam i ve`bam sosem sama. Katerina Ne pla{ete se gospodine moj krotok takva pomisla skraja mi e od srce. Gremio Pa da stane popara. Lu~enco No vo mol~eweto na drugata se skrila devoj~inska blagost i trezvenost mila. Ajde.Bjanka. gospodaru. devojko? [to blada{? Nema prosci za vas duri ne stanete blaga. zo{to pravite taka? @al mi e {to na{ata qubov taga na Bjanka }e & donese. gospoda. za{to ova ne zna~i deka pomalku te sakam.) I bidej}i znam deka najmnogu saka muzika. Bjanka Sestro. ne`na. Hortenzio Pekmez ubav na tato! Odvaj ~eka da se rascimoli samo da ima zo{to. Hortenzio.

}e ja legne v krevet i }e ja oslobodi ku}ava od nea. Ama po~ekaj malku ne{to da ti ka`am. @enskata qubov e tolku mala. mene vremeto da mi se odreduva nebare ne znam {to sakam a {to ne? Gluposti! (Izleguva. Gremio Da.. }e ja zeme so site nejzini mani i so edno ~udo pari.) . }e se o`eni so nea. Tolku si dobra {to nikoj ne saka da te zadr`i ovde. moj sovet e. ne? [to. (Izleguva. deka }e se najde nekoj {utrak {to }e se o`eni so pekolot samo zatoa {to tatko & e bogat? Hortenzio Nemoj taka Gremio. Hortenzio Jas velam ma`. gospodine. Gremio? Gremio Koja rabota. Obajcata ne go ispekovme lebot. i ba{ bi sakal ve}e da mu go dadev najdobriot kow vo Padova za proseweto na onoj {to }e ja isprosi. I jas bi go zel vedna{ mirazot no uslovot e da me kam{ikuvaat na raskrsnica sekoe sabajle.) Gremio Pustinata fati. {tom ovaa semejna pre~ka n# sprijateli. siwor Gremio. ako slu~ajno najdam soodveten ~ovek da ja u~i na ona {to najmnogu go saka. so u~enite lu|e }e bidam dare`liv i mnogu u~tiv zaradi dobroto vospituvawe na moite deca. i ako na vreme ja nabasame. Zbogum. da najdeme ma` za nejzinata sestra. da se potrudime i da zavr{ime edna rabota. Gremio Jas velam |avol.Kroteweto na opakata 163 Gremio prepora~ajte mi go. smeam. Slatka Bjanka! Blaze si mu na onoj {to }e te dobie. No. }e se najde nekoja dobra du{a bratko. Ako nie nemame trpenie da ja podneseme nejzinata bu~na vreva. Koj poprv nemu nevestata. najprijatelski }e sorabotuvame dodeka ne & najdeme ma` na najstarata }erka na Batista za da ja oslobodime pomalata za ma`a~ka i pak da staneme sopernici. bidej}i ni e vo zaedni~ki interes povtorno da dobieme pristap do na{ata ubava sakana i da bideme sre}ni sopernici za qubovta na Bjanka. Sepak. [to veli{. Hortenzio Isto i jas. Hortenzio. Odime. a. Ti Katerina. Hortenzio Ma`? Poarno re~i |avol. }e go ispratam kaj tatko &. vo pravo si. Misli{. ostani ako saka{ za{to u{te treba da zboruvam so Bjanka. Iako prirodata na na{eto soperni{tvo nikoga{ ne dozvoluvala dogovor me|u nas sepak.) Katerina [to. {to n# ostavija zaedno da klin~ime i da se ispostime do kraj. ti se molam? Hortenzio Ednostavno. Hortenzio. zaradi qubovta {to ja kotkam za slatkata Bjanka. A sega zbogum. (Izleguvaat Gremio i Hortenzio. i jas }e si odam. Gremio Ne znam. Se soglasuvam. Nema golem izbor koga site jabolka se rasipani.

Tranio Gospodaru. Tranio. dodeka se {laev i gledav od strana.164 Tranio Vilijam [EKSPIR Tranio I samo tolku? Ne zabele`avte kako sestra & svreska i krena takva xeva od koja u{noto tapan~e puka? Lu~enco Tranio. Prodol`i. duri na svoja ko`a ne setiv nikoga{ ne bi pomislil deka e mo`no. Lu~enco Da go ~ujam prvin tvojot. za{to znam deka saka{. Vaka stojat rabotite: nejzinata postara sestra e tolku zla i kleta {to duri tatko & ne se ottarasi od nea vie samo }e mo`ete da & pluknete pod penxere za{to tatkoto ja zaklu~il doma i ne dava da & zdodevaat nafr~enite prosci. neli Tranio? No zarem ne ~u deka namera ima u~iteli da & najde za da ja u~at? Tranio Ve molam. i sega najotvoreno ti priznavam tebe. Tranio i }e umram ako ne ja dobijam ovaa mlada. Tranio. Gospodaru. gospodaru. (Od ropstvoto otkupi se najeftino {to mo`e{) Lu~enco Odli~no drugar. Lu~enco O da. ~uv gospodaru . ~arot na qubovta vo bezdelni{tvoto me strefi. za{to so prekor srceto ne se ~isti. dali e mo`no tolku naedna{ qubovta da ve zgrabi? Lu~enco O Tranio. Na lice & vidov ubavina slatka. skromna moma. Tranio Gospodaru. ova ne e vreme za prekor. . oti znam deka mo`e{. se kladam deka obata plana mo`at da napravat eden. Ve molam razbudete se. ka`ete mi. koj{to mi si mene mil i veren ko Ana na kralicata od Kartagina {to & be{e. vidov kako crvenite usni & se dvi`at kako so zdivot go namirisuva siot vozduh sveto i slatko be{e s# {to vidov na nea. Ako srceto vi e zarobeno toga{ treba Redime te captum quam queas minimo. kopneam. Tranio Opaa. Tranio ^uv. taka zjapavte vo onaa moma {to mislam ne sfativte kade le`i zajakot. Lu~enco Ama surov tatko. Drugoto }e me ute{i za{to sovetot ti e dobar. Ako taa moma ja qubite. Pomagaj Tranio. deka goram. gospodaru. Sovetuvaj me.i ve}e s# smisliv. ramna na onaa od }erkata na Agenor koja so raka velikiot Jupiter go skroti za so kolena pred nea bregot kritski da go qubi. ova me te{i. Lu~enco Isto i jas. No ete. zna~i vreme e da go slezam na zemja. skoncentrirajte se da ja dobiete.

no prvin }e go nateram da mol~i za ova. Tranio Potrebno e. nitu nekoj mo`e da n# razlikuva po likot koj e gospodar a koj sluga. No mom~e. ti nareduvam. Tranio oti Lu~enco qubi. Mom~e. Tranio. mojata pozicija. kako {to treba. Tranio sega Lu~enco e stanat. . Biondelo. gospodaru? Ni malku. Tranio. zemi ja mojata zakitena {apka i pla{tot. Toa e va{iot plan.Kroteweto na opakata 165 Lu~enco Tranio Vie }e bidete u~itel. takva e va{ata volja. za da me spasi. kaj be{e do sega? Biondelo Da. i }e go prezemete obrazuvaweto na momata vrz sebe. (Vleguva Biondelo. Dali e ostvarliv? Tranio Ne e. Lu~enco Zna~i bidi ova. vedna{ presle~i se. Kamo i jas da stanev. da go dr`i domot. Zatoa slu{aj: Ti }e bide{ gospodarot. A mojata dol`nost e da ve slu{am Za{to u{te tatko vi na odewe mi re~e “Najdi mu se na sin mi” iako mislam ova go re~e vo sosema druga smisla Zadovolstvo mi e Lu~enco da bidam za{to epten mnogu Lu~enco go sakam. ve molam? Lu~enco Ela mom~e vamu.) Eve go apa{ov. smisleno e. ne zaradi mene tuku zaradi gospodarot te sovetuvam da ne se otka~uva{ vo koe i da e dru{tvo. gospodaru. zaradi moeto begstvo. zemjacite da gi posetuva ili da gi gosti? Lu~enco Basta. me igra mene i moite ali{ta gi zede a jas negovite. [tom dojde Biondelo. mesto mene. dali Tranio ali{tata vi gi ukral ili vie negovite? [to se slu~uva. mnogu slugi a jas }e bidam nekoj drug. smiri se. Za{to koj }e go zeme va{eto mesto ovde vo Padova da bide sin na Vin~enco. }e go dr`i{ domot. tebe }e te slu`i. Lu~enco I da ne si go brbnal zborot Tranio. Tvojot drugar Tranio. Ova ne e vreme za {ega zatoa prisposobi se sosem na nego. Tranio I jas bi sakal navistina da sum toj. Za{to vo kavga koga dojdov na bregot ubiv ~ovek i se pla{am deka ve}e me znaat. dodeka najdam na~in `ivotot da si go spasam. nekoj Fiorentinec Napolitanec ili obi~en gra|anin od Piza. i sega rob }e stane za taa moma da ja ima koja odedna{ go pleni ranetoto mu oko. Gotovo. prijatelite da gi prima. Na kratko. Me razbira{ sega? Biondelo Jas. Blaze si mu. S# u{te ne n# videle vo niedna ku}a. sega go imam vo celost. da u~i. Slu`i go ti nego. Kaj bev jas? Poarno ka`ete kaj bevte vie? Gospodaru. osobeno ako uspeam Lu~enco navistina da ja dobie pomalata }erka na Batista.

5Dobro e. ]e trae u{te mnogu? Lakejot Gospodaru. udri mi edna ovde ma{ki.) Prviot sluga Gospodaru. Ovde Grumio.) (Od gore govorat prisutnite na pretstavata. ama na drugi mesta za tebe sum tvojot gospodar Lu~enco. Sedat i gledaat. gospodine? Petru~io Gadu. Petru~io Zna~i ne}e{? E koga ne}e{. Slaj Genijalna rabota ti velam. da stane{ eden od proscite. velam. dobro e. da odime. za kratko zaminav od tebe.) . {totuku po~na. gospodine. a pred site mojot najmil i najdoka`an prijatel Hortenzio. Lu~enco Tranio. za da vi udram edna. Ba{ bi sakal da e svr{ena. }e ti ja svirnam edna ko na vol pa da vidam kako }e ja pee{ do re mi fa sol. 6 Verono. Grumio Da udram. gospodine. Grumio Da vi udram edna. udri mi ja ovaa porta. (Go tegne za u{i. kimam `imi sveta Ana. velam. udri velam. da gi vidam prijatelite vo Padova. ova e sigurno negovata ku}a. vikaj me Tranio. i bapni mi ja silno ili }e te tresnam po apa{kiot surat. samo kimate a ba{ vi e gajle za pretstavata. gospodine? Kogo da udram? Dali nekoj ja navredi va{ata milost? Petru~io Gadu. {to sum jas. Ne pra{uvaj oti za{to odgovorot go znae{ “za trista poti!” (Izleguvaat. gospodine? Zo{to.166 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Petru~io i negoviot sluga Grumio. mom~e. Slaj Kimam. Grumio Gospodarot mi stana kavgaxija. Ti ostanuva u{te ne{to da zavr{i{. Ako ve udram prv na krajot }e platam so skr{en nos i krv.) Petru~io Na samo.

Grumio. va{iot star. pomo{! Gospodarot mi se {ekna. molto honorato signor mio Petruchio. da go tepav u{te kako mal. moj mnogupo~ituvan siwor Petru~io.) Hortenzio [to e. toga{. bo`e. udri mi ovde. smeam li. Petru~io. A dali treba eden sluga taka da postapi kon gospodarot koga ovoj e za eden preku trieset i eden. veruvaj mi bogata e mnogu. siwor Hortenzio. Con tutto il cuore ben trovato. jas zad Grumio stojam. od merata nadvor. vaka rabotite stojat: Antonio. Petru~io Kopile {vrknato. vo aut? 7 Kamo sre}a. Petru~io A sega tropaj koga ti velam. Grumio Da tropnam na porta? Gospode bo`e! Zarem doslovno vaka ne rekovte. mil prijatele. ]e ve smiram vedna{. ti davam sovet. gospodine. Gledajte. du{a bi dal. n# najdovte sred kavga. mu narediv na gadov da tropne na va{ata porta ama ne mo`ev ni so sila da go nateram. iako. a jas zaakav navamu onaka bez vrska mo`ebi da se `enam i da storam ne{to od sebe. Dobro dojdovte vo mojot dom. Pari imam vo }esevo a imawe doma pa ete sakam i svetot malku da go vidam. Hortenzio dobar. i bapni mi ja silno”? A sega mi velite “tropni na porta” ste mi rekle! Petru~io Mom~e. Grumio Ne. neodamna umre. {to se slu~uva? Mojot star prijatel Grumio. kaj{to ni{to ne im se slu~uva. Hortenzio Petru~io. (Vleguva Hortenzio. bez zaobikoluvawe. dobar sluga Grumio. koj sre}en veter ve donese od starata Verona ovde vo Padova? Petru~io Vetrot {to gi raznesuva mladite po svetot da si ja baraat sre}ata podaleku od doma. Hortenzio Smirete se. Stani. kopile edno apa{ko. gospodine. tatko mi. bri{i. ne pridavajte va`nost na ona {to go treska na latinski. ili zatni se. stani. gospodine. Osven ako ova ne e zakonski na~in da si gi soberam partalite i da me nema od negovata slu`ba. i mojot odli~en prijatel Petru~io? Kako si vrvite vo Verona? Petru~io Siwor Hortenzio. tvrdam. izgoren.Kroteweto na opakata 167 Grumio Pomagajte lu|e. Hortenzio Alla nostra casa ben venuto. sega toj za Grumio. A sega ka`ete mi. da te prepora~am kaj edna zla i opaka `ena? No za sovetov. od srce se raduvam na ovaa sredba. ova e nedorazbirawe me|u vas i nego. veren. bapni me ovde. No za prijatel te smetam i ne bi sakal so nea da se pletka{. velam. udri mi ja ma{ki. “Mom~e. Na kratko. Me natera da go udram i da mu javlepam edna ma{ki. veruvaj mi samo }e me pcue{. .

zatoa dozvoli mi da bidam so tebe drzok i da te ostavam u{te na prvata sredba osven ako ne saka{ do tamu da me prati{. mami~eto ima da & go raspla~e. }e ja napika od kaj{to izlegla i taka }e ja rasturi {to bela ma~ka ne }e mo`e da gleda. . za nego toa ne e ni{to. Edinstvena mana. ne propu{ta toj ni{to kaj{to ima mandro.a celta na `ena~kata mi e dobar miraz neka e i grda ko sakanata na Florent. Petru~io Sum ~ul za tatko & iako nejze ne ja poznavam. opaka i lo{a ko Ksantipa na Sokrat. toj dobro go poznava{e pokojniot mi tatko. drska i lo{a i toa od merata nadvor pa sostojbava da mi e polo{a od {to mi e ti velam ne bi ja o`enil ni za zlaten rudnik. Petru~io. stara ko Sibila. ubavata Bjanka i ne mi ja dava ni mene ni na site drugi prosci nejzini i sopernici moi. pa i polo{a u{te. se podrazbira deka e i sre}no. gospodine. bi znaela deka opakosta kaj nego ne pali. e taa {to momava e nepodnoslivo ostra. odgledana navistina ko velmo{ka prava. Ne go znaete vie nego. da ti pomognam da dojde{ do `ena. Vi velam. me|u prijateli kakvi {to sme nie. Vi velam. ako samo malku mu se opira. Toj go ima biljurot na mojot `ivot. v lice vi ka`a {to misli. Mo`ebi pet-{est pati }e mu re~e gadu ama. gospodine. Smetaj}i deka ne doa|a vo predvid zaradi manite {to preeska ti gi spomnav Katerina nekoga{ na vekov da se ma`i zatoa Batista stroga zapoved dade nikoj da nema pristap do Bjanka s# duri opakata Katerina ne dobie ma`. Grumio Ete. Hortenzio ^ekaj Petru~io. Hortenzio Tatko & se vika Batista Minola blagorodnik eden. koga bi go poznavala kako mene. }e prodol`am so ona {to samo na {ega go spomnav. malku zborovi treba. samo dajte mu dovolno zlato i toj }e se o`eni so {utka. so najgolemiot akrep na svetot. i zatoa. Mo`am. Oti }e ja stutkam pa makar pcuela glasno ko grom {to udira od esenski oblak. Ti ne ja znae{ od zlatoto mo}ta. Oko ne sklopuvam Hortenzio. za{to Batista e ~uvar na moeto blago. Grumio Ve molam. a manata golema e mnogu. bogata mo{ne. Vi tvrdam. Vi velam. bidej}i ve}e zagazivme dosta. ako znae{ moma dovolno bogata na Petru~io da mu bide `ena . dru{tven i u~tiv a nejzinoto ime e Katerina Minola poznata vo Padova po svojot zmiski jazik. toa ne }e me spre~i nitu pak tapa }e mi ja stori o{tricata na moite ~uvstva pa makar pobesna da e od penliviot Jadran Dojdov bogato da se o`enam vo Padova a ako e bogato. Hortenzio Petru~io. pu{tete go da odi duri e na svoite. Ama koga edna{ toj }e po~ne. mora da dojdam so tebe. Petru~io Mol~i Hortenzio. gledate gospodine. Ka`i kako se vika tatko & i toa mi e dosta. vi velam. duri ne ja vidam. najmalata }erka. ubava i mlada. so bezzaba baba ako treba pa makar taa da gi ima sobrano site bolesti od pedeset i dve kobili. gospodine.168 Petru~io Vilijam [EKSPIR Siwor Hortenzio.

ti tvrdam. a mo`ebi i so zborovi poubavi mnogu od va{ite. Znae{ kaj odam? Kaj Batista Minola. gospodine. psst! Dobar den. da se trgneme malku na strana. Pokraj. ti velam. pr~ nad pr~ovite. samo qubovni knigi za sekoj slu~aj i ni{to drugo da ne ~ita. {irokogradosta na siwor Batista i jas bogato }e te nagradam. Nekoj doa|a. ej? Hortenzio Mol~i. po u~enost i odnos dostoen na nea. Hortenzio Dobro e. so ova lukavstvo }e imam barem dozvola i vreme so nea da bidam i nepre~eno da & se dodvoruvam na samo. tolku verno ko vie samite da ste na lice mesto. siwor Gremio. I taka ne }e ja propu{tam svojata dol`nost kon ubavata Bjanka koja tolku ja sakam. Gremio O u~enost. glupost. Vetiv deka navistina }e mu najdam dobar u~itel za ubavata Bjanka. mom~e. svrtete se. Grumio Ubav fraer. Toa mi e sopernikot. glupost. polo{ glas na devojka ne mo`e da & izleze. 8 Gremio Mnogu dobro. siwor Hortenzio. gledaj. I jas gospodin najdov koj mi veti deka u~itel }e mi najde odli~en muzi~ar za na{ata moma. Slu{aj. (Vleguvaat prepraveni Gremio i Lu~enco. u~enost. [to }e & ~ita{? Mol~i. Bele{kite isto zemi gi i namirisaj gi dobro za{to se nameneti za onaa {to mirisa poubavo od parfem. ubavo da gi podvrze{. }e me ponudi{ prepraven vo skromna ruba na stariot Batista kako u~itel ve{t po muzika {to }e ja podu~uva Bjanka Vaka. gospodaru. Se zdru`ile mladite da im podvalat na starite. tolku si mo}na! Grumio O. mnogu dobri.) Gospodaru. . Hortenzio Sega Petru~io usluga od tebe baram. Grumio. Ja pregledav listata knigi. Grumio [to i da & ~itam. na~itan vo poezija i drugi knigi. vas }e ve veli~am kako moj dobrotvor. tolku si namagar~ena! Petru~io Ova ti se vika bezobrazie. Gremio I jas ja sakam i toa }e go doka`am na delo.Kroteweto na opakata 169 Lu~enco Grumio Opakata Katerina. Ete mi se nasmea sre}ata pa go najdov ovoj mlad ~ovek. Petru~io. Gremio Dobar den. dobro? Me sfa}a{. Hortenzio Grumio. osven ako i samiot ne ste u~en.

Slu{ni me. trube`i na trubi? A vie mi bladate za nekakov `enski jazik ~ij pukot ne e ni polovina silen ko pukotot na kosten vo ogni{te selsko. kako besnee ko poten. gospodine? Od kade si? Gremio Petru~io Roden sum vo Verona. Hortenzio. Ovde e eden gospodin kogo slu~ajno go sretnav koj{to. i toa prijatelski ~uj me. zapenet vepar? Zarem topovi ne sum slu{al na bojnoto pole i nebesnata artilerija kako po nebo bufta? Zarem ne sum slu{al sred bitkite stra{ni uzbuni glasni. Grumio . Gluposti! Ne sum dete da me pla{ite so baba roga! Grumio Gremio. Hortenzio Mu vetiv deka }e gi pokrieme li~no tro{ocite za proseweto. sin na stariot Antonio. ti velam so boga napred! Za s# {to ti treba }e ti bidam pri raka. Gremio Re~eno. Kamo vaka da se kladam vo dobar ru~ek. mislam. ako uslovite na{i mu se arni. Tatko mi e mrtov. slu{aj. Gremio Ama gospodine takov `ivot so vakva `ena ne odi.170 Grumio ]e go doka`e toa negovoto }ese. Gremio I }e gi pokrieme. ne gledam tuka pre~ka.) Hortenzio. gospodo. pobudalen. Navistina }e ja prosi{ ovaa diva ma~ka? Petru~io I }e `iveam. storeno. fr~ewe na kowi. Gospodinov ni dojde kako pora~an. Gremio Ne se pla{i od baba roga! Ne gleda{ pre~ka. site do eden. razgneveno seto. Hortenzio Vilijam [EKSPIR Grumio ]e ja dobie? ]e ja dobie ili }e ja obesam. i o~ekuvam dolgo da `iveam i sre}no. pod uslov da uspee. (Vleguvaat Tranio sve~eno oble~en i Biondelo. No ako ti stiska. opaka pr~la. }e se nafati da ja prosi opakata Katerina i da ja zeme ako mirazot & e bogat. bogatstvoto mi e `ivo. za negovo i za na{e dobro. sega ne e vreme da iska`uvame qubov. i }e ti ka`am vesti za objacata dobri. dobro e. Petru~io A zo{to sum ovde ako ne tokmu za toa? Misli{ od malku vreva }e mi puknat u{ite? Zarem na vremeto ne sum slu{al rik od lavovi? Zarem moreto ne sum go slu{al. Ako ova e s#. mu gi ka`a site nejzini mani? Petru~io Znam deka e nezgodna.

zarem gospodinov }e n# nadzboruva site? Lu~enco Samo pu{ta rogovi. dobar den. a? Grmeio Tranio I na nego i na nea. pravam nekoj zijan? Poleka. gospodine. Ako ste velmo`i imajte trpenie ne{to da vi ka`am.Kroteweto na opakata 171 Gremio Tranio Gospoda. Brgu }e papsa. Biondelo. Zo{to vi e gajle? Petru~io Taa e izbrani~kata na siwor Hortenzio. Dali dojdovte da ja barate momata {to ja spomnavte. ajde. Od kaj {to mi dade. Na nego. Tranio Zo{to? Da ne ste vie drumski razbojnici pa patot e samo va{? Gremio Tranio Samo na{ e patot do nea. Biondelo. Tranio. Ubavata }erka na Leda iljadnici prosci ima{e pa i ubavata Bjanka mo`e u{te eden pove}e da ima i eve sega Lu~enco ide pa makar i Paris vo trkata za nea da bide. pa negovata }erka da e duri i poubava od {to e. vi se molam? Da ne mislite i na nea. vrni. Tranio Tranio Ne gi sakam pcuja~ite. gospodine. Hortenzio Gospodine. Batista e velmo`a komu tatko mi ne mu e sosema nepoznat. gospodine. Tranio Gremio A od kade. samo malku. Lu~enco Dobar po~etok. gospodine. Smeam da ve pra{am koj e najkratkiot pat {to vodi do ku}ata na siwor Batista Minola? Biondelo Mislite na onoj {to ima dve ubavi }erki? Ne. bi mo`ela da ima pove}e prosci a me|u niv i mene. Vi velam taa e izbrani~kata na siwor Gremio. Hortenzio . Gremio [to. Ama sigurno ne na onaa {to pcue. gospodine. gospoda. ako bez zbor vedna{ fatete xade. da ili ne? Tranio A i da sum do{ol.

Tranio Gospodine. Hortenzio Gospodine. toga{ onoj {to }e ja dobie sigurno }e vi bide blagodaren za navek. velam jadi i pij na moja smetka. za toa bez gajle. slu{nete go ova. zo{to tolku zborovi se tro{at? Hortenzio arno. da go nagradite gospodinov komu site sme mu dol`ni. gospodine. 9 . ne gibajte ja nea. ako ste vie ~ovekot {to na site }e im pomogne pa i mene. Bidej}i se izjasnivte i samiot za prosec morate. Tranio Ako e s# taka. prvata e za mene. ve molam.172 Petru~io Vilijam [EKSPIR Hortenzio. Gremio Da. Hortenzio Predlogot e bez gre{ka. gospodine. Petru~io Gospodine. Dali ste ja videle }erkata na Batista? Tranio Ne gospodine. prijateli. Petru~io Gospodine. ednata pro~uena po ostriot jazik ko {to e drugata po ubavata skromnost. Deka sum od zbor ve kanam da se najdeme nekade ve~erva i da pieme za zdravjeto na na{ata moma ba{ kako protivni~kite advokati {to pravat `estoko se borat no ko prijateli jadat i pijat. dozvolete ne{to da ve pra{am. Petru~io. Ako go skr{ite mrazot i napravite podvig. predlogot e petka. no dve slu{am deka ima. dobro govorite i razbirate Gospodine. Pote`ok e toj od site negovi juna~ki dela. kako i site nas. Pomalata }erka za koja kopneete vie tatko & ja ~uva podaleku od site prosci. ostavete go toj potfat na silniot Herkul. Duri toga{ pomalata }e bide slobodna. i veli nema nikomu da ja dade dodeka postarata sestra ne ja ma`i. ja osvoite postarata i ja oslobodite pomalata za site nas. Grumio i Biondleo Odli~en predlog! Da odime.

Bjanka Zarem za nego mi qubomori{ vaka? Toga{ si igra{ majtap i sega mi e jasno deka celo vreme samo si se majtapela. zdolni{teto duri. (Izleguva Bjanka. (Ja udira.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Katerina i Bjanka. pla~e. nejze ostavi ja na mira. Odi zemaj ja iglata. sramota. Gremio e toj {to go saka{. zarem pred moi o~i? Bjanka.) Katerina [to. (Tr~a po Bjanka. a jas treba bosa da & igram na svadba i zaradi vas dvajca da ostanam stara moma. Odvrzi mi gi racete. saka{ da `ivee{ vo rasko{. Katerina Ti si al~na.) Bjanka Dobra sestro. }e ja stol~am. ti skotu od |avolska sorta {to ja ma~i{ kako taa da ti e kriva? Koga ti rekla barem eden lo{ zbor? Katerina Me nervira {to mol~i. velam. Zatoa. Zarem ne e toa Hortenzio? Bjanka Ako ti se dopa|a. Katerina Od site tvoi prosci. i seta ruba. toa }e go storam bidej}i dol`nosta kon postarite ja znam. Da. Bjanka Veruvaj mi. begaj. Kutro devoj~e. pravej}i od mene robinka i plenik. sestro. ti nareduvam da mi ka`e{ kogo najmnogu go saka{. trgni se. No za dranguliite drugi racete odvrzi mi gi i }e gi frlam sama. te molam. Katerina La`e{ su{i{. od site `ivi ma`i u{te ne sum go zdogledala ona lice {to }e mi se bendisa pove}e od site drugi. sega gledam. Katerina Ako ova e majtap. zarem mi branite? Aha. I toa bez gluma. naredi {to saka{.) Batista [to. . eve da umram ako ne storam s# na svetot da go ima{. sestro. Toa me vadi od pamet. sestro. ne rezili me mene ni sebe. taa vi e bogatstvoto. taa mora da se ma`i.) Batista [to e pak sega? Od kade taa drskost? Bjanka. zna~i s# drugo bilo majtap.) (Vleguva Batista.

a i toj zaradi vas. gospodine. mnogu ste naglit! Petru~io Prostete. gospodine? Kako da ve vikam? Petru~io Petru~io se vikam. No treba edno da znaete za }erka mi Katerina za moja `al. Mnogu ste smeli. Dobar den. Batista Ne sfa}ajte me gre{no. gospodine. pa se drznav da dojdam ko nekanet gostin vo va{iot dom za da se uveram li~no vo glasot za nea nadaleku {to se slu{a. Gremio So seta po~it. zarem nemate }erka {to se vika Katerina. [to mislev rekov. Od kade ste. Prifatete go ili navreden }e bidam. (Izleguva. doblesna i li~na? Batista Imam }erka. siwor Gremio. prekrasnite osobini i blagiot odnos. sin na Antonio ~ovek poznat {irum cela Italija. taa ednostavno ne e za vas.) Batista Dali nekoj tatko nekoga{ bil vo moja ko`a? No koj ide? (Vleguvaat Gremio. Gremio Pozavieno. pu{tete me samo. Petru~io I vam. poniznite moliteli da ka`eme ne{to. Vedna{ rabotam. Batista Dobro go poznavam. Lu~enco prepraven kako Kambio vo obi~ni ali{ta. kom{ija Gremio. Petru~io so Hortenzio prepraven kako Licio i Tranio prepraven kako Lu~enco so svojot sluga Biondelo koj nosi lauta i knigi. kom{ija Batista. Petru~io Ne sum. Ve molam. Se vika Licio. dobar gospodine. odam da sedam i pla~am dodeka za odmazda ne najdam na~in. Dobrodojdeni ste zaradi nego. siguren sum.174 Vilijam [EKSPIR Ne zboruvajte mi. od Verona. ~uv za nejzinata ubavina i pamet za nejzinata privle~nost i smerna krotkost. Jas sum velmo`a. ama kaj mene nema trte-mrte. A kako nadopolna za toa {to vi sum gostin vi nosam eve eden moj blizok ~ovek (poka`uva na Hortenzio) mnogu ve{t vo muzika i matematika.) Gremio Dobro utro. gospodo. dosta znae. . Petru~io. Vi velam. gospodine. Batista Dobredojden ste mi. Katerina {to se vika. ve molam dozvolete ni i nam. Petru~io Zna~i ne sakate da se razdelite od nea ili mo`ebi ne vi se dopa|am jas. vo Mantova e roden. za da ja ostru~i dokraj vo ovie uki za koi ve}e. Batista Dobro utro. siwor Gremio. gospodine.

vo slu~aj da me nad`ivee ]e & go ostavam siot svoj imot i prihod. Dali e neopravdano da znam zo{to ste dojdeni? Tranio Prostete. I u{te da gi slu{aat dobro. ve{t za gr~ki i latinski kako {to e drugiot za muzika i matematika. Batista Mnogu mo}en vo Piza. Dobro mi dojdovte. od s# srce vi go davam ovoj mlad u~en ~ovek (poka`uva na Lu~enco) koj{to dolgo vreme studira{e na Rems. koj{to uspeav da go zgolemam a ne da go smalam. Se vika Kambio. siwor Gremio.) Ama dobar gospodine. nema {to.) Mom~e. i ve molam ~uvstvuvajte se kako doma. Ve molam. mi izgledate za stranec. posebno {to ste blago nakloneti kon mene a ne kon nekoj drug. da imam ist pristap i sloboda kako i site drugi prosci. i ne mo`am sekoj den da prosam devojka. edinstveniot naslednik na negoviot imot. gospodine. polovina od seta zemja. nema {to. Zatoa ka`ete mi. Batista Iljadapati fala. siguren sum.) Lautata zemete ja.Kroteweto na opakata 175 Tranio Gremio Se gleda. Petru~io Za takov miraz }e ja osiguram nejze vo vdovi~lukot. Hortenzio. dobar Kambio. Petru~io Siwor Batista. prifatete gi negovite uslugi. Seto ova podrobno vo dogovorot }e stoi za obete strani do nego da se dr`at. ako ja osvojam qubovta na va{ata }erka kakov miraz }e dobijam pokraj nea? Batista Po mojata smrt. sin sum na Vin~enco. . mom~e! (Vleguva sluga. a na raka vedna{ dvaeset iljadi kruni. (Izleguvaat slugata. Biondelo. toga{ mnogu }e vredat. Ama za da vi iska`am sli~na qubeznost. prifatliv dar. Kom{ija. jas treba da se pravdam. Dobro mi dojdovte na gosti. mojata rabota ~ekawe ne trpi. gospodava vodi gi kaj moite }erki i ka`i im deka se nivnite u~iteli.) A sega niz gradina da pro{etame malku pa potoa na ru~ek. a niz nego i mene. Dobro go znaevte tatko mi. gospodine. (Na Lu~enco) a vie knigite. Ej. molam? Od Piza. I za va{ata cvrsta odluka sum slu{nal vo prilog {to e na postarata sestra. A za obrazovanieto na va{ite }erki ja prilo`uvam ovaa lauta prosta i ovoj izbor od gr~ki i latinski knigi. otkako mojot koren }e go doznaete. Lu~enco. (Na Tranio. gospodine. Batista Se vikavte Lu~enco? Od kade ste. {to kako stranec vo gradov ovde se osmeluvam da bidam prosec na va{ata }erka ubavata i doblesna Bjanka. Mnogu imam slu{ano za nego. Site ste mi mili gosti. Ako gi prifatite. (Na Hortenzio. ama se pla{am da ne vi se trtne rabotata . Vedna{ odete kaj u~enicite va{i. S# {to baram e.

Za `elezo e stvorena a ne za lauta. (Vleguva Hortenzio so skr{ena glava. }e bidam ko planinite za vetrot {to ne se tresat iako ovoj postojano duva.176 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Ne ja nau~i da udira vo lauta? Hortenzio Kaj }e ja nau~am koga mi ja udri lautata od glava. i kaj{to dva razbesneti ogna se sretnat se tro{i ona {to go hrani nivniot gnev. re{itelen sum kolku taa {to e lo{a.) Batista [to e prijatelu. i revnosno }e ja prosam koga }e dojde. Samo & rekov deka ne ja dr`i lautata dobro i ja svitkav rakata da vidi kako prstite se dr`at a taa netrpeliva ko |avolska ro`ba mi svika: “Ne ja dr`am dobro. petpare~ki svira~ me nare~e. Batista Dojdete so mene i vedro vi se molam. Ako po~ne da pcue. Ako po~ne da se murti. Petru~io Da. dedo. Vetreto go rasplamtuva maloto ogne vo po`ar no uraganot go gasne ognot i s# drugo. Saka da u~i i blagodarna e na toa. samo ako najgolemata podrobnost se sredi a toa e nejzinata qubov: bez toa nema ni{to. Takov so nea }e bidam a taa }e potklekne vedna{ Za{to jas sum surov i ne prosam ko malo dete. Za{to vi velam. (Izleguvaat site osven Petru~io. podu~uvajte ja barem pomalata }erka. }e re~am deka e mila na lik ko utrinski rozi izmieni so rosa. Pratete mi ja. nema {to. sega ja sakam mnogu pove}e od napred. ve molam. sum od strav Batista ]e stane }erka mi dobar muzi~ar? Hortenzio Pobrgu }e stane dobar vojnik.) ]e ja ~ekam ovde. toga{ ednostvano }e & re~am deka pee kako slavej. Batista Trudi se kolku {to mo`e{ i neka ti e so sre}a. {to si tolku bled? Hortenzio Ako sum bled. a? Sega ti }e vidi{!” I vedna{ po timbata me tresna i glavata niz lauta mi izleze nadvor i stoev taka zamelu{en i mrdnat i nebare so alka okolu vratot zjapav a taa mi se dere{e. No sepak o~ekuvaj po nekoj te`ok zbor. Petru~io Vesela `enska. Ako e nema i ne saka ni zbor da ka`e zborlivosta }e & ja pofalam toga{ . Siwor Petru~io. takva mi treba. toga{ veruvajte. da. zadrogaz i {to u{te ne. }e dojdete so nas ili vedna{ }erka mi Katerina da vi ja pratam? Petru~io Da. Umiram da vrzam nekoj zbor so nea. bo`em odnapred se spremala vaka dolno da me grdi. Petru~io Toa e sitnica.

vie ste amateri! Fantasti~no e da se vidi kako eden krotok ~ovek najlo{ata sprija ja skrotuva koga ma` i `ena se sami. Ako nie sme zadovolni.Kroteweto na opakata 177 i }e re~am deka zborovite me paraat v srce. O. {to drugo? Mo`e{e da ne uspeam? Batista Pa toga{ }erko Katerino? [to se murti{? Katerina Me vikate }erka? A poka`avte vamu tatkovska gri`a sakaj}i da me dadete na eden poluludak. Tranio Vaka uspea? Zna~i i nam denot }e ni se stemne. ubava promena bakni me. zbogum. I na krajot da vi ka`am deka se dogovorivme slo`no u{te ovaa nedela svadbata da ni bide. Batista Ne znam {to da re~am. Gospod da te blagoslovi.) Gremio Gremio Dali nekoj nekoga{ tolku brgu se veril? Slu{a{. O. }e ja molam denot da go oglasime na strojot i brakot. vo nedela sme ma` i `ena. No eve ja ide. Ako mi re~e da fa}am magla. siwor Petru~io. poprvo }e te vidi na . za Venecija odam. na samo. Daj mi raka. Svedoci sme nie. Petru~io Dedo. na eden ~uknat silexija koj{to a }e otvori usta pcue vrni i misli deka so psovki }e mi go najde krajot. Katerina Poprvo }e te vidam na besilka! besilka. dedo. Petru~io. `eno. Gremio i Tranio Amin. da kupam ruba za denot na svadbata na{a. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. nabli`uva nedela. samo dajte raka. Vi velam. Zboruvaj Petru~io sega. Ako e opaka. prosto nema da veruvate kolku mnogu me saka. velime. Petru~io.) Batista [to napravi. opaka e oti e mudra. vaka stojat rabotite: vie i siot narod govorevte za nea i govorevte gre{no. najmila Kate! Mi se obesi na vrat. jas nejze ja izbrav. Po trpenieto e vtora Grizelda a rimska Lukrecija po svojata ~ednost. Petru~io Dedo. Petru~io Trpenie. pokani gosti. Kate. i ne e drska tuku skromna kako gulab i ne e izbuvliva tuku krotka ko utro. {to vas ve boli? Se dogovorivme me|u nas. zaminav za Venecija. znam Katerina }e bide nevesta za merak. gospodo. vereni ste. (Vleguvaat Batista. Kate. }e se zablagodaram nebare me pokanila cela nedela da & bidam gostin. me qube{e ne`no bakne` po bakne` i mi se kolne{e cvrsto {to vedna{ potkleknav pred nejzinata qubov. Gremio i Tranio. Spremaj gozba. gospodo. so }erka mi? Petru~io Uspeav. Ako odbie da se ven~a. pri}e. ]e dademe prsteni. da bide s# u{te zajadliva vo dru{tvo.

skapocenite ali{ta. priznavam. Po delata treba da se sudi. gospodo. ova e denot {to tolku dolgo go ~ekavme site. turski perni~iwa so biser opto~eni. baldahinite i ruvo od najdobro platno. Skakulec eden. ete. gospodo. plus gemija edna . mojata ku}a vo gradot seta bolskoti vo srebro i zlato. Tranio Ama taa stoka samo gnie{e kaj vas. Na selo v pondila imam sto mlekodajni kravi a v jasli sto dvaeset debeli vola i s# drugo potrebno za vakvata brojka. sega trgovec igram {to ludo se vpu{ta vo o~ajni~ki potfat. Gremio Mirno nekako plenot mu padna v raka. seto e nejzino ako umram. a vo onie od kiparis pokriva~ite stojat. jas sum vi sosed i prviot nejzin prosec. Gospodine. Sporot jas }e go re{am. Malku sum podostaren. kako {to znaete. vozrasta e taa {to hrani. plus dve iljadi dukati godi{en prihod od plodna zemja. siwor Gremio? Gremio No mladosta `enskoto oko go pleni. Tranio Ti si belobrad. a sega mene slu{nete me. ja }e }arite. Batista. Gremio. ja po moriwa }e skapi. Dve iljadi dukati godi{no od zemja? (Na strana) Seta moja zemja ne vredi tolku. Jas sum sin edinec i edinstven naslednik na mojot tatko. da ne ve zdoboli. ka`i ti {to & nudi{? Gremio Navistina. Toa taa }e go ima. takva dobivka sakam. qubovta tvoja smrznuva. [to. zavesi od Venecija so vez od zlato. so le|eni i bokali za nejzinite ne`ni race. Tranio A jas pove}e ja sakam Bjanka odo{to zborot mo`e da ka`e ili mislata da smisli. Batista Mir da ima vo brakot. Tranio Prvo. i ako umram utre ova & pripa|a nejze ako dodeka sum `iv. Tranio Ova “samo” dobro zvu~i. bide samo moja. za pomalata }erka. od tu~ i kalaj posatkite mi se site i s# {to eden gazda treba da ima. draperiite site se original Tirski. trgni se. Gremio Ti si golobrad i ne mo`e{ pove}e da ja qubi{. koj od vas dvajca pogolemo bogatstvo za }erka mi }e dade toj }e ja ima nejzinata qubov. Kov~ezite od slonova koska polni se pari. Ako ja dobijam }erka vi za `ena }e & ostavam tri ili ~etiri ku}i vo bogatata Piza dobri kako koja bilo ku}a na stariot siwor Gremio vo Padova. Gremio A tvojata pr`i. No sega.178 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Smirete se.

Zbogum. poznato e deka tatko mi ima tri golemi gemii. itra ko`a! Sepak igrav ko site aduti da mi se v race.Kroteweto na opakata 179 Gremio sega zakotvena vo pristani{teto Marsej. Gremio gubi. kako taa nejzinoto }e go dobie? Tranio Zabele{kata ne vi e na mesto. no vo ovaa prosidba luda ako ne potfrlam. }e me ima mene i s# moe. Gremio Sledno? Ve}e ponudiv s#.) Tranio Da ti se pluknam vo drtata. a jas mlad. sosedu dobar. Gluposti! Starite italijanski lisci ne se tolku prosti! (Izleguva. dva broda i dvanaeset novi galii. Naumiv za gospodarot da storam dobro. Ova & go davam. Obi~no tatkovcite dobivaat deca. A sega odam. Batista Priznavam deka najdobra e ponudata va{a. {to }e bide la`en Vin~enco. gospodo. Gremio Zarem mladite ne umiraat kako site stari? Batista Zna~i. ako garancijata ja donesete. da ne ve potonav so brodot? Tranio Gremio. (Izleguva. Ako ti se dopa|am. ako umrete pred tatko vi. drugo nemam. Ne mo`e da dobie pove}e od ona {to go imam. re{iv vaka: znaete deka vo nedela mojata }erka Katerina }e se ma`i. Izlez nema osven la`niot Lu~enco da dobie tatko. (Izleguva Batista. ako ne. prostete za ova. tatko ti bi bil {utrak s# tebe da ti dade i na stari godini da te moli za tro{ka leb. [to. Tranio Toga{ e jasno deka devojkata e moja spored vetuvaweto va{e. Neka tatko vi garancija & dade. A toa e ~udno. toga{ Gremio }e ja ima. vi blagodaram na dvajcata. mo`ni se i takvi ~uda. Toj e star. pa taa e va{a. Mom~e nedodelkano. Drugata nedela po ova Bjanka }e vi bide nevesta. i sekoga{ dvojno od ona {to }e go ponudi{ sledno.) Sega ne ti se pla{am. inaku.) .

A vie zemete go instrumentot i svirete malku.Sigeia tellus. Hortenzio ]e si odite od ~as ako go na{timam? Lu~enco Ti samo odi i {timaj. Lu~enco Magare edno tvrdoglavo. a onoj Lu~enco {to doa|a da ve prosi . kako {to ve}e vi rekov .Priami. Hortenzio i Bjanka. gospo|ice: Hic ibat Simois. odredeno vreme. sin na Vin~enco od Piza . Bjanka Gospodo. da sedneme. Tolku brzo zaboravi kakov do~ek ti priredi sestra & Katerina? 10 Hortenzio Ama. si go na{timav. Hic ibat. koj{to mene me pretstavuva celsa senis. .hic est. e mojot sluga Tranio . Lu~enco Vidi go ti nego.Hic steterat. uvredite nema da gi trpam. koga si ~ital da znae{ zo{to muzikata ni slu`i? Ne si ~ul deka taa go osve`uva umot po napornata rabota i u~eweto te{ko? Zatoa dozvoli filosofija da & ~itam a potoa so tvoeto drndawe po~ni. hic est Sigeia tellus. Hortenzio Gospo|ice.) Lu~enco Dosta so toa }emaneto. ne sakam da me vrzuvaat ~asovi. vaka prepraven za da ja osvojam va{ata qubov . taa e patron na nebesnata harmonija. Hic steterat Priami regia celsa senis. od obajcata navredena sum sega za{to se glodate okolu ona {to e moj izbor. Hortenzio ^asot negov }e svr{i pred da go na{timate.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Lu~enco. ]e u~am samo kako {to mene mi se saka. Zatoa bidi u~tiv i daj mi prvenstvo prvin ~asot po muzika da go odr`ime a potoa ti dr`i go svojot ~as. pimpirlio u~ena. Ne sum prva~e od nekoe zapu{teno selo. Bjanka Prevedete. jas sum Lu~enco . Za da nema pove}e kavga. Ama si drzok.Simois.regia. {timalo edno! Bjanka Kade zastanavme? Lu~enco Ovde. za da go izmamime stariot degen.

za{to navistina Ajant bil Ekid.) Gospo|ice. daskali{te. sega nau~ete ja skalata na Hortenzio. Skala sum jas. Hortenzio Gospo|ice.Hic steterat Priami. Ova e skala? Ne mi se dopa|a ni malku! Stariot na~in mi e pomil.Kroteweto na opakata 181 Bjanka Da ~ueme. Bjanka Bjanka So vreme mo`e }e veruvam. . Sol la eden klu~. Lu~enco Nemojte.hic est Sigeia tellus. ne lutete se. ne vi veruvam . Lu~enco Ne bidete picajzla. ne ve poznavam . a dve noti dumam si do smiluvaj mi se ili }e umram. vi se molam. Ne sum luda da gi napu{tam dobrite pravila zaradi nekoi izumi novi. Sega Licio. ma`i se za nego so radost fa sol za{to od srce toj te saka. (Na strana) O kolku e ognen i drzok na{iov daskal. po pradedo nare~en taka. sega mi e na{timan. za toj somne` bi se raspravala u{te. Zatoa vi napi{av s# ubavo ovde. Bjanka Ama jas ja nau~iv skalata u{te lani. Muzikava {to }e ja sviram ne e za tri glasa. Hortenzio (Na Lu~enco) A sega {etaj i ostavi n# malku. inaku. Uf! Gornite `ici. gospodine! Moram da ~ekam (na strana) i da vardam oti ako ne sum vo krivo na{iot u~en muzi~ar e zaquben do u{i. Hortenzio Ama dobro. Otsega. velam. no se somnevam sega. do re na Hortenzio podaj raka mi fa Bjanka. ve molam. apa{ov ja {meka mojata qubov. ne o~ajuvajte. Lu~enco Fal{ira dolu. @imi s#. Lu~enco Fal{ ti e ~ove~e. Bjanka Moram na u~itelot da mu veruvam. Hortenzio Dolu ne fal{ira tuku dolniov gad ne mi {tima. temel na sekoja skladnost. ne nadevajte se premnogu celsa senis. Hortenzio Ako. dobro }e te vardam. pak na{timaj go! Bjanka ^ujte go sega mojot prevod: Hic ibat Simois. U~itelu dobar. vnimavajte da ne n# slu{ne . pred da go fatite instrumentov i da nau~ite kako prstite se mestat moram osnovnite pravila da vi gi ka`am za da ja sovladate skalata pobrzo. (Vleguva eden sluga. polesno i podobro odo{to so drug nekoj u~itel.regia. tvoj e redot. {to vaka se po{eguvav so vas dvajca.

(Izleguva. gozba bi spremil. Te vidov li na ruga Hortenzio. u~iteli mili. tatko vi ve moli knigite sega da gi ostavite i da pomognete da se sredi sobata na va{ata sestra. znam deka mudrost vo sebe ima. Katerina.) Batista Bjanka Gospo|ice. Vi rekov toj e samo naluni~av {utrak {to so grubosta gi pokriva kiselite {egi. iako e {egaxija. Zbogum. svatovite a sepak ne bi do{ol da se `eni. Bjanka. Mi se ~ini i toj e zaquben do u{i. No Bjanka. bi go zaka`al denot svadben. ako mislite ti se tolku niski pa frla{ oko na sekoj dolen prostak toga{ drug neka te zeme. [to }e re~at lu|eto? Kakov rezil }e pukne da ne dojde zetot koga sve{tenikot treba da go izvr{i ~inot na ven~avkata? [to veli Lu~enco na ovoj na{ sram? Katerina Sramot e moj. Se kladam deka Petru~io naumil ne{to dobro. da ja dadam rakata. sepak ~esnost od srce mu blika. Lu~enco i drugi so slugite. (Izleguva pla~ej}i sledena od Bjanka i slugite.) Hortenzio A jas imam zo{to daskalov da go vardam.) . Tranio. Iako e grub. ova e denot koga Katerina i Petru~io treba da se zemat a sepak nema ni traga ni glas od zetot. }e si zeme druga. na eden lud silexija. Gremio. (Izleguvaat Bjanka i slugata. baven na `enidba. gospo|ice. nastran bandit. prebrz na prosidba. I za da go mislat deka e vesel fraer toj bi isprosil iljada. Moram na sila. Sega svetot za Katerina }e {u{ka i }e veli “Opaa. prijatelite bi gi viknal.182 Slugata Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Batista. Svadbata e utre.” Tranio Trpenie Katerino. Katerina Sepak poarno nikoga{ da ne go videv. bez ogled {to go spre~uva da ostane na zborot. (Izleguva. ene ja ludata `ena na Petru~io ako mu e }ef da dojde i so nea da se `eni. Moram da odam.) Lu~enco Toga{ ni jas nema zo{to da bidam ovde.) Siwor Lu~enco. trpenie Batista. protiv mojata volja.

Batista Ne. gospodaru. za’r|an me~ zemen od gradskiot voen otpad.Kroteweto na opakata 183 Tranio Batista Odi devojko. a `enskiot kai{ od somot. Koj doa|a so nego? Batista Biondelo Pa kako toga{? Biondelo Doa|a. na starata palarija mesto per~e. so skr{en bal~ak i so kanija ~ij vrv go nema a remenite se iskinati. ispri{tena. grbot klapnat. gospodine. ednata so toka. pripa|a od vrtoglavica. vo izliteni bri~-pantaloni tripati zasukani. skukulena. `lezdite pote~eni. zadenal pesnarka od ~etirieset qubovni pesni. niz nozdrite & te~e slina. so ralo iskinati ~izmi. Batista I novi i stari? Kako e toa mo`no? Biondelo Zarem ne e novost da ~ueto za ideweto na Petru~io? Batista Dojde? Biondelo A {to e so tvoite stari novosti? Biondelo Petru~io doa|a so nova palarija i star xaket. kobili{teto is~a{eno . . so dve bukvi za nejzinoto ime so{ien na nekolku mesta so debel konec. drugata so vrvca. a go podvrzal edniot so crvena. oglavnikot razlabaven i od ov~a ko`a.) Biondelo Gospodaru. nosi star. novosti! I toa tolku stari novosti {to takvi do sega ne ste ~ule. drugiot so sina krpa.so staro muvlosano sedlo i dve razli~ni uzengii . na ednata noga platnen a na drugata dolg volnen ~orap. takov sram i svetica bi `egnal a ne lo{otija zla kakva {to tebe te dal gospod. Batista Koga }e dojde ovde? Biondelo Tranio Koga }e zastane kaj{to stojam jas i ottuka }e ve gleda. prav akrep e vo toa ruvo i ne li~i ni na risjanski pa` ni na lakej od gospodin. nepcata podueni i krvavi. raskapana i crvjosana.u{te boluva od {ap i ligavka. akrep. Nekoja ~udna lunka go podbodnala vaka da se oble~e. remenot na{ien od {est par~iwa. Negoviot lakej. modra xiger od `oltica. ne te obvinuvam za pla~ot. (Vleguva Biondelo. babuwosana. nozete rahiti~ni. uzdite skinati od ~estoto zategawe da ne padne vrzani vo jazli. nafrlena so mozolki. gospodine. Obi~no e skromno doteran. opremen re~isi kako i negovata kobila.

(Vleguvaat Petru~io i Grumio. a sega sme pota`ni {to dojdovte vakvi. Utroto vrvi. No kade e Kate? Predolgo ja ~ekam. Biondelo I ne ste ba{ oble~eni kako {to bi sakal. Petru~io Batista Neli re~e deka doa|a? Biondelo Koj? Petru~io deka doa|a? Batista Da. Zarem ne e podobro {to poitav vaka? Kade e Kate? Nevestata moja li~na? Kako e mojot dedo? Ne{to ste mi namurteni.) Petru~io Eeej.184 Batista Vilijam [EKSPIR Batista Va`no ne krivite. Tranio Ka`ete ni. Dosta e deka dojdov da go odr`am zborot iako morav malku i da docnam. Petru~io Ne sum dobredojden. vreme e za v crkva. gospodine. Nemojte vakov nevestata da ve vidi. deka Petru~io doa|a. `imi sveta Mara se kladam po para kowot i ~ovekot pove}e se od eden iako ne se broj za mnozinstvo vreden. prvin bevme ta`ni. odete kaj mene i oble~ete ali{ta moi. Ama gospodine. Batista Pa toa e edno isto. kakva pri~ina va`na tolku dolgo ve trgna od nevestata va{a i ve prati ovde bez da li~ite na sebe? Petru~io Dolgo treba da ka`uvam i zdodevno e da se slu{a. znaete deka ova vi e denot svadben. gospodine. no vo pogodno vreme }e vi bide jasno i zadovolni sosem }e bidete site. I {to se xarite gospodo moja nebare zjapate vo pametnik ~uden nekakva kometa ili ~udo nevideno? Batista Pa. Tranio Se raduvam {to doa|a. . Soble~ete go sramot od va{eto telo {to e trn v oko za na{eto slavje. velam kobilata mu doa|a so nego na grb. mislevme }e ve nema. Biondelo Ne. Ne e va`no kako e oble~en. Biondelo Ne gospodine. kade se tie gospoda? Koj e doma? Batista Tranio Dobrodojdovte. toj ne doa|a.

vragolica. ]e go ubedime nekako. ako e mo`no. Gremio Toj e |avol. Vi velam. Batista Ama vakov. izbegavte od crkva? Gremio Ko nekoga{ {to begav od u~ili{te.) Tranio Ima toj pri~ina za otka~enoto ruvo. itro vnimatelniot tatko Minola prefriganiot muzi~ar. (Izleguvaat Batista. lo{otija gorda. gospodine Lu~enco.) Tranio Do sitnica treba da go razgledame planot postojano mislej}i vo na{a polza. Petru~io Da ne e onoj moj kolega daskal {to budno go sledi sekoj Bjankin ~ekor dobro bi bilo begalka da ja zemam. (Izleguvaat Petru~io i Grumio. gulab. Batista Odam po nego. zaqubeniot Licio s# zaradi gospodarot moj Lu~enco.) Siwor Gremio. a za da uspee ova kako {to ve}e porano vi rekov moram da najdam nekoj ~ovek . a podobro za mene. koga popot . slugite. Ama ba{ sum {utrak {to muabetam so vas mesto dobroutro na nevestata da & ka`am i da go zape~atam svoeto pravo so bakne`. sotona lo{a. Odam vakov da ja vidam. Gremio.Kroteweto na opakata 185 Lu~enco Petru~io Ni slu~ajno. Gremio Ne! Taa e jagne. da vidam {to }e se slu~i. Tranio A taa |avolica. Taka mirno }e u`ivate vo va{ata nade` i }e ja zemete slatkata Bjanka so soglasnost od nejziniot tatko. Koga bi mo`el da go obnovam toa {to }e mi go iznosi ko {to bi mo`el da go smenam ova bedno ruvo dobro bi bilo za Kate. a koga }e ja imam. Tranio Poopak od nea? Ne mi se veruva. ]e go nadmudrime belobradiot Gremio. da se promeni pred da odi v crkva. (Vleguva Gremio. cel svet ne neka veli }e go ~uvam svoeto pa makar |avolot da se buni. No pokraj nejzinata qubov vi treba i soglasnosta na tatkoto. Biondelo. zevzek neviden a devojkata doprva }e sfati. zerzevuli{te. ne veruvam deka }e ve zeme. No dosta! Za mene }e se ma`i a ne za ali{tata moi. nevin~e prema nego. Tranio More }e me zeme i oro }e igra. Tranio Dali idat doma i nevestata i zetot? Gremio Zetot velite? Zevzek e toj.seedno koj {to }e ni poslu`i za celta na{atoj }e izjavi deka e Vin~enco od Piza i }e zagarantira pogolemi sumi ovde vo Padova od onie {to jas gi vetiv.

. pobegnav od sram. Petru~io Epten mi e milo. dolu na podot. bo`em e na paluba i so mornarite loka po pominatata bura. potoa vinoto go dopi a talogot mu go isturi na |akonot v lice onaka od naval za{to mu se storilo deka bradata na |akonot. A koga ceremonijata najposle se svr{i. Katerina I jas te molam.) Petru~io Batista Mo`no e u{te ve~erva da si odite? Petru~io Moram da si odam u{te pred da se sno}i. Katerina Gospodo.” re~e toj.” re~e toj i opcu tolku glasno {to popot. Svatovi ~estiti. Batista. Petru~io Ne e mo`no. Ru~ajte so dedo mi. Petru~io Ne e mo`no. makar do utre da me moli{. Gremio I jas ve molam. Takva luda ven~avka do sega ne bila Slu{ajte! Slu{ajte! Svira~ite gi slu{am. vxa{en. a po mene.) (Vleguvaat Petru~io. Koga go vidov toa. vi blagodaram na trudot. Bjanka. za goltka vino. za{to moram da odam. za `al. Potoa grubo ja fati nevestata za vratot i ja {lapna v usta tolku glasno {to seta crkva e~e{e od bakne`ot. doblesna `ena. nazdravete i za mene. prijateli. “ako vi stiska!” Tranio [to re~e nevestata koga ovoj stana? Gremio Seta se trese{e sirotata. Znam deka sakate da ru~ate so mene i deka spremivte bogata svadbena trpeza no. “Sega krevajte gi. Oti udira{e so noga i pcue{e nebare sve{tenikot sakal da go zezne. svika po vino. (Se slu{a muzika. Dali ti e milo da ostane{? Petru~io Milo mi e {to me moli{ da ostanam. vi blagodaram na site {to bevte prisutni koga se dadov na ovaa mnogu trpeliva. itna rabota me ~eka i zatoa sega moram da se prostam od vas. Da znaete {to imam na umot vie i sami }e me podbodnete da odam. sega celata povorka ide. Katerina. knigata ja pu{ti a koga se navedna da ja krene mlado`enecot pobudalen i zbesnat mu ja tresna edna i popot se najde kraj knigata. “Na zdrvaje!” se dere{e. Hortenzio so Grumio i drugite slugi. slatka. no ne ostanuvam.186 Vilijam [EKSPIR ja pra{a Katerina dali }e mu bide `ena “Da. |avol da ja nosi. Zbogum na site! Tranio Ve molam barem ostanete so nas za ru~ek. Ne ~udete se. ko{trava i retka livkala duri piel.

veselete se. {to mislite vie za va{ata sestra? Biandelo Deka e luda. gledam kako od `enata budala pravat ako nema duh da se sprotivstavi. ni nikoga{ ako ne}am. neka zamine ovaa mirna dvojka. gospodaru. Lu~enco Katerina Gospoda. }e ostane oti jas taka sakam. ve}e se prejade od zobot! Katerina Toga{ pravi {to saka{. Ne. Gostete se. smiri se. ne murtete se. Gremio Glava se~am ako Petru~io ne se pokati. Taa e mojot imot.) Batista Neka zaminat. Tranio Od site ludi brakovi ovoj e najlud. pa da se i milioni. obesete se! No mojata li~na Kate mora so mene. Petru~io Grumio. napred na svadbeniot ru~ek. ne luti se te molam. ne blabotete. Kato. Petru~io Odete. mojata ku}a. (Izleguvaat Petru~io. Vratata e otvorena. Petru~io O Kate. gospoda. moeto doma}instvo. Gremio Da ne zaminea brzo. kowot! Grumio Spremen e. }e umrev od smea. gospodine. nevesto slatka. svatovi mili. mojot vol. spasuvaj ja gospodarkata. ve}e gledam. pijte. ba{ taa ovde. Neka ja dopre samo koj smee! ]e go branam i od najdrskiot svoeto pravo ako mi zastane na pat ovde vo Padova. Katerina i Grumio. Ete. Jas ostanuvam duri ne mi projde }efot. fa}aj xade i akaj duri ti se ~izmite zdravi. Gremio ]e se lutam. ne kokorete se. Po~ituvajte ja nevestata. moeto magare. opkoleni sme od kratci. vie mol~ete. ne udirajte so noze. deneska ne mi se odi a ne odam ni utre. mojot kow.Kroteweto na opakata 187 Katerina Ostani. mojata niva. . a ludite ludo i se ma`at. ako me saka{. Luduvajte. moeto s#. Te{ko so tebe }e se `ivee. moeto doma}instvo. ve}e ~adi. {to ima vrska toa so tebe? Tatko. Katerina nazdravete & na mominstvoto so polni ~a{i. mojot ambar. Grumio. lumpuvajte. po utroto se poznava denot. nema da te gibnat oti }e te branam. mojata dvi`nina. Ne pla{i se. gledate. ako si ~ovek. jas sum gazdata na ona {to e moe. vadi go me~ot. {to ~ekate koga vi veli Kate. Gospo|ice.

Povelete gospodo. ajde. prijateli. (Izleguvaat. ti }e sedi{ na mestoto od zetot A Bjanka }e go zazeme nevestinskoto mesto. Tranio Za nevesta }e ve`ba slatkata Bjanka? Batista Za nevesta.188 Batista Vilijam [EKSPIR Kom{ii. Lu~enco.) . Lu~enco. iako nevestata i zetot ne se tuka za da sedat na po~esnite mesta znaete deka trpezata do ram e polna.

Grumio Koj vika tolku zasipnat? Grumio Dedo mraz. Studeno e vo svetot. Da ne sum tenxerxe {to brzo se gree.) Grumio Da ti se pluknam vo site papsani kqusiwa. vo sekoja rabota osven vo tvojata. batko Kertis. Kakvo e vremeto i mnogu pogolemo ~ove~i{te od mene }e nastine. pred da stignam kraj ogan {to }e me odmrzne.zatoa lo`i. Vr{i si ja rabotata za da raboti{ Opaa. srceto za rebra.) Kertis Kertis Dali e navistina tolku opaka kako {to se govori? Grumio Be{e. Kertis Doa|a gospodarot so `ena mu. vo site ~uknati gospodari. vedna{ }e ja oseti{ vrz svojata studena sre}a zatoa {to si baven vo svojata `e{ka slu`ba? Kertis Te molam. A sega }e go nalo`i{ ognot ili da te ka`am na gospodarkata ~ija raka. yverot. budalo edna od peda! Jas ne sum yver. ve}e go skroti mojot star gospodar. ogan. dobar Grumio. ]e se ogream duvaj}i vo ognot. ka`i mi kako e vo svetot? . doa|a . a sega koga e pri raka. Ogan. Kertis! (Vleguva Kertis. Ama ti znae{ deka zimata gi skrotuva ma`ot. pred ovoj stud. a tie idat po mene da se ogreat. Kertise. lo`i go ognot i ne sipaj voda na nego. mo`e{ da mi se lizne{ od ramoto do peticite a da misli{ deka si mi se spu{til od glavata do vratot. Ako ne mi veruva{. Grumio? Grumio Grumio Doa|a. Ej. `enata. jas sum samo peda. vo site lo{i pati{ta! Dali nekoj bil vaka modrosan? Dali nekoj bil vaka batakosan? Dali nekoj bil vaka papsan? Me pratija napred da go nalo`am ognot. usnite }e mi se zalepat za zabi. zatoa pali koga ti velam. Kertise. Kertis. oj. jazikot za nepca. Kertis Begaj da te nema. a jas barem tolku sum visok. Kertis. mene pa i tebe.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Grumio. ne? Rogovite ti se dve pedi. mojata nova gospodarka.

a taa se najde pod kowot. kako taa go Grumio Zatoa i se vika ~uvstvitelna prikazna.) Ajde ka`uvaj. Ne tuku me matkaj! Kertis Grumio Vaka prikaznata se ~uvstvuva a ne se slu{a. }e ~ue{e kako kowot & padna. peharite odnadvor. paja`inite is~isteni. novostite. kako me iznatepa {to kowot & se sopnal. Kade e gotva~ot? Dali e ve~erata gotova. novo. Imprimis. Kertis Kako padnaa? Grumio Od sedlata vo kalta a ova e ve}e cela prikazna. Kertis Na ti go. Da ne me prekine{e. dali se slugite vo novo odelo i beli ~orapi. ku}ata pospremena. zatoa. Sega po~nuvam.190 Vilijam [EKSPIR oti gospodarot i gospodarkata }e ni smrznat od stud. kako toj ja ostavi so kowot na nea. odevme po edna opasna udolnica. Kertis Gajle mi e za kowot. novo. Grumio Toga{ ti raska`uvaj. Kertis Kertis Ka`i mi ja dobar Grumio. dali gi poslavte masite. te molam. Grumio Grumio [to ti e toa tebe gajle? Prvin znaj deka kowot mi e crknat od umor a gospodarot i gospodarkata padnaa. a ovaa kvrga ti e samo ~ukawe na uvo za podobro da slu{a. a slu`benicite vo svadbeno ruvo? Dali gi svetnavte ~a{ite odvnatre. }e ~ue{e vo kakov batak padna i kako seta se izvalka. kako capa{e niz kalta za da go trgne od mene. novosti kolku ti du{a saka! Kertis Daj go uvoto. kako toj pcue{e. ka`i mi {to e novo? Grumio Novo. prvo. Prvin dobro nalo`i go ognot oti smrznav od stud. Grumio Ognot e ve}e zapalen. gospodarot java{e zad gospodarkata Kertis . dobar Grumio. rogozinata sprostrena. dali e s# kako {to treba? Kertis Obajcata na ist kow? S# e kako {to treba. Grumio Eve mi ti! (Go udira.

Dali e blisku gospodarot? Grumio Samo {to ne stignal. Nikola Da. Josif O. Nikola. so site raboti vredni za pametewe {to sega }e padnat vo zaborav a ti }e zamine{ v grob kako tikvar. dali e s# spremno. Grumio. Mo`ebi ve}e e vo . Ete se pozdravivme. kajlo.) Nataniel Dobre dojde doma. Josif. a toa i ti i site drugi lo{otilaci ovde }e si go setite na ko`a koga }e si dojde doma. Dali se site spremni? Kertis Ama ti izgleda ne znae{ za{to bara{ slugite da & dadat poklon. [e}era{ot i drugite. A sega. drugar~iwa moi nakonteni.Kroteweto na opakata 191 Grumio mole{e a nikoga{ porano ne molela. Grumio Da. Drugar Grumio. Kertis Grumio Slu{ate. zdravo. Valter. Neka se is~e{laat kako lu|e. kako & be{e uzdata ispokinata. Grumio A ne sebesi da se poklonat. Grumio Nataniel Vikaj gi. neka gi is~etkaat sinite palta. Grumio [to ima da & poklonuvaat? Ne e taa siroma{na. Grumio. Kertis Baram samo da & se poklonat. [to }e & se? (Vleguvaat ~etiri-pet slugi. Filip. drugar~e. Neka se poklonat so podadena leva noga napred i neka ne se drznat da doprat ni edno vlakno od opa{kata na mojot gospodar pred da si gi baknat racete. S# e kako pod konec. No zo{to ti zboruvam za ova? Vikaj gi vedna{ Nataniel. Kertis Vaka ispa|a deka toj e poopak od nea. stara kajlo. kako jas kukav. Dobro ve najdov. Kako mi si. Filip Zdravo. kako kowite pobegnaa. Kertis Toa i vrap~iwata go znaat. dali ne{to fali? Nataniel Ni{to ne fali. kako si go zagubiv kuskunot. vlakno da nema na niv. Grumio. eej? Mora da go do~ekate gospodarot i da & napravite poklon na gospodarkata.

ve~erata ja sakam na masa. nikoj na vrata uzengijata da mi ja dr`i. izmij se. gospodaru. sedi. (Izleguvaat slugite. na drugata da pazi{! (Go udira. onde gospodaru. ovde gospodaru! Prosta~i{ta edni neizdelkani i glupi! Ne znaete za po~it. odi brgu i re~i mu na bratu~ed mi Ferdinand da dojde. Petru~io Ovde gospodaru. Mora{ da go bakne{ Kato. so prosja~ki faci. te molam.) Petru~io Kaj se kopiliwava? [to. Petru~io Seqa~i{te edno! Pi~leme edno rospisko! Ne ti rekov da me do~eka{ vo parkot toptan so site ovie apa{i dolni? Grumio Xaketot na Nataniel. a ~evlite na Gavril nemaa polovina |on. dobro mi dojde. Petru~io Mar{. degeni! Sus! Vadi! (Pee) Edno malo mome bez tatko ostana.) Kaj mi e zagarot Troil? Mom~e. Voda donesete! Brzo! (Vleguva sluga so voda. dobro mi dojde.) Mrzi edni! O. Skot eden skotosan.. Ralf i Gregor. hrana. Kaj mi se vle~kite? ]e donese nekoj voda? Ajde Kate. . ti{ina! Go slu{am gospodarot. Hrana. kreten! Ela Kate. gadovi. Zatoa nemojte . Gregor. eve se za do~ek. hrana. drti. No kakvi se. ne saka{e gleda{. nema{e fakel da se ocrni {apkata na Petar. da mi go prifati kowot? Kade se Natanail. {to vi e dol`nost? Kade e tikvarot {to go prativ napred? Grumio Ovde. (Vleguvaat Petru~io i Katerina.) Bidi vesela.. da se zapoznae{ dobro. znam deka si gladna. gospodarot. Izvadete mi gi ~izmite. Ovde sme gospodaru. ]e se pomoli{ Kate ili saka{ jas? [to e ova? Jagne{ko? Prviot sluga Da. Kate. Nikoj ne be{e spremen osven Adam. vnimanie. Ouu! Kreten! Nogata mi ja svitka! Eve ti. hrana! (Vleguvaat slugi so ve~erata. drugite bea ispokinati. ovde. Filip? Site slugi. si bev i si ostanav tikvar.192 Vilijam [EKSPIR dvorot. slatka Kate. vesela bidi. zo{to go ispu{ti? (Go udira slugata.da mu se snevidi. Petru~io Tikvar eden skoftaen. idiot. takvi se. velam.) (Pee) Ah {to `ivot si `iveev libe Kade se tieSedi Kate. me~ot na Valter v kanija se zaglavi sosem. Petru~io Koj go donese? Petar Jas. ne be{e gotov.) Katerina Poleka.

nevospitano robje! [to? Mi mr~ite? Mami~eto }e vi go pla~am. za{to sami od sebe nam}ori sme dvata pa ne ~ini na safrata da & davame meso. apa{i{ta edni.) Petru~io Mudro go zapo~nav vladeeweto svoe. kaj da gleda. }e grmam. nitu }e jade. `iti gospod.) . (Vleguva Kertis. i duri ne se pokori nema da ja hranam za{to najadena. ]e vi ka`am jas vam. Se vra}aat slugite.) Bezxumni gojda. pezevenci edni! Kaj e gotva~ot? Kako smeete. brznete. oti me pravi nam}or i me fa}a safra. pernicata tamu. }e si ostane bez spawe. ama ti be{e nam}or. i vaka ujot lo{ i nam}or se zauzduva. i so vikawe budna }e ja dr`am. i za postelata mana bo`em }e najdam.Kroteweto na opakata 193 Petru~io Prepe~eno e kako i jadeweto celo.) Nataniel Petar. (Izleguvaat slugite. (Izleguva. Ne jade{e denes. Da. si videl do sega vakvo ne{to? Petar So opakost opakosta ja ni{ti. Vaka so qubeznost `enata se kroti. pajnci! Na vi! (Ja prevrtuva masata sose ~iniite i jadeweto. Mesoto be{e dobro. Petru~io Ti velam Kato. na krajot. sirotata. Kako so jadeweto. I sred cel toj darmar }e glumam nebare s# pravam od gri`a za nea. ~ar{afite na druga strana. {to da veli pa samo sedi i se xari ko nekoj so voden ~orap da ja udril. ]e go frlam perni~evo vamu. da ja dr`am budna ko divite petli {to gi dr`ime so krilata da bijat oti se neposlu{ni. da mi nosite ne{to {to ne go sakam? Mar{! Nosete s# nazad.) Grumio Kade e toj? Kertis Vo nejzinata odaja. }e te odnesam vo bra~nata spalna. ~a{i. ne znae koj pat da go fati. ve}e utre podobro }e bide a no}eska zaedno }e gladuvame site. Koj znae podobro opakosta da ja kroti da ~ujam: prijatni }e bidat toa noti. Poarno e obajcata da postime malku. i~ nema da me ferma. (Izleguvaat. Dojdi. Vleguva Petru~io. Jastrebicata mi e ostra i mo{ne gladna. Imam i drug na~in divja~kava da ja skrotam da ja nau~am da ide koga ~uvarot ja vika t. smiri se. A taa. a mene mi e zabraneto takvo da go jadam.e. propoved za izdr`livosta & dr`i i vika. sno{ti ne spie{e. nitu no}eska }e spie. ma`u. ako zadremi }e vikam. pcue. grmi a taa.) Katerina Te molam. be{e izgoreno i suvo. eve go ide. Brznete. i se nadevam deka na krajot }e imam uspeh. (Izleguvaat. pokriva~ot na edna. Strpi se.

) Tranio Dali e mo`no. ba{ vaka si odam cvrsto re{en na zakletvata da stojam. i ovde sve~eno se kolnam deka pove}e nema da ja prosam i deka od nejze se otka`uvam kako nedostojna sosem za porane{nata qubov i dodvoruvaweto ludo. kako da se saka. (Vleguvaat Bjanka i Lu~enco. gospo|ica Bjanka da saka nekoj drug osven Lu~enco? Imam ~uvstvo deka qubezno me mami. Sram da & e! Kolku yverski mu se pika pod ko`a. siwor Lu~enco. za tri dena so bogatata vdovica }e se `enam {to me saka{e celo vreme duri jas bev zacapan vo ova gordo ti}e. zasekoga{ }e se otka`am od nejzinata qubov. Znajte gospodine deka Hortenzio se vikam. za da poveruvate vo ona {to rekov zastanete na strana i videte kako ja u~i. A sega zbogum. Hortenzio Gospodine. Bjanka A dali vie samiot znaete kako se saka. za sigurno na zakletvata da si stojam. Hortenzio Hortenzio Brzo. Lu~enco Ve u~am na najva`noto. Eve i jas isto najiskreno se kolnam nikoga{ so nea da ne se o`enam pa makar i da me moli. (Izleguva. navistina brzo! [to velite sega.) . ova e mnogu ~udno. No bidej}i so svoi o~i vidov kolku e plitka jas zaedno so vas.194 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Hortenzio Ne gre{ete pove}e. Hortenzio Gledajte kako se qubat! Siwor Lu~enco eve vi raka. nitu pak sum muzi~ar kako {to vi velam tuku ~ovek {to mrazi da `ivee vo ovaa maska zaradi onaa koja od velmo`a eden bega za da saka eden obi~en goltar. vie {to se kolnete deka gospo|ica Bjanka ne saka nikogo na svetot kako Lu~enco? Tranio O qubov neverna. Lu~enco Zasakajte me od srce pa od vas }e u~am. ~estopati sum slu{al za va{ata golema qubov kon Bjanka.) Lu~enco Dali imate korist od ona na {to ve u~am? Bjanka Na {to me u~ite? Objasnete go prvin ova. o. la`liv rode `enski! Ti velam Licio. Tranio Siwor Hortenzio. ako se slo`ite vie. Tranio (Vleguvaat Tranio i Hortenzio. Licio. Qubeznosta `enska a ne ubavinata nivna qubovta }e mi ja osvoi. jas ne sum Licio. Kamo cel svet da ja prezre osven nego! A jas.

gospodine.) U~itelot Dobar den. nedela-dve. Biondelo Lu~enco Zna~i se ottarasivme od Licio. Bjanka Tranio. gospo|ice. Biandelo? Da. Odete so Bjanka i ostavete me sam. Tranio [to e toj. dali obajcata se odrekovte niz kletva? Tranio koj{to sekoj den predava krotewe na opaka i vrzuvawe na pis jazik za zabi. vo odot i izgledot kako prav tatko.) Biondelo O. Tranio? Tranio Ako e lekoveren i prikaznata mi ja primi. gospodaru. ne znam to~no. Odite natamu ili ve}e stignavte na celta? U~itelot Ovde }e ostanam. vo Rim prvin pa vo Tripoli ako gospod mi dade zdravje. . i toj }e ja skroti. gospo|ice a profesor e Petru~io A zo{to ni e. Tranio Da. Bjanka Toj taka veli. a potoa odam natamu. gospodaru.) (Vleguva U~itelot.Kroteweto na opakata 195 Tranio Gospo|ice Bjanka. mislam. Bjanka [kola za krotewe? Postoi takvo mesto? Tranio Da. Profa. ve fativ na delo. nabquduvav dolgo ko pes sum crknat. Tranio Dobar den. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. Dobro dojdovte. Tranio Veli i pravi za{to vo {kola za krotewe odi. trgovec ili u~itel dobar. pa se odrekov zaedno so Hortenzio. }e uspeam toj da go odglumi Vin~enco i da mu dade garancii na Batista Minola nebare e vistinskiot Vin~enco. no oble~en e svetski. gospodine. neka va{ata qubov blagoslov bla`en ja prati i sre}a! Eve. Bjanka Bog neka mu dade radost. (Vleguva Biondelo. Tranio Lu~enco Sega trgna nekoja bludna vdovica da zeme {to vo ist den }e ja isprosi i }e ja ven~a. qubov ne`na. no najposle vidov u~en starec kako niz ridot se spu{ta ]e ni poslu`i. Tranio.

prifatete ja. i u{te ova. Tranio Dali me|u niv go poznavate Vin~enco? O gospodine. Zar ne ste ~ule? Gemiite va{i se sopreni vo Venecija. vakva usluga }e vi storam. Tranio Toga{.) Za da vi go spasam `ivotot vo zortov zaradi nego. polo{o e vaka. ^udo e no vie ste mnogu presno dojden inaku sigurno }e go ~uevte proglasot.196 Tranio Od kade ste. (Izleguvaat. na tatko mi ovde sekojdnevno se ~eka da dade garancii za brakot ovde me|u mene i edna od }erkite na Batista. gospodine. gospodine? Zo{to. no sum ~ul za nego. A sega dojdete da ve oble~am kako {to vi li~i. ve molam? Tranio Tranio Smrt go ~eka sekogo od Mantova {to }e dojde vo Padova. Za{to imam menici od Firenca {to moram ovde da gi predadam. A vie ulogata glumete ja najdobro {to mo`e. . Tranio Od Mantova. Toj mi e tatko. Tranio Od Mantova. gospodine? Bog neka ve vardi! Dojdovte od Padova za da umrete ovde? U~itelot Da umram. gospodine. prifa}am i ve~no }e velam deka `ivotot i slobodata vam vi gi dol`am. patem. sakam da vi go ka`am. i pravo da vi ka`am vo likot mnogu na vas li~i. Za sekoja okolnost upatstva }e vi dadam. ~estopati sum bil vo Piza. a vojvodata. Biondelo (Na strana) Ama li~at. Ako ova vi e pomo{. ve molam? U~itelot Vilijam [EKSPIR U~itelot Ne go poznavam. Piza e poznata po gra|ani so ugled. U~itelot U~itelot Ama za mene. Tranio Toga{ ajde so mene da izvedeme s# kako {to treba. za da vi se najdam }e go storam ova i }e vi dadam sovet: Prvin ka`ete mi. gospodine. gospodine. za da ne mislite deka najlo{oto ve sna{lo samo za{to ste pluknat siwor Vin~enco: ]e gi prisvoite negovoto ime i ugled a }e ve primam vedna{ kaj mene doma. zaradi li~na kavga so va{iot vojvoda go objavi toa i go obnarodi. ste bile vo Piza? U~itelot Da. trgovec so ogromno azno. ko pirustija so rasol. Me razbirate? I }e ostanete taka s# duri rabotata vo gradov ne ja svr{ite.

velam. ama senfot najmnogu luti. Petru~io nosi ~inija so jadewe. na drugo mesto par~e leb }e najde.) Grumio Katerina Ne. Ili }e go jadete i senfot ili nema {nicla od Grumio.) Petru~io Kako mi si Kato? [to. samo da e zdrava. mila? . limje fati. a najmnogu me boli {to celo vreme veli deka s# ova go pravi od naj~ista qubov bo`em saka da ka`e ako jadam i spijam bolest te{ka }e me najde ili smrt na mesto. ne. kopile edno gadno. Kako ste. ostavi go senfot. {to me hrani{ samo so imiwa od meso. Grumio Katerina [to velite za tele{ka noga? Katerina Odli~na e. Toa jadewe najmnogu go sakam. gospo|o? Da. Katerina Grumio Kolku pove}e se ma~am. zarem me zede za da me umri od glad? Prosjak ako tropne na portata od tatko {tom zamoli milostina dobiva vedna{. A {to velite za pr`ena {nicla so senf? Toga{ donesi ja {niclata. (Vleguvaat Petru~io i Hortenzio.Kroteweto na opakata Scena 3 (Vleguvaat Katerina i Grumio. nitu pak sum morala ne{to da molam. ne smeam ni za `iva glava. A {to velite za debelo but~e pe~eno na `ar? Katerina Hortenzio Ve}e ligi mi te~at. Grumio Se pla{am deka go pothranuva gnevot. da te nema. umiram od glad. a od nespawe mi se vrti v glava. koja ne molela vo svojot `ivot. kako saka{. so vikawe me hrani. Mar{. te molam donesi ja samo. Grumio Zna~i senf bez {nicla. donesi go. ne. Grumio A. Katerina 197 Grumio Ne znam dali i toj }e ve drazni. iznemo{tena. ^uma da te sotre i tebe i seta banda tvoja {to likuvate sega vrz nesre}ata tu|a! Begaj. A jas. te molam. ili edno. ako ne. Grumio. Odi te molam donesi mi malku hrana ne mi e gajle kakva. tolku pove}e me kudi [to. nikako. So pcosti me dr`i budna. Katerina Toga{ obete.

korka od kola~. site otmeni `eni vakvi denes nosat. so kilibar brazletni. Za ova. na platnena diwa. Hortenzio. biseri i site caki. Petru~io [to? Da ne ja kalapevte na pajnca? Tenxere od krpi! Uf. vidi kolku sum vreden. jadi brzo. Toa e mizerna kapa. sloboda }e si zemam da govoram najslobodno. na igra~ka za mali deca. Mi li~i na lubenica. [to. Katerina Razvedri si go duhot. du{o slatka. mol~i{? Zna~i.198 Katarina Polo{o ne mo`e da bide. I podobri od tebe trpele da ~ujat {to imam da re~am.ne. gospodine. teloto da ti go pokrie so {u{kava svila. Ovaa ba{ e vo moda. torta od srma. pa taka treba i na mojata pred da kasne{. Trgaj mi ja od pred o~i! Donesi pogolema. deka slobodna sum da ka`am i }e ka`am. pred toa . Kate. vie? Trgovecot Eve ja kapelata {to ja nara~avte. na oreova lu{pa. Petru~io (Na strana) Izedi s#. Jazikov }e go ka`e gnevot na srceto ili srcevo }e mi pukne. Te qubam mnogu {to ne ja saka{. Ne sakam pogolema. ima{ pravo. Katerina Mislam. Siwor Petru~io. glupost. a za da ne pukne. Ako ne mo`e{ zatni si gi u{ite. [to. Petru~io Vilijam [EKSPIR Ra{iri go fustanot.uf! Prosta~ki i grdo. . vo svileno ruvo i kapi. nemoj. Ej. Katerina Ti blagodaram. sita si? Toga{ kroja~ot te ~eka. blagodarna treba da bide{. Za{to sega. topli papucaki. mila. po moja volja.) [to nosite. maklici. gospodine. so narakvici. (Vleguva Trgovecot so pomodarska roba.) Vlezi kroja~u. ne ti e po volja. so {al~iwa. }e vi pravam dru{tvo. zdolni{ta mnogukatni. Ajde gospo|a Kate. slatka Kato. du{o. }e se vratime vo ku}ata na tvojot tatko i }e se gostime onaka kako {to treba. veselo gledaj. da vidime {to ni nosi{. Petru~io Koga }e stane{ otmena i ti }e nosi{. pavkal~iwa. Petru~io Velam. Petru~io I na najmalata usluga velime fala. nosi go ova. dosta! Vie ste krivi. prsteni zlatni. gospodine. Katerina Te molam. ako me saka{ Dobro neka ti dojde na tvoeto ne`no srce. sam ti zgotviv hrana i sam ti ja nosam. i xabe sum se ma~el. (Vleguva Kroja~ot.) Toa nema brgu da se slu~i. eve. Hortenzio Hortenzio (Na strana. Ne sum ni bebule ni dete.

i so konec. Kroja~ot Se la`ete. poprikladno. ar{in~e. saka od tebe da napravi kukla. Zatoa trgaj mi se od pred o~i i drug. Ne velam ne. vo{ko zimska! Zarem vo mojata ku}a mi inati{. Mi rekovte da go so{ijam po najnova moda. bri{ko ili }e te zbri{am so ar{inot pa za navek da ne ti tekne ovde da mi blaboti{. kapata ja sakam. Kroja~ot Veli vie mislite da napravite kukla od nea. mene mi prodava{ basma na kilo? La`e{. dup~e tamu. pootmeno skroen. Kroja~ot A {to rekovte. izbrazden ko burek so spana}. Grumio So igla.) O milost gospode! Maskaradava ja vika{ fustan? [to e ova? Rakav? Mene mi li~i na topovska cevka. . Petru~io [to. terzijo. gospodine pobaraj si kupec. pove{to. bolvo. Da ne saka{ kukla da napravi{ od mene. ~ere~e. a ne nalog. Petru~io Vo pravo si. Recka ovde. Petru~io [to. fustanot? Ah. Mi li~i na sito za seewe pesok. Velam go uni{ti nejziniot fustan. Kako go vika{. Siot e istutkan. Nosi si go na `ena ti doma! Katerina Nikoga{ ne sum videla poubav fustan. Kroja~ot Sum {iel. ti najdobro znae{. fustanot e {ien spored pora~kata {to majstorot ja dobi a nalogot Grumio go dade. ili nea. pal~e. naprsto~e. da. a? Hortenzio (Na strana. Kroja~ot Petru~io No {to rekovte? Kako da se {ie? Ti rekov. la`e{ kon~e edno bedno. gnido. dup~e vamu. kako da se skroi? Grumio Ti si {iel i prikrpuval. Ama ako pomni{ ne ti rekov da go uni{ti{ po najnova moda. par~e. ili nikoja druga. mislam. partal eden.tri fartaq~e. ne qubi me. gospodine. Mene ne mi treba.Kroteweto na opakata 199 Kroja~ot Katerina Qubi me.) Gledam deka }e ostane i bez kapela i bez fustan. navistina. Grumio Mu dadov materijal. ~udovo. recka onde. vre}o krpi? Da te nema. Kroja~u. polojn~e. davaj! (Izleguva Trgovecot.

Kroja~ot Kroja~ot (^ita) Imprimis. Petru~io Daj mu go na majstorot. ama nemoj so mene. la`e{! Kroja~ot Da. Kroja~ot “Rakavite ubavo izreckani” Petru~io Nemoj mene da mi pri{iva{. Petru~io Pa gospodine. ^ekaj.” Vo pravo ste gospodaru. iako si naoru`an so naprstok na maloto prste. mu rekov na majstorot da go skroi fustanot. a toa i }e ti go doka`am. Zemi ja bele{kata. Vistinata ja govoram. . Grumio Gospodaru. Ti velam. {irok fustan. ama ne i da go isecka. Petru~io Prodol`i! Kroja~ot “So mala trkalezna kapela. toga{ nekoj }e ostane bez partali. ovde e bele{kata za krojot.” Grumio Grumio Priznavam samo kapela. fustanot ne e za mene. nitu da mi se inati{. Grumio Eve me vedna{ na megdan. Hortenzio Gre{ka vo bele{kata. So mnozina si inaetel. ako nekoga{ sum rekol “{irok fustan”. Kroja~ot “So {irok rakav. Grumio Petru~io ^itaj! Grumio Bele{kata la`e su{i ako sum rekol taka. Rekov fustan. Grumio. gre{ka vo bele{kata! Narediv rakavite da se prese~at a potoa da se so{ijat. daj mi go ar{inot i nemoj da me {tedi{. tuka le`i izmamata. gospodaru. Ti velam. so{iete me vo fustanot i pretepajte me do smrt so makara od crn konec. Poleka. Da si na drugo mesto. }e ti poka`ev jas ubavo. na kratko. Nitu sakam da mi pri{iva{ gluposti. toj e za gospodarkata.200 Grumio Vilijam [EKSPIR Grumio Priznavam dva rakavi.

i pravo kaj Ovoj junak i na sonceto mo`e da mu bide gazda. nikako. Trgnuvame vedna{ na zabava i gozba vo tatkovata ti ku}a. a pred da odam }e bide onolku ~asot kolku {to jas }e re~am. deka e dva poru~ek i samo za ve~era mo`e da stigneme. iako ali{tata siroma{ki. da te nema. utre za fustanot }e ti platam. (Izleguva Kroja~ot. Hortenzio (Na strana) Kroja~u. ednostavno ruvo. a dotamu odime pe{ki.. kaj tatko ti odime ba{ vo ova prosto. ]esiwata }e ni bidat polni. Ne odam deneska. Nemoj da se luti{ na negovite pcosti. I kako {to ova sonce niz najtemnite oblaci se probiva taka i ~esta niz prostoto ruvo yirka.Kroteweto na opakata 201 Grumio Gadu. (Na Grumio. tuka e nekade okolu sedum ~asot.) Vikni po lu|eto. vedna{ se sprotivstavuva{. nikako! Petru~io (Na strana) Hortenzio. i pozdravi go tvojot majstor. A ti {to i da re~am. Zatoa. Izvadi gi kowite do {irokiot sokak tamu }e gi vjavneme. bidi vesela. za{to teloto bogato umot go pravi.Ajde nosi go. namislam ili storam. A ako ova sram go smeta{. Odete. i ni zbor pove}e. lu|e.) Petru~io A sega ajde Kato. re~i deka ti na kroja~ot }e mu plati{. da ne si se osmelil! Ni{to od gospodarkata moja ne e za tvojot majstor! Petru~io nego. sigurno }e stigneme to~no za ru~ek.) Te uveruvam. Dali od ~u~uligata podragocena e edna sojka samo za{to ima poubavo perje? Ili zmijata od jagulata oti {arenata ko`a na okoto mu godi? O. Katerina [to ti e tebe gajle? Grumio O gospodaru. gajleto e podlaboko od {to vi se ~ini. Hortenzio . Da vidam. polo{a ni ti ne si zaradi prostovo. na mene prefrli go. Fustanot od gospodarkata da mu se dade na majstorot? Nikako. gospodine. velam. Odi. (Izleguvaat. ne dobra Kate. Petru~io ]e bide sedum pred da se ka~am na kowot. ~estito ruvo.

Tranio Vi blagodaram. . seriozno igrajte ja ulogata kako {to mu prilega na eden tatko. slugata vi ide. Bidete sega kako treba. za{to za vas samo dobro slu{am. pa ako ova e i va{a volja jas sum spremen da se spogodime i da & dadam garancii na }erka vi. Zatoa ako velite deka kako tatko }e postapite so nego i ona nu`no nasledstvo }e & go ostavite na }erka mi spogodbata e gotova. gospodine. Eve. ne sakam na pat da mu stojam tuku kako odgovoren tatko. Gospodine.” Tranio Dobro. I bidej}i s# najdobro za vas slu{am i za qubovta {to toj ja ~uvstvuva kon va{ata }erka a i taa kon nego. Biondelo Terajte rabota. Batista Gospodine. ti velam. U~itelot Poleka. po~esti se ne{to. (Vleguvaat Batista i Lu~enco. dozvolete mi da vi ka`am deka dojdov vo Padova da soberam nekoi dolgovi. . (Vleguva Biondelo. Kade toga{ mislite e najdobro da se verime i spogodbata (Vleguvaat Tranio i U~itelot prepraven kako Vin~enco. Sitni~av nema da bidam siwor Batista. Tranio Ne pla{ete se od nego. Da vikam? U~itelot Da. To~no e deka sin vi Lu~enco ja saka }erka mi a deka i taa go saka nego osven ako obajcata ne se prepravaat ve{to. ba{ dojdovte vo zgodno vreme. re{iv da se `eni. soglasnost }e dadam sin vi da ja dobie mojata Bjanka.) No eve.202 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Tranio Ti si fino mom~e. sine. Zamisli deka ova e vistinskiot Vin~enco. dobro bi bilo i toj za s# da znae. se razbira. gospodine. Ako ne se la`am siwor Batista mo`e }e se seti na mene za{to pred dvaesetina godini vo \enova zaedno prestojuvavme vo “Pegaz. U~itelot Bez gajle. Mom~e Biandelo odnesuvaj se kako {to treba. ova e gospodinot {to vi go spomnav Ve molam dobar tatko bidete mi sega i pogri`ete se Bjanka da mi stane `ena.) Siwor Batista. Doa|a Batista.Gospodine. Tranio Dali ja zavr{i rabotata so Batista? Biondelo Mu ka`av deka tatko vi e vo Venecija i deka deneska go o~ekuvate vo Padova.) Tranio Ova e ku}ata. Ednostavnosta i kratkosta mi se dopadnaa mnogu. prostete {to }e govoram sega. a sinot moj Lu~enco me izvesti za golemata qubov pome|u va{ata }erka i nego.

Ka`i & {to se slu~i: deka tatkoto na Lu~enco pristigna vo Padova i deka taa }e stane `ena na Lu~enco.) Biondelo I stariot sve{tenik od crkvata sveti Luka ve ~eka vo sekoe vreme. Ispratete go slugata da ja vikne Bjanka. No me ostavi ovde da vi gi objasnam zna~eweto i naravou~enieto od negovite znaci i namigawa. odi ti doma i re~i & na Bjanka da se spremi. Lu~enco Te molam objasni mi gi. Tamu prestojuva tatko mi. pa {to? Biondelo Pa ni{to. Lu~enco [to ima{ da mi ka`e{. . a imam mnogu slugi i stariot Gremio naslu{nuva ~esto pa verojatno ne }e n# ostavat na rajat. otkako razgovara{e so la`niot tatko na la`niot sin. Tranio Toga{ kaj mene vo stanot. (Izleguva Lu~enco. Batista Ne e va`no. Kambio. ne e lo{o.) (Vleguva slugata Petar. Najlo{o e {to zaradi brzawevo celo }e mora da se zadovolite so tenok do~ek. Batista I? Biondelo Vie treba }erka mu da ja odvedete na ve~era.) Biondelo Molam boga navistina da stane. Lu~enco I? Odime. Gozbata od edno jadewe }e vi bide no s# ubavo }e nadopolnime vo Piza. Mojot sluga notar }e dovede vedna{. Lu~enco. i tamu no}va }e ja zavr{ime rabotata spokojno i dobro. oti znae{ yidovite imaat u{i.Kroteweto na opakata 203 Biondelo da se utvrdi povolno za obete strani? Batista Ne kaj mene doma. Biondelo Zna~i vaka: Batista e sreden. Biondelo? Biondelo Vidovte kako mojot gospodar vi namignuva i vi se nasmevnuva? Lu~enco Vidov. dali jas da odam napred? Dobrodejdeni ste. Tranio Kambio. (Vleguvaat Lu~enco i Biondelo. Lu~enco Ne moli go boga tuku mrdni sam.) Siwor Batista. (Izleguva Biondelo.

(Izleguva. cum privilegio ad imprimendum solum. kolku jasno mese~inata sveti.204 Lu~enco I? Biondelo Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguvaat Petru~io. {to }e ka`e{ Ako go nare~e{ sve}a.) Lu~enco Sakam. mese~ina nema. sakam. {to ima toga{ da se somnevam? [to i da se slu~i patot sega kaj nea me vodi }e bide mnogu te{ko ako Kambio bez Bjanka si odi.a toa sum jasova e mese~ina. Odete v crkva! Zemete go sve{tenikot. Lu~enco Pobrzo. Znam edna devojka {to se ma`ila za edno popladne koga oti{la v bav~a da nabere magdonos za da napravi zapr{ka. Hortenzio i Slugite. Katerina Mese~inata? Misli{ sonceto. Petru~io Velam mese~inata tolku jasno gree. Katerina Napred. Katerina. }e & bide milo. ako i taa saka.) Petru~io @imi sinot na majka mi . nekolku |akoni i nekolku ~esni svedoci. (Izleguva. `iti boga! Pak kaj tvojot tatko. dogovorete si ja vie za sebe. Gospode bo`e. gospodine. ni{to drugo ne znae. Katerina Biondelo Znam deka sonceto tolku jasno gree.) Petru~io I tolku. yvezda ili {to }e re~am inaku ne odam kaj tatko ti. neka bide mese~ina. sonce. se kolnam otsega }e bide sve}a i za mene. Nemam vreme. Biondelo. Tie }e se baftaat okolu dogovorot i nasledstvoto. . te molam. koga sme ve}e do ovde. Za toa vreme. so isklu~itelno pravo na pe~atewe. Gospodarot mi naredi da odam vo crkvata sveti Luka i da mu ka`am na sve{tenikot da ve ~eka koga }e dojdete so va{eto slepo crevo. Hortenzio Ka`ete kako {to veli ili ni{to od patot. (Na slugite) Ajde. Slu{aj. A sega zbogum. Petru~io Velam deka e mese~ina. protivre~i. Ako zelnikov ne vi e po volja pa barate i {tave toga{ re~ete & zbogum na Bjanka za navek. gospodine. Taka mo`ete i vie. vra}ajte gi kowite nazad Samo mi protivre~i.

papsan. Najdobro za sinot. star. kade si trgnala? Od kade si? Blaze si im na roditelite so tolku li~no dete. Katerina Prostete. gospodine {to o~ite me la`at {to tolku mi se zaslepeni od sonceto pa s# nekako zeleno gledam. I sega po zakon. Kako }e go nare~e{ ti. Sega gledam deka ste ~estit starec. Petru~io Kako se vika? Vin~enco Lu~enco. progovori pravo. Slatka Kate. ovaa gospo|a ovde. dobar den u{te edna{. da ne si luda? Ova e ma`. So sestrata na `ena mi. Dali posve`a gospo|a nekoga{ si videla? Kakov boj me|u beloto i crvenoto na obrazot nejzin! Koi yvezdi neboto go krasat so li~otija vakva ko ovie dve o~i {to go krasat bo`enstvenovo lice? Li~no. gospodine ~estit i ka`ete ni na kade odite: ako ist ni e patot }e ni bide milo da vi pravime dru{tvo. napred! Taka kuglata treba da odi a ne da skr{nuva od prirodniot pravec. [to ti e Kate. krasno mome. Hortenzio ]e go pobudali ~ovekov pravej}i go `ena. a i zaradi starosta ~esna. Ve molam. Petru~io Dobro {to se sretnavme. pobednik si sega. Prostete & . teraj si go patot. nekoj ni ide na sre{ta. slatka Kate. ova e blagoslovenoto sonce. slatka. Blaze si mu na ~ovekot komu yvezdite mu dale so nego vo bra~nata postela da le`i{.) (Na Vin~enco. Vin~enco Doblesen gospodine i vie gospo|o li~na {to so ~udniot pozdrav me stapisavte. vo poseta na sin mi koj odamna ne sum go videl. mo`am da te vikam mil tatko. `imi gospod. Petru~io Katerina Toga{. No gledajte. A mese~inata se menuva po tvoja volja.) Dobro utro. taka }e se vika a taka i Katerina }e go vika. Petru~io La`e{. sve`a. a ne devojka. gospo|o otmena.Kroteweto na opakata 205 Katerina Znam deka e mese~ina. Katerina Mlada. Ova e blagoslovenoto sonce. Petru~io . kade vaka? Ka`i. kako {to ti veli{. bujna devstvenice. (Vleguva Vin~enco. pregrni ja {to e tolku divna. prostete {to vaka luda~ki zgre{iv. Petru~io Napred. No ne e sonce ako ka`e{ deka ne e sonce. br~kosan. doa|am od Piza i odam za Padova. gospodine. svenat. Se vikam Vin~enco. ubava. Hortenzio Petru~io.

rodot visok. ti tvrdam. }e ti se izraduva mnogu.) . gi ima za sopruga na eden gospodin ~estit. mirazot & e bogat.206 Vilijam [EKSPIR do sega sin ti verojatno se o`enil. Kaj vdovicata odam! A ako se prepira ti me nau~i kako strogo da ja smiram. malku nedoverliv te stori.) Hortenzio Pa Petru~io. i site kvaliteti. (Izleguvaat site osven Hortenzio. Ne ~udi se i ne `ali. Prvata {ega veruvam. od odli~na ku}a e taa. Vin~enco Dali e ova vistina ili obi~aj imate taka ko patnici da se po{eguvate malku so sekoj na pat {to }e go sretnete? Hortenzio Te uveruvam. Petru~io Dojdi so nas i sam uveri se deka vistinata ja ka`uvam. ova me ispolni so smelost. (Izleguva. Da se pregrneme. taka e kako {to veli. tatko. ~inam. pa ajde da go vidi{ sinot svoj ~estit koj{to. Vin~enco.

Ku}ata na dedo mi e poblisku do pazarot. No mo`e }e im treba{ doma. Vin~enco Ne ve pu{tam pred da se napiete ne{to. ni za `iva glava. (Izleguva. Lu~enco i Bjanka. Vin~enco Se ~udam {to Kambio u{te go nema. Nemu ne mu se potrebni dodeka sum `iv jas. zatoa odi. vi rekov. gospodine.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Biondelo.) A {to ako nekoj mu nosi sto-dveste funti da go razveseli? U~itelot ^uvajte si gi parite za vas. Biondelo. (Na prozorecot se pojavuva U~itelot.) Biondelo Ne. Katerina. Grumio.) U~itelot Koj tropa ko da saka da ja skr{i vratata? Vin~enco Dali e doma siwor Lu~enco. Lu~enco Letam. Me slu{ata. (Izleguvaat so Bjanka.) Petru~io Ova e portata. gospodine? Da ne matkame xabe. Tropnete posilno.) Gremio Gremio Izgleda rabotat ne{to. (^uka na vratata. Izgleda i za kasnuvawe ne{to }e se najde.) Biondelo Tiho i brzo. so Slugite. a vas ve ostavam ovde. . Jas odam tamu. gospodine? U~itelot Doma e gospodine. (Vleguvaat Petru~io. sin vi e omilen vo Padova. za{to sve{tenikot e spremen. ve molam ka`ete mu na siwor Lu~enco deka tatko mu e dojden od Piza i ~eka ovde na vrata da zboruva so nego. Mislam deka ovde mo`e da ve primam. gospodine od domot na Lu~enco. prvin da ve vidam v crkva a posle }e se vratam kaj mojot gospodar najbrgu {to mo`am. Vin~enco. Gremio e ve}e tamu pred niv. ama so nego ne mo`e da se zboruva. Petru~io Ete.

bog da gi blagoslovi! No koj e ovde? Mojot star gospodar Vin~enco! Sega go jadovme brutot. Tranio.) Tranio ]e odam kaj{to sakam.) Biondelo Fatete go prevarantot.208 U~itelot Vilijam [EKSPIR Biandelo Da ve zaboravam? Ne. degenu eden degenosan. gospodine? Ne.) U~itelot Pomo{. Tatko mu dojde od Mantova i eve go gleda niz penxere. gospodine. (Izleguva.) Petru~io Te molam Kate. Vin~enco Doa|aj vamu koga ti velam! [to? Da ne me zaboravi? Gospodine. pa toa e ~ist majmunluk da se prisvoi imeto na drug ~ovek. da se trgneme na strana i da vidime kako }e zavr{i ovaa ujdurma. Sigurno saka da izmami nekogo vo gradov pod moe ime. U~itelot [to. ene go na penxere. a? (Go udira Biondelo. gospodine. apa{i{te edno nizaedno. gospodine? O besmrtni bogovi! O nakonten gadu! . Batista. gotovi sme! Vin~enco (Na Biondelo) Doa|aj vamu. Vin~enco La`e{. mojot star po~ituvan gospodar? Sum go videl kako ne. koj si ti. Vin~enco? Biondelo [to. Vin~enco Vie ste mu tatko? U~itelot Da. gospodine.) [to e ova sega. Vin~enco Zna~i taka. gospodine? ^ekajte. sinko! Pomo{ siwor Batista! (Se trgnuva od prozorecot. Petru~io (Na Vin~enco. barem taka veli majka mu ako mo`e da & se veruva. (Vleguva Biondelo. Ne sum mo`el da ve zaboravam bidej}i nikoga{ porano ne sum ve ni videl. nikoga{ ne si go videl tatkoto na tvojot gospodar.) Biondelo Gi vidov zaedno v crkva. (Vleguvaat U~itelot so slugite. koj si ti {to se osmeluva{ da mi go tepa{ slugata? Vin~enco Koj sum jas. gospodine. Biondelo Pomo{! Pomo{! Ovoj ludak ovde }e me ubie.

imotot na siwor Vin~enco. gospodine. Gremio Vnimavajte siwor Batista da ne izlezete namagar~en vo rabotava. Vin~enco Na tvojot tatko? O yveru! Toj krpi yivri vo Bergamo. Ve molam.) Odnesete go ovoj pobudalen nikakvec v zatvor. U~itelot Da te nema. da ne e mrdnat? Mene da me odnesat v zatvor? Tranio Gremio Gospodine. po ali{tata li~i{ na star. pogri`ete se da izleze na sud. trezven gospodin ama po zborovite si ludak. {to mislite. Vin~enco [to mu e na ~ovekov. gre{ka ste. kako? [to ti e tebe? Batista vojvodata. Batista Gre{ka ste. sin mi i negoviot sluga rasipni~ki tro{at na univerzitetot! Tranio Kako. toj go ima ubieno svojot gospodar! Fatete go. siwor Gremio. Jas velam deka }e odi v zatvor. . kako se vika? Vin~enco Kako se vika? Pra{uvate kako da ne znam kako se vika! Pa jas go gledav od tri godi{no bebe! Se vika Tranio. vo imeto na ^ekaj malku. gotov sum. (Vleguva Xandar. Batista Mol~ete. Bi mo`el da se zakolnam deka ova e vistinskiot Vin~enco. vi nareduvam. da te nema. U~itelot Toga{ zakolnete se. Gremio Sepak ne mo`am da se zakolnam. sinko! Ka`i. Dedo Batista. crvena nametka i belosvetska {apka! O. O. Tranio Toga{ najdobro vi e da re~ete deka ne sum Lu~enco.Kroteweto na opakata 209 Svilen xaket. gotov sum! Dodeka jas doma r’mbam i sobiram ko mravka. Vin~enco Lu~enco? O. magare edno ludo! Se vika Lu~enco i toj mi e sin edinec i naslednik na siot moj imot. banditu. kade e sin mi Lu~enco? Tranio Viknete xandar. Toj nema da odi v zatvor. [to ti e gajle gospodine ako sum oble~en vo biseri i zlato? Blagodaren sum mu na svojot dobar tatko {to mo`am da gi nosam. sinko. somotski pantaloni. Gremio Dobro znam deka ti si siwor Lu~enco.

) Batista No slu{ajte vie. (Izleguva. Tranio i U~itelot. A onoj nosete go v zatvor! Vin~enco Zarem vaka se do~ekuvaat i uni{tuvaat stranci? O gadu rasipan! (Vleguvaat Biondelo. propadnavme.210 Batista Vilijam [EKSPIR Vin~enco Kade e onoj proklet. (Izleguva. tatko mil. Toj mene me pretstavuva{e vo gradot a jas najposle sre}no stignav do sakaniot pristan na moeto bla`enstvo. Lu~enco i Bjanka. moja zapoved be{e. zatoa tatko. S# Tranio {to stori. zarem ova ne e mojot Kambio? Bjanka Kambio Lu~enco stana. podol Tranio {to v lice me ismeva{e i me prave{e ludak? Batista Mi se sma~i od ovoj debil.) Biondelo Ka`ete mi. Qubovta kon Bjanka me natera so Tranio da se smenam.) Ne pla{ete se Batista. zaradi mene. Vin~enco Ti si `iv. I jas. O. Lu~enco Qubovta ~udava gi stori. tatko. prosti mu. da ja izmeram dlabo~inata na ovoj aramilak. gospodine! Zarem se o`enivte so }erka mi bez moj blagoslov? Vin~enco . laga so opa{ka. Gremio Ova ti e laga. Batista Batista [to zgre{i? Kade e Lu~enco? Lu~enco Lu~enco e ovde vistinskiot sin na vistinskiot Vin~enco koj{to so ven~avka }erkata ti ja zede duri izmamata dolna te la`e{e na o~i.) Bjanka Prosti. Vin~enco More nosot }e mu go skr{am na toj apa{ {to zatvor saka{e da me prati. sosema }e ve zadovolime. izmameni sme site. sinko? (Brzo begaat Biondelo. zakolnete se deka ne go poznavate ili otidovme jabana Lu~enco (Kleknuva na kolena.) Prosti. ene go onde. Odre~ete se od nego. A sega odam vnatre da se odmazdam za bezobrazlukot.

) Gremio Izvisiv sosem. da ne se srami{ od mene? Batista Katerina Vo Padova samo mo`e da se jade i pie. Vdovicata. (Izleguvaat. }e te baknam. ne. na sred ulica? (Vleguvaat Batista. sedime. zete. ve molam. Petru~io Se razbira Kate.) Katerina Ma`u. spremen? Hortenzio Katerina Zaradi nas bi sakal ova da e to~no. [to. no barem air od gozbata }e vidam. Biandelo.) Lu~enco Najposle. dobredojde na tatko mi ka`i a jas. ne bidi temen. da jademe i da muabetime. Tatko ti }e se smiri. Vin~enco. Ostani. Petru~io Petru~io Vo Padova. da sedime. Veselbata e za site da staneme vedri po go{tevaweto {to sledi. da odime i nie.Kroteweto na opakata Scena 2 211 Lu~enco Ne pripa|aj Bjanka. Ne. U~itelot. Lu~enco. so istata qubeznost na tvojot tatko. Petru~io. Gremio. (Izleguva. jademe. Baxanaku Petru~io. nekoj od nekogo ovde se pla{i. Hortenzio. gostete se i dobro mi dojdovte doma. Bjanka. svesko Katerino. Grumio. no so drugite sepak }e bidam nade` pove}e nema. Vdovicata Smetajte me za la`livka ako jas se pla{am. Tranio. Ne. fal{ notite ni stanaa skladni i vreme e koga lutata vojna svr{i pa se smeeme na minatite opasnosti i beqi. Ubava moja Bjanka. Sednete. ama bakni me prvin. sram mi e da se baknuvam. Grumio postavuvaat gozba. ne daj bo`e. Katerina. vo Padova e rajot! Toga{ se vra}ame doma. (Izleguvaat Lu~enco i Bjanka. i }e jademe. Petru~io Petru~io Zarem ne e ova dobro? Odime Kate moja mila Poarno edna{ od niedna{. Katerina [to. Petru~io Petru~io Samo }e sedime. i ti Hortenzio so vdovicata mila. Slugite. sakam da go vidime krajot.) @imi s#. ova mi dava sila. .

Petru~io Petru~io Po {to saka{. Odli~no se bodat? Sekoj pameten bi rekol koj se bodi na krajot rogovi mu rastat. ova? Hortenzio Saka da ka`e deka vie ja zavedovte vaka da ka`e. Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti. Katerina “Koj ima vrtoglavica misli deka svetot se vrti” . Kato! Gospo|o. . mojata Kate }e ja kutne. Vdovicata Bistri ste. kako ti se dopa|aat ovie bistri de~ki? Grmeio Pa. ama ne me razbravte. Baknete go za ova. bi rekol deka odli~no se bodat. gospodine. podjarmen od edna zmija ja meri tagata na ma` mi niz svoja dulbija. Hortenzio Katerina Vo sporedba so vas jas sum cve}e za mirisawe.212 Petru~io Vilijam [EKSPIR Katerina Mnogu lo{o sakavte da ka`ete. ve molam. Batista Gremio. Petru~io Katerina Navali. ve molam. Jas ja zavedov? Kako ti se dopa|a. {to sakate da ka`ete? Hortenzio Vdovicata Navali `eno! Toj vaka me zavede. Ne sum cajkan! Petru~io Ama zboruva{ ko cajkan! Aj na zdravje! Mu nazdravuva na Hortenzio. Sakav da ka`am Hortenzio od vas se pla{i. Sega znaete {to sakav da ka`am.[to sakavte. da ka`ete so ova? Vdovicata Bjanka Ma` vi. nema {to. Petru~io Dobar si ti matka~. Petru~io Vrtoglav odgovor. Hortenzio. Vdovicata Na lo{otijata i mislev.

va{ata srna v dupka ve pikna. (Izleguvaat Bjanka. ama ne me upla{i. priznaj. Pak vo zanes }e si spijam. Batista Zete Petru~io. Hortenzio Priznaj. Petru~io Dvaeset kruni? Na tolku se kladam vo mojot zagar ili sokol a dvaeset pati pove}e vo svojata `ena. Petru~io Te{ko.Kroteweto na opakata 213 Lu~enco Vin~enco Da. Lu~enco me pu{ta{e ko zagar da tr~am a za svojot gospodar da lovam. Pijam za site ni{anxii {to proma{ija. Dobro mi dojdovte. Tranio Ama gospodine. i bidej}i strelata od mene se odbi se kladam deka vas dvajca ve osakati. dali ova i vas od zanes ve vrati? Bjanka Da. {to lovevte za sebe. ~ija `ena e najposlu{na i prva dojde na povikot od svojot ma` go zema oblogot za koj }e se dogovorime. A za da vidime koj e vo pravo neka sekoj prati `enite da ni gi viknat a toj. siwor Tranio Pticata vo koja strelavte a ne ja pogodivte. Petru~io Dobra.) Petru~io Mi pobegna. gospodine. te pogodi dobro! Petru~io Priznavam. nevesto.O. najseriozno mislam ti ja dobi najopakata od site. dobar Tranio. Batista O. No velat. samo malku me grebna. Hortenzio Dobro. Lu~enco Toga{ na sto. bistra sporedba. No {tom ve}e zapo~navte }e pu{time i na vas po nekoja strela. Tranio Imate sre}a. Katerina i Vdovicata. no mirisa na ku~e. Petru~io Ne e taka. Hortenzio . Bjanka Da ne vi sum ptica? Toga{ grmu{kata }e ja smenam a vie brkajte me so zategnat lak. Kolkav e oblogot? Lu~enco Dvaeset kruni. Va`i. Dobro mu go spu{ti. Petru~io! Tranio te pogodi sega.

I toa qubezen. {to da ka`am drugo. odi zamoli ja! E duri toga{ nema da dojde. Velam. Bjanka }e dojde. (Vleguva Katerina. gospodine. Odi Biondelo. odi kaj gospodarkata tvoja i ka`i & deka & nareduvam da dojde. (Izleguva Biondelo. Lu~enco Ne sakam da delam. Petru~io Se nadevam na podobar. gospodarkata amanet vi pra}a deka e zafatena i ne mo`e da dojde.) Hortenzio Znam {to }e odgovori. (Izleguva Grumio. Petru~io Petru~io [to? Zafatena e i ne mo`e da dojde? Ova e odgovor? Gremio Da. Biondelo Odam. va{ata da ne vi prati polo{. Hortenzio Siguren sum. nepodnoslivo. Petru~io Toga{ te{ko mene. Go molam boga. Eve jas. Batista Zete. Petru~io Od lo{o polo{o. odi i zamoli ja mojata `ena vedna{ ovde da dojde. gospodine.) [to? Hortenzio . Veli vie da odite tamu. (Vleguva Biondelo.214 Petru~io Dogovoreno! Hortenzio Koj }e po~ne? Lu~enco Vilijam [EKSPIR Hortenzio Biondelo. Ne doa|a. ne doa|a! O kolku gnasno. neizdr`livo! Grumio.) I? Biondelo Gospodaru. (Vleguva Biondelo. ka`i & na gospodarkata da dojde. polovina od oblogot primam.) I? Kade e `ena mi? Biondelo Taa veli deka o~igledno biete {ega. Cel }e go dobijam. Ne doa|a.) Petru~io Gluposti. kaj va{ata nikoga{ ne pomaga molba.

Hortenzio ^udo ami kako! Samo ne znam {to pretska`uva. U{te podobro }e go dobijam oblogot Katerina. gospodaru. ti velam. Petru~io Bi sakal i tvojata poslu{nost da e vaka luda. s# slatko i sre}no. Katerina. po~it i znaewe koj e {to vo domot. so kam{ik donesi gi kaj ma`ite nivni. eve ja doa|a Katerina. ubava Bjanka. Petru~io Petru~io Spokoj pretska`uva. Ili na kuso. Bjanka Samo ludak na mojata poslu{nost se kladi. Katerina [to povela{. Frli ja i zgazi ja ovde pred site. a jas ti davam u{te dvaeset iljadi kruni kako drug miraz za druga }erka. Ne sakame nekoj da ni popuva. ve~erva me ~ine{e sto kruni.) Eve ja ide i vi gi nosi tvrdoglavite `eni ko robinki na svojata ubeditelnost `enska. oti taa se smeni. i dovedi gi vedna{.Kroteweto na opakata 215 Batista Sveta bogorodice. dobar Petru~io! Ti go dobi oblogot. Vdovicata Sigurno se {eguvate. Batista Neka sre}a te prati. Petru~io Stori taka. (Katerina go poslu{uva. Ako odbijat. (Vleguvaat Katerina. nikoga{ ne bila vakva.) Vdovicata Katerina Sedat i razgovaraat kraj kaminot.) Lu~enco Ako postojat ~uda. Odi. Tvojata mudra poslu{nost. sega ka`i im na ovie tvrdoglavi `eni kakva im e dol`nosta kon gospodarite nivni i ma`i. {apkata navistina grdo ti stoi. Petru~io Bjanka Odi donesi gi vedna{. Gluposti! Zarem poslu{ nost se vika ovaa ludost? Lu~enco Gospode. velam. Bjanka i Vdovicata. (Izleguva Katerina. i po~ni so nea. qubov i miren `ivot. nov den da ne do~ekam ako nekoj nekoga{ me natera na vakva glupost! . zo{to me vika{? Petru~io Kade e sestra ti i `enata na Hortenzio? so novi znaci za nejzinata poslu{nost za nejzinata novostvorena pokornost i doblest. toga{ ova e ~udo.

A koga e opaka. Se sramam {to `enite se tolku prosti pa nudat vojna tamu kaj{to za mir treba da kle~at ili baraat vlast. ne mislete deka ma`ite postojano n# molzat. tvojot `ivot. sepak najopakata ja skroti. nema.216 Vdovicata E. srceto isto taka. poslu{nost. odime v krevet. tvoja glava. Trojcata se `enivme. tvrda i neposlu{na kon negovata ~esna volja. 11 Petru~io Ete. mrzovolna. (Na Lu~enco. Petru~io E. kisela. surova predavni~ka na svojot gospodar dobar. i duri e takov ni naj`edniot v pustina ne }e se navedne kapka od nego da goltne. tvoj vladetel. Tebe sre}a te prati brate! Vin~enco Ubavo e da slu{a{ koga decata se poslu{ni vaka. teloto si go izlaga i na more i na kopno na napori ma~ni sred burite bdee no}e. Petru~io Ajde Kate. Ma`ot e tvojot gospodar. kralot. Ubavinata taka si ja uni{tuva{ ko mrazot livadata {to ja grize. slabosta nad sekoja merka koga stremime kon ona za {to sigurno ne sme. tvojot ~uvar.) Go dobiv oblogot iako ti ja pogodi ubavata Bela 12 pa sega ko pobednik dobra no} vi velam. pokornost i nadmo} toga{ i tamu kaj{to treba da slu`at slu{aat i qubat. i ne pu{taj prezrivi streli od tie o~i. a denski na studot duri ti vo toplina i spokoj le`i{ doma. slabi i mazni. Lu~enco No grdo e da slu{a{ koga `enata e opaka. duhot mi be{e golem kako va{iot. Zatoa gordosta na strana. bakni me Kate! Lu~enco I }e te bakne. od ubavinata li{en. a razumot pogolem u{te za borba so zborovi. ne e na mesto. tu! Razvedri go toa namurteno. toga{ ne e ni{to drugo osven buntovna. gnevno ~elo. od nea nema polza. za vojna so inaet. ima. ova e `ena! Dojdi. ama vam dvajca vi brojam do devet. da go rani{ gospodarot svoj. nepogodni za ‘rmbawe i maki ko ne zatoa na{ite ne`ni ujovi i srca da bidat vo sklad so nadvore{niot izgled? Slu{ajte! Samo slu{ajte vie opaki. No sega gledam deka kopjata ni bile samo slamki snagata krevka. . Gnevnata `ena e kako zamaten izvor kalliv. Ista poslu{nost ko podanikot na kralot mu dol`i `enata na svojot ma`. vladetelot. a vo znak deka ma` mi go po~ituvam i sakam sekoga{ koga treba }e mu bidam pri raka. gaden. dobriot glas si go ni{ti{ ko tajfunot krasnite pupki a toa ne e ubavo. ne~ist. pogledi topli. Katerina Vilijam [EKSPIR Tu. Zo{to ni se telata meki. mala otplata za dolgot golem. (Izleguvaat Petru~io i Katerina. te odr`uva. podla odmetni~ka.) Hortenzio Mu vadam kapa. so nea. Po~ni. onoj {to za tebe se gri`i. I s# {to od tebe bara za vozvrat e malku qubov. zna~i. nemo}ni zmii.

Kroteweto na opakata 217 Lu~enco I toa kako: nikoga{ lo{otilok da ne koti. .

with Slie asleepe in a chaire. Ottuka drskiot ton na po~etokot od scenata. 6 Ova uka`uva deka tie ostanuvaat do krajot na pretstavata iako pove}e ne govorat ni{to. sugerira deka Slaj se nao|a nekade gore i deka dejstvoto se slu~uva na nekoja potkrenata bina ili galerija. Za da ne go optovarime tekstot. zna~i 32 godini ili. 9 Kaj [ekspir stoi ben venuto. pa drugi dvajca so Slaj zaspan na stol. Hortenzio ja dr`i rakata na Bjanka za da ja nau~i kako se dr`i instrumentot a ova go provocira Lu~enco. No. na drugo mesto scenskata bele{ka veli ne{to drugo: Enter two with a table and a banquet on it. 3 Legendarna Asirska kralica poznata po svojata razvratnost. se odnesuva na igrata so karti trieset i eden. Zatoa tonot na interpretacijata e klu~en za razbiraweto na dramata. . 8 Sarkasi~en komentar za Gremio. zna~i oti{ol preku dozvolenoto. 4 Vo Padova e osnovan vo 1228 godina eden od najstarite univerziteti vo Italija 5 Sveta Ana. . 11 Ovoj poznat govor na Katerina e tolkuvan na razli~ni na~ini. 12 Bjanka zna~i belo. 1 . Spored Arden izdanieto. izgorel {to vo figurativna smisla bi zna~elo deka e napien. a Hortenzio kako Licio. Kolneweto vo sveta Ana e mnogu ~esto vo vremeto na [ekspir. Aluzijata na Petru~io e deka Lu~enco e vtoriot dobitnik po nego. majkata na Deva Marija iako ne e spomnata vo Biblijata. .italijanskiot izraz soodvetno go zamenivme so makedonski. najstariot sin na selanecot. koga e eden preku trieset i eden. eden preku trieset i eden. [ekspir ja spomenuva ovde i u{te dvapati vo Tit Andronik. and two other. se pojavuva vo dramata na Fle~er.(Bele{ki) Soto. 10 Ovde Lu~enco e prepraven kako Kambio. Zadovolni `eni (Women Pleased) ama ne se dodvoruva na edna velmo{ka. na primer. 7 Ili e igra na vozrasta na Petru~io. . {to e poverojatno. 2 Postavuvaweto na ovaa scena e problemati~no. Enter aloft Sly. Vleguvaat dvajca slugi so masa i bokal na nea. .

.

Title page .

Naslov na originalot: Love’s Labour’s Lost .

pridru`nici na frncuskata princeza Don Adrijano de Armado. lordovi. lordovi. u~itel Akmak. Mesto na slu~uvawe: Navara . {panski zabavuva~ Pre~esniot Nataniel. pa` na Armado [umar Princezata od Francija Marija Katarina Rozalina. klovn Molec. sve{tenik Holofern.L I C A: Kralot Ferdinand od Navara Biron Longavil. pridru`nici na kralot Dimen Bojet Markad. dami-pridru`ni~ki na princezata @akeneta. selanka Slu`benici i drugi od svitite na kralot i princezata. policiski slu`benik Torlak.

Istovremeno. na primer. ili pak. Sepak. se ~ini. mnogu dolg ~in. So sila ubavina ne biduva e najpogodnata za toa. Osobeno se naglasuva va`nosta na stilot {to ja pravi drama so svoj pe~at. [ekspirolozite utvrdile deka ova sepak ne e edna od najranite drami. Romeo i Julija. Popravena i zgolemena od Vilijam [ekspir… itn. na primer. mnogubrojnite postavuvawa na scena. e kako nekakov bal pod maski postojano sleden od muzika i igri s# do samiot kraj. iskombinirana od slu~ki vrzani so istoriski li~nosti i slu~ki izmisleni od avtorot za potrebata na dejstvoto. Kako {to be{e prika`ana pred nejzinoto veli~estvo ovoj Bo`ik. veli pribli`no Hazlit i negovoto mislewe e glavno prifateno od kriti~arite i va`i do deneska. “popravena i zgolemena”.” Ova pos- lednoto. Poup. misterija. za ovaa prigoda [ekspir go popravil i pro{iril. na primer. ili postoelo prethodno izdanie na dramata koe. da vidat so kakvi napori i maki toj stignal do svoite podocne`ni golemi ostvaruvawa. Vo najnovo vreme rabotite so ovaa drama stojat ne{to podobro. pa i kako drama. poka`aa deka So sila ubavina ne biduva e s# u{te privle~na kako zabavna piesa. Ova se dol`i. toga{. mo`e da se pretpostavi deka ova e avtenti~na prikazna na [ekspir. Ova e prv prevod na komedijata So sila ubavina ne biduva na makedonski jazik.Ako treba da se otka`eme od nekoja od komediite na [ekspir. drama bliska do muzi~ko delo bidej}i. kako {to e naj~est slu~aj so drugite dela na [ekspir. . preteranite i nekoga{ na sila izvedeni igri so zborovi. prete`no na stavot deka ova e edno od najranite dela na majstorot od Stratford na koja toj ~irakuval i go u~el zanaetot. posledniot. postoela ista takva drama so istiot naslov od nekoj drug avtor {to [ekspir go doteral i pro{iril. nedovolno `ivite likovi i ~esto prekinuvanoto dejstvo za da mo`e da se izvedat nekakvi eftini {tosevi i bizarni ske~evi koi ne dozvoluvaat doiska`uvawe na zamislenite nameri na avtorot. Kako potvrda na ova naj~esto se poso~uvaat preusilenite rimuvani kupleti. tuku deka e sozdadena vo periodot koga se napi{ani Ri~ard Vtori. uka`uva i na mo`niot na~in na nastanuvawe na deloto: zna~i. smetal deka komi~nite sceni se tolku suvoparni i bledi {to re{il da gi isfrli od tekstot stavaj}i gi vo fusnoti za eventualnite istra`uva~i na razvojot na [ekspir. Najraniot tekst na dramata e od kvarto izdanieto od 1598 godina na ~ija naslovna strana stoi: “Prijatno sro~ena komedija nare~ena So sila ubavina ne biduva. ili nedramskite dela vklu~uvaj}i gi i sonetite. so svoj poseben {arm.

.

iako teloto }e trpi: kaj debeliot mev kus e umot a obilniot namet rebrata gi goi no sosem te li{uva od pamet. Zatoa. Vie trojca. Ako ste kadri da pravite ko {to se zakolnavte so pamet potpi{ete se i odnesuvajte se spored va{iot zavet.Kralot Neka slavata po koja vo `ivotot tr~ame site `ivee vpi{ana vrz tu~nite ni plo~i za potoa da n# krasi vo grdosta na smrtta. i da se dr`ite do sekoj propis napi{an na ovaa lista ovde: zakletva dadovte a sega u{te potpis fali so koj sekoj od vas }e si ja rizikuva ~esta ako go prekr{i zapi{anovo i vo najmal detaq. za{to vie ste takvi. Dimen e uspokoen: . Biron. osvojuva~i hrabri. koga i pokraj strvnoto dr~no Vreme trudot na sega{niov `ivot mo`e da ni ja kupi onaa ~est {to tapa }e ja stori ostrata mu kosa i naslednici }e staneme na seta ve~nost. {to boj biete so sopstvenite ~uvstva i vojskata brojna na zemskite strasti neodamne{niot na{ propis strogo ostanuva vo sila: Navara }e stane ~udo na svetot dvorot na{ }e stane akademija mala vo koja ume{nosta na `iveeweto na mir }e se u~i. samo tri godini postot trae: umot }e praznuva. se zakolnavte tri godini da `iveete so mene ko moi drugari {kolski. Longavil Jas re{iv. Dimen Gospodaru sakan. Dimen i Longavil.

da ne se gleda{ so `ena. zna~i. {to se nadevam ne e propi{ano strogo: pa edna{ nedelno da ne se jade ni{to. bogatstvo. slava. da posti{. . Na primer. sega sum li{en ko sekoj onoj za mudrost {to di{e. Kralot Zavet. se kolnam deka }e u~am taka da go nau~am zabranetoto od prva raka. a vo drugite denovi po samo eden obrok. Biron I da i ne za{to se zakolnav na {aka. tri godini da u~am i `iveam ovde. na primer. Biron [to mo`am drugo osven so niv da se slo`am. potoa da ne se spie pove]e od tri ~asa no]e a denski da ne te vidat ni edna{ da trepne{ iako sum sviknal no}e da spijam ko jagne i vo temna no} da pretvoram polovina od denot {to se nadevam ne e propi{ano strogo. ili. kralu moj. Biron Toga{ e lesno. Longavil Za ova i za s# drugo dadovme raka. vi dadov zavet. Biron Ne kralu moj. dozvolete.kako mo`am da se nakrkam arno koga na post strog treba da bidam stvarno. Longavil i Dimen. Biron Mislite skrienoto i branetoto od du{ata volna? Kralot Da. zakolnat tolku te`ok zavet da me vlada da nau~am da go prekr{am bez ~esta da mi strada. celo vreme. da ne spie{. a eve i dodavka nova }e u~am so vas za toa go dadov zborot i tri godini }e ostanam ovde na dvorot. od qubov. da buba{. ka`ete. barem za ova. dadovte deka ne ste obvrzani na ova. ili kako da se dograbam do devojka fina koga bludot so devojkite e podlo`en na vina. No tuka ima i drugi propisi strogi. {to se nadevam ne e propi[ano strogo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Ferdinand. Koja e celta na u~eweto. kralot od Navara. Ako dobivkata od u~eweto e vakva i kako i da e na krajot se doznava ona {to inaku ne se . da ne bide{ so `ena.) pogrubiot vid na nasladive ovozemski gi prepu{ta toj na niskoto grubo robje. Biron. prete`ok da se ~uva. toa e za onoj {to u~i bo`ja nadopolna. Jalov zavet za mene. da znaeme? Kralot Da go znaeme ona {to inaku ne go znaeme.

slobodni ste ko {tuka! . Biron I da sum. ti se zatemnuva zrakot. vovedenosta sosem da ja gu{i! [to ima toa vrska? Biron Mesto i vreme ima. no zo[to vozgordoto leto da se pr~i pred pticite so pri~ina pesna da vedat? Zo{to da se raduvam na nedonosen~e? Na Bo`ik trendafilot go sakam kolku snegot vo maj koga s# odnovo preta. Kralot Toga{ odete si Biron. go sakam samo ona {to vo svoe vreme cveta. bolno da se xari{ v kniga baraj}i go zrakot na vistinata. no duri e zad {titot predavni~i taa so slepilo te stiga zrakot {to bara zrak od videlo ti go li{i vidot: Taka. Ovie zemni nunkovci na nebesnite mo}i {to ime & davaat na sekoja yvezda {to sveti nemaat korist pogolema od svetlite im no}i od {eta~ot {to minuva bez niv da gi seti. Biron Ne e prolet koga }e vrevnat dve-tri glupi du{i! Dimen Site nasladi se suetni no najsuetno kolka taa {to niz maka bolna donesuva bolka. predocna e nekoj na {kolo da ve prati ko ~ovek ste ka~en na krov da otklu~uva vrati. Naukata e kako nebesnoto sonce sjajno vo koe ne mo`e so drzok pogled dlaboko da se rie malku u~enite iskopuvaat za trajno osven po ne{to {to vo tu|ite knigi se krie. ko na primer. Taka i vie. Kralot Go plevi `itoto a sepak plevel `itoto mu go su{i! Biron Vaka frlate vrz u~eweto bludni petna da ni gi zaveduva umovite vo naslada suetna. Premnogu znaewe. Biron Barem ima rima. Kralot Ama darba ima u~enosta so u~eno da ja ru{i! Dimen Dobro voveden.So sila ubavina ne biduva 227 Longavil znae se kolnam vedna{ na ova i zavetot ve~no }e mi trae. Dimen Ama nema smisla. Kralot Biron e ko mraz zajadliv {to fr~i i gi jade prvorodenite proletni ~eda. pred da sfati{ kade svetlinata le`i vo mrakot o~ite gi gubi{. prvovo }e go vardi arno svetlina }e mu dava na ona od koe zaslepeno bilo. znaewe ne e tuku xeva nunkoto krsti i bez da kreva vreva. Izu~ete kako da se zadovoli okoto stvarno vtren~eno vo nekoe drugo oko mnogu pomilo koe zaslepeno taka.

a koga najposle do baranoto }e dojde toa e ko spalen grad. gospodaru. Biron Biron A zo{to. Vi velam. u~eweto sekoga{ e so kratki noze. Biron Longavil Biron Ne. Kralot [to velite. }e bide podlo`en na javen rezil {to }e go smislat drugite od dvorot. da bi razgovarala so vas ko so gospodar viden za predavaweto na Akvitanija na nejziniot snemo}en. bratko. (~ita) Zna~i: ako nekoj ma` bide viden da zboruva so `ena vo period od tri godini. gospodaru dobar. }e morate da go prekr{ite sami za{to znaete dobro deka vo poseta vi ide }erkata na francuskiot kral. Duri go bara ona {to navistina mu godi kon la`na cel u~eniot go vodi. Kralot Od nu`nost zaboravete deka ovaa propiska bila nejze mora tuka da ja smestime po vi{a sila. Ovoj ~len. Dajte mi go listot. bolen i nepodvi`en tatko: ottuka zaludno propisov na pokornost n# kani i zaludno e ideweto na ubavata dama. moma sovr{ena. gospodine? Longavil Da ne im tekne da se priberat pred stra{nava kazna. va`na e sekoja reda pod strogive propisi }e se potpi{am vedna{! Kralot Sega ja trgnavte od vas sramotijava bedna! Biron (^ita) Zna~i: niedna `ena da ne se pojavi na kilometar i pol od mojot dvor. gospoda? Ova go zaboraviv sosem. Biron Da ja vidime kaznata . se zakolnav da ostanam tuka: Iako za neukosta pove}e rekov odo{to mo`ete da ka`ete za taa u~enost sveta jas stojam na zborot i ne se odrekov sekojdnevno da pla}am vo ovie tri leta. Biron Vi{ata sila }e n# natera da se zakolneme site tri iljadi pati vo ovie tri godini vreme za{to rodeni sme vo nagonski vitel {to ne se kroti so sila tuku so milozliv remen. Koj ja smisli vakvata kazna? Longavil Jas li~no.228 Vilijam [EKSPIR Protiv dobroto odnesuvawe opasna sablazna. .inaku }e & bide otse~en jazikot. dobien a }arot sjojden. Ako zakletvata ja skr{am i prestapnik stanam toga{ so potrebata vo nu`da }e se branam. Zatoa stavam potpis vrz site tezi .Dali e ova objaveno? Pred ~etiri dena.

aram i za navek da e rezil. No zarem nema barem malku zabavno da ni bide? Kralot Ovoj ovde. (Vleguvaat Akmak so pismo i Torlak. Akmak Gospodinot Arm-Arm . Biron Za Armado govorlivosta e luk i voda od nego zborovite izviraat. za{to jas sum malocenitel na negovata visost: no bi sakal li~nosta da mu ja vidam vo krv i meso. no mene me {eknuva koga la`e. Naokolu vrie od rasipni{tvo. na Boga mu se molam da e visoko vo stilot. znaete.So sila ubavina ne biduva 229 Biron a onoj {to }e gi prekr{i i vo najmal stepen neka mu e sram. Biron Bez ogled kolku nisko vo sodr`inata. Muzikata od sopstveniot prazen govor go voshituva nebare e toa melodija na zborot. Longavil Ova e toj. vitez e na svojata moda. blagorodni du{i. gospodine i da se smeeme umereno. ~ovek strosan kogo dobroto i zloto go izbrale za sudija glaven vo sporot. Ne znam kako vi se dopa|a vam. no veruvam iako posleden na potpis se re{iv posleden }e bidam {to na zavetot }e zgre{i. Ova ~edo na me~tite. ~ij mozok ko na {aka frazi razni kova. Pismovo }e vi ka`e pove}e. ko odmor od u~eweto prikazni mnogubrojni za vitezi }e ni ka`uva dolovuvaj}i ni slika na son~evata [panija za koja zaginale vo vojni. Na dvorov. zadovolstvo da mi pru`i. ~esto ide prefinet eden [panec. . [to saka{? Akmak Jas samiot ja pretpostavuvam negovata li~nost.ve prepora~uva. rezilot me ~ini mene odnesuva. Biron Za toa bez gajle. Kralot Pismo od veli~enstveniot Armado.) Akmak Koj od vas e li~nosta na vojvodata? Da slu{ame? Ili da ne se kikotime? Longavil Da slu{ame krotko. Torlak Gospodaru. ili da se otka`eme i od ednoto i od drugoto. Armado {to se vika. Isku{enijata va`at za drugite ko i za mene. vo najnovata svetska moda mnogu viden. mom~e. Longavil Visoka molba do nisko nebo: Bog neka ni dade trpenie! Biron So nego i so Torlak studiite }e ni bidat slatki a dnite od trive godini mnogu kratki. pojava nova. su{i za ko moj bard.

Torlak Slu~ajot e samo moj. Kralot Mir! Torlak Za mene i za sekoj {to ne mu stiska da se tepa. Vo koe vreme? Tuka nekade okolu {est poru~ek koga `ivotnite najmnogu grizat. bogu na mojata zemska du{a i hranitelu i za{titniku na moeto telo. opolnomo{teniku nebesen i du{egri`niku na Navara. ve molam. Biron A {to sledi. Torlak Prost e ma{kiot svet koga }e mu svetnat Torlak Za tu|ite tajni. no ako toj veli deka e ba{ taka toga{. Torlak Mo`ebi i e ba{ taka. se predadov sebesi na pro{etka. Biron Vo kakva postapka? Torlak Postapkata i na~inot eden po drug sledat.230 Biron Vilijam [EKSPIR o~ite po meso.na~inot ti e na~elen. opkolen od samurno temna taga. . zatoa Bog neka ja vardi pravdata! Kralot ]e go soslu{ate vnimatelno pismovo? Biron Ko {to se slu{a proro{tvo. a se odnesuva na @akeneta. gospodine. [to se odnesuva do postapkata. Veziru golem. pticite . Postapkata negova e {to me fatija vo postapka. . zna~i vkupno ima tri raboti: Mi idea po stapkata i me vidoa kako sedam so nea vo na~inot. neka stilot odredi kolku }e se iska~ime na skalite od veselosta. Kralot Ba{ e taka. gospodin kakov {to sum. gospodine? Torlak Ni zbor! Sledi mojot popraven. me fatija kako eden po drug ja sledam vo parkot {to zaedno pravat postapkata i na~inot eden po drug da sledat. Kralot (^ita). gospodine. Kralot Ba{ e taka. raka na srce. Kralot Toga{ gospodine. malku e onakov. ja prepora~av svojata crno skislena poti{tenost na iscelitelnata mo} na tvojot zdravjenosen vozduh i. Torlak S# u{te ni zbor za Torlak. a na~inot.toa e postapka na ma` kon `ena.

taka se imenuva onaa poslaba tikva {to ja v~opiv so gore spomenatiot degen. posmatra{. Zdru`en i bagabontiran. po svojata izve`bana dol`nost. ona apa{ko kopile so koe se razveseluva{. So site izrazi na najdlaboka po~it i na vernost kon dol`nosta koja v srce mi gori kako rasplamten ogan. Akmak Po mene. najdobroto od najlo{oto. so. Sega malku za tloto po koe. koj go vle~e od mojata sne`no bela perodr{ka abonosovovo mastilo koe ovde ti go zabele`uva{. odev: toa se vika tvojot park. tvoj Don Adriano de Armado. mislam. poznat. ako nemate ni{to protiv. sakam da ka`am. cenet i ugleden. Nego. tolku okolu pra{aweto vo koe vreme. No. Kralot Onoj glau~. }e ja odvedam na soslu{uvawe.o. puli{. ~ovek po~ituvan. Antonio Akmak. po koe. so edna `ena.Torlak Koj jas? Kralot Onaa prazna tikva Torlak Biron Pak jas? Kralot [to. gospodaru. mi se ~ini. Kralot So edna ro`ba na na{ata pramajka Eva. so edna `enska du{a ili. Potoa malku za mestoto kaj{to. tamu go vidov ona rasipni~ko gojdo. onoj zabegan degen. ti go prativ.Torlak So edna `enska. jas. {to veli{ ti na ova. No da se vratam na mestoto kade: stoi na sever-severo-istok i toa isto~no od tvojot zapaden agol na tvojata ~udesno spletkana gradina. za podobro da me razbere{. .So sila ubavina ne biduva 231 najdobro kolvaat a lu|eto sednuvaat da go primat onoj obed {to se vika ve~era. ama mi e ma~no da go Ne e ba{ ona {to go o~ekuvav ama e najdobroto {to dosega sum go ~ul. Jas sum Antonio Akmak. naletav na onoj gnasen i neprikladen prizor. po slugata na tvojata slatka milost. se vika Torlak.Torlak Koj. i na najmal tvoj sladok mig. da ja seti pofalbata na kaznata. sprotivno na tvojot donesen i objaven proglas i zakon za vozdr`uvawe. gleda{.Torlak Zna~i jas. Torlak Kralot Ja priznavam `enskata. Kralot Da. ja dr`am kako tikva za gnevot na tvojot zakon. mom~e? [to se odnesuva do @akeneta . so . jas? Kralot ka`am ona so.

Kralot Pa objaveno e i so devojka. Longavil i Diman. Torlak Jas ne bev faten so takva. be{e devica. Torlak Ama ovaa ne be{e ni devojka. sega slu{ni ja kaznata: ima da posti{ nedela dena i da bide{ samo na trici i voda. Vie Biron. Torlak Ako stoelo toga{ ja poreknuvam nejzinata devstvenost. gospodine. sedi madro! Priznavam deka mnogu slu{nav. pogri`ete se da go kaznat. Torlak Poarno da bidam mesec dena na `ensko meso i oves. Kralot Be{e objaveno deka sledi godina zatvor za onoj {to }e go fatat so `enska. Kralot I taka tamu e re~eno. zatoa velam dobredojde na gorkiot pehar na napredilakot! Eden den mo`e pak }e mi se nasmee makata. Kralot Nema da se poslu`i{ so ovaa sluginka. Mrdni. gospoda.232 Kralot Dali slu{na za proglasot? Torlak Vilijam [EKSPIR Kralot Gospodine. ama malku zapametiv. . gospodaru: bev faten so devojka. za{to stoe{e i devica.) Biron Glavata ja davam ako zavetive te{ki i zakonov na krajot ne ispadnat majtap. (Izleguvaat Kralot. Kralot A Don Armado }e ti bide ~uvar. gospodaru. gospodine. Torlak Trpam zaradi vistinata. Me fatija so sluginka. Nie pak. oti vistina e deka me fatija so @akeneta a @akeneta e vistinski ~esna moma. a dotoga{. Torlak ]e se poslu`am odli~no. gospodaru. tago moja. gospodaru. mom~e. da go rabotime strogo ona na koe tolku cvrsto se zavetivme.

deka }e bide poti{ten. gospodaru? Armado Taman i na mesto. Molec 233 Molec A jas ve narekov pr~ `ilav oti eptem vi li~i na va{ite poodminati godini a kako za ~ovek vo poodminati godini. Zaslu`eno te falam. pr~u moj `ilav. Molec Malku taman. a jas ne sum na mesto? Armado Ti si taman oti si mal. Armado Ne. gospodaru? Jas sum taman. Molec Ne. se mo{ne nedokvakani. more apa{. ili zborot mi e taman. Tis. Jas pr~ `ilav? Jas? Molec Molec Taka se falat magariwata. Tagata e edna i ne mo`e{ da ja deli{ tuku-taka. Armado Armado Kako mo`e{ da ja oddeli{ tagata od poti{tenosta. Molec Gre{ite. Armado Gluposti.So sila ubavina ne biduva Scena 2 (Vleguvaat Armado i Molec. ne ste vo pravo. Molec Da ne mi udirate ~etki. mo{ne ste `ilavi. a zborot ne mi e na mesto. oti mal. }e se slo`i{. {to misli{. }e se slo`ite. gospodine. pile moe nedokvakano? Molec So prost prikaz na nivnoto dejstvo. Ami jas pile nedokvakano? Armado Armado A na mesto oti ti teknuva. gospodaru. gospodine. . a mladite godini. A zo{to na mesto? Saka{ da ka`e{ deka magareto ima um? Te narekov pile nedokvakano oti eptem ti li~i na tvoite mladi godini.) Armado Mom~e. Armado [to sakate da ka`ete. Tuku deka ima teknuvalo. {to mo`e da zna~i koga ~ovek so golem duh go navasa taga? Molec Toa e siguren znak.

rado. Molec Kolku se tripati po eden? Armado Ne{to slabo mi odi smetaweto. Armado Vetiv da u~am tri godini so vojvodata. toa i vrap~iwata go znaat. Armado Nevozmo`no. sum. Molec Ama ste blagorodnik i komarxija. Armado Ba{ taka. so niv go valkam Kupidona. Molec I doka`av deka ste nula. A kolku e lesno na zborot tri da mu se zalepi zborot godini. Molec Ili. za inaet se zacapav vo edna obi~na prosta~ka. Armado Ne sakam nekoj da si igra majtap so mene. Armado Dobro go ka`a ova. koi golemi lu|e na svetot bile zaqubeni? . tri. Molec Ete. gospodine. Ama bez takov {lif. no bidej}i e prostakluk eden vojnik da bide zaquben. Molec Zo{to. Armado Zbirot e eden pove}e od dva.234 Armado Vilijam [EKSPIR Molec Toga{ sigurno znaete kolkav e zbirot od dvojka i kec. kako {to velat prostacite. Molec Samo koga me vle~at za jazik. pa tri godini u~ewe da imate vo dva zbora. a ne stignavte ni tripati da trepnete. gospodaru. Armado Samo sakav da ti ka`am deka sum vquben vo edna. ne si ~ovek. Ka`i. gospodine. A i ne sum kr~mar da mu se snevidi. mom~e. Ako so me~ gi ubijam mu{i~kite na strasta i se oslobodam od gre{nata misla. Be{e te{ko? Nau~ivte kolku e tri. gledate. mi se ~ini. ko zatvoreni~ka. tri godini koga mo`e s# za eden ~as. Sakam da ka`am deka ti ima{ teknuvalo: me vadi{ od pamet. bi ja razmenil pohotata za nekoja nova qubovna majstorija so nekoj francuski mangup. gospodine. Molec (Za sebe) Saka da ka`e majtapot ne saka da si igra so nego. Daj mi nade`. Mrazam vozdi{ki. Armado Priznavam.

Samson nemal nekoja posebna pri~ina da se zaleta po `ena so takva boja. edna{ duri. ili od tri. toj be{e ~ovek so te`ina. redi. ne }e doznae{. ama gledaj da se odbrani. Samsone stamenit! O. I jas sum zaquben. Armado Slavniot Herkul? Redi u{te junaci. kako amal. gospodaru. neka jazikot ti se pozlati. mom~e.So sila ubavina ne biduva 235 Molec Molec Herkul. gospodaru. Opasna pesni~ka. ne odi ba{ vo prilog na ona va{e od bela pobela. nema{ nekoja balada za car i pita~ka? . Armado Eve. Molec Ako od bela pobela e taa ne }e znae{ koga e gre{na. ili od dve. Mol~e? Molec Vo edna `ena. vaka. Molec Dojdete mi na pomo{ umu tatkov. Armado Dali e edna od ~etirite? Mojata sakana e od bela pobela. nose{e te`ina. Armado Ka`i ja to~no bojata. Molec Kolku {to znam da ~itam. Armado So kakva boja na lice? Molec Od site ~etiri. jaziku maj~in. Armado Slu{aj. Armado O. Molec Pod belinata namerite se od crni pocrni. Molec Sigurno. da imaat te`ina. jaden koga se pla{i koga se srami. Molec Morsko-zelena. gospodine. za{to ve~no na lice }e ja ima prirodnata boja {to te mami. gospodine. ili edna od ~etirite. Samson. Armado Ama najde kogo da vika{: em {uto em bode. na vrat gi istegli gradskite porti. gramaden Samsone! Vo me~uvaweto mi si ramen kolku {to sum ti jas vo noseweto porti. A vo {to be{e zaquben Samson. a. gospodine. a be{e zaquben. Armado Ka`i zo{to. crvenee seta koga se pla{i e bledo sme{na. koga gre{i. gospodaru. gospodaru. Mora da bila umna. mom~e. da: a i najdobra e od site. {tom mi se pravi{ tolku u~en. bila zelena vo umot.

Pej. Epten zaslu`uva. ne smeete. Slu{aj devojko! @akeneta Slu{am. i da se najde ne vredi ni da se zapi{e a kamoli da se pee. @akeneta ]e navratam kaj {to }e bide{! @akeneta Tuka sum blisku. Te{ka e sevdata koga se qubi lesna `ena. Zbogum. @akeneta Znam kade si. `elba na vojvodata e da go dr`ite Torlakov na oko. da go ostavate da gnete i da azdisuva. Torlak i @akeneta. ti rekov! Armado Molec Te sakam. mom~e. Molec (Za sebe) Barem sto kam{ici i da ja saka nekoj sepak poaren od gospodarov. @akeneta Zdravje da ima{. Armado Odi so zdravje.236 Molec Vilijam [EKSPIR Armado Crvenilovo me izdava. Armado . Strpete se da pominat pijanicive. Zdravje. te{ka sevda mi le`i na du{a. veli vojvodata. Armado Ama ste bister. ma{ko! Svetot u{te od pred tri veka nosi na du{a edna takva balada: ama siguren sum. navistina se zacapav vo onaa selanka {to ja fativ v grmu{ka so ona `ivotno Torlak. Treba da pomaga ne{to.) Akmak Gospodine. Mom~e. Armado Molec ]e ti iznaka`am ~uda. A gospojcava ja vodam kaj vojskata. tri dena vo nedelata mora da posti. (Vleguvaat Akmak. sega ne{to sli~no te{ko se nao|a. Armado Armado Ba{ bi sakal povtorno da se sklepa ne{to sli~no za da vidat lu|eto deka i pred mene imalo nekoj vakov. @akeneta Armado So takov surat? Pej.

dobro }e se isposti{ pred da ti se prosti. A dali qubovta e vistinska ako e za~nata vo podlost? Se znae {to e qubovta. mi trebaat sobrani dela! . Misli umu. ama toj bil mnogu silen: i Solomon. Ne postojat angeli {to se lo{i dusi. [to }e vidat? Ka`i! Torlak Ni{to. Zbogum oru`je! R|osuvaj me~u! Molknete barabani za{to toj {to ve slu{a{e sega e vquben. ni{to. gospodine. Ako qubam. napred mar{! Torlak Ne me zatvorajte. Zatoa odi{ v zatvor.So sila ubavina ne biduva 237 Molec Akmak Ajde @akeneta. zatoa i trpam. }e ja prekr{am zakletvata. (Izleguvaat Molec i Torlak. mrdni. ako ja prekr{am zakletvata zna~i sum podlec. ama toj bil epten umen. gospodine. Torlak Se nadevam. Samo qubovta e lo{ duh. (Izleguvaat Akmak i @akeneta. Kaj nego pravila nema: sramno e od nego {to se narekuva dete a slavata ja steknuva pobeduvaj}i ma`i. Armado ]e bide{ debelo kaznet. prestapniku. gospodaru. Ako mo`e{e Kupidon so strelata da go skr{i bozdoganot na Herkul toga{ kakvi mi se mene {ansite so ovoj obi~en {panski me~? Ne mo`e{ da go pogodi{ ni v grb ni v gradi a kamoli v srce. Samo ona {to im e pred nosot. mo`am da postam a da nemam zatvor. Molec Trgnuvaj.) Armado Go qubam i tloto gnasno po koe gazi so ~evliwata pognasni i noxiwata najgnasni. I Samson bil vaka isku{uvan. Viknete mi na pomo{ nekoja nebesna muza oti mora da stanam poet. Armado Trgaj mi go gadov od pred o~i. da – toj qubi. Molec Ne. ne }e postam so prazen stomak. pero pi{uvaj. samo koga mrsi{ nema{ zatvor. Torlak ]e vi bidam dol`en pove}e od va{ite lu|e koi se slabo plateni. Qubovta e |avol. Poarno da ne otvoram usta. Ama koga pak }e gi vidam veselite dni na o~ajot nekoi }e vidat.) Armado Gadu. gospodaru. zatvori go. Mu blagodaram na gospoda {to me nau~i da trpam. 1 Torlak Dobro. Ne mu li~i na zatvorenik tolku da zboruva.

iako mala. ovoj Longavil go vidov: toj e ~ovek obdaren i na visoka cena. ve izbravme vas kako na{ najve{t i najpogoden zastapnik. na {to }e se nafati. i slave{e {tedro vo Normandija. Ka`ete mu deka }erkata na kralot francuski dojdena e po seriozna rabota {to ne trpi bavnost pa saka li~no da razgovara so negovata visost. nesporedliviot Navara. A sega da go isku{ame isku{itelot: dobar Bojet. poka`ete ja seta umnost svoja setete se kogo kralot. sigurno ste ~ule za glasot {to se {iri i nadaleku yuni deka Navara dal zavet duri tri godini ne pominat vo u~ewe te{ko niedna `ena ne smee da mu dojde vo dvorot skrovit: zatoa. ne & e potrebno kinxureweto od va{ite falbi ubavinata se kupuva so procenkata na okoto a ne so vikawe po tezgite na onoj {to ja nudi. pri}e dostojno za kralica. visoko ceneta vo svetot da pregovarate so edinstveniot gazda na site sovr{enosti {to ~ovek mo`e da gi ima. go izvr{uva do kraj. Pomalku se gordeam {to ja falite mojata vrednost odo{to vam vi e va`no da ve smetaat za mudar dodeka umot go tro{ite vo falbi za mene. voljata na kralot. (Izleguva Bojet.) Koi se zavetnicite. tolku ka`ete mu. va{iot tatko go pra}a i kaj kogo i koja e celta na negovata misija. velmo`i moi mili {to so vojvodata ~estit dadoa ist zavet? Prviot velmo`a Vitezot Longavil e eden. Na mojata ubavina. Vas ve pra}a. edinstvena damka vrz sjajot na negovata doblest ako sjajot na doblesta so damki mo`e da se valka e zdru`enosta kaj nego na ostar duh i plaha volja. Bidete sega {tedri vo svoite ~ari ko prirodata {to be{e vo sozdavaweto ~ari koga siot svet go ostavi skuden za {tedro site vam da vi gi dade. Princezata Vesel gospodin {to za podbiv go biva. a nie }e ja so~ekame ovde Princezata Go znaete ~ovekov? Marija Go znam. Princezata ko moliteli so temni lica. so voljata nikogo ne {tedi {to vo krugot na negovata mo} }e se najde. neli? Marija . so umot oster se~i.238 Bojet Vilijam [EKSPIR Sega. so volja jas odam vakva. Princezata Sekoja gordost e volna gordost. Bojet. mi se ~ini. madam. velelepen voin. Bojet Gord na zada~ata. so barawe te{ko za Akvitanija. i vo toa ime svesni za va{ata vrednost. Neka pobrza. znalec na umetnosta. nu`data vakva bara pred da mineme niz zabranetite porti da znaeme {to misli. madam: na svadbenata gozba koga lordot Perigor se `ene{e so nasledni~kata li~na na @ak Folkonbrix. i va{ata e takva.

za{to s# ona {to }e go dofati ova bistrinata go pretvora vo dosetliva {ega. Biron so pridru`ba. toj misli da ve smesti vo poleto tuka. Za `al samo malku slu{nav. Marija. za{to duh ima najgrdiot lik da go stori ubav a lik koj i bez duh.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Princezata od Francija. (Vleguvaat Kralot. u{te pred da dojdam. Princezata Dosetkite brzi brzo zgor~uvaat ko pelin. koja jazikot negov ubav (tolkuva~ na sekoja smisla) vo tolku prikladni i bistri zborovi ja redi {to i starcite rabotata ja batalat da go Gospode bo`e.) . Longavil. Edna{ go vidov kaj vojvodata Alanson i ona {to go rekov za dobroto {to go vidov e samo tro{ka od negovata bezmerna vrednost. Katarina.) Glasot od najbliskite ba{ taka za nego veli. No eve ide kralot li~no. tolku te~en i sladok mu e govorot. so povesel ~ovek koj{to vo veselosta i {egata znae za merka nikoga{ ne sum pomuabetila vo svojot `ivot. {to im e na damive? Zarem site se zaqubile pa sekoja go kiti svojot pulen so vakvi ukrasi na falbata? Prviot velmo`a Se vra}a Bojet. najmalku za zlo znae. Koi se drugite? Katarina Mladiot Dimen. Velmo`i i druga pridru`ba. blagorodna damo. (Vleguva Bojet. Dimen. Princezata ~ujat a pak mladite. re~isi sovr{en mlad ~ovek. ma|epsani se sosem. pa toj i drugarite negovi vo onoj zavet bea spremni za do~ekot. Okoto priliki mu bara za duhot bister. ako setilata ne me la`at po ime Biron. zaradi doblesta sakan od site doblesta {to ja qubat: so mo} silna za golemo zlo. Bojet. Rozalina U{te eden od ovie studenti vo toa vreme tamu so nego be{e. ubavina bi imal. ko nekoj {to do{ol da mu go opsedne dvorot za{to ne saka da go prekr{i dadeniot zavet pu{taj}i ve vnatre vo nepodgotvenata ku}a. Rozalina. }e n# primi? Bojet Navara ve}e znae za va{eto doa|awe svetlo.) Princezata I {to veli. velam.

Bidete dobri i pro~itajte zo{to sum ovde i vedna{ re{ete okolu baraweto moe. Kralot Mo`ete oti za moeto zaminuvawe srceto vi ~uka i }e ja prekr{ete zakletvata ako me zadr`ite tuka. neznaeweto bi vi bilo mudro. Kralot Sekako gospo|o.da. Princezata Deva Marija neka vi e na pomo{! ]e se odvrzete. Ni za `iva glava. ne mi li~i mene u~itelot da go u~am. }e bidam dobredojdena. a od dobredojdeto u{te nemam ni{to: pokrivot na va{iot dvorec e previsok za da bide va{ a dobredojdeto vo {irokoto pole prenisko za da bide moe. Biron Slu{nete me. po moja volja. Princezata Toga{ . Princezata Princezo li~na. Kralot Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Rozalina Zarem so vas ne tancuvav edna{ vo Brabant? Biron To~no.240 Kralot Vilijam [EKSPIR Princezata I so vas da e taka. na mojot dvor. Vie ste toj {to me mamuzi so pra{awa . gospo|o mila. Princezata Voljata samo volja ja zgaznuva i ni{to drugo. Navarskiot dvor so dobredojde ve prima. Princezata Ova li~na mo`ete da si go zemete nazad. ako navistina mo`am. tancuvavte. prenaglito sum drska. Kralot Rozalina Zo{to toga{ se ma~evte da me pra{ate? Biron Zarem morate vedna{ vo galop? Rozalina Va{eto gospodstvo ne znae {to e toa. ^uv deka od gostoprimstvoto ste se otka`ale so zavet smrten grev e zakletvata vakva da se dr`i a grev da se prekr{i. Kralot ]e bidete dobredojdena. no sega mora neve{tost znaeweto da vi glumi. gospo|o li~na. Vodete me tamu. vrzan sum so zavet. No prostete. madam.

Kralot sto iljadi u{te. Rozalina Amin. Biron Sigurno. negoviot tatko. Biron Ubavo vi stoi vakvata maska. Princezata Gospo|o. daj gospode vas da ne ve vodam. va{ata ubava stava nerazumno }e go smekne{e tvrdoto mi srce i zadovolni }e se vratevte nazad vo Francija. takva namera nema. No toj. [to e samo polovina suma od celiot iznos {to tatko mi go dade za negovite vojni. se ~ini.So sila ubavina ne biduva 241 takvi. Biron I qubovnici da vi namami prs i pleva. sme ja primile taa suma. Biron Itri ste no jurite naglo. Kralot Vi se kolnam deka za ne sum ~ul za takvo ne{to a ako doka`ete celiot iznos }e go vratam ili Akvitanija }e vi ja otstapam. a ne bara so pla}aweto na sto iljadi kruni da ja povrati za sebe vlasta vo Akvitanija od koja nie rado bi se otka`ale sosem za parite {to na zaem vi gi dal mojot tatko otkolku da dr`ime tolku posna i neplodna zemja. brgu }e setite zamor. da ne bea negovite barawa tolku nerazumno tvrdi. poka`ete gi priznanicite na toj iznos izdadeni od slu`benite lica na [arl. Rozalina Ne duri java~ot ne go frlam vo kalta. va{iot tatko. bidej}i eve ovde bara nadopolna ~ista od celi sto iljadi kruni. Princezo mila. No da re~eme deka toj ili jas. va{iot tatko spomnuva tuka isplata od sto iljadi kruni. neplateni ostanuvaat sepak Ve dr`am za zbor: Bojet. Princezata Go navreduvate premnogu kralot. mojot tatko a go navreduvate i presti`ot na sopstvenoto ime so toa {to neuverlivo go odrekuvate priemot na ona {to naj~esno plateno bilo. poradi {to ko zalog sme zadr`ale del eden od Akvitanija iako toj del vrednost tolkava nema. Biron A koga toa }e se slu~i? Rozalina Samo {utrak so vakvo pra{awe kaska. {to ne e to~no. za{to pred toa }e si odam. Rozalina Poubavo e pod nea liceto na deva. Pa ako kralot.. ni ja plati taa polovina svota {to ni ja dol`i spremni sme da se otka`eme od Akvitanija i da odr`uvame dobri odnosi so nego. .

Kralot Bolno od vnatre me pe~e. (Biron se povlekuva. Zadovolen sum: na taa sredba utre kon pravdata }e se priklonam i doblesta na umot.) Dimen Rozalina Pu{tete malku krv da te~e. od vas }e go pozdravam srceto moe. Tapo e – zatoa imam no`e. (Izleguva kralot so pridru`bata. ne }e mo`ite.242 Kralot Sakam da gi vidam. Rozalina Da ne e ludoto bolno? Biron Prostete. Princezata Rozalina Dobro zdravje i ubavi `elbi neka ve pratat. ba{ bi sakala da go vidam. niz portite moi no ovde pod vedro nebo }e ve primat isto ko da ste se smestile vo moeto srce iako so toa ste li{eni od prestojot v ku}i. vrzopot ne e u{te stignat vo koj se priznanicite so drugi dokumenti: utre site }e gi imate na uvid. Bog neka ve vardi ko alem! Rozalina A vas da ne stanete Metuzalem! Biron [teta. istite `elbi neka ve sjatat. Vo me|uvreme. veli~estvo. mo`e? .) Biron Gospo|o. Kralot Biron Kaj da bidete. Rozalina Pozdravete go. Bojet Vilijam [EKSPIR Biron Bi sakal da go ~uete kako grofta. Biron A da go bocnete so oko. mi vrvi vremeto ko na kalem. primi dobredojde od mojata raka kakvo {to ~esta bez oskvernetost na ~esta na va{ata doblest mo`e da & ja pru`i. princezo li~na. Biron Mislite taka bolot se le~e? Rozalina Toj {to znae taka veli bo`em. ve molam. So misli dobronamerni prostete mi i zbogum: utre povtorno }e ve posetime nie.

na knezot Alenson nasledni~ka sama.) Biron So {apkata koja e gospo|icata fina? Bojet Samo malku. ve molam. Samo edno ima. gospodine. na svoja raka. gospodine. da & go bara{ sramno bi bilo. Longavil Ve molam.) Da ne e ma`ena ili ne{to taka? Bojet So svojot narav. (Izleguva Longavil. naj{armantniot na dvorot: Sekoj zbor mu e {ega. koja e onaa dama? Bojet Katerina. Longavil Denski lesna mo`ebi. Imeto & go baram milo. najverojatno. Nasledni~ka e taa na Falkonbrix.) Longavil Lutinata vedna{ mi projde. zbogum. gospodine. goaspodine. Dobro e {to ubavo mu vlegovte vo zborot. Biron . ~ija e }erka? Marija Bojet Na majka si kolku i da ja kradat! Longavil Bojet Bog da ja vardi va{ata brada! A {egata mu prili~i na zborot! Bojet Princezata Ne lutete se.So sila ubavina ne biduva 243 Longavil Ve molam gospodine. (Izleguva Biron. Jas }e begam. gospodine. {to e onaa vo belo? A taa? Toa e Rozalina. Zbogum sega. Ovoj posledniov e Biron. Dimen Prekrasna dama. (Izleguva Dimen. Bojet Dobredojde za vas. gospodine taka mi dojde. Bojet Biron @ena ponekoga{ {to denski bolska pod velot. Taa e navistina momi~e zlatno. gospodine. Bojet O dobredojde. eden zbor. Bojet Mo`ebi i e. gospodine.

Princezata Na duhovitosta & nema kraj. Princezata A zo{to ne moreplovci? Ne ovci. ~inam.244 Bojet Jas nemu srpot toj mene sorot. ko ahat. gordeliva niz oko pu{ta{e mre`a. Princezata Kakvi? Bojet Nie qubovxiite bi rekle zarobenik e na strasta. Katerina Vie ve}e go obravte svojot bostan. site setila kon ova setilo jurnaa vo trk iten samo za da & se nagleda na najubavata od site. Katerina Objasnete! Bidete ovca. no. dali e ova dosta? Bojet Bojet Zna~i pasi{teto mi go nudite mene. zarobeni mu bea vo o~ite krupni ko alemi vo biljur za nekoj princ da go kupi. Bojet vo soni{ta dro~i. usnite ne gi razdavam. a jas pasi{te. Bojet Zna~i gi ~uvate. kolkav bi bil }arot olku duhoviti volci da se nafrlea na kralot i negovite kni{ki molci? Bojet Odime v paviljon. Princezata . Katerina Dve divi ovci. srceto. Akvitanija vi ja davam i s# po {to toj e vreden ako zaradi mene bakne` mu dadete eden. drugo e vreme: pomislete. setilata. so likot va{ snimen i vre`an gordo na ova. pa makar svetot fatil xenem. a mnogu retko se slu~uva ova vo o~ite na kralot i zanesenosta nova Bojet Seta mo} na izrazot mu se sobrala tamu vo dvorot na okoto i niz pohota yirka{e vamu. Na lice voshit mu ree{e po va{ite ~ari i site vidoa kako ma|epsan vo vas se xari. lu|e. Ako setilata ne me la`at. no za kogo? Katerina Za sre}ata na srcevo i za mene. koi. rudo jagne tuku na usni paseni lovci. nudej}i ja svojata vrednost od ramot staklen namamuvaat da gi kupi{ minuvaj}i patem. velam! Bojet Vilijam [EKSPIR na srceto vidov deka ~udni ~uvstva mu rastat. jazikot negov. nestrpliv da govori a ne da gleda besen potfa}a{e vo brzinata s# v zenici da vnese.

(Izleguvaat. Bojet Imate u{i.) .So sila ubavina ne biduva 245 Da go ka`am so zborovi ona {to mu go vidov v o~i samo okoto mu go pretvoriv vo usta dodavaj}i mu i jazik {to znam ne si igra so ~uvstva. Marija Podvodaxija e golem a i ve{tina ima pusta. more devojki ludi? Marija Ne. Katerina Dedo mu e na Kupidon i od nego novosti molzel. Bojet Te{ko nekoj lesno da ve zdomi. Bojet A o~i more momi? Marija Za patot svoj – da. Rozalina Toga{ Venera e ko majka & za{to tatko & e grozen.

Armado Qubovta mi ja narekuva{ drveno kow~e? Molec Ne. Molec Gospodaru. ama o. sjajno! Odi. so {apkata nakrivena ko strea preku kepenecot na va{ite o~i. Armado Molec Sjajno. Toa se majstorii. edna nota niz vozdi{ka druga preku glasot da se ~ue. ne?) onie koi najmnogu do ova se pridr`uvaat. toa pali kaj finite devojki koi se palat i bez ova. dovedi go ovde kako znae{ i umee{. Armado [to }e doka`e{? Drvenoto kow~e e zaboravenooo. fidanko moja mlada. i da ne dol`ite mnogu so edna arija tuku da ~epnete malku i da prodol`ite ponatamu. a poznati se (prepoznavate. zarem so francuska piperevka }e ja osvojuvate sakanata? Armado [to saka{ da ka`e{? Da pravime xumbus po francuski? Molec Armado Ne. izvadi go od zandana onoj kico{. nebare ja du{kate qubovta mirisaj}i qubov. gospodaru. }e mi treba za pismoto do mojata sakana. No zarem zaboravivte na va{ata qubov? . gospodaru: site tri }e gi doka`am. gospodaru moj svetski.246 Armado Vilijam [EKSPIR Kako go kupi ova iskustvo? Molec Evtino. Konkolinel. da & davate `ivost so kokorewe na o~ite. mom~e. zemi go klu~ov. re~isi. drvenoto kow~e e samo `drebe a va{ata qubov mo`ebi javna kobila (na strana). tuku da vi se lizga pesnata niz vrvot od jazikot. So gledawe. ponekoga{ niz grlo nebare qubovta ja goltate peej}i za nea. ponekoga{ na nos. Molec Armado (Pee). Molec Nemaren u~eniku! Nau~ete ja na pamet. toa se ve{tini. dete: so strast nato~i mi go setiloto za sluh. da potskoknuvate pritoa na stapalata. Molec I von pamet. Ama o. Gugaj. Armado Molec Pa. so racete prekrsteni na ramniot dublet ko zajak na ra`en. ili piknati v xeb ko lu|eto na starite portreti. Armado Na pamet i od pamet.

Armado Odi i dovedi go onoj kico{. tap i trom? Molec I u{te tri drugi a sepak ste ni{to. Armado [to saka{ da ka`e{. Armado [to?[to? [to veli[? Molec Velam gospodaru. (Izleguva. . No odam. trgnuvaj! Molec ]e brzam kako olovo. a ovie na pamet. ni slu~ajno. da go pratite magareto na kowot za{to e mnogu trom. Molec Molec Soodvetno. ako po`iveam. Da se nazna~i kow za pratenik na magare. ili vo prevod gospodaru. Molec Nema{ mnogu za odewe. Treba da mi odnese edno pismo. od pamet i von pamet. gospodaru. tromo li e olovoto ispaleno od top? Armado O sladok ~adu na govorni{tvoto! Me smeta za top a sebe si za |ule. Armado Velam olovoto e tromo.) Minime. ne velete taka. Armado Prebrzi ste.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Armado i Molec. za{to pametta vi e daleku od nea. gospodaru. Armado Site ovie tri raboti sum jas. genijal~e edno nedokvakano? Zarem olovoto ne e metal te`ok. Na pamet ja sakate.) Deka sum ~ovek. Molec Pali toga{ i da me nema. od pamet ja sakate za{to od pametta qubovta kon nea vi izvira i von pamet ja sakate za{to ne mo`ete da se nasladuvate so nea. Ima da te ispalam do kico{ot. vedna{. nema {to.

ni zatka mi treba! Samo rajska smokva! Armado @imi doblesta. nebo slatko. ni patka. Povtorete u{te edna{. rajska smokva. zavr{uva so guska: {to sakate pove}e? Torlak Mangupot vo pazarot mu utrapi guska i toa rasna gospodine. obi~na rajska smokva dajte mi! ni klu~. tagata surova mi e ni{an! Glasnikot moj se vra}a! (Se vra}a Molec so Torlak. ti tera{ na smea. gospodaru. dosta. Lisicata. Armado Lisicata. dobar pazar a guskata masna. od vratata kima pa sega se parni.248 Vilijam [EKSPIR Armado Mangup eden iter. od vratata kima pa sega se parni. majmunot i smernata p~ela Mo`at li da se sparat a se trojka cela? Ova e zada~ata. Molec ]e go dodadam klu~ot. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Molec Dotr~a guskata. Armado [to blaboti{ vo zagatki? Ne vidov klu~ot da go tutna. Torlak Ni zatki. Za dobar pazar ve{tina treba i itrina krasna pa da vidam. Hrabrosta me napu{ta. majmunot i smernata p~ela mo`at li da se sparat a se trojka cela? Armado Dotr~a guskata. Kako na primer: lisicata. ni patki. klu~ot e masen pa da i guskata e masna. i taka gradite mi di{at sme{na smea: Prostete mi yvezdi! Zarem {utrakov smeta deka klu~ot e melem a zborot melem klu~? Molec A zarem umniov misli poinaku? Zarem ne e klu~ot melem? Armado Ne e. brzoumen. ni klu~. A sega jas }e ja postavam zada~ata a vie klu~ot moj dodajte go. v lice da ti di{am.) Molec ^udo. Kako raspravava mi ja butna? . od doblest li{en Dopu{ti mi. ka`i go ti klu~ot. Molec Dobar klu~. Armado Dobro. a tvojata glupa misla me {treka pod la`i~ka. pa`u. gospodaru! Torlakov epten ja utna. Tuku dodatok {to dopolnuva i prethodnite praznini gi popolnuva. ~etvorica gi ima. dobro. ~etvorica gi ima.

So sila ubavina ne biduva

249
Armado

Molec Vi rekov deka Torlak epten ja utna. A vie navalivte so klu~ot. Torlak Taka e, a jas so rajskata smokva: pa vie so pri~inite po~navte pa dojde debeliot klu~ na mangupov, odnosno guskata {to ste ja kupile pa zavr{il pazarot. Armado Ama ka`ete mi: kako se slu~i Torlakov da ja utne? Molec ]e vi ka`am so ~uvstvo.

@imi du{ava mila, sakam da ka`am deka }e te oslobodam, li~nosta tvoja }e ja spasam od prangi, ti be{e frlen v zandana, ograni~en, zaroben, zatvoren. Torlak Taka e, taka e a sega vie }e me pro~istite i }e me oslobodite. Armado Ti davam sloboda, ti ja skusuvam kaznata; a za vozvrat ne baram ni{to od tebe osven da & go odnese{ pismovo na selankata @akeneta. Eve ti remuneracija; za{to najdobra za{tita za mojata ~est e nagraduvawe na pot~inetite. Molec, po mene. (Izleguva.) Molec

Torlak Slu{aj Molec, ti nema{ ~uvstvo: jas }e go ka`am klu~ot. Jas, Torlak, na izleguvawe, a ubavo bev vnatre butnat se sopnav od pragot i rabotata ja utnav. Armado Od ova, navistina, ve}e mi e preku glava. Torlak Duri ova ne se pretvori vo druga utka. Armado Mom~e moe Torlak, sloboda }e ti dadam. Biron Torlak O! ]e me o`enite so nekoja Slobodanka – mi smrdi tuka na nekoj klu~, na nekoja guska. Ba{ vo pravo vreme, Torlak! Ko nara~an mi dojde. Ba{ kako prodol`etok. Zbogum, gospodine Torlak. Torlak Mila moja funto ~ove~ko meso, mila, mila, mili~ka! (Izleguva Molec.) Da mu ja vidam malku remuneracijata. Remuneracija! Pa toa e latinski zbor za mangarka od pet pari; pet pari, remuneracija. ‘Kolku ~ini vrvcava?’ ‘I~ pari’; ‘Ne, }e vi dadam cela remuneracija’, pove}e, zdravje. Remuneracija! Zborov mi e poubav od francuskata kruna. Od sega natamu celiot ala{veri{ }e go vikam vaka. (Vleguva Biron.)

250
Torlak

Vilijam [EKSPIR

Biron Vidi go mufquz, prvin treba da ja znae{. Torlak

Ve molam, gospodine, kolku gajtan so boja na meso mo`e da se kupi za edna remuneracija? Biron

]e dojdam kaj vas utre sabajle. [to e remuneracija? Biron Torlak Mangarka od pet pari, gospodine. Biron E pa toga{, svilen gajtan za pet pari. Torlak Vi blagodaram. Bog da ve vardi i ~uva! Biron ^ekaj malku! Treba ne{to za mene da stori{. Ako saka{ blagodaren da ti bidam edna rabota zavr{i mi za koja te molam. Torlak Biron A za koga vi treba, gospodine? Biron Za popladnevo. Torlak Smetajte deka e zavr{ena, gospodine. Zbogum. Biron Ama ne ni znae{ {to e. Torlak ]e znam, gospodine koga }e ja zavr{am. O! A jas zacapan do u{i! Jas {to za qubovta bev kam{ik! Tera~ bezmilosen na vozdi{kite ludi! Laja~, ne, popravo de`uren xandar vadidu{a sitni~arska kon onoj kopiq {to me|u smrtnite e najkrenat, najgord. Kon ovoj kopiq so vrzani o~i, kon ovoj pla~ko, slep~o, tvrdoglavko, staromalo, kon ovoj xin-xuxe, kon donot Kupidon. Toj vladar na stihovite qubovni, gospodar na prekrsteni race, miropomazan suveren na vozdi{kite i pla~ot, vlastodr`ec na site le{peri i bunxii, knez stra{en na sukwite, kral na u~kurite, samodr`ec i vrhoven general na prequbolovcite. O srcence moe malo! Mora da se zavr{i popladnevo. Slu{aj, mom~e, se raboti za ova: princezata doa|a na lov ovde vo parkov, a vo svitata najzina ima edna fina dama; kaj{to se govori slatko, nejzinoto ime se spomenuva a ja vikaat Rozalina: pra{aj za nea i gledaj vo nejzinite beli race da ja stavi{ zape~atenava poraka. Eve ti bak{i{: odi. Torlak Bak{i{, o sladok bak{i{! Podobar od remuneracija; za {est pari~ki podobar. Najsladok bak{i{! Odam gospodine, letam. Bak{i{! Remuneracija! (Izleguva.)

So sila ubavina ne biduva

251

Zarem jas da bidam bajraktar vo bojot negov i znameto da mu go nosam ko sme{en cirkuzant? No jas… Jas qubam, molam, posakuvam `ena! @ena {to na germanski ~asovnik li~i, koj{to popravan stalno, postojano ne{to mu fali, i nikoga{ ne raboti kako {to treba, ~uka ama treba da se pot~uknuva za da raboti pravo! A i zakletvata ja kr{am, {to e najstra{no od s#; i me|u trite, najlo{ata jas ja qubam; bledolikata po`elnica so kadifest obraz i so dve dup~iwa na lice mesto o~i; pa i zemjata da se prevrti, taa ~inot }e go svr{i pa makar Argus da & e evnuh i budna stra`a; i u{te da vozdivnuvam po nea! Da ja vardam! Za nea da se molam! Vidi sega; toa e ~uma so koja Kupidon }e me sotre {to bev nam}or kon negovata mo}na i stra{na sila. No }e sakam, }e pi{uvam, }e vozdivnuvam, }e molam, }e pla~am. Qubovta doa|a i nikoga{ od nea ne e dosta Nekoj dobiva gospodarka, nekoj `ena prosta. (Izleguva.)

252
Princezata

Vilijam [EKSPIR

~esnosta tvoja ubava nagrada za grd zbor e nadle`nost moja. [umarot Samo ubavina li~nosta va{a ja krasi.

Be{e li ona kralot {to silno go bodiwa{e kowot po ugornicata strmna na ridot? [umarot

Princezata Ne znam; ama mislam deka ne be{e toj. Princezata Koj i da be{e poka`a streme` na duhot. Pa, gospoda, rabotata }e ja svr{ime denes; vo sabota se vra}ame vo Francija. Zna~i, {umaru, prijatele, kade e xbunot {to ni e pusija od koja ubijci }e glumime? [umarot Onde, na rabot od onoj ~estak; pusija koja najubava mo`nost nudi. Princezata Blagodarenie na ubavinata moja, ubav lovec i }e me lovi. Zatoa veli{ najubava mo`nost nudi. [umarot Prostete, gospo|o, ama ne mislev taka. Princezata [to?[to? Prvin me fali{ pa odrekuva{ onaka? O kusove~na gordost! S# za vas e {aka! [umarot Ne e, ubava ste. Princezata Nemoj, ne ma~kaj mi v srce `alba ako e neubavo, liceto ne se razubavuva so falba. Eve ti, ogledalce moe dobro, zemi za Ete, ete! [irokogradosta ubavinata }e mi ja spasi. O kolku li~i toj eres vo ubavinata za ova vreme! [irokata raka, iako gre{na, od faleno e pleme. No dajte mi strela: milosta }e ubiva sega, pogodi li dobro, za zlo }e se smeta, taka mojot ugled ko strelec }e go ceni sekoj, Proma{am li, }e re~at srce ima meko, pogodam li, samo }e poka`am kolku sum ve{ta {to od sueta ubila a ne od lo{a me~ta. A ponekoga{, tuka ne se vo pra{awe gre{ki, porivot sueten e vinoven za zlostori te{ki, koga, poradi slava, zaslugi, nadvore{ni mo}i, go pravime ona za koe du{ata ni deni, no}i, ko jas {to sega za ~ista falba sum po{la elenot da go ubijam bez da mu mislam lo{o. Bojet Dali itrite `eni za samovlast se borat ~isto za pofalba, koga vo poriv gorat nad ma`ot da vladeat? Princezata ^isto za pofalba; i treba silno da se slavi sekoja `ena {to ma`ot pod papu~a }e go stavi. (Vleguva Torlak.) Bojet Eve eden od ~lenovite na taa kvazi-dr`ava. Torlak

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat Princezata, Marija, Katarina, Rozalina, Bojet, Velmo`i, Pridru`nici i eden [umar.)

Dobrove~er na site! Ve molam, koja e ovde glava Damite? Princezata

O! dajte go, dajte go; toj mi e dobar prijatel. Zastani ovde, donositelu dobar. Bojet, ti kini; stru~wak si za vratovi. Bojet

]e ja prepoznae{, brate, po drugite koi se bez glava. Torlak Koja e najgolema gospo|a, najvisoka?

Dol`en sum da slu`am. No pismovo e gre{ka; nikomu ovde ne e nameneto. Na plikot stoi do @akeneta. Princezata

Princezata Najdebelata i najizdol`enata. Torlak Najdebelata i najizdol`enata! Zna~i taka; gledaj pa sudi. Polovinata, gospo|o, da vi e tenka ko {to mi e umov, eden od pojasite na devojkive }e vi stoi ko za vas da e skroen. Zarem vie ne ste glavnata? Vie mi ste najdebela. Princezata [to sakate, gospodine? [to sakate? Torlak Nosam pismo od gospodinot Biron za nekoja si gospo|a Rozalina. Princezata More ima da se ~ita vo u{i neka se pretvori seta svita. Bojet. (^ita) @imi neboto, deka si ubava, pove} e e od to~no; vistina e deka si prekrasna; samo ~ista vistina e deka si li~na. Podivna i od samovila, poubava od najubavata, poiskrena od iskrenosta, imaj milost za tvojot juna~ki podanik! [irokogradiot i bezmerno slaven kral Kofetua frli oko na zlobnikavata i stopostotna pita~ka Zenelofona, i toj so pravo mo`e{e da ka`e veni, vidi, vici; koe prevedeno na prost jazik (O beden i zatutulen prost jazik) bi bilo videlicet ili toj dojde, vide i pobedi: zna~i prvo dojde, potoa vide i na krajot pobedi. Koj dojde? Kralot: zo{to dojde? Da vidi: zo{to vide? Za da pobedi. Kaj kogo dojde? Kaj pita~kata: {to vide? Pita~kata: kogo go pobedi? Pita~kata. Zaklu~okot e pobeda: koj pobedi? Kralot. Zarobenikot

254

Vilijam [EKSPIR

se zbogati: Koj se zbogati? Pita~kata. Na krajot ima svadba: Vo ~ija korist? Na kralot; ne, na obajcata vo eden ili eden vo obajcata. Jas sum kralot, oti takva e sporedbata; ti si pita~kata, za{to taka veli tvojata niska polo`ba. Dali da ti nalo`am da me saka{? Mo`am. Dali da te prisilam da me saka{? Bi mo`el. Dali da te molam da me saka{? Toa sakam. [to }e dobie{ mesto partalite? Fustani. Mesto rabu{ot? Ime. Mesto tebe? Mene. Taka, vo o~ekuvawe na tvojot odgovor, gi skvernavam usnive na tvoeto stapalo, o~ive na tvojata slika, srcevo na s# drugo tvoe. Tvojot do kraj zagrean sluga, Don Adriano de Armado. Go slu{ne{ li od Nemejskiot lav revot kako te goni, o ti jagne, {to ko plen negov stoi{ vedna{ legni pod kralskite {epi od yverot pa nema da te lapne tuku igri so tebe }e broi. No ako se buni{ {to }e stane{ kutre moe beglo? Hrana za gnevot negov, obed za negovoto leglo. Princezata Koj go sklepa ova, koj znamenosec i pulen? Koj vetrokaz, dali nekoga{ podobro ste ~ule? Bojet Malku sum zaveden no se se}avam na stilot. Princezata Pametite slabo iako pred o~i s# vi bilo. Bojet Ova e Armado, {panec, {to go dr`at ovde na dvorot; zanesenik eden, Monarko, {egaxija so zborot {to go zabavuva kralot.

Princezata Vo vrska so sporot, mom~e, koj ti go dade pismoto? Torlak Vi ka`av: gospodarot. Princezata I komu treba da go dade{? Torlak Od gospodarot e za nekoja dama. Princezata Od koj gospodar za koja dama? Torlak Od mojot gospodar Biron, perjanica moja sina, za nekoja dama od Francija {to ja vika Rozalina. Princezata Si go sme{al pismoto. Odime, mene mi se vjasa, a ti, mila, priberi go, drugpat }e ti pi{e vistinskiot dasa. (Izleguvaat princezata i svitata.) Bojet Koj e strelecot? Koj e strelecot? Rozalina Go saka{ od mene znakot? Bojet Pa da, ubavice.

So sila ubavina ne biduva

255

be{e u{te dej~e. Rozalina Onaa {to go dr`i lakot. Se izvlekov fino! Bojet Gospo|ata moja rogovi lovi; no koga ne }e bide{ deva neka me obesat ako toga{ rogovi nema prs i pleva. Ba{ te srediv fino. Rozalina Sega ga|am jas. Bojet A koj ti e elen? Rozalina Bojet Ako birame po rogovi, ti ne mi si ~elen. Ba{ te srediv fino. Marija Postojano so nea se jadete, Bojet, a taa ga|a pravo v ~elo. Bojet Nejze nikoga{ ne ja godat pravo, ja pogodiv li na delo? Rozalina Dali da ti se nafrlam so edna stara pogovorka {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e vozrasen ~ovek koga kralot francuski Pipin be{e u{te dete? Bojet Torlak Taka mo`am i jas so edna isto tolku stara {to se odnesuva na pogodokot, koja be{e `ena koga kralicata britanska Gvinever Toga{ ~ivija neka si stavi pa da ne talka. Meta! O! Metni ja ovaa meta; meta, veli gospo`ata. No vo taa meta za poarno da se ga|a i {ilec se stava. Marija Rakata slabo ve slu`i. Pogodokot ne vi e vreden Torlak Treba od poblisku da godi za da pogodi srede. Bojet Ako rakata slabo me slu`i, va{ata mnogu mi alka. Bo`e, bo`e, ama se zabavni: objacata ja pogodija celta! Marija ^udesna meta pogodena sjajno:obajcata ja pogodija celta! Rozalina Ti ne mo`e{ da pogodi{, da pogodi{, da pogodi{ ti ne mo`e{ da pogodi{, ~ove~e, o bo`e. (Izleguva.) Bojet Ako jas ne mo`am, ne mo`am, ne mo`am ako jas ne mo`am, toga{ drug mo`e. Torlak

256

Vilijam [EKSPIR Scena 2
(Vleguvaat Holofern, ser Nataniel i Akmak.) Nataniel Mnogu dostojna zabava, navistina; i izvedena so dobra sovest. Holofern

Marija Ama valkan jazik imate; sram da vi e. Torlak Ne mo`ete so nea, gospodine; predizvikajte ja na kuglawe, Bojet Trieweto me pla{i. Dobra no}, buv~e. Prijatno dudlawe. (Izleguvaat Bojet, Marija i Katarina.) Torlak [valerxija, nema {to! Zadrogaz prva liga! Ama go ispeglavme, devojkite i jas, u{te ne mu stiga! Smeewe do puknuvawe be{e! Zafrkancija do poser, {to e pravo; i si te~e ko od rakav, mrsno, bratko, ama zdravo. Armado od edna strana, o, kolku fin i tenok boj, pred damata odi, pavkaloto & go nosi toj. I da vidi{ samo kako sam sebesi rakata si ja qubi! I kako najslatko se kolne, pametot mu se gubi! A pa`ot negov od drugata strana zadi{an lida, bo`e, srceto da ti se raspara od takva gnida! (Od nadvor vreva.) (Torlak izleguva.)

Elenot be{e, kako {to znaete, sanguis, vo krvta; zrel ko so~no jabolko, {to vise{e kako skapocen kamen vo uvoto na coelo, neboto, svodot nebesen, siniot {ir; i ottamu padna ko divjak vrz liceto na na{ata terra, zemja, tlo, po~va. Nataniel Navistina, gospodine Holofern, krasno nani`ani epiteti, ko, vo najmala raka, da ste poet; no, gospodine, ve uveruvam, stanuva zbor za vozrasen elen. Holofern Haud credo, ne veruvam, gospodine Nataniel. Akmak Ne be{e haud credo, tuku elen samak. Holofern Mnogu prosta~ka intimacija! Eden vid insinuacija kako vo via, nebare nekakva eksplikacija; facere, bo`em replikacija, ili, poto~no ostentare, da se poka`e negovata inklinacija, - na negoviot nedoteran, neizdelkan, neuk, nesro~en, neopiten, ili u{te pove}e neobrazovan ili najve}e, nepotvrden na~in - za da se pod-

So sila ubavina ne biduva
metne moeto haud credo kako nekakov si elen. Akmak Ne rekov deka elenot e haud credo tuku elen samak. Holofern Ti go krsti{ toj ti prdi, bis coctus! O, monstrume na neznaeweto, zarem samo dotamu umot ti stiga! Nataniel Gospodine, nikoga{ ne kasnal od |akoniite {to se pe~at v kniga. ne jal hartija, se gleda; ne piel mastilo; ni{to ne dotural vo umot; toj e samo obi~no `ivotno, ~uvstvitelen samo vo delovite na gluposta; a takvata nedugava bilka pred nas e stavena, za nie {to imame vkus i ~uvstva, blagodarni da sme za delovite vo nas {to plod nam ni nosat a ne nemu; Za{to kako {to ne mi li~i mene da bidam sueten, ~uknat tupak taka e nedoli~no eden glupak da u~i, da go sednete v klupa; no, omne bene, velam jas; drevnata mudrost sega mi se javi, na slepoto pile gospod sedelo mu pravi. Akmak Vie obajcata ste u~eni lu|e: mo`ete na pamet da mi ka`ete kolku be{e stara mese~inata vo vreme na ra|aweto na Kain koga mese~inata ni pet nedeli nema? Holofern Diktinata, dobar moj Akmak, Diktinata, [to e Diktina? Nataniel

257

Akmak. Akmak

Drugo ime za Feba, Luna, za mese~inata. Holofern Mese~inata ima{e mesec ko na Adam vozrasta seta a ni pet nedeli koga Adam napolni sto leta. Aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka e; polucijava ti e ko mojava. Holofern Bog neka ti e na pomo{: velam, aluzijava odgovara na tvojata. Akmak Taka de, polucijava odgovara na tvojata, za{to mese~inata nikoga{ ne e postara od eden mesec; a osven ova velam deka princezata ubi elen samak. Holofern Gospodine Nataniel, sakate da ~uete eden ekstemporalen epitaf za smrtta na elenot? I, za da go razveselam tikvarov, }e go nare~am elenot {to go ubi princezata, elen samak. Nataniel Perge, samo napred, gospodine Holofern, perge, ako vi e po volja da ja sotrete vulgarnosta. Holofern Malku }e se rasfrlam so zvu~ni efekti; no

258

Vilijam [EKSPIR

taka }e ja izbegnam banalnosta, prekrasnata princeza potegna i preubav elen samjak prcna se raznebi neboto nesvesno za nervoznata gu{a; zagnaa zagarite, ko{utata ili elenot krcna; tr~aa trkum trapavite dunsterski do divata du{a; mo`e eden elen edinstven ko Elin ezde{e ejdi; ili stotina leeja lejki pred lovot na li~nata lejdi! Nataniel

{to pika ne treba mnogu da zboruva. N# pozdravuva edna `enska du{a. (Vleguvaat @akeneta i Torlak) @akeneta Bog neka bi posaka dobroutro, gospodine sve{ten! Holofern Gospodine sve{ten! Onoj {to vi sveti. Ako treba na nekoi da im sveti, koi se tie pa da im sveti? Torlak

Retka darba! Gospodine daskale, onie {to bodat. Akmak Holofern Darbata zatoa se dava; da ima {to da te ~e{a! Holofern [to se mo`e tuka, darba si e darba. Imam luda~ki otka~en duh, poln sum formi, stilski figuri, sliki, temi, idei, procenki, bravuri, obrti: site se za~nati vo `eludnikot na moeto pomnewe, kotkani vo utrobata na pia mater, a mi pukaat koga }e se rodi mo`nost. No darbata vredi samo kaj onie kaj koi drasti~no e izostrena, a jas sum krajno blagodaren za toa. Nataniel Gospodine, slava mu na gospoda {to ve donese kaj nas, a vaka treba da velat i site moi vernici; za{to odli~no im gi u~ite sinovite, a }erkite mnogu dobivaat pod vas; vie ste dobar ~len na zaednicata. Holofern Mehercle, `imi Herkul! Ako sinovite im imaat dar, za upatstvoto tuka sum jas; a ako }erkite im se raspolo`eni, moe e da im go piknam. No vir sapit qui pauca loquitur, onoj Zna~i da im sveti na tie {to bodat! Vidi majkata, stokmeno nema {to; ko samiot da ne znae da bodi pa treba nekomu da sveti: da gori ama samo da sveti; fino, ba{ fino! @akeneta Gospodine sve{ten, bidete dobri i pro~itajte mi go pismovo; mi go dade Torlak a prateno mi e od Don Armado: ve molam, pro~itajte mi go. Holofern Facile precor gelida quando pecus omne sub umbra Ruminat, polnonade`no ti se molam duri na~i~kanoto stado pase vo ladot pod drvjata itn. Ah, dobar star Mantov~anecu. Za tebe mo`am da go ka`am ona {to patnikot go veli za Venecija: Venetia, Venetia, Chi non ti vede, non ti pretia. Venecijo, Venecijo koj ne te gleda, ne te ni ceni. Stariot Mantov~anec! Stariot Mantov~anec! Koj{to ne te razbira, ne te ni saka. Ut, re, sol, la, mi, fa. Prostete, gospodine, {to pi{uva vo pismoto? Ili,

So sila ubavina ne biduva

259

podobro, kako {to Vergilij veli vo svojata [to, stihovi? Nataniel Da, gospodine, i toa mnogu ve{ti. Holofern

Nazon ako ne zatoa {to ima{e nos da gi namirisa mirizlivite cve}iwa na voobrazbata i {armot na inventivnosta? Imitacijata, podra`uvaweto ne se ni{to; i zagarot go imitira gospodarot, majmunot ~uvarot, umorniot kow java~ot. No, devojko nevina, dali pesnava vi e posvetena vam? @akeneta

Da ~ujam nekoja strofa, nekoj stih, nekoj red: lege, domine. ^itaj, gospodine. Nataniel

Da, gospodine; od nekoj gospodin Biron, eden od ~udnite pridru`nici na kralicata. Holofern

Ako zakletvata qubovna se kr{i kako da se zakolnam na qubov? Samo na ubavinata dadeni, zakletvite se dr`at; kon sebe neveren, za tebe }e ostanam veren, ubav, dabje za mene se tie, za tebe vrbi `alosni {to se kr{at. Gi zatvoram site knigi, samo knigata ti ja sakam v o~i vo koja radostite zreat {to umetnosta gi la~i znaeweto ima smisla samo za tebe ako se to~i u~en e samo onoj jazik od koj ti bo`estveno zra~i{. Prazna e du{ata {to vo tebe ne gleda ~udo, pa zatoa se gordeam koga tebe {tedro te falam; v o~i molwa Jupiterova, od grloto gromoglasje ludo koe, li{eno od gnevot, v du{a pali simfonija mala. Nebesna ko {to si, o, qubov, prosti {to ti gre{am pa bo`estvenata slava so jazik zemen ti ja me{am. Holofern

]e yirnam u{te edna{ komu e nameneto. Li~no na sne`nobelata raka na najubavata gospo|ica Rozalina. Pak }e vidam koj e avtor na pismoto, za{to sakam da utvrdam koj mu pi{uval na li~nosta na koja & e pi{ano: Vo slu`ba na va{ata milost za {to sakate, Biron. Gospodine Nataniel, ovoj Biron e eden od onie {to se zakolnaa so kralot; a ovde sostavil pismo do edna od pridru`bata na tu|inskata kralica, koe, slu~ajno, ili po logi~niot razvoj na nastanite, stignalo na pogre{na adresa. Trkni i pojdi, devoj~e slatko; predaj go pismoto vo vladarskite race na kralot; mo`e da bide od golema va`nost. Ne zadr`uvaj se mnogu na formalnostite; od taa dol`nost te osloboduvam; zbogum. @akeneta Torlak, pojdi so mene. Gospodine, Bog neka ve blagoslovi! Torlak Tvoj sum, devojko. (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Nataniel

Nema apostrof, fali akcent; dozvolete da ja yirnam pesni~kata. Metrikata izgleda samo e vo red; no elegancijata, dikcijata i zlatnata kadenca na poezijata, caret, gi nema. Tuka be{e car Ovidij Nazon. A zo{to

Gospodine, ova ste go storile pred strav od boga, mnogu nabo`no i kako {to veli eden od svetite oci -

260
Holofern

Vilijam [EKSPIR Scena 3
(Vleguva Biron so pismo v raka.) Biron Kralot lovi elen; a jas se lovam samiot sebe: tie frlaat mre`i; a jas samiot v mre`a pa|am, - pad {to obes~estuva: obes~estuvawe! Grd zbor. No smadri se tago! Taka velat rekol akmakot a taka velam i jas, zna~i jas sum akmak; dobro se poka`a, umu, nema {to! @imi boga, ovaa qubov e luda ko Ajant: ubiva ovci, me ubiva mene, zna~i jas sum ovca: pak dobro se poka`av, nema {to! Nema da sakam; ako sakam, obesete me; navistina, nema. O! Ama o~ite nejzini, - da gi nema tie o~i, o~i da nemam ako ja sakam.; samo da ne se tie o~i. Ni{to ne pravam na svetov, samo la`am, la`am su{am. @imi boga, navistina sakam, a toa ~uvstvo me nau~i da pi{uvam pesni i da bidam ta`en. Kaj nejze e ve}e eden od moj sonet: go napi{a majtapxija, akmak go prati i sega gospo|icata go ima; majtapxio sladok, akmaku posladok, gospo|ice najslatka! I~ ne bi mi bilo gajle ako i drugite trojca se vo ista ka{a. Eve eden od niv so hartija v race; bog neka mu dade sila da vozdivnuva i da ofka! (Zastanuva na strana.) (Vleguva Kralot, so hartija v race.) Kralot Te{ko mene! Biron Pogoden, spolaj ti gospode! Gori, pe~i, Kupidone sladok; si go udril so luta strela pravo v srce. Tajni, a? Tajni! Kralot (^ita) So tolku sladok bakne` zlatniot fener ne kresnal vrz sve`ite utrinski kapki na trendafilot

Ve molam, gospodine, dosta so tie sveti oci; edinstveno se pla{am od la`ni metanii. No da se vratime na pesnata; dali vi se dopadna, gospodine Nataniel? Nataniel Izvonredna za takvo pero. Holofern Deneska }e ru~am kaj tatkoto na edna moja u~eni~ka; kade {to, ako ne vi pre~i da ja blagoslovite trpezata so molitva, li~no }e se pogri`am, vrz osnova na privilegijata {to ja imam kaj roditelite na pogore spomenatoto dete ili u~eni~ka, da bidete ben venuto, dobredojdeni; tamu }e vi doka`am deka stihovive ne se izlezeni od sofisticirana du{a, deka se li{eni od poetski vkus, bistrina i inventivnost. Ve molam da mi pravite dru{tvo. Nataniel Vi blagodaram za{to dru{tvoto, veli Svetoto pismo, e radosta na `ivotot. Holofern A sigurno, Svetoto pismo tuka ne gre{i. (Na Akmak) Gospodine, i vie ste pokaneti; sigurno nema da me odbiete; pauca verba, {to pomalku zborovi. Odime! Velmo`ite si ja teraat svojata igra, a nie samo sakame da se potkrepime. (Izleguvaat.)

So sila ubavina ne biduva

261
Longavil

ko tvoite o~i koga so sve`ina }e blesnat so no} od rosa po obrazite moi, tilot. Nit svetnala mese~inata so svetlina bistra niz dlabinite proyirni {to srebrenost sipa ko ti {to sveti{ niz solzava {to blista dur sekoja solza likot tvoj go lipa. I sekoja kapka ko ko~ija tebe te nosi pa java{ pobedonosno niz mojata bolka, i samo gleda{ kako du{ava mi rosi i sjajot svoj kako niz jadov me kolka. No ne vozgorduvaj se; oti vaka {tom se ma~am ne teraj me u{te pove}e po tebe da pla~am. O kralice kralska! Tolku doblesti te krasat {to ni umot ni jazikot smrten mo`at da gi ka`at. Kako makite }e mi gi znae? Hartijo, smadri se ovde: listovi slatki, ludosta zasenete ja. Nekoj ide! (Se trga na strana.) [to, Longavil! ^ita! slu{aj uvo! (Vleguva Longavil so nekolku listovi.) Biron Opa, ist ludak ide, vo isto luda~ko ruvo! Longavil Te{ko mene! Zavetot go zgaznav. Biron [to, zborot go prekr{i, a hartija nosi! Kralot Zaquben e, mislam: slatko e prijatelstvoto vo sramot. Biron Pijaniot na pijanicata mu go saka {armot.

Dali sum prviot {to ispadnal kukajca? Biron Eve ti uteha; pred tebe znam barem dvajca. So tebe sme trojca, golo sveto trojstvo ko besilkata na Tajbern kaj{to se umira za qubogojstvo. Longavil Se pla{am stihovive ne mo`at da te trognat o Marija, carice, na qubov da te podbodnat! ]e gi iskinam i }e ti pi{am vo proza. Biron O, stihovite gi vardat be~vite na bludniot Kupidon: ne rasipuvaj mu gi. Longavil Neka ostanat sepak. (Go ~ita sonetot.) Zarem ne bea nebesnite slova na o~ite tvoi protiv koi svetot samo la~i zavera prazna pri~ina {to srcevo gre{no krivokletstvo go doi? Zakletvata za tebe prekr{ena ne zaslu`uva kazna. Od `eni se otka`av; no }e doka`am grubo deka od tebe ne se otka`av, bo`ica si, re~i zavetot mi be{e zemski; ti nebesna qubov, milosta vo tebe, nemilosta v du{a mi ja le~i. Zavetite se zdiv a vozduh e zdivot: zatoa sonce li~no na zemja {to gree{ ispari go vozduhov-zavet; zemi go so naplivot i ako toga{ go prekr{at, nemoj mene da mi se smee{. Pa ako sum go prekr{il, ima li {utrak kus vo sjajot {to zavetot bi go dr`el a bi go zagubil rajot?

262
Biron

Vilijam [EKSPIR

Dimen Prava e ko kedar! Biron Olabavi malku, velam. Ramoto & e trudno. Dimen

Suetniot xiger, mesoto ko bo`estvo go slavi, zelenata guska ko bo`ica; ~ista perverzija. Gospod neka ni e na pomo{! Izlegovme od |onija. Longavil Po kogo da go pratam? Stoj! Nekoj ide. (Zastanuva na strana.) Biron Site se krijat, site; mi`itatara e vo moda. Ko polgubog sedam ovde na nebo, i tajnite na budalite gi krijam vo xebot. U{te vre}i vo mlinot! Bo`e! U{te ima {to se krijat: (Vleguva Dimen so pismo.) Dimen prepraven: ~etiri misira v ~inija! Dimen

Ko den sjaen bela. Biron Ko nekoj den: oti sonceto ne }e mora da gree. Dimen O kamo `elbata da mi se ispolni. Longavil I mojata podolu da ne e! Kralot

O preubava Kate! I mojata, gospode bo`e! Biron Biron O nezrela tikvo! Amin, vo svoe ime velam. Taka mo`e. Dimen Dimen @imi boga, za smrtnite o~i ~udo! Biron Ti se molam, pa taa e samo telo! La`e{, ludo! Dimen Kilibarot v kosi ko na pile & stoi. Biron A {to & fali na stra~kata vo kilibar boi? Sakam da ja zaboravam, no taa e treska piknata vo krvta i postojano me pleska. Biron Treska vo krvta! Pa bocni edna vena neka iste~e v pajnca. Ama slatka prisena! Dimen U{te edna{ }e ja pro~itam odata {to ja sklepav.

So sila ubavina ne biduva

263
Kralot

Biron Ete kako od mudrec stanuva{ skepar Dimen (Go ~ita sonetot) Edno mom~e eden den qubovta cuti po veligden vide mnogu li~en cvet zaigran so vetrot klet. Niz lisjeto somotsko, kedro, nevidliv se provira vetrot a qubovnikot smrtno spalen posaka zdiv nebesen da stane. Zdivot, re~e, beskrajno te saka kamo i jas da te qubam taka! No si dadov crna kletva od tebe da ne vidam `etva no kaj se ~ulo mom~e mlado da ne kine cvet~e rado. I ne veli gre{en imav poriv {to za tebe krivokletnik se storiv pa i Zevs za tebe v pekol od Junona bi se odrekol i napu{taj}i go tronot dovek za tebe bi se storil ~ovek. Ova & go pra}am, i u{te ne{to {to }e ja kolka vistinskata qubov niz neiska`liva bolka. O! kamo kralot, Longavil i Biron da li`nale barem malku od qubovnovo miro. Toga{ ~isto od sramot }e bide ova ~elo kaj{to mnozina gre{at, gre{no ne postoi delo. Longavil (Izleguva napred) Diman, qubovniot poriv ti e mo{ne pogan {tom vo bolot quboven i tu| posakuva{ ogan; bledni, no jas bi pocrvenel, bi umrel od maka da me ~ujat kako bludno se zanesuvam vaka.

(Izleguva napred) Pocrvenete, gospodine, ist ste ko nego olo{, samo {to korej}i go, stanuvate dvapati polo{: vie ne ja sakate Marija! Vam vi {teti {to nikoga{ za nea ne ste pi{uvale soneti, i nikoga{ ne ste gi svile racete mladi vrz srceto zaqubeno pod zovrienite gradi. Skrien bev tuka blisku vo xbunot obajcata ve vidov, za obajcata mi pocrvene klunot. Pesnite bludni vi gi ~uv, vidov si ja vadite masta vozdi{kite vi gi setiv, vi ja namirisav strasta: te{ko mene! veli eden: Zevse! drugiot pla~e zlatokosa e, veli eden, ko biljur, vika drugiot smra~en: (Na Longavil) ti zavetot bi go skr{il po cena na rajskoto mesto (Na Dimen) a i Zevs, za nea bi se simnal od prestol. [to }e re~e Biron koga }e ~ue deka nekoj vrz zavetot sve~en bludno blue? Kolkav li prezir, kolku pogrdna rea od zaka~ki }e istura duri }e umira o smea? Za siot rasko{ viden od mene koga i da e ne bi sakal toj takvo ne{to za mene da znae. Biron (Izleguva napred) Istapuvam napred na licemerieto da mu udram kam{ik. Ah! kralu moj dobar, prosti, te molam za mig, ka`i, koj ti dade pravo vaka da gi ru{i{ zaqubenive gluvci koga i samiot si zacapan do u{i? O~ite ko~ii ne ti se; vo tvoite solzi nema princeza {to rasko{no polzi zavetot ne bi go prekr{il, ne daj bo`e, ti i soneti? Samo poet~e nekoe toa go mo`e. Zarem ne vi e sram? Zarem ne ste za rezil {to site trojca stanavte dostojni za

264

Vilijam [EKSPIR

prezir? Ti trn mu najde v oko; kralot kaj tebe najde, a jas greda kaj site, nema tuka fajde. O! [to gluposti se iznaslu{av, suetni lagi, vozdi{ki, ofkawa, treskawe zeleni, tagi; O! Kolku strpliv bev, dopu{tiv nekoj da me davi, pred o~ive moi kralot komarec da mi se pravi, golemiot Herkul bilii da frla, premudriot Solomon vo ni{alka da se krla, umniot Nestor zaspivalki da pee Zlovolniot Timon ko bebe da se smee! Kaj te ma~i bolka? O, ka`i mi dobar moj Dimen, i tebe, Longavil, kaj ti tlee jadot zimen? I tvojot, kralu moj? S# ne{to v gradi ve stega: da mavneme po edna, na zdravje! Kralot Gor~liva pravi{ {ega. Bdeeweto tvoe, zna~i, n# izdade pred tebe? Biron

Biron Spas baram od qubovta; qubovniku, trgni mi se od patot. (Vleguvaat @akeneta i Torlak.) @akeneta Da `ivee kralot! Kralot [to gre{no za mene ima{ ? Torlak Predavstvo gre{no. Kralot Zarem za predavstvo gleda{ klima? Torlak Ni slu~ajno, gospodaru. Kralot

Ne toa, tuku vie me izdadovte mene. Mene {to sum ~esen; mene {to za grev go smetam kr{eweto na ona {to sve~eno }e go vetam; Jas sum izdaden, za mene praviloto va`i go zgre{iv dru{tvoto, nepostojani ste vie ma`i. Ste me videle li nekoga{ da klepam pesni? Vremeto da go tro{am, da tr~am po `eni lesni? Dali ste me ~ule da vospevam race, noze, o~i, lice, stava, ~elo, gradi, odeweto kroce? Kralot Poleka! {to si navalil tolku tvrdo? ^esen li si ili krade{ {to ita{ tolku grdo?

Toga{ sose nego, fa}ajte xade, @akeneta Ve molam, gospodaru, neka se pro~ita ova pismo. Popot na{ se somneva; veli predavstvo tuka le`i. Kralot Biron, pro~itaj go. (Biron go ~ita pismoto.) Od kade ti e? @akeneta Od Torlak.

So sila ubavina ne biduva

265
Dimen

Kralot Od kade ti e? Torlak Od Dun Adramadio, Dun Adramadio. Kralot

Sega sme tokmu na broj. Biron Taka e, tuka e i ~etvrtiot gu{ter. ]e mrdnat `elkive? Kralot

[to e? [to ti stana? Zo{to go kine{? Biron Gluposti, kralu, gluposti; zakana za vas ovde nema. Longavil Ako e taka, toga{ zo{to tolkava trema? ^itaj! Diman (Gi sobira del~iwata) Rakopisot e na Biron, a ovde i imeto mu stoi. Biron (Na Torlak) Kopile edno gadno, roden si rezil da mi skroi{. Vinoven sum, gospodaru, vinoven! Priznavam, zgre{iv! Kralot Biron [to? Biron Deka na vas trojca {utraci vi falev u{te jas, u{te eden {utrak za na masa da ve te{i; toj, toj i vie, i ti, kralu moj pa ijas, kesexii sme vo qubovta i smrt ni sledi nas. O, raspu{tete gi site pa }e vi ka`am u{te. Da ne sakav? Koj u{te koga edna{ }e ja vidi bo`estvenata Rozalina, ko grub indiski divjak pri yastrata prva {to ma|esno ja budi no}ta siva ne bi padnal na zemja, zaslepen od sjajot, navednat so glavata ko da go videl rajot? Koi o~i orloliki mo`at vo neboto sjajno na ~elo da & yirnat bez da oslepat trajno? Nadvor, gospoda, ne terajte me da pukam! Torlak Za verniot ulicata, predavnikot ostanuva tuka! (Izleguvaat Torlak i @akeneta.) Biron Gospoda mili, qubovnici, o, da se pregrneme sega. Postojani sme ko voda me|u dva brega; moreto nadoa|a i si odi, neboto sjae ko |akon no mladata krv vrie, ne se sviva pred stariot zakon. Se ra|ame i tuka popravki ne mo`e da se vr{at dadenite zakletvi prirodno e da se kr{at. Kralot [to! Da ne saka{e niz stihuvanava mina nekakva qubov da iska`e{?

od nego da ima{ `ena. Tokmu so nea crnoto ubavo stana. imitiraj}i ja nea. Kralot A crncite se gordi na licata {to im svetat. ^arta nejzina modata dene{na ja smena. Od site boi bo`estvena skladnost ko na pana|ur. taa e nad falbata. da izbegne da go korat. pedeset bi smalil. da ne e taa. Pustinik istro{en. o. boja na duvlata. Va{ite sakani ne bi smeele da izlezat pred vo`dot. Biron Kakva strast. pogled da & vidi. ko abonos e crno tvoeto libe. denot no} }e bide. e luna prekrasna. liceto ubavo ne e ako ne e crno sosem. koj ne bi se zaklel? Dajte kniga da se zakolnam deka ubavinata ni{to ne zna~i ako ne nau~i od o~ite da & zra~i. Stokata za prodavawe prodava~ot neka ja fali. Ubavinata starosta ja mladi nebare bebe novoroden~e pokrieno so li~no }ebe. Kralot Tvojata smee. kakva furija ti nadoa|a ko metla? Qubovta moja. od strav belilata da ne im gi izma~ka do`dot. Kralot Bo`e gospode. a jas ne sum Biron. se borat. gospodarkata nejzina. sonce e taa i od nejze site ne{ta svetat. pa duri i krvta. Biron Toga{ slep sum i nemam o~i. Pozajmi mi ja pesnata na site ne`ni du{i no {to }e & e? Re~itost e taa {to gu{i. neprirodna boja ima. ko no}en duh svetot go losti. zatoa crvenoto. kaj{to nekolkute doblesti dostoinstvo ~inat i kaj{to kopne`ite bez kopne` minat. O. Dimen I oxa~arite. Dimen Mrakot stanal svetlina. sto godini vo gnidi. a falbite kusi. ako so mra~ni taa taguva misli odu{evuvaweto od beliloto i crnite kosi kaj neve{tite qubovnici nejze ja boli. a krunata na ubavinata od neboto mu li~i. nikogo taa nema da pleni za{to mnogu se poubavi i neizmieni. Longavil A jaglenarite ne se pove}e za smea. na krasnoto lice & ide. Biron Ko abonos. da li~at na nea.266 Kralot Vilijam [EKSPIR Biron \avolot. bla`enstvo prvo! O. falbi se mali. vo crno se oboi. odvaj svetla. Kralot Gluposti! Crnoto e beleg na adot. sve}i ne treba da gorat. veli{? O bo`estveno drvo. taa samo pratilka yvezda. Biron ]e doka`am deka e ubava pa makar govorel do denot suden! Kralot Toga{ pove}e od nea }e se upla{i{ . u~ili{te na no}ta. O.

niz olovnite dosetki na va{ata pamet tolku ogneni stihovi ko {to brzite o~i . Mo`ete li v misli da bludite. {kolite. i tamu kaj{to sme. a vozdr`uvaweto bolesti nosi. Biron O. ko {to dolgotrajnata rabota i oddot muskulnata snaga na patnikot ja cedat. Ka`ete. Longavil Potporka najdi. Lek najdi za grevot! Biron O. samo da kidneme od dnoto. plo~nikot poplo~en da e so o~ite tvoi. ili ti. Birone dobar. potrebno e i toa mnogu. a zavetot ne e skr{en. }e ja soznaete na u~eweto vistinskata vrednost li{eni od ubavinata na `enskoto lice? Ovoj nauk go izvlekov od `enskite o~i: Tie se temelot. knigite. a so toj zavet se odrekovme od knigite na{i. A tamu kaj{to se zakolnavte da u~ite. da znaeme ponatamu kako. se zakolnavme da u~ime gospodo. Kralot Toga{ kavgata na strana. a sepak da se xarite i da se yverite v kniga? Oti kako vie kralu. rezil! koga }e vrvi. Dimen Taka. Dimen O. dokaz najdi deka qubime zakonski.So sila ubavina ne biduva 267 Dimen otkolku od \avolot ve~nobuden! Dimen Ne sum videl ~ovek da go pravi grdoto tolku li~no! Longavil Eve. da u~ite i da ne se gledate so `eni. itro{tina. pa koga }e si se vidime vo o~ite na `ena ne go gledame li tamu i znaeweto na{e? O. tamu e i toa. ili ti. tuka predavstvo izvr{i sekoj od vas. Podgotvete se zna~i. ili ti. Kralot I {to? Zarem ne sme zaqubeni site? Biron Sme i tovarot na krivokletstvoto go delime ko ~in svr{en. taka! da go razubavime malku zloto. i setete se na prviot va{ zavet: da postite. Univerzalniot napor bezmerno ja true duhovnata mo} vo ~ove~kite veni. od kaj{to vistinski {ika prometejskiot ogan. oti kade bi na{le moj kralu. oti postoi li na svetot avtor {to na takva ubavina u~i ko {to u~i `enskoto oko? U~eweto ne e ni{to drugo tuku samo dopolna na{a. ona {to gore stoi ozdola ulicata }e go gleda pa }e ja mrazi{. prefina nogata bi & bila da go gazi. vojni na qubovta. ili ti. ~isto predavstvo na kralskoto mlade{ko doba. dali ste kadri da postite? Stomacite vi se bunat. ujdurma stori. vidi go |onov! \on-lice taa ima! Mu gi poka`uva ~evlite. Taka se otka`avte od upotrebata na o~ite svoi a so toa i od u~eweto zaradi koe dadovte zavet.

dajte na zakletvive da zaboravime za edna{ sebesi da se najdeme. i sekoja mo} ja zgolemuva dvojno bez ogled na namenata. sozdava~i na sojot `enski. i ni{to. prvin nau~ena vo o~ite na `ena. tie se knigite. da ne se tie. Nokoga{ poet ne zel da pi{uva pero pred mastiloto da go natopi vo vozdi{ki od qubov.268 Vilijam [EKSPIR na vestalkite na ubavinata vi dadoa na pretek? Ve{tinite drugi bavni sosem go zauzduvaat umot pa zatoa nao|aj}i zanaet~ii jalovi. polnozvu~na i slatka ko ma|i~nata lira na Apolon {to mava po zategnetite struni od svoite kosi. ili vo ime na `enite po koi nie ma`ite sme ma`i. Po odnos na smelosta zarem ne e qubovta kako Herkul. za vkusot na qubovnikot grub e jazikot na Bahus. zbor {to site ma`i go qubat ili vo ime na qubovta. so glasot toga{ site bogovi go zaspivaat neboto so skladnost. Od `enskite o~i go vle~am ovaj nauk: so vistinski prometejski ogan tie iskrat. no qubovta. Zatoa od `eni koga se otka`avte bevte glupi i glupi }e ostanete ako do zavetot se dr`ite. {to sodr`at i go hranat svetot. tuku so dvi`eweto na site elementi. ne `ivee sama. a koga qubovta }e progovori. Izvonredna ostrina mu dava taa na vidot. a so uvoto najtivkiot zvuk }e go ~ue i tamu kaj{to za nego e gluv od kradecot sluhot: Po~uvstvitelno kaj qubovnikot e setiloto za dopir. {kolite {to upat davaat. Kralot I da gi osvoime: zatoa najdobro e velam nekakva zabava da smislime vo {atorite nivni. Da si vaka neveren nabo`nost ~ista zna~i oti i milosta do vakviot zakon se dr`i. ne davaat `etva od te{kata svoja maka. soyidana vo umot. stutkajte gi! No imajte na um prvin za vreme na bojot kon sonceto da gi svrtite. ne bi bilo sjajno. potoa sekoj za raka ne`no da ja zeme gospo|icata svoja li~na i da ja odvede doma. qubovnikot so ostriot pogled zaslepuva orel. od ne`nite rok~iwa na sogoleniot pol`av. re{ivme zna~i da gi barame francuskive momi. Longavil Na rabota toga{. toga{ stihot smiruva i divja~ki u{i i vsaduva vo tiranite ~ove~nost blaga. zbor {to ma`ite na srce go nosat. brzo protekuva ko misla niz site na{i mo}i. a mo`e li nekoj od milosta da la~i qubov? Kralot Toga{ vo imeto na svetiot Kupidon vojnici na megdan! Biron Bajracite razvijte gi udrete po niv! Legnete gi. obvrskata. ili vo sprotivno }e se zagubime sebesi dr`ej}i nekakov zavet. o. od gradinata da gi odvedeme pravo tamu. Popladne so prekrasna zabava }e gi zabavu- . no bez kitewa. toga{ prosto. {to s# u{te gi ka~uva drvjata na Hesperidite? suptilna ko sfinga. ve{tinite. vo ime na mudrosta. ili vo ime na ma`ite. Biron Kako prvo.

odime! Sekoj mig skapoceno ni nosi ime. toga{ razmenava }e bide merodavna. ne `nee `ito. Biron Allons. maski. oti so veselba. ludosti na satot qubovta se najavuva. Zatoa vremeto zgodno gospoda. Kralot Odime. allons! Koj korov see.So sila ubavina ne biduva 269 vame ve{to. onakva kakva {to kratkosta na vremeto }e ni ovozmo`i. . postilaj}i & go so cve} e patot. lesnata `ena mo`e da e ~uma za ma`ot plitok no ako. a melnicata na pravdata mnogu e bavna. igri. ne smeeme da go propu{time.

sisa mesto {i{a. prijatna a bez prostakluk. ispeglan. so eden zbor. dug mesto na{eto dolg. Molec Izgleda bile na nekoja rasko{na jazi~na gozba. dosta e kolku {to e dovolno. oti da se sprostre{ kolku si dolg i {irok }e ispadne{ pokus od honorificabilitudinitatibus. fort bon. Nataniel Dobro i precizno go opi{avte. golemo kur~alo e.mi udira na udrenost. pa gi dobile tro{kite. od surovite uni{tuva~i na jazikot. najdolgiot zbor. izve{ta~en. Torlak More predolgo `iveele od kov~egot na milosta poln zborovi. Holofern Novi hominem tanquam te. (Go vadi bele`nikot. zabeganost. (Vleguvaat Armado. Premnogu e. pateti~en. epten mirisa na stranec. pozdrav! Toj strunata na svojata re~itost ja predi potenko odo{to mu dozvoluva zajreto argumenti. od takvite samosvojni tapoglavci {to s# merat na konec. Se ~udam kako ne te izel do sega gospodarot mesto zbor. gospodine. okoto slavoqubivo. mnogu e nadmen. hrabra a so skrupuli. ne intelligis domine? Me razbira{. odot kralski. Denovive razgovarav so eden od dru{tvoto na kralot koj{to nosi titula. va{ata rasprava za vreme na ru~ekot be{e ostroumna i lapidarna. . gospodine? ^uknatost.) Holofern dobro razbiram. govorot mu e strog.Fala mu na gospoda. koi mesto se somnevam velat {e {omnevam. Holofern Bone? Bon. bi rekol.270 Holofern Vilijam [EKSPIR Satis quid sufficit. go poznavam ~ovekot ba{ kako tebe.) Nataniel Videsne Quis venit? Gledate koj doa|a? Holofern Video. Mornici mi idat od takvite fanati~ni otka~enkovci. . ekscentri~en. jazikot melem.komsija mesto kom{ija. bone intelligo. duhovita a bez izve{ta~enost. nare~en e. et gaudeo. zdravo! Holofern Najvojnoqubiv. se vika Don Adriano de Armado. gledam i u`ivam. Navistina uzasno kako {to bi rekol toj mesto u`asno . Nataniel Laus Deo. Nataniel Go slavam gospoda zaradi vas. u~ena a nenametliva i {to e naj~udno bez ereti~ki naplivi. gospodine. a op{toto odnesuvawe suetno. Priskijan e malku izgreban: ama mo`e da projde. ~ovek mo`e polesno da te goltne od kocka {e}er. Molec i Torlak. Armado Momce! Holofern Zo{to momce a ne mom~e? Armado Lu|e miroqupci. sme{no.

Ne.pamet od ~avka. Glup vol rogonosec. ova ti e udal bas vo ~elta: Mo`ok od usi culi! Umot moj se laduva. Ete kako u~i. Eve ti.) Molec Ti{ina! Kanonadata zapo~nuva. Gi u~i decata na roglesta alfa vita. Holofern Koja e metaforata? Metaforata! Metaforata! Molec . da ne ste slucajno ucen? Molec U~en. Pa }e izleze bog plus rog. Armado Molec Pozajmi mi eden rog pa }e ti {etam niz detstvoto do sabajle. Ako stavime rog na bukvata o i pred nea i ja tutneme bukvata r. Odi {etaj. Armado (Na Holofern) Gospodine. Ne me terajte da doka`uvam. Torlak Da imam samo edno pare na svetot }e ti go dadam da si kupi{ gurabija. e u~en. Br~kosan mozok. Mo`ok i pol! Molec Mozok na dete vo lice so br~ki. @imi solenite blanovi na meditelanot. Po Verneroviot zakon b preo|a vo v. jajce . Holofern Molec Rasuduva{ ko dete. pa na toa stavime rog.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Holofern. Holofern Od kade g vo l? Molec Od sekade. ser Nataniel i Akmak. zemi ja onaa ista remuneracija {to ja dobiv od gazdata. {to }e izleze? Holofern Rogovi. g vo l i ispa|a vol. ti denar-}ese od pamet.

ne beri gajle. Holofern Planinaram kako ne. koe to~no se poklopuva so popladne. ^asovite koi pa|aat vo posledniot del na denot. {to se veli. izbran. klaj si ja palalijata na glava i sled dlugite taze i seliozni zamisli. pleku toa da pomineme: Te plekolnuvam. toa vi e ime. patnikot koj go videl svetot: Ama i ova da go tlgneme nastlana. ama ziti gospod dusko neka ova ostane stlogo me|u nas. Dobro de. da se potple na moeto kukavicko lamo. pa so svojot klalski plst. gole na vlvot od planinata? Holofern Ili mons. mnogu vazni. prikladno e. gospodine ve uveruvam. vleme koe plostata masa glubo go vika popladne. Videlceto da mi se zemi ako ti kazuvam bajki. da oslepam ako lazam. da ~uknam {to se veli. Armado Ucen coveku. nepotreben voved. Armado Neka vi bide po va{a volja. rid. plet s# i nad s# {latka volja i }ef e na klalot na plincezata vo nejziniot paviqon da & gi izlie svoite cuvstva vo casovite sto pa|aat vo posledniot del na denesniov den. nekoj celo vreme blada. vojnikot. Vie gi poducuvate mladite.o kamo neboto da be{e milozlivo pa da mi be{e kopile ba{ }e me naprave{e sre}en tatko. klalot e gospodin od visok lod i nie dvajcata. praeambula. sme kako gas i ga}i. i podu~uvam. tleba da se izdvoime od valvalite. toa e sto klalot saka pled . [to se odnesuva do ona sto e v dusa me|u nas. Armado Gospodine. da ne se pletkame so toa. mislam plijateli sme mnogu bliski. se lazbila… no i ova da go ostavime na stlana: Oti molam da ti kazam nekogas na negovata milost mu pa|a na um. umot ti e vo maloto prste. navistina ve uveruvam.272 Vilijam [EKSPIR Holofern O. seti se na plistojnosta. Ona pak sto e vsusnost sve i vsja od s# ova. znaci rid mesto planina. eve vaka da mi gi pogali ovie moi izlastoci. Armado Gospodine. plemenit gospodine. te plekolnuvam. i ednostavno skroeno po merka: Zborot e dobro izvagan. Holofern Mi smrdi. mi smrdi tuka na rasipan latinski. ve uveluvam. vkusen i soodveten. negovata milost ponekogas znae da dade isklucitelni pocesti na Almado. mustakite de: No dusko moj.

pa`ot . treba da se odigra pred princezata. Molec Trojno . taka da kazam jas ve zapoznav so toa. Holofern Zajte sto? Xo{ua }e bidete vie.HerkulHolofern Ne znaeme. blagoroden i mnogu u~en gospodin. ovoj torlak bidej}i e graden ko kow. nema ni za jabolkoto na negoviot bozdogan. Gospodine Nataniel. Molec Ama vi teknuva! Alal da vi e! Ako nekoj od gleda~ite zasvirka i s’sne. za taa cel }e spremam dobra odbrana. Nataniel A kade. Armado A sto e so dlugite velicenstveni? Holofern Jas samiot }e igram trojca. koga e vo pra{awe dobar pomin. cela negova rolja }e bide davewe na zmija a jas. Juda Makavejski. da izmajmulam nekakvo zanesno plikazanie ili pletstava. ili teatal. jas ili ovaj galanten gospodin. nekakov teatar vo posledniot del od denot.So sila ubavina ne biduva Armado plincezata toa pilence slatko. a koj so na{a pomo{ i po zapoved kralska i voljata na ovoj mnogu galanten. 273 Plostete gospodine gleska toj e siten ko sitni pali. }e go igra Pompej Veliki. ili ziva slika. treba pred nejze da gi predstavite Devette Veli~enstveni. da najdeme tolku veli~enstveni lu|e za ova prikazanie. `ivi gospod. Nema matelijal ni za palecot na toj velikan. jas velam deka ni{to poprikladno nema od Devette Veli~enstveni. ili lakldija. Holofern Gospodine.veli~enstven veli~enstveniku! Armado . Pa doznavaj}i deka gospodinot paloh i vasata slatka licnost ste doblo potkovani i peceni za takvi glomoglasni izlivi i za takvi neocekuvani plolivi na ladost. ili ognomet. za najzivo da ve zamolam plitoa da mi se najdete pli laka. mo`ete da viknete: “Odli~no Herkul! Sega sma~kaj & ja glavata!” A toa e odli~en na~in navredata da se pretvori vo voodu{evuvawe samo {to malkumina so odu{evenost toa mo`at da go storat. Holofern Smeam da ka`am ne{to? ]e go pretstavuva koga bil mal.

zamislena. od obete strani. po mene. ili da udiram na baraban za veli~enstvenite a tie da matkaat. i taa si umre. ne si odime siroma{ki od ovde. Holofern Allons! ]e ti najdeme ne{to da matka{. Holofern Epten akma~ki. Rozalina Taka se najde na~in bogovskata glava so vosok da ja zape~ati i da po~ne da raste za{to pet iljadi godini be{e palavo derle. za{to lesnoto srce `ivee dolgo.) Ne. Holofern Via. ako porojot darovi prodol`i da tura. bravo Akmak. i prefrigan majmun zrel za besilka. Ve molam. Akmak Nitu pak ne{to razbrav gospodine. da be{e lesna. gospo|ica opto~ena so dijamanti! Gledajte {to s# dobiv od zaqubeniot kral. sestra vi toj ja ubi. Akmak! Celo vreme }uti{.) Princezata Du{i~ki slatki. da brzneme. samo ova! Ah da. Marija. I more rimuvana qubov na~i~kana i navezena na par~e hartija. Katarina i Rozalina. ura. Aklmak Dajte mi da matkam ne{to okolu oroto. kako tebe so vesel. Katarina Toj ja napravi poti{tena. na marginite i segde. podvi`en. da razmatkuvaat. lesnoigriv duh. pa odvaj na{ol mesto za pe~atot Kupidonov. Katerina Da. ta`na. a mo`e{ i ti. . mo`e{e i baba da stane pred da umre. Rozalina Zarem so ova ne stigna i ne{to drugo? Princezata Ako vdime ova ne odi }e plikazeme lakldija. Rozalina So nego nema prijatelstvo.274 Armado Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Princezata. zabavata n# ~eka! (Odat.

no koga bi bilo i ona {to e vnatre to~no. rumeno i belo. Katarina Ne te`i{ kolku mene? Zna~i ne se ni gri`i{ za mene. ni gri`a nema. Rozalina Treba borin~e za zna~eweto da go vidime. na svetliov zbor? Katarina Svetli uslovi vo ubavina temna. Rozalina Se razbira. blagodarenie na Biron. {to vi podari ubaviot Dimen? Katarina Rakavicava. Rozalina Ne te`am kolku tebe pa polesno mi e na du{a. po falbite ne.So sila ubavina ne biduva 275 Rozalina Rozalina Koe e temnoto zna~ewe. du{o. dobri. li~na. liceto ko va{eto da mi e li~no. Katarina Samo lesnite na svetlo s# pravat. So dvaeset iljadi ubavici sum sporedena. }e nema od mene poubava bo`ica na svetot. kaj{to lek nema. eve dokaz. No Rozalina. A i stihovi dobiv. Princezata [egata e luda! Tolku mnogu mo~ki-lo~ki no Katarina. Katarina Ubava ko tekst {to se pi{uva so crno. s# {to pravite vo te`ok mrak da go pravite. . obete ste dosetlivi i itri. Rumeno moe mome. metrikata e to~na. podarok dobivte i vie. me naslikal verno vo svoeto pismo. Princezata Katarina Po {to e veren? Borin~eto }e se ugasni od va{eto fr~ewe. zatoa ona {to go mislam }e go ~uvam vo temno. Nema tuka {to da se krie. Princezata A drugata za periodot zimen? Rozalina Po bukvite verojatno. Princezata Dobri ste. gospo|o. o. kamo da ne vi napi{ea na liceto tolku to~ki. Rozalina Princezata Gledajte. Rozalina Smrt za perodr{kite! Ne sakam da vi dol`am. od kogo e? I {to e? Odli~no! Ko mastilo. zna~i. i darot moj bi bil tolku golem.

vo s# da me slu{a. Kade e princezata? Princezata [to ima novo? Bojet Podgotvete se gospo|o. . Marija Ova i nizava biseri Longavil mi gi prati pismoto e predolgo. Samo srcevo ni dava viza pismoto da e pokratko a podolga taa niza. od raka da mi jade. ludosta {to od mudrosta se ra|a. Mudri sme devojki {tom vaka qubovnicite gi ismevame. da ve nema. ima bezmilosno so maki da go bodam. da bara pogodno vreme. Princezata Se soglasuvam. Rozalina Mlade{kata krv ne plamti so tolku jarost ko zreliot svet {to gori padnat vo razvratnost. srceto duri me stega. Rozalina Glupi se tie {to potsmevot na{ taka go kupuvaat. vojnata ne e {uta! Oru`jeto v race. kamo nekoj edna nedela so nego da mi dade. golem prevod na dvoobraznosta ve{to sro~en. dlabok vo ednostavnosta. spremajte odbranbena {ema. Sveti Denis protiv Sveti Kupidon! Koi se toa ma`i Bojet Da. pametot stihoklepstvoto da mu go zeme. da se vrtka okolu mene. da bide gord {to gordost mi ra|a v du{a! Tolku bi go zela pod svoe ko klovn bez glas {to sluga toj }e mi stane a sudbina negova jas. Marija Taka e. ima da go nateram da mi polze. devojki! Surija edna luta mirot saka da vi go sru{i: Amor majstori platil pa oble`en ~udno. umot v glavi. i u{te zgora iljada stihovi {to od qubov gorat. gospo|o.276 Katarina Vilijam [EKSPIR I taa. (Vleguva Bojet. takvo e `enskoto srce. Marija Ludosta kaj ludiot ne e tolku silna ko onaa kaj mudriot koj{to. od mudrosta garancii ima i toga{ e dobra ruda pa ukras stanuva mudar na u~eniot ludak. da. Toj Biron. kukavi~ki skrijte se ili begajte. pred da si odam. Princezata Princezata [tom razumot pobudali. navamu trgnal na prepad da ve fati.) Princezata Princezata Eve go Bojet. ne mu teknalo da go skrati. ima da mi igra piperevka. najlesno v stapica se pa|a. O. liceto mu plamti od smea. od qubovta {ilnat od petni `ili zapnuva da doka`e deka e vredno duri i ona {to e prosta~ko i bedno.

no ne pla{i se. Princezata Zna~i. ovoj dar stavi go na sebe pa kralot mesto mene }e ti se dodvoruva tebe. dodvori.” Tret skokna vo vis. vo poseta sega ni idat? Vi idat. ka`i! Bojet Pod ladnata senka na edna smokva bev naumil bar pol~as da dremnam krotko koga.” No s# se somnevaa deka }e ima mnogu trema deka kralskiot pogled }e go izvadi od {ema. i kogo go u~ea kako da govori. ti zemi go ovoj a mene daj mi go tvojot.So sila ubavina ne biduva 277 Bojet {to so vozdi{ki ni se zakanuvaat? Ka`i. podbivot so podbiv treba da se vrati. dami. preoble~eni. Eve Rozalina. besedewe li~no.” re~e kralot. Potoa site na zemja se spru`ija ko stoka i se kikotea vo nepodnosliva toka taka {to `ol~kata }e im pukne{e od smea da ne po~nea solzi luda~ki da im se leat. kakvi nameri sledat? Princezata Namerata e nivnata namera da se spre~i: sekoj {to se podbiva na vreme treba da se le~i. Glasnik niven eden pa` }e bide siten {to na pamet go nau~i aberot im iten. kako da se dr`i: “Vaka }e govori{. go tapkaa po ramo a odobruvawata nikakvecot go bodrea samo. navamu trgnale tie. Rozalina Toga{ ajde. “Angelot e ko sveti Savo.” Na toa se nasmeaja site. pa sekoj dodvoruva~ }e bide sveden na druga da se dodvoruva. Eden lakotot si go po~e{a i niz smea kletva dade deka takov govor nikoga{ ne bil onaden. kodo{u. “Ko podma~kano odi!” ^etvrt na stapalo se svrte i na zemja se sploti. Sekoj od niv ona {to na srce mu le`i na druga }e go otkrie ona {to mu te`i pa so nego {ega }e se tera koga }e dojdat bez maski ubavo so nas da si projdat. mila. od zamenata zaveden. da ja ispolni svojata dol`nost. Darovite smenete gi. onaka teloto }e go dr`i{. vrevna. za{to. i oble~eni se za da bidat ko Moskovjani ili Rusi. veli{.” Mom~eto re~e. drug. neka darot ubavo se gleda. }e se prepravime site taka. op! za da me spre~at vo naumot ubav kon ladovinata naedna{ mi buvna kralot so dru`inata: jas na vesta vedna{ se zatskriv vo bliskiot ~estak i go ~uv ona {to sega }e go ~uete i vie deka. quboven da ostvarat podvig kaj svoite dami {to po darovite }e gi prepoznaat sami. pa Biron mene }e me smeta za Rozalina. {to nieden od niv ne }e ima mo`nost liceto da ni go vidi. }e se pla{ev navistina da be{e taa |avol. Namerata im e niz igri. “ angel pred sebe }e vidi{. Princezata A zna~i taka? Toga{ }e se najdat na maka. Katarina So zamenata. vi idat. so palecot i prstot be{e viden kako pukna i vikna “Via! ]e bide {to }e bide!. mora hrabar da bide{. “Oti. ili ne{to sli~no. Rozalina A dali da igrame so niv ako n# pokanat? .

Princezata Toa ba{ i go sakam. bo`enstveni dusi. ni slu~ajno pa makar majmuni da stanat. Nema podobra {ega od {egata so {ega naditrena. o~ite. navistina. }e gi napravime rezil. Molec Nadvor od stravot. . smeknete i ne n# poglednuvajte Biron Poglednete n#. (Damite mu go vrtat grbot) {to nekoga{ gi svrtele .na zemnite dela! [to sakaat tu|incive? Vidi. Molec Poglednete n# so svoite sinozra~ni o~i. apa{ nizaeden! (Izleguva Molec. Bojet.) Bojet Maskirajte se. nadvor.) Rozalina Ne. maskiranite idat. glupaku. (Vleguvaat Crnci so muzika. Zna~i ostanuvame. gadu.278 Princezata Vilijam [EKSPIR Biron O~ite. A i na govorite nababreni da pisneme nema pa tie neka babotat nie }e sme publika nema. Kralot i drugite lordovi maskirani kako ruski velmo`i. ubavini najrasko{ni na svetot! Bojet Ubavini ne porasko{ni od rasko{nite dulaci. neka nekoj me|u niv edostvano ni ka`e {to sakaat. Biron Ova e s# {to mo`e{? Da te nema. (Zvuci na trubi.grbovite. Ako govorat po na{ki. Bojet Te{ko }e go primat ovoj kompliment. Molec Ne mi obrnuvaat vnimanie i toa me vadi od takt. somnenie nemam deka govorot }e sopre edna{ prekinat. so podbiv nikoj nema da n# mezi tie }e do`iveat podbiv.) Molec Pozdraveni bidete. Bojet Takviot prezir srcata epten }e im gi kine i nieden so govorot nema da mine. Molec Svet soboru od najubavi dami. go zema{ tu|oto. a i tvoeto ne ti bega. Molec [to nekoga{ gi svrtele o~ite na zemnite dela! Nadvor Bojet Taka e. podobro da ka`evte }erkozra~ni o~i. Molec so govor. zeman.

Toga{ igrata neka go smeni ona {to e trudno O molitelu sueten! Pobaraj drugo ~are. mnogu izmerile milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerat na trevava. Biron Bojet Ni{to. {to ja izvr{uvame bez nikakva merka. Trgni go oblakot. beskrajna tolku. Rozalina Ne e to~no. Rozalina . ko divjaci da go obo`uvame. vaka samo sjajot mese~inski vo voda ti e }aren. samo mir i poseta blagorodna. Neka ka`at kolku palci ima miljata. I samata slu{a. Kralot Ka`ete & deka mnogu izmerivme milji za po nekoj ~ekor vo takt da izmerime na trevava. Bojet tolku mnogu milji. princezata ve pra{uva kolku palci vo edna milja ima. pod oblak sega {to pliva. samo mir i poseta blagorodna. ako izmerile mnogu toga{ lesno mo`e da se izmeri edna. Kralot Blaze si mu na oblakot takov lik {to skriva. Bojet Veli. Biron [to barate od princezata? Ka`ete & deka merevme so te`ok ~ekor. Bojet Ako do ovde ste izmerile tolku milji. dol`nosta ni e tolku bogata. Otkrijte ni go sjajot na va{eto lice za nie. Kralot Kolku zna~i ~ekori te{ki vo mnogute te{ki milji {to gi minavte izmerivte deka gi ima vo edna milja? Biron Ni{to ne broime {to e potro{eno za vas. pa so yvezdite blesni i otkriena vo vodnive o~i plesni. velat. Rozalina Likot mi e mese~ina. Bojet Velat. deka toa i go imate pa saka da si odite. Rozalina Rozalina [to velat deka baraat? Bojet Ni{to. mese~ino. ka`i im da si odat.So sila ubavina ne biduva 279 doznaj {to baraat. Rozalina Pa toa i go imaat.

Kralot Pro{irete ja merkata. Biron Dve tabaki toga{. i dvi`ewa treba da sledat. izedina e sega. Kralot Uslovot e izvonreden. med i mleko. Rozalina Ako ne vi se igra. U~tivost pred s# i zavr{uva sekoja merka. no nema da igram. ustata mi fati pena. eden za onoj zad nea! Kralot Ka`ete ja novata: kolku dru{tvoto ~ini? Rozalina Kolku otsustvoto va{e. A. a jas ona {to si bev. pa. da zboruvame barem. Toa e krjano. Kralot No pak si e mese~ina. Vo ~etori o~i. Kralot Zo{to toga{ raka? Rozalina Princezata Za razdelba prijatelska.280 Vilijam [EKSPIR Rozalina bara{ da baram a baraweto ne mi e ~udno. So u{i ja sledam. brzo neka denat. {ira i medovina ve}e {est slatki ne{ta. Muzikata sviri. pove}e ne mo`e po starata cena. I jas se vrtam ko mese~inska mena. Ne doa|a predvid. Rozalina Kralot Bi trebalo so noze. Rozalina No ne mo`ete ni da n# kupite. Kralot . Eve vi vedna{ tri: {e}er. Samo pod uslov eden. dva bakne`i za maskata. a ako ste tolku fina kockata neka igra: {erbet. Kralot Ne igrate? [to ve tera taka da se bega? Rozalina Na polne` dojdovte. ne! Ne igram. Rozlaina Kralot Toga{ neka svirat! Brzo. zbogum sega.) Biron Beloraka gospo|ice. Rozalina Bidej}i ste stranci i ovde ste slu~ajno eve vi raka. zbor sladok bi vi rekol. No. (Razgovaraat na strana.

Biron Longavil Vo `ol~kata me bocka{. zo{to velite vaka. Marija Longavil Porazgovarajte. ubav gospodine tele. Ko rogovi da nabivate! Dama ne gazi ni na mrava. Zadr`ete go celo. zbogum. Biron Ne sladok belkim. damo. Va{ata maska dvojazi~no nosi ruvo. nema.So sila ubavina ne biduva 281 (Razgovaraat na strana. Princezata Vo `ol~kata? Ba{ pelin. Marija Velite? Ubav gospodine. Katarina Fele? veli Germanecov.) Princezata Katarina Sedmo slatko ne{to. ubava damo. Mene kockar raskala{en ne mo`e da me plene.) Dimen Katarina Dali bi sakale da porazgovarame malku? Ne e. mo`e dogodina vol }e ve vidam. ni polovina od toa ne mele. [to? Zarem maskata vi e bez jazik? Longavil Ja znam pri~inata. a mojata. Katarina Ja znaete? Toga{ ka`ete ja! Pretvorena sum vo uvo. Longavil Ama grdo vi stojat dosetkive. (Razgovaraat na strana. dali }e sme ramo do ramo ako vaka vi vozvratam? Dimen Mo`e li zbor-dva na samo? Vedna{ potoa odam. Biron Samo zbor na strana. Ne sakam polovina da vi bidam. Ne e fele tele? Longavil Tele e. Dimen Katarina Ubava damo. Biron Zatoa dojdete. Da go podelime zborot. .

Kralot te{ko zbor prikladen mo`e{e da najde. Rozalina Ko kralot se vo umot: goropadni. kur{umi. dosetkite im nosat itri krila poitri od streli. {to mislite. Bojet Longavil Ne pred da razmenam zbor-dva so vas. prosti ste vo umot! Princezata Verojatno mre`a. (Razgovaraat na strana. Katarina Toga{ mukajte tiho. ni zbor pove}e. da se obesat u{te no}va? Ili ve~no licata pod maski da im bdeat? Ama od |onija izleze Biron siot. {to se~e positno vlakno od {to mo`e da se vidi.) Bojet Jazikot zajadliv na devojkive tolku oster mu idi ko {to e ostro se~iloto nevidlivo na bri~ot. smislata nad smislite im ja fa}a umot. gledam vi se smrzna kumot. kasapot poznava po glasot. Zarem nema.282 Katarina Vilijam [EKSPIR voshit? Toga{ umrete ko tele bez rogovi na glava. Rozalina More za `alewe site do eden bea. devojki. zar ne gledate n# napravija pufka? Kralot Zbogum. Da pukne{! Zamol~ete. ni cuvka! Biron Pomo{ gospoda. Princezata Sve}i se tie {to duhot va{ sladok gi zgasna. Katarina Lordot Longavil mi re~e deka na srce mu te`am i znaete kako me nare~e? Princezata O siroma{tijo vo umot. tolku sila vo nego se krie. mu rekov. vetri{ta i misli.) Ova li se umovite na koi gledavme so Marija Dimen vo robovski prangi saka{e da zajde: nema fajde. a toj ni zbor da gukne. Princezata . mrsni no}vi. devojki {vrknati. {ego kralska bednorasna. Rozalina Biron se otka`a od site molbi. Zbogum Moskovjani. (Izleguvaat Velmo`ite i muzikata.

Princezata Nemojte. dojdoa ovde pa sme se pra{uvale vo ~udo koi se. {to se i {to naumile ludo so plitkite umotvorbi nabubani glupo so nivnoto odnesuvawe. Princezata Mislite }e se vratat? Bojet Da. Princezata A umniot Biron na vernost do groba. za{to Bog saka. ko srcevo {to ~uka siguren sum deka naskoro pak }e dojdat tuka i toa ovojpat bez maski. tupo raskqavteni nekontrolirano ko nekoj da im se pla{i ovde. {tom licata im zasvetat rujni angeli se od oblaci {to milat ili trendafili bujni. prosta~ko. Bojet Gospo|ici. idat sakanite sega. na primer. No znaete {to? Na qubov mi se zakolna kralot. Katarina A Longavil deka }e mi robuva do veka. Longavil. Princezata Ne daj bo`e na srce da mu le`am! Rozalina Obi~en kalfa znae mnogu poitro da vra}a. Bojet Gospo|o. za{to mnogu e bolno da se progolta lesno uni`uvaweto dolno. zatoa darovite smenete gi. gospo|ici li~ni. deka {utraci edni oble~eni ko Moskovjani.So sila ubavina ne biduva Katarina Navistina.) (Vleguvaat Kralot. Rozalina. i koga }e dojdat. da im ka`eme. pred {atorite na{i.) Kralot Bog neka ve brani. Biron. Princezata Brzo vo {atorite. Katarinaa i Marija. gospodine! Kade e princezata? . Princezata 283 Da cvetame? Kako? Zboruvajte bez dupki. Marija Dimen e moj ko stadoto {to e na nekoj ~oban. Ko srna po pole {to bega! (Izleguvaat Princezata. bez maski. jas sum da prodol`ime so {egata. vo ali{ta bedni. i Dimen. Bojet Ubavite dami. i }e skokaat od radost iako alipni od maka. povle~ete se. se samo mili pupki no bez niv. iako likot im e smenet. {to se odnesuva do mene. vi se molam! Ka`ete kako da se kudat ako se vratat i bez maski qubov ni ponudat? Rozalina Gospo|o dobra. cvetajte ko trendafili ne`ni nabujateni lete. pod maski. da. na ledinava. ete. ba{ taka.

Marija. Ovoj e cvet {to sekomu nasmevka loska. Princezata Ledinava e dobra za mene i za va{iot zavet ni gospod ni jas ne sakame krivokletni ma`i. bel vo zabite ko bela kitova koska. Majmun na pravilata. a i mu ide sam rakata da si ja bakne. va`i. Car e na dosetkite pa {irokogrado gi dari na sedenki. Katarina i Princezata . Kralot Ne korete me mene. pa duri i koga gubi na tabla. Bojet Vedna{. V {ator. ko gulab proso. pazari. gospodaru. eve. Dali va{eto veli~estvo nekakva poraka da & prenesam tamu? Kralot Deka sakam zbor-dva nejze da & ka`am jas.) Biron Do kade se stigna! Stavo. skalite mu gi qubat negovite tragi. samo bog znae zo{to sme skudni so niv. (Izleguva. velam. Duri i devojkive od rakav mu pasat treva da be{e Adam }e ja izloste{e i Eva. dozvola. {to be{e edna{ duri zevzekov ne te zezna? A sega si bedna! Kralot Zdravje ko grad. da zbori. pana|uri. so zborovi fini. samo qubezen da bide. i sekoj {to ne saka da umre ko dol`nik na svet }e go vikaat medenore~iviot Bojet. da se poka`eme kaj i da e. Kralot Skrojte mi go govorov krotok a zdiven! Princezata Posakajte mi podobro.) Biron Ovoj ~ovek dosetki kluka. sobiri. Kralot Jazikot meden da mu se ispri{ti. Rozalina. princezo slatka i den diven! Princezata Grad i ubav den. za damite e dragi. Kralot Dojdovme da ve posetime a imavme niet vo dvorot da ve povedeme. sme{no. za vinata vie bevte prorok: doblesta na va{ite o~i ja skr{ija mojata verba. taka }e mi plati smetka {to pa`ot na Armado se zbuni vo ulogata i se spletka! (Vleguvaat Princezata. prekoruva. re~ete samo.284 Bojet Vilijam [EKSPIR pridru`ba. a nie {to pazarima angro. pa od klun gi spu{ta ko s# da mu e pred nosot. a znam i taa }e re~e da. m’sje Finec. A znae i da kasapi. sine. vo pridru`ba na Bojet. a i glasot sreden znae sredno da go pee oti i za toa e vreden! I nikoj ne mu zabele`uva. vi delam.

Sega. i trpevme cel ~as rea od nedovetni {egi. Princezata Se la`ete. Rozalina Dosetkava e nepitka za mene. ko {utraci bi se napile. no koga bi bile `edni. Edna ~etvorka ruska ba{ si zamina sega. toga{. ne be{e taka. Kralot O. koga gree ognenoto nebesno oko. nevidena. tvrdam. Rozalina Koga ne bi ste go kradele ona {to mi pripa|a mene bi bila mana zborot od usta da mi se zema. se kolnam. Ubavice mila. nenaviknata na `albi od qubeznost deli nezaslu`eni falbi. Navistina ~etvorica kaj nas ~etirite bea oble~eni ko Rusi. Biron O. cel svet da izdr`am od maki trista no kaj vas v dom ne vleguvam ko gostinka dolna. budalesto poln so beda. neposetena. vi velam gospodaru. ona prekumerno ne{to {to dobroto go poka`a kriej}i go lo{oto ve{to. ne velam deka {utovi bea. Ma`i{ta pravi. Rozalina [to. gospo|o? Princezata Ruska. Rozalina Gospo|o. Tolku mrazam za krivokletstvo da slu{am za skr{en zavet daden cvrsto od du{a. se kolneme nie. cela budala? Biron Drugo nemam {to da se prima. bo`e gluposti tresea no {to se mo`e. prekrasno si minavme. gospodine. ruska. so nega. jas sum va{ i va{e e s# {to imam. onaa maska. ste ja sme{ale so porok. koj e doblesen ne ja kr{i svojata opredelba. kakva. mudro mudrosta ja pravite gnila. Koja od maskite ja nosevte vie? Biron Kade? Koga? Koja maska? [to e sega? Rozalina Tamu. so zabaven ~ekor. vi velam.So sila ubavina ne biduva 285 Gre{ite za doblesta. so ~esta devstvena. Kralot Kakva. Kralot Biron . od sjajot go gubime vidot. vo pusto{ov prebivavte vie. ka`ete ja vistinata. blagorodni. Ne e taka. Rozalina Zna~i bogati ste i mudri no ko {to gledamBiron Budala sum. i za seto vreme. gospodaru. pa toga{ qoko izgleda mudriot. bogatiot ~ista beda za{to riznici mnogu doblestite vi vredat. Gospo|ata moja. rezil prav na vekot. tolku ~ista ko neizvalkan zambak.

za igra ne }e te molam. fateni se gospodava. na srcata im le`i taa crna ~uma {to vo o~ite va{i te`i. Biron Sekoj za sebe: duhot mi e iscrpen i so lunki doen. probodi me so umot bistar vo neznaeweto moe na par~iwa ise~i me so potsmevot ve~en. ko vo od slep harfist pesna rimi da redam. [izna! Biron Samo. Rozalina Propadnavme. Kralot Nau~ete n#. strasta da ja cepam. zbuni me ko |avol. Biron U{te sum ko molec so star manir. ne sum za toa skroen. qubovta za tebe mi e cvrsta. napi{ete “Gospod neka ni se smili” na onie trojca tie se zarazeni. gospodaru? Zo{to ste tolku skisnat? Rozalina Pomo{! [amiv~e vla`no stavete mu na ~elo. ni gospod ne mo`e da n# izvle~e sam. gospo|o. za koj i da e. Zatoa devojko. Biron Vaka pa|aat ~umi za bogohulno delo. ve molam. O. imam bolest. Morska bolest dobi idej}i od Moskva. trpenie malku. No sega od s# ova se otka`uvam i se kolnam vo rakavicava bela (bela e rakava. svileni izrazi krevki. Princezata Zbuneti ste. hiperboli vo tri kupa. Oti kako mo`e da e verno. Princezata Barem se izvlekoa tie {to beleg ni storija nam. grubo ti velam. {to poleka }e mi mine. kolku {to se znam. so prezir `egni me. sega }e n# storat pufka. na ubavo izvinenie za grubiot prestap. bez sme{ka. Princezata . nikoga{ ve}e nema da mrmoram sceni da pelte~am ko u~eni~e li~na tvorba lesna ni maska od prijatelot glupo da me pleni ni vo stih qubov da nudam. ovie muvi letni ko larvi od crvja za mene se lepat. ako e po moe. figuri stilski da cedam. vie da izgubite a vlo`ivte neimoverno? Biron Ve molam! So vas ve}e zagubiv prekumerno! Rozalina I jas so vas.286 Vilijam [EKSPIR N# fatija. bez ovie “bez”. Dimen Da priznaeme pa {ega od s# neka ~uvka. Rozalina Ne e taka. @ivi bogorojca. bog znae) deka od sega srceto }e mi nudi ili bara qubov samo so grubo “da” ili so resko “ne”. gospo|o mila. Ima li otporno lice pa makar od bronza? Eve me. strelaj vrz mene pravo. bez puknatina ili gre{ka. nitu pak po moskovski }e bidam oble~en. a i vie ne ste ~isti za{to bo`jiot beleg od ~elata vi vri{ti.

{to vi {epote{e na uvo onoj Rusin . da mi prosti. `imi ~esta. se kolnam.So sila ubavina ne biduva 287 Rozalina Poubavo od priznanie nema. Kralot Princezata Ne. Rozalina. Princezata Princezata A dali so umisla bevte? Kralot Kralot Bev.sila? Prostete. Nekoj glasopletka~. se kolne{e deka mnogu sum mu mila ko videlceto skapoceno. Princezata A koga ova }e go prifati. Biljurot si go sakate ili me sakate mene? Biron Ni edno ni drugo. Princezata Sekako. dogovor padnal koga ja otkrivte odnapred {egata jadna da ja pretvorite vo lakrdija dolna. i deka sum vredna pove}e od svetov. i u{te se zakolna taka deka }e se o`eni so mene ili }e umre ko moj sakan. ~uvajte go zatoa. gospo|o? Neka stanam avet ako na gospo|ava sum & dal takov zavet. i za potvrda vedna{ ova mi go dadovte. Rozalina No mi dadovte. be{e mojot sakan. Ne bevte li pred malku maskirani ovde? Kralot Bev. nekoj kodo{. [to sakate da ka`ete. Princezata Poleka! Poleka! U{te e presno. po vtorpat zavetot se kr{i lesno Kralot Prezrete me ako ovoj zavet go skinam. nekoj ligu{. no biljurov na nejziniot be{e rakav. a lordot Biron. no eve. edna{ prekr{en. Sega sosem mi e jasno. . Princezata A koga ovde ja najdovte sama {to & {epotevte na uvoto na va{ata dama? Kralot Deka pove}e od cel svet taa mi zna~i. gospo|o. niedno nema da me plene. gospodine. Toga{ radost so nego neka ve prati! Gospodinov od dvorot se zaveti ~esno deka }e se dr`i do zborot. Kralot Darot i zavetot na princezata & gi dadov: ja poznav po biljurot na rakavot zaka~en rado. ni{to nema da vi zna~i. vi go vra}am. gospo|o li~na. Gospo|o.

pra{uvaat tie. zdravo! Ti razdeli dva petla! Torlak O. gospodine smerni ne n# otkrivte pa pak n# storivte neverni? Zarem ne ste maher za sekoja dama? So nasmev da & prijdete koga e sama? Da zastanete me|u ogni{teto i nea i tabakata da & ja prinesete so smea? Vie pa`ot ni go presekovte: o. sam. oti ako po pravo smetame. Vaka be{e.Biron Ne e devet. }e mi prostite. nie znaeme koga treba da se stigne do taa cifra. nekoe kopile lo{o. Biron . iako gre{no. gospodine. darovite sme gi prosele. Torlak O gospodaru. velam. ne? Toa okoto va{e ranuva ko oloven me~. na znak na vragot gospo|ite darovite gi smenile.(Na Bojet) Zarem vie. tripati trojno. Torlak Ne ba{. tvrdam: . pak se kostre{i! No rekov! Za govor pove}e nema mesto! (Vleguva Torlak. sekoga{ sum smetal deka tripati po tri se devet. mesto sakanata na{a. gospodine. `iti gospod.288 Vilijam [EKSPIR nekoj pqampa~. Torlak ]e mi prostite.) Bardu na ostroumieto. umrete koga vi e volja. ve uveruvam. mislam. Popreku me gledate. gospodine. gospodine. I makata da ni e pote{ka pak zavetot go skr{ivme po svoja volja iako po gre{ka. gospodine. s# vi e dozvoleno vam. gospodaru. samo tri se? Torlak Ne. gospodine. Bojet Veselo ova na{e zbidnuvawe be{e. sekoja edna pretstavuva po tri. komu ustata mu e rastegnata ve~no a znae kako {ega za gospo|ata da sklepa koga & e drago. dali trite znamenitosti da dojdat ovde ili ne. Biron [to. Biron Eve go. nekoj kvazi vitez. gospodine. Oti koga }e presmetame. gospodine. deka znaeme {to znaeme. ama mislam deka ne se. smelo. odnapred namerite ni gi otkril. gospodine. Biron A tripati po tri se devet. gospodine! Sramota e `ivea~kata da si ja zarabotuvate so smetawe. gospodine. Biron Vidi. a potoa nie sledej}i go znakot. so sukwa na glava. tie.

ne pu{tajte gi vamu. (Izleguva. jas treba. Biron Zo{to pra{uvate? Princezata Zboruva kako da ne e od boga stvoren. gospodine. no jas treba da go pretstavuvam nego. neka se podgotvat. Pumpej Golemiot. }e izigrame. koga nekoj so `ar po odli~nost silno zapne toj `ar redovno odli~nosta }e ja lapne. te molam da dades vo ra{hod onolku kralski zdiv kolku sto e potreben da se kazat nekolku sbora.So sila ubavina ne biduva 289 Kolku se. Biron Taka sakaa. Princezata Ne. gospodine. gospodine. gospodine! Pa samite ulogi. da me smetaat za dovolno golem da go igram Pumpej Golemiot. gospodaru. Kralot Velam da ne idat. dozvolete sega da bide po moe. gospodine. Biron Ti si eden od veli~enstvenite? Torlak Ve}e sme dovolno posramoteni. vaka barem imame garancija deka nekoj }e izvede polo{a pretstava od kralot i negovata dru`ba. (Govori so kralot i mu predava pismo. }e poka`at kolku }e ispadne. (Vleguva Armado. kako {to velat.) Armado Miropomazan. {to se odnesuva do mene. gospodine. }e n# posramotat. gospodaru. Biron Odi. stega. da sredam samo eden tip. najdobrata {ega ishodi{teto ne go znae svoe. {to se odnesuva do mene. Biron Armado . ne znam kolkava e veli~inata na ovoj velikan. zna~i? Torlak O gospodaru.) Princezata Torlak Dali ~ovekov mu slu`i na boga? Fino. zbrkata najdobro se voobli~uva vo {ega ne koga e gotova tuku koga se ma~i. }e se potrudime. To~no ko na{ata {ega. odnosno glumcite. mislam. gospodaru.) Kralot Biron. da si zamislam samo edno bedno su{testvo.

Kralot Razveani se site edra.290 Vilijam [EKSPIR Toa e edno te isto. ama nekoj Pompej . i patuvaj}i po bregot. i eve go pred nas stiga. ~etvoricava }e se preoble~at i }e gi igraat drugite petmina. Torlak Kralot Ne.) Kralot Pompej sum jas. meden vladaru. (Vleguva Torlak kako Pompej. I ako ~etvoricava uspeat vo prvata pojava. ubav moj. kako sto se veli. Pompej Veliki. “fala ti Pompej” ka`e jas bi bil gotov. ti ne si toj v kajak. zimi s#. parohiskiot sve{tenik Aleksandar. sladok. Biron La`e{. pa`ot na Armado Herkul. {to ~esto na megdan. Biron Daskalot. na voenata sre}a. mom~eto. Pompej nare~en Veliki. Torlak Jas Pompej sum. Bojet Mo`ebi. toa daskalce e svrknato od merata nadvor. gospodine. Pompeju golem. i suetno. na fortuna de la guerra. nadri-popot. Biron Biron Dobro sro~eno. (Izleguva. Torlak Pompej sum jas. se la`e{. tolku razli~ni se i svoeglavi. {utot i mom~eto:Se kladam deka po cel svet da gi bara{ vakvi petmina ne }e najde{. Princezata Fala ti mnogu. setiki. Ako gospodstvoto va{e. slu~ajno sum ovde ko lija pa oru`jeto go polagam pred nozete na momevo slatko od Francija. majtapxijo: mo`e i prijatel da ti stanam. Torlak .zajak. mnogu suetno: ama s# ostavame. Dimen Veliki. suetno. Posakuvam spokojstvo na tvoeto. mnogu. Izgleda dobro }e bidat pretstaveni veli~enstvenite. Pompej nare~en Golemiot. u~itelot Juda Makavejski. so {tit na du{manot pot mu vadev.) Torlak “Veliki” de. falbaxijata. Petmina se i vo prvata pojava. nad s# nadkralsko veli~estvo. Toj go igra Hektor od Troja.

}e mu go dadat na Ajant. svetski bev komander. doen~e u{te. deka bev sovr{en. ja {irev svojata vlast.) Holofern Osvojuva~ot ne{to se trese. svetski bev komander.) Juda sum jas. vitezu so isten~en plast. Biron Odvedi go osvojuva~ot. (Vleguva pre~esniot Nataniel kako Aleksandar. nozete mu se se~at! Inaku kako kom{ija e prva liga. Va{eto lav~e. toj }e bide devettiot veli~enstven.) Nataniel Koga bev na svet. dobar Pompej. Nataniel Koga bev na svet. Bojet Taka e. {to dr`i bozdogan sednato vo stol~e. no kako Alisander. (Vleguvaat Holofern kako Juda i Molec kako Herkul. Prodol`i Alisander. sever. malku ulogata mu izleze od {ema. Alisander.Bojet Nosot vi ka`uva deka ne ste: prav e po rast. jug. Biron Va{iot nos du{ka “ne”. nema {to. troglaviot canus. ti be{e. Samo zgre{iv malku vo ona “veliki”. Princezata Zastani na strana. a koga be{e mal. od kojznae kakva vrednost. da te nema! (Nataniel se povlekuva. Za ova yrckite }e vi gi izvadat zad zavesa. pa da te nema. No idat drugite veli~enstveni i tie }e bidat kako {to treba. no {tom izleze na scena. (Izleguva Molec. Quoniam sega ko nedonosen~e e ovde ergo prostete za s# {to be{e do ovde. ~esen ~ovek. da prostite: {vrknata meka du{a. na istok. grbot moj jasno vi ka`uva deka sum Alisander. zapad. Dimen Pompej Veliki. dete. Juda! Torlak .) Ete. navistina. e tuka zapna. Alisander. Malku napravi se va`en. a i za kuglawe e car. gledate. Osvojuva~ a se pla{i da govori! Sram da ti e Alisander. Biron Samo slu`beno inaku Torlak. ~ija lastagarka go ubi Kerber. vie go sotrevte i go simnavte od prestol golemiot Aleksandar. Torlak ]e si pluknam v kapa ako Pompej ne se poka`e kako najdobriot veli~enstven.So sila ubavina ne biduva 291 Ne e. zmii vaka dave{e so negovata manus. no se nadevam. Princezata (Na Nataniel) O! gospodine. priznavam. Biron Ova mom~e golemiot Herkul go igra.

Juda sum jas. ete stigna do samata glava. Biron Profil na Sveti \or|i na nekoj bro{. Dimen Izgravirano |on-lice na pagur~e. Ne Iskariotski. Zamileniot Juda Makavejski e praviot Juda. gospodine. od milost zamilen ko Makaveec. Holofern Holofern Kako koga epten ostanav bez glava? Glavata nema tuku taka da mi padne. Biron Odli~no. Vam vi e poprvo. Judo. Dimen Toga{ za pogolem ste rezil. Biron I toa nosen na vrvot od zabarski kle{ti. . Dimen Dimen Glava na {nola. Bojet Ra~ka od me~ot na Cezar. Longavil Glava na stara rimska para odvaj vidliva. Juda i se obesi na drvo. A sega. Biron Biron Zarem malku so niv te zaglavivme? Misli{ deka ima{ glava? Holofern Holofern A {to e ova? Prvin me zaglavivte a potoa me obezglavivte. Holofern [to sakate da ka`ete. gospodine? Bojet [to go nateravte Juda da se obesi. Biron Biron Mrtve~ka glava na prsten. Holofern Setete se. gospodine. Dimen Da i toa na oloven bro{. teraj. Kako }e stignete do Juda? Holofern Juda sum jas.292 Holofern Vilijam [EKSPIR Bojet Vrat bez glava. Predavnik {to baknuva.

So sila ubavina ne biduva Biron Da si lav. Longavil Pregolema mu e nogata za eden Hektor. Judo slatka! [to stoi{ ko zdrven? Dimen Na vtoriot del od svoeto ime.) Biron Orev~e kalaisano. Biron Ova ne mo`e da e Hektor. vo sporedba so ova. mo`e da se sopne. neka go nema. Armado Bojet Ama dali ova e Hektor? Kralot 293 Mislam Hektor ne bil olku dobro izdelkan. ne e smerno.) Princezata Kutriot Makaveec. Holofern Ova ne e fer. (Izleguva Holofern. Dimen Iako {egata mo`e da mi se vrati. Ne. sega vesel }e bidam. Longavil Biron Mars. Kralot Dimen Hektor. semo}niot. Bojet Piskite mu se mali. Zna~i gubi se. istoto }e te snajde{e. oti licata gi menuva ko ~orapi. Bojet A bidej}i e magare. Dimen . be{e samo obi~en Trojanec. tuku so ciment. Dimen Ovoj e ili bog ili slikar. ama go sredija ko nikoj. ne e ubavo. doa|a vooru`en Hektor. Biron Magare do Juda? Zna~i pove}e ne Juda Makaveec tuku Juda Magareec. Dimen Ko da e tele{ka. Ahil. I zgora so cinet. Limon. skrij ja glavata. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. Bojet Svetlo za gospodinot Juda! Se stemnuva. (Vleguva Armado kako Hektor.

Torlak Toga{ Hektora }e go kam{ikuvaat poradi toa {to @akeneta e trudna od nego. Armado Longavil Taa smrdlivka. trudna e. Toj cvet sum jas. Ovoj Hektor vo s# go nadminuvase Hanibal. - Toa nane. va{e e. nie sme mnogu odu{eveni. No jas }e turkam do kaj sto mi stiga umot. crno & se pi{uva na kutrata devojka. dva meseca ve}e. Dimen . Armado Lorde Longavil. Tisina! Mars semo}niot. Armado Megdanyijata sladok e mrtov i gnil.) Princezata Govori. a Hektor e zagar.294 Armado Vilijam [EKSPIR Armado Ja obozuvam vleckata na tvoeto slatko gospodstvo. duri mu cuka{e srceto. Armado Sakas da me incriminiras pred velmozive? ]e umres. za{to odi protiv Hektor. drustvoto e na pat Torlak Batka Hektor. Dimen Dimen Za{to ne mo`e na ar{ini. kopjonosec silen na Hektora mu dade dar. piliwa slatki. toj bese covek. taa e na pat. ne kolvajte gi koskite na pogrebaniot. hrabar Hektore. Dimen Da. (Biron istapuva napred. podarete mi go vaseto setilo za sluh. na naslednikot Ilionski covek tolku mo}en za neprestajno da se bori od utro do mrak von nastresnikot dvorski. Armado Sto sakas da kazes? Torlak S# duri ne ja zemete na sebe ulogata na ~esen Trojanec. a }e go obesat poradi toa {to Pompej e ubien od nego. Bojet Ja saka na stapala. bep~eto ve}e kloca vo nejziniot mev. Longavil Uzdite moram da mu gi pu{tam. (Na princezata) Velicestvo slatko. jazikot zauzdi si go.

se isvinuvam. mo`am da se zakolnam. }e te predizvikam. Dimen Mesto za zapalenite veli~enstveni. nema da se bijam po kosula. Pompej vi frli rakavica. Biron Pompej se raspalil. Odam vo volneno. Torlak ]e se bijam po ko{ula. Armado Gospoda i vojnici. Biron A od koja pri~ina? Armado Armado @imi severniot pol.So sila ubavina ne biduva 295 Pompej. Bestra{en Pompeju! Molec Gospodaru. golem. Armado I mozam i sakam. ti nema ramen! Bojet Pompej. a taa mu e izre~ena vo Rim koga snema platno. i od toga{. srciwa moi slatki. Ne sum Nordiec: ima da te sma~kam i toa so me~. Ve molam pozajmete mi go ona moe oru`je u{te edna{. Torlak Nema da se boram so pol. golem Pompeju! Pompeju gramaden! Dimen Hektor se trese. Maslo vo ognot! Maslo vo ognot! [ilkajte gi! [ilkajte gi! Dimen Hektor }e go predizvika. pa makar i da nema ma{ka krv v stomak dovolna da nadoi edna bolva. (Vleguva gospodin Markad. glasnik. Markad Dimen Golata vistina e deka nemam kosula. ne nosi ni{to osven edna pa~avra od @akeneta i toa pokraj srce ja nosi kako amajlija. golem. ti si slaven! Biron Pogolem od golemiot. Ne gledate deka Pompej se soblekuva za bitka? [to vi pa|a na um? ]e vi otide ugledot po petlite. po kazna. Biron Da. dozvolete da ve smiram i vrazumam. Dimen Toa ne mo`ete da go odbiete. Bojet Taka e.) .

nema korist od taga po zagubenite prijateli kolku {to ima mesto za radost po prijatelite steknati sega. Kralot Ne odete. patuvam ve~erva. mnogu vreme treba. ednostaven zbor najdobro stiga do na`alenoto uvo. (Izleguvaat veli~enstvenite. vremeto ni be{e devetta gri`a. veli~estvo? Ne ve sfativ. va{iot tatko Princezata Umrel. razre{ka nosat na ona za koe. pa }e si dobijam zadovoluvawe kako vojnik. inaku. blagoroden lordu! [tom tovar imate na srce. gospo|o. ostanete. sega disam slobodno. Prostete {to blagodarnosta mi e tolku {tura za {tedroto ispolnuvawe na baraweto krupno. tokmu pri krajot. {totuku o`alostena. ve molam.) Kralot Podgotvete. toa imav da ka`am. za{to. vaka podobro }e go sfatite kralot. koj{to vaka nikako ne bi mo`el da ubedi. Kralot. Biron Odete veli~enstveni! Scenata se obla~i. bog da go prosti! Markad Tokmu taka. Markad Vilijam [EKSPIR @al mi e. Zbogum. Iskreniot. i ~esto. sepak qubovnata ponuda {to te~e{e ovde neka ne ja prekine i skr{ne oblakot od taga od namerata prvobitna. srde~no ve molam so mudrosta obilna da ni prostite ili sosem da ja skriete slobodata {to si ja dadovme na duhot. Bojet.296 Bog neka ve {titi. a od mojata du{a. pa iako na obrazot lipa roditelska taga i go zabranuva qubezniot quboven nasmev. n# izobli~i i vozbudata ni ja Princezata . gospo|o! Princezata Dobro ni dojdovte. gospo|o. ubavinata va{a. Vi blagodaram na site za siot va{ napor. Kralot Isklu~itelnite migovi isklu~itelen na~in nalo`uvaat tamu kaj{to ita od ne{tata tekot. Poradi vas. Go vidov denot na nepravdata niz dupceto na razumot. i gre{no si poigravme so dadeniot zavet. Markad. Dami. Princezata Biron Podgotvete s#. Armado [to se odnesuva do mene. no zabavata ni ja prekina. Princezata Kako se ~uvstvuvate. jazikot ne e u~tiv. za{to vest jas nosam {to na jazik mi te`i. velam. {to bevme presmeli vo odnesuvaweto na{e pri razgovorot a za {to vinovna be{e pitomosta va{a. Premnogu sum ta`na.

zgre{ivme kon sebe i gre{ej}i edna{ sakame da sme ve~no verni kon onie {to n# navedoa na toa. gospo|o. prekuso vreme za spogodba da se sklu~i {to za sekoga{ }e va`i. Kralot Barem sega. Princezata Mi se ~ini. premnogu vina gorka. gi izvalkavme vo va{ite o~i dostoinstvoto na{e i ~esta. Ako ovoj osameni~ki. a i sme{no na nas izgleda{e toa. oblekata skudna. seta voobli~ena od okoto pa ko nekoe oko prepolna sliki neobi~ni. vo poslednata minuta na ~asot. va{ite darovi. bomasta krasnore~ivost za vremeto da se skrati. tuku taa i niz isku{enijata ostane qubov. Ne. ko qubovta {to e seta polna neprikladni struni. dami. Pogolema va`nost od ovaa {to vi ja ka`av ne im pridadovme. qubeznost.kon vas. sekoga{ privle~ena od ne{to drugo ko okoto {to skoka so pogledot od predmet na predmet. nema. nastroenija ~udni. zatoa velam vaka: ako za qubovta moja. vsu{nost. pustinski predel. bidej}i qubovta na{a e va{a i gre{kite {to qubovta gi pravi se isto va{i. }e go zatvoram ova u`aleno telo vo domot na tagata kaj{to solzi . na toa. Rozalina Nie ne gi cenevme taka. ne. grev samo po sebe. Princezata Gi primivme va{ite pisma polni qubov. i na na{iot mominski sobir. n# navedoa nebesnite va{i o~i zagledani vo gre{kite na{i. a pri~ina. vetete ni ja va{ata qubov. glasnicite na qubovta. storete go toga{ ova: bidej}i na zavetot ne vi veruvam. tvrdata postela. Dimen Pismata na{i. zaminete vedna{ vo nekoj zafrlen. A dotoga{. vaka se ~isti i se pretvora vo doblest. gospodine. ne go svenat cutot na va{ata qubov.So sila ubavina ne biduva 297 svrte duri i kon nesakaniot kraj na namerite na{i. Kako {ega. raskala{ena ko dete. palava pa duri luda. ubavi dami. pustinski `ivot ne ja promeni ponudata dadena so krv vrela. pa duri i ova neverstvo. zatoa izlivite qubovni va{i gi sfativme spored izgledot nivni. Zatoa. sakate ne{to da storite. pobarajte me zaslu`eno sosem i. premnogu grev na du{a vi le`i. vo dlankava mominska {to dlankata va{a sega ja qubi. iska`uvaa pove}e od {ega. prijatna {ega. Longavil A isto i pogledite na{i. duri dvanaesette znaci nebesni na Zodijakot ne pominat site. ako ni mrazot ni postot. ostanete tamu. daleku od site zadovolstva na svetot. znajte. . gi ocenivme vedna{ ko dodvoruvawe. pa dokolku zemaj}i ja palavosta qubovna ko pla{t od pajak na sebe. oblici. toga{ vie na istekot od godinata dojdete i pobarajte me. vi se kolnam deka }e bidam va{a.

Dimen Dotoga{ }e vi slu`am iskreno i verno. za vo laskawe i spokoj gi minam godinite mladi. dali da ka`am. Ako ova go odbie{. zapovedaj ne{to za qubovta tvoja da storam. ako sum qubov polna i vam malku }e vi ^esto za vas sum slu{ala. mila so mene. dojdete koga i kralot kaj gospo|ata moja mora. Biron A {to e. Marija Tolku e posli~no na vas. zatoa. Longavil Trpelivo }e ~ekam. polni ste prestapi i prevari mnogu. ti blagodaram `eno moja? Sepak zavet ne davajte. u{te pred da ve vidam i pred dolgiot jazik na svetot da razglasi deka ste ~ovek ve{t za {egi. malkumina visoki se tolku mladi. {to e so mene? Rozalina I vie niz ~istili{te da minete treba. prozorecot na srceto moe yirni i vidi kolku krotka molba odgovorot tvoj go ~eka. Biron [to umuva gospo|ata moja? Pogledni me mila. Rozalina Katerina Ne. poln zajadlivost i ostroumni sporedbi koi ne po{teduvaat nikogo {to }e se najde pod milosta na va{iot mnoguzna~en udar. nenadejno smrtta da me zgrabi sega! Otsega srcevo vo tvoite po~iva gradi. za da se iskoreni pelinot od umot va{ .298 Vilijam [EKSPIR `alosnici }e ronam za pokojniot mi tatko. Dimen A {to mi se pi{uva mene. Vo okoto moe. so trojna qubov vi gi posakuvam trive ne{ta. ako naklonosta moja vi treba edna godina mora da ja minete bez prekin vo poseti ma~ni na bolnite lu|e. dobro zdravje i ~esnost. Longavil [to veli Marija? Marija [tom dojde krajot na godinata smeren crninata }e ja smenam so prijatel veren. Edna godina i den u{te zgora ne sakam ni zbor da ~ujam od dodvoruva~i bez brada. ili pove}e odbijam od nego. toga{. {to mene? @ena? Katerina Brada. Kralot dadam. da se razdelime sega ko lu|e za posle na srcata da n# ni ostani u|e. da ne go skr{ite lekoverno. Katerina Ako ova. no vremeto e dolgo. gospodine. Dimen O. lordu moj Biron.

no ako ne saka. za edna drama toa }e bide premnogu vreme. nikoga{ vo jazikot na onoj {to ja pravi. qubeznive dami mo`ea {egata so komedija da ja svr{at sami. }e mora. otfrlete go toj manir pa }e ve najdam o~isten od toj porok i }e bidam radosna {to ste se izmenile. a zada~a }e vi bide so seta mo} i napor na va{iot bistar duh da gi naterate bolnite nemo}nici da se smeat. gospo|o.So sila ubavina ne biduva 299 ploden i mene da me dobiete. vie vo ovie godina dena kataden po vezden }e gi posetuvate mol~elivite bolni razgovaraj}i so tie {to ofkaat. pa ako bolnoto uvo zaglu{eno od lelekawata na sopstvenata bolka saka da gi slu{a rugawata va{i. veselosta ne mo`e da prodre do du{ata vo bolka. udostojte me Princezata Ne be{e ona Hektor? Dimen Blagorodniot vitez od Troja. Kralot Dobro de. mil moj kralu. ostanete zbogum! Kralot Ne. Dadov na sebe savet. toa ne mo`e da bide. bez {to da me dobie ne mo`e nikoj.) Armado Slatko velicestvo. Biron @iva smea da podbodnam vo grloto na smrtta? Nevozmo`no. Biron Ne zavr{uvame ovde ko vo nekoja stara drama. }e sakate li da go cuete sto onie dvajca uceni lu|e go skrpija ko Princezata . Biron Godina! Dobro. Rozalina Toa e na~in podsmeva~ot malku da se svesti. Biron Da. Xek ne se `eni so Xuli. ~ie vlijanie svoj zarodi{ ima vo ona dopa|awe neodgovorno koe na budalite mu go delat slu{a~ite plitki. no treba i ne{to i drugo predvid da se zeme. samo godina edna i u{te den zgora pa toga{ }e zavr{i. Uspehot na dosetkata vo uvoto le`i na onoj {to ja slu{a. (Se vra}a Armado. I se sakolnav na Zakeneta deka tri godini }e oram so ralo sa qubov na nejsinata slatka qubov. No isvonredno ceneta vosvisenost svetla. pa. Armado ]e ti gi baknam prstite kralski i }e zaminam. }e pre`iveam odewe po {tici! Edna godina pravewe {egi po bolnici! (Na kralot) E. ako vi e po volja. ne ve pu{tame po pat sama. prodol`ete toga{ pa }e ve zemam zaedno so ovoj va{ porok.

srebreno beli i laliwa ne`ni. `olti i fini so radost bojat livadi celi kukavicata toga{. }e gi soslu{ame. prolet: Prvoto go prikazuva buvot. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. Molec. Kralot Viknete gi brgu. PESNA Koga mrazulci na sekoj yid visat i kravarot Diki ~eka da dojde Badnik i Tomevci drva nosat. vrani. uut. Ver. ut. veselinka ve{a. od onaa Ver. uuut. od sekoe drvo go ismeva `enetiot i vaka pee prvo: Kuku! Kuku. Armado Prolet Koga margaritki {areni i sinoli~ki sini i zumbuli krevki. Armado Ej!Ej! Vamu! (Se vra}aat Holofern.) Od ovaa strana e Hiems.) Zima . vtoroto kukavicata. ut. pocni. Nataniel. duri Xoan debelata tenxereto go me{a. Torlak i drugite. odvaj di{at i mlekoto v dom smrznato stiga v ra~nik koga krvta smrznuva i bespa}e e {uto toga{ no}e pee okokoren utot. veselinka ve{a duri Xoan debelata tenxereto go me{a. ~avki se slu{a i devojkite platnoto letno go belat kukavicata toga{. 0 Koga glasno veterot duva i razigrano re`i popovata pila i pticite dro~at vo sne`nata ruva i nosot na Mari crven e od sila. koga rak~iwata pr`eni cvr~kaat v pajnca luto toga{ no}e pee okokoren utot. uut. zima. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i `enetite ma`i! Koga ov~arot v {upelka sviri po du{a i veselite ~u~uligi ora~ot go budat koga skok na potpolo{ki.300 Vilijam [EKSPIR pofalba sa buvot i kukavicata? Toa trebase da bide na krajot od naseto prikasanie. uuut-ut. (Izleguvaat. kuku: o zbor {to neprijatno gi pla{i`enetite ma`i! Zborovite na Merkur zvu~at grubo po pesnite na Apolon. ut.

301 . zandana i zatvor kako zapek. konstipacija.So sila ubavina ne biduva (Bele{ki) 1 Igrata ovde e na zborot zatvor {to zna~i i zatvor kako temnica.

.

.

.

Naslov na originalot: Much Ado About Nothing .

}erka na Leonato Beatri~e. . milenik na Don Pedro Benedik. isto Pisar Sve{tenik Mom~e Hera. pridru`nici. pridru`ni~ka na Hera Ursula. isto Glasnici. negov polubrat Klaudio.LICA: Don Pedro. stra`ari. mlad velmo`a od Padova. negov brat Baltazar. upravnik na Mesina Antonio. mlad grof od Firenca. vnuka na Leonato Margaret. ~ovek na Don Huan Dren. ~ovek na Don Huan Konrad. princ od Aragon Don Huan. isto milenik na Don Pedro Leonato. priglup ~inovnik Talpa. sluga na Don Pedro Bora~io.

.

ja otkrivaat i nivnata neizbe`na moralna glupost. Iako lo{oto zabele`uvawe ili delumnoto slepilo na Leonato. Klaudio i Benedik vo Od vlakno ortoma re~isi doveduvaat do tragi~en kraj. Vo prvoto folio izdanie od 1623 godina glavno e prepe~aten istiot tekst od kvarto izdanieto od 1600 godina. . homonimi na vremeto. nesposobnosta na likovite da ja vidat o~iglednata podlost na Don Huan. element {to mnogu kriti~ari go smetaat za mo{ne vlijatelen vo podocne`niot razvoj na visokata drama. namerata mu e seriozna. Ova e prv prevod na Od vlakno ortoma na makedonski jazik. Vo kvarto izdanieto od 1600 godina. kriti~arite ja smetaat za sjajno no neizbalansirano delo. Prozata. sepak [ekspir najmnogu poka`uva interes za komi~nite implikacii {to proizleguvaat od lo{oto zabele`uvawe a ne od ~istoto gledawe. Sepak. se ~ini namerno vmetnata za plasti~no i velelepno da gi prenese inteligentnite dueli pome|u Beatri~e i Benedik. se uka`uva deka deloto e prethodno igrano od grupata na lordot ^emberlen. nivnoto povr{no razbirawe na qubovta. Ovaa romanti~na komedija. ako na~inot mu e komi~en. Talpa i drugite sporedni likovi isto taka izmisleni od [ekspir u{te pove}e go odvlekuvaat vnimanieto od glavnite likovi. ako odime ponatamu. dominira vo deloto. zborlesta Beatri~e i zakoraveniot ergen Benedik. gledame deka celoto op{testvo za koe govori [ekspir e polno so eden vid civilizirana plitkost. Dren. nivnata maka i onaka ne treba da se sfa}a seriozno. Postoi edna neprevedliva igra na zborovi vo naslovot na Nothing-Noting. Kako {to uka`uva i samiot naslov. Glavniot zaplet se temeli prete`no vrz edna prikazna od Mateo Bandelo vrz koja se nadogradeni delovi od Besniot Orlando na Ariosto. Ili. koja ja sugerira primarnata tema na [ekspir: sposobnosta da se zabele`i niz nabquduvawe razlikata pome|u pojavnosta i su{tinata zad taa pojavnost.Komedijata Od vlakno ortoma prvpat se pojavuva vo 1598 godina. Osven ova. Don Pedro. Glavnata prikazna za Hera i Klaudio blednee pokraj ostroumnite dvoboi pome|u bistrata. likovi vneseni vo izvornata prikazna od samiot [ekspir. Upotrebata na proza za gradewe na ostroumen dijalog pome|u aristokratskite likovi e va`en nov element vo {ekspirovata drama. nivnata nemo} da ja sfatat su{tinata na sakaweto i brakot. Dramata izobiluva so nezabele`uvawa na su{tinata (notings) koi vodat do la`ni zaklu~oci. svet naiven i nesposoben da se brani pred jasno vidlivite kanxi na zloto.

.

Leonato Iskren izliv na iskrenost. Glasnikot Zaslugite mu se golemi pa takvi se i po~estite od Don Pedro. Glasnikot Mnogu e blisku. Gledam ovde deka Don Pedro so mnogu po~esti go opsipal mladiot fiorentinec Klaudio. duri za da ne ispadne radosta neskromna toj & udri pe~at na taga. Leonato Pobedata vredi dvojno koga vojskovodecot ja vra}a vojskata doma `iva i zdrava. takov nema{e vo na{ata vojska.^in PRVI Scena 1 Mesina. lavovski dela vo ko`a od jagne! Navistina gi nadmina o~ekuvawata i ne o~ekuvajte od mene so zbor da vi gi prenesam! Leonato Za kogo pra{uvate. dali gospodinot Bocka~ se vrati od bojot ili ne? Glasnikot Ne poznavam nikogo so takvo ime. Nikoj ne o~ekuva{e tolku od negovata mladost. Leonato Da ne se rasplaka? Kolkumina blagorodnici zagubivte vo bojov? Glasnikot Malkumina od ugled a nieden poznat. Leonato . gospo|o.) Leonato Pismovo veli deka Don Pedro od Aragon doa|a ve~erva vo Mesina. Pred ku}ata na Leonato. go ostaviv na desetina kilometri od ovde koga trgnav. Nema poiskreni lica od onie {to vaka se mijat. Kolku e podobro da pla~e{ od radost otkolku da se raduva{ na pla~! Beatri~e Ve molam. Hera. vnuko? Toj ima vujko ovde vo Mesina i mnogu }e se Kako malo dete. Beatri~e i drugi so glasnik. Leonato Glasnikot izraduva. Glasnikot Nemu ve}e mu predadov nekolku pisma i ne mo`e{e da ja skrie radosta. (Vleguvaat Leonato.

polnet e so doblesti. Beatri~e Deka e polnet. a so {to e polnet toj? No {to se mo`e tuka. gospo|o. ~etiri od negovite pet uma mu kidnaa ko popareni. no kakov e koga }e zastane pred ma`? Beatri~e Navistina ami kako.Od vlakno ortoma 311 Glasnikot Hera Bratu~etka mi misli na gospodinot Benedik od Padova. Beatri~e Se zemame ama toj sekoga{ ostanuva pokus. mu e kako |upska torba. ne se somnevam. gospodine. kolkumina ubi? Za{to jas vetiv deka }e gi izedam tie {to toj }e gi ubie. ama kolku {to go znam. No ve molam. Glasnikot Toj se vrati dobro raspolo`en kako i sekoga{. ni toj nema da vi ostane dol`en. . Beatri~e Dobar e vojnik koga pred nego stoi dama. vernosta mu trae kolku i oblikot na palarijata. Beatri~e Toj izlepi oglasi niz cela Mesina i go predizvika Kupidona na dvoboj so streli: a {utot na vujko mi. se potpi{a kako Kupidon i go predizvika na dvoboj so bocki od trn. Glasnikot Gledam. deka gospodinov vi e posleden na listata. Za jadewe znam deka mu nema ramen Glasnikot Ama i kako vojnik e dobar. Koj mu e sega drugar? Sekoj mesec ima nov pobratim. Leonato Ne sfa}ajte ja pogre{no vnuka mi. Beatri~e Da mi be{e prv. }e ja zapalev. znam. koga pro~ita. pome|u nea i gospodinot Benedik postojano se vodi nekakva {egaxiska vojna: A se sretnat vedna{ se zemaat na ududu.Ve molam. ja menuva so sekoj nov kalap. koj mu e sega drugar? Zarem nema nekoj mlad . Leonato Vnuko. gospo|o. Pred damata gospodin. koja e razlikata me|u polneta piperka i polnet ma`? Za piperkata se znae. premnogu go imate zemeno na zab gospodinot Benedik. pa sega na kutri~kiot mu ostana samo u{te eden kolku da se razlikuva od negoviot kow i da si se zanesuva deka s# u{te e su{testvo {to misli. Glasnikot Dobro se poka`a vo vojnava. kolkumina ubi i izede vo vojnava? Dobro. site sme smrtni. pred ma`ot ma`. gospo|o. Od najpresniot megdan {to go spodelivme. Glasnikot Beatri~e Navistina? Da ne vi muvlosa del od hranata pa nema{e koj da ja smavne? Mevot.

sepak tvrdam deka ni za seta Mesina. gospo|ice! Za{to li~ite na tatko dostoen za po~it.312 Vilijam [EKSPIR kavgaxija {to trgnal so nego na pat za pekolot? Glasnikot bi trebalo da vi olesne na du{a. Vie toga{ u{te bevte dete. Don Pedro Ostanete. Benedik Da ne se somnevavte {tom ste ja pra{uvale? Leonato Nemav zo{to. Beatri~e Tokmu taka mi vele{e majka & . nikoga{ nema da ve fati ludilo. Beatri~e Mnogu {irokogrado go sfa}ate sopstveniot tovar. taga me obzema. . Leonato Vas. a radosta me napu{ta. lu|eto obi~no begaat od tro{ok a vie si go navlekuvate na vrat. .) Don Pedro Gospodine Leonato. Benedik Opaa. taa ne bi sakala da mu ja nosi glavata na ramena. gospodine Benedik. Nikoj ne ve ferma. gospodine. gospodine Benedik. gospo|icata sama ka`uva koj & e tatko. Don Huan. (Vleguvaat Don Pedro so Baltazar i drugi. Vsu{nost. Klaudio i Benedik. Leonato Nikoga{ ne sum go smetal za belja va{eto doa|awe.Bidete sre}ni. po ova mo`e da se vidi kakov ste sega koga porasnavte. a zarazeniot vedna{ fa}a ludilo. Beatri~e Taka e! Duri ni na kukuvden! Glasnikot Doa|a Don Pedro. gospo|o. vnuko. Don Pedro Naj~esto e vo dru{tvo so blagorodniot Klaudio. sam si go baravte i si go dobivte. no koga vie si zaminuvate.Ova mora da e }erka vi. dojdovte da si ja pre~ekate beljata. }e potro{i celo azno pred da se izle~i! Glasnikot Sakam da ostaneme prijateli. dali dobro ~uv? Milata gospo|ica Majtapxika? Ne znaev deka u{te ste `ivi! Opaa. Benedik Da re~eme gospodinot Leonato & e tatko i da re~eme taa li~i na nego. Benedik. Gospod neka mu e na pomo{ na blagorodniot Klaudio! Ako fatil Benediktis. Leonato Gospode bo`e! ]e mu vleze pod ko`a kako bolest: pozarazen e i od ~uma. za{to koga od belja }e se spasite. Samo vie drobete si. Beatri~e .

ama ja poglednav. pove}e bi slu{ala kako ku~eto mi lae po nekoja ~avka odo{to nekoj ma` da mi se kolne deka me qubi. so isklu~ok na vas. inaku. no sakam da vi se zablagodaram. va{iot brat. gospod neka vi e na pomo{. i bidej}i se smirivte so princot. odime zaedno. Benedik i da ne poka`e{e zamor. gospodaru.) Klaudio Benedik. mojot drag prijatel Leonato n# kani site kaj nego. Mu velam }e ostaneme najmalku mesec dena a toj od srce moli da se slu~i ne{to za da ostaneme pove}e: mo`am da se zakolnam deka ne e licemer i deka molbata mu doa|a od srce.No sigurno e deka site dami umiraat po mene. . No vie terajte si. . da odite napred? Don Pedro Dajte mi raka. sirotite. Don Huan Samo vie ostanete si takva! Taka barem eden od gopodata }e ja izbegne sudbinata da mu go izgrebat liceto! Beatri~e I izgrebano ne bi mu bilo pogrdo od va{eto. Beatri~e Pile {to govori so mojot jazik e podobro od yver~eto {to govori so va{iot. Jas zavr{iv! Beatri~e Sekoga{ zavr{uvate ko klapnat kow. a jas bi sakal srcevo da ne mi e tolku tvrdo za{to. nema la`no da se zakolnete. ne ve poznavam od v~era. gospodine Benedik! Leonato. dali ja zabele`a }erkata na gospodinot Leonato? Benedik Ne ja zabele`av. (Izleguvaat site osven Benedik i Klaudio. Leonato Ako se zakolnete. gospodaru.Vi posakuvam dobredojde. Leonato. niedna ne sakam. veruvajte mi.Od vlakno ortoma 313 Beatri~e Kaj se ~ulo majtapot da umre koga pred sebe ima tolku lesen zalak kako {to e gospodinot Benedik? Duri i u~tivosta se pretvora vo majtap koga vie }e se pojavite. Beatri~e Sre}a nevidena za `enite. Benedik Zna~i vaka stojat rabotite: Gospodine Klaudio. Benedik Kamo kowot da mi be{e brz ko va{iot jazik Vi blagodaram: ne sum mnogu ve{t na zborot. }e bea na golem zort od eden opasen badijalxija. {to vo ova sme isti. Leonato Dali }e sakate. . vi dol`am celosna po~it. Don Pedro Toga{ u~tivosta e prevrtliva i nema karakter. Spolaj mu na gospoda i na mojata studena krv. Benedik Vakov majstor za papagali u{te ne sum sretnal. gospodaru.

ne bi si rekol sebesi deka sum se zaklel vo sprotivnoto. da ne e polna besovi. ve molam.) Don Pedro Kakva tajna ve zadr`a ovde pa ne dojdovte po nas kaj Leonato? Benedik Bi sakal va{ata svetlost da me prisili da ka`am. . vo nejzin prilog mo`am da ka`am samo edno: da ne e onakva kakva {to e. poveli. na koj dur da ve fatam? Jas s# u{te gledam bez o~ila i takvo ne{to ne mo`am da vidam. precrna za svetli falbi. Bratu~etka &. (Povtorno vleguva Don Pedro. Klaudio Ti misli{ deka se {eguvam. Don Pedro se vra}a po vas. ja {ie vo ubavina ko {to prvi maj go {ie trieset i prvi dekemvri. nosi mu go belegot i ofkaj vo nedelite ko netokmu. bi bila neubava. ne mi se dopa|a. ka`i mi iskreno kako ti se dopa|a. Benedik Ne znam. a bidej}i e takva kakva {to si e. i presitna za krupni falbi.314 Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio Vo nejze ja gledam najubavata gospo|ica na svetot. na primer. za moeto prosto i iskreno mislewe ili sakate da vi odgovoram spored mojot obi~aj kako zakolnat du{man na nivniot pol? Klaudio Ne. govori seriozno i razumski. Benedik Zarem do tamu e dojdena rabotata? Zarem ne ostana nieden ma` na svetov {to ne }e ja nosi {apkata na rogovi? Zarem pove}e nema da sretnam nieden {eesetgodi{en ergen? Toga{. slepo pikni si ja glavata vo tvrdiot jarem. mi se ~ini deka e preniska za visoki falbi. Benedik Da ne ja kupuvate {tom vaka policiski se raspra{uvate? Klaudio Zarem ne e svetot presiroma{en da kupi takov biljur? Benedik More bogat e toj da kupi duri i kutiv~e vo koe }e se ~uva. ne? Klaudio Da saka Hera da mi stane `ena. te molam. Gledaj. Tuku. te molam. Se nadevam nemate niet da stanete soprug. Benedik Zarem ne e skromna mlada gospo|ica? Benedik Dali me pra{uvate kako {to bi trebalo da pra{a ~esen ~ovek. seriozno li mi zboruvate? Ili pak si igrate majtap za da mi ka`ete deka Kupidon e dobar du{ka~ na zajaci a Vulkan izvonreden drvodelec? Ka`ete mi. Don Pedro Ti nareduvam kako na ~ovek {to mi se zakolnal na vernost.

Benedik Deka vo `ena sum za~nat. za da se ulovam? Don Pedro ^esen zbor. go govoram toa {to go mislam.e. deka `ena me odgledala i toa najponizno go priznavam so golema blagodarnost. no kako ~ovek {to se zakolnal na vernost. gospodaru: ‘ne bilo vaka. ako ja qubite. ne daj bo`e da bide poinaku! Don Pedro Amin. za{to gospo|icava e dostojna za toa. ne daj bo`e. Klaudio Vaka mi govorite. . niti pak znam so {to taa takvo ne{to zaslu`uva. Vnimavajte kolku mu e kus odgovorot: . grofe Klaudio? Jas mo`am da ~uvam tajna kako nem ~ovek.imajte na um. . More }e te vidam jas tebe. ama nikoga{ od qubov: ako mi doka`ete deka . Don Pedro Klaudio Isto i jas. Benedik Mo`e od gnev. Vo kogo? .Toj e zaquben. Benedik Isto i jas. od bolest.Ova e ulogata na va{ata svetlost. . Bidej}i ne sakam da storam grev iska`uvaj}i nedoverba kon edna od niv. Klaudio I nikoga{ ne si mo`el da ja igra{ ulogata do kraj bez tvrdokornosta na svojata volja. u{te pred da umram. nitu bilo taka. no lovci i zagari da mi se sobiraat na ~elo i da ne znam kaj mi e glavata . `imi site veri i zakletvi. Don Pedro Sekoga{ si bil nepokolebliv eretik vo preziraweto na poubaviot pol. vaka i }e be{e (odgovoreno). Klaudio Vaka da bilo (pra{ano). kako mi pripa|a{ od qubov. Benedik Ko vo prikaznata. od glad. gospodaru. }e si zemam za pravo na niedna da ne & veruvam. znam.kako ~ovek {to se zakolnal na vernost: . toa e ubeduvawe koe ni so ogan ne mo`at da go isteraat od mene: spremen sum so nego da umram na klada. ^uvstvuvam deka ja sakam. gospodaru. Don Pedro Deka zaslu`uva.na ova veruvajte mi.Vo Hera. Benedik Deka nitu ~uvstvuvam kako taa treba da se qubi. kusata }erka na Leonato. priznavam so blagodarnost. da bide vaka!’ Klaudio Ako strasnava qubov nabrgu ne se promeni. za toa malku }e po~ekaat.Od vlakno ortoma 315 Klaudio Benedik Slu{ate. ama. po {to sledi deka ne samo {to poubavo }e se nosam tuku i }e si ostanam ergen za navek. gospodaru.

Klaudio Dali Leonato ima sin. bez da mo`am toa brgu da go nadopolnam so dobra pija~ka. em ludo. Benedik Ako nekoga{ skr{ne{ od ovaa verba. sega pomo{ od vas mi treba. odete doma kaj Leonato. rezil na vekot }e stane{! Benedik Mislam deka sum sposoben za edna takva misija. Koga toga{ i diviot bik navlekuva jarem. samo majtapete se. Zatoa ostanete Klaudio Ako skr{nam. gospodaru? Don Pedro Toga{ pobrgu i zemjata }e se zatrese. Pred da prodol`ite so verglawe na dobro poznatite izliteni frazi. ve ostavam. a toj {to }e me pogodi. Don Pedro Don Pedro Dobro.) Klaudio Gospodaru. Don Pedro Ne. Don Pedro Qubovta moja od tvojata }e u~i. Klaudio Ako ova nekoga{ se slu~i. (Izleguva Benedik. naskoro. em roglesto.koga bi ja imalDon Pedro [esti juli. no ako nekoga{ itriot Benedik go navle~e. ako Kupidon ne se istresil siot vo Venecija. Ne. potapkajte go po ramo i nare~ete go Robin Hud. ja ima samo Hera. iskornete gi rogovite od bikot i nasadete mi gi na ~elo: pa neka me zalepat na tabla i so krupni bukvi kako {to pi{uvaat Ovde se iznajmuva dobar kow neka mi napi{at ozdola Ovde mo`e da go vidite o`enetiot Benedik. Vo me|uvreme. no i tie ukrasi se mnogu labavo pri{ieni. taa edinstveno . . vremeto }e poka`e. Don Pedro Dobro. Iskreno va{. ispitajte si ja sovesta! Zna~i. }e stane{ `ivotin~e. zaradi ova {to go re~e. Predmetot na va{iot razgovor na mesta e nakiten so krp~iwa. (Thomas Kyd: Spanish Tragedy) Benedik Diviot bik mo`ebi. ima da se trese{ pred nego kako prat. Benedik Da. ka`i & kako i }e vidi{ kolku spremna e da ja sfati i najte{kata zada~a {to dobro }e ti stori. obesete me kako ma~or i strelajte vo mene. Benedik. so vreme i vie }e se pripitomite. prepora~ajte me i ka`ete mu deka doa|am na ve~era za{to znam deka nagolemo ja sprema. Benedik So gospod na pomo{: Od doma. vedna{ izvadete mi gi o~ite so peroto na nekoj poet i obesete me na portata od nekoja javna ku}a kako tabla so slepiot Kupidon.316 Vilijam [EKSPIR nekoga{ }e pripadnam od qubov. dobar gospodine Benedik.

) . i sluhot }e & go zarobam so napad `estok na qubovnata storija moja: Potoa. (Izleguvaat. na tatko & s# }e mu ka`am. }e go raspetlam vo nea moeto srce. so melem od zborovi probav da ja le~am. no imav pogruba zada~a toga{. Don Pedro Ve}e se odnesuva{ ko zaquben ~ovek. mi se dopadna. u{te koga pojdovte na zavr{eniov pohod. na nivno mesto vo surija naviraat ne`ni. ja poglednav nejze so vojni~ko oko. sakaj ja! ]e zboruvam so nea i so nejziniot tatko i ti }e ja ima{. Znam deka ve~erva }e ima gozba. jasno e. poznavaj}i & ja ranata po samiot izgled! No za da ne se ~ini deka prebrzo ja dobiv. Pa neli ba{ poradi ova tolku krasna prikazna mi razvrza? Klaudio Kolku ne`no qubovta ja isceluvate. i }e & re~am na Hera deka jas sum Klaudio. pod maska }e ja prezemam ulogata tvoja. Don Pedro Zo{to mostot da e po{irok od tekot? Najdobar dar e ona {to e trebno. zaquben si. pa dopa|aweto ne stigna da sozree vo qubov: No sega {tom se vrativ i {tom vojni~kite misli se povlekoa molkum. a jas soodvetniot lek }e ti go snabdam. milni strasti {to mi velat kolku ubava e mladata Hera i kolku sum ja sakal pred da zaminam vo bojov. Samo soodvetnoto slu`i. dali ja saka{. i slu{a~ot go zamoruva{ so more zboroj: Ako ja saka{ ubavata Hera.Od vlakno ortoma 317 }e go nasledi. a zaklu~okot e deka taa }e bide tvoja: Od zborovi vedna{ da prejdeme na delo. Klaudio? Klaudio Gospodaru.

ubavo izgleda od nadvor. mislel vedna{ da ja iskoristi mo`nosta i da dogovori so vas. ]e vi go pratam pa sami raspra{ajte go.no.O. Ama brate. vo sekoj slu~aj. Leonato Dali se dobri? Antonio Zavisi od pe~atot {to }e im go stavi ishodot. }e ja izvestam }erka mi za da ne ja fati na spiewe ako ispadne deka ova e navistina to~no. (Vleguvaat Leonato i Antonio. (Pominuvaat nekolkumina preku scenata. Leonato Ne. ve molam. prijatelu. va{ata }erka i deka imal namera toa ve~erva. pa ako ovaa prifatela. Leonato Da ne ne bil so site ovoj va{ ~ovek koga ova vi go ka`al? Antonio Ni slu~ajno. Bister e i razumen.) Leonato [to e brate? Kade e vnuk mi. Vnu~ko moj dobar. ne. dojdete so mene. Obvivkata im e dobra. novosti mnogu ~udni za koi ne ste ni sonuvale deka se mo`ni. eden moj ~ovek volku ~ul: princot mu otkril na Klaudio deka bil zaquben vo vnuka mi.) . duri ne se poka`e kako jave .318 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Soba vo ku}ata na Leonato. . bidete na visina. drugo sakam da vi ka`am. da si gi ispolnime obvrskite vo uzbunava. Od razgovorot pome|u princot i grofot Klaudio koi {etale niz najgustiot del od mojot ovo{tarnik.) Rodnini moi. }e mi treba va{ata ve{tina. (Izleguvaat. na igrankata. va{iot sin? Dali se pogri`i za muzikata? Antonio Zafaten e so toa do gu{a. Odete vie i ka`ete & s#. znaete {to treba da se stori vo vakov ~as. da & go ka`e. sega za sega }e smetame deka rabotava e son.

) Don Huan Konrad Gospodaru! Zo{to ste neraspolo`eni od merata nadvor? Don Huan Zatoa {to nema mera okolnosta od koja ova se ispili. {to blagodet }e mi dojde? Konrad Mo`ebi nema da ve izlekuva vedna{. da jadam koga sum gladen. vo me|uvreme pu{ti me da si bidam ona {to sum i ne obiduvaj se da me smeni{. samo vo pravoto godi{no vreme }e imate dobra `etva. a ne da se smejam na se~ii {egi.Od vlakno ortoma Scena 3 Druga soba vo ku}ata na Leonato. da spijam koga sum pospan. kako {to veli{. no ne pravete go toa otvoreno tuku so razumna vozdr`anost. a mo`am da vi govoram i za eden skore{en brak. nevozmo`no e da fatite vistinski koren ako samite ne sozdadete povolna klima. No koj doa|a? [to ima novo. }e si go teram }efot bezmilosno. vo znakot na Saturn. Ne mo`am da krijam {to sum: Moram da bidam neraspolo`en koga za toa imam pri~ina. (Vleguvaat Don Huan i Konrad. a ne da se gri`am za ne~ija rabota. va{iot brat. Poarno da sum {ip vo trwe odo{to trendafil vo negovata milost. Don Huan A ako go poslu{am. Konrad Zarem ne mo`ete da imate nekakva polza od va{eto nezadovolstvo? Don Huan Seta polza vo `ivotot ja imam samo od nego. a ne da ~ekam dodeka nekomu mu tekne. }e kasam. ama barem }e ve nau~i na trpelivo podnesuvawe. Konrad Taka e. iako ne mo`e da se ka`e deka sum nekakov laskav namuzlija. Mene mi veruvaat samo koga imam uzda na usta ili jarem na gu{a: zatoa re{iv da ne pejam vo sopstveniot kafez. Don Huan Se ~udam {to ti. Da imam dovolno sloboda. Bora~io? (Vleguva Bora~io. ottuka i neraspolo`enieto mi e bez mera. Duri neodamna se smirivte so brat vi i sega ste povtorno vo 319 negovata milost. Konrad Poslu{ajte go razumot. vo ova. roden. princot. na krvta moja pove}e & li~i da bidam namrazen od site otkolku da go tokmam odnesuvaweto za da mo`am da is~emnam tro{ka qubov od nekogo. za{to samo nego i go upotrebuvam. a ne da ~ekam koga nekomu }e mu bide }ef. sepak nikoj ne mo`e da porekne deka sum otvoren podlec. da se smejam koga sum vesel. saka{ so moralen lek da ja le~i{ beznade`nata bolka.) Bora~io Doa|am od edna golema gozba. kralski go gostat kaj Leonato. Ako me pu{tat od sinxir. Don Huan Mo`e li da poslu`i za urnek vrz koj }e se izgradi nekakva nesre}a? Koja e taa budala {to saka da se vrze so nemirot? .

Don Huan Vidi go ti. na nekoj na~in. raka pod raka. Kamo gotva~ot da misli kako mene! . ne? Konrad Dodeka sme `ivi.) Don Huan Prekrasen gospodin! A na koja. }erkata i edinstvenata nasledni~ka na Leonato. gospodaru. kadev edna mnogu zagu{liva odaja. . }erata! Kako go dozna ova? Bora~io Dodeka najmen kako kaditel. Don Huan Koj? Doblesniot Klaudio? Vilijam [EKSPIR Don Huan Toga{ da odime vedna{ na gozbata. Vie ste mi verni i }e mi pomognete. Ako. gospodaru. toga{ sekako }e si ~estitam. naidoa.]e odime li da vidime {to mo`e da se stori? Bora~io Bora~io Vi stoime na raspolagawe. (Izleguvaat. Tokmu toj. Se mu{nav zad edna draperija i ~uv koga se dogovorija princot da ja izmoli Hera za sebe i otkako }e ja dobie. da mu ja dade na grofot Klaudio. toj mlad pili{tarec ja sobra seta slava od mojot poraz. nivnoto raspolo`enie se zgolemuva so mojata taga. mu na{tetam. frlil oko? Bora~io Na Hera. princot i Klaudio vneseni vo eden mnogu seriozen muabet. Don Huan Odime vedna{ tamu! Ovde mo`e da ima hrana za moeto nezadovolstvo. `iti s#.320 Bora~io Desnata raka na brat vi.

^in VTORI Scena 1 Salon vo ku}ata na Leonato. vnuko. Beatri~e Beatri~e So dobri noze i so silni stapala. i so dovolno pari v }ese. . Beatri~e Sovr{en ~ovek bi bil onoj {to bi stoel nasrede me|u nego i Benedik: prviov e kako trup i ne zboruva ni{to. (Vleguvaat Leonato. deka so tolku pis jazik te{ko }e si najde{ ma`. }e nema{ nikakvi rogovi? Beatri~e ]e nemam ako nemam ma`. Hera. a Prezajadliva e pove}e od samo zajadliva. a vtoriov e kako razgaleno sin~e i samo mele bez prekin. Hera Mnogu ta`na du{a. nema nikakvi. [to }e pravam so takov? Da mu gi natnam moite ali{ta i da go storam {ef na sobarkite? Ma`ot so brada e pove}e od mom~e. Taka }e go utnam bo`jiot dar: za{to se veli. takviot ma` bi ja osvoil sekoja `ena na svetot. cel ~as potoa mi idi ufunet. Beatri~e i drugi. za vakov blagoslov na kolena go molam Nego sekoe utro i sekoja ve~er! Bo`e! Ne bi mo`ela da podnesam ma` so brada na lice: poarno da si legnam na bodlikavo prase! Leonato Mo`e }e legne{ so ma` {to nema brada! Leonato Tvrdam. Leonato Zna~i polovina od jazikot na gospodinot Benedik vo ustata na grofot Huan i polovina od tagata na grofot Huan na liceto od gospodinot Benedik. Antonio.) Leonato Zarem ne be{e ovde na ve~era grofot Huan? Antonio Antonio Ne go vidov. Navistina e prezajadliva. se razbira. Kravata {to bode {uti rogovi ima. .ako uspee da ja pridobie. Leonato Zna~i ako premnogu bode{. no kravata {to premnogu bode. striko. Beatri~e Beatri~e Toj gospodin navistina izgleda kiselo! Sekoga{ koga }e go vidam.

vinata }e padne na muzikata. Leonato Vnuko. i navistina.No i pokraj seto ova. pravo kaj sveti Petar vo rajot. brate. toga{ }e mi izleze |avolot na sre{ta. da se ma`am za najbliskiot rodnina. vnuko.322 Vilijam [EKSPIR ma`ot bez brada e pomalku od ma`: onoj {to e pove}e od mom~e ne e za mene. gledajte sepak mom~eto da e ubavo inaku poklonete se u{te edna{ i re~ete. Baltazar. (na Hera) se nadevam. jas ne sum za nego. ako princot za ona vi govori. ko nekoj star rogonosec. odi v raj. a onoj {to e pomalku od ma`. vo s# }e go slu{ate tatko vi. Zarem ne bi bilo ta`no za `enata so nea da gospodari edno obi~no kup~e pra{ina? Da podnesuva smetka za svojot `ivot pred edna grutka nepostojana kal? Ne. za mene e grev. polno e zanes i hirovi. Don Huan. Beatri~e striko. (Vleguvaat Don Pedro. znaete kako da mu odgovorite. Leonato Se nadevam. slu{nete me. seriozna i {und muzika: prvoto dodvoruvawe e ogneno i naglo ko strastven pop-rok. polno starovremski spokoj i patina. da napravime mesto. Tatko. Sinovite na Adama se moi bra}a. Beatri~e Imam oko sokolovo. ako princot premnogu navali. Beatri~e Sigurno ne do denot dodeka Bog ne po~ne da pravi ma`i od nekoja druga gra|a a ne od zemja. samo do negovite porti. pa taka istancuvajte mu go odgovorot. Ba{ taka. preostro gledate na rabotite. tatko. gledam crkva na kilometri. Hera. ven~avaweto i kaeweto se kako zabavna. Benedik.) Don Pedro Gospo|ice. Kako {to }e zapovedate. s# pobrzo i pobrzo duri ne potone v grob. ova ne e mesto za devojki. zatoa. toj }e mi poka`e kade sedat ne`enetite i nema`enite i potoa dolgo i sre}no }e si `iveeme od utro do mrak. Leonato Vleguvaat gozbaxiite. Bora~io. Klaudio. dodvoruvaweto. dol`nost na bratu~etka mi e samo da se pokloni i da re~e. ne sakam nieden. zapamtete {to vi rekov. eden den }e ve vidam snabdena so ma`. Beatri~e Ako ne ve pobara vo vistinskiot ~as. potoa doa|a kaeweto i so svoite stakleni noze zapa|a vo te`ok {und. ka`ete mu deka za s# treba takt. kako {to mi zapoveda srceto. bratu~etko. Antonio A vie. Odi v raj. striko. vnuko. jas }e mu gi predadam majmunite i trk. . ven~avaweto smireno i smerno kako avstriski menuet. Za{to. Ursula i drugi pod maski. Leonato ]erko. Beatri~e. Margaret. } e zemam gro{ od me~karite kako kapar i }e im gi vodam majmunite v pekol! Leonato Zna~i re{ivte da odite v pekol? Beatri~e Ne. }e sakate malku da se zabavuvate so eden va{ obo`avatel? . so rogovi na glava i }e mi re~e.

Odgovori. ne sum. samo negova i ni~ija druga. Baltazar Don Pedro Amin! A koga }e vi bide po volja? Margaret Hera Koga }e mi se bendisa va{eto lice. Don Pedro So mene vo va{e dru{tvo? Na primer glasno se molam. Ursula Dobro ve poznavam. ako zboruvate za qubov. Maskata mi e ko pokrivot na Filemon. vie ste toj. Hera Zo{to toga{ maskata ne vi e od slama? Antonio Don Pedro So eden zbor. Antonio Pravo da vi ka`am. za va{e dobro. Baltazar Toga{ u{te pove}e ve sakam. Ursula Nikoga{ ne bi go imitirale tolku odvratno to~no da ne ste samiot toj. Margaret Hera Gospode. vo ku}ata e Jupiter. vie ste toj. Baltazar Na primer? Ursula Samo vie vaka ja ni{ate glavata. popot si go dobi. I trgni mi go od pred o~i koga igrata }e zavr{i! . tie {to }e ve ~ujat }e mo`at da re~at amin. Margaret A jas ne. pope! Baltazar . Eve ja negovata suva raka. so radost }e pojdam a so poradost }e si sjojdam. spoj me so dobar igra~! Pa i so vas ako mi e po volja. vie ste gospodin Antonio. ne daj bo`e lautata da bide ko nejzinata futrola! Don Pedro Odgovaram so molk. Govorete potivko. oti imam mnogu lo{i osobini. (Odat na strana.Od vlakno ortoma 323 Margaret Hera Ako odite popoleka i ako gledate qubezno i ako ne ka`ete ni{to. samo go imitiram.) Baltazar Bi sakal da vi se dopadnam.

manirite si se maniri i ne se menuvaat! Dosta. no voshitot ne proizleguva od negovata duhovitost tuku od negovata pakost. pa tie prvin se smeat pa go tepaat. povelete. (Igra. Ursula Vilijam [EKSPIR Beatri~e Nikoga{ ne ve nasmeal? Benedik Ve molam. vi se molam. no nema. vedna{ }e go frli vo taga i poti{tenost.) Treba da gi sledime prvencite. vi se molam! Mislite deka ne ve prepoznavam po va{ata bleskava duhovitost? Mo`e li da se skrie doblesta? Prestanete.324 Antonio So eden zbor. ne sum. Benedik Koj e toj? Vo s# {to e dobro. (Se slu{a muzika odvnetre. koj e toj? Beatri~e Zadrogaz na princot. veruvajte mi. Taka e. Znam deka vedna{ }e me ~epne so nekakva zlobna sporedba. ako ostane nezabele`ana. Beatri~e Deka sum opaka! . za{to ako n# povedat vo lo{o. Sigurna sum deka e tuka nekade. Benedik Ako slu~ajno go zapoznam }e mu ka`am {to rekovte za nego. Benedik Ne go poznavam. gi napu{tam na prviot sviok. Beatri~e Samo napred. koja. ili ako nikoj ne se nasmee. Beatri~e Beatri~e Sigurna sum deka dobro go poznavate. Ba{ bi sakala da me ~epne.Ova mora da go rekol gospodinot Benedik. edinstveno e talentiran da izmisluva nevozmo`ni kleveti: samo rasipiku}ite mu se voshituvaat. Beatri~e I nema da mi ka`ete koj ste vie? Benedik Ne sega. {to }e zna~i za{teda od barem eden kopan za{to {utrakot nema ni{to da kasne taa ve~er. Mnogu zdodeven {ut.I deka seta duhovitost sum ja crpela od edna edinstvena kni{ka? . za{to toj i gi zabavuva i gi luti lu|eto. vi se molam! Beatri~e Nema da mi ka`ete koj vi go re~e toa? Benedik Prostete mi. vie ste toj.) . Izleguvaat site osven Don Huan. Bora~io i Klaudio. Benedik Nemojte.

ko lihvarski sinxir? Ili pod mi{ka ko poru~ni~ki ~in? Nekako }e mora da go nosite za{to princot ve}e ja ima va{ata Hera. do prvata vrba. }e pojdete so mene? Klaudio Kade? Benedik Pa.princot prosi za sebe. taa ne mu dolikuva spored potekloto. Don Huan Ne ste vie gospodinot Benedik? Klaudio Dobro me poznavate. Bora~io no zlovestive gi ~uv so u{ite na Klaudio. toj e vquben vo Hera. toj sum. zatoa. i u{te se zakolna deka }e ja o`eni ve~erva. samo zbori i sekoe oko samo za sebe pregovara. za va{a rabota stanuva zbor. bez posrednik.) Benedik Grofe Klaudio? Klaudio Da. brat mi mnogu ve ima pri srce. Hero! (Se vra}a Benedik. za qubovta. Benedik Sega zboruvate ko xambaz na pazar. Benedik Ajde. Sigurno e taka. vie tuka mo`e da odigrate uloga na ~esen ~ovek.. Klaudio Isto i jas. za{to ve{terka e ubavinata i so ~inki vernosta vo krv ja topi. Gospojcite odat po nea a ostana samo edno maskirano lice. Taka se prodavaat goveda. brat mi e zaquben vo Hera i go vikna tatko & na strana ova da mu go ka`e. Ovaa vistina sekojdnevno se potvrduva a samo jas ne veruvav: zatoa zbogum. Klaudio Od kade znaete deka ja saka? Don Huan ^uv kako se kolne deka ja saka. Bora~io A toa e Klaudio.Od vlakno ortoma 325 Don Huan Navistina. Go poznavam po na~inot na koj stoi. toj sum. (Izleguvaat Don Huan i Bora~io. Don Huan Gospodine. Don Huan A sega da odime i malku da kasneme. grofe. Prijatelstvoto e verno vo s# drugo osven vo ~uvstvoto {to se vika qubov.) Klaudio Vaka odgovarav vo imeto na Benedik Mu posakuvam radost so nea. sekoe srce. Kako }e go nosite venecot? Okolu vratot. ve molam ubedete go da se trgne od nea. No dali pomislivte deka princot vi pravi usluga? .

`imi krstot. Don Pedro Zarem doverbata za tebe e prestap? Prestapot e kaj onoj {to ukral.) Benedik Kutroto pile popareno! Sega }e se mu{ne v grmu{ka.deka sum bil {ut na knezot. no vaka sam sebesi si ~inam nepravda. Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik Najnaiven prestap na edno u~eni~e koe. Benedik O. pa mi {iri muabeti. gospodinot {to igral so nea & ka`al deka mnogu ja napa|ate. deka va{ata milost gi pridobi simpatiite na mladata dama. Don Pedro Sakav samo pileto da go nau~am da pee a potoa da mu go vratam na sopstvenikot. a vie pravo vo stolbot! Klaudio Ako ne}ete. ~esno zboruvate. i mislam vistinata mu ja ka`av. (Povtorno vleguva Don Pedro. ne me bie vakov glas: tuku samo lo{iot. otr~alo da mu go poka`e na svoeto drugar~e a ova mu go ukralo. toga{ jas ve ostavam vas. .bez da pomisli deka sproti nejze sum jas. Benedik Ako i pileto pee kako {to vie zboruvate. Zboro- Opaa! Sega udrivte ba{ ko onoj slepiot.Do kade doturkav! Mo`e taka me vikaat za{to sum vesel! Da. vie mu go ukradovte gnezdoto. deka sum bil poglup i od vol. Benedik Pa sepak. Don Pedro Da go kam{ikuvaat? [to napravil? . gospodaru. toga{. kam{ikot ne bi bil na odmet.) Don Pedro Gospodine.326 Klaudio Ve molam. (Izleguva. presre}no {to na{lo pti~jo gnezdo. duri i maskata {to ja nosev mi o`ivea i navali da se kara so nea. taa mi re~e. za{to venecot bi mo`el da go nosi i sam a kam{ikot bi mo`el da vi go dade vam za{to. kade e grofot? Dali go vidovte? Benedik @imi krstot. ja odigrav ulogata na gospo|ata Rekla-ka`ala. a i venecot. i taka mi frla{e v lice kupi{ta gadosti i podmolnosti so takva ume{nost {to jas samo stoev ko ~ovek kraj metite vo kogo nani{anila i puka cela edna vojska.No gospo|icata Beatri~e da me znae a da ne me poznae! [ut na knezot! . kako {to mi se gleda. i mu se ponudiv da odime do prvata vrba za da mu napravam venec zatoa {to e napu{ten ili da go vrzam za kol bidej}i zaslu`uva da go kam{ikuvaat. Go najdov ovde skisnat ko da mu potonale site gemii. taa mene tolku me ocrni {to toa duri ni klada ne bi go izdr`ala. duri i dab so eden edinstven zelen list bi & vratil. Don Pedro Gospo|icata Beatri~e se `ali na vas. . . Ama }e se odmazdam vaka ili onaka. deteto vi go ukrade mesoto. mu rekov. opak uj na Beatri~e se zamenuva sebesi so svetot. ostavete me.

odo{to toj da me legne{e pa da stanev majka na tikvari! Go dovedov grofot Klaudio po kogo me prativte. navistina site kavgi. mo`ete da ka`ete deka sum go zagubila. ne mo`am da ja podnesam gospo|icata Alapa~a! Ne sum ni toa. Don Pedro More go legnavte.) Benedik Ne mo`ete da me pratite na izvr{uvawe na nekakva zada~a na krajot na svetot? Podgotven sum da trgnam po koja bilo rabota {to }e vi tekne: mo`am da vi donesam ~epkalka od najdale~niot }o{ na Azija. ete. ne zboruvajte mi za nea. nitu bolen. Benedik O Bo`e. Beatri~e Vsu{nost. gospo|ice.) Don Pedro Ete. . gospodaru. Leonato i Hera. pa zatoa. go kutnavte na ple}i. da vi donesam vlakno od bradata na Golemiot Kan. I lu|eto namerno }e gre{at samo za da odat tamu. u`asi i zbrki idat po nea. gospodaru. duri i krlukot da si go skr{i i da go frli v ogan. gospodaru. da. da vi gi donesam dimenziite na stapaloto na sveti Jovan. gospodaru.dve srca za negovoto edno. Na Gospoda se molam da se najde nekoj ve{ter pa da & zabai i da ja vrati. Nemate ama ba{ ni{to za mene? Don Pedro (Izleguva. grofe.bocka. vi tvrdam. Taa duri i Herkula bi go naterala da vrti ra`en. Don Pedro [to e so vas. Beatri~e Poarno vaka. go zagubivte srceto na gospodinot Benedik. . gospodaru. Beatri~e Grofot ne e nitu ta`en. Vi se molam.s# bi pravel samo da ne progovoram ni tri zbora so ovaa harpija. mi go ima{e pozajmeno za malku. ova e jadewe od koe mi se gadi. doa|a. Don Pedro Da ne ste toga{ bolen? Klaudio Nemam ba{ ni{to osven `elbata da ostanete so mene.Od vlakno ortoma 327 vite & se trwe i {tom otvori usta . Za{to. tuku samo u~tiv: u~tiv grof ko kisela piperka i qubomorna zolva! . }e vidite deka e pekolnata Ata vo ubavi ali{ta. nitu aren. Don Pedro Eve ja. dodeka e ovde. {to ste mi ta`en? Klaudio Ne sum ta`en. a jas na toa mu pla}av lihva. Zdivot da & e stra{en ko {to & se izrazite. da. gospo|ice. s# `ivo i divo okolu nejze }e crkne i svetot }e opusti s# do yvezdata Severnica! Ne bi se o`enil so nea pa makar vo ~eizot da go nosi siot miraz {to Adam go dobi pred da zgre{i. (Se vra}aat Klaudio i Beatri~e. nitu vesel. gospodaru. ~ovek mo`e da si `ivee v pekol spokojno i mirno ko vo svetili{te. da odnesam poraka do Pigmejcite. a edna{ navistina od mene go dobi so la`ni kocki.

taka jas sum va{: celiot vi se davam i nestrplivo ~ekam za razmena. . jas }e vi najdam ma`. sekoga{ e tamu kaj{to duva vetrot na gri`ite. bratu~etke. Rodnini. Don Pedro Navistina. Mu go ka`av ova na tatko & i toj nema ni{to protiv. Klaudio Ba{ taka i pravi. ja barav vo tvoe ime i ubavata Hera e dobiena. samo e te{ko za devojka da stigne do niv. Beatri~e Ne. rodnino. gospo|ice. osven ako ne mi se dozvoli da imam u{te eden za delnicite. gospodaru. site se zdru`uvaat! Cel svet taka pravi osven jas zavalijata! Ko da sum krastava. vi tvrdam deka. deka ste blisku do vistinata iako. Klaudio Molkot e najsovr{eniot glasnik na radosta. jas sum rodena da govoram samo veselo a ne ne{to seriozno. sigurno e. majka mi pi{te{e od bolka. ili ako ne mo`e{.Bratu~etka mi na uvo mu ka`uva deka & e v srce. a praznicite se mnogu retki! No. ko {to ste vie moi. gospo|ice? Beatri~e Ne. primete ja od mene }erka mi a so nejze i mojot imot. a veselosta najmnogu vi li~i. gospodaru. Mislam. Beatri~e Taka e. Ba{ bi sakal eden stvoren od tatko vi. zatni mu ja ustata so bakne` pa neka zamol~i i toj. brat {to e kako vas? Tatko vi sozdal odli~ni mlado`enci. Nemate. Za{to Klaudio. gospodaru. . Beatri~e Zboruvaj. grofe. na vas e redot. a bo`jata neka go blagoslovi! Beatri~e Zboruvajte. Negovata milost brakov go sredi. Ka`i go denot na ven~avkata i Bog neka ti dade sre}a! Leonato Beatri~e Grofe. Don Pedro Me sakate mene. rodeni ste vo vesel ~as. }e se pogri`ite za ona {to ve zamoliv? . no toga{ edna yvezda zaigra i pod taa yvezda se rodiv. prostete mi. kutri~koto budali{te. ako e taka. gospo|ice. gospodaru. Bog neka vi dade radost! Leonato Vnuko.Gospo|ice. toga{ pretpostavkata mu e gre{na. bi mi bila mala sre}ata koga bi mo`el da ka`am kolkava mi e. vie ste ko praznik. Don Pedro Va{iot molk me navreduva. imate veselo srce. spolaj mu. treba da si sedam v }o{ i da vikam ‘Najdete mi ma`! Najdete mi ma`!’ Don Pedro Gospo|ice Beatri~e. vi se molam.328 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Beatri~e Gospode bo`e. za{to.

za da & pomognam na bratu~etka mi da dojde do dobar soprug. no duri i toga{. nema da se {laeme tuku-taka. Ako go storime ova. taka }e go sredam Benedik {to i pokraj seta svoja ostroumnost i seta svoja prebirlivost. Don Pedro Ne podnesuva da & se govori za ma`. neli. da ostvaram Herkulovski podvig. mi ka`uvala }erka mi. {to zna~i u{te A Benedik ne e najbeznade`niot ma` {to go znam. Leonato Gospodaru. nikoga{ ne e ta`na osven koga spie. ]e ve nau~am kako da ja naterate va{ata bratu~etka da se zaqubi vo Benedik. a bez somnenie mo`am ako vie trojca mi pomognete i go pravite ona {to }e vi re~am. gospodaru. vo me|uvreme. odnosno da gi namamam gospodinot Benedik i gospo|icata Beatri~e da se zaqubat eden vo drug so strast silna kako planina. Don Pedro . Klaudio. Don Pedro Bi bila odli~na `ena za Benedik. Don Pedro Dobro. . gospodaru. (Izleguva Beatri~e. gospodaru. }e se zacapa vo Beatri~e. ima za {to da go pofalam: od blagorodno koleno e. striko. koga mislite da zastanete pred oltar? Klaudio Utre. Kupidon }e treba da ni nosi voda. sedum dena. gospodaru! Edna nedela da se vo brak. Don Pedro A i vie. zete. Leonato Mnogu malku taga ima vo nea. so pomo{ na vas dvajca.Od vlakno ortoma 329 Beatri~e Ve molam prostete mi. duri i ova e premalku vreme da go storam s# ona {to sum naumil. gospodaru. Leonato Ne pred ponedelnik. ubava Hero? Hera Se soglasuvam da pravam s# {to e pristojno. no vi tvrdam. Imam namera. Leonato Ne daj bo`e.) Don Pedro Mnogu prijatna i duhovita gospo|ica. dobro. gospodaru. so doka`ana hrabrost i potvrdena ~esnost. Klaudio Leonato I jas. Vremeto odi na paterici dodeka qubovta ~eka da mine niz obi~aite. se budi i umira od smea.So va{a dozvola.a jas. site dodvoruva~i gi zema na ududu. negovata slava }e stane na{a a nie } e staneme edinstvenite bogovi na qubovta. iako znae da sonuva ne{to neprijatno. makar po cena deset no}i da ne sklopam oko. Ba{ bi sakal da gi spojam. }e si go spu{taat do ludilo! Don Pedro Grofe Klaudio. Ni slu~ajno. se gleda deka ne vi e po }ef tolkavoto odlo`uvawe. vi stojam na usluga. .

grofot Klaudio }e se `eni so }erkata na Leonato. Don Huan Se se}avam. gospodaru. (Vleguvaat Don Huan i Bora~io. Don Huan Sekoja pre~ka. Don Huan Ka`i mi na kratko. no tolku elegantno {to ni{to ne~esno nema da se vidi na mene. mene mi slu`i. gospodaru.) Scena 2 Druga soba vo ku}ata na Leonato.330 Vilijam [EKSPIR Da vlezeme vnatre. pa }e vi ka`am {to sum zamislil. gospodaru. bolen sum od zer na nego. sluginkata na Hera. Bora~io To~no. Bora~io Mislam deka u{te pred godina vi ka`av. no jas mo`am da im ja rasipam rabotata. (Izleguvaat. Bora~io Mo`am da ja nagovoram vo koe bilo nezgodno vreme na no}ta da gleda nadvor od odajata na svojata gospodarka. Kako mo`e{ brakov da go spre~i{? Bora~io Samo ne~esno. i s# {to vo toj pravec deluva. sekoja sopka za mene }e bide lekovita. . kolku sum & mil na Margaret. prepreka.) Don Huan Taka e navistina.

Don Huan A kako seto toa }e go doka`am? Bora~io So dokazi {to }e go izla`at princot. Hera }e ja posramotat a Leonato ubijat. dovedete gi da go vidat ova to~no vo no}ta pred ven~avkata: za{to. zatoa dajte im mo`nost da me vidat mene pod nejziniot prozorec kako ja vikam Margaret Hera a Margaret mene Bora~io. pa prividnata vistina za neverstvoto na Hera }e izleze taka na videlo {to somne`ot lesno }e stane izvesnost i site podgotovki za ven~avkata }e se otka`at. Bidete postojan vo optu`bite. Te{ko }e vi poveruvaat bez da se uverat. vo me|uvreme. jas }e sredam Hera da bide otsutna.) . Bora~io Otrovot vo seto ova }e treba da go pu{tite vie. Pojdete kaj princot. brat vi. poka`ete deka od ~ist obyir. Bora~io Toga{ odete. a pred s# zatoa {to ja sakate ~esta na brat vi koj{to ovoj brak go ujdisa i od po~it kon negoviot prijatel koj{to na ovoj na~in }e bide izmamen od la`no nevina devojka. ka`ete im deka znaete oti Hera me saka mene.Od vlakno ortoma 331 Don Huan Don Huan I kade tuka gleda{ `ivot {to mo`e da mu donese smrt na ovoj brak? Bora~io ]e go sprovedam ova vo delo. najdete zgoden ~as da gi odvoite na samo Don Pedro i Klaudio. Don Huan Odam vedna{ da doznaam koga im e ven~avkata. Bidi ve{t i prefrigan vo rabotata i }e dobie{ iljada dukati. [to drugo sakate? Don Huan ]e storam s# samo da im napakostam. a mojata prefriganost nema da me zasrami. ne snobete se da mu ka`ete deka u`asno zgre{il {to go `eni slavniot Klaudio . (Izleguvaat. Klaudio }e go stavat na maka.~ii doblesti od merata nadvor }e gi istaknuvate . bez ogled kolkavo zlo }e proizleze. im go ka`uvate ova.so edna rasipana orospija kakva {to e Hera.

ko ~esen ma` i vojnik. se razne`il pa saka samo gitari i {upel~iwa.) Don Pedro Ajde Baltazar. govori ko v glava da mu se odr`uva simpozium za lingvistika. nema da dozvolam da me pravi tolkava budala. blaga. gospodaru. a sega. ama velam. se razbira. Benedik Znam. {tom pesnata svr{i }e si dobie lisecot vedna{ po mucka. Mo`e li do tolku da se izopa~am. stanuva predmet na sopstveniot prezir so toa {to i samiot }e se vqubi. Bogata mora da bide. Edna `ena e ubava. pesnata povtori ja. inaku ne doa|a predvid. vo sekoj slu~aj inaku ne bi ja zel pa duri da e i angel. gospodaru. doblesna. Pametam koga ne saka{e da slu{a nikakva druga muzika osven zvucite na barabanot i trubata. (Izleguva slugata. edna `ena nikoga{ ne }e me ma|epsa. Slugata Ama ve}e sum ovde. mene pak mi e arno. . (Vleguva Baltazar so lauta. normalno inaku nema ni da ja poglednam. a sega se pretvoril vo rasean lingvist. A takov ~ovek e Klaudio.) (Vleguvaat Don Pedro. Ha! Idat princot i musje Zacapankovje ! ]e se skrijam vo rasjevo! (Se zatskriva. sekako inaku {to }e mi e. ubava. soglaski i samoglaski mu fr~at na site strani. }e ja ~ueme pesnata? Klaudio Sekako.332 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vo gradinata na Leonato. Benedik Na prozorecot od mojata soba ima edna kniga. mene pak mi e arno. s# dodeka ne napravi ~ove~ka piftija od mene. Slugata Gospodine. . Druga e pametna. pametna. Nekoga{ zboruva{e prosto i razumno.) Benedik Mom~e. Pomnam koga znae{e da izodi i petnaeset kilometri pe{ za da vidi dobar oklop. ko namerno zamol~ana za po~est na muzikata da & dade! Don Pedro Vidovte kade Benedik se skri? Klaudio Mnogu dobro. ne velam deka qubovta ne mo`e da me pretvori vo piftija. no mislam deka nema {ansi. ama sakam da si tamu pa pak tuka. No s# dodeka ne sretnam `ena so site ovie doblesti vo sebe. toa e sigurno.Kolku ve~erta e tivka. (Vleguvaat Benedik i negoviot sluga. gospodine. najprirodno inaku nema ni da mi se pribli`i. Leonato i Klaudio. donesi mi ja vo gradinava.) Don Pedro Ajde.) Mnogu se ~udam koga eden ~ovek otkako }e vidi kolkava budala stanal drug ~ovek zatoa {to do u{i se zacapal vo nekoja `ena i otkako }e se iznasmee na vakvite plitki ludosti kaj drugite. a s# u{te da gledam so ovie o~i? Ne znam. a sega le`i petnaeset no}i buden i vo glavata go kroi noviot gradnik. blagorodna. mene mi e arno. pla~koto. interesna vo muabetot. Treta e doblesna. odli~na vo muzikata a bojata na kosata neka bide kako {to Bog saka.

. Ne pla~ete zatoa.) Slu{a{ Baltazar? Te molam najdi ni dobri svira~i za{to utreve~er treba da svirat pod prozorecot na gospo|icata Hera. notirawe! (Muzika. Don Pedro ma`ite neverni od sekoga{ bile. Klaudio Notirajte go ova pred notite moi. la`govci se ma`ite. se kolnat deka ja qubat. bo`estvena pesna! Sega du{ata mu e von sebe od voshit! Ne e malku ~udno {to edni ov~i creva imaat mo} od teloto ~ove~ko du{ata da ja vadat? Sepak za moi pari sakam da si slu{am samo rog! (Baltazar pee:) 1 Ne. ajde! Ili ako u{te saka{ da govori{. Don Pedro Toj navistina govori po noti. gospodaru.) Da be{e pes i vaka da zaviva{e sigurno }e go obesea: samo go molam gospoda. no sepak ja molat. Ne pla~ete dami. gospodaru dobar. ne ostavaj dolgo da te molam. Baltazar [tom za molba govorite.. negoviot grd glas da ne iskobi nekakva nesre}a! Poarno da ~uev kako mi graka nekoj no}en gavran. govori na noti. kleto ne otkrivajte deka srceto vi cvili tuku pejte. bilo na kopno ili negde na more verni ne bile ni na edno pile. neverni ra~ki od koga postoi prolet i taa cuti. }e pejam: oti mnogu dodvoruva~i tr~kaat po moma {to ne ja cenat.Od vlakno ortoma 333 Baltazar O. ne barajte glas tolku lo{.) Benedik Ete. Benedik (Od strana. Don Pedro Dobra pesna. zatoa ne pla~ete mili duri koga i si odat tie debili ne pla~ete luto. Baltazar Baltazar Ama lo{ e peja~ot. dosta so pla~ki ne bidete ta`ni i luti. neka v radost igra svetot! 2 Dosta so ta`alki.. gospodaru. Baltazar Baltazar Najdobrite. krenete glavi gore. pa ako saka{e i ~uma neka donese{e! Don Pedro Da. sekako (Na Klaudio. `imi s#. pej. Po~nuvaj. Don Pedro Najdobar dokaz za odli~nosta e koga sovr{enstvoto sopstveno se kudi. notiraj noti. ne! Dobro pee{ ko za vo ihtiza. niedna moja nota za notirawe ne e vredna. dvapati muzikata da ja grdi. Te molam.

Don Pedro Stori taka. zagriza. zbogum. Don Pedro Kako. ama deka go saka od dnoto na du{ata. bev ubeden deka duhot nejzin e otporen na site napadi na strasta. Klaudio Mo`ebi samo glumi. Leonato Nitu pak jas. Klaudio Don Pedro I toa e mo`no. ama naj~udno e {to vaka luduva po gospodinot Benedik kogo. Leonato I jas bev gotov da se zakolnam deka e taka. ne bila tolku sli~na na vistinskata. kako. tuka nema ni najmal somne`. na golema maka e. Benedik (Na strana. ja ~uvte }erka mi ve}e kako. Don Pedro A kakvi znaci na strast poka`uva? Dali ve}e mu ka`ala na Benedik {to ~uvstvuva za nego? Leonato Ne. gospodaru. gospodaru.) Dojdete. dajte mu u{te. i se kolne deka nema nikoga{ ni da mu ka`e. Leonato. gospodaru! Pa taa }e vi sedi.idete. ve molam? Me za~uduvate. Benedik Mo`no li e? Zarem ottamu duva vetrot? Leonato Pravo da vi ka`am. navistina vi ka`a. ovaa riba }e zagrize. Zagriza. da ne go slu{nev ova od ovoj belobrad gospodin. Leonato Kakvi znaci. osobeno koga Benedik e vo pra{awe. barem po s# ona {to do sega go poka`uva{e. ako e la`na. Leonato Da glumi? Gospode. [to be{e ona {to mi go podrekovte deneska deka vnuka vi Beatri~e se zaqubila vo gospodinot Benedik? Klaudio Taka. idete. nikoga{ la`nata strast. pti~kata zasedna (na strana na Don Pedro. Klaudio Vi ka`a. . taka. . pod ovoj dostoinstven lik sigurno ne se krie podlec.334 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Klaudio (Na strana) Zaka~ete dobra mamka na jadicata.) ]e pomislev deka e mestenka. (Izleguva Baltazar so lautata. se ~ini go ima zamrazeno za navek.) Nikoga{ ne bi pomislil deka taa gospo|ica bi zasakala nekoj ma`. ne znam {to da mislam.

mo`e duri da krene raka na sebe. pa se prekoruvala sebesi {to mu pi{ala na tip za kogo znaela deka }e ja ismee. }e mu napravi usluga onoj {to }e go obesi. Vaka stojat rabotite. Don Pedro Dobro bi bilo Benedik da doznae preku drug ako ve}e taa ne saka da mu ka`e. Leonato Mislite deka taka }e bide dobro? Taka postojano pravi. Don Pedro Kamo qubovta da ja naso~e{e kon mene: s# drugo }e ostavev na strana i }e ja storev moja vtora polovina. Don Pedro Koga ve}e go spomenavte listot hartija. . Klaudio So kakva cel? Toj samo }e si igra majtap so nea i }e & gi udvoi makite. bi go ismeala iako go sakam. a zanesot do tolku ja ima sovladano {to pone- . pla~ela. rekla taa.O mil moj Benedik! Samo neka Bog mi dade trpenie! Leonato Toa da go stori. kosi kubela. Taa e prekrasna. Ve molam. lipala. da. rekla taa. Klaudio Potoa padnala na kolena. Don Pedro Vo s# osven vo qubovta kon Benedik. molela. krvta pobeduva. mila gospo|ica a doblesta & e nadvor od sekoj somne`. se prisetiv na edna {ega {to ni ja ka`a }erka vi. kolnela. taka }erka vi veli: Zarem jas. vo devet slu~ai od deset. {to tolku ~esto go sre}avav so prezir. navistina.Od vlakno ortoma 335 Klaudio Taka e. Klaudio koga{ }erka mi stravuva deka vo o~aj. spored sebe. za{to stanuva po dvaeset pati no}e i sedi taka vo no{nicata dodeka ne ispi{e cel list hartija. }erka mi s# mi ka`uva. Leonato O! Go napravila pismoto parampar~e. da mu pi{am sega deka go sakam? Leonato Ova go veli koga po~nuva da mu pi{uva. pa sednala da go pro~ita. koga razumot i krvta vojuvaat vo tolku ne`no telo. Sudam za nego. veli }erka mi. a i pri~ina pravedna imam za toa za{to sum & i striko i staratel. Ja `alam. Klaudio A i pametna e od merata nadvor. Leonato O! . pa gi na{la Benedik i Beatri~e eden vrz drug ko dve stranici vnatre vo listot?Klaudio Ba{ na taa. ofkala.Koga go ispi{ala. za{to i jas bi go ismejala toj da mi pi{e. Leonato O gospodaru. ka`ete mu na Benedik i videte {to }e re~e toj.

sakate da vlezeme? Ru~ekot e gotov. za{to toj ~ovek ima strav od Boga iako toa ne mo`e da se ka`e spored nekoi otka~eni {egi {to gi pravi. Ako po ova ne po~ne da luduva po nea. Gospodaru. za{to veli deka }e umre ako toj ne ja saka. za{to ili mo{ne ve{to gi izbegnuva ili se vpu{ta vo niv so golem risjanski strav. ako go uriva mirot. mnogu e verojatno deka toj }e ja prezre. Don Pedro Dobro pravi. Don Pedro Kako Hektor. Loenato Ne. Klaudio Toj e mo{ne zabele`itelen ~ovek. kako {to znaeme site. Don Pedro Nadvore{no. Benedik mi e pri srce i bi sakal malku da se preispita za da sfati kolku e nedostoen za vakva edna dobra gospo|ica. toj izgleda dopadlivo. e prezriv po priroda. da ima ne{to. za{to ~ovekot. Don Pedro Neka ista vakva mre`a se frli i za nea: ova mora da go storat }erka vi i nejzinata sluginka. ne e vozmo`no. za{to ako mu ka`e deka go saka. i deka }e umre pred da mu otkrie deka go saka: i deka }e umre ako toj ja pobara za `ena a taa treba da se otka`e od voobi~aenata nequbeznost. mora da vleze vo raspraviite so strav i trepet. toga{ da ~ueme pove}e od }erka vi. sekako. Pa. znae da bide iskri~av. Dali sakate da odime kaj Benedik i da mu ka`eme za nejzinata qubov? Klaudio Hera e sigurna deka taa }e umre. ve uveruvam: a vo sreduvaweto na kavgite mo`e da se ka`e deka e duri i mudar. Klaudio A {to e pravo i pameten e. Leonato Ako ima strav od Boga.336 Klaudio Vilijam [EKSPIR Don Pedro A toa i go pravi. Ovaa gletka ba{ bi sakal da ja vidam! ]e bide prvoklasna pantomima! Da ja ispratime da go vikne za ru~ek. od vreme na vreme. Don Pedro Ni slu~ajno. a dotoga{ i rabotava malku }e se oladi. . Don Pedro Leonato Navistina. poprvo srceto }e & oslabe i pukne. vsu{nost. ]e bide zabavno koga sekoj od niv }e poveruva vo ludata zaqubenost na drugiot bez. Leonato Klaudio Jas smetam deka e i hrabar. pove}e nikoga{ nema da mu veruvam na svoite pret~uvstva. gospodaru. Navistina mi e `al za vnuka vi. da ja ostavime niz razmisla seto toa vo nejze da oslabi i ispari. mora da go ~uva mirot.

Raka na srce. ova ba{ i ne potvrduva deka e umna ama ne ni doka`uva deka e glupa. Izgleda ja `alat gospo|icata. Klaudio i Leonato. da mi be{e naporno nema{e da dojdam.) Benedik Ha! Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek . i umna. Benedik Ubava Beatri~e.Ne mislev nikoga{ da se `enam. i u{te velat deka taa poprvo bi umrela odo{to da mi ja otkrie svojata tajna.) Beatri~e Me pratija protiv mojata volja da ve viknam za ru~ek. toga{ sum gad.No eve ja ide Beatri~e.Ako ne se smiluvam nad nea. se ~ini strasta nejzina zela golem zamav. (Izleguva. ama zarem apetitot ne se menuva? Vo mladosta jadete meso {to vo starosta ne mo`ete ni da go pomirisate. toga{ sum beter od Evrein. . samiot mo`am da potvrdam: i doblesna . taa e ubava: zabele`uvam kaj nea znaci na zaqubenost. . Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost. prekori i hartieni kur{umi od mozokot mo`at da go upla{at ma`ot i da go skr{nat od negoviot naum? Ne.. gospodine. zatoa zbogum. velat }e sum se vozgordel ako sum zabele`el deka me saka. Benedik Zna~i porakata vi donese zadovolstvo? Beatri~e Da. Razgovaraa seriozno. No ne mo`am da dozvolam da me smetaat za gordeliv. ako ne ja zasakam. zemjata mora da se naseluva. @imi videlcevo densko.Ja doznale vistinata od Hera. Sre}ni se onie {to }e si gi ~ujat manite pa mo`at da se popravat! Velat gospo|icata e ubava. . ni ova ne mo`am da go odre~am. (Izleguva. Zarem majtaplaci. i toa tolkavo {to odvaj mo`e da go sobere na vrvot od no`ot i so nego da se zadavi nekakvo si vrap~e.Od vlakno ortoma 337 Beatri~e (Izleguvaat Don Pedro.) . Benedik izleguva od zad rasjeto. Me saka mene! A toa mora da se vozvrati.Mo`e }e me {ibnat po ple}i so nekoi bajati {egi i zaka~ki za{to tolku vreme bladav protiv `ena~kata. .Jasno mi e deka ne vi e do jadewe. osven {to se zacapala vo mene. .ova e epten dvosmisleno. Koga rekov deka }e umram ergen ne mislev deka }e `iveam do `ena~kata. za{to i jas ludo }e se zatreskam vo nea.taka e. (Vleguva Beatri~e.ova e isto kako da re~e{e. vi blagodaram za naporot. Ponaporno vi be{e vam da mi se zablagodarite odo{to mene da ja zaslu`am va{ata blagodarnost . Odam da nabavam nejzina slika. vistina e. sekoj napor {to go pravam za vas mi e lesen kako {to e lesno da se zablagodari{.) Benedik Ova ne mo`e da bide ujdurma. ^uv so svoi u{i kako me osuduvaat. .

ka`i & deka si n# ~ula. tvoja uloga }e bide da go fali{ do nebesa ko nieden ma` {to ne zaslu`il: jas }e ti govoram kolku Benedik e zacapan vo Beatri~e. itro ni se prikraduva razgovorot da ni go slu{ne. Hera Toga{ da & se dobli`ime. skukulena. (Izleguva. A go spomnam. sonceto go brani. zrel od sonceto.) Hera Slu{aj. . Margaret i Ursula. znam deka tabietot & e div i opak ko jastreb zastanat na karpa.Vo gradinata na Leonato. seta sega skriena zad rasjeto gusto.) Oti gledaj. Margaret Bez gajle. Ba{ od ova. tamu bratu~etka mi Beatri~e }e ja najde{ kako razgovara so Klaudio i princot. ve{tata streli~ka na Kupidon e napravena. navistina. Ursula No dali ste sigurni deka Benedik ja qubi Beatri~e od srce? Hera Taka velat princot i mojot verenik. ko pile kalu|er~e. Po~ni sega.) Ne. .(Prio|aat do senicata. Ursula Prijatno e da lovi{ koga ribata ja gleda{ so zlatni kako vesla srebrenata ja se~e struja za dr~no da ja goltne predavni~kata mamka: taka i nie ja lovime Beatri~e. kaj{to xbunot orlovi nokti. Ursula.ko milenik nekoj carski koj po carska volja. i re~i & kri{um da dojde vo senicava gusta. Ursula. (Vleguvaat Hera.) Hera Odi Margaret. Ursula Dali ve teraat da & go ka`ete ova? . Zada~a vakva ima{.tamu neka se skrie. do odajata trkni. koga Beatri~e }e dojde dodeka niz drvoredov se {etame treba da zboruvame samo za Benedik.^in TRETI Scena 1 . i ranuva samo po ~ueno. }e ja namamam vedna{ da dojde. Beatri~e. izvr{i ja so dikat i ostavi n# sami. ne pla{ete se za mojot del od ulogata. za s# da ~ue od slatkiot mamec za nea namenet. (Odnazad vleguva Beatri~e. taa e polna prezir. {epni & na uvo deka jas i Ursula sme vo gradinata i deka celo vreme samo za nea zboruvame. za da ~ue {to imame na um. stignat do ~esta protiv istata se vozgorduva.

pobrgu kaj Benedik bi oti{la i bi mu rekla protiv strasta da se bori. da. do smrt }e mi bie {egi. Ursula Sepak ka`ete & . ako e visok. videte {to }e re~e. mlad i ubav kogo naopaku ne bi go ~itala. ahat e delnat mnogu grdo. Ursula O. ne lutete mi se.So tolku sjajni bistrina i pamet ko {to ja falat deka gi ima. Toa e podobra smrt odo{to od podbiv da umre{. o. {to otvoreno govoram: gospodinot Benedik. velat. se razbira. sukalo goltnal. Hera Vo Italija. Da. Ursula Zo{to taka storivte? Zarem toj gospodin ne zaslu`uva postela polna i sre}na kakva {to Beatri~e mo`e da ja dade? Hera O bo`e quboven! Znam deka zaslu`uva toj s# {to mo`e na eden ma` da mu se dade. perka vrtena od sekoj veter. }e me izlo`i na te`ok podbiv }e me raspameti. mojot sakan Klaudio. najdobro e da go pottiknat ~uvstvata da gi skroti i nikoga{ za ova da ne & ka`at na Beatri~e. Zatoa Benedik. veli poarno da & e sestra. ne bi bilo dobro da doznae za{to na ududu }e go zeme. klada nepodvi`na. kako mo`elo tolkav prezir nadvor od sekoja mera da vodi kon ne{to? No koj mo`e ova da & go ka`e? Da & ka`am }e me ismee. blagoroden. ako e zborliv. u{te ne sum videla ma` bez ogled kolku da e umen. {to za nejze s# drugo e bedno: ne mo`e da saka. Hera Ne vodi ami kako. zatoa. Ursula Navistina ste vo pravo. Ne veruvam deka do tolku zagubila razum. ne pravete & nepravda takva.Od vlakno ortoma 339 Ursula Hera Me molea da ja izvestam no gi ubediv deka ako barem malku go sakaat Benedik. . ko zapretan ogan. . Hera Ne. ako e li~en na lice. ako e nizok. Ama prirodata ne sozdala `ensko srce pogordelivo od ona vo Beatri~e {to ~uka: od o~ite & molskaat opakost i prezir. niti pak mo`e da zamisli {to e qubov tolku e samozaqubena. prirodata crtaj}i klovn temna fleka napravila.nikoga{ taa ne bi odbila gospodin ko {to e Benedik. vo vozdi{ki neka sogoruva. Talpa. nikoj ne mu e ramen osven. i ne & dava ~esnost na doblesta {to na ednostavnosta i zaslugata im pripa|a. a duhot nejzin tolku visoko sam se ceni. Ursula Ve molam. i u{te bi smislila kleveta ~esna protiv bratu~etka mi. Taka na sekoj ma` mu nao|a mana. sigurna sum. Hera Vo pravo ste. nebare nekoj do smrt te skokotkal. ako e kale{. tolkav prezir ne vodi kon ni{to. madam. mol~eliv. Lu|eto ne znaat kolku mo`e da ja zatrujat qubovta zlite jazici. potcenuvaj}i s# {to }e vidat. neka gasne.

Hera Da. dva-tri pati go ima prese~eno lakot na Kupidon i maliot ubiec ne smee pove}e da strela vo nego. Benedik i Leonato. pa da mi ka`e{ koj od niv utre da go nosam. nasekade e mnogu poznat. i skroteno srce {to divo kon tebe bilo: Ako me saka{. ako e seriozen . sakawe dvojno od mene }e ima{. za{to od glava do petici siot e veselost. eden pa|a v zamka. Benedik. navistina. Oti ona {to mu e na srce. (Vleguvaat Don Pedro. na jazik go ka`uva.) Beatri~e (Izleguva napred. madam! Hera Ako e taka. zbogum! So takva doblest ne se gordee ve}e nikoj. gospodaru. vi tvrdam. sakam da ti poka`am nekoi ukrasi. qubi! So qubov tebe }e ti vratam. Klaudio Se nadevam deka se zaqubil. Benedik Gospoda. toa bi bila golema fleka vrz noviot sjaj na va{iot brak. zbogum! I ti gordost mominska.) Gotova e.) Don Pedro Ostanuvam do va{eto ven~avawe. (Izleguva. odnos. Da vlezeme ajde. Ursula (Na strana. a potoa odam za Aragon.) Scena 2 Soba vo ku}ata na Leonato. Oti drugite velat ti za ova si vreden a jas toa go ~uvstvuvam ko od niv nieden. ]e go pobaram dru{tvoto na Benedik. {to vo sveta vrska }e n# vrze milo. Don Pedro Ni slu~ajno. nekako mi e poseriozen. ako mi dozvolite. Ursula Slavata si ja zaslu`i so doblesni dela. me korat za prezir? Preziru. a jazikot mu e mandalo. toga{ slu~ajot qubovta ja vodi. Klaudio ]e ve ispratam dotamu. Leonato I jas go velam istoto.) [to mi gorat u{ite? Vistina li e ova? Me korat za gordelivost. Srceto mu e yvonlivo ko kambana. gospo|ice. Koga. ko da sum mu poka`al na dete novo palto a ne sum mu dal da go nosi. Don Pedro Takov pezevenk te{ko se zaqubuva. drug Kupidon go bodi! (Izleguvaat Hera i Ursula. }e se fati. bistrina i hrabrost nesporedliv e velat vo cela Italija. }e bidete ven~ani? Hera Sekoj den od utre.340 Vilijam [EKSPIR po izgled. ne sum ve}e istiot. Klaudio. nema niedna kapka vistinska krv vo nego {to mo`e da se zarazi so qubov.

Ne vi e ova somnitelno? Don Pedro Izvadi go! Go videl nekoj na barber? Benedik Klaudio Na besilka so nego! Klaudio Prvin na besilka pa posle vadewe. deneska vo Holan|anec. Benedik Me boli zab. ama berberot e viden kaj nego. a ponekoga{ vo dvajca odedna{. utre vo Francuzin. na primer. Klaudio A {to da se ka`e za negoviot vesel duh. Klaudio Najo~igleden znak e negovata neveselost. celiot vo dipli. bez gradnik. Ako ne se zanesuva so ovaa ludost. na primer Germanec od polovina nadolu. [to e. . Jas sepak velam deka e zaquben. Klaudio Don Pedro A koga porano si go miel liceto? Ne znam kako gledate zanes kaj nego. Don Pedro Ne. izgleda pomlad za edna brada. a. na primer. toga{ ne e lud vo zanesot. sekoe sabajle. a [panec od pojas nagore. {to sega se vovlekol vo tamburata i ~kripi kako skinata `ica? A i se ma~ka so nekakov si miris. kako {to vi se ~ini. go ~etka.Od vlakno ortoma 341 Klaudio saka pari. Don Pedro Ako ne e zaquben vo `ena toga{ treba pove}e da ne veruvame vo proverenite znaci. {e{irot. osven ako ne e zanes po preoblekuvawe vo stranec. Te{ko toj {to ja ima. vozdivnuvate od edna zabobolka? Don Pedro Leonato Od nekakva si te~nost i crv~e? Benedik Tu|ata bolka brzo pominuva. Don Pedro Ili se ma~kal so pudra? A sum ~ul i {to velat za ova. i nekolku teniski top~iwa ve}e se napolneti so vlaknata od negovata porane{na brada. navistina. Leonato Don Pedro Navistina. Ne mo`e da se namirisa ne{to od ova? Klaudio S# mirisa deka de~kovo e zacapan do u{i. se zanesuva.

se oblo`uvam. a vie sudete za mene po ona {to }e go ~uete sega. tuku i manite mu gi znae a sepak umira za nego.) Don Huan Gospodaru i brate. ve molam ka`ete ja. Klaudio A jas duri i znam koja go saka. Vo me|uvreme.342 Don Pedro Vilijam [EKSPIR Don Pedro Dobra ve~er. a koi zadrogazive ne smeat da gi ~ujat. bi sakal da porazgovarame. Bog neka ve ~uva. no vi velam. [to se odnesuva do brat mi.no mo`e i grofot Klaudio da slu{a. Don Huan Mo`ebi mislite deka ne ve sakam. ve molam.toj e zaquben. pove}e nema da se grizat. Hera i Margaret ja zavr{ija rabotata so Beatri~e. Don Pedro Za {to stanuva zbor? Don Huan (Na Klaudio) Dali utre }e se `enite? So vakvi baja~ki ne mi se le~i zabobolkata. oti ona {to }e go ka`am se odnesuva i na nego. Klaudio More ne samo {to go znae.) Don Pedro Tvrdam po {to sakate. (Vleguva Don Huan. Don Pedro Znaete deka }e se `eni. Don Huan Ne sum ba{ siguren koga }e ~ue {to imam da ka`am. deka }e mu govori za Beatri~e. . dojdete so mene. mislam deka mnogu ste mu pri srce i zatoa najiskreno vi pomogna brakov da go sklu~ite. Don Pedro Treba da ja zakopaat so liceto svrteno naopaku. Don Pedro I jas toa bi sakal da go znam. Gospodine. pa sega koga dvete me~ki }e se sretnat. Benedik Ako ste slobodni. Don Huan Navistina ova ka`uva mnogu za nego: od koja strana da svrti{ . brate. neka ova se poka`e podocna. Don Pedro Vo ~etiri o~i? Don Huan Ako taka sakate. Klaudio Ako ima nekakva pre~ka. smisliv osum ili devet pametni zborovi i sakam da vi gi ka`am. Klaudio Se soglasuvam. (Izleguvaat Benedik i Leonato. nekoja {to ne go ni znae. xabe se ma~el i .

a koga }e vidite pove}e i }e ~uete pove}e. (Izleguvaat. ba{ Hera. }e ja posramotam pred site svatovi na mestoto na koe treba{e da ja zemam. dovolno }e vi poka`am. Klaudio Ako vidam ne{to ve~erva zaradi koe nema da ja zemam utre za `ena. Don Pedro Don Huan Da. postapete kako {to sakate. va{ata Hera. no podobro bi vi li~elo na ugledot da se premislite. Klaudio Neverna? Don Huan Toj zbor e predobar za da ja zama~ka nejzinata rasipanost.Od vlakno ortoma 343 Don Huan zaludno vlo`il trud. toga{ `enete se utre. vo {to e rabotata? Don Huan Toa dojdov da vi ka`am. ako i toga{ s# u{te ja sakate. Don Pedro Zo{to. A kako {to ja barav za tebe da ti stane `ena. Hera na Leonato. ne priznavajte {to znaete. Ne ~udete se dodeka ne dobiete novi dokazi: samo dojdete ve~erva so mene i }e vidite kako nekoj vleguva niz prozorecot na nejzinata soba duri i vo no}ta sproti ven~avkata. se~ijata Hera.gospo|icata e neverna. za{to predolgo za toa se govori. Don Huan Nema ponatamu da ja ocrnuvam duri sami ne se uverite. smislete ne{to porasipano od rasipana i jas taka }e ja nare~am. Don Pedro O denu {to naopaku trgna! Klaudio O jadu {to tolku ~udno prsna! Don Huan O ~umo navreme spre~ena! Vaka }e ka`ete koga s# }e se svr{i. da. i da ne dol`am.) . strpete se samo do polno}. pa neka se vidi za {to se raboti. Klaudio Koj? Hera? Ako ne smeete da veruvate vo ona {to go gledate. . taka }e ti se pridru`am zaedno da ja posramotime. bi mo`el da ka`am deka e pove}e od toa. Ako dojdete so mene. Klaudio Mo`no li e ova? Don Pedro Ne mi se veruva.

Vilijam [EKSPIR (Doa|aat Dren i Talpa so stra`a. Bog ti dal ime za merak: da izgleda{ dobro . toa bi bila preblaga kazna za niv. ova saka{e da Taka be brat. treba da navratite vo sekoja kr~ma i site pijani da gi naterate da Ako ne zastane koga }e mu se ka`e stoj. Talpa A {to ako nekoj ne saka da zapre? Dren Toga{ pravete se na udren i pu{tete go da si odi. Ovde smetaat deka ste najbezumniot i najprikladniot ~ovek za zapovednik na stra`ata. Vtoriot stra`ar A dvete raboti. znaeme nie {to mu dolikuva na eden stra`ar. kom{ija Dren. tie znaat da ~itaat i da pi{uvaat. gospodine narednik. Dren Kako prvo. Dren Taka e. gospodine ili \or|i \erizot.344 Scena 3 Na ulica. Dren . gledajte da gi koristite koga za takvite suetnosti }e nema potreba. Dren [to gi imate vie. koj mislite deka e najtikvar od site za da vi bide zapovednik? Prviot stra`ar Hju Erebicata. . Vtoriot stra`ar Poprvo }e spieme odo{to da muabetime.Potoa ne krevajte vreva niz ulicite. i treba sekogo da zapirate vo imeto na princot. A vie treba da si imate rabota samo so podanici na princot. . za pi{uvaweto i ~itaweto. ako imaat barem ronka lojalnost vo sebe. oti se odredeni da go ~uvaat princot. oti ne gledam kako mo`e spieweto da pravi nered. Dren Ne.) Dren Dali ste dobri i verni lu|e? Talpa go ka`e{. ka`ete im ja zada~ata. vnimavajte da ne vi gi ukradat baltiite. vedna{ potoa svikajte gi drugite i zablagodarete mu se na Boga {to ste se ottarasile od gadot. za dobriot izgled.Ponatamu. znaev.toa e darba na sre}ata no da ~ita{ i pi{uva{ . treba da gi sfa}ate site skitnici. oti xagorot i muabeteweto na stra`ata treba najstrogo da se tolerira i nema da se trpi. samo. zablagodarete mu se na Boga i nemojte da se falite so nego.. Dren Dojdi vamu. mi zboruvate kako dobro izvesten i mnogu smiren stra`ar. gospodine. ne.. ne? Zna~i. inaku bi bilo {teta da ne stignat do spasenie na du{ata i teloto. Talpa Dobro. Zada~ata vi e vakva. kom{ija \eriz. zna~i ne e podanik na princot.toa doa|a od prirodata. zatoa nosete go fenerot. Vtoriot stra`ar Da.

Dren Ako naidete na kradec. Vtoriot stra`ar A {to ako ne}at? Dren ~esnost. tolku podobro za va{iot dobar glas. no jas mislam deka tie {to baraat belja }e si ja najdat: najmiroqubiviot na~in za vas e ako vi se slu~i da fatite kradec. zarem ne treba da go fatime? Dren Po slu`bena dol`nost. a da zastanete ~ovek protiv negovata volja e navredlivo. Ako go sretnete princot no}e mo`e da go zastanete. Talpa Taka e navistina. vsu{nost. po slu`bena dol`nost mo`ete da go obvinite deka ne e ~esen ~ovek. Dren Po kilo krv. oti. mo`ete. gospodine. Dren A {to ako dadilkata spie i ne mo`e da n# slu{ne? Dren Golema rabota. Vo toj slu~aj zaminete si spokojno pa neka deteto ja razbudi so pla~ do nebo. ka`ete im deka ne se takvi za kakvi ste gi mislele. Vtoriot stra`ar Ako znaeme deka e kradec. raka na srce. stra`arot ne smee nikogo da navredi. no greota bi bilo da ne obesam ~ovek koj{to poka`uva i najmali znaci na . ako i toga{ ne vi dadat popameten odgovor. So pravo za{to po svoja volja ne bi obesil ni pes. Talpa E. ostavete gi toga{ neka se otreznat. ortak. Vie. a so takvite lu|e {to pomalku si imate rabota i {to pomalku se me{ate. Vtoriot stra`ar Ako ne}at. Vtoriot stra`ar Dobro. toa ne mo`e. vi velam. sekoj {to barem malku gi znae propisite. da mu dozvolite samiot da vi poka`e koj e i da vi se iskrade od va{eto dru{tvo. Talpa E ne. ne}at. zapovedniku go pretstavuvate princot li~no. nikoga{ nema da go slu{ne teleto {to muka. Taka mo`e. }e vi re~e deka mo`e. Talpa Vie sekoga{ ste va`ele za ~ovek so du{a. ne bez volja na princot. `imi bogorojca. Talpa Ako ~uete bebe da pla~e vo no}ta mora da ja viknete dadilkata da go smiri.Od vlakno ortoma 345 odat na spiewe. oti ovcata {to ne mo`e da si go ~ue jagnete {to blee. Dren Ova se va{ite zada~i. ova e ve}e drugo dvajse.

a sega ka`uvaj {to ima{! . s# podrobno }e ti turam. ako ne{to golemo se slu~i. ko vistinska pijanica. ve molam. Bora~io Eve ti ka`uvam. Konrad Mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku skapo? Bora~io Treba{e da pra{a{ mo`no li e nekoe razbojni{tvo da ~ini tolku bogato. Konradi{te velam! Konrad Ne se deri ~oveku. predlagam da podremime ovde na crkovnata klupa do dva po polno} a posle site na spiewe. dremete na {trek. a jas. dobra no}. ~esni kom{ii.Ajde kom{ija. tuka ti sum do laktot. Konrad Da. zatoa laktot me ~e{a! Vedna{ namirisav deka tuka ima ne{to {ugavo! Konrad (Tiho) Nekakvo predavstvo. Zbogum. ]e ti vratam za ova. Dren U{te ne{to. ~uvme {to ni e zada~a. vnimavajte na ku}ata od gospodinot Leonato. se raboti za ali{ta. ili {e{ir ili palto ne zna~i ni{to za ~ovekot. za{to koga bogatite razbojnici imaat potreba od siroma{nite.346 Dren Vilijam [EKSPIR Bora~io Zastani poblisku pod streava oti do`decov si kapi. Konrad! Stra`arot (Tiho) Sus. ~uvajte ja slu`benata tajna site zaedno i sekoj za sebe i dobra no}. Bora~io Mislam na modata. Konrad Ba{ ~udno. Bora~io Da be. viknete me. . (Izleguvaat Dren i Talpa. pa ve~erva }e vrie ko vo ko{nica. gospoda. Bora~io ^udno ti e oti si epten zelen. Samiot znae{ deka modata na eden gradnik. od Don Huan zarabotiv iljada dukati. lu|e! Sepak ostanete skrieni. Stra`arot Ete. gledate! Zna~i.) Bora~io Ej. Vtoriot stra`ar Ete gospoda.) (Vleguvaat Bora~io i Konrad. ve molam. siroma{nite razbojnici mo`at da pobaraat kakva sakaat cena. utre tamu }e navalat svatovi. ne mrdajte! Bora~io Konrad.

. . no najmnogu zaradi mojata podla ujdurma koja gi potvrdi site kleveti izneseni od Don Huan. Bora~io Ne slu{na ne{to? Konrad Ne. Klaudio zamina gneven. ponekoga{ ko sve{tenici na bogot Bel na starite crkovni prozorci. frfulot mu visi. ti ka`uvam zgora-preku. taa podizleze na prozorecot na nejzinata gospodarka i iljadapati mi posaka dobra no}. a mi se {etka ko gospodin. pa delumno zaradi negovite zakletvi. koja mo{ne gi izmami.ama ~ekaj. no |avolot. velam. kako da e Hera. ni malku. Klaudio i mojot gospodar. znae{e deka e Margaret. Znaj deka no}va & se dodvoruvav na Margaret. Bora~io Gluposti! Isto mo`am da ka`am budalata si e budala. kolku gnasen kradec e modava? Kolku luda~ki ja zovriva vrelata krv na site od ~etirinaeset do trieset i pet? Kako ponekoga{ gi doteruva ko onie faraonovi vojnici od po`oltenite sliki. a ponekoga{ kako izbri~eniot Herkul na izmastenite. se kolne{e deka }e ja sretne kako {to e dogovoreno utre vo hramot i tamu pred seta svadbena povorka. smesteni i izvesteni od mojot gospodar Don Huan. go znam. poleka! . postaveni.Od vlakno ortoma 347 Konrad Modata si e moda. oddaleku vo gradinata ja gledaa ovaa qubovna sredba. duri imeto mu go pomnam. krade. ovde vlegovme vo tragot na najopasniot razvrat {to se slu~il vo zemjava. Zarem ne gleda{ kolku gnasen kradec e vakvata moda? Stra`arot |ica Hera. gospodarot moj. Prviot stra`ar Vi nareduvame vo imeto na princot: Stoj! Vtoriot stra`ar Viknete go prviot gospodin narednik.prvin treba da ti ka`am kako princot. Prviot stra`ar A i Gnasniot e vklu~en. Ama ne ti zovre i tebe glavata so modata pa mi ja smeni temata so prikazni za modata? Bora~io Ne. }e ja izrezili so ona {to no}va go vide i }e ja isprati doma bez ma`. Konrad Aman bre lu|e. sluginkata na gospo- Bora~io Dvajca od niv sigurno. sigurno e vetrokazot na ku}ata. gledam duri deka modata iznosuva pove}e ali{ta od lu|eto. Bora~io Zarem ne gleda{. sedum godini ima. delumno zaradi temnata no}. princot i Klaudio. od crvja podjadeni tapeti kaj{to negovata amajlija izgleda ogromna ko negoviot stap? Konrad Gledam kako ne gledam. Konrad I si pomislija deka Margaret e Hera? Onoj Gnasen go znam. na koi najprvo gi v~opi.

(Izleguva Ursula. Margaret Mnogu mi se dopa|a odvnatre noviot ukras za glava.348 Vtoriot stra`ar Vilijam [EKSPIR Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. Konrad Hera Lu|ee! Prviot stra`ar Ti{ina! Vi nareduvame: pokorno pred nas napred! Vedna{. a fustanot vi e po najnova moda. ti tvrdam. ovoj }e go nosam i to~ka. Margaret Ne e tolku dobar. mislam deka onoj drugiot okoluvratnik vi stoi podobro. gospo|o. Margaret i Ursula. Sum go videla fustanot na Vojvotkata od I ka`i & da dojde ovde. Ursula Draga Ursula. (Izleguvaat. razbudi ja bratu~etka mi Beatri~e i zamoli ja da stane. a budala si i ti. draga Meg. navistina.) Dobro. Hera Ne. }e go nosam ovoj. samo kosata da be{e malku pozatvorena. Odime. a vi tvrdam deka taka }e re~e i bratu~etka vi. te molam. nema tuka trte-mrte. Hera Taa e budala.) Margaret Navistina. Bora~io Hera Ubavo }e si pomineme {tom lu|evo n# sproveduvaat so sekiri! Konrad Somnitelen pomin. (Vleguvaat Hera. Ursula . Vi stoime na raspolagawe.) More }e ni go donesete Gnasniot.

so rabovi i tanteli opto~eni so srma. lesna qubov i nozete vo vis! . ako lo{ite misli ne go rasipuvaat otvoreniot zbor. Margaret Bog neka dade so radost da go nosam za{to na srce mnogu mi e te{ko. (Vleguva Betari~e. Beatri~e Dobro utro. no {to se odnesuva do finosta. so oprostenie.Od vlakno ortoma 349 Hera Milano {to tolku go falat. Margaret Toga{ udrete ja Lesna qubov. nikogo nema da navredam. taa mo`e i so zafaten glas. bratu~etke. originalnosta. da. Pra{ajte ja Beatri~e ako ne mi veruvate . rakavi odnadvor. inaku }e se ka`e lesnotijata a ne te`inata. Hera Ogan da te izgori! Ne ti e sram? Margaret Od {to. ako se raboti za vistinski ma` i vistinska `ena. naskoro }e mu se razmno`i imaweto. . {to e sega? Ne vi e glasot malku zaripnat? Beatri~e Osven zaripnatosta drugo ni{to ne mi ostana. Hera Velat nema takov na svetot. vie pejte ja a jas }e igram. of! Margaret Ofkate za me~ok. da re~am. Lele. mislam. Dali e navredlivo da se ka`e te`inata na eden ma`? Ni slu~ajno. vreme e da ste podgotveni. Of. mila Hera. elegantnosta i izvonrednosta na krojkata. va{iot e desetpati povreden. Hera Dobro utro. Beatri~e Re~isi e pet.) Da.eve ja doa|a. Margaret Ama naopa~ki zaklu~ok! Toa go frlam pod noze. rakavi odvnatre i dipli nabrani i postaveni so sin brokat. Materijalot svetlikav. te`inata na va{iot ma`. bratu~etke. vo sporedba so va{iot toj li~i na obi~na no{nica. Margaret Vi velam.I u{te ako ma` vi ima dovolno pondila. naxixan so biseri. ama sum bolna. gospo|o? Od toa {to govoram ~esno? Zarem ne e brakot ~esen i kaj prosjakot? Zarem ne e va{iot gospodin ~esen i bez brak? Vie bi sakale. Hera Opaa. mule ili ma`? Beatri~e Za bukvata so koja site tri po~nuvaat: M. Beatri~e Naskoro pote{ko }e stane koga }e go pritisne te`inata na eden ma`.

ve}e gledate kako {to gledaat drugite `eni. niti mi pa|a na pamet da mislam {to s# mo`am da pomislam. vi velam. ne sum tolku mrdnata da mislam {to }e mi padne na pamet. pra{uvam? Margaret Jas ni{to. samo taka }e vi pomine bolkata. princot. niti pak mo`am da pomislam pa duri i da crknam od mislewe. kaj bivalo vaka da se nastine. Benediktus? Zo{to Benediktus? Ima nekakva pouka vo toj va{ Benediktus! Margaret Pouka? Ne. si go jade mesoto bez prigovor: a kako vie }e se preobratite ne znam no. mislev na obi~en bodlikav trn. ili deka }e se zaqubite ili deka mo`ete da se zaqubite. namirisani se! Beatri~e Celata sum zatnata.350 Margaret Vilijam [EKSPIR Hera E. bolna. .Vi velam. i Benedik be{e takov pa sega stanal ~ovek: se ima{e zakolnato deka nema da se `eni. Don Huan i site vidni lu|e od gradov dojdoa da ve odvedat v crkva. Hera Rakavicive mi gi prati grofot. grofot.zarem ne mi li~i? Beatri~e Ne vi se gleda dovolno. (Se vra}a Ursula. Margaret Em devojka em zatnata. gospodinot Benedik. povle~ete se. bratu~etke. no sega. sepak. sega ja bocnavte kaj{to ja boli. Beatri~e O. ni{to ne ~uvstvuvam. draga Meg. i pokraj tvrdosta na svoeto srce. (Izleguvaat. ama bog sekomu neka dade ona {to mu saka srceto. dobra Ursulo. . mila bratu~etke. bolna sum. treba da ja nosite na kapa. Hera Pomognete mi da se oble~am. deka ste zaqubeni. neka mi e bog na pomo{! O neka mi e bog na pomo{! Od koga stanavte tolku bistri? Margaret Od koga vie se zamativte.) Ursula Gospo|o. nema tuka nikakva pouka. Margaret Zemete si rafinirani oblogi Herbum Benediktus i stavete si gi na srce. mi se ~ini. Beatri~e Ama ako ne ste se potur~ile. Beatri~e Vo koj pravec sega ti talka jazikot? Margaret Sigurno ne vo pogre{en. no sepak. Ne.) . Mo`ebi mislite deka jas mislam deka mo`ebi ste zaqubeni. toga{ nema pove}e plovewe spored yvezdite. `imi bogorojca. Beatri~e [to saka mrdnatava da ka`e.

gospodine. koga dvajca javaat na ist kow. na{ata stra`a no}eska. so Dren i Talpa. Leonato I {to e toa. pove}e nema vo cela Mesina. {to se odnesuva do mene. pa duri i da e iljadapati pogolem od mojot. ve molam. Bo`e gospode. so isklu~ok na va{eto prisutno gospodstvo. Talpa Taka e. kom- Dobar star ~ovek. gospodine. no. {to velat: ‘A starosta dojde. (Vleguvaat Leonato. e ~esen ko ko`ata {to mu e me|u o~i. gospodine. i sami gledate kolku sum zafaten. gospodine. kom{ija Talpa. i iako sum samo siromav ~ovek. da bev deran`iran ko kral. Bog e dobar ~ovek. Dren Da. Talpa Leonato Bi sakal da znam {to imate da mi ka`ete. zboruva malku pod pat nad pat: star e. vi velam. umot } e si pojde!’. eve za {to se raboti. Dren Znam. i umot ne mu e tolku zatapen. vie me deran`irate. gospodine. . imam ne{to doverlivo vo koe i vie ste sme{ani.) Leonato [to sakate od mene. ~esen kom{ija? Dren Pa. Dren Va{eto gospodstvo taka veli. ne{to se raboti. Talpa Isto i jas. edniot mora . Talpa Vsu{nost gospodine. Leonato 351 {ija Talpa! Leonato Kom{ii. skrati go lafot. bi sakal da mu bide no. fati dvajca prefrigani huligani kakvi. navistina. Dren Sporedbite bazdat. no nie sme samo na obi~en princ slu`benici. oti znam deka va{eto gospodstvo u`iva najdobar kako`man vo gradov. gospodine.videte. Dren Da.Druga soba vo ku}ata na Leonato. {to s# nema na svetov! . milo mi e {to toa go slu{am. saka da si muabeti. kako {to jas. sepak. spolaj mu na gorniot {to sum ~esen ko sekoj `iv ~ovek na moja vozrast {to ne e po~esen od mene.Od vlakno ortoma Scena 5 .Dobro rekovte. prijateli? Dren Ovoj ~esen Talpa. so bo`ja pomo{. od s# srce siot deran`man }e vi go prefrlev vam! Leonato Siot tvoj deran`man da stane moj! Ha! Samo na kuso.

Leonato Sega moram da ve ostavam.^esna du{a. Morame da gi ispra{ame lu|eto. Leonato Navistina. Dren Umot nema da go {tedime. samo vie najdete nekoj u~en pisar da ja zapi{e na{ata ekskomunikacija i dojdete v zatvor. gospodine. i na{ata `elba e u{te utrovo da bidat soslu{ani pred va{eto gospodstvo. gospodine! Na{ata stra`a. gospodine. ovde ima (Se ~uka po glava) um od koj nekomu }e mu se zeme umot. po~esna zdravje! Ko koja bilo {to vkusila lebec! No Bog treba da se slavi.) Glasnikot Gospodaru. odete po Franc ]umurot. navistina. ve ~ekaat da ja predadete }erka vi na nejziniot soprug. ti tvrdam. (Vleguva Glasnik. Dren ]e bide zabrzano prefektirano. Leonato Sami ispra{ajte gi i dostavete mi zapisnik. (Izleguvaat.taka si e toa. Talpa I toa umno. Na site lu|e ne im delile isto. ka`ete mu da donese mastilo i perodr{ka vo zatvorot.352 Vilijam [EKSPIR da sedi nazad. ortak. .) Dren Odete sega. Leonato Napijte se vince pred da odite. Dren Bo`ja rabota. zbogum. sega sum vo golema brzanica kako {to sami mo`ete da vidite. kom{ija. prijatele. Leonato Eve idam. gotov sum. toj mnogu zaostanuva zad vas.) . Dren U{te ne{to. (Izleguvaat Loenato i Glasnikot. gospodine. . navistina sfatila dve problemati~ni personi.

gospodaru. {to e sega ova? Izlivi so izvi~nici? Pa da. Loenato. dali slobodno i so ~ista du{a mi ja davate momava. zaradi spasot na va{ite du{i. . o~e? Vie ste tuka da ja ven~ate. grofe? Leonato Si dozvoluvam da odgovoram mesto nego: Ne. (Vleguvaat Don Pedro. hi! Klaudio Znaete li vie nekoja. Hera. Hera? Hera Ne. va{ata }erka? Leonato Slobodno. dozvolete mi.) Leonato Ajde o~e Fransis.ha! He. gospodaru. bidete kratki. da ja ka`ete sega. {to s# si dozvoluvaat lu|eto! O. ste spremni da ja ven~ate ovaa dama? Klaudio Ne.he! Hi. Sve{tenik. na primer: Ha.Tatko. A vie. ve povikuvam. Sve{tenikot Vie. dali ste spremni da se ven~ate so gospodinot grof? Hera Da. Trgnete se o~e. Klaudio Sve{tenikot Ako koj bilo od vas znae nekoja skriena pre~ka zaradi koja ne treba da bidete soedineti.^in ^ETVRTI Scena 1 . {to s# lu|eto mo`at da storat! [to s# sekojdnevno pravat! Bez da znaat {to pravat! Benedik Opa. gi ima i za smeewe. Don Huan. Leonato Da ja ven~a. Sve{tenikot Sve{tenikot Vie. ko Bog {to mi ja dade mene. samo ednostavnata forma na ven~avkata. Klaudio O. a podrobnostite i raznite dol`nosti mo`ete i posle. Beatri~e i drugi. sinko. . Benedik. gospo|ice. Klaudio.Vnatre vo crkvata.

princu.O bo`e! . taa samo znak e i privid na ~esta svoja. lostej}i ja nejze. Klaudio Znam {to sakate da ka`ete. Hera Da ne ne{to ne ste vo red {tom vaka bladate? Klaudio Princu. svedok na doblesta prosta? Zar ne }e se zakolnete site. no vie ste bile poneumerena vo krvta od Venera. Leonato Dali dobro ~uv? Ili mo`e sonuvam samo? Don Huan Gospodine. go skr{ivte otporot na nejzinata mladost.354 Klaudio Vilijam [EKSPIR A {to dar da vi dadam jas. da ne ja vrzam du{ava so bludnica pusta. mi se podala ko na ma` iden pa taka grevot go ubla`ila od prethodnata naglost: Ne. crveniloto ne zna~i smernost tuku vina. [to da re~am? Obes~esten sum. ne davajte mu gnila ovo{ka na prijatel. ako taa. a ~uenoto e vistina. deka devstvenica e sveta po ona {to se gleda? Ama ne e. ko brat na sestra. & otkrivav srame`liva naklonost i qubov ~ista. Leonato. grofe? Klaudio Da ne se ven~am. vo kolkav privid na vistinata i pokaz mo`e grevot prefrigan da se skrie! Ne nadojde li krvta ko smeren dokaz. gospodine. ako vie.Eve. vi velam. ~ija vrednost mo`e po bogatstvo i bescenetost so va{iot da se ramni? Don Pedro Ni{to osven ako ne mi ja vratite nazad. tuku. ili od onie yverovi siti {to vo pohota divja~ka besneat. Leonato Ama. site {to ja gledate. zo{to mol~ite? Don Pedro [to sakate. ja setila taa strasta na postelata bludna. bi rekle. Klaudio Na blagodarnost me u~ite. Hera A dali poinakva vi sum se pri~inila? Klaudio Dosta! Mi se pri~inila! Rezil }e pukne za toa pri~inuvawe: mi se pri~inuvavte ko Dijana na nebo {to vrti. Leonato nikoga{. Hera Vistina? . zemete si ja vedna{ nazad. so nieden zbor ne sum ja lostel. {to sakav da go vrzam prijatelot moj so najobi~na bludnica. i devstvenosta & ja sovladavte. ~estita ko pupka pred da rascuti divno. dobro ~uvte.Gledajte kako ko devstvenica crvenee ovde! O. Leonato. Benedik Ova ne li~i na ven~avka.

Hera grofe. ko razvratni~ki bandit gi prizna bludnite sredbi {to gi imale tie mnogupati vo tajnost. ubava damo. Samo Hera mo`e da ja valka Herinata doblest. `imi ~esta. najubava! Zbogum. Zatoa.) Beatri~e [to ti stana sestro? Zo{to padna? Don Huan Da odime. duhot & go zatemnija. Hera Ne razgovarav so nikogo vo toa vreme. no {to so toa. `al mi e {to ova mora da go slu{ate. Leonato Zarem nema nekoj ovde da mi zarie no`? (Hera se onesvestuva. . Hera Zarem ne se vikam Hera? Koj mo`e imeto da mi go valka so pravi~en nekoj prekor? Klaudio Se znae koj mo`e: Mo`e samo Hera. i na klepki ve~en somne` }e mi visi da ja pretvora ubavinata vo misli lo{i za nikoga{ pove}e da nema lixba. gre{nice ~ista. Leonato Ti nareduvam. jas. O Hera! Kakva li Hera ti bi bila ako polovina od tvoite nadvore{ni ~ari na slu`ba bi bile na porivot od srceto tvoe! Zbogum najgre{na.Od vlakno ortoma 355 Klauido Leonato. grofe? Klaudio Dajte samo edno pra{awe na }erka vi da & postavam. rabotite izneseni na videlo. `al mi e za va{eto ne~esno odnesuvawe. nema dovolno devstvenost vo ovoj na{ jazik bez navreda. brat mi i ovoj stradalni~ki grof. stojam li ovde? Princot li e ova? Brat mu li e ovoj? Ova li e liceto na Hera? Dali o~ite se ova na{i? Leonato S# si e ova taka. . Don Huan Podobro princu da ne gi imenuvate. Don Pedro Toga{ devstvena ne ste. odgovori mu ako si mi }erka. ja ~uvme vo toa vreme sno{ti kako zboruva so eden gad na prozorecot nejzin koj{to. da ne govorite za niv. ~istoto gre{na! Zaradi tebe }e ja zaklu~am qubovnata porta. Koj be{e toj {to razgovara{e so vas sno{ti na prozorecot va{ pome|u dvanaeset i eden? Ako ste devstvena odgovorete na ova. vardi me! Lele {to me snajde! Zo{to vaka me ispra{uvate? Klaudio Za niz odgovor da vi go doznaeme pravoto ime. da se ka`at.Leonato. ja vidovme. navistina. i so seta tatkovska vlast {to nad nea ja imate. naterajte ja da mi odgovori pravo. Klaudio O bo`e.

@alev li {to si mi edna? Ja prekoruvav li za ova prirodata-titiz? O. dali so nea spievte sno{ti? Zarem ti u{te gleda{? Beatri~e Sve{tenikot Gleda. deka duhot tvoj poslab }e bide od sramot. . zo{to ba{ taa . ili tolku sol mesoto da & go nasoli i da & go so~uva od gnieweto {to sledi! Benedik Gospodine. mislam. ne trgaj ja tvojata te{ka raka! Smrtta najdobro }e go pokrie sramot nejzin samo taa treba da se posakuva. ne spiev. Hera? Zo{to. zo{to ne bi gledala? Leonato Zo{to? Zarem ne istura sekoja zemna tvorba sram vrz nejze? Mo`e{e li bludot da go porekne vo krvta nejzina vgnezden? Ne `ivej. Beatri~e Kako si. moeto {to go sakav.Gospodine Benedik! O~e! Leonato Sudbino. da ne veruvam deka mnogu brgu }e umre{. Benedik Leonato Gospo|ice.O.356 Vilijam [EKSPIR (Izleguvaat Don Pedro. . So nego nemam vrska. ve molam: duri i samiot. samo se zasili ona {to pred malku vrie{e zad `elezni {ipki! Zarem princovite da la`at? La`e li Klaudio koj ja qube{e tolku {to. sramov poteknuva od koleno tu|o? No moeto. se gu{e{e vo solzi? Trgajte se od nea! Neka umre! Sve{tenikot Slu{nete me malku. so milozliva raka. {to go falev. ne posvoiv {tedro prosja~ko ~edo od pred moite porti za koe.) Benedik Kako e damata? Beatri~e Mrtva. Hero. moe tolku mnogu {to pove}e od samiot sebe be{e moe vo sporedba so mene. pa ni {irokoto more nema tolku voda pak da ja is~isti sega.pomagajte striko. premnogu za edna! Zo{to ostanav so edna? Zo{to niz o~ive bo`ica vo tebe gledav? Ne. gospodine. `ivotot bi ti go odzel. eve potvrda! O. moeto so koe se gordeev. trpenie. veruvajte. obvinuvaj}i ja.Striko! . koga bi se vovleklo vo kal i rezil bi mo`el da ka`am. gospo|o.ba{ taa da padne vo jama od blato. Don Huan i Klaudio. za~uden sum mnogu i ne znam {to da re~am. Leonato Eve potvrda. no tvrdam deka do sno{ti cela godina ista delime soba. prokolnuvaj}i se sebesi za navek. Beatri~e Sve{tenikot O. nekoj na du{a ja zel! Smirete se. samiot. sigurna sum. Hera! Hera! . ne otvoraj o~i.

no ne za ova ja smisluvam postapkava ~udna. a na va{ata stara semejna grobnica zaka~ete u`aleni epitafi i site redovi napravete gi {to odat so sekoj pogreb. i za ovaa rabota poslu{ajte go mojot sovet. kolku sum bogat so prijateli i imot i kako za kleveti se vra}a. ja gledav gospo|icava i sekako vidov iljadnici aveti crvenilo kako & idat na lice. na iskustvoto. ne veruvajte mi na vozrasta. kolku sum silen na snaga i bistar na um. na znaeweto moe {to so pe~at ja potvrduva sodr`inata na u~enosta moja. nitu pak vozrasta do tolku ne mi go zatapi umot. Nare~ete me {utrak. Ako vistinata za nea ja ka`aa so ovie race }e ja rastrgnam. pred svetot poka`ete deka ste vo `alost. Leonato O~e. i ako ne{to umovite im gi smatilo toa do{lo od ona kopile Huan. ne mo`e da bide. Dvajca od niv nesomneno se ~esni. taa ne poreknuva. ne veruvajte na mojot ugled. na dostoinstvoto. razgneven na ovoj na~in. klevetite brgu }e se pretvorat vo `alost. zo{to sakate toga{ da go pokriete ona ~ija golotija se gleda i so golo oko? Sve{tenikot Gospo|ice. a ova }e go `ali. so~uvstvuva i pravda . mora na ova da ostaneme. vo migot koga oklevetena bila. svetosta moja. ili deka sno{ti sum muabetila so koe bilo `ivo ti}e. toa e ve}e ne{to. iljadnici sramovi ~edni vo angelsko belo {to niv gi teraa. zvaweto. ma~ete me do smrt! Sve{tenikot Ne{to ~udno gi izla`alo princovite. Leonato A {to e celta? Sve{tenikot Se izvede li s# ova dobro. otfrlete me. ]erka vi ovde ja ostavija ko mrtva. Deka umrela. Leonato Ne znam za toa. Neka nejze za nekoe vreme ja sokrijat negde a vie objavete deka navistina e mrtva. no & zgre{ija li i najgordiot od niv kaznata }e go stigne. ako se doka`e deka so ma` sum razgovarala vo nepristojno vreme. koj e toj za kogo ve obvinuvaat? Hera Samo obvinitelite znaat. a po niv v o~i plamen & se javi navredite da gi izgorat {to site trojca gi bea frlile protiv nejzinata ~ednost. Sve{tenikot Strpete se malku. nitu kobta imotot mi go skusi ni bludniot `ivot od prijateli me li{i. jas ne znam nikoj. Vremeto u{te ne ja iscicalo krvta od mene. Sami gledate deka seta doblest {to & ostana e vo toa {to nema da dodade na prokletvoto i grev na kleveta. ako znam pove}e za nekoj `iv ~ovek od ona {to devstvenosta moja dopu{ta. neka nieden grev ne mi se prosti! .Od vlakno ortoma 357 Benedik za{to predolgo samo stoev i mol~ev. ~ij duh postojano sonuva podlost. tuku po makive baram porod mnogu golem. za da ne vidat.O. ako damava ne le`i nevina ovde kutnata od zabluda kobna. mrazete me. i pu{tav rabotite da si te~at po svoe. tatko.

i za najmalata slamka }e se fatam. Taka i so Klaudio }e bide. Benedik Sekako.358 Vilijam [EKSPIR sekoj {to }e ~ue. koga }e ~ue deka od zborovite negovi taa umre. sepak. samata vest za smrta na gospo|icava }e go zbri{e sramot za nejzinata bludnost: a ako i toa propadne. pla~am po svoja volja. treba samo da se izdr`i. Hera i Leonato. poslu{ajte go ovoj sovet. }e postapuvam vo ova najskri{no i najpravi~no ko du{ata va{a kon teloto {to vi postapuva. da.) Benedik Gospo|ice Beatri~e. vo ~esta vi se kolnam. i sekoj ubav del od nejzinata snaga }e se pojavi promenet vo porasko{na ruba poprivle~en i podrag. no koga }e go zagubime i }e go nema. i iako gi znaete moite posvetenost i qubov kon Klaudio i kon princot. Beatri~e Bo`e kolku bi me zadol`il ~ovekot {to bi & donel pravda. . ja otkrivame toga{ doblesta {to duri sme ja imale v race ne se gledala. No duri i s# drugo da ne ispadne na arno. gospo|ice. . sokrijte ja. Benedik Ne posakuvam da e taka. Sve{tenikot Odime. dobro e {to prifativte za{to samo ~uden lek. Beatri~e Nema zo{to da posakuvate. bidej}i ispa|a vaka deka ona {to go imame ne go cenime mnogu dodeka e na{e. Leonato Davej}i se vo maki. i u{te dolgo }e pla~am. zli jazici. {to najdobro }e & li~i na ranetiot glas. Benedik Postoi li na~in da se poka`e takvo prijatelstvo? Beatri~e Ima mnogu prost na~in no nema takov prijatel. ako voop{to nekoga{ qubov mo}na setil.toga{ }e ja `ali. toga{ vrednosta mu ja krevame. slikata na `ivotot nejzin }e se mu{ne milno vo rabotilnicata na voobrazbata negova. skrit. Ako bide vaka. celo vreme pla~evte? Beatri~e Da. veruvam idninata }e skroi ishod podobar mnogu otkolku {to jas mo`am da go smislam sega. ~udnite rani gi le~i. Ajde. popoln so `ivot vo okoto i vidot na negovata du{a odo{to koga bila `iva. Benedik Gospodine Leonato. (Izleguvaat Sve{tenikot. umrete za da `iveete. i }e posakuva nikoga{ da ne ja obvinil taka. veruvam deka na va{ata ubava bratu~etka & e nanesena nepravda. svadbava mo`e e samo odlo`ena. vo nekoj samoten. kolku i da veruval deka ja naklevetil verno. navredi i misli. pobo`en `ivot daleku od lo{i o~i.

. Benedik [to da ti prosti. ti me saka{. Benedik . mila Beatri~e. Beatri~e. toga{. Taman sakav da vi izjavam deka ve sakam. Beatri~e. Isto bi mo`ela i jas da re~am deka najmnogu od s# ve sakam vas. Beatri~e Ubijte go Klaudio. Beatri~e Benedik ^ekaj malku. Zbogum! Se kolnam vo nego deka me saka{. Beatri~e Odbivaj}i me ubivate mene. bog neka mi prosti. Benedik [to? Ne mi pa|a na pamet. no ne veruvajte mi.ne. Benedik Najmnogu od s# na svetot ve sakam vas.Od vlakno ortoma 359 Benedik Benedik Mo`e li ~ovek da go izvr{i? Beatri~e Toa e rabota za ~ovek no ne i za vas. ve molam. Benedik Ajde. mila Beatri~e? Beatri~e [to me presekovte vo ubav ~as. a }e go nateram da go goltne onoj {to veli deka jas ne te sakam. Beatri~e Nemojte da se kolnete vo nego. Smetajte deka sum zaminala iako sum tuka. a sepak ne la`am.samo mi e `al za bratu~etka mi. ni{to ne priznavam. Beatri~e E. vo vas nema qubov. pu{tete me da odam. ni{to ne poreknuvam . Benedik Da mi izjavi{ so seto tvoe srce? Beatri~e Ve sakam so seto srce i nemam so {to drugo da vi izjavam. Ne e ova ~udno? Beatri~e ^udno e ko {to mi e ~udno nepoznatoto. Benedik @imi me~ov. Beatri~e I nema da si go goltnete zborot? Benedik Duri ni so najvkusniot za~in {to odi so nego: ti izjavuvam deka te sakam. naredi mi ne{to da storam za tebe. mo`e da go goltnete.

da. gurabija od grof~e. vi ja baknuvam rakata i ve ostavam. Beatri~e Vilijam [EKSPIR Benedik Beatr. @imi rakava. navredi i posramoti mojata rodnina? . ^ekaj.zlo & e naneseno. svedo~ewe na princ. ute{ete ja bratu~etka vi. kamo da sum ma`! Tipot ja nose{e na race do tamu kaj{to treba{e racete da im se spojat vo svet brak. grof~eto . Beatri~e Princovi i grofovi! Da. i toa qubezni. Jas moram da velam deka e mrtva.Ne mo`am da stanam ma` po svoja `elba. nema {to! O kamo da sum ma` zaradi nego! Ili barem da imam prijatel {to }e bide ma` zaradi mene! No ma{kosta se istopila vo klawawe.360 Beatri~e Navistina sakam da si odam.Ama najde izgovor! Benedik Ama. a tamu . zna~i.. uni{tena. te sakam. koj deneska samo izla`e a potoa se zakolne vo toa.. so nevidena svirepost. konte i pol.so javni kleveti. naklevetena e. Sudete za mene po ona {to za mene }e ~uete. Beatri~e. Klaudio skapo }e mi plati. Odete. vedna{ e hrabar kako Herkul. Benedik Prvin da staneme prijateli.) . @imi rakava.O bo`e. uverena sum ko {to znam deka imam um i du{a. Benedik Toa mi e dovolno. Beatri~e Milata Hera! . zbogum. kamo da sum ma`! Srceto }e mu go iskornam i }e mu go izedam nasred plo{tad! Benedik Slu{aj. Benedik Dali Klaudio ti e neprijatel? Beatri~e Zarem toj ne se poka`a kako najgolem podlec {to ja nakleveti. mila Beatri~e. Beatri~e. Benedik Dali v du{a ste uvereni deka grofot Klaudio & nanese nepravda na Hera? Beatri~e Da. Benedik Polesno se drznavte da mi bidete prijatel odo{to da se borite protiv mojot neprijatel. se obvrzuvam deka }e go predizvikam na dvoboj.konte. (Izleguvaat.O. . Beatri~e Upotrebete ja za moja qubov na drug na~in a ne vo nea da se kolnete. zatoa sakam da umram ko `ena seta vo jad i ~emer. la`ni obvinenija. hrabrosta vo u~tivost i ma`ite stanale obi~ni alapa~i. .Beatri~e Zboruvala so ma` od prozorec! .

Dren Neverojatno prefrigan fraer. Bora~io. neka zastanat pred mene. velam.) Dren Dali site prisutni ne se otsutni? Talpa O. Bora~io Dobro.Bora~io. postoi somnevawe deka ste podli gadovi. Dren Zapi{ete . [to imate da ka`ete vo svoja odbrana? [to e pravo. Neka zastanat pred gospodinot narednik. Konrad i Bora~io. se nadevame. za{to ne daj bo`e bog da ne e pred vakvi edni razbojnici! . prijatele? Bora~io Vi velam. .@imi boga. Talpa.Gospoda.gospodin gospodin Konrad. . Dren Taka e.Od vlakno ortoma Scena 2 Zatvor. na{e e da go ispitame prestapot. Dali zapi{avte deka ne se? .A va{eto. mom~e? 361 Konrad Gospodine. Dren Dren Ve molam zapi{ete . ve}e e doka`ano deka ste bez malku isto {to i lo{i gadovi.i zapi{ete go prvin bog. zastanete na strana. ama mnogu brgu }e mu go smenam umot. pravo e gospodine: nie velime deka ne sme. i Pisar vo sve~eni ali{ta. . (Vleguvaat Dren.Kako se vikate.Dojdi vamu. gospodine. gospodine i se vikam Konrad.Gospoda. Dren Zapi{ete . deka ne sme. vi velam. . gledam se dogovorile. Talpa Konrad Taka e. dali mu slu`ite na gospoda? Bora~io/Konrad Da.se nadevaat deka mu slu`at na boga. i naskoro }e se povede istra`na postapka deka ste takvi. . gospodine. Pisarot Ama vi velam koi se vinovnicite {to treba da se ispitaat. stol~e i perni~e za perodr{karot! Pisarot Koi se prestapnicite? Dren Jas i kolegata. Stra`ari. . da vi {epnam ne{to na uvo. mom~e.

Neka vlezat stra`arite. ba{ na vakov na~in otfrlena i od golema `al i maka nenadejno umrela. vrzete gi lu|evo i odvedete gi kaj Leonato. toa bi bil praviot na~in. Toa e s#.) Ni{to drugo. Pisarot . . Princot Huan utrovo kidnal bez traga.princot Huan e podlec. glup~o! Talpa A i ova e pove}e gospodo od ona {to bi mo`ele da go poreknete. re~e deka Don Huan. Dren Navistina. mora da e toa. ~oveku? Prviot stra`ar I deka grofot Klaudio re{il. Dren O~igledno razbojni{tvo bez presedan! Talpa Da. Dren Sus. Stavete im lisici! Konrad Trgaj gi racete.Opa. treba da gi povikate stra`arite {to gi obvinuvaat. okovajte gi vo prangi! Re~e deka primil iljada dukati od Don Huan za la`no da ja obvini gospo|icata Hera. zapameti. Pisarot Dali re~e u{te ne{to? Dren Vtoriot stra`ar Ajde. pa toa e otvoreno krivokletstvo da se nare~e bratot na princot podlec.Gospoda stra`ari. . Dren Podlec neviden! Za ova }e te osudat na ve~no spasenie! Pisarot I {to drugo? Gospodine naredni~e. . da `imi sveti Ilija. bratot na princot. gospodine.Gospodine narednik. Jas odam pred vas da im go poka`am zapisnikot od soslu{uvaweto. da ja uni`i Hera pred site svadbari i da ne ja zeme za `ena. . gadu koga ti velam. na takvoto negovo obvinenie. (Izleguva. Hera bila na ovoj na~in naklevetena. Dren Vtoriot stra`ar Zapi{ete .362 Pisarot Vilijam [EKSPIR Pisarot I {to drugo. ne gi ispra{uvate kako {to treba. e podlec. ne mi se dopa|a{. vo imeto na princot vi nareduvam: Obvinete gi. Prviot stra`ar Ovoj ~ovek ovde. Bora~io Gospodine naredni~e.

. . zapomnete deka sum magare.Od vlakno ortoma 363 Dren Mene mi veli{? Kade e pisarot? Neka zapi{e deka ~inovnikot na princot e glup~o. Vodete go! O. gadu.) . tuku sum ~inovnik i u{te doma}in i u{te ubavo par~e meso kako koj bilo drug vo Mesina. Iako nema da bide zapi{ano sepak zapomnete deka sum magare.O. Dren Zarem ne mi go kopituva{ zvaweto? Zarem ne mi ja kopituva{ vozrasta? . ami {to si misli{? I ~ovek {to imal gubitoci. {to ne e tuka pisarot pa da zapi{e deka sum magare! Ama vie lu|e. poln si pieteti a toa i }e go doka`am so svedoci. vrzete gi.Hoh{tapler eden nikakov! Konrad Trgajte se od mene! Vie ste magare. vie ste magare. ami {to? I ~ovek sum mo{ne bogat. i ~ovek sum so dva kostuma i s# na mene e pedantno i ~isto.]e vidi{ ti. i u{te ~ovek sum {to go znae zakonot. ne sum jas glup. Ajde. kamo da be{e zapi{ano deka sum magare! (Izleguva.

koi niz u{i mi vrvat bespolezno ko voda niz re{eto.takviot donesi mi go i od nego sigurno na strplivost }e se nau~am. dosta so soveti. i tagata ja tera od sebe so mrmkawe i {epot toga{ koga treba do nebo da ofka. no ne postoi ~ove~ka doblest {to tolku revnosna }e bide koga nekoj samiot na maka }e se najde. ne te{ete me so mudrost: Tagata posilno mi vri{ti od sekoj sovet. nema da slu{am. oti lu|eto. bez ogled kolku pi{uvale na bo`ji na~in i se inaetele na slu~ajot i te{kite maki.) Antonio Ako prodol`ite vaka. Antonio Eve gi idat Klaudio i princot. no. sovetnici i te{iteli se dobri samo pri bolka {to sami ne ja ~uvstvuvaat. so zborovi jadot. i tie {to ve navredija neka stradaat malku. na sekoja bolka da odgovara so bolka. {to pred toa tolku le~beno i stru~no go skrotuvala gnevot ludiloto go so{ivala so svilen konec.^in PETTI Scena 1 Pred ku}ata na Leonato. dosta. Du{ava mi veli deka Hera e naklevetena. bolot so zdiv go terala. A ova neka go znae Klaudio. ako takviot se smee i bradata si ja mazni. i so pogovorki jadot go krpi. a ~ija qubov tatkovska zgaznata e tolku i re~i mu da bide strpliv. Leonato Ve molam. neka go znae i princot i site drugi {to ~esta & ja obes~estuvaat. I jas sum od krv i meso. Leonato Sega govori{ umno. Antonio Sepak nemojte seta bolka na srce da vi te`i. ne e pametno da ja pothranuvate tagata protiv sebe. bolot izmeri mu go po dol`ina i {irina so mojov. toa sekako }e go storam. zatoa. Antonio Vo toa lu|eto ne se razlikuvaat od deca. Leonato Ve molam. ~emerot so sve}i go opiva. mudrosta nivna vo strast se pretvora. Najdi tatko {to tolku deteto si go sakal. ako ja vkusat. }e ve snema. Za{to s# u{te ne se rodil filosof na svetot {to mo`e zabobolkata mirno da ja trpi. na sekoja maka so druga maka i toa to~no vo sekoja crtka. . ne. brate. Ama takov nema. lesno e za trpenie da im se blada na tie {to ofkaat pod tovarot na bolot. ne. i ne}am te{itel u{ite da mi gi polni osven ako bolot ne mu e ramen na mojot. . oblik ili forma. (Vleguvaat Leonato i Antonio. del~e.

bez kle{tewe i {egi. od podlosta tvoja smislen. Klaudio Trgnete se. Znaj. gospoda. Zamol~i. Leonato ^ujte me. ne pu{taj ja rakata po me~ot ne ti se pla{am.Od vlakno ortoma 365 Leonato (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio.) Don Pedro Dobar den. Don Pedro Brzame. Loenato Gospodaru. }e doka`am na nego ako smee da se drzne i pokraj ve{tinata negova i aktivnite ve`bi. Klaudio Dobar den na objacata. Klaudio A koj mu ~ini krivda? Leonato Ti. velam. ti mi go nakleveti nevinoto dete. .toga{. klevetata tvoja go raspara nejzinoto srce i sega le`i zakopana so svoite pretci.Zo{to naedna{ brzate? . pod zakrila na starosta. Don Pedro Gre{ite mnogu. ti tolku n# navredi mene i moeto nevino dete {to sum prisilen od dostoinstvoto da se otka`am svoe i siot sed. drt od modricite na godinite da te predizvikam na dvoboj kako ~ovek. O! Vo grobnicata kaj{to nikoga{ ne spiel sramot osven ovoj nejzin. Don Pedro Podlosta moja? Ne karajte se so nas. tvojata. Klaudio Leonato Antonio Tvojata. za. zbogum. cutot na mladosta i bludnata sila. dobro. so vas nema da bijam megdan. ~oveku dobar.Toga{. Klaudio Neka mi se isu{i ovaa raka ako nekoga{ ja zagrozi va{ata starost. rakata ni{to ne mi saka{e od me~ot. ne ti govoram ko izvetrean starec ili {utrak. starecu. Klaudio. ~oveku. v lice ti velam. Leonato. da se falam {to sum storil kako mlad ili {to }e storam da ne sum star. gospodaru. gospodaru? . gospodaru. Velam. Leonato Brzate. podlecu. Da mo`e pravinata da ja dobie so kavga nekoj od nas }e si go dobie. dobar den. Klaudio. koj drug ako ne ti? Nemoj.

) Klaudio No. Bog znae kolku vnuka mi ja sakav. trpenieto va{e da go stavame na proba. jas so ova }e se spravam.366 Leonato Vilijam [EKSPIR Leonato Ama. brate Antonio. mom~e. . po mene. Antonio Nema ama. gospodo. I }e ve ~ujat ili nekoj }e mora skapo da plati. no da po~ekame. Antonio Don Pedro Mol~ete. falbaxii.neka mene mi izleze na dvoboj. klevetat i pcujat. no. gospodaru. po mene. gnidi! Leonato Brate Antonio. . Antonio . potcenuvaat. mamat. Ma`i{ta! Gi znam jas takvite dobro. mom~e. Gledaj. Don Pedro Nemame namera. od podleci naklevetena smrtno. }e ubie{ barem ma`. Antonio Don Pedro Smirete se. ajde.Sakam da me ~ujat. Od srce `alam za smrtta na }erka vi. bezobrazni pr~lovci. gospodine. Voobrazeni. s# e toa glupost. }e se nakinxurat pa samo nadvore{no vlevaat uplav. se kolnam! Leonato Brate. doa|a ~ovekot kogo trgnavme da go barame. ako me ubie{ mene. (Vleguva Benedik. prvin neka ubie eden. {to la`at. gospodine mom~e. {to smeat na ma` da mu izlezat na megdan kolku {to jas smeam zmija da fatam za jazik.Ajde. da odime. drski. v du{a gi znam. kolku im ~ini alot. A taa e mrtva. Antonio ]e ubie dvajca i toa vistinski ma`i. znam kolku te`at. vi se kolnam so ni{to ne be{e obvineta osven so ~ista vistina potvrdena i doka`ana so fakti. {to e novo? Benedik Dobar den. prvin mene. Leonato Odbivate? Ajde brate. gospodaru. majmuni. ne me{ajte se.) Odbivam da ve slu{am. podleci. so kam{ik }e vi go isteram toj drzok me~ od race. Leonato Zarem vaka saka{ od mene da se spasi{? Deteto mi go ubi. (Izleguvaat Leonato i Antonio. povtoruvaj}i edni te isti luti zborovi {to }e mu storat na du{manot ako se drzne i tolku. pili{tarci. - Gospodaru.

Klaudio Za malku nosevite }e ni gi odgrizea dvajca {trbi starci. ~oveku! Ako sekiracijata ja ubi ma~kata. daj si kura`. za{to crni ni se du{ite od taga i sakame nekoj da ni gi razvedri. . ne? Benedik Toga{ da mu dademe drug me~. . Benedik Mo`e ne{to da vi {epnam na uvo? V kanija mi e. Dojdov da ve pobaram i obajcata. Klaudio I nie nasekade te baravme. Klaudio Toj pobleduva s# pove}e. toga{ to~no znae kako da se odluti. . mislam deka navistina e lut. gospodine. . ovoj mu se skr{i na dve.]e vi doka`am kako sakate. da go vadam? Klaudio Don Pedro Ne daj bo`e da me vikne na dvoboj! Ne znaev deka duhot ti e zaka~en za pojas. }e se sudram so va{ite duhoviti naleti ako gi naso~ite kon mene. za malku }e stignevte da razdvoite dve luti strani podgotveni za borba. }e dojdam za da ne ispu{tam vakva gozba. Vie ubivte edna prekrasna dama a nejzinata smrt pa|a na va{a du{a.Ne se {eguvam. tebe dovolno ti stiska da ja ubie{ sekiracijata! Benedik Gospodine. so {to sakate i koga sakate.Od vlakno ortoma 367 Klaudio Don Pedro Dobro ni dojdovte.[to ti e? Da ne si bolen ili lut? Dobro. Don Pedro Vo neramna borba ni hrabrosta ne e ramna. [to misli{? Da se obidevme ne }e bevme dovolno mladi za niv. Vie ste podlec. .Zadovolete me ili }e razglasam deka ste kukavica. . druga e temata. Benedik Klaudio Barem mu e zaka~en a ne otka~en kako kaj nekoi drugi. Don Pedro Klaudio Bled e ko krpa. Don Pedro Ej. Ve molam. ]e go izvle~e{ malku duhot? Benedik Ako e.Baram da povle~e{ ko guslarot {to go vle~e gudaloto za da ne razveseli. Klaudio Leonato i brat mu. Izvestete me {to ste re{ile.

Taka taa cel eden ~as ja izvrtuva{e sekoja tvoja doblest. na krajot. ne. i toa so tekst pod niv: ovde le`i Benedik. va{iot brat.Gospodaru. re~e taa. lesen vi e. No koga }e gi stavime rogovite od diviot bik vrz setenata glava na Benedik? Klaudio Da. taka e. vi blagodaram za mnogute dobrini {to mi gi imate napraveno. od sega natamu ne }e mo`am da bidam so vas. Veruvam. I te predizvika? Klaudio Mnogu jasno. sepak. ama mal. Ve ostavam sega vo va{iot ozboruva~ki zanes. [to se odnesuva do gospodinot Pili{tarec ovde. Sekako. s#. toj vladee so jazici. a do toga{ mir neka ima vo nego. . spolaj mu na gorniot. Klaudio Klaudio Na {to po~na da pla~e i re~e deka isto & se fa}a. Ne. mi se zakolna na ne{to ponedelnikot nave~er a vtornikot sabajle vedna{ go porekna. zaklu~i so vozdi{ka. duhot dobro vi kaska. dobar duh. Ne. i pokraj s# koga tolku stra{no ne bi go mrazela. ba{ taka stori. o`enet ~ovek? Benedik Don Pedro ]e ti ka`am kako onoj den Betari~e ti go fale{e duhot. s# ova ni go ka`a }erkata na starecot. pobegna od Mesina. rekov jas. mom~e. so nego doprva }e se sretneme. Don Pedro O. rekov jas. rekov jas. Vladee toj so dvoen jazik. (Izleguva Benedik. zaedno so nego ubivte edna blagorodna i nevina dama. Don Pedro Don Pedro Da. re~e taa. rekov deka ima{ fin duh. a zgora na s# Bog go vide koga se sokri vo gradinata. me pokani na tele{ka glava i petle bez kure. gospodinot e umen. strasno bi go sakala. Zbogum.368 Don Pedro [to? Gozba? Pir? Klaudio Vilijam [EKSPIR Klaudio S# ni ka`a. da. Poseriozno zdravje. rekov. no sepak. a i vi tvrdam deka e od qubov kon Beatri~e. umen i rumen gospodin. nikogo ne povreduvaat. A nema da ima i edna vetru{ka? Benedik Gospodine. golem ama nesolen. duhot mu e golem. Ne. i ako ne gi ise~am kako {to treba. re~e taa. re~e taa. Samo. ka`ete deka no`ot mi e za nikade. {to nikogo ne povreduva. vie pravite {egi ko falbaxiite {to gi kr{at svoite me~evi. re~e taa.) Don Pedro Seriozno misli. kopileto. koi. vie znaete {to mislam. deka poprivle~en ma` od tebe nema vo cela Italija. to~no. a vie. so dva jazika. blagodaren sum mu. .

edna misla dobro promeneta. te pra{uvam {to napravile. dozvolete pred vas da zavr{i s#. kako {esto i posledno za {to se obvineti. Don Pedro Ne vi te~e li ovoj govor ko `elezo niz va{ata krv? Klaudio Otrov piev duri govore{e. [to zgre{ivte? Bora~io Mil princu. Ve izla`av duri i vas li~no. klevetnici se. pa treba vrzani da odgovarate? Ovoj u~en narednik e preinteligenten da go razberam. kako treto. no potoa majmunot e doktor na nauki vo sporedba so nego. Don Pedro Gospoda ~inovnici. kako ja osramotivte na denot na ven~avkata. zgora na toa. soslu{ajte me a ovoj grof ovde neka me ubie. i. tie se la`govci i podleci. seto moe razbojni{tvo tie go piknaa vo zapisnik koj{to poprvo bi go zape~atil so mojata smrt odo{to da go povtoram na moj rezil. . ili na kratko. no}e. da. {to zgre{ile ovie dvajca? Dren Videte gospodine. i kako posledno za {to se pritvoreni? Klaudio Eve vi pravilno rezonirawe i po negov terk. go otkrija ovie plitki tikvari ovde. kako vtoro. kako treto. Don Pedro [to e ova? Dvajca od lu|eto na brat mi vrzani! Edniot Bora~io! Klaudio Raspra{ajte se {to zgre{ile. treba ve~no da se vnimava na vas. gospoda. Talpa. kako {esto i posledno. kako vie bevte navedeni da dojdete vo gradinata za da me vidite mene kako & se dodvoruvam na Margaret oble~ena vo ali{tata na Hera. `imi boga. Don Pedro Ama. optu`ija la`no edna dama.) Dren Ajde.Od vlakno ortoma 369 Don Pedro Don Pedro Navistina e ubavo koga ~ovek izleguva po maica i po yivri a umot go ostava doma! Klaudio Toga{ e xin vo sporedba so majmunot. Stra`ata so Bora~io i Konrad. govorea nevistini. Kako prvo. priberi se srce i bidi seriozno! Neli re~e brat mi pobegnal? (Vleguvaat Dren. gospodaru. ona {to vie so seta va{a mudrost ne go vidovte. Don Pedro Komu zgre{ivte. me slu{naa kako mu priznavam na ovoj ~ovek kako Don Huan. zastanete. te pra{uvam {to zgre{ile. da. niedno opravduvawe ne }e mo`e pove}e da izmeri na svojata terezija. gospodine. ne baram ni{to pove}e otkolku nagradata {to mu sledi na eden podlec. overija neto~ni sostojbi: i da zaklu~am. ako pravdata ne mo`e da ve skroti. a edna{ se poka`ete kako gaden dvoli~nik. ~ekajte malku. va{iot brat. me navle~e da ja naklevetam gospo|icata Hera. Damata e mrtva zaradi la`noto obvinuvawe moe i na mojot gospodar. vie. koi. ra{irija la`na vest.

i lu|e. isto i jas. no i dvajcata ve molam objavete im na lu|eto vo Mesina ovde deka nevina umre. nejze dajte & go dolgot {to na bratu~etka & & go dolguvavte pa odmazdata }e ja snema. a i pisarot. }e se podvednam pod koja bilo te{ka maka koja toj }e mi ja nametne. (Se vra}aat Leonato i Antonio so Pisarot. Do sega na{iot pisar go ima reformirano gospodinot Loenato za rabotava. Klaudio Mila Hero! Likot tvoj pred sebe go gledam vo ubavinata zaradi koja vo tebe se vqubiv.) Leonato Koj e podlecot? O~ite da mu gi vidam za koga }e zabele`am sli~en na nego da go izbegnam. i na pepelta pejte & . Klaudio Da. Leonato Ti si robot {to so svojot zdiv go ubi nevinoto moe dete? Ne znam kako da ve izmolam za blagost. Don Pedro Toj e sozdaden i izdelkan od predavstvo. deka sum magare. jas sum. sepak grevot vo zabluda go storiv. Leonato Ne. navistina majstorski go izvr{ivte. i debelo me plati za izvedbata.370 Don Pedro Dali brat mi te navle~e na ova? Bora~io Vilijam [EKSPIR Bora~io Da . koj od ovie e toj? Bora~io Ako sakate da znaete koj vi zgre{il gledajte vo mene. zapi{ete ja ko edno od va{ite slavni dela. . gospoda. ne zaboravajte da specificirate vo svoe vreme i na svoe mesto. sam sebesi se la`e{. Dren Ajde. samo jas. I samo taa e nasledni~ka na obajcata nas. za smrtta na }erka mi. Talpa Eve go ide gospodarot Leonato. pejte & no}va a utre nautro dojdete kaj mene doma. ovde stojat i dvajca mnogu ~esni ma`i tretiot ja zbri{a . bidete mi vnuk. Don Pedro Vo boga vi se kolnam. osudete me na kazna {to fantazijata va{a }e ja smisli za grevot moj. vodete gi tu`itelive. i bidej}i ne mo`ete da mi stanete zet.koi se vme{ani vo toa. no sepak. podlecu. i pobegna tokmu zaradi ovaa podlost. za da se zadovoli dobriov starec. Odmazdata izberete ja sami. i ako qubovta va{a tvore~ki e raspolo`ena vo vremiwa ta`ni stavete napis na grobot nejzin. brat mi ima }erka re~isi ista ko moeto mrtvo ~edo. Leonato Ne mo`am da vi naredam }erkata da mi ja o`ivite toa e nevozmo`no. Vi blagodaram. no mora da zboruvam.

Od vlakno ortoma 371 Leonato Klaudio O gospodine blagoroden. ve o~ekuvam kaj mene. vme{ana bila vo ova od brat vi potkupena. .Ajde. gospodo. Dren Vi go ostavam prefriganiov razbojnik i ve molam da se popravite kako primer za drugite. }e ja ispitam Margaret kako se zbli`ila so ovoj bluden tokmak. ve molam raspra{ajte go i za ova. Dren Odi.Ovoj podlec ovde treba so Margaret da se soo~i koja.) Leonato Do utre nautro. velat nosel klu~e v uvo a na nego visel katanec. stra`ata gi ~u kako govorat za nekoj Gnasen. ovoj tu`itel ovde. (Izleguvaat. toj pozajmuva pari vo ime na boga i nikoga{ ne gi vra}a. marifetluk {to tolku dolgo go primenuva {to lu|eto ve}e otvrdnaa na srce pa nikoj ne pozajmuva ni{to vo ime na boga. kom{ija. pa od denes so kutriot Klaudio upravuvajte. Antonio Zbogum. Don Pedro ]e bideme tamu. ne e ba{ taka crno-belo. zbogum. zna~i. iako. Leonato Eve ti za trudot. i ako povtorno mo`e da se posaka novo viduvawe. A isto taka. .) Leonato Va{eto blagorodstvo govori kako mnogu blagodaren i smeren mlad ~ovek. qubeznosta pregolema solzi od mene vle~e! Ponudata ja primam. veruvam. za deneska. Bora~io Ne. optu`eniot. ve molam. ne znae{e taa {to govori koga zboruva{e so mene. Neka bog go po`ivee va{eto blagorodstvo! Mu posakuvam na va{eto blagorodstvo samo arno! Neka Bog brgu vi go vrati zdravjeto! Pokorno vi davam dozvola da zaminete. Ve o~ekuvame utre. zbogum. Dren Bog neka go ~uva Socijalnoto! Leonato Utre. (Izleguvaat Don Pedro i Klaudio. Vodete gi apa{ive. gospodine. se kolnam. velam. Klaudio No}eska }e taguvam za Hera. gospodo. (Izleguvaat Dren i Talpa so stra`arite. za toa na Boga mu blagodaram. te osloboduvam od zatvorenikot i ti se zablagodaruvam.) . neka se zeme i ova vo predvid pri odmeruvaweto na kaznata. go molam boga da go zabrani. navistina me nare~e magare. sekoga{ bila doblesna i ~esna vo ona {to od nea nesakaj}i go doznav. Leonato Ti blagodaram za ~esniot trud i gri`a. Dren I zgora na s#.

nieden od niv. Margaret More dajte ni gi nam me~evite. za{to. Mislam za peewe. budala mnogu xagorliva rima. ne sum roden pod poetsko nebo nitu pak znam da se dodvoruvam na sve~en na~in.mnogu nevina rima. i me znae kolku ma~no zaslu`uvam. Margaret A dali potoa }e mi napi{ete sonet so pofalbi za mojata ubavina? Benedik Na tolku visok stil }e te vozvi{am. Bogot na qubovta od visini {to povta i me znae. rog . zatoa te molam. ama edinstvena rima {to mi teknuva za tebe. Margaret. Margaret {to nikoj `iv ma` ne }e mo`e da bide nad tebe. fa}a vo let. velam. ne povreduva `ena.) Benedik Spored toa }e dojde Pee. na primer.dobriot pliva~ Leander. e bebe .) Mila Beatri~e. Toga{ ostani do toga{! . zarem se oyviva{ na mojot povik? Beatri~e Da. {titovi i samite si imame. ti toa i go zaslu`uva{. Troil. no {to se odnesuva do qubovta . Margaret Cel `ivot da ne vidam ma` nad mene? Pa ve~no da ostanam pod skali? Benedik Duhot ti e iter ko mucka na zagar. a tie se opasno oru`je za devojki. kaj mo`am jas seto ova da go piknam vo rima? Probav. mila gospo|ice Margaret. {to e pravo. ti go predavam {titot. ne velam ne. }e me zadol`i{ ako mi pomogne{ da zboruvam so Beatri~e. Benedik Vo gradinata na Leonato. Margaret. za mala. i }e si odam toga{ koga }e mi re~ete. gospodine. ~ii imiwa i sega mazno se lizgaat po ramnite drumovi na beliot stih. Benedik Tipi~no ma{ki duh. mora da vglavite zapci na vrtewe.372 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Benedik Ako gi upotrebite. vikni ja Beatri~e.) Benedik Te molam. (Vleguvaat Benedik i Margaret. Margaret Dobro. ne bile vaka vrteni i prevrtuvani vo qubovta kako {to sum kutriot jas. pogoduva ama ne povreduva. s# nekoi ~udni zavr{etoci.mnogu ostra rima. za bog. Margaret A va{iot e tap ko me~ot za ve`bawe na me~uvalecot. (Vleguva Betari~e. Da ti se pluknam. prviot vrabotuva~ na spletkari i cela edna kniga od izvikani kavalieri od spalnite sobi. }e vi ja viknam Beatri~e koja mislam deka ima noze. Ne. (Izleguva Margaret.

Benedik Staro. {to mislite? Benedik U{te pra{uva{: . Tolku za toa zo{to sam si se falam za{to. kako e bratu~etka vi? Beatri~e Mnogu bolna. Benedik Prepametni sme za da si se dodvoruvame mirno. a vo dene{no vreme. . lo{iot veter e samo lo{ zdiv. }e go pametat samo duri bijat kambanite i duri pla~e vdovicata.Od vlakno ortoma 373 Benedik Beatri~e Ve}e rekovte toga{. u{te od vremeto koga ima{e koj da n# fali. ve molam. tolku ti e `estok duhot. jas }e mu inaetam zaradi vas. ili brgu }e mi odgovori ili }e go proglasam za kukavica. ima i {to da falam. od dvaeset umni lu|e nema nieden {to sam }e se fali. a toa e. ka`i mi. a lo{iot zdiv lo{o bazdi. koi napravija tolku cvrst sojuz na lo{otiloci {to ne dozvoluvaat niedna dobra osobina da se mu{ne me|u niv.no sepak. No zaradi koi moi dobri osobini najnapred vi se slu~i qubov kon mene? Benedik A kolku e toa. A sega te molam. Beatri~e Ti ovoj zbor go prepla{i i istera od vistinskata smisla. Beatri~e. ako ~ovek sam ne si podigne spomenik pred da umre.eden ~as biewe i ~etvrt ~as {mrkawe i solzi: zatoa za umen ~ovek .Dobro ka`ano! Navistina mi se slu~uva qubov za{to te sakam protiv svoja volja. zatoa. za{to nikoga{ nema da go sakam ona {to mojot prijatel go mrazi. Beatri~e Toa ne se gleda od ova priznanie. daj mi da te baknam. pred da odam. Beatri~e Lo{ite zborovi se samo lo{ veter.najpametno e sam da si gi fali dobrite osobini. Benedik Samo lo{i zborovi. zatoa si odam nebaknata. zaradi koi moi lo{i osobini prvpat se zaqubi vo mene? Beatri~e Zaradi site niv zaedno. sakam da zaminam so ona po koe dojdov. go predizvikav Klaudio na dvoboj. . Mi se slu~i qubov? . negovata sovest ne se sprotivstavi . pa. A vie? Beatri~e Benedik Beatri~e A za srceto i da ne zboruvame.ako gospodinot Crv. I jas sum mnogu bolna. No ti ka`uvam prosto. ne? Kutro srce! Ako mu se inaetite zaradi mene. si odam sega. eve samiot svedo~am. da znam {to si ka`avte vie i Klaudio. staro pravilo. ko jas {to si gi falam svoite. no ka`ete mi.

i u{te sakam. Klaudio Sega leka no}. ]e dojdete vedna{? Beatri~e Sakate da dojdete i vie. Polno}. gospodaru. Vo ku}ata e haos: s# doka`a deka gospo|icata Hera bila la`no obvineta. Klaudio Po~ituvajte go boga. za koja ta`nata im lipa muza pa okolu grobot nejzin kru`at. da vi umram v skut. slava najde. pomogni vo pla~ot. da dojdam so vas kaj striko vi.) Klaudio Dali e ova grobnicata na Leonato? Pridru`nikot Taa e. (Izleguvaat. da me zakopaat vo va{ite o~i. ta`no e. Neka ova na grobot sega se stavi za koga }e me nema. PESNA Prosti im. gospodine. da gi ~uete novostite? Benedik Sakam da vi `iveam v srce. pridru`ba. ta`no e. .) Do smrt oklevetena od jazici lo{i be{e Hera {to ovde le`i. Sega zasvirete i ta`no zapejte. ova doa|awe sveto }e se povtoruva sekoe leto. bo`ice na no}ta na tie {to devstvenicata ja ubija tvoja. pomogni vo vozdivot. ta`no. morate vedna{ kaj striko vi. Tuka ve ostavam za{to nekoj doa|a {to mnogu brza.) (^ita od svitokot. nejze da ja slavi. (Vleguvaat Don Pedro. (Vleguva Ursula. Klaudio. smrtta sega ovde & nosi slava {to na makite & protivte`i. ta`no. grobovi zinete. sakajte me mene i zakrepnete. Taka `ivotot {to vo sramota zajde vo smrtta `ivee. vo la~ot. mrtvilo gori duri za smrtta se govori.) Ursula Madam.374 Benedik Vilijam [EKSPIR Scena 3 Vo crkovniot dvor. princot i grofot Klaudio podlo izmameni a klu~ot za s# e Don Huan koj{to pobegna i go nema.

) Antonio ]e go izvedam jas toa bez i najmal problem. i gledajte so denot. druga da oble~eme ruba a potoa odime kaj Leonato na vreme. Benedik O~e. }e mora malku da ve izma~am. Klaudio Neka Himen ne ni dade pove}e tolku gruba taga ko ovaa {to ja oplakavme. Sekoj patot neka si go gleda. so tolku te{ko breme! (Izleguvaat.) (Vleguvaat Leonato. koi ja nabedija vo zabludata za koja sega ovde ~uvte. Benedik I jas. kako {to se gleda otkako rabotite si dojdoa na svoe mesto. a koga }e ve viknam. povle~ete se sega vo odajata sami. . mislam.Od vlakno ortoma Scena 4 Soba vo ku}ata na Leonato. (Izleguvaat damite. i predajte mu ja na Klaudio. Betari~e. Margaret. grivi od ko~iite na Febo koi niz predelite go {arat pospaniot istok so damki sivi. Antonio. princot i Klaudio vetija vo ova vreme da me posetat. no Margaret ima mala vina vo ova.Znaete i vie {to treba.) Sve{tenikot Neli vi rekov deka e nevina? Leonato Isto kako i princot i Klaudio. volcite se siti. ajde. mora da ste tatko na bratovata }erka. brate. Leonato Pa. Antonio Milo mi e {to na krajot s# dobro se svr{i. lu|e. Sve{tenikot i Hera. Benedik. A sega so zdravje! Klaudio Dobro vi utro. bidej}i ve}e ne sum vrzan od mladiot Klaudio da baram smetka. }erko i vie blagorodni~ki site. iako ne po svoja volja. Don Pedro Odime. gasnete gi fakelite. . Blagodaram na site. dojdete pod maski. 375 Don Pedro Dobro utro. Ursula.

Leonato Pogled. gospodine. Dali s# u{te ste re{eni deneska da se o`enite so }erkata na brat mi? Klaudio Od Afrika da e na zborot }e si stojam.) Don Pedro Dobro utro na ovoj sobir ubav. brate. Tokmu taka. Koja e damata za koja treba da se ven~am? . (Vleguvaat Don Pedro i Klaudio so pridru`ba.376 Sve{tenikot A {to treba da storam? Benedik Vilijam [EKSPIR Leonato Dobro utro. od dvete edno. {to od mene go dobivte. Klaudio. moja volja e va{ata dobra volja so na{ite da se slo`i pa u{te deneska da se spoime vo ~esen brak. Povelete. Gospodine Leonato. na diviot bik misli. mukal milno. gospodine dobar deka vnuka vi so milno oko na mene gleda.) Klaudio Za ova }e vi vratam. siwak i luwi? Klaudio Mi se ~ini. Vikni ja. princu. so zlato rogovite }e ti gi pozlatime i cela Evropa na tebe }e se raduva. i nekoj takov ~uden bik so tatkovata vi krava za~nal tele a vie mnogu li~ite na nego i vo mukaweto a bi rekol i vo likot. vistina e. no sega druga smetka imam. Benedik A i jas so vqubeno oko & vozvra}am. dobro utro. Leonato Toa oko od }erka mi go pozajmi. od vas pomo{ baram. a za {to. No {to vi e po volja? Benedik Nejasen. dobar o~e. Benedik. [to e? [to ve ma~i pa liceto vi e tolku fevruarsko prepolno oblaci. ne pla{i se. vi e odgovorot: a {to se odnesuva do voljata. ~inam. sve{tenikot e spremen. ~oveku. Benedik Bikot Jupiter.Eve gi idat Klaudio i Princot. Leonato Srcevo moe e so vas. (Izleguva Antonio. od Klaudio i od princot. gospodine. Sve{tenikot I mojata pomo{. ko edna{ Evropa so bludniot Jupiter koga se pretvori vo zaquben bik. (Se vra}a Antonio so maskiranite dami. ama.) Don Pedro Dobro utro. Leonato Da me ven~ate ili da me zakopate.

(Ja vadi maskata. nevina sum i ~edna. no jas sum `iva i `imi `ivotot. Margaret i Ursula se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. Beatri~e Toga{ bratu~etka mi. Benedik Se kolnea deka ste padnale bolni za mene.Od vlakno ortoma 377 Antonio Ovaa ovde a jas vam vi ja davam. Leonato Ne. Klaudio [to? U{te edna Hera? Hera Ba{ taka.) Duri sakavte mi bevte ma`. gospodaru duri klevetata be{e `iva. Don Pedro Porane{nata Hera! Mrtvata Hera! Leonato Taa umre. Beatri~e Mene taka me vikaat. }e vi bidam ma` ako vi e po volja.) [to sakate? Benedik Zarem ne me sakate? Beatri~e Ne pove}e od {to e razumno. Sve{tenikot Seto ~udewe }e vi go objasnam koga. Du{o. toga{ striko vi. No dotoga{ ~udoto mislete go stvarno pa da trgneme kon kapelata vedna{. E. Klaudio Dajte mi raka pred svetiov otec.Koja od vas e Beatri~e? Toga{ e moja. Benedik Klaudio Poleka. . po zavr{uvaweto na svetiot obred. Klaudio i princot se vo zabluda za{to se kolnea deka ste do u{i zacapani vo mene. edna Hera umre vo rezil. Hera Benedik Duri bev `iva vi bev `ena. dozvoli liceto da ti go vidam. za smrtta }e vi raska`am na ubavata Hera. Beatri~e A zarem vie ne me sakate? Benedik Ne pove}e od {to e razumno. (Ja vadi maskata. ne pred da se zakolnete pred popot deka }e vi stane `ena. . o~e. Beatri~e Se kolnea deka umirate bavno za mene. ne smeete.

nemojte. [to se odnesuva do tebe Klaudio. ~ovek {to samo se majtapi nikoga{ ni{to ubavo nema da si privie do sebe. da gi olesnime na{ite srca i peticite na na{ite `eni. `imi denov ubav. Misli{ deka mi e gajle za nekakva satira ili epigram? Ne.ama. nie sme prijateli. princu. brat vi Huan e faten vo begstvo doveden e pod stra`a nazad vo Mesina. ajde. Benedik Ne e ba{ taka. Hera A eve u{te eden napi{an so nejzina raka.da zaigrame pred da se o`enime. imav namera da te pretepam.378 Benedik Vilijam [EKSPIR Benedik ]e ti ka`am ne{to. }e te zemam. a delumno i za da vi go spasam `ivotot oti slu{am ste zabolele od oftika! Benedik Zamol~i! Ustata }e ti ja zatnam! (Ja baknuva. Benedik ^udo nevideno! So sopstveni race protiv sopstvenite srca! . za{to eve {to napi{al so svoja raka mnogu lo{ sonet. Zatoa ne mi se potsmevaj za s# {to sum rekol protiv brakot. Znam deka go sakate. samo prijatelstvoto go vra}am. Zna~i ne me sakate? Beatri~e Ne. Cel fakultet diplomirani filosofi ne mo`at da me isfrlat od takt. bidej}i }e se `enam ne sakam ni zbor da guknam za ona {to svetot mo`e da go ka`e protiv. Beatri~e Gluposti. ~ist proizvod na negovata glava. popu{tam pred golemiot pritisok. te zemam od {to mi e `al. Nema da ve odbijam. namenet za Beatri~e. `imi videlcevo. o`enet ~oveku? Benedik Porano. Leonato ]e igrame podocna. ne postoi stap dostoen za pogolema po~it od onoj so rog~e na ra~kata. Princu. . velam. ama. najdi si `ena. (Vleguva Glasnik. Klaudio A jas se nadevav deka }e ja odbie{ Beatri~e. zatoa udrete svirki. bidej}i ~ovekot e nepostojano su{testvo i ova objasnuva s#. `ivej bez modrinki i sakaj ja mojata rodnina. . no toa sigurno }e stane{ ako mojata rodnina strogo ne vnimava na tebe. no bidej}i }e bideme rodnini. pa da dobijam mo`nost so stap da te isteram od tvojot ergenski sefalok i da napravam od tebe nekakvo dvojno su{testvo. ta`en si. Leonato Vnuko. `ena ti treba.) Don Pedro Pa kako ti e Benedik. Klaudio A i jas bi se zakolnal deka i toj ja saka. . navistina. Na kuso.Ajde. ukraden od xebot prepoln qubov za Benedik.) Glasnikot Gospodaru.

Muzika.Svirete koga vi velam! (Igra.) . .Od vlakno ortoma 379 Benedik Ne misli na nego do utre: jas }e ti smislam dostojni kazni za nego.

.

.

.

Naslov na originalot: All’s Well That Ends Well .

sira~ka. upravnik na imotot na groficata Parol. majka na Bertram Bertram. pridru`nik na Bertram Francuskiot kral Lafe. nejzina }erka Marijana. prijatelka na vdovicata Velmo`i. francuski vojnik Lakej Vojvodata od Firenca Vdovica od Firenca Dijana. postar velmo`a Prviot velmo`a Dimen Vtoriot velmo`a Dimen. gra|ani . brat na prethodniot Tolkuva~. arlekin. vojnici. nejzin sin Helena. grofot od Rusion. pridru`nici. sluga na groficata Rejnaldo.LICA: Groficata od Rusion. {titeni~ka na groficata Lava{.

.

neizbe`no navestuvaat tragi~na razvrska. poradi razvojot na nastanite koi. Znaeme deka ovaa komedija prvpat e pe~atena vo 1623 godina a glavnoto dejstvo. ‘trik so krevetot’ (dramsko sredstvo koe. iako ne bilo prijatno za podocne`nata publika. Ova e prv prevod na Sekoe zlo za arno na makedonski jazik.Sekoe zlo za arno e komedija napi{ana vo periodot pome|u 1601-1604 godina. nedovolno ubedlivo e prika~en za glavnoto dejstvo. koga [ekspir gi napi{al golemite tragedii Hamlet. Makbet i Kral Lir. prikaznata za Bertram i Helena. pove}e nalikuva na manipulator so ~ove~ki sudbini. Otelo. Ottuka.n. Podzapletot. pred s#. prikaznata za Parol. Spored satiri~niot ton. No sepak. Sli~no na nea. Komedijava mo`e da prestavuva eden neuspe{en obid na [ekspir da se vklu~i vo ‘novata moda’ na pi{uvawe dramski tekstovi {to se razvila po privatnite teatri od negovoto vreme a ~ij osnoven beleg bil vmetnuvawe vo dramskiot zaplet mnogu seks i satira. e izmislen od [ekspir. Sekoe zlo za arno e problemsko i obrazovno delo za{to na krajot Bertram sfa}a deka ne bil vo pravo a Parol e razobli~en i izlekuvan. deloto spa|a vo takanare~enite crni ili gor~livi komedii. podzapletot so Parol. iako mo{ne nasilno. se ~ini. Iako integralno vrzan. Bertram. Duri i stihovite se mo{ne neramnomerni iako zrelosta na stilot voop{to ne e sporna. na primer. Helena vo podocne`niot del od dramata. bilo sovr{eno prifatlivo za lu|eto od elizabetanskiot period). se temeli vrz devettata novela od tretiot den vo Boka~oviot Dekameron. no sepak. po site svoi karakteristiki. . odo{to na onaa prijatna. komedijata vo mnogu nalikuva na edna druga komedija od [ekspir Tante za kukurigu(Measure for Measure). sre}no zavr{uvaat. poradi mra~niot ton i tegobnata atmosfera a. komedijava ne bila dobro so~ineta i nikoga{ ne bila popularna kaj teatarxiite i kriti~arite. izleguva kako sosem neprijaten lik. {armantna mlada dama od prviot del. scenite {to se zanimavaat so seks i upotrebata na t.

.

Helena i Lafe oble~eni vo crnina. gospo|o a vie. Bertram Ne sum ~ul porano za takvo ne{to. da ja dostigne{e. Lafe Navistina be{e genijalen. povtorno ja oplakuvam smrtta na tatko mi. gospodine.~ija ve{tina be{e golema re~isi ko negovata ~estitost. Kralot neodamna govore{e za nego so voshit i so `alewe. bogami. Lafe Kako rekovte se vika ~ovekot za kogo govorite. Groficata Ovaa mlada velmo{ka ima{e tatko . gospo|o. gospo|o? Groficata Be{e mnogu poznat. Lafe Od `iva rana. Groficata Kakvi se nade`ite da zakrepne Kralot? kolku tagi vo zborov ‘ima{e’! . Zaradi kralot. gospodine.O. vo svojata fela. gospodine. da be{e sega `iv. Lafe Vo kralot }e najdete soprug. gospo|o. sosem zaslu`eno: @erar de Narbon. Bertram A jas. go zakopuvam i vtoriot ma`. }e ja naprave{e prirodata besmrtna a smrtta }e ostane{e bez rabota. velam. pod ~ij nadzor go ubiva{e vremeto so nade` i smeta deka nema drugo ~are osven postepeno gubewe na nade`ta.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat mladiot Bertram. Be{e do tolku izve{ten {to sigurno }e be{e u{te `iv dokolku naukata & mo`e{e ne{to na smrtta. zaminuvaj}i. tatko. toa }e zna~e{e smrt za negovata bolest. Toj {to tolku sevkupno i za site vremiwa e dobar. Bertram Lafe Od {to strada kralot. grofot od Rusion. negovata majka. . gospodine? Toj krena race od lekarite. gospo|o.) Groficata Pu{taj}i go sin mi od mene. groficata. i toa. no mora da ja po~ituvam zapovedta na negovoto veli~estvo koe sega e moj staratel i ve~en gospodar. mora da se dr`i do svojata doblest kon vas za{to va{ata vrednost sigurno }e ja pottiknuva negovata dobrina kaj{to treba iako taa sama po sebe nema da e skudna {tom ve}e ja ima vo izobilstvo.

. Bertram (Kle~ej}i). Ona {to Bog smislil zgora da ti dade i {to molitvite moi }e go berat na glava neka ti padne.Dali gospo|icava ovde e }erka na @erar de Narbon? Groficata ranosta vo nea brgu }e gi kutne. Helena. Na du{manot ramen bidi mu po mo} a ne po zli dela. nikomu ne ~ini zlo. Se nadevam deka }e ima sre}a kolku {to vetuva nejzinoto obrazovanie. Sakaj sekogo. veruvaj na malcina. Lafe Va{ite pofalbi. Gospodine moj dobar. osven ako ne sakate ~ovek da pomisli deka pove}e iska`uvate taga odo{to ja ~uvstvuvate Helena Navistina ja iska`uvam tagata no i silno ja ~uvstvuvam. Zbogum. a prijatelot dr`i go pod klu~ot na tvojot `ivot. gospo|o. .No dosta za ova. Neka te korat {to mol~i{ no nikoga{ {to si zborliv. i na tatka si sli~en vo odnesuvaweto ko {to si mu vo likot. Bertram (Stanuva) Najdobrite `elbi {to iskovani mo`e da bidat . gospodine koe raste i se razviva pod moj nadzor. (Na Lafe) Gospodine dobar. Groficata Bog neka go blagoslovi! . izmamija od nejze solzi. Bertram. posovetuvajte go. tamu pofalbite odat so so`alba. Lafe Umereniot pla~ e pravo na mrtvite.Zbogum Bertram. preteranata `al du{man na `ivite. prete- Kako da go sfatime ova? Groficata Bidi blagosloven. vi se molam. Doblesta i krvta za vlast vo tebe neka se borat. Taa samata e izvor na sopstvenata ~esnost koja se usovr{uva so vrodenata dobrina.za{to kaj{to ne~istata du{a nosi doblesni osobini. Groficata Tie se najdobrata sol so koja devojkata mo`e da gi so~uva falbite. Lafe Negovoto dete edin~e. Ima nasledeno tabiet {to ubavite darovi u{te pove}e gi razubavuva . Lafe Najdobar sovet }e mu dadam {to qubovta negova }e ja kotka. blagoslov od vas baram. Groficata Ako `ivite ne se du{mani na `alta. Gospo|o. Dosta. a dobrinata tvoja ramna da ti e na potekloto.Sekoe zlo za arno 389 Lafe Kamo nikoga{ i da ne se ~ue{e. toj ne e ba{ dvorjanin pe~en. Kaj nejze se u{te podobri bidej}i gi krasi ednostavnost. Pomenot na tatko & ne mo`e da & stigne do srce bez tiranijata na nejzinite tagi da & ja odzeme `ivosta od obrazite. tie se i doblesti i predavnici.

Vo vas ima mala fleka od vojnik. i vardete ja ko zenica v oko. sekoj mig da go gleda{. Helena I ne. Helena Ama toj navaluva. ve minira i ve kreva vo vozduh. No koj ide? (Vleguva Parol. . ~uknat od merata nedvor. No. O kamo da e samo toa! Na tatko mi ne mislam. Parol Ne postoi takva. Prepopra~ajte ni nekakva vojni~ka odbrana. No sega go nema. Parol Dali razmisluvate za devstvenosta? Helena Da. a solzive krupni pomenot pove}e mu go krasat od onie {to porano gi leev. Ma{koto e du{man na devstvenosta: kako da ja zabarikadirame od nego? Parol Ne pu{tajte go da vleze. iako smela vo odbranata. ako go nema Bertram. No toa ti e isto ko da si se zaqubila vo nekoja svetla yvezda so koja saka{ da se ma`i{. Zaradi toa i go sakam iako znam deka e neviden la`ov. iako ma~no. (Izleguva groficata. tolku e toj nad mene. Vo svetliot & bolskot i svetlinata zra~na moram da se te{am no ne so nea da se vrtam. Parol Zbogum. Srnata {to povti so lav da se zeme od qubov mora da umre. da sedi{ i da gi crta{ lakot negov na ve|ite. pa da ve pra{am ne{to. Be{e ubavo. kralu. Sepak manive trajni tolku mnogu mu li~at Parol Ne. negovite kadri na tablata od srceto . Bidete dostojni na glasot na tatko vi.390 Vilijam [EKSPIR vo mislite va{i neka vi bidat slugi. Gotova sum.) (Na Helena) Bidete & uteha na majka mi. nema. okoto mu sokolovo. Kako izgleda{e tatko? Go zaboraviv.srceto meko mnogu za sekoja negova crta. pa i kukavica bi rekla. Lafe {to ostanuvaat silni i koga ~eli~nite koski na doblesta bledneat pred studeniot veter. gr~ na miloto lice. Ma{koto. gospodarkata va{a. dvig.) Onoj {to so nego patuva. Taka ambicijata qubovna sama mi se ni{ti. ubava damo. a mojot razbujaten zanes mora mo{tite da mu gi osveti. (Izleguvaat Bertram i Lafe. koga }e klekne pred vas. ~esto prefrigan um mu ja slu`i nevidenata ludost. Voobrazbata moja za sekogo priodot go zatna osven za Bertram. ubava kralice! Helena Zdravje da ima{. Nema `ivot za mene. sepak popu{ta.) Helena Zdrava da mi ste. a na{ata devstvenost.

bogato e nakitena ama e nesoodvetna. isto kako sireweto. treba ~ovek da postapi. sepak. Ne ~uvajte ja. pa da ja zagubi po svoe? Parol [tom }e eksplodira devstvenosta. Devstvenosta kotka crvja. Studen drugar e taa. {to e bezgre{na neposlu{nost. gordeliva. Ottarasete se. Ispora~ajte ja dodeka se bara. i sovetnik i predavni~ka i ubavo libe smerno slavoqubie. [to mo`ete da storite so nea? Helena Mnogu malku mo`e da se ka`e vo prilog na toa.porano be{e povkusna. Niedna normalna politika ne se stremi da ja za~uva devstvenosta. vi e kako skapana francuska kru{ka: grda e na vi|a. ba{ kako bro{ot i ~epkalkata za zabi {to pove}e nikoj ne gi nosi kako znak za otmenost. {to e soli- No ne i mojata devstvenost. Toa vi e stoka {to so le`eweto go gubi sjajot: {to podolgo ja ~uvate. Gubeweto na devstvenosta zna~i namno`uvawe na umnite a dosega nikoj ne dobil devica a da ne nastrada devstvenosta. i svojata vera. Da se bide na stranata na devstvenosta zna~i da se obvinat majkite. va{ata drta devstvenost. ]e ima gospodarot va{ mnogu qubovi tamu. Helena U{te malku }e ja potrpam. Protivprirodno e. Nema nekoja vojni~ka taktika so koja devicite }e gi krenat vo vozduh ma{kite? Parol den prirast a samata glavnina nema kojznae kolku da se oskverne. gorda poniznost. jazesta skladnost i neskladnost ne`na. slatkata propast.ova e eden od najzabranetite grevovi spored Svetoto pismo. Devstvenosta edna{ zagubena. ma{kite brzo-brzo sami se krevaat. Pa ako povtorno gi eksplodirate. a va{ata devstvenost.Sekoe zlo za arno 391 Helena Bog neka ja vardi na{ata sirota devstvenost od mineri i kreva~i vo vozduh. mo`e desetpati povtorno da se najde. tolku pove}e & pa|a cenata. nemate izbor osven da ja za~uvate na va{a {teta. pa makar i da umram kako devica. a toj e takov - .. Od druga strana. neprijatna v usta. Dajte ja dodeka vredi na pazar. so dupkata {to sami ste si ja napravile. Helena A kako. so edno ~udo ubavi. More toj }e Ne znam {to }e stori toj. navistina. preubavi prekari i nazivi blagi {to slepiot Kupidon gi {epti.Toj {to sam }e se obesi e ist kako devica. i majka i qubovnica i prijatel najmil. Devstvenosta ko nekoj star dvorjanin nosi {apka {to izlegla od moda. samata crvosuva do korka i umira nasituvaj}i go samo sopstveniot mev. zagubena e za sekoga{. seta napravena od samoqubie . i voda~ i bo`ica i svoj vladar. navistina. da mu se dopadne ona {to nikoga{ ne mo`e da mu se dopadne. i feniks i kapetan i du{manin surov. pogolema preporaka ima va{eto jadewe i piewe odo{to va{iot obraz. a sega samo obi~na skapana kru{a. ottarasete se. ko sekoja sogniena kru{a . Parol Da vidime: zna~i. Vremenski gledano. gospodine. go gubite gradot. Bog neka go vardi. devstvenosta sama se ubiva i treba da se zakopa po drumi{tata i xadiwata nadvor od site sveti obredi ko o~ajnica {to mu zgre{ila na prirodata. Dvorot e mesto kaj{to se u~i. Spasete se od nea! Za samo edna godina dvojno }e se umno`i. dobiena e ruda za pravewe devici. So samoto toa {to ste sozdadeni. ako ve~no se ~uva. devstvenosta e nam}ora.. mrzliva.

Koga }e ima{ vreme moli se. }e mislam na tebe vo dvorot. Ako mi uspee da se setam na tebe. Od rabota ne znam kaj mi e glavata inaku ubavo bi ti ka`al.392 Parol Kakov e. koga bil vo povlekuvawe. Parol Pod Mars sum roden. po sakanite na{i za da im go poka`eme ona {to go mislime za niv a koe nikoga{ so blagodarnost ne ni se vra}a. inaku }e umre{ vo svojata neblagodarnost. Parol [to e {teta? Ama koga bil vo poln nalet. pa nie. gospodarot moj ve vika. . Helena Parol Gospodine Parol. Helena Ba{ pod Mars i jas velam. Parol Helena~e. Parol ^ovek na kogo mu posakuvam sre}a. ste se rodile pod milozliva yvezda. `ivi gospod? Helena Vilijam [EKSPIR Parol Zo{to ba{ pod Mars? Helena Vojnite tolku ve zgazile {to ne e vozmo`no da ne ste se rodile pod Mars. [teta. Parol Zo{to mislite taka? Helena Epten mi odite nanazad kako za voin. zbogum. No me{avinata od hrabrost i strav kaj vas pravi doblest so dobri krila. (Vleguva pa`ot.) Pa`ot Gospodine Parol. Helena Takvo e i begaweto koga stravot predlaga da se izvle~e `iva glava. a neznaeweto }e te zbri{e od liceto na zemjata. koga }e nema{ seti se na Naprotiv. so nivna pomo{. Zbogum. Helena Helena [to posakuvaweto sre}a nema vo sebe telo {to mo`e da se po~uvstvuva. a takvata va{a ode`da li~no mnogu mi se dopa|a. Parol Taka se dobiva prednost. siroma{ki rodenite ~ii poniski yvezdi ne zatvoraat samo vo `elbi. da trgneme. ]e se vratam kako sovr{en dvorjanin i toga{ moite napatstvija } e poslu`at da te vratam kon prirodata pa taka }e stane{ sposobna da prima{ soveti od dvorjanin i }e sfati{ kako treba niv vo sebe da gi vsadi{.

onie velat {to bolot so setila go merat i melat toa {to ne bilo ne mo`e ni da bide.plan {to mo`e od race mi bega. Vleguvaat kralot na Francija so pismo. dokolku se so niet na Toskancite da im slu`at. zbogum. . kralot na Avstrija. (Izleguva. od zastaenost bolno da se razmrda malku i da si go pro~isti zdivot.) Firenca i Siena boj neviden bijat. velat deka nemu treba da mu veruvate. Kralot Toj odgovorot ni go naoru`a i Firen~anite se odbieni u{te pred da dojdat. Zarem la`e vo qubovta toj {to doblestite saka da gi ka`e? Bolesta na kralot . Koja sila tolku visoko qubovta mi ja kreva pa gledam a okoto mi se hrani so kukol i pleva? Prirodnite sili ~udna sudbina krojat neednakvite da gi zdru`i. velmo`ite na{i.pri {to prijatelot na{ saka rabotava da ja spre~i i nie da gi odbieme.) Kralot Lekot na{ ~esto vo nas samite le`i a nie na neboto mu go pripi{uvame. (Izleguva. vo bakne` da se spojat. bitkata u{te ne e re{ena i prodol`uva surova i tu~na. slobodno mo`at na koja sakaat strana da se pridru`at. Gospod te`i no slobodni ni ostava race i nema da ni gi kupi naumite bavni koga samite sme glupi. so predupreda deka Firenca }e nastojuva itna pomo{ od nas da izdejstvuva . Najdi si dobar ma` i poslu`i se so nego ko {to toj }e se poslu`i so tebe. Prviot Dimen Negovata qubov i mudrost tolkupati kon vas potvrdeni. Kralot Najverojatno e i taka: za ova ni pi{uva ovde i rodninata na{. Vtoriot Dimen Dobro }e im dojde ova na plemstvoto na{e. dvajcata velmo`i Dimen i mnogu pridru`nici. gospodaru. U{te edna{.) Helena (Zvuk na trubi. Sepak. no namerite mi se cvrsti i ne se otka`uvam sega. Nevozmo`ni se ~udata.Sekoe zlo za arno Scena 2 393 prijatelite. Prviot Dimen Taka glasi izve{tajot.

spomenot za nego pobogato po~iva vo va{ite misli odo{to na grobot negov. no obajcata vremeto-ve{ter poleka n# goltna i od rabotata n# oddale~i.) Prviot Dimen Grofot od Rusion. ne nabrzina tuku so dikat te sozdala. I doblestite na tvojot tatko daj bo`e da gi nasledi{. vele{e toj. za{to ni vosok ni med ne nosam pove}e doma pa sakam od uli{teto {to pobrgu da me snema za da dadam na nekoi rabotni~ki mesto. gospodaru. Uspea da izdr`i dolgo. na novive }e im poka`e deka nanazad odat. Takov ~ovek na vremevo na{e novo mo`e da mu e urnek. Vtoriot Dimen Vas ve sakaat. Du{ata mi se vra}a koga govoram za va{iot dobar tatko. Dalekuvid be{e vo procenkata na uslugite na vremeto. ~ii ~ula plahi s# staro preziraat. Tie pod nego {to bea gi tretira{e ko su{testva od drugo mesto.’ Vakva ima{e `elba. pa tie mnogu se gordeeja {to taka smerno falbite nivni gi prima. veli~estvo. Dobre dojde vo Pariz. Kralot (Na Bertram) Mom~e.go znae{e migot visKamo da sum so nego! Vele{e vezden Ko i sega mi se ~ini go slu{am. tinski koga nesoglasuvaweto bara da zeme zbor i toga{ jazikot skazalkata ja slu{a{e. I jas posle nego istata `elba ja imam. Ko prav dvorjanin. Tie {to posledni mestovo bi vi go dale nim prvi najmnogu }e im nedostasuvate.‘Kamo da me snema’. koj. a samo hrabri u~iteli go u~ea. pa ja sviva{e svojata vozvi{ena glava do nizinite na nivniot nizok red. ni gor~ina ni prezir nema{e vo negovata gordost ili duh. mladiot Bertram. Bertram Mojata blagodarnost i poslu{nost se va{i. Bertram Gospodaru. ‘Koga na fitilot moj gazijata }e mu sekne i stane mirizba za duhovive mladi. Na mladost duhot mu be{e ist ko onoj {to sega go gledam kaj mladoto plemstvo. a ~esta sopstven budilnik . Kralot Kralot Kamo i sega da go imam ona zdravo telo ko toga{ koga so tatko ti ko drugari verni prvpat se u~evme za vojna. no tie teraat {egi duri sopstveniot prezir tihum vrz niv ne se urne pred da stignat lekoumnosta vo ~est da ja skrijat. ~ija ve~nost ne trae ni kolku nivnata moda. a ako gi ima{e od ramen na nego bea predizvikani. Dobrata priroda. na krajot . tuku gi zakopuva{e taka za da niknat i vrzat plod.394 Kralot Vilijam [EKSPIR Koj e tamu? (Vleguvaat Bertram. ako go sledat. ~ii sudovi se samo tatko na novi be~vi. Napisot na mogilkata ne e tolku poln voshit ko vo va{iot kralski govor. ‘Kamo da me snema’ vaka tagata negova zapo~nuva{e ~esto koga }e zgasne{e i svr{e{e zabavata na{a. zborovite fini ne gi sipa{e v u{i. go ima{ likot na svojot tatko. . Lafe i Parol.

(Trubi. No ako va{eto gospodstvo mi dozvoli da zaminam vo svetot. mom~e. Bertram (Vleguvaat Groficata.) [to pravi ovde apa{ov? (Na Lava{) Da te nema. bi sakal da se naredi vo spisokot na moite porane{ni usilbi. Dobredojde. za{to znam deka si dovolno lud da gi stori{ i dovolno sposoben site ovie apa{laci da gi izvede{. znam. [to velite za gospo|icava? Rejnaldo Gospo|o. gri`ata {to ja vodev za da go zadovolam va{eto blagovolie. Prirodata i bolesta neka samite sega re{at. iako mnozina bogati se prokolnati. Groficata Blagodaram veli~estvo. Kralot Da be{e `iv }e go isprobav u{te nego. od koga lekarot na tatko ti e umren? Be{e mnogu slaven. Groficata Zarem mora da stane{ prosjak? . Ne sakam da veruvam vo site poplaki {to gi ~uv za tebe. Lava{ Mislam deka vi e poznato.Le`eweto me umori a i mnogute lekarstva. . deka jas sum vi eden sirot |avol. Groficata Vo red gospodine? Lava{ Ne. gospodaru. gospo|o. Izleguvaat. Ni sin mi ne mi e podrag. Ne sakam za{to mi e maka. Bertram Okolu {est meseci. grofe.) Groficata Da slu{nam sega.Sekoe zlo za arno Scena 3 395 Kralot Dr`am mesto. grofe. gospo|o. bidej}i ~ovek ja povreduva svojata skromnost i ja mati bistrinata na svoite zaslugi koga samiot za sebe gi obelodenuva. Kolku vreme ima. upravnikot Rejnaldo i nejziniot arlekin Lava{. Podajte mi raka. ne e vo red {to sum sirot. onaa `enska Izabela i jas dobro }e se snajdeme.

Groficata . gospo|o. toj {to mi gi mazni krvta i mesoto mi gi saka krvta i mesoto. pa se nadevam so `enidbata da steknam novi.vo ocenuvaweto na golemite prijateli. takvi kakvi {to si se. mi go {tedi yevgarot i u{te `etvata e moja. Bidej}i mladiot puritanec Karbon i stariot papist Pojzem. Lava{ Moeto siroto telo. Toj {to mi ja ora nivata. gospo|o.396 Lava{ Vilijam [EKSPIR Groficata Poprvo zaradi tvojata `enidba a ne zaradi rasipanosta. so glavite se soedinuvaat. gospo|o. gospo|o . Ako jas za nego sum rogonosec. gadu. gospo|o. gospo|o. toa go bara. a onoj na kogo |avolot mu e vlezen. Lava{ Plitka ste. bez ogled kolku im se srcata verski podeleni. a vistinata vaka ja objavuvam: Pee Vistina e ova ~ista {to vi ja ka`uvam od ridot po bo`ja volja doa|a brakot Takvite prijateli ti se du{mani. Mesoto me tera. Koga lu|eto bi bile zadovolni so ona {to se. Mo`at da navaluvaat so rogovite eden na drug ba{ kako i sekoj elen vo stadoto. {to zna~i. toj {to mi gi saka krvta i mesoto mi e prijatel. rasipan. Lava{ Ostanav bez prijateli. Sluguvaweto ne e nasledno. Zarem ve~no }e ostane{ gad so pis usta i zevzek? Lava{ Ne. a jas mislam deka nikoga{ nema da go dobijam bo`jiot blagoslov s# duri ne dobijam fidanki od teloto. Groficata Vo koj slu~aj? Lava{ Groficata Vo slu~ajot na Izabela i li~no mojot. nikoj ne bi se pla{el od brakot. mora da odi. Groficata Ova ti se pri~inite? Lava{ Da vi ka`am pravo. toj i gi mazni moite krv i meso. za{to velat decata se blagoslov. kako i vie. Vo slu~ajov samo ja prosam va{ata dobra volja. Toj {to ja ute{uva `ena mi. toj {to ja baknuva `ena mi mi e prijatel. za{to podlecite }e idat da go svr{uvaat mesto mene ona od koe ve}e mi e preku glava. kako i sekoj od krv i meso pa sakam da se `enam za da se pokajam. Groficata Mo`e svetot da gi znae? Lava{ Bev. toj za mene e argat. Groficata Ka`i mi gi pri~inite zaradi koi }e se `eni{. tuku prorok. ima i drugi sveti pri~ini.

za ova se kolnam vo nejzino ime. Nejze ne & se pla}a onolku kolku {to & se dol`i a }e & se plati pove}e odo{to bara.Sekoe zlo za arno 397 a rogovite spored vidot. Groficata (Na Lava{) Apa{. Groficata Da ve nema. ili so sekoj zemjotres. Radosna za Prijam boja. Tatko & mene mi ja zaveti a taa samata. Sudbinata. gospodine. bez kamata. gospodine gadu i storete kako {to vi zapovedav. delo ludo. Lava{ (Pee) ‘Ovoj li ubav lik pri~ina be{e’. Trgnuvam. nejzinite zborovi bea upateni do nejzinite u{i. gospo|o. Groficata Bri{ete. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka. Rejnaldo Dali }e vi pre~i gospo|o.bi se vikalo. Groficata Vo pravo ste. Lava{ Edna dobra `ena od deset. apa{. si misle{e. (Izleguva. Mislam na Helena. Na ma{kite polesno }e im bide da si go iskornat srceto odo{to da dobijat bingo.’ Groficata [to? ‘Edna od deset e dobra’? Ja uni{ti pesnata. Edna od deset. neodamna & prijdov poblisku odo{to taa saka{e. ne? Pa bi imale ra|awe na edna dobra `ena so sekoja pojava na svetla kometa. ako ja vikne Helena kaj vas? Treba so nea da razgovaram. ka`ete & na gospo|icata deka sakam da zboruvam so nea. mo`e da polaga polno pravo na onolku qubov kolku {to ja dobiva. da sum paroh. Be{e sama i samata so sebesi razgovara{e.) Groficata I? Rejnaldo Znam. Kamo bog vaka da mu slu`i na svetot cela godina! Ne bi se lutele na vakva edna `enska desetinka. sepak edna od deset e dobra. vele{e taa. toa e pro~istuvawe na pesnata. Podocna }e razgovarame pove}e. `imi majka. deka nikoj drug ne mo`e da ja ~ue. sepak ne nanesuva {teta. od devet lo{i samo edna e arna. taka bi se podobrile i {ansite na lotarija. deka beskrajno ja sakate va{ata gospo|ica. re~e Noja ‘{to Grcite ja urnaa Troja? Ludo delo. Demek trebalo Helena da ja viknam vamu. ne e boginka {tom otvorila tolkav jaz od razlika vo bogatstvoto pome|u niv dvajca. Kupidon ne e bog {tom svojata mo} ja prostira samo kaj{to postoi ednakvost vo . ‘Od devet lo{i samo edna e arna. Pa ovoj zaklu~ok go odbra. ja sakam. Rejnaldo Gospo|o. Lava{ Na ma`ot `ena da mu zapoveda a sepak site da ostanat `ivi i zdravi!Iako ~esnosta ne e puritanec. taa ja natnuva belata mantija na poni`uvaweto vrz crnata ode`da na velikoto srce. gospo|o. A govore{e deka go qubi va{iot sin. Vozdivnuva{e taa i stoe{e taka.

(Izleguva upravnikot. Zo{to ne majka? Koga rekov ‘majka’ mi se stori ko da vidovte zmija. No sega koga }e se setam na dnite damni i jas istite grevovi gi ~inev . vo pokazot i `igot od vistinata daden qubovniot `ar od mladosta e vgraden. a jas vi sum mnogu blagodarna za gri`ata. donekade. U~itel moj.no mislev so nula se ramni. e od va`nost za vas da znaete vo slu~aj ne{to nepredvideno da se slu~i. a ova e na krvta zrno. Nikoga{ ne ste mi vozvratile so vozdiv na }erka iako sum vi iska`uvala maj~inska gri`a. I taa bolna e sega od toa. gospo|o? Groficata Znaete Helena jas vi sum majka. Ova go ka`a niz naj~emerniot izliv taga {to sum go ~ul od devojka. gospode.) Groficata Grofica Ne. raznobojnata daga.) (Vleguva Helena. Ja gledam seta. smetaj}i deka mi e dol`nost. Helena Prostete. Toj ne smee da mi e brat. a jas sluga negov i poslu{nik duri sum `iva. Bo`e. Ve molam. Groficata Velam jas vi sum majka. eve {to e na{e: trnov na ru`ata od mladosta pripa|a so pravo krvta na{a nam. No ne ka`uvajte na drug. jas vi sum majka i vo redot ve stavam na site tie {to pod srce sum gi nosela. ostavete me.398 Vilijam [EKSPIR potekloto. gospodar mi e toj. tuku majka. U{te od poodamna go nasetuvav ova no terezijata mi ode{e de navamu de natamu pa ne znaev dali da veruvam ili ne. madam. Helena [to zapovedate. imeto mi e bezna~ajno. dete! Zarem ti se zgrut~uva krvta ako se ka`e deka sum ti majka? [to ima tuka {to toj omacuren predvesnik na do`dot. Helena Po~ituvana moja gospo|a. Toa ne vi sum. ^estopati e slu~aj posvojuvaweto so prirodata da se borat pa izborot da iznajde priroden pat koj{to pri srce ni ja stava tu|ata semka. Zarem zborot ‘majka’ tolku ve prepla{uva? Velam. bidej}i. Groficata Niti jas va{a majka? . okolu o~i vi se vie? Zo{to? Deka ste mi }erka? Helena (Na strana) I so mene be{e isto koga bev su{testvo mlado ako sme od boga. ^uvajte go ova v du{a. Podocna }e zboruvame za ova pove}e. Groficata ^esno si ja olesnivte du{ata. grofot Rusilion ne mo`e brat da mi bide. negovoto ceneto mnogu. negovite klasa. pobrzav da ve izvestam za s#. na {to. roditelite mi se nikoj i ni{to. Dijana ne e kralica na devicite {tom dozvoluva nekoja sirota nejzina podani~ka da bide fatena vo tesno bez {ansi za spas pri prviot napad ili za osloboduvawe potoa.

prostete mi. ajde da slu{nam kako stojat rabotite so va{eto srce. Helena Gospo|o dobra.Sekoe zlo za arno 399 Groficata Helena Vie ste mi majka. obrazite va{i eden na drug si priznavaat. ko Indus. I kamo da mi ste pa gospodarot moj. a tvoite o~i go gledaat toa tolku iska`ano vo va{iot odnos {to ne mo`at da go skrijat. na sonceto mu se klawam koe gleda dolu vo svojot obo`uva~ no ni{to drugo za nego ne znae. za{to ova ne go povreduva toj {to go sakam. Sepak vo ova la`no i nerazumno sito u{te gi turam vodite na mojata qubov pa taa istekuva no ne seknuva. a bog v srce }e mi se vgnezdi za tvoe dobro vistinata da mi ja ka`e{. Govori. Mo`e ne{to drugo da mu bidam. deka pove}e od vas. Ne daj bo`e da ne ste mislele na ova! ‘]erka’ i ‘majka’ tolku vi se grdi. pak ste bledi? Stravot moj go razbra zanesot va{. Samo grevot i pekolnata tvrdoglavost jazikot vi go vrzuvaat pa somne` ima vo vistinata. madam? Groficata Ne izvrtuvajte. ne udirajte vrz qubovta so omrazata svoja . Ajde. bi mo`ela da mi bide{ mila snaa. iako ne ni znam kako da go zaslu`am. ako ne e. koga bi vi bila }erka? Groficata Da. Gospo|o mnogu mila. Ne navreduvajte se. madam. a vedna{ po boga go qubam sin vi. Dali go sakate sin mi? Helena Pro{ka. Mojata qubov e dol`nost poznata na siot svet. porekni. Ne trgam po nego oti vidov znak deka mo`ebi }e me zeme. blagorodna madam. protiv nade`ta se boram. Prijatelite mi bea siroma{ki no ~esni. na kolena. Helena Priznavam toga{. niti pak bi go zela pred da go zaslu`am. dali e taka? Ako e taka toga{ priznaj i stori si dobro. pred vas i pred vi{noto nebo. Helena. Znam deka zaludno qubam. [to. Crveniloto vo laga bi te vterala ako protiv strasta {to vi se gleda re~ete deka ne e taka. sepak baram. a takva mi e i qubovta. a ne sestra. vernik vo zabludata. Groficata Go sakate sin mi? Helena A zarem vie ne go sakate. re~ete deka toa ve ma~i . Zatoa ka`ete mi pravo. za{to voznemirenosta i premnogu ve ni{ti. va{iot sin da ne mi e brat navistina majka! Ili da ni ste dve majki ni{to drugo ne bi molela od boga oti toga{ sestra ne bi mu bila. Sega ja sfa}am tainstvenosta na osamata va{a i izvorot na solenite vi solzi.za{to poglednete. Sega sosem mi e jasno deka vo sin mi ste vqubeni. Taka. No.

o. Groficata Dali mislite. postoi lek. nemavte li namera naskoro da odite vo Pariz? Helena Imav. Helena Mojot gospodar. blagosloven }e bide od najsre}nite yvezdi na nebo. a ~esnosta va{a dolga za neporo~na govori mladost. Ne{to mi veli. mi ostavi recepti retki So provereno dejstvo koi na~itanosta negova i dolgoto iskustvo gi sobraa kup~e za posebna upotreba i mi pora~a strogo vo amanetot posleden da gi ~uvam ko bele{ki koi mnogu pove}e se vredni odo{to svetot znae. proveren. Groficata Groficata Ova ve natera za Pariz Neli? Govorete. toga{ imajte milost za onaa koja izbor nema vo pravoto da qubi tuku mora da zajmi i da dava kaj{to sigurno gubi koja bara da go najde ne ona po koe potragata peka tuku zagado~no `ivee vo strasti kaj{to smrtta ja ~eka. tie deka za nego nemaat lek. me natera da mislam na ova inaku ni Pariz ni lekot ni kralot ne bi mi padnale ni slu~ajno na pamet. deka ako mu ja ponudite pretpostavenata pomo{ toj }e ja prifati? Toj i negovite lekari mislat vaka: toj deka od niv nema pomo{. so mo}no dejstvo protiv o~ajnata bolka {to go legnala kralot na smrtna postela. gospo|o. Kako da imaat verba vo edna neuka siroma{na moma koga site {koli iscrpuvaj}i ja doktrinata do kraj. Helena ]e ka`am pravo. Groficata Veruva{ deka mo`e{? . go prepu{tija bolniot sam na sebe? Helena Zo{to? Ka`ete mi pravo. so vakov `ar na dopa|aweto svoe veren ste kopneele i ste sakale od srce taka {to Dijana ste bile kolku i Venera. }e go stavam zagubeniov moj `ivot vo slu`ba kralot na{ velik da go iscelam. a ako milosta va{a dozvola mi dade sre}ata da si ja probam. Groficata Ka`ete mi iskreno. no ako i sami.400 Vilijam [EKSPIR za{to i taa istoto go saka. sin vi. Me|u drugite. Tatko mi. Helena. deka ovoj dobar recept bidej}i mene mi e zaveten. znaete. `imi milosta bo`ja. ne{to nad ve{tinata tatkova koja najgolema be{e vo rabotata negova.

Groficata Pa Helena. Zamini utre.) . gospo|o. ]e ostanam doma i }e molam gospod na pomo{ da ti bide.Sekoe zlo za arno 401 Helena Da. znam {to pravam. svita i pozdravi mnogu topli do moite na dvorot. dozvola ti davam i qubov sredstva. a eve ti i zbor od velmo`a: }e ti pomagam {tedro so s# {to mo`am! (Izleguvaat.

Koga najsmelite barateli zbri{at. Dvajcata Dimeni Od srce gi prifa}ame predupreduvawata va{i. Sovetov spodelete go. Prviot Dimen Zdravjeto po va{a zapoved neka ve slu`i. Zbogum. A sega zbogum. bidete sinovi na vrednite Francuzi. gospodo mlada. gospodine mil. mnozina mladi velmo`i {to do{le kaj kralot pred da pojdat vo Firentiskata vojna. ^uvajte se da ne ve zarobat pred da stapnete vo slu`ba. vojna i pol! Parol Ama vojna! Site sum gi videl! .) Prviot Dimen (Na Bertram) [teta. Velat francuskiot nema zborovi za nivnite barawa da gi odbiete. gospodo mlada. takva mo`nost nema – a sepak moevo srce nema da priznae deka vo nego ima bolest {to `ivotot mi go zagrozuva. Parol Ne e negova vina. baranoto najdete go. I vam gospodo.) Kralot Zbogum. Prviot Dimen Gospodaru. Do ovie voeni na~ela pridr`uvajte se. Kralot Vardete se od italijanskite momi. ako dvete strani go primat darot }e se zgolemi do veli~inata koga bil primen i dovolen }e bide za site. {to ne doa|ate so nas. za slavata da vikne i da ve proslavi. @iveel jas ili ne. – Pridr`ete me! (Zaminuva vo pridru`ba od nekolku velmo`i. Vleguva kralot vo koli~ka so dvajcata Dimeni. neka Italija gorna – zemja smalena {to go nasledi samo padot na poslednoto carstvo – vidi deka ne ste do{le da prosite ~est tuku da ja ven~ate. kotkame nade` po polo`eniot vojni~ki ispit. Kralot Ne. Bertram i Parol. da se vratime i da ve najdeme vo dobro zdravje. Kralot Zbogum.^in VTORI Scena 1 (Trubi. zbogum. pili{tar~e! Vtoriot Dimen O ima da bide vojna.

Tokmu ovoj me~ ovde mu ja izbrazdi. Parol Parol Izvr{ete ja. so luzna. velam. A sega zbogum. ‘rano mu e’.) (Na Bertram) [to }e storite? Bertram .) Lafe (Kleknat pred kralot) Pro{ka baram gosBidete malku po{tedri vo u~tivosta kon ovie plemeniti velmo`i.) (Vleguvaat Lafe so kralot. Prviot Dimen Taka }e storam. govorat i se dvi`at pod vlijanieto na najomilenite yvezdi – pa duri i |avolot da go diktira tempoto. jadat. Prviot Dimen Ako te vle~e. Sekako }e mu re~eme. so eden zbor. go ve`baat propisniot ~ekor. duri ~esta drugi ne ja razgrabat. duri i me~ot ne }e go nosam osven za igra. Bertram Mars neka se zacapa vo vas. Bidete malku poopu{teni kon niv za{to tie se prisposobeni na krojkata od vremeto. kidni mu ja smelo. Ka`ete mu deka u{te sum `iv i obrnete vnimanie na ona {to }e vi go re~e za mene. Zbogum. da ~kripam so ~izmite po podot mazen. Ko rodeni bra}a. Bertram Privrzani sme mnogu. kapetane. tie }e go sledat. Vtoriot Dimen So vas sum. ]e mu ja kidnam. Od niv prskaat iskri i bolskotat. (Izleguvaat prviot i vtoriot Dimen. me~ov moj so va{iot e bli`en. od dobar se Odli~ni se a izgleda }e se poka`at i kako `ilavi megdanxii. (Izleguvaat Bertram i Parol. negovite novonajmeni voini. grofe. spomen od vojnata. Prviot Dimen Mol~i! Kralot! Toa e ~esna kra`ba. Vo polkot vo Spinija }e najdete nekoj kapetan po ime Spurio. Sledete gi. ‘slednata godina’.Sekoe zlo za arno 403 Bertram Naredeno mi e da dojdam ovde a pusul~eto veli ‘premlad’. na leviot obraz. mom~e. pa razdelbata te{ko mi pa|a. Parol Vtoriot Dimen Mil moj gospodine Parol. Parol Blagorodni junaci. blagoroden kapetane. Se ograni~ivte na prestudenite propisi pri zemaweto zbogum. Bertram Parol ]e ostanam ovde ko najobi~na bri{ka. velam i zboguvajte se malku porazraboteno. Parol kov.

gospodaru: dali vi e po }ef od bolesta da se izle~ite? Kralot Ne. zanimawe. ako bi sakale da ja vidite. ]e ja vidite – oti taa taka bara – da ~uete {to saka? Doznajte. A sega `imi verata i ~esta. Pristigna. dajte go vamu toa ~udo za da mo`eme so tebe i nie da se izna~udime ili na tvoeto da stavime kraj ~udej}i se {to taka si go primil. ili na velikot Karlo Veliki moliv v raka da mu tutne za nekoe qubovno ret~e da & ~krtne. edna. ako seriozno mo`am da gi piknam moite misli vo sme{niov moj izve{taj. vlezete. }e ve uslu`am kako {to treba oti sekoj den ne e veligden. a posle smejte mi se do besvest. a dali bi zobnale malku grozjence. godini. zboruvav velam so edna ~ij pol. ve molam. Lafe (Stanuvaj}i) Zna~i pred vas stoi ~ovek {to pro{kata si ja otkupil. karpata da ja mrdne. . mudrost i postojanost me za~udija pove}e od {to mo`am slabosta da si ja koram. Kralot Kamo taka da be{e pa glavata da ti ja skr{ev pa da te zamiolev da mi prosti{. Sum videl lek {to mo`e `ivot na kamenot da mu vdahne. kako ne bi. i ko magioni~ar da ve zbodne da zaigrate so ogan i plamen. Lafe (Na Helena) Ajde. kralskiot liec od blagorodnoto grozje koga samo bi go dofatil. (Vleguva Helena. lek ~ij dopir mo`e kralot Pipin da go voskresne. (Odi kaj vratata. Lafe Ne. gospodaru. i da baravte milost pa na moja zapoved da stanevte ko jas {to stanav.) Kralot Brzinata navistina ima krila. Kralot Te zadol`uvam da stane{. lisico kralska? Bi. Lafe O.404 Vilijam [EKSPIR podaru za sebe i za vestite {to gi nosam. Lafe Ama tersene ispadna! No eve za {to se raboti. Kamo vie da kle~evte. gospodaru. Kralot Za koja ‘& ‘ govori{? Lafe Za doktor Taa.) Kralot Vaka sekoga{ go najavuva svoeto ve~no ni{to. Kralot Pa dobar Lafe.

Helena Toga{ nema zo{to pred vas da go falam. ti lek za nea nema{. No ona {to celosno go znam ti samo malku go znae{ jas seta bolka si ja znam. Koga ~udata velikanite svetski gi ru{at ~esto nade`ta se gubi i toa naj~esto tamu kaj{to najgolema se ~ini. @erar de Narbon mi be{e tatko. Li~ite navistina na predavnik. mome. no od predavnici takvi kralot retko se pla{i. (Izleguvaat site osven kralot i Helena. dali zaradi nas ste do{le? Helena Da. vlezete. koga pomo{ta e ~ista glupost.) Kralot deka ~ove~kata ve{tina ne e kadra prirodata da ja spasi koga ovaa e vo bespomo{na sostojba. a bliknuva ~esto . Vo svojata rabota toj be{e mnogu ve{t. golemi moriwa se su{at. go poznavavte i toa e dovolno. mi nalo`i da go ~uvam kako svoe treto oko pomilo duri i od moite dve. koga na{ite najdobri lekari od mene krenaa race i koga stru~niot konzilium zaklu~i to~no Trudot toga{ }e mi se plati so dol`nosta {to si ja vr{am. Helena Nema da vi na{teti ako probam. osobeno eden koj{to. Kralot Go poznavav. Pove}e nema svojata pomo{ da vi ja nudam. golemi vodi te~at od izvori {turi. Kralot Vi blagodarime. Velime ne treba taka da se valka na{iot sud ili nade`ta da se crni i bolkata neizle~iva na nadrilekarstvo da ja poverime ili pak da se poni`ime tolku pa na{eto dostoinstvo i ugled da gi precenime so besmislena pomo{. i kako najdrag plod od dolgogodi{nata praksa. Ka`ete mu {to imate. Storiv taka. Helena Pa. ubavice. Ti saka{e da mi pomogne{ a takva blagodarnost blika od ~ovek blizu smrtta do tie {to sakaat `iv da e. Onoj pak {to i najgolemi dela vr{i ~esto so pomo{ na najnemo}niot }e gi svr{i. gospodaru dobar. Jas sum strikoto na Kresida {to se drznuva sami da ve ostavi. i samo negoviot recept protiv nea e mo}en. Kralot Ne mo`am pomalku da ti dadam a blagodarnost da se vika. Vo svetoto pismo razum gledame kaj deca ko deca koga se sudiite.Sekoe zlo za arno 405 Lafe (Na Helena) Ajde. Ova e kralot. Samo pokorno molam vo mislite da ostanam kralski i da mi dadete dozvola nazad da se vratam. pa koga ~uv deka va{eto veli~estvo tokmu od taa opaka bolest obole ~ie le~ewe na mojot mil tatko mu donese priznanie. Pred da umre mi dade mnogu recepti. Zbogum. no deka }e n# izle~i ne veruvame mnogu. a }e mi bide milo za{to i taka se li{ivte od lekuvawe kakvo bilo. kako vrv na negovoto iskustvo. dojdov da ja izle~am so seta svoja po~it i dol`na smernost.

Gospodaru mil. `ivotot neka vedna{ mi sekne. za naporite moi soglasnost dajte mo}ta gospodova tuka }e se isproba znajte. mi ide? . No ako pomognam. stanuva mo`no ama nazadgazum. Kralot Za ubedenosta tvoja i za sigurnosta stava{ li ne{to na kocka? Helena Neka za drskosta. Helena Ako go pre~ekoram rokot ili prevara mi tekne za ona {to go vetiv. od ni{to da nemam fajde neka xelat – {to ne e i najlo{o – seta me skr{i vo najte{ki maki pa `ivotot da mi svr{i! Kralot Ko duhot bo`ji. devojko mila. pred dvapati vo temnata. ko {to znam {to ve kolka deka ume{na sum vo ova i deka izle~iva e va{ata bolka. zdravoto vo vas }e se kurtuli od bolnoto |ubre zdravjeto slobodno }e `ivee. ne ~epka so nesigurna raka. bolesta slobodno }e umre. po zasluga svoja. volen sum da ti go probam lekot umram li i tebe ti se skusuva vekot. zapadna vlaga vla`niot Hesper so fenerot pospan go vidite da pa|a. kakva nagrada. No onoj {to s# na svetot znae ne pravi taka ne soznava povr{no. smelost. Zbogum. kaj nas soznanieto pretpostaveno e celo koga pomo{ta od neboto ja smetame ~ove~ko delo. imeto neka mi se sotre. mudrost. @ivotot ti e skap za{to s# {to `ivotot go krie ko doblest za da e `ivot. Kralot Ne sakam da te slu{am. Doktorke mila. sram najdolen me najde. tuku znam. i ona {to bi se odbilo po zdrav razum ko nevozmo`nost. veli~estvo. vo tebe klokoti i vrie: mladost. ubavina.406 Vilijam [EKSPIR kaj{to nade`ta propadnala i o~ajot fatil mesto. Za trudot svoj nevlo`en ko platena da si bila. me|a {to mladosta i sre}ata ja vikaat sre}a. mo}niot govor negov vo telo krevko gori. pred dvapati kowite na sonceto svojata luta ko~ija ognena niz dnevnata ja pominat ruta. veruvajte. ~inam. Ne sum izmamni~ka koja nedovetno vi nudi iscelenie {to samo la`ni nade`i budi. smrtta plata neka mi bide. Za ova da go rizikuva{. Helena Zaslugata gorna ~ove~kiot zbor neblagodarno ja vra}a. mora sigurno da ima{ ve{tina neograni~ena ili o~ajni~ka sila. Kralot Zarem tolku si sigurna? Vo koj rok smeta{ da me izle~i{? Helena Ako e volja na onoj {to s# gleda. niz nea da zbori. za besramnosta podla. Ne pomognam li. ili dvaeset i ~etiri pati ~asovnikot zemen go ozna~i minuvaweto na kradlivoto vreme. Neprifatenata ponuda sekade so blagodarnost se pla}a.

ovoj {to go baram podanik e tvoj i polna nade` slobodno mo`am da go baram a ti da mi go dade{. ne sum guska da izberam ma` vo srodstvo so krunata francuska pa taka so nekoj {to e velik. vidi. Zna~i. .Sekoe zlo za arno 407 Kralot [to bara{? Helena Dali baranoto }e se dade? Kralot Da. [tom vetenoto na vreme go sredi{ ispolnuvawe na baranoto od mene vedna{ ti sledi. `imi `ezlovo i nade`ta {to v nebo ja klade. oti jas jaden u{te samo vo tebe ja gledam poslednata nade`. Helena Toga{ baram da mi se dade od kralskata tvoja raka ma`ot {to srcevo moe izbralo da go saka. ne podolu }e bide i kralskoto delo. da znam u{te ne{to iako znaeweto pogolemo ne zna~i veruvawe slepo: od kade dojde. Mo`e treba u{te da te pra{uvam. na primer no ne e va`no. Kralot Eve ti raka. blagoslovena bidi. Ja odbivam od sebe bezo~nata misla. Pomognete mi vie tamu! Go ispolni{ li vetuvaweto celo ko so zbor {to go ka`a. so kogo. i nedopra{ana dobro mi dojde. sama izberi go vremeto. na ramni{te tvoe da go vrzam niskoto i skromno ime svoe.

Groficata Za povtorno da bideme mladi. Lava{ ]e vidite deka sum do najvisok stepen goen. ni {apka i navistina takviot brat. a do najnizok u~en. gospodine. imam odgovor na koj nikoj ne bi mi fatil kusur. Lava{ Kako berberski stol {to odgovara za sekoe gaze: {ilesto. Onoj {to ne mo`e da kle~i na kolena. ko prsten~eto od slama na Tib na pokazalezot od Tom. Nema zijan od pra{awe a i ne{to }e nau~ite. ve pra{uvam. Imate li. ko brut na svojata dupka. gospodine. Ve molam. da ja vadi {apkata.408 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata Dali tvojot odgovor odgovara na sekoe pra{awe? Lava{ Ko deset gro{a na rakata od advokatot. ako u~enite govorat po pravo za nego. ni race. dali ste dvorjanin? . od nego mo`e mnogu lesno da se ottarasi samo na dvorot. debelko. ko pala~inka na velipetok. ko usna od kalu|erka na usta od kalu|er. Znam deka sum kako stvoren samo za rabota na dvorot. slabi~ko. i ne e za dvorot. Groficata Sigurno e odgovor so xinovski razmeri {tom gi zadovoluva site pra{awa. da ka`am poprecizno. Pra{ajte me dali sum dvorjanin. Groficata Navistina {tedar odgovor {to odgovara na sekoe pra{awe. ko drdorliva uli~arka na opak ebiveter.) Groficata Samo napred. od vojvodata nadolu do pod xandarot. ako bog podaril nekomu kakvo takvo ubavo odnesuvawe. odgovor soodveten za sekoe pra{awe? Lava{ Za sekoe pra{awe velam. sekakvo. gospo|o. Groficata (Vleguvaat groficata i Lava{. Eve vi go so s# {to odi so nego. pravo da vi ka`am. selsko oro na Prvi maj. Lava{ Ama i xuxe. ako e mo`no! ]e se napravam na udrena i }e pra{am so nade` deka }e stanam poumna po tvojot odgovor. ne. toj nema ni noze. Groficata Samo za rabota na dvorot? Zo{to mislite deka ste tolku poseben za takvo edno mesto koga ova go otfrlate so prezir? Samo za rabota na dvorot! Lava{ Vi velam. rakata da si ja bacuva i ni{to da ne govori. ko francuska kruna na nekoja gnila orospija. trkalezno. rogonosec na rogovite. [to se odnesuva do mene. Sega }e vidime do koj stepen vi e vospitanieto. ko kola~e na svojata korka.

samo vie dajte mi mo`nost pa }e vidite. Lava{ Ve razbrav beri}etno. Lava{ Gospode bo`e. gospo|o! – Ete. Groficata Gospode bo`e. gospo|o!’ odli~no vi odgovara so kam{ikot: bi odgovarale mo{ne soodvetno na kam{ikuvaweto koga bi bile prisileni na toa. gospo|o! – Ne {tedete me! Groficata Dali i koga ve kam{ikuvaa vikavte ‘Gospode bo`e. Lava{ Gospode bo`e. deka vie ne gi jadete ovie doma{ni jadewa. Stigam tamu pred nozeve. gospo|o!’ Gledam rabotite mo`at dolgo da slu`at ama ne i ve~no! Pobrzajte nazad. Lava{ Zna~i malku da gi pozdravam? Groficata Ne. gospo|o!’ i ‘ne {tedete me’? Vsu{nost.) i ka`ete & vedna{ odgovor da prati. mi se ~ini. va{eto ‘Gospode bo`e. Lava{ Nikoga{ ne me biel polo{ baksuz so moeto ‘Gospode bo`e. gospodine. Lava{ Gospode bo`e. gospodine. tuku malku ima rabota za tebe. gospo|o! – Navalete. ne {tedete me! Groficata Mislam. Pozdravete mi gi rodninite i sinot. pak dobro mi trgna.Sekoe zlo za arno 409 Groficata Lava{ Gospode bo`e. Groficata Ba{ doma}inski go koristam vremeto budalej}i se so edna budala.) . gospo|o! – Ama vie mi govorite odokolu. jas sum va{ sirot prijatel {to ve saka. u{te stopati po tolku! Groficata Gospodine. (Izleguvaat na razli~ni strani. U{te. (Mu dava pismo. Razbra? Lava{ Neodamna bevte kam{ikuvani. navalete. Groficata Zavr{ivme. Ova ne e mnogu. gospo|o! – Ne. gospodine! Sega na rabota: dajte mu go ova na Helena. u{te.

a nie imame svoi filosofi koi gi pravat natprirodnite raboti li{eni od posledi~nost. pravo velite. obi~ni i sekojdnevni. Parol Parol Taka e. istoto go velam. Navistina mo`e da govorime za ne{to nevideno i ne~ueno. duri i Galen i Paracelzus. samo ova mo`e da se ka`e i na kratko i so dave`. treba da pro~itate za toa vo onaa. mnogu ~udno. I jas istoto }e go ka`ev. pa taka se predavme na nekakvo bo`emsko znaewe koga treba da mislime na stravot od nepoznatoto. istoto i jas go velam. Parol I e. a samo nekoj te`ok ebiveter ne bi priznal deka tuka se vme{ala ‘Prikazot na bo`joto deluvawe vo zemskiot izveduva~. Ottuka ispa|a deka stravotiite ni se gledaat kako neva`ni. Parol Tokmu taka. I jas taka bi rekol. Lafe Duri ni delfinot ne e tolku `iv. ^udno. Parol Lafe Istoto go velam. kako se vika{e de? .’ Parol Taka de. go velam so polna po~it. Lafe Site u~eni i kompetentni lu|e. Ova. `imi krstov. Parol Taka. Lafe Ve}e imaa krenato race od nego stru~wacite. Lafe Koi go proglasija za neizle~iv slu~aj. Parol Ba{ taka.410 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Lafe I rekoa deka spas mu nema. Lafe i Parol.) Lafe Velat ~uda pove}e nema. Vakvo ~udo ne pametam koga ni se slu~ilo. Parol (Vleguvaat Bertram. Ako sakate jasno da vi se predo~i. Lafe Bertram Ama se slu~i. {to se sveduva na toa deka na ~ovekot mu turija v glava deka mu sledi – Lafe Neizvesen `ivot i izvesna smrt.

Helena Gospoda. (Kralot i Helena tancuvaat. `iti s#. Sakaj gi devojkite duri ima{ barem eden zab v usta. Bog niz mene mu go vrati zdravjeto na kralot. ne e ona Helena? Lafe Taa e. (Izleguva eden od pridru`nicite. I jas istoto go velam. Helena Na sekoj od vas po edna sakana. po vtorpat primi ja potvrdata za podarokot {to ti go vetiv koj{to samo na imeto ~eka. Nieden od niv nema a da ne e od blagorodni~ka sorta.) Ubava momo. `imi gospod! Kralot Odete i soberete gi site velmo`i na dvo- rot.) Parol Tokmu na toa mislev pred da ka`ete. Lafe (Na strana) Alatot si go davam i opremata seta da imav zabi v usta ko ovie momci i brada tolku retka. Parol Mort du vinaigre. Od ovaa mlada kitka blagorodni ergeni. Site Vidovme i za vas na boga mu blagodarime. vi padne koga qubovta }e posaka. . Napravi izbor po svoe. golemo nadminuvawe. li~na i ~esna. (Vleguvaat kralot.) Gledaj. Helena i pridru`nici. (Vleguvaat ~etvorica velmo`i. No eve go kralot.) i od ovaa zdrava raka ~ij faten oset ti go povrati.) Sedni. spasitelko. a ne mo`at da te odbijat tie. Parol Taka e. pa toj duri i ja vodi. pogolemi dostignuvawa a ne samo da ostane na ozdravuvaweto na kralot {to si bara Lafe I soodvetna blagodarnost. {to dava nade` i za drugi. Sekomu osven na eden. ubavo gledaj. Kralot (Na Helena) Pogledaj gi dobro. Lafe Vo mnogu krevko Parol I nejako poslu{ni~e golema mo}. Ti ima{ mo} da izbira{.Sekoe zlo za arno 411 Lafe Bo`jata raka. sakaniot ti go davam za{to pravo nad niv imam po vlast a i ko tatko niven. pokraj spaseniot od tebe. (Kralot i Helena sednuvaat. Lafe Samo veselo {to bi rekle Holan|anite.

Lafe (Na strana) Mom~iwava se studeni ko mraz.’ Kralot Izberi pa vidi. no odbiena ako bide{. nikoga{ lo{o ne bi vi storila zaradi vas samo. gospodine. Rumeniloto sega na uvo mi {epti: ‘Crveneam {to mora da izbira{. Dijana. {to gori vo va{ite ubavi o~i pred ne{to da ka`am. Helena (Na drug velmo`a) ^esta. Tolku. od oltarot tvoj jas begam. Ubavice. ^etvrtiot velmo`a Jas sum ednostavna moma a so toa i pobogata {to mo`am da ka`am deka sum ednostavna. nikoj ja ne}e. ve}e zavr{iv. so zakana odgovor mi dava.) Gospodine. Lafe (Na strana) Eve u{te eden grozd. Siguren sum deka tatko ti lokal vino. Helena Primete ja mojata `elba.412 Helena Vilijam [EKSPIR Vtoriot velmo`a Poinakva ne sakam. }e ja ~uete mojata molba? Prviot velmo`a Da i }e ja ispolnam. Koj tebe }e te odbie. Helena (Na drug velmo`a) Ne pla{ete se deka va{ata raka }e ja zemam. Helena (Stanuva) Sega. ama ako ne si magare toga{ jas sum eden od ~etirinaesetminata mladi. Ako na va{eto veli~estvo mu e milo. ako vi e po volja. . me odbiva i mene. gospodine. Lafe (Na strana) Pove}e bi sakal da sum vo izborov otkolku da izvle~am kec na banka. bogot najvisok na svetot neka vozdi{kite mi gi primi. jas ne mislam taka. (Se obra}a na eden od velmo`ite. Bog zavetite neka vi gi blagoslovi a v krevet da vi dade poubava sre}a ako voop{to se o`enite. Sto posto se kopiliwa angliski izrodeni od Francuzi. bleda smrt v obrazi neka ti se vseli a mene pove}e nema da me vidi{. a bogot na qubovta. Helena Blagodaram. a golemiot Amor neka vi ja ispolni. Pa neka qubovta dvaesetpati pogolema sre}a vi dade od onaa {to vi ja posakuvam so skromnata svoja qubov. Helena (Na drug velmo`a) Premlad ste. Lafe (Na strana) Zarem site ja odbivaat? Da mi bea sinovi }e gi dadev da gi iskam{ikuvaat ili }e gi ispratev kaj Turcite da napravat evnusi od niv. presre}en i predobar mo{ne za sin da si sozdadete od krvta moja. Drugo ni{to nemam. Ve}e te ~itam.

od delata na{i a ne od potekloto. gospodaru? Ve molam gospodaru. A ~esta si ja valka onoj {to so ~esnoto ra|awe se fa}a a ne e dostoen na velikanite ~esni. a istoto i za zloto va`i. taa ti e tvoja `ena. . moja `ena? Poarno prezrete me za navek. Kralot Zarem ne ti e jasno. Ako taa doblest sekakva ima osven onaa {to kaj tebe budi prezir. Doblestite i ovaa mlada od nea se pri}e. doblesti {to nasledni~ka na prirodata ja pravat. na sekoja plo~a zaslugi la`ni a nem ostanuva mnogu ~esto kaj{to pravot i zaboravot grobnica se temna na vistinski ~esnite koski. Ova e mojot izbor. gospodaru. Taa e mlada. ti doblesta toga{ ja prezira{ zaradi nekakva forma. li~na. takvata ~est e gnila. Bertram. iako pred toa. ^udno {to krvta na{a razli~na po boja. ~esta ni cveta koga ja `neeme. umna. Kralot Toga{. ‘]erka na siromav lekar’. Bertram Zarem od ova sledi.Sekoe zlo za arno 413 Kralot Helena (Na Bertram) Ne si dozvoluvam da ka`am deka ve zemam. Od najniskoto mesto koga doblesni ne{ta niknat mestoto dostoinstvo dobiva od napravenoto delo. tolkava va`nost na razlikata se pridavala. velam. Zarem }erka na siromav lekar. Bertram. deka jas treba da legnam zatoa {to vie stanavte? Pa jas ja poznavam dobro: taa porasna na lebot i milosta od mojot tatko. gospodaru dobar. Bertram Moja `ena. Kralot No jasno ti e deka re~isi od mrtvite taa me krena. kralu. [to drugo da se ka`e? Samo zasakaj ja damava kako moma a drugoto ostavi mi go mene. No ne pravi taka. Zborot e samo valkan plenik {to la`gi sostavuva na sekoj grob. Svojstvoto po dobroto vo sebe treba da se ceni a ne po nazivot. no nikako ne mi e jasno zo{to treba da ja zemam. {to stori taa za mene? Bertram Jasno mi e. ~esta i bogatstvoto jas }e gi dadam. no se stavam sebesi vo va{a slu`ba i vlast dodeka sum `iva. Dobroto samo po sebe e dobro i bez golemo zvawe. za takva rabota da mi dozvolite moite o~i da re{avaat. Samo polo`bata op{testvena ja prezira{ kaj nea koja jas mo`am da ja popravam. i ~esta od niv {ika. koga }e se sme{a razlikata sosema ja gubi. te`ina i toplina. bez doblest. zemi ja. Kaj{to pak samo golemite zvawa se falat.

Izleguvaat site osven Parol i Lafe koi{to stojat nazad i ja komentiraat bra~nata spogodba. koja do skoro vo mislite blagorodni be{e mnogu nisko. krenata e mnogu gore nebare tamu i bila rodena. gospodine? Samo zbor . Kralot Zemi ja za raka i re~i & deka e tvoja. vo sprotivno zlo te ~eka. ako ne kolku tvojot imot sigurno i pove}e. Helena Va`no vie ozdravevte. gospodaru blagoroden. Ne mo`am da ja sakam. koga }e se stavime sebesi na tasot nejzin lesen vedna{ }e te otfrlime. Sam se uni{tuva{ ako ne ja saka{. Kralot Vo pra{awe mi e ~esta. Iska`i se ovde . {to vo pobesnetost glupa qubovta moja ja potcenuva{ i zaslugite nejzini.dva. So qubov ne`na. a jas vetuvam ovde dar da & dadam. zemaj & ja rakata ti nadueno. Drugoto ne e va`no.) Lafe Slu{navte. Bertram (Kle~ej}i) Prostete. inaku }e te proteram za navek od staratelstvoto na{e i besprizorno }e te frlam vo nesigurniot nemir i rasipni~kata propast na mladosta i neznaeweto pa na odmazdata i gnevot na{ }e se najde{ prepu{ten spored seta pravda bez nikakva milost. Govori. jasno mi e deka taa. za{to vedna{ na vlasta }e vi se povinam. Vamu. Sve~enoto slavje me|utoa. a duri ni na son ne ti pa|a na um deka nie. Otfrli go toj prezir i na voljata na{a pokori se koja za tvoe dobro raboti. Bertram (Stanuva) Ja zemam za `ena. Kralot Gre{i{. [tom pomislam kolku krupni ostvaruvawa. nitu za toa da se trudam. meka sakaj ja i }e te cenam. a za da ja branam mora da poka`am sila. kralu i radosna sum mnogu. ti ne si svesen deka na{e e da ti ja zasadime ~esta kaj{to ni e volja da raste. izvori na ~esta na va{a zapoved te~at. Kralot Dobra sre}a i milost golema od kralot so nasmev neka go ukrasat dogovorov bra~en koj{to vedna{ }e bide sostaven po na{ nalog a ve~erva sve~eno sklu~en. u{te malku }e po~eka duri stignat otsutnite prijateli. Parol Samo povelete. nedostojno za vakov dar {tedar. gospodine. (Trubi. polno prezir pili{tar~e. sega kralski pofalena. otfrli ja naduenosta pa vedna{ poslu{nostta dol`na poka`i ja kon sre}ata svoja {to i dol`nosta tvoja no i voljata na{a od tebe ja baraat.414 Bertram Vilijam [EKSPIR vedna{.

Parol Otstapi? Mojot gospodar? Mojot gazda? Lafe Da. mo`e{e da pomine. zna~i }e stanam popameten. dobro moe penxere od re{etki. Ne mi ti gi otvoram panyurite oti i vaka mi si proyiren. i nema i~ fira da ti odbijam. Do takvo ime nikoga{ nema da te doteraat godinite. Parol Parol Da ja nema{ prednosta na starite koski – Rekovte ne{to mnogu surovo {to ne mo`e da pomine bez krv. na site grofovi. Parol Ama ne sum go zaslu`il. nema da mi e `al. gospodine. Parol Gospodine vie mi prilepuvate ne~uena nedostoinstvenost.Sekoe zlo za arno 415 Lafe Lafe Dobro stori va{iot gospodar i gazda {to otstapi. Lafe Ne vletuvaj tolku brgu vo gnev. Lafe Lafe A jas mora da ti re~am. na sekoj grof {to e ~ovek. Parol Prestar ste. More si go zaslu`il i toa sekoj gram. gazda na grof e ve}e ne{to drugo. Ne go odglagoli patuvaweto mnogu lo{o. Oti ti si bil dobar samo za dembelewe a i toa mi e. Da ne rekov ne{to {to ne treba? Po dve jadewa te cenev kako mo{ne bistro mom~e. Mojot gazda? Lafe Ne ste vie ~ovek na grofot Rusion? Parol ^ovek na sekoj grof. deka za sebe velam deka sum ~ovek. ba{ zatoa. somnitelno. A sega te ~itnav. sedi mi so zdravje. a ti na toa i si dostoen. Lafe Na sekoj {to e ~ovek na grof. Parol Na {to mo`am vedna{ da se drznam ama. mom~e. koga povtorno }e se spasam od tebe. Daj mi raka. gospodine. Parol Ubavo. pravo da ti ka`am. nema da se drznam. Sepak epoletite i krpite na tebe mnogustrano me pokolebaa vo veruvaweto deka si nekakva gemija so kojznae kolkav tovar. Lafe Da. . koja – Bog neka ti se smiluva kako na koko{ka! Pa. i toa od s# srce. Bidete zadovolni {to ste prestar. da ne si ja zabrza{ presudata.

Ako nekoga{ te vrzat so taa tvoja {amija i te iznatepaat. ‘Go znam toj ~ovek. `imi fitilov {to mi sveti.) I toa gledaj {to pobrgu. ne~ist. Lafe More |avolot e tvoj gospodar i nemu mu slu`i{. ]e go zdrobam. Toj e moj dobar gazda. Vlasta ne mo`e da se frli vo prangi. Lafe Koj? Gospod? Parol Da.416 Lafe Vilijam [EKSPIR mu slu`am e onoj nad nas. skorbosan velmo`o. Lafe Nemojte vi se molam. Vo Italija bi vi udrile }otek za edno zrno izvadeno od kalinka. poarno ka`ano. Nema da mu se smiluvam na godinite. vie ne ste nikakov patnik tuku obi~en bagabont.) Parol Ubavo. vo slu~aj na nu`da. (Izleguva.’ Parol Gospodine. brzo kolku {to godinite }e mi dozvolat. Skorbosan. (Se vra}a Lafe. }e go sma~kam samo ako u{te edna{ mi izleze pred o~i. oti mi pomina trudeweto ko {to sega pokraj tebe }e pominam. gospodine. gospodine. duri toga{ }e nau~i{ {to zna~i da se gordee{ so krpi. da sum samo dva ~asa pomlad. Parol Jas najseriozno go molam va{eto lordstvo da gi povle~e va{ite navredi. ako nekade na tesno go na~ekam pa ako saka stopati neka bide velmo`a. (Izleguva. Imam `elba da go za~uvam poznanstvoto so tebe. da mo`am da ka`am. mnogu ubavo. Ne vredite ni zbor pove}e da potro{am na vas inaku bi ve narekol apa{. Lafe Bi sakal da te sni`am do ve~nata maka. a bedniov trud ve~no da mi trae. ama ima{ sin {to }e ja ispere lagava od mene. Eve novost za tebe: sega ima{ nova gospodarka. gospodine. bi te ispotepal. [to si gi istoporil taka racete? Da ne pravi{ ga}i od rakavite? Dali i drugite slugi pravat taka? Najdobro bi ti bilo gazot da ti e na mestoto od nosot. drt.) Lafe Mom~e.) Parol Ubavo. Mislam deka te donesle na svet za lu|eto da ve`baat na tebe. mora da bidam trpeliv. Ubavo. mnogu ubavo Ama }e go goltneme ova za nekoe vreme. gospodarot na kogo vistinski . vie ste pozajadlivi so velmo`ite i ~esnite gospoda otkolku {to potekloto i doblestite vi davaat pravo na toa. do sega ne sum ~ul. da te znam podobro za. oti treba da go iskorne{ od sebe vkusot za sprotivnoto. vie me napravivte od s# podolu. @imi ~esta. (Vleguva Bertram. Mnogu. ili. Zatoa si odam. tvojot gospodar i gazda se o`eni. Mislam deka ti si elementarna nepogoda za svetot i sekoj treba da te tepa. velam. Parol Za tolku surova i neodmerena kazna.

Nejze }e ja ispratam doma. vo vojna! Dali ovie mu{i~ki }e te dr`at? Siguren li si? Bertram Dojdi so mene vo mojata soba i daj mi sovet. vo vojna! ^esta svoja vo kutija skriena ja ~uva onoj {to ovde. me piknaa v tav~e. doma. i zo{to begam. Te`ok e patot: za mlad ~ovek `enata e kamen okolu vratot. Parol Polnoto |ule.Sekoe zlo za arno 417 Bertram Bertram Zaguben i osuden na ve~ni maki. Vo vojna. Parol Taka i }e bide. {to. vo vojna! Bertram Eve pismo od majka mi. No {to ima u{te va`no {to treba da go znam? Parol ]e znaeme {to e.) . Parol Francija e dupka za ku~iwa i ne zaslu`uva so ni{to ~ovek da gazi po nea. ostavi ja hrabro. srce? Bertram O Parole moj. a na kralot }e mu pi{am za ona {to ne smeam da go ka`am. Zatoa da begame. majka mi }e ja izvestam za omrazata kon nea. mom~e. Vo drugi zemji! Francija e {tala. bez laga. Vo vojna. kukli~kata si ja gu{ka i vo pregratkite nejzini ma{kosta si ja tro{i mesto da mu se najde tamu kaj{to vo besen skok preku jami bodiwaat ognenite kowi na Mars. a kqusiwa vo nea nie. Kralot te navredi no komu za toa mu e gajle? (Izleguvaat. Parol [to te ma~i. Parol [to. Nejze vedna{ ja pra}am doma. Utre. srce? Bertram Iako sve~eno pred popot dadov zavet ne legnuvam so nea. odam vo vojna a taa vo svojata samotni~ka taga. Zatoa napred. brgu }e se ~ue. U{te posabajle. Begam vojska za da ne legnam so nea. Naporot voen }e go snema podaleku od domot mra~en i omrazenata `ena. Darot negov }e mi poslu`i da stignam do italijanskite me|i kaj{to blagorodnite se bijat momci.

gospodine. ama sepak ne e arna. ama zdravjeto ja slu`i. gospodine ili ve nau~ija da me ~itnete? . Lava{ (Vleguvaat Helena koja ~ita pismo i Lava{. da ne se pravi ni{to. sre}na gospo|o. Parol Ama jas ne velam ni{to. ‘Pred eden gad. s# }e bide kako {to velite. a za da gi zadr`ite. apa{~e edno moe. ti si edna itra budala. Helena Koi dve raboti? Lava{ Prvata. kako mi e starata gospo|a? Lava{ Taka vi e: da gi imate nejzinite br~ki a jas nejzinite pari. vi velam. ti velam. No sepak ne e arna. Da ne se veli ni{to. od kade gospod {to pobrgu treba da ja ispora~a. da ne se znae ni{to i da se nema ni{to. Helena Ako e mnogu arna {to ja ma~i pa ne e mnogu arna? Lava{ Navistina e mnogu arna. odnosno ‘Pred mene ti si gad’.) Helena Majka mi srde~no me pozdravuva. (Vleguva Parol. {to ne e na nebo kaj{to bog treba {to pobrgu da ja prati. {to e na zemja. Lava{ Treba{e da ka`ete.418 Scena 4 Vilijam [EKSPIR Parol Vi gi staviv moite molitvi na raspolagawe da gi vodite i upatuvate. Ova bi bilo najto~no. dr`ete gi postojano. Opaa. Parol Da te nema. Ama fala mu na gospoda mnogu e arna i s# si ima na svetot. Dali me ~itnavte vo sebe. deka nemate ni{to protiv da bidam sre}na. Mnogu e vesela. Lava{ Helena Se nadevam gospodine. Vtorata. zna~i vo golem del da se pokriva va{eto zvawe koe re~isi celo izvira od najsitnoto del~e na ni{toto. plazej}i si gi jazicite vamu-tamu. Parol Bri{i.) Parol Bog da ve blagoslovi. ti si gad’. Te ~itnav. ti si gad. za{to mnogu glupaci. Dali e dobro? Lava{ Ne e dobro. [to zna~i ne ste mnogu glup. gospodine. gi oterale gospodarite vo propast. osven vo dve raboti.

Helena Potragata. vrodila so plod i mnogu budali ste ~itnale vo sebe na zadovolstvo na svetot i vo interes na porastot na smeata. Helena [to drugo zapoveda? Vo s# }e gi sledam negovite `elbi. {to sega vrijat vo kazanot na zauzdenoto vreme za podocna da {iknat so najstrastvena radost i peharot na zadovolstvoto da go preplavat. gadu. Helena Dali povela u{te ne{to? Parol Bara u{te vedna{ da se zboguvate so kralot i ova brzawe da go pretstavite ko potreba va{a {to }e ja potkrepite so pri~ini koi toj ~ekor najdobro }e go opravdaat. Parol Taka }e prenesam.Sekoe zlo za arno 419 Parol Parol Vo sebe. navistina i plus dobro goen. Parol (Na Helena) Dobar apa{. gospodine. Lava{ [tom ova do vas stigne. Helena Ve molam. gi priznava sosem. no prisilen e da gi odlo`i na neodredeno vreme: A li{uvaweto od niv i docneweto }e rodi novi slasti. Gospo|o. Ajde mom~e. Golemata prednost na qubovta i slatkata slu`ba na koi vie imate pravo. (Izleguvaat so Parol na razli~ni strani. gospodarot moj no}eska zaminuva. Mnogu seriozna rabota neizostavno go vika.) . vedna{ da po~ekate na slednite negovi zapovedi.

toj.420 Scena 5 Vilijam [EKSPIR Lafe (Na Bertram) Ve molam gospodaru. Lafe Toga{ mojot son~ev ~asovnik ne raboti dobro. Bertram Sigurno toj samiot ve ubedil. Bertram Gi napi{av pismata. ]e se trudam da bideme prijateli. {to go videle na delo. Bertram I }e si zamine ve~erva? (Na strana na Parol) Otide li taa kaj kralot? Parol . Eve go doa|a. Bertram Ba{ mislam deka e i toa doka`an vo svojata smelost.) Lafe Se nadevam deka ne mislite za nego deka e vojnik. deka toj e mnogu u~en a i hrabrosta ne mu nedostiga. narediv kowite da ni gi spremat. (Na Parol) Gospod neka vi e na pomo{.) Parol (Na Bertram) Ona }e bide napraveno. no koga vo nekogo tri tretini se laga i koristi op{topoznata vistina za pokraj nea da provne edno ~udo ni{tosti. gospodine. Bertram I drugi. Lafe (Na strana) Dobriot patnik svr{uva so lezet pri krajot na obedot. ‘Gospodarot’ e dobar rabotnik. gospodaru. bogatstvoto go sokriv. gospodaru. mislev deka ~u~urligava e stra~ka. i no}eska koga treba so nevestata v krevet da spijam }e svr{am pred da po~nam. Lafe Gospodaru! Lafe Dobro go poznavam. (Vleguva Parol. Ba{ kako {to & zapovedavte. koj mu e kroja~? Parol (Vleguvaat Lafe i Bertram. mnogu dobar kroja~. ‘gospodarot’. pa taka polo`bata moja e opasna za{to nikako da najdam pokajuvawe vo moeto srce. se razbira. Lafe Toga{ ispadnav gre{nik vo vrska so negovoto iskustvo a prestapnik vo vrska so negovata hrabrost. takviot treba edna{ da se ~ue a tripati da se tepa. kapetane. Ve molam sprijatelete n#. Da. Bertram Parol Ve uveruvam. Da.

Lafe Zarem ne go poznavate? Bertram Mnogu dobro. Bertram Ne e taka. No eve prangite mi idat. jas govorev mnogu podobro za vas odo{to vie ste me zadol`ile ili }e me zadol`ite. Helena Gospodaru. Bertram ]e ja po~ituvam negovata volja. mislite za nego deka e nekoj drug. edinstveno toj saka na samo so vas da porazgovara. i pove}e bi sakale da se izvle~ete ottamu za pak da skoknete odo{to nekoj da ve pra{a zo{to voop{to ste skokale. Ova e za majka mi. pa makar da go najdam kako se moli na boga. (Toj & dava pismo. so kralot i od nego dozvola dobiv vedna{ da zaminam.) Parol Izgleda nema {to drugo da pravi gospodinot. (Vleguva Helena. koja soglasna ne e so okolnostite. tuku da pogodite sami zo{to ova go baram. Zboruvav. sose ~izmi. Ne treba da se ~udite. i odi protiv ispolnuvaweto i izvr{uvaweto na mojata dol`nost zakonska. nemam {to da ka`am osven deka sum va{ najpokoren sluga. Helena. na postapkata moja. Toa me tera da pobaram od vas da zaminete doma u{te vedna{ bez da me pra{ate.) Helena Sami izmarifetisavte da padnete vo nea. gospodine? Parol Ne znam kako sum padnal vo nemilost kaj negovoto lordsvo. bidej}i podobri se mnogu pri~inite odo{to navidum tie se ~inat. gospodine. Ama bi trebalo na lo{oto so dobro da vra}ame. samo meli. No ne bev podgotven ni malku za takva rabota. pa na umot va{ ve prepu{tam. kako {to mi naredivte vie. musje.Sekoe zlo za arno 421 Parol Bertram (Na Parol) Da ne ima nekakva netrpelivost pome|u velmo`ava ovde i vas. (Izleguva. sose mamuzi i sose s# kako onoj {to skokna vo pala~inka. gospodaru. Zbogum. a i op{toto mislewe veli deka e mnogu cenet ~ovek. zatoa vo nebrano sum faten i mo{ne nepribran. Bertram Mo`ebi. gospodine i zapomnete {to }e vi re~am: nema leb vo ovaa tolku lesna korupka. Vakvi ko nego na kila sum gi skrotuval i dobro im ja znam prirodata. . Zbogum. Lafe Taka i sekoga{ }e mislam. Nemojte da mu veruvate tamu kaj{to stanuva zbor za pote{ki posledici.) ]e se vidime po dva dena. Du{ata na ovoj ~ovek mu e samo vo ali{tata. a postapkite moi sodr`at vo sebe nu`da pogolema otkolku vi izgleda na prv pogled vam {to ne ja znaete.

) Bertram Odi si doma kaj{to nikoga{ nema da dojdam dodeka raceve mi dr`at me~ a barabanot voen vika. Bertram Za {to da vi prostam? Helena Ne sum dostojna na bogatstvoto {to go imam. i ne smeam da ka`am deka e moe. vsu{nost ni{to. zbogum. ne zadr`uvajte me. Bertram Dosta za toa. vo begstvo! Parol I deka vezden od s# srce }e se trudam da go zaslu`am ona koe mojata priprosta sudbina mi go uskrati i da stanam dostojna na svojata golema sre}a. Samo hrabro! Napred! (Izleguvaat na druga strana. Napred. iako e moe. Ne bi vi ka`ala {to e. pa sega ko upla{en kradec bi sakala da go kradam ona {to zakonski e moe. dobro. Pobrzajte doma. Zbogum. Bertram [to sakate u{te? Helena Ne{to. koe i ne e mnogu. Mnogu mi se brza.422 Bertram Dobro. Helena Vilijam [EKSPIR Helena ]e ja ispolnam zapovedta va{a. Bertram Ve molam. prostete mi. gospodaru. ka~ete se na kowot. Helena Ve molam. No sepak: samo tu|inci i neprijateli se razdeluvaat bez bakne`.) . gospodaru najmil. dosta za toa. Kade mi se lu|eto? – Gospodine. gospodaru. (Izleguva Helena so pridru`bata na edna strana.

) . Utre odime vo bitka! (Trubi. koga pretpostaveniot pa|a. za ~ie golemo re{avawe. Vtoriot Dimen Gospodaru dobar. gi ~uvte najva`nite pri~ini za ovaa vojna. zatoa nema da se drznam da ka`am {to mislam za toa. Vojvodata Zatoa ni e ~udno {to rodninata na{.^in TRETI Scena 1 (Trubi. toj pa|a za vam mesto da vi otstapi. Vojvodata Negovo e da pravi kako saka. nadvor od vlasta koj{to ja zamisluva golemata slika na sovetot so {turite svoi mo}i. I dobredojdeni }e bidat i site po~esti {to od nas mo`at da letnat vrz nivnite gradi }e padnat. Izleguvaat.) Vojvodata Taka podrobno sega. za{to nejasnite moi pretpostavki sekoga{ mi izleguvale gre{ni bez ogled kolku da mi se ~inele to~ni. pri~inite na dr`avata na{a ne mo`am da gi cenam osven kako obi~en ~ovek. sekojdnevno }e idat vo potraga po lek. edna po edna. vo tolku pravi~na kauza. Prviot Dimen Prviot Dimen No siguren sum deka mladite od na{iot narod koi mirot odamna gi gu{i. Vleguvaat vojvodata od Firenca i dvajcata velmo`i Dimen so grupa vojnici. nema razbirawe za molbite na{i za pomo{. Vojvodata Sveta izgleda ovaa borba od strana na va{ata milost. crna i stra{na od strana na neprijatelot. Vie si gi znaete dobro va{ite mesta. mnogu krv se proli i u{te }e se prolie za{to e `edna. kralot na Francija.

Sin vi nema da go ubijat tolku brgu kako {to si mislev. tuka ma`ite gi trebat iako se dobivaat i deca. da pobegne{ od milosta na eden tolku dobar kral.) Lava{ O gospo|o. Groficata [to imame ovde? Lava{ Ona {to go ima tamu. Poznavam eden tip so takov melanholi~en navik koj{to si go prodade imotot za pesna. i negovata lutina da ja navle~e{ na svojata glava otfrlaj}i edna devojka doblesna tolku {to nieden kral ne bi ja prezrel. Na mojot Kupidon mu se smati umot i sega zapnav da sakam ko {to zapnuva da gi saka parite nekoj izvetrean starec kogo stomakot odamna go izdal. Opasnosta doa|a od izleguvaweto na megdan.’ Ova ne e dobro. ]e slu{nete deka sum pobegnal. Na{ite stari ribi i na{ite selski Izabeli ne mo`at da se sporedat so ribite i Izabelite od dvorot. ima i ne{to ute{no vo vestite. Za {to se raboti? Lava{ Dobro. Groficata A vrz osnova na {to. Se zakolnav nespieweto da bide za navek. Va{iot nesre}en sin Bertram. S# dodeka svetot e dovolno {irok mene }e me nema. No eve gi idat pa doznajte pove}e od niv. sinko moj nezrel i naglit. gospo|o.) Groficata S# ispadna onaka kako {to posakuvav. vi se molam? Lava{ Pa toj gleda vo svoite ~izmi i pee. ne{to smiruva~ko. Groficata (Vleguvaat groficata so pismo i Lava{.) Lava{ (Na strana) Pove}e ne mi e Izabela po }ef otkako se vrativ od dvorot. Groficata Da vidam {to pi{uva i koga misli da dojde. (Vleguva Lava{. Taa go spasi kralot no me zakopa mene. vo slu~aj da mu ja zbri{al. jas samo ~uv deka . Se o`eniv so nea no ne spievme zaedno. Podobro od mene da doznaete odo{to od drugi. zabite si gi ~epka i pee. nadvor vi stignale ma~ni vesti od dvajca vojnici i mladata gospodarka me|u niv. postavuva pra{awa i pee. Groficata A zo{to bi go ubile? Lava{ Ova go velam. So seta dol`na po~it. a slu{am ba{ taka storil. (Go otvora pismoto i ~ita. osven {to toj ne doa|a so nea. [to se odnesuva do mene. Lava{ @imi s#.424 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Groficata (Go ~ita pismoto glasno) ‘Vi isprativ snaa. si ja doteruva jakata i pee. mislam deka mojot mlad gospodar e mo{ne melanholi~en ~ovek.

Sekoe zlo za arno

425
Groficata

sin vi mu ja zduvnal. (Vleguvaat Helena so pismo i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na groficata) Bog da ve vardi i ~uva, gospo|o. Helena Gospo|o, gospodarot moj zamina, zamina za navek. Prviot Dimen Ne velete taka. Groficata (Na Helena) Priberete se. – Ve molam, gospoda, vo `ivotot osetiv tolku naplivi na taga i radost {to nieden od niv koga taka apansas me udri ne mo`e da me natera da reagiram ko `ena. Kade e sin mi, ve molam? Prviot Dimen Zamina gospo|o vo slu`ba na vojvodata od Firenca. Idej}i od tamu go sretnavme popat a otkako }e ja zavr{ime rabotata na dvorot povtorno se vra}ame tamu. Helena Pismoto ~ujte mu go, gospo|o, mojot paso{. (Go ~ita na glas.) ‘Koga }e uspee{ da dojde{ do prstenov na prstot, koj{to nikoga{ nema da go izvadam, i ako mi poka`e{ dete za~nato vo tebe na koe jas mu sum tatko, toga{ mo`e{ da me nare~e{ soprug; no za takvoto ‘koga’ jas dodavam ‘nikoga{‘. Ova e presudata stra{na.

Vie, gospoda, go donesovte pismoto? Prviot Dimen Da, gospo|o, no koga ~uvme {to veli, `alime za trudot. Groficata Te molam, ~edo, obodri se malku. Ako siot strad go prima{ pri srce mojata polovina }e ja sotre{. Sin mi be{e, no imeto }e mu go izmijam od krvta moja i ti }e mi bide{ edinstvenata ro`ba. kon Firenca, rekovte, trgnal? Prviot Dimen Da, gospo|o. Groficata Za da stane vojnik? Prviot Dimen Takva mu e namerata blagorodna, a veruvajte, Vojvodata }e mu gi podari po~estite dol`ni {to redot si gi nosi. Groficata Se vra}ate tamu? Vtoriot Dimen Da, gospo|o, najbrgu {to mo`eme. Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena, nemam ni{to vo Francija.’ Ova e `iv pelin. Groficata Ba{ taka pi{uva tamu?

426
Helena Ba{ taka. Vtoriot Dimen

Vilijam [EKSPIR

Ve molam koga sin mi }e go vidite povtor ka`ete mu deka so me~ot ne }e mo`e da ja vrati zagubenata ~est. A ostanatoto ve molam na pismeno da mu go predadete. Prviot Dimen Nie na usluga vi stoime gospo|o, za ova i za {to bilo drugo va`no. Groficata Blagodaram, no usluga so usluga se vra}a. Prijdete, ve molam. (Izleguvaat site osven Helena.) Helena ‘Dodeka ne sum bez `ena nemam ni{to vo Francija.’ Ni{to vo Francija dodeka ne sum bez `ena. ]e nema{ niedna, Rusion, niedna vo Francija; a potoa pak s# }e ima{. Gospodaru moj sirot, zarem jas te proterav od zemjava i storiv krevkoto telo tvoe da se izlo`i na vetrot od bezmilosnata vojna? Zarem jas bev taa {to te protera od veseliot dvor kaj{to be{e ga|an od ubavi o~i, da stane{ meta na za~adenite pu{ki? O vie olovni zrnca {to javate besno na brzata sekavica od ognot po kriv pat trgnete, rasparajte go mo}niot vozduh {to pla~e i pak `ivee, no ne udirajte vo nego. Ako nekoj puka vo nego, nego jas sum go pratil. Ako nekoj jurne kon otvorenite mu gradi jas sum predavnikot {to na toa sum go navel, pa iako ne sum go ubila, jas sum pri~inata {to takva smrt go sna{la. Poarno bi mi bilo krvo`eden lav da sretnam kako bolno rika od luta glad ma~en; poarno bi mi bilo site bedi {to prirodata iskonski gi kotka naedna{ da me strefat. Ne, dojdi doma, Rusion,

Toa e samo bezo~nosta na negovata raka, so koja srceto sigurno ne mu bilo soglasno. Groficata Nemal ni{to vo Francija dodeka ne ostanel bez `ena? Ovde nema ni{to podobro za nego od ovaa negova `ena koja zaslu`uva gospodin nekoj kogo dvaeset vakvi prosti momci go slu`at a nejze ja vikaat gospo|o sekoj ~as. Koj be{e so nego? Vtoriot Dimen Slugata samo i eden gospodin kogo povremeno sum go sretnal. Groficata Mo`ebi Parol, ne? Vtoriot Dimen Tokmu taka, gospo|o, toj. Groficata Mnogu rasipan ~ovek, poln zloba. Sin mi si ja rasipuva prirodno dobrata narav zaveden od nego. Vtoriot Dimen Taka e, gospo|o dobra, toj mangup i premnogu ima od toa zaradi koe misli deka ima mnogu. Groficata Gospoda, dobro mi dojdovte.

Sekoe zlo za arno Scena 3

427

od kaj{to ~esta od opasnosta iskam~uva samo luzni, i kaj{to naj~esto se gubi s#. Odovde si odam; toa {to sum ovde te zadr`uva tebe tamu. Zarem da ostanam ovde? Ne, ne, iako ovde vozduhot rajski ku}ata ja pavka i angeli vo nea slu`at. Zaminuvam od ovde za {epotot na so`albata za begstvoto moe da javi uteha za tvoeto uvo. Svetlino zgasni, temnico slezi stradna za ko kradec sirot, so mrakot da begam jadna.

(Trubi. Vleuvaat vojvodata od Firenca, Bertram, Parol, vojnici. Barabani i trubi.) Vojvodata (Na Bertram) Zapovednik na na{ata kowanica si ti, a nie, polni nade`, ja polo`uvame seta qubov i verba vo tvojot uspeh. Bertram Gospodaru, tovar prete`ok e toa za moite ple}i, no sepak }e se trudime da go doterame zaradi kauzata va{a pravi~na do samiot lizgav rab na ambisot. Vojvodata Toga{ trgni, i sre}ata neka zaigra na {lemot tvoj svetol ko bodra za{titni~ka. Bertram Ba{ deneska, golem Marse, stapuvam cvrsto vo redovite tvoi, soni{tata da gi ostvaram ko golem paza~, qubitel na barabanot, a na qubovta mraza~. (Izleguvaat.)

428 Scena 4

Vilijam [EKSPIR

Rejnaldo Prostete mi, gospo|o, da vi go dadev pismoto u{te sno{ti mo`ebi }e ja dovtasavte iako ovde veli deka goneweto ne bi pomognalo. Groficata I koj angel sega }e bdee nad ovoj nedostoen soprug? Za nego nema uspeh osven ako molitvite nejzini koi neboto qubi da gi slu{a i saka da gi ispolni, ne go spasat od gnevot na pravdata bo`ja. Pi{uvaj, pi{uvaj, Rejnaldo, do ovoj nedostoen ma` na negovata `ena. Neka sekoj zbor te`i kolku nejzinata vrednost, koja nemu prelesna mu se ~ini; mojata luta bolka, iako toj malku ja ~uvstvuva, sro~ete ja mo}no i silno. Najpogodniot glasnik ispratete go tamu. koga glasot do nego }e stigne deka zaminala mo`e }e se vrati, a se nadevam isto i taa koga }e doznae za ova, brgu nazad }e se vrati vodena ovde od ~ista qubov. Koj od niv dvajca mi e pomil srcevo moe ne mo`e da ka`e. Zgri`ete go glasnikot. Godnite mi ste`nale, srcevo me boli bez mera, da pla~am jadot, da govoram tagata me tera. (Izleguvaat.)

(Vleguvaat groficata i Rejnaldo, nejziniot upravnik so pismo.) Groficata Bo`e! Zo{to go primivte pismoto od nea? Zarem ne nasetivte deka }e go stori toa {to go stori ispra}aj}i mi pismo? Pro~itajte go u{te edna{. Rejnaldo (Go ~ita pismoto) ‘Axija stanav vo Sen @ak pojdov, jas na qubovta & zgre{iv pa za pokorenie po golata zemja sega bosonoga gazam so zavet svet za grevot da bidam na isku{enie. Pi{ete, pi{ete, za od tekot na krvavata vojna mojot najmil gospodar, sinot va{ drag, da se vrati. Blagoslovete go doma vo mir, a oddaleku jas imeto }e mu go posvetam so molitvi slatki. Makite podneseni neka mi gi prosti mene, negovata prezrena Junona, {to go isprativ da yemne daleku od dvorot na megdan so du{mani luti kaj{to smrtta nad vrednite postojano demne. Predobar e, preubav za smrtta i za mene za sloboda da mu dadam, poarno mene neka me zeme.’ Groficata Ah kolku ostri osila vo zborovite najblagi nejni! Rejnaldo, golema gre{ka storivte, velam, {to dozvolivte da zamine taka. Da zboruvav so nejze }e ja odvratev od namerata nejzina vakva {to vaka taa ja spre~i.

Sekoe zlo za arno Scena 5
(Nadvor od Firenca. Vleguvaat edna stara vdovica, }erka & Dijana, Marijana i drugi gra|ani na Firenca.) Vdovicata Vamu, vamu, oti ako se dobli`at do gradot ni{to nema da vidime. Dijana Velat francuskiot grof site po~esti gi zaslu`il. Vdovicata Velat deka go zarobil nivniot glaven komandant i deka so svoja raka go sosekol bratot na vojvodata. Ama popusto se trudevme; otidoa na drugiot kraj. Slu{ajte! Po trubite }e znaeme. Marijana Da odime nazad, pa da se zadovolime so ona {to }e ni go preka`at. – Pa, Dijana, pri~uvaj se malku od onoj francuski grof. Imeto na devojkata e nejzinata ~est i niedno nasledstvo ne e tolku bogato kako ~esta. Vdovicata (Na Dijana) Na kom{ivkata & ka`av kako ne te ostava na mir eden gospodin od negovata svita. Dali ova e patot? Marijana Vdovicata Go znam toj apa{, besilka zaslu`uva! Nekojsi Parol. Rasipnik koj{to gi izvr{uva podveduvawata za ovoj mlad velmo`a. ^uvaj se od niv, Dijana; nivnite vetuvawa, zaveduvawa, zakletvi, darovi i site sli~ni marifetluci na pohotata sosema se poinakvi odo{to na prv pogled izgledaat. Mnogu devojki nastradale od niv; a najstra{noto e {to primerot {to gi poka`uva

429

stravotiite na uni{tenata nevinost ne mo`e da gi zastra{i i spre~i drugite, tuku i tie, ko muvi bez glava, se fa}aat na istoto lepilo. Mislam deka ne treba u{te da ti solam pamet, tuku deka samata va{a ~esnost }e ve zadr`i da ostanete na ona na {to ste, pa makar pritoa da nema druga opasnost osven gubewe na sopstvenata pristojnost. Dijana Nemojte, vi se molam, da se gri`ite za mene. (Vleguva Helena oble~ena kako pokajni~ka.) Vdovicata Se nadevam deka e taka. No gledajte, doa|a nekakva pokajnica. Znam deka }e prestojuva kaj mene. Site tie se ispra}aat kaj mene doma. ]e ja pra{am. Bo`e, pomo`i pokajnice. Kade ako ne e tajna? Helena Vo Sen @ak le Gran. No ka`ete mi, ve molam, kade axiite na konak gi primaat? Vdovicata Vo ‘Sveti Francisko’ vedna{ tuka do gradskite porti. Helena

Da, toj e. (Oddaleku se slu{aat zvuci od mar{irawe.) ^ujte gi, navamu idat. Ako pri~ekate malku, sveta axike, dodeka trupite ovde minat, samata }e ve odvedam do va{iot konak u{te pove}e {to ja znam doma}inkata va{a ko samata sebe.

430
Helena Vie ste taa? Vdovicata

Vilijam [EKSPIR

Dijana Ima eden gospodin {to slu`i kaj grofot samo lo{o govori za nea. Helena

Ako vi e milo, axike, toa sum jas. Kako se vika? Helena Dijana Vi blagodaram; }e po~ekam kolku {to treba. Gospodin Parol. Vdovicata Helena Doa|ate, mi se ~ini, od Francija? Helena Tokmu taka. Vdovicata Ovde }e vidite eden va{ zemjak koj{to se poka`a golem junak. Helena Kako se vika, ve molam? Dijana Vdovicata Grofot od Rusion. Ste ~ule za nego? Helena Samo sum ~ula, s# najubavo za nego velat no kako izgleda, ne znam. Dijana Ovde se istakna mnogu, bez ogled koj e. Od Francija pobegnal, kako {to velat, za{to kralot go o`enil protiv negovata volja. Mislite deka e ba{ taka? Helena O, da, ba{ e taka. Ja znam negovata `ena. Sigurno, dobra du{o, kade i da e taa sega srceto & se stega. Ovaa moma mlada mo`e ubavi raboti da & iznaprika`e, ako saka. Helena [to sakate da ka`ete? da ne & frlil oko zaqubeniot grof na nezakonski na~in? Vdovicata Tokmu taka i vo toa ne se snobi da koristi sekakov na~in {to mo`e da ja na~ne ne`nata ~est na edna moma. Kutrata taa, mora da e te{ko ropstvo da bide{ `ena na grof {to te prezira. Pa mislam deka e vo pravo. Vo sporedba so glasot i vrednosta na golemiot grof taa e tolku bezna~ajna {to ni imeto ne treba da & se spomenuva. Samo ~esta i skromnosta & vredat a niv barem ne sum ~ula nekoj da gi crni. Dijana

Sekoe zlo za arno

431
Helena

No taa znae da se brani mnogu ~esno, po~esno ne mo`e da bide. Marijana

Mo`ebi e ranet vo vojnive. Partol Bog da ~uva i da brani od drugo. (Vleguvaat so barabani i znamiwa Bertram i Parol zaedno so grupa vojnici.) Vdovicata Eve gi, idat. Onoj e Antonio, najstariot sin na vojvodata; onoj Eskalo. Helena (Na Parol) Besilka e za tebe! Koj e francuzinot? Marijana Dijana Onoj onde so perceto. Mnogu {armanten junak. Kamo da ja saka svojata `ena. Da be{e po~esen }e be{e i podobar. Zarem ne e ubav gospodin? Helena Mnogu mi se dopa|a. Dijana [teta {to ne e ~esen. Ene go i toj podlec {to go vle~ka po razni mesta. Da sum negova gospo|a, bi go otrula toj podol gad. Helena Koj e toj? Vdovicata i Marijana Dijana Onaa majmunska mucka so epoleti. [to se omacuril taka? Qubezno ponudata ja prifa}ame. (Izleguvaat.) (Na Parol) I za tvojata strojni~ka ve{tina! (Izleguvaat Bertram, Parol i vojnicite.) Vdovicata Vojskata pomina. Ajde axike, odime pravo na konak. Od mirosanite isposnici imam ~etvorica ili petmina doma {to odat za Sen @ak. Helena Pokorno vi blagodaram. Ako na gospo|ava i na ova li~no mome im e po volja da ve~eraat so nas, tro{ocite i seta blagodarnost }e bidat moi. A da se oddol`am sosem na ovaa ~ednica nekoi soveti }e & dadam vredni za pomen. (Na strana) Barabanot da go zagubam? Sjajno! Marijana Ne{to e mnogu zbunet i smeten. Gledajte, n# namirisa. Vdovicata

432 Scena 6

Vilijam [EKSPIR

Prviot Dimen Ve}e ja imate: neka go pronajde i neka go donese svojot baraban za koj{to ~uvte kolku samouvereno se fali deka samiot }e go vrati. Vtoriot Dimen Jas, so edna grupa na{i vojnici, nenadejno }e go napadnam. ]e izberam takvi koi, siguren sum, nema da gi raspoznava od neprijatelskite. ]e go zbunime i }e mu gi vrzeme o~ite taka {to celo vreme }e misli deka se nao|a vo logorot na neprijatelot iako }e go doneseme vo na{iot. Vie prisustvuvajte na soslu{uvaweto: ako toj, faten vo nebrano i obzemen od kukavi~ki strav, koga }e mu se veti `ivotot, ne se ponudi da ve predade i da im go ka`e s# ona {to protiv vas go znae i toa stavaj}i ja so zakletva vo zalog svojata besmrtna du{a, toga{ pove}e nikoga{ ne veruvajte vo mojata mo} za rezonirawe. Prviot Dimen

(Vleguvaat Bertram i dvajcata velmo`i Dimen.) Vtoriot Dimen (Na Bertram) Pa, gospodine moj dobar, neka sam gi vadi kostenite od ognot. Kako znae i umee. Prviot Dimen (Na Bertram) Ako ne otkriete deka e obi~en prostak, zagubete ja seta po~it kon mene. Vtoriot Dimen Meur od sapunica, gospodine. Bertram Mislite do tolku me vle~e za nos? Vtoriot Dimen Veruvajte mi, gospodine. Od moe li~no iskustvo vi velam, bez zloba, kako da mi e rodnina, toj e kukavica nad kukavicite, la`go komu ni Minhauzen ne mu e ramen, ~ovek {to sekoj ~as go prekr{uva vetuvaweto, kreten {to nema niedna osobina {to bi mo`ela da go zaslu`i va{eto vnimanie. Prviot Dimen Bi bilo ubavo da mu go vidite pravoto lice, inaku toj, ako premnogu se potprete na negovata ~esnost koja, za `al, ja nema, mo`e vo daden moment, va`en i doverliv, koga ste vo najgolema opasnost, da ve ostavi na cedilo i da vi go svrti grbot. Bertram Kamo da mi se uka`e pogodna prilika pa da go stavam na proba.

O, pu{tete go, za smea barem, da go vrati svojot baraban. Toj veli deka smislil kako. Pa ako vie, i koga }e mu go spoznaete vistinskoto lice i koga }e vidite vo kakva bezvredna smesa se stopil ovoj la`en grumen zlato, ako vie i toga{ ne go smetate za apa{ so kogo treba apa{ki i da se postapuva, toga{ }e re~am, va{ata naklonost kon nego e nepokolebliva. Eve go ide. (Vleguva Parol.) Vtoriot Dimen (Na strana) O, barem za smea (Na glas) ne spre~uvajte go da si ja zaslu`i ~esta {to po deloto mu sledi; dozvolete mu vo sekoj slu~aj da go vrati barabanot. Bertram (Na Parol) Musje! Toj baraban postojano vi ve vrti v glava i ne vi dava mir.

Sekoe zlo za arno

433

Prviot Dimen \avol da go zeme, krenete race od nego. Se raboti samo za eden baraban i ni{to drugo. Parol

kako {to mu dolikuva na negovata veli~ina i toa dosledno do visinata na va{ata zasluga. Parol @imi vojni~kava desnica, }e go storam toa.

Za eden baraban? Baraban i ni{to drugo? Taka da se zagubi barabanot! Ama komanda padna: na{ata kowanica da udri po na{ite krila i da gi par~osa sopstvenite vojnici! Prviot Dimen Nema tuka {to da se prefrli na komandata. Lo{a voena sre}a be{e {to ni samiot Cezar ne bi ja spre~il da be{e tamu i da komanduva{e. Bertram

Bertram Ama nemojte da odolgovle~uvate. Parol U{te ve~erva po~nuvam; vedna{ }e zapi{am u{te nekoi sitnici za koi ne sum siguren, }e si ja obodram samodoverbata i }e po~nam treskavi~no da rabotam. Okolu polno} o~ekuvajte da ~uete u{te od mene. Bertram

Pa nema ba{ pri~ina da se `alime na voenata sre}a. Malku se izrezilivme so gubeweto na toj baraban ama {to e tuka e. Parol [to e tuka tuka e? Bertram

Mo`e da go izvestam vojvodata deka ste se nafatile na ova? Parol Ne znam dali }e uspeam, gospodaru, ama se kolnam deka }e se obidam. Bertram

Mo`e{e da e poinaku, ama ne e. Parol Ne e ama mo`e da bide. Koga zaslugata vo slu`bata ne bi se davala retko na onoj {to ja zarabotil, bi go vratil toj baraban ili drug, ili poarno da me nema. Bertram Ako vi stiska gospodine, ne gledam koj bi ve spre~il. Ako mislite deka so va{iot plan mo`ete da go vratite ovoj simbol na ~esta tamu kaj{to pripa|a, soberete hrabrost i prezemete go potfatot. Vakviot podvig dostojno }e go nagradam. Ako uspeete vo ova, vojvodata }e ve ceni mnogu i }e ve nagradi Znam deka si hrabar. Na pismeno }e garantiram za tvoite vojni~ki ve{tini. Zbogum. Parol Ne sum za zborovi tuku za dela. (Izleguva.) Vtoriot Dimen Kolku {to ribata saka da e na suvo. (Na Bertram) Zarem ne e ~uden, gospodine, {to so tolkava samouverenost se nafa}a da ja zavr{i rabotata za koja samiot znae deka ne e kadaren da ja zavr{i? Samiot se osuduva na ve~na maka v pekol.

434
Prviot Dimen

Vilijam [EKSPIR

vidite dej~eto za koe vi govorev. Vtoriot Dimen No rekovte deka bila ~edna. Bertram Toa i e makata. Samo edna{ zboruvav so nea a taa be{e studena ko mraz, no & pra}av po ovoj ist {utrak komu mu vlegovme vo traga darovi i pisma koi mi gi vra}a{e nazad; toa be{e s# od moja strana. Prekrasna e, vi velam. ]e sakate da ja vidite? Vtoriot Dimen So golemo zadovolstvo, gospodine. (Izleguvaat.)

(Na Bertram) Ne go poznavate gospodine, kako {to go poznavame nie. To~no e deka znae da se pikne nekomu pod ko`a i za edna nedela da izbegne mnogu raboti {to se doznavaat za nego, no koga edna{ go v~opite, nema kade da vi bega. Bertram Mislite deka nema ni{to da napravi od seto ova {to ovde tolku seriozno go veti? Vtoriot Dimen Ni{to vi tvrdam. Samo }e se vrati so nekakva izmislica i }e se obide da ve vrze so dve tri lagi. Ama ve}e mu postavivme stapica. Ve~erva }e mu se vidi vistinskiot lik; toj navistina ne ja zaslu`uva va{ata po~it. Prviot Dimen Prvin malku }e ve zabavuvame so toj lisec a potoa }e go odereme. Prv go nadu{i stariot gospodin Lafe. Koga }e mu se izvadi maskata, }e mi ka`ete kakvo gomce se krie vo nego, a toa u{te ve~erva }e go vidite. Vtoriot Dimen Treba da go proveram lepiloto. Sigurno }e se fati! Bertram Va{iot brat doa|a so mene. Prviot Dimen Kako saka va{eto gospodstvo. Odam. (Izleguva.) Bertram A sega }e ve odvedam vo onaa ku}a, da go

Sekoe zlo za arno Scena 7
(Vleguvaat Helena i vdovicata.) Helena Ako se somnevate deka ne sum ba{ taa ne znam toga{ kako bi mo`ela da ve ubeduvam u{te za{to go gubam tloto vrz koe gradam. Vdovicata Navistina imotnata sostojba mi e vlo{ena, no rodum sum od bogata ku}a i ne se razbiram vo raboti vakvi pa ne bi sakala ni sega ~esta da si ja valkam so ne~esni dela. Helena Vdovicata Niti pak jas go sakam toa. Pred s# poveruvajte mi deka ma` mi e grofot i deka ona {to vi go ka`av otkako se obvrzavte deka nema da go preka`ete, e vistina ~ista, a posle sfatete deka nema da zgre{ite vo nikoj slu~aj {to }e mi pomognete so pomo{ta {to od vas }e ja pozajmam. Vdovicata ]e vi poveruvam, za{to mi poka`avte na delo deka ste gospo|a so mnogu dobra imotna sostojba. Helena Zemete go ova }ese zlato, neka so nego ja zakupam pomo{ta prijatelska va{a, koja i }e ja preplatam, i povtorno }e ja platam koga }e ja dobijam. Grofot po }erka vi zapSega ja sfa}am su{tinata na planot. Helena

435

nal, ubavinata & ja opkolil so opsada bludna i re{il da ja osvoi. Neka najposle se soglasi taa a kako }e go izvede toa jas najdobro }e & ka`am. Toga{ negovata zabludena krv nema da odbie ni{to {to taa }e go pobara. Prsten grofot na prst ima {to vo semejstvoto negovo se prenesuva gordo od sin na sin pove}e od ~etiri ili pet veka u{te od koga prviot tatko go nosel. Toj prsten grofot bezmerno go ceni; sepak vo strast zdiven, nema preskap da mu se vidi pa }e go dade, makar posle da se kae.

Toga{ gledate deka s# e po zakon. Nema ni{to drugo osven }erka vi pred navidum da mu podlegne na strasta prstenot da mu go pobara; potoa sostanok da zaka`e so nego i najposle, jas da ja prezemam ulogata a taa negibnata da si odi. Potoa, velam, za svadbata nejzina }e dodadam u{te tri iljadi kruni na ona {to ve}e go dadov. Vdovicata Se soglasuvam. Vie pak na }erka mi dajte & napatstvie kako da se dr`i za vremeto i mestoto so ovaa zakonska izmama se sovpadnat sosem. Sekoja no} toj ide so muziki i svirki razni i stokmeni pesni za malenkosta nejzina. Ni{to n# pomaga

436

Vilijam [EKSPIR

{to so prekor od prag go terame, za{to toj zapnal ko `ivotot od toa da mu zavisi. Helena Toga{ u{te no}va da go sprovedeme plan~eto: uspee li celo, zol naum }e bide za zakonsko delo, zakonski naum za zlo delo re{en bez grev, no pat izveden gre{en. No, da prejdeme na rabota. (Izleguvaat.)

^in ^ETVRTI
Scena 1
(Vleguvaat vtoriot Dimen so pet ili {est vojnici vo zaseda.)

Vtoriot Dimen Ne mo`e da dojde po drug pat osven po ovoj sviok. Koga }e se nafrlite na nego, govorete na nekoj grozen jazik; ne pre~i ako i sami ne go razbirate za{to bi trebalo da se pravime deka nikoj ne go razbira osven eden me|u nas koj{to }e go nazna~ime za tolkuva~. Tolkuva~ot Ve molam jas da bidam tolkuva~, gospodine kapetane. Vtoriot Dimen Ne si se zapoznal so nego? Dali glasot ti go znae? Tolkuva~ot Ne, gospodine, ni slu~ajno. Vtoriot Dimen A kakva toga{ cirkuzijada }e koristi{ koga }e razgovara{ so nas? Tolkuva~ot Ista na koja vie }e govorite so mene. Vtoriot Dimen Mora da misli za nas deka sme nekakva stranska edinica vo slu`ba na neprijatelot. Problem e {to toj znae {at-pat od

site okolni jazici, zatoa sekoj od nas treba da treska {to }e mu padne na pamet. Da ne znaeme {to si govorime eden na drug a da se pravime deka znaeme zna~i da ja znaeme celta: da grakame na ~avkinski jazik, {to pove}e tolku podobro. [to se odnesuva do vas, tolkuva~u, vie treba da bidite vistinski politi~ar. No, le`i! Eve go ide, da otspie dva ~asa za potoa da se vrati i da se kolne vo lagite {to sam gi iskoval. (Se krijat. Vleguva Parol. Udira ~asovnikot) Parol Deset ~asot. Po edno tri ~asa taman }e bide vreme da se vratam doma. [to }e re~am deka sum storil? Mora da bide toa ne{to ubedlivo, ne{to kul. Ve}e po~naa da mi du{kaat po tragite, a vo posledno vreme, nevolite mnogu ~esto mi ~ukaat na vrata. Na jazik sum hrabar od merata nadvor, ama srcevo odnapred mi fa}a strav od Mars i negovite voini pa ne smee da se drzne na ona {to jazikov mi go plapoti. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e prva vistina za koja tvojot jazik e vinoven. Parol Koj |avol me dupna da se nafatam da go vratam prokletiot baraban koga od po~etok bev svesen i znaev deka nemam namera ni{to da storam? Mora da se ranam na nekolku mesta i da ka`am deka ranite sum gi dobil

438

Vilijam [EKSPIR

vo borba. Samo so mali ne mo`am da pominam. ]e re~at: ‘Vaka lesno se izvle~e?’ A za golemi nemam srce. Zna~i {to da im plasiram? ]e moram, jaziku, da te stavam vo ustata na nekoja mlekarka a za sebe da si kupam drug od maskata na Bajazit ako ti so svoite melewa me pika{ vo takvi opasnosti. Vtoriot Dimen

Od koja visina? Parol Pedeset metri. Vtoriot Dimen Nikoj `iv nema da poveruva. Parol

Mo`no li e da znae koj e i kakov e, a pak da bide takov? Parol Eh, koga bi bilo dovolno da si gi ise~am ali{tata ili da si go skr{am {panskiov me~. Vtoriot Dimen Taka ne mo`e ni slu~ajno. Parol Ili pak da si ja ise~am bradata i da re~am deka toa bilo del od strategijata. Vtoriot Dimen Nema da projde. Parol Ili da gi potopam ali{atata i da re~am deka me napadnale i me sogolile do ko`a. Vtoriot Dimen

Da imav barem eden neprijatelski baraban. Bi se zakolnal deka so te{ka borba sum go zel. Vtoriot Dimen Sega eden }e ~ue{. Parol Koga sega eden neprijatelski baraban – (Uzbuna. Vojnicite izleguvaat od zasedata.) Vtoriot Dimen Troka, novuozos, kargo, kargo, kargo. Vojnicite Kargo, kargo, kargo, vilianda par korbo, kargo. (Go fa}aat i mu gi vrzuvaat o~ite.) Parol O, milost, milost! Ne vrzuvajte mi gi o~ite. Tolkuva~ot

Nema {ansi. Parol Ili da se zakolnam deka sum skoknal od prozorecot na tvrdinata. Vtoriot Dimen

Boskos tromuldo boskos. Parol Znam dobro deka ste vie od polkot ruski i glavata }e mi letne oti jazikot va{ ne go govoram. No ako me|u vas ima nekoj Germanec, Danec, Holan|anec, Francuz

Sekoe zlo za arno

439

ili Italijanec neka govori so mene a jas }e im ka`am opasnosta od kade ide za Firentincite. Tolkuva~ot Boskos vauvado. jas te razbiram i go govoram tvojot jazik. Kerelibonto. Gospodine, pomoli se na bogot tvoj za{to sedumnaeset sabji nad glava ti visat. Parol O! Tolkuva~ot Moli, moli, moli! Manka revania dulce? Vtoriot Dimen Oskorbidulcos volivorko. Tolkuva~ot Generalot se soglasuva da te ostavi vo `ivot i so vrzani o~i da te odvedeme vo na{iot logor i da te raspra{ame. Mo`ebi }e ni ka`e{ ne{to {to `ivotot }e ti go spasi. Parol O, ostavete me vo `ivot i }e vi gi otkrijam site tajni na na{iot logor brojnata sostojba, celite; raboti }e vi ka`am od koi }e se {eknete. Tolkuva~ot Bez nikakva laga? Bez.

Parol

Tolkuva~ot Akordo linta. Odime. Sega za sega si u{te `iv. (Izleguvaat site osven vtoriot Dimen i eden vojnik.) Vtoriot Dimen Odi i ka`i im na grofot Rusion i na brat mi deka go fativme divoto petle i deka }e go ~uvame zabuleno dodeka ne dojde zapoved od niv. Vojnikot Razbiram, kapetane. Vtoriot Dimen Site }e n# predade na samite nas. Taka ka`i im. Vojnikot ]e im prenesam, gospodine. Vtoriot Dimen Dotoga{ }e bide ~uvan od temnica i klu~. (Izleguvaat.)

440 Scena 2

Vilijam [EKSPIR

Dijana O vie nam ni slu`ite dodeka nie vi slu`ime. No {tom rozite na{i od nas gi skinete, samo trweto nam ni ostanuva za da se bockame duri vie ja stavete na potsmev na{ata golotija. Bertram

(Vleguvaat Bertram i Dijana) Bertram Mi rekoa deka se vikate Fontibel. Dijana Ne, gospodine, tuku Dijana. Bertram

Zarem xabe se kolnev? Ime na bo`ica, i toa zaslu`eno. No devojko li~na, zarem ne e qubovta sostojka na preubavata stava? Ako `iviot ogan na mladosta od du{a ne vi zra~i ne ste devojka tuku spomenik studen. Koga }e umrete treba da ste vakva, ko {to ste sega, studena, mo{ne stroga mesto da bidete ko majka vi {to bila koga vas preubava ve za~nuvala. Dijana Toga{ bila ~esna. Bertram Takvi treba da ste i vie. Dijana Bertram Ne. Samo dol`nosta majka mi si ja vr{ela; takva kakva {to vie kon `ena vi ja imate. Bertram Dosta za toa. Te molam, ne protivi se ve}e na zakletvite moi. Na sila so nea me vrzaa, no tebe te sakam prinuden slatko od samata qubov i ve~no }e ti slu`am so s# {to dol`am. Premisli se, premisli se. Ne bidi tolku asketski surova. Qubovta e sveta a ispravnosta moja nikoga{ za izmami takvi ne znaela so koi ma`ite gi obvinuvate. Popu{ti edna{, i predaj se slatko na strasta moja bolna, koja taka }e ozdravi. Re~i deka si moja, pa qubovta moja }e ostane zasekoga{ ista. Dijana Mnogute zakletvi znam, vistinata ne ja ~inat, tuku ednostavniot prost zavet iskreno daden. So ona {to ne ni e sveto, ne se kolneme nie tuku Gorniot go prizivame za svedok; oti, ka`ete mi, ve molam, koga bi se zakolnala so site bo`ji mo}i deka mnogu ve sakam, dali bi mi veruvale na mojot zavet ako neiskreno ve sakam? Ova ne fa}a mesto, da se kolnam vo nego za kogo velam deka go sakam deka }e rabotam protiv nego. Zatoa zaklet6vite va{i se zborovi samo, obvrski bedni bez pe~at jas barem taka mislam.

Sekoe zlo za arno

441

Dijana Gledam deka ma{kite ja`eto okolu vrat do tolku ni go zategnuvaat {to mora da se predademe. Dajte mi go prstenot. Bertram Mo`am na zaem da ti go dadam, mila, no mo} nemam od sebe da go ottu|am. Dijana Zna~i me odbivate? Bertram

moja, ostanete tamu samo eden ~as, ne govorete ni{to – pri~ini mnogu seriozni imam a }e gi doznaete vie koga povtorno prstenov }e go dobiete nazada na va{iot prst vo no}ta }e vi stavam drug prsten, rabota {to so vreme vrz na{ite ~ela bi padnala ko spomen na porane{nite dela. Do toga{ zbogum; dojdete. Vi daruvam od sebe quba iako svesno nade`ta sopstvena ja gubam. Bertram Mi go daruva{ rajot zemski, daruvaj}i se sama. Dijana

^est e toj {to pripa|a na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot DA go zagubam. Dijana I mojata ~est e takov eden prsten. Nevinosta moja e biljur na ku}ata na{a predavana verno od predok na predok i najgolem rezil bi bil na svetot da ja zagubam. Taka va{ata li~na mudrost go pridobiva borecot ^est na moja strana protiv zaludnite va{i naleti. Bertram Eve, zemi go prstenov. Domot svoj, ~esta svoja, pa duri i `ivotot svoj ti gi davam, nareduvaj da ti slu`am. Dijana Na polno}, zatropajte na prozorecot od mojata soba. ]e sredam majka mi ni{to da ne slu{ne. A sega ve vrzuvam so obvrska edna ~esna, koga }e se dograbite do postelata mominska

Po`ivej pa blagodari im na Boga i mene. A mo`ebi taka i }e bide. (Izleguva Bertram.) Majka mi mi ka`a to~no kako }e me dvori nebare v srce samata mu be{e. Re~e site ma`i vo isti raboti se kolnat. Se zakolna }e me ven~a koga `ena mu }e umre; zna~i so nego }e legman koga }e me zakopaat. Ako Francuzite vaka prosat drugi neka se ma`at; nevinosta jas v grob }e si ja nosam. A grev ne e mislam, vaka da se nasamari toj {to saka so izmama da }ari. (Izleguva.)

koj{to ja ima{e re~isi navieno svojata {tedrost da ra|a niz pesna sre}a za ovega. Prviot Dimen Ne. Vtoriot Dimen Posebno ja navle~e na sebe ve~nata nenaklonost na kralot. Prviot Dimen Toj zavede ovde vo Firenca edna devojka od mnogu ~estito semejstvo a no}eska ja gasni `edta na svojata pohota uni{tuvaj}i ja nejzinata nevinost. Prviot Dimen Zarem ne e prokletstvo skrieno vo nas {to sami si trubime za sopstvenite nezakonski nameri? Zna~i no}eska nema da bide so nas? Vtoriot Dimen Navle~e na sebe mnogu zaslu`eni prekori {to gi otfrli od sebe svojata mnogu dobra `ena i prekrasnata majka. Vtoriot Dimen Ne do posle polno} za{to to~no mu e odreden ~asot na sostanokot.) Prviot Dimen Ne mu go dadovte pismoto od majka mu? Vtoriot Dimen Mu go dadov pred eden ~as. Prviot Dimen Toa }e projde dodeka trepne{. Odvaj ~ekam da vidi kako mu go raspnuvaat drugarot. ]e vi ka`am u{te ne{to ama }e treba da go zakopate dlaboko vo sebe. se smena vo drug ~ovek. predavnicite se otkrivaat samite sebesi u{te pred da gi ostvarat svoite grdi celi. taka i toj {to e predavnik na sopstvenoto blagorodni{tvo. za da mo`e da si ja izmeri to~nosta na svojot sud so koj tolku rasko{no go vramil ovoj falsifikat. tuku mirot ve}e e sklu~en. Vtoriot Dimen Nema ni{to da zapo~neme pred toj da dojde. Prviot Dimen Ne daj bo`e ~ovek da zalida vo otpadni{tvo! [to sme nie ostaveni sami na sebe? Ka`ete mi dotoga{ do kade e rabotata so vojnava? Vtoriot Dimen Slu{am ve}e pregovaraat za sklu~uvawe mir. bidej}i negovoto prisustvo treba da bide kam{ik za drugiot. .442 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Vtoriot Dimen Samo predavnici sami na sebe. Ve}e & go dade svojot bescenet prsten i se zamisluva lud od sre}a zaradi ovaa valkana vrska. Ima ne{to vnatre {to dobro go `egna za{to ~itaj}i go. }e bide isfrlen na bregot od sopstvenata matica. Prviot Dimen (Vleguvaat dvajcata kapetani Dimen i dvatrojca vojnici. Prviot Dimen U{te koga rekovte toa e ve}e mrtvo a jas sum pretvoren vo grob. I kako {to se slu~uva so sekoe predavstvo.

Vtoriot Dimen Tamu }e mu trebaat od merata nadvor pa makar i da go prepora~uvaat pove}e od {to mo`at. Ne mo`at da bidat preslatki za gor~inata na kralot. (Vleguva Bertram.) [to ima? Kade vi e gospodarot? Slugata Go sretna vojvodata na ulica. gospodine. Negovoto gospodstvo ima namera utre da zamine za Francija. doma }e bide do~ekan so u{te pogolem rezil. Kako e gospodine? Da ne pomina polno}? . Rekla deka odi na axilak vo Sen @ak le Gran i go izvr{ila ovoj svet potfat so najgolema pobo`nost. Prviot Dimen Gospodine. na krajot. spored vernata potvrda na parohot od taa oblast. i dobi posebni potvrdi to~ka po to~ka. Vojvodata mu ponudi preporaki do kralot. no dodeka prestojuvala tamu. dodeka samata smrt koja. krevkosta na nejzinata priroda stanala plen na tagata. Prviot Dimen Platnoto na na{ite `ivoti e ispredeno od me{ana pre|a. normalno. ne mo`ela sama da ja soop{ti.Sekoe zlo za arno 443 Vtoriot Dimen Vtoriot Dimen [to }e pravi toga{ grofot Rusion? Dali }e zamine na drugo mesto ili }e se vrati vo Francija? Prviot Dimen Gledam po pra{awevo deka ne ste vo negoviot sovet. za potvrduvawe na vistinitosta vo celost.) Prviot Dimen Dali grofot znae za ova? Prviot Dimen Da. Golemiot ugled {to negovata hrabrost go stekna ovde. i od lo{o i od dobro. Vtoriot Dimen Skraja da e. posle }e se misli deka jas sum mu solel vakov um. ima ve}e dva meseca otkako `ena mu pobegnata od doma. Doblestite bi ni bile gordi koga na{ite gre{ki ne bi gi kam{ikuvale a zlodelata bi padnale vo o~aj koga ne bi bile razbla`eni od na{ite doblesti. (Vleguva eden sluga. Vtoriot Dimen Kako e ova utvrdeno? Prviot Dimen Najgolemiot del spored nejzinite pisma koi ja potvrduvaat to~nosta na nejzinata prikazna do pred smrtta. No eve go negovoto lordsvo. Prviot Dimen Kolku mo}no ponekoga{ se te{ime so na{ite zagubi. ja dala du{ata na boga i sega pee na nebo. Vtoriot Dimen I kolku mo}no ponekoga{ gi gu{ime dobivkite vo solzi. gopodine. Vtoriot Dimen Od srce `alam {to toj }e se raduva na ova. i sve~eno se zboguva so nego.

ne? Vtoriot Dimen Ispovedta mu e zapi{ana i }e se pro~ita pred nego. se pogri`iv za svojata svita. kako {to mislam deka e. Tolkuva~ot Bosko himurho. (Vleguva Parol so vrzani o~i i tolkuva~ot. [to }e ka`ete bez toa? Parol ]e ka`am s# {to znam bez prisilba. Bertram Sakam da ka`am deka rabotata ne e zavr{ena zatoa {to se pla{am deka }e treba u{te ne{to da ~ujam za nego. Ako me spleskate ko pitulica ne }e mo`am ni{to da guknam. Bertram Ne e va`no. Ako va{eto lordsvo e vo nea.444 Bertram Vilijam [EKSPIR trofa i pa|aweto vo prangi. ja oplakav. Tolkuva~ot (Na Parol) Nareduva ma~ewe. gad eden nizaeden. poslednata be{e najgolema. dovedete go onoj falsifikat od su{testvo koe me mame{e kako nekoj dvosmislen prorok. prangite go dr`at. No}eska zavr{iv {esnaeset raboti koja sekoja za sebe bara mesec dena rabota. stignav da zadovolam i nekolku positni potrebi. se pozdraviv so site okolu nego. (Glasno) Porto tartarosa. Ili na kratko: se zboguvav so vojvodata. Mu se ispoveda na Morgan za kogo misli deka e sve{tenik. Kako se dr`i? Vtoriot Dimen Ve}e vi ka`av. ja zakopav `ena mi. tivko.) Bertram ^uma da go sotre! Zakukulen i so zavrzani o~i! Nema toj {to da ka`e za mene! Prviot Dimen (Na strana na Bertram) Tivko. Vtoriot Dimen Ako rabotata ne e lesna. No da vi odgovaram kako {to o~ekuvate: pla~e ko devoj~e {to go isturilo mlekoto. Vtoriot Dimen Boblibindo hikurmurko.) Cela no} ja pomina vo prangi. Vtoriot Dimen Dovedete go! (Izleguvaat nekolkumina. od vremeto koga mu zapo~nuva pomneweto do ovaa najnova negova katas- . Negovite petici ba{ toa si go baraa zatoa {to tolku vreme bespravno nosea mamuzi. Vtoriot Dimen (Na strana na Bertram) Doa|a zakukuleniot. no taa u{te ne sum ja zavr{il. & pi{av na mojata gospo|a majka deka se vra}am. I {to mislite deka ka`a? Bertram Ni{to za mene. a utre sabajle zaminuvate. }e treba da pobrzate. No zarem nema da go slu{name razgovorot pome|u onaa budala i vojnikot? Ajde. }e mora da imate trpenie da ja islu{ate do kraj. a pome|u ovie glavni raboti.

’ re~ete ve molam. Ova e musje Parol. Prviot Dimen (Na strana) Tuka navistina e blizu do vistinata.Sekoe zlo za arno 445 Vtoriot Dimen Tolkuva~ot Vie ste milozliv general. a praksata vo bal~akot na svojot me~. gospodine.’ [to velite na ova? . (Na strana) Nemu mu e seedno. hrabriot vojnik – toa se negovi zborovi – koj{to ja ima{e cela teorija na vojuvaweto vo maloto prste. Parol Nikoga{ pove}e nema da imam doverba vo nekogo samo zatoa {to go svetnal me~ot ili deka ja sobral mudrosta na svetot samo zatoa {to ali{tata mu se ~isti i uredni. Parol Ponizno vi blagodaram. zapi{ete – sakam vistinata da ja ka`am. Prviot Dimen ‘Pet ili {est iljadi kowi’ rekov – sakam vistinata da ja ka`am – ili tuka nekade. Vistina si e vistina. Tolkuva~ot Dali vaka da zapi{am? Parol Ba{ taka zapi{ete. Parol (^ita) ‘Prvo pra{ajte go kolkava e kowicata na vojvodata. ova go vnesov vo zapisnikot. ~udo edno! Tolkuva~ot (^ita) Pra{ajte go kolkava im e pe{adijata. Trupite se ra{trkani a komandatite se kukavici i bagabonti `imi steknatiot ugled i doverba i `imi nade`ta deka }e `iveam. ]e se zakolnam ako treba i pred boga koga i kako sakate. Parol ‘Kukavici i bagabonti. gospodine. Bertram Gad eden bezbo`en! Prviot Dimen Se la`ete.’ [to velite na ova? Parol Pet ili {est iljadi ama mnogu slaba i neupotrbliva. Tolkuva~ot (Na Parol) Ete. Na{iot general bara da odgovorite na pra{awata {to }e vi gi postavam od pra{alnikot. Bertram (Na strana) Samo {to ne sum mu blagodaren na prirodata na negoviot iskaz. Tolkuva~ot Toa e ve}e vneseno. Tolkuva~ot Vistinata }e vi ja ka`am `imi nade`ta vo spas. Kukavici i bagabonti nedokvakani.

Spurio sto i pedeset. Ba{ pred nekoj den mi pi{a da go proteram od ~etata. Kitofer. ~esen i kolku se razbira vo voenata ve{tina. Edno po edno. vi se molam. ni petnaeset iljadi du{i. Giltijan. Ovde e. (^ita) ‘Pra{ajte go dali vo logorot nivni e nekojsi kapetan Dimen. bolni i zdravi. Da vi ja pro~itam? . Tolkuva~ot Dali go poznavate ovoj kapetan Dimen? Parol Go poznavam. I va{eto gospodstvo }e dojde na red. (Na tolkuva~ot) Tolkuva~ot I ova e zapi{ano. Be{e ~irak kaj eden fu{ar od kade so kam{ik go isteraa zatoa {to napumpal edna maloumnica – nekakva gluvonema devica koja ne mo`ela da mu ka`e ne. kolku e hrabar. mojata ~eta. gospodine. Korambo isto tolku. Parol Da bidam iskren. ne sum siguren. ako treba }e umram ama vistinata }e ja ka`am. Francuzin. ne dostiga. Kozmo i Gratil po dvestepedeset sekoj. Da vidime. Tolkuva~ot Vo kakvi odnosi e so vojvodata? Parol Vojvodata go znae samo kako moe sitno oficer~e. sitno du{i~e. Mislam deka pismoto mi e tuka v xeb. Taka {to spisokot na regruti. Tolkuva~ot Dali kapetanov e vo logorot na vojvodata od Firenca? Parol E. dozvolete. kolku {to znam. i {to misli dali e mo`no so dobra suma zlato istiov da se potkupi i da se natera na bunt. `imi o~ive.446 Parol Vilijam [EKSPIR Bertram (Na strana na Prviot Dimen) Nemojte ve molam. Sebastijan isto tolku. od koi polovinata ne smee ni snegot od {inelite da si go istrese za da ne se raspadnat. Bencio po dveste pedeset. Tolkuva~ot @imi gospod. Bertram (Na strana) [to da se pravi so nego? Prviot Dimen (Na strana) Ni{to osven da mu se zablagodarime. vo{kar eden vo{kosan. Tolkuva~ot Fino. }e prebarame. Ili mi e v xeb ili pak vo fasciklata v {ator zaedno so drugite pisma na vojvodata. vozdr`ete se! I taka prvata tula {to }e padne od pokriviot }e mu go sma~ka ~erepot.’ [to }e ka`ete na ova? [to znaete za ova? Parol Ve molam da odgovoram poedine~no na sekoe od postavenite pra{awa. Prviot Dimen (Na strana) Ne gledajte me taka. kako se kotira kaj vojvodata. Vomon. eve nekakva hartija. @ak isto tolku.

]e vidime {to mo`e da se stori. prevrtlivo i podlo. Ostavete me vo `ivot. ne dremi. zlato baraj. tuku deka grevovite mi se tolku mnogubrojni {to bi sakal da gi otkupuvam vo preostanatiot del od `ivotot. ako mi dozvolite. Tolkuva~ot pari zemi oti ako svr{i za svr{enoto toj ne pla}a dobro pazari. Tolkuva~ot (^ita) ‘[tom pred tebe klekne. Parol Tuka znaete. za nego veresija nema. koj vaka veli: so ma`i a ne so deca postelata se deli i da grofnam vaka. deka so u`ivawe }e ve obesime. Bertram (Na strana) Rasipano edno kopile. vo prangi. gospodine. gospodine. Tvojot na tvoeto uvo zakolnat Parol. Tolkuva~ot (Go ~ita pismoto) Dijana. ama sepak gori od pohota. Zatoa povtorno da Gledam.’ Parol Toa ne e pismoto od vojvodata. Ova e predupreduvawe do edna fina devojka od Firenca. Tolkuva~ot Ne. ako navistina s# ~esno priznaete. imav mnogu ~esna namera vo polza na devojkata. vratete go kaj{to go najdovte. poznava~ot na mnogu jazici i univerzalen vojnik. grofot e {utrak {to samo zema naplati mu zatoa vedna{. odnapred misli. Tolkuva~ot . Ve molam gospodine. Bertram (Na strana) Dobro si ja vr{i rabotata na{iot tolkuva~. kade bilo samo da sum `iv.’ Bertram (Na strana) Ima da bide kam{ikuvan niz cela vojska i toa so stihovive na ~elo. I slu{ni go vojnikot. edno priglupo pili{tar~e koe ne znae {to da pravi so sebe. Vtoriot Dimen (Na strana) Ova e va{iot veren prijatel. gospodine. vistinski kit za devstvenosta koj{to golta s# {to }e mu dojde do usta. Parol Samo `ivotot. za{to dolgot otposle toj ne go vra}a.Sekoe zlo za arno 447 Parol Ne znam dali e ba{ toa. prvin }e go pro~itam. a sega toj e za mene ma~ka. gospodine. edna Dijana. grofot e {utrak poln zlato. za{to znaev deka mladiot grof e opasno i bludno ti}e. Prviot Dimen Odli~no. Dijana. Bertram Edinstveno {to epten ne sum mo`el da go podnesam vo `ivotot bila ma~kata. da se vardi od navaluvawata na eden grof Rusion. barem ostavete mi go! Ne deka se pla{am da umram. gospodine. po izgledot na generalot. pa makar bil vo zandana.

Drugo i nemam {to da dodadam na negovata ~esnost. jajce od manastir. la`e tolku otrakano i lesno {to vistinata }e vi izgleda kako najgolema glupost. Prviot Dimen (Na strana) Po~nuvam da go sakam zaradi ova. pa duri i pravata na svoite naslednici na nego. Bertram ]e vi ukrade. }e go poni{ti duri i na u~esnicite vo toa pravo. najgolema doblest mu e pijanstvoto oti }e vi se napie kako sviwa no {tom zaspie ne ~ini nikomu kojznae kakov zijan osven na postelata pod sebe. (Na strana) More ~uma da go sotre! Ma~ka si e ma~ka! Tolkuva~ot Bidej}i kvalitetite mu se tolku skudni. no sekako pogolem mnogu vo zloto. za `al. toj voop{to go nema. Bertram (Na strana) Za opisot na va{ata ~esnost? ^uma da go udri! Za mene s# pove}e li~i na ma~ka! Tolkuva~ot [to velite za negovite voeni sposobnosti? Parol Vistina e. . gospodine. Ka`avte kako stoi kaj vojvodata i kolku e hrabar. nikoj ne mo`e da go stigne. Koga se bega. deka ima udirano na baraban pred angliskite komedijanti. postojano go ma~at gr~evi. koga se napa|a. Ponatamu nema da go falam za{to drugo ni{to ne znam za negovata vojni~ka kariera osven deka imal ~est da bide nekakvo sitno oficer~e na eden plo{tad kaj{to gi u~el gu{terite na stroev mar{. A kolku e ~esen? Parol Prviot Dimen (Na strana) Tolku go nadapa{i apa{lukot {to isklu~itelnosta go otkupuva. za toa nemam nikakvi dokazi. gospodine. Za aramilok i bes~estija kentaurot Nes ne mu e ramen. tuka e podobar duri i od samiot Herkul. gospodine. Koga la`e. Na boga mu e zakolnat deka nema da dr`i zakletvi. sekoe pravo na pobaruvawe i toa za site vremiwa i za site naslednici. Tolkuva~ot A {to }e ka`ete za negoviot brat. pet pari~ki i toj }e vi go prodade pravoto za spas na negovata du{a. a brat mu go bie glas na najgolem `iv kukavica na svetot. a s# {to ~esniot treba da go ima. Bi sakal na ~ovekot da mu oddadam ~est i priznanie ama. ne e ni potrebno da ve pra{uvam dali mo`e da se potkupi so zlato. Pogolem kukavica e od brat mu. drugiot kapetan Dimen? Vtoriot Dimen (Na strana) Zo{to go pra{uva za mene? Tolkuva~ot Kakov e toj? Parol Stra~ka od istoto gnezdo. Toj ima s# {to eden ~esen ~ovek ne treba da go ima. gospodine.448 Vilijam [EKSPIR se vratime na onoj kapetan Dimen. Mo`ebi ne tolku golem vo dobroto kako prviot. Parol Dajte mu. no tie {to se okolu nego znaat kolku e ~asot pa go frlaat da dro~i v seno.

kapetane. Parol Koj ne bi bil gotov pred vakov eden zagovor? Tolkuva~ot Koga bi mo`ele da pronajdete nekoja zemja vo koja `iveat u{te samo `eni tolku besramni kako vas. Zatoa mora da umrete. Vtoriot Dimen Kapetane. blagoroden kapetane. Koj mo`e{e da pretpostavi deka }e me v~opat vo zaseda? Tolkuva~ot Prviot Dimen Bog neka ve spasi. bi mo`ele da stanete pratatko na nekoja nova nacija na besramnici. navidum. Prviot Dimen Dobar kapetane. Poznavate nekogo ovde? Gotovi ste. }e mi dadete li kopija od sonetot {to go napi{avte za Dijana vo polza na grofot Rusion? Da ne sum vistinska kukavica. Vtoriot Dimen Bog neka ve blagoslovi. Generalot veli deka tolku predavni~ki gi otkrivte tajnite na va{ata vojska i tolku nisko gi naklevetivte lu|eto {to nasekade gi bie dobar glas. (Mu gi odvrzuva o~ite na Parol.) Tolkuva~ot Vi nema spas. da si pridobijam zaslugi i da gi zala`am pretpostavkite na ona bludno pili{tar~e. Tamu }e vidime {to }e stane so vas. kapetane Parol. gospodine. {to mu pora~uvate na blagorodniot Lafe? Trgnuvam za Francija. gospodine. a i komandatot na kowicata. (Si odi. vi ostana u{te maramata. {to nikoj `iv ne mo`e da ima ~esna korist od ona {to go ka`avte. Parol Pove}e ne mi treba baraban.) Pogledajte naokolu. vletav vo vakva opasnost. bi vi ja zel na sila. Da imav golemo srce sega bi mi puknalo.Sekoe zlo za arno 449 Bertram Tolkuva~ot Ako vi go po{tedime `ivotot dali }e ja predadete Firenca? Parol Dobro utro. Zbogum. gospode bo`e. gospodine! Ostavete me vo `ivot ili dozvolete mi smrtta da si ja vidam! Tolkuva~ot Toa mo`ete i u{te da se zboguvate od site svoi prijateli. Tolkuva~ot ]e porazgovaram tivko so generalot pa }e vidime {to }e re~e. grofot Rusion. Kapetan pove}e nema da . ^uma da gi sotre site barabani na svetot. I jas odam za Francija. grofot. Zbogum! (Izleguvaat site osven Parol i tolkuva~ot. Prijdete xelatu. Samo za. mora da umrete. Sekako.) Parol Sepak sum blagodaren. Otse~ete mu ja glavata! Parol O. blagoroden kapetane.

nemu strav neka mu ide za{to na krajot. ‘R|osuvaj sabjo! Blednej crvenilo! Ku}arka mala vo sramot Parol }e najde! Me nasamarija! Bev budala od budala{tilok }e `iveam sega. Na toj {to za sebe znae deka e falbaxija. kralot }e stigneme neo~ekuvano nie.) Helena Za da vidite jasno deka ne ve izla`av eden od najgolemite vo svetot risjanski }e mi bide garant. Veruvajte deka samo bog mo`e{e da sredi na }erka vi miraz da & stvoram. Vojskata se raspu{ti pa sega ma` mi brgu ita doma kaj{to. a za nea blagodarnosta bi morala i niz kamen yid od gradi tatarski da se probie. pred ~ij prestol potrebno e pred namerite da gi ispolnam. Ednostavno }e `iveam od ona {to navistina sum. golema re~isi ko negoviot `ivot. vdovicata i Dijana. a za tamu imame soodvetna svita.) . Vo svoe vreme. koga drskata verba vo zabludenite misli no}ta crna ja valka. no }e jadam. Vdovicata Gospo|o dobra. (Izleguva. taka strasta se nasladuva so ona {to go mrazi. }e pijam i }e spijam ko sekoj kapetan. so bo`ja pomo{ i so dozvola na mojot dobar gospodar. ne ste imale sluginka so pogolema verba vo rabotata va{a. No ~uden e svetot ma{ki! [tom mo`e polza slatka da izvle~e od toa {to go mrazi. Za svetot znajte deka sum mrtva. Sigurno razbrav deka vo Marsej e negovata milost. da kleknam. mesto so ona {to ne e bidam. a nejze da ja izberi za moj pomo{nik vo naporite ma`ot da si go pridobijam. Helena Niti gospo|o vie prijatelka ~ii misli poiskreno se trudat qubovta da vi ja vozvratat.450 Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Helena. Ostanal li nekoj na zemjava bez pokriv nad glava? Odam po niv. usluga edna mu napraviv nemu. falbaxijata magare }e bide.

Helena Sepak. No za ova pove}e koga }e dojde vreme. va{iot sin be{e turnat na stranpatica od eden svilen neranimajko ~ij podmolen {afran mo`e{e da go oboi vo negova boja site nedostasani i nedoispe~eni mladi lu|e od zemjava. doma. so arno toj go pokriva ona {to prethodno go gnasi. Na pat sega. velikiot Navuhodonosor pa da bidam cve}e za mirisawe. Lava{ Navistina. ru`ite }e imaat i lisje pa nema samo da dupat tuku i }e mirisaat. ne.) (Vleguvaat Lava{. u{te podobro. podlec ili budala? . pred da najdeme na u{te eden takov emi{. More salati }e treba da isplevime. tie se cve}iwa. gospodine. `iti majka. be{e najmilata marulka me|u salatite ili.Sekoe zlo za arno Scena 5 451 tuka. ne. a vremeto prebrzo ni bega. groficata i Lafe. a sin vi ovde.) Lafe Ne. Lafe Krinovite ne se emi{. ne bi ja sakal so posilna qubov. sepak so vas }e bidam da pretrpam s# {to }e naredite. Dijana Neka smrtta i ~esta so va{ite nalozi odat. sepak krajot deloto go krasi. – So zborot va{ vremeto da donese i leto koga so trweto. more tikvar. Vie Dijana po moite upatstva skudni }e morate u{te da istrpite zaradi mene. samo molam. Lafe Be{e gospo|ica na mesto. Lafe A {to si. Lava{ Jas ne sum. Duri da izleze{e od moe meso i da me ~ine{e najdlaboki maj~inski ofkawa. krin za mirisawe. unapreden od kralot a ne od onoj crvenogaz bumbar za koj vi govorev. kolata n# ~eka. (Izleguvaat. be{e gospo|ica na mesto. Groficata Kamo da ne go ni videv. gospodine. Toa ja otera vo smrt najdoblesnata devojka koja prirodata za svoja falba ja sozdala. Snaa vi i sega bi bila `iva. Sekoe zlo za arno.

ima pove}e anglisko ime ama fizionomijata mu e nekako poza`arena vo Francija otkolku tamu. alijas |avolot. samo bez mangupluci i podmetnuvawa. Lava{ A na `ena mu. Lava{ Pa. ~edo na {umata. Lafe Potpi{uvam za tebe deka si i podlec i budala. Lava{ Ako ne{to im podmetnam. neka negovite velmo`i `iveat na negoviot dvor. gospodine. gospodine. toga{ toa }e bidat kobili. Nekoj {to }e se poni`i mo`e. a tie se za cvetnata pateka {to vodi niz {irokite porti vo golemiot ogan. Lafe Ne. Crniot Knez.452 Lava{ Vilijam [EKSPIR Lava{ Da vi ka`am pravo. koe mislam deka e pretesno za niz nego da se provne rasko{ot. podlec. Lava{ Toa samo vo va{a slu`ba. gospodine. no najmnogubrojni se onie smrznatite i mlitavite. Lava{ Jas sum gospodine. Lafe Koj e toj? Nekoj Francuzin? Na. jas sum za ku}are so tesno porte. gospodine. eve ti go }eseto. a potoa }e ja vr{am negovata rabota. budala a koga slu`am na ma`i. Lafe Za koj knez govori{? Lava{ Za knezot na temnicata. Lafe A sega da te nema. bi & ja dal mojata palka za da & slu`i. Malku si mi dojden do nos a ova odnapred ti go velam oti ne sakam posle da se karame. . ne. Gledaj kowite dobro da mi gi ~uvaat. Lafe Koga slu`am na `eni. Lafe A koja e razlikata? Lava{ Na ma`ot }e mu gi zama~kam o~ite vo pogled na negovata `ena. koe otsekoga{ sakalo golem ogan a gospodarot za kogo vi govoram sekoga{ odr`uva golem ogan. gospodine ako ne mo`am vam da vi slu`am bi mo`el da mu slu`am na knez isto taka golem kako vas. gospodine. prodol`i da go slu`i{. No bidej}i toj e knez na svetot. Ne ti go davam za da se trgne{ od svojot gospodar. bespogovorno im pripa|aat. ne. a tie spored prirodniot zakon. Da te nema. Lafe Toga{ navistina bi bile podlec vo negova slu`ba.

a toj predlog. Dovolno e da se koristite so privilegijata na va{eto ime. Ovde pristiga utre ako dobro mi ka`a izvestuva~ot koj{to za vakvi raboti re~isi nikoga{ ne gre{i. Go molam va{eto gospodstvo da ostane so mene dodeka tie ne se sretnat ovde. gi ima dvanaesetina. ili blagorodna luzna. mojot gospodar.) . (Vleguva Lava{. A ba{ sakav da vi ka`am otkako slu{nav za smrtta na dobrata mlada gospodarka i za vra}aweto na sin vi doma. u{te koga dvajcata bea maloletni. Lava{ Ama toa vi e }umurosano lice. meki {apki i mnogu qubezni perduv~iwa koi se klawaat i kimaat so glavite na sekogo po red. da go pre~ekame sin vi. Lava{ Vsu{nost. samoto veli~estvo. Taa. so fini. a desniot mu e ~ist. Dali pod nego ima rana od sabja ili ne{to drugo. pa misli deka sega mo`e da pravi {to saka. go dade. Odvaj ~ekam da porazgovaram so toj mlad. Lafe Luzna blagorodno dobiena. e takva. dosega tolkupati sum ja iskoristil {to ne bev siguren deka s# u{te va`i. va{iot sin. Lafe (Na groficata) Ve molam. zaradi negova ~est ostana ovde. blagoroden vojnik. Lafe Negovoto veli~estvo doa|a pravo od Marsej so krepko telo ko povtorno da ima trieset.Sekoe zlo za arno 453 Lafe (Izleguva. no somotniot zavoj e dosta golemi~ok. Gospo|o. a nema podobar na~in da se spre~i zlata volja {to toj ja ima protiv sin vi. navistina ne znae za merka i ~estopati e ko nezauzden kow. pristigna mojot gospodar. Pokojniot moj ma` mnogu go saka{e. e ubava ruba za ~esta. vo sekoj slu~aj. so somoten zavoj na liceto. ne e na gospod beljata. Groficata Mnogu se raduvam {to u{te edna{ }e go vidam pred da umram. Lafe Gospo|o.) Lafe Podlec eden prefrigan i nepopravliv. gospodine i bi sakala sre}no da se zavr{i. Lafe Mene mi se dopa|a. ba{ razmisluvav kako pristojno da go izdejstvuvam toa. bez nikoj ni{to da mu ka`e. Negovoto veli~evstvo mi veti deka }e pomogne. da ka`e nekoj zbor vo prilog na }erka mi. Kako vi se dopa|a seto ova? Groficata Mnogu sum zadovolna. (Izleguvaat. Groficata Groficata Ba{ taka. deka go pottiknav kralot. Leviot obraz mu e za celi tri ~etvrti nababren. toa samo somotot go znae.) Lava{ O gospo|o. Izvestena sum deka sin mi pristiga ve~erva. pase kaj }e mu tekne.

A kade trgnal. ako saka. Velmo`ata [to sakate da storam? Helena Da bidete qubezni i da mu ja dostavite smernava molba na kralot i da mi pomognete so vlijanieto golemo va{e da izlezam pred nego. gospodine? Velmo`ata Ne e. sokolar. trgna u{te sno{ti i toa so itnost nesvojstvena za nego.^in PETTI Scena 1 (Vleguvaat Helena. Bog da ni e na pomo{ gospodine. Velmo`ata Sum bil nekolkupati tamu. vdovicata i Dijana so dvajca pridru`nici. znajte dolgot moj kaj vas pu{ti takov koren {to ni{to ve}e ne }e go iskoreni.) Helena Ovoj te`ok.) Vo pravo vreme! ^ovekov. Vdovicata Helena Bo`e. pa zatoa. ve molam? . Velmo`ata Neka. no {tom ve}e gi spoivte denot i no}ta i ne`nite noze gi izmorivte vo moja polza. Velmo`ata Kralot ne e ovde. deka s# u{te ve bie dobriot glas {to sekoga{ ve krasel. Rabotite se takvi. iscrpuva~ki pat i dewe i no}e sigurno ve izmori do kraj. Helena Gospodine. sakam ve{tinata da ja upotrebite va{a. sum ve videl vo dvorot na Francija. vodena od te{kata maka koja pristojnosta ja prenebregnuva. mo`e pomo{ da mi pru`i za kralot da me ~ue. ni e. a za toa ve~no }e vi bidam blagodarna. bez ogled kolku vremeto ni e nenakloneto a sredstvata neprikladni. (Vleguva eden velmo`a. gospo|o. gospodine. Helena Sepak krajot deloto go krasi. ama se izma~ivme xabe! Pretpostavuvam. navistina. Helena Ne e ovde.

Lava{ Trgaj mi se. Lava{ Toga{ nemilosta na Fortuna navistina smrdi. korni ako reata & e tolku neprijatna kako {to veli{. Vie gospodine.) (Vleguvaat Lava{ i Parol so pismo. Lava{ Navistina. nagrada soodvetna vi sledi. molam. zacapan sum vo kalta na nejzinoto veli~estvo. celata se kalosana . dajte mu go pismovo na gospodinot Lafe. Zarem pismo od kalta na Fortuna da mu go dadam na eden gospodin? No. ako metaforata vi smrdi }e si go zatnam nosot. gospodine. Od sega natamu nema da kasnam niedno rip~e od tav~eto na Fortuna.) Parol Musje Lava{. Jas }e dojdam po vas najbrgu {to mo`am vo zavisnost od dopustot na na{ite sredstva. ne mora da go zatnuvate nosot. Te molam. Te molam. za Rusion kaj{to odam i sam. predajte go pismovo. A nie morame na kowi povtorno. bez ogled {to }e se slu~i. Fortuna. Sedlata. Fortuna. vi govorev metafori~ki. Helena A za toa. gospodine. ili poto~no ma~kata na Fortuna. Helena Ve molam. Parol Ve molam. a bi si go zatnal i pred sekoja druga ~ove~ka metafora. Parol ^ekajte. se ~ini. samo {to ne mirisa na mo{us tuku na ma~ka {to padnala vo gnasnoto mrestili{te na nejzinata nemilost i kako {to veli. koga bev vo pobliski odnosi so ponovi ali{ta. pred mene }e go vidite kralot. }e vidite.) Ovde ni prede. ama sega.Sekoe zlo za arno Scena 2 455 Velmo`ata Kolku {to sfativ. gospodine. eve go toj samiot ide. bidej}i. gospodine. odime! (Izleguvaat. vrvi. gospodine. i malku posilno bazdam na nejzinata nemilost. predajte go pismovo vo negovite blagorodni race a znam toa nema da vi donese nikakov prekor. gospodine. Velmo`ata (Zemaj}i go pismoto) Ova za vas }e go storam. fa}aj magla. (Vleguva Lafe. podobro me poznavavte porano. tuku nagrada zaslu`ena za va{ata maka. gospodine.

Vidi. Lafe Navistina? Ama jas bev i prviot {to me otru va{iot miris pa ve zagubiv. (Izleguva.) Doa|a kralot. vidi! Dajte raka. poznavam po trubite. Parol Imeto moe. Zborot zadr`ete si go. Neka sudiite ve smirat so Fortuna. Zna~i molite za u{te eden gro{. jas sum vi ~ovek kogo Fortuna surovo go xarna. sepak treba da jadete. Lafe Mavni mi se. (Izleguvaat. Eve vi go. rasipan nikakvec. Ja so`aluvam negovata beda vo ute{nite moi komparaci i go prepu{tam na va{eto lordsvo. za{to izgleda kako beden. vtoriot te istera. Parol Ja molam va{ata milost da mi ~ue samo eden zbor. pravete {to sakate so ovoj {aran. raspra{ajte se u{te za mene. vie bevte prviot {to me namirisavte i me najdovte. Lafe I {to sakate sega jas da storam? Predocna e da & gi potse~am noktite. Mom~e. otka~en. Jas imam druga rabota. za pove}e od eden zbor. Sno{ti govorev za vas.456 Vilijam [EKSPIR od glava do petici. dobar gospodaru. dobar gospodaru. vie da me vratite vo nekakva milost za{to vie i me izbrkavte. Parol Gospod da ve blagoslovi. gospodine. Lafe Toga{ molite.) . Lafe. Iako ste budala i nikakvec. propadnat. Kakva podlost napravivte kon Fortuna pa ve xarnala koga znaeme deka taa e dobra gospo|a i ne saka dolgo podlecite da zbiraat med pod nejzina zakrila? Eve vi pet gro{a. gadu! Zarem vo isto vreme saka{ da mu slu`am i na boga i na |avolot? Prviot te pikna vo milost. e Parol.) Parol Gospodaru. Dojdete po mene. Ve molam. (Se slu{aat trubi. Parol Redno e gospodaru. ~uknat. [to e so va{iot baraban? Parol O. zna~i.

pa go molam va{eto veli~estvo da go smeta toa za priroden bunt storen vo mlade{ka ludost koga `arta i ognot.) Kralot So nejze zagubivme bescenet kamen. iako odmazdata moja be{e nadvisnala gnevno vrz nego ~ekaj}i da go sotre. No pred najsvetlite zraci oblacite tmurni sega se povlekuvaat. za{to od mene i grad bie i sonce gree vo isto vreme. veli~estvo. pa i na{ata vrednost sega e mnogu pomala. `ena koja so sovr{enstvoto tera{e gospo|a da ja vika duri i onoj komu mu e nisko nekomu da slu`i. Vremeto povtorno e ubavo. groficata. Kralot 457 Kralot Koga zagubeniot se fali spomenot na nego stanuva u{te pomil. Zagubi `ena ~ija ubavina gi plene{e o~ite i na mnogu poiskusni znalci. Neka prijde kako stranec. s# sum zaboravil i sum prostil. Neka dojde. Velmo`ata Vedna{. ~ij zbor za sekogo magija be{e. (Vleguva Bertram i kleknuva pred kralot. . Se pokoruva sosem na va{ata volja. Kralot (Na Bertram) Jas ne sum den na sezona edna. presilni za nezrel razum. Zatoa prijdi. gospodaru. Vleguvaat kralot.Sekoe zlo za arno Scena 3 (Trubi. Smireni sme i prvata sredba neka go zbri{e minatoto. Groficata Toa e minato. Bertram Neka grevovite moi. Neka ne ja bara na{ata pro{ka. nema{e ~uvstvo vistinski da ja vrednuva. go sovladuvaat i go gorat. Lafe i pridru`nici. Negovata krupna navreda e mrtva i podlaboko od zaboravot gi zakopuvame mo{tite {to na navreda mirisaat.) Lafe Dobro mu li~i. I ka`ete mu deka vaka treba da postapi. ama va{iot sin zaluden vo gluposta. Kralot (Na Lafe) [to ka`a za }erka vi? Zboruvavte so nego? Toga{ }e ima svadba. Kralot Lafe Gospo|o ~esna. a ne ko prestapnik. majka si i gospo|ata svoja iako najgolemata navreda od site si ja nanese samiot sebesi. Dobiv pisma vo koi visoko go falat. Lafe Moram da ka`am – No prvin prostete mi – deka mladiot gospodar mnogu gi navredi kralot.

bo`e mili! Lafe (Na Bertram) Ajde sinko. na prstot nejzin vidov koga na dvorot od nea za posleden pat se prostiv. (Lafe mu go dava prstenot.) @imi bradava bela i sekoe vlakno vo nea. ubavata boja ja kudev. pozajmen od gordelivosta moja. Kralot I pove}e sre}a so nea da ima.458 Vilijam [EKSPIR za koi bezmerno se kajam. Kralot S# e dobro. ja tegnev duri ne stane{e opdvratna i grda. Qubovta ni se budi i za pla~ewe bara ramo duri omrazata spie vo lulkata na sramot. vo koe. ko pokajni~ko pomiluvawe doneseno po smrtta. Site merodavni soglasnost dadoa. gospodaru.) Prstenov be{e moj. a do na{ite najbrzi odluki ne~ujnite i bes{umni stapki na vremeto itro }e se prikradat i }e gi spre~at. Tuka sega da go zgrap~ime migot za per~in. dar podari eden {to vo duhot na }erka mi silno }e bolsne za taa pobrgu da dojde. a sega darovi svr{eni~ki na Modlin neka nekoj & nosi. go `alime pravot. (Bertram mu dava prsten na Lafe. ja zamoliv. pokajni~ki potoa lelekame po nego. [to drugo da storam osven da ja po~ekam i vidam va{ata `ena vtora. Pove}e ni zbor neka nema za minatoto vreme. lavot. ja zasakav. vo moite o~i da bide prav {to vidot go navreduva. za{to mojot pogled dodeka razgovaravme. Bertram Dobro opravduvawe. kralot mi gi prosti. ako nekoga{ na maka se najde . za{to sme stari. iskriveno gledav na sekoja ubavina druga. Prsten kako ovoj. ili zemi me na nebo. Kralot Ve molam da go vidam. Ottuka i dojde taa {to site ja falea a koja i samiot sega otkako ja zagubiv. Ja pomnite dobro }erkata na velmo`ava? Bertram na koe cenata mu ja doznavame duri po smrtta. za ukradena ja smetav. so dvogledot na prezirot. te molam. Helena koja e mrtva be{e su{testvo milo. ti koj{to imeto na domot moj treba vo sebe da go spoi{.’ Gre{kite na{i cenata ja spu{taat na ona na{e Ne be{e nejzin. so taa slika vtisnata vo pogledot. ^estopati koga prijatelot go goltne gnevot vo nas. do nekade ti go smaluva dolgot kon nea. seta simetri~nost ja stesnuvav. so voshit. a koga na Helena & go dadov. No qubovta {to doa|a docna. Prvin na nejze izborot moj padna pred so srceto da se drznam za predrzok glasnik da go nazna~am svojot jazik. ~esto vo nego be{e vperen. Ova neka se kambani za milata Helena i bog neka ja prosti. vo gor~liva navreda za ispra}a~ot se pretvora koja do nebo vika: ‘Dobra edna du{a ja snema. Groficata Da. [to ja saka{.

i somni~avi stravuvawa vo mene budi{ koi sakam rado da gi spre~am. se kolnam. Blagorodna be{e taa i misle{e deka ne sum svr{en. i & objasniv s# do detaq deka ne mo`am da & vratam na toj ~esen na~in kakov od svoja strana navesti. ti la`e{. velam. Vodete go vedna{. taa nikoga{ ne go vide. ili mene da mi go prati vo ihtiza golema. Bertram Se la`ete. sokolar so pismo. Ako izleze deka do tolku si ne~ovek – ama nema da e taka. Ti nejze ja mraze{e smrtno. vo koe ni{to osven samiot o~ite da & gi sklopev ne bi me nateralo da poveruvam pove}e od prstenov {to go gledam. stravuvawata }e mi gi prekorat {to premalku bile prazni za{to i premalku sum stravuval za xabe. ovoj prsten nikoga{ ne bil nejzin. Ja imavte li taa mo} ona da & go zemete koe tolku mnogu & zna~e{e? Bertram Gospodaru velikodu{en. . (Izleguva pod stra`a. i na koj nasilen na~in od nejze ste go zele. Lafe Siguren sum deka sum ja videl da go nosi. Moite prethodni proverki. Kralot Ni na samiot Pluton koj{to gi znae tajnite na rudite i me{aweto nivno ne mu e popoznat prstenov odo{to mi e mene. priznajte deka bil nejzin. deka tokmu na znakov }e & pomognam. Kralot Ko ~esta {to si ja sakam. iako vie smetate deka e taka.) Kralot Obzemen sum od crni misli. – Vodete go vedna{. toga{ mnogu lesno }e doka`ete deka so nea vo Firenca spiev kaj{to taa nikoga{ ne bila. ako s# u{te mislite deka vladeete so sebe. No koga & ka`av kakva mi e situacijata. a taa e mrtva. ]e prodol`ime so ispituvaweto.) (Vleguva Velmo`ata. gospodine. be{e moj. bez ogled kako s# }e se svr{i. Se zakolna taa vo site svetci deka nikoga{ nema da go izvadi od prstot osven ako vam ne vi go dade vo postelata bra~na vo koja vie nikoga{ ne ste bile. Vo Firenca od prozorec mi be{e frlen zavitkan vo hartija na koja imeto be{e na taa {to go frli. taa so te{ko srce rabotata ja prese~e iako prstenot vo nikoj slu~aj ne saka{e nazad da go primi. Bertram Ako doka`ete deka prstenov bil nejzin. Pa.Sekoe zlo za arno 459 i pomo{ & treba. Groficata Sine. sum ja videl kako go nosi. be{e na Helena bez ogled koj vi go dade. Bertram Taa nikoga{ ne go vide. a za nejze vreden be{e kolku i `ivotot. Sepak ne znam.

ovde ja o~ekuvaat. Ne mi treba ovoj. za ova na videlo da izleze. a plateno mu e so mojata ~est. na Helena na gaden na~in bil grabnat. se crveneam da ka`am. ne znam dali prekor zaslu`uvam ili ne.) . Dijana Kapilet Lafe ]e si kupam zet na pana|ur a ovoj so kambani }e go proglasam za mrtov. me ~udi. sirota edna Firenti~anka koja poteknuva od drevnoto koleno na Kapilet.) Se pla{am deka `ivotot. pa obete }e svr{at ako lek ne najdete vie. ko {to mi ka`a. Kralot Prijdete. So {to me tovarat mene? Dijana [to gledate tolku ~udno vrz va{ata `ena? Gospodaru velik. Dajte mi ja. Po liceto & vidov deka rabotava e mnogu va`na. grofe. begate od niv. ~ii ~est i vozrast mnogu se pogodeni od podnesenata tu`ba. pa {tom im se zakolnete na brak. Lafe. (Vleguvaat Vdovicata i Dijana. ve}e ja znaete pa zatoa jasno vi e kolku nekoj treba da me `ali. a jas trgnav po nego vo negovata zemja baraj}i pravda. Kralot Gospod bog dobroto ti go mislel. o kralu! Taa e vo va{ite race! Inaku na zaveduva~ot }e mu cvetaat ru`i. Kralot (Go ~ita pismoto) ‘Po mnogubrojnite sve~eni vetuvawa deka }e se o`eni so mene po smrtta na negovata `ena. gospodaru. Pobrzajte i vratete go grofot nazad. a u{te mi ka`a so mili. gospodine. deka i na vas taa se odnesuva kolku i na nea. Gi znaete ovie `eni? Bertram Gospodaru. (Izleguvaat pove}emina. Molbata moja. Vdovicata (Na kralot) Jas & sum majka. koja.) Koja e ovaa `ena? Dijana Jas sum. Toj pobegna od Firenca. ne mo`am i ne sakam da re~am deka ne gi poznavam. gospodaru. kratki zborovi. gospo|o. Se nafativ na ova osvoen od ubavinata divna i zborot na kutrata molitelka. Sega grofot Rusion e vdovec i dojde vreme da gi ispolni svoite zakletvi {to mene mi gi dade. bez da se zboguva. Donesov molba od edna Firenti~anka koja edno ~etiri ili pet konaka e nazad pa ne mo`e{e sama da ja donese.460 Velmo`ata Vilijam [EKSPIR Groficata Toga{ pravda izvr{itelite neka gi stigne! Kralot (Na Bertram) Bidej}i `enite se monstrumi za vas. (Vleguva Bertram pod stra`a. – Najdete gi molitelive. kako {to gledam. a edna sirota devojka }e bide uni{tena. toj spie{e so mene. {to s# u{te sakate da se ven~ate.

ako toj voop{to e ~ovek. zakletvite sveti gi davate. mislite moi. Ovaa mu e `ena. Bertram (Na kralot) Gospodaru. Ne veruvajte mu. Neka visosta va{a. mo`no li e toj sepak na edna obi~na zabavuva~ka na siot logor da & go dal? Groficata Toj crvenee {to zna~i ne mu e lesno. Kralot [to veli{ na ova? Go vidov deneska ~ovekot. vie ne ste ma` za nea. Kralot Najdete go i dovedete go ovde. Kralot Gospodine. za{to so zakletva del od teloto va{e stanav pa taa {to so vas }e se ma`i. (Nekoj izleguva. Da bev takva mo`e{e da me kupi po voobi~aena cena.) . Dijana Ako se o`enite ovaa raka ja davate. deka vidovte nekogo ovde {to mo`e da bide svedok. na ~ij visok ugled i rasko{na vrednost retko koj drug mu e ramen. Dijana Besramnica e. a rakata e moja. Kralot (Na Dijana) Rekovte. gospodaru. zacapana o~ajnica e taa. Prstenov e najdobar dokaz. ^esta va{a neka izleze podobra od mislite moi za nea. poblagorodni kotka misli za ~esta moja za{to jas nikoga{ ne bi ja turnal tolku nisko. me ma`i i mene ili so dvajcata ili so nieden. mi se ~ini. O videte go ovoj prsten. no mrazam so oru`je tolku ‘r|osano da se poslu`am. [est generacii od na{ite pretci toj nakit vo nasledstvo go ostavale so testament na svojot potomok za da go nosi ko negov stopan. ne smetajte gi do vas bliski za{to niv treba so dela da gi osvoite.Sekoe zlo za arno 461 Bertram Bertram (Na kralot) Ne mi e `ena. Se vika Parol. Dijana Vidov. Lafe Gospodaru dobar. gospodaru. gospodaru. gospodaru. a jas sum isto taka svoja. Lafe (Na Bertram) Glasot va{ e prekus za }erka mi. neka se zakolne deka nevinosta moja toj ne mi ja odzede. so koja ponekoga{ se zabavuvav. a tie se moi. be{e obi~na zabavuva~ka vo na{iot logor. me davate mene. Dijana (Na kralot) Me navreduva.

od raskala{enost. Dijana Tokmu toj v postela mu go dadov.462 Bertram Vilijam [EKSPIR Bertram Go nemam. Dijana Go znete prstenov? Do pred malku be{e negov. priznavam deka prstenot be{e nejzin. i na krajot itrinata nejzina beskrajna i ubavinata bolna me zavedoa cenata da ja platam. sekoe pero ve e`i. Pa toj pa|a bolen koga treba vistinata da ja ka`e. vie {to ja otfrlivte svojata prva. jas doma }e go vratam. a nazad mojot vratete mi go. – Ova li e ~ovekot za kogo govorevte? Dijana Da. Sepak ve molam – bidej}i od doblest ste li{eni od ma` i jas }e se li{am – ispratete nekogo po prstenot va{. Zarem da bidam ova ili ona {to toj gad }e go re~e a }e re~e s# {to sakate? Kralot Taa va{iot prsten go ima. gospodaru. tolku blagorodna `ena so pravo od mene se sramite. Go dobi toj prsten a jas ona {to i nekoj ponizok od mene po cena pazarna mo`e{e da go dobie. Kralot Zna~i la`no ni ka`a deka mu bil frlen niz prozorec? Dijana Vistinata ja ka`av. nema. i vo mlade{ki zanes. Kralot Trpeliva mora da bidam. po nea zbesnav. Bertram Mislam deka go ima. . (Vleguva Parol. ve molam? Dijana Gospodaru. Kralot (Na Dijana) Kakov prsten be{e va{iot. Na rastojanie me dr`e{e i me love{e doveduvaj}i ja da ludilo mojata strast so vozdr`anosta svoja ko {to sekoja pre~ka vo tekot na strasta na taa strast pottik & dava. velam. Se sepnuvate itro. Kralot [to }e vi e toj? Site znaat deka poprefrigan rasipnik od nego izvalkan i prema~kan so seta kal na svetot. mnogu sli~en na onoj {to go nosite vie. Mi se dopadna.) Bertram (Na kralot) Gospodaru.

ako zboruvam }e si navle~am gnev i zlo. ako vo izlagaweto bidete to~ni. vi se molam? Parol Ja saka{e gospodaru. Prstenov rekovte deka e va{. . dr`ete se do temata. a i u{te mnogu drugo. Ama si ti nekakvo matkalo! S# }e ka`am. Kralot A kako e toa? Parol Ja saka{e gospodaru i ne ja saka{e. gospodaru. Kralot Zarem nema da go ka`e{ s# ona {to go znae{? Parol Kralot Pa kako. osven {to ne re~e deka se ven~ani. za rajot na budalite. jas }e go sotram – {to znaete za nego i za ovaa moma? Parol Dozvolete mi veli~estvo. pa znam deka spieja eden so drug. zatoa trgni se. ama kako? Jas sum siromav ~ovek. bez strav deka }e go navle~ete od gospodarot gnevot. kako na primer deka & veti brak i drugi raboti za koi. Kralot Kako {to ti i si i ne si razbojnik. Si ima{e svoi mu{i~ki kakvi {to obi~no si imaat velmo`ite. dobro. gospodaru ama lo{ govornik. ama vi nareduvam. Lafe (Na kralot) Toj e dobar barabanxija. Kralot Ve}e istrese s#. kako xentlemen {to saka `ena. ako toa vi e po volja. gospodaru i na zapoved na va{eto veli~estvo. gospodaru moj dobar. Ja saka{e li nea? Parol Ja saka{e. a {to e pova`no toj nejze ja saka{e. Dijana Da. za furiite i za {to u{te ne. Jas im bev posrednik. za{to. ka`ete mi pravo. gospodarot moj be{e mnogu ~esen velmo`a. Kralot Dobro. oti navistina polude po nea i zboruva{e za Satana. zatoa nema da ka`uvam {to znam.Sekoe zlo za arno 463 Parol Kralot Ka`ete. Dijana (Na Parol) Dali znaete deka mi vetuva{e brak? Parol Znam gospo|ice duri i pove}e od {to }e ka`am. Samo ti si mnogu prefrigan vo svedo~eweto. No vo toa vreme jas ja u`ivav nivnata celosna doverba. kako {to rekov. bratko.

ustava mi fati pena. Kade toga{ go najdovte? Kralot Dijana Ne go ni najdov. de se navlekuva. Kralot (Na Dijana) Prstenov be{e moj. A trgnete go i nego.464 Kralot Vilijam [EKSPIR Kralot Odvedete ja. Ako ne mi ka`e{ od kade ti e prstenot ima vedna{ da umre{. kralu. pove}e ne mi se dopa|a taa. gospodaru. Dijana Mo`ebi e va{. Dijana Kralot Nekoj }e garantira za mene. Koj vi go pozajmi? Kralot Dijana Vodete ja. kako }e & se prisaka. Jas na prvata negova `ena & go dadov. Kolku so vas {to sum bila tolku so drugi ma`i sum bila. ne znam jas ni{to. Jupiter mi e svedok! Kralot Zo{to toga{ celo vreme nego go obvinuva{? Dijana Bidej}i e vinoven a i vinoven ne e. V zatvor so nea. bludnica ne sum. Kralot Dijana Ako ne stanal va{ na eden od ovie na~ini kako ste mo`ele da mu go dadete nemu? Dijana Nikoga{ ne sum mu go dala. Ne mi be{e ni pozajmen. i gotov e da se zakolne vo toa. Znae deka devojka ne sum. Kralu golem. Lafe (Na kralot) Devojkava e. Dijana Kade go kupivte? Ili koj vi go dade? Dijana Ni nekoj mi go dade. . Sega navistina mislam deka si obi~na pa~avra {to se frcka so sekogo. nekakva uslu`na rakavica. no se kolnam deka sum devojka a toj toa ne go znae. niti go kupiv. mo`ebi nejzin. Kralot Nema nikoga{ da vi ka`am. de se vadi. ako ne sum devojka na starecov toga{ mu sum `ena.

Postelata moja ja izvalka. dali ste u{te `iva? Lafe O~ite mi gi skokotka. se za~uva moma sebesi. }e ~ueme s# po red kako se slu~i. }e ispadne poslatko arno. zagatkava mi ja objasni cela do vek }e ja sakam mojata nevesta bela. eve go i va{eto pismo. dobar gospodaru moj. (Na Dijana) Ako ti si s# u{te cvet od nikogo ne zbiran odberi si ma` a jas }e ti dadam miraz. ovde.’ i taka natamu. Sakam da isteram nekoja {ega so tebe. miris na kromid. (Izleguva vdovicata. Helena Ako ispadnat protivre~ni iskazite moi raskin do`ivoten me|u nas neka stoi. i dvete. Za{to gledam. barabanxio. Kralot (Na Helena) Ajde vo detali prikaznata da ja ~ueme nie. gospodaru. vistinata cela niz zadovolstvo da se razvie. majko mila. za s# da se u~i. stopanot na prstenot. brgu }e dojde. Samo nemoj da mi pravi{ metanii. Zlatarot. Ova e gatankata. (Vleguvaat Helena i Vdovicata. gospodaru moj dobar.) Po~ekajte. mrtvata ete. dovedete go garantot. iako li~no ne mi na{teti. – O. Sega s# izgleda dobro. A. Ovoj pak. koj{to me obes~esti i toa dobro go znae. gospodin. samiot znae. Vaka veli: (Na kralot) Ako. Dijana ‘Koga od prstov }e go simnete ovoj prsten i od mene za~nete dete.Sekoe zlo za arno 465 Kralot Taa sluhot ni go navreduva.) Epilog Kralot pak e prosjak {tom dojde na igrava krajot . prosti! Helena O. Bertram I dvete. i krajot e takov stvarno gor~livoto zlo. sega e `iva. (Na Parol) Pozajmi mi {amiv~e. i za mene }e garantira. Vo slobodno vreme. ova {to go gledate e samo senka od edna `ena. ]e bidete li moj sega koga dvapati ve dobiv? Bertram Majko dobra. Iako mrtva. so pomo{ta ~esna ti n# plena. a nejze `ena. Taka.) Kralot Zarem magioni~ar nekoj vidot mi go zede pa ne gledam pravo? Dali e vistina toa {to go gledam? Helena Ne. dete taa ~uvstvuva vo nea kako pliva. samo ime a ne i predmet. koga ko ovaa bev moma ve mislev ~udesno ne`ni. Dojdi mi doma kaj mene. pogledajte. samo {to ne zaplakav. A sega re{enieto pogledajte go. no ba{ toga{ `enata svoja ja daruva so dete. veli~estvo. ti blagodaram. o. Eve vi go va{iot prsten. Toa go storiv. Tie vedna{ pravat od tebe podlizurko. (Trubi. go osloboduvam od grevot. V zatvor so nea.

. na pro{tevawe. dajte ni gi blagorodnite race. a ulogite na{i va{i. dajte ni go rajot iska`uvaj}i zadovolstvo. Neka na{e bide trpenieto va{e. ko {to vi gi davame srcata na{i.466 Vilijam [EKSPIR i moli od vas. a }e platime nie so trud te`ok za poubavo da se ~uvstvuvate vie.

.

.

Naslov na originalot: Measure for Measure .

sestra na Klaudio. mlad velmo`a Xuliet. priprost xandar Sudija Mraza~. gra|ani. sve{tenik Fran~eska. star velmo`a i pomo{nik na Anxelo Klaudio. prijatel na vojvodata Velmo`i. Lu~io. pridru`nik na Marijana Petar. negov opolnomo{ten zamenik Eskalo. slu`benici. vojvodata od Viena Anxelo. svr{enica na Anxelo Dete. . robija{ Marijana. sluga na gospo|a Azdisana Temni~ar Lakt. priglup gospodin Gospo|a Azdisana. velmo`a. svr{enica na Klaudio Izabela. podveduva~ka Pompej. slugi.LICA: Vin~encio. kalu|erka Varij. vetrogon Dvajca sli~ni na nego Sapunot. xelat Bernardin.

.

pome|u [ekspiroviot portret na vojvodata Vin~encio i `ivotot na kralot Xejms Prvi. so vekovi gi odvra}a{e publikata i kriti~arite od ova delo. mra~en. mahinaciite na s#prisutniot vojvoda i koristeweto na ‘trikot so krevetot’ na razli~ni stepeni. . za komi~ni efekti. proizvedoa drasti~no poinakvi tolkuvawa. Ostrata podelba vo strukturata. Nekoi ja gledaat kako religiozna alegorija. Sovremenite kriti~ari. Strukturno. e najdobriot kurs za zdravjeto na op{testvoto. slu`i za ispituvawe na bazata za vospostavuvawe na zdravo op{testvo poka`ano niz odnosot pome|u zakonot i moralnosta i za isku{uvawe na ~ove~koto povedenie vo uslovi na emocionalen stres. Vo toj pogled ovaa e najmra~nata od site mra~ni komedii na [ekspir. deloto e komedija vo klasi~na smisla na zborot. Ova e prv prevod na Tante za kukurigu na makedonski jazik. tonot. Mesto toa. kako i vo drugite komedii od periodot 1601-04. podocna dramatizirana od ^intio pod naslovot Epitia (1583) a prerabotena vo drama so dva ~ina od Xorx Vetstoun kako Slavnata istorija na Promos i Kasandra (1578). Na krajot. Postavenite problemi se seriozni. edno od zna~ewata na ‘merka’ vo sedumnaesettiot vek.Komedijata Tante za kukurigu prvpat e igrana na dvorot na 26 dekemvri 1604 godina. Kako izvor poslu`ile pove}e kni`evni i istoriski dela. Seksot ne se koristi ni za vozbuduvawe na publikata ni. a prvpat pe~atena vo folio izdanieto od 1623 godina. se razbira. vo osnova. namerni. Ponovite kriti~ari nao|aat paraleli. Sepak. sekoj od klu~nite likovi ja dobiva svojata pouka i nau~uva deka umerenosta. Dramata se sosredoto~uva na seksot dvi`ej}i se od raskala{enosta na bordelite do ekstremnata ~esnost na kalu|erstvoto. Tante za kukurigu e me{avina od elementi: Tragedija vo prviot del so Anxelo staven na isku{enie koj{to se pojavuva kako potencijalno tragi~en junak i komedija na intrigi vo vtoriot. Osnovno me|u niv sekako deka e edna prikazna od Xiraldi ^intio (1565). nekoi kako problemska drama a nekoi duri kako satira. koi ja podlo`ija dramata na poblisko preispituvawe.

.

sakam da znaete. instituciite na gradot i propisite pravni za op{to dobro.) Vojvodata No eve go ide. za{to ako dobles- . Neboto go bara od nas ona {to od fakelite go barame nie.) (Na Eskalo) Kako. Eskalo. Na{ite lu|e. Anxelo Sekoga{ pokoren na voljata na va{ata milost dojdov da ~ujam {to zapovedate. ima ne{to posebno vo tvojot `ivot {to na nabquduva~ot cela tvoja povest jasno mu ja otkriva. so posebna gri`a go izbravme da n# zamenuva ovde za vreme na na{eto otsustvo. vo qubovta go oblekovme na{a. [to mislite za ova? Eskalo Ako nekoj vo Viena ja ima taa vrednost da bide staven na tolkava ~est so tolkava milost toga{ toa e gospodarot Anxelo.^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat vojvodata. Vojvodata Anxelo.) Ova e na{iot nalog. a tie da se tro{at vo tebe. (Izleguva eden velmo`a. i drugi velmo`i. toj nas }e n# igra? Za{to nie. i namesnik go napravivme na site organi od na{ata sopstvena vlast. (Na eden velmo`a.) Viknete go ovde. (Vleguva Anxelo. Ni ti ni darovite tvoi ne se do tolku tvoi za samiot sebesi da se tro{i{ vo doblestite. vi se bliski i nema drug nikoj kogo ume{nosta i iskustvoto vaka {tedro go zbogatile.) Vojvodata Eskalo! Eskalo Gospodaru! Vojvodata Na upravuvaweto da gi obrazlo`uvam svojstvata bi bilo kako da se rasfrlam so tekst i govor bidej}i dobro znam deka znaeweto va{e vo toj pogled gi nadminuva site mo`ni soveti {to mo`am da vi gi dadam. (Mu predava nalog. da ne gorime samo za nas. na{ite strav i trepet nemu mu gi pozajmivme. po va{e mislewe. Zna~i ne ostanuva drugo osven da gi zdru`ite odli~nosta va{a so sposobnosta i da gi stavite vo pogon. od koj ne sakame da otstapite ni peda. velam viknete go Anxelo da dojde.

Zbogum. (Izleguva. bidi vo s# olicetvorenie na ona {to sme nie. Se nadevam dobro }e ja vr{ite va{ata dol`nost. dozvola da mi dadete otvoreno so vas da pozboruvam. za{to sakam svojata pozicija da ja sogledam do dnoto. da se odnesuvate so tolkav obyir. so sre}a neka ve vrati! Vojvodata Povlekuvawe nema. Trudi se da bide taka. zbogum. Vlast imam. neka dobro se preispita kovinata moja pred tolku blagoroden i ugleden lik vrz nea da se vtisne. nitu pak mislam deka na ~ovek {to umot mu e v glava toa na du{a mu godi. Vi blagodaram.) Brzinata so koja treba da zamineme od ovde tolku mnogu izbiva vo prv plan. {to ostava mnogu krupni i va`ni pra{awa nerazgledani. zatoa prifatete ja ~esta! (Anxelo go zema opolnomo{tuvaweto. Zbogum. ]e vi pi{am koga vremeto i okolnostite }e ni dadat mo`nost kako ni e i {to pravime. Anxelo Neka neboto vo celta va{a ve sledi! A sega gospodaru moj dobar. dozvolete gospodaru barem do negde da ve ispratime. U{te edna{. ama kolkava i kakva toa nikoj ne mi go ka`al. Blagorodnosta dopira do duhot samo za blagorodni ne{ta. Smrtta i milosta vo Viena neka ti cutat i na jazik i v srce. gospodaru. Gi sakam lu|eto no ne sakam da im defiliram pred o~i. vie pak trudete se da ni javuvate {to se slu~uva ovde. da ne ja ostavi za sebe slavata na zaemodavecot {to baboti od polza no i od blagodarnost.) Eskalo Ve molam. toga{ toa e isto ko da gi nemame. a ne e neophodno. Vojvodata Brzaweto moe toa ne mi go dozvoluva. ne se ~uvstvuvam ba{ najdobro koga silno mi rakopleskaat i me pozdravuvaat javno. Ova ti e polnomo{tvoto. Anxelo Sepak. prirodata nikoga{ ne zajmi ni tro{ka od svoeto sovr{enstvo divno a pritoa. Anxelo. Iako toa godi. So golema vnimatelnost i gri`liv prebir do vas dojdovme. Za vreme na otsustvoto na{e. . Va{ata cel so mojata e ista. ko bo`ica stegnata. No sega mu govoram na onoj {to mo`e da me pou~i vo rabotata {to mu ja ostavam. Dajte mi raka. ]e se iskradam sam. sproveduvajte go zakonot silum ili milum onaka kako {to srceto ve u~i. vo moja ~est. pomo{nik }e ti bide. Stariot Eskalo. Zatoa zaedno da se povle~eme. Anxelo Isto i mene. iako prv doa|a{e predvid.Tante za kukurigu 475 Anxelo tite na{i ne svetat i za drugi. Vojvodata Eskalo So sre}a neka ve isprati.

Eskalo Vi stojam na usluga. Vtoriot velmo`a Ne sum ~ul nikoga{ deka nekoj vojnik imal mnogu protiv takva edna molitva.) . Prviot velmo`a Pa taa zapoved bi im zapovedala na kapetanot i negovata posada da ne ja zavr{at rabotata po koja po{le: da kradat. Nema nieden vojnik me|u nas koj{to kojznae kolku u`iva koga. ba{ taa ja izbri{al.) Lu~io Ako vojvodata so drugite vojvodi ne najdat zaedni~ki jazik so kralot na Ungarija. pa mo`eme mnogu brgu.476 Vilijam [EKSPIR Scena 2 (Vleguvaat Lu~io i dvajca drugi velmo`i. samo ne mirot na ungarskiot kral! Vtoriot velmo`a Amin! Lu~io Ti zaklu~uva{ kako onoj pobo`en gusar {to oti{ol na more so desette bo`ji zapovedi. ama edna istru`il od tablicata. Vtoriot velmo`a ‘Ne kradi’? Lu~io Da. treba da se moli za mir. (Izleguvaat. vo molitvite pred jadewe. na vzaemno zadovolstvo. Prviot velmo`a Neboto neka ni podari mir. taa rabota da ja re{ime. toga{ site vojvodi }e go napadnat kralot.

Vtoriot velmo`a Ne sum bil? Najmalku duzina pati. da. Prviot velmo`a Ti zboruvam li sega so ~uvstva? Lu~io Mi se ~ini deka mi zboruva{ i toa ~uvstvitelno do bolka. kako na primer. Dobroto kadife. Vtoriot velmo`a Na tri iljadi maleri godi{no? Prviot velmo`a Tri iljadi i kusur. ama }e pijam. Lu~io Pa da. debelini i {irini i toa na site jazici. doa|a gospo|a Olesnenie! Znaete deka brojot na bolestite {to sum gi kupil pod nejziniot pokriv se iska~i na – Vtoriot velmo`a Na kolku. `iti majka? Lu~io . gledajte. Ti garantiram! Navistina pove}e bi sakal da bidam fira od nekoj angliski {tof otkolku da me potstri`at ko tebe {to te postri`ile za da stane{ francusko kadife. Prviot velmo`a Na kakva? Vo stih? Izgleda sam si go spopikav. (Vleguva gospo|a Azdisana) Lu~io Gledajte.Tante za kukurigu 477 Lu~io Ti veruvam. sigurno! Ko {to minale me|u firata i kadifeto! Ti si firata! Prviot velmo`a Lu~io A ti kadifeto. ti samiot si eden rasipan nikakvec iako postojano mu se moli{ na boga ko netokmu. ne? Lu~io Vtoriot velmo`a Vo site dol`ini. Prviot velmo`a Sekoga{ mi gi broi{ bolestite ama mnogu Pogodi. Kusurot e edna francuska kruna. Prviot velmo`a Ili. vo site religii. dodeka sum `iv. samo posle tebe. Si go spopika i toa bez ogled dali pritoa si nalepi ne{to ili samo se nasamari. Vrz osnova na tvojata li~na ispoved }e nau~am da dr`am zdravici vo tvoe zdravje. bi rekol. zo{to da ne? Bo`jata milost si e bo`ja milost bez ogled za koja religija se raboti. Prviot velmo`a Gluposti! Ko da ne znae{ deka n# razdvoile samo ~iftot no`ici {to pominale me|u nas! Lu~io Da. ona {to se dobiva koga tripati }e se potstri`e. za{to mislam deka nikoga{ ne si bil tamu kaj{to takva se ~itala.

mi se skusija mu{teriite. ne mo`am da sfatam deka ba{ nego go apsat. ne{to od vojnite. ne{to od besilkata. koj kolk najmnogu ve kluka? Gospo|a Azdisana Ne sega. ve molam. ne{to od ~umata.478 gre{i{ . po tolku zafrkancija. {to ima novo? . gospodine. posigurna ne mo`e da bide. Vtoriot velmo`a Osven toa. bogohulieto se gosti vo tebe! Prviot velmo`a (Na gospo|a Azdisana) Zna~i. (Izleguvaat Lu~io i dvajcata velmo`i. Lu~io Da odime i da ja doznaeme vistinata.pukam od zdravje! Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Toga{ veruvam deka e taka. (Vleguva Pompej. te molam? No najmnogu od s#. e vo soglasnost so proklamacijata. Vidov koga go li{ija od sloboda. Dali si sigurna deka e taka? Gospo|a Azdisana A {to }e stane so tie vo gradot? Sigurna. taa rabota ne e taka daleku od ona za koe po toj povod sme govorele. Gospo|a Azdisana Ete {to me snajde. vidov kako go vodat a {to e najstra{no vo rok od tri dena }e mu ja se~at glavata. Mi veti da se najdeme pred dva ~asa a toj sekoga{ si stoe{e na zborot. Gospo|a Azdisana Koja proklamacija. Pompej Gospo|a Azdisana Ne ste ~ule za proklamacijata? More biduva.) [to ti e. Ene onde go li{ile od sloboda i go vodat v zatvor ~ovekot {to vredi kolku pet iljadi kako vas. gospodin Klaudio. a pri~inata e {to & napravil dete na gospo|ica Xulieta. Vtoriot velmo`a Koj e toj.) Gospo|a Azdisana Gospo|a Azdisana Klaudio. Prviot velmo`a Klaudio v zatvor? Ne mo`e da bide. kako ne. Prviot velmo`a Puka{ ama ne od zdravost tuku od {uplost – koskite ti se {uplivi. kako {to znaete. ne{to od siroma{tijata. Lu~io Ama znae{. `iti s#? Pompej Site ku}i za zabava vo predgradijata na Viena mora da se sramnat so zemjata.

arno. Samo hrabro. da fa}ame xade! (Vleguvaat Temni~arot. I tie }e otidea po petlite ama se na{ol nekoj seten gra|anin da gi spasi. Klaudio Taka mo`e polubogot. Lu~io. raka na srce. pak arno. I da go promenite mestoto. A eve ja i gospo|ica Xulieta. Jas ostanuvam kaj vas kako prislu`nik. od sloboda. pove}e sakam da mlatam prazna slama na sloboda odo{to da dr`am lekcii v zatvor. Lu~io Da ne e ubistvo? . Vie {to o~ite vi istekoa od rabota. Lu~io Koga bi mo`el tolku mudro da zboruvam li{en od sloboda.) Klaudio (Na temni~arot) Zo{to. ne ostanuva bez klienti. Gospo|a Azdisana Ama zarem ba{ site na{i ku}i za zabava vo predgradieto da se sramnat so zemjata? Pompej Ba{ site. Za kakov prestap stanuva zbor. ko {to po prenasitenosta dolg post sledi taka i po sekoja sloboda. za deloto storeno da n# kazni. Koj ja gasne. vas }e ve imaat vo predvid. ako nemame druga rabota. spored grevot. Klaudio. vlasta. me poka`uva{ vaka na svetot? [to e Klaudio? Kako stigna do zatvor? Klaudio Od mnogu sloboda. Temni~arot Ne go pravam ova od zloba. A sepak. Gospo|a Azdisana Nosi me v zatvor kaj{to mi e odredeno. brat. temni~arot go nosi v zatvor. Sepak si go barav.) Gospo|a Azdisana Tom~e.) Pompej Eve go gospodin Klaudio. Po zakonot bo`ji: ako te kaznam. Prirodata po nas tr~a so `ed poro~na. Koj dobro do{epnuva. umira. ako ne te kaznam. ne zna~i deka treba da go promenite zanaetot. sledi zatvor. Lu~io E. koga se koristi bez usul. (Se slu{a bu~ava od vnatre. bi pratil po nekoj od moite zaemodavci. I toa do temel. Klaudio? Lu~io Ako ka`am bi prestapil po vtorpat. tuku gospodarot Anxelo striktno vaka zapoveda. toa e navistina ne{to novo vo dr`avava. A {to }e stane so mene? Pompej Ne pla{ete se.Tante za kukurigu 479 Pompej Tie ostanuvaat za priplod. Xulieta i sudskite slu`benici. }e se so`alat nad vas. (Izleguvaat gospo|a Azdisana i Pompej. Lu~io i dvajcata velmo`i. ko staorec {to dr~no go lapa svojot otrov.

sestra mi v manastir }e stapi za tamu da bide rakopolo`ena.) Zbor so tebe. go primenuva na mene toj zapostaven i mrtov zakon jovo na novo. ako se za tvoe dobro. No se slu~i kra`bata na na{ite vzaemni strasti ne~ove~no da ja obele`i Xulieta. so dete. mislam. nejzinata mladost i bez zborovi krasnore~iva e mnogu . Ama ovoj upravuva~ nov gi voskresnuva sega site zakopani kazni koi. mora da odime! Klaudio Eden zbor samo. visea na yid celi ~etirinaeset godini bez niedna do sega da se primeni. pa sega. ama nego ne mo`at da go najdat. osven {to na toa ne mu dadovme oblik na javna objava. (Klaudio i Lu~io zboruvaat na strana. Temni~arot Odime gospodine. Lu~io Blud? Klaudio Taka nekako. Ne go storivme ova samo za da porasne nejziniot miraz {to ostana pod klu~ot na nejzinite rodnini pred koi qubovta na{a ja za~uvavme tajna do denot koga }e gi pridobieme. Lu~io. Vo moe ime moli ja prijatelite da gi prati kaj namesnikot strog.) Zarem bludot stana tolku va`en? Klaudio Vakvi se rabotite so mene. Te molam. mo`e so vozdi{ki da ti ja duvne. Sigurno za da stekne ime. Lu~io. Isprati nekogo kaj vojvodata i baraj kaj nego za{tita. Imam nade` samo vo nea. Zapoznaj ja so opasnosta {to nad glava mi visi. nov vo sedloto. Ja znae{ damata i znae{ deka mi e `ena. prijatele dobar! (Temni~arot odobruva. Lu~io Vilijam [EKSPIR Klaudio Za `al. Deneska. Klaudio Storiv taka. za slava i ime da si stvori. ili dali odli~nosta so koja toj ja ispolnuva polo`bata svoja vinovna e za ova – jas so sigurnost ne znam.480 Klaudio Ne. Lu~io So dete ili {to? Mora da e zaradi toa. noviot namesnik na vojvodata – dali poradi sjajot i neiskustvoto na samata novost. Lu~io Mo`e i sto. ili dali poradi toa {to misli deka so vlasta i nasilni{tvoto odi. Ako treba neka odi i sama. ili poradi toa {to misli deka javnoto telo e kow na koj guvernerot mo`e da java pa. pa glavata sega tolku ti se klati na ramewa {to nekoja mlekarka. Se svr{iv so Xulieta i vrz osnova na toa stignav do nejziniot krevet. kako za’r|ano oru`je. ne znae ve{to da go vodi pa so mamuzite postojano go dupi. ako e zaqubena. A pak sega. usluga napravi mi mala.

Temni~arot i slu`benicite. Klaudio Temni~aru ajde. razumna i znae da ubedi. da ja ka`e? Vojvodata Gospodine svet. Lu~io. Klaudio Vi blagodaram. pa toj sega misli deka sum otpatuval za Polska za{to takov pu{tiv glas me|u siot narod. Sve{tenikot Mo`e. gospodine bo`ji. cel ima mnogu poseriozna i potemelna od celta na bujnata mladost. pa taka toj i se prifati.) Vojvodata Ne. }e me pra{ate zo{to ova go storiv? Sve{tenokot Da. va{ata milost. Ne veruvajte deka ligavata qubovna strela mo`e da probodi iskusni gradi. ~ovek na strogosta i vozdr`anosta vrvna. [to baram od tebe da mi dade{ tajno skrovi{te. nikoj podobro od vas ne znae kolku povle~eniot `ivot sum go sakal i pet pari ne sum daval da bidam vo dru{tva kaj{to mlade`ot bez duh i rasko{ot oroto go vodat. tolku i za tebe li~no za da mu se iznau`iva{ na `ivotot za koj bi mi bilo `al taka glupavo da go zagubi{ vo samo edna igra do cuf-muf. Lu~io Daj bo`e da znae – kolku za ohrabruvawe na onie {to se vo sli~na situacija i koi bi se na{le vo takva edna grozna zamka. Xulieta. Otfrlete ja taa misla. koi ~etirinaeset godini gi ostavivme da ~maat ko prestaren lav v pe{tera {to prestanal ve}e da odi vo lov. prijatelu moj dobar. apsolutnata vlast i mestoto moe vo Viena.Tante za kukurigu Scena 3 481 pa lu|eto gi plenuva. osven toa. Odam kaj nea. o~e svet.na drugata Klaudio. Vojvodata Imame zakoni strogi i propisi mnogu cvrsti neophodno |ubre za tvrdokorniot plevel. mnogu e ve{ta na zbor. gospodaru. Vodete me! (Izleguvaat na edna strana Lu~io i dvajcata velmo`i. ko roditelite so . Sega. Lu~io Vo rok od dva ~asa.) (Vleguvaat vojvodata i sve{tenikot. Pa sega. Mu gi predadov na gospodarot Anxelo.

{to brezovite pra~ki gi vrzale za decata samo da gi pla{at. od zlobata ve{to se ~uva. a ne za da gi upotrebat. taka i zakonite na{i.482 Vilijam [EKSPIR meko srce. no ne sega. za da mo`e. od glasovi lo{i da se spasam. bidej}i neprimenuvani dolgo. kakov e navistina onoj {to vo migov nas n# glumi. i samite umrele i ve}e se mrtvi. so mantija da me snabdi{. odvaj mo`e da se vidi deka krv niz nego te~e ili deka poal~en e od kamen.) . Sve{tenikot Vo racete na va{ata milost be{e da ja odvrzete vrzanata Pravda koga }e treba. a jas. A za rabotata pod nadzor da mu ja imam. Bidej}i narodot zbesna po moja vina }e be{e toa tiranija da udram i da gi se~am za ona na {to samiot gi navedov. koga vlasta drugi nosi dumi. Vojvodata Strav nad stravovite. Zatoa. pa bludot i raspojasenosta pravdata za nos ja vle~at. a ova se slu~i koga zlite dela pominuvaa ko od {ega bez nikakva kazna. ]e vi ka`am i drugi pri~ini. (Izleguvaat. i mnogu pogolem strav }e im vleevte sami ova da go sprovedevte a ne gospodarot Anxelo. se pla{am. svet moj o~e. zaradi koi ova go pravam. U{te samo ova: Gospodarot Anxelo e tvrd ko kale. te molam. Zatoa. sakam ko brat od va{iot red narodot i knezot da gi posetam. bebeto doilkata ja tepa a pristojnosta sosem naopaku e prevrtena. nezame{an. No sega }e se vidi. pa so vreme decata na pra~kite im se potsmevaat mesto da im se pla{at. i da me podu~i{ brzo kako vo svetot najdobro da se odnesuvam ko vistinski monah. od zasedata na moeto ime da udri doma. na Anxelo mu ja prefrliv vlasta.

da me odvedete pred o~ite na izabela. jas ne smeam. (Se trga na strana. Vleguva Lu~io.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguvaat Izabela i kalu|erkata Fran~eska. No da ne dol`am mnogu. a i toga{. a obrazive rumeni tokmu toa mi go velat.) Izabela Zarem vie. Ne govoram za{to pogolemi sakam. Ti smee{. Lu~io 483 Lu~io Devstvenice. Ubavice mila. ako ti e otkrieno. ve molam. Izabela Za ona za koe. vozneseno vo ve~nosta so vozdr`uvawe strogo. kaznata vo blagodarnost treba da ja primi. ako jas treba da mu sudam. negovata sestra. odi otvori mu i vidi {to saka. ti ne si zakolnata u{te. {egata na strana.) Gospodine. Mila Izabela. te molam. novodojdena vo mestovo i ubava sestra na nesre}niot & brat klaudio? Izabela Zo{to nesre}niot & brat? Go pra{uvam ova. {tom zakletva dade{. Ve smetam za su{testvo nebesno i sveto. So sakanata svoja za~na dete.) Izabela Mir i sekoe dobro. mo`ete li. osven vo prisustvo na igumanija. mora da mol~i{. Iako vo krvta mi e grevot so devojkite da teram {egi i jazikot da mi lae neskladno so srceto. Odgovori mu. brat vi ve pozdravuva mnogu. toj e v zatvor. Lu~io Bo`e gospode! A zo{to? (Od nadvor) Ej! Mir na mestovo! Lu~io Izabela (Na Fran~eska) Koj vika? Fran~eska Izabela Toa e ma{ki glas. sepak so vas epten sum iskren. ne smee{ da zboruva{ so ma{ki. Koj vika? (Ja otvora vratata. kalu|erkite. (Lu~io vika od nadvor. . za{to na znaewe sakam da vi stavam deka jas sum izabela. tuku zatoa {to u{te postrog red baram za sestrite posveteni na sveta Klara. liceto pokrieno treba da ti bide ili. drugi privilegii nemate? Fran~eska Zarem sega{nive ne se dovolno golemi? Izabela Lu~io Tokmu taka.) Povtorno vika. ako vie ste toa. Vistina e. so koe najiskreno da govoram treba ko so svetec.

deka najavuvanoto beskrajno daleku bilo od negovite vistinski namisli. Nade` ve}e nema. Toj sega. taka utrobata nejzina plodna negoviot trud i zalog gi poka`a. Izabela Zna~i. ~ovek koj nema ~uvstvo za osilo bludno ili za ~ulen nemir. No ba{ ko {to hranetiot se debeli. vo akcija n# turna. no doznavame sega. . a kako mo`am jas tuka da mu se najdam? Lu~io Lu~io Tuka le`i zajakot. koj{to prirodnata ostrica svoja ubistveno ja tapi so korisnosti od umot. Izabela Dete so nego? Da ne e bratu~etka mi Xulieta? Lu~io Taa vi e bratu~etka? Izabela negova odat. studiraweto i postot. vklu~uvaj}i me i mene. Vojvodata mnogu ~udno si zamina od ovde. koi dolgo mu begaa na stra{niot zakon ko glu{ec na lav. osven ako vie. temni~arot ve}e ima nalog da go pogubi. rabotata e vakva. Izabela Kakva mo}? Se somnevam deka voop{to ja imam. taa e. za da im vlee strav na raskala{enosta i bludot. Lu~io Da. Toa e ona {to treba{e da go zavr{am me|u vas i sirotiot vi brat. ko {to vremeto na cutewe po seidbata golata ledina ja plodi so bogat rod. Brat vi i sakanata negova `iveeja zaedno. so milosta bo`ja i so krotka molba srceto na Anxelo ne go smeknete. od onie koi dobro gi znaat dr`avnite ni{ki. Go uapsi zaradi grevot. toj mnogu velmo`i. Lu~io Ne e taka. Na negovo mesto.484 Izabela Vilijam [EKSPIR Go hulite dobroto. Izabela Po posestrimstvo. Izabela Pa neka ja zeme! Bo`e. glavata na va{iot brat treba da padne. ~ovek niz ~ii veni lapavica te~e mesto krv. so site prinadle`nosti {to so vlasta Isprobajte ja mo}ta {to ja imate. vladee gospodarot Anxelo. so promena na imeto ko u~eni~kite {to pravat od ~ista sueta. `ivotot negov go bara? Lu~io Ve}e go osudi i slu{am. Kratko i jasno. is~epka nekakov propis pod ~ija ostrica. potsmevaj}i mi se mene. i nastojuva rigrozno spored aktot da se kazni ko primer za drugite.

Tante za kukurigu 485 Lu~io Somne`ot predavnik e na{. Izabela Zbogum. Izabela ]e po~nam so ova vedna{. Odete kaj Anxelo. Lu~io Ama pobrzajte. site nivni molbi se ispolnuvaat vedna{ ko od sekoga{ baranoto i da bilo nivno. gospodine dobar. samo mi treba igumanijata da ja izvestam za rabotava itna. i n# tera dobroto da go zagubime {to mo`elo da bide na{e ako ne sme se pla{ele da se obideme. Izabela ]e vidam {to mo`am da storam. Pozdravete go brat mi. (Izleguvaat na edna strana Izabela i Fran~eska. Lu~io Zaminuvam vedna{. Vi blagodaram od srce. i dajte mu da vidi deka koga devojkite molat ma`ite ko bogovi davaat. a koga tie pla~at i kle~at. U{te ve~erva }e znae dali sum uspeala.) . na druga Lu~io.

zapirame i go zemame. vo vakva situacija `e{ka ne bi zgre{ile vo istoto ona za koe sega go osuduvate navlekuvaj}i si go zakonot na glava? Anxelo i po nekoj kradec povinoven od onoj komu mu se sudi. mora da umre. Eskalo.^in VTORI Scena 1 (Vleguvaat Anxelo. ako jas koj mu sudam vo ista padnam gre{ka presudata i za mene neka bide smrt bez milost. a da go dr`ime ist duri navikot ne napravi od nego svra}ali{te mesto da im vleva strav. stignata najposle do posakuvanata cel. I neka va{ata milost ka`e. Ne e lesno velam: biserot {to go nao|ame. Eskalo Da. Edna rabota e isku{enieto. toa pravdata go se~e. podobro re~ete. Zakonot ne znae deka kradci mu sudat na kradci. gospodaru. ili koga krvta va{a bi zovrela ko v kotel. da bideme posmeli pa da go potkastrime malku mesto da padne i da se sma~ka na mrtvo. no sepak. a sosema druga zgre{enieto. a vam vi veruvam deka vo doblesta ste mnogu strogi. mestoto so `elbata. Eskalo. Gospodine. dali i vie. Ne poreknuvam deka vo porotata {to na obvinetiot mu sudi me|u dvanaesette pod zakletva mo`e da sedi Anxelo Gledajte Klaudio . pod dejstvo na sopstvenite strasti. slu`benici i eden sudija. Anxelo Kade e temni~arot? (Vleguva temni~arot.) Anxelo Ne smeeme od zakonot stra{ilo da pravime. koga vremeto bi se pogodilo so mestoto. dali i vie samite. pa taka sme fita – fit. gospodinot ovoj {to sakam da go spasam ima{e blagoroden tatko.) Temni~arot Tuka sum. zatoa {to sme go videle. Ona {to pred sudot se otkriva. ureduvaj}i go pticite grablivki da gi pla{i. Eskalo Neka bide kako {to saka va{ata mudrost. ne mo`ete da ja smalite negovata vina zatoa {to i jas isto sum gre{el. no ona {to ne go gledame go gazime bez oset i nikoga{ ne mislime na nego.

na drugi doblesta im gi krati dnite. makro {to raboti na par~e. vi tvrdam. toga{ ne znam {to e zakon. Se potpiram na pravdata. Eskalo Od kade znaete? Ako & e po volja na va{ata milost. gospodaru. e ~esna `ena – Eskalo Zarem zaradi toa ja rezili{? . gi ~eka krvav pi{tol. a se vikam Lakt. i priveduvam ovde pred va{ata dobra milost. ne znam to~no {to se. Se izlakta! Anxelo [to ste vie. Neka se ispoveda i podgotven neka bide. dvajca zloglasni zloubiteli. Edni vo zla se davat. gospodaru. gospodaru.) Eskalo Neboto neka mu prosti. begaat i nikomu ni{to. koja. gospodaru. Donesete gi! Anxelo [to e gospodine? Kako se vikate? Vo {to e problemot? Lakt Toj. (Vleguvaat Lakt. gospodine? Lakt Ajde. sramneta so zemja vo predgradieto. spolaj mu na gospoda. (Izleguva temni~arot. donesete gi ovde. be{e. jas sum sirot xandar na vojvodata. Sapunot. kako {to velat. bez tro{ka ereti~nost {to sekoj dobar risjanin na ovoj svet treba da ja ima. ama sigurno se pluknati nikakveci. Pompej i slu`benici. koja ja rezilam pred boga i pred va{ata milost – Eskalo [to? Va{ata `ena? Lakt Da. eve ni najposle eden umen xandar.Tante za kukurigu 487 Eskalo Do utre vo devet ~asot poguben da bide. gospodaru. drugi za grev samo eden. Ako ova se lu|e na mesto. Raboti kaj edna izvikana `ena ~ija ku}a. neka ni prosti na site! Edni grevot gi kreva. Ova mu e posledniot axilak. a sega dr`i nekakov amam za koj mislam deka povtorno e nekakvo mesto za gadotii i rezil. gospodaru? Toj e kelner. Anxelo Zloubiteli? Koe zlo go ubivaat? Da ne se dobroubiteli? Lakt Ako e po volja na va{ata milost. Anxelo Prodol`i.) Lakt (Na Anxelo) Dobro ka`ano. koi se ovie i {to se? Lakt re~e se vika{? Zo{to ne zboruva{ Lakte? Pompej Ne mo`e. a druga rabota nemaat osven da teraat besovi po javnite ku}i. Lakt @ena mi.

stoeja vo edna pajnca. Va{ata milost ima sigurno videni takvi. prequba i site drugi ne~isti lajnarii. kako {to rekov. kako {to rekov. ne mo`evte. imavme samo dve vo celata ku}a. ne zapnuvajte za pajncata. }e ja rezilam i }e se rezilam. Pompej znae koga{no vreme. bog da ja dade{e nepohotna. majstore Sapun. Pa kako {to rekov. taa vleze kaj nas so stomakot do gu{a i pobara – va{ata milost neka mi prosti – suvi slivi. Eskalo So posredstvo na onaa `ena? Lakt Da. za{to. prodol`ete! Pompej Ne gospodine. ne odokolu tuku pravo v rebra. No taa mu plukna v lice i mu dade dvojka. ovaa gospo|a Lakt. mnogu trudna bidej}i. ako dobro se se}avate. ~ingeni. so posredstvo na gospo|a Azdisana. Nie. kako {to rekov. ako ovaa ku}a ne e `iv ebarnik. ako dobro se se}avate. doka`i go! Eskalo Ete gledate. ne se porcelanski tuku obi~ni. gledate. ne mo`ev da vi go vratam kusurot. Eskalo Od kade znae{. umrena za suvi slivi. a bidej}i vie toga{. obi~na pajnca od pet pari. deka na onaa i na onaa im nema lek vo vrska so ona. vie ve}e znaete {to. koi vo toa koj- Pa da. Lakt Doka`i go ti ova pred ovie muvaxii ovde. a imavme. Pompej (Na Anxelo) Slu{ate li kako obratno govori? Pompej Gospodine. pa toga{ vi rekov. samo dve vo pajncata oti majstorov ovde. gospodine. {to se veli. rabotite ne stojat taka. a i zijan za nejze. xandaru? Lakt Pa. za{to ku}ata e poro~ili{te edno dolno. Sapunot. Pompej (Na Eskalo) Gospodine. kako {to velam. gospodine. ama sepak vr{at rabota. Sapunot Taka e. gi potamani drugite. mo`e{e da ja obvinat za kurvawe. so stomakot do usta. ako mu e po volja na va{ata milost. kako {to znaete. tuka sosem ste vo pravo. koja. Zna~i. ~esen ~oveku. prodol`ete.488 Lakt Vilijam [EKSPIR Velam. ni malku. gi kr{evte koskite od napred re~enite slivi – Sapunot Gi kr{ev. i. kako {to ve}e vi rekov – . nema zbor. ~esno pla}aj}i za niv. gospodine. ete. od `ena mi. ako drasti~no ne gi smali obrocite. Eskalo Dobro de. gospodine.

(Na Eskalo) Zaminuvam sega. sede{e na edno nisko stol~e. pogledajte mu ja facata na ~ovekov. gospodine. Dobro.) Sega prodol`ete. ovde samo vistina se zboruva. poarno zdravje. majstore Sapun? Sapunot Ve molam. ne? Sapunot U`ivav navistina zatoa {to tamu e otvoreno za sekogo i pogodno za zima. }e svr{ite. gospodine. Ka`ete go glavnoto. gospodine. Eskalo Ne. ete gledate – Eskalo Ama ste zdodevna budala. ovde. Anxelo ]e trae ova kolku edna no} vo Rusija koga no}ite se najdolgi. Mnogu uspeh utre. ba{ taka be{e. Dali va{ata milost dobro go pogledna? . gospodine. gospodine. so va{a dozvola. Pompej Ete. a rabotava cela do kraj razgledajte ja vie i najdete na~in da si go dobijat site. gospodine. Pompej Ja molam va{ata visost. gospodine? Ni{to nejze ne & se napravi edna{. gledam se govori samo vistina. ~ovek koj vle~e osumdeset funti godi{no a tatko mu umre na Duovden. [to & storivte na `enata od Lakt pa toj sega se `ali? Vedna{ sakam odgovor i da svr{am so ova. A jas ve molam.Tante za kukurigu 489 Pompej Sapunot Taka e. gospodine. ne ni mislev.na Duovden umre. vo ‘Kaj grozdot’ kaj{to vie u`ivavte da sedite. Pompej Gospodine. Pompej Zna~i. pra{ajte go ~ovekov {to & napravi na `ena mi. gospodine. va{ata milost ne mo`e tukutaka da svr{i. da me pra{a. poglednete go ovoj majstor Sapun. Eskalo Se nadevam deka taka }e bide. gledate. Pompej E pa da. gledajte vo negovata milost. u{te edna{ ve pra{uvam {to stana so `enata na Lakt? Pompej Edna{. Ovde. So pri~ina ova go velam. gospodine. ne. Eskalo Ve~erta sproti Duovden. {to & napravi gospodinov? Pompej Ve molam. Toj. Lakt Ama. Dobar gospodine Sapun. (Izleguva Anxelo.

Lakt Taka e. kako mo`el toga{ majstor Sapun da nanese nekakvo zlo na `enata od ovoj xandar? Toa bi sakal va{ata milost da mi go ka`e. rasipan kanibale. Lakt E. negovata gazdarica mnogu respektirana `ena. Pompej Vilijam [EKSPIR Lakt Gadu.490 Eskalo Da. (Na Pompej) Doka`i go toa. pu{tete go neka si go tera svoeto dodeka ne soznaete vo {to se sostojat tie negovi lo{otilaci. neka va{ata milost ne me smeta za kutar xandar na vojvodata. ako liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. kako vtoro. gospodine. gospodaru. {to velite vie na ova? Lakt Kako prvo. ovoj ~ovek ovde e mnogu respektiran i kako treto. mnogu dobro. Pompej Rakava da mi se isu{i. o gaden Hanibale! Sum se respektiral so nejze pred da se zememe? (Na Eskalo) Ako nekoga{ sum se respektiral so nejze ili taa so mene. la`e{! La`e{ apa{u eden rasipan! U{te ne do{lo vreme koga nejze }e ja respektiraat i ma`i i `eni i deca. [to saka va{ata milost da napravam so ovoj podol razbojnik? Eskalo Pa. Pompej Dali va{ata milost gleda nekakvo zlo na negoviot surat? Eskalo Ne ba{. . Eskalo Dobro. Zna~i. bidej}i ima vo sebe razni lo{otilaci {to bi mo`ele da gi otkriete koga bi mo`ele. ve molam. o apa{u. Pompej Gospodaru taa se respektira{e so nego u{te pred da se zemat. ako vi e po volja. rasipniku. ku}ata e mnogu respektirana ku}a. Pompej Na evangelieto bi se zakolnal deka tokmu liceto e najlo{oto ne{to kaj nego. ba{ vi blagodaram za ova. Vi blagodaram mnogu za ova. gospodaru. Eskalo Vo pravo e xandaru. mo`evte isto taka da go tu`ite za kleveta. gospodaru. gospodine xandar. ili }e te nosam na sud za tepa~ka. Koj e popameten ovde. pogledajte go u{te edna{. pravdata ili ugursuzlukot? (Na Lakt) Dali e ova vistina? Lakt (Na Pompej) O. Eskalo Ne. Eskalo A da ve svirne{e po uvceto. go gledam. ako negovata `ena ne e najrespektirana persona od site nas ovde.

Da ve nema od ovde i pove}e da ne slu{nam za vas. bez ogled kolku toa da go ma~kate so nekakvo kelnerstvo. Taka. bi sakal da ne se pletkate so kelneri. Eskalo (Na Sapun) Kade ste rodeni. Pompej Gazlo. ako vi e po volja. gospodaru. apa{u. Eskalo Gotovo e. a vie }e gi nasapunite. polovina mo`e }e vi se prosti. da si go tera{. Sapunot Vi blagodaram. gospodine. kelner kaj edna sirota vdovica. honorarno vie ste i makro Pompej. Majstor Sapune. {to te ~eka: ima da si go tera{ svoeto. za{to gazot i e najgolemoto kaj vas. ne? Ajde. (Na Pompej) [to ste po zanaet. jas sum siroma{en ~ovek {to mora da `ivee od ne{to. gospodine. Eskalo Navistina vle~ete osumdeset funti godi{no? Sapunot Da. svoeto. ]e ve kelnerosaat. majstore Sapun. Eskalo Kolku ma`i imala do sega? Pompej Devet. gospodine. nikoga{ ne bi stapnal v kr~ma. [to se odnesuva do mene. vie ste Pompej Veliki. majstor Sapune. Pompej. (Izleguva Sapunot. ama {to da pravam koga drugi me vle~kaat tamu. apa{u eden rasipan. majstor Sapune. Pompej Gazlo. vo `ivotinska smisla.) A sega vie. gospodine – Posledniot be{e Azdisan. Eskalo Kako vi se vika gazdaricata? Pompej Gospo|a Azdisana. Pompej Iskreno. . gospodine? Pompej Devet? Dojdete ovde.Tante za kukurigu 491 Eskalo Sega gleda{. Zbogum. priznajte. gospodine? Sapunot Ovde vo Viena. Kako se vikate majstore kelner? Pompej Pompej. gospodine. gospodine. Eskalo Zna~i taka. Eskalo Odli~no. Eskalo Samo tolku? Kelner. gospodine. majstore kelner.

Ako do`iveete da go vidite ova ispolneto. Eskalo Ama zakonot ne go dozvoluva. }e naredam da ve kam{ikuvaat. gospodine. ako ve donese. Pompej. Molete se da ne ve donese |avolot povtorno pred mene za kakva gode optu`ba pa duri ni za onaa ku}a vo koja sega se matkate. Samo {to glavi se se~at i se besi. Pompej? Dali e zakonski? Pompej Ako zakonot go dozvoluva. spored ve{tinata vo slu`bata. ko~ixijata neka udira so kam{ik po kowot {to ne slu{a. oti. so kam{ik ne se vadi od du{a! (Izleguva. no zanaetot na hrabrite. majstore xandar. Eskalo Te`ok napor za vas. Velite vkupno sedum godini. gospodine. Pompej Dali va{ata milost misli seta mladina vo Viena da ja skopi i is~isti? Eskalo Ne. ima da ve tepam i gonam s# do va{iot {ator pa }e si go vidite praviot Cezar vo mene. }e ja izdavam jas najubavata ku}a vo Viena za nepoln gro{ po no}. Ili prosto re~eno. slu{nete me. a za vozvrat na va{eto proro{tvo. a za ovoj pat. Da me kam{ikuvaat? Ne. Mora da `iveete od ne{to. deka ste podolgo. Zarem vo va{iot kvart nema dovolno lu|e pogodni za ovaa slu`ba? Mislev. gospodine. Pompej. da. Sedum i pol. (Na strana) ama }e go sledam spored ujot na mesoto i mojata sre}a. gospodine. niti nekoga{ }e go dozvoli vo Viena. navistina. Pompej Lakt Ako gi besite i kolite site onie {to vaka gre{at edno deset godini po red. }e prodol`i toa da go tera.) Eskalo A sega vie. Kolku vreme ste xandar? Lakt Sedum i pol godini. Pompej. Pompej. re~ete samo deka toa Pompej vi go ka`al. Ako zakonov se primenuva deset godini vo Viena. Ako va{ata milost gi sredi orospiite i ~apkunite. prijdete. toga{ nema zo{to da se pla{i od makroata. Taka. toga{ }e go falite boga ako mo`ete da izdadete u{te nekoj nalog. Pompej Iskreno. . Vi pravat nepravda {to postojano ve tovarat so toa. ne? Da bidete makro? [to mislite za toj zanaet. Pompej. Pompej Se zablagodaruvam na va{ata milost za dobriot sovet. zbogum. spored moeto {turo mislewe.492 Eskalo Vilijam [EKSPIR Eskalo Vi blagodaram. majstore Lakt. Eskalo Eskalo Se sreduva ve}e i toa na golemo.

Pro{tevaweto sekoga{ kotka drugo zlo. No sepak.) .) Kolku e ~asot. Sudijata Gospodarot Anxelo e mnogu strog. gospodine. Eskalo Gledajte da mi gi donesete imiwata na {estemina najsposobni ma`i od va{ata parohija. {to mislite? Sudijata Edinaeset. Lakt Doma kaj vas.Tante za kukurigu 493 Lakt Da vi ka`am pravo. Eskalo @al mi e {to }e umre Klaudio ama lek nema. Zbogum. doma kaj mene. (Izleguvaat Lakt so slu`benicite. Sudijata Ponizno vi se zablagodaruvam. Jas ova go pravam za sitni pari a izleguvam na kraj so s# i se{to. Koga }e gi izberat. gospodine? Eskalo Da. gospodine. Eskalo Ve molam dojdete kaj mene na ru~ek. kutriot Klaudio! Nema lek. Eskalo Potrebna ni e strogost. (Izleguvaat. Ne e sekoga{ milost ona {to ni izgleda taka. gospodine. mnogu malku ima takvi {to trezveno }e ja vr{at vakvata slu`ba. Da odime. sre}ni se da me izberat mene da gi zamenam.

koja treba kalu|erka naskoro da stane ako ve}e ne stanala. (Vleguva Anxelo. Anxelo Ostanete u{te malku. Anxelo Odnesete ja vedna{ na nekoe posoodvetno mesto i toa brzo. Vr{ete si ja rabotata ili dajte otkaz pa taka }e bidete na mir so sebe.) Bludnicata gledajte da ja premestite. ama so merka. temni~aru? Temni~arot Dali navistina Klaudio }e umre utre? Anxelo Zarem ne ti rekov da? Zarem naredba nema{? Zo{to pra{uva{ pak? Temni~arot Za da ne se zatr~am. . Temni~arot Ve molam. Ako gre{am ispravete me. Nema `iv ma` od ovoj porok {to ne li`nal. [to sakate? Izabela Bolna molba do va{eto gospodstvo imam.) Anxelo [to e rabotata. Bog neka ve vardi i ~uva. (Na Izabela) Dobrodojdovte.) Slugata Go vr{i isleduvaweto. toa ostavete mi go mene. Anxelo Ajde. Anxelo Dobro. mnogu doblesna moma. gospodaru dobar. (Izleguva slugata. ama sum videl po egzekucijata kako sudot `ali za donesenata odluka.) Slugata Ovde e setrata na osudenikot i bara da ja primite.) Temni~arot (Vleguvaat temni~arot i eden sluga. ]e mu ka`am za vas. ko na son vinata da ja storil. Dajte & {to e potrebno. (Vleguvaat Lu~io i Izabela. vedna{ }e dojde. Anxelo Ima sestra? Temni~arot Da. a samo toj treba da umre. Bo`e. (Izleguva slugata. {to da pravime so trudnata Xulieta? Samo ofka. (Vleguva slugata. mo`ebi omeknal. ]e dadam naredba. ^asot & se bli`i.494 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Temni~arot Neka mi prosti va{ata milost.) ]e vidam {to re{il. pu{tete ja vnatre.

Anxelo Toa ne sakam da go storam. i posakuvam pod udarot na pravdata da se najde pa ne bi molela za nego da ne moram i ne bi molela navistina. Izabela Ima. Anxelo Toj e osuden. kleknete pred nego. {to molite? Izabela Postoi eden porok koj{to od srce go mrazam. da ne se vodi vojna vo mene me|u sakam i ne}am. Navalete. Kamo `alosta da vi ja para va{ata du{a ko mojata {to se kine za nego. Anxelo Dobro. Gospod neka vi e na pomo{! Lu~io No bi mo`ele ako sakate? Anxelo [to ne sakam. Premnogu ste ladni. mojata rabota bi se svela ako gi kaznuvam grevovite {to storeni se ve}e a izvr{itelite gi osloboduvam od vina? Izabela O. a mislam deka va{ata milost mo`e da mu prosti i ni neboto. Ve molam. Temni~arot tolku lesno. {to e rabotata? Izabela Brat mi e osuden da umre. Navalete. velam! Izabela (Na Anxelo) Mora li da umre? Anxelo Devojko. zamislete. molete. Na {to. So tolku pitom jazik nema da izmolite ni{to. predocna e.Tante za kukurigu 495 Ja molam va{ata milost da me soslu{a. Ne molite za igla. za poli obesete mu se. grevot osudete go negov no ne i brat mi. Anxelo Ubavo. Izabela No mo`ete bez da mu napakostite na svetot. toa i ne mo`am. ni lu|eto nema da pla~at zaradi toa. praveden ama surov zakon! Brat mi toga{ pove}e go nema. Lu~io (Na strana na Izabela) Premnogu ste ladni. nema pomo{. (Na strana na Izabela) Ne otka`uvajte se . Izabela (Na strana) Bog neka ti dade sila da go pleni{! Anxelo Da go osudam ~inot a ne izvr{itelot? No sekoj grev e osuden u{te pred da se stori.

ni togata na sudijata. Zakonot. Izabela Lele bo`e! Pa site nekoga{ni du{i otpi{ani edna{ bile no Toj {to nadmo}ta znael da ja koristi umno na{ol lek. ni `ezloto na vojvodata. i vie }e potkleknevte kako nego. Izabela U{te utre? Zarem tolku brgu? Po{tedete go! Milost! Toj ne e podgotven da umre. Izabela Sepak poka`ete malku so`alba. Anxelo Zakonot ne e mrtov iako dolgo le`i zaspan. ni od namesnikot me~ot. [to bi bilo so vas. veruvajte vo ova. za nego nema milost. roden brat ili sin. O. Ovie mnogumina ne bi se drznale tolku da gre{at dokolku prviot {to valkanovo go storil delo odgovaral za ~inot. na ova pomislete i milost toga{ niz usta }e vi {ikne i }e bidete ko preporoden. ni polovina ne gi veli~at niti krasat ko {to gi krasi milosta. a na negovo vie. devojko li~na. koj e toj {to za vakov grev umrel? Kolkumina samo go storile. Da be{e toj na va{e mesto. V koren treba tie da se sose~at za da gi snema pred da za`iveat. ni krunata na kralot. Anxelo Brat vi e otpi{an od samiot zakon i badijala zborovite si gi tro{ite. Zarem so pomala gri`a da mu slu`ime na neboto odo{to na valkanite ni tela? O.496 Izabela Vilijam [EKSPIR Predocna? Ne e taka. dobar gospodaru. na va{e mesto ne }e be{e tolku strog. koga Toj {to sudija e nad site sudii na svetot re{i da vi sudi za toa {to ste vakvi? O. . Lu~io (Na strana) Da. no toj. primer. bi vi otkrila toga{ {to zna~i sudija da se bide. Mora da umre u{te utre. Anxelo Smirete se. a ne jas. Duri da mi e rodnina. Duri i za v kujna imaweto go kolime koga mu e vreme. ni pompata koja so golemcite odi. ka`ano na mesto. toa e praviot na~in. brat vi go osudi. dobar. pomislete. odete si! Izabela Kamo bog da mi ja podari mo}ta va{a a vie da ste Izabela! Dali s# vaka bi bilo? Ne. trognete go. Lu~io (Na strana na Izabela) Taka. gleda {to se slu~ilo i kako prorok vo ogledalo gleda kakvi s# zlodela novi bilo sega za~nati ili so prostuvawe obnoveni vo idnina }e se kotat i }e se ra|aat bezbroj. No sega toj e buden. Anxelo Ve molam. duri i zborot ovoj mo`e da se povle~e. a {to zatvorenik.

sitna vlast. za{to milost izlivam toga{ vrz mnozina nepoznati koi. O. potoa bi gi ma~el. no bogohulie. Lu~io (Na strana na Izabela) Ima{ pravo. prestapot progledan niz prsti. duhovitost e toa. Brat vi }e umre utre. No lu|eto. sepak nekakov lek vo sebe ima {to na porokot do vrv nova ko`a mu navlekuva. Priznae li grev od boga daden. ko majmuni besni tolku gluposti izveduvaat pred o~ite na boga {to na angelite od toa solzi im idat. Bidete zadovolni. Izabela (Na strana na Izabela) Ne mu davaj da di{e. ko negoviot {to e prestap. Lu~io (Na strana) Mnogu dobro re~eno. a pravda delam koga onoj. koga malite toa go pravat. neznajkovci stra{ni ba{ tamu kaj{to seznajkovci se mislat. za{to sekoj mal. Jupiter bi poludel vo nemir. ~uknete tamu i videte dali znae ne{to nalik na grevot od brat mi. za grmewe samo. Samo napred. nabapkani so kusove~na. i od smea bi ispukale da se zlobni kako nas. Lu~io Koga mo}nicite bi grmele ko {to grmi samiot Jupiter. Temni~arot (Na strana) Na boga mu se molam da go pobedi! Izabela Ne mo`eme nie so bratot svoj da se merime. iako gre{i kako i site. Izabela Ona {to za komandantot e samo gneven zbor. mome! Gotov e! Samo napred! Popu{ta. . (Na strana na Izabela) Go znete i toa? Prodol`ete. gordite lu|e. gledam. mnogu e dobro da imate snaga na xin. so duhot svoj staklest. za vojnikot e ~isto svetogrdie. vinoven za nekoj zlostor. no nasilstvo e velam ko xin da ja koristite.Tante za kukurigu 497 Lu~io Anxelo Najgolema iska`uvam koga pravdata ja vr{am. Pra{ajte si go srceto. tie. O sozdatelu milozliv. od `ivot go li{uvam za pove}e zlo da ne pravi. Izabela Zna~i vie }e ste prviot {to izrekol vakva kazna a toj prviot {to }e ja plati. Golemcite so svetcite teraat {egi. siten ~inovnik bi go koristel neboto samo za grmewe. Anxelo Zo{to seto ova mi go velite? Izabela Zatoa {to vlasta. porado ti so ostrata sulfurna strela go rascepuva{ dabot ~atalest i glu`dest odo{to mirta nekoja pitoma. devojko.

Izabela Ne so suetni pari od iskovano zlato ili so kamewa besceneti ~ija vrednost de pa|a de se kreva vo zavisnost od ujot na procenitelot. molitvi od nevinite du{i. tuku toa sum jas. se raspa|am od prekrasnoto vreme. tuku so molitvi iskreni {to do nebo }e se krenat pred zajdisonce. ko ~ove~ki le{ a ne ko cve}e. vratete se. gospodaru. (Izleguvaat Izabela. taa ne ni isku{uva. dojdete utre kaj mene. vratete se. Lu~io (Na strana na Izabela) Dobro e: da odime sega. Dojdete utre. Izabela Gospodaru dobar. Izabela .498 Vilijam [EKSPIR toga{ nikakva misla vrz jazik neka ne vi padne {to brat mi od `ivotot }e go li{i. (Na Izabela) Zbogum. Bog neka ve brani i ~uva. Mo`no li e neviVo kolku ~asot utre da dojdam kaj va{eto gospodstvo? Anxelo Koga sakate pred pladne. a? Ne taa. (Na strana na Izabela) Inaku s# bi bilo rasipano. legnat kraj temjanu{kata na sonce. Lu~io Bog neka ja ~uva va{ata milost. Izabela (Na strana) Amin. koj gre{i pove}e. Lu~io i Temni~arot. od devicite {to postat ~ii misli posveteni se samo Anxelo (Na strana) Od tebe. Izabela ^ujte kako }e ve potkupam. so takvi darovi {to bi bile i bo`ji i va{i. za{to vaka trgnuvam po patot na isku{enieto {to so molitvite se sudira. Anxelo Ubavo. pa duri i od tvojata doblest. Anxelo [to? Da me potkupite? Izabela Da. Anxelo Anxelo ]e razmislam.) [to e ova? [to e ova? Nejzina gre{ka ili moja? Isku{uva~ot ili isku{itelot. Izabela na ve~nosta. Anxelo (Na strana) Govori tolku umno {to i umot moj vo zaseda pa|a. koj{to.

Temni~arot ]e storam i pove}e od toa ako treba. Temni~aru! – Vie ste toj. (Izleguva. S# do deneska prezir seev kon ma`ite zaqubeni. osuden e na smrt iako e ~ovek mnogu mlad i popogoden za u{te eden takov prestap odo{to za istiot da umre. monahu dobar? Vojvodata Povikan od somilosta i duhot na redot moj svet dojdov da gi posetam gre{nite du{i ovde vo zatvorov.) (Vleguvaat.) Eve. ne gi sfa}av i im se smeev. Dete taa nosi.) Vojvodata Gospod na pomo{. Ostanete malku. Nikoga{ bludnica ne mogla so seta dvojna mo} – ume{nosta i su{testvoto svoe – Vaka da me vozbudi. Anxelo? Dali ja posakuva{ na dolen na~in zaradi ona {to doblesna ja pravi? O. koja. za da fati{ svetec. svetci na jadica stava{! Najopasno isku{enie e ona {to postojano n# {ilka da gre{ime qubej}i ja doblesta. zarem ja qubam {tom posakuvam povtorno mene da mi zbori i na o~ite da & se nasladuvam? Da ne bladam? O du{manine lukav. ludost. Vojvodata Koga treba da umre? Temni~arot Mislam utre. koj{to. gre{nica edna moja. . (Na Xulieta) S# podgotviv za vas. za tamu na{eto zlo da go vneseme? O. doa|a ba{ sega. Dajte mi go voobi~aeniot dopust niv da gi vidam za da gi uznaam dobro delata nivni gre{ni pa spored redot soodvetno da postapam. ni doa|a `elba svetili{teto da go urneme. od edna strana Vojvodata prepraven vo monah a od drugata strana Temni~arot.Tante za kukurigu Scena 3 499 nosta skromna pozavodliva da bide od lesna `ena? Dali polni pusto{. (Vleguva Xulieta. {to pravi{. padnata vo kanxite na sopstvenata mladost obrazot si go ispri{ti. ne? Temni~arot Jas sum. tuku ovaa doblesna moma me pokori sosem. [to. a toj {to go za~na. ludost. ostavi go brat & v `ivot! I kradcite se ovlasteni kra`bi da vr{at {tom sudiite i samite kradat. {to si ti. [to sakate.

(Izleguvaat. }erko. ko {to ja sakam `enata {to mu zgre{i. Xulieta Go priznavam o~e i za nego se kaam. i da doznaete dali se kaete zdravo ili samo bo`emski. mora utre da umre. Vojvodata Toga{ grevot va{ e pote`ok od negoviot. Vojvodata ]e ve podu~am kako sovesta da si ja ispitate. Vojvodata Vilijam [EKSPIR Dali se kaete. ubavice. Xulieta Se kaam za ~inot kako za zlo no. sramot so radost go nosam. a tuka nie sebesi se `alime. No samo ako kaeweto @alno za nego. Va{iot drugar. pa sega odam kaj nego sovet da mu dadam. Vojvodata Izgleda deka gre{niot ~in e delo zaedni~ki izvr{eno? Xulieta Zaedni~ki. kako {to slu{am. Bo`jata milost neka e so vas. Vojvodata Taka i treba. ne ova nebo i poka`uvame deka od strav samo obzir kon neboto imame a ne od vistinska qubov. Vojvodata Dali go sakate ~ovekot {to vi zgre{i? Xulieta Ostanete na toa. Benedicite! Xulieta Mora da umre utre? O zakon bezdu{en {to `ivotot mi go prodol`uva so uteha bedna od smrten u`as! Temni~arot Da.500 pa drugi upatstva }e dobiete. Xulieta So radost }e u~am. za grevot storen? Xulieta Se kaam i sramot najtrpelivo go nosam.) . Vojvodata va{e proizleguva od grevot {to sram vi nanel.

kalu|erka.) O bo`e. Izabela Taka neka bide. . tronu. strav korne{ od budalite. pa duri kolku i nas. koe. bi mo`el so }ar da go trampam za obi~en perduv {to od bes veterot go bie. Anxelo No nekoe vreme mo`e da po`ivee. kolkupati ti so ramkata tvoja. da ne ~ue nikoj. a muskulite moi drugi ostanaa bez neophodnata `ivost? Da. pretvoraj}i ja taka nepromislena qubov vo navreda. gordost be{e moja. saka da ve vidi. Anxelo Dovedete ja. mislam i se molam na nekolku strani: neboto mi gi prima zborovite prazni. za so ponizna qubov pred nego da kleknat. {to mi se sobra taka krvta v srce. Anxelo (Na strana) Da ja znaete mnogu pove}e bi mi bilo po volja odo{to za nea da pra{uvate. ode`data svoja. (Izleguva slugata. no nebare tamu samo imeto mu go xvakam. No sepak.) Anxelo Koga sakam da se molam i da mislam. za{to v srce nezadr`livo i mo}no bui mojot naum. krv si e. pa se zatna seta. (Vleguva Izabela. rabotata si ja ostavaat.Tante za kukurigu Scena 4 (Vleguva Anxelo. a mudrite gi vrzuva{ du{i za tvojot ~ist privid! Krvta. ubavice? Izabela Dojdov da ja slu{nam va{ata volja. mora da umre. O mesto visoko. na krajot. na usnive mi e gospod. Dr`avata {to ja prou~uvav dolgo sega mi se ~ini ko ne{to ~itano ~esto {to vleva strav i stanuva zdodevno. Izabela Vie na toa go osuduvate? Anxelo A koga. ne slu{aj}i {to govoram. Bog neka ve brani i ~uva.) [to ima. dali }e stane |avolska kruna? (Vleguva Izabela. dodeka umot i duhot. Da ispi{eme ‘dobar angel’ vrz rogot od |avolot. Gospodstvoto moe. vi se molam? Za vo ova pomestuvawe na rokot. kaj Izabela se zakotvuvaat. Izabela 501 Vaka igra glupavata orda so nekoj padnat vo nesvest: mu pritr~uvaat na pomo{ i vozduhot mu go prigu{uvaat koj mu e potreben da se osvesti – a isto pravat i podanicite verni na nekoj mnogupo~ituvan monarh koi. (Na Izabela) Brat vi ne mo`e da ostane vo `ivot.) [to e? Koj e tamu? Slugata Nekoja Izabela.

Izgleda ne me razbirate. ako e grev. Anxelo Ne zboruvam za va{ata du{a. slu{nete me. {tom isto kaj vas te`at milosta i grevot. Anxelo Ve molam storete go toa. i neka sum dobra za ni{to osven vo ona. za koe znam deka ne sum podobra. ili.502 Vilijam [EKSPIR podolgo ili pokuso. vo ime na zakonot {to sega e vo sila. se izvalkala? Izabela Ve uveruvam. Anxelo Vaka mudrosta saka vo najsvetli da se prika`e boi . no ne i na zemja. Izabela [to rekovte? Toa {to za `ivotot negov molam. Anxelo Ne. bo`e. ne garantiram. pravi~en mnogu `ivotot na brat vi da go skrati. za spas negov. podavaj}i & se. }e vidime vedna{. Izabela Anxelo Velite taka? Eve. gospodine. Odgovorete na ova. Jas. Iznudenite grevovi pove}e na kup se brojat. za{to toa voop{to grev ne e. deka porado bi go dala teloto od du{ata. vas sosem osloboduvaj}i ve. Toa ne e dobro. sekoe utro }e se molam za da mi se dopi{e na site grevovi moi. ludost. na nedozvolen na~in. jas }e go sfatam ko grev storen na moja du{a. Anxelo Ne. tuku milost. teloto svoe da go predadete na slasta valkana so koja i taa. Ili ste naivni ili naivnosta ve{to ja glumite. {to bi izbrale vie: zakonot. za{to i re~enoto. odo{to na du{a se nosat. primete go na du{a. Zarem ne bi govorele za grev od milost ako se stori bratot da se spasi? Izabela Ve molam storete go toa. lesno mo`am da go pobijam. Anxelo O. la`en `ivot da se sozdava. Izabela Neka sum i naivna. ovie poroci valkani! Dali pravi~no bi bilo da mu se prosti na onoj koj{to od prirodata ve}e sozdadeniot obraz go ukral ko {to treba da mu se prostat bludnite strasti na onoj {to likot bo`ji go vtisnuva vo zabraneti pari? Da se istrebi na sramen na~in pristojno sozdadeniot `ivot isto e tolku lesno ko. da se podgotvi dobro i so mirna du{a na nebo da otide. mu izrekuvam na va{iot brat smrtna kazna. ako e grev na du{a neka go nosam. Izabela Taka e na nebo. A toa {to vie taa molba mi ja ispolnuvate.

Brat vi }e umre. velam samo kako pretpostavka – osven vie. Anxelo Site sme slabi. Ponekoga{ i na omrazenoto niz prsti mu gledam vo polza na nekoj kogo go sakam. negovata sestra. gospodaru. . ona {to ne go mislime da go govorime. Besramniot otkup i pro{tevaweto po svoja volja ne se od ista sorta.Tante za kukurigu 503 koga sama se ocrnuva. Izabela Barem pomalata cena }e se plati. Odnosno. Anxelo Zarem ne bi bile vo toj slu~aj surovi isto ko presudata na koja & se potsmevate? Izabela Da re~eme. Anxelo tragite od kam{ikot lut bi gi nosela ko nakit bi se soblekla i v smrt bi trgnala ko vo meka postela dolgo prisakuvana. Izabela O. spasuvaj}i go nego. Podobro bratot samo edna{ da umre odo{to sestrata. ni za ne{to drugo. Anxelo Do pred malku zakonot go smetavte za tiran a pa|aweto na brat vi pove}e za {ega odo{to za porok. Izabela Taka e. Za jasno da me sfatite. Izabela Taka. }e zboruvam mo{ne grubo. cel `ivot da umira. gledaj}i deka ve posakuva takva edna li~nost koja dobro stoi so sudiite. pa brat vi mo`e od te{kite da go izvle~e prangi na mnoguznajniot zakon. ko {to niz crnite maski skrienata ubavina desetpati podobro bolska odo{to koga e neskriena. zna~i. ^estopati se slu~uva za da go dobieme sakanoto. Anxelo A negoviot prestap. No slu{nete me. ako smrtta nad glava mi visi. tokmu vaka se kaznuva. deka nema drug na~in da go spasite – Za ova ne garantiram. spored na{iot zakon. ili visoko mesto dr`i. ama teloto svoe nikoga{ na sram ne bi go izlo`ila. zakonskata milost nema ni{to zaedni~ko so valkaniot otkup. Anxelo Toga{ brat vi }e mora da umre. prostete mi. a deka drug na~in zemski nema za negoviot spas osven bogatstvoto na toa telo va{e pred nego da go raspostelete za bratot da ne strada – [to toga{ bi napravile? Izabela Bi storila s# za brat mi jaden ko za mene {to bi storila.

ako qubovta mi ja vozvratite. Ako ste `ena. Ne. dozvolete mi da bidam drzok. Izabela Ha. Ostavi ja finosta. poka`ete mi sega stavaj}i go na sebe ruvoto dadeno od boga. svedo~eweto moe protiv vas i visokoto moe mesto do tolku }e prete`nat nad obvinenieto va{e {to sopstvenata prijava }e ve zagu{i i na kleveta }e zamirisa. a bidej}i za polot sopstven svedo~ewe vakvo dadovte.504 Izabela Vilijam [EKSPIR Izabela Brat mi ja qube{e Xulieta a vie mi velite deka za toa treba da umre. Izabela Ne znam da vrtam vo zborot. Anxelo Veruvaj mi. Anxelo Jas isto mislam. ko ogledalata vo koi si go gledaat likot. so koj se tera ba{ ona . Izabela. Anxelo @ivotot zemete go na brat mi ako nema drugar i ako toj samo e slab kako tebe i patot tvoj go sledi. ve molam govorete ko porano {to govorevte. `imi ~esta. Izabela Znam deka doblesta va{a povlastena e vo toa. Izabela Da. desetpati nare~ete n# slabi za{to nie sme ne`ni ko licata {to se na{i. @eni? Gospode bo`e! Ma`ite su{testvata nivni gi rasipuvaat }arej}i od niv. a pretpostavuvam stvoreni sme nadmo} da nemame nad grevovite koi mo`at da n# stresat. Izabela? Imeto moe ~isto. Ve}e po~nav pa uzdite sega na strasta zovriena gi prepu{tam. Ako ste ne{to pove}e. sitna ~est {to golema verba bara. Pokori se velam na gladta moja pohotna. koja povalkana izgleda odo{to e koga drugi isku{uvate. Gospodaru moj dobar. a toa zna~i. strogosta na mojot `ivot. Ili potpi{i pomiluvawe za brat mi vedna{ ili na cel glas vikaj}i }e razglasam na svetot kakov ~ovek si ti. }e vidi{. zborovite go ka`uvaat ona {to go mislam. Anxelo Slu{nete otvoreno. ne rumeni od nepotreben sram. Anxelo Ne. Bidete ona {to ste. bidete `ena. Nema. Za zbor ve fa}am. Anxelo Koj }e ti veruva. ne ste `ena. i `enite se isto taka slabi. i vpe~atokot lesno n# zaveduva. a nasokata & e |avolska! Privid! Privid! ]e te rasklinkam Anxelo. koi lesno se kr{at ko lesno sliki {to sozdavaat. a po s# na vas se gleda deka ste. ve sakam.

Pa Izabelo. opasnonosni usti. mir na du{a da si obezbedi. sepak vo sebe ima takvo ~uvstvo za ~esnost {to dvaeset glavi za se~ewe da ima na dvaeset grozni kladi.Tante za kukurigu 505 {to so nego se bara. ]e mu ka`am kolku baraweto na Anxelo vredi. ist jazik. nevideni maki. Odgovori mi utre. i po va{a volja pravdata i krivdata da gi lovi. so jadicata svoja! Kaj brat mi odam.) . koj pravdata ja tera pred }efot va{ da se klawa. Iako padna od lesno zovrivawe na krvta. (Izleguva. a brat ti na nebo neka se ka~i. {to vo sebe go imate toj eden. inaku ne samo {to sigurno }e umre. koj }e mi poveruva? O. pove}e od bratot ~esta mene mi zna~i. za smrt }e go podgotvam. Spasi go brat ti prepu{taj}i mi go mene tvoeto telo. `ivej ~esno. site bi gi dal do edna pred da dozvoli sestra mu teloto svoe so bluden pri{t da go zgnasi. tuku nequbeznosta tvoja }e mu ja prodol`i smrtta so te{ki. }e postapam ko tiran so nego. Izabela Komu da se `alam? Ako nekade go ka`am ova. Ti mo`e{ svoja da si pee{ pesna: no so laga }e ja pobedam vistinata tvoja. bilo za osuda bilo za priznanie. `imi strasta {to sega me dr`i i me vodi. ili.

podgotven sum da umram. Ne si stamen. za{to site prinadle`nosti {to gi dava{ zadoeni se so niskost. . Za smrtta ti si samo obi~na {utka {to & ‘rmba begaj}i da se skrie a postojano v pregrat & tr~a. pokoren na site nebesni lunki. pa moli milostina od drtata starost. smrtta ja baram. kaj{to prebiva{. koja ‘gospodaru’ te vika. ~ist odlivok na slabinite tvoi. a toa {to go ima{. ni `ar. Ako si bogat. jad vrz jad see{. Klaudio Ponizno vi blagodaram. mislam. a sepak najmnogu od smrtta se pla{i{. a se pla{ime od smrtta koja razlikive gi izramnuva. Klaudio i Temni~arot. ni krepkost. Prijatel nieden nema{. i ti naj~esto go bara{. Ti ne si ti. za{to postoi{ vrz iljadnicite zrnca za~nati od prav.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Vojvodata prepraven kako monah. za{to ko nekoe magare pod te`ok tovar podvednato. koja pove}e ne e ni{to.) Vojvodata Vie zna~i se nadevate na pomiluvawe od gospodarot Anxelo? Klaudio Za nesre}nite edinstveniot lek e nade`ta. gi nosi{ aznata do krajot na patot a smrtta samo te rastovaruva. ni ubavina vo bogatstava da u`iva{. Ti ne si sre}en. za{to se pla{i{ od mekiot. re~i mu: ‘Ako te zagubam. ne`en jazik na edna bedna zmija. So nade` da `iveam. I `ivotot i smrtta toga{ pomili }e ti bidat. a koga si star i bogat nema{ ni strast. Sakaj}i da `iveam. [to se krie vo ona {to go nosi imeto ‘`ivot’? Tokmu vo toj `ivot le`at skrieni iljadnici smrtti. Ti nema{ ni mladost ni starost. gubam ne{to {to samo budalite go ~uvaat. siroma{en si. Ni slu~ajno ne si hrabar. oti seta tvoja blagoslovena mladost ti minuva vo stare~ka treska. Najdobriot odmor ti e sonot. `ol~no go bara{. gi kolne nastinkata. oti toa {to go nema{. oti i utrobata tvoja. Vojvodata Bidi ubeden deka }e umre{. tuku ko vo nekoj popladneven son obete gi sonuva{. za{to ujot go menuva{ na ~uden na~in so menuvaweto na mese~inata. kostobolot i ~irot {to pobrgu da te zemat. Na `ivotot. Blagoroden ne si. go zaborava{. Ti si samo zdiv.

za kuso pak }e ve posetam. (Vleguva Izabela. kakva uteha mi nosi{? Temnica ve~na? Izabela Ba{ taka. Sestra vi e. Zarem nema lek? Vojvodata Uteha ko uteha. sestro. tuka. Vojvodata Temni~aru. mir i dobro dru{tvo! Temni~arot Koj e tamu? Vlezi! @elbata zaslu`uva dobar do~ek. Temni~arot Kako pora~ano. Klaudio Klaudio Presvet gospodine. ve ispra}a vedna{ tamu za da mu bidete ambasador ve~en. milost od boga. Zna~i sepak ima? Izabela Da brate.) Vojvodata Sakam da gi ~ujam ama da ne me vidat. `ivot nao|am. Klaudio Od kakov vid? Izabela Od takov {to ako go prifatite ~esta }e ja sogolite od stebloto va{e i ugul goli }e ostanete. pa makar siot svetski prostor da vi e prebivali{te. Gospodarot Anxelo. ne morate da umrete. vi blagodaram. gospodine.) Izabela Samo sakam da razmenam zbor-dva so Klaudio. samo zbor so vas. Pa neka dojde. bidej}i ima davawe zemawe so neboto. Temni~arot Vi stojam na raspolagawe. sekoga{ e dobra. }e ostanete v `ivot no sinxiri }e nosite do smrtta. Klaudio Nema nikakov osven za glavata da se spasi srceto da se raspara.Tante za kukurigu 507 Izabela a baraj}i ja smrtta.) Klaudio Pa. mnogu dobra. Klaudio Izabela (Na Klaudio) Gospodine. temnica ve~na. . (Vojvodata i temni~arot se povlekuvaat na strana. Izabela (Od nadvor) Ej. ropstvo. (Obajcata se prikrivaat. Zatoa pod itno podgotvete se oti trgnuvate utre. Ima vo toj sudija sotonska milost ako polelekate.

508 Klaudio Ka`i za {to stanuva zbor. No preblagoroden si `ivotot da go tera{ so niski sredstva. pa i kutrata buba~ka. toa e ode`da lukava na adot smislena da go skrie najsotonskoto telo za da izgleda ko dostoinstvenik. koga }e ja zgazime. ili ako e. velam. potoa. ovoj namesnik e sotona. zo{to bi se soglasil da nosi ve~na kazna Izabela O. Klaudio i se tresam da ne ovoj treskavi~en `ivot go zgrabi{ i pove}e za {est-sedum zimi da ima{ po~it odo{to za ve~nata ~est. bi li~el. Klaudio. Klaudio Velmo`ata Anxelo? Izabela O. Izabela Podgotven bidi. na temnicata ko nevesta v presret }e & pojdam i so race }e ja pregrnam. ko igla bi go frlila mirno za da ve oslobodam. ti mora da umre{. No dali strasta vo nego go {ilna {lakanica na zakonot da mu vlepi i bez usul da go prekr{i? Toa ne e grev. po ~inov gnasen. mila Izabela. Izabela Izabela Mo`no e. Izabela Taka brat mi govori. toj. Zo{to me izlo`uvate na sramov? Mislite deka na ne{to bi se re{il otade razumot i ~esta? Ako mora da umram. od telesni se gr~i maki od kakvi i xinot se vitka koga umira. za smrtta utre. No}va treba da go storam toa {to mrazam da go ka`am inaku utre ti si mrtov. Klaudio . od sedumte smrtni e najmal. Klaudio Ti blagodaram. I koga seta gnasa du{evna bi mu se videla. Da. Klaudio Ne pravi go toa. bi te pu{til grevot ist i natamu da go pravi{. Smee{ li da umre{? Vo pretstavata najmnogu se ~uvstvuva smrtta. se pla{am za tebe. koj{to so zbor izbran i izgled stalo`en. onaka mudar. go kluka mlade`ot v teme i gre{kite gi dere ko jastrebot pilci. od grobot na tatko glasov dojde. Zamisli Klaudio: Kako najmal? Klaudio Da be{e smrtno stra{en. Vilijam [EKSPIR jas nemu nevinosta moja da mu ja dadam a toj da te oslobodi! Klaudio Izabela O bo`e. Klaudio Dobro. zarem e mo`no? O. Ovoj bo`emski svetec od namesnik. da be{e vo pra{awe samo mojot `ivot. na gnil bunar podlabok od adot.

Vojvodata (Koj{to izleguva pred Izabela) Za eden zbor. Izabela! Izabela [to saka brat mi? Klaudio Smrtta e stra{na rabota. Klaudio O.toa e i premnogu stra{no! Najte{kiot i najma~niot svetoven `ivot {to starosta. no da umre{ i da zamine{ kojznae kade. Izabela [to sakate? Vojvodata Koga bi mo`ele da mi stavite na raspolagawe del od va{eto slobodno vreme. a duhot zdiven da ti se bawa vo ogneni vodi. prirodata do tolku }e vi go prosti {to toj doblest }e stane. o bedniku dolen! Zarem ~ovek da stane{ preku mojot porok? Zarem ne e rodoskverie da zema{ `ivot od sestriniot rezil? [to treba da mislam? Daj bo`e majka mi na tatko mi da mu bila verna za{to vakov trn. Iljada molitvi }e ka`am za da umre{. za eden zbor samo ve molam. siroma{tijata i bolot mo`at vrz ~ovekot da go svalat e raj vo sporedba so ona so koe n# pla{i smrtta. nikoga{ od krvta negova ne niknal. ne! Grevot ti e zanaet a ne slu~ajnost ~ista. yveru! Ne. so lelek. ~uvstvitelniov topol izvor da ti stane piftiesta grutka. Klaudio Da. Izabela A sramniot `ivot odvraten. . bi imal podocna ne{to so vas da porazgovaram. da le`i{ na ledeni maki i da gnie{.) Klaudio O slu{nete me Izabela. ili polo{ od najlo{ite da bide{ koi. niz glavite vrtat temni misli polni somne` .Tante za kukurigu 509 za kratkotrajno zadovolstvo? O. ne. Samo u{te nekoja podveduva~ka mo`e milost da ima za tebe. mlada sestro. da bide{ plenik na vetri{tata nevidlivi i duvan so `estoka sila okolu svetot trkalezen. ostavete me vo `ivot. kukavico bezverna. Izabela. Izabela O. ropstvoto. Izabela Bo`e! Bo`e! Klaudio Sestro mila. Izabela Ne. divo nakalemen. a ni zbor za da te spasam. Grevot {to }e go storite za da go spasite bratot. ili da ree vo rastreperenite predeli na ve~niot mraz. Od tebe se otka`uvam! Umri. Zadovoluvaweto na mojata molba po s# izgleda bi odelo vo va{a polza. pa neka si te~e. crkni! Koga dovolno bi bilo da kleknam i od kobot da te spasam. slu{nete me. Najdobro e vedna{ da umre{! (Se trga od Klaudio.

Kleknete i podgotvete se.) Vojvodata Rakata koja vi podarila ubavina. Ubeden sum deka so mirna sovest. jas ili }e zboruvam vo veter ili }e go razotkrijam negovoto vladeewe. Kratkotrajna e dobrinata na ubavinata. da go spasite brat vi od pobesnetiot zakon. (Izleguva zaedno so Klaudio. kolku dobriot vojvoda se prela`a vo Anxelo! Ako nekoga{ se vrati i ako mi se dade mo`nost da govoram so nego. Zatoa podgotvete se za smrt. Ostavete me malku na samo so devojkava. o. Pove}e sakam brat mi od zakonot da umre odo{to sinot da mi se rodi nezakonski. a ~istotata na srceto. Vojvodata Toa nema da bide neupatno. Taa. Ne zala`uvajte ja va{ata re{enost so la`ni nade`i. No. Zbogum. Jas nemam mnogu slobodno vreme. toj }e mu se izmolkne na va{eto obvinenie: toj samo vas ve isku{uval. Tolku mi pomina qubovta za `ivotot {to duri }e molam da me spasat od nego. da ne si nanesete nikakva fleka vrz svojata blagorodna li~nost i mnogu da go zadovolite otsutniot vojvoda ako nekoga{ se vrati i slu{ne za slu~ajov.) Temni~aru. . bidej}i e du{a na ~ovekot. mo`ete da ja zadol`ite so zaslu`enata dobrodetel edna sirota devojka na koja & e nanesena nepravda. pa. vremeto pominato ovde moram da go ukradam od svoite drugi zada~i. (Klaudio odi kaj Izabela. ~uv {to se slu~i me|u vas i sestra vi. Utre mora da umrete. bidej}i ~esna. Klaudio Dozvolete mi da ja zamolam sestra mi za pro{ka. o~e? Vojvodata Ova: kako {to dojdovte taka da si odite.510 Izabela Vilijam [EKSPIR Temni~arot Tokmu na vreme. Jas sum ispovednikot na Anxelo i znam deka ova {to go velam e vistina. Vojvodata (Na strana na Klaudio) Sinko. go odbi so krotkost koja mu be{e mnogu po volja. eden zbor so vas. toj samo ja stavi na isku{enie nejzinata doblest za da gi ispituva prirodnite ~ove~ki odnesuvawa. Anxelo nikoga{ nemal namera da ja zloupotrebi. a i mojata ode`da. Temni~arot (Istapuva napred) [to mo`am za vas da storam. se dobar zalog deka vo moe dru{tvo nema da ja snajde nikakvo zlo. Na mojata iskrena `elba da pomognam. vi podarila i dobrina. sam lekot mu se dava. Sepak. iako porokov ima primeri na koi mo`e{e da se u~i pri padot jas sepak mu se ~udam na Anxelo. kako {to sega stojat rabotite. Zatoa ubavo slu{nete me {to }e vi re~am. no za kuso vi stojam na raspolagawe. Kako }e postapite za da go zadovolite ovoj zamenik i da go spasite bratot? Izabela Bev trgnata da mu ja soop{tam odlukata. sekoga{ }e ja ~uva ubavinata na teloto. ako vo ovaa ne e dovolno ubava dobrinata. Navalata na Anxelo na vas slu~ajno stigna do moite u{i. I jas kako ~ovek. Vojvodata Na toa i ostanete.

plukna na site svoi zakletvi. toa mo`e da go natera da & se oddol`i. dobar o~e. brat & Frederik do`ivea brodolom na more. svadbeniot miraz. na kratko. ne samo {to }e si go spasite bratot. Odete vie kaj Anxelo. I videte kolku te{ko ja pogodi ova nesre}nata gospo|a. Vo me|uvreme. odgovorete na negovoto barawe povinuvaj}i mu se navidum iskreno. sli~no na nekakva brana koja se ispre~uva pred buicata. Ako ova se obezbedi i garantira. Prvin go zagubi blagorodniot i slaven brat koj{to neizmerno i iskreno ja saka{e. pod izgovor deka do{ol do otkritie za nejzinata ne~esnost. Ako potoa go priznae sostanokot. velikiot voin {to nastrada na more? Izabela Sum slu{ala za ovaa gospo|a a imeto & se spomenuva{e so najgolema po~it. se razbira mora da bide soodvetno. dvojnata korist }e ja brani izmamava od sekakov prekor. ni tro{ka sovest ne poka`uva. tuku nema voop{to ~esta da si ja izvalkate. kutrata Marijana vo }ar a rasipaniot zamenik razobli~en. i svojot svr{enik. deka kaj nego nema da ostanete dolgo. Spomenatava devojka s# u{te ja dr`i prvobitnata strast. a vie sekako ste. a dobrinata nikoga{ ne se pla{i. Imam sili da storam s# {to ne se kosi so vistinata {to ja nosam v du{a. a toj. napravi.Tante za kukurigu 511 Izabela Izabela Dozvolete mi da slu{nam {to }e re~ete ponatamu. soglasete se na ona {to vo toj pogled. ovaa da stane u{te posilna i poneskrotliva. Vojvodata Kolku mila bi bila smrtta koga ovaa sirota devojka bi ja zela od svetov! Kolku rasipan e `ivotot {tom ostava vakov eden ~ovek da `ivee! No kako mo`e taa od ova da izvle~e korist? Vojvodata Toj raskin vie lesno mo`ete da go iscelite a zale~uvaj}i go. sestrata na Frederik. [to velite na ova? . zna~i me|u svr{uva~kata i denot na ven~avkata. pritoa brat vi }e bide spasen. Izabela Poka`ete mi kako. ]e & pora~ame na onepravdanata devojka da otide na sostanokot mesto vas. Devojkata jas }e ja podgotvam za negovata navala. Ako mislite deka ste kadri ova da go zemete na sebe. Vojvodata So nejze treba{e da se o`eni ovoj Anxelo. se svr{ija i razmenija prsteni a i svadbata se zaka`a. toj go bara. ja ostavi da leleka i `ali po nego s# do sega. ne izbri{uvaj}i & niedna so svojata uteha. Vojvodata Doblesta e smela. iako iskapen vo nejzinite solzi kon koi e studen kako mermer. Dali ~uvte ne{to da se govori za Marijana. potoa obrokot i temelot na svojot imot. ovoj navidum dobar Anxelo. drugoto e lesno. samo trudete se da gi ostavite za sebe ovie prednosti: prvo. a vo taa gemija mu be{e i mirazot za negovata sestra. Izabela Zarem e mo`no? Zarem Anxelo taka nejze ja ostavi? Vojvodata Ja ostavi vo solzi. na krajot. deka za vreme na sostanokot mora da bide mra~no i deka ne smee da se zboruva a mestoto.Negovata nepravi~na surovost koja vrz osnova na site pri~ini treba{e da ja zagu{i nejzinata qubov. a so niv. va{ata ~est neizvalkana.

) Lakt Ama ako tuka nema lek a vie si ja terate rabotata prodavj}i `eni i ma`i kako da se stoka. Vojvodata (Na Pompej) Sram da ti e. se oblekuvam. podveduva~ dolen! Od zloto koe so tvoja pomo{ se pravi lebot go vadi{. . mi smrdi. na nekoj na~in. Pomisli samo {to zna~i da si go polni{ ~kembeto i da si go oblekuva{ grbot od tolku valkan porok. Pompej i slu`benicite. `ivee ovaa otfrlena Marijana. mi smrdi. Izabela Vi blagodaram za utehata. toga{ }e doka`e{ deka si negov. a i smetame. (Izleguva. `ivotinski dopir pijam. tamu. otkako na edniot. Mo`e{ li da poveruva{ deka `ivee{ `ivot koga zavisi{ od tolku smrdea i blud? Popravi se! Popravi se. {to e sega ova? Pompej I vie. gospodine. toga{ svetot }e stane lulka na apa{i i pijanici. gospodine deka e i kradec. nekakva ~udna naprava za razbivawe bravi koja ja isprativme kaj zamenikot na vojvodata. Zbogum. polo{iot. Brzo pojdete kaj Anxelo. xandaru. ‘od nivniot odvraten. A jas vedna{ odam do Sveti Luka. mo`am da doka`am Vojvodata Ne. vetete mu deka }e storite po negovata volja. velam! Pompej Dali mo`e{e svetot voop{to da bide vesel. podveduva~. gospodine. `iveam carski’. za{to najdovme kaj nego. Ako pobara u{te ve~erva da mu legnete v postela. o~e dobar. dobar brate o~e. i toa postavena so lisi~ja i so jagne{ka ko`a za da se poka`e deka lukavstvoto {to podmetnuva.) (Vleguvaat Lakt. a na drugiot. .512 Izabela Vilijam [EKSPIR Lakt Samo vie gledajte si go patot pred vas. Vojvodata Samo zamislata kako seto }e izgleda. Re~i si barem edna{. Potrebna e tuka i pouka i kazna za i yverov grub da ima fajde. dobar o~e. a so Anxelo gledajte s# brzo da se zavr{i. gospodine. mu stavija katanec na vrata. me polni so zadovolstvo a veruvam deka sovr{eno dobro s# }e se izvede. Vojvodata Mnogu zavisi od va{eto odnesuvawe. gospodine. bidej}i pobogato od ~ednosta. Vojvodata Bo`e. mu dozvolija po naredba na zakonot. na eden imot opkolen so dlaboki endeci. mo`e da se kiti. Ama sepak. ako |avolot dokazi ti dal za grevot. jadam. mom~e. Tamu pobarajte me. [to vi zgre{il ~ovekov.Blagosloven da ste. gospodine? Lakt Mene ni{to.Nosete go v zatvor. . tuku na zakonot. gospodine. Deka rabotava. da nosi postavena bunda za da go gree. poveseliot lihvar.

Pompej? Pompej Taka e. i toa makro so pedigre . pa s# pofal{! Lu~io [to pravi moeto milo zal~e. o~e. navistina nema. ne e pove}e vo moda. ovaa postapka? Zarem ne gi progolta posledniot poroj. Sekoga{ taze kurva i azdisana podveduva~ka. da ti se prodol`i apsot. ka`i jas tamu sum te pratil. Zbogum. do ja`eto. zatoa {to e makro. prangite }e ti ste`nat a so toa i slavata }e ti porasne. mora taka da bide. . Odi. Lu~io Nema tuka ni{to stra{no. ovoj go predupredi. Lu~io Kako e blagoroden Pompeju? [to. Pompej. toga{. ganyalo? Dali svetot e ona {to be{e. toa si e negovo pravo.Tante za kukurigu 513 Pompej Lakt Mora pred zamenikot. a? [to veli{ za ovoj napev. Ako ne poka`e{ trpenie. gospodine. Deka e makro tuka nema somne`. Sega }e stanete dobar doma}in. Lakt Vratot }e mu sleze do va{iot remen.roden makro. Lu~io Ne.) Pompej Nadu{iv uteha. gospodine. Lu~io Toga{. vikam spasitel. go obra bostanot i sega se pari i se poti v kada. veren Pompej. Zbogum. gospodine. ]e se molam Pompej. tvojata gazdarica? U{te podveduva. deka va{ata milost }e me oslobodi so kaucija. Zbogum. taka treba i nikako poinaku. zatvorete go. Blagosloven da ste. zad dvokolkata na Cezar? Te vodat vo triumf? [to. Prepora~aj me na zatvorot. (Vleguva Lu~io. gospodine. Eve eden gospodin i moj prijatel. Ako zatvorot mu li~i na eden makro. ~isti od grev. Pompej Se nadevam. Dolgovi Pompej ili {to? Lakt Zatoa {to e makro. ne? Da vi ka`am pravo. ovoj predmet. Zamenikot ne mo`e da mu go pravi }efot na nekakov si ekspert za kurvi. }e ja ~uvate ku}ata. ili gre{ni a navidum ~isti. Ako e nekakov ispora~uva~ na kurvi i mu izleze pred o~i. Vojvodata Kamo site da sme ona vo {to sme navidum isti. poarno bi mu bilo da mu e glasnik i toa odjavan edno dva kilometri od nego. zarem nema ve}e nekoj kip na Pigmalion da se pretvori vo taze `ensko pa da ti pikne raka v xeb i da ti izvle~e stisnata {aka? [to vozvra}a{. Pompej. gospodine. Lu~io E pa toa e dobro. posledicite se jasni. ~oveku? Kade trgnal? Dali e zdodeven i d’tkav? Kakov e? Na koj dur udira? Vojvodata Na ist pa ist. a? [to veli{ ti. toga{. Odi{ v zatvor. dobar Pompeju. Pompej. Pompej.

gospodine? Lu~io Ni potoa Pompeju ni sega. mnogu sojuznici i pomaga~i. Velat ovoj Anxelo ne go sozdale ma` i `ena. {to mislite? . Vojvodata Toj porok mnogu se ra{iri i mora strogo da se le~i. Dobro pravi. s# dodeka ne se skrati jadeweto i pieweto. No kade e navistina. (Izleguvaat Lakt.) Se slu{a ne{to za vojvodata. o~e. nekoi pak deka e ro`ba na dva soma. Lu~io Odi pod senka. spored voobi~aeniot na~in.514 Vojvodata I vie. gospodine. Pompej i slu`benicite. neverojaten poteg od negova strana da zbri{e od zemjava i da ja prezeme ulogata na prosjak za koja nikoga{ ne bil roden. Pompej. toga{? Lu~io Lu~io Nekoi velat deka bil kaj ruskiot car. Ama nevozmo`no e da se sotre sosem. Nema da mu se sroni biserot ako malku na bludni~eweto mu progleda niz prsti. drugi deka e vo Rim. A vie? A kako e sozdaden. porokov ima mnogu rodnini. Pompej Lu~io (Na Lu~io) Zna~i nema da mi platite kaucija. Nekoi velat deka morska samovila go donela na svet. Lu~io Navistina. gospodine. o~e. odi. Lu~io Vilijam [EKSPIR Lu~io Be{e lud. Vaka nekako s# mi e ne{to mnogu nam}oresto. No edno e sigurno: koga mo~a mo~ta mu se pravi mraz.[to ima novo po svetot. {to se govori? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. To~no li e ova. I deka e kukla {to se plodi. za ova sum siguren. {to mislite? Vojvodata Ne znam kade e. a Pompej? Lakt (Na Pompej) Gledajte si go patot. . Gospodarot Anxelo dobro si vojvoduva vo negovo otsustvo. Vojvodata Dali Brixit u{te se aka. no kade i da e mu posakuvam s# najdobro. o~e. gi stavi prestapite na zort. o~e? Vojvodata Vojvodata Ne sum ~ul ni{to. Toa e isto taka sigurno kako {to sum siguren deka eden i eden se dva.

Ama ova samo mo`am da vi go ka`am. mene mi ka`uvate? Jas bev gaz i ga}i so nego! Vojvodata si be{e dosta srame`liv a jas mislam deka znam i zo{to mu ja Aa. Vojvodata Qubovta govori so pove}e poznavawe. Vojvodata Umen? Sigurno deka be{e umen ~ovek. Lu~io {mugna. Toj ima{e ~uvstvo za ovaa rabota. mu ja {mugnal? Lu~io Ama vi se molam. Vojvodata Vie ili ste zloben. i s# {to na kormiloto na dr`avata stori. tuku pobrgu bi platil iljada da rastat i da se vospituvaat. zatoa nau~i da bide du{even. a nu`no i bez pogovor.Tante za kukurigu 515 Vojvodata Mi li~ite na zadrogaz. gospodine. ne mo`at. siguren sum. ili lud ili ste vo golema zabluda. go poznavam i go sakam. a poznavaweto so posrde~na qubov. Vie ili zboruvate kuturica ili. toj duri i za zavidlivcite bi bil dobar znalec. vojvodata ne bil? @imi takvooto ne bil! Prosjak na pedeset? Obi~no pu{ta{e po dukat~e vo nejzinoto sandu~e! More si mrda{e toj po malku. A i pijanica si be{e. kolku se la`ete. Vojvodata Golema nepravda mu pravite. dr`avnik i vojnik. ni{to ne znae i prazen e ko lejka. Lu~io O. Lu~io Gospodine. Vojvodata Nikoga{ ne sum ~ul deka otsutniot vojvoda bil mnogu po `enite. zamislete za kolkava bezdu{nost stanuva zbor koga toj e vo sostojba zaradi buntot na dolniot da gi pra}a lu|eto kaj gorniot! Dali otsutniot vojvoda bi storil takvo ne{to? Ne bi obesil toj ~ovek zatoa {to napravil sto kopiliwa. izvestenosta vi e pomra~ena so zloba. Da se sudi samo po ona {to go napravi. . ako ste podobro izvesteni. Lu~io Gospodine. i golem govorxija. jas znam {to znam. Lu~io A toj e plitok. ti se molam. mislam deka ne be{e takov. Vojvodata A zo{to. Vojvodata Ne e vozmo`no. Lu~io Ama vi se molam gospodine. Celiot tek na negoviot `ivot. toa e tajna i mora da se ~uva zaklu~ena me|u zabite i usnite. znae{e kakva polza ima od nea. da ne go prika`at vo podobro svetlo. Pove}eto od negovite go smetaa za umen ~ovek. Lu~io Koj. da vi ka`am ako ne ste znaele. gospodine.

i. dozvolete da iska`am `elba pred nego da polo`ite smetka. ne e tip {to ne bi go omrsil mustakot vo petok. Eskalo Dva-tri pati ukorena i povtorno istiot prestap? Ova i milozlivosta }e ja natera da pcue i da se odnesuva kako tiranin. ti velam. pak ti velam. mra~no bi gi sredil. Ni vrap~iwata ne smeat da pravat sedela pod negovoto penxere oti se razvratni. ili smetate deka sum bezopasen protivnik. Ama jas navistina mo`am malku i da vi na{tetam. Te molam moli se za mene. nosete ja v zatvor. Zbogum. Navistina. . Azdisana Dobar gospodaru. {to lesno }e go skastri bludot podlo ispilen? (Vleguvaat Eskalo. ako po`iveam da go izvestam za vas. }e imate smelost toa i da go potvrdite. gospodine. Lu~io Ne se pla{am od vas. Ama dosta za ova. }e go li{i ovoj kraj od `iteli so svojata vozdr`anost. se vikam Lu~io. Bi sakal vojvodata za kogo govorime da se vrati. gospodine? Lu~io Zo{to? Zatoa {to bez um si go omrsil. Re~i deka jas ova sum ti go ka`al. mra~nite dela. bi se cmokal i so prosja~ka pa makar od usta da & bazdat rei od crn leb i kromid. Vie barem va`ite za milozliv ~ovek. Mo`e{ da mi ka`e{ dali Klaudio }e umre utre? Vojvodata Zo{to bi umrel. Zbogum. (Izleguva. Temni~arot i gospo|a Azdisana. Vojvodata ]e ve zapoznae toj u{te podobro. Ima li kral tolku silen. ovoj Klaudio e osuden na smrt zatoa {to se razga{til.) No koj ide? Eskalo (Na temni~arot) Ajde. klevetite podmolni najdobrata ja napa|aat doblest. Vojvodata pak. Lu~io Poprvo }e se obesam. va{e gospodstvo. ova povtorno }e go poreknete. Ako govorevte po du{a. U{te ne se otka`al od toa.516 Vojvodata Vilijam [EKSPIR Te{ko da vi poveruvam bidej}i ne znaete {to zboruvate. ovoj upravitel koj{to ne e ni ma{ko ni `ensko.) Vojvodata Ni mo}ta ni goleminata kaj smrtnite ne ja izbegnuvaat pokudata. vi se molam? Lu~io Gospodine. Vojvodata. dobro poznat na vojvodata. vie se nadevate deka vojvodata nema nikoga{ da se vrati. Ama ako nekoga{ se vrati vojvodata. ni slu~ajno ne bi gi iznesuval na videlo. dobar bidete so mene. Se la`ete za mene. Vojvodata O. kako {to se molime da bide. o~e. a kako se vikate. dobar o~e. Kamo da se vrati. Obvrzan sum ova da go pobaram od vas. Temni~arot Podveduva~ka celi edinaeset godini.

Anxelo. Sovr{en gospodin na vozdr`anosta i umerenosta. So`albata da deluva{e na mojot sobrat kako na mene. Temni~aru. pove}e ni zbor. nad site borbi. ama sre}ata dade ovde vekot da go minuvam. Klaudio mora utre da umre. & veti deka }e ja zeme. a i garancijata e tolkava {to duri i tie od nea {to zavisat. Toj smeta deka ~inot na svojot sudija ne go smeta za zol i sosema dobrovolno se povinuva na re{enieto na zakonot. Vojvodata Bog neka ve blagoslovi i sekoe dobro. osven {to tolku golema treska ja trese ~esnosta {to }e mora da se raspadne za da se izle~i. mu gi razbiv i toj sega e . ova e po prijava na nekojsi Lu~io. neodamna dojdov od dvorot na biskupot so posebna zada~a za negovata svetost. No da go ostavime nego na negovite raboti. Pogri`ete se da go posetat sve{tenici za bogougodno da se podgotvi.Tante za kukurigu 517 Eskalo Azdisana Gospodaru. Vojvodata Kakvi zadovolstva saka{e? Eskalo Pove}e se raduva{e da gi vidi drugite radosni odo{to da se raduva na ne{to {to nego bi go razveselilo. molej}i go boga da mu pojdat od raka. Jas sum eden od milosrdnite bra}a. Deteto na po~etokot na maj }e mu ima godina i tri meseci. ne saka da se premisli. Odvaj da ima sigurni garanti za da bidat op{testvata bezbedni. imaj}i dovolno slobodno vreme. Ovaa vest e dovolno stara no barem sekoj den e vest. Temni~arot Ako dozvolite. koi jas. Nejze nosete ja v zatvor. zaveden od slabosta na svojata priroda. se bara ne{to novo. Me izvestija deka ste go posetile. Gospo|ata Maca Prevrtuva~kata ostana trudna od nego u{te vo vremeto na vojvodata. Vojvodata Vojvodata Ne od ovaa zemja. kakov ~ovek be{e vojvodata? Eskalo Be{e ~ovek koj{to. Iznesete go pred mene. Eskalo Golema sloboda si zema toj ~ovek. Eskalo Od kade ste? [to ima novo po svetot? Vojvodata Ni{to. dobar o~e. Opasno e da se bide star vo koj i da e pravec kako {to e doblest da se bide nepostojan vo koj bilo potfat. najmnogu ja vode{e borbata za sebespoznavawe. Jas samata mu go gledav a videte kako so navredi mi vra}a. Vedna{. mojot sobrat vo vlasta. ovoj monah be{e so nego i go upati kako da se podgotvi za smrt. Okolu ovaa zagatka mudruva svetot. Ve molam. a mene dozvolete mi da ve pra{am dali i kolku Klaudio e podgotven. (Izleguvaat Temni~arot i gospo|a Azdisana. gospodine. se prepu{ta{e na nekoi la`ni nade`i za `ivot.) Eskalo Dobra ve~er. ja kolnat. s# }e be{e poinaku. No vo svojata fantazija.

{to s# mo`e ~ovek vo sebe da krie. du{evnosta da ja bodri. Aram da mu e na toj {to surovo se~e glavi za grevovite {to samiot nepre~eno gi pravi. Anxelo treba sto pati da se srami {to mojot porok go trebi. urnek vo du{ata sopstvena da plodi. Eskalo Vilijam [EKSPIR kazni. a vnatre crn |avol vie! O. So Anxelo no}eska v postela }e legne svr{enicata negova po osnovi razni. svetost treba da & pridru`i. Eskalo Odam da go posetam zatvorenikot. to~no taka drugite da gi kaznuva ko grevovite svoi {to gi odmeruva. Taka prepredeniot so prepredenost }e se . }e ima so {to da se gordee. no ako i toj padne vo grev. kako mo`e strasta sklona kon zlostor koga raspalena }e ti zaigra vo dvor da gi spletka vo pajakovata mre`a rabotite veliki. toga{ samiot na sebe si izrekol presuda. na strogosta. doblesta da ja vodi. najmnogu {to te`at! So itrina mora porokot da se stegne. (Izleguva Eskalo. Se borev za toj sirot mlad gospodin do granicite na svoite skromni mo}i.) Mu go plativte na neboto ona na {to ste mu dol`ni. no naidov vo svojot sobrat vo vlasta na tolku stroga pravi~nost {to morav da mu priznaam deka toj samiot e olicetvorenie na pravdata. a na zatvorenikot svojot dolg sprema svojata profesija.518 re{en da umre. (Izleguva. so izmama izmamata da se plati a vo snaga starata obvrska da se vrati.) Toj {to so me~ot bo`ji saka da se slu`i. Vojvodata Mir so vas. Vojvodata Ako negoviot sopstven `ivot odgovara na ostrinata na negovite postapki. a svojot go hrani! O. od nadvor angel. Zbogum.

) Vojvodata Vo dobar ~as i dobro mi dojdovte.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguva Marijana so edno dete. o trgni. [to vesti nosite od zamenikot dobar? Izabela Ogradena so yid. cel den sum ovde. se otvora.) Marijana Prekini ja pesnata. (Izleguva deteto. Tokmu sega e dojdeno vremeto. ka`ete mi dali nekoj deneska ovde pra{uval za mene? Vetiv deka pribli`no vo ova vreme }e me najde ovde. Tokmu tamu nemu mu vetiv to~no srede gluvata polno} da mu dadam znak. (Vleguva Vojvodata prepraven kako monah. (Vleguva Izabela. Eve ide te{itelot moj. Niz {epot. ~ij sovet ~estopati go smiruval bolniot moj ~emer.) Deteto (Pee) Trgni gi. vodi~i slepi za utroto vla`no. osuni vkusni. zalog daden no zaluden. prati. Vojvodata Dobro e. Ovoj drugiot e od pomaloto vrate niz koe od lozjeto v gradina se odi. gospodine. Vojvodata No dali }e znaete da go najdete patot? Izabela Dobro i vnimatelno zapametiv {to mi ka`a.) Vojvodata Sosema vi veruvam. iako muzikata ~esto takov ~ar ima lo{oto dobro da go pravi. Prostete mi i veruvajte ovde vo ladot radosta mi e temna no dobredojdena e za jadot. pogolemiot klu~. se kolnea la`no.) Ve molam za pro{ka. pa {to pobrgu begaj. toj gradina ima. nazad vrati. a od zapadnata strana i edno lozje do koe se minuva niz drvena vrata koja so ovoj. a dobroto lo{o da prima. Marijana Ostanuvam so verba vo vas. za{to sakam da ne me najdevte ovde vo tolkava radost. Marijana Ne ve pobara nikoj. Mo`ebi naskoro pak }e ve viknam zaradi ne{to {to i vam }e vi koristi. tie usni {to tolku slatki. Ve molam. prati gi. i tie o~i. (Izleguva. No bakne`ite vrati mi gi. so revnost na golem krivec. . ]e ve molam za kratko da se povle~ete.

Vojvodata Ne.) Ve molam zapoznajte se so ovaa dama. i deka siot moj tamo{en prestoj mora da bide mnogu kratok. tuku samo povlekuvawe vo mrakot. . o~e. Na Marijana u{te ni{to ne sum & rekol. o~e dobar.) Izabela (Na Marijana) Treba samo da ka`ete na zaminuvawe od nego. no prvin seidbata treba da se svr{i. (Izleguvaat. more mudruvawa glupi te pravat tatko na soni{tata nivni pusti i so lagi te ~ere~at. (Se vra}aat Marijana i Izabela. tolkupati ve}e vidov.520 ne edna{ tuku dvapati toj patot mi go poka`a. nieden. ako vie taka ja posovetuvate. Marijana (Na Izabela) Da odime. Toj e va{ ma` po dogovorot prven. koja ima ne{to mnogu va`no da vi ka`e. Vojvodata Ne e toa sovet. tuku barawe moe. Izabela Marijana I jas istoto go sakam. Vojvodata Toga{ zemete ja dru{kava va{a pod raka. Vojvodata Dali dogovorivte i drugi znaci na koi taa treba da vnimava? Izabela Vilijam [EKSPIR Vojvodata O vlast! O golemino! Milioni zlobni o~i vo tebe se vpereni.) Ne pla{ete se. Ne e grev na ovoj na~in da se spoite za{to pravdata koja e na va{a strana izmamata }e ja blagoslovi. ako vi e po volja? (Izleguvaat Marijana i Izabela. Dobro s# ste smislile.’ . samo brzo za{to no}ta vla`na nabli`uva. Tuka e za va{e dobro.) Dobro se vrativte! Dali se dogovorivte? Izabela ]e se nafati taa na zada~ata. za{to mu rekov sluginka edna }e me sledi i }e me ~eka ubedena deka zaradi brat mi doa|am. ]e pri~ekam da zavr{ite. od ni{to. Bez gajle. Da odime! ^asot se kr{i! ]e ima `etva.Ajde! Dojdete! (Vleguva Marijana. Vojvodata Vojvodata (Na Marijana) Vie sigurno znaete deka ve po~ituvam? Marijana Znam. mila }erko. tivko i so {epot: ‘Sega na brat mi setete se. tefteri celi kru`at so la`ni i najprotivre~ni vesti za tvoite postapki.

gospodine? Pompej Temni~arot Doka`ete. bez somnenie. Makro. ajde. }e se spasite od prangi. neka vi se najde sega. Bi sakal mojot ortak malku da me podu~i. ne mi prodavajte basma na kilo tuku odgovorete mi direktno. Slikarskoto ma~kawe. isto se ma~kaat {to doka`uva deka i mojot zanaet e umetnost. (Izleguva. ama sepak }e se zadovolam so toa da bidam zakonski besa~. gospodine. gospodine. Mo`ete nekomu da otse~ete glava? Pompej Temni~arot Ako e ergen. samo {to pogledot vi e krvni~ki.) Pompej Ve molam gospodine. gospodine. Brat~e. dali navistina profesijata si ja smetate za umetnost? Mraza~ Da. dogovorete se za edna godina pa Mraza~ 521 neka prestojuva ovde so vas. Me baravte.) Mraza~ E. sum ~ul go vikaat umetnost. gospodine. e umetnost. Ajde. a nikoga{ ne bi mo`el da otse~am glava na `ena. }e si odle`ite kolku {to vi sledi a pri otpu{taweto }e bidete bezmilosno iskam{ikuvani. gospodine. Ako vi e prifatlivo. dovolen e eden perduv za da prevagne vagata. Utre nautro treba da umrat Klaudio i Bernardin. gospodine.) Temni~arot Mraza~ Dojdete vamu. Temni~arot Ej. jas si bev nezakonski makro od kojznae koga. No kakva umetnost mo`e da bide beseweto ne mo`am da zamislam pa duri i da me obesite. toga{ e glava na `enata. Toj ne mo`e da bara da go cenat kako vas. za{to toa e blagorodno. be{e makro. brat. a kurvite. a potoa otpu{tete go. zatoa {to ste bile zloglasen makro. `ivi liceto blagorodno. Ako se nafatite da mu pomagate. ama ako e `enet.Tante za kukurigu Scena 2 (Vleguvaat Temni~arot i Pompej. gospodine? Nema tuka leb za nego! ]e ni ja zasrami umetnosta. Temni~arot Ajde. ako ne. ~ovekov ovde utre }e ti pomaga pri izvr{uvaweto na kaznata. ako ne. umetnost ami {to. ne gledam koj e pote`ok. gospodine. Mraza~ . mo`am. Pompej Pompej Gospodine. Ovde vo zatvorov imame xelat na kogo mu treba pomo{nik. bidej}i se zanimavaat so istiot zanaet kako i jas. Mraza~! Kade e toj Mraza~? (Vleguva Mraza~.

toj tamu nekoj kradec misli deka se dovolno tesni.) Dobrodojdovte.) Eve go nalogot. Mraza~ (Na Pompej) Ajde. ako edna{ vi se uka`e prilika da me upotrebite koga vam }e vi dojde redot. Pompej Ako ali{tata se pretesni za tamu nekoj kradec. (Vleguva Klaudio. za smrtta tvoja. gospodine makro. Temni~arot (Na Mraza~) Vie. podgotvete se.) Poleka! Se nadevam deka pomiluvawe e ili odlagawe za blagorodniot Klaudio.) Za edniot mi e `al. Ne saka da se razbudi. (Vleguva Vojvodata oble~en kako monah. gospodine.) Temni~arot Se razbravte? Viknete mi gi ovde Bernardin i Klaudio. se nadevam. Kade e Bernardin? Klaudio Potonat dlaboko vo cvrst son ko napor nevin ste`nat vrz koskite na umoren patnik. (Vleguva Temni~arot. (Se slu{a troapawe od nadvor. Pompej Temni~arot Sakam da u~am. Po mene. za{to e ubiec. }e mu slu`am.) Nekoj tropa! Koj mo`e da bide? Bog neka vi dade uteha! (Izleguva Klaudio. Nikoj od koga bieja kambanite za ve~erna. temni~aru dobar! Dali nekoj neodamna za mene pra{uva{e? Koj mo`e da mu go najde krajot? Dobro. Vojvodata . }e bidam podgotven ko pi{tol na gotovs. odete. podgotvete si gi pewu{kata i sekirata za utre sabajle vo ~etiri. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.522 Vilijam [EKSPIR Pa nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek {to ne mu ujdisuvaat na tamu nekoj kradec. gospodine. tolku me zadol`ivte so va{ata qubeznost {to redno e da vi se oddol`am kako {to treba. Ako se pre{iroki za tamu nekoj kradec. ~esniot ~ovek misli deka se dovolno {iroki. brat~e. Temni~arot Ni taa. treba po~esto da se kae od makroto koj{to go raboti svojot.) (Povtorno se slu{a tropawe. Sega e polno} gluva a utre vo osum ve}e }e si besmrten. Vojvodta Ni Izabela? Temni~arot Najdobrite i najblagotvorni duhovi no}ni nad glava vi bdeat. a oko nema da mi trepne za drugiot koga smrtta po tikva }e go repne. prviot po~esto moli za pro{ka. ]e te podu~am vo zanaetot. Temni~arot Pompej Gospodine. Klaudio. o~e. bidej}i gledam deka va{iot xelat. pa taka nema ali{ta na koj bilo ~esen ~ovek koi ne bi mu ujdisuvale na koj bilo tamu nekoj kradec. Za{to navistina. rabotej}i go svojot zanaet.

se slo`uva negoviot `ivot so vlasta negova i pravecot na negovata pravda. Vojvodata Nosi pro{ka za Klaudio. Zna~i prestapot e brz i bez merka ]e mu se povinam. ni {to se odnesuva do rokot. Prativ po nego. temni~aru. gospodine.) Vojvodata Mo`ebi ne{to pove}e znaete. Temni~arot Ne e bez nade`. Temni~arot Mnogu surov zamenik.) Idat. Temni~arot .Tante za kukurigu 523 Vojvodata Zna~i nabrgu }e se pojavi. Vojvodata Zarem ne pristigna otpovik za Klaudio ili mora da umre utre? (Na strana) Ova e negovata pro{ka. Toj so sveta vozdr`anost go kroti ona vo sebe {to. nema ni{to. Da e od isto testo kako ona {to go le~i. sepak }e slu{nete pove}e pred da razdeni denot. Golema e retkost klu~ar eden zatapen. (Vleguva glasnik. bodiwaj}i ja vlasta. gospodarot Anxelo & go veti na javnosta tokmu sprotivnoto. Glasnikot (Mu dava ne{to napi{ano na Temni~arot) Gospodarov vi go pra}a ova napismeno a po mene i nalogot da ne otstapite ni najmalku od nekoja negova odredba. no vaka e pravi~en. Temni~arot Neka ~eka dodeka slu`benikot ne dojde da go odvede. Neka dobro ve osuni oti kako {to gledam. ni {to se odnesuva do drugi okolnosti. ni {to se odnesuva do predmetot. (Temni~arot odi kaj vratata. Temni~arot Ima ne{to ute{no za Klaudio? Vojvodata Temni~arot Ne. tiranin bi bil toga{. kaj drugite saka da go zauzdi. (Tropawe na vrata. se razdenuva. Vojvodata Ne e. lu|eto da gi saka.) Ova e ~ovek na negovoto gospodstvo. (Tropawe od nadvor. Takov slu~aj do sega sme nemale.) (Na Temni~arot) Ama vreva! Nekomu mnogu mu se brza {tom kutrava vrata ja ranuva so tresok. sepak mislam deka otpovikuvawe nema da stigne. osven toa od samiot prestol na pravdata. Vojvodata Iako mugrite bli`at.) Temni~arov e ~ovek. (Izleguva glasnikot. ne e. kupena so grevot {to na istiot toj pro{teva~ mu prebiva vo mevot.

Toj duri i samiot prizna. ^estopati sme go budele nebare }e go nosime na pogubuvawe. do pet sakam da ja imam glavata na Klaudio kaj mene. Temni~arot Ne saka ni da ~ue. Vojvodata Ve molam. Pogri`ete se ova da se izvr{i kako {to treba imaj}i na um deka od ova zavisat mnogu raboti {to ne mo`am da vi gi doveram. no ovde e izrasnat i odgledan. Temni~arot ‘Bez ogled dali ne{to sprotivno ste ~ule. naredete Klaudio da se pogubi vo ~etiri a popladne Bernardin. Pijan e po vezden i toa po nekolku dena. gospodine? Vojvodata [to e toj Bernardin {to treba da go pogubite popladnevo? Temni~arot Roden e ^eh. ni od minatoto. no toj nema da izbega. Vojvodata Podocna }e govorime pove}e za nego. Koga porokot prostuva. temni~aru. Dali poka`uva{e kaewe vo zatvorot? Dali rabotata ja primi pri srce? Temni~arot Toa e ~ovek {to smrtta ne ja sfa}a postra{no od pijan son. Ako lo{o ~itam. prostuvaweto do tamu odi {to grevot i gre{nikot vo prijatelstvo gi vodi. nema ~uvstvo za smrtta. a za besmrtnosta mu e gajle kolku za lanskiot sneg. Otvorete mu ja vratata. }e mu poka`evme la`en nalog za toa. Vojvodata Dali sega go ima? Temni~arot Da.’ [to velite na ova. ve}e devet godini le`i v zatvor. Na liceto. ne se ni najde. ni od sega{nosta ni od idninata. gospodarot Anxelo. Vojvodata Vi ka`av. Za podobro da se uveram. vi se ~ita ~estitost i postojanost. gospodine? Temni~arot Temni~arot Negovite prijateli postojano uspevaa da mu izdejstvuvaat odlagawe. ama toa za nego be{e ko da tropnalo tene}e. Vojvodata Kako se slu~ilo otsutniot vojvoda da ne go oslobodi ili da go pogubi? Sum ~ul deka taka sekoga{ pravel. inaku }e vi letne glavata. mi se ~ini ~udno za{to porano nema{e takov obi~aj. smetaj}i verojatno deka }e bidam le`eren vo slu`bata. a i vistinski dokaz s# do doa|aweto na vlast na gospodarot Anxelo. toga{ mojata . ne se pla{i od ni{to. Zna~i izvr{ete si ja dol`nosta. ba{ go boli za s#.524 Vilijam [EKSPIR koga go pravi mnogu krupna yverka. Vo zatvorot ima{e celosna sloboda. da ~ueme. Vojvodata Mu treba pouka. [to ima. i~ ne mu e gajle. mi ja ostri budnosta so ovoj nevoobi~aen pottik.

za da go otstranam sekoj va{ somne`. (Poka`uva pismo) Pogledajte gospodine. Temni~arot Anxelo gi ima videno i obajcata. ovde se rakopisot i pe~atot na vojvodata.Tante za kukurigu 525 stara ume{nost me mami. osven blagodarnost i nagrada. Istri`ete mu ja glavata i podvrzete mu ja bradata. Klaudio. Vojvodata Temni~arot Kako mo`am da go storam toa koga vremeto istekuva. Vojvodata @imi zakletvata {to sum ja dal na mojot red. Odlo`ete go pogubuvaweto. mrtovecot mnogu go menuva likot. vie znaete deka ova obi~no se pravi. Vojvodata Ovde se najavuva vra}aweto na vojvodata: pro~itajte go toa podocna koga }e imate Dali bi smetale deka ne ste napravile prestap ako vojvodata ja odobri va{ata postapka kako pravi~na? Temni~arot Samo kolku e toa verojatno? Vojvodata Ne deka e verojatno tuku e sigurno. gospodine. rokot mi e utvrden. dobar o~e. . pa ka`ete deka posledna `elba na osudenikot bila pred smrt da go istri`at. ni mojata besprekornost. ni moeto uveruvawe ne mo`at lesno da ve omeknat. Neka utrovo Bernardin bide poguben a negovata glava ispratena pred Anxelo. a imam jasen nalog pod zakana so smrt glavata da ja ispora~am pred o~ite na Anxelo? Ako otstapam makar i malku }e me snajde sudbinata na Klaudio. Vojvodata Temni~arot O. ve molam da mi ostavite samo ~etiri dena rok. }e se zalo`am protiv toa so mojot `ivot. navle~ete na Gi prepoznavam i toa i toa. ve molam postapete kako {to vi velam. gi znaete i negovata raka i negoviot pe~at. a dotoga{ vedna{ treba da mi napravite edna opasna usluga. pa ni mojata obleka. No bidej}i gledam deka se pla{ite. a vie mo`ete i da pripomognete. }e otidam podaleku od {to planirav. ne se somnevam vo toa. Za da vi dadam mo`nost ova da go sfatite kako {to treba. Vie. vi se molam? sebe i ne{to drugo. }e se potpram drsko na svojata ume{nost pa {to }e bide neka bide. ama ova e protiv mojata zakletva. Temni~arot Prostete. Temni~arot A kako. za ~ie pogubuvawe dobivte nalog. No. `imi svetecot komu mu slu`am. Vojvodata Dali mu se zakolnavte na vojvodata ili na zamenikot? Temni~arot Vojvodata Nemu i na negovite zamenici. Ako so ova. pa }e ja otkrie izmamata. ne e ni malku pove}e vinoven pred zakonot odo{to Anxelo koj{to kaznata mu ja izre~e.

Prvin. Site te{kotii lesno se re{avaat koga se znaat. ]e go ispovedam i }e go razre{am od grevovite vedna{. silexija na me~ i kama. toga{ |umbirot ne se baral mnogu za{to site stari babi izumrele. Vo niv de se veli deka vojvodata umrel.) Mraza~ Bratko. zaradi nekoi ~etiri topovi svila vo boja na praska koi sega go raspraskaa do pita~ki stap. pa majstor Se~i-begaj. (Izleguvaat. pa mladiot majstor Bog-da~uva. zatvoren e poradi nakusuruvawe na mu{teriite so temno`olta hartija i star |umbir. ve}e se razdeni. pa hrabriot majstor Vrvka-od-~evli. od toa nema ni{to. de deka negde se zamona{il. Ne ~udete se mnogu kako ova e mo`no.526 Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguva Pompej. Pogledajte. se pojavi yvezda i mu dade znak na ov~arot. pa diviot Polu-bure {to go probode Kazan i mislam u{te ~etiriesettina drugi. pa upatete go na podobro mesto. pa majstor Za-vlakno-zlato i majstor Umrev-od-glad. dovedi go ovde Bernardin. (Vleguva Mraza~. Odime. ve~niot patnik. megdanxijata. Potoa tuka e eden majstor Fiasko. no za sre}a. no ova }e vi vnese apsolutna re{enost. od {to izvlekol }ar pet marki. Povikajte go xelatot i neka mu se se~e glavata na Bernardin. S# u{te ste v~udovideni. site golemi ala{verxii vo na{iot zanaet. Potoa tuka ni e i mladiot Kec-na-banka . na tu`ba od majstor Trino`ici. ^ovek bi rekol deka e vo ku}ata na samata gospo|a Azdisana. a sega stanati ‘Podajte za boga’. tuka e mladiot majstor Brzo{ilo. pa tuka vi e i mladiot Lezet-me{e {to go ubi pohotniot Treseno-blago. Ova Anxelo ne go znae bidej}i tokmu deneska dobiva pisma so ~udna sodr`ina. s# na s# 197 funti. trgovec so tkaenina. Pompej Majstore Bernardin! Razbudete se da ve obesat! Majstore Bernardin! Mraza~ Ej! Bernardin! slobodno vreme i }e vidite deka toj vo rok od dva dena }e bide ovde. bidej}i ovde se nao|aat mnogu od nejzinite stari mu{terii. Raka na srce.) Pompej Taka se odoma}iniv ovde {to se ~uvstvuvam ko da sum vo onaa na{a esnafska ku}a.) .

Tante za kukurigu

527
Mraza~

Bernardin (Od nadvor) Grlata da vi se krastosaat, da dade bog! Koj se dere taka! Koj ste vie? Pompej

Navistina gospodine, bi sakal {to pobrgu da se nurnete vo molitva za{to, gledajte, nalogot stigna. Bernardin

Va{i prijateli, gospodine; xelati. Treba da bidete dobri gospodine, da stanete i da odite na nebo! Bernardin Mar{ da ve nema, gadovi, sikter! Mi se spie. Mraza~ Re~ete mu deka mora da se rasoni i toa vedna{. Pompej Ve molam, majstore Bernardin, bidete buden dodeka ve obesime a potoa spijte kolku {to sakate. Mraza~ Odi kaj nego i izvle~i go!

Gadu, piev cela no}; ne sum podgotven za toa. Pompej U{te podobro, gospodine; za{to toj {to piel cela no}, pa go obesat rano na sabajle, posle mo`e da spie ko zaklan cel den. (Vleguva vojvodata prepraven na monah.) Mraza~ Eve, gospodine, vi doa|a duhovniot tatko. U{te misli{ deka ni e do {ega? Vojvodata Gospodine, podbodnat od milosrdie, a na vesta kolku brzo treba da go napu{tite svetov, dojdov da ve posovetuvam, da ve ute{am i da se pomolam so vas. Bernardin

Pompej Doa|a, gospodine, doa|a. Slu{am kako {u{ti slamata pod nego. Mraza~ Dali sekirata e na pewu{ka, brat? Pompej Naostrena e gospodine, samo treba da se zamavne. (Vleguva Bernardin.) Bernardin Pa Mraza~, {to sakate od mene? E taka pop~e, ama nema. Piev cela no} ko netokmu i mi treba pove}e vreme da se podgotvam. Ako ne, }e treba mozokot da mi go isturat so cepenica. Deneska ne mi se umira, pa crknete ako sakate. Vojvodata O, gospodine, morate; zatoa, ve molam, naso~ete go pogledot kon patot {to vi pretstoi. Bernardin Se kolnam deka nema da umram deneska, pa ako sakate ubeduvajte me do utre sabajle.

528
Vojvodata Ama vi se molam Bernardin

Vilijam [EKSPIR

nalo`en od Anxelo. Gledajte ova da se stori i da se isprati spored zapovedta, a jas }e probam da go nagovoram jadnikov dobrovolno da umre. Temni~arot Ova, dobar o~e, }e se izvr{i vedna{. No Bernardin mora popladnevo da umre; no {to da pravime so Klaudio za da se spasam od opasnosta {to mo`e da me snajde ako se doznae deka e `iv? Vojvodata Napravete vaka: skrijte gi tajno i Bernardin i Klaudio. Pred dvapati sonceto da ugree jasno nad svetot dolu, }e se najdete vo bezbednost. Temni~arot

Nema {to da mi se molite. Ako imate ne{to da mi ka`ete, dojdete vo mojata }elija, za{to deneska ottamu ne mrdam. (Si zaminuva.) Vojvodata Nepodgotven ni za `ivot ni za smrt. O, du{o so kameno srce! Po nego; donesete go da umre. (Izleguvaat Mraza~ i Pompej.) (Vleguva Temni~arot.) Temni~arot Pa kako vi izgleda zatvorenikot? Vojvodata

Vi se pokoruvam po svoja volja. Su{testvo nepodgotveno, neprikladno za smrt; da se isprati na onoj svet so vakva du{a bi bilo grev. Temni~arot Ovde vo zatvorov, o~e, utrovo umre od smrtonosna treska eden Dubrov~anec, mnogu zloglasen pirat, ~ovek na ista vozrast so Klaudio, so brada i glava sli~ni na negovite. Kako bi bilo da go ostavime nesre}nikov dodeka ne se re{i samiot a zamenikovata volja da ja zadovolime so likot na Dubrov~anecot na Klaudio sli~en? Vojvodata Eve ja glavata; samiot }e ja odnesam. O, neboto tuka vme{alo prsti. Nalog dajte vedna{; istekuva rokot Vojvodata Brgu, dajte nalog i glavata ispratete ja kaj Anxelo. (Izleguva Temni~arot.) Sega }e napi{am do Anxelo pisma temni~arot }e mu gi odnese - od niv }e doznae deka nabli`uvam kon doma, i deka moram so nalozi mnogu krupni javno da vlezam v grad. Od nego }e baram da me do~eka kaj posvetenata ~e{ma kilometar i pol pod gradot, a od tamu ladnokrvno i na dobro odmeren na~in so Anxelo }e postapime. (Vleguva temni~arot so glavata na Dubrov~anecot.) Temni~arot

Tante za kukurigu

529
Vojvodata

Vojvodata Taka e dobro. Vratete se vedna{, bidej}i imam da vi soop{tam ne{ta koi, osven vas, nikoj ne smee da gi slu{ne. Temni~arot

Mo`no e i ba{ e taka. Bidete mudra, }erko, vo trpenieto. Izabela O, odam kaj nego o~ite da mu gi iskopam!

Letam. Vojvodata Izabela Nema da ve primi. (Od nadvor) Ej! Javete se! Izabela Vojvodata Glasot na Izabela. Dojdena e da ~ue dali pomiluvaweto za brat & stigna; no nema da & ka`am zaradi nejzino dobro, za koga najmalku o~ekuva, po te{kiot o~aj ko uteha bo`ja da & dojde. Izabela (Od nadvor) O, so va{ dopust! (Vleguva Izabela.) Vojvodata Dobro utro, ubava i blagorodna }erko. Izabela Poubav e blagoslovot {to od svet ~ovek kako vas doa|a. Dali zamenikot go prati pomiluvaweto za brat mi? Vojvodata Toj go oslobodi, Izabela, od svetot. Glavata mu e otse~ena i ispratena kaj Anxelo. Izabela O, zarem e mo`no? (Pla~e) Jaden Klaudio! Prokleta Izabela! Svetu nepraveden! Proklet da si za na vek Anxelo! Vojvodata Ova ne go boli, nitu vie imate korist. Zatoa, nemojte taka; vo bo`ji race va{ata rabota predajte ja. Vnimavajte {to }e vi re~am, a vo sekoe zbor~e ~ista vistina }e ima. Vojvodata utre si doa|a doma - nemojte, izbri{ete gi solzite - eden sobrat moj i ispovednik negov ova mi go ka`a. Ve}e im javi za istoto na Eskalo i Anxelo koi se podgotvuvaat na porti da go sretnat, za tamu da mu ja predadat vlasta. Ako mo`ete mudrosta da ja naso~ite va{a vo pravecot po koj sakam rabotite da te~at, }e imate mo`nost da go razobli~ite gadot, da go ispolnite vojvodata so voshit, srceto so odmazda da go zadovolite i so op{ta po~it da se zdobiete. Izabela ]e pravam kako {to velite vie. Vojvodata Pismovo, toga{, dajte mu go na monahot Petar, onoj {to me izvesti za doa|aweto na vojvodata.

530

Vilijam [EKSPIR

Ka`ete mu deka ve~erva sakam da dojde vo ku}ata na Marijana. ]e go zapoznaam dobro so va{ata i nejzinata rabota a toj pred vojvodata }e ve izvede, a vie Anxelo toga{ bespo{tedno optu`ete go. [to se odnesuva do mene, edna zakletva me vrzuva sveta pa }e bidam otsuten. (& go dava pismoto) So ova pismo pojdete. Soprete gi ovie {tiplivi vodi so mirno srce. Vo redot moj ne veruvajte ako od patot va{ skr{nam. (Vleguva Lu~io.) Koj e ovde? Lu~io Dobra ve~er. O~e, kade e temni~arot? Vojvodata Ne e tuka, gospodine. Lu~io O ubava Izabela, srceto mi blednee koga gledam deka o~ite ti se crveni. Mora da si trpeliva. Prinuden sum da ru~am i ve~eram voda i trici; ni za `iva glava ne smeam mevot da go polnam; edno hranlivo jadewe pa i jas }e doteram do tamu. No velat vojvodata se vra}a utre. @imi vera, Izabela, go sakav brat ti. Da be{e stariot, nastran liljak, vojvodata, doma, a ne vo nekoi mra~ni sokaci, toj }e be{e `iv. (Izleguva Izabela.) Vojvodata Gospodine, vojvodata ni pet pari ne dava za ona {to go govorite; no dobroto e {to toj voop{to ne `ivee tamu. Lu~io O~e, ti ne go zne{ vojvodata tolku dobro kako jas. Toj e pogolem `enkar od {to

misli{. Vojvodata Za ova eden den }e odgovarate. Zbogum. Lu~io ^ekaj, ~ekaj! ]e dojdam so tebe. ]e ti ka`uvam ubavi bajki za vojvodata. Vojvodata Ve}e za nego mi iznaprika`avte edno ~udo raboti, gospodine, ako se taka kako {to velite; ako ne se, toga{ milion u{te da mi ka`ete nema da bidat dosta. Lu~io Edna{ izlegov pred nego zatoa {to na edna devojka & napraviv dete. Vojvodata Takvo ne{to ste storile? Lu~io Da, navistina storiv; ama morav da odre~am. Inaku }e me o`enea so taa skapanica. Vojvodata Gospodine, va{eto dru{tvo pove}e go zasmejuva ~oveka odo{to mu pri~inuva ~est. Ostanete so zdravje. Lu~io @imi vera, odam so tebe do krajot na ulicata. Ako muabetot za bludot ne ti odgovara, }e nastojuvam da zboruvame {to pomalku za toa. Ne, o~e, jas sum ti ne{to kako krle`: a se zaka~am, ne se otka~uvam. (Izleguvaat.)

Tante za kukurigu Scena 4
(Vleguvaat Eskalo i Anxelo.) Eskalo Sekoe pismo {to go napi{a go pobiva{e prethodnoto. Anxelo I toa na sovr{eno nesoodveten i smeten na~in. Negovite postapki mnogu li~at na nastap na ludilo. Da se molime na boga razumot da ne mu e pomaten. I zo{to na porti da go ~ekame i tamu da mu ja primopredademe vlasta? Eskalo Ne znam. Anxelo I zo{to toa da go objavime na eden ~as pred negovoto pristignuvawe pa da mo`e sekoj, ako bara da se ispravi nekakva nepravda, da podnese molba na ulica? Eskalo Toj iznesuva svoi pri~ini za toa - da mo`e site `albi da gi razgleda pa da n# oslobodi od podocne`nite optu`bi koi posle toa, }e nemaat zakonska sila protiv nas. Anxelo Pa ubavo, toga{ dajte, ve molam, proglas. Utre izutrina }e dojdam kaj vas da ve viknam. Izvestete gi site lu|e po red i ~in {to treba da go do~ekaat. Eskalo Dobro, gospodine. A sega zbogum.

531
Anxelo

Dobra no}. (Izleguva Eskalo.) ^inov me izrezili do kraj, me napravi jalov i tap za sekoj potfat. Od nevinosta li{ena moma i toa od visok golemec {to sproveduva zakon tokmu protiv toa! Sramot nejzin ne`en da ne ja spre~uva za gubitokot devstven da trubi, bi mo`ela epten da me iskamfuzi! Razumot ja dr`i, sepak, bidej}i steknav takva doverba i tolkav ugled {to niedna poedine~na hula ne mi mo`e ni{to ami samo hula~ot go valka. Treba{e da go ostavam vo `ivot, samo da ne mislev deka divata negova mladost, opasno nastrvena, mo`e edna{ po odmazda da dojde {to so tolku sramotna cena, sramoten `ivot taa otkupi. Pa sepak, kamo `iv da be{e. Bo`e, {tom edna{ du{ata si ja ogre{il ve}e, kolata nadolu ti trgnuva, sakal ti ili ne}el. Izleguva.

532 Scena 5

Vilijam [EKSPIR Scena 6
(Vleguvaat Izabela i Marijana.) Izabela Vojvodata

(Vleguvaat vojvodata, vo svojata obleka i monahot Petar.)

Vra~ete gi pismata koga }e dojde vreme. Temni~arot namerata na{a i planot gi znae koga }e trgne rabotata, dr`ete se do upatstvata {to vi gi dadov, imaj}i go vo vid na{iot naum, iako ponekoga{ }e mora ovde onde da skr{nite vo zavisnost od tekot na ne{tata. Odete do domot na Flavij, i ka`ete mu kade sum. Prenesete isto i do Valentin, Roland i Kras. Neka trubite do portite gi donesat no prvin Flavij neka dojde vamu. Monahot S# }e se sredi najbrzo {to mo`e. (Izleguva.) (Vleguva Varij.) Vojvodata

Mrazam od okolu da zboruvam vistinata ~ista bi ja ka`ala, no, vsu{nost, vie bi trebalo da go obvinite, no sovet primiv vaka da postapam za, kako {to veli, vistinskata namera da se skrie. Marijana Pravete {to toj }e vi ka`e. Izabela Osven toa, veli ne trebalo da se ~udam ako me napadne na smetka na drugata strana, lek bil toj gor~liv za ishodot sladok. (Vleguva monahot Petar.) Marijana Kamo monahot Petar Izabela

Ti blagodaram, Varij; mnogu brzo dojde. Dojdi da pro{etame. U{te prijateli na{i }e n# pozdravat podocna. Blagoroden moj Varij! (Izleguvaat.)

^ekajte, ve molam; monahot eve ide. Monahot Petar Ajde; vi najdov najpogodno mesto na koe tolku }e mu pa|ate na vojvodata v o~i {to ne }e mo`e da ne ve zabele`i. Dvapati ve}e trubite se oglasija. Site blagorodni gra|ani od ugled ve}e stojat na porti a samo {to ne pristignal i vojvodata; zatoa, ajde da odime, ajde.

^in PETTI
Scena 1
(Vleguvaat od edna strana Vojvodata, Varij so pridru`ba, a na druga Anxelo, Eskalo, Lu~io, gra|ani i slu`benici.)

Vojvodata (Na Anxelo) Dobar moj rodnino, dobro ve najdovme. (Na Eskalo) Star moj i veren prijatelu, milo ni e {to ve gledame. Anxelo i Eskalo Sre}no ni do{le, va{e veli~estvo. Vojvodata Na obajcata edno golemo i srde~no fala. Za vas se raspra{uvavme i slu{avme tolku dobro za va{ata pravi~nost {to srceto na{e ne mo`e da se vozdr`i pa blagodarnost javno vi oddava, kapar za nagradata {to sledi. Anxelo

morate kraj nas da odite od drugata strana, dva stolba ste mi vie. (Odat napred.) (Vleguvaat monahot Petar i Izabela.) Monahot Petar Sega vi e vreme. Kleknete i govorete glasno. Izabela (Kleknuva) Pravda, o vojvodo kralski! Pogledot vtren~ete go vo edna obespravena - sepak bi rekla, devojka. Blagoroden knezu, ne obes~estvuvajte si go vidot gledaj}i vo ne{to drugo, duri `albata moja pravi~na ne ja slu{nete i dodeka mene ne mi dadete pravda, pravda, pravda, pravda! Vojvodata

Vie s# posilno me obvrzuvate. Vojvodata O, zaslugata va{a nasekade e~i i grev bi storil da ja zaklu~am vo tajnite agli na moeto srce, koga zaslu`uva izlivawe vo bukvi od bronza, utvrden kastel protiv zabot na vremeto i mrakot na zaboravot. Dajte mi raka, za podanicite da vidat i za navek da znaat deka nadvore{nite znaci na qubeznost seta vnatre{na naklonost ja objavuvaat. Prijdete, Eskalo, Vo {to e nepravdata? Koj vi zgre{il? So {to? Bidete kratki. Gospodarot Anxelo }e vi dade pravda. Nemu slu~ajot iznesete mu go. Izabela O knezu mo}en, me terate od sotonata pravda da baram. Slu{nete me li~no oti ona {to }e go ka`am ili na glava }e mi padne ako verba ne mu se dade ili }e ve prinudi seta krivda napravena vrz mene, da ja le~ite. Slu{nete

534
me, o, slu{nete me, slu{nete me! Anxelo

Vilijam [EKSPIR

Gospodaru, se pla{am deka taa ne e so site. Me mole{e mene za `ivotot na brat & poguben po sudot na pravdata. Izabela (Stanuva) Po sudot na pravdata! Anxelo I }e govori sega ~udno i polna pelin. Izabela Mnogu ~udno }e govoram, no i vistinoto mnogu. No ne e li ~udno {to ovoj Anxelo go gazi zborot? Ne e li ~udno {to ubiec e toj? Ne e li ~udno, mnogu ~udno {to ovoj Anxelo e prequbni~ki kradec, dvoli~nik i silexija na mominskata ~ednost? Vojvodata ^udno e, iljadapati ~udno! Izabela I ko {to e vistinoto deka Anxelo e toj s# {to govoram e vistinito no i ~udno. Ne, iljadapati e vistinito, vistinata oti }e si ostane vistina s# do denot suden. Vojvodata Trgnete ja od ovde. Kutrata taa, go govori ova za{to se mrdnala od umot. Izabela

deka od umot sum se mrdnala. Ne go smetaj za nevozmo`no ona {to neverojatno samo izgleda. Ne e nevozmo`no, podlec nekoj najlo{ na svetot, da izgleda krotko, seriozno, pravi~no i besprekorno kako Anxelo; taka i Anxelo mo`e, pokraj site ode`di, tituli, maniri i nakit, da bide arhi-apa{. Veruvaj vo ova, knezu kralski, pomalku, toj toa i ne e; no pove}e e koga bi imala pove}e imiwa za lo{oto i zloto. Vojvodata Vo ~esta se kolnam, ako e luda, a luda e velam, deka ludiloto nejzino e sredeno ~udno, pa takva smisla vrzana pravi kakva {to dosega kaj ludak nikoga{ ne sum ~ul. Izabela O vojvodo blagoroden, ne udirajte na toa, ne brkajte go razumot za qubov na nepravdata; tuku razumot neka vi slu`i vistinata da se pojavi kaj{to skriena se ~ini, a nevistinata da se sokrie kaj{to izgleda to~na. Vojvodata Na mnozina {to ne se ludi, pove}e razum im nedostiga. Ka`ete {to imate! Ve slu{am! Izabela Jas sum sestra na eden Klaudio, osuden zaradi blud na smrt pod sekira. Anxelo kaznata mu ja izre~e. Jas, ba{ koga bev na isku{eni~ki ispit za priem me|u kalu|erkite, bev izvestena od brat mi preku eden Lu~io. Lu~io

O knezu, te prokolnuvam, ako verba ima{ deka i druga ima sre}a osven na{ava zemska, ne me otfrlaj tuku - taka so izgovor lesen

Toa sum jas, ako dozvoluvate, knezu. Od Klaudio otidov kaj nea i ja molev

Tante za kukurigu

535
Izabela

sre}ata da si ja proba kaj gospodarot Anxelo belkim taka za jadnikot }e izmoli pro{ka. Izabela Toa e toj, navistina. Vojvodata (Na Lu~io) Nikoj vas ne ve pra{a. Lu~io To~no, gospodaru, no ne me ni povika da mol~am. Vojvodata Toga{, sega ve povikuvam. Zapomnete go ova, molam; a ako nekoga{ imate rabota nekoja svoja toga{ molete se na boga da bidete bez gre{ka. Lu~io Vi garantiram, gospodaru. Vojvodta Garantirajte si sam na sebe; vnimavajte, velam. Izabela Gospodinov ka`a del~e od prikaznata moja Lu~io To~no. Vojvodata Mo`ebi e to~no, no sigurno gre{ite {to zboruvate preku red. (Na Izabela) I, ve molam?

Otidov kaj ovoj gad bluden, zamenikot Vojvodata Ova malku luda~ki zvu~i. Izabela Prostete, ama prikladno e na rabotata. Vojvodata Da, na rabotata! Prodol`ete! Izabela Na kratko, a neva`noto go ostavam na strana, kako go prekolnuvav, kako go molev, mu kle~ev, kako me odbi i kako mu odgovoriv toga{ za{to mnogu dolgo trae{e - za sega so bolka i sram, sramniot kraj da go ka`am. Ne saka{e brat mi da go pomiluva, osven pod uslov telovo negibnato da mu go dadam na negovata neumerena pohota bludna; po borba dolgotrajna, sestrinskoto vo mene ~esta mi ja skr{i, pa mu se dadov. No utroto u{te, strasta zadovolena, toj isprati nalog glavata na brat mi da mu ja se~at. Vojvodata U{te da e taka! Izabela Ne samo {to e taka, tuku epten e taka! Vojvodata Ti ne znae{ {to zboruva{, jadni~ke luda, ili si podbodnata so smislen omraz protiv ~esta negova. Kako prvo, toj vo ispravnosta e bez gre{ka. Kako vtoro, besmisleno e toj so tolkava `estina

536

Vilijam [EKSPIR

da gi goni grevovite {to samiot gi ima. Da zgre{il taka, toj brat ti so sebesi bi go sporedil i od besilka bi go spasil. Nekoj ve namestil. Vistinata priznaj ja i ka`i po ~ij nagovor si do{la da se `ali{. Izabela Ova e s#? Toga{, o, vie blagosloveni slugi nebesni, trpenie podarete mi, za so vreme zloto da se otkrie {to zavitkano e ovde vo drei na ~esta! Bog da ja ~uva va{ata milost od zlo, a jas si odam obes~estena, bez verba vo nikoj! Vojvodata Znam, bi oti{le sega tuku-taka. Stra`a! Odnesete ja v zatvor. (Eden stra`ar zastanuva zad Izabela.) Zarem da dozvolime tolku besramen vior od navredi da se urne vrz onoj {to ni e tolku blizok? Spletki. Koj znae{e za va{iot naum i za ideweto ovde? Izabela Nekoj koj bi sakala da e ovde: otec Ludovik. (Izleguva pod stra`a.) Vojvodata Otec - duh, verojatno. Go znae li nekoj toj Ludovik? Lu~io Gospodaru, jas go znam. Monah {to segde si go pika nosot. Ne mi se dopa|a. Da ne be{e duhovnik, knezu, za nekoi zborovi {to protiv vas gi ka`a, dodeka ne bevte ovde, }e go yviznev da sviri. Vojvodata Zboruval protiv mene? Ama dobar monah! Pa u{te sirotava devojka zlobno ja {ilkal

protiv zamenikot na{! Najdete go vedna{! (Izleguvaat eden ili nekolkumina.) Lu~io Tokmu no}eska, gospodaru, nea i toj monah vo zatvorot gi vidov. Bezo~en monah, nizok monah. Monahot Petar Blagosloveni da ste knezu! Stoev tuka blisku, gospodaru, i slu{av kako u{ite vi gi polnat so nevistini. Kako prvo, `enava, bez tro{ka sram zamenikot vi go napa|a koj{to ja doprel ili damka nekakva & storil kolku nekoj neroden {to ja doprel ili flekosal. Vojvodata I nie isto tolku veruvame. Go znaete li toj Ludovik za kogo taa govori? Monahot Petar Go znam kako svet, pobo`en ~ovek, ne e nizok, nitu pak nosot sekade go pika kako {to za nego re~e gospodinov ovde; i, `imi verava, toj ~ovek nikoga{ ne rekol kako {to se tvrdi lo{ zbor za va{ata milost. Lu~io Rekol gospodaru, i toa najpodlo. Veruvajte mi! Monahot Petar Ubavo, edna{ }e dojde i }e se opravda; no vo migov toj e bolen, gospodaru, od ~udna treska. Samo po negov nalog bidej}i slu{na deka se podgotvuva tu`ba protiv gospodarot Anxelo, dojdov jas ovde da ka`am, nebare toj zboruva, {to vo seto e laga a {to vistina, za {to mo`e

Tante za kukurigu

537
Vojvodata

da se zakolne, za {to na ispit da se stavi koga i da go viknat. Prvo, za ovaa `ena: za da se opravda ovoj blagorodnik vreden, tolku prosta~ki i javno obvinet, taa }e bide pred vas pobiena i toa otvoreno v lice taka {to, na krajot, sama }e priznae. Vojvodata

Vdovica? Marijana Ni toa, gospodaru. Vojvodata

O~e dobar, da slu{neme. (Izleguva monahot Petar.) Zarem ne se smeete na ova, gospodaru Anxelo? O bo`e, kolkava e suetata na {utracite jadni! Stolovi dajte ni. (Nosat stolovi.) Dojdete, rodnino Anxelo, vo ova }e bidam nepristrasen; bidete sami sudija vo rabotata va{a. (Vojvodata i Anxelo sednuvaat.) (Vleguvaat monahot Petar i Marijana pokriena so prevez.) Ova li e svedokot, o~e? Prvin liceto neka go poka`e, a potoa neka zboruva. Marijana Prostete, gospodaru, liceto ne go poka`uvam duri ma`ot mi ne mi ka`e. Vojvodata [to, vie ste ma`ena? Marijana Ne, gospodaru.

Toga{ ne ste ni{to; ni devojka, ni vdovica ni `ena! Lu~io Gospodaru, mo`e e uli~arka, za{to mnogu od niv ne se ni devojki, ni vdovici ni `eni. Vojvodata Zamol~ete go onoj brat! Kamo sre}a da ima pri~ina da blaboti za sebe. Lu~io Dobro, gospodaru. Marijana Gospodaru, priznavam deka ma`ena ne sum bila, a priznavam, istovremeno, deka ne sum moma. Go poznav ma` mi, a ma` mi sepak ne znae deka nekoga{ i toj me poznal. Lu~io Sigurno bil pijan, gospodaru, ne znam {to drugo. Vojvodata

Vojvodata Dali ste devojka? Marijana Ne, gospodaru. Dobro, gospodaru. Bi sakal, zaradi blagosta na mirot, i ti da si pijan. Lu~io

538
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata (Na Anxelo) Ja poznavate ovaa `ena? Lu~io Telesno, veli taa. Vojvodata Zamol~i, brat! Pove}e da ne si pisnal! Lu~io Gospodaru, mora da priznaam deka `enava ja znam; pet godini ima od denot koga za bra~en sojuz se govore{e me|u mene i nea, koj{to propadna, delumno poradi nejzniot veten miraz {to naedna{ se skrati, no glavno poradi glasot {to & izleze deka bila za nikade; vo pette godini tie nitu sum zboruval so nea, ni sum ja videl, niti sum ~ul za nea; vo ~esta se kolnam. Marijana (Kleknuva pred vojvodata) Blagoroden knezu, ko svetlinata od nebo {to sleguva, od ustata zborot, i ko {to vistinata polna e so smisla, a sekoja doblest so vistina, jas sum so svr{uva~ka `ena na ovoj ~ovek tolku cvrsto ko zborovite {to zakletva pravat; a vtornikot no}ta, knezu, vo letnata svoja ku}a toj me pozna i ko `ena. Ako govoram pravo, toga{ od kolena mirno da se krenam, ako ne, toga{, ko mermeren spomenik, neka ostanam ovde, smramorena za navek. Anxelo Do sega se potsmevav samo.

Ova svedo~ewe so Anxelo nema vrska. Marijana Sega }e dojdam do toa, gospodaru. Taa {to nego za prequba go optu`uva so samoto toa i mojot ma` go tu`i, i na tovar tokmu ona vreme mu go stava vo koe, pod zakletva tvrdam, v pregrat go dr`ev so site posledici od qubovta {to se ra|aat. Anxelo Dali i drug, osven mene, taa tu`i? Marijana Ne, kolku {to znam. Vojvodata Ne? Rekovte ma` vi. Marijana Pa da, gospodaru, a toa e Anxelo, koj misli deka znae deka nikoga{ ova telo ne go poznal, no znae, misli, deka go poznal teloto na Izabela. Anxelo ^udno obvinenie. Poka`i go tvoeto lice. Marijana (Go otkriva liceto) Ma` mi mi nareduva; maskata ja vadam. Ova e toa lice, Anxelo surov, za koe nekoga{, se kolne{e, deka vredi da se gleda. Ova e rakata koja cvrsto vo svojata ja stegna, so zakletva koga go potvrduva{e dogovorot bra~en. Ova e teloto koe Izabela od obrvrskata ja spasi pa tebe ti se dade vo ku}ata letna a si misle{e deka e nejzino.

Tante za kukurigu

539
Eskalo

Sega, gospodaru, dajte cela pravda da ja vidam, trpenieto mi e pred kraj. Navistina gledam deka ovie slabi, kusoumni `eni se samo orudie na nekoja mnogu pomo}na raka koja na ova gi podbodnala. Mo`nost dajte mi knezu, da go najdam {ilka~ot. Vojvodata (Stanuva) Da, od srce i po va{a volja da gi kaznite. - Ti o~e budalest i ti rasipana `eno zdru`ena so taa {to si zamina, misli{ li deka zakletvite tvoi, pa makar vo sekoj svetec po red da si se kolnela, se dovolen dokaz protiv vrednosta negova i ugledot negov koi ve}e bile isku{uvani? Vie, ~esen Eskalo, sednete so rodninata moj; pomognete mu ve{to na videlo da ja istera zaverava i izvorot nejzin. I nekoj drug monah gi podbodnuval. Vedna{ najdete go. (Eskalo sednuva.) Monahot Petar Kamo da e ovde, gospodaru, za{to toj navistina gi podbodna `enive da se `alat. Temni~arot va{ znae kade prebiva to~no, toj mo`e da go dovede. Vojvodata (Na nekolkumina) Odete, storete go toa vedna{. (Izleguvaat nekolkumina.) (na Anxelo) A vie, blagoroden moj rodnino, i imatelu na doverbata na{a, bidej}i vi e va`no rabotava da ja isterate do kraj, so nanesenite navredi vrz vas, po najdobar naum postapete. Mene, za kratko, }e me nema, a vie ne mrdajte od ovde dodeka so klevetnicite ne se presmetate.

Gospodaru, do kraj rabotata }e ja isterame. (Izleguva vojvodata.) Gospodine Lu~io, neli rekovte deka ovoj otec Ludovik bil ne~esen ~ovek? Lu~io Kamilavkata ne go pravi monahot monah; ~esen samo po dreite; ~ovek koj{to mnogu lo{o govore{e za vojvodata. Eskalo ]e ve zamolime da ostanete ovde dodeka toj ne dojde, za potoa so ova da go naterate vo tesno. ]e izleze deka ovoj monah ti e nekoj fin brat! Lu~io Ni pomalku ni pove}e od koj bilo vo Viena, vi tvrdam. Eskalo Viknete ja taa Izabela povtorno ovde; sakam da zboruvam so nea. (Izleguvaat nekolkumina.) (Na Anxelo) Ve molam, gospodaru, dozvolete mi jas da postavuvam pra{awa. ]e vidite kako }e ja sredam. Lu~io Ne poarno od nego, barem kako {to samata veli. Eskalo Mislite? Lu~io Navistina, gospodine, mislam ako privatno ja sredite, vedna{ }e vi priznae; verojatno javno }e & bide sram.

540
Eskalo

Vilijam [EKSPIR

Vojvodata ^est na va{eto visoko mesto, a ~est ~esto i na sotonata mu se oddava pred tronot negov ognen. Kade e vojvodata? Toj treba da me ~ue. Eskalo Vojvodata sme nie i nie }e ve ~ueme. Govorete po pravo. Vojvodata

Od okolu }e ja napipuvam, da ne znae {to imam na um. Lu~io Taka se pravi toa; za{to `enite se najlesni na polno}. (Vleguva Izabela pod stra`a.) Eskalo Prijdete, ve molam; ovde ima edna dama koja go pobiva s# ona {to go rekovte. (Vleguvaat vojvodata, prepraven na monah, so kamilavka na glava i temni~arot.) Lu~io Gospodaru, eve go nikakvecot za kogo vi govorev, eve go so temni~arot. Eskalo Tokmu na vreme. Ne zboruvajte so nego dodeka ne ve povikame. Lu~io ]e mol~am kako mrtovec. Eskalo (Na vojvodata) Dojdete, gospodine, dali vie gi nateravte `enive da go naklevetat gospodarot Anxelo? Tie priznaa deka ste bile vie. Vojvodata Ne e to~no.

Ili bez strav, barem. (Na Izabela i Marijana) No, o, kutri du{i, zarem od lisica dojdovte da barate jagne? Poarno re~ete dobra no} za va{ata pravda. Vojvodata go nema? I va{ata pravda ja nema. Nepravi~en e vojvodata {to odbil da sudi po javnata va{a tu`ba, a sudeweto pu{til da go vodi podlecot protiv kogo se `alite. Lu~io Ova e podlecot, apa{ot za kogo vi govorev. Eskalo O monahu nepre~esen, monahu nesvet! Malku li ti be{e {to `enive gi natera doblesniov ma` da go rezilat, pa sega u{te so pogana usta i toa pravo nemu v lice podlec go narekuva{ i u{te preku nego i vojvodata go ~epka{, obvinuvaj}i go za nepravi~nost? Vodete go vedna{; na trkalo so nego. Del~e po del~e od vas }e kineme ama }e otkrieme {to ste ponietile. Kako rekovte, ‘nepravi~en’? Vojvodata

Eskalo Kako? Znaete kade ste? Oladete malku. Vojvodata ne smee ni prst da mi otkine kako {to ne smee svoj da si otkorne. Ne sum podanik negov, niti sum od ovde. Rabotata moja e da gledam {to se slu~uva ovde vo Viena, vo koja vidov

Tante za kukurigu

541
Lu~io

kako rasipanosta klokoti i vrie i od umot nadvor pretekuva; zakoni za sekoj prestap ima, no poddr`ani se kolku i propisite strogi {to ko opomenite po berbernicite visat, pove}e za potsmev odo{to za po~it. Eskalo Kleveta kon dr`avata! Vodete go v zatvor!

O, ti prokletio niska! Zarem ne te vle~ev za nos zaradi ona {to go vele{e? Vojvodata Se kolnam deka go sakam vojvodata kako sebesi. Anxelo

Anxelo [to imate vie protiv nego da iznesete, gospodine Lu~io? Neli ova e ~ovekot za kogo govorevte? Lu~io Toj e, gospodaru. - Elate vamu, gospodine ]ela. Me poznavate? Vojvodata Ve pametam, gospodine, po zvukot na va{iot glas.Se sretnavme vo zatvorot za vreme na otsustvoto na vojvodata. Lu~io ^ekajte, gospodine, ~ekajte malku. Aha, taka zna~i? A dali pametite {to govorevte za vojvodata? Vojvodata Kako ne bi pametel, gospodine. Lu~io Zna~i pametite, gospodine, taka? Pa dali vojvodata e `enkar, {utrak i kukavica, kako {to toga{ velevte za nego? Vojvodata Vie bi morale, gospodine, da me zamenite so sebe pred zborovive da mi gi piknete v usta. Vie navistina taka rekovte za nego a i u{te pove}e i u{te polo{o. Anxelo [to, dava otpor? Pomognete mu, Lu~io. Lu~io (Na vojvodata) Ajde, gospodine; ajde, gospodine; gospodine! Poleka malku, gospodine! [to, }elav eden, la`liv apa{, morate da nosite kamilavka, a? Poka`ete go toa va{e podle~ko lice, ~uma da ve sotre! Poka`ete go toa va{e ovco-lapa~ko lice, pa toga{ neka malku ve obesat! [to, ne saka da se izvadi? (Toj ja istrgnuva kamilavkata na monahot pa se otkriva liceto na vojvodata. Anxelo i Eskalo stanuvaat.) So takvi ne treba ni da se razgovara. Vodete go v zatvor. Kade e temni~arot? Nosete go v zatvor. Okovajte go vo prangi. I neka mol~i. Vodete gi i ovie `eni{ta a i site drugi {to {uruvale so ova dru{tvo. (Marijana ja stanuvaat i ja vodat pod stra`a.) (Temni~arot go fa}a vojvodata za ramo.) Vojvodata Sega podlecov poleka se potpiknuva, da ja zata{ka rabotata, otkako predavni~ki se iznalaja. Eskalo

542
Vojvodata

Vilijam [EKSPIR

ovaa `ena? Anxelo Bev, gospodaru. Vojvodata Zemi ja i ven~aj ja vedna{. Monahu, vie ceremonijata napravete ja; a potoa ovde vratete se. Vie, temni~aru, pojdete so nego. (Izleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Eskalo

Ti si prviot apa{ na svetot {to proizvede vojvoda. Temni~aru, kako prvo, za ovie blagorodni trojca garancija davam. (Na Lu~io) Ne begajte, gospodine, monahot ima u{te ne{to so vas da razgovara. Dr`ete go! Lu~io Ova }e ispadne malku polo{o od besewe. Vojvodata (Na Eskalo) Ona {to go rekovte, vi go prostuvam. Sednete. Mestoto }e mu go zememe nemu. (Eskalo sednuva.) (Na Anxelo) Gospodine, so va{a dozvola. (Go zema stolot na Anxelo.) Ima li vo tebe zborovi, duh, drskost da ti se najdat pri raka? Ako ima{, na toa potpri se duri mojot iskaz se slu{a ama nemoj podolgo od toa. Anxelo

Gospodaru, pove}e me ~udi {to toj ~esta si ja urna od {to sum voshiten od ~udava. Vojvodata Dojdete ovde, Izabela. Va{iot monah sega e knez. Ko {to bev toga{ veren i posveten na rabotata va{a, taka i sega, za{to oblekata srceto ne go menuva, s# u{te na usluga vi stojam. Izabela

O gospodaru moj stra{en, treba da bidam zlostornik pogolem od mojot zlostor koga bi smetal deka e mo`no da bidam neotkrien, bidej}i gledam, deka ko bo`ja sila, va{ata milost nadgleduvala s# {to pravam. Zatoa, dobar knezu, neka dolgo ne mu se sudi na mojot sram, tuku priznanieto moe neka bide seta istraga moja. Edinstvenata milost za koja ve molam e presuda brza i ko posledica od nea - smrt. Vojvodata Dojdete ovde, Marijana. (Na Anxelo) Ka`i, dali be{e svr{en so

O prostete mi, {to jas, podanik va{, ne poznavaj}i go va{eto veli~estvo, vi zadadov tolku maki. Vojvodata Prosteno vi e, Izabela. A sega, devojko mila, i vie milost nam dajte ni. Smrtta na brat vi, znam, ukma na srce vi pravi i mo`e se ~udite zo{to tolku tainstven bev nastojuvaj}i `ivotot da mu go spasam a ne ja poka`av vedna{ svojata prikriena vlast tuku go pu{tiv da strada. O devojko najmila, mojot naum negovata brza smrt go spre~i za koja mislev deka pobavno }e odi.

Tante za kukurigu

543

Ama v mir neka po~iva! Poaren e `ivotot koga stravot od smrtta }e se pregrmi, od `ivotot poln strav i trepet. Ute{ete se {to na brat vi vakva sre}a mu e dadena. Izabela Dobro, gospodaru. (Vleguvaat Anxelo, Marijana, monahot Petar i Temni~arot.) Vojvodata

toj brak go smetav za soodveten; inaku obvinuvaweto za onoj blizok odnos, mo`e `ivotot va{ da go oskverni i lesno da ja goltne idninata {to vi doa|a. Za{to imotot negov, iako po zaplenuvaweto stanuva na{ samo, vam, na ime na vdovi~ka izdr{ka, vi go otstapuvame za podobar da si kupite ma`. Marijana O gospodaru mil, niti drug, niti podobar ma` sakam. Vojvodata

Na ovoj novo`enet ~ovek {to prio|a ovde, ~ii me~ti valkani ~esta va{a, hrabro braneta, ja navredija, mora da mu prostite zaradi Marijana; no bidej}i brat vi go osudi - vr{ej}i na toj na~in dvoen zlostor vrz svetata nevinost i vrz vetuvaweto svoe povrzano so ova, `ivotot na va{iot brat zakonskata pravda na cel glas vika sekade da se ~ue, a vika duri i samiot toj: ‘Anxelo za Klaudio, smrt za smrt’. Izbrzanosta so izbrzanost se vra}a, samovolieto samovolie si bara; za ova tenxer~e, vakvo kapa~e, za tante - kukurigu. Oti, vinata tvoja, Anxelo, tolku na videlo dojde, {to odrekuvaj ja kolku saka{, taa sekoja olesnitelnost, ti ja odrekuva. Te osuduvame na smrt pod sekirata ista pod koja Klaudio pojde i so ista takva itnost. Vodete go. Marijana O, gospodaru moj milozliv, zarem ma` mi dadovte samo za potsmev? Vojvodata Va{iot ma`, ma` za potsmev vi dade. Soglasuvaj}i se ~esta va{a da se spasi,

Ovoj popusto go barate; tuka sme na ~isto. Marijana Gospodaru blagoroden Vojvodata Ne ma~ete se xabe. Pod sekira nosete go. (Na Lu~io) A sega vie, gospodine. Marijana (Kleknuva na kolena) O gospodaru dobar! Izabelo slatka, pridru`ete mi se; kolenata pozajmete mi gi va{i pa vo idninata {to ide, cel preostanat `ivot samo vam }e vi slu`am. Vojvodata Ja nagovarate protiv sekakva smisla. Ako klekne i pobara milost, duhot na brat & od mermerniot grob }e stane i so u`as }e ja odvle~ka. Marijana Izabela, slatka Izabela, kleknete samo so mene.

Mislata ne e delo. ne velete ni{to. Izabela. ako vi e po volja. (Izleguva tmeni~arot. Vojvodata Imavte li poseben nalog za ~inot? @alam {to ~ovek tolku u~en i umen kako vie. inaku. Bidej}i e taka. Izabela (Kleknuva) O. po nalog nezvani~en treba{e da umre. gledajte. Marijana Samo misla. Stanete. no ne znaev. velam. po~nav da se kaam. ostavete go vo `ivot. ^inot na Anxelo pak. gospodaru. a namerata e samo misla. prvo od krvta vrela zaveden a potoa li{en od zdrav razum. gospodaru golem. ja zaslu`iv kaznata i sega samo za nea molam. gospodaru {tedar.544 Vilijam [EKSPIR Racete krenete gi. dokaz za toa e {to v zatvor eden ~ovek go ostaviv v `ivot koj{to.) Prostete. S# jas } e ka`am. na osudeniov ~ovek ko brat mi da e `iv. i treba da se zakopa ko namera samo {to na polpat nastradala. Anxelo. Predajte gi klu~evite. vo maska i Xuliet. Vojvodata Kamo i so Klaudio da postapevte taka. i jas mislev deka e gre{ka. ne ja postigna opakata namera svoja. Temni~arot. Vojvodata Koj e toj? Temni~arot Se vika Bernardin. Odete i dovedete go. Temni~aru. (Vleguvaat Bernardin. O.) . gospodaru. a koga podrazmisliv. Anxelo @alam {to tolkava predizvikav taga. (Marijana i Izabela stanuvaat. Vojvodata Od dol`nosta zatoa ve razre{uvam. kako se slu~i Klaudio da umre vo nevoobi~aen ~as? Temni~arot Zapoved takva primiv. samo poraka po glasnik. tolku nisko padna. Tolku dlaboko toa mi gi kine pokajni~kive gradi {to pove}e molam za smrt odo{to za milost. {to ni izgledavte vezden. Sakam da go vidam. Eskalo Vojvodata Molbite va{i ne vredat. Temni~arot So smrt }e ja plati smrtta na Klaudio. zarem nema so mene da kleknete? Vojvodata Temni~arot Ne. Brat mi so pravo be{e kaznet za deloto {to go stori.) Sega se setiv na u{te eden prestap. Mo`ebi i ma` mi e takov. Velat najdobrite lu|e od grev se sozdadeni a najdobriot mora i malku zlo vo sebe da ima. Klaudio. Delumno mislam so dol`na iskrenost toj ja vr{e{e vlasta duri mene ne me zdogleda.

}e ja ven~a{. @ivi gospod.Tante za kukurigu 545 Vojvodata Koj od niv e Bernardin? Temni~arot {utrak. a go ~uv samiot kako se kolne deka ima edna {to ja zbogatil so dete.O~e. grevovite zemski. Vojvodata Vo ~esta se kolnam. nasekade niz gradot. (Na Bernardin) Za tebe velat. gospodine. gospodaru. Objavete. i gledajte bukvalno da ispolnite s# {to rekov! Lu~io Brakot so orospija. Pa. Ako zaradi toa sakate da me obesite. Vo va{i race go predavam. a po lik e re~isi ist kako nego. so {to zaslu`iv tolku visoko da me voskrevate? Lu~io Ovoj. toa go govorev oti takov govor sega e vo moda. Vojvodata Eden monah mi govore{e za nego. deka ima{ tvrda du{a. gospodaru. a i s# drugo {to ima{ za pla}awe. [tom zavr{i ~inot udrete mu go kam{ikot pa obesete go. Du{ava sega mi e spremna na site da im prosti ama ovde ima eden {to ne }e dobie pro{ka. raka dajte mi i re~ete deka }e ste moja. ti gi prostuvam site i te molam da ja koristi{ ovaa milost za podobrata tvoja idnina. Pred malku va{ata visost re~e deka jas ve proizvedov vo vojvoda. {to me znaete ko kukavica. a potoa besewe. Klevetite ti gi prostuvam. Osuden si na smrt. (Na Temni~arot) Koj vi e ovoj zabulen vaka? Temni~arot U{te eden zatvorenik {to go spasiv. koj treba{e da umre zaedno so Klaudio. ama sepak pove}e bi sakal da mi udrite sto kam{ici. . ne ven~avajte me so kurva. brat. temni~aru. {to ni{to ne priznava osven ovoj svet zemen po koj `ivotot si go tokmi{. (Go odbuluva Klaudio.) Vojvodata (Na Izabela) Ako e nalik na bratot va{. obesete me. Vojvodata Prvin sto kam{ici. Sakajte ja `ena vi. . magare i ludak ka`ete mi. dobar moj gospodaru. bratko. gospodaru.Vodete go v zatvor. (Izleguva Lu~io pod stra`a. Lu~io . kam{ikuvawe i besewe. vi e isto kako i stavawe na smrtni maki. a zaradi qubovta va{a {tedra. ne vra}ajte mi go dolgot so toa {to }e me proizvedete vo rogonosec. Taka i toj brat }e mi stane. kolku vas i taa vredi. za negova qubov mu prostuvam. No za toa posle. Anxelo.) @imi o~ive. Vojvodata Toa go zaslu`uva toj {to go kleveti knezot. (Na Lu~io) Vie. ako ima `ena na koja bludnikov & zgre{il. zloto od vas poleka si odi. pou~ete go. gospodaru. So ova i gospodarot Anxelo gleda deka e spasen. ve molam. no. neka dojde ovde za so nego da ja ven~ame. Mislam deka vidov kako pogledot mu `ivna. ko raskala{en ~ovek.

Prostete mu. {to vi ja donese doma glavata na Dubrov~anecot mesto taa na Klaudio. Anxelo. Ima{e i mnogu drugi ne{ta za blagodarnost vredni. dobar Eskalo.) . (Na site) A sega odime na dvorot. imam predlog {to se odnesuva na va{ata sre}a.546 Vilijam [EKSPIR Vie Klaudio. tamu }e vi ka`eme na site kako po red s# se slu~i i kako ni vrvea dnite. Grevot tuka sam si se opravduva. Za trudot i mol~eweto. ugledot vratete & go na taa {to ja izrezilivte. ako u{te go priklonite kon nego srceto svoe s# moe }e stane va{e. Ti blagodaram. Sakaj ja Anxelo. Bev nejzin ispovednik i doblesta & ja znam. (Izleguvaat. Izabela mila. Marijana. Raduvajte se. za dobrinata tvoja. ti blagodaram temni~aru. s# va{e }e stane moe. tebe }e te unapredime na povisoko i poubavo mesto.

.

.

Naslov na originalot: Romeo and Juliet .

~ovek na Romeo Julija Kapuleti. knez na Verona Merkucio Pariz. blagorodni~ki. negoviot tatko Montagi. na Pariz Otec Lorenco Otec Jovan Apotekar Komandir na stra`a Drugi stra`ari Gosti. blagorodnici Pa`. sluga na Montagi Baltazar. drugi Muzi~ari Eskalo. vnuk na Montagi Avram. nejzin tatko Kapuleti. nejzin vnuk Pa` na Tibalt Petru~io Bratu~etka na Kapuleti Neguvatelka na Julija Petar Samson Gregori. negova sopruga Tibalt. . sledbenici na Montagi i na Kapuleti. negovata sopruga Benvolio.L I C A: Hor Romeo Montagi. slugi na Kapuleti Slugi. grof.

.

ja sozdavaat. me|u drugite. na primer. zapnuva ili zapnuvala vo o~ite na dobrite ~ita~i. da go spomeneme grofot Tolstoj. dokaz deka e sozdadeno vo periodot koga vo angliskata poezija dominira zaludenosta po preciznata. vdahnuvaj}i du{a vo {turata. banalna prikazna. poetski pametnik na qubovta a preku nego da go obezbedi ve~niot opstanok na ~istata qubov onakva kakva {to verojatno devstveno bila do`iveana vo dvorot i sobata na Julija Kapuleti od Verona. besmrtna strast na samiot pisatel obzemen od ludiloto da ja izgrize temata nare~ena qubov a od druga morni~avosta. {okantnosta i tragi~nosta na izvornata prikazna. se spomenuva tokmu zatoa {to imal sre}a eden genijalen avtor da mu ja ukrade poemata i da izgradi. Deloto e pi{uvano vo fin jampski deseterec. ja potvrduva i nejzinata klasifikacija. vo ovoj slu~aj. ovde za prvpat donesuvame prevod na makedonski jazik praven neposredno od angliskiot original. se razbira. pozajmena od drugi avtori. verba vo `ivotot i opstanokot na ubavoto vo svetot. Tragedijata Romeo i Julija kaj nas e odamna prevedena od poetot Georgi Stalev. da stigne do isklu~itelno nadareniot iako ne mnogu obrazovaniot [ekspir. Inaku. Osven {to postojat nadvore{ni podatoci deka verojatno e napi{ana okolu 1592 godina. velelepen. so site nejzini specifiki i osobenosti. ne bilo te{ko legendata za tragi~nite qubovnici od Verona. bez mnogu op~ekoruvawe i so ~esti rimi. Bruk opstanuva. radosno samoobnovuvawe. S# {to se vika italijanska renesansa. . ponekoga{. preku polnonade`nite govori. Ne osporuvaj}i gi visokite poetski vrednosti na ovoj prevod. No deneska nikoj ne go spomenuva [ekspir zaradi Bruk. preku ve{to protkaenata visoka romantika i estetski verbalizam. za eden sre}en kraj i za edna vesela. ~isto qubovna. optimisti~ka. negovata vidliva. spokojna. tragi~niot kraj kako da ne se sovpa|a so dolgo gradenata atmosfera na optimizam. iskonstruirana priroda koja. osven malku latinski i u{te pomalku gr~ki ne govorel drugi jazici) Artur Bruk (Arthur Brooke) so poemata Tragi~nata istorija na Romeo i Julija (The Tragical History of Romeus and Juliet) objavena vo 1592 godina. vo edna postudena varijanta. samo vo eden poprizemjen prevod. No takva bila `elbata na avtorot ili taka go vodela prikaznata. legendata za dvajcata nesre}nici najneposredno mu ja dobli`il na [ekspir i toa na angliski jazik (toj. onaa iznasilenost na tragi~noto. mo`e da se najde i vo renesansna Anglija. ponekoga{ idili~na atmosfera.Tragedijata Romeo i Julija e od prviot period na tvore{tvoto na Vilijam [ekspir. romanti~na i sre}na komedija vo koja svetot e vo sostojba na postojano. mi se ~ini. sonetna forma. tuku prikaznata sekoga{ e obratna. samiot na~in na koj e pi{uvana dramata (vnatre{nite podatoci). Taka. Ottuka. prvpat postavena na scena okolu 1595 godina a prvpat pe~atena vo prvoto kvarto izdanie od 1597 godina. Vakvata dvojbenost vo piesava: od edna strana mlade{kata. Re~isi s# e podgotveno preku likovite koi di{at vo bezopasna.

.

nikoj nema da ve davi. Delot stra{en za so smrt bele`anata qubov i prodol`uvaweto na kavgata od nivnite stari {to samo decata nivni gi ubiva. (Izleguva. na scenava }e cari. po dostoinstvo sosem isti vo ubavata Verona.PROLOG (Vleguva Horot. ona {to nedostiga. Kobnata pazuva na ovie dva du{mani luti dve yvezdi zaqubeni na neboto densko xitka ~ij pad nesre}en i tragi~ni ruti so smrt ja pogrebuvaat roditelskata bitka. sekoj sekogo bodi. a ni{to ne menuva drugo dva ~asa sega pred vas. kaj{to dejstvoto se vodi od pamtivek raskarani pak se karaat.) Horot Dve semejstva. nemaat tri ~isti za gu{a se fa}aat. trudot na{ }e go popravi.) . Ve molime za trpenie.

^in PRVI Scena 1 (Vleguvaat Samson i Gregorie od domot na Kapuleti so me~evi i {titovi) Samson Gregorie. Glavite }e im gi se~e{ na devojkite? Samson Da. Samson Koga }e mi se stemni. Gregorie Nikako. a da bide{ hrabar zna~i da ostane{ na mesto. sfati me kako saka{. zatoa ako se stemni{. Zatoa `enite kako pomeki i poslabi. Gregorie Velam. Samson Gregorie Samo {to ne se stemnuva{ brzo za da udri{. Gregorie Kavgata e me|u na{ite gospodari i nas. zatoa ma{kite na Montagi }e gi izbrkam od yidot. znam brzo da udram. vadime da ne ni ja izvadat du{ata niz nos. ]e bidam tiran: koga }e im izlezam na kar{ilak na ma{kite.}e im gi se~am glavite. Sekoja devojka i sekoe mom~e od domot na Montagi }e naide na yid. sekoga{ se pritisnati za yid. Samson Toa poka`uva deka si meku{ za{to samo meku{ite se lepat za yid. da mu se snevidi. nivnite slugi. Samson Gregorie Dosta mi e eden pes od domot na Montagi pa da se stemnam. brate. duri si `iv ne }e ja izvadi{ glavata od oglav. Taka e. Gregorie Da se stemne{ zna~i da zabega{. Gregorie Samson Nekoj pes od toj dom }e me natera da ne mrdnam. pak ja vadime kolata od kalta. }e se nafr~am na `enskite . Samson Velam. Seedno. a `enskite }e gi pritisnam. glavite na devojkite ili ona {to kaj niv e glavno. ne sme yevgar volovi. . re~i zbogum na umot.

gospodine. Samson ]e im se iskle{tam na razminuvawe pa neka me sfatat kako sakaat. (Go poka`uva od trite podolgiot. vi stojam na raspolagawe. Samson Go izvadiv i sakam da mavnam na golo. gospodine. Gregorie od trite podolgiot. gospodine? Samson Samo go poka`uvam od trite podolgiot. Neka po~nat tie. Da be{e nikoj nema{e da te ferma. ne vi go poka`uvam od trite podolgiot vam gospodine. tuku kako smeat. gospodine. Eve gi apa{ive od domot na Montagi. gospodine? Samson (Na Gregorie) Dali zakonot e na na{a strana ako ka`am ‘Da’? Gregorie Ne. Jas pak }e im go poka`am Ama ako barate. Ti po~ni ja kavgata. gospodine. (Vleguvaat Avram i drugi slugi od domot na Montagi. Samson ]e me ~uvstvuvaat mene duri stojam na noze a dobro se znae deka ne sum od ma~e ka{li~e. gospodine.) Vadi go alatot. gospodine? Avram Kavga gospodine? Ne. I jas mu slu`am na isto tolku dobar gospodar kako i vie. tuku samo go poka`uvam od trite podolgiot. Samson Gledaj zakonot da bide na na{a strana. Gregorie Abe }e brkam ama so tebe }e n# izbrkaat. . Gregorie Dobro e {to ne si som.556 Gregorie Vilijam [EKSPIR Tie }e te sfatat onaka kako {to }e po~uvstvuvaat. Samson Brkaj rabota koga ti velam. a jas }e ti go {titam grbot. ako premol~at golem sram }e bide toa za niv. Gregorie Pa da mi go svrti{ grbot i da zbri{e{. Avram Dali nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Samson Ne.) Avram Nam ni go poka`uvate od trite podolgiot. Gregorie (Na Avram) Da ne barate kavga. Samson Ne.

Eve doa|a eden rodnina na gospodarot. Vleguvaat trojca ili ~etvorica gra|ani.) Tibalt G-|a Montagi (Go vadi me~ot) [to. ne go zaboravaj udarot od nekni. yverovi.Romeo i Julija 557 Avram Ne podobar. Bori se.. gospodine. ne dr`i me.) Gra|anite Stapovi. lu|e. Benvolio. Paterica.) Kapuleti Me~ot. stra`ari so stapovi i lastagarki. Samson Vadete gi me~evite.[to }e ti e me~? (Vleguvaat Montagi so izvaden me~ i `ena mu. kukavico. (Gi vadat me~evite i se borat.) Pu{ti me. Vrati go me~ot ili pomogni lu|evo da gi razdvoime. rekov. Samson Dobro. paterica .) (Vleguva Vojvodata Eskalo so pridru`bata. du{mani na mirot. kopja dajte! Udrete! Neka crknat! Dolu Kapuleti. budali. Tibalt [to. (Vleguva Tibalt. Montagi Podlec eden Kapuleti! (@ena mu go dr`i. Benvolio Samo gi smiruvam. podobar. Samson (Na Avram) Da. Ne znaete {to pravite. (Stra`arite se obiduvaat da gi razdvojat dvete strni. Avram mrazam zborot ko adot {to go mrazam. (Vleguvaat Kapuleti i `ena mu.) Vojvodata Rajo buntovna. vadi{ me~ na ovie bezdu{ni ‘rtki? Zavrti se. Dolu Montagi.) Gregorie Re~i podobar. gospodine. Pogledni & v lice na sopstvenata smrt. site Montagi i tebe. (Se borat. gleda{ se ~epam! .) Kapuleti [to e ovaa vikotnica? Me~ot dolg daj mi go. ako ste ma`i. hula~i na ~elikov sosedski vkrven Zarem ne sakaat da me slu{nat? Ej. i so me~ izvaden me pravi majmun. osteni. (Vleguva Benvolio. brzni! G-|a Kapuleti La`e{. so me~ v raka govori{ za mir? Go Ni peda nema da mrdne{ za da se tepa{. Stariot Montagi e ovde. Vratete gi me~evite.) Benvoliot (Go vadi me~ot) Razdvojte se. Gregorie.

nepovreden. pod eden ~estak sikamori {to raste zapadno od na{iot grad. kaj{to. Montagi Mnogu utra toj tamu e viden.dali deneska go vide? Se raduvam {to vo bojot voop{to ne prijde. `ena mu i Benvolio. Kapuleti i nivnite sledbenici go frlaat oru`jeto. ne{to voznemiren izlegov malku v pole. pod zakana so kazna. be{e tuka koga po~na? Benvolio Slugite na va{iot du{man i va{ite ve}e se borea koga stignav. po~na da mi mavta so me~ot nad glava i da go se~e vozduhot koj{to. Jas. eden ~as pred obo`uvanoto sonce da yirne niz pozlateniot prozorec na istok. Benvolio Gospo|o. i {mugna vo ~estakot koga me vide. tripati go voznemirija spokojot na ulicite na{i i napravija drevnite `iteli na Verona nametkite od ple}i da gi frlat pa gi zaigraat so racete starite jatagani ~irosani od vremeto za da ve razdvojat vo ~irosanata omraza va{a. so `ivotot }e go platite ru{eweto na mirot.558 Vilijam [EKSPIR {to go gasnete ognot od otrovniot bes so vrutokot zovrien od venite {to vi {ika. Benvolio Striko dobar. Toga{ dojde besniot Tibalt so isukana sabja pa zaglu{uvaj}i mi go so yveckawa sluhot. (Montagi. No vedna{ {tom s#veseloto sonce od najdale~niot istok po~ne da gi vle~e temnite zavesi od zoriniot krevet. ja znaete pri~inata? . pod zakana so smrt. U{te edna{. so solzi kako ja zgolemuva utrinskata rosa. i rado go izbegnav onoj {to rado od mene se sokri. no toj od mene se sokri. svetlinata ja tera bo`ja i ve{ta~ka no} za sebe pravi. so prezir mu se ruga{e.) Montagi Koj povtorno ja na~na ovaa stara kavga? Govori. vnu~ko. A sega site drugi neka si odat. Ti. od svetlinata bega doma mojot sin ta`en. Kapuleti. Mra~no i kobno raspolo`enievo mo`e da e kaj ~ovek ako pri~inata ne se otstrani so dobar sovet. pojdov po svoite a ne po negovite ~uvstva. a tebe Montagi popladnevo ~ekam da te vidam za da ja doznae{ voljata na{a za ova vo starata Vilafranka kaj{to zasedava javniot sud. dodavaj}i na oblacite novi oblaci od vozdi{ki te{ki. Dodeka si razmenuvavme udari i xvr~ki se priklu~uvaa lu|e od obete strani duri ne dojde Vojvodata. G-|a Montagi A kade e Romeo. Ako samo u{te edna{ spokojot go urnete na ulicite na{i. so mene vedna{ doa|aj. a samiot na sebe si bev tovar i breme. panyurite gi spu{ta. merej}i gi ~uvstvata negovi po moite {to me teraa kaj{to nikoj nema da me najde.) Tri gra|anski tepa~ki po~nati na veter od tebe Kapuleti i od tebe Montagi. go vidov va{iot sin. od krvavite race vedna{ da ste go frlile toa oru`je grdo za da ~uete {to ima da vi ka`e raspameteniot va{ Vojvoda. pa vo svojata samotna se povlekuva soba. Go izvadiv me~ot da gi razdvojam. rano izlezen. odete si! (Izleguvaat site osven Montagi. Mu prijdov. koj{to n# razdvoi.

Srcevo mi ~uka. no toj. . dodu{a ne znam so kolkava iskrenost. Tatko mi be{e onoj {to zamina tolku brzo? Benvolio A dali mu go ispipavte pulsot? Da. sueto trezna. sam sovetnik si e za ~uvstvata svoi. Montagi Benvolio Kamo da ima{ sre}a pa ostanuvaj}i tuka vistinata ja doznae{. Kade }e ru~ame?(Gleda krv) Bo`e. Te{ko na taa qubov {to navidum mila Bez o~i go nao|a patot svoj bez sila. [to taga gi dol`i ~asovite na Romeo? Montagi Romeo I jas samiot a i mnozina drugi. qubov borbena.Romeo i Julija 559 Romeo Montagi Nitu ja znam nitu saka da mi ja ka`e. omrazo qubena o ne{to od ni{to iskonski za~nato! O svetlino hmurna. o. Da mo`e da doznaeme od kade tagata mu ide. Ve molam skrijte se molkum. na lik ne`na A bezmilosna i gruba koga }e se vkusi. jas najdobro }e doznaam {to taguva tolku. Benvolio Zaquben? Romeo Li{en. rodnino. Romeo Da go nema{ ona {to koga go ima{. Odime. Omraza rabotela ovde no pove}e pusta qubov. Benvolio Te{ko mene. toga{ i lekot lesno }e go bide. i tolku e taen i tolku zatvoren vo sebe i tolku nepristapen na isku{enijata mnogu ko nekoja pupka grizena od zavidliv crv pred da mo`e da rascuti so lisjata slatki i ubavinata da mu ja predade na svetoto sonce. Zo{to o. kakov megdan se vodel ovde? Sepak ne ka`uvaj mi za{to za s# ova slu{nav. gi krati. dolgi se ~asovite na taga. Benvolio Od qubov? Romeo Li{en od taa vo koja sum zaquben. Haose bezobli~en od navidum oblici skladni. (Vleguva Romeo) Benvolio Eve go ide. (Izleguvaat Montagi i `ena mu. Romeo Zarem tolku mlad e denot? Benvolio Odvaj e devet. Te{ko so takva qubov.) Benvolio Dobro utro.

Romeo Romeo Dobro srce. pogodiv u{te vedna{. Benvolio ^ekaj. sonu v jave. Ova ne e Romeo. ti si na klada. Ne ja godat nejze od Amor strelite. {to si i ne si! Vakva ~uvstvuvam qubov {to qubovno ~uvstvo ne e. Qubovta e ~ad od bazde`ot na vozdi{ki bez po~in. sakam edna `ena. rodnino. Jas ne sum ovde. rodnino. ogan plamnuva vo zaqubenite o~i. No stvarno.560 Vilijam [EKSPIR Perduve oloven. Romeo Proma{i tuka. Dijanin um ima taa i zbor i za{titena silno so devstvenost skapa Od lakot tenok na deteto si nema maka. ne sum ni onde. rodnino. Ako zamine{ bez mene. Romeo Jas? Pa jas sum zaguben. Opsada taa ne dozvoluva od zborovi {to lostat ni prifa}a sredbi so pogledi bludni. pobrgu se godi. Benvolio Ubava meta. ~adu sjaen. saka{ da ofkam i da ti ka`am? Benvolio Ne. ni skutot go {iri pred sveto-zavodlivoto zlato. za {to? Benvolio Za toa {to dobro edno srce strada. {tom se stu{i. samo stvarno ka`i koja e. ne? Benvolio Benvolio Ka`i mi bez {ega. Romeo Dobar si strelec. tuku pla~am. zdravje bolno. xvaka~ka bolka i sladok pelin. ognu studen. Deka si zaquben zna~i. O. koja e taa {to ja qubi{? Romeo [to. No jadovite moi i sami na srce mi te`at a pote{ki stanuvaat ako i kaj tebe le`at pa me pritiskaat dvojno. . ne brzaj da me ko{ne{. ne sum tuka. Da ofka{? Ne. more se polni od qubovni~ki solzi. Qubovta {to kaj tebe ja vidov pogolem vo mene go pravi od ~emerot ridot. Benvolio Romeo Zlostorot quboven e takov. I {to u{te? Ludilo umno {to meli. rodnino. Na bolen re~i mu stvarno amanet da sro~i takviot zbor u{te pove}e }e go stol~i. a i ubava e taa {to ja sakam. Zbogum. edinstveno siroma{na }e stane koga so smrtta i seta ubavina }e & umre. Ti se smee{. {tom brzgne. taa vrie od ubavina. me navreduva{ mo{ne.

no taka gubi za{to titizlukot mnogu ja gnasi. prepametna. Zbogum. prestani na nea da misli{. te{ko na zaborav da me nau~i{ mo`e{. Po~ni da gleda{ i vo ubavini drugi. . Benvolio Slu{aj me mene. Poka`i mi `ena poli~na od site drugi za mene ubavinata nejzina }e mi slu`i ko potsetnik samo na onaa {to od ovaa najubavata poubava e u{te. Romeo O. Preubava e. Presre}nite maski licata {to gi qubat na ubavite dami onaka grdi n# potsetuvaat na ubavinata {to ja krijat. Romeo Toa e na~in u{te pove}e nejzinite v spomen da mi se vratat. Od qubovta se otka`a i vo taa zavetna sprega `iveam umiraj}i i `iv sum za toa da go ka`uvam sega. pametno preubava za pokaj Blagoslov da zaslu`i {to me frla v o~aj.Romeo i Julija 561 Benvolio Benvolio Zna~i se zakolnala devstvenosta ve~no da ja krasi? Romeo Da. nau~i me kako da prestanam da mislam! Benvolio Daj im sloboda na sopstvenite o~i. Oslepeniot ni na sone da zaboravi nema kolku e besceneto bogatstvoto na vidot. ]e te nau~am da zaborava{ ili }e si umram dol`en. ubavinata izgladneta od cicilukot vo koj di{e potomstvoto sigurno od ubavina }e go li{e.

viorot vrati go. pa svesta se zavrtuva prviot jad o~aen vtoriot na arno go vle~i. niz ubavata Verona najdi gi ovie lu|e zapi{ani ovde i ka`i im koga zabrzan }e te vidat deka sakam ve~erva gosti moi da mi bidat. Moram da najdam nekoj u~en. no ispraten sum da gi najdam onie ~ii imiwa se ovde zapi{ani a nikoga{ ne mo`am da najdam {to imiwa napi{al pisarot. na koj sum pokanil gosti mnogu. u{te ni ~etirinaeset ne napolnila leta. blagoroden Paris. videte gi site. (Izleguvaat Kapuleti i Paris. velmo{ki glavi mene mnogu mili. . poradosen da stanam. neka ne ti e u|e. edna bolka so drug ~emer se le~i.562 Scena 2 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaaat Kapuleti. vo izborot nejzin le`i blagoslovot moj ko pe~at na siot toj ~in. (Vleguvaat Benvolio i Romeo) Eve mi dvajca ko pora~ani. {to velite za baraweto moe? Kapuleti Go velam istoto {to go rekov i pred toa. pa eve i vas ovde ve kanam pirot da mi go udostoite. i {teta e {to tolkava kavga me|u vas izbi. U{te dvapati barem krajot na letoto neka e viden pred da mislime deka e zrela nevesta da bide. Kapuleti No pobrgu i precvetuvale. yvezdenata svita seta ve~erva }e ja vidite od koja temnite neba svetat. gospodine. No. Paris Vo domot moj skromen. Benvolio Ajde begaj! Od eden ogan drug se potpaluva. I ~ari {to gi ~uvstvuvaat mom~iwata prazni koga ubavo promenetiot april na peticata }e zgazne od babuwosanata zima . terzijata so svojot kalap. voljata moja od soglasnosta nejzina e samo krilo. vo taa brojka i }erka mi }e bide sred site edna {to ne zna~i deka na krajot }e ispadne i najvredna.zadovolstvo zna~i takvo me|u sve`ite `enski pupki na gosteweto vakvo vo domot moj }e setite. ribarot so svojata ~etka. Da odime sega. ~ujte gi site. No probajte. ugledni lu|e. da go ~uvame mirot {to ne e te{ko za starci kako nas. Ve~erva vo domot moj pir starinski se pravi. Da gi najdam ovie ~ii imiwa se ovde zapi{ani? Zapi{ano e deka ~evlarot treba da se matka so svojata utija. Paris Obajcata ste ~esni. najvrednata izberete ja so vas da gi minuva dnite.) Petar I pobrgu od nea stanale majki sre}ni. i {tom taa se soglasi. Paris i slugata Petar) Kapuleti Pa i Montagi obvrzan e ko mene pod zakana so ista kazna. srceto osvojte & go milo. slikarot so svoeto sertme. Detoto moe s# u{te e tu|inka na svetov. Nova zaraza na o~i neka ti se fati pa stariot lut otrov brgu }e se trati. mislam. (Mu dava pismo na Petar) Tr~aj mom~e. ma`eni tolku rano.

Ostanete so zdravje. Merkucio i negoviot brat Valentin. znaete da ~itate? Romeo Da. dali go ~itate s# ona {to go gledate? Romeo Petar Da. Romeo Vsu{nost prvin ova treba{e da te pra{am.Romeo i Julija 563 Romeo Tvojot le~ben list odli~en e za toa. Moj gospodar e velikiot. striko mi Kapuleti. mom~e. Petar Dobro ve~er. ako gi znam bukvite i jazikot. gospo|ata vdovica od Vitruvio. Lucio i nemirnata Helena. grofot Anselme i negovite ubavi sestri. mom~e.) ‘Gospodin Martino i negovata `ena i } Na ovaa ista ve~erna gozba kaj Kapuleti }e ve~era ubavata Rozalina. bogat Kapuleti a ako ne ste od rodot na Montagi. gospodinot Pla~encio i prekrasnite negovi vnuki. Benvolio erki. dr`an bez mojata hrana. povelete. No ve molam. Romeo . ve molam. Kade gore? Petar Na ve~era kaj nas doma. Benvolio Za {to. Romeo Benvolio ^ekaj. znam da ~itam. ti se molam? Romeo Za tvojata skr{ena piska. Petar Verojatno ste samouk. Romeo Romeo Ne sum lud.) ^ija doma? Petar Domata na mojot gospodar. ubavata vnuka Rozalina i Livija. tuku vrzan polo{o od ludak. Petar ^esno re~eno. `ena mu i }erkite. na pehar vino kaj nas. da ne si lud? Gore. A kade treba da dojdat? Petar [to ti e Romeo. zatvoren v zatvor.’ Ubavo dru{tvo. Ostanete so zdravje! (Izleguva. sopstvenata kob vo sopstvenata beda. koja tolku ja A sega }e vi odgovoram bez da pra{ate. kam{ikuvan i ma~en i (Na Petar) Dobro ve~er. Ve molam. (Go ~ita pismoto. gospodin Valencio i negoviot rodnina Tibalt.

kade e }erka mi? Vikni mi ja vedna{. Da odime tamu. [to zapovedate? Gospo|a Kapuleti Eve {to. neudaveni do sega i od celo more ko eretici i la`govci neka gorat. no ne za pred takvi ubavici da stojam tuku za da u`ivam vo sjajot na ubavicata moja. U{te kolku ima do . Nema {to tuka od tebe da se krie. Julija Eve me. na kristalnata vaga izmeri ja ti sama ubavicata svoja so nekoja druga dama {to jas }e ti ja poka`am na gozbata kako sveti pa kolku tvojata e najubava vedna{ }e seti{. so site bo`estveni ubavici od Verona. – Doilko. sepak ne odi. Gospo|a Kapuleti Ne napolnila ~etirinaeset. do minuta znam kolku e stara. Jasno ti e deka }erka mi e ve}e stasana vo godinite Doilkata Taka e. Doilkata Koga pravoverieto na o~ite moi takva ka`e eres.) @imi nevinosta {to na dvanaeset ja imav ve}e ja viknav.564 Vilijam [EKSPIR saka{. koj me vika? Doilkata Majka vi. pilence. Benvolio Gluposti! Ubavinata nejzina samo so nea si ja merel. Julija! (Vleguva Julija. solzite ogan neka se storat pa tie. kaj e devoj~eto? Ej. – Doilko. Bog da ~uva. Dadilakata Vo ~etirinaeset zabi se kladam –a s# na s# nemam ni ~etiri. gospo|o. Mora na samo da zboruvame. izlezi za kratko. pa so nepristrasno oko sporedi ja nejze so sekoja ubavica druga tivka pa }e vidi{ deka gulabicata tvoja obi~na e mivka.) Julija [to e. Romeo ]e dojdam. }e bilo poinaku vo drugi da si yverel. jagnence. Ej. (Izleguvat. Poubava imalo od sakanata moja! Sonceto {to s# gleda od iskona ne videlo ni kopija nejzina bleda. Romeo Scena 3 (Vleguvaat gospo|a Kapuleti i doilkata) Gospo|a Kapuleti Doilko. ej. deka nema ~etirinaeset.

velam.Romeo i Julija 565 Ivanden? Gospo|a Kapuleti Dve nedeli i zgora. skoknav. Julijo. Doilkata Dobro de. vrsni~ki bea. tokmu za toa sakav da porazgovarame. predobra za mene be{e. za{to toga{ na noxiwa stoe{e. Gospodarot i vie toga{ vo Mantova bevte. da. “Da” re~e ma` mi. zdola od site denovi vo godinata ve~erta sproti Ivanden }e napolni ~etirinaeset. dado. veselo ma`i{te edno. ne. G-|a Kapuleti Tuka te ~ekav. “Neli. ti mi be{e najubavoto bebe {to sum go doela. detenceto go krena. Zamol~i te molam. So bog sega e Suzana. ba{ taka. “sega na nos pa|a{. vistina stana! Vi velam sto godini da `iveam ova ne }e go zaboravam. `imi krstot. Doilkata “^est” ami kako! Da ne ti bev edinstvena doilka. ko jajce od gajgur. ne. naa. eve mol~am. U{te da do~ekam ma`ena da te vidam drugo ni{to ne}am. koga go vkusi pelinot na bradavicata od cickata i seti deka gor~i. No. tvrdam. gledaj. Julija Prestani i ti. zamol~i. Doilkata Zgora. Se bapna bogami i pla~e{e gorko. Da. ubavoto crv~e prestana da pla~e i re~e “Da!” A {egata sega. a koga pozrela }e stane{. To~no pominaa edinaeset od zemjotresot a jas ja odbiv od cicawe – toa ne se zaborava lesno – Od site denovi vo godinata tokmu na toj den za{to ba{ toga{ cickata si ja nama~kav so pelin sednata na sonce pod golubarnikot. Xuli?” ja pra{a a ubavoto budal~e prestana da pla~e i re~e “Da!” G-|a Kapuleti Dosta so toa. {to misli{ ti za ma`a~kata? Julija Toa e ~est za koja u{te ne sum sonuvala. Taa i Suzana – Bog du{ite risjanski da gi vardi. A. }erko. {to bladam. A edinaeset od toga{ pominaa leta. “Opaa!” re~e. ludoto beble go trgna glav~eto i celo se smurti! “Tras!” tresna golubarnikot! A jas ko poparena. dobro pomneweto me slu`i. Xuli?” Crv~eto prestana da pla~e i re~e “Da”. more tr~ka{e i se klate{e niz soba za{to den pred toa ~elceto si go udri a ma` mi. Gospod neka te vardi. }e re~ev deka od cicka ja iscica i seta mudrost! . ko {to rekov. normalno. ba{ imam akal! No. te molam. gospo|o. Xuli?” A. Ka`i mi. & be{e niknala na ~elo edna xumka. tokmu no}ta sproti Ivanden ~etirinaeset polni. Ne. ko {to rekov. na ple}i }e pa|a{. Doilkata ]e zamol~am. Ama mi se puka od smea koga }e mi tekne deka prestana da pla~e i re~e “Da”. “sega na nos pa|a{? Koga }e porasne{ ima na ple}i da pa|a{. bog da go prosti.

za razubavuvawe u{te samo korica im fali. madam. Pro~itaj ja knigata na likot od mladiot Paris i najdi gi slastite {to peroto na ubavinata tamu gi napi{a. pa va{ata dozvola da ja zloupotrebam. ni{to pomala nema da bide{. ma` i pol mu nema ramen na svetot. da go zeme{ i da bega{. doilkata ja pcujat v kujna. na nepovrzanive ~ari.566 G-|a Kapuleti Vilijam [EKSPIR Doilkata Pomala? Nikako. Doilkata Brzni mome. Ispitaj ja sekoja crta. No sigurno sloboda pregolema nema da si dadam. s# e naopaku i vo haos.pruga i vidi kako se soglasuvaat edna so druga. eve. . Ve molam idete vedna{. ]e gledam. Doilkata Ma`. Spored presmetkata moja tebe te rodiv tuka negde na tvoi godini. vistinski cvet. ugledni gospo|i. G-|a Kapuleti Eve idime. posre}ni ~ekaj no}i. pa. Jas mora da odam da poslu`uvam. ve}e se stanati majki. vas ve vikaat. gospo|o. Na skapocenava qubovna kniga. po dnite sre}ni. samo pogolema.Na kuso: dali kon Paris qubov mo`e da ti se rodi? Julija E. tamu toa skrieno te`i. (Izleguva Petar) Julija. ve~erata e servirana. Za s# nejasno {to vo knigava preubava le`i vo o~ite pobaraj go. gospo|ice. G-|a Kapuleti (Na Julija).) [to veli{? Mo`e{ velmo`ava da go saka{? Ve~erva }e go vidi{ na gozbata na{a. Gospo|o. G-|a Kapuelti (Na Julija. gostite dojdoa.) Petar Doilkata Taka e. G-|a Kapuleti Letoto na Verona nema takov cvet. Ribata moreto si go ima i dostoinstvo se zbiva koga ubavinata ubavina vo sebe skriva. Pomladi od tebe ovde vo Verona. razmisli za ma`a~ka sega. Zna~i na kuso: doblesniot Paris te saka za `ena. mladata gospo|ica ja baraat. (Vleguva Petar. i jas velam. Nema oko {to pred knigata ne se divi takva {to so zlatno kop~e vrzuva prikazna zlatna s# negovo so ma`ov }e go spodeli{ viden a imaj}i go. grofot te ~eka so svoite mo}i. @enite so ma`ite rastat. toj e cvet. ako gledaweto kon takvo ra|awe vodi.

da tropneme pa vnatre i {tom sme tamu nozete vedna{ neka po~nat da rabotat. mora so nas da igra{. Daj mi maska licevo vo nea da go stavam. . Ne ni treba ni Kupidon so vrzani o~i {to nosi la`en tatarski lak {aren i damite ko stra{ilo na bostan gi pla{i ni na pamet nabuban prolog od suflerot nejasno d’tkan za vlez ovde.) Romeo Pa dali ko opravduvawe da odr`ime govor ili da buvneme bez izvinuvawe? Benvolio Re~itosta od toj tip ne e pove}e vo moda.) Merkucio Gledam umot te stega. Romeo. Ako nosot ti se piknal vo kalta a kalta e qubov vo koja do u{i si zacapal. Neka vetrogonite lesni podot bes~uvstvitelen so peticite go stru`at. Romeo Daj mi fakel. pogodni za igrawe.) Benvolio Ajde. Ne sum ba{ za ripawe. pozajmi gi Kupidonovite krila pa vivni se so niv nad visinive niski. (Zema fakel. Romeo Strelata negova predlaboko mi e vnatre za da se vivnam na lekite mu krila. Merkucio Ako so tebe e gruba. a mene du{ava mi e tu~na kon zemjata me vle~e i ne mi dava da mrdnam. presurova. ]e bidam dr`a~ za sve}i i s# }e gledam. Bidej}i mra~en. Merkucio A ne. na{e e da izigrame. a jas do od iskona ka`anoto }e se dr`am. [tom igrata `ivne. Merkucio Ti si zaquben. A sega napred! Da ne ja tro{ime svetlinata denski! Romeo Ne e taka. Obuvkite va{i se lesni. pod te{koto breme na qubovta sega pa|am. svetlina barem da nosam. Neka za nas sudat kako im e drago. pa vrzan ne mo`am da se krenam nad jadot moj ta`en. Romeo Ne doa|a predvid. pa s# ti e preku nosot. Benvolio pod maski so u{te nekolkumina maskirani. Romeo Dajte mi fakel. bockaj ja i ti. 567 Merkucio Padni nad nea pa qubovta }e stane trudnaPregolem pritisok za rabota tolku ne`na. Romeo [to? Qubovta ne`na? Taa e pregruba. taka }e ja skroti{. Merkucio.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat Romeo. od nea brgu }e te izvadime. pa fa}ame xade. nad maskata maska. }e pobudalam i }e begam. prenaduena i bocka kako trn. ako bocka. grub bidi ti so nea. Ba{ mi e gajle ako qubopitno nekoe oko grdosta mi ja vidi! Neka vomjazov toga{ mesto mene pocrveni! (Stavaat vomjazi (maski).

pa samo celuvki sonuvaat. od najsitni pajakovi ni{ki. ispala{en od sonot. gledaj ~udo. Romeo Be{e dobra misla na maskaradava da se pojde ama sepak e glupo da se odi. poslu{aj me. is~epkano od prsteto na mrzlivo mome. Barabani v u{i mu bijat. pa ~esto lutata Mab so plikovi gi {ari za{to zdivot si go rasipuvaat so mnogu slatki. a ponekoga{ so opa{kata od nekoe vakavsko prase nosot }e mu go ~e{ne na nekoe zaspano pop~e. i. pa tie za qubov sonuvaat. pa skoka i se budi. pa toga{ toj sonuva nekoja nova prebenda. ~estopati. `il~iwata od prav. javeto ni izgleda stvarno Merkucio Gledam no}eska kralicata Mab te posetila arno. ko sve}a da gori denski. xabe svetlinata ja tro{ime. od kov~e na {tur~e. od skakul~evi krilca uzdite od vodni mese~inski zraci. dvoumej}i se vaka bo`emski. kolesnikot nejzin. Romeo [to sonuva{e? Merkucio Deka sonuva~ite ~esto la`at. amovite. a potoa. Ponekoga{ minuva preku vratot na nekoj vojnik pa toj sonuva kako tu|inski se~e grla. Merkucio A zo{to ako smeam da pra{am? Romeo No}eska son soniv. ili po kolenata na dvorjanite. pokriv~eto. dimiskii pleni. kam{i~eto. pehari polni pie. pa sonuvaat za klawawe samo.568 Merkucio Vilijam [EKSPIR Mislev gospodine. Ponekoga{ taa lunya po usnite na nekoj advokat a toj sonuva zarabotuva~ka od merata nadvor. forsira reki. opcuva dve-tri molitvi I pak legnuva da spie. Kabin~eto & e prazno korup~e od le{nik napraveno od ververi~ka-stolar ili od striko crv~e od iskona praja~i na samovilskite ~ezi. Romeo Na sone. Benvolio Babica e taa na samovilite i vo oblik se javuva ne pogolem od ahat-kamen na pokazalezot od nekoj odbornik gradski vle~ena od yevgar atom~iwa sitni preku nosevite na lu|eto legnati da spijat. Merkucio Pa isto i jas. muv~e edno sitno oble~eno vo sivo. I ba{ vaka katano} taa samo juri niz umot na zaqubenite. A spicite na ~ezata se od dolgi pajakovi noze. ili po usnite damini. pusii fa}a. Ova vi e taa ista Mab {to grivite na kowite gi zapletkuva no}e na kepcite pletenkite vo samovilski im gi plete . dvapati positno od zmiulesto crv~e. za{to mislata dobra vo zborot bila pet pati porano odo{to vo site setila.

na na~in nekoj lukav so predvremena smrt. Gledaj mori da mi skrie{ edno par~e marcipan. trgnete mi go i ova kreden~e. pazete so ~iniite. a ti. Benvolio i Merkucio. Romeo Se pla{am pred vreme. Za sonovi govoram. golema nesre} a nosi. Benvolio (Vleguvaat petar i drugite slugi so krpi. Petar Nadvor so tie stol~iwa na preklop. de. Ova e taa – Romeo Dosta. im ste neohodni vo golemata odaja. Petar Ve baraat.) Petar Kade e toj Tenxer~ija. Anton. `ena mu. molkni! Tuku bambori{ bez vrska. Kapuleti (Na maskiranite) Dobro mi dojdovte. ponepostojani od samiot veter. de~ki!Na rabota. odedna{ se premisluva pa likot go vrti kon jugot rosen. vo gradive piknat. a racete ne se ~isti. pa koj }e pre`ivee neka }ari! Izleguvaat i vleguvaat mestej}i masi i stolovi. taka! (Izleguvaat. Julija. koj{to edna{ odvrzan. Merkucio Taka e. Petru~io i site gosti a od drugata maskiranite Romeo. tuku samo ne{to potskusuva! Prviot sluga Ne ~ini rabotata koga dobroto odnesuvawe pa|a vo racete na eden ili dvajca. gi pritiska i prva gi u~i ma{kiot tovar da go krepat koga }e stanat `eni. nevistinski i prazni ko jalov vozduh. poleka. ka`i mu na vratarot da gi pu{ti Suzi Alapa~ata i Nela. Da `ivneme malku. gospoda! So vas }e .Romeo i Julija Scena 5 569 kok. pobratimi moi bodri! Benvolio ‘Rzni so barabanot. da mu se snevidi. Merkucio. ve vikaat. Tibalt. Doilkata. za{to umov koben ishod mi navestuva {to s# u{te vo yvezdite visi no {to gorko }e zazbifta po tekot stra{en so urnebesov no}e{en i rokot }e mu go skrati na `ivotov prezren. de. Ej. za~nati od ni{to.) Eve sme. No toj {to go dr`i kormiloto od mojot `ivot i brodot neka mi go vodi! Napred. Ve~erata zavr{i a nie ne stignavme na vreme. Prviot sluga Ne mo`eme odedna{ da bideme na site strani. im trebate. dosta. naluten. du{i~ke.Vleguva muzikata a potoa od ednata strana Kapuleti. za ro`bite na bezrabotniot mozok. koj{to de smrznatite gi qubi gradi na sever. ova e taa ve{terka koja koga momite na ple}i le`at. a? Tuku samo ne{to menuva. koj }e servira. no od me~ti pusti. Tenxer~ijo! Vtoriot sluga I nas }e n# zbri{e vetrot za koj govori{.

Romeo stoi na strana. vakva ne sum videl ubavina do ovaa ve~er. Ka`i mi. a? Taka? Dobrodojdovte. ovoj }e da e Montagi. Muzikata sviri a maskiranite. ne. [tom zaprat. nema tolku. Ve upla{aiv. Kolku i da e blisku Duovden. Ima trieset. Rodninata Kapuleti Kapuleti [to zboruva{? Pred dve godini be{e pili{tarec. {to si se vozbudil gnevno? Pove}e. gospoda. zarem robov se drznal ovde da dojde. ete. Romeo (Na slugata) Koja e onaa dama {to rakata ja krasi na onoj vitez? Slugata Ne znam. Ha. Sin mu gospodine. velam. sedi koga ti velam. Tibalt Striko. Kapuleti i negoviot rodnina sednuvaat. gospodine. edno trieset godini. (Izleguva slugata) [to. pluskavici }e dobijat. Zasvirete muzi~ari. srceto na svetot po nea tupka.570 Vilijam [EKSPIR igraat dami bez pluskavici na noze. ama samo be{e. (Na rodninata) Mom~e. Romeo O. damava {to igra me|u druga~kite zbrani. rodnino Kapuleti. pove}e. taka be{e. od svadbata na Lu~enco nema ni dvaeset i pet godini a toga{ bevme pod maski. }e ja dopram da mi se blagoslovi grubava raka. Kapuleti [to e. Dali srcevo qubelo do sega? Odreknete o~i. Me~ot mom~e donesi mi go. da go ubijam ko ku~e bez grev na du{a }e sednam utre na ru~ek. ovaa nenadejna zabava dobro ispadna. Kapuleti Zarem tolku? ^ekaj. kolku vreme ima od koga ti i jas Sme bile vo maski? Rodninata Kapuelti @imi bogorojca. I jas nekoga{ ko vas sum nosel maska i mo`ev na uvo da im {eptam na ubavicite predivni skazni {to mnogu im godea. gostite i damite igraat. Taka be{e. du{mani{te na{e . Odamna ni pomina vremeto za igrawe. Mesto. mesto! Napravete mesto i zaigrajte momi! (Na slugite) U{te svetlo. Tibalt Po glasot mislam. Ko gulabica e sne`na me|u jato vrani. lega~i i sklopete gi masite! Ugasnete go ognot! Stanuva pretoplo ovde. rodnino. taa gi u~i faklite da gorat sjajno! Na obrazot od no}ta ~inam visi tajno ko bescenet alem na uvoto od E|upka ubavina {to ne se tro{i. koja od vas site }e se drzne da ne igra? Prebirlivite. ne? Samo sedi. Dobro mi dojdovte gospoda. Montagi e ovoj. skrien pod grda maska da ja prezira i pluka sve~enosta na{a? @imi ~esta semejna. }e & prijdam kaj{to sedi taka. gospo|i moi.

stojat ovde taka da go zbri{at svetogrdieto so celuvka luda. da n# srami tokmu na ve~era. vo mojata ku}a! Tibalt [to? Ti }e mi ka`e{? Ama si bil drzok! Vidi. deca! (Muzika povtorno sviri. Nema da go podnesuvam. silexija pred site da izigruva! I toa ovde. Se odnesuva toj kako gospodin vistinski. pravi se ko da ne e tuka. Ne se axio. koj bi rekol? ]e mi plati{ za ova. i.) (Na gostite) Taka. Zatoa strpi se. bitki stra{ni vo mene se bijat. Vidi go ti nego. Julija Axio dobar. Kapuleti Vozdr`i se. deca. dvajca axii vcrveni. ne huli po racete {tedro. ne ti li~i odnesuvaweto za vakva gozba.(Na slugite) u{te sve}i. Romeo (Na Julija dopiraj}i ja po raka) Ako go skvernavam so bezvrednava raka svetovo mesto. bidi qubezen i prestani da se murti{. ama tie im se za molitva da storat. axiski zdiven.Romeo i Julija 571 Kapuleti revno. jas ili ti? ]e me slu{a{Nema da go podnesuval! Bog neka ni e na pomo{. rodnino stroen. gostite igraat. . siot se tresam. (Na gostite) Veselo. {to e pravo. podlecot Romeo. Smiri se ili .) Tibalt [tom spokoj nametnat so gnev svesen vnatre mi vrijat. {to pobo`nost {irat so ~inot niven. poblagoroden grev nudam: usnive. I toa tokmu ovde i sega (Igrata zavr{uva. Saka gostite da mi gi rastrevo`i. u{te sve}i! (Na Tibalt) Sram da ti e. ostavi go na mira. vidi. }e te nau~am jas na red. Kapuleti ]e go podnesuva{ koga ti velam. Ova go baram i ako po~it kon mene ima{. Svetcite so axiite se rakuvaat vedro toa e bakne` svete~ki. Romeo A zarem svetcite se bez usni. veselo. Julija se vra}a na svoeto mesto kaj{to ja ~eka Romeo. cela Verona go fali kako doblesen i u~tiv mlad ~ovek. ]e si odam. no nametnatovo {to se veli koga toga{ }e brzgne vo jad i pelin. ima da slu{a{. Ne bi sakal za seto bogatstvo na gradov nekoj so ne{to vo mojata da go navredi ku}a. sramota e. ne? Tibalt Tokmu toj. Mene najde inaet da mi tera{. podlec {to do{ol ovde inaet da ni tera da n# rezili. Kapuleti Mladiot Romeo. Tibalt Li~i {tom podlec takov na gosti ni do{ol. ti velam. od srce! (Na Tibalt) Crvja ima{ ti vo gazot. Da ne si gluv? Koj e ovde gazda. axiite sveti? Julija Ama striko.

docna. ~esni lu|e. naslednik na stariot Tiberij. Dobra no}. (Julija odi kaj majka & . (Ja baknuva. Ama ste zelen mom~e. ]erkata so koja govorevte sega jas ja doev. Julija . Romeo Romeo Toga{ ne mrdaj. majka & e gospodarka na ovaa ku}a. gospoda. Julija Sveticata ne mrda.) Julija Dojdi vamu.) Julija Ama baknuva{! Da padne ~ovek na teme! Doilkata Gospo|ice. (Izleguva Kapuleti a po nego i gostite. doblesna i umna. Romeo Grev od usnive moi zemen? O. (Mu {epotat na uvo. O svetice. Romeo (Za sebe) Kapuleti zna~i! Stra{na smetka! Se zalo`iv du{manot da me ma~i! Benvolio Ajde. Julija Zna~i na usnive mi e grevot od tebe zemen. brat~e. vidovme {to ima{e da se vidi. vi blagodaram na site. odime.572 Romeo Vilijam [EKSPIR treba da le`i na pari. majka vi saka so vas da zboruva.) Vaka od usnive. toj {to nejze }e ja zeme Julija A onoj zad nego {to ne saka{e da igra? Da ama doprva nemir na srce }e mi idi. toga{ usnive ko racete neka ~inat slu{ni gi. taka zna~i? Toga{. za spas od o~ajov te molat. ne odete si taka brzo. odli~na gospo|a. mislam. dadilko. Vi blagodaram. Dajte u{te fakli vamu! Na spiewe sega. Vi velam. mladiot Petru~io. (Ja baknuva. Kapuleti ^ekajte. Si legnuvam. (Na bratu~edot) Uf. iako za molitvi ne e nema.) A. docna e. Koj e onoj gospodin? Doilkata Sinot. tvoite mi go zedoa grevot. Ima u{te ne{to za potkasnuvawe.) Romeo A onoj {to sega izleguva niz vrata? Koja e majka & ? Doilkata Doilkata Toj e. ama e sladok devo! Vrati mi go vedna{. plodot molitven da go zemam.

ide. Dr`an za du{man. predocna pri sebe me vikna! ^udovi{na qubov kobno sega mi se ra|a {tom du{manot prezren da go qubam mi se pa|a. pristap takov toj nema zakletvata qubovni~ka kaj nea da ja vmetne a i taa. sin edinec na va{iot golem du{man. (Doilkata odi. strasta mo} im dava. iako vqubena. Doilkata (Se vra}a) Se vika Romeo i e Montagi. Da odime.) Ako `ena ima. a mladata brza nasledni~ka da & bide.eve. Sega Romeo go qubat i toj qubi. . od o~i ma|epsan.) Doilkata Eve n#. (Nekoj od vnatre vika ‘Julija’. vremeto sredstva. Julija Odi i pra{aj kako se vika. ne`nata Julija poubava.) Vleguva Horot Starata strast na umirawe sega le`i. Doilkata [to ka`uva{? [to ka`uva{? Julija Stih eden {to od eden igra~ pred malku go nau~iv. toga{ grobot }e mi bide postela bra~na. sega. stravot sotiraj}i go so strastvena lava. ne mo`e vo {ema pa novo sakaniot zgodno da go sretne.Romeo i Julija 573 Doilkata Ne znam. (Izleguvaat. No za sredba. Julija (Na strana) Qubov edinstvena od edinstvenata omraza mi nikna! Prerano te spoznav. zanesen amka. Posledniot gostin ve}e bega. toj bo`em du{mankata ne saka da ja gubi a taa se losti po qubovnata mamka. ve}e ne cveta ~arta na taa {to kon smrt te`i.

}e pobudali od bes. Majmunot e mrtov i mora magija da mu storam.) Romeo Kade da begam koga srcevo mi e ovde? Vrti se zemjo glupa. koj{to ve{to go pogodi so strela kralot Kofetua koga ovoj vo bedno se zacapa mome. se iskral doma v krevet. Vikaj Merkucio. – Niti slu{a. Eden stih samo ka`i i }e bidam sre}en.^in VTORI Scena 1 (Vleguva Romeo.) Benvolio (Vika) Romeo. Se vrti i se povlekuva. niti pak preta. Merkucio Ova nema da go zbesne. Romeo! Merkucio Mudar e. Prizivawevo moe ~esno e i fino. na noxiwata tenki. se skri toj me|u drvjata samo za da se dru`i so no}ta vla`na. (Vleguvaat Benvolio i Merkucio. Merkucio Ne. Benvolio Navamu istr~a i onde skokna preku yidot. rodnino Romeo. Toa zlobno bi bilo. Pod nekoja mu{mula legnat si e taka pa me~tae sakanata da mu e plodot nejzin {to momite otvoreno-gaze go vikaat koga na samo . Qubovta mu e slepa pa najprijatno mu e vo temno. Vikni ‘Lele!’ Rimuvaj gi barem ‘krila’ so ‘mila’. `imi krstov. Na mojata Venera ka`i & nekoj zbor ubav prekar smisli za slepiot naslednik. niti se javuva. pa tamu da mu stoi duri taa ne go legne i sosem da go sotre. Benvolio Ako te slu{ne. Merkucio Da mu e slepa nema celta taka da ja godi. Bi zbesnal da domamam nekoj duh vo krugot na negovata mila duh na nekoj ~udak. sin nejzin mladiot Adam Kupidon. so magija }e go mamam. Romeo! Ej netokmu! Mrdnat! Zaquben! Copnat! Pojavi se vo prisen na vozdi{ka barem. oskata najdi ja svoja. Te prizivam vo ime na sjajnite o~i na Rozalina. na visokoto & ~elo i rumenite usni. kolkovite cvrsti i vo ime na siot kom{iluk blizok cel pred nas vedna{ da se stvori{. Vo ime na negovata sakana go prizivam samo da voskresne. Benvolio Da odime.

otfrli go. {to svetlina niz onoj prozorec bleska? Tamu e istok a sonceto e Julija. O. [to ako o~ite & se na nebo. Ne mi se obra}a mene. a ne veli ni{to. (Vleguva Julija gore) Eve mi ja gospodarkata. Drzok sum premnogu. Romeo! Vo svojot asli-krevet odam. O. zboruvaj samo.Romeo i Julija Scena 2 (Romeo istapuva napred) Romeo 575 se kikotat.) Koj ranet ne bil. Vestalka ~ie ruvo bole`livo i bledo samo glupa~ki go nosat. vidi kako obrazot na raka go spu{ta. stopati od nea poubava. [to e va`no? Pogledot nejzin zboruva. (Izleguvaat Benvolio i Merkucio. Ovoj pole-krevet prestuden e za mene. nejzinite o~i na nebo niz vilaetite vozdu{ni tolku }e svetat {to pticite }e propeat mislej}i deka e dewe. No tivko. eve ja qubovta moja. neka e. za{to ti bolska{ vo ovaa no} nad mene . Romeo (Na strana) Taa zboruva. Odime? Benvolio Odime! Popusto e da go barame onoj {to ne saka da bide najden. jasno sonce. o neka e taa otvoreno-gaze. }e govoram so nego. pa obrazot da & go dopram! Julija Te{ko mene. zavidlivka e taa. Ne sluguvaj & nejze. Ogrej. a yvezdite na lice? Sjajot na liceto nejzino yvezdite }e gi zasrami ko videloto densko sve}ata. o~ite & gi molat vo sferite da svetat do vra}aweto nivno. umri ja zavidlivata luna. O Romeo. a ti kru{ka {ilesta. {to ve}e e bolna. O kamo da znae deka mi e ova! Govori. Dobra no}. sledbeni~ka nejzina. bleda i polna taga a ti. kamo da bev rakavica na taa raka. O. na luznite im se smee. Dve najli~ni yvezdi na svodot nebesen poradi ne{to. angelu svetol.

so ogled koj si. Romeo (Za sebe) Da slu{am u{te ili da & vratam? Julija Samo imeto tvoe mi e du{man. O. Zarem ne si ti Romeo i Montagi? Romeo Ne sum ni edno ni drugo. }e go zadr`i ona milo sovr{enstvo {to go ima i bez imeto svoe. parampar~e }e go storam. za{to kamenava brana za qubovta ne e pre~ka. i omrazata nivna ne mi mo`e ni{to. Julija Kako dojde ovde. Romeo Nema. mome li~no. pogolema opasnost demne od o~ite tvoi odo{to od dvaeset nivni me~a. svetice mila. ako obete ne ti se po }ef. Imeto moe. Julija (Ne znae deka ja slu{a Romeo) O Romeo. Romeo.koe ne e del od tebe zemi me mene. ako nekoj rodnina moj ovde te vidi. Romeo V u{i od ustata tvoja ni sto zborovi ne sum primila.576 Vilijam [EKSPIR ko krilest glasnik nebesen {to sveti nad okokorenite. da ne se vika Romeo. otfrli go imeto. zakolni se deka me saka{ i jas pove}e nema da sum Kapuleti. samiot go mrazam za{to neprijatel za tebe e toa. Romeo. voshiteni o~i na smrtnicite {to. Zatoa rodninite tvoi ne mo`at da me soprat. Taka i Romeo. Romeo Na lekite krila od qubovta preku yid skoknav. otfrli go imeto a mesto imeto . Julija (Na Julija) Te fa}am za zbor. Julija Koj si ti {to vaka nametnat so no}ta mi buvna vo mislite moi? Ako te vidat. . Ti si toa {to si i da ne si Montagi. }e te ubijat vedna{. zo{to drugo nema{ ime! I {to ima vo edno ime? Trendafilot i pod drugo ime isto taka ubavo }e mirisa. Gledaj me milo. sepak zvukot im go znam. Vikaj me sakan pa drugo ime }e zemam i pove}e nema da se vikam Romeo. a qubovta go mo`e ona na {to }e se drzne. a ako ne}e{. Julija Romeo So kakvo ime ne znam ni sam da ti se pretstavam. ka`i mi i zo{to? Yidot od gradinava e visok. a mestovo smrt za tebe. Da e napi{ano. ni noga. vo nego se xarat koga vo mrzlivite oblaci se vgnezduva i edri na gradite od vozdu{nite dalgi. [to e toa Montagi? Ne e ni raka. za ka~uvawe te`ok. ni dlanka ni lice nitu koj bilo drug del od eden ~ovek. {to si ti Romeo? Otka`i se od tatko ti. svrteni nazad.

pristojna. nequben od tebe. idolot {to beskrajno go obo`uvam. Jas ne sum krmar. da ne ispadne neverna i qubovta tvoja. dobra no}. Taa sovet mi dade. Romeo Ako qubovta na srce {to mi le`iJulija Nemoj. inaku za ni{to drugo na svetot. ne go sfa}aj. dobra no}. velat. Ako se zakolne{ sepak mo`e da izneveri{. da ja odlagam smrtta. pa }e ti veruvam. Vsu{nost. Mir neka ti se vsadi . neka tuka me najdat. ne kolni se. ili ako ve}e se kolne{. No veruvaj mi. Jupiter se smee. Poarno da umram od omrazata nivna otkolku. nenadeen epten. Romeo Gospo|ice. ona {to go rekov da go odre~am.Romeo i Julija 577 Julija Ne bi sakala ni slu~ajno da te vidat ovde. sigurno treba{e da bidam no ti ja slu{na pred da stanam svesna. a jas nejze o~i. ama obziri zbogum. nerazmislen. Mil moj. nalik na molwa {to is~eznuva brgu u{te pred da ka`e{ ‘svetka’. Zatoa prosti. no ako ne me saka{. }e bidam opaka. Romeo Od pogledite nivni. Na qubovni~ka iznevera. Ili ako misli{ deka prebrzo me osvoi }e po~nam da se murtam. li~en Montagi. Dobra no}. nevernata luna {to mese~no se menuva na patekata kru`na. zacapana sum do u{i. }e re~am “ne” ako me pobara{. ako me saka{. te molam. gospodine. Julija Koj ti go poka`a patot do ovde? od onie {to ve{to vozdr`anost glumat. zakolni se vo sebe. poverna }e bidam O ne kolni se vo mese~inata. ko povik na lesna qubov ona {to no}ta crna tebe ti go otkri. Povozdr`ana. Ovaa pupka qubovna zree~kiot zdiv leten vo ubav cvet mo`e da ja rascuti na slednata sredba. pa mo`e{ da pomisli{ deka sum mnogu lesna. iskrenata strast moja. Pristojna bi sakala da bidam. pa sepak daleku da be{e ko bregot {irok mien od najdale~no more }e zaplovev kon tebe po takvo besceneto blago. O Romeo ne`en. Iako radost bezmerna mi nosi{ dogovorov no}e{en ne me raduva mnogu. no}ta }e me {titi. Dali me saka{? Znam }e re~e{ ‘Da’. a jas }e poveruvam. Julija Znae{ deka likot mi go krie vomjazot no}en inaku }e vide{e kako krvta v obrazi mi ita za ona {to go ~u vo mrakot {to go rekov. priznavam. Prebrz e. ka`i navistina deka e taka. Romeo Vo {to da ti se zakolnam? Julija Ne kolni se vo ni{to. vo blagoslovenata mese~ina ti se kolnam {to ovo{nite vrvovi gi poleva so srebroJulija Romeo Qubovta {to prva mi dade pottik.

pa dobra no} stvarno. Po mene ne idi i na bolkata ostavi me svoja. kade i vo koe vreme ceremonijata da se svr{i pa seta sudbina svoja vo tvoi }e ja stavam race. son preubav. Utre liceto go pra}am. Po~ekaj malku. Ako namerite qubovni navistina ti se Idam.) (Se vra}a povtorno Julija. [to pove}e davam pove}e ja imam. Ko u~eni~e kon sakanata odi{ na krila ka~en a od nejze se vra}a{ poti{ten i smra~en. zbogum. (Izleguva. Julija Nepobaran u{te pobrzav da ti go dadam a sega bi sakala pak vo mene da e. zarem }e me ostavi{ bez uteha vaka? Julija Kakva uteha ve~erva od mene bara{? Romeo Zavet deka qubovta so qubov mi ja vra}a{.) . Doilkata (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Idam vedna{.578 Vilijam [EKSPIR na srce ko spokojot {to go imam v gradi. Romeo @imi du{avaJulija Iljadapati dobra no}. prebla`en za da bide jave. da ne e ova samo son. i }e te sledam ko ma` moj do krajot na svetot. (Na Romeo) No ako ne si iskren te molamDoilkata Saka{ da si go vrati{? Zo{to. A sepak go sakam ona {to ve}e go imam. dado dobra! . Sakan moj.Idam.) Romeo Iljadapati pocrna bez tebe }e mi bide. no} blagoslovena! Se pla{am vo no}ta skrien. veren bidi. i qubovta isto. Romeo ~esni. (Doilkata vika odnadvor. (Se vra}a Julija. }e se vratam.) Romeo O no}.) Slu{am {um od ku}ata. Romeo O. javi mi utre po liceto {to }e go ispratam da te sretne. (Izleguva. za{to neiscrpni se i dvete.Montagi mil. mil Romeo. Dare`livosta moja bez dno e kako more. (Trgnuva da si odi. idam. a celta brak. mila? (Od nadvor) Gospo|ice! Julija Julija Za od srce povtorno da ti go dadam.) Julija Tri zbora u{te.

inaku pe{terata bi ja dupnala Ehoto kaj{to spie za glasot negov vozdu{est pozaripnat od mojov po Romeo bez prestan da vika. Julija Razdenuva. Sakam da be{e ve}e otiden ama sepak ne podaleku od pti~ka na palavo dete {to ja pu{ta da prvne malku od negovata dlanka ko plenik kutar a potoa so svilen konec nazad ja vra}a slobodata kratej}i & ja za{to ja saka. Dvaeset godini ima do toga{. Julija ]e bidam to~na. dobra no}. Romeo! Romeo Du{ata moja imeto glasno mi go vika. Kolku srebreno-slatko yvoni govorot na zaqubenite no}e ko najne`na muzika za izostren sluh! Julija Romeo! Romeo Mila? Julija Vo kolku ~asot utre ~ovekot da go pratam? Romeo Vo devet. Romeo Bi sakal da ti sum tvoja pti~ka. Kaj duhovnikot svoj odam da me pou~i. No ropstvoto e zaripnato a glasot ne e grlen. Julija I jas isto. Romeo Neka son na klepki ti padne. Dobra no}. Romeo A da ostanam dodeka ne se seti{? Nema da se setam samo za da sedi{ tuka za da ne zaboravam kolku sakam da sum so tebe. (Izleguva Julija. Romeo! Psst! O glas na sokolar da imam pa sokolot moj li~en da go domamam nazad. . Sepak bi te ubila od galewa mnogu. spokoj na gradi.Romeo i Julija 579 Julija Julija Psst. Razdelbata e tolku slatka taga {to do utre bi ti velela dobra no} bez dostaga. Sovet da mi dade za ubavinata {to mi se slu~i. Zaboraviv zo{to nazad te viknav.) Kamo da sum ti son i spokoj na gradite mladi. Romeo A za da ne se seti{ }e stojam ovde i }e zaboravam deka drug dom nekade ima.

moram do ram da ja napolnam ko{nicava ve}e so zambaci. Doblesta stanuva porok. bilkite.) Pod ne`nata kora na cvetov no}en i otrov se krie no i lek mo}en. mnogu doblesti sekoj za sebe si tepa odli~ni duri. majka na prirodata. a tamu odnenade` nekoj dlaboka mi otvori (Vleguva otec Lavrentij. kamewata. te opiva. Sega. da ne si bil so Rozalina? Romeo So Rozalina nikako o~e. Koj jazik ran me pozdravuva tolku milo? Sinko. sonot ne fa}a mesto: no kaj{to mladosta ~ista. no grobov ovoj i utroba e divna. tamu son~ec zlaten caruva so pesna. kaj{to lo{iot nad dobriot pobeda vadi. koga verno te`i. Otec Lavrentij Takov te sakam sinko. vo smrt sigurna te pra}a. O blagoslovena e divnata lixba {to le`i vo rasjeto. po~inkata takva mi e mila. cicaat od prirodnite gradi. Romeo Vtorovo e to~no. blagorodno cve}e.580 Scena 3 Vilijam [EKSPIR Romeo Zdravo `ivo. pred sonceto da grejne so sjajnata kosa denot da go pozdravi. a razli~ni se sosem sepak. crkalo. so misla lesna teloto go spru`i. osvetluvaj}i go istokot po obla~estata ple{ka. jasno mi e deka Romeo voop{to ne se pribral doma. a od grobnicata od sekakvi sorti mladi se dojat. ko pijanica teteravi temnicata sura po patot kaj{to vrvi Titanovata tura. vreli: a ako ne e taka. (Vleguva Romeo. trgne li po lo{i dela a porokot nekoga{ so delo. go mirisne{ li. dva zakrveni krala ko v bilka i vo ~ovekot se krijat dobriot i lo{iot `estoka bitka bijat. da ja isu{i no}nata rosa. do doblest se kreva. no {tom go vkusi{. Otec Lavrentij Bog neka ti prosti. . Zemjata. toga{ nema zo{to da se lomam. o~e. ka{a? Romeo ]e ti ka`am o~e pred povtorno da me pra{a{: kaj du{manot moj bev na pija~ka i hrana. tamu vedna{ crvot na smrtta bilkata ja jadi. samo glavata vo koja nemiri se rojat tolku rano se prostuva od postelata svoja: gri`ata bdee vo o~ite na starcite ~esto. a kaj{to gri`ata grize. stanuva zlo~leno. Otec Lavrentij @iv da si mi ~edo. i ni{to tolku dobro {to zloupotrebeno se izopa~uva stra{no. v `ivot te vra}a. go zaboraviv toa ime i od toa ime jadot. grobnica e nivna. toga{. Ottuka ranosta tvoja so sigurnost mi veli te krenale od postela nemiri te{ki. so ko{nica) Otec Lavrentij Sivookoto utro na no}ta murtava & se sme{ka. neka mi prosti adot. za{to ni{to pod nebo ne raste tolku podlo {to na zemjata mo`e da mu dade tolku dobro. no vo kakva si.

osven ona {to ti treba da go sploti{ so brak svet. tuku od o~ite im ~adi. Romeo Te molam. Sonceto u{te od neboto vozdi{kite ti gi ~isti pla~ot tvoj star u{te vo u{ive mi se bistri: gledaj. deka qubovta ti e prikazna sro~ena vo veter: ama ajde. Mario sveta. o~e: srcevo mi e lesno za{to i za du{manot. stoumniku mlad. na nekoj na~in tvoj pomo{nik. Otec Lavrentij [to se gubi{ a ne {to qubi{. Otec Lavrentij Gospode bo`e. na obrazot u{te damka ti se lee Saka{e v grob taa qubov da mi svene. Isuse. Romeo Ti ~esto me kore{e zaradi Rozalina. mnogu i se brza na mojata la|a. po milost i qubov vo soodvetna e ruba i. toga{ mislava va`i: i `enite smeat da gre{at {tom slabaci se site ma`i. kako i kade se sretnavme. Vo sebe omraza nemam. bez zadr{ka te molam ~esno. a makive tvoi od sevte toga{ i ti i makite za Rozalinda bevte. za razlika od drugata. za{to na krajot. da ti bidam. ne sakam da ja gubam. Romeo od solzata stara {to u{te isu{ena ne e. eve so tebe idam. Otec Lavrentij Bidi jasen sinko. Otec Lavrentij Prvata znae{e.Romeo i Julija 581 rana ko {to mu otvoriv i jas: spasuva~kata i nejzina i moja sega od pomo{ta zavisi i od bilkata sveta tvoja. koga. . ne kori me. Romeo Toga{ najjasno znaj qubovta naj~ista mi se veti na ubavata }erka od bogatiot Kapuleti: ko jas {to ja qubam. a sega molbive ~uj gi moi sakam u{te deneska vo svet brak da n# spoi{. jasnost od du{a neka ti rosi. kolkava reka solena ti mina niz obrazot bled samo za taa pusta Rozalina! Kolku voda solena potro{ena za xabe za na krajot qubovta blantava da stane. Ako navistina si smenet. pobaravme i zbor se dade }e ti ka`am popat. more duri i beter. Ako ti be{e ti. zarem tolku brgu umot si go smeni? Zarem Rozalina kolku do v~era srceto {to ti go pleni sega odedna{ ja nema? Zna~i qubovta kaj site mladi ne od srceto. taka i taa me qubi se e sploteno. budaletinko fina. nejze sega ja qubam. Otec Lavrentij No ne edna da umre za druga da se krene. mo`e brakov da prerasne vo ubost omrazata me|u domovite vo naj~ista qubov! Romeo Da odime. ne~istata ispoved. ne~ist oprost nosi.

rodnina na stariot Kapuleti. tvrda na srce devojka. Sigurno }e se {ekne. (Izleguvaat. isprati pismo do domot na negoviot tatko. Benvolio Romeo sigurno }e mu odgovori.ne. Merkucio Sekoj ~ovek {to znae da pi{uva mo`e da mu odgovori. zastrelan so qubovna pesna vo uvoto. pa toj ve}e e mrtov. Merkucio Onaa ista bleda-krpa. {to drugo. Merkucio More te{ko na Romeo. ne mu dava da zdivne. pogoden srede v srce so strelata na onoj Poleka. Benvolio Tibalt. Merkucio Go vika na dvoboj.582 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Scena 4 (Vleguvaat Benvolio i Merkucio) Merkucio Kade e ovoj Romeo. da mu se snevidi? Ne si dojde doma no}eska? Benvolio Doma kaj tatko mu . onaa Rozalina. proboden od crnoto oko na belata devojka. so predizvik }e mu odgovori. na predizvikot od pi{uva~ot na pismoto.) . Brzata ku~ka slepi ku~iwa ra|a. Razgovarav so negoviot sluga. ama toj. go ma~i. Benvolio Da.

znalec na besmrtnoto pasado. ovie svileni majmun~iwa koi tolku se dr`at do modata {to ne mo`at madro da sednat na starite klupi. ritamot. Romeo Prosti mi. Gospodine Romeo. iako ima{e podobar qubovnik da ja opee. Romeo Koj cvet? Dobro utro na dvajcata. imav mnogu rabota. pa na punto riverso. ama ni{to posebno. izvonredno visok ~ovek.) Benvolio Eve go Romeo. Zarem takov ma` mo`e da mu izleze na Tiblat na kar{ilak? Benvolio Zo{to pak da ne. Didona gnasa. Vistinski kasap e so svileni petlici. izvonreden me~. (Vleguva Romeo. pa na hai! Benvolio Na {to? Merkucio Merkucio More neka se nosat site tie ~uknati. kako vi go spopikav? Merkuico Ne se pravi na udren. Pauzite kaj nego se mnogu kusi. koskite. Merkucio Bez svojata ikra. KleopaToa e isto kako da se ka`e. Se me~uva kako {to ti pee{ po noti. mnogu si mi oribeno! Sega e za pesnite {to Petrarka gi vade{e od rakav: Laura vo sporedba so negovata sakana e obi~na sadopera~ka. vistinski vitez. {to tolku ni letkaat pred nos ovie tu|inski mu{i~ki. voobrazeni pr~lovci. a Tizba sivooka ili taka ne{to. intervalite. site tie majstori na naglasokot! >>@imi Isus. izvonredno dobra kurva!<< Zarem ne e za `alewe. eden. lesno se zaborava na u~tivosta. O koskite nivni. ovie peder~iwa. Pobegna od nas. Elena i Hera prosta~ki i bludnici. mora da se vitka. da te pozdravam francuski za tvoite francuski krpi: dobro ni go spopika sno{ti. kako isu{ena haringa. {to e toj Tibalt? tra |upka. . dobar Merkucio. gospodine. deka koga nekoj e zafaten kako tebe. Smel ma` e. Romeo Merkucio Pa ne e ba{ od ma~e ka{li~e.Romeo i Julija 583 slep pili{tarec. Merkucio Jas sum cvetot na u~tivosta. Vnimava na taktot. bon `ur. blagorodnik prva liga. meso. kosko moja stara. O meso. ete kako ni go spopika. a koga si zafaten. Romeo Misli{ zaradi poklonot? Merkucio Mnogu qubezno pogodi. dva a na tri me~ot ti go nurnuva v gradi. Romeo Mnogu u~tivo objasnuvawe. eve go Romeo. megdanxija nad megdanxiite.

Benvolio Tolku e dosta. {ibaj ja i podbodnuvaj ja ili }e objavam deka si gotov! Merkucio Ako treba dvata na{i uma da se trkaat ko vo potera po divi guski. bidej}i onaa pla~liva qubov e kako nekoj nagonski divjak {to tr~a gore dolu so patlakot za da ja zatne prvata dupka na koja }e naide. ako prodol`i{ da si vaka bister. Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Ne. nema {to. prosto re~eno. poprosta zdravje! Merkucio Zastani me|u nas. sok {to podzapira v grlo. dobar Benvolio. Romeo Zarem sokot od jabolka ne odi so sladok gusan kakov {to si ti? Merkucio Dosetlivosta ti e rastegliva ko jare{ka ko`a. Merkucio Toga{ sandalata mi e zakitena so dobar cvet. toga{ sum gotov: oti vo tvojot um ima pet pati pove}e divi guski otkolku vo mojot. Romeo Prosta {ega. nema {to. sega si ona {to si i po odnesuvawe i po priroda. . |onot }e ti se izli`e. Merkucio Bistar si. od eden palec se rastegnuva po cel lakt. dosta e! Merkucio Saka{ da prestanam so prikaznata protiv svoja volja? Benvolio Inaku }e ja izdol`i{ do Rim i nazad. i }e si ostane{. bos. sega si Romeo. gusane dobar! Merkucio Dosetlivosta ti e gor~liva kako kiselo jabolko.584 Merkucio Rozata. Romeo Bi sakal da ja rastegnam do zborot koj{to zaka~en na gusanot }e doka`e deka ti si nepristoen gusan. }e mi crkne duhovitosta! Romeo [ibaj ja i podbodnuvaj ja. Pa zarem ne e ova poubavo otkolku da mi leleka{ od qubov? Sega si dru{tven. Dali nekoga{ sum bil so tebe po guski? Romeo A za {to drugo si bil so mene ako ne za guski? Merkucio Za ova bi te griznal za uvo. ne kasaj. }e si ja iznosi{ sandalata.

dobro sfateno. Doilkata Kako ne vi e sram. da si go skrie liceto za{to liceto na lepezata e poubavo. (Vleguva Doilkata so svojot pomo{nik Petar. to~no na pladnevniot zarezok. sakam na samo da razgovaram so vas. `imi krstov. Jas sum najmladiot pod toa ime. Benvolio Doilkata ]e go vikne na ve~era. edro. Doilkata Petar! Petar Na usluga! Doilkata Lepezata. Merkucio Bog da ti dade dobar den. {to bog go sozdal sam da se rasipuva. Merkucio Daj i Petre. Merkucio Najlo{oto dobro. ne? Gospoda. Mo`e nekoj da mi ka`e kade mo`am da go najdam mladiot Romeo? Romeo Bi mo`el da vi ka`am. za{to bludnata kazalka na son~eviot mera~ sega e Podvodnica. vi velam. ubava gospo|o. blagorodna gospo|o. dve: ko{ula i nametka. Doilkata Bog da vi dade dobro utro. Edro. {to ~ovek ste vie? Romeo ^ovek. podvodnica! Dr`ete ja! Dobro re~eno. Dobro re~eno. gospoda. Ve}e e den? Merkucio Merkucio U{te malku }e se stemni. vo nedostig na polo{. gospodine. rekovte.Romeo i Julija 585 Merkucio Se la`e{. Petar. Doilkata . Sam da se rasipuva. ama mladiot Romeo }e bide postar koga }e go najdete odo{to bil koga ste po~nale da go barate. dobra brodska oprema. imav namera da ja skusam za{to stignav do samoto dno na prikaznata i navistina ne mislev u{te da ja dlabam. Doilkata Merkucio Dve.) Romeo Vidi. podvodnica. nema {to! Mudro! Mudro! Doilkata Ako vie ste toj.

vedna{ }e go izvle~ev me~ot. {to se veli. Merkucio Zbogum gospo|o stara. Romeo Ne na zajak. dadilko? Pa ti ne me ni slu{a{! Doilkata ]e i ka`am. prepora~aj me kaj tvojata gospo|ica i gospodarka. tuku na zaja~ica. koj{to saka da se slu{a samiot sebesi i pove}e }e vi iznaprika`e za edna minuta otkolku {to }e ~ue od drug za mesec dena. }e mu go doteram umot. gospodine. }e najdam nekoj koj mo`e. No prvin. Doilkata Samo neka gugne ne{to protiv mene. Gad eden krastosan! Ve molam za eden zbor. gospo|o. Tvrdam deka smeam da go izvle~am me~ot brzo kako sekoj drug ma` koga nekoja dobra kavga }e mi dade mo`nost a zakonot e na moja strana. Romeo [to }e i ka`e{. deka izjavuvate. Romeo Eve me vedna{ po vas. Doilkata @imi gospod. da ja vle~ete za nos toa. pa makar da e stopati pojak od mene. zaja~icata stara dobra e vo post {tom ti se dade. doa|a{ vo ku}ata na tatko ti? Odime tamu na ru~ek. gospodine.. toa bi bilo mnogu nepristojno odnesuvawe kon koja i da e mlada gospo|ica. . Gospode. ako mislite. dozvolete da vi ka`am. gospo|o. a toa. (Izleguvaat Merkucio i Benvolio. vo posna pita.586 Romeo Na {to nabasa? Merkucio Vilijam [EKSPIR me dupi kako saka. tolku sum gnevna {to seta se tresam od lutina. ne mu sum jas edna od negovite kurvi. [eta pokraj niv i pee.) Doilkata Ve molam. kolku {to mi fa}a umot. Zaja~icata stara. dvaeset takvi apa{i gi nosam so malo prste. ako ne mo`am jas. dadilko. Kako {to vi rekov. Bednik nizaeden. gospodine. Doilkata Srcence edno! Navistina }e i ka`am. ama }e se izraduva. mojata mlada gospodarka mi naredi da ve najdam. koj be{e ovoj so~en bezobraznik poln so ujdurmi? Romeo Gospodin. {to se veli. Petar Ne vidov nikoj da ve dupi kako saka. Ama zaja~icata stara. pa zatoa ako bidete dvoli~en so nea.. Ka`i i deka izjavuvam. A da videv. edna od negovite glupi guski (Se vrti kon Petar) a ti stoi{ tuka ko misir i ostava{ sekoj bagabont da Dadilko. Romeo. }e bide golem rezil za{to gospo|icata e mlada. koja e bajata i muvlosana u{te pred da se jade. gospodine. sram neviden. zbogum gospo|o. velat. gospodine. Ona {to mi go naredi da vi go ka`am }e go zadr`am za sebe. ne vredi ni para ako e rasipana pred da se jade. e blagorodna ponuda.

slu{nete gospodine. Zarem rozmarinot i Romeo ne po~nuvaat na ista bukva? Romeo Deneska popladne. Doilkata Doilkata Gospod na nebo neka ve blagoslovi. brzo! (Izleguvaat. Doilkata Dobro. }e dojde tamu. Romeo Ti garantiram deka mojot ~ovek e tvrd na Odime. Romeo [to saka{ da mi ka`e{. bidi verna. du{i~ka edna mila. ne? A taa napi{a prekrasni stihovi za toa. va{eto ime po~nuva so druga bukva. milina da vi e da gi slu{nete. gospodine. iljada pati. Eve ti za trudot. gajle i e za nego kolku za nekoj kreka~. ama vi velam. za vistinki kreka~. Zbogum. dobra dado. dadilko mila? Doilkata Dali ~ovekot va{ e siguren? Za{to velat dvajca ~uvaat tajna ako go trgnat tretiot. u{te vo tekot na ovoj ~as mojot sluga }e dojde i }e ti donese skali napraveni od ja`e. i velam Paris pove}e i li~i. koga }e mi tekne kolku be{e zborliva kako mala. Doilkata Sekako. zemi koga ti velam. Romeo Zemi de. koj{to s# bi storil da ja dobie: ama nejze. Po~nuvaat pa {to? Na r po~nuvaat. gospodine. za vas i za rozmarinot. Pozdravi ja gospodarkata tvoja. Doilkata Ni para gospodine vi ne}am. gospode. Doilkata vera ko ~elik. celata pobleduva. ko najbela krpa stanuva. O.) Povelete.ama znam. Ponekoga{ ja lutam. Gospodarkata moja e najslatka gospo|ica. nekojsi Paris. Romeo Pozdravete mi ja va{ata gospo|ica. Zbogum.Romeo i Julija 587 Romeo Ka`ete i da najde na~in na ispoved popladnevo da dojde a tamu vo }elijata na otec Lavrentij toj }e ja ispoveda i }e n# ven~a. koga }e i re~am taka. koi do vrvot na sre}ata }e me donesat vo no}ta tajna. ku~e{kite imiwa po~nuvaat na r . ima vo gradot eden blagorodnik.: Petar! Petar E. a za toa jas }e ti go nagradam trudot. . de~ko. Romeo Doilkata A ti ~ekaj zad yidot od opatijata.

Zatoa lekokrili gulabi qubovta ja vozat. koga senkite gi teraat preku temnite gori. glasnicite na qubovta se misli {to desetpati se pobrzi od son~evite zraci. lele. slatka. no ti garantiram deka e krotok kako jagne. ama me boli glavata. a nejze ja nema. Ne e cvet na u~tivosta. ama i se brza. Doilkata Petre. ne iako liceto mu e poubavo od drugite ma`i. zboruvaj! Doilkata Gospode. a jas tvoite vesti: ajde.) Eve ja. [to. te{ki. iako za niv ne treba da se zboruva. dobri se ili lo{i? Doilkata E pa. ne.) Julija Vilijam [EKSPIR Julija Kamo koskive moi da gi ima{. lele grbov. na bavnosta `rtvi. Doilkata Premorena sum. zboruvaj. slu`i mu na boga. mo`e ne go na{la. Romeo! Ne ne. veti za polovina ~as }e se vrati. sega sonceto e na vrvot najvisok od dene{niot svoj pat.588 Scena 5 (Vleguva Julija. te molam. A i grbov od ovaa strana. ne znae{ da izbira{ ma`. Tr~av ko luda! Gospode. Odi po svojot pat. zarem ve}e ru~avte? Julija Ne. Ama seto ova i prethodno go znaev. sekoe kov~e me boli. Dobri se vestite ili lo{i? Odgovori mi na ova ka`i da ili ne a za detalite }e po~ekam. ni slu~ajno. mu se nesporedlivi. [to veli toj za ven~avkata na{a. da ne treba da ja smenam? Kluka nebare na dvaeset par~iwa }e prsne. ko olovo se nesmasni. iako nogata gi nadminuva nozete na drugite ma`i. {to ima da mi ka`e{? Go sretna li? Trgni mi go ovoj od pred o~i. veselo ka`i mi gi. pa taa kuca. no starite lu|e nebare su{testva mrtvi. Da ima ~uvstva i mlade{ka krv topla ko topka taa bi letala sega. stapalata i stasot. zborovite moi na sakaniot bi mu gi frlala a negoviite mene. dadi~ke moja. A ako se ta`ni. O bo`e. ne mo`e{ malku da se strpi{? Zarem ne gleda{ deka odvaj di{am? Julija Kako odvaj di{e{ koga di{ej}i mi veli{ deka odvaj di{e{? Izvinuvaweto tvoe za docneweto podolgo e od prikaznata so koja se izvinuva{. (Vleguvaat Doilkata so Petar. {to mi si tolku ta`na? Ako se vestite ta`ni. Samo ka`i. gospode. daj mi malku da zdivnam. zastani kaj portata. o dadilke slatka. napravi naiven izbor. devojko. Julija Sega dadilko dobra. za toa {to veli? Doilkata Ot~uka devet koga doilkata ja prativ. i zatoa brzokrilen e Kupidon ko veter. ja srami{ muzikata od slatki vesti svirej}i ja so tolku kiselo lice. a racete. . a od devet do dvanaeset tri dolgi ~asa ima. o. ne.

i kako qubezen. jas po drug pat moram. Odam na ru~ek a ti }elijata ja odbra. {to si tolku lo{a? Ova li e melemot za moite bolni koski? Od sega pile sama da si gi nosi{ porakite! Julija Dosta mati{. r. Zbogum dadilko dobra. i kako pristoen i kako zgoden a ti tvrdam i kako doblesen. (Izleguvaat. Kade drugo mesto bi bila? Kolku ~udno mi odgovara{: tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. Sega krvta gre{na v lice ti jurna.mbam za sre}noto tvoe pladne ama ve~erva tovarot i na tvojot grb }e padne.) .Romeo i Julija 589 Grev }e nosi{ na du{a {to me prati smrtta tr~aj}i vamu-tamu da si ja najdam. Kade e majka ti? Julija Kade e majka mi? Taa e doma. Odi v crkva. mila. mila dadi~ko. Mila. Julija Od du{a mi e `al {to ne ti e arno. {to veli mojot sakan? Doilkata Tvojot sakan veli kako ~esen gospodin. no na vesta vtora pocrveno }e ti bide. Doilkata Toga{ pobrzaj do }elijata na otec Lavrentij. Kade e majka ti? Doilkata O majko mori mila bo`ja. Crn~am. vidi ja ti nea. da ja zemam skalata po koja tvojot sakan }e se ka~i so primrakot vo pti~joto gnezdo. Julija Visoka sre}a odbrav. tamu te ~eka ma`ot {to }e te napravi `ena. ka`i {to veli Romeo! Doilkata Smee{ deneska da odi{ na ispoved? Julija Smeam.

) Eve ja gospo|icata. toga{ razbla`i go so zdivot vozduhot ovde a bogatata muzika na tvojot glas bla`enstvoto neka go otkrie {to obajcata go primame so ovaa mila sredba. i ako so zbor podobro znae{ da ja zakiti{. Mene mi e dovolno da si ja nare~am svoja. Zatoa qubi umereno. za obajcata }e ti se zablagodari. ako merkata na sre}ata tvoja e preminata kako mojata. ne so ukrasot tuku so su{tinata se fali. navrapito se gasat vo triumfot svoj umiraat ko barutot i ognot vo bakne` {to ginat. Romeo Amin. zaqubeniot mo`e da vjava na svila {to le`erno ree na letniot vozduh bez da padne. Ne smeete sami da ostanete zaedno duri crkvata sveta ne ve spoi vo edno. (Vleguva Julija zabrzana i go pregrnuva Romeo. I najblagiot med ni stanuva gaden zaradi slasta svoja i so vkusot ja ni{ti gladta na{a. taka qubovta trae dolgo. }e pobrzam so ~inot. Otec Lavrentij Sre}ite navrapiti. pobogato so sodr`ina. O tolku lesna noga ne }e go izodi nikoga{ `ivotnoto trwe. prebrziot ko bavniot stignuvaat docna. za dnite idni da ne ne koraat so taga. samo pita~ite bogatstvoto da si go izbrojat mo`at a qubovta moja tolku e rasko{na {to ne mo`am ni polovina da soberam od aznoto svoe. a ne so zborovi.) . inaku zo{to da mi blagodari? Romeo (Vleguvaat otecot i Romeo. o~e moj duhoven. Julija Srceto. no kakva i da dojde taga. Ah. amin.590 Scena 6 Vilijam [EKSPIR Julija I nemu dobro ve~er.) Otec Lavrentij Nasmevni se nebo na ovoj svet ~in. Julija Dobro ve~er. }erko. tolku e lesna suetnosta. Julija. Otec Lavrentij Dojdete so mene. Otec Lavrentij Romeo. (Izleguvaat. taa nema da ja nadomesti razmenata na radost od samo mig eden kus pominat so nea: ti samo spoj ni gi racete so zborovi sveti pa smrtta {to qubovta ja jade neka svoeto go pravi.

) Benvolio Te molam. . Mapuleti. i drugi. Benvolio Gluposti ili ne. I tebe ti vrie krvta ko na sekoj tvoj vrsnik vo Italija. tolku ti e {a{ardisana {to od jajce stanala smatok. Si se karal so filjan ~ovek samo zatoa {to kutriot se iska{lal na ulica i pritoa ti go razbudil pesot {to spiel optegnat na sonce. Merkucio Kapuleti. vedna{ udiraat so me~ot po masa i velat ‘Ne daj bo`e nekoga{ da mi treba{‘. dobar Merkucio. na primer. bi videle vo toa povod za kavga? Glavata ti e polna so kavgi ko jajceto so `ol~ki iako zaradi ujot kavgaxiski. Benvolio so negovi lu|e. Merkucio Ti si mi ko onie ~uknatite {to a }e go pre~ekorat pragot od nekoja kr~ma. no {tom vtorata ~a{a im udri v glava vedna{ go vadat na prviot pred sebe bez nikakva potreba. Petru~io. denot e `e`ok. poludenata krv vrie. ne li~i{. ba{ mi e gajle. Koi o~i. malku ti treba da ne znae{ {to pravi{ pa da ja zagubi{ glavata. Benvolio Ti li~am jas na takov? Merkucio E ne. osven takvite.^in TRETI Scena 1 (Vleguvaat Merkucio so pa`ot. gi sretneme li. eve gi Kapuletite. glavata ne }e mi vrede{e ni pet pari. Ne se ima{ ispokarano so eden terzija samo zatoa {to noviot elek go nosel pred Veligden? A so drug samo zatoa {to gi nosel novite ~evli so stari vrvci? Ti najde da mi popuva{ deka jas sum bil kavgaxija! Benvolio Da bev kavgaxija kako tebe. Benvolio I toga{? Merkucio I toga{ dovolno e da se najdete dvajca takvi pa dvajcata nabrgu da ve snema za{to me|usebno }e se ispoubiete. ne ni gi gine kavga za{to vo `e{ki dni. ne ti treba mnogu da ja zagubi{ glavata pa da ne znae{ {to pravi{ i obratno. Eve ti. da si odime. Ti bi se karal so nekogo zatoa {to kr{i le{nici a izgovor }e ti bide toa {to o~ite ti imale le{nikova boja. Kapuletite nadvor. Merkucio Misli{ sega pove}e ti vredi? Gluposti! Vleguvaat Tibalt. ti bi fatil kavga so ~ovek samo zatoa {to toj ima vlakno pove}e ili vlakno pomalku vo bradata.

ima da zaigra{. za{to }e im se obratam. ako mi dadete mo`nost. gospodine. Vo taa smisla samo. ne~esna. podla! . ova nema navredite da mi gi trgne {to ti mi gi nanese. Merkucio Samo zbor so eden od nas? Udvojte go vi se molam so u{te ne{to pa neka bide zbor i eden udar. Gledam deka ne me pooznava{. Merkucio O~ite se za gledawe. nemturska. Merkucio (Na Petru~io i drugite) Stojte do mene. gospodine. Tibalt Romeo. Site o~i kon nas se svrteni. ti i Romeo duvate vo ista gajda. Merkucio A da si najdete mo`nost bez da vi bide dadena? Tibalt Merkucio. Ili da se povle~eme vo nekoe pomirno mesto. (Se fa}a za me~ot) Ova mi e dudukot. Skokaj sega. boga mi. Neka me obesat gospodine ako toj potr~ko e va{. Tibalt Mom~e. od zvukot negov.592 Tibalt Vilijam [EKSPIR Za ni~ij }ef ne otstapuvam ni peda. zadovoli se so ova {to go rekov. Ama na kar{ilak izlezete mu. Zatoa zapri i vadi go me~ot! Romeo Nikoga{ ne sum te navredil se kolnam. pa neka se xarat. Zatoa zbogum. (Vleguva Romeo. dudu~i{te edno! Benvolio Razgovarame ovde kaj{to vrie od lu|e. Merkucio (Go vadi me~ot) O ligavost. Merkucio ‘Duvame vo ista gajda’? [to. da ne misli{ od nas da napravi{ ~ift gajdaxii? Duduk eden gajdaxiski! Ako saka{ toa od nas da napravi{. ime {to ko svoeto go sakam. dobro ve~er. Tibalt I na toa sum podgotven. Jas ne sum podlec. tuku te sakam pove}e odo{to si misli{ iako pri~inata ne ja znae{ za mojata qubov.. Eve go moeto mom~e. va{ata milost mo`e da go vika ‘mom~e’. pa }e vidite {to e toa megdanxija. toga{ od dudukot }e slu{a{ samo zavivawe. Samo zbor so eden od vas.) Tibalt Opa! Od vas ne baram ni{to. qubovta {to kon tebe ja imam ne se iska`uva poinaku osven so zborot: podlec! Romeo Tibalt. ili sporot re{avajte go smireno i ladno ili da si odime. (Na Montagi) Gospoda. Zatoa dobar Kapuleti.. pri~inata poradi koja moram da te sakam go pravda donekade zauzduvaweto na gnevot pri vakov pozdrav.

dovolna sosem. Tibalt. samo eden od tvoite devet `ivoti. Tibalt. Benvolio. Merkucio. Da gi razdvoime. se vme{a me|u nas? Me probode pod tvojata raka. Merkucio! Romeo uspeva da im gi svrti me~ovite nadolu i vletuva me|u niv. ~oveku. gospoda. Plukam na svetot koga pes eden. So nego mislam brgu da zavr{am a ako bide potrebno posle toa od ostanatite osum da napravam suva pastrma. staorec. `iti s#. no sepak e dovolna. Rezil ste na svetot. nitu {iroka ko crkovni porti. Vadi go od kanija me~ot za u{i! Brzni velam. Tibalt go proboduva Merkucio pod rakata na Romeo. Kade mi e pa`ot? Trk po doktor. Ranata ne e tolku stra{na. ma~ka.Romeo i Julija 593 Merkucio Samo ala stakato nejze ja pere. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i! Gotov sum. Romeo Merkucio Merkucio dobar.) . podlec. Stojte.) Ne e dlaboka kako bunar. Romeo Najdobroto go sakav. Si go dobiv i toa zdravo. Benvolio. {to se tepa so smetka! Zo{to. A toj zamina bez vlakno da mu fali? Benvolio Merkucio Samo grebnatina. Sramete se.) Romeo (Go vadi me~ot) Vadi go me~ot. Merkucio Vnesi me vo nekoja ku}a. ama. Tibalt. vrati go me~ot. Petru~io Da begame. Pra{aj za mene utre i }e me najde{ na grobi{ta. ili }e padnam. ^uma da gi sotre dvete va{i ku}i. Vojvodata zabrani strogo sekakvi kavgi po ulicite na Verona. gnaso! (Izleguva Pa`ot. dosta. (Se borat. ajde. grebnatina samo. da ne ti se najde pobrzo mojot me|u u{i! Tibalt Da ne si ranet? Proboden sum. }e igra{? Tibalt [to bara{ pak ti od mene? Merkucio Ni{to caru na ma~kite. apa{.) Romeo (Go vadi me~ot) Poveli! Dr`i se. ]e poslu`i. Tibalt! (Izleguvaat Tibalt. ^uma vrz va{ite dve ku}i. glu{ec vaka smrtno mo`e da izgrebat ~ovek! Razvratnik. Petru~io i nivnite drugari. Mi go zbiberija na ovoj svet. staorsko stra{ilo. Merkucio (Na Tibalt) Da go vidam gospodine tvojot pasado. Va{ite ku}i! (Izleguvaat site osven Romeo. Od mene napravija za crvjata hrana.

Se borat.) Prviot gra|anin Na kade pobegna ubiecot na Merkucio? Kade pobegnaTibalt. hrabriot Merkucio e mrtov! Toj {irokograd duh kon oblacite letna.) Benvolio Eve go se vra}a razbesnetiot Tibalt. Odi. navredite na Tibalt mojot go izvalkaa ugled. (Vleguvaat Vojvodata.nivnite `eni i drugi. so smrtna se zdobi rana zaradi mene. ubiecot gnasen? Benvolio Ovoj ovde e Tibalt. jas sum {utot na sudbinata! Benvolio [to stoi{ u{te? (Romeo zaminuva. O vojvodo blagoroden.) Vojvodata Kade se bezo~nicite megdanov {to go po~naa? Benvolio Ti tikvaru zelen drugar ovde mu be{e pa drugar bidi mu i tamu. Benvolio Romeo. po ova znam drugo zlo }e dojde. begaj. Tibalt O. Kapuleti. Ili ti ili jas ili obajcata }e trgneme so nego. preziraj}i ja zemjata mnogu pred vreme. Romeo Crnata kob na denov bez drugi zla nema da projde. Romeo Ovoj gospodin. napred.) (Vleguvaat gra|ani. Tibalt e proboden. da te nema. A sega Tibalt. Prviot gra|anin (Na Tibalt) Stanuvaj. Vo imeto na vojvodata ti velam. nazad zemi si go ona tvoe ‘podlec’ {to preeska v lice mi go frli. (Vleguva Tibalt. gospodine. . stariot Montagi.594 Romeo Vilijam [EKSPIR Romeo Toa ova }e go re{i. tvojata ubavina od mene napravi `ena i ~elikot na hrabrosta mi go r’|osa sosem. Romeo. Pa|a i umira. (Vleguva Benvolio. begaj. trgnuvaj po mene. na vojvodata sojuznik blizok. Tibalt mrtov. cel }e ti go ka`am nesre}en tek na fatalnava kavga. – Tibalt. moj prijatel veren. da te nema. za{to du{ata na Merkucio u{te nad glavite ni ree ~ekaj}i ja tvojata da & pravi dru{tvo. Gradot e na noze. Romeo @iv i pobednik a Merkucio mrtov! Begaj na nebo u~tiva blagost neka sega gnev ognen mene me vodi. {to ~as nepoln mi e rodnina! O Julio slatka.) Benvolio O Romeo. Vojvodata na smrt }e te osudi ako te fatat. Ne stoi ko zdrven.

pred me~ot da go izvadam i da gi razdelam stameniot Tibalt be{e mrtov a Romeo se zavrte i zbri{a. vistinata ne e takva. Nosete go trupov i ~ujte me bez pcosti: milosta ubiva ako na ubiecot mu se prosti. za krvta na{a Montagi krvnina neka dade! O vnu~ko. (Izleguvaat so teloto na Tibalt. No tolku stroga kazna }e ve kolka {to site }e se kaete za mojata bolka. koj ja zapo~na kavgata? Benvolio Tibalt. Normalno e da la`e. Romeo. Romeo da umre mora. ]e bidam gluv za site pravdawa i molbi pa makar pla~ele i vodele razni borbi. a so drugata na Tibalt mu ja vra}a{e ~ija ve{tina na toa vozvra}a{e. so ubavi zborovi go smiruva{e. Neka Romeo zamine vedna{ inaku potoa e mrtov. Va{ata omraza {to dolgo ubiva i koli najposle surovo i moja krv proli. o ~edo na bratot moj! O vojvodo. ma`u! O. vojvodo. vnu~ko moj. proleana e krvta na mojot mil vnuk! Vojvodo. G-|a Kapuleti Tibalt. {tom go najdat edna{. `iti gospod. prijateli razdvojte se!’ I pobrzo od jazikot svoj so me~ot me~ovite kobni im gi svrti dolu. Od toa }e nema ni{to. na mo}niot gnev tvoj mu uka`uva{e. toj Merkucio go skrati. O gospodaru. no pod negovata raka so nepravilen udar Tibalt `ivotot go skrati na stameniot Merkucio. hrabriot Merkucio. neka prestanam da di{am. Toj samo dolgot zakonski go zede. Ako ne be{e vaka.) . Koj treba sega za smrtta negova da plati? Montagi Ne Romeo. Toj prijatel na Merkucuo be{e. vnu~ko! Vojvodata Benvolio. G-|a Kapuleti Toj e rodnina na Montagi. `ivotot na Tibalt.Romeo i Julija 595 ^ovekov legnat ovde ubien e od Romeo koj{to pak rodninata tvoj go ubi. tuku toj navali so ostriot ~elik vrz gradite na hrabriot Merkucio koj{to. tuku so vojni~ki prezir so ednata raka smrtta ladna ja odbiva{e. prijateli. ubieniov ovde. dvaesetmina se nafrlile na edna sirota `rtva. kogo rakata na Romeo go ubi. smiren pogled. Sigurno dvaesetmina se tepale vo bitkata mrtva. pa pobegna Tibalt i po edno vreme pak se vrati kaj Romeo koj{to obzemen be{e od stra{na strast za odmazda nadojdena vo nego kako molwa. Pravda baram vojvodo. za Pravda pred tebe se boram Romeo Tibalta go ubi. vozdr`anost smerna ne mo`e{e da ja skroti neskrotlivata `ol~nost na Tibalt. Vojvodata Romeo go ubi nego. Seto ova izrazeno so krotka re~. go ubeduva{e vo besmislata na sporot. i me|u niv vleta. Romeo toga{ svika: ‘Stojte. ne mu ostana dol`en. gluviot za mir. Vojvodata A bidej}i za toa se pla}a vedna{ nego vo progonstvo go pra}am. zbesnat i samiot.

a koga }e umre. o ognono`ni vranci. Sekoj jazik {to samo imeto Romeo go govori. da. mrtov. mrtov. zaqubena. na gradite ma{ki. Skalite od ja`e. dojdi no}. crnove|a. daj mi go mojot Romeo. sama. O si kupiv qubovna palata. a ako qubovta e slepa toga{ no}ta najmnogu i prilega. ili ako sklopeni se o~ite {to te teraat da da re~e{.) i nosi vesti. dojdi Romeo. Galopirajte brzo. ti denu vo no}ta! Za{to }e le`e{ vrz krilata na no}ta pobel od nov sneg na grbot od gavran: dojdi no} ne`na. na qubovta jatak. propadnavme. nebesna re~itost go krasi. Obgrli ja krvta nema`ena vo obrazot {to mi blika so pla{tot svoj crn. No eve. no}. za da se sklopat denskite o~i. skalite . duri plahata qubov ne se drzne vo ~inot na vistinska qubov smernost da vidi. Doilkata Ranata ja vidov. neviden i ne~uen. Gotovi sme. O Romeo. mrtov. o no}.596 Scena 2 (Vleguva Julija. vo krv zasirena. ti temno-obrazna gospo|o seta vo crno i nau~i me kako da go zagubam dobieniot me~ {to se igra za ~ift ~isti devstvenosti. krvav trup sirot. Dolg mi e denov ko {to e no}ta pred nekoj praznik za nestrplivo dete {to ali{ta ima novi ama ne smee da gi nosi. vo krv oblean siot. (Bo`e sokri ja) ovde. Qubovnicite obredot quboven go vr{at na svetlinata od ubavinata svoja. Toga{ se onesvestiv. sirot trup. gospo|ice. O nesre}en den. Julija Te{ko mene. i iako sum prodadena. so svoi o~i ja vidov. Ra{iri go perdeto gusto. ako neboto ne mo`e. dojdi. (Vleguva Doilkata so skala od ja`e. Julija Mo`e li neboto da e tolku lo{o? Doilkata Romeo mo`e. Dojdi no} li~na. a Romeo v pregrad.) Julija Vilijam [EKSPIR {to Romeo te prati da gi zeme{? Doilkata Da. pa neka go razubavi likot nebesen za siot svet vo no}ta da se vqubi i da prestane da go slavi presvetloto sonce. Jas ne sum jas ako takvo da postoi. kon konakot Feba. ide doilkata. i no} temna bi se spu{tila vedna{. ne Kusoto da ili ne za propasta re{avaat moja ili za spasot. ama u{te ne sum vselena. toj e mrtov. Ako e ubien re~i da ako ne e. {to e novo? [to ima{ tamu. bled ko krpa. mi padne. Dali Romeo se ubil? Ka`i da samo i toa {turo da pootrovno }e mi bide od pogledot otrovonosen na stra{niot zmej. Romeo koj bi pomislil deka ova e mo`no Romeo? Julija Koj |avol si {to vaka te{ko me ma~i{? Vakvo ma~ewe ni vo pekolot ognen nema. bled. nego go nema. {to e novo? Zo{to racete gi kr{i{? Doilkata Ama den crn. zemi go i iseckaj go vo yvezdi~ki mali. u{te ne sum prevzemena. ubien e. o. Ka`i dado. Kolesni~ar takov ko Faeton bi ve {ibal se do zapad.

za{to koj ostana `iv ako obajcata se mrtvi? Doilkata Tibalt e mrtov a Romeo proteran. Zla zemjo vzemi vrati se. Romeo nego go ubi. gi `rtvuvate za radost. Sramot se srami na ~elo da mu visi za{to toa e tron kaj{to ~esta mo`e da se krunisa edinstveniot monarh na celata zemja. nazad vo izvorot prven! Na jadot ko danok mu pripa|aat va{ite kapki {to vie. o den nesre}en. site se izmamnici. apa{u ~estit. Julija [to luwa duva od sprotivnata strana? Dali Romeo e ubien? A Tibalt mrtov? Mojot najmil rodnina. o qubezen Tibalt. ovaa taga. ti go valkam? No zo{to podlecu bratu~edot mi go ubi? Toj podol bratu~ed }e mi go ubie{e ma`ot. ~esnost vo ma`ite nema. Ah. Doilkata O Tibalt. kade e ~ovekot moj? Voda `ivotna da mi dade. Ma` mi e `iv {to Tibalt }e go ubie{e za malku. {to me snajde. gospodine ~estit. ja proli. siraku. Julija O zmisko srce skrieno vo cvetno lice! @iveel li nekoga{ yver vo pe{tera tolku li~na? Monstrume ubav! \avole angelski! Gavranu so gulabovi perja. mojot u{te pomil ma`? Toga{ stra{na trubo zatrubi go denot suden. O prirodo. zloto. tvojata tri~asovna `ena.Romeo i Julija 597 Julija O. glupavi solzi. Tibalt. slobodata nikoga{ pove}e da ne ja vidite. . koj imeto }e ti go fali koga jas. ja proli. krivokletnici. kutar moj ma`u. nuli. po mene neka dojdat. O. vedna{! V temnica o~i. dali rakata na Romeo krvta Tibaltova ja proli? Doilkata Ja proli. Me ostarija mnogu `alta. po gre{ka. Nazad. Julija O bo`e. jagne so vol~ja usta! Gnasna jatko vo bo`enstvena lu{pa! Sprotivnost grda na sopstveniot izgled- Svet bogohulniku. zatoa Romeo e proteran. mrtov da te vidam. {to prave{e ti vo adot koga na duhot demonski dom mu dade vo smrtniot raj na tolku milo telo? Postoi li kniga so tolku podla sodr`ina a so tolku krasen povez? O zarem izmama da prebiva vo tolku diven dvorec? Doilkata Verba. sigurnost. najdobriot prijatel {to go imav. Neka ti e sram Romeo! Julija Jazikot da ti se isu{i za vakvata `elba! Za sram toj ne e roden. {to yver bev {to go grdev taka! Doilkata Zarem dobro }e govori{ za toj bratu~edot {to ti go ubi? Julija A zarem lo{o da govoram za toj {to mi e ma`? Ah. na ista nosilka so Romeo v grob da pojdam. licemeri. skr{i se srce! Skr{i se.

i vie i jas. Znam dobro kade se nao|a. ]e odi{ kaj niv? Sega }e te vodam. vo pameteweto toj mi se vgnezdi ko te{ka vina vo du{ata na gre{nik! ‘Tibalt e mrtov. najdi go! Daj mu go prstenov na verniot moj vitez. Julija (I dava prsten) O. vo bra~nata postela mi se dreme. poslednoto zbogum da go zeme. Smrtta na Tibalt ko da ne be{e dosta da se zatre zloto. ej. Kade se majka mi i tatko mi. ja`iwa. Sakav da go zaboravam lesno no o. Ova e uteha. Ajde. site se mrtvi. Vo }elijata na Lorens e skrien. No ako zlo pogolemo op{testvoto bara koe }e se naredi vo redot zla te{ki zo{to toga{ po ona ‘Tibalt e mrtov’ ne re~e taa ‘Tatko ti umre’ ili majka ti. vaka vmetnato ona ‘Romeo proteran’. toj edinstven zbor ‘proteran’ deset iljadi Tibalti ubi. nevinosta }e mi ja zeme! Doilkata (Gi sobira ja`iwata) Pobrzaj v soba. a ne Romeo.’ Zborot ‘proteran’. Slu{ni me. ajde Dadilko. ‘Romeo proteran’Nema kraj. Zemi gi ortomive. izmameni ste vie. devstvenica. Jas Romeo }e go najdam za da te ute{i. za{to Romeo po tu|ini se krie. Julija Neka ranite so solzi mu gi mijat. merki razni vo smrtta na toj zbor. a Romeo proteran. Zo{to toga{ pla~am? Toj zbor se ras~u. ili obajcata po {to blago `alewe bi do{lo? Tuku po vesta za smrtta na Tibalt. Kaj nego odam. tvojot Romeo ve~erva }e ti dojde. me|a. granica. {to me ubi. . moite }e gi leam koga nivnite }e seknat za progonstvoto na Romeo.598 Vilijam [EKSPIR a Tibalt mrtov {to }e mi go ubie{e ma`ot. Ja`iwa kutri. kaj{to smrtta. Zborovite za takvo zlo se prazni. Toj od vas napravi pat do postelata moja naxixena no jas.toa gi ubi i tatkoto i majkata i Tibalt i Romeo i Julija site. }e umram devstvenovdovi~ena. pocrn od smrtta na Tibalt. Dado? Doilkata Pla~at i ta`at nad teloto od Tibalt. i ka`i mu da dojde.

ne smrt za teloto tuku progon. a jas sum proteran. Romeo. pekol. sredstvo nekakvo za brza smrt. proteran e toj. razre{uva~u na{ na grevovite i prijatel moj potvrden da me ubiva{ so toj gnasen zbor ‘proteran’? . za{to golem e svetot i {irok. du{o sveta. a jas od ova mora da begam. siot si stanal samo tu~na taga. duri i vo ~edna.) Otec Lavrentij Ela vamu. . Tie se slobodni lu|e. tuku mora{ da me ubiva{ so ona tvoe ‘proteran’‘Proteran?’ O o~e. Kako ima{ srce ti.Progon’ e pogre{en zbor za smrt. Romeo Toa e ma~ewe a ne milost. naostrena kama. Romeo Dali od stra{niot sud negoviot e poblag? Otecot Poblag sud od usnite mu letna. zakonot go zaobikoli i mra~niot zbor ‘smrt’ so progon go zameni. Pove}e vrednost. pove}e ~est ima vo muvite leta~ki odo{to vo Romeo. Vikaj}i ja smrtta 599 ‘progon’ mi ja se~e{ glavata so sekira zlatna i mi se smee{ na udarot {to me ubiva. Proteran ottamu proteran sum od svetot a progonot od svetot zna~i smrt. Muvite smeat. o neblagodarnost gruba! Zlostorot tvoj po zakon zaslu`uva smrt. Otecot O grev smrten. Ne veli ‘progon’. no Vojvodata. Vesti ti nosam za sudot na vojvodata. vestalska smernost pocrvenuvaat. nebare dopiraj}i se. No Romeo ne smee. Romeo O~e. duhovniku bo`ji. ela pla{livecu eden. storile grev. re~i ‘smrt’. {to e novo? [to presudi vojvodata? Kakva taga poznanstvo so mene bara a jas s# u{te ne ja znam? Otecot Taga poznata. mnogu pou`asen od smrtta. sinko. ve~na maka. a so nesre}ata nepovratno si mi ven~an. Trpeliv bidi. na tvoja strana zastanuvaj}i. no gorko dru{tvo pravi. I s# u{te tvrdi{ deka progonstvoto ne e smrt? Zarem nema{ gotov otrov.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat otec Lavrentij i Romeo. Tie mo`at da prvnat na beloto ~udo od rakata na Julija i da kradat besmrten blosov od nejzinite usni koi. kolnatite go koristat toj zbor vo adot. pa makar grdo. Ova se vika milost ama ti ne ja gleda{. Neboto e ovde kaj{to Julija `ivee i sekoe ma~e. ku~e gluv~e sitno. Za{to progonot pou`asen e na lik. pove}e dostoinstvo. Romeo Progon? Imaj milost. Romeo Ne postoi svet bez yidinite na Verona tuku ~istili{te. Otecot Od Verona si proteran. sekoe neva`no stvor~e `ivee ovde i mo`e nejze da ja gleda samo Romeo ne smee. Urlaat so nego.

ama neodgovornost. ]e te zemat. kosata da si ja kubi{ i na zemja da se frla{. pa }e vi ka`am. ne pomaga ni{to. odi! – Bo`e.. zacapan do u{i ko mene i ko mene proteran toga{ bi mo`el da govori{. filosofijata. o ka`i mi svet o~e kade e gospodarot na mojata gospo|a? Kade e Romeo? Otecot Onde na podot. so gospo|icata moja ist slu~aj.) Idam. idam.. Romeo dobar. (Od nadvor se slu{a tropawe. za da te te{i pa makar da si proteran. Otecot Oklop }e ti dadam da te za{titi od zborov – mleko slatko za makite.Stani. (Povtorno ~ukawe. osven ako zdivot na ofkawata od bolnovo srce ko magla ne me sokrie od pogledite na svetot. Julija sakana tvoja.600 Otecot Vilijam [EKSPIR Otecot Stani. Ne zboruvaj mi pove}e. Otecot Ludacite gledam nemaat u{i. Doilkata O. tropaat! –Koj e? – Romeo. pak }e mi govori{ za progonstvo.) . koj zapnal tolku? Od kade doa|a{? [to saka{? Doilkata (Odnadvor) Pu{tete me vnatre. barem malku slu{ni me! Romeo O.Ajde. {to e ova? (^ukaweto prodol`uva. Ludaku mrdnat.) Brgu v soba. ko jas {to pravam sega (Se frla na zemja) merka da zemam za neiskopaniot svoj grob.) Doilkata O o~e svet.^ekajte malku. Romeo Ne e ni ~udno koga mudrecite nemaat o~i. Otecot (Ja otvora vratata) Toga{ si dobrodojdena. Da be{e mlad ko mene. Romeo Pak ‘proteran’? Mi e trebna filosofijata! Ako filosofijata ne e kadra Julija da mi ja stvori gradov da go premesti. Tibalt mrtov. nekoj ~uka. (^ukaweto ne prestanuva.) Otecot Slu{aj. ne vredi ni{to. stani. skrij se. . odlukata na vojvodata da ja smeni. Romeo Ne mo`e{ da govori{ koga ne si mi v ko`a. Otecot Dozvoli da progovorime za polo`bata tvoja. Romeo Ne}am. o`enet odvaj eden ~as. (Vleguva doilkata. udaven od sopstvenite solzi. Idam od gospo|ica Julija.

Blagorodniot tvoj lik e samo voso~en pe~at ako e li{en od ~ove~kata hrabrost. Romeo Ko toa ime ispaleno od smrtonosnata cevka na nekoj top da ja ubi za{to prokletata raka na toa ime rodninata & go ubi. Zakonot {to ti se zakanuva{e so smrt kon tebe se svrte i smrtta so progonstvo ja smeni. toj ukras na qubovta i likot.) Otecot Zapri ja o~ajnata raka. Odi. brzni kaj sakanata. za nejzin ater stani. Zo{to vo tolkava si zapadnal taga? Romeo (Stanuva) Dadilko! Doilkata Ah gospodaru. Go ubi li Tibalt? Pa sega i sebesi }e se ubie{ pa sakanata {to vo tvojot `ivee `ivot omrazata sproveduvaj}i ja vrz samiot sebe? [to gi kolne{ potekloto. gospodaru. (Saka da se probodi no Doilkata mu go zema no`ot. . i tuka ima{ sre}a. bidi ma`! Tvojata Julija e `iva. kako e i {to veli tajnata moja dama za otka`anata ni qubov? Doilkata O. (Na Romeo) Stani. Stanuvaj. ova nebo koga site tri vo tebe se soedinuvaat vo edno a ti saka{ site tri da gi zagubi{ naedna{? Pih! Likot si go srami{. nesposoben e obata niv da gi vodi ko prav od rogot na nekoj neve{t vojnik {to od sopstvenoto neznaewe plamnuva pa te raznesuva mesto od du{manot da te ~uva. pa Romeo go bara pa pak v postela se frla. qubovta i umot. a divite postapki tvoi velat deka vo tebe se razgnevila nerazumna yverka. stani i ma` bidi za ater na Julija. vo koj podol agol od telovo moe imeto mi prebiva? Ka`i mi za da go sotram toa odvratno duvlo. qubovta. stani. sostojba ta`na! Isto vaka le`i i taa pla~e i lipa.Romeo i Julija 601 Ist sosem! O sovpa|awe bolno. ka`i mi. O ka`i mi o~e. Romeo Za Julija mi zboruva{? Kako e taa? Dali misli deka sum ubiec prevean sega koga go isprskav detstvoto na na{ata radost so krv tolku bliska do nejzinata? Kade e taa. lipa. @imi svetiov poziv mislev deka si od poinakov kov. ko {to e dogovoreno. zemjata. Vnimavaj ti velam. No pla~e{ ko `ena. za{to takvite umiraat vo beda. umot. So smrtta s# zavr{uva. Dali si ma`? Izgledot tvoj vri{ti deka si. samo lipa. More blagoslovi ti se preleva na grbot sre}ata ti se nasmevnuva vo promena sjajna a ti. za ~ij ater do preeska umira{e prostum: tuka ima{ sre}a. ne veli ni{to. Mo`e{e da bide{ ubien od Tibalt no ti Tibalta go ubi: I tuka ima{ sre}a. qubovta na koja se zakolna krivokletstvo {uplo {to qubovta ja ubiva {to treba da ja kotka{. umot {to ko lihvar vo izobilstvo gi ima{ no ne znae{ da gi upotrebi{ pravo za celta {to gi krasi likot. leleka i pla~e. }e se frli v postela pa }e stane po Tibalt vika. Neprili~na `ena so izgled na ma` ili izobli~en yver istovremeno i ma` i `ena! Me ~udi{ mnogu. ko devojka si se raspekmezil zdurlen pa pluka{ na sre}ata i svojata qubov.

Ili odi pred stra`ite da se postavat ili koga }e osuni izmolkni se prepraven. Docna e. prstenov re~e da vi go dadam. Romeo Da ne me ~eka sega radosta nad sekoja radost bolno }e se razdele{e od tebe mojata mladost. {to zna~i u~en ~ovek! Gospodaru.602 Vilijam [EKSPIR Izjazi se vo nejzinata soba. odi da ja te{i{. Odi napred Dadilko. Zbogum. i ka`i & cela ku}a v postela da ja prati vo koja i samite jadot sega gi tera. Smesti se vo Mantova. I pobrzajte. ]e & ka`am na gospo|icata deka doa|ate. Romeo vedna{ trga po tebe. gospodine. prijatelite ne gi pomirime. bi mo`ela cela no} da ostanam ovde poukite da vi gi slu{am! O. Doilkata O gospode. Romeo Povtorno so ova mi se obodri duhot. Daj mi raka. Zbogum. ne stojte mnogu. Romeo Stori taka a sakanata neka se spremi da me kori. gospo|ata pozdravi ja svoja. pro{ka od vojvodata ne izmolime i nazad ne gi vikneme so iljadapati pogolema radost od tagata so koja zaminuva{ sega. za{to ve}e e docna. Jas }e ti najdam sluga i po nego }e ti javuvam od vreme na vreme s# povolno za tebe {to }e se slu~uva ovde. s# zavisi od ova. kaj{to treba da `ivee{ duri vo pogodno vreme brakot ne go objavime . (Izleguva doilkata. Dobra no}. No ne ~ekaj stra`ite da se postavat. Doilkata (Mu dava prsten) Eve. . dobra no}. oti nema da projde{ na patot za Mantova.) Otecot Odi vedna{.

neka bide ~etvrtok. si zemam za pravo da vi em~am za qubovta od }erka mi: mislam deka vo sekoj slu~aj mene }e me poslu{a: Za ovaa ne se somnevam ni malku. vo ~etvrtok ka`i i }e ja ma`ime za ovoj blagoroden grof. Gospo|a Kapuleti ]e ja pozdravam. toga{ odete. podgotvi ja. ~etvrtok da e utre. i re~i i. da ne sum vo va{e dru{tvo i jas bi bil v krevet u{te pred eden ~as. negovata `ena i Paris. Utre }e znam {to misli. na lo{o {to nemavme vreme da ja spremime na{ata }erka: taa mnogu go saka{e svojot rodnina Tibalt. a go sakav i jas. no}eska taa nema da sleze. a? Mm. Dobra no}! . Zna~i ~etvrtok. Vi velam. gospodine. Kapuleti Dobro. deka idnata sreda ama ~ekaj. ]e stignete? Dali brzawevo e vo red? Nema da pravime golem xumbus. zatoa bez mnogu vreva }e vikneme edno pet-{est prijateli i tolku. za{to Tibalt neodamna zagina pa lu|eto mo`e }e re~at deka ne go `alime a rodnina ni be{e. Dobra no} gospo|o. sreda mi e nekako prebrgu. Paris trgnuva da si odi no Kapuleti go zadr`uva. gospodine. Dobro. sve}a vo odajata moja. za ovoj svadben den. Ovie vremiwa na bolka ne se vremiwa za svadbi. zapoznaj ja so qubovta od zet mi Paris. }e vikneme dva-trojca prijateli.Romeo i Julija Scena 4 (Vleguvaat stariot Kapuleti. ama ova pikni go v glava. Kapuleti Grofe Paris. No}va so tagata svoja e zatvorena. odi kaj nea pred da si legne{. site edna{ }e umreme. grofe. `eno. Paris 603 Kapuleti Ponedelnik. Pred mene! Tolku e docna {to naskoro }e ka`eme i rano. Ej. Odi kaj Julija pred da si legne{. gospodine.) Kapuleti Rabotite tolku trgnaa. @eno. koj den e deneska? Paris Ponedelnik. Docna e. [to velite za ~etvrtok. Pozdravete ja }erka vi od mene. grofe? Paris Bi sakal. Zbogum. ni{to pove}e.

begaj.604 Scena 5 Vilijam [EKSPIR (Vleguvaat Romeo i Julija) Julija Zarem ve}e odi{? Denot ne zazoril u{te. ma`u? Mora sekoj ~as vo denot da znam {to e so tebe. vnimavajte. Odam za da `iveam. slavej toa be{e. O kamo i glasovite da si gi razmenile oti glasot toga{ nejzin }e go ispla{e{e denot. Julija Den e. Zadovolen sum koga ti saka{ taka. meteor e toa nekoj od sonceto spalen za no}va tebe fakel da ti bide i patot za Mantova da ti go osvetluva. gospodaru. sakan moj. Velam. dojdi. se deni! Romeo Se deni. Ne mora da brza{. sivilovo ne e utrinskoto oko tuku samo odblesok bled od ~eloto na Sintija. neka smrtta ja do~ekam ovde. du{o. odi! Denot zazoruva. Ja spu{ta skalata od ortomi i se simnuva. I eve velam. Gledaj. Julija Zarem otide.) Julija Niz prozorec denot neka vleze. Pa du{o? Da si zboruvame. na mugrite glasnik. Samo ~u~urligata tolku neskladno go pee napevot svoj te`ok so zaripnato grlo. mrdni. i ne e ona ~u~urliga ~ij glas vaka bie nad glavite na{i po nebesniot svod. Ne be{e ~u~urliga. ne e denska. s# deni. den e. Cela no} toj na onaa kalinka pee. zlokobni strii gi opto~ile rascepenite oblaci na istok. O. Julija Onaa svetlina. Sega za ostanokot }e se gri`am a ne koga }e se odi. Pobrzaj. Denot obdena. O. ostanam li }e umram. na Julija koga taka & godi. . `ivotot neka izleze! Romeo Zbogum! Zbogum! Eden bakne` i se spu{tam. Veruvaj mi. za{to denot ne nosi minutata {to nosi. Romeo ^u~urliga be{e. mila. tuku no}niot slavej {to {uplinata ti ja raspara od pla{livoto uvo. se deni no jadot na{ crn se pove}e se no}i! (Vleguva Doilkata. Sve}ite na no}ta gasnat i denot vesel gazi na prsti po maglivite vrvovi gorski. a ne slavej. bidete na {trek! (Izleguva. Zatoa ostani u{te. Romeo Pa neka me fatat. koga ti velam. Velat ~u~urligata razdelbite gi pravi slatki no ne bilo taka za{to sega nas n# deli. vaka ako smetam }e bidam stara koga mojot Romeo povtorno }e go vidam.) Doilkata Gospo|ice! Julija Dadilko! Doilkata Va{ata gospo|a majka doa|a ovde v soba. prijatelu. odi. ne e den. Dojdi smrt. Velat ~u~urligata so grdiot kreka~ razmenile o~i.

) Kapuleti [to. majko. Romeo Veruvaj sakana i ti takva mi li~i{ mnogu. Umerenata taga qubov poka`uva. majko? Kapuleti Podlecot Romeo. da ne misli{ v grob da go izmie{ so sopstvenite solzi? Pa duri i da mo`e{. zarem ve}e stana. Julija O bo`e. }erko? Julija Koj me vika? Gospo|ata majka. zatoa dosta. Kapuleti Zarem u{te pla~e{ po rodninata na{ mrtov? [to. sakana. Zbogum. od mrtvite toj ne se vra}a. vaka simnat dolu mrtovec studen na dnoto od grobot. du{a zlokobna }e da imam! Mi se ~ini vo tebe gledam. {to ima Julija? Julija Ne sum arna. ma`ite velat. Kapuleti Pa devojko.) [to e. Julija Sepak dozvolete mi za gubitokot golem da pla~am. Ako si neverna. Kapuleti Mo`e za tebe e golem no ne i za prijatelot po kogo vaka pla~e{. Julija Koj podlec. zarem? Dali ne zaspa voop{to za da stane rano? So kakva cel neobi~na ovde mi dojde? (Julija sleguva. neverna si. ne pla~e{ ti za negovata smrt tuku {to e `iv podlecot {to go ubi. misli{ deka povtorno }e se vidime? Romeo Sigurno. Julija [to za mene e golem. Ne }e ispu{tam mo`nost niedna da ti doka`am. zbogum! Julija (Ja sobira skalata i pla~e) O sudbo. kolku mi si vredna. Julija O. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. a neumerenata umeren nedostig od pamet. Ili vidot mi popu{til ili mnogu bled mi se gleda{. {to }e pravi{ so nego {to poznat e po vernost? Neverna bidi sudbo. a toga{ sive jadovi grozni ko slatko meze }e ni bidat. sudbo.Romeo i Julija 605 Kapuleti Romeo Zbogum. Nemam drug izbor tuku po prijatelot da pla~am. Suva taga krvta ni ja ispi. . i nemoj dolgo da go dr`i{ tuku nazad vrati mi go.

od jadot svoj da se trgne{. za sre}a.606 Julija Vilijam [EKSPIR Julija Veselosta e dobredojdena vo olku vremiwa skudni. Inaku nikoj ko mene na nego ne bi ja naplatil smrtta na Tibalt. oti ne mi e na dofat od raceve. `imi sveti Petar nema toj tamu da me ven~a ko nevesta sre}na. da moram da se ven~am pred ma`ot moj iden da me pobara za `ena. Julija Navistina. A sega. }e pojdam odo{to za Paris. majko. nikoga{ zadovolna nema da bidam so Romeo dodeka sama ne go vidam – mrtov. Kapuleti Zatoa {to predavnikot podol `ivee u{te. Kapuleti (Za sebe) Toj i podlec se dva razli~ni sveta.) Gospo|a Kapuleti Eve go ide tatko ti. Julija Da majko. koj{to za tebe. ako mo`ete da najdete takov ~ovek otrovot da go nosi. Kapuleti Najdi ti sredstvo a jas ~ovek takov }e najdam. vnimatelen tatko. a ne se nadevav ni jas. vo ~etvrtok rano nautro doblesniot. (Na majka & ) Bog neka mu prosti. od srce mu sakam. Julija @imi crkvata sveti Petar. Zamisli }erko. Ama vesti! (Vleguvaat Kapuleti i doilkata. tolku srcevo po mrtviot rodnina mi lipa. Se ~udam na brzinava. . kogo znaete go mrazam. ti velam. podgotvi neo~ekuvan vesel praznik na koj{to ne se nadeva{e. ka`ete mu na mojot gospodar i tatko deka ne sakam da se ma`am. a koga }e se ma`am se kolnam deka pobrgu za Romeo. Julija Vo vistinski ~as. devojko. Prestani zatoa da pla~e{. A kakov e toj praznik. koga }e go zeme da zaspie spokojno i cvrsto. bi go sme{ala sama za Romeo. Vo Mantova kaj{to ovoj proteran rasipiku}a `ivee imam ~ovek {to takov pijalok }e mu smati {to ovoj naskoro dru{tvo na Tibalt }e mu pravi. Majko. [to ima. slu{ni ne{to poveselo. Kapuleti Ima{ }erko. majko? Kapuleti ]e ja odmazdime. O kolku srcevo mi mrazi imeto da mu go ~ue a da ne mo`am kaj nego pa qubovta {to ja kotkav za rodninata sakan vrz teloto na toj {to go ubi da ja isturam. ka`ete mi ve molam. Ve molam. ne beri gajle. mlad. iako nieden ma` taka ne me ranil v srce. toga{ se nadevam zadovolna }e bide{. Poarno ka`i mu sama pa }e ~ue{ {to }e re~e toj na toa. blagoroden velmo`a Grofot Paris vo crkvata sveti Petar sve~eno za nevesta sre}na }e te ven~a.

no na zajdisonceto od sinot na brat mi istura do`d. solzite tvoi drobej}i gi. Kapuleti Zo{to. se zablagodari ve}e. & ka`a li ve}e {to zboruvavme? G-|a Kapuleti Da. `eno? Veli{ ne saka? Ne ni e blagodarna? Zarem nema gordost? Zarem ne smeta deka ima sre}a {to. gospodaru. Nikoga{ gorda ne sum na ona {to go mrazam. strplivo ~ujte me samo ne{to da ka`am. No `eno. (Julija stanuva. oti postojano tvoite o~i. tolku vreden velmo`a & najdovme da mu bide `ena? Julija Ne gorda no blagodarna na toa. ne veli ni{to. Teloto tvoe e ~amec {to plovi niz solenive vodi. }e go zdrobi teloto tvoe od burata bieno. Mol~i. Kapuleti [to. {to – vidi ja pipica. ako nenadejno ne se smiri. a tie nego. dete.) Me jade rakava. ni{to`na kakva {to e. Da te nema. mislevme deka n# kaznil Bog {to samo ova edno dete ni go dade. {to. devojko? U{te pla~e{? Ve~en poroj? Vo edno telce malo krivotvori{ i ~amec i more i veter. sve}o nedogorena! G-|a Kapuleti Poleka. {to ja karate taka. poslu{aj me. ne tuku mi blagodari. No blagodarna i na omraza sum ako rodena e od qubov. a. muvo edna zelena! Mar{.[to re~e? ‘Gorda sum’ i ‘fala vi’ i ‘ne fala vi’. magodari. |ubre edno. deti{te edno nedokvakano. Kapuleti Treba da visi{. @eno. na kolena ve molam. a sepak ‘ne sum gorda’? Slu{aj vamu.Romeo i Julija 607 Kapuleti Koga zao|a sonceto. gospo|o Najmudra? Jazikot potkasaj si go trtore{ke! Odi drdori so `eni{tata. {to. vozdi{kite ti se veter koj{to. tufkaj tuku no`iwata svileni da si gi spremila za ~etvrtok pa da si odi{ so Paris vo crkvata sveti Petar za da ne te odnesam jas na nosilka. da ne se mrdna od umot? Julija (Na kolena) Tatko dobar. more {to gi vikam. zemjata cedi rosa. [to e sega. {to re~e. bolvo ~uknata! Ti velam. bri{ko! Doilkata Bog na nebo neka ja blagoslovi! Ne e ubavo gospodaru. so dalgi od solzi branuvaat. Kapuleti Stoj. {to re~e. no sega gledam deka i ova edno premnogu bilo i deka e prokletstvo {to go imame. ne ovde! . Da te nema. no taa ne saka. Kako budalava da e ven~ana so grobot. ne tuku mi pufkaj. ima v ~etvrtok da odi{ v crkva ili pove}e da ne mi se pojavuva{ pred o~i.

Rekov i ne odrekuvam! Julija Zarem nema milost v oblaci vgnezdena {to dnoto na `alta moja mo`e da go vidi? O mila majko moja. besi se. Dewe.608 Doilkata Ne velam ni{to lo{o. se oblo`uvam vo s# na svetot deka vo nikoj slu~aj ne }e smee kaj vas da dojdi. dostoinstven ko {to ~ovek samo da posaka mo`e. `imi du{ava. a ako dojdi. So mene {ega nema. nedela edna. ama vo mojata ku}a te ne}am. ~krapjo edna {trba. oti. Vnimavaj. toga{ ti idi {upelka edna zelenoglava ligaj~arka edna naduena. Ako mi si }erka. ne me otfrlaj! Odlo`i go brakov barem mesec. premlada sum. za mojot prijatel }e te dadam. daj mi sovet. kako ova da se spre~i? Ma` mi e na zemja. za{to zbor nema da ~ue{. a sega koga si go na{ol velmo`a vistinski po rod i po steblo. mlad deljan. Zna~i. Kapuleti Odi koga ti velam! Doilkata Zarem ne smee ni da se gugne? Kapuleti Vilijam [EKSPIR na ulica umri. Doilkata Imam. verbata moja na nebo. . vo dru{tvo. umuvaj so prosta~kite tvoi na sofra. G-|a Kapuleti E sega ja pretera. Srceto ispitaj si go. {to velat. no}e duma{. {tom rabotite stojat kako {to stojat. ne mo`am da sakam. se gri`i{ ma` da & pogodi{. prostete mi ve molam’! ]e vidi{ ti {to e pro{ka! Ako ne se ma`i{ pasi kaj{to znae{. lele. Kako taa verba na zemja da se vrati osven ma` mi od nebo da mi ja prati napu{taj}i ja zemjata? Ute{i me. bogat. blagoroden. ubav preubav.O. Misli. a nas ostavi n# na mir. prosi. ^etvrtok se bli`i. poln ~esnost. . a ako ne mo`e{. Kapuleti ]e poludam. dadilko. lele. koga neboto so takvi zamki se slu`i protiv su{testvo tolku slabo kakvo {to sum jas! [to veli{? Zarem nema{ nieden zbor vesel? Uteha nekakva. od tebe krevam race. `imi lep~eto bo`jo. }e te otka`am od }erka i ni{to moe ni na son ne }e dobie{. Dado. ~ukni ja glavata. {esta{. G-|a Kapuleti Ne mi govori mene. Pravi kako {to saka{. }e mora da go pravi toa skri{no. napravi mi ja postelata bra~na vo temnata dupka kaj{to le`i Tibalt. Ako ne mi si. eve {to e: Romeo e proteran. Vaka }e storam. sam. i na seto toa ti veli ‘Ne se ma`am. mislam deka e najdobro da se oma`ite za Dosta. crkni od glad. misli. Julija O bo`e. so site ni{ani.

lo{a! Dali pogolem e grev {to me tera zborot da go zgaznam ili ma`ot {to vaka mi go crni so ist onoj jazik so koj pred toa iljadapati go kova{e vo yvezdi? O. toga{ vo sekoj slu~aj prviot vi e mrtov. odi. Julija (Ja gleda kako zaminuva) Ve{terke stara! Pa~avro lo{a. odi advokatu drven! Od sega natamu ti i srcevo ne ste ve}e edno. ako ne e taka. velam. vedna{. Doilkata Odam. gospo|ice. O. Ni sokolot. Julija Amin! Doilkata [to? Julija Me ute{i velam. mudro postapuvate. bistro oko ko {to ima Paris. barem za umira~ka imam sili. mo`e lek nekoj }e ispili. Ako s# propadne.Romeo i Julija 609 grofot. (Izleguva. ako ne mislam deka mnogu posre}na }e bidete vo vtoriov brak odo{to vo prviot. Odam kaj otecot. ili kako mrtov oti i `iv da e nemate od nego nikakvo fajde. toj e gospodin prekrasen! Romeo mo`e voda da mu nosi. alal da ti e. nema tolku zeleno. Odi i ka`i & na majka mi deka otidov vo }elijata na otec Lorenco da se ispovedam za da mi prosti tatko mi {to go navrediv.) . Julija Od srce zboruva{? Doilkata I od du{a. neka mi se prokleti ako la`am. ^uma da me sotre. ostro.

Neumereno taa ja `ali smrtta na Tibalt. Julija ]e ti se ispovedam deka go sakam. znam. Gledajte. gospo|o i `eno moja. Julija Toa {to mora sigurno }e bide. Paris Doa|a{ sega na ispoved kaj popov? Julija Ako ti odgovoram. Paris Toa mo`e i mora da bide. Otec Lavrentij Velite ne znaete {to misli nevestata? Neramen vi e patot. gospo|icata kon }elijava ide. a jas ne mislam brzanicata da mu ja zabavam. Sega ja znae{ i pri~inata za brzanicata. Paris Julija Toa mo`e da bide. }e mu re~e{ deka mene me saka{.) Paris Vo pravo vreme.) Otec Lavrentij ^etvrtok. Otec Lavrentij Tuka nema dilemi. Ne mi e po merak. za{to Venera ne se smee vo domot o`alosten. od svoja strana. gospodine. Paris I nemu. (Vleguva Julija. Paris Ne mu odrekuvaj deka me saka{. gospodine? Mnogu kus e rokot. koga }e bidam `ena. gospodine. }e se ispovedam pred tebe.^in ^ETVRTI Scena 1 (Vleguvaat otecot Lavrentij i grofot Paris. Paris Dedo mi Kapuleti taka saka. opasno go smeta pa|aweto nejzino vo tolku tu~na taga. vo ~etvrtok. . za da ja sopre poplavata od nejzini solzi koja premnogu ja gu{i koga e sama a mo`e da se sotre vo soodvetno dru{tvo. pa mudro brza so na{ata svadba. pa zatoa malku i govorev za qubov. Tatko i pak. mila. Otec Lavrentij Kamo da ne znam zo{to treba da se zabavi.

) Zatvori ja vratata. nema pomo{. ili pred vernovo srce so predavni~ka buna da se svrti kon drugo. }e saka{ da prevzeme{ ne{to sli~no na smrtta za da go sotre{ . v lice sebesi si go ka`av. nema lek. za{to i pred niv grdo si be{e. nikoga{ kleveta ne e. Zatoa. Julija Mala pobeda dobivaat so toa. {estam. Paris Tvoeto lice e moe. Otec Lavrentij O Julija. Julija Ne veli mi o~e. izlez da najdam. za{to toa ne mi pripa|a mene. Julija Vistinata. ta`na }erko. zna~i rano vo ~etvrtok }e te razbudam a dotoga{ zbogum i ~uvaj go svetiov bakne`. toga{. Bog srcevo so srceto na Romeo gi spoi. Ako vaka mudar ne znae{ pomo{ da mi dade{. (Izleguva. a ti go nakleveti.Romeo i Julija 611 Julija Julija Ako storam taka. Slu{am deka mora{. i pred rakava koja so onaa na Romeo ti ja vrza poslu`i za sklopuvawe na nekoj drug brak. Paris Ne daj bo`e na bo`jiot ~in da mu pre~am. Ako mesto da se oma`i{ za grofot Paris ima{ sila i volja da se ubie{ sama. Grofe. govori. Paris Vaka zboruvaj}i u{te pove}e go grdi{. ako ne znae{ da mi ka`e{ kako da go spre~am. deka si ~ul za ovaa. Paris Sirota du{o. Julija Mo`ebi e taka. gospodine. ili gledaj kako krvni~kiov no` zabien v gradi }e ni presudi i na stradawevo i mene re{avaj}i go ona koe ni mudrosta tvoja ni ve{tinata ne mo`at ~esno da go re{at. ti racete. ve}e ja znam tvojata maka i samo dumam. veruvam. a otkako }e go stori{ toa zapla~i so mene: nema nade`. Otec Lavrentij ^ekaj }erko. Sloboden ste sega svet o~e ili da dojdam kaj vas za ve~ernata? Otec Lavrentij Tokmu sega sum sloboden. solzite liceto ti go grdat. bez odlagawe. od dolgoto iskustvo na tvojot `ivot daj mi nekoj sovet vedna{. za{to ne najde{ li bilka kon smrt srcevo nezadr`livo me {ilka. Julija. vo ~etvrtok da se oma`i{ za ovoj grof. }e ve zamolam da ne ostavite sami. Od o~aj e. Ne dol`i. no`ov }e gi ubie site. a toa {to go ka`av. sepak nayiram nekakva nade`. toga{ barem samo odlukata moja nare~i ja mudra pa so no`ov vedna{ da si dadam pomo{. no o~ajno e i ona {to saka{ da go spre~i{. }e ima pogolema vrednost za{to ka`ano vi e zad grb. a ne v lice.

utreve~er gledaj da si legne{ sama.612 Vilijam [EKSPIR sramot. Vo me|uvreme. I bazdlivi koski i ~erepi. vo najubava ruba. Da akam po drumovite razbojnici kaj{to demnat. Prevzemi go ova i ete ti go mojot lek. Julija O podobro re~i mi mesto da se ma`am za Paris. snaga daj mi. pulsot }e si postoi i natamu no nema da se slu{a. ili no}e sokri me vo mrtove~nica. Vedna{ }e ti pote~e niz site tvoi veni studena i prispivliva te~nost. Romeo od moeto pismo }e ja doznae ujdurmata i }e dojde ovde za obajcata. I vo ovaa pozajmena slika na svenata smrt }e ostane{ ramno ~etirieset i dva ~asa a potoa }e se razbudi{ ko od najsladok son. pa u{te istata no} da te zeme i da te odnese ottuka vo Mantova. so otkrieno lice. bidi vesela. davaj.) . Dr`i. Odi doma. ne{ta koi samo od ~ueno. }e te odnesat vo po~ivali{teto na tvoite pretci. fa}aj}i se vo kostec so samata smrt za sopstveniot spas. Julija O davaj. pa }e storam taka bez strav ili dvojba. soglasi se Paris da go zeme{: Utre e sreda. Ru`ite od usnite tvoi. }e se sklopat kapacite o~ni ko smrtta koga go zatvora denot na `ivotot. (Izleguvaat. snagata pomo{ }e mi dade. od obrazite }e svenat pepel }e stanat. Ni toplinata. Julija O qubov. Re~i mi da vlezam vo `iv zmijarnik: vrzi me so me~ki razbesneti. Itno }e ispratam eden monah vo Mantova. so pismo za ma` ti straden. ni zdivot ne }e ka`uvaat deka si `iva. obezdu{eni i `olti ili re~i mi da vlezam vo presno iskopan grob pa da legnam so mrtovecot vo negovata pla{tenica. Otec Lavrentij Sekoj del telesen od mo}ta za dvi`ewe li{en }e se vko~ani i stvrdni. toj i jas. na nosila. za da ostanam neizvalkanaa `ena na mojot sakan. Zbogum. Zemi go ova {i{ence. a koga }e si legne{ ispij go siot ovoj ~ist napitok. me teraa da se stresam. da gledame kako se budi{. Ova }e te spasi od rezilot {to bi sledel dokolku nepostojanosta ili stravot `enski ne ti ja zemat smelosta pri izveduvaweto na ~inot. poprvo da skoknam od bedemite na koja i da e kula. Koga zetot utredenta }e dojde da te budi. prepolna kosturi {to vezden klopotar~at. ne dozvoluvaj ni doilkata da ti legne v soba. vo onaa zasvodena grobnica stara vo koja le`i siot rod na Kapuleti. ti v postela }e le`e{ ko mrtva: toga{ sproti obi~aite na na{ava zemja. Otec Lavrentij Toga{ dobro. dobar o~e. o ne govori mi za strav. A sega odi i bidi mi silna i cvrsta vo re{enosta. dodeka ti ne se razbudi{. vo s# }e izgleda{ kako mrtva.

Go sretnav mladiot grof vo }elijata na Lavrentij i mu ja uka`av sekoja dol`na qubov bez da gi preminam granicite na nu`nata smernost. Odi dadilko. 613 Kapuleti Kaj be{e tvrdoglavke edna. Kapuleti Dobro. taka treba. Sakam u{te utre da se zavrze ovoj jazol. da mi pomogne{ da si izberam nakit najprikladno {to }e mi stoi utre? Gospo|a Kapuleti Ne. znam {to be{e: odi i dovedi go vamu.) Nema da se podgotvime za tolku kuso vreme. }e dojde{ sega so mene v soba. Kapuleti Milo mi e. utre odime v crkva. odi! (Izleguva. gospo|a Kapuleti. nemojte pred ~etvrtok. (Izleguvaat Julijaaa i Doilkata. (Vleguva Julija.) . Dadilko.) Doilkata Kapuleti Gledajte ni doa|a od ispoved so vesel pogled. da. ka`ete mu za ova. otsega vo s# }e te slu{am. mnogu mu dol`i. kaj skitna? Julija Tamu kaj{to nau~iv da se pokajam za grevot {to neposlu{no ti se protivev tebe i na naredbite tvoi. Doilkata i dva-trojca slugi. Mom~e. Ima vreme. mo`e toj dobro da vlijae vrz nea. Kapuleti Pobarajte go grofot.) Kapuleti Povikaj gi samo ovde zapi{anite gosti. odi so nea. lo{ e onoj gotva~ {to ne mo`e da si gi li`e sopstvenite prsti: ottuka onoj {to ne mo`e da si gi li`e prstite. za{to }e ispitam dali mo`at da si gi li`at prstite. gospodaru. Lekoumna e taa e samovolna koketka. Kapuleti A zo{to taka da gi ispituva{? Julija Slugata Zatoa {to. stani! Ba{ vaka treba! [to sakav ona so grofot? Da. gospodaru. Raka na srce. nema da go najmam.Romeo i Julija Scena 2 (Vleguvaat Kapuleti. i kaj{to mi re~e svetiot Lavrentij da padnam na kolena pred tebe i da te zamolam za pro{ka. za vakva pro{ka: prosti mi. Slugata Nema da dobiete nieden lo{. odi i najmi dvaeset dobri gotva~i. Kapuleti Dobro. Dali }erka mi otide kaj otec Lavrentij? Doilkata Julija Da. na ovoj ~estit svet otec siot grad mnogu.

Legni si i odmaraj. ostavete me sam. Dojdi {i{ence! A ako napitokov nema dejstvo? Dali toga{ utre nautro }e se ven~am? Ne. Izbravme s# {to ni treba i {to e prikladno za mojot izgled utre. za{to znae{. Odmorot mnogu }e ti treba. No te molam sakam no}eska da ostanam sama a doilkata da ja mine no}ta zaedno so tebe za{to sigurna sum }e imate rabota mnogu zaradi brzanicava. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. dado! Ama {to bi pravela taa tuka? Ulogava mra~na }e si ja odigram sama. Kapuleti Vilijam [EKSPIR Scena 3 (Vleguvaat Julija i Doilkata. pomogni & da se spremi. taka? Site otidoa! Toga{ samiot }e odam po grofot Paris. No}eska za mene nema spiewe. (Vleguva gospo|ata Kapuleti. studen {to toplinata `ivotna re~isi mi ja mrzne.) Julija Bez gajle. ti tvrdam. Edna{ i jas mo`am da bidam doma}inka. Ti odi kaj Julija. Koj misle{e deka na neposlu{nicava }e & dojde umot? (Izleguva. majko. te molam da me ostavi{ no}eska sama za{to molitvi mi se potrebni mnogu da go nateram neboto nasmev da mi frli. Gospo|a Kapuleti Dobra no}. ovoj fustan e najdobar. ne! Ova toa }e go spre~i! Legnuvaj tuka. da go podgotvam nego za utre{niot den. Kamen ko da mi padna pod srce.614 Gospo|a Kapuleti Nema dovolno da se snabdime.) Da.) Julija Zbogum! Gospod znae koga pak }e se vidime. Niz venite mi strui strav morni~av. `eno. ]e gi viknam nazad da me smirat. A {to ako ova e otrov {to samiot otec podlo go podgotvi za da me otera vo smrt i taka da se spasi od rezilot i sramot . jas }e se rastr~am. ne~ista sum i gre{na. no mila dado. i s# }e bide kako {to treba.) Gospo|a Kapuleti So {to ste zafateni? Dali vi trebam? Julija Ne. Ve}e se sno}uva.

doa|aat du{i. kaj{to. koga vo grobnicata me legnat se razbudam u{te pred Romeo da dojde da me oslobodi? E. mom~e? . zapri Tibalt! Romeo. nebare go gledam duhot na pokojniot Tibalt vo potraga po Romeo koj{to teloto mu go dupna so vrvot od me~ot: Zapri. odi legni si. Doilkata More begaj `enski Pejo. lele. drevna katakomba. pu{ti srce. Gledaj dobro da izlezat pe~enite. (Vleguva Kapuleti. zarem ne e mo`no sosem da se mrdnam i opkolena od site strani so ovie stravotii grozni luda~ki da se zaigram so koskite na moite pretci razobli~eniot Tibalt od pla{tenica da go trgnam i. spobudalena. so koski{teto od rodnina moj nekoj ko so lastegarka. lele. vo nekoi saati od no}ta. vo koja stotici godini koskite na site moi zakopani pretci na kup se redat.) Kapuleti Ajde. kaj{to krvaviot Tibalt u{te sve` v zemja le`i i gnie vo pla{tenicata svoja. cepenici i ko{nici. Kapuleti Gluposti. ne stiskaj. Romeo. zarem ne e mnogu mo`no pri u`asnata gletka od smrtta i no}ta zaradi stravi~nosta na samata dupka vo taa zasvodena. brznete. Kambanata bie za utrena.) Kapuleti Qubomorna e. mozokot o~aen si go isturam? Gledaj. (Izleguvaat gospo|a Kapuleti i Doilkata. Angelika. Gospo|a Kapuleti Da na vremeto postavuva{e stapici za `eni ama sega ne ti davam da ne spie{ zaradi toa.Romeo i Julija Scena 4 615 {to prethodno so mojot Romeo me ven~a? Mo`e e taka. toa bi bilo stra{no! Zarem nema toga{ vo grobnicata da se zagu{am vo ~ija grda mucka zdrav ne vleguva vozduh i da umram u{te pred mojot Romeo da dojde? Ili ako sum `iva. oti utre }e ni bide{ bolen {to no}eska ne si spiel.) Gospo|a Kapuleti Na. Doilkata Vi baraat urmi i duwi za blagoto. Vleguvaat tri-~etvorica slugi so ra`eni. zaradi gnasniot bazde` i krikovite ko od mandragora koga ja kornat od koi smrtnicite poluduvaat vedna{. [to se ova. qubomorna.) (Vleguvaat gospo|ata Kapuleti i Doilkata so bilki. vtorite petli propeaja. no sepak ne veruvam vo toa za{to toj sekoga{ bil prav svet ~ovek. zemi gi klu~evite i donesi u{te za~in. zarem ne e mo`no taka pred vreme razbudena. A {to ako. brznete. Romeo. napitokov za tebe go pijam! (Pa|a na postelata zad zavesata. tri e ~asot. velat. za pomali raboti sum bil po cela no} buden pa ne sum se razbolil.

Jas odam so Paris da pomuabetam. Vtoriot sluga Ne sum trup. slu{a{? [to. bravo. toj }e ti poka`e kade ima. znam. Se izdelkal gadov. mrdni! (Izleguvaat. pomo{.616 Prviot sluga Vilijam [EKSPIR Scena 5 (Vleguva doilkata) Doilkata Raboti za gotva~ot. Dadilko. nevesto! [to? Ni zbor? Ja koristi{ sega mo`nosta da se naspie{ za cela nedela za{to. gospo|ice. go slu{am. taka mi re~e. gospo|ice. a ve}e. ej! Dadilko velam. (Se slu{a muzika. kaj si? (Vleguva Doilkata. gospodaru. gospo|ice. [to ima da go vikam Petar za ova? (Izleguva. ej. pomo{. {to vika{? Doilkata O den nesre}en! Gospo|a Kapuleti [to e? Doilkata Gledaj. Bo`e prosti mi! Amin gospodi! Ama spie cvrsto! Sepak moram da ja razbudam: gospo|ice. Vikni go Petar. sakana. vidi ja ti spanka! Ej. ako grofot te najde vo postela perduvi ima da letaat od tebe. eve. du{i~ke. donesi posuvi cepenici. koga ti velam. vidi. gospo|o! (Vleguva gospo|a Kapuleti. Kapuleti Brzni. slu{a{? Gospo|o. mu fa}a tikvata. brzni.) Gospo|a Kapuleti [to e. gospo|ice.) Grofot sega }e stigne so muzikata. Proklet da e denot {to na svet me donese. zetot ve}e ni dojde. se razdenilo. gospo|ice. mom~e. gledaj! O den te`ok! .) Gospo|ice. doteraj ja fino. grofot Paris mirot svoj }e go `rtvuva za mir tebe da ne ti dade. lele.) Odi razbudi ja Julija. Julija! Ama zaspala! Ej jagnence. gospo|icata mi e mrtva. znam kade ima. gospo|ice. du{o. rakija malku daj te. gospodaru. ama {to s# ne znam. ej.) Kapuleti Vidi go ti nego. brzni. brzni. Ne stoj. gospodaru. Lele. oble~ena? Si se oblekla pa pak si legnala? Mora da te razbudam. idnata no}. `eno.

Paris Zarem tolku dolgo utrovo go ~ekav za vakva gletka najposle da mi pru`i? Gospo|a Kapuleti Proklet. Kapuleti Prezren. ubien! Najodvratna smrt. o `ivot. du{o moja a ne dete moe! Ti si mrtvo. i nejze }e & ostavam s#. `ivotu moj. `ivotot i usnive se razdelile odamna! Smrtta na nea legnala ko predvremena slana vrz najslatkiot cvet od seto pole. o ta`en. Doilkata Mrtva e. prezren. najta`en denu . ta`en denu. jaden. omrazen.) Otec Lavrentij Ajde. Pomo{. mrtva. Paris Izla`an. o ta`en denu.Romeo i Julija 617 Kapuleti Gospo|a Kapuleti Te{ko mene. svirepa. da ja ubie{ sve~enosta na{a? O dete. pogledaj me. deteto mi e mrtvo. ili so tebe }e umram. ta`en. eve ja kaj le`i! Cvet preubav. stol~en. odvraten denu. nikoga{ nemalo tolku crn den ko ovoj. o denu. edinstvena radost moja. S# moe e na smrtta. razveden. Doilkata O tago. pomo{. uteha moja a surovata smrt od pred o~i mi ja zede. ]e umram. Kapuleti Da vidam. crn. zo{to ne ja dovedete Julija? Ma` & ve}e e tuka. vo smrtta qubov. precvetan od smrtta! Smrtta mi stana zet. O denu. o namrazen denu. vikaj pomo{! (Vleguva Kapuleti. no}ta sproti ven~avkata tvoja smrtta legnala so `ena ti. od tebe surova. teloto smramorilo. o ta`en denu. O crn den! Gospo|a Kapuleti Crn. od tebe izla`an. A so nego se zakopuva i radosta moja. o dete. dotol~en sosem. najbeden ~asu {to vremeto go videla edna{ na ve~niot axilak ispolnet so maki. mrtva e. smrtta }erka mi ja ven~a. podgotvena e momata da pojde v crkva? Podgotvena e da odi no ne i da se vrati. jazikot mi go vrza i ne mi dava ni zbor da ka`am. {to ni dojde sega da ubiva{. te{ko mene. O`ivi. smrtta mi e naslednik. O sinko. ubien! O vreme nemirno. . uni`en. lele. Doilkata O denu koben! Gospo|a Kapuleti O migu bolen! Kapuleti Smrtta {to mi ja zede po nea da taguvam. Edinice sirota. umrena. mrtva. siroto dete moe. ah dete moe. (Vleguvaat otec Lavrentij i Grofot.) Kapuleti Sram da vi e. gotovo! Studena e! Krvta & se smrznala. najjaden denu {to nekoga{ si mi do{ol.ne`ivot. ma~en. Ah. mrtva. ta`en. o denu. O qubov.

. Solzite izbri{ete gi. slu~ajov e ta`en. za neposlu{nost da ne ve grdi.618 Otec Lavrentij Vilijam [EKSPIR Svira~ot Mo`eme navistina da si gi spastrime instrumentite i da fatime xade. odete. ruzmarin isturete vrz trupot ubav. lo{o go qubite deteto svoe za{to poluduvate iako nejze & e dobro. Veselo srce. Kapuleti Site raboti {to gi podgotvuvavme za slavje sega }e ni poslu`at za crniot pogreb. Najmnogu {to sakavte be{e napredokot nejzin.) Gudaxijata Navistina. za tagata lekot ne e vo tie pla~ki: neboto i vie imavte svoj del vo ubavata moma. ako sakate da vi po`iveam. Otec Lavrentij Ajde gospodine. Svira~ot Zo{to Veselo srce? Petar O svira~i. Smirete se. ne lutete go. ne{to veselo da me ute{ite. (Izleguva. O. i ko {to obi~ajot bara vo najdobrata ruba odnesete ja v crkva. odete za{to sami gledate. kako ne vi e sram. svirete mi go Veselo srce. Site osven doilkata izleguvaat. slu~ajot sosema se smeni. dobri lu|e. site instrumenti kambani ta`ni }e ni stanat sve~enite pesni ta`alenki za zakop. koga gledate napred trgnala nad oblacite. (Vleguva Petar. ah. ne e vreme za svirka. O vo qubovta. ej. Petar Zna~i ne}ete? Svira~ot Ne. Lo{o e ma`ena taa {to dolgo `ivee vo brak a dobro ma`ena taa {to mlada umira v brak. Za{to iako prirodata n# turka sega v `alost sepak solzite prirodni za razumot se radost. zo{to toga{ pla~ete sega. Sekoj neka se spremi ubaviov trup da go ispratite do grobot. srcevo mi e polno: svirete mi.frlaat ruzmarin vrz nea i ja zatvoraat zavesata. ugore do samoto nebo. Neboto zaradi ne{to mnogu na vas se srdi. sega neboto ima s# a toa e mnogu podobro za samata moma. Doilkata ^estiti. Svira~ot Ne sme za veselewe. za{to srcevo mi sviri. i vie gospodine Paris. ajde gospo|o i vie. velam. svira~i. vozdignuvaweto nejzino va{e vi{no nebo. Petar Toga{ od mene }e si dobiete ne{to gadno. Va{iot del vo nea.) Petar Svira~i. Svadbenite venci kov~egot }e go krasat i site stvari sprotivni na sebe }e stanat. ne mo`evte da go spasite od smrtta no neboto svojot del vo ve~nosta go ~uva. Veselo srce.

na primer. Petar More }e te istepam i bez stap. ima prijaten zvuk. i da ja izvadi{ duhovitosta? Toga{ }e te pot{ibam so duhovitosta. a. Ne trpam nikoj da me dupi. Petar E toga{ }e te pot{ibam so izme}arsko stapi{te po timbata. Ti si. `imi krstov. Vtoriot svira~ Dobro. za mene. sfa}a{? Svira~ot Ne tuku re-pnuvaj. mi-fkosuvaj. zo{to srebren zvuk. prosti mi. koj go {i{a! Da vlezeme vo salata. ]e te re-pnam. }e te fa-knam. Odgovorete mi ko lu|e. Svira~ot A da go spastri{ stapi{teto. da be! ]e odgovoram jas mesto tebe. A ti. za{to svira~ite zvu~at za srebro. }e te mi-fkosam.Romeo i Julija 619 Petar Svira~ot [to }e dobieme? Petar Pari ne. (Izleguvaat. @ico Skinata? Svira~ot Za{to srebroto. zo{to da gap~i po srebren zvuk? [to }e ka`e{ ti na ova. Koga te{ka bolka srceto go zgrap~i toga{ muzikata po srebren zvuk gap~i. o`alostenite da gi pri~ekame. gospodine. Se veli muzika po srebren zvuk gap~i.) . te molam. Petar O. tuku eden podbiv. fa-knuvaj. a potoa na ve~era. Srebreniot zvuk na muzikata toga{ so brza uteha ni pomaga. Koj e ovoj iter drkaxija? Vtoriot svira~ Ostavi go. so gol um ako treba. Ti si peja~ot. A {to veli{ ti. Tamburo Tvrda? Tretiot svira~ Navistina ne znam {to da ka`am. sol-nam. ]emanxio? Vtoriot svira~ Jas velam srebren zvuk. Petar I ova e dobro. tuku sfati me ti mene. za{to na svira~ite ne im se pla}a so zlato za svireweto. obi~no guslar~e. Svira~ot A ti si pak za mene u{te poobi~no izme}ar~e.

gospodaru. Sonuvaav deka `ena mi dojde i me najde mrtov. Jas doa|am vedna{. Julija. navestuva zlo. Gospodarkata na gradite vesela na tronot mi sedi i po cel den nekakvo vdahnovenie ~udno me vozdignuva gore so veseli misli. kolku li e slatka samata qubov koga senkite nejzini se tolku polni radost. beda nevidena samo ko`a i koski. [to ima novo Valtazar? Mi nosi{ pismo.) Romeo Ne e va`no. i stori go toa {to ti go narediv. prepariran krokodil. O nesre}o. se pla{am. a na raftovite . kolku brzo. Samo da vidam kako.) Vesti od Verona. so sobrani ve|i. navleguva{ vo mislite na sekoj o~ajnik. Bidete trpeliv! Blediot i div pogled. a neodamna go vidov iskinat sobira{e bilki. od mojot monah? Kako mi e gospodarkata? Dali tatko mi e dobar? A mojata Julija? Povtorno go pra{uvam ova za{to ni{to ne e lo{o. ako taa e arna. teloto & spie vo grobnicata na Kapuleti a besmrtniot del nejzin so angelite se dru`i.Romeo i Julija ^in PETTI Scena 1 (Vleguva Romeo. `ivee tuka eden aptekar. vo blizina prebiva. mo`ebi. Bitno e ti da odi{ i kowite da gi najmi{. Ah. Zarem nema pismo od mojot monah za mene? Valtazar Nema. Vo du}anot skuden mu vise{e `elka. u{te ve~erva so tebe }e legnam. na `iv kostur li~e{e. (Izleguva. i drugi ko`i od nekoi izobli~eni ribi. suv i svitkan. ama vie toa mi go zapi{avte kako dol`nost. Ja vidov koga ja smestija vo grobnicata na nejzinite pretci i vedna{ trgnav za ova da vi javam. puknete yvezdi! Znae{ kade prestojuvam. Romeo Gluposti! Se la`e{. (Vleguva Valtazar. (^uden son vo koj mrtovecot misli) i so bakne` takva `ivost niz usta mi vdahna {to vedna{ o`ivev i stanav car. donesi mi hartija i mastilo i najmi brzi kowi! Ve~erva odam! Valtazar Ve prekolnuvam. ostavi me. Pomnam. Romeo Zna~i taka? Toga{. Valtazar Toga{ arna e i ni{to ne mo`e da e lo{o.) Romeo Ako mo`e da mu veruvam na laskaviot duh na sonot mojot son mi pretska`uva nekakva bliska radost. Prostete {to vakva crna vest vi nosam. gospodaru dobar.

~oveku. Ej.Romeo i Julija 621 prosja~ki kup od kutii prazni zeleni zemjeni tenxeriwa. no zakonot vo Mantova propi{uva smrt za sekoj {to nego go prodava. nu`da i nevolja od o~ite ti polzat. siromav si. aptekaru. presovani lisja od ru`a nekako skladno rasfrlani. Aptekarot Isturi go ova vo koja i da e te~nost a koga }e go ispie{. po nekakov ~uden red. Taa pomisla nesre}ava brgu mi ja donese pa ovoj siromav bednik mora da mi go prodade. Romeo Na siroma{tijata tvoja i & pla}am. mi zatreba vo `ivotot otrov ~ija proda`ba so smrt vo Mantova se kaznuva. polo{ otrov za ~ove~kata du{a {to vr{i pove}e ubistva vo svetov gnasen od smesava bedna {to ne smee{ da ja prodava{. go ispu{ta zdivot brzo i nasilno ko |ule ispukano naglo {to ita od kobnata utroba na topot. prekr{i go i zemi go ova. da pojdeme prema grobot na Julija kaj{to mora da te zemam. meuri i podjadeni semki. Praznik e. Romeo Zarem ti. ni svetot ti e prijatel ni zakonot negov. toga{ kaj bednikov sigurno }e go najdam. ostatoci od konop. se pla{i{ od smrt? Na obraz ti e ispi{ana gladta. Kolku {to pametam ova e negovata ku}a. po zakonot na svetot bogat nema da bide{. prezir i beda na ple}i ti visat. Koga ja vidov bedava. sepak }e umre{ vedna{. Dojdi leku a ne otrovu. kupi hrana i za{utri se malku. zbogum. ne ti mene. ej! (Vleguva aptekarot. . a ne voljata moja. gledam. snagata da ja ima{ i od dvaeset ma`i. a ne na voljata tvoja. za gram eden od onoj otrov tvoj so brzo dejstvo {to za mig se {iri niz site veni a toj komu `ivotot mu do{ol do nos pa|a vedna{ mrtov. pa du}anot prosjakov ne raboti. Aptekarot Zema siroma{tijata. vedna{ si rekov. ne daj bo`e. gol i napu{ten od vekov. Zatoa ne bidi siromav. ako. Jas tebe ti prodavam otrov.) Aptekarot Koj vika tolku glasno? Romeo Dojdi vamu. Aptekarot Takov smrtonosen otrov imam. eve ti ~etirieset dukati. Romeo Eve ti zlato.

najdi mi `elezen kopa~ i vo }elijata donesi mi go vedna{. eve go tuka.622 Scena 2 Vilijam [EKSPIR Otec Lavrentij Sega moram sam v grobnica da odam. Dobredojde od Mantova. pismoto ne be{e ubavo ama ima{e sodr`ina mnogu va`na i nepristignuvaweto na celta mo`e golema opasnost da predizvika. nekoj od redot na{ {to dru`ba }e mi pravi a koj{to vo gradov bolnite gi posetuva. somnevaj}i se deka obajcata sme bile vo ku}a vo koja vladee zarazna ~uma gi zape~atija portite i ne ne pu{tija nadvor pa taka go spre~ija patot moj do Mantova. Otec Lavrentij Ama nesre}a! @imi svetiot na{ red. odi. Otec Lavrentij Koj go odnese toga{ pismoto moe na Romeo? Monahot Jovan Ne mo`ev da go pratam. {to veli Romeo? Ili ako mi pi{al. sirot `iv trup vo grobnica so kup mrtvi! (Izleguva. Ama jas povtorno do Mantova }e pi{am. pismoto negovo daj mi go. No koga go najdov.) . Monahot Jovan Trgnav da pobaram eden bosonog brat ovde.) Monah Jovan Svet moj o~e. Monah Jovan Odam i }e ti go donesam.) (Vleguvaat monasite Jovan i Lavrentij. ej! Otec Lavrentij Ova sigurno e glasot na otec Jovan. Za tri ~asa ubavata Julija }e bide budna i mnogu }e me kolne koga }e razbere deka Romeo ne znae ni{to za ova. vo }elijata moja neka trpi. a ne najdov ni glasnik tebe da ti go vratam. tolku upla{eni od zarazata bea tie. brate Jovane. (Izleguva. brate. brate moj. stra`arite gradski. pa dur Romeo ne dojde.

ne sakam da me vidat. zemi go pismovo.) Romeo Daj mi gi sekir~eto i `elezniot kopa~. Zatoa trgni se! No ako od qubopitnost se vrati{ za nietot da me prekoruva{ {to sakam da go storam. pokrivot ti e pra{ina i stewe. nosat cve}iwa i slatka voda. ponepopustlivi i pobesni mo{ne od gladnite tigri i spobudalenoto more. {to najli~niot zalak zemski go goltna vaka nasilno }e ti ja otvoram rilkata gnila pa za inaet u{te hrana }e ti vteram. Paris Krinu. 623 mojot tatko. (Vleguvaat Romeo i Valtazar so fakel. dobro mom~e. Paris stava cve}e na mogilkata. @ivej i bidi sre}en. Zemi go ova. Pa`ot Mnogu mi e strav sam na grobi{ta da stojam ama sepak }e priberam hrabrost. rastresena od kopaweto grobje taka {to niedna noga do grobi{ta ne }e dojde bez ti da ja seti{. Sepak izgasni go. Gospodaru! Mom~eto mi dava znak deka nekoj navamu ide.) Romeo @eludniku gaden. Odi. Vo ovaa postela na smrtta jas se spu{tam i za da go vidam liceto na sakanata moja no glavno za da go izvadam od mrtviot nejzin prst skapoceniot prsten: prsten {to mnogu mi treba za celta {to mi e na um. trgni se od ovde. utrobo na smrtta. toga{ svirni mi. pogledot negov me pla{i. Romeo So toa go doka`uva{ prijatelstvoto tvoe. so cve}a go kitam nevestinskiot odar. Eve. `imi gospod }e te rastrgnam par~e po par~e i site del~iwa na gladnite grobja }e gi frlam.sekir~e i `elezen kopa~. Pod onaa tisa onde spru`i se na tloto a uvoto zalepi go do {uplivata zemja rovka. o jadu. Utre rano potrudi se da mu go predade{ na gospodarot. Migov i namerite luda~ki mi se i mnogu divi. {to so slatka voda }e go pojam no}e a nejze {tom ja snema. Valtazar Sepak tuka nekade }e se skrijam! Bog da ~uva. Vo `ivotot te kolnam {to i da vidi{ ili da ~ue{.Romeo i Julija Scena 3 (Vleguvaat grofot Paris so pa`ot. namerata zagri`uva! (Romeo ja otvora grobnicata. ako ~ue{ deka nekoj navamu ide. Daj mi gi cve}iwata. Valtazar Odam gospodaru i nema da vi pre~am. .) Paris Daj mi go fakelot. so solzi od pla~ov za po~est kon nea postojano }e itam za da ja opla~am i grobot da & go kitam. Pa`ot sviri i vika. Daj mi go fakelot. Stori kako {to ti rekov. mom~e. Koja prokleta noga vamu no}eska lunya ~inot ta`en da mi go oskvernuva i obredot quben? [to? So fakel? Sokrij me no} za kratko. Zbogum. stoi na strana i ne prekinuvaj me vo ona {to go pravam.

blagorodniot grof Paris! [to mi vele{e mom~eto moe. Romeo Navistina moram. Begaj ottuka i ostavi me. Po~ivaj tuka mrtov od mrtovec zakopan sega. o~ajnikot ne go losti. ne sega deka milosta na ludakot te natera da bega{. za{to ovde po~iva Julija a ubavinata nejzina od grobnicava pravi balska sala polna svetlost.) Romeo Taka }e storam. zatoa ovde sum i dojden. pa od taga velat. vo kulata sjajna. neka ti bide. tie neka te pla{at. a du{ata vozbudena moja ne go slu{a{e duri javavme? Mislam mi re~e deka Paris trebalo Julija da ja zeme. mom~e. Te prekolnuvam. kako ova da go vikam veselost? O qubov moja.624 Paris Vilijam [EKSPIR Paris O proboden sum! Ako milost ima{. i re~i potoa. Rodninata na Merkucij. frlaj}i me vo gnev. za{to mora da umre{. zaklano mom~e. Dobro moe. smrtta {to medot go iscicala od tvojot zdiv u{te ne ja pobedila ubavinata tvoja. ne mi stavaj na glava u{te eden grev. otvori go grobot i legni me do Julija! (Umira. Ne si porazena.) . daj mi raka ti {to so mene vo knigata na nesre}nici si vpi{an! ]e te zakopam vo triumfalniot grob! Grob? O ne. Zapri so bogohulnoto delo. pred da umrat se javuva veselost! Temni~arite ja vikaat nea veselost pred smrt! O. `eno moja. Ne stoj. li~noto su{testvo mi umre. zaminuvaj. ]e go apsam vedna{. blagorodno mom~e. lo{o ti}e Montagi {to rodninata na sakanata go ubi. `ivej. ^estopati kaj lu|eto. pokori se i pojdi so mene. podol Montagi! Zar u{te mu se odmazduva{ i po smrtta? Podlecu osuden. Da go vidam ova lice. Le`i{ tuka Tibalt vo pla{tenicata krvava tvoja? O kakva pogolema usluga da ti storam od ovaa sega koga so rakata mladosta {to ti ja kutna mladosta }e ja prese~am na du{manot tvoj? Prosti rodnino. bajrakot lixben u{te na tvoite se rumeni usni i na obrazite tvoi i ne se razvealo tamu bledoto zname na smrtta. pomisli na sive ovde mrtvi. Paris Gi preziram site ve{terstva tvoi i ko zlostornik sega te apsam! Romeo Ama si navalil! Pa dobro.) Pa`ot O gospode. O odi. za{to ovde dojdov naoru`an samo protiv sebe. te apsam sega. A sega e ovde nekakov podol da im stori rezil na mrtvite tela. O mila Julija zo{to si u{te tolku li~na? Dali da veruvam Ova e ona proterano. Zarem ne re~e taka? Ili sonuvav deka re~e? Ili sum lud. `imi gospod pove}e te sakam odo{to samiot sebe. pa go ~uv kako za Julija ne{to re~e ama ne sum siguren deka re~e? O. se borat! Odam da viknam stra`a! (Izleguva. mom~e! (Se borat.

O ~estit aptekaru. Vaka so bakne` umiram. Otec Lavrentij Kolku vreme e tamu? Valtazar Ima barem polovina ~as. }e ostanam ovde. stavete sega so praveden bakne` traen pe~at vrz spogodbata ve~na so nenasitnata smrt! Ajde pelin-vodi~u. a vie usni. Otecot pristapuva i zdogleduva krv i oru`je. krmaru o~aen. o~e. Otec Lavrentij Koj e toj? Valtazar Romeo. vo`du moj besvkusen. pomagaj! Kolkupati no}va starive noze od grobovite mi se sopnaa? Koj e tamu? Valtazar Prijatel {to vas dobro ve poznava. race. te dr`i ovde vo temnicata za qubovnica da mu bide{? Od ovoj strav ve~no }e ostanam pokraj tebe i nikoga{ pove}e od dvorecov na no}ta crna ne }e zam