You are on page 1of 316

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

^OVEKOVITE PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST

T DREJTAT E NJERIUT SI VLER DEMOKRATIKE

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Za izdava~ot: Pr botuesin FRIEDRICH-EBERT-STIFTUNG Milinka Trajkovska Recenzenti: Recenzentt: d-r Nata{a Gaber-Damjanovska m-r Nazmi Mali}i Lektura na makedonski jazik: Simona Gruevska-Maxoska Lektorimi n gjuhn shqipe Ismet Biti} Kompjuterska podgotovka na tekstot: Prgaditja kompjuterike e tekstit Ink - International -Skopje

Pe~at /Shtypshkronja Ink - International -Skopje CIP- Katalogizacija vo publikacija Narodna i Univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski"- Skopje Klubi Demokratik- Shkup a. Makedonija/^ovekovi prava ISNB

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

^OVEKOVITE PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST

T DREJTAT E NJERIUT SI VLER DEMOKRATIKE

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

PREDGOVOR
^ovekovite prava kako demokratska vrednost
Vo 2002 godina, FES vo Makedonija odr`a redica seminari na koi razli~ni referenti i referentki im se obra}aa na razli~ni celni grupi za da gi pretstavat pravata i doistoinstvoto na ~ovekot vo razli~ni `ivotni situacii i da pridonesat kon toa istite da gi baraat i da gi implementiraat. FES veruva deka ova osobeno e va`no vo sega{nata situacija vo Makedonija po vooru`enite konflikti. Samo ako lu|eto me|usebno se po~ituvaat, a toa zna~i gi prifa}aat razli~nite svojstva, mo`at mirno zaedni~ki da `iveat. Deka ova osobeno va`i za Makedonija, zemjata vo koja ima dve golemi razli~ni grupi narodi so razli~en jazik i religija, e o~igledno. Vo ovaa zbirka, nie od na{ata gledna to~ka kako va`ni gi izbravme ovie referati za na ovoj na~in da bidat dostapni na po{irokata publika. Nekoi referati ja zafa}aat istorijata na ~ovekovite prava, osobeno komunisti~koto minato so vospitana avtoritarna svest; potoa sega{nata rabota na Sudot na ~ovekovite prava vo Strazburg i vlijanieto na globalizacijata vrz Makedonija. Drugite referati se zanimavaat konkretno so sega{nite prava na Makedoncite na rabotnoto mesto i za vreme na izborite i upatuvaat na rabotata na ombudsmanot, preku koj }e mo`at da se baraat pravata. Od osobena va`nost se kolektivnite prava {to proizleguvaat od Ohridskiot ramkoven dogovor. Avtorite go poddr`uvaat povikot za multietni~ka kultura i upatuvaat na osobena odgovornost na bezbednosnite vlasti za dostoinstvoto na ~ovekot. Se nadevame deka ~itatelot }e go zainteresira nekoja statija i deka knigata sevkupno }e mo`e da pridonese ~ovekovite prava vo Makedonija da bidat respektirani i po~ituvani.

Arnold Vemherner Direktor Fondacija Fridrih-Ebert

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

PARATHENIE
T drejtat e njeriut vler demokratike
Ne vitin 2002 FES ne Maqedoni organizoi nje serial seminaresh ne te cilet referente te ndryshem iu drejtuan grupeve te ndryshme qellimore me qellim qe t`i prezentojne te drejtat dhe dinjitetin e njeriut ne situate te ndryshme jetesore dhe te kontribuojne ndaj asaj qe te njejtit t`i kerkojne dhe t`i implementojne. FES beson se kjo posaerisht eshte me rendesi ne situaten e tanishme ne Maqedoni pas konflikteve te armatosura. Vetem nese njerezit respektohen midis veti, e kjo do te thot se i pranojne veorite e ndryshme, mund te jetojne bashkarisht ne paqe. Se kjo posaerisht vlen per Maqedonine, shtet ne te cilin ka dy grupe te medha popujsh te ndryshem me gjuhe dhe religjion te ndryshem, eshte e qarte. Ne kete permbledhje ne nga kendeveshtrimi yne, si te rendesishem i zgjodhem keto referate me qellim qe ne kete menyre te jene te kuptueshem per publikun me te gjere. Disa referate e prekin historikun e te drejtave te njeriut, posaerisht te kaluaren komuniste me vetedije te edukuar autoritare; pastaj puna e tanishme e Gjyqit per te drejtat e njeriut ne Strazbur dhe ndikimin e globalizimit mbi Maqedonine. Referatet tjera mirren konkretikisht me te drejtat e tanishme te Maqedonasve ne vendin e punes dhe gjate zgjedhjeve, si dhe shpiejne ne punen e Ombdusmanit (Avokatit popullor), permes te cilit do te mund te kerkohen te drejtat. Me rendesi te posame jane te drejtat kolektive, qe dalin nga Marreveshja korrniz e Ohrit. Autoret e mbeshtesin thirrjen per kulture multietnike dhe shpiejne ne pergjegjesi te veant te organeve te sigurise per dinjitetin e njeriut. Shpresojme se lexuesi do te gjej veshtrime te rendesishme ne kete botim dhe se libri ne pergjithesi do te mund te kontribuoj qe te drejtat e njeriut ne Maqedoni te respektohen me shume.

Arnold Vemherner Drejtor Fondacioni Fridrih Ebert

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

RECENZENTSKO MISLEWE
Sovremenite procesi na transformacija na politi~kite sistemi kaj brojni dr`avi dinami~no promoviraat promeni i vo nacionalnite pravni sistemi, nametnuvaj}i nivno postojano zbogatuvawe so novi me|unarodno prifateni vrednosti. Sledej}i go toj trend, inkorporiraweto na ~ovekovite prava, po~nuvaj}i od onie osnovnite, i postojano nadograduvaj}i se i {irej}i se kon site aspekti na ~ovekovoto `iveewe i deluvawe, ja pretstavuvaat bitta na raste~koto humanizirawe na sekoe op{testvo. Koga tie se vtkaeni vo nacionalnoto zakonodavstvo vsu{nost go promoviraat legalniot pristap kon politi~kata nauka, kade pravoto gi sledi op{testvenite previrawa i odgovara na niv preku nudewe normativni re{enija za sovremenite pojavi. Vo ovaa smisla, kombinacijata na institucionalizmot i demokratijata pretstavuvaat re`im so otvoreni "kraevi", demonstriraj}i vozmo`nost za ponatamo{na priem~ivost i {irewe. ^ovekot e ~len na op{testvenata zaednica koj stapuva vo kontakt so drugi lu|e i deluva i `ivee vo op{testveni grupi. Toj preku op{testvenite institucii gi ostvaruva svoite osnovni biolo{ki i op{testveni potrebi i celi koi gi spodeluva so drugite lu|e, kako i nivnite obrazuvani potesni ili po{iroki interesni grupi. Preku komunicirawe so drugite, ~ovekovata priroda se menuva i se oblagoroduva, stimuliraj}i me|usebna solidarnost. Zatoa e imanentno postoeweto na legalen sistem (ustav i zakoni) i sudovi koi tie prava gi interpretiraat i gi primenuvaat. Pristapot zapo~nuva preku individualizacija na ~ovekovata li~nost pri aplikacijata na pravata, kade dr`avata so svojata mo`nost za upotreba na sila ima za cel da go obezbedi nivnoto ostvaruvawe i za{tita. Poznato e deka korpusot na pravata opfa}a sferi obezbedeni za gra|aninot kako ~ove~ka individua, kako politi~ko bitie i kako ~len na edna zaednica. Isto taka, ~ovekovite prava se bazi~ni pravila na politi~kata praktika i obezbeduvaat va`ni mehanizmi za vladina odgovornost za ona {to taa go ~ini ili ne. Preku niv e vidlivo dali dr`avata uspeva da obezbedi zadovolitelna pokrienost i implementacija na pravata, kako i dali vnesuva odreden red, normiranost, pogolema op{testvena relaksiranost, implementacija na gra|anskata odgovornost ili obratno. Ne zaludno, stepenot do koj odredeni dr`avi i sistemi ja garantiraat ovaa polna implementacija i za{tita se identifikuva kako eden od najva`nite indikatori za stepenot na demokratizacijata na edno op{testvo, {to kako merilo e merodavno i za na{ata dr`ava.

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Potrebna e poopse`na analiza na implikaciite na institucionalnite promeni vo dr`avite vo tranzicija, so cel da se vidi koi re{enija bi obezbedile popermanentno ostvaruvawe na demokratijata vo dr`avata. Na ova se nadovrzuva aktuelnata politi~ka teorija koja veli deka pretsedatelskite sistemi ne se pogodni za toa, no zatoa parlamentarnite sistemi kombinirani so pridru`ni institucii na politi~ka akomodacija me|u oponentnite grupi mo`at da obezbedat demokratsko upravuvawe i da donesat op{testvena stabilnost vo visoko podeleni op{testva (Liphart 1984 i Levin 1992). Edna aktivna, otvorena i efikasna dr`ava ima potreba od optok na golemo koli~estvo na informacii za politi~kite procesi i za politi~kiot efekt na dr`avata na site nivoa. Nacionalnite specifiki vo primenata na ~ovekovite prava ~esto go isfrlaat na povr{ina odnosot pome|u kulturnite normi i obi~ai, koi se kosat so dr`avnoprifatenite institucionalni formi i re{enija. Tie ~esto umeat da igraat i retrogradna uloga, taka {to dr`avata e prinudena vo takvi slu~ai da primeni sila i pritisok vo ostvaruvaweto na proklamiranite i prifateni pravila. Neretko se raboti i za "sudir" na nivoa na razvitok, ili na generaciski vrednosti, kade potrebite i senzibilnosta kon opredeleni vrednosti evoluira i se transformira. Postarite generacii neretko neguvaat poprivrzan odnos kon "materijalnite" i socijalnite celi, ekonomskata blagosostojba, socijalnata sigurnost, zakonot i redot, redot i poredokot, kon verskite vrednosti i kon jakata nacionalna odbrana. Za razlika od niv, pomladite imaat "postmaterijalni" vrednosti, kako potreba za samoizrazuvawe, li~na sloboda, socijalna ednakvost, sebeispolnuvawe, samoiska`uvawe i odr`uvawe na kvalitetot na `ivotot. Isto taka, postoi potreba dr`avite da poka`uvaat sistemska senzitivnost i kon drugi novi kvaliteti koi isplivuvaat na povr{ina baraj}i nivno regulirawe, kako potrebata od zdrava `ivotna sredina, `enskite prava, potrebite na drugi gra|anski grupi i sl. Koga pravniot sistem na edna dr`ava adekvatno reagira na vakviot tip novonastanati potrebi, povratno se dobivaat novi, pro{ireni modeli na politi~ka participacija. Zatoa, preporaka za tranzicionite demokratii e deka instituciite koi se voveduvaat ne treba da se dizajniraat namenski, tuku postojnite da se transformiraat, da evoluiraat i da se adaptiraat. Od druga strana, i pokraj toa {to dr`avata vo sovremenite me|unarodni procesi ostanuva kako va`en faktor vo svetskata politika, sepak transnacionalnite relacii dobivaat s pove}e na va`nost i dominiraat nasprema onie me|u pooddelni dr`avi. Vo toa prirodno

10

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pomagaat i sovremenite sredstva za komunikacija, preku koi ve}e ne postoi ekskluzivnost vo poseduvaweto na informacii od strana na edna dr`ava. Ova, pridru`eno so dinamikata na me|unarodnite ekonomski procesi, ve}e ja doveduva ekskluzivnosta na dr`avniot suverenitet pod pra{awe. Kako reperkusija na ovaa sostojba, me|unarodnata za{tita na ~ovekovite prava gi predizvikuva i gi prinuduva nacionalnite pravni sistemi da se modificiraat i da se transformiraat, reagiraj}i na dr`avnoto postapuvawe ili ne vo pravec na za{tita na tie prava. Preku toa, nadnacionalnata dimenzija na ~ovekovite prava s pove}e se nadograduva i se zbogatuva. Cel na ova izdanie e da gi prokomentira fenomenolo{kite karakteristiki na ovie prava vo sovremenoto makedonsko op{testvo, kade tie iskustveno se adaptiraat i prilagoduvaat na postojnite potrebi. Takvata adaptacija, vo ~ij fokus na poizrazeno interesirawe se procesite na demokratizacija i modifikacija na dr`avnite institucii, nosi nov kvalitet, koj ovozmo`uva izvesna relaksacija na op{testvenite sprotivnosti koi tleele i koi imale potreba od nivna institucionalna reguliranost. Su{tinski, proklamiranite prava ja zadr`uvaat svojata karakteristika, i zatoa e potrebno naukata da go dade svojot zbor i pridones vo nivnoto potemelno razbirawe i doma{na implementacija. Cvrstinata vo garantiraweto na nekoe pravo bi trebala da va`i za sekoj gra|anin na Republika Makedonija, no zatoa sekoe u`ivawe na toa pravo povlekuva i odgovornost za garantirawe na istoto i na drugite lica. Poradi fluidnosta na doma{nite op{testveni previrawa, za `al, ovaa dimenzija mnogu ~esto se prenebregnuva ili "namerno" se podzaborava. Multukulturalizmot e vozmo`en vo edno liberalno op{testvo edinstveno ako opredelime jasna granica me|u, {to e ~isto javno, koi se nadle`nostite i legalnite pravila za celata zaednica, i {to e ona {to e privatno, vo smisla na pra{awa koi imaat odlika na individualna ili grupna svest i obvrska. Razli~ni zaednici i kulturi e mo{ne vozmo`no da `iveat zaedno ako poka`at volja da go prifatat zacrtaniot zaedni~ki imenitel i ako me|usebno gi po~ituvaat postojnite kulturni razliki. Tuka treba da se napravi cvrsto obvrzuva~ki konsenzus za gra|anski prava i slobodi koi }e va`at za site. Temite koi ova izdanie gi opfa}a se zanimavaat so analiza na: dilemata koj izboren sistem bi bil najadekvaten za Republika Makedonija i zo{to; dali i vo koi uslovi avtoritarnosta vo makedonskoto op{testvo deluva kako ko~ni~ar na demokratskite procesi i na afirmacijata na ~ovekovite prava; koj e soodnosot me|u liberalnoto poimawe na konceptot za ~ovekovi prava nasprema dominacijata na golemite

11

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sili pri pragmatskoto ostvaruvawe na politikata vo svetski ramki, i kade vo ovoj kontekst se nao|a Republika Makedonija; koe e realnoto vlijanie na Evropskata komisija za ~ovekovi prava od aspekt na vonredno va`en pottiknuva~ na evropskite integracioni procesi i vrednosti; kakvo e izbornoto odnesuvawe na makedonskiot glasa~ i koi faktori mu vlijaat; dali vo ramkite na ~ovekovite prava spa|a i pravoto na ~ovekot da odlu~uva za integracija vo me|unarodnite institucii i organizacii; na koe implementaciono nivo se nao|aat ~ovekovite prava vo doma{noto krivi~no, krivi~no-procesno i izvr{no zakonodavstvo; koi se reperkusiite i dimenziite na kolektivnite prava, i koja e lojalnata dol`nost ili odgovornost na pripadnicite na odredna etni~ka zaednica kon dr`avata vo koja `iveat vo makedonski uslovi; kakva e pojavnosta na multikulturalizmot vo makedonski ramki i kako da se gradi "postetni~ka Makedonija". Makedonskoto op{testvo ima pre`iveano bolni istoriski previrawa pridru`eni so efektite od postojnite op{testveni rascepi vo nego koi predizvikuvaat dopolnitelni turbulencii. Diseminacijata na informacii, kakvi {to gi poseduvaat prilozite vo ovaa kniga, kon {to e mo`no po{irok auditorium, kako i zbogatuvaweto na poznavawata od opredelena oblast, igraat va`na uloga vo gradeweto na nacionalnata politi~ka kultura. Tranzicionite okolnosti vle~at so sebe brojni nebulozi i nedorazbirawa vo primenata na novite elementi vneseni vo op{testveniot (posebno pravniot sistem), i zatoa publikaciite od ovoj tip se posebno neophodni vo rasvetluvaweto na pojavnosta i efektite na ovie novini. Ova izdanie na svoj na~in bi mo`elo da pridonese vo forsiraweto na sistemskite centripetalni sili, koi dolgoro~no bi trebale da u~estvuvaat vo gradeweto zaedni{tvo, kultura na zaedni~ko `iveewe i komunikacija vo Republika Makedonija. Doc. d-r Nata{a Gaber Damjanovska

12

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

MENDIMI RECENZUES
Proceset bashkekohore te transformimit te sistemeve politike te shumica e shteteve ne menyre dinamike promovojne ndryshime edhe ne sistemet kombetare juridike, duke imponuar pasurimin e tyre te vazhdueshem me vlera te reja te pranuara nderkombetare. Duke e percjellur kete trend, inkorporimi i te drejtave te njeriut, duke u nisur nga ato themelore, dhe vazhdimisht duke u mbindertuar dhe zgjeruar ndaj te gjitha aspekteve te jetes dhe veprimit njerezor, e paraqesin qenien e humanizimit rrites te do shoqerie. Ku ata jane te misheruara ne legjislativat kombetare, ne te vertet e promovojne qasjen legale drejte shkences politike, ku e drejta i percjell velimet shoqerore dhe u pergjigjet atyre permes ofrimit te zgjidhjeve normative per dukurite bashkekohore. Ne kete kuptim, kombinimi i institucionalizmit dhe demokracise paraqet nje regjim me skaje te hapur, duke demonstruar mundesine per zbatushmerine dhe zgjerimin e metejshem. Njeriu eshte anetar i bashkesise shoqerore i cili vjen ne kontakt me njerez tjere si dhe vepron dhe jeton ne grupe shoqerore. Ai permes institucioneve shoqerore i realizon nevojat dhe qellimet e veta themelore biologjike dhe shoqerore qe i ndan me njerezit tjere, si dhe grupet e tyre te krijuara me te ngushta ose me te gjera.Permes komunikimit me tjeret, natyra njerzore menjanohet dhe fisnikrohet, duke stimuluar solidaritet te ndersjellte. Prandaj eshte imanent ekzistimi i sistemit legal (kushtetuta dhe ligje) dhe gjyqe te cilet ato te drejta i interpretojne dhe i zbatojne. Qasja fillon permes individualizimit te personalitetit te njeriut gjate aplikimit te te drejtave, ku shteti me mundesin e vet per perdorimin e forces ka per qellim t`a siguron realizimin dhe mbrojtjen e tyre. Eshte e njohur se korpusi i te drejtave perfshine sfera te siguruara per qytetarin si individ njerezor, si qenie politike dhe si anetar i nje bashkesie. Poashtu, te drejtat njerezore jane rregulla bazike te praktikes politike dhe sigurojne mekanizma te rendesishem per pergjegjesine qeveritare per ate qe ajo e bene ose jo. Permes tyre eshte e qarte ajo se a thua shteti arrin sukses ne sigurimin e mbulimit dhe implementimit te kenaqeshem te te drejtave, si dhe a thua vendos ndonje rend, normim, relaksim me te madhe shoqeror, implementimin e pergjegjesise qytetare ose anasjelltas. Jo rastesisht, shkalla deri te e cila shtete dhe sisteme te caktuara e garantojne kete implementim dhe mbrojtje te plote, identifikohet si nje nga indikatoret me te rendesishem per shkallen e demokratizimit te nje shoqerie, qe si mase eshte meritore edhe per shtetin tone. Nevoitet nje analize me e gjithembarshme e implikimeve te ndryshimeve institucionale ne shtetet ne tranzicion, me qellim qe te shihet cilat zgjidhje do te siguronin realizimin me permanent te demokracise ne shtet. Ne kete lidhet teorija aktuale politike e cila thot se sistemet prezidenciale nuk jane te volitshme per ate, por sistemet parlamentare te kombinuara me institucione shoqeruese te akomodimit politik midis grupeve oponente mund te sigurojne drejtimin demokratik dhe te sjellin nje stabilitet shoqeror ne shoqeri te larta te ndara (Liphart

13

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1984 dhe Levin 1992). Nje shtet aktiv, i hapur dhe efikas, ka nevoj per nje qarkullim te nje sasie te madhe te informacioneve per proceset politike dhe per efektin politik te shtetit ne te gjitha nivelet. Specifikat kombetare ne zbatimin e te drejtave njerezore shpeshehere e hedhin ne siperfaqe raportin midis normave dhe zakoneve kulturore, qe jane ne kundershtim me format dhe zgjidhjet institucionale te pranuara shteterore. Ata shpeshehere dijne te luajne edhe nje rol retrograd, keshtuqe shteti eshte i detyruar ne raste te ketilla te aplikon force dhe presion ne realizimin e rregullave te proklamuara dhe te pranuara. Jo rralle behet fjale edhe per ndeshje te niveleve te zhvillimit, ose te vlerave te gjeneratave, ku nevojat dhe senzibiliteti ndaj vlerave te percaktuara evoluon dhe transformohet. Gjeneratat me te vjetra jo rralle kultivojne raporte me te lidhura ndaj qellimeve materiale dhe sociale, gjendjes se mire ekonomike, sigurise sociale, ligjit dhe rendit, ndaj vlerave religjioze dhe ndaj mbrojtjes se fuqishme kombetare. Per dallim nga ata, gjeneratat me te reja kane vlera post-materiale, sikurse qe jane nevoja per veteshprehje, liri personale, barazi socijale, veteplotesimi dhe mirembajtja e cilesise se jetes. Poashtu, ekziston nevoja shtetet te tregojne senzitivitet sistemor edhe ndaj cilesive tjera te reja qe dalin mbi siperfaqe, duke kerkuar rregullimin e tyre, sikurse qe jane nevoja nga nje ambient i shendoshe jetesor, te drejtat e grave, nevojat e grupeve tjera civile e keshtu me rradhe. Kur sistemi juridik i nje shteti ne menyre adekuate reagon ne tipin e ketill te nevojave te reja te krijuara, ne menyre kethyese fitohen modele te reja te zgjeruara te participimit politik. Prandaj, rekomandim per demokracite ne tranzicion eshte se institucionet qe po perfshihen nuk duhet te dizajnohet qellimisht, por ato ekzistuese te transformohen, te evoulojne dhe te adaptohen. Nga ana tjeter, edhe perkunder asaj qe shteti ne proceset bashkekohore mbetet si faktor i rendesishem ne politiken shteterore, prapseprap relacionet transnacionale fitojne gjithnje e me shume ne rendesi dhe dominojne kundruall atyre midis shteteve perkatese. Ne kete natyrishte ndihmojne edhe mjetet bashkekohore per komunikim, permes te cileve tanime nuk ekziston ekskluzivitet ne posedimin e informacioneve nga ana e nje shteti. Kjo, shoqeruar me dinamiken e proceseve ekonomike nderkombetare, tanime e sjelle ne pikepyetje ekskluzivitetin e sovranitetit shteteror. Si reperkusion te gjendjes se ketill, mbrojtja nderkombetare e te drejtave te njeriut i sfidon dhe i detyron sistemet kombetare juridike te modifikohen dhe te transformohen, duke reaguar ne sjelljen ose mossjelljen shteterore ne drejtim te mbrojtjes se ketyre te drejtave. Permes kesaj, dimenzioni mbikombetar i te drejtave te njeriut gjithnje e me shume po mbindertohet dhe pasurohet. Qellimi i ketij botimi eshte qe t`i komenton karakteristikat fenomenologjike te ketyre te drejtave ne shoqerine bashkekohore maqedonase, ku ato me pervoje po adaptohen ne nevojat ekzistuese. Adapatimi i ketill, ne fokusin e te cilit ne nje interesim me te shprehur jane proceset e demokratizimit dhe modifikimi i institucioneve shteterore, sjell cilesi te re, qe mundeson nje

14

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

relaksacion te mundshem te kunderthenieve shoqerore qe kane patur nevoj nga rregullimi i tyre institucional. Thelbesisht, te drejtat e proklamuara e ruajne karakteristiken e vet, dhe prandaj eshte e nevojshme qe shkenca t`a jep fjalen dhe kontributin vet ne kuptimin e tyre me esencial dhe implementimin vendas. Fuqishmerija ne garantimin e ndonje te drejte duhet te vlene per secilin qytetar te Republikes se Maqedonise, por secila gezuarje e kesaj te drejte terheq edhe pergjegjesi per garantimin e te njejtes edhe per personat e tjere. Per shkak te fluiditetit te velimeve shoqerore vendase, per fat te keq, ky dimension shpeshehere nuk merret parasysh ose qellimisht po harrohet. Multikulturalizmi eshte i mundeshem ne nje shoqeri liberale vetem poqese percaktojme nje kufi te qarte midis asaj, qe eshte thjesht publike, cilat jane kompetencat dhe rregullat legale per tere bashkesine, dhe ka eshte ajo qe eshte private, ne kuptimin e eshtjeve qe kane cilesine e vetedijes dhe pergjegjesise individuale ose grupore. Bashkesi dhe kultura te ndryshme eshte shume e mundeshme te jetojne bashkarisht nese tregojne vullnet qe t`a pranojne emeruesin e nenvizuar te perbashket dhe nese midis veti i respektojne dallimet ekzistuese kulturore. Ketu duhet bere nje konsenzus te forte obligues per te drejtat dhe lirite qytetare qe do te vlejne per te gjithe. Temat qe ky botim i perfshin kane te bejne me analizen e dilemes, cili sistem zgjedhor do te ishte me adekuat per Republiken e Maqedonise dhe pse; a thua dhe ne far kushte autoritariteti ne shoqerine maqedonase vepron si frenues i proceseve demokratike dhe i afirmimit te te drejtave te njeriut; cili eshte raporti midis pikepamjes liberale te konceptit per te drejtat e njeriut kundruall dominimit te fuqive te medha gjate realizimit pragmatik te politikes ne suaza boterore, dhe ku ne kete kontekst gjendet Republika e Maqedonise; cili eshte ndikimi real i Komisionit evropian per te drejtat e njeriut nga aspekti i nxitesit jashtezakonisht te rendesishem te proceseve dhe vlerave integruese evropiane; far eshte sjellja elektorale e zgjedhesit maqedonas dhe cilet faktore ndikojne mbi ate; a thua ne kuadrin e te drejtave te njeriut ben pjese edhe e drejta e njeriut te vendos per integrim ne institucionet dhe organizmat nderkombetare; ne far niveli implementiv gjenden te drejtat e njeriut ne legjislacionin vendas penal, penaloprocesor dhe ekzekutiv; cilat jane reperkusionet dhe dimenzionet e te drejtave kolektive, dhe cila eshte detyra ose pergjegjesija lojale e pjesetareve te ndonje bashkesie te caktuar etnike ndaj shtetit ne te cilin jetojne ne kushte maqedonase; cila eshte dukuria e multikulturalizmit ne suaza maqedonase dhe si ndertohet Maqedonija post-etnike. Shoqeria maqedonase ka perjetuar velime te dhimbeshme historike te shoqeruara me efektet nga perarje te perhershme shoqerore ne ate qe shkaktojne turbulence plotesuese. Diseminacioni i informacioneve, te atilla far i posedojne veshtrimet ne kete liber, ndaj nje auditoriumi sa me te gjere, si dhe pasurimi i njohurive nga ndonje lemi e caktuar, luajne rol te rendesishem ne ndertimin e kultures kombetare politike. Rrethanat transitive terheqin me vehte nebuloza te

15

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

shumta dhe moskuptime ne aplikimin e elementeve te reja te perfshira ne sistemin shoqeror (posaerisht juridik), dhe prandaj publikimet te ketij tipi jane posaerisht te domosdoshem ne ndriimin e paraqitjes dhe efektet e ketyre risive. Ky botim ne njefare menyre mund te kontribuon ne forsimin e forcave centripetale sistemore, qe do te duhej ne nje periudh afatgjate te marrin pjese ne ndertimin e bashkimit, kultures te jeteses dhe komunikimit te perbashket ne Republiken e Maqedonise.

Doc. d-r Natasha Gaber Damjanovska

16

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

RECENZENTSKO MISLEWE

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

Knigata ^ovekovite prava kako demokratska vrednost e seriozno istra`uvawe kade {to se objasnuvaat dilemite koi i se aktueliziraat preku eden multidisciplinaren priod na rasvetluvawe na nekoi pra{awa koi ja dopiraat oblasta na ~ovekovite prava i slobodi od razni aspekti. Knigata pretstavuva originalen priod vo oblasta na ~ovekovite prava i slobodi. Taa tretira edna sovremena problematika i pretstavuva zna~ajna analiza na kompleksnite pra{awa od taa oblast. Vo site referati avtorite go tretiraat zna~eweto na ~ovekovite prava, baziraj}i se na opravdanosta za mirno re{avawe na eventualnite nedorazbirawa, davaj}i smisla na za{titata na ~ovekovite prava i slobodi. Vo ovaa kniga, teorisko-sociolo{kite analizi, a na momenti i onie politi~ko-pravni, se isprepletuvaat so razgleduvaweto na empiriskite fakti. Referatite od avtori od razni vozrasti i oblasti opfateni vo ovaa publikacija se nau~ni istra`uvawa koi{to kaj ~itatelot mo`e da predizvikaat momentni emocii ili ~uvstva. Ovaa kniga bez somnenie }e ostavi traga, svoe vlijanie vo izgradbata na iskustva, zavisno od toa na koja op{testvena problematika pripa|a. Edno e sigurno, knigata ^ovekovite prava kako demokratska vrednost za ~itatelot e novina, bidej}i vo site poglavja referatite se tretiraat na razli~ni istra`uva~ki na~ini, no so jasen koncept. Iako od razni avtori, no od ista pojdovna to~ka, so maksimalna istra`uva~ka serioznost se tretiraat ~ovekovite prava i slobodi kako zaedni~ka demokratska vrednost. Site avtori (so mali isklu~oci) se pridr`uvaat kon eden istra`uva~ki motiv vo odnos na objasnuvaweto na zna~eweto na ~ovekovite prava. Koe e zna~eweto na ispituvaweto na zaedni~kite demokratski vrednosti preku po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo okolnosti koga sekoj den naiduvame na drasti~ni kr{ewa na ~ovekovite prava vo na{eto op{testvo kako od samata dr`ava taka i od grupacii i razni individui. Nema dilema deka javnata aktivnost okolu promoviraweto na konceptot za ~ovekovite prava, preku organiziraweto na seminari od koi proizleguva i sodr`inata na ovaa kniga, ima posebno intelektualno zna~ewe. Debatiraweto na temite koi se opfateni vo ovaa kniga, da-

17

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vaweto smisla na vnatre{niot mir i na stabilnosta, po oru`eniot konflikt vo 2001 godina, ima zna~ewe na nau~na, humana i dobronamerna aktivnost. Fondacijata Fridrih Ebert - Kancelarija vo Skopje i Dru{tvoto na albanskite intelektualci "Demokratski klub" uspeaja na seminarite organizirani na ovaa tema da soberat zaedno albanski i makedonski profesori, eksperti i istra`uva~i, koi preku argumenti izvadeni od razni dokumenti ja promoviraat nespornata opravdanost za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, zasnovana na Generalnata konvencija na Organizacijata na Obedinetite nacii za ~ovekovite prava, Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i drugi konvencii koi se od golemo zna~ewe za pravata na ~ovekot, kako {to se: Konvencijata za eliminirawe na site formi na rasna diskriminacija; Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na genocidot; Konvencijata za pravata na decata; Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enite; Konvencijata za politi~kite prava i drugi. Vo ovaa kniga, kako {to }e imaat mo`nost da zabele`at ~itatelite, se istra`uvani fenomenite na politi~kite oscilacii na politi~kite subjekti koi{to ja rakovodele dr`avata, pome|u toa {to se narekuva deklarativno i pragmatizam, pome|u vrednostite {to se baziraat na pravnata dr`ava i moralno-humanite vrednosti koi se baziraat na me|unacionalna, me|uverska i politi~ka tolerancija. Ovie politiki ~estopati improvizirani me|u nacionalnite interesi na nacionalnite zaednici na Albancite i na Makedoncite, pretendiraj}i da se popolni sozdadenata praznina so nepo~ituvawe na razlikite i vrednostite na drugiot, se zabele`uvaat i vo ova istra`uvawe. Nepo~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi pretstavuva pojava na nepo~ituvawe i na zaedni~kite vrednosti na narodite od ova podnebje {to onevozmo`uva da se sozdadat vistinski i dolgoro~ni odnosi na zaedni~ko dejstvuvawe i komunikacija. Vo ovaa kniga, isto taka, so seriozen istra`uva~ki priod se davaat nasokite za demokratski razvoj, za izgradba na politika koja }e bide vodena od demokratski politi~ari koi mo`at da sozdadat razbirliv prostor za demokratski poredok i povisok stepen na razbirawe na gra|anite kon niv. Formata na politi~ko pretstavuvawe, pokraj demokratskite standardi, }e zna~i i celosen legitimitet i so realnoto pojavuvawe na razbirlivi alternativi za nadminuvawe na eventualnite nedorazbirawa. Vo ovaa kniga, isto taka, ima i istra`uva~ki objasnuvawa za toa kolku e adekvatna zakonskata regulativa za politi~kite partii vo odnos na nivnoto dejstvuvawe vo izborniot proces, kolku e adekvatna demokratskata kontrola na strukturite za odbrana i na policijata koga stanuva zbor za oblasta na ~ovekovite prava i slobodi, slobodnite demokratski izbori, upotrebata na jazicite kako sredstvo za komunikacija, multikulturizmot, socijalnite pra{awa i po~ituvaweto na ~ovekovite prava, implementacijata na Ohridskiot ramkoven

18

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dogovor i procesite na vnatre{no integrirawe, standardi koi gi tretiraat ~ovekovite prava i slobodi i integracijata na Makedonija vo Evropskata unija i vo NATO i dr. Preku ovaa kniga }e se promovira opravdanosta deka sekoga{ postoi potreba da se aktivira zna~eweto na politi~kata aktivnost i dijalogot, iskoristuvaj}i go intelektualniot, nau~niot i politi~kiot potencijal, kako i kulturnoto nivo na lu|eto, so cel istra`uvawata vo vrska so ~ovekovite prava da bidat transparentni. Ovie dejstvija mo`ebi }e eliminiraat edna nazadna logika na filozofijata na odbivawe za da ne se vodi dijalog, duri i da ne se razgovara za zaedni~kite vrednosti kako {to se ~ovekovite prava i slobodi. Zatoa, nau~nite istra`uvawa za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi treba da ostanat permanetno anga`irawe na site segmenti na op{testvoto, kako {to vo golem broj slu~ai i se potencira vo referatite na avtorite opfateni vo ovaa kniga. Imaj}i go predvid seto ona {to e potencirano dosega vo vrska so ovaa kniga, mo`e da se konstatira deka stanuva zbor za eden hrabar intelektualen ~ekor i za eden mnogu zna~aen nau~en trud koj{to ima i aplikativno zna~ewe kako za nau~nite krugovi taka i za po{irokata javnost. Jas mislam deka knigata "^ovekovite prava kako demokratska vrednost" zaslu`uva da se objavi so cel da bide prisutna vo po{irokata javnost. Ovaa kniga mo`e da poslu`i i kako univerzitetski tekst vo odnos na pra{awata za politi~kata sociologija i politi~kiot sistem - predmeti koi se obrabotuvaat so studentite od na{ite univerziteti, no mislam deka ovaa kniga }e bide od korist i za po{irok krug na ~itateli koi se zainteresirani za problematikata vo odnos na ~ovekovite prava i slobodi. Recenzent M-r Nazmi Mali}i, profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa

19

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

MENDIMI RECENZUES T drejtat e njeriut vler demokratike


Libri T drejtat e njeriut vler demokratike sht nj hulumtim serioz, ku sqarohen dilemat t cilat edhe aktualizohen, prmes nj qasje multidiciplinare t ndriimit t disa shtjeve q prekin sfern e t drejtive dhe lirive t njeriut nga aspekte t ndryshme. Libri paraqet nj qasje origjinale nga lmia e t drejtave dhe lirive t njeriut. I njejti trajton nj problematik bashkohore dhe paraqet nj analiz t vlefshme t shtjeve komplekse nga kjo sfer. N t gjitha referatet autort trajtojn rndsin e t drejtave t njeriut, duke u mbshteturn arsyen e zgjidhjeve paqsore t mosmarrveshjeve eventuale duke i dhn kuptim mbrojtjest t drejtave dhe lirive t njeriut. N kt libr analizat teoriko - sociologjike n momente edhe ato politiko-juridike grshetohen me shqyrtimin e fakteve empirike. Referatet nga autor t moshave dhe lmive t ndryshime t prfshir n kt publikim, jan hulumtime shkencore, ku pr lexuesin mund t paraqesin emocione momentale apo edhe mbresa t cilat mund t joshin lexuesin n nj orjentim apo edhe ambicje politike, apo edhe pr ndonj motiv tjetr q ngrit ndonj vler njerzore. Ky libr pa dyshim se do t ln gurm, do t ln ndikimin e vet n ndrtimin e prvojave, varsisht se cils problematik shoqrore i takon. Me siguri libri T drejtat e njeriut si vler demokratike, pr lexuesin sht nj risi, sepse n t gjith kapitujt, referatet trajtohen n mnyra t ndryshme hulumtuese por nga nj koncept i qart. Edhe pse me nga autor t ndryshm, por nga nj piknisje e njejt me nj seriozitet maksimal hulumtues, trajtohen t drejtat dhe lirit e njeriut si vler e prbashkt demokratike. T gjith autort (me pak prjashtim) i prmbahen nj motivi hulumtues, sqarimeve se cila sht domethenja e t drejtave t njeriut. Cila sht domethnja e provimit t vlerave t prbashkta demokratike prmes respektimit t drejtave t njeriut, n rrethana kur do dit hasim n shoqrin ton shkelje drastiket t drejtave t njeriut, qoft nga vet shteti apo edhe nga grupacione dhe individ t ndryshm. Pa dilem se aktiviteti publik rreth promovimit t konceptit pr t drejtat e njeriut, prmes organizimit t seminareve nga t cilat edhe del prmbajtja e ktij libri, ka nj vler t posame inteletuale. Debatimi i temave t cilat shtjellohen n kt libr, dhnja e kuptimit pr paqn dhe stabiltetin e mbrenshm, pas konfliktit t armatosur t vitit 2001, do t kt edhe domethnjen e nj aktiviteti shkencor, human dhe qllimmir. Fondacioni Friedrich Ebert me zyr n Shkup dhe Shoqata e intelektualve shqiptar Klubi Demokratik, arritn q n seminaret e organizuara nga kjo tem, t tubojn sbashku profesor, ekspert, hulumtues shqiptar edhe maqedonas q

20

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

prmes agrumenteve t shkoqitura nga dokumente t ndryshme t promovojn arsyen e pakontestueshme t mbrojtjest t drejtave dhe lirive t njeriut, duke u bazuar n Konventn e prgjithshme t OKB-s pr t drejtat e njeriut, Konventn evropiane pr t drejtat e njeriut dhe konventa t tjera t cilat jan shum t rndsishme pr t drejtat e njeriut, si jan: Konventa pr eliminimin e t gjitha formave t dikriminimit racor; Konventa pr parandalimin dhe dnimin e gjenocidit; Konventa pr t drejtat e fmijve; Konventa pr eliminimin e t gjitha formave t dikriminimit t grave, Konventa pr t drejtat politike, etj. N kt liber, si do t ken rastin t vrejn lexuesit, jan gjurmuar fenomenet e oscilimeve politike t subjektive politike t cilat kan udhhequr me shtetin midis asaj q quhet deklarative dhe pragmatizmit, midis vlerave t mbshtetura n shtetin e s drejts dhe vlerave morale humane, q mbshteten n tolerancn ndrnacionale, e ndrfetare, dhe n tolerancn politike. Kto politika shpesh t improvizuara midis interesave kombtare t bashksive nacionale shqiptare dhe maqedonase, duke pretenduar q t mbushet zbrastira e krijuar me mos respektimin e her-her t dallimeve dhe vlevare t tjetrit, vrehet edhe n kt hulumtim se mosrespektimi i t drejtave dhe lirive t njeriut paraqet dukurin e mosrespektimit edhe t vlerave t prbashkta t popujve t ktij nnqielli, pr t krijuar raporte t vrteta dhe afatgjata t bashkveprimit dhe ndrkomunikimit. N kt libr poashtu me nj qasje serioze hulumtuese jipen kahje pr zhvillimin e demokracis, nse ndrtohet nj politik e cila do t udhheqej nga politikanem demokrat, t cilt mund t krijojn hapsir t kuptueshme pr nj rend demokratik dhe nj shkall m t lart, tkuptueshmris s qytetarve ndaj tyre. Forma e prfaqsimit politik, krahas standardeve demokratike, do t thot edhe legjitimitet i plot dhe me paraqitien reale t alternativave t kuptueshme pr tejkalimin e mosmarrveshjeve eventuale. N kt libr poashtu hasen sqarime hulumtuese, sa sht adequate rregullativa ligjore pr partit politike pr veprimin e tyre n procesin zgjedhor, sa sht adekuat kontroli demiktarik i strukturave t mbrojtjes dhe policis kur sht n pyetje sfera e t drejtave dhe lirive t njeriut, zgjedhjet e lira demokratike, prdorimi i gjuhve si miet ndrkomunikimi, multikultaruzmi, shtjet sociale dhe respektimi i t drejtave t njeriut, implimentimi i marrveshjes korniz t Ohrit dhe proceset e integrimeve t brendshme, standardet t cilat trajtojn t drejtat dhe lirit e njeriut dhe integrimi i Maqedonis n UE dhe NATO etj. Prmes ktij libri do t promovohet arsyeja se, gjithher egziston nevoj e pakontestueshme, t aktivizohet rndsia e aktivitetit politik dhe dialogut, duke e shfrytzuar potencialin intelektual, shkencor, politik dhe nivelin kulturor t njerzve, q hulumtimet mbi t drejtat e njeriut t jen transparente Kta veprime do t eliminojn ndoshta nj logjik t mbrapsht, t filozofis s refuzimit q mos t dialogohet apo edhe t mos bisedohet edhe pr vlerat e plrbashkta, si jan t drejtat dhe lirit e njeriut. Prandaj hulumtimet shkencore mbi sigurin e t drejtave

21

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dhe lirive t njeriut, duhet t mbeten angazhim permanent n t gjitha segmentet e shoqris, ashtu si edhe potencohet n shum raste n referatet e autorev t prfshir n kt libr. Duke e pasur parasysh at q u potencua m lart pr librin, mund t konstatohet se bhet fjal pr nj hap t guximshm intelektual dhe pr nj punim t vlefshm shkencor, q ka edhe rndsin aplikative si pr qarqet shkencore ashtu edhe pr opinionin m t gjr. Un mendoj se libri T drejtat e njeriut si vler denoktarike meriton publikimin, me qllim q t jet i pranishm n opinionim m t gjr. Ky libr mund t shrbej si tekst univerzitar pr t shtjelluar nj pjes t madhe t shtjeve t Sociologjis politike dhe Sistemit politik, lnd q zhvillohen me studentt n univerzitetet e ktushme, por mendoj se ky libr do t jet i dobishm edhe pr nj mas t gjr lexuesish t interesuar pr problematikn q ka t bj me t drejtat dhe lirit e njeriut. Recenzent M-r Nazmi Maliqi, profesor n Univerzitetin e Evrops juglindore

22

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Sodrina / Prmbajtja
1. Seminar vo Kumanovo / Seminari n Kumanov

18. 04. 2002


1.1. D-r Nata{a Gaber Damjanovska Mo`ni elementi na noviot izboren sistem D-r Natasha Gaber Damjanovska Elementet e mundshme t sistemit t ri zgjedhor 29 35

1.2. D-r Emilija Simoska Avtoritarnata svest - ko~nica za ~ovekovite prava i za demokratskata kultura D-r Emilija Simoska Vetdija autoritare - frenues i t drejtave t njeriut dhe kulturs demokratike 1.3. Prof. d-r Gezime Starova Pravata na rabotnicite vo raboten odnos vo kontekst na ~ovekovite prava Prof. Dr. Gzime Starova T drejtat e puntorve n marrdhnjet e puns n kontekst t drejtave t njeriut 1.4. Suzana Saliu ^ovekoviot dignitet vo osnovite na sekoe op{testvo Suzana Salihu Dinjiteti i njeriut n themelet e do shoqrie

40

45

49

61

72 81

2. Seminar vo Veles / Seminari n Veles, 15. 05. 2002


2.1. D-r Slavejko Sasajkovski ^ovekovi prava, globalizacija i nadvore{na politika na SAD Doc. Dr. Slavejko Sasajkovski, T drejtat e njeriut, globalizimi dhe politika e jashtme e SHBA-s

91

103

23

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2.2. Bekim Kadriu Izbira~koto pravo kako osnovno pravo vo korpusot na politi~kite prava Bekim Kadriu E drejta zgjedhore si e drejt themelore n korpusin e t drejtave t njeriut 2.3. @aneta Stojkova Strazbur{kiot praven sistem Zhaneta Stojkova Sistemi juridik i Strazburit 2.4. Fatmir Musa Od koncept do Konvencija za ~ovekovi prava Fatmir Musa Nga koncepti deri n Konventa pr t drejtat e njeriut

113

123

132 139

145 154

3.

Seminar vo Skopje/ Seminari n Shkup, 14.06.2002


165 170

3.1. Prof. d-r Lidija Hristova Izborno odnesuvawe na glasa~ite Prof. Dr. Lidija Hristova Sjellja zgjedhore e votuesve 3.2. Doc. d-r Marina Mitrevska ^ovekovite prava i integracijata na Republika Makedonija vo Evroatlanskite strukturi Doc. Dr. Marina Mitrevska T drejtat e njeriut dhe integrimi i Republiks s Maqedonis n NATO 3.3. Liri Lena Demokratskite vrednosti i pravoto na slobodno izrazuvawe Liri Lena Vlerat demokratike dhe e drejta e mendimit t lir 3.4. Prof. d-r Zoran Sulejmanov ^ovekovite prava vo krivi~noto pravo Prof. Dr. Zoran Sulejmanov T drejtat e njeriut n t drejten penale

175 180

184 190

196 206

24

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.5. Adelina Marku Po~ituvawe na razlikite kako demokratska vrednost za po~ituvawe na ~ovekovite prava Adelina Marku Respektimi i dallimeve si vler e prbashkt 4.

215

221

Seminar vo Tetovo / Seminari n Tetov, 15. 10. 2002


4.1. D-r Etem Aziri Nekoi aspekti na partiskiot pluralizam D-r. Etem Aziri Disa aspekte t pluralizmit partiak 4.2. Prof. d-r Mirjana Malevska Pravata i odgovornostite odat zaedno Prof. Dr. Mirjana Malevska T drejtat dhe prgjegjsia shkojn sbashku 4.3. M-r Petar Atanasov Multikulturalizmot i ~ovekovite prava M-r. Petar Atanasov Multikulturalizmi dhe t drejtat e njeriut 4.4. Prof. d-r Xeladin Murati Univerzalni ~ovekovi prava Prof. Dr. Xheladin Murati T drejtat univerzale t njeriut 4.5. M-r Nazmi Maqi}i Demokratskata kontrola nad bezbednosnite strukturi i ~ovekovite prava M-r Nazmi Maliqi Kontrolli demokratik n strukturat e sigurimit dhe t drejtat e njeriut 229 239

248 255

261 266

271 288

303

312

25

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

26

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1. SEMINAR - SEMINAR ^OVEKOVITE PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST T DREJTAT E NJERIUT SI VLER DEMOKRATIKE
Kumanovo - Kumanov/ 18. 04. 2002

27

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

28

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1.1

D-r Nata{a Gaber-Damjanovska Institut za sociolo{ko i pravno-politi~ki istra`uvawa MO@NI ELEMENTI NA NOVIOT IZBOREN MODEL

Na Republika Makedonija treba eden model koj }e obezbedi politi~ko okrupnuvawe na politi~koto pretstavuvawe, no istovremeno mehanizmot da obezbedi posoodvetna etni~ka, socijalna, regionalna i polova pretstavenost. Nikoj od ovie elementi ne bi trebalo da bide predimenzioniran, no demokratskata otvorenost i senzibilnost na ostvaruvawe na pretstavuvaweto na opredeleni grupi naselenie bi morala da se zapazi, makar i minimalno. Isto taka, modelot bi trebalo da ovozmo`i na nekoj na~in da se sondira i uspe{nosta i popularnosta na opredeleni kandidati nasprema drugi i vo ramki na opredelena partija, so cel da se pottikne zdravata kompetitivnost. Brojnite neregularnosti koi gi sledea pretsedatelskite (1999 godina), kako i lokalnite izbori (2000 godina), ja nametnuvat izbornata reforma kako neophoden preduslov za fer i demokratski izbori. Iako vo prvo vreme kako najgolem vinovnik za projavenite neregularnosti be{e naveden mnozinskiot izboren model vo dva kruga, sepak toa tvrdewe e diskutabilno. Ova ne zna~i deka takvite izbori vo pogolem stepen gi stimuliraat neregularnostite, tuku vinata treba da ja barame vo nepodgotvenosta na instituciite, na vlasta, da obezbedat regularen tek na izborite. Vpro~em, osnovno pra{awe e dali dr`avata saka da organizira fer i demokratski izbori. Neminovno, za da se postigne fer i transparenten izboren proces potrebno e da se usovr{i operativniot sistem na glasawe, ~esnoto broewe na izbornite rezultati, kako i vospostavuvaweto efikasni kazneni mehanizmi za za{tita na izbornoto pravo. Sankciite ovde bi trebalo da igraat klu~na uloga, bidej}i kr{eweto na izbornite pravila ne e rezultat na neinformiranost, neobrazovanost ili nedostatok na politi~ka kultura, tuku na tendencioznost na onoj koj smeta deka mo`e da ostane amnestiran za toa delo. Izborniot model kako dominantna tema ja razbranuva politi~kata javnost i kako rezultat na toa se izlo`ija nekolku varijanti na mo`ni modeli koi se staveni na javna diskusija. Evidentno, no i sosema prirodno e deka partiite nemaat identi~ni viduvawa za toa koj e najdobriot izboren sistem za Republika Makedonija, tuku tie pravat sop-

29

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

stveni procenki okolu toa kako najdobro mo`at samite da se efektuiraat vo Sobranieto. Iako zakonodavecot glavno vnimanieto go fokusira na proporcionalniot model so nacionalna izborna edinica i alternativno me{ovitiot izboren sistem vo soodnos (mnozinski viza vi proporcionalen) 50%: 50%, sepak site opcii za razgovor ne se zatvoreni. Vo taa smisla, pri kreiraweto na izborniot model treba vnimatelno da se izberat negovite elementi, s so cel da se obezbedi balans me|u reprezentativnosta i stabilnosta. Pritoa ne bi trebalo da se poa|a od {kolski opredelenite karakteristiki (prednosti i nedostatoci) na oddelnite modeli, tuku treba da se napravi ume{na kombinacija na instrumentite koi bi trebalo da funkcioniraat vo konkretniot op{testveno-politi~ki ambient. Na primer, vo slu~aj na proporcionalen model kade cela dr`ava e edna izborna edinica, listite fiksni, a izborniot prag 5%, posledicite se slednite: }e se sozdadat golemi partiski fuzii na listite, koi }e prerasnat vo pokrupni partiski blokovi; }e se afirmira neprikosnovenata vlast na najtesnoto partisko rakovodstvo, bidej}i postojano na vrvot na listata }e se nao|aat postojano isti li~nosti, bez postoewe na mehanizam koj }e go inicira preispituvaweto na nivnata li~na popularnost. Posebno }e bide akuten sudirot na partiskata centrala nasprema drugite ogranoci (Skopje ili Tetovo nasprema drugite mesta vo Republikata) i vrvot na partiskoto rakovodstvo vo odnos na ~lenovite. Na ovoj na~in }e bide zasilena partiskata avtokratija, posebno od pri~ina {to partiskite ~elnici se tie koi ja kontroliraat nominacijata na kandidatite; bidej}i presmetuvaweto na mandatite }e se odviva na nacionalno nivo, i od pri~ina {to Dont-formulata gi favorizira partiskite listi koi dobile pobrojni glasovi na poddr{ka, modelot }e stimulira izborni nepravilnosti, bidej}i mo`e da motivira fiktivno polnewe na glasa~kite kutii. Ova pra{awe mo`e da bide posebno akutno ako se povtori "polneweto" na glasa~kite kutii vo Zapadna Makedonija1, nasprema realniot, poslab odziv na glasa~ite od makedonska nacionalnost od drugiot del na dr`avata.

Spored izve{tajot na OBSE za pretsedatelskite izbori vo 1999, osobeno za vreme na vtoriot krug od glasaweto, ocenka e deka vo golem broj glasa~ki mesta vo zapadniot del na dr`avata i okolu Skopje, se zabele`ani seriozni naru{uvawa na izborniot proces. Navedeno e deka izborni neregularnosti bea napraveni i za vreme na povtornoto glasawe.

30

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

[to se odnesuva do vtoropredlo`eniot izboren model 50% : 50%, zakonodavecot samo na~elno ja naveduva ovaa alternativa od koja o~ekuvanite posledici bi bile slednite:

istite zabele{ki koi va`at za prethodnoto re{enie koga bi postoela edna nacionalna izborna edinica se odnesuvaat i vo ovoj slu~aj na popolnuvawe na polovinata na pretstavni~koto telo bidej}i na~inot e identi~en; za oblikuvawe na novi 60 izborni edinici kade {to pratenicite bi se izbirale po mnozinskiot princip, }e bide potrebno dopolnitelno vreme za toa operativno da se postigne, posebno zemaj}i go predvid dogovaraweto me|u politi~kite partii; iako vo predlogot ne e direktno navedeno, ostanuva vpe~atokot deka izborite za mandatite koi }e bidat dobieni spored mnozinskiot model }e se odvivaat vo dva kruga. Vo doma{nata praktika, ova re{enie se poka`a kako neprakti~no od pri~ina {to: a) zaradi nedozvolivoto koalicirawe vo vtoriot krug, stanuva{e izli{no negovoto organizirawe; b) se dava{e prostor na izvesni manipulacii i kombinatoriki; v) sekako odzivot vo vtoriot krug be{e pomal od prviot, a go otslikuva{e povtorno istiot trend vo izbornoto raspolo`enie; g) nepotrebno go poskapuva{e glasa~kiot proces.

Poa|aj}i od gorenavedenoto, bi gi navele pri~inite poradi koi im davame prednost na proporcionalnite izbori so pove}emandatni regionalni izborni edinici nasprema predlo`enite re{enija: 1. Regionalniot princip ja zajaknuva vrskata na pratenikot so regionot od koj toj proizleguva, {to ja pravi potransparentna komunikacijata me|u izbira~ot i pratenikot. Na ovoj na~in vo opredelen stepen se zadovoluva edna od prednostite koi so sebe gi nosi mnozinskoto na~elo na distribucija na mandatite vrskata na pratenikot so svoite glasa~i. Vo sprotivno, ovoj kvalitet se gubi pri primenata na nacionalna i fiksna proporcionalna lista, bilo da se raboti za site 120 ili za 60 pratenici.

31

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2. Efektot na edinstvena partiska lista ja krie opasnosta od visok stepen na koncentracija na mo}ta kaj partiskite ~elnici pri nivnoto kreirawe na kadrovskata politika. Nasproti ova, izborniot nastap so pove}e regionalni listi gi prinuduva partiskite rakovodstva da vodat disperzirana kadrovska politika. Avtorot Taagepera vo analizata na izbornite sistemi na isto~noevropskite dr`avi zabele`uva deka akceptiraweto na me{ovitiot izboren sistem bez isklu~ok pretpostavuva i nacionalna lista koja na partiskite lideri bez rizik im go obezbeduva vlezot vo pretstavni~koto telo. Tokmu afirmiraweto na nacionalnata lista na partiskite ~elnici im ovozmo`uva da go eskiviraat neposredniot test na sopstvenata popularnost. Vsu{nost tie samite pretpo~itaat da bidat nominirani kako nositeli na listata {to im ovozmo`uva bez ogled na izborniot ishod vlezot vo parlamentot2 da go napravat izvesen. 3. Podatokot {to odredeni partii imaat koncentrirana regionalna poddr{ka ja pravi realna mo`nosta takvite partii da uspeat da dobijat mandat. Ova posebno poradi faktot {to odredeni malcinski ili interesni grupi se regionalno koncentrirani, odnosno preku proporcionalniot model so edinstvena nacionalna lista i visinata na legalniot prag od samiot start se isklu~eni od izbornata trka. 4. Na ovoj na~in se reducira relativno golemiot broj neiskoristeni vi{ok glasovi koi po pravilo se javuvat vo uninominalnite izborni edinici. Zna~i izbira~ot bez pogolemo kalkulirawe slobodno gi izrazuva svoite preferencii bez strav deka negoviot glas }e ostane neiskoristen, odnosno deka nema da ima efekt. 5. Regionalnite pove}emandatni izborni edinici, isto taka, ne go ohrabruvaat nastapot na pove}e partii zaedno so fuzionirana lista na kandidati. Se razbira, toa i ponatamu mo`e da se ~ini, no zdru`uvaweto na silite }e se odviva na popriroden na~in, a ne tendenciozno nametnat, poradi silata na funkcionirawe na matemati~kite pravila za distribucija na mesta vo Sobranieto. 6. Za razlika od uninominalnite (mnozinski) izborni edinici, kaj regionalniot tip izborni edinici se namaluva mo`nosta od tendenciozni prekrojuvawa so neednakvi izbira~ki populacii.
2

Vidi: Rein Taagepera: Estonia Parliamentary Elections. Electoral Studies No 3/95, pp.329

32

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Pri kroeweto na ednomandatnite izborni edinici se o~ekuva da bide zadovoleno na~eloto na ednakvo pretstavuvawe, a sepak se slu~uva otstapuvawata od vakvoto na~elo da ja nadminuvat granicata na tolerancija. Realna e mo`nosta glasovite na izbira~ite da imaat razli~na te`ina, odnosno glasot vo edna izborna edinica da vredi pove}e otkolku vo druga. Sprotivno na ova, so vaka dizajnirani pokrupni regionalni izborni edinici, vakviot negativen efekt mo`e da se izbegne. 7. Eventualno prifateniot regionalno-proporcionalen izboren model so fiksni listi bi mo`el kvalitetno da se podobri po negovata primena na slednite nekolku parlamentarni izbori. Kako pozitivna pridobivka vo smisla na pogolema demokratizacija na izbira~koto pravo na gra|aninot bi mo`ela da se vnese podvi`na kandidatska lista, kade gra|aninot bi mo`el da ja iska`e svojata preferencija za individualen kandidat vo ramkite na partiskata lista koja saka da ja glasa. Voedno, ova bi bil i dobar mehanizam za pouspe{no pretstavuvawe na `enitekandidati. 8. Fakt e deka izbornite modeli i nivnite dimenzii vlijaat vrz strategijata za nastap na politi~kite partii vo tekot na izbornata kampawa. Partiite, na ovoj na~in, vo kreiraweto na svoite izborni programi }e moraat da ja prilagodat agendata so specifikite i potrebite na regionalnata izborna edinica. Vsu{nost, pokraj "nacionalnite" temi postoi mo`nost da se promoviraat i drugi pokonkretni problemi koi pretstavuvat specifika za opredelen region. 9. Voedno vakviot izboren koncept go poednostavuva realiziraweto na zalo`bata za pogolema zastapenost na `enite vo pretstavni~kiot dom. Vakvoto nastojuvawe na `enite polesno se operacionalizira otkolku {to e toa mo`no preku uninominalnite izborni edinici. Pogolemata izborna edinica pretpostavuva poinakva izborna strategija od onaa koja se primenuva vo ednomandatni izborni edinici, kade {to izbornata strategija na partiite e porestrikitivna kon `enite-kandidati. Mo`nosta za nastap so pogolem broj kandidati, vo ramkite na ista izborna edinica, ne ja zagrozuva pozicijata na oddelni partiski ~elnici koi dobro se kotiraat vnatre vo partijata. Zna~i postoi mo`nost za balansirawe vo selekcijata na kandidatite, smiruvaj}i ja nivnata me|usebna tenzija.

33

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

10. Vakviot na~in na izbor go poednostavuva administriraweto na izbornite aktivnosti, odnosno funkcioniraweto na Dr`avnata izborna komisija se rastovaruva, bidej}i presmetuvaweto na mandatite }e se ostvaruva na regionalno nivo. Osven toa, eventualnite neregularnosti koi bi se javile vo odredeni izborni edinici, nema da popre~at pri proglasuvaweto na oficijalnite rezultati vo drugite delovi na zemjata. Imaj}i gi predvid kontroverzite koi{to gi sledat raspravite i dilemite koi se javuvaat okolu odredeni izborni modeli, va`no e da se naglasi deka ponudenite re{enija moraat da se valoriziraat so krajna vnimatelnost i so postoewe za strate{ka vizija za razvitok na politi~kiot sistem na Republika Makedonija. Kone~niot zbor vo dizajniraweto na ovie re{enija bi trebalo da go imaat nau~no vtemelenite raspravi, so cel da se izbegnat vremenskite ili pau{alnite re{enija koi }e slu`at za ednokratna primena. Vremeto koe sledi i prakti~nata primenlivost na re{enijata koi }e se prifatat treba da gi pottiknat procesite na demokratizacija, trasiraj}i go patot na idniot razvitok na moderniot makedonski politi~ki sistem.

34

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

D-r Natasha Gaber-Damjanovska Instituti pr hulumtime sociale dhe juridiko-politike

ELEMENTE T MUNDSHM T MODELIT T RI ZGJEDHOR Republiks s Maqedonis i nevoitet nj model i cili do t siguroj grumbullimin politik t prfaqsimit politik, por njherit mekanizmi t siguroj perfaqsimin mprkates etnik, socijal, regjional dhe t gjinive. Asnjri prej ktyre elementeve nuk duhet t tejdimenzionohet, por hapurija dhe senzibiliteti i realizimit t prfaqsimit t grupeve t caktuara t popullats duhet patjeter te ruhet, madje edhe minimalishte. Poashtu, modeli duhet te siguroj ne njefare menyre te behet sondimi i popularitetit dhe suksesshmerise se kandidateve te caktuar kundruall tjereve dhe ne kuader te partise se caktuar, me qellim te nxitet kompetiviteti i shendosh. Parregullsite e shumta qe i percollen zgjedhjet prezidenciale (ne vitin 1999), si dhe zgjedhjet lokale (ne vitin 2000) e imponojne reformen zgjedhore si parakusht te domosdoshem per zgjedhje fer dhe demokratike. Edhepse paraprakisht si fajtor me te madhe per parregullsite e paraqitura u emerua modeli zgjedhor i mazhorances ne dy rrethe, megjithate ky pohim eshte diskutabil. Kjo nuk do te thot se zgjedhjet e ketilla ne nje shkall me te larte i stimulojne parregullsite, por fajin duhet kerkuar ne papergatitjen - institucionet e pushtetit te sigurojne vijimin e rregullte te zgjedhjeve. Nderkaq, pyetja bazore eshte, a thua shteti deshiron te organizoj zgjedhje fer dhe demokratike. Padyshim, qe te arrihet nje proces fer dhe transparent zgjedhor nevoitet te perfeksionohet sistemi operativ i votimit, numrimi i ndershem i rezultateve zgjedhore, si dhe vendosja e mekanizmave efikase te ndeshkimit per mbrojtjen e te drejtes zgjedhore. Sanksionet ketu duhet te luajne rolin vendimtar, sepse shkelja e rregullave zgjedhore nuk eshte rezultat i joinformimit, joarsimimit ose mungeses se kultures politike, por i tendencionizmit te atij i cili konsideron se mund te amnestohet per ate veper. Modeli zgjedhor, si teme dominante e valevon opinionin politik, dhe si rezultat i kesaj u parashtruan disa varijanta te modeleve te mundeshem qe jane dhene ne diskutim publik. Evidente, por edhe e natyrshme eshte se partite nuk kane shikime identike per ate cili eshte sistemi me i mire zgjedhor per Republiken e Maqedonise, por ata bejne vlersime te veta rreth asaj se si me se miri munden vet te efektuohen ne Kuvendin. Edhepse ligjedhensi kryesisht vemendjen e fokuson ne modelin proporcional me njesi kombetare zgjedhore dhe si alternative sistemin e perzier

35

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

zgjedhor ne raportin (ai i mazhorances viza-vi atij proporcional) 50% : 50%, megjithate te gjitha opcionet per bisede nuk jane mbyllur. Ne kete kuptim, gjat kreimit te modelit zgjedhor duhet me vemendje te zgjedhen elementet e tij, me qellim te sigurohet balans midis reprezentimit dhe stabilitetit. Me ate rast nuk duhet nisur nga karakteristikat e percaktuara shkollore (perparsi dhe mangesi) te modeleve te caktuara, por duhet te behet nje kombinim i gjindshem i instrumenteve qe duhet te funksionojne ne ambientin konkret shoqeroro-politik. Per shembull, ne rastin e modelit proporcional ku i gjithe shteti eshte nje njesi zgjedhore, listat te fiksuara, kurse pragu zgjedhor 5%, pasojat jane si vijon: do te krijohen fuzione te medha partiake te listave, qe do te thot blloqe te medha partiake; do te afirmohet pushteti i patjetersueshem i udheheqesise me te ngushte partiake, sepse perhere ne kulmin e listes do te gjenden persona te njejte, pa ekzistimin e nje mekanizmi i cili do ta inicon ristudimin e popularitetit te tyre personal. Veanarisht do te jete akut konfrontimi i centralit partiak kundruall degeve te tjera (Shkupi ose Tetova kundruall vendeve te tjera ne Republike) dhe kulmit te udheheqesise partiake ne raport me anetaret. Ne kete menyre do te fuqizohet autokratia partiake, vemas nga shkaku qe lideret partiak jane ata qe e kontrollojne nominimin e kandidateve; sepse llogaritja e mandateve do te zhvillohet ne nivel kombetar, dhe nga shkaku se Dont-formula i favorizon listat partiake qe kane fituar meshume vota te perkrahjes, modeli do te stimulon parregullsi zgjedhore, sepse mund te motivon mbushjen fiktive te kutive votuese. Kjo eshtje mund te behet veanarisht akute, nese perseritet "mbushja" e kutive votuese ne Maqedonine Perendimore (1), kundruall jehones reale, me te dobet te votuesve te kombesise maqedonase nga pjesa tjeter e shtetit. Ne lidhje me modelin e dyte te propozuar zgjedhor 50% : 50%, ligjedhensi vetem parimisht e thekson kete alternative, nga e cila pasojat e pritura do te ishin si vijon: verrejtjet e njejta qe kane te bejne me zgjidhjen e meparshme kur do te ekzistonte nje njesi kombetare zgjedhore, kane te bejne edhe me kete rast te mbushjes te gjysmes se trupit perfaqesues, sepse menyra eshte identike. per formesimin e 60 njesive te reja zgjedhore ku deputetet do te zgjidheshin sipas parimit te mazhorances, do te nevoitet kohe plotesuese qe kjo operativisht te arrihet, duke marre parasysh vemas marreveshjet midis partive politike. Edhepse ne propozimin nuk eshte cekur drejtepersedrejti, mbetet pershtypja se zgjedhjet per mandatet qe do te fitohen sipas modelit te mazhorances do te zhvillohen ne dy rrethe. Ne praktiken vendore, kjo zgjidhje u deshmua si jopraktike, nga shkaku se: a)pershkak te koalicimit te palejuar ne rrethin e dyte, beheshte e pakuptimte organizimi i tij; b)u jepeshte hapsire disa manipulimeve dhe kombinimeve; c)gjithsesi jehona

36

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ne rrethine e dyte ishte me e vogel nga rrethi i pare, kurse e pasqyronte serisht trendin e njejte ne disponimin zgjedhor; d)panevojshem e shtrenjetonte procesin votues. Duke u nisur nga e lartpermendur, do ti cekim shkaqet per te cilat u japim perparesi zgjedhjeve proporcionale me njesi meshume mandateshe rajonale zgjedhore kundruall zgjidhjeve te propozuara: 1. Parimi rajonal e perforcon lidhjen e deputetit me rajonin nga i cili del ai, qe e bene mtransparente komunikimin midis zgjedhesit dhe deputetit. Ne kete menyre ne nje shkall te caktuar kenaqet njera nga perparesit qe me vete i mban parimi mazhoranc i distribuimit te mandateve - lidhja e deputetit me votuesit e vet. Ne te kunderten, kjo cilesi humbet gjat zbatimit te listes kombetare dhe te fiksuar proporcionale, pamarreparasysh a behet fjale per te gjithe 120 apo per 60 deputete. 2. Efekti i listes unike partiake e meshef rrezikun nga nje shkalle te koncentrimit te fuqise tek lideret partiak gjat kreimit te tyre te politikes kadrovike. Kundruall kesaj, paraqitja zgjedhore me meshume lista kadrovike i detyron udheheqesite partiake te zhvillojne nje politik te disperzuar kadrovike. Autori Taagepera ne analizen e sistemeve zgjedhore te shteteve te Evropes Lindore, verren se akceptimi i sistemit te perzier zgjedhor pa perjashtim supozon edhe liste kombetare e cila liderve partiak pa rrezik u siguron hyrje ne trupin perfaqesues. Pikerisht afirmimi i listes kombetare lidereve partiak u mundeson ta eskivojne testin e drejteperdrejt te popularitetit te vet. Ne te vertet, ata vet deshirojne te nominohen si bartes te listes qe u mundeson pavarasisht nga rezultatet zgjedhore hyrjen ne parlament (2) ta bejne te mundshme.

3. E dhena se disa parti kane perkrahje te koncentruar rajonale, e bene reale mundesine qe partite e ketilla te fitojne mandat. Kjo vemas nga fakti se grupe te caktuara minoritetesh ose te interesit jane te koncentruar rajonalisht, perkatesisht permes modelit proporcional me liste unike kombetare dhe lartesine e pragut legal nga vet starti jane te perjashtuara nga gara zgjedhore. 4. Ne kete menyre redukohet numri relativisht i madhe i teprices se votave te pashfrytezuara qe paraqiten ne njesite zgjedhnore uninominale. Domethene, zgjedhesi pa ndonje kalkulim te madhe lirisht i shpreh preferencionet e veta pa frige se vota e tij do te mbetet e pashfrytezuar, perkatesisht se nuk do te kete efekt.

37

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

5. Njesite rajonale meshumemandateshe zgjedhore, poashtu nuk e trimerojne paraqitjen e meshume partive bashke me listen e fuzionuar te kandidateve. Kuptohet kjo edhe metutje mund te behet, por bashkimi i forcave do te zhvillohet ne menyre me te natyrshme, e jo imponuar ne menyre tendencioze, per shkak te fuqise se funksionimit te rregullave matematikore per distribucion te vendeve ne Kuvendin. 6. Per dallim nga njesite uninominale (te mazhorances) zgjedhore, tek tipi rajonal i njesiteve zgjedhore, zvogelohet mundesija nga hartimi tendencioz me popullata jo te barabarta zgjedhore. Gjat hartimit te njesive njemandateshe zgjedhore pritet te kenaqet parimi i perfaqesimit te barabarte. Sidoqofte, ndodh qe largimi nga parimi i ketill ta tejkalojne kufirin e tolerances. Eshte mundesi reale votat e zgjedhesve te kene peshe te ndryshme, perkatesisht vota ne nje njesi zgjedhore te vlene me shume se sa ne nje tjeter. Kundruall kesaj, me njesi te ketilla te dizajnuara me te medha rajonale zgjedhore, efekti i ketill negativ mund te shmanget.

7. Modeli eventualisht i pranuar zgjedhor rajonalo-proporcional me lista te fiksuara do te mundeshte te permiresohet kualitativisht pas zbatimit te tij ne disa zgjedhje te ardhshme parlamentare. Si kontribut pozitiv ne kuptimin e demokratizimit me te madh te te drejtes zgjedhore te qytetarit mund te vendoset lista levizese kandiduese, ku qytetari mund ta shpreh preferencionin e vet per kandidat individual ne kuadrin e listes partiake te cilen deshiron ta voton. Njeherit ky do te ishte edhe nje mekanizem i mire per perfaqesimin me te sukseshem te femrave-kandidate.

8. Fakt eshte se modelet zgjedhore dhe dimensionet e tyre ndikojne mbi strategjine per paraqitje te partive politike gjate fushates zgjedhore. Partite, ne kete menyre, ne kreimin e programeve te veta zgjedhore do te duhet ta pershtatin agjenden me specifikat dhe nevojat e njesise rajonale zgjedhore. Ne te vertet, perve temave "kombetare" ekziston mundesia te promovohen edhe probleme mekonkrete qe paraqesin specifike per nje rajon te caktuar.

9. Njeherit koncepti i ketill zgjedhor e thjeshtezon realizimin e angazhimit per perfaqesimin me te madh te femrave ne dhomen perfaqesuese. Angazhimi i ketill i femrave me lehte operacionalizohet se sa permes njesive uninominale zgjedhore. Njesia me e madhe zgjedhore supozon strategji te ndryshme zgjedhore nga ajo qe po zbatohet ne njesite njemandateshe zgjedhore, ku strategjia zgjedhore e partive eshte mrestriktive ndaj femrave-kandidate. Mundesia per paraqitje me numer

38

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

me te madhe kandidatesh, ne kuadrin e njesise se njejte zgjedhore, nuk e rrezikon poziten e disa lidereve partiak te cilet kane rejting te mire brenda partise. Domethene, ekziston mundesi per balansim ne selektimin e kandidateve, duke e qetesuar tensionin e tyre te ndersjellte. 10. Menyra e ketill e zgjedhjes e thjeshtezon administrimin e aktiviteteve zgjedhore, perkatesisht funksionimi i Komisionit shteteror zgjedhor lehtesohet, sepse llogaritja e mandateve do te realizohet ne nivel rajonal. Perve kesaj, parregullsite eventuale, qe do te lajmroheshin ne njesi te caktuara zgjedhore, nuk do te pengojne gjat shpalljes se rezultateve zyrtare ne pjeset tjera te shtetit. Duke patur parasysh kontroverzat qe i percjellin diskutimet dhe dilemat qe lajmrohen rreth modeleve te caktuara zgjedhore, eshte me rendesi te theksohet se zgjidhjet e ofruara duhet te valorizohen me kujdes te madh dhe me ekzistimin e nje vizioni strategjik per zhvillimin e sistemit politik te Republikes se Maqedonise. Fjalen e fundit ne dizajnimin e ketyre zgjidhjeve duhet ta kene disuktimet shkencore, me qellim qe te shmangen zgjidhje kohore ose paushale qe do te sherbejne per nje zbatim te njeanshem. Koha qe pason dhe zbatimi praktik i zgjidhjeve qe do te pranohen, duhet t`i nxisin proceset e demokratizimit, duke e trasuar rrugen e zhvillimit te ardhshem te sistemit bashkekohor politik maqedonas.

39

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1.2. D-r Emilija Simoska Institut za sociolo{ki i pravno-politi~ki istra`uvawa - Skopje

AVTORITARNATA SVEST - KO^NICA ZA ^OVEKOVITE PRAVA I ZA DEMOKRATSKATA POLITI^KA KULTURA Avtoritarnosta e nesomneno eden od poimite za koi mo{ne ~esto se govori poslednive godini, vo negativna smisla: kako pojava koja e sprotivna na procesite na demokratizacija i na afirmacijata na ~ovekovite prava. Pri analizite za nejzinite izvori, ovaa kategorija naj~esto se spomenuva vo kontekst na porane{niot sistem, kako "ostatok od minatoto", "komunisti~ki relikt" i sl. Vo ramkite na oficijalnata politi~ka kultura, avtoritarnosta e definirana kako nedvojbeno negativna vrednost, so iznao|awe mehanizmi za namaluvawe na nejzinata rasprostranetost kaj gra|anite. Avtoritarnosta po~nuva da se tretira i kako svoeviden alibi za site nedemokratski povedenija, pri {to re~isi e redovno karakterizirana isklu~ivo kako produkt na porane{nite politi~ki odnosi. Pritoa otsustvuvaat poseriozni analizi koi bi se zanimavale so faktorite koi nea ja proizveduvaat, a se smeta za sigurno deka so promenata na politi~kiot kontekst, avtoritarnata svest mora da is~ezne; edinstvenoto pra{awe e koga? Me|utoa, ne e izvesno kolku optimizmot, koj gi ima{e zafateno makedonskite analiti~ari vo odnos na brzata i avtomatska transformacija na svesta, ima svoja realna osnova, so ogled na toa {to - kako i kaj mnogu drugi, sli~ni kategorii, vostanovuvaweto na odredeni principi ne zna~i i nivno sigurno opredmetuvawe vo praksata. Avtoritarnosta pretstavuva eden segment od politi~kata kultura, koj, se razbira, e vo razli~en stepen prisuten kaj odredeni kategorii na naselenie. Taa najblisku se opredeluva kako oblik na odnesuvawe na poedinecot vo koe toj poka`uva visok stepen na podredenost kon avtoriteti (poedinci, idei, institucii), vo isto vreme manifestiraj}i negativen odnos, netrpelivost ili surovost i agresivnost kon onie koi se "pod" nego vo socijalnata hierarhija. Vo taa smisla, avtoritarnosta go onevozmo`uva poedinecot vo prifa}aweto i vo prakticiraweto na pravata i slobodite, ne samo "na drugite", tuku i na sopstvenite. Ovoj tip na "zavisnost" koja se sozdava kaj

40

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

avtoritarnata li~nost e tu|a na idejata za demokratijata, ~ovekovite prava i slobodi, i go popre~uva nivnoto realizirawe. Sumirano, pokazatelite na vakvata svest glavno se nabquduvaat preku slednive kategorii: Avtoritarnata pot~inetost (idealiziraweto na "avtoritetot" vo koj i da e oblik); Agresivnosta (potrebata za represija i kaznuvawe na onie koi gi prekr{uvaat vostanovenite normi); Konvencionalizmot (afirmacija na poslu{nosta i vrednostite vrzani za nea); Nekriti~koto po~ituvawe na vlasta, strogosta i disciplinata.

Vo odnos na prisustvoto na avtoritarnata svest kaj gra|anite na Republika Makedonija, vo Institutot za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa se praveni nekolku istra`uvawa vo periodot od 1986 do 2001 godina, pri {to se dobieni interesni rezultati, koi - za `al, uka`uvaat na edna mo{ne nepovolna sostojba. Eden od najbitnite elementi koj e razgleduvan vo ramkite na ovaa pojava e odnosot na gra|anite kon kategorijata "demokratija" najop{to sfatena, so ogled na toa {to razvojot na demokratskite odnosi go pretstavuva neophodnoto milje za reducirawe na avtoritarnosta. Mo{ne indikativno vo ovoj pogled e tvrdeweto deka "pregolemata demokratija e {tetna". Od 1989 do denes, vo re~isi site istra`uvawa so ovoj stav se soglasuvale pove}e od polovinata ispitanici (na primer, minatata godina 53% od ispitanicite). Procentot na pozitivni odgovori e nesomneno visok i uka`uva na nesoodvetno prifa}awe na ovaa vrednost duri i na najop{to nivo, {to e lo{a podloga vo smisla na opstojuvaweto na avtoritarnata svest. Interesno e (vo negativna smisla) {to i pomladite ispitanici, koi pove}e od polovina `ivot go pominale vo relativno demokratski uslovi, imaat sli~ni viduvawa, {to voedno i poka`uva deka promenite vo politi~kite procesi ne odat so ista dinamika kako i promenite vo svesta na gra|anite. Nasproti ova, se javuva masovna pozitivna naklonetost kon "dr`avata" (vo smisla na dr`aven aparat), koja mo`e da se registrira

41

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

preku stavot deka "dr`avata e najzna~ajna vrednost", so koj - vo istite istra`uvawa, osobeno vo 2001 - se soglasuvaat nad 80% ispitanici. Vo ista nasoka e i stavot deka "treba da se slu{aat i da se po~ituvaat politi~kite lideri", kako naj~esto upotrebuvan indikator na avtoritarnata svest, koj, povtorno, vo istra`uvawata e prifaten od nad polovinata ispitanici. Za `al, i vo ovie slu~ai mladata populacija ne se razlikuva bitno od ostanatite starosni grupi. Drug pokazatel na elementi na avtoritarnata svest e sodr`an vo stavot deka "~ovek mora da pripa|a na nekoja politi~ka partija (organizacija)". Tuka ima ne{to pomal broj (okolu tretina ispitanici) koi se soglasuvaat so ova tvrdewe, no sepak ne mo`e da se oceni kako povolna indicija, bidej}i potrebata od kolektivna pripadnost po sekoja cena odi nasproti principot na individualnosta vo prakticiraweto na ~ovekovite prava i demokratizacijata voop{to. *** Osven potrebata za pripadnost kon grupata manifestirana od strana na ispitanicite, interesen e i odnosot kon "individualniot avtoritet", opredmeten vo politi~koto liderstvo. Voobi~aeno, se smeta deka eden od cvrstite indikatori na avtoritarnata svest e i pojavata vo koja politi~kiot lider za poedinecot stanuva sinonim za dr`avnosta i ureduvaweto voop{to, nasproti kompleksnata mre`a na institucii vo ~ie funkcionirawe gra|aninot treba aktivno da u~estvuva. Nediferenciraniot odnos kon "vlasta", osobeno koga se gleda opredmetena vo eden subjekt, e evidenten element na podani~ka svest. Vo prilog na ova, mo`e da se spomene i deka - spored navedenite istra`uvawa - na makedonskite gra|ani o~evidno najmnogu im odgovara dr`avata da bide vodena od eden avtoriteten ~ovek bidej}i vo celiot period od po~etokot na tranzicijata nad 80% ispitanici izrazuvale vakva aspiracija. Sepak, najilustrativen indikator na avtoritarnata svest e poslu{nosta. Ovaa kategorija na odreden na~in gi sintetizira ostanatite stavovi. Se razbira, poslu{nosta na odredeno naselenie i ne mo`e celosno da se izmeri samo so verbalnoto deklarirawe od strana na ispitanicite, no vo ovoj kontekst e interesno makar i edna vakva ilustracija. Poslu{nosta, imeno, za najva`na dobrodetel ja smetaat dve tretini od ispitanicite. Povtorno, podednakvo i stari i mladi. Slednata dimenzija na avtoritarnosta se odnesuva na agresivnosta kako potreba za kaznuvawe na subjektite koi otstapuvaat od redot i disciplinata, koi prekr{uvaat odredeni normi. Taa, kaj avtoritarnite poedinci e sekoga{ naso~ena nadolu po hierarhiskata vertikala (kon onie koi se vo nekoj socijalen kontekst "pod" subjektot).

42

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

I tuka vo istra`uvawata glavno bea koristeni nekolku stavovi vo vrska so prekr{itelite na op{testvenite normi i instituciite koi se zadol`eni za ~uvawe na redot i za sankcionirawe. Najop{tiot od ovie indikatori se odnesuva na na~inite za spravuvawe so kriminalot, kade ispitanicite za najefikasno go smetaat "maksimalno strogoto kaznuvawe" (79% izrazile vakvo veruvawe). Me|utoa, ne se raboti samo za funkcionirawe na pravnata dr`ava. Interesno e {to ovie ispitanici smetaat deka duri i tepaweto na zatvorenici treba da se dozvoli, so {to se soglasile nad 30% ispitanici. Nesomneno e deka i edna tretina od ispitanicite ne se mala i zanemarliva brojka, bidej}i bi se o~ekuvalo pogolem otpor kon postapki koi sekade vo svetot se osuduvani i za koi i kaj nas poslednive godini se vodi mo{ne intenzivna (barem verbalna) demokratska kampawa. U{te ponepovolen indikator e sodr`an vo stavot deka: "Policijata mora i da tepa ako treba", so koj se soglasile 59% ispitanici vo 2001, a interesno e {to vo osumdesettite godini ovoj procent bil zna~itelno pomal (okolu 30%). *** Sumarno gledano, nedvojbeno e deka vo politi~kata kultura na gra|anite od Makedonija postojat zna~itelni elementi na avtoritarna svest. Komparativno gledano nanazad, tie se duri poprisutni denes otkolku pred 14 godini (Vo sli~no istra`uvawe - "Idejnite dvi`ewa vo Makedonija", realizirano od Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo 1986 god., vrednostite vrzani za avtoritarnosta bile vo prosek pomalku zastapeni za 10-20%). Ova upatuva na zaklu~ok deka so promenite na politi~kite odnosi ne mora da dojde do pozitivni promeni i vo ovoj segment na politi~kata kultura. Demokratizacijata navistina pridonesuva za iskorenuvawe na avtoritarnosta, no od druga strana, socijalnata i ekonomskata kriza, zgolemenata nesigurnost kaj gra|anite deluvaat stimulativno vrz reprodukcijata na avtoritarnata svest. Vo prilog na toa odat i bavnite promeni vo strukturata na semejstvoto, obrazovanieto, pa i mediumite, koi se osnovni nositeli na procesot na politi~kata socijalizacija. Kaj site kategorii gra|ani, se raboti za dominantnost na odredeni tradicionalni relacii (poslu{nost, lojalnost, pripadnost kon grupi i sl.) koi neposredno se reflektiraat vrz politi~kite stavovi. Da spomeneme, deka dopolnitelno komplikuvan kontekst pretstavuva i vojnata vo Makedonija koja sama po sebe ja stimulira avtoritarnosta. Poradi toa, nesomneno e deka se neophodni pointenzivni promeni vo ramkite na agensite na politi~kata socijalizacija, koi bi pridonele kon potisnuvawe na avtoritarnata svest, koja e vistinska ko~nica za prifa}awe na demokratskata politi~ka kultura,

43

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

bez koja nitu najsovr{eniot praven i politi~ki sistem - ne bi mo`el da funkcionira efikasno. Neophodni preduslovi za ova bi bile: stabilizirawe na politi~kiot kontekst zaradi sozdavawe na milje vo koe korenite i faktorite koi vlijaat vrz avtoritarnata svest bi po~nale da gubat od svojot intenzitet; promena na strukturata i na odnosite vo semejstvoto koe e primaren nositel na usvojuvawe na odredeni vrednosti; soodveten obrazoven sistem (obrazovanie za demokratija, no i demokratsko u~ili{te); koristewe na mediumite vo funkcija na prenesuvawe na demokratska politi~ka kultura; intenzivirawe na proektite vo nevladiniot sektor vo nasoka na edukacija na po{iroki grupi naselenie i sl.

44

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

D-r Emilija Simoska Instituti per hulumtime sociale dhe juridiko-politike - Shkup

VETEDIJA AUTORITARE - FRENUES I TE DREJTAVE TE NJERIUT DHE KULTURES DEMOKRATIKE

Autoritariteti padyshim eshte nje nga dometheniet per te cilet shume shpesh flitet viteve te fundit, ne kuptimin negativ: si dukuri qe eshte e kundert me proceset e demokratizimit dhe te afirmimit te te drejtave te njeriut. Gjat analizave per burrimet e saja, kjo kategori me se shpeshti permendet ne kontekst te sistemit te meparshem, "si mbeturine e se kaluares", "relikt komunist" etj. Ne kuadrin e kultures zyrtare politike, autoritariteti eshte definuar padyshim si vlere negative, me pikesynim drejt gjetjes se makinazmave per zvogelimin e shtruarjes se saj tek qytetaret. Autoritariteti fillon te trajtohet edhe si njelloj alibi per te gjitha sjelljet jodemokratike, me rast pothuajse rregullisht eshte karakterizuar si produkt i marredhenieve te meparshme politike. Me kete rast mungojne analiza me serioze qe do te mirreshin me faktoret te cilet ate e prodhojne, e konsiderojne si e sigurt se me ndryshimin e kontekstit politik, vetedija autoritare duhet patjeter te zhduket; pyetje e vetme eshte kur? Nderkaq, nuk eshte e sigurt sa optimizmi qe i kishte kapluar analitiket maqedonas ne lidhje me transformimin e shpejt dhe automatik te vetedijes, ka baze te vete reale, ne saje te asaj qe, sikurse edhe tek shume kategori te tjera te ngjajshme, krijimi i parimeve te caktuara nuk do te thot edhe aplikimi i tyre ne praktike. Autoritariteti paraqet nje segment te kultures politike, i cili, kuptohet, ne shkalle te ndryeshme eshte i pranishem tek kategori te caktuara te popullates. Ajo me se afermi percaktohet si forme e sjelljes te individit ne te cilen ai paraqet shkalle te lart te nenshtruarjes drejt autoriteteve (individe, ide, institucione), njeherit duke manifestuar sjellje negative, mosdurim dhe agresivitet kah ato te cilet jane "nen" ate ne kierarkine sociale. Ne kete kuptim, autoritariteti e pengon individin ne pranimin dhe praktikimin e te drejtave dhe lirive, jo vetem "te tjereve", por edhe ato vetanake. Ky tip i "varesise" qe po krijohet tek personi autoritativ eshte i huaj me idene per demokrati, te drejta dhe liri te njeriut, dhe e pengon realizimin e tyre. Duke sumuar, treguesit e vetedijes se ketill kryesisht vezhgohen permes keto kategori: - Nenshtrimi autoritativ (idealizimi i "autoritetit" ne fardo qofte forme);

45

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

agresiviteti (nevoja per represion dhe ndeshkim i atyreve qe i shkelin normat e vendosura); konvencionalizmi (afirmimi i degjueshmerise dhe vlerave te lidhura me ate); respektimi jokritik i pushtetit, rreptesia dhe disciplina.

Ne lidhje me pranine e vetedijes autoritative tek qytetaret e Republikes se Maqedonise, ne Institutin per hulumtime sociologjike dhe juridiko-politike jane bere disa hulumtime ne periudhen e viteve 1986-2001, me rast jane fituar rezultate interesante, te cilat, per fat te keq, deshmojne per nje gjendje mjaft te pavolitshme. Nje nga elementet me te qenesishem qe eshte shqyrtuar ne kuadrin e kesaj dukurie, eshte raporti i qytetareve ndaj kategorise "demokraci" kuptuar ne menyre te pergjithshme, duke patur parasysh ate qe zhvillimi i marredhenieve demokratike paraqet miljen e domosdoshme per reduktimin e autoritaritetit. Shume indikative ne kete pikepamje eshte pohimi se "demokracija e tepert eshte e demshme". Prej vitit 1989 deri sot, pothuajse ne te gjitha hulumtimet me kete qendrim jane dakorduar meshume se gjysma e te anketuareve (per shembull, vitin e kaluar 53% te te anketuareve). Perqindja e pergjegjeve pozitive eshte padyshim e larte dhe tregon pranimin joperkates te kesaj vlere madje edhe ne nivelin me te pergjithshem, qe eshte baze e keqe ne kuptimin e ekzistimit te vetedijes autoritare. Eshte me interes (ne kuptimin negativ) qe edhe te anketuarit e rinje, te cilet me shume se gjysmen e jetes e kane kaluar ne kushte relativisht demokratike, kane shikime te ngjajshme, qe njeherit edhe tregon se ndryshimet ne proceset politike nuk shkojne me dinamike te njejte sikurse edhe ndryshimet ne vetedijen e qytetareve. Kundruall kesaj, paraqitet nje simpati pozitive ndaj "shtetit" (ne kuptimin e aparatit shteteror), e cila mund te regjistrohet permes qendrimit se "shteti eshte vlera me e rendesishme", me te cilen - ne hulumtimet e njejta, posaqerisht ne vitin 2001 - dakordohen mbi 80 % te te anketuareve. Ne drejtim te njejt eshte edhe qendrimi se "duhet te degjohen dhe respektohen lideret politik", si indikator i perdorur me se shpeshti i vetedijes autoritare, i cili, serisht, ne hulumtimet eshte pranuar nga meshume se gjysma e te anketuareve. Per fat te keq, edhe ne keto raste popullata rinore nuk dallohet qenesishem nga grupet e tjera te moshave. Tregues tjeter te elementeve te vetedijes autoritare eshte permbajtur ne qendrimin se "njeriu duhet t`i perket ndonje partie (organizate) politike". Ketu kemi numer pak me te vogel (rreth nje e treta e te anketuareve) te cilet dakordohen me kete pohim, por prapseprap nuk mund te vlersohet si indicion i volitshem, sepse nevoja nga perkatesia kolektive me do mim shkon perkunder parimit te individualitetit ne praktikimin e te drejtave te njeriut dhe demokratizimit ne pergjithesi.

46

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Perve nevojes per perkatesi ndaj grupit e manifestuar nga ana e te anketuareve, eshte interesant edhe raporti ndaj "autoritetit individual", pasqyruar ne liderizmin politik. Zakonisht konsiderohet se nje nga indikatoret e fuqishem i vetedijes autoritare eshte edhe dukuria ne te cilen lideri politik per individin behet sinonim per shtetesi dhe rregullimin ne pergjithesi, kundruall rrjetit kompleks te institucioneve ne funksionimin e te cilit qytetari duhet aktivisht te merr pjese. Raporti i padiferencuar ndaj "pushtetit", posaqerisht kur shikohet i pasqyruar ne nje subjekt, eshte element evident i vetedijes se nenshtruar. Ne lidhje me kete mund te permendet edhe - sipas hulumtimeve te theksuara - qytetareve maqedonas padyshim me se shumti u pergjigjet qe shtetin ta udheheq nje njeri autoritar, sepse ne tere periudhen nga fillimi i tranzicionit, mbi 80% te te anketuareve kane shprehur nje aspiracion te ketill. Prapseprap, indikator me ilustrativ i vetedijes autoritare eshte degjueshmeria. Kjo kategori ne menyre te caktuar i sintetizon qendrimet tjera. Kuptohet, degjueshmeria e popullates se caktuar nuk mund te matet vetem me deklarimin verbal nga ana e te anketuareve, por ne kete kontekst eshte interesant madje edhe nje ilustrim i ketill. Degjueshmerine, si virtyt me te rendesishem e konsiderojne dy te tretat e te anketuareve. Serisht, njelloj edhe te moshuarit edhe te rinjet. Dimensioni tjeter i autoritaritetit ka te beje me agresivitetin, si nevoje per ndeshkimin e subjekteve te cilet largohen nga rendi dhe disciplina, te cilet shkelin norma te caktuara. Ai, tek individet autoritar gjithmon eshte i drejtuar teposhte sipas vertikales kierarkike (ndaj atyreve qe jane ne ndonje kontekst social "nen" subjektin). Edhe ketu ne hulumtimet kryesisht jane shfrytezuar disa qendrime ne lidhje me shkelsit e normave shoqerore te cilet jane pergjegjes per ruajtjen e rendit dhe per sanksionime. Me i pergjithshem nga keto indikator, ka te beje me menyrat e ballafaqimit me kriminalitetin, ku te anketuarit per meefikase e konsiderojne "ndeshkimin e rrepte maksimal" (79% kane shprehur besimin e ketill). Mirepo, nuk eshte fjala vetem per funksionimin e shtetit juridik. Eshte me interes ajo qe keto te anketuarit konsiderojne se madje edhe rrahja e te burgosureve duhet te lejohet, me ka jane dakorduar mbi 30% te te anketuareve. Padyshim se edhe nje e treta nga te anketuarit nuk eshte numer i vogel, sepse do te priteshte nje rrezistence me e madhe ndaj sjelljeve qe gjithkund ne bote jane denuar dhe per te cilet edhe tek neve viteve te fundit zhvillohet nje fushate mjaft intenzive (madje verbale) demokratike. Indikator edhe me i pavolitshem eshte permbajtur ne qendrimin se: "Policia duhet edhe te rrafe nese nevoitet", me ka jane dakorduar 59% te te anketuareve ne vitin 2001, kurse eshte interesant qe ne vitet e 80 kjo perqindje ishte dukshem me i vogel (rreth 30%). Shikuar ne menyre te sumuar, padyshim eshte se ne kulturen politike te qytetareve nga Maqedonia ekzistojne elemente te rendesishem te vetedijes

47

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

autoritare. Shikuar ne menyre komparative prapa, ato jane madje edhe me te pranishem sot, se sa para 14 vjetesh (Ne nje hulumtim te ngjashem - "Levizjet ideore ne Maqedoni", realizuar nga Instituti per hulumtime sociologjike dhe juridiko-politike ne vitin 1986, vlerat te lidhura per autoritaritetin mesatarisht ishin me pak te perfaqesuara per 10-20%). Kjo shpie ne konkludim se me ndryshimet ne marredheniet politike nuk duhet te vjen deri tek ndryshime pozitive edhe ne kete segment te kultures politike. Demokratizimi me te vertet kontribuon per rrenjosjen e autoritaritetit, por nga ana tjeter, kriza sociale dhe ekonomike, pasiguria e zmadhuar tek qytetaret, veprojne ne menyre stimulative mbi reproduksionimin e vetedijes autoritare. Ne dobi te kesaj shkojne edhe ndryshimet e ngadalsuara ne strukturen e familjes, arsimimin, madje edhe te mediave, qe jane bartes themelor te procesit te socializimit politik. Tek te gjitha kategorite e qytetareve, behet fjale per dominimin e relacioneve te caktuara tradicionale (degjueshmeria, lojaliteti, perkatesia ndaj grupit etj.), te cilet drejtepersedrejti reflektohen mbi qendrimet politike. Te perkujtojme se kontekst i komplikuar plotesues paraqet edhe lufta ne Maqedoni, e cila vetvetiu e stimulon autoritaritetin. Prandaj, padyshim eshte se jane te domosdoshme ndryshime me intenzive ne kuadrin e vetedijes autoritare, qe eshte frenues i vertet per pranimin e kultures politike demokratike, pa te cilen madje as sistemi me i perfeksionuar juridik dhe politik, nuk munde te funksionon efikasisht. Parakushte te domosdoshme per kete do te ishin: stabilizimi i kontekstit politik, per shkak te krijimit te miljes ne te cilen rrenjet dhe faktoret qe ndikojne mbi vetedijen autoritare do te fillonin te humbin nga intenziteti i vet; ndryshimi struktures dhe marredhenieve ne familjen qe eshte bartesi primar i pranimit te vlerave te caktuara; sistem perkates arsimor (arsimimi per demokraci, por edhe shkolle demokratike); shfrytezimi i mediave ne funksion te transmetimit te kultures politike demokratike; intenzifikimi i proekteve ne sektorin joqeveritar ne drejtim te edukimit te grupeve me te gjera te popullates, e te ngjajshme.

48

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1.3. Prof. d-r Gzime Starova Praven fakultet - Skopje

PRAVATA NA RABOTNICITE VO RABOTEN ODNOS VO KONTEKSTOT NA ^OVEKOVITE PRAVA I Vo prvite godini na vekot koj go `iveeme, kako i na godinite na vekot koj go ostavivme zad sebe, i koga `iveeme na eden vid krstosnica na dve epohi, s pove}e se priklonuvame kon retrospektivni pogledi i pravewe na bilansi za nastanite koi go odbele`aa stoletieto koe go ostavivme zad sebe, kako i na rezultatite postignati vo odredeni akcii i slu~uvawa, a koi markiraa ili gi nalo`ija odredeni periodi. Na pragot na noviot 21 vek, neminovni se i procenkite i sudewata na s ona {to se slu~uva{e i {to vsu{nost be{e vekot ~ii sovremenici bevme. Od druga strana, toa e mo`ebi i potrebno za da ne se povtorat nekoi nastani i gre{ki od minatoto, a i da se izvle~at zaklu~oci za pravecot na odnesuvawata i aktivnostite vo idnina. Pri toa bez somnenie vagata na vrednuvawata vidno }e nate`ne pri nabrojuvaweto i evociraweto na nastanite, koi, gledano od sekojdnevieto koe go `iveeme, se ~ini deka nemaat svoj ~in na zavr{etok i na definitivno is~eznuvawe od ~ovekoviot `ivot. Imeno, nitu eden vek od postoeweto na ~ovekovata civilizacija ne bele`i tolkava akumulacija na u`as, voeni zlostorstva i uni{tuvawa, preselbi na narodi, nemilosrdno gazewe i prekr{uvawe na pravata na ~ovekot, tvrdoglavo odbivawe na spravedlivosta, pa s do nesfatliviot u`as koj go predizvikuvaat bezmalku site vo ovoj nemiren i poln so stravi~ni iznenaduvawa svet, a koj ne gi odmina i prostorite vo koi `iveeme, kako i onie {to ne opkru`uvaat. Nasproti grozomornite obele`ja na 20-ot vek, bitno e ~ove{tvoto da ostane privrzano na idejata za emancipacija na sopstveniot rod, da nastojuva da gi otkriva vo istorijata i drugite etapi {to gi pominal ~ovekot voop{to, a ne samo onie koi vo mislite predizvikuvaat ~uvstvo na strav, u`as i bespomo{nost. Vo toj kontekst, 20-ot vek be{e i ostanuva vo isto vreme i revolucioneren vek, zabele`an kako po svoite dostignuvawa i inovacii vo oblasta na industrijata, tehnologijata, taka i vo oblasta na pravata na ~ovekot, odlu~itelen vek vo istorijata na ~ove{tvoto, koe s u{te se nao|a vo edna postojana samopotraga na svoite vrednosti i mo`nosti kako i na

49

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

nivnoto ostvaruvawe. Vo istorijata na ~ove{tvoto toj }e ostane vek vo koj niz serija nepovtorlivi nastani od politi~ki, teoretski, filozofski i socijalen karakter, }e se pojavi eden nov svet, zasnovan na principite na ednakvost i po~ituvawe na vrednostite na drugiot, bez pritoa da se pravi razlika na negovata polova, rasna, nacionalna pripadnost i politi~ka opredelba. Vo odnos na pravata na ~ovekot voop{to, 20-ot vek }e ostane zabele`an kako vek vo koj tie prava, pokraj golemoto nepo~ituvawe i prekr{uvawe, istovremeno dostignaa najgolem prodor vo univerzumot na nivnoto priznavawe i po~ituvawe. Tie ja nadminaa granicata na samorazmisluvawe za nivnoto po~ituvawe ili poto~no na utvrduvawe na samiot fakt na nivnoto priznavawe i po~ituvawe. Pravata na ~ovekot stanaa faktor pri odreduvaweto na trendot na demokratskite procesi vo edna zemja. Tie stanaa sinonim na naporite koi vo ramkite na edna zemja se pravat so cel po~ituvawe na psihofizi~kiot integritet na ~ovekot i na negovoto dostoinstvo. Promenite koi kon krajot na 80-te godini od izminatiot vek gi opfatija pove}eto zemji vo svetot, pred s, onie od postkomunisti~kiot period, go ozna~ija raskinot so edna ideologija koja vladee{e vo site tie zemji i koja ne samo {to ne go postavuva{e pra{aweto za po~ituvaweto na pravata na ~ovekot, tuku sevkupnata svoja ma{inerija ja naso~uva{e kon ubeduvaweto na javnosta deka tie se do maksimum po~ituvani. Ru{eweto na berlinskiot yid i na "idili~nata slika za vetenoto komunisti~ko op{testvo", ja iznese na videlina i vistinskata sostojba so pravata na ~ovekot vo zemjite od biv{iot komunisti~ki svet, obelodenuvaj}i go i ona {to so desetletija se prikriva{e. Sostojbata vo toj kontekst be{e tolku stravi~na {to taa so pravo pretstavuva{e objektivna pre~ka za site tie zemji da se vklu~at vo me|unarodnite integracioni procesi {to denes se odvivaat vo svetot, a posebno vo Evropa. Site tie zemji, tokmu vo odnos na pra{aweto na pravata na ~ovekot, odedna{ se najdoa pred alternativata ili da se napravat vistinski napori za nivnoto priznavawe i po~ituvawe ili ponatamo{no prikrivawe na vistinskata sostojba i prodol`uvawe na inercijata na nezainteresiranost za nivnoto ostvaruvawe, od koja samo prifa}aweto na prvata zna~e{e mo`nost za vistinski raskin so minatoto na ekonomski, politi~ki i ideolo{ki plan, kako i vklu~uvawe vo procesot na sevkupniot svetski progres. Vo odnos na priznavaweto i za{titata na pravata na ~ovekot, neminovno se nametnuva edna konkretna cel: podobruvawe i pro{iruvawe na tie prava, pri {to ulogata na sevkupnata ~ove~ka zaednica, a posebno na me|unarodnite instrumenti usvoeni vo ovaa oblast od Organizacijata na Obedinetite Nacii (OON), Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT), UNESKO, e neosporna. Univerzalnata aktivnost na me|unarodnite organizacii i sevkupnite nivni instrumenti vo

50

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

polza na ostvaruvaweto i po~ituvaweto na pravata na ~ovekot e samo eden izraz, eden paralelen ~in na druga aksiolo{ka univerzalnost, {to zna~i na onaa na vrednostite proklamirani vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot, usvoena pred pove}e od re~isi 55 godini (1948). Zboruvaj}i za pravata na ~ovekot se ima vpe~atok deka "s e re~eno, no vo isto vreme i ni{to ne e ka`ano", za{to vo slu~ajov se postavuvaat mno{tvo pra{awa na koi treba da se odgovori. Se ima li navistina vo ~ove~kiot rod vistinska svest za eti~kata vrednost na pravata na ~ovekot? Dali voop{to mo`e da se zboruva za faktot deka site lu|e bez razlika na polot, rasnata i verskata pripadnost, kako i na socijalnata polo`ba, {to e osnovniot lajt motiv na spomenatata Deklaracija, navistina u`ivaat isti prava? Dali ~ove~kiot rod navistina e svesen za faktot deka sekoj ~ovek vo isto vreme e poedinec, no i pripadnik na edna zaednica, `ivotna, rabotna... ]e go priznae li ~ove~kiot rod faktot deka pravata na ~ovekot se neotu|iv del na sevkupnoto nasledstvo na ~ovekot? O~igledno mnogu pra{awa i ne pomalku odgovori koi bi ja odredile vistinskata polo`ba so pravata na ~ovekot vo odredeno op{testvo. Pravata na ~ovekot imaat tri osnovni dimenzii. Toa se op{ti, univerzalni i kolektivni prava. Se veli deka se op{ti, za{to pravata na ~ovekot im pripa|aat na site lu|e, na celiot ~ove~ki rod. Tie se univerzalni, za{to nivnoto po~ituvawe e eden od bitnite faktori za nadminuvawe na razlikite koi postojat me|u lu|eto na kulturen, socijalen i ekonomski plan. Na krajot, pravata na ~ovekot se i kolektivni prava, za{to tie mo`at da se izborat od ~ovekot i kako poedinec, a u{te pove}e kako pripadnik na edna grupa lu|e ili na edna cela socijalna sredina. Vo mugrite na 21-ot vek, problemot so pravata na ~ovekot, tokmu poradi notiranite nivni dimenzii na op{tost, univerzalnost i kolektivnost, neminovno se vgraduva vo spektarot na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, na gra|anskite i politi~kite prava, koi se sine qua non za edno konkretno i stabilno opkru`uvawe, za eden traen i human napredok, od koj ne samo {to }e bidat markirani sovremenite, tuku i idnite generacii, na koi sekako }e te`i ne taka lesnoto nasledstvo tie prava i da gi pro{iruvaat.

II Vo piramidata na pravata na ~ovekot voop{to, eden od nejzinite takanare~eni "kameni blokovi" pretstavuvaat pravata od rabotniot odnos. Vo kontekstot na sodr`inata na pravata na ~ovekot, pravata od rabotniot odnos se, pred s, prava na ~ovekot, a potoa prava na rabotnicite po osnov na rabotata. Kako takvi i pravata na rabotnicite po osnov na rabota gi odbele`uvaat trite dimenzii

51

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

karakteristi~ni za pravata na ~ovekot voop{to, i toa op{tost, univerzalnost i kolektivnost. Pravata od rabotniot odnos se op{ti zatoa {to im pripa|aat na site vraboteni lica, bez ogled na toa kade tie se vraboteni i kakva dejnost vr{at; tie se, isto taka, univerzalni, za{to nivnoto po~ituvawe vo golema mera pridonesuva za nadminuvawe na ekonomskite i na socijalnite razliki na vrabotenite lica, kako i za obezbeduvawe na nivnata materijalnata sigurnost; tie se i kolektivni, za{to nivnoto utvrduvawe i ureduvawe vo polza na vrabotenite lica vo golema mera e rezultat na organiziraniot pritisok {to go vr{at samite rabotnici organizirani vo sindikati i vo drugi zdru`enija. Pravata na rabotnicite od rabotniot odnos, i pokraj toa {to se del od piramidata na ~ovekovite prava voop{to, sepak imaat svoja sodr`ina i su{tina, koja proizleguva najnapred od statusot na licata korisnici na tie prava, a toa se licata vo raboten odnos, kako i od uslovite vo koi tie prava se steknuvaat i se ostvaruvaat. Prezentiraweto na sodr`inata na pravata od rabotniot odnos e mo{ne kompleksno pra{awe i zada~a na koja e te{ko do kraj i vo celost da se odgovori, pred s, poradi faktot {to tie prava i od kvantitativen i od kvalitativen aspekt se vo postojano pro{iruvawe i podobruvawe. Problemot stanuva u{te pokompleksen i ako se ima predvid i samiot ~in na ureduvaweto na ovie prava, koj od ~isto nacionalen, so pojavata na MOT i na nejzinata zakonodavna dejnost, preku donesuvaweto na mno{tvo konvencii i preporaki za pravata od raboten odnos, kako i so aktivnostite vo toj kontekst na sevkupnite integracioni procesi koi se odvivaat vo svetot i posebno vo Evropa, prerasna vo ~in od me|unarodno zna~ewe. Imaj}i gi predvid nacionalnite zakonodavstva na trudot, me|unarodnite konvencii i preporaki doneseni od strana na MOT vo vrska so pravata od rabotniot odnos na me|unaroden plan, kako i aktite doneseni od strana na Evropskata unija i Sovetot na Evropa vo vrska so polo`bata na rabotnicite pri rabotata, pravata na rabotnicite vo vrska so rabotata se manifestiraat vo nekolku oblasti, i toa vo ve}e spomenatite osnovni prava na ~ovekot, pokonkretno na rabotnicite, vrabotuvaweto, uslovite za rabota, za{titata pri rabota voop{to i za{titata na posebnite kategorii lica. Se razbira deka ova se osnovnite problemi na koi se odnesuvaat i normite vo nacionalnite zakonodavstva na trudot, najgolemiot broj na me|unarodnite normi doneseni vo oblasta na trudot, so {to nivniot kvantum sigurno ne e dokraj iscrpen. 1. Osnovnite prava na ~ovekot, a vo toj kontekst i na rabotnikot, pretstavuvaat problematika od poseben interes na nacionalnite zakonodavstva, kako i na aktivnostite na MOT. Aktivnostite na toj plan i vo Republika Makedonija bea i se sostaven del od

52

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sevkupnite ostanati nejzini dejnosti za podobruvawe na polo`bata na rabotnicite i nivnata za{tita pri rabotata. Na toa na{ata dr`ava ja obvrzuvaat i niza me|unarodni akti koi se doneseni vo ovaa oblast, kako vo ramkite na OON taka i na nejzinite specijalizirani organizacii, vo prv red na ve}e spomenatata MOT. Vo sovremeniot svet, a i vo Republika Makedonija, za{titata na slobodata i osnovnite prava na ~ovekot i po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoinstvo se uslov za ostvaruvaweto na sevkupnite celi vo site oblasti na op{testveno-ekonomskite odnosi, vo prv red na rabotnite odnosi, i ne mo`e da se zboruva za za{tita na rabotnicite ako prethodno ne im se garantiraat i obezbedat osnovnite ~ovekovi prava, ako ne se ovozmo`i cel eden blok od osnovnite prava na ~ovekot da se inkorporira vo rabotnoto zakonodavstvo na zemjata i da stanat negov sostaven del. Vo isto vreme, utvrduvaweto na tie prava i ovozmo`uvaweto tie da bidat primenuvani i po~ituvani vo golema mera go ovozmo`uva ostvaruvaweto na pravata od oblasta na trudot, so eden zbor, toa zna~i potvrda na site vrednosti kon koi se stremi edno sovremeno op{testvo. Zatoa, normite koi gi ureduvaat rabotnite odnosi ne mo`e i ne bi trebalo da se ograni~at samo na uslovite pri rabota i polo`bata na rabotnicite, tuku tie, neminovno, se protegaat i na za{titata na osnovnite vrednosti na slobodata i na ednakvosta na lu|eto i vo isto vreme ja osiguruvaat ne samo materijalnata blagosostojba na rabotnicite tuku i nivnoto ~ove~ko dostoinstvo. Me|u sevkupnite prava i slobodi na ~ovekot, odnosno rabotnikot, mo{ne zna~ajno mesto zazemaat sindikalnite slobodi i prava. Zna~eweto na sindikalnite slobodi i prava se dol`i ne samo na faktot deka tie pretstavuvaat del od osnovnite prava na ~ovekot, tuku i na faktot {to nivnoto ostvaruvawe vo golema mera pridonesuva za kvalitativnoto i kvantitativnoto zgolemuvawe na obemot na pravata na rabotnicite po osnov na rabotata, kako i na nivnata materijalna polo`ba. Sindikalnite slobodi i prava utvrdeni vo sovremenite zakonodavstva na trudot, vklu~uvaj}i go i makedonskoto, se mo{ne silno sredstvo preku koe rabotnicite gi izrazuvaat svoite barawa, sredstvo za vospostavuvawe ramnote`a na silite pri kolektivnoto dogovarawe, mo`nost rabotnicite aktivno da u~estvuvaat vo utvrduvaweto i vo sproveduvaweto na razvojnata politika vo edna zemja, na ekonomski i na socijalen plan. So site ovie referenci, sindikalnite slobodi i prava so pravo stanuvaat faktor za zbogatuvawe na sodr`inata i organizacijata na proizvodniot proces i mnogu pridonesuvaat za vospostavuvaweto na socijalniot mir i na socijalnata pravednost. I pokraj golemiot napredok {to go bele`at sindikalnite prava vo nivnoto priznavawe i pravno ureduvawe, sepak tie i ponatamu go zadr`uvaat vnimanieto na sevkupnata me|unarodna zaednica, za{to ne e mal brojot na zemjite vo svetot kade restrikciite na ovie slobodi,

53

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

bilo da se raboti za organizacijata na sindikatite, bilo za nivnoto funkcionirawe, e s u{te golema. Sindikalnite slobodi i prava i nivnata za{tita, za da dobijat vo svojata kompleksnost, neophodno e da bidat garantirani vo site fazi na svojata realizacija, kako vo nacionalni ramki taka i kaj rabotodavecot, bilo da e toj fizi~ko ili pravno lice. Bi rekle deka bez vakvata celosna garancija i za{tita na sindikalnite prava i slobodi ne bi mo`elo da se zboruva za kompleksnosta vo nivnoto ostvaruvawe. Vo zakonodavstvoto na Republika Makedonija na garancijata i obezbeduvaweto na sindikalnite slobodi i prava mu se posvetuva posebno vnimanie, a toa najdobro se sogleduva vo Zakonot za rabotnite odnosi (ZRO), kako vo pogled na brojnosta na normite vo koi se ureduvaat ovie prava, taka i vo pogled na samata sodr`ina na tie normi (~l.76 i dr.). Edni od mo{ne {irokite aktivnosti, {to se bele`at kako vo ramkite na nacionalnite dr`avi taka i na me|unaroden plan, vo domenot na osnovnite prava na ~ovekot, a vo toj kontekst i na rabotnikot, se sekako aktivnostite protiv prinudnata rabota, koi, po uspe{nata zabrana na ropstvoto vo po~etokot na 20-ot vek, neminovno sledea kako posledica na pro{iruvaweto na horizontite vo sferata na pravata na ~ovekot. Se ima vpe~atok deka me|unarodnata zaednica, koga se raboti za zabrana na prinudnata rabota, kako da e vo zadocnuvawe vo sporedba so aktivnostite i borbata protiv ropstvoto. Navidum, mo`ebi se ~ini deka e toa taka, no imaj}i go predvid faktot deka prinudnata rabota se manifestira na pomalku evidenten i brutalen na~in otkolku {to e toa slu~aj so ropstvoto, stanuva jasno zo{to na re{avaweto na pra{aweto na prinudnata rabota mu se prijde so mo{ne golemo zadocnuvawe. Su{tinata na aktivnostite vo pravec na ukinuvaweto na prinudnata rabota se sostoe{e vo zabranata i onevozmo`uvaweto na ovaa rabota. Ukinuvaweto na prinudnata rabota be{e rezultat na pove}e istra`uvawa koi imaa cel da se sogleda vistinskata ssostojba so ovaa rabota i dostrelot na nejzinata vistinska primena vo svetot. Podatocite od tie istra`uvawa vo golema mera go osvetlija problemot na prinudnata rabota, nejzinata priroda, pri~inite na nejzinoto sproveduvawe, dali taa ima cel nekakva politi~ka prinuda ili sankcija, ili kako {to poka`aa istra`uvawata, ima samo ekonomsko zna~ewe. Ukinuvaweto na prinudnata rabota zna~e{e kraj na nejzinata primena kako sredstvo na politi~ki pritisok vrz neistomislenicite na politi~ki, ekonomski i socijalen plan, kako sredstvo na diskriminacija vrz osnova na rasna, nacionalna, verska i socijalna pripadnost. Soglasno aktite na MOT vo vrska so ovoj problem, ZRO na Republika Makedonija go utvrduva pravoto na dobrovolno zasnovawe na ra-

54

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

boten odnos i sloboden izbor na rabota kako del na pravoto na rabota voop{to, so {to prakti~no e zabraneta prinudnata rabota (~l. 3). Vo sevkupnosta na pravata na ~ovekot, eliminacijata na diskriminacijata vo oblasta na vrabotuvaweto e onoj neophoden uslov koj go pravi mo`no nivnoto ostvaruvawe. Bez eliminacija na diskriminacijata, pravata na ~ovekot, a vo tie ramki i pravoto na sloboden izbor na rabota, stanuva samo iluzija, a poni`uvaweto na ~ove~koto dostoinstvo realnost i sekojdnevna praktika. Aktivnostite na me|unarodnata zaednica voop{to, kako i na nacionalnite dr`avi vo eliminacijata na diskriminacijata, posebno pri vrabotuvaweto, se odvivaat vo dva pravca i toa: onevozmo`uvawe na neednakvostite i ovozmo`uvawe na ednakvi {ansi pri vrabotuvaweto. Vo sprotivno, vo dvata slu~ai, diskriminacijata bi zna~ela razlikuvawe, isklu~uvawe ili ovozmo`uvawe na prednosti zasnovani na rasna, nacionalna ili polova pripadnost, ili na politi~ka opredelba i socijalna polo`ba i poteklo, koi imaat za cel da gi isklu~at ili neutraliziraat ednakvite mo`nosti na licata pri vrabotuvaweto. 2. Vrabotuvaweto kako vtor segment vo sodr`inata na pravata na ~ovekot voop{to, i posebno na pravata na rabotnikot, pretstavuva eden od klu~nite interesi vo ureduvaweto na polo`bata na rabotnicite, {to e od zna~ewe kako za poedincite, odnosno na individualen plan, taka i na nivo na celata dr`ava, a na~inite na koi se prio|a kon negovoto re{avawe ne se bez zna~ewe i na me|unaroden plan. Za poedinci, vrabotuvaweto pretstavuva uslov za site drugi prava i prednosti od oblasta na trudot; za dr`avata toa pretstavuva su{tinski element za nivniot razvoj i obezbeduvawe na socijalniot mir vo zemjata i, na krajot, na me|unaroden plan vrabotuvaweto pretstavuva mo`nost za slobodno dvi`ewe na rabotnicite i nadvor od ramkite na sopstvenata dr`ava. Vrabotuvaweto kako problem, so vakvoto svoe pove}ekratno zna~ewe, razli~no se manifestira vo razli~ni periodi i regioni. S u{te se prisutni se}avawata na te{kata ekonomska kriza vo triesettite godini od minatiot vek, ~ii posledici bea i golemi politi~ki krizi, pa duri i svetska vojna. [to se odnesuva do industriski razvienite zemji, do neodamna se smeta{e deka tie se "nedopirlivi" za problemot na vrabotuvaweto i deka, vo uslovi na nivnata ekspanzija vo ekonomskiot i vo industriskiot razvoj, nevrabotenosta e ne{to odamna nadminato i rezervirano samo za nerazvienite zemji ili na onie vo razvoj. Me|utoa, ekonomskite te{kotii so koi kon krajot na sedumdesettite godini na vekot {to odmina zapo~nuvaat da se soo~uvaat site zemji, ne gi odminaa ni razvienite, osobeno onie na Zapadna Evropa. Nevrabotenosta denes vo svetot stana problem koj mu se zakanuva ne samo na socijalniot mir vo sekoja dr`ava posebno, tuku i na mirot voop{to na me|unaroden plan. Zatoa vo site me|unarodni

55

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dokumenti koi se donesuvaat vo vrska so ovoj problem se zacrtani usilbite i aktivnostite {to denes site dr`avi vo svetot treba da gi prezemat za da se spravat {to pouspe{no so ovoj problem. Vo Republika Makedonija, problemot na vrabotuvaweto, odnosno nevrabotuvaweto e, isto taka, predmet na poseben interes i na iznao|awe na najsoodvetni na~ini toj da se nadmine. Vo prilog na toa zboruvaat i brojnite reformi {to se pravat vo sevkupniot op{testveno-politi~ki sistem na zemjata, koi naj~esto za svoja krajna cel go imaat re{avaweto na problemot na vrabotuvaweto, koe preku pravoto na rabota e sodr`ano ne samo vo ZRO, tuku i vo Ustavot na Makedonija, kako edno od osnovnite prava na ~ovekot. 3. Uslovite za rabota se onoj segment na pravata na ~ovekot voop{to koj najmnogu navleguva vo sferata na rabotnite odnosi i vo polo`bata na rabotnicite vo tekot na rabotata. Tie imaat mo{ne {irok dostrel i so niv se opfateni re~isi site pra{awa od ovaa oblast: vremetraeweto na rabotata, odmorite vo tekot na rabotniot den, me|u dva rabotni dena, nedelnite i godi{nite odmori, kako i otsustvata. Vremetraeweto na rabotata, odnosno traeweto na rabotniot den, e edno od osnovnite pra{awa vo kompleksot na pra{awata za pravata na rabotnikot. Negovoto utvrduvawe, odnosno ograni~uvawe, be{e sostaven del na barawata na rabotnicite za ureduvawe na nivnata polo`ba vo tekot na celo edno stoletie, a utvrduvaweto na osum~asovnoto rabotno vreme, edna od najgolemite pobedi na rabotni~koto dvi`ewe vo svetot. Organiziranite rabotni~ki dvi`ewa vo evropskite zemji vo po~etokot na 19-ot vek, vo koi na pragot na industrijalizacijata rabotnoto vreme iznesuva{e 14, pa duri i 16 ~asa vo tekot na denot, dovedoa do zapo~nuvawe na eden mnogu zna~aen proces, onoj na namaluvawe na rabotniot den. Vo istorijata e poznato baraweto za organizacija na rabotniot den na "trite osmici", {to podrazbira{e osum ~asa rabota, osum ~asa zabava i isto tolku odmor vo tekot na denot, istaknuvano vo Francija vo 1840 g., {to be{e me|u prvite barawa koi gi postavija rabotnicite na edna od najmasovnite proslavi na Prvi maj. Ograni~uvaweto na rabotnoto vreme, vo site me|unarodni dokumenti i na MOT, e utvrdeno na 40 ~asa vo tekot na rabotnata sedmica, a vo dokumentite na Sovetot na Evropa toa e utvrdeno kako na~elo, pri {to se predviduva obvrska dogovornite strani da utvrdat razumno traewe na rabotnoto vreme vo tekot na denot i na sedmicata, {to nema da se odrazi negativno na produktivnosta na trudot. Tokmu ova e osnova denes vo zapadnoevropskite zemji da se predviduva rabotnoto vreme da iznesuva i pod ona utvrdeno kako maksimum so konvenciite na MOT.

56

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

So ZRO na Republika Makedonija rabotnoto vreme e ograni~eno na 40 ~asa vo tekot na rabotnata sedmica, so {to za{titata na rabotnicite e zadr`ana vo ramkite na odredbite na me|unarodnite konvencii (~l. 30). Odmorite voop{to, a vo toj kontekst i odmorite vo tekot na rabotniot den, me|u dva rabotni dena, vo tekot na rabotnata sedmica, kako i godi{nite odmori, se potenciraat kako eden od osnovnite principi na odnosite na trudot. Pravoto na odmori na eden op{t na~in e utvrdeno i vo Op{tata deklaracija na OON za pravata na ~ovekot, vo koja se istaknuva deka ova pravo go u`ivaat site vraboteni lica. Ova pravo e predmet i na ureduvawe vo ramkite na aktivnostite na MOT, za {to se doneseni i pove}e konvencii. Pokonkretni odredbi za pravoto na odmor sodr`i i Evropskata socijalna povelba, a ova pra{awe na nekolku navrati e postavuvano i na dnevniot red na pove}e konferencii na Evropskata unija. Institutot na pravoto na odmor e od ponov datum i pretstavuva edno od ponovite dostignuvawa vo podobruvaweto na uslovite za rabota na rabotnikot, kako i voop{to za negovata za{tita vo tekot na rabotata. Imeno, za razlika od pravoto na ograni~eno rabotno vreme, prodorot na pravoto na odmori vo nacionalnite trudovi zakonodavstva se odviva{e mnogu pobavno i mnogu podocna, taka {to spored nekoi dostapni podatoci na Me|unarodnoto biro na trudot, vo 1934 g. samo dvanaeset zemji mo`ea da se pofalat so usvojuvaweto na odredeni normi koi go ureduvaa ova pravo. Osnovniot motiv pri utvrduvaweto na pravoto na odmor e ovozmo`uvaweto na obnovuvawe na psihofizi~kite i na rabotnite sposobnosti na rabotnikot. Pravoto na odmor: dneven, me|u dva rabotni dena, sedmi~en i godi{en, e pravo koe e garantirano so Ustavot na Republika Makedonija, {to jasno zboruva za negoviot odnos kon ova pravo, pred s, kako kon edno od pravata na ~ovekot. Obele`jata na pravoto na odmor kako pravo na rabotnicite od rabotniot odnos gi opredeluva i gi ureduva ZRO, so {to se istaknuvaat negovite parametri na edno od osnovnite prava od rabotniot odnos (~l. 40 i sl.). 4. Pravoto na nagraduvawe na rabotnikot, odnosno platite, se eden od osnovnite elementi na rabotniot odnos i posebno na uslovite za rabota, a voedno i edno od klu~nite pra{awa vo sevkupniot ekonomski i socijalen `ivot na sekoja zemja. Toa e edno od osnovnite prava od rabotniot odnos, koe vo svoite sodr`ini go odrazuva i karakterot na osnovno pravo na ~ovekot, za{to preku naplatuvaweto na rabotnikot za izvr{enata rabota se ovozmo`uva i obezbeduvawe na negovata materijalna sigurnost i egzistencija, kako i na negovoto semejstvo. Zatoa, sosema e razbirlivo {to na platite, odnosno na politikata na nagraduvaweto voop{to, od sekoga{ mu se posvetuvalo i mu se posvetuva

57

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

golemo vnimanie od strana na rabotnicite, rabotodavcite, kako i od vladite na zemjite, za{to sekoja od ovie strani ima svoj poseben motiv okolu pra{aweto na platite da ima {to pomalku problemi. Kako takvo, pra{aweto za platite ne mo`e{e da ostane samo pra{awe na nacionalnite prava i zakonodavstva, tuku nivnoto ureduvawe i za{titata stana cel na sevkupnata me|unarodna zaednica, {to se ogleduva vo negovoto ureduvawe od strana na MOT, EU, Sovetot na Evropa... Seto ova zboruva vo prilog na utvrduvaweto na pravoto na plata kako ustavna kategorija, vo koj kontekst toa e utvrdeno so Ustavot na Republika Makedonija. Dimenzijata na konkretno pravo od rabotniot odnos ja utvrduva ZRO, so ~ii odredbi se predviduva deka na sekoj rabotnik mu pripa|a pravoto na plata kako nadomest za rabotata {to ja izvr{uva, srazmerno na izvr{enata rabota i na negoviot pridones vo sozdavaweto na dobivkata (~l. 69). 5. Za{tita na rabotnicite pri rabotata, na nivniot `ivot i zdravje, kako i voop{to na nivnata bezbednost, e edno od mo{ne zna~ajnite pra{awa, ~ie zakonsko ureduvawe i ostvaruvawe e od poseben interes kako za rabotnicite taka i za sevkupnoto op{testvo. Interesot za ova pra{awe be{e mo{ne golem i vo uslovi koga razvitokot na industrijata be{e na svoeto po~etno nivo, a toj interes dobiva s pove}e vo svojot intenzitet vo periodot na moderniot razvoj na industrijata i na ekonomijata, kako i vo periodot na s pogolemata avtomatizacija na procesot na proizvodstvoto, {to vo isto vreme ja zgolemuva i opasnosta od povredi na rabotnikot pri rabotata. Gri`ata za za{tita pri rabotata e od zna~ewe za samite rabotnici, za{to so unapreduvaweto na ovaa za{tita se ovozmo`uva podobruvawe na rabotnite uslovi, a so toa i na nivnata sigurnost pri rabotata. Od druga strana, gri`ata za za{tita pri rabotata i nejzinoto unapreduvawe ima svoi ekonomski efekti, za{to toa ima vlijanie vrz neposrednoto odvivawe na proizvodniot proces. Za{titata pri rabotata e eden od osnovnite eliminatori na materijalnata {teta {to gi sledi povredite i nesre}ite pri rabotata. Za{titata pri rabotata e pra{awe koe e podednakvo prisutno pri ureduvaweto na polo`bata na rabotnicite kako vo ramkite na zakonodavstvata na trudot na nacionalnite dr`avi taka i vo aktite koi ovaa problematika ja ureduvaat na me|unaroden plan, a tuka vo prv red bi ja spomnale MOT. Vo Republika Makedonija, pravoto na za{tita pri rabotata e pravo koe e garantirano so nejziniot Ustav, a svoe konkretno ureduvawe kako pravo od raboten odnos ima vo ZRO (~l. 55). 6. Posebnata za{tita na oddelni kategorii rabotnici -`enite, decata, postarite rabotnici, invalidite, kako i na migrantite, e

58

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

isto taka edno od pra{awata koi kako segment na op{tite prava na ~ovekot i kako posebno pravo od rabotniot odnos, otsekoga{ predizvikuvalo poseben inters na me|unarodnata zaednica, kako i na sekoja dr`ava posebno. Posebniot interes za polo`bata i za{tita na ovie lica, ne zna~i deka tie ne se opfateni so postojnite me|unarodni instrumenti i nacionalni zakonodavstva za op{tata za{tita na rabotnicite voop{to, tuku toj e rezultat na posebnata gri`a za bezbednosta i za{titata pri rabota na `enite, decata, invalidite i postarite rabotnici, kako i na migrantite, koi vo tekot na razvojot na rabotnoto zakonodavstvo bea rezultat na te{ki zloupotrebi. Vakviot poseben interes za rabotata i za{titata na ovie lica e rezultat i na nekoi posebni okolnosti i ~initeli, koi trudot na ovie lica go determiniraat kako poseben, kako na primer na psihofizi~kata i biolo{kata konstitucija na `enata, osobeno vo periodot na maj~instvoto, na s u{te slabata psihofizi~ka konstitucija na decata, na namalenite rabotni i zdravstveni sposobnosti na invalidite, kako i na specifi~nite uslovi za rabota na stranskite rabotnici, daleku od mati~nite zemji i ne retko i od svoite najbliski. Ovozmo`uvaweto na ovie kategorii lica da bidat posebno za{titeni, kako i propisite za toa, ne se tvorba na na{iot moderen svet. Nitu idejata za posebna za{tita na tie lica ne e taka nova. Mo`ebi problemot }e bide pojasen ako se istakne deka za{titata na rabotnicite vo po{iroki ramki, kako sistem, zapo~nala da se javuva tokmu preku za{titata na oddelni kategorii lica preku zabrana na nivnoto vrabotuvawe na oddelni raboti koi {tetno vlijaat na nivniot `ivot, zdravje i psihofizi~ki razvoj, preku ograni~uvaweto na rabotnoto vreme na ovie lica pod granicata utvrdena za ostanatite rabotnici, preku zgolemuvaweto na vozrasnata granica za vrabotuvawe, zgolemuvaweto na vremeto na traewe na godi{niot odmor itn. Ova bea i osnovnite postulati pri utvrduvaweto na pravoto na posebna za{tita pri rabotata na `enite, mladincite i invalidnite rabotnici vo ZRO na Republika Makedonija (~l. 4). Za postoeweto na posebnata za{tita pri rabotata ili e vo pra{awe rabota od poseben karakter {to so sebe povlekuva novi i posebni za{titni merki, razli~ni od onie {to se predvideni so op{tata za{tita na rabotnicite, ili e vo pra{awe za{titata na odredeni kategorii lica koja ne mo`e da se obezbedi so merkite za op{tata za{tita pri rabotata, tuku e neophodno da se izvr{i nivno dopolnuvawe ili modificirawe. *** Prezentiraweto na osnovnite prava na rabotnicite {to svojata osnova ja imaat vo rabotniot odnos se pravi so cel da se naglasi nedelivosta na ovie prava od kompleksot na pravata na ~ovekot

59

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

voop{to, za{to i licata koi gi koristat ovie prava, pred s, kako pripadnici na ~ove~kiot rod voop{to, gi koristat osnovnite ~ovekovi prava, a potoa kako rabotnici, tie gi koristat ostanatite prava koi se opredeleni so statusot na rabotnikot i rabotata koja toj ja izvr{uva vo odreden moment, a koi se samo edna od alkite na sevkupnite prava na ~ovekot.

60

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prof.d-r Gezime Starova Fakulteti juridik - Shkup

TE DREJTAT E PUNTOREVE NE MARREDHENIET E PUNES NE KONTEKST TE TE DREJTAVE TE NJERIUT I Ne vitet e para te shekullit qe e jetojme, si dhe ne vitet e shekullit qe e lame pas vetes, dhe kur jetonim ne njefare udhekryqi te dy epokave, gjithnje e me shume anojme kah shikime retrospektive dhe berjen e bilansave per ngjarjet qe e shenuan njeqindvjeteshin qe e lame pas vetes, si dhe rezultateve te arritura ne aksione dhe ngjarje te caktuara, e te cilet markuan apo i imponuan periudha te caktuara. Ne prag te shekullit te ri te 21-te, jane te domosdoshme edhe vlersimet edhe gjykimet per te gjithe ate qe ndodhte dhe qe ne te vertet ishte shekulli bashkekohanik i te cileve ishim. Nga ana tjeter kjo ndoshta eshte edhe e nevojshme qe te mos perseriten disa ngjarje dhe gabime nga e kaluara, dhe njeherit te nxiren konkludime per drejtimin e sjelljeve dhe aktviteteve ne te ardhmen. Me kete rast, padyshim kantari i vlersimeve dukshem do te peshon gjat numrimit dhe evokimit te ngjarjeve, te cilat, shikuar nga perditshmerija qe e jetojme, duket se nuk kane aktin e vet te perfundimit dhe te zhdukjes definitive nga jeta njerezore. Nderkaq, asnje shekull nga ekzistimi i civilizimit njerezor, nuk shenon akumulim aq te madhe te tmerrit, krime dhe shkatrime luftarake, shperngulje te popujve, shkelja e paskrupulte e te drejtave te njeriut, refuzimi kokeforte i drejteshmerise, e deri te tmerri i pakuptimshem qe e shkaktojne pothuajse te gjithe ne kete bote te paqete dhe plote befasi te tmerreshme, e qe nuk i la anash as hapsirat ne te cilat jetojme, sikurse edhe ato qe na rrethojne. Perkunder shenjave trishtuese te shekullit te 20, e qenesishme eshte qe njerzimi te mbetet i lidhur me idene e emancipimit te races se vete, te angazhohet ti zbulon ne historine edhe etapat tjera qe i ka kaluar njeriu ne pergjithesi, e jo vetem ato qe ne mendimet shkaktojne ndjenjen e friges, tmerrit dhe te pafuqise.Ne kete kontekst, shekulli i 20 ishte dhe mbetet ne te njejten kohe edhe shekulli revolucionar, i shenuar sikurse per nga arritjet dhe inovacionet e veta ne fushen e industrise, teknologjise, poashtu edhe ne fushen e te drejtave te njeriut, shekulli vendimtar ne historine e njerezimit, qe ende gjendet ne nje vet-kerkim permanent te vlerave dhe mundesive te veta, si dhe te realizimit te tyre. Ne historine e njerezimit ai do te mbetet shekull, ne te cilin permes nje seriali te ngjarjeve te pakthyeshme te karakterit politik, teorik, filozofik e social, do te paraqitet nje bote

61

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

e re, e bazuar mbi parimet e barabarsise dhe respektimin e vlerave te tjetrit, pa u be dallimi i perkatesise se saj gjinore, racore dhe kombetare dhe percaktimit politik. Ne lidhje me te drejtat e njeriut ne pergjithesi, shekulli i 20 do te mbetet i shenuar si shekull ne te cilin keto te drejta, perkunder mosrespektimit dhe shkeljes se madhe, njeherit arriten depertim me te madh ne univerzumin e njohjes dhe te respektimit te tyre. Ata e tejkaluan kufirin vetem te menduarit per respektimin e tyre ose me saktesisht te percaktimit te vet faktit te njohjes dhe respektimit te tyre. Te drejtat e njeriut u bene faktor gjat percaktimit te trendit te proceseve demokratike ne nje vend. Ata u bene sinonim i perpjekjeve, te cilat ne kuadrin e nje shteti po behen me qellim te respektimit te integritetit psiko-fizik te njeriut dhe te dinjitetit te tij. Ndryshimet qe nga fundi i viteve te 80-ta te shekullit te kaluar i kapluan shumicen e vendeve ne bote, para se gjithash, ato nga periudha paskomuniste, shenuan shkeputjen me nje ideologji, qe sundonte ne te gjitha vendet dhe e cila jo vetem qe nuk e parashtronte eshtjen per respektimin e te drejtave te njeriut, por makinerine e vet te gjithmbarshme e drejtonte kah bindja e opinionit se ato po respektohen deri ne maksimum. Shkatrimi i Murrit te Berlinit dhe i "fotografise idilike per shoqerine e premtuar komuniste", e zbardhi edhe gjendjen e vertet me te drejtat e njeriut ne vendet e ish botes komuniste, duke e demistifikuar edhe ate qe me dekada te tera mshifeshte. Gjendja ne kete kontekst ishte aq e tmerrshme, sa qe ajo me te drejte perfaqesonte penges objektive per te gjitha ato vende te perfshihen ne proceset integrative nderkombetare, qe sot po zhvillohen ne bote, e veanarisht ne Evrope. Te gjitha keto vende, pikerisht ne lidhje me eshtjen e te drejtave te njeriut, papritmas u gjeten para alternatives - ose te behen perpjekje te verteta per njohjen dhe respektimin e tyre, ose meshefja e metutjeshme e gjendjes se vertet dhe vazhdimi i inercionit te mosinteresimit per realizimin e tyre, nga e cila vetem pranimi i te pares do te thoshte mundesi per shkeputje te vertet me te kaluaren ne planin ekonomik, politik dhe ideologjik, si dhe perfshirja ne procesin e prosperitet te pergjithshem boteror. Ne lidhje me njohjen dhe mbrojtjen e te drejtave te njeriut, padyshim imponohet edhe nje qellim konkret: permiresimi dhe zgjerimi i ketyre te drejtave, me rast roli i bashkesise se pergjithshme njerzore, e posaqerisht i instrumenteve nderkombetare te miratuara ne kete fushe nga Organizata e Kombeve te Bashkuara, Organizates nderkombetare te punes, UNESKO-s, eshte i pamohueshem. Aktiviteti universal i organizatave nderkombetare dhe instrumentet e tyre te pergjitshme ne favor te realizimit dhe respektimit te te drejtave te njeriut, eshte vetem nje shprehje, nje akt paralel i universalitetit aksiologjik, qe do te thot te asaj te vlerave te proklamuara ne Deklaraten e pergjithshme per te drejtat e njeriut, miratuar para meshume se 55 vjetesh (ne 1948). Duke folur per te drejtat e njeriut kihet pershtypje se "gjithka eshte thene, por njeherit edhe asgje nuk eshte thene", sepse ne kete rast parashtrohen shume pyetje ne te cilat duhet te pergjigjet. A thua a ka me te vertet ne gjinine njerzore vetedie e vertet pet vleren etike te te drejtave te njeriut? A thua mund te flitet per faktin se te gjithe njerzite pa dallim

62

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

gjinie dhe perkatesie racore e fetare, si dhe te pozites sociale, cili eshte Lajt-motivi i Deklarates se permendur, me te vertet gezojne te drejta te njejta? A thua njerzimi me te vertet eshte i vetedijshem per faktin se do njeri ne te njejten kohe eshte individ, por edhe pjestar i nje bashkesie, jetesore, punuese A do ta pranon njerzimi faktin se te drejtat e njeriut jane pjese e patjeteresueshme e trashegimise se njeriut? Eshte e qarte se ka shume pyetje dhe jo me pak pergjegje, qe do ta percaktonin poziten e vertet me te drejtat e njeriut ne shoqeri te caktuar. Te drejtat e njeriut kane tre dimensione themelore. Keto jane te drejta te pergjithshme, universale dhe kolektive. Thuhet se jane te pergjithshme, sepse te drejtat e njeriut u perkasin te gjithe njerzve, te gjithe qenies njerzore. Ato jane universale, sepse respektimi i tyre eshte nje nga faktoret e qenesishem per tejkalimin e dallimeve qe ekzistojne midis njerezve ne planin kulturor, social dhe ekonomik. Ne fund, te drejtat e njeriut jane edhe te drejta kolektive, sepse ato mund te fitohen nga njeriu edhe si individ, e aq me shume si pjestar i nje grupe njerezish, ose i nje mjedisi te tere social. Ne agimet e shekullit te 21-te, problemi me te drejtat e njeriut, pikerishte sa i perket dimensioneve te tyre te notuara te pergjithshmerise, universalitetit dhe kolektivitetit, me doemos sendertohet ne spektrin e te drejtave ekonomike, sociale dhe kulturore, te te drejtave qytetare dhe politike, te cilet jane "sine-lua-non" per nje rrethim konkret dhe stabil, per nje perparim te perhershem dhe human, nga i cili jo vetem qe do te markohen gjeneratat bashkekohore, por edhe ato te ardhshme, drejt te cilave do te synoj trashegimia jo aq e lehte - keto te drejta edhe ti zgjerojne.

II Ne piramiden e te drejtave te njeriut ne pergjithesi, nje nga blloqet e saja te ashtuquajture te gurrit, paraqesin te drejtat e marredhenieve te punes. Ne kontekstin e permbajtjes se te drejtave te njeriut, te drejtat nga marredheniet e punes jane, para se gjithash, te drejta te njeriut, e pastaj te drejta te puntoreve ne baze te punes. Si te till edhe te drejtat e puntoreve ne baze te punes i shenojne te tre dimensionet karakteristik per te drejtat e njeriut ne pergjithesi, edhe ate i pergjithshem, universal dhe kolektiv. Te drejtat nga marredheniet e punes jane te pergjithshme sepse u perkasin te gjithe personave te punesuar, pa marre parasysh ku ata jane te punesuar dhe fare veprimtarie zhvillojne; ata jane gjithashtu universale, sepse respektimi i tyre ne mase te madhe kontribuon per tejkalimin e dallimeve ekonomike dhe sociale te personave te punesuar, si dhe per sigurimin e sigurise se tyre materijale; ata jane edhe kolektive, sepse percaktimi dhe rregullimi i tyre ne favor te personave te punesuar, ne mase te madhe eshte rezultat i presionit te organizuar qe e kryejne vete puntoret, te organizuar ne sindikata dhe shoqata tjera.

63

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Te drejtat e puntoreve nga marredheniet e punes, edhe perkunder asaj qe jane pjese e piramides te te drejtave te njeriut ne pergjithsi, prapseprap kane permbajtje dhe thelbin e vet, qe del se pari nga statusi i personave-shfrytezues te ketyre te drejtave, e ato jane persona ne marredhenie pune, si dhe nga kushtet ne te cilat ato te drejta fitohen dhe po realizohen. Prezentimi i permbajtjes se te drejtave nga marredheniet e punes , eshte nje eshtje dhe detyre shume komplekse, te ciles eshte veshtir deri ne fund dhe ne teresi t`i pergjigjet, para se gjithash, per shkak te faktit qe keto te drejta edhe nga aspekti kvantitativ dhe cilesor jane ne zgjerimin dhe permiresimin e perhershem. Problemi behet edhe mkompleks, dhe nese kihet parasysh edhe vet akti i rregullimit te ketyre te drejtave, qe eshte i paster kombetar, me paraqitjen e Organizates nderkombetare te punes dhe te veprimtarise se saj ligjedhenese, permes sjelljes se shume konventave dhe rekomandimeve per te drejtat ne marredheniet e punes, si dhe me aktivitetet ne kete kontekst te proceseve te gjithmbarshme integrative qe po zhvillohen ne bote dhe posaqerisht ne Evrope, u shendrrua ne akt me rendesi nderkombetare. Duke patur parasysh legjislativat kombetare te punes, konventat nderkombetare dhe rekomandimet e sjellura nga ana e Organizates nderkombetare te punes ne lidhje me te drejtat nga marredheniet e punes ne planin nderkombetar, si dhe aktet e sjellur nga ana e Bashkimit Evropian dhe Keshillit te Evropes ne lidhje me poziten e puntoreve gjat punes, te drejtat e puntoreve ne lidhje me punen manifestohen ne disa fusha, edhe ate ne tanime te permendur te drejtat themelore te njeriut, me konkretisht te puntoreve, punesimi, kushtet per pune, mbrojtja gjat punes ne pergjithsi dhe mbrojtja e kategorive te posaqme te personave. Kuptohet se keto jane problemet themelore ne te cilat kane te bejne edhe normat e legjislacioneve kombetare te punes, numri me i madh i normave nderkombetare te sjellure ne fushen e punes, me ka kvantumi i tyre me siguri nuk eshte shtere deri ne fund. 1.Te drejtat themelore te njeriut, e ne kete kontekst edhe i puntorit, paraqesin problematike me interes te posaqem te legjislacioneve kombetare, si dhe te aktiviteteve te Organizates nderkombetare te punes. Aktivitetet ne kete plan edhe ne Republiken e Maqedonise ishin dhe jane pjese perberese e veprimtarive te saja te tjera te pergjithshme per permiresimin e pozites se puntoreve dhe mbrojtja e tyre gjat punes. Ne kete vendin tone e obligojne edhe disa akte nderkombetare qe jane sjellur ne kete fushe, si ne kuadrin e Organizates se Kombeve te Bashkuara, ashtu edhe te organizatave te saja te specializuara, ne radh te pare te lartpermendures Organizate nderkombetare te punes. Ne boten bashkekohore, por edhe ne Republiken e Maqedonise, mbrojtja e lirive dhe te drejtave themelore te njeriut dhe respektimi i dinjitetit njerezor, jane kusht per realizimin e qellimeve te gjithmbarshme ne te gjitha fushat e marredhenieve shoqeroro-ekonomike, ne radhe te pare te marredhenieve te punes dhe nuk mund te flitet per mbrojtjen e puntoreve nese paraprakisht nuk u

64

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

garantohen dhe sigurohen te drejtat themelore te njeriut, nese nuk mundesohet nje blok i tere i te drejtave themelore te njeriut te inkorporohet ne legjislacionin punues te vendit dhe te behen pjese perberse e tij. Ne te njejten kohe, percaktimi i ketyre te drejtave dhe mundesimi ata te zbatohen dhe te respektohen, ne mase te madhe e mundeson realizimin e te drejtave nga fusha e punes, me nje fjal kjo do te thot vertetim i te gjitha vlerave kah te cilet synon nje shoqeri bashkekohore. Prandaj, normat qe i rregullojne marredheniet e punes, nuk mundet dhe nuk duhet te perkufizohen vetem ne kushtet gjat punes dhe pozites se puntoreve, por ata medoemos zgjerohen edhe ne mbrojtjen e vlerave themelore te lirive dhe barazise se njerezve dhe njeherit e sigurojne jo vetem begatine materijale te puntoreve por edhe dinjitetin e tyre njerezor. Midis te drejtave dhe lirive te pergjithshme te njeriut, perkatesisht te puntorit, vend te rendesishem zene lirite dhe te drejtat sindikale. Rendesia e lirive dhe te drejtave sindikale eshte jo vetem ne faktin se ata paraqesin nje pjese te te drejtave themelore te njeriut, por edhe te faktit qe realizimi i tyre ne mase te madhe kontribuon per rritjen cilesore dhe kvantitative te volumit te te drejtave te puntoreve sipas punes, si dhe te pozites se tyre materijale. Lirite dhe te drejtat sindikale, te caktuara ne legjislacionet bashkekohore te punes, duke e perfshire edhe ate maqedonase, jane mjet shume i fuqishem permes te cilit puntoret i shprehin kerkesat e veta, mjet per vendosjen e barazpeshes te forcave gjat negociatave kolektive, mundesi qe puntoret aktivisht te marrin pjese ne percaktimin dhe ne zbatimin e politikes zhvillimore ne nje vend, ne planin ekonomik dhe social. Me te gjitha keto referenca, lirite dhe te drejtat sindikale me te drejte behen faktor i pasurimit te permbajtjes dhe organizimit te procesit prodhues dhe ne te shumten kontribuojne per vendosjen e paqes sociale dhe te drejtes sociale. Edhe perkunder avancimit te madh qe po e shenojne te drejtat sindikale ne njohjen e tyre dhe rregullimin juridik, prapseprap ata edhe metutje po e terheqin vemendjen e mbare bashkesise nderkombetare, sepse nuk eshte numri i vogel i vendeve ne bote, ku restrikcionet e ketyre te drejtave, pa marre parasysh a behet fjale per organizaten e sindikatave, ose per funkcionimin e tyre, ende eshte e madhe. Lirite dhe te drejtat sindikale dhe mbrojtja e tyre, qe te fitojne ne kompleksitetin e vet, eshte e domosdoshme te jene te garantuara ne te gjitha fazat e realizimit te vet, sikurse ne korrnizat kombetare, ashtu edhe tek sipermarresi, pa marre parasysh a eshte ai person fizik apo juridik. Do te thuaja se pa nje garancion te ketill te teresishem dhe mbrojtje te te drejtave dhe lirive sindikale, nuk mund te flitet per kompleksitetin ne realizimin e tyre. Ne legjislacionin e Republikes se Maqedonise - garantimit dhe sigurimit te lirive dhe te drejtave sindikale u kushtohet vemendje e posaqme, e kjo me se miri shifet ne Ligjin per marredheniet e punes, sikurse ne pikepamje te numrit te madhe

65

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

te normave ne te cilat rregullohen keto te drejta, ashtu edhe ne pikepamje te vet permbajtjes se ketyre normave (neni 76 etj.) Nje nga aktivitetet shume te gjera, qe po shenohen sikurse ne kuadrin e shteteve kombetare, ashtu edhe ne planin nderkombetar, ne fushen e te drejtave themelore te njeriut, e ne kete kontekst edhe te puntorit, jane gjithsesi aktivitetet kunder punes se detyrueshme, qe pas ndalimit te sukseseshem te roberise ne fillimin e shekullit te 20, me doemos pasuan si pasoje e zgjerimit te horizonteve ne sferen e te drejtave te njeriut. Eshte pershtypja se bashkesija nderkombetare, kur eshte fjala per ndalimin e punes se detyrueshme, duket sikurse te ishte ne vonese ne krahasim me aktivitetet dhe luften kunder roberise. Ne pamje te pare, ndoshta duket se kjo eshte ashtu, por duke patur parasysh faktin se puna e detyrueshme manifestohet ne nje menyre me te vogel evidente dhe brutale se sa eshte rasti me roberine, behet e qarte perse ne zgjidhjen e eshtjes te punes se detyrueshme iu qas me nje vonese shume te madhe. Thelbi i aktiviteteve ne drejtim te eliminimit te punes se detyrueshme, perbeheshte ne ndalimin dhe moslejimin e kesaj pune. Eliminimi i punes se detyrueshme ishte rezultat i me shume hulumtimeve, qe kishin per qellim te shikohet gjendja e vertet me kete pune dhe arritjet e zbatimit te saj te vertet ne bote. Te dhenat nga keto hulumtime ne mase te madhe e ndriquan problemin e punes se detyrueshme, natyren e saj, shkaqet e zbatimit te saj, a thua ajo ka per qellim ndonje oferte apo sanksion politik, ose si treguan hulumtimet, ajo ka vetem rendesi ekonomike. Eliminimi i punes se detyrueshme, ishte fundi i zbatimit te saj si mjet i presionit politik mbi ata qe nuk mendonin njelloj ne planin politik, ekonomik dhe social, si mjet diskriminimi mbi baza te perkatesise racore, kombetare, fetare dhe sociale. Ne pajtim me aktet e Organizates ndekrombetare te punes ne lidhje me kete problem, Ligji per marredhenie pune i Republikes se Maqedonise e percakton te drejten e lidhjes vullnetare te marredhenieve te punes dhe zgjedhjen e lire te punes, si pjese e te drejtes te punes ne pergjithesi, me ka praktikisht eshte ndaluar puna e detyrueshme (neni 3) Ne pergjithshmerin e te drejtave te njeriut, eliminimi i diskriminimit ne fushen e punesimit, eshte kushti i domosdoshem, i cili e bene te mundshem realizimin e tyre. Pa eliminimin e diskriminimit, te drejtat e njeriut, e ne keto suaza edhe e drejta zgjedhjes se lire te punes behet vetem iluzion, kurse shkelja e dinjitetit njerezor - praktike reale dhe e perditshme. Aktivitetet e bashkesise nderkombetare ne pergjithesi, si dhe te shteteve kombetare ne eliminimin e diskriminimit, posaqerisht gjat punesimit, po zhvillohen ne dy drejtime edhe ate: moslejimi i pabarazive dhe mundesimi i shansave te njejta gjat punesimit. Ne te kunderten, ne te dy rastet, diskriminimi do te thoshte dallime, perjashtime ose mundesimi i perparsive bazuar ne perkatesine racore, kombetare ose te gjinise, ose te percaktimit politik dhe te pozites se origjines sociale, qe kane per qellim t`i eliminojne ose neutralizojne mundesite e njejta per personat gjat punesimit.

66

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2. Punesimi, si segment i dyte ne permbajtjen e te drejtave te njeriut ne pergjithesi, dhe posaaqerisht te te drejtave te puntorit, paraqet nje nga interesat kye ne rregullimin e pozites te puntoreve, qe eshte me rendesi sikurse per individet, perkatesisht ne planin individual, poashtu edhe ne nivelin e tere shtetit, kurse menyrat ne te cilet u qasen zgjidhjes se tij, nuk jane pa rendesi edhe ne planin nderkombetar. Per individe, punesimi paraqet kusht per te gjitha te drejtat dhe perparsite e tjera ne fushen e punes: per shtetin kjo paraqet element esencial per zhvillim dhe sigurimin e qetesise sociale ne vendin dhe se fundi, ne planin nderkombetar punesimi paraqet mundesi per levizje te lire te puntoreve edhe jashte suazave te shtetit te vet. Punesimi, si problem, me rendesine e vet te ketill te shumefishte, manifestohet ndryshem ne periudha dhe regjione te ndryshme. Ende jane te pranishme kujtimet ne krizen e rende ekonomike ne vitet e 30 te shekullit te kaluar, pasojat e te ciles ishin edhe kriza te medha politike, madje edhe lufte boterore. Sa u takon vendeve te zhvilluara industriale, deri vone konsideroheshte se ata jane te "paprekshme" per problemin e punesimit dhe se ne kushte te ekspanzionit te tyre ne zhvillimin ekonomik dhe industrial, papunesia eshte dika kahmoti e tejkaluar dhe e rezervuar vetem per vendet e pazhvilluara, ose per ato ne zhvillim. Mirepo, veshtersite ekonomike me te cilat, nga fundi i viteve te 70 te shekullit te kaluar, fillojne te ballafaqohen te gjitha vendet, nuk i la anesh as vendet e zhvilluara, posaqerisht ato te Evropes Perendimore. Papunesia sot ne bote u be problem i cili i kanoset jo vetem qetesise sociale ne secilin shtet ve e ve, por edhe paqes ne pergjithesi ne planin nderkombetar. Prandaj, ne te gjitha dokumentat nderkombetare qe jane ne lidhje me kete problem, jane nenvizuar perpjekjet dhe aktivitetet qe sot te gjitha vendet ne bote duhet t`i marrin qe te ballafaqohen sa me sukseseshem me kete problem. Ne Republiken e Maqedonise, problemi i punesimit, perkatesisht i papunesise, eshte poashtu pikesynim i interesit te posaqem dhe i gjetjes te menyrave me perkatese ai te tejkalohet. Ne lidhje me kete flasin edhe reformat e shumta qe po behen ne sistemin e gjithmbarshem shoqeroro-politik te vendit, te cilat ne te shumten e rasteve si qellim te fundit e kane zgjidhjen e problemit te punesimit, qe permes te drejtes per pune eshte e permbajtur jo vetem ne Ligjin per marredhenie pune, por edhe ne Kushtetuten e Maqedonise, si nje nga te drejtat themelore te njeriut. 3. Kushtet per pune, jane ai element i te drejtave te njeriut ne pergjithesi, i cili nderhyne ne sferen e marredhenieve te punes dhe ne poziten e puntoreve gjate punes. Ata kane nje pikesynim shume te gjere dhe me ata jane perfshire pothuajse te gjitha eshtjet te kesaj fushe: kohezgjatja e punes, pushimet gjate dites se punes, midis dy diteve te punes, javore dhe pushimet vjetore, si dhe mungesat. Kohezgjatja e punes, perkatesisht zgjatja e dites se punes, eshte nje nga eshtjet themelore ne kompleksin e eshtjeve per te drejtat e puntorit. Percaktimi i saj, perkatesisht perkufizimi, ishte pjese perberese e kerkesave te puntoreve per rregullimin e pozites se tyre gjate tere nje shekulli, kurse caktimi i orarit tete-oresh te punes, nje nga fitoret me te medha te levizjes puntore ne bote. Levizjet e

67

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

organizuara puntore ne vendet evropiane ne fillimin e shekullit te 19, ne te cilat ne pragun e industrializimit, orari i punes ishte 14, madje edhe 16 ore gjat nje dite, sollen deri te fillimi i nje procesi shume te rendesishem, ai i zvogelimit te orarit punues ditor. Ne histori eshte e njohur kerkesa per organizimin e dites punuese te te "tre tetesheve" qe nenkuptonte tete ore pune, tete ore zbavitje dhe po aq per pushim gjate nje dite, e proklamuar ne France ne vitin 1840, qe ishte midis kerkesave te para qe i paraqiten puntoret ne nje nga festimet me masovike te Nje majit. Perkufizimii i kohes se punes, ne te gjitha dokumentat nderkombetare dhe te Organizates nderkombetare te punes, eshte caktuar ne 40 ore gjate nje jave punuese, kurse ne dokumentat e Keshillit te Evropes kjo eshte caktuar si parim, me rast parashihet obligimi i paleve kontraktuese te caktojne nje kohezgjate te kuptueshme te orarit te punes gjate nje dite dhe nje jave, qe nuk do te reflektohet negativisht mbi produktivitetin e punes. Pikerisht kjo eshte baza sot ne vendet e Evropes perendimore orari i punes te jete edhe ne ate te percaktuar si maksimum me konventat e Organizates nderkombetare te punes. Me Ligjin per marredhenie pune i Republikes se Maqedonise orari i punes eshte perkufizuar ne 40 ore gjate nje jave punuese, me ka mbrojta e puntoreve eshte ruajtur ne suazat e dispozitave te konventave nderkombetare (neni 30). Pushimet ne pergjithesi, e ne kete kontekst edhe pushimet gjate dites punuese, midis dy diteve punuese, gjate javes punuese, si dhe pushimet vjetore, potencohen si nje nga parimet themelore te marredhenieve te punes. E drejta e pushimeve ne nje menyre te pergjithshme eshte percaktuar edhe ne Deklaraten e pergjithshme te Organizates se Kombeve te Bashkuara per te drejtat e njeriut, ne te cilen theksohet se kete te drejte e gezojne te gjithe personat e punesuar. Kjo e drejte eshte pikesynim edhe i rregullimit ne suazat e aktiviteteve te Organizates nderkombetare te punes, per ka jane sjellur edhe me shume konventa. Dispozita me konkrete per te drejten e pushimit permban edhe Karta sociale evropiane, kurse kjo eshtje me shume here eshte shtruar edhe ne rend dite te meshume konferencave te Bashkimit evropian. Institucioni i te drejtes te pushimit eshte i dates me te re dhe paraqet nje nga arritjet me te reja ne permiresimin e kushteve per punen e puntorit, si dhe ne pergjithjesi per mbrojtjen e tij gjat punes. Zaten, per dallim nga e drejta e orarit te perkufizuar te punes, depertimi i te drejtes te pushimit ne legjislacionet kombetare te punes u zhvillua shume me ngadal dhe me vone, keshtu qe sipas disa te dhenave te Byrose nderkombetare te punes, ne vitin 1934 vetem 12 vende kane munde te lavdrohen me miratimin e disa normave te caktuara qe e kane rregulluar kete te drejte. Motivi themelor gjat percaktimit te te drejtes te pushimit eshte mundesimi i pertrirjes te aftesive psiko-fizike dhe punuese te puntorit. E drejta e pushimit ditor, midis dy diteve, javor dhe vjetor, eshte e drejte qe eshte e garantuar me Kushtetuten e Republikes se Maqedonise, qe qartazi flet per raportin e tij ndaj kesaj te drejte, para se gjithash, si ndaj nje nga te drejtat e njeriut. Nenvizimet e te drejtes se pushimit si e drejt e puntoreve ne marredhenie pune, i percakton dhe

68

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

rregullon Ligji per marredhenie pune, me ka theksohen parametrat e tij te njeres nga te drejtat themelore te marredhenieve te punes (neni 40 e tj.) 4. E drejta e shperblimit te puntorit, perkatesisht rrogat (pagat), jane nje nga elementet themelore te marredhenieve te punes dhe posaqerisht te kushteve per pune, e njeherit edhe nje nga eshtjet kye ne jeten e gjithmbarshme ekonomike dhe sociale te secilit vend. Kjo eshte nje nga te drejtat themelore nga marredheniet e punes, qe ne permbajtjen e vet e reflekton edhe karakterin e te drejtes themelore te njeriut, sepse permes pagimit te puntorit per punen e kryer, mundesohet edhe sigurimi i sigurise materiale dhe te ekzistences se tij, si dhe te familjes se tij. Prandaj, eshte krejtesisht e kuptueshme qe pagave, perkatesisht politikes se shperblimit ne pergjithesi gjithmon i eshte kushtuar dhe i kushtohet vemendje e madhe nga ana e puntoreve, punedhenesve, si dhe nga ana e qeverive te vendeve, sepse secila nga keto pale ka motiv te vetin te posaqem rreth eshtjes se rrogave qe te kete sa me pak probleme. Si e ketill, eshtja e rrogave nuk mundej te mbetet vetem eshtje e te drejtave kombetare dhe te legjislacioneve, por rregullimi dhe mbrojtja e tyre u be qellim i mbare bashkesise nderkombetare, qe shifet ne rregullimin e tij nga ana e Organizates nderkombetare te punes, Bashkimit Evropian, Keshillit te Evropes... E gjithe kjo flet ne favor te rregullimit te te drejtes se rroges si kategori kushtetutare, ne kete kontekst kjo eshte percaktuar me Kushtetuten e Republikes se Maqedonise. Dimensionin e te drejtes konkrete nga marredheniet e punes e percakton Ligji per marredhenie pune, me dispozitat e te cilit parashikohet se secilit puntor i takon e drejta e rroges si shperblim per punen qe e kryen, ne krahasim me punen e kryer dhe kontributin e tij ne krijimin e fitimit (neni 69). 5. Mbrojtja e puntoreve gjat punes, te jetes dhe shendetit te tyre, si dhe ne pergjithesi te sigurise se tyre, eshte nje nga eshtjet shume te rendesishme, rregullimi dhe zbatimi ligjor i te cilit eshte nga interesi i posaqem sikurse per puntoret, poashtu edhe per shoqerine ne teresi. Interesi per kete eshtje ishte shume i madh edhe ne kushte kur zhvillimi i industrise ishte ne nivelin e vet fillestar, e ky interes merre gjithnje e me shume ne intenzitetin e vet ne periudhen e zhvillimit bashkekohor te industrise dhe ekonomise, si dhe ne periudhen e automatizimit gjithnje e me te madhe te procesit prodhues, qe njeherit e rrite edhe rrezikun nga lendime te puntorit gjat punes. Kujdesi per mbrojtje gjat punes eshte me rendesi per vet puntoret, sepse me avancimin e kesaj mbrojtje mundesohet permiresimi i kushteve te punes, e me kete edhe te sigurise gjat punes. Nga ana tjeter, kujdesi per mbrojtje gjat punes dhe avancimi i tij ka efekte te veta ekonomike, sepse kjo ka ndikese mbi zhvillimin e drejteperdrejt te procesit prodhues. Mbrojtja gjat punes eshte nje nga eliminatoret themelor te demit materijal qe i percjell lendimet dhe fatkeqesite gjat punes. Mbrojtja gjat punes eshte eshtje qe eshte e pranishme njelloj gjat rregullimit te pozites se puntoreve sikurse ne kuadrin e legjislacioneve te punes te shteteve kombetare, poashtu edhe ne aktet qe kete problematike e rregullojne ne

69

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

planin nderkombetar, e ketu ne radhe te pare do ta permendim Organizaten nderkombetare te punes. Ne Republiken e Maqedonise, e drejta e mbrojtjes gjat punes eshte e drejt qe eshte e garantuar me Kushtetuten e saj, kurse rregullimin e vet konkret si e drejt nga marredheniet e punes e ka ne Ligjin per marredhenie pune (neni 55). 6. Mbrojtje e posaqme te kategorive te caktuara te puntoreve - grate, femijte, puntoret e moshuar, invalidet, dhe migrantet, poashtu eshte nje nga eshtjet qe si segment i te drejtave te pergjithshme te njeriut dhe si e drejt e posaqme nga marredheniet e punes, gjithmon ka shkaktuar interes te posaqem te bashkesise nderkombetare, dhe te secilit shtet ve e ve. Interesi i posaqem per poziten dhe mbrojtjen e ketyre personave, nuk do te thot se ato nuk jane te perfshire me instrumentat ekzistuese nderkombetare dhe legjislacionet kombetare per mbrojtje te pergjithshme te puntoreve ne pergjithesi, por ai eshte rezultat i kujdesit te posaqem per sigurine dhe mbrojtjen gjat punes te grave, femijve, invalideve dhe puntoreve te moshuar, si dhe te migranteve, te cilet gjat zhvillimit te legjislacionit punues ishin rezultat i keqeperdorimeve te renda. Interesi i ketill i posaqem per punen dhe mbrojtjen e ketyre personave, eshte rezultat edhe i disa rrethanave dhe faktoreve te posaqem, te cilet punen e ketyre personave e determinojne si te posaqme, si per shembull te konstitucionit psiko-fizik dhe biologjik te gruas, posaqerisht ne periudhen e mamise, te konstitucionit ende te dobet psiko-fizik te femijve, te aftesive te zvogeluara punuese dhe shendetesore te invalideve, si dhe te kushteve specifike per pune te puntoreve te huaj, large vendit ame dhe jo rral edhe nga te afermit e vet. Mundesimi i ketyre kategorive personash te jene posaqerisht te mbrojtur, si dhe rregullat per kete, nuk jane produkt i botes sone bashkekohore. As ideja per mbrojtje te posaqme te ketyre personave nuk eshte aq e re. Ndoshta problemi do te jete me i qarte, nese theksohet se mbrojtja e puntoreve ne suaza me te gjera, si sistem, ka filluar te paraqitet pikerishte permes mbrojtjes se kategorive te caktuara personash permes ndalimit te punesimit te tyre ne pune te caktuara, qe demshem ndikojne ne jeten e tyre, shendetin dhe zhvillimin psiko-fizik, permes perkufizimit te orarit te punes te ketyre personave, nen limitin e caktuar per puntoret e tjere, permes rritjes se limitit te moshes per punesim, rritjen e kohezgjatjes te pushimit vjetor etj. Keto ishin edhe postulatet themelore gjat percaktimit te te drejtes se posaqme gjat punes se grave, te rinjeve dhe puntoreve invalide ne Ligjin per marredhenie pune te Republikes se Maqedonise (neni 4). Per ekzistimin e mbrojtjes se posaqme gjat punes, ne pyetje eshte ose puna nga karakteri i posaqem qe me vehte terheq masa te reja dhe te posaqme mbrojtese, te ndryshme nga ato qe jane parashikuar me mbrojtjen e pergjithshme te puntoreve, ose eshte ne pyetje mbrojtja e kategorive te caktuara personash, e cila nuk mund te sigurohet me masat per mbrojtjen e pergjithshme gjat punes, por eshte e domosdoshme te kryhet plotesimi ose modifikimi i tyre.

70

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prezentimi i te drejtave themelore te puntoreve, qe bazen e vet e kane ne marredheniet e punes, behet me qellim te theksohet pandashmerija e ketyre te drejtave nga kompleksi i te drejtave te njeriut ne pergjithesi, sepse edhe personat qe i shfrytezojne keto te drejta, para se gjithash, si pjestar te qenies njerezore ne pergjithesi, i shfrytezojne te drejtat themelore te njeriut, e pastaj si puntore, ata i shfrytezojne te drejtat e tjera qe jane te percaktuara me statusin e puntorit dhe punen te cilen ai e kryen ne momentin e caktuar, e qe jane vetem nje nga hallkat e te drejtave te gjithmbarshme te njeriut.

71

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1.4. Suzana Saliu Zamenik na Narodniot pravobranitel na Republika Makedonija PRAVATA NA ^OVEKOT KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST ^ovekoviot dignitet vo temelite na sekoe op{testvo Na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi ne treba da se gleda kako na "nova ideologija" tuku kako na demokratski vrednosti i osnovi vrz koi se gradat mirot, stabilnosta i blagosostojbata na sekoe op{testvo. Za ~ovekovite slobodi i prava za vreme na nivniot razvoj i unapreduvawe se dadeni razni definicii, no edna definicija ostanuva postojano: ^ovekovite slobodi i prava se dignitet (dostoinstvo) na ~ovekot, nerazdeliv del na negovoto bitie i li~nost. ^ovekovite slobodi i prava ne se proizvod na nitu eden politi~ki ili ideolo{ki sistem, tuku ednostavno izviraat od vnatre{nosta na ~ove~koto bitie, od negoviot dignitet. ^ovekovite slobodi i prava se po~ituvawe sprema ~ovekot. Kako takvi mu pripa|aat na sekoj ~ovek, bez ogled na negovata nacionalna, verska, rasna, polova, socijalna i partiska pripadnost. Ovaa definicija ja ima dadeno eden poznat crne~ki deec za ~ove~ki prava i slobodi, koj diskriminacijata ja po~uvstvuval u{te vo maj~iniot stomak koga policijata ja izma~uvala negovata majka. No, {to e ~ove~koto dostoinstvo vo edno op{testvo koga brojot na nevrabotenite e pogolem od brojot na onie {to rabotat, koga sekoj den se zgolemuva brojot na socijalni slu~ai, brojot na bezdomnici, koga ~ovekot lo{o se tretira na najmizeren na~in. Ako na ovaa jadna sostojba se dodade i faktot deka op{testvoto {totuku izleguva od eden vooru`en vnatre{en konflikt, toga{ e mnogu jasno za kakvo nivo na ~ovekovi slobodi i prava stanuva zbor. Vo ovie uslovi mnogu e te{ko da se de{ifrira ~ove~koto dostoinstvo. Tokmu zatoa vo humaniot svet, so pravo, se pojavuva zagri`enosta vo vrska so iznao|awe na pati{ta i na~ini koi }e pomognat za nadminuvawe i onevozmo`uvawe na edna vakva sostojba. Istoriskata politi~ko-pravna tradicija na tretiraweto i definiraweto na ~ovekovite slobodi i prava e mnogu dolga. Do denes postojat okolu 500 pravni dokumenti koi go normiraat problemot na ~ovekovite slobodi i prava, no mo`at da se izdvojat samo nekolku koi

72

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

bele`at istoriski presvrtnici vo unapreduvaweto na ~ovekovite slobodi i prava. Me|u osnovnite konvencii koi proizleguvaat od naporite na me|unarodnata zaednica, od najvisokite ~ove~ki li~nosti e "Magna Carta libertatum" od 1215 godina, so koja Xon Paprona, kral na Anglija, napravi formulirawe na ~ovekovite prava i slobodi. Ovaa karta go sodr`e{e paktot me|u kralot Paprona i angliskata aristokratija. So nea se ograni~uvaa apsolutnite prava na kralot. Kralot be{e primoran i go dade zborot deka "Nitu eden sloboden ~ovek ne mo`e da se li{i od sloboda ili da bide uapsen, ne smee da mu se odzeme imotot, ne smee da se ocrni ili persekutira ili da is~ezne na koj bilo drug na~in. Nema da dozvolime ni{to protiv nego osven vrz osnova na zakonski sud vo soglasnost so zakonite vo zemjata". Vo ovoj pogled, tretiraweto na ~ovekovite slobodi i prava vo podocne`nite istoriski periodi postojano }e se orientira kon vistinsko priznavawe na negovoto dostoinstvo i negovite prirodni prava. Zatoa ima{e potreba tie da se kodificiraat na institucionalen na~in na najvisoki svetski nivoa i donesenite odluki da va`at kako visoki ~ove~ki vrednosti za site dr`avi i da se ostvaruvaat kaj site narodi. Kako posledica na vakvite dalekuvidni celi, na 10 dekemvri 1948 godina, Organizacijata na Obedinetite Nacii }e donese Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot. Vo vovedot na Deklaracijata se tretira priznavaweto na vnatre{niot dignitet na site pripadnici na ~ove~kiot rod {to gi sodr`i osnovite na slobodata, pravdata, ramnopravnosta i mirot vo svetot. Deklaracijata pretstavuva nesporedliv kapital vo definiraweto i za{titata na osnovnite prava na sekoj ~ovek i gra|anin kade i da e vo svetot. So ovaa Deklaracija me|unarodnata zaednica za prvpat ja proklamira svojata opredelba za za{tita na slobodite i pravata na site individui bez nikakva diskriminacija. Od samoto nejzino donesuvawe Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot }e stane najzna~ajna Deklaracija na Organizacijata na Obedinetite Nacii i nepresu{na inspiracija na nacionalnite i na me|unarodnite anga`irawa vo unapreduvaweto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava. Nejzinoto moralno, politi~ko i pravno vlijanie }e se po~uvstvuva vo celiot svet. Site spogodbi i rezolucii na Organizacijata na Obedinetite Nacii, kako i regionalnite konvencii za ~ovekovite prava i golem broj ustavi vo svetot se neposredno inspirirani od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot. Tretiraweto i unapreduvaweto na ~ovekovite slobodi i prava }e prodol`i so serija raznovidni dokumenti, sozdavaj}i razni sistemi. Nie }e se zadr`ime na tri sistemi na osnovnite me|unarodni dokumenti za ~ovekovite prava, koi na{ite gra|ani imaat potreba da gi znaat od pri~ina {to tie ja obvrzuvaat i Republika Makedonija, i kako takvi treba da bidat del od na{iot praven sistem.

73

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Me|unarodnite konvencii kako del na pravniot sistem - Dokumenti na Organizacijata na Obedinetite Nacii: Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot, Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, Me|unaroden pakt za gra|anskite i politi~kite prava, Konvencija za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enata, Konvencija protiv kaznuvawe i drugi mizerni, ne~ove~ki i poni`uva~ki kazni, Konvencija za pravata na decata i Vienska deklaracija so programa za akcija i dr. - Dokumenti na Sovetot na Evropa: Evropska konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i protokoli (dopolnuvawa), Ramkovna konvencija za za{tita na malcinstvata i dr. - Dokumenti na OBSE: Helsin{ki finalen dokument, Dokument na sredbata na kopenha{kata konferencija na ~ove~kata dimenzija, Pariska deklaracija za Nova Evropa i dr. Po~etokot na 90-ite godini na 20-ot vek }e odbele`i radikalna transformacija na ~ovekovite slobodi i prava vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa. Ovie zemji }e go napu{tat totalitarniot sistem, odnosno komunizmot, barem vo negovata tradicionalna forma. Nivnite streme`i }e bidat pluralnite demokratii i vladeewe na pravoto (pravna dr`ava), izgradeni vrz osnovnite vrednosti na slobodite i pravata na ~ovekot i na gra|aninot. I Republika Makedonija, kako ~lenka na Organizacijata na Obedinetite Nacii, ~lenka na Sovetot na Evropa i na OBSE, gi usvoila i ratifikuvala site gorespomnati dokumenti. Nejzinata nadvore{na politika e orientirana, barem deklarativno, {to pobrzo da stane ~lenka na Evropskata unija. Ovoj pat e usloven i zavisen, pred s, od toa vo kakov obem i vo kakvo svojstvo }e gi prifati, }e gi po~ituva i }e gi za{tituva slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so Evropskata konvencija za za{tita na osnovnite prava i slobodi, harmonizacija (usoglasuvawe) na doma{noto zakonodavstvo so zemjite-~lenki na Evropskata unija. Spored Ustavot na Republika Makedonija, osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot pretstavuvaat temelna vrednost na ustavniot sistem. Vo ovie slobodi i prava se i gra|anskite i politi~kite slobodi i prava, i ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava. Spored ~len 9 na Ustavot na Republika Makedonija, site gra|ani se ramnopravni pred Ustavot i zakonite. ^len 11 na Ustavot jasno naglasuva deka fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot e neprikosnoven. Se zabranuva sekoja forma na kaznuvawe i ne~ove~no i poni`uva~ko odnesuvawe. Spored ~len 12 na Ustavot, slobodata na

74

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

~ovekot e neprikosnovena. Nikoj ne mo`e da se li{i od sloboda, osven so sudska odluka i vo slu~ai predvideni so zakon. Povikanoto, zaprenoto ili li{enoto od sloboda lice treba vedna{ da se zapoznae so pri~inite na povikuvaweto, zapiraweto i li{uvaweto od sloboda i od nego ne smee da se zema nikakva prisilna izjava. Liceto vo policiska i sudska procedura ima pravo na advokat. Liceto li{eno od sloboda treba vedna{ ili najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvawe od sloboda da mu se predade na sudot, koj bez da odolgovlekuva }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda. Sli~ni odredbi sodr`i i Zakonot za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik na RM, broj 19/95) i Pravilnikot za vr{ewe na raboti na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (Slu`ben vesnik, broj 12/98). Se spomnuvaat tokmu ovie odredbi bidej}i se odnesuvaat neposredno na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Zna~i, ova se odredbi i standardi koi teoretski se liberalni sprema ~ovekovite slobodi i prava i kako takvi ne mo`e da im se dade nekoja zabele{ka. No, problemot se pojavuva za vreme na nivnoto prakti~no sproveduvawe. (Ova }e go obrabotime vo prodol`enie na ovoj trud). Bidej}i integriraweto vo evropskite procesi e usloveno, pred s, od po~ituvaweto na ~ovekovite slobodi i prava, toga{ se postavuva pra{aweto - koi se tie instrumenti i mehanizmi koi na naj-adekvaten na~in }e obezbedat nivna za{tita i realizacija. Bez somnenie deka najzna~aen instrument se sudovite koi spored Ustavot i Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, se nezavisni i samostojni. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite, kako i me|unarodnite konvencii. Spored ~len 6 na Konvencijata, sekoj ima pravo na pravedno sudewe i vo logi~en rok od strana na nezavisni i nepristrasni sudii. Ovaa Konvencija, kako i Ustavot na Republika Makedonija, se vodat od eden mnogu zna~aen princip poznat kako "prezumcija na nevinost" {to podrazbira deka sekoj obvinet za krivi~no delo ne e vinoven s dodeka negovata vina ne se potvrdi so pravosilna sudska odluka. Ova e eden princip koj do kraj se gri`i za za{tita na dostoinstvoto na gra|aninot. No, podatocite na samite sudovi i na raznite institucii za za{tita na ~ovekot i gra|aninot govorat za mnogu nedostatoci vo rabotite na sudovite i sudiite, za neopravdano odolgovlekuvawe na sudskite proceduri, za visok stepen na neefikasnost, kako i za te{ko ostvaruvawe na pravata na gra|anite pred sudovite. No, spored Evropskata konvencija, site onie gra|ani koi ne se zadovolni so odlukite na doma{nite sudovi ili, pak, ocenuvaat deka ovie sudovi im gi kr{at nivnite prava, mo`at da pobaraat za{tita od Evropskiot sud vo Strazbur. Ovoj fakt pretstavuva potreba - sudovite i sudiite vo Makedonija redovno da gi sledat rabotata i odredbite na ovoj Sud, odredbite na Sovetot na

75

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Evropa i na Komitetot na ministrite, ~lenovi na Sovetot, so cel ovie odredbi da gi primenuvaat vo svoeto rabotewe. Vo momentov nekolku gra|ani na Republika Makedonija baraat za{tita pred Evropskiot sud. Mnogu zna~ajna uloga za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi igraat i nevladinite organizacii, kako i me|unarodnite organizacii za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava. Narodniot pravobranitel gi {titi pravata na ~ovekot i na gra|aninot Eden drug demokratski instrument za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava vo Republika Makedonija i koj se osnova so preporaki na Sovetot na Evropa, e institucijata naroden pravobranitel (naroden advokat), koj e poznat vo svetot kako ombudsman. Ustavnata i zakonskata funkcija na ovaa funkcija e za{tita na gra|anskite slobodi i prava koi se kr{at od strana na dr`avnata administracija i drugi organi i organizacii koi vr{at javni nadle`nosti. Administracijata e ne{to kade {to gra|aninot ima rabota od ra|awe do smrt, no i po nea. Velime vaka, bidej}i so aktot na ra|awe se ra|a pravoto na ime, za izvod na ra|awe, za dr`avjanstvo itn. A velime do smrt, bidej}i i po nea nekoj treba da izvadi izvod na umreni i da se reguliraat naslednite odnosi. Ovaa institucija zna~i ima za zada~a da go za{titi gra|aninot od lo{a i nesovesna administracija. Narodniot pravobranitel se pojavuva kako medijator me|u gra|aninot i dr`avata. Se gri`i odnosot me|u ovie dva naj~uvstvitelni segmenta vo op{testvoto da bide posovr{en, polesen i podemokratski. Samo na vakov na~in }e se pridonese za zgolemuvawe na verbata na gra|anite kon organite na dr`avnata administracija. Narodniot pravobranitel raboti vo nasoka na usovr{uvawe na administracijata, taa eden den navistina da stane servis na gra|anite. Jasnoto definirawe deka narodniot pravobranitel go {titi gra|aninot e dovolna garancija deka ovaa institucija vo svoeto rabotewe se rakovodi od principot na ramnopravnost i nediskriminacija, bez ogled na pol, rasa, boja, nacionalna, jazi~na, verska, socijalna pripadnost, politi~ko ubeduvawe, materijalna i op{testvena sostojba na gra|aninot koj ima potreba od pomo{ od narodniot pravobranitel. Inaku, narodniot pravobranitel e osnova vo periodot koga op{testvoto minuva niz tranziciona faza, odnosno niz faza na golemi promeni, koi, sekako, reflektira i so gra|anska neramnopravnost . Vo faza koga so godini se natalo`il birokratski i superioren mentalitet sprema gra|aninot koj mestoto sekoga{ go ima od drugata strana na {alterot. Vo tekot na ~etirigodi{niot period otkako e osnovan, narodniot

76

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pravobranitel primil okolu 5 iljadi pretstavki, odnosno `albi od razni gra|ani na zemjata. @albite se odnesuvaat na razni oblasti, trgnuvaj}i od urbanisti~kata, socijalnata, pa s do policiskata. Vo najgolem broj slu~ai, narodniot pravobranitel konstatiral kr{ewe na slobodite i pravata na gra|aninot i vo vrska so ova interveniral na adekvaten na~in spored kompetenciite {to proizleguvaat od Zakonot za naroden pravobranitel (Slu`ben vesnik, broj 7/97). Narodniot pravobranitel konstatira kr{ewe na slobodite i pravata po edna celishodna rabota, otkako }e gi slu{ne i razgleda argumentite {to gi nudi gra|aninot od edna strana, i organot na administracijata od druga strana. Za onie pretstavki-`albi koi se najitni, narodniot pravobranitel izleguva i na samoto mesto na nastanot. Ova se praktikuva osobeno vo policiski stanici i zatvori. Spored Zakonot za narodniot pravobranitel, organite i organizaciite se obvrzani da sorabotuvaat so narodniot pravobranitel, i spored negovo barawe da mu gi ponudat site podatoci i informacii bez ogled na stepenot na tajnost na tie podatoci. Nesorabotkata so narodniot pravobranitel zna~i popre~uvawe na negovata rabota. Za razlika od sudovite i organite na administracijata, narodniot pravobranitel ne donesuva meritorni odluki, tuku negovite odluki i intervencii se neformalni, prepora~livi, sovetodavni i za nivnoto nepo~ituvawe ne se predviduvaat nikakvi sankcii. Kako takvi im se ostavaat na sovesta i ~uvstvoto na organite i funkcionerite koi se odgovorni za slobodite i pravata na gra|anite. Zna~i, po~ituvaweto na odlukite na Narodniot pravobranitel e ednakvo so gotovnosta i ~uvstvoto na dr`avata za po~ituvawe na nejzinite gra|ani. Edinstven instrument na pritisok za po~ituvawe na odlukite na narodniot pravobranitel se mediumite i ovoj na~in na rabotewe dava s pove}e rezultati. Na ovoj na~in se postignuva da se "ocrni" imeto na organot i na funkcionerot, koj ne ja otstranil nepravdata {to mu e napravena na gra|aninot i toa barem malku ja naru{uva nivnata sovest. Kon rabotata na narodniot pravobranitel i kon drugite institucii za slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, dr`avata i nejzinite vladi ne treba da se odnesuvaat kako kon "opozicija" tuku kako kon prijatel od koj polza imaat i gra|anite, bidej}i polesno gi ostvaruvaat svoite prava, no i samite dr`avni organi, bidej}i im se pomaga da gi otstranat birokratskite nedostatoci i odnesuvawa. Iskustvoto na narodniot pravobranitel govori deka slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot najmnogu se gazat od strana na policijata, odnosno vo policiska procedura. Policija vo tekot na svojata rabota, vo golem broj slu~ai vrz gra|anite vr{ela psihi~ko i fizi~ko

77

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

nasilstvo, i so toj na~in na odnesuvawe ne samo {to ne se pridr`uva do t.n me|unarodni standardi, pa i do Konvencijata protiv lo{o odnesuvawe i drugi ne~ove~ki, poni`uva~ki i mizerni kazni, tuku, taa ne se pridr`uva nitu do doma{nite pravila i odredbi, koi ja ureduvaat rabotata na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Za vakvite prekr{uvawa, gra|anite, instituciite za ~ovekovite slobodi i prava, no i samiot naroden pravobranitel imaat te{kotii da iniciraat nekoja procedura za odgovornosta na policiskite slu`benici, bidej}i e te{ko da se identifikuvaat od pri~ina {to za vreme na ovie proceduri, ili na gra|anite im se zatvoraat o~ite so stavawe crna vre}a na glavata, za da ne se znae vo koja policiska stanica se nao|a ili, pak, slu`benicite, ili policajcite se maskirani. Policijata, isto taka, vo golem broj slu~ai go prekr{ila i principot na "prezumcija na nevinost" poradi faktot {to taa so denovi vo policija gi dr`i gra|anite, pritoa odnesuvaj}i se lo{o kon niv, a {to zboruva za apriori i arbitrarno kaznuvawe na ovie gra|ani. Ova e edna zagri`uva~ka pojava, bidej}i se doveduvame vo pozicija koga "policijata deli pravdina", a {to e mnogu opasna pojava za demokratskite procesi vo edna zemja. Zagri`en od vakvite odnesuvawa na policijata kon gra|anite, narodniot pravobranitel pobaral uve`buvawe, odnosno edukacija na policiskite slu`benici, koi za vreme na izvr{uvaweto na svoite raboti, pred s, }e gi po~ituvaat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo soglasnost so evropskite standardi i doma{nite odredbi. Narodniot pravobranitel vo tekot na sekojdnevnata rabota konstatiral krajno politizirawe na osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, kako {to e pravoto za registracija na dete, pravoto na dr`avjanstvo, pravoto na ven~avka itn. Kakvo zna~ewe ima ulogata i funkcijata na narodniot pravobranitel vo za{titata na slobodite i na pravata na ~ovekot i gra|aninot vo edna dr`ava, potvrduva i Ohridskata ramkovna spogodba, koja so posredstvo na me|unarodnata zaednica se rodi kako rezultat na eden politi~ki kompromis {to se postigna me|u dvata najgolemi etnikumi vo Republika Makedonija - makedonskiot i albanskiot, koi vo tekot na izminatata godina se sudrija i so vooru`en konflikt. Po vakvite konflikti bi bilo irealno da se govori za po~ituvawe na ~ovekovite slobodi i prava, bidej}i voenite dejstvija bez ogled od koja strana doa|aat, pred s, gi suspendiraat i gi zagrozuvaat osnovnite ~ovekovi prava, kako {to e pravoto na `ivot, za li~na bezbednost, za slobodno dvi`ewe, pravoto na sopstvenost i dr. So ovaa spogodba se pro{iruvaat kompetenciite na narodniot pravobranitel i vo pravec na za{tita na pravata na razli~ni zaednici koi `iveat vo Republika

78

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Makedonija. Narodniot pravobranitel vo idnina posebno }e se gri`i za principot na nediskriminacija na gra|anite i za proporcionalno opfa}awe na pretstavnicite na zaednicite vo dr`avnite institucii. Priznavawe na ~ovekovite prava zna~i tolerancija Po pretstavuvaweto na gorespomnatite konvencii i odredbi, koi postojano gi imaat predvid dostoinstvoto i li~nosta na ~ovekot, neza{titenata individua, samo po sebe se postavuva pra{aweto - kolku gra|anite se zapoznaeni i se povikuvaat na ovie odredbi. Od taa pri~ina, eden od glavnite streme`i na me|unarodnite organi i na instituciite za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi se odnesuva na edukacija za ~ovekovite prava. Ova podrazbira deka me|unarodnite konvencii za ~ovekovite slobodi i prava, posebno Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekot i negovite osnovni slobodi, treba da stane sostaven del na li~nosta na sekoe dete, na sekoj adolescent, mladinec, i da se povikuvaat na niv na site nivoa i vo site formi. Zna~i, site individui treba {to e mo`no pobrzo da se zapoznaat so pravata na ~ovekot, kako i so ralizacija na odgovornostite. Bidej}i, sekoe pravo podrazbira i obvrski sprema op{testvoto kade {to `iveeme. Zapoznavaweto so pravata na ~ovekot podrazbira i prifa}awe na razlikite, kako i zapoznavawe so osnovnite sli~nosti me|u lu|eto, razvojot na sposobnostite za komunicirawe, kako i za re{avawe na konfliktite. Zna~i, sekoj poedinec treba da bide odgovoren za izborot na negovite dejstvija i negovite dejstvija treba da slu`at za povrzuvawe so drugite, a ne za izolacija ili omraza ili ugnetuvawe na drugiot. Zapoznavaweto i pronao|aweto na drugite e delo na dobrite odnosi. Zna~i, kvalitetot i efikasnosta na edukativnite sistemi treba da bidat takvi {to treba da im ponudat na mladite sposobnost, motivacija i znaewa za koi tie imaat potreba, so cel da nau~at da `iveat vo eden me|uzavisen svet {to se karakterizira so kulturni razli~nosti i brzi socijalni promeni. Edukacija za ~ovekovite prava e potrebna od nekolku pri~ini. Kako prvo, za formirawe na gra|anite kako aktivni lu|e i odgovorni za razvivaweto na op{testvenite tekovi, kako i za za~uvuvawe na demokratskite vrednosti od opasnite faktori kako {to se omraza i netolerancija. Dokolku gra|anite ne se podgotveni i sposobni da za{titat edno tolerantno op{testvo od napadite na netolerancijata i netoleranti li~nosti, toga{ proizleguva deka tolerantot }e se uni{ti, a so nego i tolerancijata. Za priznavaweto i afirmacijata na ~ovekovite prava treba da rabotat site prijateli na ~ovekovite slobodi i prava, vo prv red instituciite za ~ovekovi slobodi i prava, potoa sekoj poedinec, sekoj organ i sekoja dr`ava i vlada.

79

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Iskustvoto na narodniot pravobranitel govori deka gra|anite na Makedonija mnogu malku se zapoznaeni so pravata na ~ovekot, a posebno so me|unarodnite konvencii i mnogu malku se povikuvaat na niv. Ova neznaewe e povrzano so nepodgotvenosta na dr`avnite institucii za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava. Edno op{testvo koe ne gi po~ituva ~ovekovite prava, nema interes istite da gi afirmira. Treba da se naglasi u{te edna{ deka Republika Makedonija e usvojuva~ i ratifikuva~ na site me|unarodni konvencii, i vo toj kontekst na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, i site tie se del od pravniot sistem, no nivnoto prakti~no ostvaruvawe e mnogu bavno i so te{kotii. Zna~i, Republika Makedonija nema problem so usvojuvawe na standardite za ~ovekovi prava, nitu so usvojuvawe na ustavnite i zakonski izmeni, glavniot problem e vo toa {to tie ne se po~ituvaat. Inaku, ovoj problem e naglasen i vo drugite biv{i komunisti~ki zemji ~ij "administrativen aparat" ima te{kotii da se transformira. Na po~ituvaweto na ~ovekovite slobodi i prava ne treba da prio|ame kako kon nekoja "nova ideologija" tuku kako kon vrednosti na demokratijata i kako fundamenti vrz koi se gradat mirot, stabilnosta i blagosostojbata na sekoe op{testvo.

80

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Suzana Saliu Zvendse e Avokatit t popullit t Republiks s Maqedonis T DREJTAT E NJERIUT SI VLER E DEMOKRACIS

Dinjiteti i njeriut n themelet e do shoqrie Respektimit t lirive dhe t drejtave t njeriut nuk duhet tu qasemi si nj ,,ideologjie t re,, por si vlera demokratike dhe themele mbi t cilat ndrtohet paqa, stabiliteti dhe mirqenja e do shoqrie. Pr lirit dhe t drejtat e njeriut gjat zhvillimit dhe prparimit t tyre jan dhn definicione t ndryshme, por nj definicion mbetet i prhershm: Lirit dhe t drejtat e njeriut jan dinjiteti i njeriut, , jan pjes t pandashme t qenies dhe t personalitetit t tij. Lirit dhe t drejtat e njeriut nuk jan pjell e asnj sistemi politik ose ideologjik, por thjesht burojn nga brendia e qenies njerzore, nga dinjiteti i tij. Lirit dhe t drejtat e njeriut jan respekti ndaj njeriut. Si t tilla i takojn do njeriu pa marr parasysh prkatsin e tij nacionale, fetare, racore, gjinore, sociale, partiake etj. Mbase kt definicion e ka dhn edhe nj veprimtar i njohur zezak pr lirit dhe t drejtat e njeriut, i cili keqtrajtimin dhe diskriminimin e kishte ndjer q n barkun e nns kur policia i kishte keqtrajtuar nnn. Por sht dinjiteti i njeriut n nj shoqri kur numri i t papunve sht m i madh se i atyre q punojn, kur do dit shtohet numri i rasteve sociale, numri i t pastrehve, kur njeriu keqtrajtohet n mnyrn m mizore. Ksaj gjendjeje mjeruese nse i shtohet edhe fakti se shoqria sapo ka nisur t kndellet nga nj konflikt i brendshm i armatosur sht shum e qart se pr far niveli t t drejtave dhe lirive t njeriut bhet fjal. N kto kushte sht vshtir t deshifrosh dinjitetin e njeriut. Mu pr kt n botn humane, me t drejt, paraqitet shqetsimi i gjetjes s rrugve dhe mnyrave, t cilat do ta ndihmonin tejkalimin dhe parandalimin e nj gjendjeje t ktill. Tradita historike politike - juridike e trajtimit dhe definimit t lirive dhe t drejtave t njeriut sht shum e gjat. Deri m sot ekzistojn rreth 500 dokumente juridike q normojn problemin e lirive dhe t drejtave t njeriut, por mund t veohen vetm disa sosh q shnojn kthesa historike n prparimin e lirive dhe t drejtave t njeriut. Ndr konventat themelore q dalin nga prpjekjet e bashksis ndrkombtare, nga personalitetet m t larta njerzore sht "Magna Carta

81

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

libertatum" e vitit 1215, me t cilin Gjon Paprona, mbret i Anglis, bri nj formulim t t drejtave dhe t lirive t njeriut. Kjo kart prmbante paktin midis mbretit Paprona dhe aristokratve anglez. Me t prkufizoheshin t drejtat absolute t mbretit. Mbreti detyrohej dhe jepte fjaln se "Asnj njeri i lir nuk mund t arrestohet ose t burgoset, nuk guxon ti merret prona, nuk guxon t njolloset ose persekutohet apo t zhduket n far do mnyre tjetr. Nuk do t lejojm kundr tij asgj prve n baz t gjyqit ligjor n prputhje me ligjet e vendit". N kt aspekt trajtimi i t drejtave dhe t lirive t njeriut n periudhat e mvonshme historike gjithnj do t orientohet kah njohja e mirfillt e dinjitetit t tij dhe e t drejtave t tij natyrore. Ndaj u ndie nevoja q ato t kodifikohen n mnyr institucionale n nivelet m t larta botrore dhe vendimet e marra t vlejn si vlera t larta njerzore nga t gjitha shtetet dhe t zbatohen te t gjith popujt. Si rrjedhoj e synimeve t ktilla largpamse m 10 dhjetor t vitit 1948 Organizata e Kombeve t Bashkuara do t sjell Deklaratn Universale pr t Drejtat e Njeriut. N hyrje t Deklarats trajtohet njohja e dinjitetit t brendshm t t gjith pjestarve t familjes njerzore q prbn themelet e liris, drejtsis, barazis dhe t paqs n bot. Deklarata paraqet nj kapital t pakrahasuar n definimin dhe mbrojtjen e t drejtave themelore t do njeriu dhe qytetari kudo n bot. Me kt Deklarat bashksia ndrkombtare pr her t par proklamoi prcaktimin e saj pr mbrojtjen e lirive dhe t drejtave t t gjith individve pa kurrfar diskriminimi. Q nga sjellja e saj Deklarata Universale pr t Drejtat e Njeriut do t mbetet Deklarata m e rndsishme e OKB-s dhe inspirim i pashtershm i angazhimeve kombtare dhe ndrkombtare, n prparimin dhe mbrojtjen e lirive dhe t drejtave t njeriut. Ndikimi i saj moral, politik dhe juridik do t vrehet n tr botn. T gjitha marrveshjet dhe rezolutat e OKB-s si dhe konventat rajonale pr t drejtat e njeriut dhe shum kushtetuta t bots jan t inspiruara drejtprdrejt nga Deklarata Universale e t Drejtave t Njeriut. Trajtimi dhe prparimi i lirive dhe t drejtave t njeriut do t vazhdoj me nj varg dokumentesh t larmishme duke krijuar sisteme t ndryshme. Ne do t prqndrohemi n tre sisteme t dokumenteve themelore ndrkombtare pr t drejtat e njeriut, t cilat qytetart tan kan nevoj ti njohin nga shkaku se ato e obligojn edhe Republikn e Maqedonis dhe si t tilla duhet t jen pjes e sistemit ton juridik.

Konventat ndrkombtare si pjes e sistemit juridik Dokumentet e OKB-s: Deklarata Universale e t drejtave t njeriut, Pakti Ndrkombtar pr t drejtat ekonomike, sociale dhe kulturore, Pakti ndrkombtar pr t drejtat qytetare dhe politike, Konventa pr eliminimin e t gjitha formave t diskriminimit racor, Konventa pr eliminimin e t gjitha formave t diskriminimit t femrs, Konventa kundr keqtrajtimit dhe dnimeve t

82

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tjera mizore, jonjerzore dhe poshtruese , Konventa pr t drejtat e fmijve dhe Deklarata e Viens me Programin pr aksion etj. Dokumentet e Kshillit t Evrops: Konventa Evropiane pr mbrojtjen e t drejtave t njeriut dhe lirit themelore dhe Protokolet (plotsimet), Konventa korniz pr mbrojtjen e pakicave etj. Dokumentet e OSBE-s: Dokumentet finale t Helsinkut, Dokumenti i takimit t Konferencs s Dimensionit Njerzor n Kopenhag, Deklarata e Parisit pr Evrop t Re etj. Fillimi i viteve 90 t shekullit XX do t shnoj nj transformim radikal t lirive dhe t drejtave t njeriut n shtetet e Evrops Qendrore dhe Lindore. Kto shtete do t braktisin sistemin totalitar, respektivisht komunizmin, t paktn n formn e tij tradicionale. Synimet e tyre do t jen demokracit plurale dhe sundimi i t drejts (shteti juridik), t ndrtuara mbi vlerat themelore t lirive dhe t drejtave t njeriut dhe qytetarit. Edhe Republika e Maqedonis, si antare e OKB -s, antare e Kshillit t Evrops dhe e OSBE-s ka miratuar dhe ratifikuar t gjitha dokumentet e lartprmendura. Politika e jashtme e saj sht e orientuar, s paku, deklarativisht q sa m shpejt t bhet antare e Unionit Evropian. Kjo rrug sht e kushtzuar dhe e varur parasegjithash se n far mase dhe n far cilsie do ti pranoj, do ti respektoj dhe do ti mbroj lirit dhe t drejtat e njeriut dhe t qytetarit t garantuara me Konventn Evropiane pr mbrojtjen e t drejtave dhe t lirive themelore, harmonizimi i legjislaturs vendase me vendet antare t Unionit Evropian. Sipas Kushtetuts s Republiks s Maqedonis lirit dhe t drejtat themelore t njeriut dhe qytetarit paraqesin vler themelore t sistemit kushtetues. N kto liri dhe t drejta bjn pjes Lirit dhe t drejtat qytetare dhe politike dhe t drejtat ekonomike, sociale dhe kulturore. Sipas nenit 9 t Kushtetuts s Republiks s Maqedonis t gjith qytetart jan t barabart para Kushtetuts dhe ligjit. Neni 11 i Kushtetuts thekson qart se integriteti fizik dhe moral i njeriut sht i patjetrsueshm, Ndalohet do form e keqtrajtimit e dnimit dhe e sjelljes jonjerzore dhe nnmuese. Sipas nenit 12 t Kushtetuts, liria e njeriut sht e patjetrsueshme. Askush nuk mund t privohet nga liria, prve se me vendim gjyqsor dhe n raste t parapara me ligj. Personi i thirrur, i ndaluar ose i privuar nga liria duhet q menjher t njoftohet pr arsyet e thirrjes, ndalimit apo privimit nga liria dhe prej tij nuk mund t merret kurrfar deklarate e dhunshme. Personi n procedurat policore dhe gjyqsore gzon t drejtn e avokatit. Personi i privuar nga liria duhet menjher dhe m s voni n nj afat prej 24 orsh nga momenti i privimit nga liria ti dorzohet gjyqit, i cili pa zvaritje do t vendos pr ligjshmrin e privimit nga liria. Dispozita t ngjashme prmbajn edhe Ligji i Punve t Brendshme ("Gazeta zyrtare e RM", nr. 19/95) dhe Rregullorja pr kryerjen e punve t Ministris s Punve t Brendshme ("Gazeta zyrtare", nr. 12/98). Prmenden pikrisht kto dispozita ngase prekin drejtprdrejt n lirit

83

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dhe t drejtat themelore t njeriut. Jan, pra, kto dispozita dhe standarde q teorikisht jan liberale ndaj lirive dhe t drejtave t njeriut dhe si t ktilla nuk mund tu bhet ndonj vrejtje. Por problemi lind gjat kohs s zbatimit praktik t tyre. (Kt do ta prpunojm n vijim t ktij punimi). Meqense integrimi n proceset evropiane sht i kushtzuar para s gjithash nga respektimi i lirive dhe t drejtave t njeriut, ather lind pyetja cilat jan ato instrumente dhe mekanizma t cilt n mnyr m adekuate do t sigurojn mbrojtjen dhe realizimin e tyre. Pa dyshim se instrumenti m i rndsishm jan gjyqet t cilat sipas Kushtetuts dhe Konvents Evropiane pr mbrojtjen e t drejtave t njeriut dhe t lirive themelore jan t pavarura dhe t mvetsishme. Gjyqet gjykojn n baz t Kushtetuts dhe ligjit si dhe konventave ndrkombtare. Sipas nenit 6 t Konvents n fjal, secili ka t drejt pr nj gjykim t drejt dhe n afat t logjikshm nga gjykats t pavarur dhe t paanshm. Kjo Konvent ashtu si edhe Kushtetuta e Republiks s Maqedonis udhhiqet nga nj parim shum i rndsishm i njohur si "prezumcioni i pafajsis", i cili nnkupton se do i akuzuar pr vepr penale sht i pafajshm derisa fajsia e tij nuk vrtetohet me vendim t plotfuqishm gjyqsor. Ky sht nj parim, i cili deri n fund kujdeset pr mbrojtjen e dinjitetit t qytetarit. Mirpo, t dhnat e vet gjyqeve si dhe t institucioneve t ndryshme pr mbrojtjen e njeriut dhe t qytetarit flasin pr shum mangsi n punt e gjyqeve dhe t gjykatsve, pr zvaritje t paarsyeshme t procedurave gjyqsore, pr nj shkall t lart t joefikasitetit, si dhe pr realizim t vshtir t t dejtave t qytetarve para gjyqeve. Mirpo, sipas Konvents Evropiane, t gjith ata qytetar, q nuk jan t knaqur me vendimet e gjyqeve vendase apo vlersojn se kto gjyqe ua kan shkel t dejtat, mund t krkojn mbrojtje n Gjyqin Evropian n Strazbur. Ky fakt ngrthen nevojn q gjyqet dhe gjykatsit e Maqedonis rregullisht t`a ndjekin punn dhe dispozitat e ktij gjyqi, dispozitat e Kshillit t Evrops dhe t Komitetit t ministrave, antare t Kshillit me qllim q kto dispozita t`i zbatojn gjat puns s tyre. Tanim disa qytetar t Republiks s Maqedonis krkojn mbrojtje prara Gjyqit Evropian. Rol mjaft t rndshimm pr mbrojtjen e lirive dhe t dejtave t njeriut luajn edhe organizatat joqeveritare si dhe organizatat ndrkombtare pr mbrojten e lirive dhe t drejtave t njeriut.

Avokati i popullit mbron t drejtat e njeriut dhe qytetarit Nj instrument tjetr demokratik pr mbrojten e lirive dhe t drejtave t njeriut n Republikn e Maqedonis e i cili u themelua me rekomandimet e Kshillit t Evrops sht institucioni Avokat i popullit (Avokati popullor) i cili sht i njohur n bot si Ombdusman. Funksioni kushtetues dhe ligjor i ktij institucioni sht mbrojtja e lirive dhe t drejtave t qytetarit t shkelura nga ana e

84

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

administrats shtetrore dhe organeve dhe organizatave tjera q kryejn autorizime publike. Administrata sht dika q qytetari ka pun prej lindjes e deri n vdekje por edhe pas saj. Themi kshtu ngase me aktin e lindjes lind e drejta pr emr, pr ertifikat t lindjes, pr shtetsi etj. Ndrsa themi deri n vdekje ngase edhe pas saj dikush duhet ta nxjerr ertifikatn e vdekjes dhe t rregullohen mardhnjet trashigimore. Ky institucion pra ka pr detyr q t mbroj qytetarin nga administrata e keqe dhe e pandrgjegjshme. Avokati i popullit paraqitet si medijator n mes qytetarit dhe shtetit. Kujdeset q raporti n mes ktyre dy segmenteve m t ndieshme t shoqris t jet sa m i prsosur, sa m i leht dhe sa m demokratik. Vetm n kt mnyr do t kontribohet n rritjen e besimit t qytetarve ndaj organeve t administrats shtetrore, Avokati i popullit punon n drejtim t prsosmris s administrats q ajo nj dit me t vrtet t bhet servis i qytetarve. Definimi i qart se Avokati i popullit mbron qytetarin sht garanci e mjaftueshme se ky Institucion gjat puns udhhiqet nga parimi i barazis dhe i jodiskriminimit, pa marr parasysh gjinin, racn, ngjyrn, prkatsin nacionale, gjuhsore, fetare, sociale, bindjet politike, gjendjen materiale dhe shoqrore t qytetarit q ka nevoj pr ndihmn e Avokatit t Popullit. Avokati i Popullit themelohet n nj periudh kur shoqria kalon npr fazn e tranzicionit, respektivisht npr fazn e ndryshime t mdha q gjithsesi reflekton edhe me pabarazi qytetare. N nj faz kur me vite ishte shtresuar nj mentalitet burokratik dhe superior ndaj qytetarit i cili vendin e ka prher prtej sportelit. Gjat periudhs katrvjeare sa sht themeluar Avokati i popullit, ka pranuar rreth 5 mij parashtresa, respektivish ankesa nga qytetar t ndryshm t vendit. Parashtresat kan t bjn me sfera t ndryshme duke filluar prej asaj urbanistike, sociale deri te ato policore. N shumicn e rasteve Avokati i popullit ka konstatuar shkelje t lirive dhe t drejtave t qytetarit dhe pr kt ka intervenuar n mnyr adekuate sipas kompetencave q dalin nga Ligji i Avokatit t popullit (,,Gazeta zyrtare,, nr. 7/97). Avokati popullor konstaon shkelje t lirive dhe t drejtave pas nj pune t hollsishme, pasi t dgjoj dhe shqyrtoj argumentet q ofron qytetari nga njra an, dhe organi i administrats q ka t bj prashtresa nga ana tjetr. Pr ato prashtresa q jan m urgjente Avokati i popullit del edhe n vend-ngjarje, Kjo praktikohet sidomos npr stacione policore dhe burgje. Sipas Ligjit t Avokatit t popullit, organet dhe organizatat jan t obligura t bashkpunojn me Avokatin e popullit dhe me krkesn e tij t`ja ofrojn t gjitha t dhnat dhe informatat pa marr parasysh shkalln e fshehtsis s ktyre t dhnave. Mosbashkpunimi me Avokatin e popullit do t thot pengim i puns s tij. Pr dallim nga gjyqet dhe organet e admnistrats, Avokati i popullit nuk sjell vendime meritore, por vendimet dhe intervenimet e tij jan joformale, rekomanduese, kshilluese dhe pr mosrespektimin e tyre nuk parashihen kurrfar sanksionesh. Si t ktilla u lihen n ndrgjegjen dhe ndjenjn e organeve dhe funskionarve q kan pr lirit dhe t drejtat e qytetarve. Pra, respektimi i

85

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vendimeve t Avokatit t popullit sht baraz me gatishmrin dhe ndjenjn e shtetit pr t respektuar qytetart e saj. I vetmi instrument presioni pr respektimin e vendimeve t Avokatit t popullit jan mediumet dhe kjo mnyr e puns po jep rezultate gjithn e m shum. N kt mnyr arrihet q t ,,njolloset,, emri i organit dhe funskionarit i cili nuk ka evituar padrejtsin q ia ka br qytetarit dhe kjo s paku e trazon ndrgjegjen e tyre. Ndaj puns s Avokatit t popullit dhe ndaj institucioneve tjera pr lirit dhe t drejtat e njeriut dhe qytetarit, shteti dhe qeverit e tij nuk duhet t sillen si ndaj nj ,,opozite,, por si ndaj nj miku nga i cili prfitojn edhe qytetart, ngase i realizojn m leht t drejtat e tyre, por edhe vet organet shtetrore sepse u ndihmohet t`i evitojn mangsit dhe sjelljet burokratike. Prvoja e Avokatit t popullit flet se lirit dhe t drejtat e njeriut dhe qytetarit m s shumti shkilen nga ana e policis, respkektivisht n procedur policore. Policia gjat kryerjes s punve n shum raste ndaj qytetarve ka ushtruar dhun psiqike dhe fizike dhe me kt mnyr t sjelljes jo vetm q u shmanget standardeve ndrkombtare, parasegjithash Konvents kundr keqtrajtimit dhe dnimeve tjera t panjerzishme , poshtruese dhe mizore, por ajo bn shmangje edhe nga vet rregullat dhe dispozitat vendase q rregullojn punn e Ministris s punve t brendshme. Pr shkeljet e ktilla, qytetart, institucionet pr lirit dhe t drejtat e njeriut, por edhe vet Avokati i popullit, e kan vshtir t inicojn ndonj procedur pr prgjegjsin e zyrtarve policor ngase vshtir sht t identifikohen nga shkaku se gjat ktyre procedurave, ose qytetarve u mbyllen syt duke u vur nga nj thes t zi n kok me qllim q t mos dihet se n cilin stacion policor gjindet dhe nga cili zyrtar meret n pyetje, ose polict jan t maskuar. Policia gjithashtu n shum raste ka shkel edhe parimin "prezumcioni i pafajsis", ngase me faktin se ajo me dit t tra mban n polici qytetart duke i keqtrajtuar, flet pr dnim aprior dhe arbitrar t ktyre qytetarve. Kjo sht nj dukuri brengosse ngase vihemi n nj pozit kur "policia ndan drejtsin" e q sht nj dukuri mjaft e rrezikshme pr proceset demokratike t nj shteti. I shqetsuar nga kto sjellje t policis ndaj qytetarve, Avokati i popullit ka krkuar trajnimin, respektivisht edukimin e zyrtarve policor t cilt gjat kryerjes s punve t tyre parasegjithash do t respektojn lirit dhe t drejtat e njeriut dhe qytetarit konform me standardet evropiane dhe dispozitave vendase. Avokati i popullit gjat puns s prditshme ka kontsatuar politizim t skajshm t lirive dhe t drejtave themelore t njeriut dhe qytetarit, si sht e drejta pr regjistrim t fmiut, e drejta pr shtetsi, e drejta pr kurorzim etj. Se far rndsie ka roli dhe funskioni i Avokatit t popullit n mbrojten e lirive dhe t drejtave t njeriut dhe qytetarit n nj shtet, dshmon edhe Marrveshja korniz e Ohrit e cila me ndrmjetsimin e bashksis

86

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ndrkombtare lindi si rezultat i nj kompromisi politik q u arrit n mes dy etniteteve m t mdha t Republiks s Maqedopnis, asaj maqedonase dhe shqiptare, t cilt gjat vitit t kaluar u prleshn edhe me konflikt t armatosur. Pas konflikteve t ktilla do t ishte ireale q t flitet pr respektimin e lirive t drejtave t njeriut ngase veprimet luftarake pa marr parasysh se nga cila an vin, parasegjithash suspendojn dhe rrezikojn t drejtat themelore t njeriut, si t drejtn pr jet, pr siguri personale, pr lvizje e qarkullim t lir, t drejtn e pasuris etj. Me kt marrveshje zgjrohen kompetencat e Avokatit t popullit edhe n drejtim t mbrojtjes s t drejtave t bashksive t ndryshme q jetojn n Republikn e Maqedonis. Avokati i Popullit n t ardhmen posarisht do t kujdeset pr parimin e jodiskriminimit t qytetarve dhe pr prfshirjen proporcionale t prfaqsusesve t bashksive n institucionet e shtetit.

Njohja e t drejtave t njeriut do t thot toleranc Pas prezentimit t Konventave dhe dispozitave t lartprmendura q prher e kan parasysh dinjitetin dhe personalitetin e njeriut, t individit t pambrojtur, vetvetiu shtrohet pyetja sa qytetart jan t njoftuar dhe thirren n kto dispozita. Pr kt arsye, nj nga synimet kryesore t organizmave ndrkombtar dhe t institucioneve pr mbrojten e lirive dhe t dejtave t njeriut ka t bj me edukimin e t drejtave t njeriut. Kjo nnkupton se konventat ndrkombtare pr lirit dhe t drejtat e njeriut, sidomos Konventa Europiane pr mbrojtjen e njeriut dhe lirive themelore, duhet t bhen pjes prbrse e personalitetit t do njeriu dhe n mnyr t veant ato duhet t bhen pjes e personalitetit t do fmije, e do adoleshenti, t riu dhe t thirren n at n t gjitha nivelet dhe n t gjitha format. Pra, t gjith individt duhet, sa m shpejt q t jet e mundur, t njihen me t drejtat e njeriut si dhe me realizimin e prgjegjsive. Ngase do e drejt nnkupton edhe obligime ndaj shoqris ku jetojm. Njohja me t drejtat e njeriut nnkupon edhe pranimin e dallimeve si dhe njohjen e ngjajshmrive themelore ndrmjet njerzve, zvillimin e aftsive pr t komunikuar si dhe pr t zgjidhur konfliktet. Pra, do individ duhet t jet prgjegjs pr zgjedhjen e veprimeve t tij dhe veprimet e tij duhet t`i shrbejn lidhjes me t tjert dhe jo izolimit apo urrejtes dhe prbuzjes s tjetrit. Njohja dhe zbulimi i t tjerve sht krijim i mardhnjeve t mira. Pra, cilsia dhe efikasiteti i sistemeve t edukimit duhet t jen t tilla q do tu japin t rinjve aftsit, motivacionet dhe njohurit q ata kan nevoj me qllim q t msohen t jetojn n nj bot t ndrvarur, q karakterizohet nga dallimet kulturore dhe nga ndryshimet e shpejta sociale. Edukimi i t drejtave t njeriut sht i nevojshm pr disa arsye. S pari, pr formimin e qytetarve si njerz aktiv dhe t prgjegjshm pr mbarvajtjen e rrjedhave shoqrore si dhe pr ruajtjen e vlerave demokratike nga faktor t rrezikshm si urrejtja dhe jotoleranca. Nse qytetart nuk jan t prgaditur dhe t

87

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

aft t mbrojn nj shoqri tolerante nga sulmet e jotolerancs dhe jotolerantve, ather del se toleranti do t shkatrrohet e s bashku me te edhe toleranca. Pr njohjen dhe afirimimin e t dejtave t njeriut duhet t punojn t gjith miqt e lirive dhe t drejtave t njeriut prfshir ktu parasegjithash institucionet pr lirit dhe t drejtat e njeriut, do individ, do organ dhe do shtet e do qeveri. Prvoja e Avokatit t popullit flet se qytetart e Maqedonis shum pak jan t njoftuar me t drejtat e njeriut e sidomos me Konventat ndrkombtare dhe shum pak thirren n ato. Kjo mosnjohje sht e ndrlidhur me mosgatishmrin e institucioneve shtetrore pr mbrojtjen e lirive dhe t drejtave t njeriut. Nj shoqri q nuk i respekton t drejtat e njeriut nuk ka interes q t`i afirmoj. Vlen t theksohet edhe nj her se Republika e Maqedonis sht miratuese dhe ratifikuese e t gjitha konventave ndrkombtare e n kt kontest edhe t Konvents Europiane pr mbrojtjen e t drejtave t njeriut dhe lirive themelore, dhe t gjitha kto jan pjes e sistemit juridik, por zbatimi praktik i tyre bhet shum ngadal dhe me vshtrsi. Pra, Republika e Maqedonis nuk ka problem me miratim t standardeve pr t drejtat e njeriut, as me miratim t ndryshimeve kushtetuese dhe ligjeve, problemi kryesor sht se ato nuk respektohen. Mbase ky problem sht i theksuar edhe n vendet tjera ish komuniste "aparati administrativ" i t cilave e ka vshtir t transformohet. Respektimit t lirive dhe t drejtave t njeriut nuk duhet tu qasemi si ndonj "ideologjie t re" por si vlera t demokracis dhe si themele mbi t cilat ndrtohet paqa, stabilitieti dhe mirqenja e do shoqrie.

88

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2. SEMINAR - SEMINARI

^OVEKOVITE PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST T DREJTAT E NJERIUT SI VLER DEMOKRATIKE

14.05.2002 Veles - Veles

89

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

90

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2.1. Doc. d-r SLAVEJKO SASAJKOVSKI, Institut za sociolo{ki i politi~ko - pravni istra`uvawa

^OVEKOVI PRAVA, GLOBALIZACIJA, NADVORE[NA POLITIKA NA SAD ( Eden mo`en politi~ko - sociolo{ki pogled ) Voved Edna od najkrupnite i najdalekuse`nite dilemi na moderniot svet e tokmu ovaa dilema na soodnosot pome|u liberalno - demokratskiot koncept na ~ovekovite prava i dominacijata na konceptot na politikata su{testveno vtemelena kako dlaboko pragmatska dejnost. I posebno koga ovaa dilema se razgleduva niz primerot na nadvore{nata politika na SAD, sosema jasno, so ogled na aktuelnata amerikanska dominacija vo globalnata raspredelba, globalnata konstelacija na politi~ka, ekonomska, voena, socio- kulturna i sekakva druga forma na op{testvena mo}. Ova e dilema koja{to svojata esencija vo stvarnosta ja iska`uva kako svoevidna "frustracija" na {irokoto pole na politi~kiot pragmatizam toga{ koga pragmatizmot }e se soo~i so odredeni, napati dosta seriozni i krupni, limiti koi vsu{nost nalagaat kvalitativna revizija na ve}e, vo dadeni op{testveni okolnosti, optimalno konstituiraniot pragmatski model na prakti~no politi~ko dejstvuvawe. Dilemata, pokonkretno zboruvaj}i, me|u drugoto, prakti~no se manifestira (i) kako nu`nost vo dadeni op{testveni, i posebno politi~ki / dnevno - politi~ki okolnosti faktorot na ~ovekovite prava bilo da se nametne bilo da se eliminira, ili mo`ebi eskivira, kako kvalitativno zna~aen faktor koj ja determinira konkretnata konotacija na vo visoka merka nespornoto i "izbistreno" politi~ko - pragmatsko odnesuvawe i deluvawe. Globalizacija Difuzijata na liberalno-demokratskata paradigma (se razbira, vklu~itelno liberalno-demokratskiot koncept na ~ovekovi prava) vo stvarnosta e i sodr`inata i esencijata na ve}e prili~no feti{izira-

91

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

niot proces na globalizacija (mondijalizacija / vesternizacija / amerikanizacija) i toa sfatena strogo vo teorisko - idejnite i ideolo{ko - politi~kite koordinati na Beloviot "kraj na ideologijata"3 i Fukujaminiot "kraj na istorijata"4, so "udarna" sugestija deka idejata na liberalniot kapitalizam, odnosno na (neo)liberalizmot, nedvosmisleno pretstavuva zavr{etok i vrv na ~ovekoviot progresiven istorisko - civilizaciski razvoj. Na ova mesto, iako toa mo`ebi na prv pogled }e izgleda kako da e nadvor od kontekst, sepak relevantnosta na rasprava na ovaa tema nedvosmileno sakame da ja locirame vo koordinatite na nu`nosta da se definira sosema precizen i jasen odgovor na eventualno mo`noto pra{awe za toa dali makedonskoto op{testvo, kako globalna op{testvena zaednica ili kako op{testven sistem, treba da stane organski vklopen i neraskinliv del na noviot globalen (liberalno - kapitalisti~ki) unificiran i integriran globalen svetski poredok.5 I toa ne kako krajna cel, tuku samo kako sredstvo i instrument da se ovozmo`i barem elementarna dostapnost, osvojuvawe i poseduvawe (i) od strana na makedonskoto gra|anstvo na onie istorisko-civilizaciski vrednosti, principi i normi koi{to vsu{nost go indiciraat liberalnokapitalisti~kiot "kraj na istorijata". Dilemata vsu{nost se postavuva vo ve}e standardniot kontekst na detekcija, identifikacija i prakti~no-operativno realizirawe na onaa opcija koja{to vo dadenite sosema realni globalni op{testveni okolnosti krajno objektivno egzistira kako najmalo mo`no zlo. Toa direktno zna~i nu`en predizvik najegzaktno mo`no da se utvrdi dali globalnoto makedonskoto op{testvo }e ima, osobeno vo strate{ki kontekst, pogolema korist ili, pak, nasproti toa, pogolema {teta od negovoto organsko vklu~uvawe vo procesite na planetarna liberalnokapitalisti~ka, odnosno (neo)liberalisti~ka globalizacija.6 I, soglasno so eventualniot pozitiven, najegzaktno mo`no utvrden odgovor na toa pra{awe, da se napravi seto ona {to kako neophoden uslov se postavuva za da stane realnost deklariranata cel od strana na makedonskiot politi~ki establi{ment za vklu~uvawe na makedonskoto op{testvo vo "semejstvoto" na planetarno globaliziraniot liberalen kapitalizam. Referentnosta na liberalno-kapitalisti~koto, odnosno (neo)liberalisti~koto prestrukturirawe na celiot makedonski op{testven kompleks, so odnapred svesno iskalkuliranite popatni
3

Bell Daniel: The End of Ideology, Free Press, New York, 1965. Fukujama Frensis: Krajot na istorijata i posledniot ~ovek, Kultura, Skopje, 1994. 5 Granda Fernando de Trasenji: Dilema procesa globalizacije, Medjunarodna politika, Beograd, septembar - oktobar, 2000. 6 Milivojevic Zoran: Globalizacija - aktualno stanje medjunarodnih ekonomskih odnosa, "Medjunarodna politika" , Beograd, septembar - oktobar, 2000.
4

92

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

negativni globalno op{testveni reperkusii, primarno onie so socijalno-ekonomska priroda, vsu{nost egzistira samo kako nu`en uslov za da se realizira strate{kata cel, onaa koja{to dominantno treba da producira pozitivni razvojno-perspektivni efekti vrz globalnoto makedonsko op{testvo.7 Zaradi toa, od ogromno zna~ewe e potrebata, poto~no nu`nosta, od najrealno mo`no analiti~ko sogleduvawe na idejno-konceptualnata i ideolo{ko-politi~kata esencija na liberalniot kapitalizam, odnosno na (neo)liberalizmot, i toa primarno od aspekt na (neo)liberalisti~koto sfa}awe i opredeluvawe na funkciite na modernata dr`ava. Potenciranata nu`nost od prestrukturirawe na globalnoto makedonsko op{testvo soglasno so dominantnite moderni liberalnokapitalisti~ki ili (neo)liberalisti~ki premisi na "krajot na istorijata", koi{to ja pretstavuvaat vsu{nost su{tinata i sodr`inata na procesot na globalizacija, se razbira deka neizbe`no go implicira stavot deka toj i takov proces na globalizacija producira pozitivni efekti vrz op{testvata ili naciite koi{to }e stanat organski del na liberalno-kapitalisti~koto globalizirano op{testvo. I vo taa smisla liberalno-kapitalisti~koto prestrukturirawe na makedonskoto op{testvo ne e nekakva krajna cel, tuku toa prestrukturirawe vsu{nost treba da bide samo sredstvo, samo mehanizam koi{to ponatamu treba da dovede do toa i makedonskoto op{testvo kako celina da gi "u`iva" dominantno pozitivnite efekti na procesot na globalizacijata iska`ani prvenstveno kako visokodominantno nivo na materijalisti~ko-racionalisti~ki vtemelen i definiran op{testven razvoj. Me|utoa, ova e mestoto koga mora da se naglasi u{te edna dilema ili nevralgi~nost vo najdirektna vrska so procesot na liberalno-kapitalisti~kata globalizacija ili liberalnokapitalisti~kiot integralizam. Imeno, mora da se pogledne realnosta i toa ne samo vo ramkata na odnosite pome|u ve}e a`uriraniot i integriran liberalnokapitalisti~ki "svet" i "svetot" koj{to go minuva ili vo nekoja idnina }e go pomine patot na liberalno-kapitalisti~kata transformacija, tuku i realnosta na sprotivstaveni interesi vnatre vo krugot na razvienite liberalno-kapitalisti~ki dr`avi. Vo taa smisla vpro~em svojata funkcija ja dobiva i primerot na formiraweto na Evropskata monetarna unija, i toa ne kako nekakov produkt na "gola" ili "nematerijalna" vizija ili utopija na linijata na prakti~no fundirawe i ostvaruvawe na istorisko-civilizaciskata veli~estvenost na "sonot za zaedni~ki evropski dom", tuku samo kako
7 Stiglic Xozef: Nezadovolstvata od globalizmot, "Kapital" , Skopje, broevi 122 124, 2002.

93

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sosema pragmati~en i racionalen obid na dr`avite ~lenki na Unijata preku nea, kako najpogoden i najefikasen mehanizam, da go promoviraat, za{titat i realiziraat svojot socijalno-ekonomski interes nasproti dominacijata na interesot na SAD.8 Vo soglasnost so ovaa realnost i razvivaj}i ja ovaa teza, neizbe`no se doa|a i do ~esto istaknuvanata konstatacija deka procesot na globalizacija, na ova mesto ostanuvaj}i samo vo domenot na op{testveno-ekonomskata globalizacija, ne pretstavuva ni{to drugo tuku isklu~ivo samo odreden konkreten globalen op{testven ambient koj{to na najvisoko mo`no nivo na efikasnost treba da ovozmo`i realizacija na parcijalnite op{testveni interesi (vo krajna linija i su{testveno materijalisti~ko-ekonomski vtemeleni, osmisleni i definirani) na najrazvienite liberalno-kapitalisti~ki dr`avi - nacii, a, pred s, na SAD, kako, vo postojnata globalna me|unarodna konstelacija na op{testvena mo}, visoko dominantna dr`ava so jasno identifikuvan i definiran svoj parcijalen op{testven interes.9 Vo taa nasoka se osmisleni i se odvivaat naporite me|unarodnite ekonomski odnosi taka da se postavat i da funkcioniraat soglasno najefikasnata mo`na, vo dadenite okolnosti, realizacija na parcijalnite interesi na golemite i razvieni liberalno-kapitalisti~ki ekonomii. Toa vo krajna linija e i realnata smisla i cel ne tolku na Me|unarodniot monetaren fond i na Svetskata banka, kolku na Svetskata trgovska organizacija.10 Ako treba da se dade nekakov smislen odgovor na dilemata dali i makedonskoto op{testvo treba da bide a`urirano, odnosno op{testveno sistemski transformirano, soglasno so globalizira~kata liberalno-kapitalisti~ka ideolo{ko-politi~ka matrica, toga{ prvenstveno (pre)mnogu silno se nametnuva dilemata vo odnos na opfatnosta i dimenzioniranosta na pozitivnite i negativnite efekti na procesot na globalizacija. Odnosno, dali globalizacijata svoite dominantno pozitivni efekti gi "zra~i" vrz site onie subjekti (seedno {to bi podrazbirale na ova mesto kako subjekti na globalizacijata) koi{to so nekakov svoj status se odredeni akteri na procesot na globalizacijata. I vo tie problemski ramki ako se iznese teza deka procesot na globalizacijata nosi dominantno pozitivni efekti za site nejzini u~esnici, toga{ neminovno mora da se posveti celoto realno vnimanie
"Nov centar / Tret pat" , Godi{nik na ISPPI, Skopje, 1999. Sasajkovski Slavejko: Politi~ki pragmatizam ili moralizam (posebno niz primerot na nadvore{nata politika na SAD), Radio Kultura, Skopje, 2002. 10 Kako paradigmati~na ilustracija, indikacija i, u{te pove}e, kako argument za ovie tvrdewa, mora da se naso~i vnimenito kon prirodata na slu~uvawata vrzani so Tretata ministerska konferencija na STO odr`ana vo Sietl vo periodot 30.11. - 03.12.1999 godina.
9 8

94

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

i na nu`nosta od vklu~uvawe na Republika Makedonija i voop{to na makedonskoto op{testvo vo ovoj proces na globalizacija. Ovaa teza na izvesno nivo na operacionalizacija vsu{nost go nametnuva pra{aweto za toa {to treba da se napravi makedonskoto op{testvo da bide navistina globalizirano, odnosno adaptirano i vklopeno vo sistemot na globalnata (planetarnata) op{testvenost. I, od druga (sprotivna) strana, ako se postavi (kontra)teza deka procesot na globalizacija nosi dominantno pozitivni efekti samo za opredelen tesen krug na nejzini participienti, me|u koi sosema objektivno utvrdeno ne se nao|a makedonskoto op{testvo, toga{ soglasno so takvata teza nu`no mora da se naso~i vnimanieto kon kompleksot na merki {to makedonskoto op{testvo bi bilo "~eli~no" prinudeno da gi prezeme ako saka da se za{titi od dominantno negativnite efekti, koga toa e vo pra{awe, od procesot na globalizacijata. Zboruvaweto vo op{t op{testven, odnosno op{testvenosistemski kontekst, kako makedonsko op{testvo, krajno razbirlivo deka voop{to ne e slu~ajno. Toa e samo najdirekten mo`en odraz na prirodata na procesot na globalizacija kako globalitet na op{testveni odnosi, odnosno kako op{testven sistem i kako globalna op{testvena paradigma. Ova tvrdewe vo isto vreme apsolutno neodminlivo go determinira i fokusiraweto na sodr`inata, odnosno su{tinata na procesot na globalizacijata vo smisla na toa, pokonkretno zboruvaj}i, {to e toa {to vsu{nost globalno se difuzira. Na ovoj na~in prakti~no se doa|a do su{tinata na famoznata Fukujamina teorija za krajot na istorijata, odnosno do negovoto tvrdewe deka idejata i op{testveniot sistem na liberalniot kapitalizam, odnosno (neo)liberalizmot, e vrv i zavr{etok na progresivniot istorisko-civilizaciski razvoj. I deka, soglasno so taa premisa, nu`no mora da zapo~ne i celosno i potpolno efikasno da se realizira procesot na planetarno unificirawe vrz osnova na idejniot koncept i prakti~niot model na liberalniot kapitalizam. Ve}e feti{iziraniot proces na t. n. tranzicija i na t. n. zemji vo tranzicija vo stvarnosta pretstavuva tokmu instalirawe i konstituirawe na globalni liberalno-kapitalisti~ki op{testveni odnosi ili op{testveni sistemi vo zemjite koi gradea alternativni op{testveni sistemi. Republika Makedonija minuva to~no niz toj pat i toa kako globalen op{testven proces, pri {to negovata ekonomska dimenzija i komponenta e, seedno na ova mesto dali zaslu`eno ili nezaslu`eno, isklu~ivo samo "najizvikanata" i najeksponiranata prakti~na manifestacija na procesot na liberalno-kapitalisti~kata globalizacija, blagodarenie, pred s, na toa {to op{testvenite ekonomsko-socijalni turbulencii se najdirektno povrzani i se so najvisok stepen na atrak-

95

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tivnost vo odnos na gra|anstvoto. Vo sekoj slu~aj, i toa e sigurno najva`nata negova karakteristika, procesot na globalizacijata e globalno-op{testven, odnosno op{testveno-sistemski proces. Ekonomskata komponenta na globalizacijata verojatno e najo~iglednata i najforsiranata komponenta na globalizacija, so najvisok stepen na transparentnost (nejzinite po~etni negativni ekonomsko-socijalni kontraefekti), no totalno pogre{no e da se zanemarat i drugite nejzini komponenti. Vsu{nost ovaa divergencija na nekakvi komponenti i dimenzii ili aspekti na globalizacijata mo`at da imaat opravduvawe isklu~ivo samo vo odreden analiti~koedukativen kontekst. Mora bezbroj pati maksimalno silno da se potencira deka procesot na globalizacija e globalno-op{testven, odnosno op{testveno-sistemski proces, koj temelno treba da ja promeni prirodata na op{testvenite zaednici soglasno so referencite na moderniot liberalen kapitalizam. I ako vo nekakov analiti~ko-edukativen kontekst i bi mo`elo da se zboruva za odredeni negovi komponenti, dimenzii, aspekti, toga{ nikako ne smee da se zaborava ili barem da se zanemaruvaat i politi~kata, dr`avno-pravnata (konstitucionalnata) komponenta (osmislena i pravno-tehni~ki realizirana tokmu na liberalno-kapitalisti~kiot, odnosno liberalno-demokratskiot koncept na ~ovekovi prava), sociolo{ko-kulturnata11, pa duri i socijalno-psiholo{kata komponenta. Sigurno deka procesot na liberalno-kapitalisti~kata globalizacija ne e eklekti~ki fenomen, ne e ni mehani~ki zbir ili agregat na nekoi negovi sostavni delovi. Toa e zaokru`en teoriski koncept i prakti~no-operativen model na globalna, odnosno sistemska op{testvenost. Nadvore{nata politika na SAD Moralizmot, odnosno intervencionizmot, kako eden od dvata (ideotipski) stolbovi na amerikanskata nadvore{na politika ili kako eden od dvata (ideotipski) koncepti i modeli na taa politika, svoja posebno aktuelna manifestacija, barem na deklarativno nivo, dobi za vreme na Klintonovoto pretsedatelstvuvawe. Stanuva, vo su{tina, zbor za ideolo{ko-politi~ka dr`avna promocija, (visoko ekspanzivna) difuzija i protekcija na t.n. "vrednosti na amerikanskoto op{testvo", prakti~no vrednostite na liberalnata ("na amerikanski na~in, po amerikanski recept") filozofsko - idejna i ideolo{ko-politi~ka paradigma12, vklu~itelno, sosema jasno, i ("turbo") "amerika11

Prens Huan Oktavio:"Dolazi li vreme da se multikulturalnost i tolerancija zamene interkulturalno{u i integracijom", "Danas" , Beograd, 26 - 27.12.2000. 12 "Pazete se od "aziskite vrednosti", Vei Jing{eng, kineski disedent i osnova~ na "Kineskoto dvi`ewe za moderna demokratija vo zapaden stil", "Nova Makedonija", Skopje, 28 - 29. 11. 1998, 7.

96

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

niziranata" preparacija na liberalno-demokratskiot koncept i model na ~ovekovi prava 13. Ovaa nadvore{no-politi~ka koncepcija svojata esencija ja ima{e vo deklariranata opredelba da se intervenira efikasno sekade kade {to se zagrozeni spomnatite vrednosti, i, zgora na toa, stanuva zbor za deklariranata opredelba ("super") ekspanzivno da se instaliraat tie vrednosti na onie geopoliti~ki prostori kade {to ne se dominantno etablirani, pred s, vo prakti~no-funkcionalen kontekst. Va`no e da se akcentira toa deka ovaa ideolo{ko-politi~ka opredelba e impregnirana so dosta silna energija na misionerstvo, odnosno na mesijanstvo, ne{to kako specifi~en nadvore{no-politi~ki "evangelizam", odnosno kako svoevidna "sakralizacija" na amerikanskata nadvore{na politika. Tuka edno od mo`nite potpolno relevantni pra{awa bi bilo i toa dali mo`ebi primarnata cel na nadvore{nata politika na SAD e visokofunkcionalnoto konstituirawe na integralna globalna/svetska liberalna (po amerikanski terk, liberalna / (neo)liberalna) filozofsko-idejna i ideolo{ko-politi~ka konstelacija. Se razbira, seto toa ne kako krajna cel tuku samo kako sredstvo, kako instrument, kako mehanizam za apsolutno efikasna prakti~na realizacija i materijalizacija na posebnite amerikanski nacionalni / dr`avni interesi. I tokmu vo tie koordinati treba / mora da se tretira i tolku ognenata poddr{ka od strana na SAD na ideolo{kiot koncept i na prakti~nite ekonomsko-politi~ki zalagawa i potezi na MMF, SB i STO. Pragmatizmot na amerikanskata nadvore{na politika Me|utoa, naprotiv, izgleda deka so celosno pravo mo`e da se postavi i teza deka, vo krajna linija, bitieto na amerikanskiot nadvore{no-politi~ki moralizam / intervencionizam (ili "humanitarna nadvore{na politika", vo akord so "eti~kata nadvore{na politika" na Robin Kuk dodeka be{e britanski sekretar za nadvore{na politika) e ordinarno pragmatski14 osmisleno, pri {to moralizmot pretstavuva samo deklaracija, samo proklamacija, samo retorika, zgodna / atraktivna za takti~ko-politi~ki potrebi. Deka predmetniot moralizam fakti~ki funkcinira (isklu~ivo) kako platforma za sosema uspe{na, za sosema efikasna racionalizacija na vistinskata priroda i sodr`ina na nadvore{no-politi~kite interesi i celi na SAD. Vo ovoj kontekst, kako negova slikovita ilustracija, na ova
13 14

^ovekovi prava, Izdanie na makedonski jazik, United State Information Agency. Sasajkovski, Slavejko: Moderniot politi~ki pragmatizam, referat za nau~en sobir "Maks Veber: Razbiraweto na promenite vo sovremenoto op{testvo", Institut za sociologija pri Filozofski fakultet, Skopje, 2000.

97

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

mesto da go potencirame slu~ajot so Klintonovata intervencija vo Somalija vo 1993 godina. Na po~etokot se slu~i intervencijata vo Somalija soglasno so deklaracijata deka treba da se za{tituvaat ili da se implementiraat i etabliraat liberalno-demokratskite vrednosti ("vrednostite na amerikanskoto op{testvo), a podocna koga domorodnite gerilci po~naa da ubivaat "amerikanski mom~iwa" (44 zaginati i 175 te{ko raneti), sosema pragmati~no amerikanskata vojska be{e povle~ena so krajno iskrenoto obrazlo`enie, odnosno priznanie deka vo somaliskiot slu~aj sepak ne se zagrozeni amerikanskite dr`avni interesi, ovojpat, se razbira, sogledani i definirani vo onoj primaren pragmati~en kontekst (kako "~isto", kako "golo" racionalisti~ko-materijalisti~ki, ekonomski, geopoliti~ki i geostrate{ki interesi). "Pravewe na dr`avi" (da ili ne) Ovoj priod, na primer, doa|a do izraz i pri Kisinxerovata elaboracija na amerikanskata politika kon BiH. Sr`ta na negovata "ideja" e deka navistina kone~noto razgraduvawe na BiH (~lenka na OON i OBSE - zna~i ima pravo da dobie nivna pomo{ i za{tita pri odbranata na svojot suverenitet i teritorijalen integritet) ne e vo soglasnost so "vrednostite na amerikanskoto op{testvo", no i deka primarnosta na pragmatizmot pri definiraweto na amerikanskite dr`avni interesi bezmilosno nalaga" da ne se frla s na "kartata" na moralizmot ednostavno zatoa {to toj ne go izrazuva bitieto na vistinski pragmatskiot amerikanski dr`aven interes vo odnos na BiH. I poradi toa mora da se prifati realnosta - razgraduvaweto na BiH (Kisinxer veli - parafrazirano: Amerika ne treba da pravi na sila dr`avi vrz osnova na nekoi moralni i / ili me|unarodno-pravni principi, osobeno ne toga{ koga toa imperativno ne go nalaga vistinskiot materijalisti~ko-pragmatski interes na SAD) i amerikanskiot dr`aven interes da se nametne i da se realizira vo ramkite na taa realnost, so mobilizirawe i iskoristuvawe preku adaptirawe kon realnosta na site amerikanski dr`avni resursi (kako amerikanska ekskluzivna komparativna ili kompetitivna prednost) . Voedno, Kisinxer vo eden svoj tekst15 istaknuva deka Klintonovata administracija (potencira deka e toa posledica na generaciska pripadnost, odnosno specifi~na politi~ka socijalizacija vo uslovi na antivoeni - Vietnamska vojna - dvi`ewa, i na opsednatosta so javnoto mislewe) ne veruva mnogu vo mo}ta na nadvore{nata politika ("amerikanskite interesi gi preziraat kako zastareni"), i za smetka na toa naglaska stavaat na "meki" pra{awa, pred s, ekolo{ki. Tie, na
15

Preneseno vo "Denes" , Skopje, 03. 09.1999, 46 - 48.

98

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

nadvore{no-politi~ki plan, spored Kisinxer, se uspe{ni vo re{avawe na takti~ki zada~i, no se "nesmasni" na strate{ko nivo. Poentata na Kisinxer e tokmu vo smisla na toa deka dokolku postoi "sram da se elaborira koncept na nacionalen interes", toga{ kako rezultat }e se dobie "ne moralna elevacija, tuku progresivna paraliza". I, ponatamu, potencira deka konceptot na nacionalniot interes "poteknuva od na{ata demokratska tradicija ili gri`a za kolektivna bezbednost", no i deka e potrebno "soo~uvaweto so nekoi te{ki pra{awa {to ni gi nametnuva realnosta". Legalitet i legitimitet Liferuvanoto obrazlo`enie e deka toa e samo formalnopravno nivo na problemot (ona sekundarnoto, ona marginalnoto nivo), koe go zanemaruva primarnoto nivo, nivo koe{to go konotira legitimitetot izrazen kako nesporna civilizaciska pravda16, koja ne e sodr`ana vo ve}e zastarenata legalna forma (ne{to {to pretstavuva najneposreden izraz na eti~ki teleologizam). Pravdata, spored ovaa ideolo{ka platforma, e "otelotvorena" tokmu preku liberalno-amerikanskiot koncept na ~ovekovi prava i slobodi, i voop{to amerikanskiot liberalno-kapitalisti~ki op{testven sistem, na {to, sosema normalno, treba da se adaptiraat (stanuva zbor, vsu{nost, za adaptirawe povtorno vo "hantingtonovski" kulturno-civilizaciski kontekst) na novite definicii na dr`avniot suverenitet i na teritorijalniot integritet. So natamo{no, logi~no vo nasoka na zaokru`uvawe na preferiraniot svetogleden i ideolo{ko-politi~ki koncept i model, adaptirawe i na prakti~noto deluvawe na NATO17 i OON18, jasno bez ogled na konkretnata pozitivna me|unarodno-pravna ramka.19 Nadvore{no - politi~kiot koncept i politika na Kondoliza Rajs
Bradley Gerard V.: Morality and Legal Reasoning, The Review of Politics, Univesity of Notre Dame, Spring, 1993, 311-330; ^okrevski Tomislav: Sociologija na pravoto, NIP "Studentski zbor", Skopje, 1996, 171 - 186. 17 Za idninata na NATO, tekst na Solana objaven vo "The Economist" - London, prenesen vo "Nova Makedonija", Skopje, 20 - 21. 03. 1999, 23. 18 Tokmu vo ovoj kontekst e adaptiran i Ananoviot "Mileniumski izve{taj", ~ija{to esencija implicira revizija na ~lenot 2 i negacija na ~lenot 1 od Povelbata na OON, preku zalagawata za "ON moraat pove}e da se koncentriraat na lu|eto, a pomalku na vladite", pri {to "toa }e im ovozmo`i da zastanat na stranata na gra|anite, a protiv vladite, vo slu~aite kako {to e Kosovo". Citirano sprema NIN, Beograd, 13.04.2000 ("Vizija Kofija Anana") . 19 Kako koncepciska baza na ovoj nadore{no - politi~ki priod na SAD vo 1999 godina donesen e dokumentot "Strategija na {irewe i anga`man", a vo istata taa godina i vo soglasnost so ovoj dokument NATO go donese "Strategiski koncept na NATO", kako i "Inicijativa za odbranbena sposobnost" i "Plan za dejstvuvawe na ~lenstvoto".
16

99

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Bu{ovata sovetni~ka za nacionalna bezbednost, Kondoliza Rajs, be{e i s u{te e najistaknatiot javen ideolog i promotor (i, izgleda, najvlijatelniot ~len na novata administracija vo odnos na osmisluvaweto i prakti~noto kreirawe i implementirawe na nejzinata nadvore{na politika) na, signifikuvanata kako nova, nadvore{na politika na aktuelnata amerikanska administracija. Kondoliza Rajs motivite za amerikanskiot me|unaroden anga`man gi opredeluva kako "potencijalna opasnost za amerikanskite sojuznici", istaknuvaj}i deka mora da postoi "smislen plan" i "anga`irawe na site na{i sili, {to bi ovozmo`ilo ograni~uvawe na brojot na `rtvite i traeweto na operacijata", i deka e protiv intervencija ako taa e motivirana so "humanitarni misii" i " moralni motivi". 20 Pozicija na Bu{ovata administracija e deka ne smee na sila da se sozdavaat dr`avi tuku deka lu|eto treba da se uverat samite da sozdavaat svoi dr`avi,21 a amerikanskata nadvore{na politika, blagodarenie na unipolarnosta na aktuelnite me|unarodni odnosi so amerikanska dominacija / "hegemonija"22 (politi~ko-diplomatska, ideolo{ka, voena, ekonomska, nau~no-tehnolo{ka, kulturna itn.), permanetno, vo kakvi bilo okolnosti, po definicija }e bide vo mo`nost efikasno da go realizira i materijalizira amerikanskiot interes. Zaklu~ni to~ki 1. Liberalno-demokratskata paradigma (se razbira, vklu~itelno liberalno-demokratskiot koncept na ~ovekovi prava) ja pretstavuva ontolo{kata struktura na procesot na globalizacija (mondijalizacija / vesternizacija / amerikanizacija). 2. I makedonskoto op{testvo e ispraveno pred dilemata vo odnos na toa dali da se priklu~i kon procesot na globalizacija, takov kakov {to e. Dilemata vsu{nost se postavuva vo ve}e standardniot kontekst na detekcija, identifikacija i
20 21

Citirano prema "Makedonija denes", Skopje, 12. 02. 2001, 5. Ovaa dilema svoj odraz ima i vo odnosot kon pro{iruvaweto na NATO (tradicionalisti vs ekspanzionisti). Za toa, poglednete ja kolumnata "Washington Fax", Janusz Bugajski, "Nacional" , Zagreb, 15.06.2000. 22 "Qubezno pot~inuvawe" ili "Prekrasen despotizam" - vo analiza na "Le Mond" Pariz, preneseno vo "Nova Makedonija", Skopje, 10 - 11.06.2000, 22. Vo ovie problemski ramki va`no e i gledaweto na Zbigwev B`e`inski (intervju za "Forum", Skopje, 30.11.1999) koj{to tvrdi deka statusot na SAD kako "globalen hegemon" e inherentno preodna sostojba, i deka }e rezultira ili so globalna anarhija (dokolku ne postoi "konstruktivno" SAD vodstvo) ili so "pokompleksen sistem na vistinska me|unarodna sorabotka" (dokolku SAD "dejstvuvaat inteligentno i so re{itelnost", pred se vo nasoka na "seopfatna transkontinentalna evroaziska politika"). Filipovic Muhamed: Novi totalitarizam, "Dani", Sarajevo, broj 242 / 01.02.2002.

100

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.

4.

5.

6.

7.

prakti~no-operativno realizirawe na onaa opcija koja{to vo dadenite sosema realni globalni op{testveni okolnosti krajno objektivno egzistira kako najmalno mo`no zlo. Toa direktno zna~i nu`en predizvik najegzaktno mo`no da se utvrdi dali makedonskoto op{testvo }e ima, osobeno vo strate{ki kontekst, pogolema korist ili, pak, nasproti toa, pogolema {teta od negovoto organsko vklu~uvawe vo procesite na planetarna liberalno-kapitalisti~kata, odnosno (neo)liberalisti~kata globalizacija. Procesot na globalizacija ne pretstavuva ni{to drugo tuku isklu~ivo samo odreden konkreten globalen op{testven ambient koj{to na najvisoko mo`no nivo na efikasnost treba da ovozmo`i realizacija na parcijalnite op{testveni interesi (vo krajna linija i su{testveno materijalisti~koekonomski vtemeleni, osmisleni i definirani) na najrazvienite liberalno-kapitalisti~ki dr`avi - nacii, a, pred s, na SAD kako, vo postojnata globalna me|unarodna konstelacija na op{testvena mo}, visoko dominantna dr`ava so jasno identifikuvan i definiran svoj parcijalen op{testven interes. Ve}e feti{iziraniot proces na t.n. tranzicija i na t.n. zemji vo tranzicija vo stvarnosta pretstavuva tokmu instalirawe i konstituirawe na globalni liberalno-kapitalisti~ki op{testveni odnosi ili op{testveni sistemi vo zemjite koi gradea alternativni op{testveni sistemi, {to va`i i za Republika Makedonija. Procesot na globalizacijata e globalno-op{testven, odnosno op{testveno-sistemski proces. Ekonomskata komponenta na globalizacijata verojatno e isklu~ivo samo najo~iglednata i najforsiranata komponenta na globalizacija, so najvisok stepen na transparentnost (nejzinite po~etni negativni ekonomsko-socijalni kontraefekti). Procesot na liberalno-kapitalisti~kata globalizacija ne e eklekti~ki fenomen, ne e ni mehani~ki zbir ili agregat na nekoi negovi sostavni delovi. Toa e zaokru`en teoriski koncept i prakti~no-operativen model na globalna, odnosno sistemska op{testvenost. Nadvore{nata politika na SAD prakti~no pretstavuva visoko ekspanzivna difuzija i protekcija na t.n. "vrednosti na amerikanskoto op{testvo", prakti~no vrednostite na liberalnata ("na amerikanski na~in, po amerikanski recept") filozofsko-idejna i ideolo{ko-politi~ka paradigma, vklu~itelno, sosema jasno, i ("turbo") "amerikaniziranata" preparacija na liberalno-demokratskiot koncept i

101

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

model na ~ovekovi prava. 8. Sepak, vo krajna linija, bitieto na amerikanskiot nadvore{no-politi~ki moralizam, intervencionizam, "humanitarna nadvore{na politika", e ordinarno pragmatski osmisleno, pri {to moralizmot pretstavuva samo deklaracija, samo proklamacija, samo retorika atraktivna za takti~kopoliti~ki potrebi. 9. Kisinxer sovetuva (parafrazirano): Amerika ne treba da "pravi" na sila dr`avi vrz osnova na nekoi moralni i / ili me|unarodno-pravni principi, osobeno ne toga{ koga toa imperativno ne go nalaga vistinskiot, kompetitivno nadmo}en, materijalisti~ko-pragmatski nacionalen interes na SAD. 10. Amerikanskiot moralizam , odnosno intervencionizam e na pozicijata na t. n. teorii na ograni~en suverenitet, toga{ i tamu kade {to ne se po~ituva, se razbira spored ocenkata na SAD, (neo)liberalniot (amerikanskiot) koncept na ~ovekovi prava i slobodi (i voop{to liberalnata filozofsko-idejna i ideolo{ko-politi~ka paradigma). Racionalizacijata na ovaa pozicija se dvi`i po linijata na potenciraweto na dominacijata na principot na legitimitetot (kulturno-civilizaciskata progresivnost - "kraj na istorijata") nad principot na legalitetot ("golata" pravna / me|unarodno-pravna forma).

102

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Doc. Dr: Slavjeko Sasajkovski, Instituti i hulumtimeve sociologjike dhe politiko-juridike

T drejtat e njeriut, globalizmi, politika e jashtme e SHBA-ve


(Nj pikpamje e mundshme politike-sociologjike) Hyrje Njra nga dilemat m t mdha dhe m afatgjate e bots bashkohore sht pikrisht kjo dilem, pra raporti ndrmjet konceptit liberal dhe demokratik t t drejtave t njeriut dhe dominimi i konceptit t politiks, esencialisht t mbshtetur si veprimtari e thell pragmatike. Dhe, posarisht, kur kjo dilem shqyrtohet nprmjet shembullit t politiks s jashtme t SHBA-ve, sht krejtsisht e qart, duke marr parasysh dominimin aktual amerikan n ndarjen globale, konstalacionin global, dhe format e tjera politike, ekonomike, ushtarake, sociokulturore t forcs shoqrore. Kjo sht dilem e cila esencn e vet, n fakt, e shpreh si "frustacion" i llojit t vet n fushn e gjer t pragmatizmit politik, ather kur pragmatizmi do t ballafaqohet me sulme t caktuara mjaft serioze dhe t mdha, limite t cilat n fakt krkojn revizionin cilsor t modelit t konstruar n mnyr optimale n kushte dhe rrethana shoqrore t veprimit politik dhe politikanesk. Dilema, duke folur m konkretisht, ndr t tjera, praktikish manifestohet edhe si domosdoshmri e rrethanave, posarisht atyre politike dhe t politiks s dits n kushte t caktuara te faktort e t drejtave t njeriut, qoft sikur t imponohet qoft sikur t eliminohet, ose t mund t shmanget, si faktor i rndsishm cilsor, i cili e prkufizon situatn konkrete t sjelljes dhe veprimit t "kthjelltsuar " politiko pragmatik n nj mas t lart t pakontestueshme.

Globalizimi Difuzioni i paradigms liberalo-demokratike (kuptohet, posarisht koncepti Liberalo-demokratik i t drejtave t njeriut), n realitet sht edhe prmbajtja dhe esenca e procesit tanim mesatarisht t fetishizuar t globalizimit (mondializimi/ vesternizimi/ amerikanizimi) e kuptuar kjo rigorozisht n

103

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kordinatat teorike-ideore dhe ideo-politike t "fundit t ideologjis"23 s Bellout dhe t Fukujams si "fund i historis"24, me sugjestion "godits" se ideja e kapitalizmit liberal, prkatsisht (neo)liberal, pa dyshim paraqet prfundimin e kulminacionit te zhvillimit progresiv historik t njerzimit. N kt aspekt , edhepse kjo n shiqim t par do t duket jasht kontekstit, megjithat, rndsin e diskutimit n kt tem padyshim duam ta vendosim n kordinatat e nevojs s prkufizimit t prgjegjes sa m t sakt dhe t qart t pyetjes eventuale se a duhet shoqria maqedonase, si bashksi shoqrore globale ose si sistem shoqror t lidhet n mnyr organike dhe t bhet pjes e pandar, e rendit t ri globai (liberal-kapitalist) t unifikuar dhe integruar botror.25 E gjith kjo, jo si qllim i fundit, por vetm si mjet dhe instrument pr tu mundsuar t paktn qasje elementare, prvetsim dhe zotrim edhe nga ana e shoqaris maqedonase t atyre vlerave historike-civilizuese, parimet dhe normat, t cilat n fakt e inicojn fundin historik t kapitalizmit liberal. Dilema n fakt, tanim mund t parashtrohet n kontekstin standard t detektimit, identifikimit dhe realizimit praktik -operativ t ktij operacioni, i cili n rrethanat e dhna krejtsisht reale t globalizimit shoqror ekziston n mnyr objektive, si e keqe e domosdoshme m e vogl. Kjo n mnyr t drejtprdrejt do t thot sprov e domosdoshme q t prcaktohet sa m sakt, se a do t ket shoqria globale maqedonase dm m t madh, veanrisht n kontesktin strategjik apo dobi m t madhe ose prkundr ksaj, dm m t madh nga prfshirja e saj organike n proceset e globalizimit planetar liberal-kapitaliste, prkatisht (neo) liberal- kapitalist.26 Dhe n pajtim me prgjegjen eventuale t mundshme pozitive dhe t sakt pr kt pyetje, t bhet e gjith ajo q sht si kusht m i domosdoshm dhe t shtrohet si e till, q t jet real qllimi i deklaruar nga ana e establishmentit politik maqedonas pr prfshirjen e shoqris maqedonase n familjen e kapitalizmit liberal t globalizimit planetar. Referenca e ristrukturimit t kapitalizmit liberal, prkatisht t kapitalizmit (neo) liberal n tr kompleksin shoqror maqedonas, jan represionet e kalkuluara n mnyr t vetdijshme prpara nga ant negative prcjelse t globalizimit, n radh t par ato t natyrs sociale- ekonomike, n fakt, eksiston vetm si kusht i domosdoshm q t realizohet qllimi strategjik, ajo q n mnyr dominante duhet t prodhoj efekte pozitive t zhvillimit dhe prparimit n shoqrin globale maqedonase.27 Prandaj nj rndsi t madhe ka nevoja e shqyrtimit t mundshm m real dhe analitik t esencs ideore- konceptuale dhe ideologjike- politike t kapitalizmit

23 24

Bell Daniel. The End of ideology, Free Presse, Ne York, 1965 Fukujama Frensis: Fundi i historis dhe njriu i fundit, Kultura, Shkup,1994 25 Grand Fernando de Trasenji, Dilemat e procsit t transformimit. Politika ndrkombtare, Beograd, shtator- tetor, 2000 26 Milivojeviq Zoran, Globalizimi- gjendja aktuale e mardhenjeve ekonomike ndrkombtare, Politika ndrkombtare, Beograd shtator- tetor, 2000 27 Stiglic Xozef, Paknaqsi nga globalizmi, Kapital, Shkup, nr.122- 124, 2002

104

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

liberal, prkatisht t (neo) liberalizmit, s pari n aspektin e pikepamjeve (neo)liberaliste dhe t prcaktimit t funkcioneve t shtetit bashkohor. Nevoja e theksuar e ristruktuimit t shoqris globale maqedonase n pajtim me premisat dominante t kapitalizmit liberal bashkohor ose (neo)liberaliste n "fundin e historis", t cilat e prfaqsojn, n fakt, esencn dhe prmbajtjen e procesit t globalizimit, kuptohet se n mnyr t pashmangshme e prfshin edhe qndrimin se ai sht i till dhe nj proces i till i globalizimit prodhon efekte pozitive n shoqri, ose ndaj kombve, t cilt do t bhen pjes organike e shoqris s globalizuar liberale kapitaliste. Dhe n kt kuptim, ristruktuimi liberalo-kapitalist i shoqris maqedonase, nuk sht ndonj qllim i fundit, porse ky ristruktuim, n fakt, duhet t jet vetm mjet, vetm mekanizm, i cili mtutje do t shkaktojn q edhe shoqria maqedonase t`i "gzoj" efektet dominuese pozitive t procesit t globalizimit, t shprehura kto efekte kryesisht si nivel i lart dominues i zhvillimit material, racional kohor dhe prkufizues i shoqris. Por megjithat, ky sht momemti kur duhet t thuhet edhe nj dilem, ose ana neuralgjike, q lidhjet drejteprdretj me procesin e globalizimit liberalokapitalist, ose integrimin liberalo kapitalist. N t vrtet, duhet par realitetin, dhe at jo vetm n kuadr t mardhnjeve ndrmjet "bots" tanim t azhuruar dhe integruese liberalokapitaliste dhe bots, e cila po kalon ose n ndonj t ardhme do t kaloj rrugn e transformimit liberalo- kapitalist, porse edhe realitetin e interesave t kundrta brenda qarkut t shteteve t zhviluara liberalo- kapitaliste. N kt kuptim, n fakt, funkcionin e vet e fiton edhe shembulli i formimit t Bashkimit Evropjan, dhe jo si ndonj produkt i vizionit apo utopis lakuriqe ose jomateriale, n linjn e madhshtis civilizuese historike, t nj baze dhe realizimi praktik t ndrrs pr shtpi t prbashkt, por vetm nj prpjekje pragmatike dhe krejtsisht racionale t shteteve antare t Bashkimit, e npermjet tij si mekanizm m i prshtatshm dhe m efikas t nxisin, mbrojn dhe realizojn interesin e tyre social-ekonomik, prkundr dominit t interesave t SHBA-ve.28 N pajtim me kt realitet dhe duke e zhvilluar kt tez, n mnyr t pashmangshme arrihet n konstatimin e thn shpesh se procesi i globalizimit, n kt vend mbetet vetm n fushn e globalizimit shoqroro- ekonomik, dhe nuk paraqet kurgj tjetr porse vetm nj ambient t caktuar konkret global, i cili n nivelin m t lart t mundshm t efikasitetit duhet t realizoj interesat e veanta shoqrore (n instanc t fundit edhe ato esenciale-materiale, me mbshtetje eknomike, t paramenduar dhe t prkufizuar) t shteteve dhe kombeve m t zhvilluara t kapitalizmit liberal, n radh t par t SHBA-ve si, n konstelacionin eksistues global ndrkombtar t forcs shoqrore, si shtet i dominimit t lart me interes t identifikuar dhe prkufizuar t vet shoqror.29
28 29

Qendra e re/ Hera e tret vjetar i ISPPPI , Shkup, 1999 Sasajkovski Slavejko, Pragmatizmi politik ose moralizmi (veanrisht nprmjet shembullit t politiks s jashtme t SHBA), Radio Kultura, Shkup, 2002

105

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

N kt drejtim jan paramenduar dhe zhvillohen prpjekjet e marredhnjeve ekonomike ndrkombtare pr t funkcionuar sipas relacionit t realizimit m efikas t mundshm n rrethana t dhna t interesave parciale t ekonomive globale dhe t kapitalizmit liberal. Kjo n instancn e fundit sht pikpamja reale dhe qllim jo aq i Fondit ndrkombtar monetar dhe Banks boterore, se sa i Organizats boterore t tregtis.30 Nse dshirohet ti jepet ndonj prgjegje e kuptueshme dilems se a duhet edhe shoqria maqedonase t azhurohet, prkatsisht e transformuar n mnur sistematike shoqrore, n pajtim me amzn idelogjike-politike t kapitalizmit liberal, ather n radh t par n mnyr shum t fort shtrohet dilema n raport me prfshirjen dhe dimensionin e efekteve pozitive dhe negative t procesit t globalizimit. Prkatsisht, se a shpreh globalizimi efektet e veta dominante pozitive ndaj t gjith atyre subjekteve (pamarr parasush n kt drejtim se ka do t nnkuptonim si subjekte t globalizimit) t cilt me njfar statusi t tyre jan aktor t caktuar n procesin e globalizimit. Edhe n kto suaza problematike, nse shtrohet teza se procesi i globalizimit sjell kryesisht efekte pozitive pr t gith pjesmarrsit e tij, ather n mnyr t pashmangshme duhet t vehet vemendja e tr reale edhe n domosdon e prfshirjes s Republiks s Maqedonis dhe t shoqris maqedonase n prgjithsi n kt process t globalizimit. Kjo tez n njfar niveli t operacionalizimit n fakt e imponon edhe pyetjen se duhet t bj shoqria maqedonase q t globalizohet me t vrtet, prkatsisht t adaptohet dhe prfshihet n sistemin e shoqris globale (planetare) Dhe nga ana tjetr, nse vehet (e kundrta) teza se procesi i globalizimit sjell efekte pozitive dominante, vetm pr nj qark t caktuar t ngusht t particimit t vet, ndr t cilt krejtsisht objektivishte e prcaktuar nuk gjendet shoqria maqedonase ather n pajtim me tzn e till, domosdo duhet t kthehet vemendja n kompleksin e masave q shoqria maqedonase, do t ishte "n mnyr t elikt" do t ishte e detyruar t`i marr nse dshironte t mbrohet nga efektet dominante, kur kjo sht n pyetje me procesin e globalizimit. T folurit n kontekstin e prgjithshm shoqror, prkatsisht shoqror sistemor, si shoqri maqedonase, kuptohet se nuk sht aspak e rastit. Kjo sht vetm shprehje e mundshme e natyrs n procesin e globalizimit, si globaliteti i mardhnjeve shoqrore, prkatsisht si sistemi shoqror, dhe si paradigm shoqrore globale. Ky pohim gjithashtu n mnyr t pashmangshme e prkufizon edhe prmbajtjen, prkatsisht esencn e procesit t globalizimit, n kuptim t asaj, m konkretisht, duke folur se `sht ajo q n fakt difuzohet globalisht. N kt mnyr praktikisht, vihet n esencn e teoris famoze t Fukujimit pr fundin e historis, prkatsisht te pohimi i tij se ideja dhe sistemi shoqror i
30

Si ilustrim paradigmatik, indikacion dhe n prgjithsi si argument pr kto pohime duhet t orjentohemi kah natyra e zhvillimeve q lidhen me Konferencn e tret t OBT t mbajtur n Sietll prej 30.11 03.12.1999

106

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kaitalizmit liberal, prkatsisht (neo) liberal, sht kulm dhe prfundim i zhvillimit historik t civilizimit. Dhe se , n pajtim me kt premis, domosdo duhet t filloj edhe trsisht t realizohet procesi i unifikimit planetar si baz t konceptit ideor dhe modelit praktik t kapitalizmit liberal. Procesi tanim i fetishizimit i t ashtuquajturs tranzicion, dhe t t ashtuquajturave vende n tranzicion n fakt, paraqet instalim dhe konstituim i mardhnjeve shoqrore globale kapitaliste liberale, ose sisteme shoqrore, n vendet t cilat kan ndrtuar sisteme shoqrore alternative. Republika e Maqedonis kalon pikrisht npr kt rrug, dhe at si proces shoqror global, me `rast dimenzioni dhe komponenta e saj ekonomike, pavarsisisht se n kt rast, me merit ose pa merit, posarisht manifestimi praktik "m i thiruri" dhe m i eksponuar, t procesit t globalizimit kapitalistliberal, fal, asaj se turbulencat shoqeroro ekonomike dhe sociale jan t lidhura drejtprdrejt dhe jan me shkall m t lart t atraktivitetit n krahasim me at qytetaren. N do rast, dhe kjo sht, mbase edhe karakteristika e tij m e rndishme, si procesi i globalizimit, si proces global-shoqror, prkatsisht shoqror sistemor. Komponenta ekonomike e globalizimit me siguri sht komponenta m e dukshme dhe m e prforcuar e globalizimit, me shkall m t lart t transparencs (efektet e tij fillestare negative ekonomike-sociale), por, sht trsisht gabimisht t lehen anash edhe komponentat e tjera. N fakt, kjo divergjenc e disa komponentave dhe dimenzioneve, ose t aspekteve t globalizimit mund t arsyetohet vetm ne kontekstin analitik edukativ. Duhet shpesh her t theksohet fuqishm se procesi i globalizimit sht proces globalshoqror, prkatsisht shoqror-sistemor, i cili nga themeli duhet t ndryshoj natyrn e bashksive shoqrore, n pajtim me referencat e kapitalizmit liberal bashkohor. Edhepse n njfar konteksti analitik-edukativ mund edhe t flitet pr komponentat, dimenzionet dhe aspektet e tij t caktuara, ather kurrsesi nuk duhet t harrohet ose t lihet anash, t paktn politika, komponenta shteterore-juridike (kushtetuese) (e paramenduar dhe e realizuar juridikisht e teknikisht n konceptin liberalo-kapitalist, prkatsisht liberalo-demokratik t t drejtave t njeriut) si dhe komponenta sociale, kulturore dhe sociale- psikologjike31. Me siguri se procesi i globalizimit te kapitalizmit liberal nuk sht fenomen efektiv, dhe as prbledhje mekanike apo agregat i pjesve t tij prbrse. Ky sht nj koncept i rrumbullaksuar teorik dhe model praktik operues i shoqrorzimit global, prkatisht t sistemit. Politika e jashtme e SHBA-ve Moralizmi, prkatisht internacionalizmi, si dy shtylla (ideotipe) t politiks s jashtme amerikane, ose si nj nga dy konceptet dhe modelet (ideotipe)
31

Prens Huan Oktavio: A po vjen koha q multikultura dhe toleranca t zvendsojn interkulturn dhe integrimin, Danas, Beograd, 26- 27. 12. 2002

107

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

t asaj politike, manifestimin e tyre aklual t posam, t paktn n nivelin deklarativ, e fitoi n kohn e presidentit Klinton. Bhet fjal n esenc, pr nj promovim, difuzim dhe projektim shteteror ideologjik-politik (t shfrytzuar shum ) t t ashuquajturave vlera t shoqris amerikane, praktikisht t vlerave t paradigms liberale (t mnyrs amerikane, sipas reets amerikane) filozofikeideore dhe ideologjike-politike, plotsisht t qart dhe perparimi i amerikanizimit (turbo)32 t konceptit dhe modelit liberal- demokrat t t drejtave t njeriut.33 Ky koncept i politiks s jashtme esencn e vet e ka n prcaktimin deklarativ pr t intervenuar me efikasitet dokund ku jan cnuar vlerat e prmenduara, dhe di m tepr, bhet fjal pr prcaktimin e deklaruar (super) ekspanzivisht t instalohen vlerat n ato hapsira gjeopolitike ku nuk jan vendosur aq sa duhet, n radh t par n konteksitn praktik dhe funkcional. Me rndsi sht q t theksohet se ky prcaktim ideologjik politik sht impregnuar me energji shum t fort t misionarve, prkatsisht t mesiave, di si njfar ungjullizmi i posam i politiks s jashtme, prkatsisht si njafar sakralizmi i lojit t vet n politikn e jashtme amerikane. S kndejmi njra nga pyetjet e mundshme plotsisht relevante do t ishte se a sht qllimi parsor i politiks s jashtme t SHBA-ve, ndrtimi i funkcionimit t lart t konstalacionit t globalizimit integrues /liberalo boteror (sipas llojit amerikan t liberalizmit, (neo) filozofiko-ideor dhe ideor- politik. Kuptohet se jo si qllim i fundit por vetm si mjet, si instrument, si mekanizm, realizim praktik shum efektiv dhe materializim i interesave t posame kombtare amerikane. Pikrisht n kto koordinata edhe duhet t trajtohet prkrahja e zjarrt nga ana e SHBA-ve, t koncepit ideologjik dhe t angazhimeve dhe potezave praktike, ekonomike dhe politike t Fondit monetar nderkombetar-FMN, Bankes boterore-BB dhe Organizates tregetare boterore-OTB.

Pragmatizmi i politiks s jashtme amerikane Por, prkundrazi, duket se me plot t drejt mund t parashtrohet teza se n instanc t fundit, esenca e moralizmit/ internacionalizmit te politiks s jashme amerikane (ose "politika e jashtme humanitare n akordim me politikn etike t jashtme t Robin Kukut gjersa ai ishte sekretar britanik i politiks s jashtme sht paramenduar n mnyr ordinare programatike34, me rast moralizmi sht vetm deklarim, vetm proklamat, vetm retorik, e prshtatshme dhe atraktive pr nevoja taktike politike. Nse moralizmi n fjal funkcionon faktikisht (posarisht) si platform pr racionalizim trsisht t suksesshm, trsisht efikas
Ruajuni nga vlerat aziatike, -Vei Jing, dissident kinez dhe themelues i Levizjes kineze t demokracis bashkohore n stilin perndimor, Nova Makedonija, Shkup. 28-29.11.1998.7 33 T drejtat e njeriut, botim n gjuhn maqedonase, United State Information Agency 34 Sasajkovski Slavejko, Pragmatizmi politik bashkohor, referat pr tubimin shkencor Maks Veber: T kuptuarit e ndryshimeve n shoqrin bashkohore Instituti i sociologjis pran Fakultetit filozofik, Shkup 2000
32

108

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

t natyrs dhe prmbajtjes s vrtet t interesave dhe qllimeve t politiks s jashtme t SHBA-ve. N kt kontekst, si ilustrim i tij figurativ, me kt rast t theksojm rastin e intervenimit t Klintonit n Somali n vitin 1993. N fillim ndodhi intervenimi n Somali n pajtim me deklaratn se duhet t mbrohen ose t implementohen ose etablohen vlerat liberal-demokratike ("vlera t shoqris amerikane), ndrsa kur m von guerilt vendas filluan t vrasin "djemt amerikan" (44 t vrar dhe 175 t plagosur) plotsisht n mnyr pragmatike ushtria amerikane u trhoq me arsyetimin plotsisht t sinqert, respektivisht duke pranuar se n rastin e Somalis megjithat nuk jan cnuar interesat amerikane, ksaj radhe kuptohet, t shqyrtuara dhe t prkufizuara n kontekstin e till primar programatik (si interesa "t pastra", si " t xhveshura", racionale, materiale, ekonomike, gjeopolitike dhe strategjke). "Krijimi i shteteve" ( po ose jo ) Kjo periudh, pr shembull, vjen n shprehje edhe gjat elaborimit t Kisinxherit pr politikn amerikane n Bosnj e Hercegovin. Thelbi i "ides" s tij sht se me t vrtet coptimi prfundimtar i Bosnje e Hercegovines (antare e Organizates se Kombeve te Bashkuara-OKB dhe OSBE-s, pra ka t drejt t marr ndihm dhe mbrojtje t saj gjat mbrojtjes s sovranitetit dhe integritetit territorial t saj) nuk sht n pajtim me "vlerat e shoqris amerikane" porse edhe prparsia e pragmatizmit gjat prkufizimit t interesave amerikanr shteterore pamshirshm krkon "t mos hidhet do gj" n letrn e moralizmit, thjesht vetm pse ai nuk e shpreh esencn e interesit t vertet pragmatik shteteror amerikan n raport me Bosnje e Hercegovinen. Dhe, pr shkak t ksaj duhet t pranohet realiteti - coptimi i Bosnje e Hercegovines (Kisinxheri thot se, prafrazojm: Amrika nuk duhet t bj me forc shtete n baz t parimeve morale ose me t drejtat e popullit, veanrisht jo ather kur n mnyr imperative nuk e krkon interesi i vrtet material pragmatik i SHBA-ve), dhe interesi shteteror amerikan t imponohet dhe t realizohet n kuadr t atij realiteti, me mobilizimin dhe shfrytzimin, nprmjet adaptimit ndaj realitetit, t gjitha burimet shteterore amerikane (si prparsi ekskluzive komparative dhe kompetitive amerikane). Njkohsisht Kisinxheri n nj tekst t vetin 35 thekson se administrata e Klintonit (nnvizon se kjo sht pasoj e prkatsis t gjenerats, respektivisht socializim specifik politik n kushte t lvizjeve kundr lufts- Lufta n Vietnam_ dhe t preokupuarit me mendimin publik) nuk beson shum n aftsin dhe forcn e politiks s jashtme ("interesat amerikane i shohin si t vjetruara"), dhe n vend t ksaj i nnvizon shtjet "e buta", n radh t par ato ekologjike. Ato, n planin e politiks s jashtme, sipas Kisinxherit, jan t suksesshme n zgjidhjen e detyrave taktike, por jan t patejkalueshme n nivelin strategjik.
35

Transmetuar n Denes- Shkup 03.09.1999 , 46-48

109

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Synimi i Kisinxherit sht pikrisht n aspektin e, se nse ekziston "turp t elaborohet koncepti i interesit kombtar" ather si rezultat do t fitohet "jo elevacion moral, porse paraliz progresive". Dhe, m tutje, thekson se koncepti i interesit kombtar" buron nga tradita jon demokratike ose kujdesi pr sigurin kolektive", por se sht i nevojshm "ballafaqimi me disa shtje t veshtira q i imponon realiteti. Legaliteti dhe legjitimiteti Arsyetimi i shprndar se kjo sht vetm e drejt formale juridike e problemit (ajo sekundarja, ajo margjinalja, e nivelit), e cila e l anash nivelin primar, nivel i cili i jep konotacion legjitimitetit t shprehur si e drejt e pakontestueshme civilizuese36, q nuk sht prfshir n formn legale tanim t vjetruar (dika q paraqet shprehjen m t dretjprdrejt t teleologjizmit etik). "Drejtsia, sipas ksaj platforme ideologjike, sht "mshiruar" pikrisht nprmjet konceptit liberal amerikan t t drejtave dhe lirive t njeriut, dhe n prgjithsi t sistemit shoqror kapitalist-liberal amerikan, sht gj normale t adaptohen (bhet fjal, n t vrtet pr adaptim t srishm n "kontekstin kulturor- civilizues t Hantingtonit) prkufizimet e reja t sovranitetit dhe integritetit territorial t shtetit. N drejtimin e mtejshm logjik t rrumbullaksimit t konceptit dhe modelit t preferuar dritdhns dhe ideologji e politik, t adaptuar dhe t veprimit praktik t NATO-s 37 dhe OKB 38, kuptohet pa marr parasysh kuadrin konret pozitiv juridiko ndrkombtar.39

Koncepti i politiks s jashtme dhe politika e Kondoliza Rajsit Kshilltarja e Bushit pr siguri kombtare-Kondoliza Rajs, ishte dhe ende sht ideologu dhe promotori m i dgjuar publik (dhe si duket, edhe antarja m me ndikim n administratn e re n lidhje me t paramenduarit dhe krijimin praktik dhe implementimin e politiks s saj t jashtme), t politiks sinjifikative t re t jashtme t adminitrats aktuale amerikane.
36 Bradley Garard V. : Morality and Legal Reasoning, the Revie of Politics, University of Notr Dame, Pring, 1993, 311 330; okrevski Tomisllav : Sociologjia e s dejts, NGB Studenski Zbor Shkup 1996, 171- 186. 37 Pr ardhmrin e NATO-s, Tekst i Solans, t botuar n The Economist, - Londr, t botuar n Nova Makedonija, Shkup, 20-21.03.1999, 23. 38 Pikrisht n kt kontekst sht adaptuar Raporti i Mileniumit t Ananit, esenca e t cilit implikon revizionin e nenit 2 dhe mohimin e nenit 1 t Karts s OKB, npermjet angazhimit pr OKB duhet m shum t koncentrohen te njerzit, dhe m pak te qeverit me rast ajo q u sht mundsuar t mbajn ann e qytetarve, ndrsa kundr qeverive, n rastet si sht Kosova. Cituar sipas NIN-it t Beogradit, 13.04. 2000 (Vizioni i Kofi Ananit). 39 Si baz konceptuale e ksaj qasje t padefinuar politike t SHBA n vitin 1999 sht sjell dokumenti Strategjia e e zgjerimit dhe angazhimit, ndrsa po n t njjtin vit kurse n pajtim me kt dokument NATO-ja solli Konceptin strategjik t NATO-s , si dhe Iniciativn pr aftsin mbrojtse dhe Planin e veprimit t antarve .

110

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Kondoliza Rajs motivet pr angazhimin amerikan ndrkombtar i percakton si "rrezik potencial per aleatt amerikan", duke theksuar se duhet t eksistoj "plan i paramenduar" dhe "angazhim i t gjitha forcave tona q do t mundsoj kufizimin e numrit t viktimave dhe vazhdimin e operacionit" dhe se sht kundr intervenimit nse ai sht i motivuar me "misione humanitare" dhe me "motive morale".40 Pozita e administrats s Bushit sht se nuk duhet npermjet forcs t krijohen shtete, porse njerzit duhet t binden se krijojn vet shtete t veta41, ndrsa politika e jashtme amerikane, n saj t unipolaritetit t marrdhnjeve aktuale ndrkombtare me dominim amerikan/ "hegjemoni"42 (politike-diplomatikeideologjike- ushtarake- ekonomike- shkencoro-teknike, kulturore etj.), n mnyr permanente, n fardo lloj kushtesh, sipas definimit do t jet n gjendje t realizoj dhe materializoj n mnyr efikase interesin amerikan.

Pikat konkluduese 1. Paradigma liberal-demokratike (kuptohet, posarisht koncepti liberaldemokrat i t drejtave t njeriut) e prfaqson strukturn ontologjike t procesit t globalizimit (mondializimit, vesternizimit, amerikanizimit ). 2. Edhe shoqria maqedonase sht ballafaquar me dilemn n raport se a duhet ti bashkngjitet procesit t globalizimit, ashtu si sht. Dilema, n fakt parashtrohet n kontekstin tanim t standardizuar t detektimit, identifikimit, realizimit praktik-operativ t atij opcioni q n rrethanat e dhna trsisht reale, globale, shoqrore eksiston trsisht objektivisht si e keqe e detyrueshme m e vogl. 3. Kjo n mnyr t drejtprdrejt do t thot sprov e domosdoshme pr prcaktimin e mundshm m ekzakt se a do t ket shoqria maqedonase, posarisht n kontekstin strategjik dobi m t madhe ose prkundrazi, dm m t madh, prej prfshirjes s saj organike n proceset e globalizimit planetar liberalokapitalist, perkatesisht (neo)liberalist. 4. Procesi i globalizimit nuk paraqet asgj tjetr, prve ambientit t caktuar konkret global shoqror i cili n nivelin e mundshm m t lart t efikasitetit duhet t mundsoj realizimin e interesave parciale shoqrore (n istancn e fundit edhe t atyre esenciale, materiale- ekonomike, t bazuara dhe t paramenduara dhe t prkufizuara), t shteteve dhe kombve t ndryshme kapitaliste-liberale, n radh t par t SHBA-ve, si, shtet i dominimit t lart n

Cituar sipas Makedonija Denes Shkup, 12.02.2001, 5. Kjo dilem shprehje t vet gjen edhe n raportin n zgjerimin e NATO-s (tradicionalistt, ekspansionistt} Pr kt shihni kolumnn n Uashington Fax, Janusz Bugajski, Nacional, Zagreb, 15.06.2002 42 Udhtim dashamirs, ose Despotizm i shklqyer n analiz t Le Mond- Paris, transmetuar nga Nova Makedonija Shkup 10 -11. 06. 2000, 22.
41

40

111

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

konstalacionin ekzistuues global ndrkombtar me interesin e vet shoqror t posam t identifikuar dhe prkufizuar qart. 5. Procesi tanim i fetishizuar i t ashtuquajturave vende n tranzicion n fakt, paraqet pikrisht instalimin dhe konstituimin e mardhnjeve shoqrore globale t kapitalizmit liberal, ose t sistemeve shoqrore, n vendet t cilat kishin ndrtuar sisteme shoqrore alternative, q vlen edhe pr Republikn e Maqedonis. 6.Procesi i globalizimit sht proces global shoqror, prkatsiht shoqrorsistemor. Komponenta ekonomike e globalizimit me siguri se sht komponenta m e theksuar dhe m e dukshme e globalizimit, me shkall m t lart t transparencs (kundr-efektet e saja ekonomike sociale negative n fillim). Procesi i globalizimit t kapitalizmit liberal n fenomen efektiv, nuk sht vetm permbledhje mekanike, ose agregat i disa pjesve t tij perbrse. Ky sht nj koncept i rrumbullaksuar teorik dhe model praktik- operativ i shoqris globale, prkatisisht t sistemit. 7. Politika e jashtme e SHBA-ve praktikisht paraqet difuzionin e lart ekspanziv dhe protekcionin e t ashtuquajturave "vlera t shoqris amerikane", praktikisht t vlerave t paradigms liberale ("t mnyrs amerikane dhe reetes amerikane") filozofike-ideore dhe ideologjike-politike, veanrist shum qart edhe ("t turbo") preparimit amerikan t konceptit liberal- demokratik dhe modelit t t drejtave t njeriut. 8. Megjithat, n instanc t fundit, esenca e moralizmit t politiks s jashtme amerikane, intervencionizmi, "politika e jashtme humane", sht paramenduar n mnyr t programuar ordinare, me rast moralizmi paraqet vetm deklarim, vetm proklamim, vetm retorik, atrakcion pr nevoja taktike- politike. 9. Kisinxheri kshillonte (parafrazojm): Amerika nuk duhet "t bj" shtete me forc sipas disa parimeve morale ose juridiko ndrkombtare, veanrisht jo ather kur n mnyr imperative nuk e krkon interesi i vrtet, me i fuqishm kompetitiv, material dhe pragmatik kombtar i SHBA-ve. 10. Moralizmi amerikan, prkatsisht intervencionizmi sht n pozit t t ashtuquajturs teori e sovranitetit t kufizuar, ather atje kur nuk respektohet, kuptohet sipas vlersimit t SHBA-ve, (koncepti (neo)liberal amerikan i t t drejtave dhe lirive t njeriut (dhe n prgjithsi t paradigms liberale, filozofikeideore dhe ideologjike- politike). Racionalizimi i ktij pozicioni sillet n linjn e t theksuarit t dominimit t parimit t legjitimitetit (progresit kulturor- civilizues"fundi i historis") mbi parimin e legalitetit ("e drejta " lakuriqe" / forma juridike ndrkombtare).

112

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2.2. Bekim Kadriu Diplomiran pravnik IZBIRA^KOTO PRAVO KAKO OSNOVNO PRAVO OD KORPUSOT NA POLITI^KITE PRAVA Legitimitetot, suverenitetot i izborite Niz istoriskiot razvitok na dr`avata kako organizirano op{testvo se postavuvalo pra{aweto koj ja dava soglasnosta na dr`avata za taa da mo`e da upravuva so op{testvenite, javnite raboti, odnosno od kade izvira legitimitetot na dr`avata. Kako odgovor na ova pra{awe se pojavuvaat nekolku teorii: 1) teokratska; 2) avtokratka; i, 3) demokratska. Vrz osnova na teokratskata teorija, legitimitetot na dr`avnata vlast izvira od Gospod. Dr`avnata vlast ne mo`e da ja vr{i svojata funkcija nitu mo`e da postoi ako ja nema soglasnosta na Gospod, odnosno ako ne gi po~ituva bo`jite zakoni. Zna~i, soglasnosta edna dr`ava da postoi i da gi vr{i svoite funkcii ja dava Gospod, od gore. Spored avtokratskata teorija za legitimitetot, dr`avata, so samoto svoe postoewe, ima pravo da vladee so svoite podanici, bez ni~ija soglasnost. I na kraj, vrz osnova na demokratskata teorija, koja denes apsolutno se prifa}a, legitimitetot na dr`avnata vlast izvira od samite gra|ani. Pod poimot legitimitet se podrazbira soglasnost na mnozinstvoto gra|ani na edna dr`ava so postoeweto na istata; dr`avata e legitimna samo ako taa ja ima poddr{kata od mnozinstvoto gra|ani. Spored ovaa teorija legitimitetot na vlasta izvira od dolu, od narodot, od gra|anite. Kako {to spomnavme, denes se prifa}a demokratskiot legitimitet na vlasta, legitimitet koj izvira od samite gra|ani. Ova posebno vo dr`avite koi ja prifa}aat demokratijata kako forma na vladeewe na mnozinstvoto (ne na celiot narod). Inaku, legitimitetot se razlikuva od poimot legalitet. Legalitetot zna~i zakonitost, od

113

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

latinskiot zbor lex, leges, {to zna~i zakon. Edna vlast mo`e da bide legalna, t.e. da bide izbrana na zakonit na~in, formalno, no da ne bide legitimna, odnosno da ja nema poddr{kata od mnozinstvoto gra|ani. I vo Republika Makedonija, po osamostojuvaweto, e prifaten demokratskiot legitimitet na vlasta. Toa najdobro se gleda od ~lenot 2 na Ustavot na RM od 1991 godina43, koj zboruva za suverenitetot na vlasta, no i od drugi ~lenovi. Vo ~len 2 se veli: Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite. Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku demokratski izbranite pretstavnici, po pat na referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe. Suverenitetot na vlasta go objasnuva pra{aweto od kade izvira vlasta vo edna dr`ava, odnosno koj e nositel na vlasta vo dr`avata. Spored ovoj ~len, jasno se gleda deka nositeli na vlasta vo na{ata dr`ava se nejzinite gra|ani. Tie vlasta ja ostvaruvaat: 1) preku svoite izbrani pretstavnici, kako i 2) neposredno, preku razni oblici na neposredno izjasnuvawe (Eden od na~inite na neposredno izjasnuvawe na gra|anite, pokraj referendumot i gra|anskata inicijativa koi gi spomenuva Ustavot na RM, se i izborite preku koi tie gi izbiraat svoite pretstavnici koi vo nivno ime }e ja ostvaruvaat vlasta). So vtoriot stav na ~lenot 2 na Ustavot, vo Makedonija, kako i vo drugi dr`avi, se afirmira pretstavni~kata demokratija, t.e. vladeewe na narodot, no ne neposredno tuku preku svoite pretstavnici. Bidej}i, kako {to veli Monteskje, <...prednosta na pretstavnicite e deka tie mo`at da gi raspravaat rabotite. Narodot ne mo`e toa da go pravi...<44. Imeno, pri uslovi na postoewe na dr`avi koi se teritorijalno golemi, gra|anite objektivno ne mo`at sami da ja ostvaruvaat i vr{at vlasta. Od druga strana, ne site gra|ani mo`at da se zanimavaat so dr`avni raboti koi se, pove}e ili pomalku, stru~ni. Ova se dve najva`ni pri~ini poradi koi, vo dene{ni uslovi, pretstavni~kata demokratija ima prednost i pove}e se afirmira od neposrednata demokratija, iako na gra|anite im se ostavaat nekoi pra{awa za neposredno odlu~uvawe. Tokmu tuka se gleda povrzanosta na legitimitetot i suverenitetot. Gra|anite se nositeli na suverenitetot, nositeli na vlasta, no bidej}i tie ne mo`at vlasta da ja ostvaruvaat neposredno, vo nivno ime toa go pravat nivnite pretstavnici. I koga ve}e vlasta gra|anite ja
43

Ustavot na Republika Makedonija e donesen na 17 noemvri 1991 godina od Sobranieto na Republika Makedonija. 44 Ch. Montesquieu, L`Espirit des lois II, ch.II, Paris, 1923.

114

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ostvaruvaat preku svoite pretstavnici, toa treba da se pravi na na~in koga tie pretstavnici }e bidat izbrani od samite gra|ani. So toj izbor, garniturata koja }e dojde na vlast }e bide legitimna, odnosno }e ja ima soglasnosta na gra|anite za da ja vr{i vlasta vo nivno ime. Vakvoto vladeewe koe ja ima soglasnosta na tie so koi se vladee (vladeanite) go afirmira Xon Lok . Izbori i izboren sistem Kako {to spomnavme, izborite se eden od najzna~ajnite politi~ki i pravni procesi vo edna dr`ava koi aktivno gi vklu~uvaat gra|anite, kako nositeli na suverenitetot, vo vr{eweto na vlasta. Od druga strana, izborite se i najdobriot na~in za legitimirawe na vlasta vo opredelen period bidej}i preku izborite gra|anite gi opredeluvaat lu|eto koi vo nivno ime }e ja vr{at vlasta. Ustavot na RM na izborite im dava golemo zna~ewe. Toa se gleda i vo ~lenot 8, stav 1, alinea 5, kade slobodnite, neposrednite i demokratski izbori, zaedno so politi~kiot pluralizam, se predvideni kako edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija. Izborite se predviduvaat kako obvrska za dr`avite dogovorni~ki i vo Prviot protokol kon Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi45. Vo ~lenot 3 na ovoj Protokol se veli: Visokite strani dogovorni~ki se obvrzuvaat vo razumni intervali da organiziraat slobodni izbori so tajno glasawe, pod uslovi {to mu ovozmo`uvaat na narodot slobodno da go izrazi svoeto mislewe za izborot na zakonodavnoto telo. Izborniot sistem gi opfa}a, na~elno, principite na izbira~koto pravo kako i izbornata tehnika, odnosno mehanizmot na ostvaruvawe na izborite vo praktikata. Zna~i, izborniot sistem ne se sostoi samo od pravni normi tuku i od brojni postapki i dejstvija so koi se vr{i izbor na pretstavnici na gra|anite, opfa}a pravni i nepravni pravila, kako i golem broj na fakti~ki odnesuvawa na golem broj subjekti. Izborniot sistem e podsistem na politi~kiot sistem i toa eden od negovite najzna~ajni delovi. Zna~eweto na izborniot sistem
45

Ovaa konvencija e usvoena na 4 noemvri 1950 godina vo ramkite na Sovetot na Evropa. Dosega e izmeneta so nekolku protokoli i toa: Protokolite 1,4,6,7 i 11. Posledniot e vo sila od 1 noemvri 1998 godina. Makedonija e potpisni~ka na Konvencijata kako i na nejzinite protokoli, osven Protokolot broj 11 i nea ja obvrzuva ovaa Konvencija.

115

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

(posebno vo uslovi na pretstavni~ka demokratija) e golemo, ako se ima predvid deka vrz negovite principi i normi se sproveduvaat postapki koi objektivno pretstavuvaat na~in na formirawe na najvisokite pretstavni~ki organi na edna zemja. Izbira~koto pravo kako politi~ko pravo ^ovekovite slobodi i prava mo`at da se podelat na nekolku grupi, i toa: li~ni, politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni, ekolo{ki itn. Politi~kite slobodi i prava se narekuvaat i pozitivni poradi toa {to mu ovozmo`uvaat na gra|aninot aktivno u~estvo vo politi~kiot i vo javniot `ivot na zaednicata, odnosno dr`avata. Za razlika od li~nite slobodi i prava ili pasivni, koi na gra|aninot mu ja garantiraat li~nata i privatnata sfera od me{awe na dr`avnata vlast, politi~kite prava mu garantiraat na gra|aninot toj, kako izvor na suverenitetot, da mo`e aktivno da u~estvuva vo javniot `ivot na zaednicata, preku razni formi i na~ini. Kako najpoznati politi~ki slobodi i prava se: izbira~koto pravo, slobodata na politi~ko zdru`uvawe, pravoto na mirno sobirawe, pravoto na javen govor, pravoto na vr{ewe na javni funkcii itn. Izbira~kototo pravo e najzna~ajno politi~ko pravo bidej}i preku nego gra|anite gi izbiraat svoite pretstavnici na dr`avno i na lokalno nivo, koi vo nivno ime }e ja ostvaruvaat vlasta. So izbira~koto pravo gra|anite fakti~ki vlijaat i na dr`avnata politika za odreden period. So osamostojuvaweto i donesuvaweto na noviot Ustav od 1991 godina, Makedonija se orientira kon demokratskite principi i vrednosti. Izborniot sistem na Republika Makedonija gi sodr`i site osnovni karakteristiki koi se sodr`ani vo drugite sovremeni demokratski izborni sistemi. Edna od tie karakteristiki na na{iot izboren sistem e predviduvaweto na izbira~koto pravo, so site negovii demokratski karakteristiki, vo ~lenot 22 od Ustavot na RM. Vo toj ~len se veli: Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini `ivot steknuva izbira~ko pravo. Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori so tajno glasawe. Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata sposobnost. Izbira~koto pravo se razrabotuva vo zakonskite akti koi se odnesuvaat, direktno ili indirektno, na izborite. Taka, vo Zakonot za

116

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

izbor na pratenici vo Sobranieto na RM46, vo ~len 3 se potvrduvaat op{tite principi i karakteristiki na izbira~koto pravo. Ovie principi se sodr`ani i vo Zakonot za lokalnata samouprava47, za izborot na gradona~alnicite na op{tinite i na ~lenovite na sovetite na op{tinite, kako i vo noviot Predlog-Zakon za izbor na pratenici. Ovie zakoni, se razbira, ne mo`at da predvidat principi koi bi bile sprotivni na Ustavot, kako najvisok praven akt na edna dr`ava (lex superior). Izbira~koto pravo kako edno od najzna~ajnite politi~ki prava, osven so vnatre{nite propisi, se predviduva i so me|unarodni dogovori kako obvrska za dr`avite potpisni~ki. Taka, vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava48, vo ~lenot 25 se veli: Sekoj gra|anin ima pravo i mo`nost, bez nikakva diskriminacija spomenata vo ~len 2 i bez nikakvi ograni~uvawa: a) da u~estvuva vo upravuvaweto so javnite raboti, ili neposredno ili preku slobodno izbrani pretstavnici; b) da izbira i da bide izbran na periodi~ni, avtenti~ni, op{ti, ednakvi i tajni izbori, {to obezbeduvaat slobodno izrazuvawe na voljata na izbira~ite; c) da bide primen, po op{ti ednakvi uslovi, vo javnite slu`bi na svojata zemja.

Karakteristiki na izbira~koto pravo Site demokratski dr`avi prifa}aat opredeleni principi i karakteristiki na izbira~koto pravo kako na najdobar na~in pri izborite da se izrazi voljata na izbira~koto telo. Ovie karakteristiki se: izbira~koto pravo kako op{to pravo, ednakvo, neposredno i tajno.
46 Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na RM e objaven vo Slu`ben vesnik na RM broj 24/98. 47 Noviot Zakon za lokalnata samouprava e objaven vo Slu`ben vesnik na RM, br. 5/2002 48 Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava e usvoen i otvoren za potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON od 16 dekemvri 1966, dodeka na sila stapi na 23 mart 1976 godina, po tri meseci od deponiraweto kaj Generalniot sekretar na ON, na 35-tiot instrument za ratifikacija, spored ~len 49 od istiot Pakt. Makedonija e ~lenka na ovoj dogovor kako dr`ava sukscesor na porane{na Jugoslavija, koja go ima ratifikuvano ovoj pakt.

117

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

a) Izbira~koto pravo kako op{to pravo Ovaa karakteristika na izbira~koto pravo e potvrda na na~eloto na ednakvost vo po{iroka smisla na zborot. Zna~i deka ova pravo treba da mu pripadne sekomu, bez nikakva socijalna, politi~ka ili druga diskriminacija. Normalno, za da mu se priznae na opredeleno lice izbira~koto pravo, treba prethodno da bidat ispolneti opredeleni uslovi, koi ne pretstavuvaat diskriminacija odnosno ograni~uvawe na izbira~koto pravo. Izbira~koto pravo se deli na aktivno i na pasivno izbira~ko pravo. Aktivnoto izbira~ko pravo zna~i pravo na gra|anite da izbiraat svoi pretstavnici vo dr`avnite organi, dr`avni ili lokalni. Spored Ustavot na RM, aktivnoto izbira~ko pravo im pripa|a na site gra|ani koi napolnile 18 godini i na koi ne im e odzemena delovnata sposobnost so pravosilna sudska odluka. Na sekoj {to gi ispolnuva ovie uslovi mu pripa|a pravoto na izbor, bez nikakva diskriminacija. Zna~i i uslovite se isti za site. Polnoletstvoto kako i delovnata sposobnost se predviduvaat kako uslov za steknuvawe na izbira~koto pravo poradi potrebnata zrelost pri ~inot na glasaweto. Imeno, licata koi glasaat mora da znaat kakvi dejstvija prezemaat, {to ne bi bilo slu~aj pri sprotivnoto. Pasivnoto izbira~ko pravo zna~i pravo na gra|aninot da se kandidira i da bide izbran vo dr`avnite organi. Na~elno, za pasivnoto izbira~ko pravo se potrebni isti uslovi kako i za aktivnoto, so opredeleni isklu~oci. Taka na primer, vo Makedonija, spored ~len 80 od Ustavot, za pretsedatel na RM mo`e da bide izbrano lice koe na denot na izborite napolnilo najmalku 40 godini `ivot. Zna~i, postoi starosna razlika pome|u aktivnoto i pasivnoto izbira~ko pravo. Isto taka, postoi razlika i po odnos na dr`avjanstvoto. Imeno, spored istiot ~len, za pretsedatel ne mo`e da bide izbrano lice koe do denot na izborite ne bilo `itel na RM najmalku deset vo poslednite petnaeset godini. Ovie ograni~uvawa na pasivnoto izbira~ko pravo se mnogu logi~ni i se predviduvaat i vo mnogu drugi dr`avi. Isto taka, spored Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na RM, ~lenot 5, se veli deka za pratenik mo`e da bide izbrano lice koe napolnilo 18 godini, e delovno sposobno i ne e na izdr`uvawe kazna zatvor za storeno krivi~no delo. Vo prethodniot ~len, ~lenot 3, za aktivno izbira~ko pravo e potrebno polnoletstvo i delovna sposobnost, t.e. op{tite uslovi koi se predvideni i so Ustavot. I vo uslovi na zagarantirano op{to izbira~ko pravo, toa ne mo`e da se postigne apsolutno. Tuka e potrebno da se napomene izborniot apstinizam odnosno odlu~uvawe na izbira~ite da ne go

118

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

koristat izbira~koto pravo, odnosno da ne izlezat na izbori. Od ovaa pojava najmnogu strada legitimitetot na vlasta. Inaku, izbira~koto pravo ne sekoga{ bilo op{to. Poznati se mnogu primeri na ograni~uvawe na izbira~koto pravo i toa vrz razli~ni kriteriumi ili cenzusi. Najpoznati cenzusi koi bile upotrebeni se: imotniot, obrazovniot, starosniot, klasniot, rezidencijalniot i poloviot cenzus. b) Izbira~koto pravo kako ednakvo pravo Ovaa karakteristika na izbira~koto pravo e, isto taka, pridobivka na modernoto vreme, karakteristika {to se predviduva vo site demokratski ustavi. Smislata na ovaa karakteristika proizleguva od principot na ednakvost na site gra|ani pred zakonot, zna~i eden ~ovek, eden glas. Glasot na sekoj gra|anin ima ednakvo zna~ewe. Ovaa karakteristika e silno povrzana za prvata, t.e. mo`e da postoi samo vo uslovi na op{to izbira~ko pravo, koga nema nikakvi ograni~uvawa na istoto. Sprotivno od ednakvoto izbira~ko pravo, poznati se slu~ai koga, pravno, so pravni normi, e voveduvano neednakvo izbira~ko pravo, odnosno vrz razli~ni kriteriumi (imotot, obrazovanieto itn.) na opredeleni gra|ani im e dadeno pravoto na dva ili pove}e glasovi. Ova e t.n. pluralen glas. Isto taka, neednakvo izbira~ko pravo postoi i vo slu~aj na postoewe na kurijalen sistem na glasawe. Ova e slu~aj koga grupi na izbira~i, koi se razlikuvaat po brojot, imaat ist broj na pretstavnici. Glasovite na pogolemata grupa izbira~i se vo nepovolna, diskriminira~ka polo`ba, bidej}i tie imaat ist broj na pretstavnici kako i grupite koi brojat pomal broj na izbira~i. Ovoj sistem bil poznat vo Avstro-Ungarija. Vo dene{no vreme, kako {to be{e spomenato, op{to e prifaten principot na ednakvo izbira~ko pravo. No, iako ne pravno, sepak fakti~ki se pojavuva neednakvo izbira~ko pravo vo uslovi na postoewe na pogolem broj na izborni edinici vo dr`avata, vo koi se izbira ist broj na pratenici, a koi se razlikuvaat po brojot na izbira~ite, ili sprotivno, koi imaat ist broj izbira~i, a se izbira razli~en broj na pratenici. Ova se pravi so svesno kroewe na izbornite edinici za da se dojde do sakaniot rezultat (Jerrymandering). Taka, konkretno vo Makedonija za vreme na izborite od 1990 godina na izbornite edinici se izbira{e samo po eden pratenik, spored mnozinskiot izboren sistem. No postoea izborni edinici koi se razlikuvaa mnogu po brojot na izbira~ite. Taka, "...najmalata izborna edinica bila vo Bitola so 5 826, a najgolemata vo Ko~ani so 18 267 izbira~i. Izbraniot pratenik vo prvata izborna edinica imal za tri

119

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pati poslab legitimitet od izbraniot pratenik vo vtorata izborna edinica..."49. v) Izbira~koto pravo kako neposredno pravo Spored na{iot Ustav, izborite se neposredni. Toa zna~i deka gra|anite direktno izleguvaat na izbori i neposredno gi izbiraat svoite pretstavnici vo dr`avnite organi. Neposrednite izbori zna~at otsustvo na kakvo bilo posreduvawe me|u izbira~ite i nivniot izbor. Neposrednite izbori se oblik na neposredna demokratija kade doa|a vo poln izraz, direktno, voljata na gra|anite kako nositeli na suverenitetot. Preku neposrednite izbori gra|anite go ostvaruvaat nivnoto izbira~ko pravo. Za razlika od neposrednite izbori, poznati se i slu~ai na posredni izbori koga dr`avnite organi ne gi izbiraat gra|anite tuku se izbiraat od strana na posebni izborni organi, kolegiumi. Nekoi avtori (Leon Digi) duri im davaat prednost na ovoj vid na izbori, osobeno vo op{testvata so nizok stepen na obrazovanie. Poseben vid na posredno glasawe e t.n. delegatski sistem, koj be{e primenet osobeno vo porane{nite socijalisti~ki zemji. Ova e slu~aj koga pretstavnicite na povisokoto pretstavni~ko telo se izbiraat od strana na pretstavnicite na poniskite pretstavni~ki tela, koi, pak, se izbrani direktno od gra|anite. Takvi, na primer, bile izborite vo SRM vo 1974 godina. g) Slobodni i tajni izbori Ovoj princip ovozmo`uva na najdobar mo`en na~in da se izrazi voljata na izbira~ite, a so toa da se postigne i smislata na izborite. Ako izborite se na~in na konstituirawe i davawe na legitimitet na dr`avnite organi, vo soglasnost so voljata na gra|anite, toga{ treba da se ispolnat opredeleni uslovi koi ovozmo`uvaat voljata na gra|anite slobodno da se izrazi, odnosno nikoj da ne mo`e da vr{i pritisok vrz gra|anite za na~inot na koj tie }e glasaat. Ova se povrzuva tokmu so na~inot na glasawe. Poznato e deka, istoriski, postojat dva na~ini na glasawe, i toa javno i tajno glasawe. Javnoto glasawe e poznato u{te od anti~ko vreme koga se ostvaruvalo so vikawe (vo Sparta) ili so krevawe raka (vo Atina). Ovoj na~in na glasawe e nedemokratski bidej}i otvora mo`nosti za vr{ewe pritisok vrz glasa~ite i avtomatski ne ostava nivnata volja da bide slobodno izrazena. Poradi ova, vo site demokratski zemji e prifateno tajnoto

49 Svetomir [kari}, Makedonija na site kontinenti, Union Trejd, Skopje, 2000 godina, str.211.

120

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

glasawe i toa sekoga{ se povrzuva so slobodnite izbori bidej}i e preduslov za toa. d) Periodi~nost na izborite Vo ~lenot 22 od Ustavot na RM ne se spomenuva periodi~nosta na izborite bidej}i toa ne e karakteristika na izbira~koto pravo tuku se povrzuva za izborite kako na~in na legitimirawe na vlasta. Toa vo na{iot Ustav proizleguva od ~lenot 63 koj zboruva za mandatot na pratenicite vo Sobranieto na RM. Nivniot mandat iznesuva 4 godini so toa {to mo`e da se prodol`i samo vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba. Periodi~nosta na izborite se potvrduva i vo zakonite koi se odnesuvaat na izborite, na dr`avno ili na lokalno nivo. Odr`uvaweto na izborite na periodi~en na~in t.e. sekoga{ po pominuvawe na opredelen vremenski period e eden od osnovnite uslovi za odr`uvawe na demokrati~nosta vo zemjata. So vakviot na~in im se dava mo`nost na razli~nite politi~ki sili da konkuriraat za osvojuvawe na vlasta, a od druga strana im se dava mo`nost na gra|anite, kako nositeli na suverenitetot i na legitimitetot, da ja kontroliraat vlasta i da ja kaznat na narednite izbori ako taa ne gi ispolnila vetuvawata napraveni pred da ja osvoi vlasta. Za{tita na izbira~koto pravo Pred s, tuka se misli na pravnata ramka predvidena so izbornite zakoni za za{tita na izbira~koto pravo. Spored Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na RM od 1998 godina, kako i spored noviot Predlog-Zakon za izbor na pratenici vo Sobranieto na RM, koj doprva treba da se donese, posebna glava se posvetuva na za{titata na izbira~koto pravo. Karakteristi~no i za dvata zakona e deka za{titata na izbira~koto pravo e dvostepena, so toa {to vo vtoriot stepen odlu~uva Vrhovniot sud na RM. So toa i sudstvoto se vklu~uva vo za{titata na ova zna~ajno pravo na gra|anite. Spored noviot predlog-Zakon, za nepravilnosti vo postapkata za izbor, sekoj podnositel na lista (so ogled na proporcionalniot izboren sistem) i sekoj izbira~ koj }e konstatira nepravilnosti imaat pravo da podnesat prigovor do Dr`avnata izborna komisija, odnosno do izbornata komisija, koja e dol`na da donese re{enie vo rok od 48 ~asa po priemot na prigovorot. Protiv ova re{enie mo`e da se podnese `alba do Vrhovniot sud na RM vo prviot slu~aj, odnosno do nadle`niot Apelacionen sud vo vtoriot slu~aj (~l. 98 i 99). Osobeno so pravoto na izbira~ite da podnesuvaat prigovori za za{tita na svoeto izbira~ko pravo, a se razbira i na drugite, se

121

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sozdava dobra pravna ramka za da se za{titi izbira~koto pravo, osobeno ako se ima predvid deka za toa }e re{avaat organi koi se stru~ni i profesionalni. Za za{tita na izbira~koto pravo zna~ajno e i podgotvuvaweto na izbira~kiot spisok, odnosno doka`uvaweto na izbira~koto pravo. Imeno, site gra|ani koi gi ispolnuvaat uslovite za steknuvawe na izbira~koto pravo (polnoletstvo i neodzemena delovna sposobnost) treba da bidat zapi{ani na izbira~kiot spisok. I sekoja promena vo toj spisok, s do denot na glasaweto, mora da se vmetne vo nego. Zatoa izbira~kiot spisok mora da se napravi javen i dostapen za gra|anite za tie da mo`at da napravat uvid vo nego i da interveniraat ako ne se zapi{ani vo izbira~kiot spisok, da se zapi{at; ako nekoj drug koj gi ispolnuva uslovite ne e zapi{an vo izbira~kiot spisok, da se zapi{e; ako nekoj koj ne gi ispolnuva uslovite (na primer, e umren) e zapi{an, da se izbri{e od izbira~kiot spisok. Ova e predvideno vo ~lenot 16 na Predlogot na Vladata na RM za donesuvawe na noviot Zakon za izbira~ki spisok.

122

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Bekim KADRIU Jurist i diplomuar Viti i dyt n Studimet posdiplomike n Fakultetin JuridikUniverziteti Kiril i Metodij, Shkup

E drejta e vots si e drejt themelore nga korpusi i t drejtave politike


Legjitimiteti, sovraniteti dhe zgjedhjet N zhvillimin historik t shtetit si shoqri e organizuar, shtrohej pyetja se kush i jep pajtimin shtetit q ai t mund t drejtoj punt shoqrore publike, respektivisht, prej ku buron legjitimiteti i shtetit. Si prgjegje pr kto pyetje paraqiten disa teori: 1. teokratike; 2. autokratike 3. demokratike N baz t teoris teokratike, legjitimiteti i pushtetit shteteror buron nga Zoti. Pushteti shteteror nuk mund t`a ushtroj funkcionin e vet, dhe as q mund t eksistoj nse nuk ka pajtimin e Zotit, prkatsisht nse nuk i respekton ligjet e Zotit. Pra, pajtimin q nj shtet t ekzistoj dhe ti ushtroj funkcionet e veta e jep Zoti, prej lart. Sipas terois autokratike pr legjitimitetin, shteti, me vet ekzistencn e vet, ka t drejt t sundoj me t nnshturarit e tij, pa pajtimin e askujt. Dhe n fund, n baz t teoris demokratike, e cila sot ka preferime apsolute, legjitimiteti i pushtetit shteteror buron nga vet qytetart. Me konceptin legjitimitet kuptohet pajtimi i shumics s qytetarve t nj shteti, ekzistenca e t cilit merr legjitimitetin vetm kur e ka prkrahjen e shumics s qytetarve. Sipas ksaj teorie legjitimiteti i pushtetit buron nga posht, nga populli, nga qytetart. Si theksuam, sot pranohet legjitimiteti demokratik i pushtetit, legjitimitet i cili buron nga vet qytetart. Veanrisht kjo vlen pr ato shtete t cilat e pranojn demokracin si form e sundimit t shumics (t tr popullit). Ndrkaq legjitimiteti dallohet nga nocioni legalitet. Legalitet do t thot ligjshmri, nga fjala latine lexh, leges, q do t thot ligj. Nj pushtet mund t jet legal, domethn t jet zgjidhur n mnyr ligjore, formalisht, t mos jet legjitime, prkatsisht t mos ket prkrahjen e shumics s qytetarve. Edhe n Republikn e Maqedonis, pas pavarsis s saj, sht pranuar legjitimiteti demokratik i pushtetit. Kjo m s miri duket n nenin 2 t Kushtetuts

123

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

s RM t vitit 199150 i cili flet pr sovranitetin e pushtetit, por edhe nga nenet tjera. N nenin 2 thuhet: "N Republikn e Maqedonis sovraniteti buron nga qytetart dhe u takon qytetarve. Qytetart e Republiks s Maqedonis pushtetin e realizojn nprmjet prfaqsuesve t zgjedhur n mnyr demokratike, npermjet referendumit ose formave t tjera t deklarimit t drejteprdrejt ". Sovraniteti i pushtetit e shpjegon pyetjen se prej ku buron pushteti i nj shteti, respektivisht kush sht barts i pushtetit n shtet. Sipas ktij neni duket se barts t pushtetit n shtetin ton jan qytetart. Ata pushtetin e realizojn: 1) nprmjet prfaqsuesve t tyre t zgjedhur dhe 2) drejteprdrejt, npermjet formave t ndryshme t deklarimit t drejteprdrejt. (nj nga format e deklarimit t drejteprdrejt t qytetarve sht, prve referendumit edhe iniciativa qytetare, t cilat i prmend Kushtetua e RM, pastaj zgjedhjet nprmjet t t cilave ata zgjdhin prfaqsuesit e vet, t cilt n emr t tyre do t realizojn pushtetin). Me alinen dy t nenit t dyt t Kushtetuts, n Maqedoni ashtu si n shtetet tjera, afirmohet demokracija reprezentuese, domethn sundimi i popullit, por jo drejteprdrejt, porse npermjet prfaqsuesve t vet. Sepse si thot Monteskie " prparsia e prfaqsuesve sht se ata mund ti dikutojn shtjet. Populli nuk ka mundsi ta bj kt".51 N fakt, n kushtet e eksistencs s shteteve t cilat jan teritorialisht t mdha, qytetart objektivisht nuk kan mundsi t realizojn dhe ushtrojn pushtetin. Nga ana tjetr, jo t gjith qytetart kan mundsi t merren me pun t shtetit, t cilat pak a shum jan profesionale. Kto jan dy shkaqet m t rndsishme pse n kushtet e sotme, demokracia reprezentative ka prparsi dhe m shum afirmohet n demokracit e drejteprdrejta, edhepse qytetarve u lehen disa shtje pr t vendosur pr ato drejteprdretj. Pikrisht ktu shihet lidhshmria e legjitimitetit dhe sovranitetit. Qytetart jan barts t sovranitetit, barts t pushtetit, por pasi ata nuk kan mundsi pushtetin ta realizojn drejteprdrejt, n emr t tyre at e bjn prfaqsuesit e tyre. Dhe kur qytetart pushtetin e realizojn prmes prfaqsuesve t vet, kjo duhet t bhet n at mnyr si jan zgjedhur drejteprdrejt nga qytetart. M kt zgjedhje, garnitura q do t vij n pushtet, do t jet legjitime, respektivisht do t ket pajtimin e qytetarve pr t ushtruar pushtetin n emr t tyre. T ushtruarit e pushtetit n mnyr t ktill q e ka pajtimin e e atyre t cilt i drejton (t sunduarit) e afirmon Xhon Loku (guverment by consent).

Kushtetuta e Republiks s Maqedonis sht sjell m 17 nntor t vitit 1991 nga Kuvendi i Republiks s Maqedonis. 51 Ch. Montesquieu, Lesprit des lois II. Ch.II. Paris, 1923

50

124

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Zgjedhjet dhe sistemi i zgjedhjeve Si prmendm, zgjedhjet jan proceset m t rndsishme politikejuridike n nj shtet i cili aktivisht i perfshin qytetart, si barts t sovranitetit, n ushtrimin e pushtetit. Nga ana tjetr, zgjedhjet jan edhe mnyra m e mir pr legjitimimin e pushtetit n nj periudh t caktuar sepse nprmjet zgjedhjeve, qytetart caktojn njerzit t cilt n emr t tyre do t ushtrojn pushtetin. Kushtetuta e Republiks s Maqedonis zgjedhjeve u jep rndsi t madhe. Kjo duket edhe n nenin 8, paragrafi 1, alineja 5, ku zgjedhjet e lira, demokratike dhe t drejteprdrejta, s bashku me pluralizmin politik, jan parapar si nj nga vlerat themelore t rregullimit kushtetutar t Republiks s Maqedonis. Zgjedhjet parashihen si obligim pr shtetet nnshkruese t Protokolit t par t Konvents pr mbrojtjen e t drejtave t njeriut dhe lirive themelore.52 N nenin tre t ktij Protokoli thuhet: "Palt e larta nnshkruese obligohen n intervale t arsyeshme t organizojn zgjedhje t lira me vota t fshehta, n kushte q i mundsojn popullit lirisht t shpreh mendimin e vet pr zgjedhjen e trupit ligjdhns." Sistemi i zgjedhjeve prfshin, kryesisht, parimet e s drejts zgjedhore si dhe teknikn e zgjedhjeve, respektivisht mekanizmin e realizimit t zgjedhjeve n praktik. Domethn, sistemi elektoral nuk prbhet vetm nga normat juridike por edhe nga nj numr i sjelljeve dhe veprimeve nprmjet t t cilave bhen zgjedhjet e prfaqsuesve t qytetarve, pastaj prfshin rregullat juridike dhe jojuridike si numr i madh i sjelljeve faktike t shum subjekteve. Sistemi elektoral sht nnsistem i sistemit politik dhe sht nj nga pjest m t rndsishme t tij. Rndsia e sistemit elektoral (posarisht n kushte t demokracis reprezentuese) sht e madhe nse kemi parasysh se sipas parimeve dhe normave t tij zhvillohen procedurat t cilat objektivisht paraqesin mnyrn e formimit t organeve m t larta reprezentative t nj vendi. E drejta e vots si e drejt politike Lirit dhe t drejtat e njeriut mund t ndahen n disa grupe, si: personale, politike, ekonomike, sociale, kulturore, ekologjike, etj. T drejtat dhe lirit politike quhen pozitive sepse u mundsojn qytetarve pjesmarrje aktive n jetn politike publike t nj bashksie, respektivisht t nj shteti. Pr dallim nga lirit dhe t drejtat personale ose pasive, t cilat qytetarit i garantojn sfern e tij personale private nga przierja e pushtetit shteteror, t drejtat politike i garantojn qytetarve q ai si burim i sovranitetit, t mund aktivisht t marr pjes n jetn publike t nj bashksie, nprmjet formave dhe mnyrave t ndryshme. Si liri dhe t drejta m t njohura politike jan: e drejta e
52 Kjo konvent sht miratuar m 4 nntor t vitit 1950 n kuadr t Kshilit t Evrops. Deri tani sht ndryshuar me disa protokole si: Protokolet 1, 4, 6, 7 dhe 11. I fundit ka hyr n fuqi m 1 nntor t vitit 1998, Maqedonia sht nnshkruese e Konvents si dhe t protokoleve t saj, prve Protokolit numr 11, mirepo edhe kjo Konvent e obligon at.

125

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vots, liria e bashkimit politik, e drejta e tubimit paqsor, e drejta e fjals publike, e drejta e t ushtruarit t funkcioneve publike, etj. E drejta e vots sht e drejt m e rndsishme politike sepse prmes saj qytetart i zgjedhin prfaqsuesit e vet, n nivel shteteror dhe vendor, t cilt n emr t tyre do t realizojn pushtetin. Me t drejtn e zgjedhjes qytetart faktikisht ndikojn edhe n politikn e shtetit pr nj periudh t caktuar. Me pavarsimin dhe sjelljen e Kushtetuts s re n vitin 1991 Maqedonia u orjentua kah parimet dhe vlerat demokratike. Sistemi elektoral n Republikn e Maqedonis i prmban t gjitha karakteristikat themelore t cilat jan perfshir n t gjitha sistemet tjera bashkohore demokratike elektorale. Nj nga kto karakteristika t sistemit ton zgjedhor sht edhe parashikimi i t drejts s zgjedhjes, me t gjitha karakteristikat e saj demokratike, n nenin 22 t Kushtetuts s RM. N t thuhet: "do qytetar q ka mbushur moshn 18 vjeare ka t drejt t zgjedhjes. E drejta e vots sht e njjt, e prgjithshme dhe e drejtprdrejt dhe realizohet n zgjedhjet e lira me vota t fshehta. T drejt t zgjedhjes nuk kan personat t cilve u sht marr aftsia afariste". E drejta e vots prpunohet n aktet ligjore t cilat kan t bjn, drejtprdrejt ose trthorazi me zgjedhsit. Kshtu n Ligjin pr zgjedhjen e deputetve n Kuvendin e Maqedonis 53, n nenin 3, konfirmohen parimet dhe karakteristikat e prgjithshme t s drejts s zgjedhjes. Kto parime jan prfshir n Ligjin e vetadministrimit lokal54 pr zgjedhjen e prefektve t komunave dhe t antarve t kshillit t komunave, si dhe n Projekt-ligjin e ri pr zgjedhjen e deputetve. Kto ligje , kuptohet nuk mund t parashohin parime t cilat do t ishin n kundrshtim me Kushtetutn, si akt m i lart juridik i nj shteti (lex superior). E drejta e vots, si nj nga t drejtat m t rndsishme politike prve se me rregulla t brendshme parashihet edhe me marrveshje ndrkombtare, si obligim pr shtetet nnshkruese. Kshtu, n Paktin ndrkombtar pr t drejta dhe liri politike55 n nenin 25 thuhet: "do qytetar ka t drejt dhe mundsi, pa kurrfar diskriminimi t prmendur n nenin 2 dhe pa kurrfar kufizimesh: - t marr jes n t drejtuarit e punve publike, ose drejteprdrejt ose nprmejt prfaqsuesve t zgjedhur lirisht; -t zgjedh dhe t zgjidhet n zgjedhjet periodike, autentike, t prgjithshme publike dhe t fshehta, q sigurojn shprehje t lir t vullnetit t zgjedhsve; T pranohet, sipas kushteve t prgjitshme t njjta, n shrbimet publike t vendit t vet.
53

Ligji pr zgjedhjen e deputetve n Kuvendin e RM sht botuar n Gazetn zyrtare t RM n numrin 5/ 2002 54 Ligji i r i vetadministrimit lokal sht shpallur n Gazetn Zyrtare t RM nr: 5 / 2002 55 Pakti ndrkombtar sht miratuar dhe hapur pr nnshkrim , ratifikim dhe zbatim me rezolutn e Asambles s prgjithshme t OKB t 16 dhjetorit t vitit 1966, ndrsa hyri n fuqi m 23 mars t vitit 1976, pas tri muajsh t deponimit t tij te Sekretari i prgjithshm i OKB, n instrumentin e 35 pr ratifikim, sipas nenit 49 t t njejtit Pakt. Maqedonia sht antare e ksaj marrveshje si shtet sukcesor i ish Jugosllavise, e cila e kishte ratifikuar kt pakt.

126

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Karakteristikat e s drejts s zgjedhjes T gjitha shtetet demokratike pranojn disa parime dhe karakteristika t caktuara t s drejts s zgjedhjes, si mnyr m t mir, q gjat zgjedhjes t shprehet vullneti i trupit elektoral. Kto karakteristika jan: e drejta e vots si e drejt e prgjithshme, e njjt, e drejta e njjt, e drejtprdretj dhe e fsheht. E drejta e vots si e drejt e prgjithshme. Kjo karakteristik e s drejts s zgjedhjes sht konfirmuar n parimin e barazis n kuptimin m t gjer t fjals. Domethn kjo e drejt duhet ti takoj dokujt, pa kurrfar diskriminimi social, politik etj. Normalisht, q ti njihet nj njeriu t caktuar e drejta e vots duhet s pari t plotsohen disa kushte, kushte t cilat nuk paraqesin diskriminim, respektivisht kufizim t s drejts s zgjedhjes. E drejta e vots ndahet n t drejt zgjedhore aktive dhe pasive. E drejta e vots aktive do t thot e drejt e qytetarve t zgjedhin prfaqsues t vet n organet shteterore, qofshin ato shteterore ose vendore. Sipas Kushtetuts s Republiks s Maqedonis e drejta aktive e zgjedhjes u takon t gjith qytetarve t cilt kan mbushur 18 vjet dhe t cilve nuk u sht marr aftsia afariste me vendim t plotfuqishm ligjor. T gjith q i plotsojn kto kushte u takon e drejta e vots, pa kurrfar diskriminimi. Pra edhe kushtet jan t njjta pr t gjith. Mosha madhore si dhe aftsia afariste parashihen si kusht pr marrjen e s drejts s zgjedhjeve pr shkak t pjekuris s nevojshme gjat aktit t votimit. N realitet, personat t cilt votojn duhet t dijn se far veprimesh marrin, q nuk do t ishte e rastit kur do t ndodhte e kundrta. E drejta pasive e vots do t thot edhe e drejt e qytetarit q t kandidohet dhe t zgjedhet n organet shteterore. Parimisht pr t drejtn pasive t vots nevoiten t njjtat kushte si ajo aktive, me prjashtime t caktuara. Kshtu prshembull, n Maqedoni, sipas nenit 80 t Kushtetuts, kryetar i RM mund t zgjedhet person i cili n ditn e zgjedhjeve ka mbushur s paku 40 vjet. Pra, ekziston dallimi n moshn ndrmjet t drejts pasive dhe aktive t vots. Gjithashtu, ekziston dallimi edhe n lidhje me nnshtetsin. N t vrtet sipas t njejtit nen, kryetar republike nuk mund t zgjidhet person i cili n ditn e zgjedhjeve nuk ka qn banor i RM s paku dhjet gjat 15 vjetve t fundit. Kto kufizime t s drejts pasive t vots jan shum logjike dhe parashihen edhe n shum shtete t tjera. Gjithashtu sipas Ligjit pr zgjedhjen e deputeteve n Kuvendin e RM, neni 5 thot, se deputet mund t zgjedhet person i zgjedhur q ka mbushur 18 vjet, sht i aft pr pun dhe t mos jet duke vuajtur dnimin me burg pr vepr penale t kryer. N nenin paraprak, pra nenin 3, pr t drejtn aktive t vots sht parapar mosha madhore, dhe aftsia pr pun, domethn kushtet e prgjithshme t cilat jan parapar edhe me Kushtetutn. Edhe n kushte t garantimit t s drejts s prgjthshme t vots, ajo nuk mund t arrihet n mnyr

127

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

apsolute. Ktu duhet prmendur abstenimin ne zgjedhje, respektivisht t vendosurit t zgjedhsve q t mos marrin pjes qe t`a shfrytzojn t drejtn e vots, prkatsisht t mos dalin n zgjedhje. Nga kjo dukuri vuan m shum legjitimiteti i pushtetit. Ndrkaq, e drejta e vots, jo gjithnj ka qn e prgjithshme. Dihen shum shembuj t kufizimit t s drejts s vots dhe at n baz t kritereve dhe cenzuseve t ndryshme. Cenzuset m t njohura t cilat jan prdorur jan: ai i pasuris, i arsimimit, pleqris, klasor, rezidencial dhe i gjinise. E drejta e vots si e drejt e barabart Kjo karakteristik e s drejts s vots, sht gjithashtu fitore e kohs bashkohore, karakteristik q parashihet n t gjitha kushtetutat demokratike. Kuptimi i ksaj karakteristike del nga parimi i barazis t t gjith qytetarve para ligjit, domethn nj njeri nj vot. Vota e do qytetari ka t njjtn rndsi. Kjo karakteristik e lidhur ngusht me t drejtat, do t thot mund t ekzistoj vetm n kushte t s drejts s prgjithshm te vots, kur ajo nuk ka kurrfar kufizimesh. E kundrta e s drejts s barabart t vots, t njohura jan rastet, kur n mnyr juridike, me norma juridike sht vn norma juridike jo e barabart e vots, prkatsisht n baz t kritereve t ndryshme (t pasuris, arsimit, etj) qytetarve t caktuar u sht dhn e drejta e dy ose m shum votave. Kjo sht e ashtuquajtura vot plurale. Gjithashtu, e drejt jo e barabart e vots ekziston edhe n rastet kur ka sistem kurial t votimit. Ky sht rast kur grupe votuesish, t cilt dallohen nga numri, kan t njjtin numr t prfaqsuesve. Votat e grupit m t madh t votuesve jan n pozit t pavolitshme dhe diskriminuese, sepse ata kan numrin e njjt t prfaqsuesve me grupet t cilt jan m t pakta n numrin e votave. Ky sistem ka qn i njohur n Austro-Hungari. N kohn e sotme, si u theksua, sht pranuar n prgjithsi parimi i s drejts s barabart t vots. Por edhepse jo juridikisht, megjithat faktikisht paraqitet munges e s drejts s barabart t vots n rastin e ekzistimit t numrit t madh t njsive elektorale n shtet, n t cilin zgjedhet i njjti numr i deputetve, ose e kundrta, t cilt kan numr t njjt votuesish ndrsa zgjedhet numr i ndryshueshm i deputetve. Kjo bhet me arnimin e vetdijshm t njsive elektorale pr t ardhur te rezultati i dshiruar (Jurrymandering). Kshtu, konkretisht n Maqedoni gjat zgjedhjeve t vitit 1990 n njsit elektorale zgjidhej vetm nj deputet, sipas sistemit elektoral t mazhorancs. Por kishte njsi elektorale t cilat dalloheshin shum nga numri i votuesve. Kshtu, " njsia m e vogl n Manastir ishte me 5.826 votues, ndrsa n Koan me 18.267 votues. Deputeti i zgjedhur n njsin e par elektorale ka pasur tri her m pak legjtimitet se sa deputeti i zgjedhur n njsin e dyt elektorale "56

56

Svetomir Shkariq, Maqedonia n t gjith kontinentet, Union Trejd, Shkup, 2000 f.211.

128

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

E drejta e vots si e drejt direkte Sipas kushtetuts son, zgjedhjet jan t drejtprdrejta. Kjo do t thot se qytetart drejteprdrejt dalin n zgjedhje dhe drejtprdrejt i zgjedhin prfaqsuesit e vet n organet e shtetit. Zgjedhjet e drejteprdrejta do t thon edhe prjashtim i do ndrmjetsimi ndrmjet votuesve dhe asaj se ka do t zgjedhin. Zgjedhjet e drejteprdrejta jan form e demokracis s drejteprdrejt ku vjen n shprehje t plot, drejteprdrejt vullneti i qytetarve si barts t sovranitetit. Nprmjet zgjedhjeve t drejteprdrejta qytetart e realizojn t drejtn e tyre t vots. Pr dallim nga zgjedhjet e drejteprdrejta, t njohura jan edhe zgjedhjet e trthorta kur organet shteterore nuk i zgjedhin qytetart porse zgjedhen nga ana e organeve t posame elektorale, kolegiumet. Disa autore (Leon Digi) i japin prparsi ktij lloji t zgjedhjeve, posarisht n shoqrit me nivel t ult t arsimit. Lloj i veant i votimit t trthort sht i ashtuquajturi sistem i delegatve, i cili sht zbatuar veanrisht n vendet ish socialiste. Ky sht rast kur prfaqsuesit e trupit m t lart reprezentativ zgjedhen nga ana e prfaqsuesve t trupave m t ulta reprezentative, t cilt jan zgjedhur drejteprdrejt nga qytetart. Kshtu pr shembull kan qn zgjedhjet n RSM n vitin 1974. Zgjedhjet e lira dhe t fshehta Ky parim mundson q n mnyrn m t mir t mundshme t shprehet vullneti i votuesve, dhe me kt t arrihet edhe kuptimi i zgjedhjeve. Nse zgjedhjet jan mnyr e konstituimit dhe dhnje legjitimitet organeve shteterore, n pajtim me vullnetin e qytetarve, ather duhet t plotsohen kushtet e caktuara t cilat mundsojn q vullneti i qytetarve t shprehet lirisht, prkatsisht askush t mos mund t bj presion ndaj qytetarve pr mnyrn se si ata do t votojn. Kjo lidhet pikrisht me mnyrn e votimit. sht e njohur se ekzistojn dy mnyra t votimit, t fshehta dhe t hapta. Votimi i hapt njihet q nga koha antike, kur realizohej me thirrje (n Spart) ose me ngritjen e dors (n Athin). Kjo mnyr e votimit sht jodemokratike sepse le mundsin e ushtrimit t presionit ndaj votuesve dhe automatikisht nuk lejon q vullneti i tyre t shprehet lirisht. Prandaj, n t gjitha vendet demokratike sht pranuar mnyra e votimit t fsheht, ndrsa kjo gjithnj lidhet me zgjedhjet e lira sepse sht kushti themelor pr nj gj t till. Zgjedhjet periodike N nenin 22 t Kushtetutes s RM nuk prmendet ana kohore e zgjedhjeve sepse kjo nuk sht karakteristik e s drejts s vots, por lidhet me zgjedhjet si

129

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

mnyr e legjitimimit t pushtetit. Kjo, n kushtetutn ton del nga neni 63 i cili flet pr mandatin e deputetve n Kuvendin e RM. Mandati i tyre sht 4 vjet, me at se mund t vazhdoj vetm n raste t gjendjes s lufts ose t jashtzakonshme. Koha e zgjedhjeve konfirmohet me ligjet t cilat kan t bjn me zgjedhjet, qoft t nivelit shtetror, qoft t atij vendor. Mbajtja e zgjedhjeve n mnurn kohore, domethn gjithnj pas kalimit t nj periudhe t caktuar kohore sht nj nga kushtet themlore pr ruajtjen e demokracis ne vend. Me menyrn e ktill u jepet mundsia forcave t ndryshme politike t konkurojn pr marrjen e pushtetit, ndrsa nga ana tjetr u jepet mundsi qytetarve, si barts t sovranitetit dhe legjitimitetit, t kontrrollojn pushtetin dhe t`a dnojn n zgjedhjet e ardhshme nsi ai nuk i ka plotsuar premtimet e bra para se t`a marrin pushtetin. Mbrojtja e s drejts s vots N radh t par ktu mendohet n kuadrin juridik t parapar me ligjet elektorale, pr mbrojtjen e s drejts s vots. Sipas Ligjit pr zgjedhjen e deputetve n Kuvendin e RM t vitit 1998 si dhe sipas Projekt ligjit t ri pr zgjedhje t deputetve n Kuvendin e RM, i cili duhet t miratohet s shpejti, kaptin e veant i kushtohet mbrojtjes s t drejts s vots. Karakteristike pr t dy Ligjet sht se mbrojtja e s drejts s vots sht dyshkallshe, me at q n shkalln e dyt vendos Gjyqi suprem i RM. Me kt edhe gjuqi prfshihet n mbrojtjen e ksaj t drejte t rndsishme t qytetarve. Sipas Projekt ligjit t ri, pr parregullsit n procedurn e zgjedhjeve, do barts i lists (sipas sistemit elektoral proporcional) dhe do votues q do t konstatoj parregullsi ka t drejt t bj denoncim te Komisioni shteteror i zgjedhjeve, respektivisht te komisioni i zgjedhjeve, i cili sht i detyruar t marr vendim n afat prej 48 orsh pas denoncimit . Kundr ktij vendimi mund t bhet ankes n Gjyqin suprem t RM, n rastin e par, perkatsisht n Gjyqin e apelacionit, n rastin e dyt (neni 98 dhe 99). Me t drejtn e mbrojtjes s zgjedhsve pr t br denoncime pr mbrojtjen e s drejts s tyre t vots, kuptohet edhe t t tjerave, krijohet kuadr i mir ligjor pr tu mbrojtur e drejta e vots, posarisht kur kemi parasysh se pr nj gj t till do t vendosin organet t cilt jan ekspert dhe profesionist. Pr mbrojtjen e s drejts s vots me rndsi sht edhe prgatitja e lists s zgjedhsve, respektivisht dshmimi i t drejts s vots. N realitet, t gjith qytetart t cilt i plotsojn kushtet pr t fituar t drejtn e vots (mosha madhore dhe mosmarrja e aftsis s puns) duhet t jen regjistruar n regjistrin e zgjedhsve. do ndryshim n at regjistr , deri n ditn e votimit duhet t bhet me kohe dhe te futet n t. Prandaj, regjistri i zgjedhsve duhet t bhet publik dhe t arrij te qytetart q ata t mund t`a shohin at dhe t ndrhyjn nse nuk jan prfshir n regjistrin e zgjedhsve, nse nuk jan regjistruar; nse ndonj tjetr q i plotson kushtet nuk sht regjistruar n regjistrin e zgjedhsve, t regjistrohet; nse ndonj q nuk i plotson kushtet (pr shembull, ka vdekur) sht shnuar, t

130

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

regjistrohet nga regjistri. Kjo sht parapar me nenin 16 t Projekt ligjit t Qeveris s RM pr sjelljen e Ligjit t ri pr regjistrin e zgjedhsve.

131

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2.3.

@aneta Stojkova Diplomiran pravnik II godina na postdiplomski studii (me|unarodno pravo)

>> Koga }e otidam vo nekoja zemja, jas ne pra{uvam dali tamu ima dobri zakoni, tuku dali zakonite vo taa zemja se primenuvaat vo sila, za{to dobri zakoni ima nasekade.<< (Monteskje) Prezemaj}i ja inicijativata od Univerzalnata deklaracija, Sovetot na Evropa ja sozdade Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi (EK^P)57. Taa be{e otvorena za potpi{uvawe od strana na toga{nite 15 dr`avi-~lenki vo 1950 godina. Konvencijata be{e zna~ajna od tri glavni pri~ini, i toa: - pravata i slobodite na sekoj poedinec se garantirani od strana na zasegnatite zemji-"Dr`avite-dogovorni~ki" spored propisite na me|unarodnoto pravo; - za prv pat se donese me|unaroden dogovor za ~ovekovite prava so konkreten mehanizam za za{tita; - parlamentite i sudskite tela imaat solidna referentna to~ka za ~ovekovite prava {to im pomaga pri donesuvaweto i tolkuvaweto na zakonite. Poslednoto stana osobeno va`no vo nekolkute izminati godini otkako na Sovetot na Evropa mu se pridru`ija novite demokratii od Centralna i Isto~na Evropa. Me|unarodniot praven sistem vospostaven so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, vo koja formalnite pravni strukturi, t.e.
57

Konvencijata be{e potpi{ana na 4 noemvri 1950 godina, a stapi na sila na 3 septemvri 1953 godina, otkako be{e ratifikuvana od strana na osum zemji: Danska, Sojuzna Republika Germanija, Island, Irska, Luksemburg, Norve{ka, [vedska i Velika Britanija. Brojot na ~lenkite na Konvencijata vo januari 2000 godina dostigna 41: Albanija,Andora, Avstrija, Belgija, Bugarija, Hrvatska, Kipar, ^e{ka Republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Germanija, Grcija, Ungarija, Island, Irska, Italija, Latvija, Lihten{tajn, Litvanija, Luksemburg, Malta, Moldavija, Holandija, Norve{ka, Polska, Potrugalija, Romanija, Rusija, San Marino, Slova~ka Republika, Slovenija, [panija, [vedska, [vajcarija, Republika Makedonija, Turcija, Ukraina i Velika Britanija.

132

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Evropskiot sud za ~ovekovi prava i, s do nejzinoto spojuvawe so Sudot vo 1999 godina, Evropskata komisija za ~ovekovi prava vo Strazbur, izvr{uva vistinska sudska vlast. Nivnata doka`ana efikasnost e nesporedliva na me|unaroden plan, osven mo`ebi so drugite evropski pravni institucii, kako {to se Sudot na pravdata na Evropskata unija i Prvostepeniot sud vo Luksemburg. No, zo{to e toa taka? Mo`ebi zatoa {to ulogata na Sudot e da gi razviva pravilata vospostaveni so Konvencijata na koja mora da se gleda kako na `iv instrument od edna strana, a mo`ebi i zatoa {to re~isi 50 godini osnovata na sistemot za sproveduvawe vo sila be{e sodr`ana vo dve mnogu va`ni klauzuli od druga strana. Tie dve klauzuli koi do noemvri 1998 godina ne bea zadol`itelni se: - stariot ~len 25 (koj sega e zadol`itelen so noviot ~len 34), so koj na poedincite58, kako i na dr`avite, im se dava{e pravo da se obratat so molba do Evropskata komisija za ~ovekovi prava, i - stariot ~len 46 (koj sega e zadol`itelen so noviot ~len 32), so koj na Evropskiot sud za ~ovekovi prava mu se dava{e sudska nadle`nost da rasprava i da sudi za slu~ai za koi Komisijata ve}e podnela izve{taj. Evropskiot sud za ~ovekovi prava59 e sozdaden i definiran so me|unarodna spogodba (Evropskata konvencija za ~ovekovi prava). S do 1999 godina, Sudot postoe{e paralelno so Evropskata komisija za ~ovekovi prava, pri {to i dvete institucii bea osnovani so ~len 19 od starata konvencija so cel da se obezbedi ispolnuvawe na obvrskite prezemeni od strana na Visokite strani-dogovorni~ki vo sega{nata Konvencija. Za da se osnova Sudot, potrebna be{e ratifikacija od strana na osum dr`avi i vo 1950 godina postoe{e op{to somnevawe deka do toa voop{to }e dojde. Me|utoa, do 1958 godina, osum dr`avi ja prifatija nadle`nosta na Sudot koj na treti septemvri istata godina stana oficijalno nadle`en da rasprava za sporovi.

Nie na poedinecot treba da mu dademe li~na mo`nost da go zacvrsti dostoinstvoto na individualniot ~ove~ki duh i da ja spre~i nepravdata- sosema ednostavno izjavi Ser Dejvid Maksvel-Fajfi, koj zaedno so Pjer-Anri Titgan i profesor Fernand Dehus gi bea podgotvile nacrt-evropskata Konvencija za ~ovekovite prava i nacrt-statutot za Evropskiot sud za ~ovekovi prava. 59 Sudot be{e osnovan vo 1958 godina i samo edna `alba be{e proglasena za prifatliva od strana na Komisijata na 2 juni 1956 god. (podnesena od strana na Grcija protiv Velika Britanija a vo vrska so Kipar). Vo pedesettite godini-5 `albi bea oceneti kako prifatlivi. Sudot ne rasprava{e za nieden slu~aj. Vo {eesettite godini-brojot na `albite primeni od Komisijata dostigna 54, a Sudot gi donese svoite prvi 10 presudi. Vo sedumdesettite godini-od 168 `albi koi Komisijata gi oceni kako prifatlivi, Sudot donese 26 presudi. Vo osumdesettite- od 455 prifateni `albi, 169 presudi bea doneseni od strana na Sudot. Vo devedesettite godini - vkupno primeni `albi ima{e 3 491, a Sudot izre~e 818 presudi.

58

133

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Od noemvri 1998 godina, Sudot zna~itelno e reorganiziran spored uslovite na Protokolot br. 11, so koj Evropskata komisija za ~ovekovi prava se spoi so Sudot, a mehanizmite na Konvencijata za primenuvawe vo sila bea transformirani. So noviot ~len 19 se konstituira Sudot: "so cel da se obezbedi po~ituvawe na obvrskite {to za Visokite strani-dogovorni~ki proizleguvaa od ovaa Konvencija i nejzinite dodatni Protokoli, se osnova Evropskiot sud za ~ovekovi prava koj }e funkcionira postojano." FUNKCIITE NA STRAZBUR[KIOT PRAVEN SISTEM Pravniot sistem na Strazbur ima ~etiri zna~itelno odvoeni funkcii i toa: Prvo, toj gi ocenuva i vr{i izbor na `albite; pove}e pretstavki se ocenuvaat kako neprifatlivi. Vtoro, posreduva vo sporovi nastojuvaj}i da postigne prijatelsko re{enie me|u podnesuva~ite na `albi i vladite. Treto, sproveduva pribirawe na dokazi. ^etvrto, ako `albata e prifatena i ako vo sporot ne mo`e da se postigne kompromis, {tom }e se priberat site potrebni dokazi, Evropskiot sud za ~ovekovi prava presuduva za slu~ajot i donesuva obvrzuva~ka zakonska odluka. 1 FUNKCIJA - STRAZBUR KAKO FILTER Izborot na `albata se vr{i spored kriteriumi za ocena na nivnata prifatlivost (~len 35 od EK^P). Prviot kriterium za ocena na prifatlivosta va`i kako za me|udr`avnite sporovi taka i za individualnite `albi. "Sudot mo`e da rasprava po predmetot samo koga }e bidat iscrpeni site doma{ni pravni sredstva, spored op{to prafatenite principi od me|unarodnoto pravo i vo rok od {est meseci od datumot na koj e donesena kone~nata interna odluka". Neiscrpuvaweto na doma{nite pravni sredstva e predmet na slu~ajot Spenser protiv Velika Britanija. Nekolku drugi kriteriumi se odnesuvaat samo za individualnite `albi: `albata ne smee da bide anonimna, nitu pak da bide su{tinski ista so `alba {to Sudot prethodno ja razgleduval ili ve}e ja dostavil do druga me|unarodna istra`na ili sudska instancija i dokolku ne sodr`i novi relevantni informacii. Pokraj toa, Sudot ima pravo da ja proglasi za neprifatliva sekoja individualna `alba podnesena vrz osnova na ~len 34 dokolku oceni deka `albata ne soodvetstvuva so odredbite na Konvencijata ili so nejzinite Protokoli, dokolku o~igledno e neosnovana ili ako so nea se zloupotrebuva pravoto na podnesuvawe na `alba. Slu~ajot X protiv Island pretstavuva

134

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

primer za odluka za neprifatlivost zasnovana vrz soznanijata deka `albata o~igledno ne bila zasnovana vrz vistinski fakti. Vo odnos na individualnite `albi, ~lenot 28 od novata Konvencija predviduva Komitet od trojca ~lenovi za Sudot da mo`e so ednoglasna odluka da oceni deka nekoe barawe e neprifatlivo, ili da simne od svojot spisok na predmeti nekoja `alba koja bila podnesena vrz ~len 34, pri {to takvata odluka mo`e da bide donesena bez natamo{no razgleduvawe. Odlukata }e se smeta za kone~na. Ako ne bide donesena nikakva odluka od strana na Komitetot deka nekoja privatna `alba e neprifatliva, na primer, ako Komitetot sostaven od trojca sudii pretpo~ita prifa}awe na individualnata `alba ili ne mo`e da postigne ednoglasna soglasnost za neprifatlivosta, toga{ odlukata za prifatlivosta ja donesuva Sudskiot sovet sostaven od sedum sudii. Ovoj Sovet mo`e, isto taka, da odlu~uva za osnovanosta na individualnata `alba, {to obi~no se pravi so edna podocne`na odluka. Za prifatlivosta na slu~ai na sporovi me|u dr`avi odlu~uvaat sudski soveti od po sedum sudii, a ne komiteti od po trojca sudii. 2 FUNKCIJA - STRAZBUR KAKO POSREDNIK ^lenot 38 isto taka go obvrzuva Sudot da se stavi na raspolagawe na zainteresiranite strani so cel da se dojde do prijatelsko re{enie na sporot vrz osnova na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, kako {to e utvrdeno so Konvencijata i so nejzinite Protokoli. Postapkata za prijatelsko re{enie e doverliva. Iako so postignuvawe na prijatelsko re{enie spored zakonot i vo su{tina se prekinuva sudskata postapka vo Strazbur, prijatelskoto re{enie ne e isto {to e presudata. Kako prvo, vo prijatelskoto re{enie "nema ni pobednik ni gubitnik". Prijatelskoto re{enie vo osnova pretstavuva kompromis, a ne donesuvawe presuda i kako takvo vo mnogu okolnosti mo`e da bide "najzadovolitelno zavr{uvawe na sudskiot spor". Prijatelskoto re{enie mo`e ednostavno da bide rezultat na bilateralni pregovori me|u stranite na sporot, no ~esto pati do prijatelsko re{enie doa|ame samo po zna~itelno posreduvawe od strana na pravniot sistem na Strazbur, obi~no od strana na Komisijata, a denes od Sudot. Slu~aj koj go ilustrira strazbur{kiot proces na prijatelsko re{enie doka`uvaj}i go ne samo kompromisot dogovoren me|u stranite vo sporot, tuku i aktivnata uloga {to ja ima{e strazbur{kiot praven sistem e slu~ajot Giama protiv Belgija. 3 FUNKCIJA - PRIBIRAWE NA DOKAZI Vo tekot na polovina vek, gr~kiot slu~aj e edinstven primer na dr`ava koja, preku pribirawe na dokazi od strana na Strazbur{kiot

135

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

praven sistem, be{e posramotena do takov stepen {to taa odlu~i da go napu{ti Sovetot na Evropa, iako toa go stori tokmu pred da bide isklu~ena od strana na drugite ~lenovi na institucijata. Isklu~uvaweto e edinstvenata prisilna sankcija koja mu stoi na raspolagawe na Sovetot na Evropa vo slu~ai koga nekoja dr`ava gi prenebregnuva naodite za prekr{uvawe na ~ovekovite prava. 4 FUNKCIJA - EVROPSKIOT SUD ZA ^OVEKOVI PRAVA PRESUDUVA Sudot kako celina e nare~en "Plenaren sud", koj izbira svoj pretsedatel, dvajca potpretsedateli, sekretar i eden ili pove}e negovi pomo{nici. Brojot na sudiite se utvrduva spored brojot na Visokite strani-dogovorni~ki, koj sega iznesuva 41. Sudiite zasedavaat vo Sudot vo li~no svojstvo, t.e. ne kako prestavnici na dr`avi. Sudot zasedava vo odbori od po trojca sudii so zada~a da ja utvrduva prifatlivosta na `albite podneseni od strana na poedinci. Sudot, isto taka, zasedava vo sudski soveti od po sedum sudii, voobi~aena sudska porota, kako i vo golemi sudski soveti od 17 sudii, specijalni sudski poroti za pova`ni slu~ai. Vo ~lenot 30 e predvideno deka sudskiot sovet treba da mu ja prepu{ti nadle`nosta na Golemiot sudski sovet dokolku slu~ajot {to e na razgleduvawe "predizvikuva seriozni pra{awa vo vrska so tolkuvaweto na konvencijata ili na nejzinite Protokoli, ili dokolku re{enieto na nekoe pra{awe pred sudskiot sovet mo`e da vodi do kontradikcija na odlukata {to Sudot prethodno ja donel". Sudot po pribiraweto na faktite pristapuva kon javna rasprava koja obi~no e otvorena za javnosta. Dokolku Sudot konstatira deka postoi prekr{uvawe na Konvencijata ili na nejzinite protokoli, i ako vnatre{noto pravo na odnosnata Visoka strana-dogovorni~ka dozvoluva da se obezbedi samo delumno obe{tetuvawe, Sudot, ako e potrebno, }e odobri pravedna satisfakcija za o{tetenata stranka. Presudite na sudskite soveti se kone~ni, osven koga `albata e upatena i prifatena od strana na Golemiot sudski sovet, za {to odluka treba da donese telo od pet sudii pri Golemiot sudski sovet. Presudite doneseni od Golemiot sudski sovet se kone~ni. Kone~nite presudi na Sudot se obvrzuva~ki za dr`avite koi se strani na sporot. Kone~nite presudi na Sudot se dostavuvaat do Komitetot na ministri koj }e go nadgleduva nivnoto izvr{uvawe. Po donesuvaweto na svojata presuda za osnovanosta na baraweto, Sudot ponekoga{ go odlo`uva donesuvaweto na odluka za pravi~na satisfakcija, dozvoluvaj}i na odnosnata dr`ava da go re{i

136

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

obezbeduvaweto nadomest ili drug vid obe{tetuvawe vo dogovor so privatniot baratel. Op{to gledano, dr`avite dobrovolno gi po~ituvaat presudite na Sudot. Takvoto po~ituvawe mo`e da vklu~uva pla}awe na obe{tetuvawe na o{tetenata strana60, kako i izmena na nacionalnoto pravo61. Strazbur{kiot praven sistem mo`e da se opi{e na sledniov na~in: postojat prvostepeni pravila, posebno osnovnite normi na ~ovekovite prava vo Evropskata konvencija, i vtorostepeni pravila, vklu~uvaj}i gi i pravilata na Konvencijata so koi se ustanovuva me|unarodniot sistem na Strazbur{kiot sud i Komisija za sproveduvawe vo sila, ~ija zada~a e primena, tolkuvawe i donesuvawe sudski odluki spored prvostepenite pravila vo odnos na dr`avite-~lenki. Ona {to go pravi strazbur{kiot praven sistem potemelen me|unaroden praven sistem od, da re~eme, pravoto za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, e toa {to Strazburg poka`uva mnogu postabilen i prifatliv sistem na vtorostepeni pravila i institucii. Pokraj toa, u~esnicite vo sistemot, i vladite i poedine~nite lica-strani vo sporovi, gi priznavaat strazbur{kite pravila i strazbur{kite institucii kako legitimni. ZAKLU^OK: Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, ili spored zborovite na Johen Frovajn "zaspanata ubavica", go konstituira{e strazbur{kiot praven sistem koj, iako so svoite po~etni odluki se ~ine{e deka Sudot nastojuva da gi uveri svoite zemji-~lenki deka }e bide ~uvstvitelen kon nivnite raboti i tradicii62, sepak se
60 Na primer, me|u 1959 i 1989 godina, Sudot dosudi "pravi~na satisfakcija" vo 85 slu~ai. Iznosite na pari~nite obe{tetuvawa se dvi`ea od 100 holandski guldeni vo slu~ajot Engel (okulu 40$), do 1 150 000 {vedski kruni (okolu 160 000$) vo slu~ajot Sperong i Lonurot protiv [vedska. 61 Primeri na dr`avi koi prezele dejstvija po presudite na Sudot, i toa: Avstrija go izmeni zakonot za postapuvawe so zatvorenicite vo du{evnite bolnici i obezbedi itni sredstva za socijalna za{tita za stranskite `iteli; Belgija go izmeni zakonot za bezdomnicite i usvoi merki so koi se eliminira kakva bilo diskriminacija na vonbra~nite deca; Bugarija go ukina pravoto na obvinitelite da mu naredat pritvor na osomni~eniot vo o~ekuvawe na sudskata postapka; Danska go izmeni zakonot vo vrska so pritvorot pred sudeweto; Finska go izmeni zakonot za staratelstvo na deca i pravoto na posetuvawe; Francija, [panija i Obedinetoto Kralstvo donesoa zakoni protiv prislu{uvawe na telefonski razgovori; Grcija gi izmeni zakonite za pritvorawe na licata vo o~ekuvawe na sudewe; Italija usvoi pravila so koi advokatite na odbranata gi obvrzuva da se pojavat pred Kasacioniot sud; Holandija go izmeni zakonot za pritvorawe na pacienti so mentalni bolesti; Portugalija go reformira{e sistemot na administrativni sudovi i go zgolemi brojot na sudiite; Romanija go pro{iri pravoto na `alba protiv odlukite na obvinitelot vo odnos na imotnite prava; [vedska go izmeni zakonot za obvrzna religiozna nastava; [vajcarija go revidira{e sistemot na krivi~ni sudovi i krivi~na postapka; Turcija go namali maksimalnoto traewe na policiski pritvor; i Obedinetoto Kralstvo ja zabrani telesnata kazna vo u~ili{tata.

137

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

poka`a dovolno silen i motiviran da donese odluki63 protiv Visokite strani-dogovorni~ki. Tokmu toj sistem koj e barem delumno gospodar na svojata sudbina }e igra svoja uloga vo prestojnata storija za Evropskata integracija.

Na primer, vo 1961 godina, vo svojata prva su{tinska odluka vo slu~ajot Loles, Sudot oceni deka Irska inaku bi trebalo da se smeta deka gi prekr{ila ~lenovite 5 i 6 od Konvencijata, poradi toa {to dr`ela vo zatvor edno osomni~eno lice od IRA pet meseci bez da bide izvedeno pred sud, na taa dr`ava be{e dozvoleno da otstapi od strogite pravila na konvencijata, bidej}i spored ~len 15 od konvencijata be{e opravdano da se objavi postoewe na "javna opasnost koja go zagrozuva `ivotot na nacijata" i da se prezemat vonredni merki. 63 Vo slu~ajot Nojmaster vo 1968 godina, Sudot za prvpat donese odluka protiv zemja-~lenka, odnosno protiv Avstrija. Pritoa, Sudot zazema stav deka Avstrija, so toa {to 26 meseci dr`ela vo zatvor bez sudewe eden stopanstvenik obvinet za dano~no zatajuvawe, gi prekr{ila granicite od ~len 5 za sproveduvawe sudewe vo razumen rok ili za pu{tawe na sloboda dodeka trae sudskiot proces.

62

138

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Zhaneta Stojkova Juriste e diplomuar Viti i dyt n Studimet posdiplomike ( e drejta ndrkombtare) Fakulteti juridik "Univerziteti Kirili dhe Metodi"- Shkup SISTEMI JURIDIK I STRAZBURIT "Kur do t shkoj n ndonj vend, un nuk pyes se a ka atje ligje t mira, por a zbatohen ato ligje n at vend me forc, sepse ligje t mira ka dokund>" (Monteskie) Duke ndrmarr iniciativn nga Deklarata Univerzale, Kshilli i Evrops e krijoi Konventn evropjane pr mbrojtjen e t drejtave t njeriut dhe lirive themelore (KEMDLNJ).64 Ajo ishte e hapur pr nnshkrim nga ana e 15 antarve t athershm n vitin 1950. Konventa ishte e rndsishme pr tri shkaqe kryesore: -T drejtat dhe lirit e do individi garantohen nga ana e vendeve t prfshira n t "Shtetet nnshkruese t saj" sipas dispozitave t s dretjs ndrkombtare; -pr her t par u soll mrrveshje ndrkombtare pr t drejtat e njeriut me mekanizm konkret pr mbrojtje t tyre; -parlamentet dhe trupat gjykuese kan pik referente solide pr t drejtat e njeriut q u ndihmojn gjate sjelljes dhe trajtimit t ligjeve. Kjo e fundit u b shum e rndsihme gjat disa viteve t kaluara prejse Kshillit t Evrops iu bashkuan demokracit e reja t Evrops Qendrore dhe Jugore; Sistemi juridik ndrkombtar i vendosur me Konventn evropjane pr t drejtat e njeriut n t cilin strukturat formale juridike, si jan Gjyqi evropjan pr t drejtat e njeriut dhe deri me bashkimin e tij me Gjyqin n vitin 1999, Komisioni Evropjan pr t drejtat e njeiut n Strazbur, ushtron pushtet t vrtet gjyqsor. Efikasiteti i tyre i treguar sht i krahasueshm n planin ndrkombtar, prve ndoshta me institucionet e tjera juridike evropjane, si jan Gjuqi i drejtsis s Bashkimit Evropjan dhe Gjyqi i shkalls s par n Luksemburg.

64 Konventa u nnshkrua m 4 nntor t vitit 1950, ndrsa huri n fuqi m 3 shtator t vitit 1953, pasi u ratifikua nga ana e tet shteteve: Danimarka, Republika Federale e Gjermanis, Islanda, Irlanda, Luksemburgu, Norvegjia, Suedia dhe Britania e Madhe. Numri i antareve t Konvents n janr t vitit 2000 arriti n 41.

139

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Por, pse sht kjo kshtu? Ndoshta pasi rroli i gjyqit sht "ti zhvilloj rregullat t vna me Konvent" t ciln duhet t`a shohim si instrument t gjall nga njra an dhe ndoshta, prandaj gadi 50 vjet esenca e sistemit pr t zbatuar n jet kane qn dy kauzula shum t rndsishme, n ann tjetr. Kto dy klauzula t cilat deri n Nntor t vitit 1998 nuk kan qn t obligueshme jan: -neni i vjetr 25 ( i cili tani sht i obligueshm me nenin 34), me t cilin individit 65, si dhe shteteve, u jepet e drejta t drejtohen me lutje te Komisioni evropjan pr t drejtat e njeriut, dhe -neni i vjetr 46 ( i cili sht obliguar me nenin e ri 32), me t cilin Gjyqit evropjan pr t drejtat e njeriut i jepej kompetenc gjyqsore t diskutoj dhe t gjykoj pr rastet pr t cilat Komisioni kishte dhn raport. Gjyqi evropan pr t drejtat e njeriut 66 sht themeluar dhe prkufizuar me marrveshje ndrkombtare (Konventa evropjane pr t drejtat e njeriut). Deri n vitin 1999 Gjyqi ekzistonte paralelisht me Komisionin evropjan pr t drejtat e njeriut, me rast t dy institucionet ishin themeluar me nenin 19 nga ana e Konvents me qllim "t sigurohet plotsimi i obligimeve t ndrmarra nga ana e palve t larta t nnshkruara n Konventn aktuale". Pr tu themeluar Gjyqi, ka qn i nevojshm ratifikimi nga ana e tet shteteve dhe n vitin 1950 "ekzistonte dyshim i prgjithshm se nj gj e till nuk mund t ndodhte". Por deri n vitin 1958 tet shtete e pranuan kompetencn e Gjyqit i cili m 3 shtator t t njjtit vit, u b zyrtarisht kompetent pr t diskutuar pr konteste. Nga nntori i vitit 1998, Gjyqi sht riorganizuar n mnur t konsiderueshme sipas kushteve t Protokolit nr. 11, me t cilin Komisioni evropjan i t drejtave t njeriut u bashkua me Gjyqin, ndrsa mekanizmat e konvents pr zbatimin n jet u transformuan. Me nenin e ri 19 u konstitua Gjyqi: "me qllim q t sigurohet respektimi i obligimeve q pr palt e Larta konraktuese dalin nga kjo Konvent dhe nga aneks- Protokolet, jan baz pr Gjyqin evropjan q t funkcionoj perher". Funkcionet e sistemit juridik t Strazburit Sistemi juridik i Strazburit ka katr funkcione t rndsishme t ndara dhe ato jan: -S pari, ai i vlerson dhe bn zgjedhjen e ankesave; shumica e ankesave vlersohen si t parparanueshme. -S dyti, ndrmjetson n konteste, duke u perpjekur q t arrihen zgjidhje miqsore ndrmjet parashtruesve t ankesave dhe shteteve; -S treti, zbaton grumbullimin e dshmive;
65

Ne individit duhet ti japim mundsi personale t forcoj dinjitetin e shpirtit njerzor, individual dhe t pengoj padrejtsit ka deklaruar Ser Dejvid Maksvel-Fajfi. 66 Gjyqi u themelua n vitin 1958 dhe vetm nj ankes u pranua si e drejt nga ana e Komisionit m 2 qershor t vitit 19656 (e bra nga ana e Greqis kundr Britanis s Madhe n lidhje me Qipron). N vitet 50 pes ankesa u vlersuan si t pranueshme.

140

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

-S katrti, nse ankesa sht pranuar dhe nse n kontest nuk mund t arrihet kompromis, posa t grumbullohen dshmit e nevojshme, Gjyqi evropjan pr t drejtat e njeriut merr vendim pr rastin i cili mund t jet obligues ligjrisht. Funkcioni 1- Strazburi si filtr Zgjedhja e ankess bhet sipas kritereve pr vlersim t pranueshmris s saj (neni 35 i KEDNJ),. Kriteri i par pr vlersimin a do t pranohet vlen si pr kontestet ndrshteterore ashtu edhe pr ankesat individuale. "Gjyqi mund t diskutoj rreth lnds vetm ather kur do t shfrytzohen t gjitha mjetet juridike t vendit, sipas parimeve pergjithsisht t pranuara t s drejts ndrkombtare dhe n afat prej gjasht muajsh prej dits kur sht sjell vendimi perfudimtar". Mosshfrytzimi i trsishm i mjeteve juridike t vendit sht rasti Spenser kundr Britanis s Madhe. Disa kritere t tjera varen vetm pr ankesat individuale: ankesa nuk duhet t jet anonime, dhe as t jet n esenc e njjt me ankesn q Gjyqi e ka shqyrtuar m par ose e ka drguar n instanc tjetr ndrkombtare gjyqsore ose hetuese dhe nse prmban informata t reja t rndsishme. Prve ksaj Gjyqi ka t drejt t shpall si t papranueshme do ankes individuale t br n baz t nenit 34 , nse vlerson se ankesa nuk prputhet me dispozitat e Konvents ose me Protokolet e saj, nse dukshm sht e pabaz ose nse me t keqprdoret e drejta e parashtress s ankess. Rasti X kundr Islands paraqet shembullin pr vendimin e papranueshmris i mbshtetur n faktet se ankesa "dukshm nuk sht mbshtetur n fakte reale". N raport me ankesat individuale, neni 28 i Konvents s re parasheh q Komiteti prej tre antarsh t Gjyqit t mund me vendim t njzshm t vlersoj se ndonj krkes sht e papranueshme, ose t`a nxjerr nga lista e lndve t tyre ndonj ankes e cila sht br sipas nenit 34, me rast vendimi i till mund t merret pa shqyrtim t mtejshm. Atehere, vendimi do t konsiderohet si perfundimtar. Nse nuk merret kurrfar vendimi nga ana e Komitetit se ndonj ankes individuale sht e papranueshme, pr shembull nse Komiteti i perbr nga tre gjyqtar ka preferuar t pranohet ankesa individuale ose nuk mund t arrij pajtim t plot pr papranueshmrin, ather vendimin pr pranueshmri e merr Kshilli gjyqsor i perbr nga shtat gjyqtar. Ky kshill mundet gjithashtu t vendos pr arsyeshmrin e ankess individuale, q zakonishte bhet me nj vendim kompromis. Pr pranueshmrin e rasteve t kontesteve ndrmet shteteve, ather vendos Kshilli gjyqsor nga shtat gjyqtar, dhe jo komiteti prej tre gjyqtarsh.

141

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Funkcioni 2-Strazburi si ndrmjetsues Neni 38 gjithashtu e obligon Gjyqin "t vehet n disponim t palve t interesuara, me qllim q t arrihet zgjidhje miqsore n kontestn n baz t respektimit t t drejtave t njeriut, si sht konfirmuar me Konventn dhe Protokolet e saj". Procedura pr zgjidhje miqsore sht e fsheht. Edhepse me arritjen e zgjidhjes miqsore sipas ligjit dhe n esenc ndrpritet procedura gjyqsore n Strazbur, zgjidhja miqsore nuk sht e njjt ashtu si edhe akti gjyqsor. S pari, n zgjidhjen miqsore "nuk ka as fitues as humbs". Zgjidhja miqsore n fakt paraqet kompromisin, dhe jo marrjen e ndonj qndrimi gjyqsor, dhe si e till n shum rrethana mund t jet "perfundim m i volitshm i kontestit gjyqsor". Zgjidhja miqsore mund t jet rezultat i bisedimeve bilaterale ndrmjet palve n kontest, por shpesh her zgjidhja miqsore arrihet pas nj ndrmjetsimi t konsiderueshm nga ana e sistemit t Strazburit, rndom nga ana e Komisionit, ndrsa sot nga Gjyqi. Rast q mund t shrbej si ilustrim i zgjidhjes miqsore n Strazbur, duke treguar jo vetm kompromisin t arritur ndrmjet palve n kontest, por edhe rroli aktiv q ka sistemi juridik i Strazburit, sht a i Guajans kundr Belgjiks. Funkcioni 3- Grumbullimi i fakteve Gjat gjysm shekulli, rasti grek sht shembull i vetm q nj shtet, nprmjet grumbullimit t fakteve nga ana e Sistemit juridik t Strazburit, u turprua deri n at mas q ajo vendosi t braktis Kshillin e Evrops, edhepse kt e bri para se t perjashtohet nga ana e antarve t tjer t institucionit. Prjashtimi sht thjesht sankcion i vetm detyrues q e ka n disponim Kshilli i Evrops n rastet kur nj shtet u shmanget urdhrave pr shkelje t t drejtave t njeriut. Funkcioni 4- Gjyqi evropjan pr t drejtat e njeriut shpreh aktvendim Gjyqi si trsi sht quajtur "Gjyq plenar", i cili zgjedh kryetarin e tij, dy nnkryetar, sekretarin dhe nj ose m shum ndihms t tyre. Numri i gjyqetarve caktohet sipas numrit t Palve t larta-kontraktuese, q tani sht 41. Gjykatsit mbajn mbledhje n Gjyq n "prani personale" domethn jo si prfaqsues t shteteve. Gjyqi mban mbledhje n kshilla me nga tre gjykats, me detyr q t prcaktojn pranueshmrin e ankess, t bra nga ana e individve. Gjyqi, gjithaashtu mban mbledhje edhe n Kshillat gjyqsore me nga shtat gjykats, porota e zakonshme gjyqsore, si dhe n kshilla t mdha gjyqsor me nga 17 gjykats, porota gjyqsore t posame pr raste t veant. N nenin 30 sht paraqitur se kshilli gjyqsor duhet tia l kompetencn Kshilit t madh gjyqsor, nse rasti q sht n shqyrtim "shkakton shtje serioze n lidhje me komentimin e Konvents ose t Protokoleve t saj, ose nse vendimi pr ndonj shtje para

142

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kshillit gjyqsor mund t oj n kontradit me vendimin q Gjyqi ka marr m par". Gjyqi pas grumbullimit t fakteve i qaset diskutimit publik, i cili rregullisht sht i hapur pr opinion. Nse Gjyqi konstaton se ekziston shkelje e Konvents ose t protokoleve t saj, edhepse drejtsia e brendshme e pals s lart perkatse kontraktuese lejon t sigurohen vetm dmshperblim t pjeseshm, Gjyqi nse sht e domosdoshme, do t lejoj satisfakcion t drejt pr paln e dmtuar. Aktvendimet e kshillave gjyqsore jan prfundimtare, prve kur ankesa i sht drejtuar dhe sht pranaur nga Kshilli i madh gjyqsor, pr ka vendim duhet t marr trupi prej pes gjykatsish pran Kshillit t madh gjyqsor. Aktvendimet e marra nga Kshilli i madh gjyqsor jan prfundimtare. Aktvendimet prfundimtare t Gjyqit jan obligative pr shtetet q jan pal n konflikt. Aktvendimet prfundimtare t Gjyqit i drejtohen Komitetit t ministrave, i cili do t ndjek eksekutimin e tij. Pas marrjes s aktvendimit t tij pr arsyeshmrin e krkess, Gjyqi, ndonjher e prolongon marrjen e vendimit pr shtje t satisfakcionit, duke i mundsuar shtetit perkats t zgjidh kompenzimin ose lloj tjetr t dmshprblimit n marrveshje me krkesn e individit. Shikuar n prgjithsi, shtetet vullnetarisht i respektojn aktvendimet e Gjyqit. Nj respekt i ktill mund t prfshij edhe shtje t kompenzimit t pals s dmtuar67, si dhe ndryshimin e s drejts nacionale.68 Sistemi juridik i Strazburit mund t prshkruhet n kt mnyr: ekzistojn rregula t shkalls s par, posarisht normat themelore t t drejtave t njeriut n Konventn Evropjane dhe rregulla t shkalls s dyt, duke prfshir ktu edhe rregullat e Konvents me t cilat instalohet sistemi ndrkombtar n Gjyqin e Strazburit dhe n Komisionin pr zbatimin n jet, detyra e t cilit sht t zbatuarit, komentuarit dhe marrjes s vendimeve gjyqsore sipas rregullave t shkalls s par n raport me shtetet antare. Ajo q e bn sistemin juridik t Strazburit si sistem m m themel juridik ndrkombtar, nga, t themi, Karta pr t drejtat e njeriut e OKB, sht ajo se Strazburi tregon sistemin m stabil dhe m t pranueshm t rregullave t shkalls s dyt dhe institucionet. Prve ksaj, pjesmarrsit n sistem, dhe qeverit dhe personat individual- pal n kontest, i pranojn rregullat e Strazburit dhe institucionet e Strazburit si legjitime.

67 Prshembull, ndrmejt viteve 1959 dhe 1989, Gjyqi ka gjykuar me satisfakcion juridik n 85 raste. Shumat e kompenzimeve n t holla silleshin prej 100 guldena t Holands n rastin Engel (rreth 40 dollar) deri n 1.150.000 kruna suedeze (rreth 160 mij dollar) n rastin Sperong dhe Lonurot kundr Suedis. 68 Shembuj q kan marr veprime pas aktvendimeve t Gjyqit si: Austria e ndryshoi ligjin pr sjellje ndaj t burgosurve n spitalet psikiatrike dhe siguroi mjete urgjente pr mbrojtje sociale pr banort e huaj. etj.

143

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prfundimi Konventa evropjane pr t drejtat e njeriut, ose sipas fjalve t Johen Frovjan "bukuroshja e prgjumur" e konstituoi sistemin juridik t Strazburit, i cili edhepse me vendimet e tij fillestare dukej se Gjyqi prpiqej ti bind vendet e tij antare, se do t jet i ndjeshm ndaj punve dhe traditave t tyre69, megjithat u tregua mjaft i fort dhe i motivuar t sjell vendime70 kundr Palve t larta kontraktuese. Pikrisht ky sistem, i cili t paktn sht sundues i fatit t tij do t luaj rolin e vet n historin e ardhme t integrimit evropjan.

Prshembull, n vitin 1961, n vendimin e tij t par qensor n rastin Loles, Gjyqi vlersoi se Irlanda megjithat ka shkelur nenet 5 dhe 6 t Konvents, sepse ajo ka mbajtur n burg nj person t dyshimt t IRA-s pes muaj pa e nxjerr n gjyq. 70 N rastin Nojmaster n vitin 1968, Gjyqi per her t par mori vendim kundr nj vendi antar, prkatsisht kundr Austris. Me kt rast Gjyqi mbajti qndrimin se Austria me at q 26 muaj ka mbajtur n burg pa i shqiptuar dnim nj udhheqsi t firms i akuzuar pr fshehje t tatimeve, i tejkaloi kufijt e nenit 5 pr zhvillimin e qjykimit n afat t arsyeshm ose pr respektimin e t drejts derisa zgjat procesi gjyqsor.

69

144

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2.4 Fatmir Musa Diplomiran pravnik OD KONCEPT DO KONVENCIJA Poimot ~ovekovi prava vo sovremeniot svet re~isi vo sekoja sredina se potencira pri koja bilo situacija vo koja se pojavuvaat razli~ni pogledi. Imaj}i go predvid toa, poimot ~ovekovi prava razli~no se sfa}a zavisno od toa na koja strana pripa|ame, nekoi mislat deka e pretesno tolkuvano, a za nekoi drugi, pak, pre{iroko. No, za da ne se slu~i toa, sepak postojat me|unarodno priznaeni i prifateni standardi koi se odnesuvaat i go definiraat terminot ~ovekovi prava. 1. Kratka istorija za ~ovekovite prava Veruvaweto deka sekoj po zasluga na negovata humanost e nositel na nekoi prava e nova doktrina koja posebno se razvila vo demokratskite dr`avi. Negovite koreni, me|utoa, le`at t.e. datiraat vo porane{nata tradicija i vo dokumentite na mnogu kulturi, za po kataklizmata vo Vtorata svetska vojna tie da se razvivaat taka {to ~ovekovite prava se postavuvaat kako standardi na globalno svetsko nivo, kako i vo globalnata svetska sovest. Niz istorijata lu|eto gi steknuvale pravata i odgovornostite preku nivnoto ~lenuvawe vo grupa, semejstvo, nacija, religija, klasa, zaednica ili dr`ava. Pove}eto od op{testvata imale obi~ai sli~ni na <zlatnoto pravilo> :"pravite im na drugite onaka kako {to vie bi sakale tie vam da vi pravat" . Indiskiot pravilnik, Vavilonskiot zakonik, Biblijata, Koranot i Adiktite na Konfu~ie se pette najstari pi{ani izvori koi se odnesuvaat na lu|eto po pra{awata za nivnite prava i odgovornosti. Sli~ni vakvi dokumenti imale i Inkite, Actekite itn. Izvori koi egzistirale (postoele) pred 18 vek. Vsu{nost, site op{testva, bilo vo usna ili pismena tradicija, poseduvale sistem na sopstvenost i pravednost kako na~ini na gri`a za zdravjeto i blagosostojbata na nivnite ~lenovi. Dokumenti na koi glavna preokupacija im bile individualnite prava, kako Magna carta libertatum (1215), angliskiot Bil na pravata (1689), Francuskata deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot

145

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

(1789), Ustavot na SAD i Bil-ot na pravata od (1791), se prethodnici na mnogu dene{ni dokumenti koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava. S u{te pove}eto od ovie dokumenti, koga }e se preto~at vo politikata, mnogu ~esto gi isklu~uvaat `enite, lu|eto so razli~na boja na ko`ata i ~lenovite na nekoi socijalni, religiozni, ekonomski ili politi~ki grupi. Sovremenoto me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot i institucijata Obedinetite nacii (ON), imaat golemo istorisko zna~ewe. Naporite vo 19 vek da se zabrani trgovijata so robovi i da se limitira (ograni~i) hororot na vojnite se prvi~ni primeri. Vo 1919 godina dr`avite ja sozdadoa ustanovata Me|unarodna rabotna organizacija (MRO) koja treba{e da gi za{titi rabotnicite pri potpi{uvaweto na dogovor za zasnovawe na raboten odnos, posebno po~ituvaj}i gi pravata na rabotnicite, vklu~uvaj}i go i nivnoto zdravje i sigurnost. Gri`ata za za{tita na pravata na malcinskite grupi donese do sozdavawe na Ligata na narodite (LN) na krajot na Prvata svetska vojna. Kako i da e, ovaa organizacija koja treba{e da se gri`i za svetskiot mir i sorabotka, sozdadena od dr`avite pobedni~ki vo Prvata svetska vojna, nikoga{ ne uspeela da gi postigne zacrtanite celi. Ligata propadna bidej}i Soedinetite Amerikanski Dr`avi odlu~ija da ne se priklu~at kon istata, a, isto taka, i poradi nemo`nosta preventivno da se reagira na invazijata na Japonija vrz Kina i Manxurija (1931), napadot na Italija vrz Etiopija (1935), za kone~no da zamre vo 1939 pri po~etokot na Vtorata svetska vojna. Idejata za ~ovekovi prava stana edna od najva`nite poenti po Vtorata svetska vojna. Golemite zlostorstva vo tekot na taa vojna, golemiot broj ubieni Evrei, Romi, homoseksualci i golemiot broj na lu|e koi ostanaa osakateni, go prestra{ija svetot. Sudewa po Vtorata svetska vojna se odr`aa vo Nirnberg i Tokio, i oficijalnite lica od osudenite dr`avi bea kazneti za napraveni voeni zlostorstva, "krivi~ni dela protiv mirot i krivi~ni dela protiv ~ove{tvoto". Vo takvi uslovi, vladite na pove}eto od dr`avite re{ija da sozdadat istitucija t.n. Organizacija na Obedinetite nacii (OON), so primarna cel odr`uvawe na me|unarodniot mir i preventivno reagirawe po eventualni konflikti. Lu|eto sakaa da se osiguraat deka nikoga{ pove}e nema da se slu~i nepravedno kaznuvawe vo odnos na `ivotot, slobodata ili nacionalnosta. Ovie principi, koi podocna }e se postavat kako standardi za ~ovekovite prava, bea potencirani vo govorot na Franklin Ruzvelt vo 1941 godina, koga toj zboruva{e za toa deka svetot mora da se potpre vrz 4 osnovni slobodi: sloboda na govor i religija i sloboda od nu`da i strav. Ovie glasovi se pro{iruvaa niz celiot svet so cel da se sozdadat standardi za ~ovekovite prava so koi bi mo`elo da se spre~i zloupotrebata na tie prava od strana na vlasta, standardi za koi naciite moraa da se gri`at i da gi po~ituvaat

146

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

podednakvo za site koi `iveat vo nivnite granici. Ovie glasovi odigraa zna~ajna i kriti~ka uloga vo San Francisko na sostanokot kade be{e draftuvana Povelbata na Obedinetite nacii vo 1945 godina. 2.[to se ~ovekovite prava? ^ovekovite prava se prava {to individuata gi poseduva samo poradi toa {to toj/taa e ~ove~ko su{testvo. - ^ovekovite prava se prava koi gi poseduvaat site lica ednakvo, univerzalno i zasekoga{. - ^ovekovite prava se neotu|ivi: ne mo`ete da gi izgubite s dodeka ne prestanete da bidete ~ove~ko su{testvo. - ^ovekovite prava se nedelivi: ne mo`ete da negirate pravo poradi toa {to e "pomalku zna~ajno" ili "ne e su{tinsko". ^ovekovite prava se vnatrezavisni: site ~ovekovi prava se del od kompleten ramkoven dogovor. Na primer: Va{ata mo`nost da participirate vo vlasta direktno deluva vrz Va{eto pravo da mo`ete da se izrazite, da dobiete obrazovanie, pa duri i da gi dobiete nu`nostite na `ivotot. Druga definicija za ~ovekovite prava e taa koja{to gi opfa}a bazi~nite standardi bez koi lu|eto ne mo`at da `iveat so dignitet. Za da se povredat pravata na nekoe lice treba istiot da se tretira kako toj/taa da ne se ~ove~ki su{testva. Za da se za{titat ~ove~kite prava, treba da se bara ~ove~kiot dignitet na site lu|e da se po~ituva. Potenciraj}i gi ovie prava, isto taka, se prifa}a odgovornosta da ne se prekr{uvaat pravata na drugiot i da se poddr`uvaat tie prava koi ne se zloupotrebeni ili negirani. ^ovekovite prava se i inspirativni i prakti~ni. Principite na ~ovekovite prava sodr`at vizija za sloboda, pravda i miren svet i postavuvaat minimum standardi za toa kako site individui i institucii treba da gi tretiraat nasekade. Lu|eto i den-denes ne gi u`ivaat osnovnite ~ovekovi prava na ednakov na~in. Prekr{uvaweto na istite sekoj den se pojavuva i vo slu~aite koga roditel/ite gi zloupotrebuvaat decata, koga u~ili{teto predviduva neadekvatno {koluvawe, koga `enite se pomalku plateni od ma`ite ili koga eden ~ovek krade od drug. 3. Najva`ni dokumenti za ~ovekovite prava Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (UD^P) dr`avite-~lenki na ON se obvrzuvaat deka }e promoviraat po~ituvawe na ~ovekovite prava na site gra|ani. Za unapreduvaweto na ovie celi, ON sozdadoa Komisija za ~ovekovi prava so zada~a sozdavawe na

147

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dokument vo koj }e bidat sodr`ani fundamentalnite prava i slobodi na ~ovekot, proklamirani vo Povelba. Na 10 dekemvri 1948 godina UD^P be{e prifatena od strana na 56 dr`avi-~lenki na ON. Ovaa Deklaracija se pretstavuva kako Magna Carta t.e. eden vid revolucija na me|unarodnoto pravo. Vlijanieto na UD^P ima{e ogromno (supstincijalno) dejstvo: negovite principi bea inkorporirani vo ustavite na pove}e od 185 dr`avi koi{to se sega ~lenki na ON. Iako Deklaracijata nema obvrzuva~ko dejstvo, taa uspea da se nametne kako obi~ajno me|unarodno pravo, bidej}i lu|eto gledaat na nea kako na zaedni~ki standardi na dostignuvawa za site lu|e i site nacii. So cel da se sozdade mehanizam za pogolema poddr{ka na UD^P, Komisijata za ~ovekovi prava pri ON draftuva{e dva me|unarodni dogovora: Konvencija za gra|anski i politi~ki prava (KGPP) zaedno so negoviot protokol i Konvencija za ekonomski, socijalni i kulturni prava (KESKP). Ovie dve konvencii i UD^P se referiraat kako eden vid Me|unaroden zakon (Bil) za ~ovekovite prava. Do 1977 godina pove}e od 130 dr`avi gi ratifikuvaa ovie konvencii. Kako dodatok na me|unarodniot Bil za pravata na ~ovekot, ON adaptiraa pove}e od 20 osnovni dogovori za ponatamo{na za{tita na ~ovekovite prava. Tuka sekako deka se opfateni konvenciite koi promoviraat prevencija i zabrana na specifi~ni zloupotrebi, kako {to se na primer: tortura i genocid i specijalna za{tita na zagrozenata populacija kako {to se azilantite. Pravata za site ~lenovi na ~ovekovata familija bea prvpat artikulirani vo 1948 godina vo UD^P pri ON. Imaj}i gi predvid stra{nite iskustva od holokaustot i Vtorata svetska vojna, i zgolemuvaweto na siroma{tijata na pogolemiot del od svetskata populacija, mnogu lu|e se zalagaa da se sozdade eden dokument koj }e opfati nade`i, aspiracii i za{tita na sekoj ~ovek vo svetot, so {to }e bide obezbedena idninata na ~ove~kiot rod. 30 ~lenovi na Deklaracijata zaedno sozdavaat sestrana izjava koja gi pokriva ekonomskite, socijalnite, kulturnite, politi~kite i gra|anskite prava. Dokumentot e univerzalen (va`i za site lu|e bez razlika kade i da se nao|aat) i nedeliv (site prava se so ednakvo zna~ewe za celosno realizirawe). Deklaracijata sekako ne e dogovor i nedostasuvaat kakvi bilo prinudni principi. Poprecizno, toa e izjava so namera deka spored ovoj "nikulec" od principi dr`avite-~lenki na ON se obvrzuvaat deka }e vlo`at napori so cel site lu|e da `iveat so ~ove~ki dignitet. Vo poslednite 50 godini Deklaracijata se zdobi so statusot obi~ajno me|unarodno pravo, bidej}i pove}eto od dr`avite ja tretiraat kako da e zakon. Kako i da e, vladite ne go upotrebuvale ova

148

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

obi~ajno pravo podednakvo. Socijalisti~kite i komunisti~kite dr`avi vo Isto~na Evropa, Latinska Amerika i Azija go naglasuvaat pravoto na blagosostojba t.e. socijalnite prava, kako {to se: {koluvawe, rabota, zdravstvena za{tita, no mnogu ~esto gi ograni~uvale politi~kite prava na svoite gra|ani. SAD se fokusiraa na politi~kite i na gra|anskite prava i silno se borea protiv re`imi koi vr{ele tortura, ja zabranuvale religioznata sloboda ili gi progonuvale malcinstvata. Od druga strana, Vladata na SAD retko ja prifa}a{e zdravstvenata za{tita, zagaduvaweto na sredinata i drugi socijalni i ekonomski gri`i kako pra{awa od oblasta na ~ovekovite prava, osobeno vo vnatre{nosta na granicite. Pravoto na hrana e, isto taka, fundamentalno kako i pravoto da ne se podlo`i na tortura ili priveduvawe bez obvinenie. Konvencijata za gra|anski i politi~ki prava (KGPP) - se fokusira na pra{awa kako {to se: pravoto na `ivot, slobodata na govor, religijata i glasaweto. Konvencijata za ekonomsko-socijalni i kulturni prava (KESKP) se fokusira na pra{awa kako {to se: {koluvawe, zdravje, hrana i sli~no. Dvete konvencii promoviraat pro{iruvawe na pravata na sekoj ~ovek i zabranuvaat sekakva diskriminacija. ]e spomnam samo nekolku konvencii koi se mnogu bitni za ~ovekovite prava: 1. Konvencija za eliminacija na site formi na rasna diskriminacija; 2. Konvencija za prevencija i kaznuvawe na genocid; 3. Konvencija za pravata na decata; 4. Konvencija za eliminirawe na site formi na diskriminacija protiv `enite; 5. Konvencija za politi~ki prava na `enite, itn. Vo Evropa, Amerika i Afrika se sozdadeni regionalni dokumenti za za{tita i promocija na ~ovekovite prava kako po{irok opseg vo odnos na Me|unarodniot bil za ~ovekovi prava. Na primer, afrikanskite dr`avi imaat sozdadeno nivna posebna Povelba za ~ovekovi prava; muslimanskite dr`avi ja imaat Deklaracijata za ~ovekovi prava vo islamot poznata kako Kairska deklaracija itn. 4. Me|unarodniot bil za pravata na ~ovekot Me|unarodniot bil za pravata na ~ovekot se sostoi od UD^P, KGPP i negoviot protokol i KESKP. Prva na scena se pojavuva UD^P vo 1948 godina, koja slu`i za definirawe na osnovnite (bazi~ni) ~ovekovi prava i slobodi koi se nameneti za site individui. Sekako, Deklaracijata ne e pravno

149

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

obvrzuva~ki dokument. Pravata koi se definirani vo Deklaracijata za da dobijat polna pravna sila mora da bidat opfateni vo dokumentite koi se narekuvaat Konvencii (dogovori), koi gi postavuvaat me|unarodnite normi i standardi. Koga UD^P be{e draftuvana i prifatena od Generalnoto sobranie na ON, se zapo~na so rabota za izvr{uvawe na kodifikacija na pravata koi bea sodr`ani vo dokumentot. Od politi~ki i proceduralni pri~ini ovie prava bea podeleni vo dve posebni konvencii, sekoja adresirana vrz razli~ni kategorii na prava. KGPP artikulira specifi~ni slobodno-orientirani prava, koi dr`avata ne mo`e da gi odzeme od nejziniot gra|anin, kako {to se slobodata na izrazuvaweto i slobodata na dvi`ewe. KESKP se adresira na ~lenovite od UD^P koi gi definiraat individualnite prava koi se od osnovna nu`nost, kako {to se: hranata, zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, domot i sli~no, koi dr`avata treba da gi obezbedi za svoite gra|ani vo zavisnost od mo`nostite. I dvete konvencii bea prifateni od OON vo 1966 godina. 5. Razvivawe na konceptot za ~ovekovi prava Vo 1945 godina vo San Francisko-Soedineti Amerikanski Dr`avi, 50 nacii ja prifatija Povelbata na Obedinetite nacii, dokument koj gi sodr`e{e celite, funkciite i odgovornosta na Svetskata organizacija. Vo ~lenot 1 od Povelbata se propagira deka edna od celite na Organizacijata na Obedinetite nacii e da postigne me|unarodna sorabotka vo "promoviraweto i ohrabruvaweto za po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi za site, bez nikakva diskriminacija vo odnos na rasata, polot, jazikot ili religijata". Ovie celi vo ~lenot 1 od Povelbata se od generalna priroda. Za da mo`at ovie celi da se realiziraat, specifi~nite "~ovekovi prava i slobodi" moraa prvo da se definiraat. Toga{ pravoto (zakonite) i procedurata treba{e da se postavat kako eden vid garant koi }e gi promoviraat, razvivaat i za{tituvaat pravata i slobodite. Za ovie celi Komisijata za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii se zdobi so zada~a da sozdade Me|unaroden bil za pravata na ~ovekot. 6. ^ekori za prifa}awe na Konvencijata Pred da stane kodificirano kako pravo, konceptot za ~ovekovi prava mora{e da pomine niz trnliv proces koj{to vklu~uva gradewe na konsenzus i prakti~na politika na me|unarodno i nacinalno nivo. - Draftuvawe so rabotni grupi. Komisii na Generalnoto sobranie pri Obedinetite nacii vo koi ~lenuvaat pretstavnici na dr`avite-~lenki na ON, kako i pretstavnici na vnatre{ni organizacii i NVO.

150

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

- Adoptirawe (prifa}awe) so glasawe vo Generalnoto sobranie na ON. - Potpi{uvawe od dr`avite ~lenki. Koga dr`avata ~lenka potpi{uva konvencija taa najavuva deka zapo~nala so procesot za ratifikacija koj go bara nivnata vlada. Pri potpi{uvaweto dr`avite, isto taka, se soglasuvaat deka }e gi otfrlat aktite koi se vo sprotivnost so celite na Konvencijata. - Ratifikacija od strana na dr`avite ~lenki. Koga dr`ava ~lenka ratifikuva konvencija, najavuva deka }e se odnesuva spored specifi~nite zada~i i odgovornosti na dokumentot. Prezema obvrska deka }e se pogri`i doma{noto pravo da bide vo soglasnost so konvencijata. Isto taka, postoi i procedura niz koja dr`avata ja ratifikuva konvencijata i ne mo`e da izrazi rezerviranost okolu nekoi ~lenovi na dokumentot. - Stapuvawe na sila. Konvencijata predizvikuva efekt koga odreden broj na dr`avi- ~lenki }e ja ratifikuvaat. 7. Izvestuvawe i monitoring Sekoja konvencija sodr`i ~lenovi vo koi e sodr`ana procedurata za nivno nabquduvawe i izvestuvawe. Koga dr`avata~lenka na ON }e ratifikuva konvencija, se soglasuva da gi po~ituva principite koi se sodr`ani vo konvencijata, dava soglasnost da bide nabquduvana, da go izmeni pravoto, t.e. zakonite koi }e bidat vo soglasnost so konvencijata i da izvestuva vo opredeleni vremenski intervali za postignatiot progres vo odnos na toj segment. Relevantni delovi od ovie izve{tai isto taka se prepratuvaat do specijalizirani vnatre-organizacioni organizacii pri ON, kako {to se Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) i Me|unarodnata organizacija za trud (MOT) za nivna recenzija i eventualni preporaki. 8. Ulogata na NVO Gledano vo generalna smisla, pobednici, ako mo`e taka da se ka`e, mnogu ~esto se gra|anite, a ne oficijalnite pretstavnici t.e. javnite li~nosti. Vo celiot ovoj period zna~ajna uloga odigra NVO sektorot. Nivnata cel, me|unarodnata zaednica da se fokusira na pra{awata od oblasta na ~ovekovite prava, vo mnogu slu~ai uspeva. Na primer: za vreme na 4-ta Svetska konferencija na `enite, odr`ana od ON vo 1995 godina vo Kina, protestite na NVO donesoa neo~ekuvano golemo vnimanie na u~esnicite. Kako najva`ni NVO (Nevladini organizacii) koi se najglasni t.e. najugledni vo odnos na ~ovekovite prava se: Amnesty International, Human Rights Watch, Helsin{kiot komitet za

151

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

~ovekovi prava. Ovie i drugi NVO ~ija glavna preokupacija im se ~ovekovite prava, vr{at pritisok vrz niv da reagiraat vo odnos na principite na ~ovekovite prava. Mnogu istaknati oficijalni lica, pa i pretsedateli na dr`avi, silno zastanale na stranata na ~ovekovite prava i vo mnogu slu~ai pridonesuvale za golemi izmeni vo polza na ~ovekovite prava, kako {to se na primer: Abraham Linkoln, Franklin Ruzvelt, Nelson Mandela, Vaclav Havel itn. ^ovekovite prava se ideja ~ie vreme dojde vo novonastanatata situacija vo sega{niot moment. Univerzalnata Deklaracija povikuva na sloboda i pravednost na site lu|e od celiot svet. Sekoj den vladite ili vlastite koi gi prekr{uvaat ili povreduvaat ~ovekovite prava na svoite gra|ani, se predizvikani da odgovarat na nivnata zada~a. Sekoj den lu|eto niz celiot svet se mobiliziraat i konfrontiraat so nepravednosta i nehumanosta. Kako kapkite voda {to pa|aat vrz kamewata, tie ja akumuliraat silata na pritisok i go dvi`at svetot kon poblisko i pobrzo realizirawe na principite koi se izrazeni vo Univerzalanata deklaracija za ~ovekovi prava -UD^P.

9. Evolucija na pravoto za ~ovekovi prava Od 1948 godina pa s do den-denes, UD^P slu`i kako osnova za pove}e od 20 glavni konvencii za ~ovekovi prava. Mnogu konvencii ~ija glavna namena se ~ovekovite prava ve}e stapija na sila, dodeka pak nekoi se s u{te vo proces na ratifikacija. Drugi pak, kako Konvencijata za doma{nite individui i Konvencijata za `ivotnata sredina se ve}e prezentirani i draftuvani. Koga potrebite na nekoi grupi na lu|e se priznaeni i definirani, kako i me|unarodni nastani koi se stremat kon akcija za specifi~ni pra{awa na ~ovekovite prava, me|unarodnoto pravo za pravata na ~ovekot kontinuirano evoluira i odgovara na predizvikot. Glavnata cel e da se za{titat i da se promoviraat osnovnite ~ovekovi prava, za sekoj ~ovek, kade i da se nao|a. Martin Luter King: Nepravednosta kade bilo e zakana za pravednosta nasekade. 10. ^ovekovite prava vo RM So proglasuvaweto na RM za nezavisna, suverena, socijalna i demokratska dr`ava, i so donesuvaweto na Ustavot na RM na 17 noemvri 1991 godina, bea postaveni i standardite koi dr`avata treba (mora) da gi sledi za da postigne op{testvo za kakvo {to site se deklariraa.

152

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

So ~lenot 5 od Zakonot za sproveduvawe na Ustavot na RM, be{e opredeleno deka RM gi prifa}a kako nejzini va`e~ki dokumenti site zakoni koi va`ele vo porane{na SFRJ, koi ne se vo sprotivnost so doneseniot Ustav. Taka, ovoj ~len gi opfa}a i ratifikuvanite me|unarodni dokumenti pri {to site me|unarodni konvencii stanaa del od nacionalnoto pravo. I po osamostojuvaweto, Sobranieto na RM ratifikuva{e me|unarodni dokumenti koi bea zna~ajni za promovirawe, za{tita i unapreduvawe na ~ovekovite prava. Imaj}i go predvid seto toa, Republika Makedonija se obvrzuva deka na toa pole }e raboti za podobruvawe na sostojbata vo odnos na ~ovekovite prava. No, vo praktikata vo odnos na prezemenite obvrski, najprvo kon sopstvenite gra|ani, a potoa i kon me|unarodnata zaednica, namesto da ima progres, nie vo tekot na ovie 10 godini imame regres vo po~ituvaweto na ~ovekovite prava. I den-denes imame zloupotrebi od najrazli~en vid, za {to svedo~at i mnogute me|unarodni izve{tai koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na ~ovekovite prava. I den-denes imame: apsewa ili pretres bez sudski nalog, nelegitimirawe na oficijalnite (javni) slu`benici, zloupotreba na decata, degradirawe na `enata, diskriminirawe po razli~ni osnovi pri zasnovawe na raboten odnos itn. Na site ovie zabele{ki, edinstvena odbrana od strana na zasegnatata strana e deka RM e dr`ava vo tranzicija i deka takvite "propusti" se neminovni. No problemot postoi vo toa {to taa teza ve}e ne dr`i i bara soodveten odgovor koj bi mo`el da pridonese za nadminuvawe na sli~nite zloupotrebi, prvin so prevencija, a podocna, dokolku e potrebno, i so represija. Krajno vreme e da se ka`e golemo "NE" na zloupotrebata na ~ovekovite prava. Mo`ebi edna akcija posebno od strana na NVO sektorot bi imala kakov takov efekt za {to e mo`no pobrzo i poefikasno spravuvawe so kr{eweto na ~ovekovite prava. Toa e samo eden od preduslovite za op{testvoto so cel sekoja individua da go po~uvstvuva vkusot na ~ovekovite prava, koi vsu{nost toj so samoto negovo ra|awe gi poseduva, da mo`e da `ivee i da se razviva vo soglasnost so tie prava, a dr`avata so nejzinite aparati treba da bide taa {to }e mu ovozmo`i da gi u`iva istite, a ne instrument za nivna povreda.

153

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Fatmir MUSA Jurist i diplomuar Viti i dyt n Studimet posdiplomike n fakultetin Juridik"Univerziteti Kirili dhe Metodi"- Shkup NGA KONCEPTI N KONVENT Nocioni i t drejtave t njeriut, n botn bashkohore, pothuajse n do mjedis theksohet n fardo situate n t ciln paraqiten pikepamje t ndryshme. Duke marr parasysh kt, nocioni t drejta t njeriut kuptohet n mnyr t ndryshme, varsisht nga ajo se cils pal i takojm, disa mendojn se sht shum i ngusht trajtimi ndrsa disa t tjer mendojn se sht shum i gjer. Por, q t ngjaj nj gj e till, megjithat ekzistojn standarde t pranueshme ndrkombtare t cilat kan t bjn dhe e perkufizojn termin e t drejtave t njeriut. 1. Historiati i shkurtr i t drejtave t njeriut T besuarit se donjri sipas merits s tij t humanitetit, sht barts i ndonj t drejte sht doktrin e re, e cila po zhvillohet posarisht n shtetet demokratike. Rrnjt e saj, ndrkaq qndrojn, me fjal t tjera datojn n traditn e dikurshme dhe n dokumentat e shum kulturave, q pas kataklizms s Lufts s dyt boterore ato t zhvillohen ashtu q t drejtat e njeriut vehen si standarte t nivelit t pergjithshm boteror si dhe n ndrgjegjen globale botrore. Gjat historis, njerzit i kan fituar t drejtat dhe prgjegjsit nprmjet t qenurit antar t grupeve: familje, komb, fej, klas, bashksi ose shtet. Shum shoqri kan pasur zakone ngjajshm si "rregulla e art": bjua t tjerve ashtu si dshiron q ata t ta bjn ty". Rregulla indase, Kodi i Babilonis, Bibla, Kurani, dhe adithet e Konfuies jan pes nga burimet m t vjetra t shkruara q kan t bjn me njerzit n lidhje me shtjet e t drejtave dhe prgjegjsive t tyre. Dokumenta t ktill t ngjajshm kan pasur edhe Inkt, Astekt etj. Burime q kan ekzistuar para 18 shekujsh, n t vrtet t gjith shoqrit, qoft ato t tradits gojore ose t shkruar, kan pasur sistemin e pronsis dhe t drejtsis si mnyra t kujdesit pr shndetin dhe mirqnjen e antarve t tyre. Dokumentat t cilat preokupim kryesor kan pasur t drejtat individuale, si Magna Karta libertatum (1215, Bili anglez i t drejtave (1689), Deklarata franeze pr t drejtat e njeriut dhe qytetarve (1789), Kushtetuta e SHBA-ve dhe Bili i t drejtave t vitit 1791, i paraprijn shum dokumentave t sotme t cilat kan t bjn me t drejtat e njeriut. Por, ende shumica e kture dokumentave, kur do t

154

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

transformoheshin n politik, shum shpesh i prjashtojn grat, njerzit me ngjyr t ndryshme t lkurs dhe antar t ndonj grupi social, religjioz, ekonomik ose politik. E drejta ndrkombtare bashkohore pr t drejtat e njeriut dhe institucioni Organizata e Kombeve te Bashkuara (OKB), kan rndsi t madhe historike. Prpjekjet n shekullin e 19 q t ndalohet tregtija e robrve dhe t kufizohet tmeri i lufts jan shembuj fillestar. N vitin 1919 shtete e krijuan entin (organin) Organizatn ndrkombtare t puns (ONP) e cila duhet t mbronte puntort gjat nnshkrimit t kontratave gjat themelimit t mardhnjeve t puns, me theks t posam n respektimin e t drejtave t puntorve, prfshir ktu shndetin dhe sigurin e tyre. Kujdesi pr mbrojtjen e t drejtave t grupeve pakic kontribuoj pr krijimin e Ligs s Popujve (LP) n fund t lufts s dyt botrore. Sido q t jet, kjo organizat e cila dihet t kujdeset pr paqen dhe bashkpunimin botror, e krijuar nga shtetet ngadhnjyese n luftn e par botrore, asnjher nuk mundi t arrij qlimet e parashtruara. Liga u prish, sepse SHBA vendosn t mos i bashkngjiten asaj, si dhe prshkak t pafatsis q t reagohet n mnyr preventive ndaj invazionit t Kins nga ana e japonezve dhe n Manxhuri (1931), sulmi i Italis ndaj Etiopis (1935), q perfundimisht t shuhet n vitin 1939 n fillim t Lufts s dyt botrore. Ideja pr t drejtat e njeriut u b nj nga poentat m t rndsishme pas Lufts s dyt botore. Krimet e mdha gjat ksaj lufte, nj numr i madh i ebrejve t vrar,t romve, homoseksualve dhe numri m i madhe i njrzve q mbetn t sakatuar e tmerruan botn. Gjykime pas Lufts s dyt botrore u zhvilluan n Nynberg dhe Tokjo, dhe njerzit zyrtar nga shtetet e dnuara u dnuan pr krimet e bra gjat lufts, "vepra penale kundr paqes" dhe "vepra penale kundr njerzimit". N kushte t ktilla, Qeverit e shum shteteve vendosn t krijojn institucionin e ashtuquajtur Organizata e Kombeve t Bashkuara (OKB) me qllim primar, ruajtjen e paqes ndrkombtare dhe reagimin preventiv n konfliktet eventuale. Njrzit donin t sigurohen se asnjher m nuk do t ndodh dnimi jo i drejt i marrjes s jets, liris ose kombsis. Kto parime, t cilat m von do t bhen si standarde pr t drejtat e njeriut, jan theksuar n fjalimin e Franklin Ruzveltit n vitin 1941 kur ai fliste pr at se bota duhet t mbshtetet n katr liri themelore: -liria e fjals dhe religjionit, -dhe liria nga nevoja dhe frika. Kto zre u prhapn an e mban bots pr t krijuar standarde pr t drejtat e njriut me t cilat do t ndrpritej keqeprdorimi i ktyre t drejtave nga ana e pushtetit, standarde pr t cilat kombet duhet t kujdesen dhe ti respektojn njjt pr t gjith ata q jetojn brenda kufijve t tyre. Kto zra luajtn rol t rndsishm dhe kritik n San Francisko n takimin ku u lshua drafti i Karts s Kombeve t Bashkuara n vitin 1945.

155

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2. jan t drejtat e njeriut? T drejtat e njeriut jan t drejta q individt i kan vetm pr shkak se ai ose ajo sht krijes njerzore. T drejtat e njeriut jan t drejta t cilat i posedojn njjt, prgjithsisht dhe prgjithmon t gjith personat. T drejtat e njeriut jan t patjetrsueshme: nuk mund tia mohoni t drejtn pr shkak se sht m pak "i rndsishm ose m pak joeesencial". T drejtat e njerut nga brenda jan t varura: t gjitha t drejtat e njeriut jan pjes e marrveshjes komplete korrniz. Pr shembull, mundsia juaj q t participoni n pushtet drejteprdrejt ndikon n t drejtn tuaj q t mund t shpreheni, t fitoni arsim, si dhe t fitoni edhe nevojat e jets. Prkufizim tjetr pr t drejtat e njeriut sht ai q i prfshin standardet bazike pa t cilat njerzit nuk mund te jetojn me dinjitet. Pr tu cnuar t drejtat e nj personi duhet t trajtohet se ai ose ajo nuk jan krijesa njerzore. Pr tu mbrojtur t drejtat e njeriut duhet krkuar q t mbrohet dinjiteti i njeriut dhe t respektohen t gjith njerzit. Duke i theksuar kto t drejta gjithashtu pranohet edhe prgjegjsia q t mos shkilen t drejtat e tjetrit dhe t prkrahen ato t drejta t cilat nuk keqetrajtohen ose mohohen. T drejtat e njeriut jan frymzuese dhe praktike. Parimet e t drejtave t njeriut prmbajn vizionin pr nj bot t lir, t qet dhe t drejt dhe v minimum standarde se si duhet t gjith individt dhe institucionet t trajtohen kudo q jan. Njerzit edhe sot e gjith ditn nuk i gzojn t drejtat themelore t njeriut n mnyr t njejt. Shkelja e atyre do dit paraqitet edhe n rastet kur prindrit i keqetrajtojn fmijt, kur shkolla parasheh shkollim joadekuat, kur grat jan t paguar m pak nga meshkujt ose kur nj njri i vjedh tjetrit. 3. Dokumentat me t rndsishm pr t drejtat e njeriut Me Deklaratn univerzale t t drejtave t njeriut (DEKLARATA UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT) - shtetet antare t OKBOrganizates se Kombeve te Bashkuara, u obliguan se do t nxisin respektimin e t drejtave t njeriut t t gjith qytetarve. Pr prparimin e ktyre qllimeve, OKB krijoi komisionin e t drejtave t njeriut me qllim t krijimit t dokumentit n t cilin do t perfshihen t drejtat dhe lirit themelore t njeriut, t proklamuara n Kart. M 10 dhjetor t vitit 1948 DEKLARATA UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT u pranua nga ana e 56 shteteve-antare t OKB. Kjo Deklarat paraqitet si Magna Karta, domethn si njlloj revolucioni n t drejtn ndrkombtre. Ndikimi i DEKLARATES UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT pati ndikim t madh (substincial): parimet e saj u prfshin n kushtetutat e mse 185 shteteve t cilat tani jan antare t OKB-

156

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Organizates se Kombeve te Bashkuara. Edhepse deklarata nuk ka karakter obligativ, ajo mundi t imponohet si e drejt e zakonshme ndrkombtare, sepse edhe njerzit e shohin at si "standard i prbashkt i t arriturave t t gjith njerzve dhe t gjith kombeve". Me qllim q t krijohet mekanizmi pr prkrahje me t madhe t DEKLARATES UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT, komisioni i t drejtave t njriut pran OKB lshoi dy drafte t marreveshjeve ndrkombtare: Konventn pr t drejtat qytetare dhe politike (KDQP) bashk me Protokolin e saj, dhe Konventn e t drejtave ekonomike, sociale dhe kulturore (KDESK). Kto dy konventa t DEKLARATES UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT referohen si nj loj ligji ndrkombtar (Bil) pr t drejtat e njeriut. Deri n vitin 1977 mse 130 shtete i ratifikuan kto konventa. Si aneks t Bilit ndrkombtar pr t drejtat e njeriut, OKB adaptoi mse 20 marrveshje themelore pr mbrojtjen e mtejshme t t drejtave t njeriut. Ktu gjithsesi jan prfshir edhe konventat t cilat nxisin parandalimin dhe ndalimin e keqeprdorimeve t posame si jan pr shembull torturimet dhe gjenocidi, dhe mbrojtja e posame e popullsis s rrezikuar si jan azilantt. T drejtat pr t gjith antart e familjes njerzore u artikuluan pr her t par n vitin 1948 n DEKLARATEN UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT pran OKB-Organizates se Kombeve te Bashkuara. Duke marr parasysh prvojat tragjike t Holokaustit dhe Luftn e dyt Botrore, dhe rritjen e varfris n pjesn m t madhe t bots, shum njerz ngritn zrin pr te krijuar nj dokument i cili do t prfshij shpresn, aspiratat dhe mbrojtjen, me t cilin do njeri n bot do t shoh dhe sigurohet se e ardhmja e qenjes njerzore do t jet e ndryshme. 30 nenet e deklarats s bashku prbjn deklaratn e gjithanshme t cilt i mbulojn t drejtat ekonomike, sociale, kulturore, politike dhe qytetare. Dokumenti sht universal dhe (vlen pr t gjith njerzit pa marr parasysh dallimet se ku gjinden) dhe i pandashm (t gjitha t drejtat jan me rndsi t njjt pr realizim t plot). Deklarata gjithsesi nuk sht kontrat dhe i mungojn parimet detyruese. Thn m sakt, ajo sht deklarat me qllim q ky "fidan" nga parimet e t cilit shtetet antare t OKB-Organizates se Kombeve te Bashkuara obligohen se do t bjn prpjekje q gjith njerzit t jetojn me dinjitet njerzor. Gjat 50 vjetve t fundit Deklarata fitoi statusin e s drejts s rndomt ndrkombtare, sepse shumica e shteteve e trajtojn sikur t jet ligj. Sido q t jet, qeverit nuk e prdorn kt t drejt t zakonshme gjithkund njjt. Shtetet socialiste dhe komuniste n Evropn lindore, n Amerikn latine dhe n Azi e theksojn t drejtn e mirqnjes, perkatsisht t drejtat sociale, si jan: shkollimi, puna, mbrojtja shndetsore, por shum shpesh i kan kufizuar t drejtat politike t qytetarve t vet. Shtetet e Bashkauara te Amerikes jan prqndruar n t drejtat politike dhe qytetare dhe kan luftuar fuqimisht kundr regjimeve t cilt kan torturuar, kan ndaluar lirin fetare ose i kan persekutuar pakicat. Nga ana tjetr, qeveria e Shteteve te Bashkuara te Amerikes rrall e pranonte mbrojtjen

157

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

shndetsore, ndotjen e ambientit dhe kujdeset e tjera sociale dhe ekonomike si shtje t t drejtave t njeriut, venrisht brenda kufijve. E drejta e t ushqyerit gjithashtu sht fundamentale si dhe e drejta q t mos i nnshtrohesh torturs ose arrestimit pa ngritjen e akuzs. Konventa pr t drejtat qytetare dhe politike (KDQP) prqndrohet n shtje si sht e drejta e jets, liria e fjals, e fes dhe e vots. Konventa pr t drejtat ekonomike, sociale dhe kulturore (KDESK)prqndrohet n shtje si jan shkollimi, shndeti, ushqimi etj. T dya konventat nxisin zgjerimin e t drejtave t do njeriu dhe ndalojn fardolloj dikriminimi. Do t prmend vetm disa konventa t cilat jan shum t rndsishme pr t drejtat e njeriut: -Konventa pr eliminimin e t gjitha formave te diskriminimit racor; -Konventa pr parandalimin dhe dnimin e gjenocidit; -Konventa pr t drejtat e fmijve; -Konventa pr eliminimin e t gjitha formave t diskriminimit t grave -Konventa pr t drejtat politike, etj. N Evrop, Amerik dhe n Afrik, jan krijuar dokumenta rajonale pr mbrojtjen dhe nxitjen e t drejtave t njeriut si vllim m i gjer n lidhje me Bil-in ndrkombtar pr t drejtat e njeriut. Pr shembull, shtetet afrikane kan krijuar nj lloj Karte t posame pr t drejtat e njeriut; shtetet muslimane kan Deklaratn pr t drejtat e njeriut n Islam t njohur si Deklarat e Kajros etj. 4. Bil-i ndrkombtar pr t drejtat e njeriut Bili ndrkombtar pr t drejtat e njeriut prbhet nga DEKLARATA UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT, KDQP dhe protokoli i saj i KDESK -ut. E para n sken paraqitet DEKLARATA UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT n vitin 1948, e cila shrben pr prkufizimin e t drejtave dhe lirive themelore q u dedikohen t gjith individve. Gjithesesi deklarata nuk sht dokument juridik i obligueshm. Q t drejtat t cilat jan prfshir n Deklarat t marrin forc t plot juridike, ato duhet t pranohen n dokumentat t cilat quhen Konventa (kontrata) t cilat vn standardet dhe normat ndrkombtare. Kur nj shtet nnshkruan nj konvent ajo fiton karakterin e forcs obliguese juridike t cilat i prmbajn kto standarde. Kur DEKLARATA UNIVERZALE PR T DREJTAT E NJERIUT u b draft dhe u prkrah nga Asambleja e prgjithshme e Organizates se Kombeve te Bashkuara, filloi puna q t bhet edhe kodifikimi i t drejtave t cilat jan prfshir n kete Dokument. Pr shkaqe politike dhe procedurale kto t drejta u ndan n dy Konventa t posame, secila e adresuar n kategori t ndryshme t t drejtave. KDQP artikulon - t drejta t orjentimit t lir t cilat shteti nuk mund tja marr qytetarit t vet, si jan e drejta e shprehjes s lir dhe e drejta e lvizjes s lir. KDESK-u i adresohet neneve t DEKLARATES UNIVERZALE PR T

158

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

DREJTAT E NJERIUT t cilat i prkufizojn t drejtat individuale t cilat kan t bjn me nevojat sikurse jan ushqimi, mbrojtja shndetsore, arsimi, strehimi, e kshtu me radh, t cilat shteti duhet ti siguroj pr qytetart e vet, varsisht nga mundsit. T dya Konventat u pranuan nga Organizata e Kombeve te Bashkuara n vitin 1966. 5. Zhvillimi i konceptit pr t drejtat e njeriut. N vitin 1945 n San Francisko t SHBA-ve, 50 kombe e pranuan Kartn e Organizates se Kombeve te Bashkuara, dokument i cili i prmban qllimet, funkcionet dhe prgjegjsit e OKB. N nenin 1 t Karts propagandohet se nj nga qllimet e Organizates se Kombeve te Bashkuara sht q t arrihet bashkpunimi ndrkombtar "n nxitjen dhe inkurajimin e respektimit t t drejtave dhe lirive themelore t njeriut pr t gjith, pa kurrfar diskriminimi n rac, gjini, gjuh ose fej". Kto qlime n nenin 1 t Konvents jan t natyrs s prgjithshme. Q t realizohen kto qllime, "t drejtat dhe lirit specifike t njeriut" duhet s pari t prkufizohen. Ather e drejta (ligjet) dhe procedura duhej t vehen si njlloj garance q do t nxisnin, zhvillonin dhe mbronin t drejtat dhe lirit. Pr kto qllime Komisioni i t drejtave t njeriut pran Oorganizates se Kombeve te Bashkuara mori prsipr detyrn t krijoj Bil-in ndrkombtar pr t drejtat e njeriut. 6. Hapa pr prkrahjen e konvents Para se t kodifikohet si e drejt, koncepti i te drejtave t njeriut duhej t kalonte npr nj procesi plot pengesa, pr t cilat duhej koncenzus dhe politik praktike n nivel ndrkombtar dhe nacional. Brja e drafteve npr grupet punuese, n Komisionet e Asambles s prgjithshme pran Organizates se Kombeve te Bashkuara, ku mernin pjes perfaqsues t shteteve-antare t OKB, si dhe prfaqsues t organizatave t brendshme dhe OJQ. Adaptimi npermjet votimit n Asamblen e prgjithshme t Organizates se Kombeve te Bashkuara. Nnshkrimi i shteteve antare. Kur shtetet antare nnshkruanin konventn ata paralajmrojn se kan filluar procesin e ratifikimit t cilin e mbron qeveria e tyre. Gjat nnshkrimit ata gjithashtu pajtohen se do t`i hedhin posht aktet t cilat jan n kundrshtim me qllimet e Konvents. Ratifikimi na ana e shteteve antare. Kur shtetet antare ratifikojn nj konvent, paralajmrojn se do t sillen sipas detyrave dhe prgjegjsive specifike t dokumentit. Kan marr obligim se do t kujdeset q legjislacioni vendas t jet n pajtim me konventn. Gjithashtu, ekziston edhe procedura npr t ciln shteti ratifikon konventn dhe nuk duhet t shpreh rezerva ndaj disa neneve t dokumentit.

159

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Hyrja n fuqi. Konventa shkakton efekte kur nj numr i caktuar i shteteve antare do t`a ratifikojn. 7. Informimi dhe vzhgimi do konvent prmban nene n t cilat sht prfshir procedura e vzhgimit dhe informimit t saj. Kur shteti antar i Organizates se Kombeve te Bashkuara ratifikon nj konvent, pajtohet ti respektoj parimet t cilat jan prfshir n konvent, jep pajtim q ajo t vzhgohet, t ndryshoj legjislacionin, domethn ligjet t cilt do t jen n pajtim me konventn dhe t informoj n intervale t caktuara kohore pr prparimin e arritur n lidhje me kt segment. Pjest relevante t ktij raporti gjithashtu u drejtohen organizatave speciale brenda Organizates se Kombeve te Bashkuara, si dhe Organizats boterore t shendetsis dhe Organizats boterore t Puns pr recensionin e tyre dhe korigjimet eventuale. 8. Roli i OJQ-Organizatave joqeveritare Shikuar n kuptimin e prgjithshm, ngadhnjyes, nse mund t shprehemi ashtu, shpesh her jan qytetart dhe jo prfaqsuesit zyrtar, domethene, personat publik. Gjat tr priudhs, rol t rndsishm ka luajtur sektori i Organizatave Joqeveritare. Qllimi i tyre q bashksia ndrkombtare t prqndrohet n shtjen e t drejtave t njeriut n rastet e shumta ka qn e suksesshme. Pr shembull, gjat Konferencs s katrt boterore t grave, t mbajtur nga Organizata e Kombeve te Bashkuara n vitin 1995 n Kin, protestat e Organizatave Joqeveritare shkaktuan interesim t madh t papritur t pjesmarrsve. Si Organizata Joqeveritare m t rndsishme t cilat mund t veohen n lmin e t drejtave t njeriut jan: Amnesty international, Human Rights Warch, Komiteti i Helsinkit i t drejtave t njeriut. Kto dhe Organizataat tjera Joqeveritare preokupim kryesor kan t drejtat e njeriut duke br presion dhe duke reaguar me koh sipas parimeve t t drejtave t njeriut. Shum persona t njohur zyrtar, si dhe kryetar shtetesh kan qndruar fuqimisht n ann e t drejtave t njeriut dhe n shum raste kan kontribuar pr ndryshime t mdha n dobi t t drejtave t njeriut. Shembuj: Abraham Linkoln, Franklin Ruzvelt, Nelson Mandela, Vaclav Havel etj. T drejtat e njeriut jan ide, koha e t cils ka ardhur n situatn e krijuar n momentin aktual. Deklarata univerzale bn thirje pr liri dhe drejtsi pr t gjith njerzit an e mban bots. do dit qeverit dhe pushtetet t cilt i shkelin ose i cnojn t drejtat e qytetarve t vet , jan vn n sprov q ti prgjigjen detyrs s tyre. do dit njerzit an e mban bots mobilizohen dhe konfrontohen me padrejtsin dhe johumanizmin. Ashtu si pikat e ujit q bien gur, ata e akumulojn forcn e presionit dhe e ojn botn m afr dhe m shpejt n realizimin e parimeve t shprehura n Deklaratn univerzale.

160

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

9. Evolucioni i s drejts pr t drejtat njerzore Nga viti 1948 deri sot, deklarata Univerzale e t drejtave t njeriut shrben si baz pr mse 20 konventa kryesore pr t drejtat e njeriut. Shum konventa, qllim i t cilave jan te drejtat e njeriut tanim kan hyr n fuqi, ndrsa disa jan ende n procesin e ratifikimit. Disa t tjera, ndrkaq, si jan Konventa pr individt vendor dhe Koventa per ambientin jetsor tanim jan prezentuar dhe jan br drafte. Kur nevojat e nj grupi njerzish pranohen dhe prkufizohen si dhe ngjarjet ndrkombtare t cilat sunojn kah akcioni pr t drejta specifike t njeriut, e drejta ndrkombtare pr t drejtat e njeriut zhvillohet vazhdimisht dhe i prgjigjet sprovave. Qllimi kryesor sht t mbrohen dhe nxiten t drejtat themelore t njeriut, pr do njeri, kudo q ndodhet ai. Martin Luter King: Padrejtsia kudo q t jet sht krcnim pr drejtsin gjithkund. 10. T drejtat e njeriut n Republiken e Maqedonise Me shpalljen e Republikes se Maqedonise si shtet i pavarur, sovran, social dhe demokratik, dhe me sjelljn e Kushtetuts s RM m 17 nntor t vitit 1991 u vun edhe standardet t cilat shteti duhet (sht i detyruar) ti ndjek q t arrij shoqrin pr t ciln u deklaruan t gjith. Me nenin 5 t Ligjit pr zbatimin e Kushtetuts s RM, sht prcaktuar se RM i pranon si dokumenta t saj n fuqi t gjitha ligjet t cilt vlenin n ish Republiken Socialiste Federative te Jugosllavise, t cilat nuk jan n kundrshtim me Kuhstetutn e miratuar. Kshtu ky nene i prfshin edhe dokumentat e ratifikuara ndrkombtare me `rast t gjitha konventat ndrkombtare u bn pjes prbrse e s drejts nacionale. Edhe pas pavarsis, Kuvendi i RM ka ratifikuar dokumenta ndrkombtare t cilt jan karakterizuar pr nxitjen dhe prparimin e t drejtave t njeriut. Duke pasur parasysh tr kt, Republika e Maqedonise obligohet se n kt fush do t punoj pr prmirsimin e situats n lidhje me t drejtat e njeriut. Por, n praktik, n lidhje me obligimet e marra, s pari ndaj qytetarve t vet, e pastaj edhe ndaj bashksis nderkombtare, n vend se t ket prparim, ne gjat ktyre 10 vjetve kemi ngecje n respektimin e t drejtave t njeriut. Edhe sot kemi keqeprdorime t llojeve t ndryshme, pr ka flasin edhe shum raporte ndrkombtare t cilat kan t bjn me respektimin e t drejtave t njeriut. Edhe sot kemi: arrestime ose bastisje pa rekomandime gjyqsore, moslegjitimimin e npunsve publik (shteteror), keqeprdorimin e fmijve, degradimin e femrs, dikriminime n baza t ndryshme gjat lidhjes s marredhnjeve t puns etj. Pr t gjitha kto vrejtje, si mbrojtje e vetme nga ana e RM sht se Republika e Maqedonise sht shtet n tranzicion dhe se kto "lshime" jan t

161

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pashmangshme. Por problemi qndron se kjo tez tanim nuk mban dhe krkon prgjegje adekuate e cila do t mund t kontribuonte n tejkalimin e keqeprdorimeve t mdha, s pari me parandalim dhe pastaj nse sht e nevojshme edhe me forc. sht koha e fundit ti thuhet "JO" e fuqishme keqeprdorimit t t drejtave t njeriut. Ndoshta ndonj akcion posarisht nga sektori i Organizatave Joqeveritare do t kishte njfar efekti sa m t shpejt dhe m efikas t ballafaqohemi me shkeljen e t drejtave t njeriut. Ky sht vetm nj nga parakushtet pr nj shoqri ku do individ do t ndjej "shijen" e t drejtave t njeriut, i cili n fakt i ka q nga lindja e vet., t mund t jetoj dhe t zhvillohet n harmoni me ato t drejta, ndrsa shteti me aparatin e tij duhet t jet ai q i mundson ti gzoj ato dhe jo instrument pr cnimin e tyre.

162

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3. SEMINAR - SEMINAR ^OVEKOVITE PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST T DREJTAT E NJERIUT SI VLERA DEMOKRATIKE
13. 06. 2002 , Skopje - Shkup

163

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

164

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.1. D-r Lidija Hristova Institut za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa - Skopje

IZBORNOTO ODNESUVAWE NA GLASA^ITE

Iako navidum mo{ne ednostaven politi~ki ~in, glasaweto e vsu{nost pod vlijanie na edna cela niza faktori, svesni i nesvesni, racionalni i iracionalni, koi uka`uvaat deka se raboti za edno (politi~ko) odnesuvawe koe vo istovreme e kolku individualno tolku i socijalno. Tokmu zatoa istra`uva~ite na mnogubrojnite nepoznanici na glasa~koto odnesuvawe uka`uvaat deka glasaweto pretstavuva eden od najbogatite izvori na informacii za interakcija pome|u individuata, op{testvoto i politikata. Kompleksnosta na problemot pridonese pove}edeceniskite napori na politikolozite i sociolozite, kako vpro~em i na politi~arite, da ponudat edinstveno objasnuvawe za motivite na glasa~ite, da ostanat bezuspe{ni. Imeno, poedine~nite teorii se parcijalni i poradi toa nivnata upotrebna vrednost e limitirana. 1. Teorii za glasaweto Vo politikolo{kata literatura denes se aktuelni tri teorii za glasaweto, koi voedno se tretiraat i kako analiti~ki modeli za objasnuvawe na izbornoto odnesuvawe na glasa~ite. Sociolo{ki model. Privrzanicite na ovoj model izbornoto odnesuvawe na gra|anite go objasnuvaat so nivnata socijalna pripadnost, {to zna~i deka ekonomskata i op{testvenata pozicija na grupata na koja gra|anite pripa|aat (klasna, religiska, etni~ka i druga pripadnost) ja determinira i nivnata partiska preferencija. Vo ovaa smisla, najbanalno ili najeksploatirano objasnuvawe e deka pripadnicite na rabotni~kata klasa (posiroma{nite) glasaat za levite partii, dodeka sopstvenicite na kapitalot (pobogatite) glasaat za

165

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

desnite partii. Toa zna~i deka dokolku se poznava socijalnata struktura na naselenieto vo edna dr`ava relativno e lesno da se predvidat izbornite rezultati. I ponatamu, toa u{te zna~i i deka izbornoto odnesuvawe na glasa~ite e relativno stabilno i deka vrz nego nemaat vlijanie faktorite od kratkoro~en karakter: popularnosta na liderite, predizbornata kampawa, mediumite itn. Dvopartiskiot sistem vo Velika Britanija (laburisti- konzervativci) dolgo se tretira{e kako tipi~en primer koj ja potvrduva ovaa teorija. Spored privrzanicite na modelot na partiskata identifikacija, glasaweto e rezultat na psiholo{kata privrzanost na glasa~ot za opredelena partija. Vo postojnata politi~ka ponuda gra|anite ja prepoznavaat svojata partija, tie se identifikuvaat so nea, stanuvaat nejzini privrzanici za dolg vremenski period i sekoga{ glasaat za nea. Tie ne kalkuliraat {to bi dobile ili izgubile so pobedata na nivnata partija, nitu pak gi valoriziraat izbornite programi i kandidatite na partijata, bidej}i tie se vo princip najdobrite {tom gi nosat prepoznatlivite partiski boi. (Tokmu zatoa, nekoi od zastapnicite na ovaa teorija velat deka partiskata identifikacija deluva kako eden vid perceptiven ekran koj ja filtrira vizijata na svetot na izbira~ite). Se smeta deka najzna~aen faktor koj ja opredeluva partiskata identifikacija e ranata politi~ka socijalizacija vo koja semejstvoto ima klu~na uloga. I za ovoj model mo`e da se ka`e deka upatuva na relativno stabilno odnesuvawe na glasa~koto telo, {to zna~i deka e relativno lesno da se prognoziraat izbornite rezultati dokolku se poznavaat podatocite za partiskoto ~lenstvo (simpatizeri). I dvata prethodno spomenati modeli imaat golem broj na kriti~ari koi uka`uvaat deka ovie modeli vo golema mera ja zanemaruvaat individualnata sposobnost na individuata sama da ja proceni aktuelnata politi~ka situacija (kandidati, programi, dotoga{no odnesuvawe na pooddelnite politi~ki partii itn.) i spored toa da go prilagodi svoeto izborno odnesuvawe. Na kriti~arite na ovie dva modela vo prilog im odi i faktot {to, gledano vo svetski ramki, s pove}e se namaluva brojot na izbira~ite koi glasaat spored ovie dva modeli. Na primer: Model na racionalniot izbor. Za razlika od prethodnite dva modeli, spored koi izbornoto odnesuvawe na glasa~ot e predodredeno od negovata op{testvena polo`ba ili od raniot proces na socijalizacija, ovoj posledniot go stava glasa~ot vo aktivna situacija. Imeno toj, sega i tuka vo odnos na konkretnata politi~ka ponuda, ja promisluva svojata sopstvena polo`ba i se opredeluva za onaa politi~ka opcija koja najmnogu mu vetuva. So drugi zborovi, ovaa teorija poa|a od individuata i od nejzinata mo} za racionalno rasuduvawe, pa ottuka aktot na glasaweto ne e ni{to drugo tuku racionalen ~in preku koj taa

166

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

treba da go ostvari svojot (racionalen) interes. Vo ovoj slu~aj izbornite prognozi se poneizvesni, zavisat vo golema mera od izbornite kampawi, vo golema mera do izraz doa|a vlijanieto na masovnite mediumi koi zna~ajno vlijaat vo oblikuvaweto na imixot na partiite, odnosno kandidatite. Zastapnicite na ovaa teorija uka`uvaat deka za smetka na glasa~ite od prethodnite dva tipa, ovie poslednite se vo postojan porast, {to se objasnuva so faktot {to denes gra|anite se poinformirani, poavtonomni i vo taa smisla nivnite barawa od `ivotot se pogolemi. Osnovna slabost na ovoj model e {to ne vodi smetka {to individuata `ivee vo eden konkreten op{testven i kulturen ambient koj, vo krajna linija, vlijae na negovata sposobnost za percepcija. Sosema nakratko, analizata na trite dominantni modeli na izbornoto odnesuvawe uka`uva deka poa|aj}i od slo`enata struktura na ~ove~kata priroda, no i od slo`enosta na op{testvenoto opkru`uvawe, vo eksplikacijata na izbornoto odnesuvawe e potrebno da se zemat predvid site tri modeli i nivnata primena da se prilagodi na dadenoto vreme i prostor. Primenlivosta na modelite vo slu~ajot na Makedonija Analizata na na{ata stvarnost, vo svetlinata na dominantnite teorii za glasaweto, vo osnova go potvrduva pogore izneseniot zaklu~ok. Imeno, vo izbornoto odnesuvawe na na{iot elektorat bi mo`ele da go prepoznaneme prisustvoto na site tri modeli, {to e samo eden argument pove}e za nivnata komplementarnost. Se razbira, vo na{i uslovi tie imaat svoi specifiki, {to se dol`i na specifikite na op{testveniot ambient vo koj go analizirame problemot. Imeno, makedonskoto op{testvo e t.n. op{testvo vo tranzicija, vo koe s u{te ne se konsolidirani osnovnite demokratski procesi. Vo taa smisla, vo uslovi koga e vo tek razgraduvawe na eden sistem na socijalna stratifikacija i vospostavuvawe na nov, te{ko e da se pretpostavi deka mo`e da funkcionira sociolo{kiot model, odnosno deka socijalno-klasnata struktura mo`e da bide determinanta na izbornoto odnesuvawe na glasa~ite. Toa, me|u ostanatoto, pridonese politi~kite partii da nemaat svoi socijalni adresati i nivnite socijalni profili da bidat sli~ni. Obidot da se formiraat partii koi }e se obratat na opredelen del od glasa~koto telo do`ivea neuspeh. (Rabotni~ka partija, Partijata na zemjodelcite, na primer). Analizata na idejnata profiliranost na partiite koja bi se temelela na nivnite partiski dokumenti , no i na prakti~noto dejstvuvawe, uka`a deka e te{ko vo makedonskoto politi~ko milje da se identifikuvaat politi~ka levica i desnica, vo nivnite ideotipski oblici. (Osobeno vo odnos na ekonomsko-socijalnata sfera i dr`avniot intervencionizam).

167

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

No, koga stanuva zbor za primenlivosta na sociolo{kiot model, postoi eden zna~aen isklu~ok od pogoreiznesenite soznanija. Stanuva zbor za etni~kata pripadnost na glasa~ite. Spored rezultatite od dosega{nite izbori vo Makedonija (parlamentarni, lokalni, pretsedatelski), kako i soznanijata dobieni vo na{ite mnogubrojni sonda`i na javnoto mislewe, se poka`a deka najzna~aen faktor za oblikuvaweto na politi~kite stavovi na gra|anite e nivnata etni~ka pripadnost. Toa prakti~no zna~i deka Makedoncite glasaat isklu~ivo za makedonskite politi~ki partii, Albancite za albanskite, dodeka pripadnicite na drugite pomali etni~ki grupi (Romi, Srbi, Turci itn.) s pove}e se opredeluvaat za makedonskite partii. (Objasnuvaweto treba da se bara vo toa {to se raboti za relativno mali etni~ki grupacii koi svoeto vlijanie mo`at da go ostvaraat samo preku pogolemite partii. Vo sprotivno, nivnite glasovi bi bile "izgubeni". Tokmu zatoa, obi~no vo vtoriot krug na glasaweto, pomalite etni~ki partii i gi naso~uvaat vo taa smisla svoite glasa~i). Koga stanuva zbor za modelot na partiskata identifikacija, o~igledno e deka del od izbira~koto telo vo Makedonija, vo dosega{nite izbori, se opredeluval spored ovoj kriterium. Kaj ovie glasa~i postoi lojalnost kon sopstvenata partija, koja se izrazuva preku eden kontinuitet i stabilnost vo glasaweto za sopstvenata partija. Za niv ne se postavuvaat dilemi i vlijanijata od kratkoro~en karakter ne igraat nekoja zna~ajna uloga. Tie znaat za kogo }e glasaat u{te pred da zapo~ne kampawata i obi~no izjavuvaat deka i na narednite izbori (zna~i posle 3-4 godini) povtorno }e mu ja dadat svojata doverba na istiot politi~ki subjekt. Iako e te{ko da se dimenzionira ovoj del od glasa~koto telo, dosega{nite rezultati od izborite, kako i soznanijata od na{ite anketi, uka`uvaat deka se raboti za okolu 50% od izbira~koto telo. Kako tipi~ni primeri za takvo izborno odnesuvawe bi mo`ele da se navedat del od ~lenstvoto (ili jadra) na SDSM i VMRO DPMNE, na primer. Modelot na racionalniot izbor e, isto taka, prepoznatliv vo odnesuvaweto na makedonskoto politi~ko telo. Na nego uka`uvaat golemiot broj na flotantni glasa~i, koi procenuvaj}i gi ponudite na pooddelnite politi~ki partii, no i ona so {to tie se imaat legitimirano do toj period, se opredeluvaat za edna od niv, nadevaj}i se deka tokmu taka }e gi maksimaliziraat sopstvenite {ansi za uspeh vo `ivotot. So svoeto izborno odnesuvawe tie nagraduvaat ili kaznuvaat, sfa}aj}i gi izborite kako racionalen ~in i mehanizam koja }e ja primora vladeja~kata elita odgovorno da vladee. Kako primeri za racionalno odnesuvawe na glasa~ite bi mo`ele da se poso~at rezultatite od parlamentarnite izbori 1998, vo koi prethodnata vladeja~ka garnitura be{e kazneta za svoeto neuspe{no vladeewe vo prethodnite

168

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dva mandata (lo{i rezultati vo ekonomijata, privatizacija sprovedena so somnitelen legalitet, piramidalni {tedilnici, korupcija itn.). (Kako posebna kategorija vo ovoj model bi mo`ele da se tretiraat onie gra|ani (koi i ne se taka malubrojni), koi so pobedata na odredena partija se zdobivaat so mnogu li~ni privilegii, koi vo princip se so somnitelen legalitet). Bi mo`elo da se pretpostavi i deka dobar del na glasa~ite na partiite od centarot bi mo`ele da se vbrojat vo t.n. racionalni glasa~i, odnosno glasa~i so gra|anska orientacija, zafateni od procesot na liberalizacija na individuata, {to, vo princip, doveduva do individualizacija na izbornoto odnesuvawe. Vo sekoj slu~aj, koga go analizirame izbornoto odnesuvawe na gra|anite vo Makedonija, od gledna to~ka na dominantnite izborni modeli, treba da se ima predvid faktot deka partiskite preferencii pretstavuvaat edna dinami~ka kategorija ~ie{to oscilirawe e rezultanta od dejstvuvaweto na niza op{testveni faktori. Takvite oscilacii se vidlivi i vo makedonskoto politi~ko milje. Vo taa smisla, dokolku se obideme da go valorizirame aktuelniot makedonski politi~ki ambient (Makedonija sproti parlamentarnite izbori 2002), ona {to bi mo`elo sosema nakratko da se ka`e e deka zna~eweto na etni~kata pripadnost na glasa~ite i natamu }e raste (se razbira, ovde se ima predvid vlijanieto na krizata od 2001 godina), deka mo`e da se o~ekuva opa|awe na partiskata identifikacija i za smetka na nego rastewe na vlijanieto na modelot na racionalnoto glasawe. Ona za {to ne zboruvavme vo ovoj tekst, bidej}i toa ne go tretiraat pogoreposo~enite modeli, e problemot na izbornata apstinencija, koj stanuva s poaktuelen vo Makedonija i toa, pred s, kako rezultat na t.n. proces na depolitizacija. Dali i vo koja mera }e se realiziraat prognozite za golem broj na apstinenti na narednite izbori e te{ko da se ka`e od pove}e pri~ini. Ona {to so sigurnost mo`e da se ka`e e deka dokolku se realiziraat takvite prognozi toa nema da bide dobro za demokratijata vo Makedonija.

169

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

D-r Lidija Hristova Insitituti pr hulumtime sociologjike dhe politiko-juridike

Sjellja zgjedhore e votuesve Edhe pse n pamje t par vhet n pah se sht nj akt politik i thjesht, votimi n esenc nn ndikim t faktorve t tr, me vetdije dhe pavetdije, racional dhe iracional, t cilt tregojn se ka t bj me nj sjellje politike e cila n t njejtn koh aq sa sht individuale aq sht edhe sociale. Pikrisht pr kt hulumtuesit n paqartsit e mdha t sjelljeve zgjedhore tregojn se zgjedhjet paraqesin nj nga burimet m t pasura t informatave t interakcionit n mes individit, shoqris dhe politiks. Trsia e ktij problemi kontribon pr angazhimet shum dekadeshe t politikologve dhe sociologve, ashtu sikur edhe politikanve t afrojn sqarime t tyre pr motivet e votuesve, dhe t njejtt t mbetn t pasuksesshm. Kjo do t thot, se disa teoriticient jan parcial dhe pr kt arsye vlerat e tyre hulumtuese jan t limituara.

1. Teorit pr votimin N literatutn politologjike sot jan aktuale tri teori pr votimin, t cilat njherit trajtohen edhe si modele analitike pr sqarimin e sjelljes zgjedhore t votuesve.

Modeli sociologjik Prkrahsit e ktij modeli sjelljen zgjedhore t qytetarve e sqarojn me prkatsin e tyre sociale, ka do t thot se gjendja ekonomike dhe shoqrore e grupit t cilit i takojn qytetart (klasa, religjioni, prkatsia etnike e tjera) e determinon edhe preferencn e tyre partiake. N kt kuptim, m banale ose sqarim m i pashfrytzuar sht se prfaqsuesit e klass puntore (m t varfrit) votojn pr partit e majta, ndrsa poseduesit e kapitalit (t pasurit) votojn pr partit e djathta. Kjo do t thot se nse sht e njohur struktura sociale e banorve

170

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

n nj shtet sht relative se m leht mund t parashikohen edhe rezultatet zgjedhore. Dhe mandej, kjo edhe m tej ka rndsi se sjellja zgjedhore e votuesve sht relative stabile dhe n baz t ksaj nuk kan ndikim faktort me karakter afatshkurt: popullariteti i liderve, fushata parazgjedhore, mediumet etj. Sistemi dypartiak n Britani t Madhe (llaboristt dhe konzervatistt) gjat koh trajtoheshin si shembull tipik q e vrteton kt teori. Sipas prkrahsve t modelit t identifikimit partiak votimi sht rezultat e lidhjeve psikologjike t votuesit me parti t caktuar. N ofertat politike qytetart e shohin vehten n partin e vet, ata indentifikohen me te, bhen prkrahs t saj pr nj periudh m t gjat dhe gjithher votojn pr te. Ata nuk kalkulojn se ka do t fitojn ose ka do t humbasin me fitoren e partis s tyre, pasi ata n parim jan m t mirt q i bartin ngjyrat e afrta partiake. (Pikrisht pr kte, disa nga prkrahsit e ksaj teorie thon se identifikimi partiak ndikon si nj lloj ekrani perceptiv i cili e filtron vizionin n botn e zgjedhsve). Llogaritet se faktor me rndsi i cili e prcakton identifikimin partiak sht socializimi i hershm politik, n t cilin familja luan rol ky. Edhe pr kt model mund t thuhet se orienton nj sjellje relative stabile t trupit votues, nse jan t njohura t dhnat e antarsis partiake (simpatizuesit). Edhe dy modelet e prmendura t mhershm kan nj numr t madh t kritikve t cilt sygjerojn se kto modele n mas t madhe nuk e konsiderojn aftsin individuale t individit q vet t vlersoj situatn aktule politike (kandidatt, programet, sjellja e gjertanishme e partive politike e tjera). Dhe sipas ksaj t adaptojn sjelljen e vet zgjedhore. Pr kritikt t ktyre modeleve n dobi t tyre sht fakti se, shikuar n suaza botrore, gjithnj e m shum zvoglohet numri i zgjedhsve t cilt votojn sipas ktyre modeleve. Si pr shembull:

Modeli i zgjedhjes racionale, Pr dallim nga dy modelet e mhershme, sipas t cilve sjellja zgjedhore e votuesve sht e paracaktuar nga gjendja e tij shoqrore ose nga procesi i hershm i socializimit, dhe ky i fundit e ven votuesin n situat aktive. Kjo do t thot, tani ktu n kto raporte n ofertn konkrete politike e paramendon gjendjen e vet dhe prcaktohet pr at opcion politik i cili m s teprmi i premton. Me fjal t tjera, kjo teori fillon nga individi dhe mundsia e tij pr paragjykim racional, dhe nga ktu n votim nuk ka azgj tjetr porse nj veprim racional, prmes s cilit ai duhet ta realizoj interesin e tij (racional). N kt rast parashikimet zgjedhore jan m pak t parashikueshme, varen n mas t madhe nga fushata zgjedhore, n mas t madhe n shprehje me ndikimin e tyre vijn edhe mediumet masive, t cilt n mas t madhe ndikojn n rrumbullaksimin e rajtingut t partive, apo t kandidatve. Prkrahsit t ksaj teorie sygjerojn se n llogari t votuesve nga dy llojet e mhershme kta t fundit jan n rritje t sipr, ka sqarohet me faktin se sot qytetart jan m t informuar, m t pavarur dhe me kt krkesat e tyre

171

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

jetsore jan m t mdha. Dobsia themelore e ktij modeli sht se nuk mban llogari se individi jeton n nj ambient t caktuar shoqror dhe kulturor, i cili n pik t fundit, ndikon n aftsin e tij dhe n perceptimin. Shum shkurt, analizimi i tri modeleve dominuse t sjelljeve zgjedhore tregojn se duke filluar nga struktura e ndrlikuar e natyrs s njeriut por edhe ndrlikueshmria e rrethit shoqror, n esplikimin e sjelljes zgjedhore sht e nevojshme t merren parasysh tri modelet dhe aplikimi i tyre t prshtatet n koh dhe hapsir t caktuar.

Aplikimi i modeleve n rastin e Maqedonis Analizimi i realitetit ton, sipas teorive dominante pr votim, n shikim t par e vrteton konkluzionin e prmendur m lart. Kjo do t thot n sjelljen zgjedhore t elektoratit ton do t mund t njohim prezencn e tri modeleve, q sht nj argument m tepr pr komplementimin e tyre. Kuptohet n kushte tona ata kan specifikat e veta, t cilt varen nga specifikat e ambientit shoqror n t cilin edhe analizojm problemin. Kjo ka domethnje pr shoqrin maqedonase dhe t tjert si shoqri ne tranzicion, n t cilt edhe m tej nuk jan konsoliduar proceset themelore demokratike. N kt kuptim n kushte kur sht prkufizimi i nj sistemi t statifikimit social dhe vendosja e sistemit t ri, rnd sht t parashihet se mund t funksionojn modeli sociologjik, apo se struktura sociale klasore mund t determinohet n sjelljen zgjedhore t votuesve. Ajo, n mes tjerash, kontribon q partive politike t`ju mungoj adresantt e tyre social dhe profili i tyre social q t jet i ngjajshm. Angazhimet q t formohen parti t cilat do t drejtohen ndaj pjess s caktuar t trupit votues pson josukses. (p.sh partia puntore, partia e bujqve,). Analizimi i ides s profilizimit t partive, e cila do t bazohej n dokumentet e tyre partiake, por edhe n veprimin praktik, tregon se sht rnd n sjelljen politike maqedonase t identifikohet e majta dhe djathta politike, n pamjet e tyre ideopolitike. (vemas n raport t sfers ekonomike dhe sociale dhe intervencionizmit shtetror). Por, kur bhet fjal pr aplikimin e modelit sociologjik, ekziston nj konkluz me rndsi nga njohurit e dhna m lart. Bhet fjal pr prkatsin nacionale t votuesve. Sipas rezultateve nga zgjedhjet e gjertanishme n Maqedoni (parlamentare, lokale, presidenciale) si dhe nga sondazhet tona t shumta t opinionit publik, u dshmua se faktor me rndsi n prkufizimin e qndrimeve politike t qytetarve sht prkatsia e tyre etnike. Kjo do t thot se maqedonasit votojn ekskluzivisht pr partit politike maqedonase. Shqiptart pr partit shqiptare, ndrsa prfaqsuesit e grupeve etnike m t vogla (romt, serbt, turqit etj) m shum prcaktohen pr partit maqedonase. (sqarimi duhet t krkohet ngase ka t bjn me grupe relative t vogla etnike, t cilt ndikimin e tyre mund ta realizojn vetm prmes partive m t mdha. N t kundrtn votat e tyre do t ishin t "humbura". Pikrisht pr kt zakonisht n rrethin e dyt t votimit partit m t vogla etnike n kt drejtim edhe i orientojn votuesit e tyre).

172

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Kur bhet fjal pr modelin e identifikimit partiak sht mse e qart se trupi votues n Maqedoni n zgjedhjet e gjertanishme, sht prcaktuar sipas ktij kriteriumi. Te kta votues ekziston lojaliteti ndaj partis vetanake, lojalitet q shprehet prmes nj kontinuiteti dhe stabiliteti n votim pr partin q i takon. Pr ata nuk paraqiten dilemat dhe ndikimi i karakterit kohshkurt dhe nuk luan rol t rndsishm. Ata e din pr kend do t votojn akoma pa filluar fushata zgjedhore dhe zakonisht deklarojn se edhe n zgjedhjet e ardhshme (do t thot pas 3 - 4 viteve) prsri do tia shprehin besimin e tyre subjektit t njejt poliltik. Edhe pse sht rnd t bhet dimenzionimi i ksaj pjese t trupit votues rezultatet e gjertanishme t zgjedhjeve, si dhe njohurit nga anketat tona tregojn se ka t bjn me 50% t trupit votues. Si shembuj tipik pr sjellje t till zgjedhore mund t ceket pjesa e antarsis (thelbi) t LSDMS dhe VMRO - DPMNE, si shembuj. Modeli i zgjedhjes racionale sht poashtu i parashikueshm n sjelljen e trupit politik maqedonas. N kt paraqitet numri i madh i votuesve fllotant (t luhatshm, t dyshimte), t cilt duke i vlersuar ofertat t partive t caktuara politike por, edhe ate me ka sht legjitimuar n at periudh, prcaktohet nga ndonjra prej tyre, duke theksuar se ashtu do t`i maksimalizojn gjasat e tyre pr sukses n jet. Me sjelljen e tyre zgjedhore ata dhurojn ose denojn, duke i kuptuar zgjedhjet si ngjarje racionale dhe mekanizm ku domosdo elitat shtetrore me prgjegjsi t qeverisin. Si shembuj pr sjellje racionale t votuesve mund t merrn rezultatet e zgjedhjeve parlamentare t vitit 1998, n t cilat garnitura udhheqse paraprake ishte e denuar pr udhheqjen e tyre t pasuksesshme n dy mandatet e kaluara (rezultate t dobta n ekonomi, privatizimi me legalitet t dyshuar, kursimoret piramidale, korupcioni e tjere). Si kategori e posame e ktij modeli mund t trajtohen ata qytetar (t cilt nuk jan numr t vogl), t cilt me fitoren e partis s caktuar prfitohen me priviligjione personale, t cilt n parim jan me legalitet t dyshuar). Mund t parashikohet se edhe nj pjes e konsiderueshme e votuesve t partive qendr mund t numrohen n t ashtuquajturit votues racional apo votues me orientim qytetar, t preukopuar nga proceset e liberalizimit t individit, q, n parim sjell edhe sjelljen zgjedhore individuale. N kt rast, kur e analizojm sjelljen zgjedhore t qytetarve n Maqedoni nga ky knd n modelet dominante zgjedhore, duhet t mirrret parasysh q preferenca partiake jan nj kategori dinamike e cila sjell oscilimin e rezultateve nga ndikimi i disa faktorve shoqror. Oscilimet e tilla jan t dukshme n skenn politike t Maqedonis. N kt drejtim nse tentojm t vallorizojm ambientin aktual politik (Maqedonia n pritje t zgjedhjeve parlamentare 2002) ajo q sht e mundshme shum shkurt t thuhet, sht ajo se rndsia e prkatsis etnike e votuesve edhe m tej sht n rritje (kuptohet ktu mirret parasysh ndikimi i krizs t vitit 2001, se mund t pritet rnja e identifikimit partiak dhe nn ndikim t tij t rritet ndikimi i modelit t votimit racional. Ajo q ne nuk flasim n kt tekst pasi me kte nuk e trajtojn modelet e preferuara m lart, sht problemi i apstenimit zgjedhor, i cili gjithnj bhet m aktual n Maqedoni edhe parasegjithash si rezultat i t ashtuquajturit proces i

173

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

depolitizimit. A do t ndodh dhe n far mase do t realizohen kto parashikime pr numrin e madh t apstenimeve n zgjedhjet e ardhshme sht rnd t thuhet pr shkak t shum shkaqeve. Ajo q me siguri mund t thuhet nse realizohen parashikimet t tilla, kjo nuk do t thot mir pr zhvillimin e demokracis n Maqedoni.

174

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.2. Doc. d-r Marina Mitrevska FILOZOFSKI FAKULTET-SKOPJE Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

^OVEKOVITE PRAVA I INTEGRACIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO EVROATLANSKITE INSTITUCII (SO POSEBEN OSVRT NA EU I NATO) Voved ^ovekot kako ~ovek so drugite lu|e `ivee barem na dva na~ina: vospostavuvaj}i odnosi spored `elba, naklonetost, srodnost i, od druga strana, odnesuvaj}i se spored obvrskite {to proizleguvaat od nu`nosta da se pre`ivee.(1) So ista cel, samo preku integralno ostvaruvawe na seta moderna politi~ka teorija i odnosite {to proizleguvaat od obvrzanosta za gri`ewe za opstanokot baraat u{te edno, povisoko, nivo {to bi gi osiguruvalo i, ramkovno, ureduvalo. Samo taka mo`e da se o~ekuva pogolema obedinetost me|u negovite ~lenovi vo namerata za za~uvuvawe i realizirawe na ~ovekovite prava za zaedni~ki progres i zgolemuvawe na `ivotniot kvalitet voop{to. Od ovoj aspekt osobeno e zna~ajno politi~koto nivo, koe vo pove}eto moderni teorii se sveduva pod nazivot civilno ili gra|ansko op{testvo, no i negoviot odnos kon dr`avata (ili poinaku ka`ano, odnosot me|u svetot na `ivotot i svetot na poredokot).(2) Vo funkcija na "realizirawe" na ~ovekovite prava, civilnoto, odnosno gra|anskoto op{testvo, treba po pat na iznao|awe zaedni~ki re{enija za aktuelnite pra{awa i problemi da ponudi na~in na re{avawe. Dijalogot, tolerancijata, dogovaraweto i pregovaraweto da bidat osnovni formi primenuvani vo re{avaweto na aktuelnite, otvorenite pra{awa. So drugi zborovi, neostvaruvaweto na nekoi od ~ovekovite prava da ne se dozvoli da se re{avaat po pat na konflikti, koi pak mo`e da predizvikaat krizi od po{iroki razmeri. Vo taa nasoka e fokusirano pra{aweto: Kako i na koj na~in vo Republika Makedonija se ostvaruvaat ~ovekovite prava (no ne i `elbite). Dali mo`ebi ~ovekovoto pravo treba da go determinirame kako demokratska vrednost za da go po~ituvame so site negovi karakteristiki. Ako e taka, toga{ da se obideme da dademe odgovor na pra{aweto: Dali

175

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vo ~ovekovite prava kako demokratska vrednost e i pravoto da odlu~uva za integracijata vo me|unarodnite institucii i organizacii. 1. Integracijata i globalizacijata gledani niz makedonska prizma Impaktot na tendenciite kon integracijata i globalizacijata mo`e da se ocenuva niz dve glavni dimenzii. Prvata se odnesuva na objektivnite efekti na integracijata i globalizacijata na razli~nite nivoa na stvarnosta (me|unarodno, regionalno, nacionalno, lokalno itn.). Vakviot pristap pretpostavuva najnapred precizno utvrduvawe na nivoto na fenomenot. (3) Osven toa, potrebno e da se utvrdi dali na integracijata i na globalizacijata }e se gleda prvenstveno kako na ekonomski, politi~ki, op{testven ili kako na kulturen fenomen. Zatoa {to prodol`uva tendencijata za unifikacija na politi~kite sistemi kako osnova za noviot svetski poredok koj }e se bazira na demokratija, pazarna ekonomija i ~ovekovi prava. Sigurno deka ovoj proces }e predizvika reakcii kaj opredelen broj dr`avi i re`imi koi i ponatamu }e bidat izvor na krizi ili }e bidat pri~ina za pojava na novi krizi. Osven toa, procesot na globalizacijata }e prodol`i i vo ekonomskata sfera, pri {to }e se sozdadat novi ekonomski grupacii koi me|usebno }e se konfrontiraat i }e ja pro{iruvaat mo`nosta od pojava na krizi. Ottuka proizleguva pra{aweto: [to zna~i integracijata i globalizacijata za Republika Makedonija? Toa zna~i deka: Prvo: Makedonija s u{te nema razvieno nacionalna strategiska perspektiva vo odnos na globalizaciskite dr`avi. Vtoro: Slabite dr`avni tradicii, kako i kompleksot na inferiornost, pridonesuvaat dr`avata da bide stihijno ponesena od globalniot plan na integracija. Treto: Objektivnite parametri na vlijanieto na edna taka mala dr`ava vrz tekot na globalizacijata se izvonredno mali. ^etvrto: Makedonija kako mala dr`ava, so nisko nivo na ekonomski razvoj, objektivno gledano te{ko deka }e ima vlijanie, odnosno udel vo globalnite tendencii. 2. Makedonija i integracija vo EU I NATO I pokraj civilizaciskite opredelbi na Republika Makedonija za zapo~nuvawe proces na vospostavuvawe na gra|ansko op{testvo koe }e po~iva vrz demokratijata, slobodniot pazar, vrz mirot i vrz po~ituvaweto na ~ovekovite prava, rabotite trgnaa vo obratna nasoka. Dr`avata e sledena so multiplicirawe na silata, se koristi silata

176

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kako kraen arbitar vo re{avaweto na pravata. Isto taka, Makedonija ne e imuna na ogromen broj izvori na zagrozuvawa (ekspanzija na militanten nacionalizam; ideite za sozdavawe na golemi etni~ki ~isti dr`avi; transnacionalen terorizam; {verc so oru`je; {verc so droga; perewe pari; ekolo{ka degradacija i sl.) koi mo`at da bidat pri~ina za pojavata na krizi, ili pak da pridonesat sega{nata kriza da eskalira. Imeno, izvorite na zagrozuvawe mo`at da se povedat pod edinstven zaedni~ki imenitel, a toa e preraspredelbata na politi~kata, na ekonomskata i na voenata mo}, {to doveduva do nova konstelacija na silite i na odnosite vo Evropa i po{iroko od nea. Vakvata redistribucija na odnosite i na silite neminovno ja izostruva strategiskata pozicija na zemjite koja rezultira vo krizi. Vo taa nasoka, navedenite izvori na zagrozuvawe go determiniraat periodot vo koj `iveeme kako nepredvidliv, nestabilen i rizi~en za dr`avite koi, pred s, se nao|aat vo periodot na t.n. tranzicija (vo koj spa|a i Makedonija) i koi mo`at da predizvikaat krizi od po{iroki razmeri. Iskustvoto vo regionot poka`uva deka krizite dobivaat karakter na trajnost i dolgoro~nost. Ottamu, iskustvata od niv treba da bidat patokaz za nivno nadminuvawe ili eliminirawe kako trajna cel. Eden pogled od na{ite iskustva }e poka`e deka e potrebno: - Bidej}i razvojot na krizite e te{ko predvidliv, potrebni se opse`ni podgotovki, opremuvawe, osposobuvawe i planirawe na site institucii na sistemot za prifa}awe na predizvicite koi gi nosi krizata i konfliktot. - Treba da se izgradi sistem na celosna transparentnost pome|u site institucii koi u~estvuvaat vo re{avaweto na krizite, stavawe vo funkcija na raspolo`livata infrastruktura, na nacionalnite resursi i na sovremeniot krizen menaxment. - U{te vo mirno vreme treba celosno da se regulira statusot na gra|anite koi kako posledica na krizata od politi~ki, ekonomski, socijalni, demografski, etni~ki ili verski motivi }e stanat predmet na prisilni migracii. - Ulogata na instituciite na me|unarodnata zaednica mora da bide poefikasna, navremena i celosna, dokolku se saka posledicite od krizite da bidat vo podnoslivi granici. - Ulogata vo re{avaweto na krizite i posledicite za zemjite koi u~estvuvaat vo toj proces mora odnapred da bide razbrana, poddr`ana i materijalno kompenzirana od me|unarodnata zaednica. - Pra{aweto za nacionalnata bezbednost na site zemji u~esnici vo re{avaweto na krizite mora da bide prioritetno i poddr`ano od me|unarodnata zaednica.

177

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

- Iskustvata poka`uvaat deka regionalniot pristap vo nadminuvaweto na krizite, regionalnite kontingenti i regionalnata koordinacija se klu~ni za izlez od kriznite zoni. - Koordinacijata na aktivnostite i planiraweto na misiite na NATO, na ZEU, na OBSE, na Sovetot na Evropa se poka`a kako neophodnost za izlez od zonata na krizata. Vo takvi okolnosti, nema somnenie deka Republika Makedonija }e treba {to poskoro da se integrira vo EU i vo NATO. Ovaa konstatacija proizleguva od dosega{nata nivna neophodna uloga vo baraweto izlez za re{avawe na krizata i onevozmo`uvawe na nejzino eskalirawe. Vo ovoj kontekst mo`e da se prifatat u{te nekolku pri~ini za integrirawe na Makedonija vo EU i vo NATO, a toa se: Prvo: Evropskata unija e me|unarodna organizacija sozdadena so cel da ja unapredi me|uvladinata sorabotka na zemjite ~lenki na podra~jeto na bezbednosta ili, poinaku ka`ano, taa e eden vid forum za vodewe dijalog me|u zemjite ~lenki ~ija politika e naso~ena kon sozdavawe zaedni~ki pozicii vo sferata na odbranata. Spored toa, nejzinata prvenstvena namera e obezbeduvawe na zemjite ~lenki ili, poto~no, za{tita na nivnata sloboda i bezbednost, vo soglasnost so principite na Povelbata na Organizacijata na Obedinetite nacii. Vtoro: Taa nastojuva da se obezbedi ekonomska i kulturna sorabotka, a nad s, se utvrduva silna obvrska za kolektivna odbrana. Treto: Ja potvrduva verbata vo osnovnite ~ovekovi prava, vo dostoinstvoto i vo vrednosta na ~ovekovata li~nost. ^etvrto: Ja istaknuva potrebata od zajaknuvawe i zacvrstuvawe na me|usebnite ekonomski, socijalni i kulturni vrski, kako i sorabotka i koordinacija na naporite za sozdavawe cvrsta osnova za evropsko obnovuvawe. Petto: Prezemaat obvrska da go {titat me|unarodniot mir, bezbednosta, stabilnosta i mo`nosta za odvra}awe na sekoj obid za agresija. 3. NATO Prvo: NATO e politi~ka-voena organizacija vo koja zemjite ~lenki ja ~uvaat svojata celosna suverenost i nezavisnost. Vtoro: Nejzina su{tinska namera e da ja za{tituva slobodata i bezbednosta na site nejzini ~lenki so politi~ki i voeni dejstva, vo soglasnost so principite na Povelbata na OON i so dogovor sklu~en me|u niv. Treto: NATO pretstavuva politi~ka ramka za eden me|unaroden sojuz, modeliran da spre~i ili da odvrati agresija.

178

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

^etvrto: Ovozmo`uva kontinuirana sorabotka i konsultacii na politi~ko, ekonomsko i voeno pole. Petto: Taa e opredelena da ja {titi slobodata i zaedni~koto nasledstvo na nivnite raboti, po~ituvaj}i gi principite na demokratijata, individualnite slobodi i vladeeweto na pravoto. [esto: Reafirmiraj}i ja svojata borba vrz principite na Obedinetite nacii, tie prezemaat obvrska da go {titat mirot i me|unarodnata bezbednost i da pridonesat da se za~uva i odr`i stabilnosta i blagosostojbata na zemjite-~lenki, so cel da se izbegnat opasnostite za me|unarodniot mir, bezbednosta i pravdata.

179

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Doc. D-r. Marina Mitrevska Fakulteti Filozofik- Shkup

Insituti pr studime t mbrojtjes dhe paqes T DREJTAT E NJERIUT DHE INTEGRIMI I REPUBLIKS S MAQEDONIS N STRUKTURAT EUROTALANTIKE (ME THEKS T POSAM n BE dhe NATO) Hyrje
Njeriu si krijes njerzore jeton me t tjert edhe at n dy mnyra: Duke i vendosur raportet siapas dshirs, animit, lidhshmris dhe, nga ana tjetr, duke u sjellur sipas obigimeve t cilat rrjedhin nga aryeja apo detyrimi pr t jetuar. Me qllim t njejt, vetm prmes realizimit integral i gjith asaj teorie moderne politike dhe raporteve t cilat burojn nga obligimet pr kujdes ndaj ekzistencs krkojn edhe nj, nivel m t lart i cili do t siguronte, edhe korniz rregullative. Vetm kshtu, mund t arrihet unjisimi m i madh n mes antarve me qllim t mbrotjes dhe realizimit t t drejtave t njeriut pr progres t prbashkt dhe ngritjen e kualitetit jetsor n prgjithsi. N kt kontekst vemas sht me rndsi niveli politik, i cili n m shum teori moderne sillet apo njihet me emrin shoqri civile apo qytetare, pr raportet e tyre ndaj shtetit (ose m ndryshe thn, raportet nmes bots s jets dhe bots s rendit). N funkcion t "realizimit" t drejtave t njeriut, shoqria civile apo qytetare, n drejtim t krkimit t zgjidhjeve t prbashkta pr shtjet dhe problemet aktuale duhe t ofroj mnyrn e zgjidhjes. Dialogun, tolerancn marrveshjet dhe bisedimet t jen forma themelore q do t aplikoheshin n zgjidhjen e shtjeve t hapura aktuale. Me fjal t tjera mosrealizimi i t disa nga t drejtat e njeriut, mos t lejohet, q t zgjidhen prmes konflikteve, t cilt, mund t nxisin kriza n prmasa m t gjra. N kt drejtim sht fokusuar pyetja, si dhe n mnyr n Republikn e Maqedonis realizohen t drejtat e njeriut (por jo edhe dshirat). Dhe ndoshta t drejtat e njeriut duhet t determinohen si vlera demokratike, q t i respktojm me t gjitha karakteristikat e saja.

180

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Nse sht ashtu, ather t orvatemi t i prgjigjemi pyetjes: athua n t drejtat e njeriut, si vlera demokratike sht edhe e drejta e vendosjes pr integrim n institucionet dhe organizatat ndrkombtare. 1. Integrimi dhe globalizimi shikuar nga kndi maqedonas Tendencat drejt integrimit dhe globalizimit mund t vlersohen me dy dimenzione kryesore. E para ka t bj me efektet objektive t integrimit dhe globalizimi t nivele t ndryshme t realitetit (ndrkombtar, regjional, nacional, lokal, dhe t tj.). Nj qasje e till parashikon q m par vrtetimin preciz t nivelit t fenomenit. Prve tjerash, sht e nevojshme t vrtetohet se sa integrimi dhe globalizimi do t shikohet me prioritet si n planin ekonomik, politik, shoqror apo edhe si fenomen kulturor. Pr kt rrjedh, tendenca pr unifikim e sistemeve politike si baz e rendit t ri botror, i cili bazohet n demokracin, ekonomin e tregut dhe t drejtat e njeriut. Me siguri se ky proces do t nxis reaksione t nj numri shtetesh t caktuara dhe pushteteve t cilt edhe m tej do t jen burim i krizave ose do t jen shkas pr lajmrimin e krizave t reja. Prve tjerash procesi i globalizimit do t vazhdoj edhe n sfern ekonomike, ku edhe do t krijohen grupacione t reja ekonomike t cilt do t konfrotohen midis vete t cilt edhe e zgjrojn mundsin e lajmrimit t krizave. Nga ktu, rrjedh edhe pyetja: ka do t thot integrimi dhe globalizimi pr Republikn e Maqedonis? Kjo do t thot: E para: Maqedonia edhe m tej nuk e ka t zhvilluar strategjin nacionale pr t ardhmen ndaj shteteve t globalizimit. E dyta: tradita e dobt shtetrore si dhe kompleksi i inferioritetit kontribojn q shteti t jet n mnyr stihike i bartur nga plani i integrimit global. E treta: parametrat objektive t ndikimit t nj shteti t till t vogl n rrjedhet e globalizimit jan jashtzakonisht t vogla. E katrta: Maqedonia si shtet i vogl dhe me shkall t ult t zhvillimit ekonomik shikuar objektivisht sht rnd q t ket ndikim apo pjes n tendencat e globalizimit.

2. Integrimi i Maqedonis n BE dhe NATO. Edhe prskaj prcaktimeve civilizuese t Republiks s Maqedonis pr fillimin e procesit t vendosjes t shoqris qytetare e cila do t filloj mbi demokracin, tregun e lir mbi paqen dhe respektimin e drejtave t njeriut, punt shkuan n kahje tjetr. Shteti sht i prcjellur me multiplicim t forcs, shfrytzohet forca si arbitr i fundit n zgjedhjen e t drejtave. Gjithashtu Maqedonia nuk sht e paprekshme nga burimet e shumta t rrezikimit (paraqitjes s nacionalizmti militant, ideve pr krijimin e shteteve t mdha etnike, terorizmin

181

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

transicional, tregtia e zez me arm, tregtia me drog larja e parave, degadimi ekologjik dhe t ngjajshme) t cilt mund t jen edhe shkak pr lajmrimin e krizave ose, t kontribohet q kriza e tashme t eskaloj. Kjo do t thot, burimet e rrezikimit mund t quhen me nj emrues t prbashkt dhe ajo sht rishprndarje politike, ekonomike t ndikimit ushtarak, ka sjell te konstallacioni i ri i forcave dhe raporteve n Europ dhe m gjr. Redistribuimi i till i raporteve dhe i forcave kushtimisht paraqet edhe pozicionin strategjik t vendit i cili rezulton n kriz. N kt drejtim burimet e cekura t rrezikimit e determinojn edhe periudhn n t ciln jetojm si e padrejt, jo stabile dhe i rrezikshm pr shtetet parasegjithash, t atyre q jan n periudhn e ashtuquajtur t tranzicionit (n t ciln bn pjes edhe Maqedonija) dhe t cilat mund t nxisin krizn npr masa m t gjra. Prvojat nga regjioni flasin se krizat fitojn karakter t afatizimit dhe kohzgjatjes. Nga ktu, prvojat nga ato duhet t jen udhrfyes pr evitimin ose eleminimin si qllim i fundit. Nj pikpamje nga prvojat e tona do t tregoj se sht e nevojshme: - pasise zhvillimi i krizave sht rnd t parashikohet, jan t nevojshme prgaditjet permanente, pajisja, aftsimi, dhe planifikimi n t gjitha institucionet e sistemit pr bartjen e sfidave t cilat i sjell kriza dhe konflikti. Duhet t ndrtohet trsia e sistemit transparent n mes t gjitha institucioneve t cilt marrin pjes n zgjidhjen e krizave sjellja n funksion t dshiruar e infrastrukturs, t resurseve nacionale dhe menanxhimit bashkkohor t krizave. - Edhe gjat kohs s paqes duht n trsi t regullohet statusi qytetarve t cilt si pasoj e krizs dhe motiveve politike, sociale, demokrafike, etnike dhe t mbeten si migracion i dhunshm. Roli i institucioneve dhe bashksis ndrkombtare duhet t jet m efikas, n koh dhe i trsishm, nse dshirohet q pasojat nga kriza t jen n kufij m t kufizuar. - Roli n zgjedhjen e krizave dhe pasojave n vendet t cilt marrin pjes n at proces duhet prej m par t jet i kuptueshm, i prkrahur dhe t ken konpenzim material nga bashksia ndrkombtare. - shtja e siguris nacionale e t gjitha shteteve pjesmarrse n zgjedhjen e krizs duhet patjetr me prioritet t jet e prkrahur nga bashksia ndrkombtare. - Prvojat tregojn se qasja regjionale pr evitimin e krizave, kontigentet regjionale dhe kordinimi regjional jan shtje ky pr dalje nga zonat e krizave. - Koordinimi i aktiviteteve dhe planifikimi i misioneve t NATO-s, t BEs, OSBE-s dhe Kshillit t Evrops u tregua si patjetrsueshm pr dalje nga zona e krizave. N rrethanat e tilla, nuk ka dyshim se Republika e Maqedonis duhet sa m shpejt t integrohet n BE dhe NATO. Ky konstalacion, rrjedh nga rroli i tyre i

182

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

gjertanishm n krkimin e gjetjes s zgjidhjeve t krizave dhe pamundsimin e eskalimit t tyre. N kt kontekst mund t prkrahen edhe disa shkaqje pr integrimin e Maqedonis n BE dhe NATO, dhe ato jan: E para: Unioni Evropian dhe Bashksia ndrkombtare e krijuar me qllim t avancimit t bashkpunimit ndrqeveritar t shteteve antare n fushn e siguris ose, thn m ndryshe, ajo sht nj forum pr udhheqje t dialogut n mes shteteve antare, politika e cila sht e drejtuar pr krijimin e pozicioneve t prbashkta n sfern e mbrotjes. Sipas ksaj qllimi primar i saj sht siguria e shteteve antare ose m sakt siguria e liris dhe siguris, n prputhje me parimet e Karts t organizats t kombeve t bashkuara. E dyta: Ajo insiston t ofrohet bashkpunimi ekonomik dhe kulturor, dhe mbi gjitha vrtetohet obligimi i fuqishm pr mbrotje kolektive. E treta: E vrteton besimin n t drejtat elementare t njeriut, me dinjitetin dhe vlerat e personalitetit t njeriut. E katrta: E saktson nevojn e prforcimit dhe saktsimit e lidhjeve t ndrsjellta ekonomike kulturore dhe sociale, si dhe bashkpunimi dhe kordinimi i angazhimeve pr krijimin e bazs s fort pr rindrtim evropian E pesta: pranimi i obligimeve pr sigurin e paqes ndrkombtare, siguris, stabilitetit dhe mundsis pr kundrshtimin ndaj tentimit t do lloj agresioni.

NATO E para: NATO-ja, sht organizat politko- ushtarake n t ciln vendet antare e mbrojn suveritetin e plot dhe pavarsin. E dyta: qllimi i saj esencial sht t siguroj lirin dhe sigurin e t gjitha shteteve antare me veprime politike dhe ushtarake n prputhje m parimet e Karts t OKB-s dhe sipas marrveshjes e arritur n mes tyre. E treta: NATO paraqet korniz politike t nj aleance ndrkombtare, e modeluar t pengoj ose t kundrshtoj agresionin. E katrta: mundson bashkpunimin n kontinuitet dhe konsulltime n lmin politike, ekonomike dhe ushtarake. E pesta: Ajo sht e prcaktuar t siguroj sigurin dhe trashigimnin e prbashkt n punt e tyre, duke i respektuar parimet e demokracis, lirit individuale dhe sundimit e s drejts. E gjashta: duke e afirmuar punn e saj mbi parimet e kombve t bashkuara, ata ndrrmarin obligime t sigurojn paqen dhe stabilitetin ndrkombtar dhe t kontribojn q t ruhet dhe t sigurohet stabiliteti dhe mirqnia e shteteve antare, me qllim q ti i shmagin rreziqet ndaj paqes ndrkombtare, siguris dhe drejtsis.

183

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.3. Liri LENA Novinar

DEMOKRATSKITE VREDNOSTI I PRAVOTO NA SLOBODNO IZRAZUVAWE

Demokratijata ima perspektiva. I taa se u~i i za da se o`ivotvoruva treba da pomine vreme. Tolku vreme kolku {to na lu|eto im treba za da sfatat deka nikoj za niv nema da se zanimava so nivnite problemi so koj tie se soo~uvaat. Za da mo`e da se nare~e eden sistem demokratski, potrebno e da ispolnuva najmalku ~etiri glavni kriteriumi. Prvo treba da ima zakoni koj se doneseni na demokratski na~in i koj se sproveduvaat i se zadol`itelni za site gra|ani. Potoa da postoi podelba na vlasta na izvr{na i na zakonodavna. Treba da ima vlast {to pobedila na demokratski izbori, i ~etvrtiot kriterium e obezbeduvawe na kontrolni kanali i vlijanie na gra|anite vo me|uizborniot period, so posredstvo na politi~kite izbrani prestavnici i vo procesot na politi~koto odlu~uvawe. Me|utoa, druga rabota {to se nametnuva e faktot dali postoi sovpa|awe na toa {to se deklarira kako formalna gradba na kriteriumite na demokratijata so toa {to pretstavuva demokratski duh. No, {to ako otsustvuva gra|aninot i {to zna~i toa? Ne e gra|anin samo {to e ozna~en vo Ustavot kako takov. Pred s, samata institucija gra|anin podrazbira deka stanuva zbor za eden faktor koj ima svoja sovest za svoite prava i obvrski i re{itelnost ovie prava, slobodi i obvrski da gi ostvaruva. Ako eden takov gra|anin ne postoi, koj vo krajna linija e i garant za demokratijata, toga{ se soo~uvame so nekoja druga forma na demokratijata, koja realno se krie pod formata na oligrahija, formata na kvaziavtoritarizmot. Postavuvaweto na jasnite pravila na igrata koi se prifateni i po~ituvani od site faktori na politi~kata scena, e eden od osnovnite aspekti na demokratijata. No i tuka se postavuva istoto pra{awe: Ovie pravilla na igra, da gi nare~eme taka, kolku gi zemaat predvid pravata i slobodite na gra|aninot, kolku se tie vo interes na potrebite na gra|anite, kako na dolgoro~nite, u{te pove}e na kratkoro~nite interesi, i {to e najbitno, kolku gra|aninot e svesen deka tokmu od toa zavisat pravilata na igrata?

184

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Balansiraweto i glavnata kontrola na vlasta vo demokratijata, iako velime deka postoi podelba na vlasta na zakonodavna, sudska, izvr{na i taka natamu, vo realnosta ne e taka. Glavnata podelba e gra|aninot i vlasta. Nositeli na javni povlastici se gra|anite. Ako gra|aninot ne e svesen deka e klu~en faktor i deka dr`avata e vrabotena kaj nego zatoa {to toj pla}a danoci, toj glasa{e za niv i toj ima pravo ne samo da gi izvr{uva sam barawata {to tie gi postavuvaat, no od niv da bara da gi sproveduvat vetuvawata za {to se obvrzaa so zakoni - zna~i koga takvo ne{to ne postoi nema da imame ni demokratija. Vo sprotivno, mesto so gra|anskata svest }e se soo~ime so svest na pot~inetite, kade s {to doa|a od vlasta se ~eka so amin i so poznatiot aforizam deka "navednata glava sabja ne se~e", baraj}i na ovoj na~in izlez za da mo`e obi~niot ~ovek da se brani od arbitraritetot na vlasta, prvo samiot sebe, a potoa i najbliskite. Da ras~istime i so edna iluzija - nema idealna demokratija. Hartijata trpi s {to mo`e da se napi{e na nea. No se postavuva pra{aweto kolku toa {to e napi{ano na hartija seriozno se do`ivuva od tie {to ja imaat vlasta i od samite gra|ani. Ako stanuva zbor samo za ne{to {to e napi{ano na hartija, a toa ne se po~ituva i ne se vospitani da gi po~ituvaat, no isto taka i ne smetat deka treba da se po~ituva i od tie {to se na vlast i od tie {to ja gledaat vlasta od dolu, toga{ }e imame samo edna zavesa na demokratijata koja vsu{nost }e bide ne{to drugo. Taka celata javnost }e se pretvori vo eden {iroko komplotisti~ki klub za toa {to se slu~uva i kako }e mu prefrluva eden na drug. Prava demokratija zna~i obi~niot ~ovek da bide re{itelen vo pristapuvaweto na javnite raboti, odnosno ne samo da ima pretstava za toa {to se slu~uva, no da bide re{itelen za da dejstvuva vo pravec na obezbeduvawe, odnosno funkcionirawe na pravilata na igrata. Da ima stav za li~niot interes, za op{tiot interes i za toa {to e javno bogatstvo, da bide svesen deka samo so zborovi ne mo`e da se postigne ni{to. Re{itelnost zna~i deka }e se zalaga li~no i }e gi anga`ira lu|eto okolu sebe i }e sprovede razni formi koi mu se na raspolagawe za da im se sprotivstavi na otstapkite koi proizleguvat od kr{eweto i od naru{uvaweto na demokratskite procesi od strana na onie {to se na vlast, ako edno takvo ne{to se slu~uva. Postojat razni na~ini koi mo`e da gi upotrebi: po~nuvaj}i od formite na pritisokot, so izjavi na javnoto informirawe, ako sakate i so javnite sobirawa, demonstracii, gra|anska neposlu{nost i sli~no. Sekako, ova bi bila posebna tema i mo`e da se razraboti malku pove}e postavuvaj}i go pra{aweto kolku gra|anskata neposlu{nost e del od demokratijata i, kako {to ~esto se narekuva kaj narodot za da gi ocrni javnite paradirawa na gra|anite po ulicite so terminot uli~na demokratija, i deka toa ne e svojstvo za demokratijata. Zna~i vo sr`ta, gra|aninot e toj od kogo zavisi dali }e ima ili ne demokratija. Ovde

185

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

treba da ras~istime so edna rabota: ova ne zna~i deka demokratijata ne mo`e da se u~i. Demokratijata se u~i i sama od sebe. Sigurno od toa {to rekovme izleguva deka ne e tolku va`no toa {to e napi{ano na hartija, ne e toa odlu~uva~ko ako nema realna potkrepa. No zna~ajno e da se ka`e deka kombinirana so nekoi drugi pottiknuva~i, na primer so pritisok od me|unarodnata zaednica i drugi, toa {to e na hartija na nekoj na~in po~nuva do im gi otvora o~ite na lu|eto za da znaat koi se nivnite prava, koi se nivnite obvrski, {to mo`at da o~ekuvaat i zo{to ~ekaat, potoa na koj na~in da se rasporedat vo odnos na vlasta i taka natamu. Toa zna~i deka i na ovoj na~in lu|eto u~at za demokratijata. U~at za demokratijata sledej}i gi soo~uvawata na politi~kite subjekti, na politi~kite partii, u~at za demokratijata i niz pi{uvawata, niz informiraweto od strana na pe~atot. U~ime za demokratijata niz me|usebnite polemiki, i vo krajna linija, i od ona {to se slu~uva vo na{iot dom. Imaj}i predvid s {to se odviva okolu niv, mo`e da se postavi pra{aweto zo{to pi{uva deka treba da bide vaka, a se odnesuvaat 180 stepeni sprotivno od toa. Zna~i }e treba vreme edno avtokratsko ~uvstvo da ja stigne fazata koga mo`e da se zboruva deka postoi civilno op{testvo, deka ima demokratija, deka lu|eto se svesni ~initeli za razvojot na demokratskite procesi. No, demokratijata pak ima perspektiva. I demokratijata se u~i i za da se o`ivee ova treba vreme. Tolku vreme kolku na lu|eto }e im treba za da sfatat deka nikoj za niv nema da se zanimava so nivnite problemi so koi tie se soo~uvaat. Dodeka ~ekaat nekoj drug da se potrudi za niv da stori ne{to, a tie da bidat samo posmatra~i, iluzorno e da se zboruva za demokratija. No, ova e proces. Ovoj proces ve}e e po~nat. Sekojdnevnite problemi, sekojdnevnite razmisluvawa i diskusii na ovaa tema go pravat svoeto. Sigurno ovoj proces ne odi tolku brzo, no nikako ne mo`e da se spre~i. Informiraweto i slobodniot zbor Mnogu demokratski op{testva, posebno zapadnite i pred s amerikanskoto op{testvo, na prvo mesto od demokratskite vrednosti go stavaat slobodniot zbor. Sloboden zbor sfaten kako slobodno javno izrazuvawe na mislite i sfa}awata, a najpogodno i najzna~ajno sredstvo {to pomaga za ova se mediumite, pi{anite i emituvanite. Zna~i, koga stanuva zbor za "slobodniot zbor", pred s razmisluvame za slobodata na mediumite so koi na nekoj na~in se kontrolira vlasta. I ovaa kontrola na vlasta od strana na mediumite ima svoja istorija. Vo staroto gr~ko i rimsko op{testvo, no i vo periodot od Sredniot vek, "slobodniot zbor" be{e privilegiran, spored edna odredena moda. No, mnogu istori~ari priznavaat deka samo vo trina-

186

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

esettiot vek vo Anglija se pojavija prvite znaci za formalna za{tita, koi na nekoj na~in mo`ea da ja pretvorat slobodata na pe~atot vo realen op{testven faktor. Vo 1215 godina, sega ve}e poznatata Magna Povelba gi obelodenuva{e naporite na glasnite angliski baroni za da go nateraat carot Xon da ka`e otvoreno deka priznava nekoi od nivnite prava. Nao|aj}i se pred kontinuiraniot pritisok, carot go potpi{a famozniot dokument kade e i paragrafot koi sledi. "Na nieden sloboden ~ovek ne mo`e da mu se zeme slobodata ili da se zatvori, ili da mu mu se skrati slobodata ili slobodite i slobodnoto dvi`ewe, ili da se sudi nadvor od zakonot, ili da se internira, ili da se uni{ti na drugi na~ini, i ne mo`e da imame nikakvo pravo da deluvame vrz nego bez zakonsko presuduvawe na nivnite stare{ini i so zakonot na ovaa zemja." Istra`uva~ite na damne{nata istorija koi se obiduvaat da go tolkuvaat jazikot na Magna Povelba, istaknuvaat deka taa ima{e sosema drugo sfa}awe i zna~ewe vo o~ite na toga{nite baroni od {to ima za na{ite o~i vo sega{no vreme. Taka, "zakonot na ovaa zemja" ima zna~ewe na presuda vo oblik na dueli ili ma~ewe; "slobodite" ne bea ni{to drugo osven podaroci na imoti od vladatelot (carot); a "stare{ini" bea ramnopravnite lu|e vo op{testvoto koi presuduvaa, na primer, dali edno iskrivuvawe na liceto na osudeniot koga mu stavile `ar mo`e da se tolkuva ili ne kako mea kulpa (priznavawe na vinata). Vo odbrana na ovaa Golema povelba stanaa mnogu lu|e, a nekoi od niv do`iveaja golemi stradawa, posebno vo Anglija vo {esnaesettiot i sedumnaesettiot vek. Xon Udal, puritanski pop, koj napi{al edna kriti~ka kniga za crkovnata hierarhija vo Anglija, umre vo zatvor od ma~ewe, po mnogu napori za da se samoodbrani i zatoa {to ne se soglasi da svedo~i protiv sebe vo 1590 godina. Inaku, na Karl Prvi, "katoli~ki monarh", mu e odse~ena glavata po edna inscenirana presuda od edna komisija imenuvana od revolucionerniot protestantski parlament, ~ii zakoni i proceduri bea tolku nezakonski kolku i sudskoto telo so koe se slu`e{e i samiot Karlo Prvi protiv negovite politi~ki i verski protivnici. Ja spoznavme tuka celata parada na damne{nite `rtvi za da ja podvle~eme taa sme{na ~ove~ka drama na koja se potpiraa op{testvenite filozofi ~ii idei pomagaat do den-denes za podignuvawe na politi~kite institucii vo site dr`avi na svetot, opfa}aj}i go tuka i pe~atot. Deloto "Za slobodata" (1859) na filozofot Xon Stjuar Mil (1806- 1873), koj so svoite napisi e poblisku do pe~atot, se smeta za najelegantna i najsistematska odbrana na slobodnoto izrazuvawe na site vremiwa. Toj vo svoite {iroki liberalni preokupacii ja opfati i "tiranijata na mnozinstvoto vrz malcinstvoto".

187

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Vo vrska so slobodnoto izrazuvawe, Mil istaknuva deka za da se zadu{i edna ideja treba ~ovekot da ja zazeme pozata na nedopirliviot. Potoa, deka zadu{enata ideja mo`e da pretstavuva eden del od stvarnoto- to~no toa {to e potrebno za da izleze na videlina celata stvarnost. Treto, ako nema sprotivstavuvawe, "stvarnoto" }e pre`ivee samo kako predrasuda. I na krajot, ako edna dadena stvarnost se odr`uva kako dogma ili predrasuda, taa }e go izgubi vlijanieto vrz odnesuvaweto i karakterot. No, kade se novinarite vo ovaa relacija? Prosveteniot novinar go po~ituva principot na slobodata na pe~atot, no ja po~ituva i svojata individualna nezavisnost. Rabotej}i spored principot za za{tita na slobodnoto izrazuvawe, novinarot se stava na strana na zaednicata. So dogleduvawe i sledewe na sovr{enite standardi vo zanaetot na izvestuvawe i interpretirawe, novinarot ja dobiva i mo`nosta za da go iska`e stvarnoto, so {to go pottiknuva istra`uvaweto {to go baraat negovite sogra|ani. Ako se ostvaruva so ~uvstvo , sposobnost i imaginacija, novinarstvoto mo`e vidno da go pro{iri obi~noto istra`uvawe. Ova e pat pove}e so koj novinarot mo`e da deluva vo odbrana na slobodnoto izrazuvawe. Novinarskite stereotipi i pravata na ~ovekot kaj nas Da se zboruva za ~ovekovite prava i da se stavat tie vo kontekst na informiraweto, odnosno na mediumite, bez somnenie }e se soo~i{ so edna zna~ajna osobina, a toa e novinarskata etika. Ovaa karakteristika sigurno kaj nas e mnogu poostra vo negativna smisla i deluva kaj lu|eto vo nivnoto odnesuvawe vo ova multietni~ko op{testvo. I dendeneska, vo mnogu novinarski napisi koga se zboruva za ~ovekovite prava mo`at da se najdat dosta stereotipi. ^esto slu{ame razni ocenki za pe~atot vo Makedonija i deka toj e ko~nica za razvojot na odredeni procesi vo tranzicijata, no i deka mu pomognal na negativnoto dezintegrirawe na op{testvoto. Me|utoa, ima i drugi ocenki za mediumite deka tie se ponapredni od drugite dejnosti vo op{testvoto. No, tuka treba da se zeme predvid faktot deka napredokot na mediumite pod ~adorot za za{tita na slobodniot zbor, slobodnoto izrazuvawe, ili na pravoto za da se iska`e slobodniot zbor, ne zna~i deka sekoj mo`e da zboruva s i se{to, a pri toa da nema nikakvo stravuvawe od reakciite za eti~kata ili moralnata strana. Izlezena od edna op{testvena sredina, odnosno od eden sosema drug op{testven politi~ki poredok, po~etnoto demokratsko novinarstvo boleduva{e od istite bolesti koi gi sledea drugite dejnosti, pred s, politi~koto deluvawe, koe s u{te se nema{e najdeno sebesi vo novite okolnosti, koe nema{e svoj identitet, frla{e drvja i kamewa vrz starata, sekako sakaj}i da kreira nov identitet.

188

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

No deneska mo`eme da zboruvame za edno sosema drugo novinarstvo od toa {to be{e pred pedesetina godini, i vo ovoj kratok period od 10 -12 godini mekedonskoto novinarstvo ne e toa {to be{e vo po~etokot na ovoj nov period. Razlikite se gledaat kako na kvalitativen taka i na kvanitativen plan. Makedonskoto novinarsko pole deneska se sostoi od eden {aren mediumski pejsa` od site `anrovi, pe~ateni i emituvani, privatni i javni, dnevni, nedelni i periodi~ni, no i specijalizirani za razni oblasti. No, ova e samo koloritniot pejsa` na makedonskite mediumi, odnosno na makedonski jazik. Za `al, ni odblisku so ovoj pejza` ne mo`e da se sporedi toa {to go vikame novinarstvo na albanski jazik. No, sepak mo`e da se ka`e deka ima eden vid novinarstvo na albanski jazik, za koe simboli~ki mo`e da se zboruva kako dejnost na Albancite vo naporite za prilagoduvawe na promenite vo ovie 10 godini. Kako mo`e da se gleda na ulogata na ova novinarstvo na albanski jazik vo mno{tvoto nastani vo Makedonija, posebno koga se odnesuva za propagirawe na novite vrednosti i standardi na demokratskiot `ivot, osobeno so propagiraweto, razvojot i za{titata na ~ovekovite prava i slobodi? Dali ovie vrednosti gi imaat postaveno pred sebe mediumite na albanski jazik ili se zanimavaat samo so stereotipi i na toj na~in da pre~at na sebesi no i na drugite vo natamo{niot razvoj? Dali se pravi profesionalno novinarstvo so tie {to rabotat vo mediumite ili se raboti samo za da se ka`e deka rabotat? No, i za kakov status na novinarstvo na albanski jazik mo`e da se zboruva, vo kakva polo`ba se novinarite vo javnite mediumi na albanski? Za da im dademe odgovor na ovie pra{awa treba dosta vreme, no mislam deka se pottiknuva~ki za idni analizi i studii od ovoj domen. Literatura 1. Zbirka novinarski kodeksi, ISPPI, Skopje, 1996; 2. Novinarstvoto so posvetenost, Edmund Lambert, Tirana, 1995; 3. Priru~nik za novinarite od Jugoisto~na Evropa, Tirana, 1996; 4. Nazmi Maliqi, Politi~kata tolerancija vo funkcija na mirot, "Fridrih Ebert", Skopje 2001; 5. 5. MOZAIK- priru~nik za vospita~kite, rakopis vo pe~atewe.

189

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Liri Lena Gazetar

Vlerat demokratike dhe e dretja e fjals s lir Demokracia ka perspektiva. Edhe ajo msohet dhe q t gjallrohet kjo do koh. Aq koh sa do tu duhet njerzve t kuptojn se askush pr ta nuk do tu bije prapa atyre problemeve me t cilat ata ballafaqohen. Q t mund nj sistem t quhet demokratik sht e nevojshme t plotsoj t paktn katr kritere themelore. S pari duhet t ket ligje t sjella n mnyr demokratike, t cilat zbatohen dhe jan t detyrueshme pr t gjith qytetart. Pastaj t eksistoj ndarja e pushtetit ekzekutiv dhe atij gjyqsor.Duhet t ket pushtet q ka ngadhnjyer n zgjedhje demokratike dhe e katerta sht sigurimi i kanaleve t kontrollit dhe ndikimit t qytetarve n periudhn ndrmjet zgjedhjeve, prmes prfaqsuesve t zgjedhur politik dhe n procesin e vendosjes politike. Megjithat shtje tjetrt q imponohet sht fakti se a eksiston prputhje e asaj q theksohet si ndrtim formal i kriterve t demokracis me at q paraqet frym demokratike. Por megjithat ka nse mungon qytetari dhe do t thot kjo?. Nuk sht qytetar vetm pse sht cilsuar n kushtetut si i till. N radh t par vet institucioni qytetar nnkupton se bhet fjal pr nj faktor i cili ka vetdije pr t drejtat dhe obligtimet e veta dhe vendosmri q kto liri, t drejta dhe obligime ti realizoj. Nse nj qytetar i till nuk egziston, i cili, tek e fundit sht garant i demokracis , ather ballafaqohemi me ndonj form tjetr t demokracis, q realisht fshihet me formen e oligarkis, formn kuaziautoritare. Vnja e rregullave t qarta t lojs, t cilat jan pranuar dhe respektuar nga t gjith faktort e skens politike sht nj nga aspektet themelore t demokracis. Megjithat ktu prsri parashtrohet e njjta pyetje: Kto rregulla t lojs, t themi ashtu, sa i marrin parasysh t drejtat dhe lirit e qytetarve,sa jan ato n interes t qytetarve dhe nevojave t tyre, si afatgjate dhe aq m shum afatshkurtra dhe sht m esencialja, sa qytetari sht i vetdijshm se pikrisht nga ai varen rregullat e lojs? Ballansimi dhe kontrolli kryesor i pushtetit n demokraci, edhe pse themi se eksiston ndarje e pushteteve n ligjdhns, gjyqsor dhe eksekutiv e kshtu me radh, n fakt nuk sht ashtu. Ndarja kryesore sht qytetari dhe pushteti. Barts t autorizimeve publike jan qytetart. Nse qytetari nuk sht i vetdijshm se ai sht faktori ky dhe se shteti sht i punsuar tek ai, sepse ai paguan tatim, ai ka votuar pr ata q i ka zgjedhur dhe ai ka t drejt, jo vetm t zbatoj at q prej tij e krkojn ata, por nga ta t krkoj t zbatojn at q e kan premtuar dhe pr ka

190

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

jan obliguar me ligje, pra gjersa kjo nuk eksiston nuk do t kemi edhe demokraci. N t kundrtn, n vend t ndrgjegjes qytetare do t ballafaqohemi me ndjenjn e t nnshtruarit, ku do gj q vjen nga ana e pushtetit pritet me amin dhe me aforizmin e famshm, se kokn e mbshtjellur shpata nuk e pret, duke krkuar rrugdalje q njeriu i thjesht t mbrohet nga arbitrariteti i pushtetit, njher vetveten e pastaj edhe m t afrmit.71 Ta pastrojm edhe nj iluzion, nuk ka demokraci ideale, se letra duron do gj q mund t shkruhet n t. Por bhet pyetja se sa ajo q sht shkruar n letr prjetohet seriozisht nga ata q e ushtrojn pushtetin dhe nga vet qytetart. Nse bhet fjal vetm pr dika q sht shkruar n letr, dhe nuk respektohet dhe nuk jan edukuar q t respektohet dhe nuk konsiderojn se duhet t respektohet edhe nga ata q jan n pushtet dhe nga ata q e shohin nga posht pushtetin, ather do t kishim vetm nj perde t demokracis, e q n fakt do t ishte di tjetr.Kshtu i gjith opinioni do t shndrrohej n nj klub komplotist t zgjeruar pr at q ndodh, si ndodh dhe kush ka ja punon tjetrit. Demokraci e vrtet do t thot njeriu i zakonshm t jet i vendosur tu hyje gjrave publike, prkatsisht jo vetm t ket pasqyrim se ka po ndodh, por t jet edhe i vendosur pr t vepruar n drejtim t sigurimit , prkatsisht t funkcionimit t rregullave t vna t lojs. T ket qndrim pr interesin e vet,pr interesin e prgjithshm dhe pr at q sht begati publike, t jet i vetdijshm se vetm me fjal asgj nuk arrihet. Vendosmri do t thot se do t angazhohet vet dhe do ti angazhoj njerzit rreth vetes dhe do t zbatoj forma t llojllojshme q i rrijn atij n disponim, pr tiu kundrvn shmangjeve q dalin nga shkelja, nga rregullimi i proceseve demokratike nga ana e atyre q jan n pushtet nse nj gj e ktill ndodh. Eksistojn mnyra t tilla t shumta t cilat mund ti prdor: duke filluar nga format e presionit, nprmjet deklaratave t informimit publik, nse doni edhe nprmjet tubimeve publike, demostratave, padgjueshmris qytetare e tjera. Natyrisht, kur kjo do t ishte tem m vete dhe mund t shkoqitej m tepr duke shtruar pyetjen se a sht padgjueshmria qytetare pjes e demokracis ose si thuhet te ne pr t njollosur parakalimet publike t qytetarve npr rrug me termin demokraci rruge, se gjoja kjo nuk sht karakteristike pr demokracin. Par n thelb, qytetari sht ai nga i cili varet se a do t ket ose jo demokraci. Kty ta pastrojm nj gj. Kjo nuk do t thot se demokracia nuk mund t msohet. Demokracia msohet edhe n nj mnyr vetvetishme. Mbase nga ajo q tham del se nuk sht edhe aq me rndsi se far shkruan n letr, nuk sht aq vendimtare, nse nuk sht mbshtetur n sjelljen reale. Por sht esenciale se e kombinuar me disa nxits t tjer, prshembull me presion t bashksis nderkombtare e t tjera, ajo q eksiston n letr, n njfar mnyr fillon tu hapi syt njerzve, t dijn se cilat jan t drejtat e tyre, cilat jan obligimet e tyre, far mund t presin ata dhe pse ta presin, n far mnyr t rreshtohen n raport me
71 Lazarevski. P, Instituti i hukumtimeve siciologjike dhe politik-juridike, Interviste pr Radio Shkupin, programi shqip, shkurt, 1998

191

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pushtetin, e kshtu me radh. Kjo do t thot se edhe n kt vij njrzit msojn pr demokracin. Msojn pr demokracin duke i ndjekur ballafaqimet e subjekteve politike, t partive politike, msojn pr demokracin nprmjet shkrimeve, nprmjet informimit nga ana e mediumeve. Msojn pr demokracin nga polemikat reciproke, n instanc t fundit edhe nga ajo q ndodh n shoqri. Ndrsa duke pasur parasysh t tr at q ndodh rreth tyre e parashtrojn pyetjen , pse shkruan se di sht kshtu ndrsa veprohet 180 grad e kundrta e saj.Pra duhet koh q nj ndjenj autokratike t arrij fazn kur mund t bhet fjal se eksiston shoqri qytetare, se ka demokraci, se njerzit jan faktor t vetdijshm pr zhvillimin e proceseve demokratike. Pra demokracia ka perspektiva. Edhe demokracia msohet dhe q t gjallrohet kjo do koh. Aq koh sa do tu duhet njerzve t kuptojn se askush pr ta nuk do tu bije prapa atyre problemeve me t cilat ata ballafaqohen. Derisa presin se ndonj tjetr do t mundohet pr ta t bj dika, ndrsa ata do t jen vetm vzhgues, sht iluzion t flssh pr demokraci. Por ky sht nj proces.Ky proces ka nisur. Problemet e prditshme, mendimet dhe diskutimet e prditshme n kt tem e bjn t vetn. Mbase ky proces nuk shkon aq shpejt, por se nuk mund t pengohet. Informimi dhe fjala e lir Shum shoqri demokratike, sidomos ato perndimore e n radh t par ajo amerikane n vend t par t vlerave t saj kn vn fjaln e lir. Fjala e lir, e kuptura si t shprehurit publikisht t mendimeve dhe pikpamjeve, ndrsa mjetet m t prshtatshme dhe m t rndsishme n kt dretjim jan mediumet, e shkruara dhe t transmetuara. Pra, kur bjm fjal par "fjaln e lir" ktu kemi prasysh edhe lirin e shtypit, i cili prbn n vetvete kontrrolin mbi pushtetin. Ky kontrrol ka historin e tij t rendsishme. N shoqrin greke dhe romake, mdaje edhe n Mesjet, "fjala e lir" ishte e privilegjuar, sipas nj mode t caktuar. Mengjithat, pjesa m e madhe e historianve e pranojn se vetm rreth shekullit t trembdhjet n Angli u shfaqn shenjat e para t mbrojtjes formale, q me t vrtet mund ta kthenin lirin e shtypit n faktor t vrtet shoqror. N vitin 1215, tashm e famshmja Magna Karta kristalizonte prpjekjet e baronve t zhurmshm anglez par t detyruar mbretin John t pranonte hapur se i njihte disa prej t drejtave t tyre. I ndodhur nn presionin e vazhdueshm mbreti nnshkroi dokumentin e famshm, ku prfshihet edhe paragrafi i mposhtm: "Asnj njeri i lir nuk mund t merret apo burgoset, apo ti kufizohet t qnit i lir apo lirit dhe sjelljet e lira, apo t nxirret jasht ligjit, apo internohet, ose t shkatrrohet n forma t tjera, dhe nuk mund t kemi asnj t drejt t veprojm mbi t pa gjykimin e ligjshm t eprorve t tij dhe me an t ligjit t ktij vendi."72 Studjuesit e lashtsis q prpiqen t interpretojn gjuhn e Magna Kats, thon se ajo ka pasur kuptim krejt tjetr n syt e baronve t atyre kohrave nga se
72

Edmund Lamberth, Gazetaria me prkushtim, Tiran 1995

192

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ka pr syt tan tani. Kshtu, "ligji i ktij vendi" ka kuptimin e gjykimit me an t prleshjes, apo mundimeve; "lirit" sishin gj tjetr vese dhurata pronash t dhna nga mbreti; ndrsa "eprort" ishin njerz t barabart nga ana shoqrore, t cilt gjykonin, prshembull, nse nj shtrembrim i fytyrs s t akuzuarit kur i vinin thngjill t nxeht duhej iterpretuar apo jo si mea culpa (pranim i fajit). N mbrojtje t ksaj Karte t madhe jan ngritur shum njers, t cilt pr kt shkak kan prjetuar vuajtje t mdha, veanrisht n Anglin e shekullit t gjashtmbdhjet dhe shtatmbdhjet. John Udall, nj prift puritan q ka shkruar nj libr kritik pr hierarkin e kishs n Angli, vdiq n burg nga torturat, pas prpjekjeve t shumta par tu vetmbrojtur dhe pasi nuk pranoi t dshmoj kundr vetes s vet n vitin 1590. Ndrkaq, Charles-it t Par, "monark katoli", iu pre koka pas nj gjyqi t inskenuar nga nj komision i emruar nga palamenti revolucionar protestant, ligjsit dhe procedurat e t cilit ishin po aq t paligjshme sa edhe trupat gjykuese q kishte prdorur vet Charles i Par ndaj kundrshtarve te tij politik dhe fetar. E prmendm ktu gjith at parad martirsh t lasht par t nnvizuar dramn qesharake njerzore mbi t ciln jan mbshtetur filozoht shoqror, idet e t cilve kan ndihmuar deri n ditt tona pr skalitjen e institucioneve politicke t shteteve t bots, duke prfshir ktu edhe shtypin. Filozofi q me shkrimet e tij i afrohet m drejtprdrejt shtypit sht John Stuart Mill (1806-1873), vepra e t cilit "Mbi lirin" (1959) konsiderohet si mbrojtja m elegante dhe m sistematike e shprehjes s lir gjat gjith historis. Ai e shtrinte gamn e shqetsimeve t tij liberale edhe mbi "tiranin e shumics ndaj pakics". N lidhje me shprehjen e lir Mill thot se pr t ndrydhur nj mendim do t duhet q njeriu t marr pozn e t paprekshmit. S dyti, mendimi i ndrydhurm mund t prmbaj nj pjes t s vrtets- n fakt, pikrisht at pjes q nevoitet par daljen e gjith s vrtets. S treti, nse nuk kundrshtohet, "e vrteta" do t mbijetoj si paragjykim. Dhe s fundi, nse nj e vrtet e dhn mbahet thjesht si dogm apo paragjykim, ajo do t humbas ndikimin mbi sjelljen dhe karakterin.73 Po, ku jan gazetart n kt relacion. Gazetari i prkushtuar e respekton parimin e liris, n kuptimin e liris s shtypit, por edhe n kuptimin m t gjer t pavarsis individuale. Duke vepruar n baz t parimit par mbrojtjen e shprehjes s lir, gazetari i prkushtuar prqafon konceptin e bashksis. Me kultivimin dhe ndjekjen e standardeve t prsosmris n zanatin e raportimit dhe interpretimit, gazetari prfiton aftsin par t treguar t vrtetn, me an t s cils nxit dhe ndihmon hetimin q kryejn bashkqytetart e vet. Nse realizohet me kurajo, aftsi dhe imagjinat, gazetaria mund ti zgjeroj ndjeshm kufijt e hetimit t zakonshm. Kjo sht nj rrug m tepr, me an t s cils gazetari mund t veprij si mbrojts i shprehjes s lir.

73

Edmund Lamberth, Gazetaria me prkushtim, Tiran 1995

193

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Stereotipet gzetareske dhe t drejtat e njeriut te ne T flassh pr t drejtat e njeriut dhe ti fussh ato n kontekst t informimit, prkatisht mediave padyshim se do t hassh n nj karakteristik shum t rndsishme q lidhet me etikn gazetareske. Kjo karakteristik ndoshta sht edhe m e vrazhdta q mund t haset te ne dhe q ka shum ndikim n jetn e njerzve, prkatsisht t bashksis son multikulturore. Sot e gjith ditn shumica e shkrimeve gazetareske, kur bhet fjal par t drejtat e njeriut vuajn shum nga smundja e sterotipeve. Stereotipet jan t kuptuarit realtivisht t thjesht dhe t ngurt t karakteristikave t pjestarve t nj bashksie t caktuar sociale. Veti e tyre sht se medojn se jan shum t gjer, t informuar dhe relativisht t qndryeshm. Ato mund t jen pozitive dhe negative, me rast stereotipat negative paraqesin problem m t madh n komunikimin e prditshm. Stereotipat kryesisht jan t pasakt kur kemi t bjm me t gjith pjestart e nj bashksie, nuk e marrin parasysh dallimin e madh q eksiston midis njerzve n kuadr t asaj bashksie dhe i trajtojn njerzit si t njjt vetm pse jan pjestar t asaj bashksie.74 Shpesh kemi dgjuar vlersisme se shtypi n Maqedoni ka penguar zhvillimin e disa proceseve t tranzicionit, bile ka ndihmuar n ant negative t dezintegrimit shoqror. Por natyrisht se ka edhe vlersime q e bjn shtypin shum t avansuar n krahasim me veprimatit e tjera n shoqri. Por, ktu duhet pasur parasysh nj fakt. Prparimi i mediave nn obrelln e mbrojtjes s fjals s lir, ose t s drejts par t thn fjaln e lir, nuk do t thot se dokush mund t flas edhe parart, duke mos pasur me kt rast aspak droje pr reagimet pr ann etike dhe morale t tij. E dal ng nj ambient shoqror, prkatsisht nga nj rregullim krejtsisht tjetr shoqroro-politik, gazetaria fillestare e demokracis s re te ne vuante po nga ato smundje q i prcillnin edhe veprimtarit e tjera, n radh t par politikn, e cila ende pa e gjetur veten e vet n rrethanat e reja, ende pa arritur t identifikohet, hidhte gur e drur mbi t vjetrn, natyrisht duke dashur t krijoj nj identitet t ri. Sot, megjithat mund t flasim par nj gazetari krejt ndryshe nga ajo e para 50 vjetsh, por edhe n distancn m t shkurtr kohore prej 10-12 vjetsh gazetaria n maqedoni nuk sht ajo q ishte n fillim t ksaj periudhe. Dallimet jan t dukshme si nga sasia ashtu edhe nga cilsia. Fushn e gazetaris n maqedoni sot e prbn nj pejsazh i larmishm mediativ t t gjitha formave, t shtypura, t transmetuara n eter, private dhe publike, ditore, javore dhe periodike, por edhe t specializimeve t ndryshme. Por, ky sht koloriti i pejsazhit mediatik t maqedonasve, prkatsisht n gjuhn maqedonase. Fat t keq, as par s ragti, nuk mund t vm prball ktij koloriti maqedonas, dromcat gasetreske n gjuhn shqipe. Por megjithat n Republikn e Maqeodnis ka nj gazetari t lojit t vet n gjuhn shqipe, par t ciln n mnyr simbolike mund t flitet si veprimtari e shqiptarve par tiu prshtatur ndryshimeve t dhjet vjetve t fundit. Si mund t
74

Mozaiku- doracak pr edukator (dorshkrim)

194

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

shihet rroli i ksaj gazetarie shqiptre n kuadr t zhvillimeve t shumta n Maqedoni, veanrisht kur bhet fjal par propagandimin e vlerave t reja dhe t standardeve t t tjera t jets demokratike, sidomos n propagandimin dhe , zhvillimin dhe mbrojtjen e t dretjave dhe lirive t njeriut? A i kan vn para tyre mediumet n gjuhn shqipe ose merren vetm me stereotipe dhe n at mnyr t pengojn veten dhe t tjert n zhvillimin e mtejshm? A bhet gazetari profesionale nga ata q punojn n mediume, ose bhet di vetm sa par t br? A mund t flitet par far statusi t ksaj gazetarie dhe n far pozite jan gazetart dhe mediat shqipe publike? Ntyrisht se kur tu jepet prgjegje ktyre pyetjeve do t dalin n pah edhe shum an t etiks s puns n gazetari dhe t gazetarve. Do ta prfundoja kt punim me nj konstatim t akademikut shqiptar, profesor dokror Ylli Pango, i cili thot: "N shoqrit postdiktatoriale nse nuk do t flitet, nuk do t shkruhet hapur, nuk do t guxohet, do t kemi nj diktatur latente, njerzit do t vazhdojn t heshtin dhe pushtetart t shijn. Parmiet mbisunduese t heshtjes po ato t diktaturs "ka m duht t flas" "Nga kta t vjen e keqja kur t duash". Mund t shtohet ehe nj q i takon ksaj periudhe: Tani kta kan n dor para, pushtet, klane mafioze, sht e rrezikshme". Due kshtu po nuk folm, qeveritart do t shijn lm. Par rrjedhoj vlera jon e par sht q pavarsisht nga krcnimet tu hapim syt njerzve. Numri i syhapurve ksisoj do t rritet, numri i atyre q do t shkruajn , do t flasin do t rritet."75 Por q njerzit t flasin dhe t shkruajn duhet guxim qytetar. Pa kt nuk mund t ket as zhvillim t shoqris qytetare me t gjitha vlerat e saj. Njrzit duhet t bhen t guximshm q vet t mbrojn t drejtat e veta dhe vlerat e prgjithshme t shoqris. Mediat duhet t qndrojn pran tyre, dhe tua rrefejn t gjitha t kqiajt q i prcjellin ata, por duke u treguar edhe nj rrug shprese.

Literatura 1. Prmbledhje kodesh gazetareske, IHSPJ- Shkup, 1995 2. Manuel pr gazetart e Evrops lindore, Tiran, 1996 3. Gazetaria me prkushtim, Edmond Lamberth, Tiran, 1995 4. Mozaiku- doracak par edukator, dorshkrim n botim 5. Nazmi Maliqi, Toleranca politick n funkcion t paqes, Friedrich Ebert Stiftung , Shkup 2001 6. Le paysage mediatique suisse, Werner Maier, Michael Schanne, Pro Helvetia, Zurich, 1995

75

Pango. Y, Roli i zarit t lir n demokraci, Flaka 22.05.2002 Shkup

195

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.4. Prof. d-r Zoran Sulejmanov Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa- Skopje ^OVEKOVITE PRAVA VO KRIVI^NOTO, KRIVI^NO-PROCESNOTO I IZVR[NOTO ZAKONODAVSTVO 1. Koga se govori za ~ovekovite prava vo site sferi na ~ovekoviot op{testven `ivot, a osobeno vo oblasta za koja ovde stanuva zbor (oblast koja e naj~uvstvitelna na nivnite zloupotrebi), vo osnova se mo`ni dva pristapi. Prviot, naj~est i voobi~aen pristap, se sveduva na nivnoto celosno izvlekuvawe od odredbite na krivi~nopravnoto zakonodavstvo, od Ustavot i me|unarodnite konvencii, so nivno nabrojuvawe i eksplicirawe i so nu`niot zaklu~ok deka se raspolaga so impozanten sistem na prava i slobodi, sistem na koj treba da mu pozavidat site. Vtoriot, kriti~en pristap, poa|a od stojali{teto deka ~ovekovite prava nikoga{ ne se dovolni, deka mo`at da se iscrpat i deka sekoga{ postoi potreba od nivno usoglasuvawe so op{testvenite promeni bez ogled dali }e gi nare~eme so starogr~kiot termin panta rei ili negoviot sovremen pandan - tranzicija. Vo ovaa prilika se re{iv za vtoriot pristap od ednostavna pri~ina {to vo prostorot {to mi e na raspolagawe ne mo`e nitu da se navedat, a kamo li da se ekspliciraat site prava koi se implementirani vo na{eto krivi~noto zakonodavstvo. Uveren deka toa ne e nitu cel na ovaa tribina, na ova mesto }e se obidam da napravam obid so koj se nadevam deka barem }e gi dopram osnovnite problemi vo ovaa oblast koi, spored mene, vo pogled na usovr{uvaweto na pravata na ~ovekot se pomesteni i se nao|aat na relacijata me|u kriminalno-politi~kiot koncept na na{ata dr`ava i principot na pravnata dr`ava. Vo ovaa smisla, se razbira deka najprvin e zna~ajno da se definira {to e toa pravna dr`ava. Za mene e najprifatliva onaa opredelba spored koja pravnata dr`ava ili vladeewe na pravoto kako po`elno na~elo (na~elo na pravnodr`avnost) pretstavuva "dr`ava koja vo svojot praven sistem go obezbedila vladeeweto na na~eloto na legalitet i letimitet do stepen {to se dvi`i vo granicite na op{testvena tolerancija."76
76

Perovi}, S. Pravna dr`ava i kriza pravnog sistema, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991, str. 118. I natamu: "Ako pod idealna pravna dr`ava se podrazbira dr`avata koja go obezbedila vladeeweto na na~elata na legalitetot i legitimitetot

196

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Raspravata za odnosot na kriminalnata politika i pravnata dr`ava, vsu{nost, ne pretstavuva ni{to drugo osven potreba opredeleni kriminalno-politi~ki i krivi~no-pravni na~ela, koi otsekoga{ pretstavuvale osnoven predmet na ovie nauki, da se povrzat i razgleduvaat od aspekt na principite na pravnata dr`ava so cel da se usovr{at i integriraat vo modelot na pravnata dr`ava i na toj na~in da pridonesat za usovr{uvawe na pravata na ~ovekot. Ottamu, ~inam deka e neophodno vedna{ da gi poso~ime osnovnite pretpostavki ili na~ela za ostvaruvawe (za obezbeduvawe na funkcioniraweto) na pravnata dr`ava. Me|u niv vo literaturata naj~esto se poso~uvaat: - na~eloto na podelba na vlasta, so prevlast na zakonodavnata vlast vo dr`avata, za{to zakonite kako najvisoki pravni akti ja obvrzuvaat izvr{nata i sudskata vlast i go propi{uvaat obemot na nivnite dejnosti, - demokratski izbrani pretstavni~ki organi (parlamentarna dermokratija), - politi~ki pluralizam (pove}epartiski sistem), - vladeewe na zakonot (ustavnost i zakonitost), ili celosno ostvaruvawe na na~eloto na zakonitosta vo smisla deka zakonot, odnosno pravoto gi obvrzuva ne samo poedincite tuku i dr`avnata uprava (zakonsko utvrduvawe na granicite na koristeweto na ovlastuvawata od strana na nositelite na vlasta i odgovornost na dr`avnite organi i site nositeli na vlasta pred Ustavot i zakonite), - ustavno sudstvo kako kontrola na ustavnosta i zakonitosta, - javna kontrola na dr`avnata vlast (sloboda na sredstvata za javno informirawe ili ostvaruvawe na na~eloto na demokratska javnost), - ustavno garantirawe na slobodite i pravata na ~ovekot (slobodarsko na~elo), - na~elo deka e dozvoleno s {to ne e zabraneto, (obezbeduvawe na {to po{iroki prava i slobodi na ~ovekot ili sozdavawe upori{ta za slobodnata sfera na deluvawe na poedincite), - ograni~uvawe na dr`avnata prisilba so ustavot i zakonot, (ustavna vrzanost i ograni~uvawe na granicite na dr`avnata represija),
do stepen na zamislenata konsekvenca deka sekoj zakon e izraz na voljata na site i deka sekoj zakon vo sekoj slu~aj e primenet na pravi~en i "ednakov" na~in, toga{ takva dr`ava ne postoi, nitu koga i da e }e postoi. Vo taa smisla, zna~i nitu edna dr`ava ne e pravna. Za{to, ako zamislime deka taa mo`e da se ostvari vo taa "idealna" smisla, toga{ toa bi bila pove}e nekoja apostolska, a ne ~ove~ka tvorba. Ottamu, vo obidot da se opredeli poimot na pravnata dr`ava, ovde vo samata definicija e istaknato t.n. podra~je na op{testvena tolerancija na koe vladee na~eloto na legalitet i legitimitet. Koga }e se povredat granicite na toa podra~je, toga{ se simnuva od binata na pravnata dr`ava i se vleguva vo divite poliwa na antipravoto". Ibid. str. 111.

197

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

- pravna sigurnost, (pravna za{tita na sopstvenosta i pravna za{tita na li~nosta i li~nite slobodi na poedinecot od samovolijata vo oblasta na kaznenata politika), - nezavisnost i kompetetnost na sudovite (sudstvo vrzano edinstveno so ustavot i zakonot), - na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebite na vlasta i nadomest na {tetata vo slu~aj na takva zloupotreba, (obezbeduvawe na poedinecot od samovolie od koj i da e vid, a osobeno od semo}ta na upravata koga e prisilena da deluva vo javen ili op{t interes), - ednakvost na gra|anite pred zakonot, (ednakov tretman na site vo krivi~noto pravo nezavisno od nivniot op{testven status, nacionalna pripadnost, verski uveruvawa, politi~ko i sekoe drugo opredeluvawe), - ostvaruvawe na na~eloto na pravda i pravi~nost, - po~ituvawe na integritetot i dostoinstvoto na ~ovekot, - sudska nadle`nost za izrekuvaweto na krivi~nite sankcii i toa vo so zakon opredelena postapka, - pravnodr`avnost vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Koga pravoto, pravniot poredok, pa i krivi~noto pravo se sogleduva od stojali{teto na jaknewe na tekovite na demokratizacijata i na ~ovekovite prava, za kaznenata represija se ve`ni i nekoi novi relacii nametnati so visokata tehnologija. Vo ovaa sfera, me|u drugoto, se pomestuvaat slednite barawa: - da se bara ramnote`a me|u neposrednite interesi na ~ove{tvoto, da ne se ograni~uva nau~niot razvoj i nau~nite istra`uvawa i potrebata od po~ituvawe na opredeleni elementarni civilizaciski i humanitarni barawa, - na site dostapni na~ini da se potkrepi ostvaruvaweto i {ireweto na granicite na va`e~kite eti~ki sfa}awa so {to se podgotvuvaat pati{tata za novi pravni propisi, - da se raboti na na po{irok plan vrz eti~kite pravni nasoki me|unarodno prifatlivite standardi. I toa ne e s. Za uspe{noto ostvaruvawe na modelot na pravnata dr`ava se va`ni i brojni momenti od nepravna priroda, me|u koi, spored nekoi avtori, nu`no treba da se pomestat: kohezivnosta na op{testvoto, demokratskiot duh i klima vo op{testvoto - demokratizacijata kako na~in na sekojdnevniot `ivot, demokratizacijata kako na~in na razmisluvawe, kako politi~ka kultura, kako otvorena atmosfera za dijalog, tolerancijata i kultot na zakonot, avtoritetot na pravoto. 2. Koga se zboruva za pravnodr`avnosta kako merilo na kriminalnata politika, potrebno e da se razlikuvaat barawata koi vo odnos na krivi~noto zakonodavstvo se postavuvaat od strana na pravnata dr`ava vo formalna i vo materijalna smisla.

198

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

a) Pravnata dr`ava vo formalna smisla glavno se sveduva na na~eloto na zakonitosta, odnosno na garantnata funkcija na krivi~niot zakonik, a nejzinata cel vo prv red e obezbeduvawe na pravna sigurnost. Krivi~noto pravo treba da gradi takvi normi koi na eden su{testven na~in go odreduvaat koristeweto na dr`avnata kaznena prisilba vo edna pravna dr`ava, a toa zna~i: sozdavawe na krivi~no pravo kako krajno sredstvo vo za{titata na ~ovekot i op{testvoto, po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, obezbeduvawe na ednakvost na lu|eto vo krivi~noto pravo, isklu~uvawe od sferata na primenata na dr`avnata prisilba na seto ona {to mo`e da go zagrozi integritetot na li~nosta, {to go poni`uva ~ovekot, {to zna~i nehumano i svirepo postapuvawe, odnosno pristap kon ~ovekot kako kon slobodno, svesno i odgovorno su{testvo. Poradi dr`avnata prisilba so koja se slu`i kaznenata politika na krivi~noto pravosudstvo mora da bide zasnovano strogo vrz zakonot, so site onie atributi koi se svojstveni na edna pravna dr`ava. b) Pravnata dr`ava vo materijalna smisla vo osnova se sveduva na baraweto deka krivi~nopravnata intervencija (represija) treba da se svede na nu`en minimum so cel da se za{titat najva`nite dobra, odnosi, vrednosti i interesi koi na drug na~in ne mo`at da se za{titat. Krivi~nopravnata prisilba vo sproveduvaweto na kaznenata politika ~ija cel e suzbivawe na kriminalitetot, ne mo`e da bide kakva i da e prisilba. Ili kako {to toa ubavo go veli Ba~i}, "Taa ne mo`e da bide prisilba kako izraz i mera na edna apsolutno totalitarna politika, na eden avtoritativen politi~ki sistem. Sovremenite demokratski op{testva gi otfrlaat takvite modeli. Efikasnosta po sekoja cena za da se postigne perfektno obezbeduvawe na op{testvoto od kriminalitetot e neprifatliva, za{to e {tetna i nepodnosliva od stojali{te na po~ituvawe na ~ovekot, na negovite prava i slobodi kako i na drugite vrednosti svojstveni za progresivnoto op{testvo. Efikasnosta e va`na, me|utoa taa efikasnost koja se postignuva na drug na~in a ne so surova, ne~ove~na represija." Nakratko i uprosteno ka`ano, pravnata dr`ava vo formalna smisla zna~i vrzanost i ograni~uvawe na dr`avata, na dr`avnata prisilba so pravoto, odnosno so zakonot, kako i nejzina kontrola od strana na nezavisno sudstvo, dodeka vo materijalna smisla pravnata dr`ava se vrzuva za idejata za pravi~nost, pravda. 3. Postojnite op{testveni promeni kaj nas sekako deka imaat svoj odraz i vrz sostojbata na krivi~noto zakonodavstvo. Ostavaj}i gi nastrana site delimi okolu zna~eweto na op{testveno-politi~koto ureduvawe kako osnoven generator na kriminalitetot, denes koga i nie go prifativme gra|anskoto op{testvo, vo kriminalnopoliti~kata teorija topkata se prefrla vrz razgleduvaweto na nedostatocite vo pra-

199

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vniot poredok i pritoa se smeta deka edna od glavnite pri~ini na krizata vo krivi~noto pravo le`i vo negovoto nekonsekventno soobrazuvawe so barawata na pravnata dr`ava. Ottamu, so istaknuvaweto vo preden plan na barawata na pravnata dr`ava se nastojuva da se pomogne vo re{avaweto na ovaa kriza. Vo oddelni dr`avi vo koi se prezemaat ili ve}e se ostvareni koreniti reformi na krivi~noto zakonodavstvo, otvoreno se istaknuva deka nivna cel e jaknewe na pravnata dr`ava. Vo nekoi drugi zemji toa se nayira od objasnuvaweto na celite i potrebite od donesuvawe na novo zakonodavstvo koe bi go odrazilo duhot na novoto vreme i, sosema izvesno, bi pridonelo za vospostavuvawe na pravnata dr`ava. Ottamu i stavot: "Kako i da e, bilo da se to~ni ovie ili onie gledi{ta za sovremenoto op{testvo i negoviot poedinec, za dr`avnata sudska represija, za samoto krivi~no pravo, e mnogu va`no {to mo`e da se konstatira deka globalnite dvi`ewa dejstvuvaa markantno da se iskristaliziraat dve tendencii: procesite na natamo{na demokratizacija na op{testvoto kako i pogolemo po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi so {irewe na registarot na tie prava i so nastojuvawe da se sozdadat me|unarodni mehanizmi za kontrola na po~ituvaweto na tie prava." Na toa se nadovrzuva logi~niot zaklu~ok deka nitu edna dr`ava ne mo`e da smeta na svojot avtoritet ako so svoite zakoni i svojata praktika gi potisnuva osnovnite ~ovekovi prava {to postojano treba da gi demokratizira i podobruva i deka kako sostaven del na toj makotrpen proces te~e i usovr{uvaweto na modelot na pravnata dr`ava. I kone~no, kako neizostaven del na seto toa, nu`no se nametnuva potrebata za usovr{uvawe na krivi~noto pravo i iznao|aweto na negovoto mesto vo modelot na pravnata dr`ava. 4. Vrz osnova na navedenoto, mo`e slobodno da se ka`e deka denes se insistira vrz usoglasuvaweto na krivi~noto zakonodavstvo so site postulati na pravnata dr`ava. Vo toj pogled sepak, vo prv red stanuva zbor za unapreduvaweto na legalitetot, ustavnosta na zakonot, sni`uvawe na nivoto na represivnosta, podobruvawe na polo`bata na `rtvata na krivi~noto delo i se razbira, po~ituvawe na osnovnite eti~ki na~ela vo onaa mera vo koja tie se vo funkcija na unapreduvaweto na pravniot poredok. 10 Vo pogled na pra{aweto na legalitetot, nikoga{ ne e dovolno da se istakne deka individualnite slobodi i prava na ~ovekot ne mo`at so ni{to pote{ko i potrajno da bidat zagrozeni, odo{to so sudskoto samovolie koe se slu`i so dr`avna prisilba. Ottamu, "krivi~noto pravo kako zakon i kako nauka, mora da izgradi svoj sopstven mehanizam na za{tita od samovolieto vo odnos na slobodata na ~ovekot, mora vo sistemot na krivi~nite zakoni da vgradi efikasni institucionalni brani, osiguruva~i protiv sopstvenite vnatre{ni devijacii: krivi~noto pravo na pravnata dr`ava mora da poseduva silen sistem na

200

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

formalni garancii kako brana protiv arbitrarnostite a poradi za{tita na individualnite prava i slobodi na ~ovekot (t.n. garantna funkcija na krivi~niot zakon). Ili poinaku, vo pravnata dr`ava krivi~noto pravo e instrument na op{testvoto za borba so kriminalitetot, a ne instrument na nositelite na politi~kata vlast. Vo takvoto op{testvo site nositeli na politi~kata vlast treba da bidat podlo`ni na silata na krivi~noto pravo, a ne negovi gospodari i pokraj toa {to i najgolemite optimisti se svesni deka kako vo prirodata taka i vo op{testvenite odnosi ne postoi sila {to ima takva mo} so koja mo`e da ja ograni~i sopstvenata sila. Vo vrska so adekvatnoto sproveduvawe na na~eloto na legalitetot, "od aspekt na op{testvenite interesi, no i vo odnos na pravata na storitelite, golem problem koj ja ~eka svojata pravna regulacija pretstavuva i jakneweto na pravnite aspekti na sudskoto odmeruvawe na kaznata." Vo taa sfera, me|u drugoto, treba da dojde do revizija na postojnite nesoodvetni ramki na zakanetite kazni, voveduvawe kriteriumi za odmeruvaweto na kaznata i davawe mo`nost na sudijata da go opredeli izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo zatvorena, poluotvorena ili otvorena kazneno-popravna ustanova. 20 [to se odnesuva do ustavnosta na zakonot, mora da se istakne deka "za ustavnosta i ustavnata kontrola na krivi~niot zakon, za pocelosen legitimitet i legalitet na krivi~nite normi, e va`no da e vospostavena skladnost me|u Ustavot i Krivi~niot zakon i da postoi mo`nost za ustavna kontrola nad toj zakon." 30 Sni`uvawe na nivoto na represivnosta e pra{awe na doslednoto po~ituvawe i primena na legalitetot i odreduvaweto na granicite na krivi~no-pravnata represija. 40 Podobruvaweto na polo`bata na `rtvata na krivi~noto delo e od zna~ewe za demokratskiot karakter na krivi~noto pravo vo prv red poradi po~ituvaweto na na~elata na humanost i pravednost. Ottamu, treba da se poddr`at site onie zalo`bi koi vo materijalnoto i procesnoto pravo se naso~eni kon iznao|awe poadekvatni re{enija {to zna~at op{testvena gri`a za `rtvata. Vo taa smisla se prifatlivi razmisluvawata za eventualno vklu~uvawe na nadomestot na {tetata vo odredbite za celite na sankciite ili pak, koga op{testvoto ne e vo mo`nost vrz sebe da ja prezeme ulogata na faktor {to }e ja kompenzira {tetata na sekoja `rtva na krivi~no delo, predlogot - nadomestuvaweto na {tetata da se vospostavi kako sankcija. Vo ovaa smisla postojat i poradikalni, no razumni predlozi. me|u koi sekako treba da se pomesti i onoj na germanskiot teoreti~ar Roksin, zasnovan vrz koncepcijata - povtorno pravewe dobro, za voveduvawe na "restitucioni sudovi", odnosno pretres pred t.n. "restitucionen sudija." Takviot pretres, spored nego, bi se vodel kon storiteli koi se spremni da se popravat (povtorno da pravat dobro). Vo toj

201

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

proces vo koj }e bide isklu~ena glavnata krivi~no-pravna rasprava, treba da se napravi obid za nadomestuvawe na pri~inetata materijalna {teta i pomiruvawe na storitelot i `rtvata dokolku storitelot ja priznal vinata i dokolku e podgotven za sorabotka. Predlogot poa|a od konstatacijata deka, dokolku im se nadomesti {tetata i ako pritoa storitelot im se izvini, golem broj lica {to bile `rtvi na krivi~nite dela kra`ba i izmama, glavno se zadovolni i ottamu ne sakaat da odat podaleku so odmazdata. Predlogot zaslu`uva vnimanie, za{to ima realna podloga za ostvaruvawe za pogolem broj polesni i sredno te{ki krivi~ni dela, kako merka so pove}estrani efekti. Taa mo`e da poslu`i kako merka za uspe{no obe{tetuvawe na `rtvata, kako merka so koja maksimalno se spu{ta pragot na represivnosta (zamena na dr`avnata represija so individualna i socijalno delotvorna pomo{) i, se razbira, kako nov vid alternativna merka za supstitucija ne samo na kaznata li{uvawe od sloboda, tuku (dokolku dr`avata e soglasna da se otka`e od del od svoite buxetski prihodi) i na pari~nata kazna. Potrebna e, me|utoa, natamo{na poprecizna dorabotka na site uslovi za nejzinoto izrekuvawe kako i pogolema hrabrost na zakonodavecot i pohumana svest na retributivno raspolo`enata op{testvena javnost. 50 Sekoja pravna dr`ava se stremi kon toa celite na svojot poredok da gi dovede vo soglasnost so eti~kite na~ela, i ottamu se veli deka na pravoto vo koe ne vladee takva soglasnost so moralot, ili vo najmala raka celite ne se svrteni kon toa, ne mo`e da mu se priznae ispravnost. Toa va`i i za krivi~noto pravo koe se pojavuva kako sredstvo koe slu`i za dostigawe na moralnata zasnovanost na negovite celi. Vo ovaa smisla, me|utoa, u{te ^ubinski so pravo istaknuva{e deka: "Etikata se stremi kon ostvaruvawe na apsolutniot ideal, a pravoto kon ostvaruvawe na reativni ideali i, vo prv red, kon za~uvuvawe na mirot i pravedniot red vo op{testvoto. Pravosudstvoto koe slu`i na opredeleni i su{testveni potrebi na ~ove{tvoto ima svoi specijalni prakti~ni celi i ne mo`e nitu da vnimava samo na momentite na nemoralnosta, ni da se identifikuva so etikata. Poradi toa golem broj nemoralni dela ne vleguvaat vo sferata na krivi~noto pravo i ne se kaznuvaat i sprotivno, delata koi ne se nemoralni, a se opasni za op{testvoto mo`e da bidat zabraneti i kaznivi. Znaeme od minatoto, prodol`uva istiot avtor, kolku te{ki posledici donesuva{e me{aweto na krivi~noto pravo i moralot. Dovolno e da se navede srednovekovniot primer na inkvizicijata. Voop{to, sekoja usilba naso~ena kon toa so pomo{ na kaznata i me{aweto na pravoto i moralot `ivotot da mu se prilagodi na moralniot ideal, kako {to e na primer asketizmot, sekoga{ donesuva{e bezbrojni i beskorisni stradawa i sozdava{e neverojatni pritisoci na slobodniot `ivot i {irokoto razvivawe na li~nosta. Na toj na~in pove}epati doa|a{e do apsurdno pro{iruvawe na sferata na kaznivite dela, i vo ime na visokiot ideal na pravedno-

202

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sta bea {titeni so najintimnite i najlo{i propisi. Kaznuvaweto na mislite i ~itaweto vo srcata na lu|eto ja dopolnuva{e ovaa slika i postoe{e s dotoga{, dodeka ~ove{tvoto ne dojde do uveruvawe deka sferite i celite na pravoto i moralot ne se istovidni, i deka duri i najrasipanite misli i nameri ne mo`at da se kaznat ako ne se izrazeni vo nadvore{no dejstvie koe poradi svojata {tetnost ili opasnost za op{testvoto e zabraneto so krivi~niot zakon. Ottuka i mo{ne prisutnite barawa za dekriminalizacija i depenalizacija, za preispituvawe na stavot na zakonodavecot kon {iro~inata na kaznenata sfera, so cel postavuvawe granici na krivi~no-pravnata represija inspirirani pove}e so potrebata od za{tita na poedinecot i op{testvoto od op{testveno opasni dejstvija, odo{to od potrebata od konzervirawe na nekoi nebulozni, be`ivotni moralni dogmi (Anttila). Vo taa smisla so pravo zabele`uva Kambovski, na na{eto krivi~no pravo treba da mu e tu|a moralizatorskata funkcija na preto~uvawe na normativnata etika vo krivi~no-pravnite zabrani. Iako za krivi~noto pravo va`i postavkata deka pretstavuva "eti~ki minimum", koj se odnesuva i na seksualnite krivi~ni dela, negovite zabrani ne mo`at da se identifikuvaat so nekoi apstraktni moralni sfa}awa. Negovata za{titna funkcija e odnapred dimenzionirana so potrebata od za{tita na poedinecot i op{testvoto od op{testveno opasni povedenija. Me|utoa, {titej}i ja i oddeluvaj}i ja sferata na pravoto od sferata na moralot, s u{te nemame dovolno osnova za zaklu~okot deka od krivi~noto pravo mo`e da se isfrli moralniot element... Germanskiot istori~ar Vilda i niza podocne`ni nau~nici sjajno doka`aa deka duri i vo damne{ni vremiwa ocenkata na krivi~nite dela nikoga{ ne mo`e{e da se zasnova isklu~ivo na objektivnata strana (koli~estvoto na pri~inetoto stradawe, {teta i sl.), za{to ve}e toga{ se vode{e smetka i za subjektivnata strana (umisla, namera i sl.) vo koja sekoga{ vo pogolema ili pomala mera doa|a ocenkata na moralnata strana na deloto." 6. Od prethodnite razgleduvawa imavme prilika da go utvrdime nesomeneno golemoto kriminalno-politi~ko zna~ewe na krivi~noto zakonodavstvo. A tokmu toa obvrzuva na postojani usilbi za negovo neprestano razvivawe i usovr{uvawe. Ottamu, kako nezaobikoliva programska naso~enost na sekoe op{tesetvo se postavuva i gri`ata za postojano podobruvawe na krivi~no-pravnite normi i instituti. Ili, kako {to veli Milutinovi}: "Krivi~noto pravo mora postojano da se nao|a vo funkcija na efikasna i uspe{na politika na suzbivawe na kriminalitetot. Toa obvrzuva na negova postojana promena vo soglasnost so razvojot na nau~nata misla i potrebite na kriminalnata politika kako izraz na promenite vo nejzinite pogledi i stavovi. Spored toa, kriminalnata politika ima golemo vlijanie vrz koncipiraweto i

203

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

razvivaweto na krivi~noto zakonodavstvo i vrz formiraweto na sistemot na pravosudstvoto... Spored toa, ovoj proces na razvivawe na krivi~noto pravo i na zakonodavstvoto se vr{i za da se dobijat poefikasni krivi~no-pravni re{enija vo praktikata na borbata protiv kriminalitetot. Ottamu e potrebno postojano sledewe i ocenuvawe na kriminalno-politi~kite vrednosti na krivi~no-pravnite normi i instituti {to bi poslu`ilo za takvi efikasni i pootvoreni re{enija. Vo toa se sostoi su{tinata na poimot na usovr{uvawe na krivi~noto zakonodavstvo vo funkcija na kriminalnata politika." Navedeniot proces mo`e da se ostvaruva so posredstvo na pomali (toga{ koga se vr{at postepeni i parcijalni promeni) ili pogolemi izmeni (toga{ koga se menuvaat osnovnite principi i instituti na krivi~noto pravo) na krivi~noto zakonodavstvo. Edno e, me|utoa, sigurno deka za dostigawe na demokratskiot i liberalen lik na krivi~noto pravo mora da se opredelat glavnite nasoki na kriminalnata politika. [to se odnesuva do tie nasoki, vo literaturata re~isi postoi op{ta soglasnost deka stanuva zbor za prezemawe posigurni ~ekori so koi }e se postigne: - preventivna orientacija na krivi~noto pravo {to nema da bide vo sprotivnost so modelot na krivi~noto pravo zasnovan vrz deloto i vinata (prevencija oblagorodena so pravednost), - krivi~noto pravo vistinski da prerasne vo posledna linija na frontot na op{testvoto vo borbata protiv kriminalitetot, krivi~no pravo kako ultima ratio na pravniot poredok, - inkriminalizacija, dekriminalizacija, depenalizacija, dejuridizacija i deinstitucionalizacija vo funkcija na smaluvawe na kazneno-pravnata prisilba, - otstranuvawe na inflatorniot normativizam koj{to gi devalvira pozitivnite usilbi na krivi~noto pravo, - razvivawe na alternativni formi na za{tita, vo prv red kako zamena na kaznite li{uvawe od sloboda i primena na zatvorot kako kazna samo koga e krajno nu`en i neizbe`en, - kaj kaznata li{uvawe od sloboda natamo{no opstojuvawe vrz idejata na resocijalizacijata, - jaknewe na ulogata i podobro ureduvawe na uslovite za primena na pari~nata kazna i redefinirawe na supletorniot zatvor, - {irewe na podra~jeto na primenata na admonitivnite sankcii, - principielno diferencirawe na kaznite i merkite na bezbednost, - podobruvawe na pozicijata na `rtvata vo materijalnoto i procesnoto pravo, - otstranuvawe na site surovi, ne~ove~ki i poni`uva~ki kazni, - po~ituvawe na na~eloto na individualizacijata, no so istovremeno maksimalno nastojuvawe za nejzino usoglasuvawe so

204

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

principite na pravda i pravi~nost, {to }e re~e, obezbeduvawe srazmernost me|u vinata i kaznata, - poostruvawe na represijata samo vo vrska so delata od organiziraniot i transnacionalniot kriminalitet (zloupotrebi na javni ovlastuvawa, kriminalitet vo vrska so proizvodstvo i promet na droga, perewe pari, terorizam, organiziran komar, trguvawe so belo robje, profesionalni ubistva i sl.), - na planot na krivi~nata postapka obezbeduvawe na edinstvo na sudskata praktika i oficijalno objavuvawe na sudskite odluki, - na planot na po~ituvaweto na pravata na osudenikot vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda - po~ituvawe na pravoto na osudenikot da ja odbie resocijalizacijata (zabrana za prisilen tretman ili pravo na osudenikot da se podlo`i ili ne na kakov i da e tretman) i vistinsko za`ivuvawe na nadzornata uloga na sudijata za izvr{uvawe na kaznata, - podobruvawe na pozicijata na osudenikot po izdr`uvaweto na kaznata (sozdavawe realni pretpostavki za funkcionirawe na postpenalnata pomo{). Pritoa sme svesni deka kriminalnata politika mo`e pravilno da se sfati i oceni samo ako se posmatra vo kontekstot na op{tata politika, kako eden nejzin del. Toa proizleguva od nejzinata uslovenost vo sodr`inska i organizaciona smisla od niza raznovidni faktori i toa vo prv red od stepenot na op{testveno-ekonomsliot i kulturniot razvoj, politi~kata organizacija na op{testvoto, sostojbata na op{testvenata svest i op{testveniot moral, od polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i, se razbira, od sostojbata na kriminalitetot i usvoenite osnovni koncepcii za negovo suzbivawe. Vo taa smisla, i na{ata kriminalna politika se razviva ili poto~no, treba da se razviva vo soglasnost so razvojot na na{eto op{testvo i da gi izrazuva, no po potreba i da gi menuva, politi~kite i individualnite vrednosti koi pretstavuvaat osnova na toj razvoj. Taa, kako i sekoja druga posebna politika, treba da poa|a od op{tite op{testveno-politi~ki vrednosti i stavovi na na{eto op{testvo, od principite vrz koi se postaveni sredstvata i mehanizmite za nejzinoto funkcionirawe, no i od novata op{testvena i politi~ka polo`ba na ~ovekot vo toa op{testvo.

205

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prof. Dr. Zoran Sulejmanov Insituti pr hulumtime sociologjike dhe politiko-juridike

T DREJTAT E NJERIUT N T DREJTN PENALE, PROCEDURA PENALE DHE LIGJSHMRIA E EKZEKUTIMIT T SANKSIONEVE

1. Kur flitet pr t drejtat e njeriut n t gjitha lmit n jetn shoqrore t njeriut, dhe veanarisht n lmit pr t cilat ktu bhet fjal (lmi e cila sht m e ndieshmja nga keqprdorimet e tyre), n parim jan t rndsishme dy qasje. E para, m e shpesht dhe m aktuale, krahasohet me nivelin me trheqjen e trsishme nga prcaktimet e s Drejts penale ligjore, nga Kushtetuta e Republiks s Maqedonis dhe Konventat ndrkombtare, me numrimin dhe aplikimn e tyre dhe me konkluzn e nevojshme- se posedohet me sistem impozant t drejtave dhe lirive, sistem t ciln duhet ta paraplqejn t gjith. E dyta, qasja kritike, niset nga qndrimi se t drejtat e njeriut asnjher nuk jan t mjaftueshme, se mund t apsorbohen dhe se gjithher egziston nevoja e prputhshmrisis s tyre me ndryshimet shoqrore pamarrparasysh se a do t i quajm me terminet e grekve t vjetr panta rei ose shprehjen modernetranzicioni. N kt rast u vendosa pr qasjen e dyt nga n shkas i thjesht se n kohn q e kam n disponim nuk mund as t numrohen, dhe aq m pak q t sqarohen t gjitha t drejtat t cilat jan t implikuara n Ligjet tona penale. I bindur se kjo nuk sht edhe qllimi i ksa tribune, q n kt vend do t bj orvatje q edhe shpresoj se spaku do ti ngacmoj problemet elementare nga kjo lmi, t cilt sipas meje n pikpanje t prkryerjes s drejtave t njeriut, jan t vendosura gjinden n relacionin n mes konceptit penalopolitik t shtetit ton dhe parimet e shtetit t s drejts. N kt mendim, kuptohet, me rndsi sht q n fillim t definohen se ka sht shteti juridik. Pr mua sht m i pranueshm ai prcaktim, sipas t cilit shteti juridik ose mbisundimi me t drejtn sht si parim i dshiruar (parim pr shtetin e s drejts) paraqet "shtetin i cili n sistemin e tij juridik e siguron sundimin e parimit t legalitetit dhe legjitimitetit gjer n shkalln e cila lviz n kufijt e tolerancs shoqrore."1 Debatet pr raportet e politiks kriminele dhe shtetit juridik, n esenc, nuk paraqesin azgj tjetr prve nevojs t disa parimeve t politiks krimnale dhe parimeve penalo juridike, t cilt gjithher paraqitnin lnd themelore t ktyre shkencave, q t lidhen dhe t shqyrtohen nga aspektet e parimeve t shtetit juridik me qllim t prkryhen dhe t integrohen n modelet e shtetit juridik dhe n kt mnyr t kontribuojn edhe pr prkryerjen e t drejtave t njeriut. Nga kjo

206

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

mendoj se sht e pakontestueshme q menjher t i orientojm prcaktimet ose parimet pr jetsimin (pr sigurin e funkcionimit) t shtetit juridik. N mes tyre n literatur m s shumti preferohen: - Parimi i ndarjes s pushtetit, me mbisundim t pushtetit ligjor n shtet pr arsye se ligjet si akte m t larta juridike e obligojn pushtetin ekzekutiv dhe gjyqsor dhe parashikojn vllimin e veprimtarive t tyre, - Organet prfaqsuese t zgjedhur n mnyr demokratike (demokracia parlamentare), Sundimi i ligjeve (kushtetuta dhe ligjet), ose realizimi i parimit t ligjshmris n at kuptim sa ligjet, apo e drejta i obligon jo vetm individt por edhe drejtuesit shtetror (vrtetimi ligjor i kufijve pr shfrytzimin e priveligjioneve nga ana e bartsve t pushtetit dhe prgjegjsia e organeve shtetrore dhe t gjith bartsve t tjer t pushtetit sipas kushtetuts dhe ligjeve), - Gjyqsia kushtetuese si kontroll e kushtetutshmris dhe ligjshmris, - Kontrolla publike e pushtetit shtetror (e drejta e mjeteve publike t informimit ose jetsimin e parimit pr opinion demokratik), - Garancat kushtetuese i lirive dhe t drejtave t njeriut - Parimi se gjithshka sht e lejuar e q nuk sht e ndaluar, (siguria e t drejtave dhe lirive m t zgjruara t njeriut dhe krijimi i thelbeve t sfers s lirive pr veprimin e individve), - Prkufizimi i dhuns shtetrore me kushtetut dhe ligje, (lidhshmria kushtetuese dhe prkufizimi i kufijve t represionit shtetror), - Siguria juridike, (siguria juridike e pronsis dhe siguria juridike e personalitetit dhe lirive personale t individit nga sjlljet e pakontrolluara n lmin e politiks ndshkuese), - Paqartsit dhe kompentencit e gjyqeve (gjyqsia e lidhur vetm me kushtetut dhe ligje), - Parimi i siguris gjyqsore kundr keqprdorimit t pushtetit dhe Kompenzimin e dmve n rast t keqprdorimve t tilla, (siguria e individit nga sjelljet e pa kontrolluara t fardo lloji qofshin dhe veanarisht nga dominimi i drejtoris ather kur sht e detyruar t veprojn n interes publik apo t prgjithshm), - Barabarsia e qytetarve para ligjit, (trajtim t njsojt t t gjithve n t drejtn penale pa dallim nga statusi shoqror i tyre, prkatsia nacionale, bindjet fetare politike dhe do lloj tjetr prcaktimi), - Jetsimi i parimit i s drejts dhe drejtsis, - Respektimi i integritetit dhe ndershmris t njeriut, - Obligimet gjyqsore pr shqiptimin e saksioneve penale dhe ajo n prcaktimet dhe procedur ligjore, - Drejtsia shtetrore n ekzekutimin e saksioneve penale, Ather kur e drejta, rregullimi juridik por edhe i drejts penale shqyrtohet nga kndvshtrimi i prforcimit t rrjedhave demokratike dhe t drejtave t njeriut pr

207

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

dnimet represive jan t lidhura edhe disa relacione t reja t imponuara me teknologji t lart. N kt sfer, n mes tjerash barten krkesat vijuese: - t krkohet baraspesh nmes interesave t drejtprsdrejta t njeriut t mos kufizohet zhvillimi shkencor dhe i hulumtimeve shkencore dhe nevoja pr respektimin e elemeneteve t caktuara civilizuese dhe krkesa humanitare, - n t gjitha mnyrat e preferuara t mbshteten krijimtaria dhe zgjrimi i kufijve i kuptimeve ekzistuese etike me ka edhe prgaditen edhe rrugt e rregullave t reja juridike, - t veprohet n plan m t gjr prmes orientimeve juridike etike standartet e pranuara ndrkombtare. Dhe kjo nuk sht e tra. Me realizimin e suksesshm t modelit t shtetit juridik jan t rndsishm edhe momente nga natyra jojuridike, t cilt, sipas autorve sht patjetr t barten: shoqria kohezente, bindjet demokratike dhe ambienti n shoqri - demokratizimi si mnyr n jetn e prditshme, demokratizimi si mnyr e mendimit, si kultur politike, si atmosfer e hapur pr dialogim, toleranca dhe kulti i ligjit, autoriteti i s drejts. 2. Kur bhet fjal pr shtetin juridik si mas e politiks kriminale sht e nevojshme t dallohen krkesat t cilat n raport me ligjshmrin penale paraqiten nga ana e shtetit juridik n form t kuptmit material. a) Shteti juridik n kuptimin formal, kryesisht ka t bj me parimin e ligjshmris, apo funksionin garantues t ligjit penal, dhe qllimi i tij n rend t par sht ofrimi i siguris juridike. E drejta penale duhet t ndrtohet n norma t tilla q n nj mnyr esenciale e prcaktojn shfrytzimin e dnimve t dhunshme shtetrore n nj shtet juridik, dhe kjo do t thot: krijimin e t drejts penale si mjet i fundit pr sigurin e njeriut dhe shoqris, respektimin e idenditetit t njeriut, siguria e barazis t njerzve n t drejtn penale, prjashtimi nga sfera e aplikimit t dhuns shtetrore n t gjitha ato raste q mund t rrzikoj integritetin e personalitetit, q e nnmon njeriun, ka sht johumane dhe veprim i vrazhd, apo qasje ndaj njeriut si qenie e lir, e prgjegjshme dhe si qenie e vetdijshme. Pr kt dhuna shtetrore n t ciln shfrytzohet politika ndshkuese e gjyqsis penale patjetr duhet t jet e bazuar rreptsisht n baz t ligjeve, me t gjitha atributet t cilt jan edhe si cilsi e nj shteti juridik. b) Shteti juridik me kuptimin material, n esenc ka t bj se intervenimi juridik penal (represioni) duhet t jet n minimumin e nevojshm me qllim q t sigurohen t mirat kryesore, mardhniet vlerat dhe interesat t cilt n mnyr tjetr nuk mund t sigurohen. Dhuna juridike penale n realizimin e politiks ndshkuese me qllim t eleminimit t kriminalitetit, nuk mund t jet fardo dhune. Apo ashtu siq thot Baiq, "ajo nuk mund t jet dhun si shprehje dhe mas i nj totalitarizmi politik apsolut, i nj sistemi autoritativ politik. Shoqrit

208

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

demokratike bashkohore i prjashtojn modelet e tilla. Efikasiteti i do mimi pr tu arritur n mnyr perfekte siguria e shoqris nga kriminaliteti sht i papranueshm, sepse sht i dmshm dhe i padurueshm nga kndvshtrimi i respektimit t njeriut, t drejtave dhe lirive t tij si dhe vlerave t tjera q jan si cilsi e shoqris progresive. Efikasiteti sht i rndsishm, megjithate ai efikasitet i cili arrihet n mnyr tjetr dhe jo me represion t vrazht dhe jonjerzor". Shkurtimisht duke thn n mnyr t thjesht, shteti juridik n kuptim formal do t thot lidhshmri dhe prkufizime t shtetit, n dhunn shtetrore me t drejtn, apo me ligjin si dhe kontrolla e saj nga ana e gjyqsis s pavarur, ndrsa n kuptimin material shteti juridik lidhet me iden e drejtsis, s drejts. 3. Ndryshimet shoqrore t tanishme tek ne gjithsesi kan ndikimin e tyre n pozitn e lidhshmris penale. Duke i ln ansh t gjitha dilemat rreth rndsis n rregullimin politik shoqror si gjenerator themelor t kriminalitetit, sot kur edhe ne e pranuam shoqrin qytetare, n politikn kriminale teoria se topi hudht n shqyrtim t metave t rendit juridik dhe pastaj llogaritet se nj nga shkaqet kryesore t krizs n t drejtn penale qndron n arsimimin e saj jokonsekuent me krkesat t shtetit juridik. Nga ktu me hudhjen n plan t par krkesat pr shtetin juridik tentohet t ndihmohet pr zgjidhjen e ksaj krize. N shtetet e caktuara n t cilat ndrmirren apo edhe ndoshta jan jetsuar reformat rrnjsore t lidhshmris penale, haptaz potencohet se qllimi i tyre sht prforcimi i shtetit juridik. N disa vende tjera tentohen t sqarohen qllimet dhe krkesat pr sjelljen e lidhshmris s re e cila do t ndikoj n frymn e kohs s re dhe mse e qart, do t kontribohej pr sndrtimin e shtetit juridik. Nga ktu sht edhe qndrimi: "si do q t jet t jen t sakta ose jo kto qndrime t shoqris bashkohore dhe personalitete t tij pr represionin gjyqsor shtetror, me vet t drejtn penale, sht mjaft me rndsi me ka mund t konstatohet se lvizjet globale veprojn me t madhe t kristalizohen dy tendenca: proceset e demokratizimit t mtujtjeshm t shoqris si dhe respektimi m i madh i t drejtave dhe lirive t njeriut me zgjerimin e regjistrit t atyre t drejtave dhe me angazhime q t krijohen mehanizma ndrkombtar pr kontroll pr respektimin e atyre t drejtave". N kt paraqitet edhe konkluza logjike se asnj shtet nuk mund t llogarit n autoritetin e tij nse me ligjet e veta dhe me praktikn e tij i shkel lirit dhe t drejtat e njeriut t cilat n vazhdimsi duhet ti demokratizoj dhe ti i prmisoj dhe si pjes prbrse e atij procesi t mundishm rrjedh edhe prkryerja e shtetit juridik. Dhe n fund si pjes e cila duhet t konsiderohet n gjith kt patjetr, parashtrohet nevoja pr prkryerjen e s drejts penale dhe gjetja e vendit t saj me modelin e shtetit juridik. 4. Duke u mbshtetur n at q u tha m lart mund t thuhet lirisht se sot insistohet n baz t adaptimit t ligjshmris penale me t gjitha postulatet e shtetit juridik. N kt pikpamje megjithat, n rend t par bhet fjal pr

209

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

prparimin e legalitetit, kushtetutshmris s ligjit, ulja e nivelit t represionit prmisimi i pozits t viktimave pr vepra penale dhe kuptohet respektimi i parimeve themelore etike n at mas q ato t jen n funksion t prparimit t rendit juridik. 4.1. N pikpamje t shtjes s legalitetit, asnjher nuk sht e mjaftueshme nse cekt se t drejtat individuale dhe t drejtat e njeriut nuk mundet me azgj m rnd dhe me koh m t gjat t jen t rrezikuara, sa mund t jet me vet sjelljet e pakontrolluara t gjyqeve me dhunn shtetrore. Nga ktu, "e drejta penale si ligj dhe si shkenc, patjetr duhet t ndrtoj mehanizm vetanak pr sigurin nga sjelljet e pakontrolluara n raport me t drejtat e njeriut, patjetr n sistemin e ligjeve penale duhet t ndrtohet pengesa efikase institucionale, sigurues kundr devijimeve t mbrendshme vetanake: e drejta penale e shtetit juridik duhet t posedoj sistem t fort t kufijve formal si penges kundr arbitraritetit dhe pr shkak t siguris t drejtave individuale dhe lirive t njeriut (t ashtuquajtura funksioni garantues i ligjit penal). Ose m ndryshe, n shtetin juridik e drejta penale sht instrument i lufts shoqrore me kriminalitetin, dhe nuk sht instrument i bartsve t pushtetit politik. N shoqrit e tilla t gjith bartsit e pushtetit politik duhet t i nnshtrohen forcs t s drejts penale, dhe jo zotruesve t tyre edhe prskaj ksaj se edhe optimistt m t mdhej jan t vetdijshm se n natyrn njashtu edhe n raportet shoqrore nuk ekziston forc e till q ka ndikim t till me t cilin mund t kufizohet forca vetanake. N lidhje me sndrtimin adekuat t parimit t legalitetit, "nga aspekti i interesave shoqrore por edhe n raport t drejtave t kryesve t veprave, problem t madh i cili pret rregullativn juridike paraqet prforcimin e aspekteve juridike t gjyqsis n prcaktimin e denimeve". N kt sfer, nmes tjerash duht t bhet revizion t kornizave jo prkatse t tanishme me denimet krcnuese, vendosja e kriteriumeve pr prcaktimin e dnimeve dhe dhnja e mundsis t gjykatsit ta prcaktojn mbajtjen e dnimit, heqje lirie n form t mbyllur, gjysm t mbydhur ose instucion ndshkues prmisues i hapur. 4.2. Sa i prket kushtetutshmris s ligjeve patjetr duehet t potencohet se "pr kushtetutshmrin dhe kontrolla kushtetuese e ligjit penal pr legjitimitet t plot dhe legalitet t normave penale, sht me rndsi t vendoset prputhshmri nmes kushtetuts dhe ligjit penal dhe t ekzistoj mundsia pr kontroll kushtetuese mbi at ligj". 4.3. Ulja e nivelit t represionit sht shtje e respektimit t adekuat dhe aplikimit t legalitetit dhe prcaktimit t kufijve t represionit juridiko penal. 4.4. Prmisimi i pozits s viktimave t veprave penale, sht me rndsi pr karakterin demokratik t drejts penale n rend t par pr shkak t respektimit t parimeve t humanitetit dhe drejtsis. Nga ktu, duhet t prkrahen t gjitha ato angazhime t cilt n t drejtn materiale dhe procedurale jan t

210

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

drejtuara pr gjetjen e zgjedhjeve m adekuate q kan dmthnje prkujdes shoqror pr viktimat. N kt kuptim jan t pranueshme mendimet pr kyjen eventuale pr dmshprblim pr dmet n prcaktimet pr qllimet t sankcioneve ose, kur shoqria nuk sht n gjendje n vehte t ndrmerr rrolin e faktorit i cili do t kompenzojn dmet pr do viktim t veprs penale, propozimi - dm shprblimi t caktohet si sankcion. N kt kuptim ekzistojn propozime m radikal por t kuptueshme n mes t cilve gjithsesi duhet t bartet edhe ai i teorecientit gjerman Roksin, i mbshtetur n koncepcionin - prsri t bhet mir, pr vendosja e "gjyqeve t restitucionit", apo shfletim para t ashtuquajturit "gjykats i restitucionit". Shfletimi i till sipas tij do t udhheqej ndaj kryesve t cilt jan t gatshm t prmisohen (prsri t bjn mir). N kt proces n t cilin do t prjashtohen seanca kryesore penalojuridike, duhet t tentohet pr dmshprblim pr shkaqet e dmve materiale dhe pajtimi i kryesit dhe viktims nse kryesi i veprs e ka pranuar gabimin dhe nse sht i gatshm n bashkpunim. Propozimi vjen nga konstatimi se, nse dmshprblehet dhe nse pastaj kryesi i krkon falje, numri i madh personash t cilt kan qen viktima t veprave penale vjedhje dhe mashtrime kryesisht jan t knaqur dhe nuk dshirojn q mtej t shkojn me hakmarrje. Propozimi meriton vmendje, sepse ka baz reale pr realizimin e numrit m t madh m t leht dhe vepra t mesme dhe t rnda penale, si masa me efekte t shumanshme. Kjo mund t shrbej si mas pr dmshprblim m t suksesshm t viktims, si mas me t ciln maksimalisht ulet niveli i represionit (zvendsimi me represionin shtetror me ndihmn frytdhnse individuale dhe sociale) dhe, kuptohet si lloj i ri i masave alternative pr supstitucion jo vetm t ndshkimeve nga liria porse, (nse shteti sht me pajtushmri t heqin dor nga t dhnat e veta buxhetore) dhe n dnimet financiare. sht e nevojshme megjithate prpunimi i mtujtjeshm dhe preciz i t gjitha kushteve pr dorheqjen e tyre si guxim m i madh i ligjdhnsit dhe vetdija m humane dhe disponimi n opinjonin publik. 5. do shtet juridik orvatet nga ajo se qllimet e rendit t tij t i sjell n prputhshmri me parimet etike, dhe nga atje thuhet se me t drejtn me t ciln nuk qeveriset prputhshmria e till me moralin, ose n mas m t vogl qllimet jan t kthyera nga ajo, nuk mund t i pranohet korigjimi. Kjo vazhdon pr t drejtn penale e cila lajmrohet si mjet i cili shrben pr arritjen e arsyeshmris morale t qllimeve t veta. N kt kuptim megjithate hert ubinski me t drejt theksonte: etika drejtohet drejt realizimit t idealit apsolut, ndrsa e drejta, drejt realizimit t idealit relativ dhe, n rend t par drejt ruatjes t paqes dhe rendit juridik n shoqri. Jurispodenca e cila shrbehet me nevojat esenciale t caktuara t njeriut i ka qllimet e veta speciale dhe praktike dhe nuk mund dhe nuk ka kujdes vetm n momentet e jomoralitetit, dhe as q t identifikoht me etikn. Pr kt arsye nunmri i madh i veprave jomorale nuk hyjn n sfern e drejts penale dhe nuk dnohet edhe prkundr veprave t cilt jan morale, dhe jan t dmshme pr shoqrin t cilt mund t jen t ndaluara dhe ndshkuese. Kemi njohuri nga

211

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

e kaluara, vazhdon i njejti autor, sa pasoja t rnda sjelli przierja e t drejts penale me moralin. sht e mjaftueshme t prmendet shembulli mesjetar i inkvizacionit. Prgjithsisht secili tentim i drejtuar n at drejtim se me ndihmn e ndshkimit dhe przierja e s drejts dhe moralit jeta t i adaptohet moralit ideal, si ishte psh asketizmi, gjithher sjellte numr t pakufizuar t vuatjeve t parndsishme dhe krijonte shtypje t paparashikueshme n jetn e lir dhe zhvillimin e gjer t personalitetit. N kt mnyr shumher vinte te zgjerimi absurt i sfers t veprave penale, dhe n emr t idealit t lart t drejtsis ishin t kursyer me rregullat m intime dhe m t kija. Ndshkimet t mendimeve dhe leximi n zemrat e njerzve e plotsonte kt fotografi dhe ekzistonte gjer m ather, gjersa njerzimi nuk arriti gjer tek bindja, se sferat dhe qllimet e s drejts dhe morali nuk jan t ngjajshme, dhe mse mendimet dhe qllimet edhe m t shkatrruara nuk mund t ndshkohen nse nuk paraqiten n veprime t jashtme t cilat pr shkak se jan t dmshme ose t rzikshme pr shoqrin jan t ndaluara me ligjin penal. Nga ktu sht mjaft prezente krkesa pr dekriminalizim dhe depenalizim, pr ryshqyrtimin e qndrimit t ligjdhnsit drejt gjersis t sfers dshkuese, me qllim pr vendosjen e kufijve t represionit juridiko penal t inspiruar m tepr me arsyen e siguris t personalitetit dhe shoqris nga veprimet e dmshme shoqrore, nga arsyeja e konzervimit t disa nebullozve, dogmet mbi morale jetsore (anttila). N kt kuptim me t drejt vrehet Kambovski, n jurospodencn ton penale duhet t jet e huaj funksioni moralizator dhe vendosja n etikn normative juridiko penale. Edhe pse me t drejtn penale vazhdon procedura e cila paraqet "minumumin etik i cili ka t bj me veprat penale seksuale, ndalimet e tyre nuk mund t identifikohen me disa botkuptime morale apstrake. Funksioni sigurues i tyre prej m par sht i dimenzionuar me nevojn e siguris t personalitetit dhe shoqris nga sjelljet e rzikshme shoqrore. Megjithkt duke i kursyer dhe duke ndar sfern e s drejts nga sfera e moralit edhe m tej kemi baz t mfajtueshme pr prfundimin se nga e drejta penale mund t prjashtohet elementi i moralit . historicienti gjerman Vilda dhe nj numr t shkenctarve t mvonshm n mnyr t shklqyeshme dshmuan, se mandje edhe n koht m t hershme vlersimi i veprave penale asnjher nuk mund t bazohej kryesisht n ann objektive (numri dhe kryerja e vuatjeve, dmve etj), sepse vetm se edhe ather mbahej llogari pr ann subjektive (paramendimi, qllimi, etj) n t ciln gjithher n numr m t madh ose m t vogl ishte vlersimi i ans morale t veprs". 6. Nga shqyrtimet e mhershme kishim rast t vrtetojm pa hamendje rolin e madh t politiks kriminale dhe jurospodencs penale. Dhe ajo obligon n arsyet e nevojshme pr zhvillim t pandrprer dhe n prkryerje. Nga ktu nuk mund t prjashtohet prcaktimi programor t do shoqrie dhe vendoset kujdes pr prmisim permanent t normave penale dhe institucioneve. Ose siq thot Millotinoviq: "e drejta penale patjetr n mnyr t padrprer t gjindet n funkcion t politiks s suksesshme dhe efikase pr evitimin e kriminalitetit. Kjo

212

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

obligon n ndryshimet e saj t padrprer n haromoni me zhvillimin e mendimit shkencor dhe nevojat t politiks kriminale si shprehje t ndryshimeve n pikpamjet dhe qndrimet e saja. Sipas saj politika kriminale ka ndikim t madh pr rikonceptimin dhe zhvillimin e jurospodencs penale edhe n formimin e sistemit t jurospodencs. Sipas ksaj ky proqes i zhvillimit i drejts penale dhe ligjshmris kryet pr tu fituar vendime m efikase juridiko penale n praktik n luft kundr kriminalitetit. Nga ktu sht e nevoj e padrprer pr prcjellje dhe vlersim t vlerave t politiks kriminele t normave juridiko penale dhe institucioneve t cilt do t shrbenin pr mendime t tilla t hapura dhe m efikase. Me kt qndron edhe esenca e prkryerjes t jurospodencs penale n funksion t politiks kriminale". Procesi i prmendur mund t jetsohet prmes ndryshimeve m t vogla dhe m t mdha (ather kur bhen ndryshime parciale dhe graduale dhe ather kur bhen ndryshimet n institucione dhe n t drejtn penale) n jurispodencn penale. Megjithate sht e sigurt se me t arriturat e pamjes demokratike dhe liberale i t drejts penale duhet patjetr t prcaktohet edhe orientimet kryesore t politiks kriminele. Sa i prket ktyre orientimeve, n literatur thuajse ekziston pajtueshmri e prgjithshme se bhet fjal pr ndrmarjen e hapave m t sigurt me t cilt do t arrihet: - orientimi preventiv i t drejts penale q nuk ka qllim t jet n kundrshtim me modelet e t drejts penale t bazuara n veprn e fajsis (preventiva, vrejtja me arsyeshmri), - e drejta penale me t vrtet t ngritet n vijn e fundit t frontit t shoqris n luft kundr kriminalitetit, e drejta penale si ultima ratio t rendit juridik. - Inkriminalizimi, dekriminalizimi, depenalizimi, dejurukcioni dhe dinsticionalizimi n funksion t zvoglimit t dhuns ligjore juridike, - prjashtimi e normativave infllatore t cilt e devallvojn normat pozitive t drejts penale, - zhvillimi i formave alternative pr siguri, n rend t par ndrrimi me dnimet pr heqje lirie, dhe prdorimi i burgjeve si denime vetm ather kur sht mse e nevojshme dhe e pashmangshme, - te dnimi heqje lirie edhe m tej t qndrohet n iden pr resocializim, - prforcimi i rolit dhe rregullimit m t mir t kushteve t dnimeve dhe redifinimi t burgut ..., - zgjrimi i hapsirs pr aplikimin t sankcioneve..., - definimi principiel i masave ndshkuese t siguris, - prmisimi i pozits t viktims n procedurn juridike materiale, - eleminimi i t gjitha dnimeve t vrazhta, johumane dhe nnmuese, - respektimi i parimeve t individualizimit por n t njejtn koh maksimalisht t qndrohet pr prputhshmrin e saj me principet e s drejts dhe drejtsis, ka do t thot, sigurimi i baraspeshs nmes fajsis dhe dnimit,

213

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

forcimi i represionit vetm me lidhje me veprat e kriminalitetit t organizuar transnacional (keqprdorimi i pozitave-funksioneve publike, kriminaliteti me lidhje me prodhimin dhe shprdarjen e drogs, larjen e parave, terorizmi, buxhozi i organizuar tregtia me mall t bardh, vrasjet e porositura apo profesionale e tjera), - N plan t procedurs penale siguria e praktiks gjyqsore unike dhe publikimi oficial i vendimeve gjyqsore, - N plan t respektimit t drejts t dnuarit n koh sa sht duke vuajtur denimin - respektimin e s drejts q i dnuari t refuzon resocializimin (ndalimi i tretmanit t dhunshm ose e drejta e t dnuarit t i prmbahet ose jo, t fardo tretmani) dhe ngritja e rolit t mbikqyrjes s vrtet t xhykatsit pr ekzeskutimin e dnimit, - Prmirsimin e pozicionit t denuarit pas mbatjes t denimit (krijimin e parashikimeve reale dhe funkcionimi i ndihms graduale). Pas ksaj jemi t vetdijshm se politika kriminele mund t kuptohet drejt dhe t vlersohet vetm nse vzhgoht n kontekst t politiks s prgjithshme, si nj pjes e saj. Kjo rrjedh nga kushtzimet n prmbajtjen dhe n kuptim t organizimit nga lloj t ndryshm t faktorve dhe at n rend t par nga niveli i zhvillimi shoqroro ekonomik dhe kulturor, organizimi politik i shoqris, gjendja me nivelin e vetdijes shoqrore dhe moralin shoqror, nga pozita e njeriut n shoqri dhe kuptohet, nga gjendja e kriminalitetit dhe koncepcioneve themelore pr eleminimin e tij. N kt kuptim edhe politika jon kriminale, zhvillohet ose m sakt, duht t zhvilloht n pajtueshmri me zhvillimin e shoqris son dhe t paraqes, por edhe sipas nevojs edhe ti i ndryshoj vlerat individuale dhe politike t cilt paraqesin baz pr nj zhvillim t till. Ashtu sikurse do politik tjetr duht t filloj nga vlerat e prgjithshme politike dhe shoqrore dhe nga qndrimet t shoqris son, nga parimet n t cilt jan t vendosura mjetet dhe mehanizmat pr funkcionimin e saj, por edhe nga situata e re shoqroro politike dhe nga pozita e njeriut n at shoqri.

214

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

3.5 Adelina Marku-Ibrahimi Publicistka

PO^ITUVAWETO NA RAZLIKITE KAKO ZAEDNI^KA VREDNOST ZA PO^ITUVAWE NA ^OVEKOVITE PRAVA Ramnopravnosta e den proteanski zbor. Taa e eden od politi~kite simboli - dodeka slobodata i partnerstvoto se drugo vo koi ~ovekot gi isturil najdlabokite barawa na negovoto srce. Sekoja tvrda teorija ili koncept za ramnopravnosta prestavuva istovremeno psihologija, etika, teorija na socijalni odnosi i vizija za edno podobro op{testvo. Vaka bi se izrazil J.H.Schaar vo "Equality of Opportunity and Beyond" koga hecajanite na ~ovekovite prava }e go nateraa nekako da ja parafrazira ramnopravnosta. I jas samata se obiduvam da go vklu~am vo `ivot mojot vpe~atok za konceptot na ramnopravnosta i so toa da izgradam edna solidna teza, antitezite koi ja so~inuvaat aurata vo koja di{am, go zadu{uvaat za onolku pati ovoj pritisok na ~ovekovite standardi. I pred mene se redat na eden bel list hartija osnovnite dilemi na edna individua: [to se vsu{nost ~ovekovite prava, dali postoi eden internacionalen princip za ~ovekovite prava, dali sekoj gi u`iva ovie prava istovetno, dali mo`e da mi se odzemat moite prava, dali imam pravo da pravam s {to sakam, {to e diskriminacija, {to e ramnopravna {ansa za vrabotuvawe, {to treba jas da napravam za da go promoviram moeto pravo. Ponekoga{ ili mo`ebi sekoga{, osnovnite aspiracii na ~ovekovite prava se pod tortura od tektonskite predizvici na konkurentnite ideologii vo edno op{testvo. Istoto se slu~uva so baraweto na ramnopravnost. Mileniumot {to go ostavivme zad nas kako da gi poddr`uva{e darvinisti~kite principi na ~ove~kiot opstanok, onie koi govorea za primenata na konceptot na posilniot vrz poslabiot, {to vo praktika mo`e da se protolkuva i na ovoj na~in: Posilniot i pobrojniot re{avaat za op{testvenata ramnopravnost. Posilniot treba da bide

215

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

prviot {to treba da odgovori na predizvicite vo edno op{testvo za toa da opstane, bidej}i toj gi postavuva osnovite za edno zdravo op{testvo. A, pak, noviot milenium, navidum mo`e da se okarakterizira kako epoha na onoj vid humanizam koj se bori da go pottikne ~uvstvoto na ostanuvawe `iv me|u onie `ivotni predizvici koi se obiduvaat da se o`iveat kako realni samo zasnovaj}i se vrz elementarnite principi na ~ovekovite prava. Ovie ~uvstva gi opfa}aat barawata za sebeispolnuvawe, za du{evno ispolnuvawe, hranewe na grupen identitet i mo`ebi, pravoto na celosna ramnopravnost. Vo `ivotot ovie ~ovekovi barawa stanuvaat subjekt na mnogu ~esti debati za precizno definirawe za potoa da sozdadat prodol`enie na horizontot na dejstvuvawe. Ovie principi go promoviraat razvojniot proces na individuata ili na grupata {to ja pretstavuva toj. Sepak, ~ove{tvoto denes e tolku voznemireno, bidej}i e predizvikano od konceptot na ramnopravnosta za site, no ~ove~kata realnost, sepak, gi potcrtuva razlikite: razlikite vo sodr`inata na ona {to go narekov sebeispolnuvawe, vo ona {to go narekov grupen identitet, vo ona {to go definirav kako osnovni principi na ~ovekovoto barawe i vo sodr`inata na ona {to go zagrozuva pravoto na sekoj gra|anin posebno. Ovie razliki fakti~ki go pravat prili~no problemati~en motivot za ramnopravno tretirawe vo dr`avata Priroda. Eve kako se objasnuva ramnopravnosta vo Canadian Charter of Rights and Freedom: Sekoja individua e ramnopravna pred zakonot i ima pravo na ramnopravna za{tita i korist pred i od zakonot bez nikakva diskriminacija, i posebno bez diskriminacija {to se zasnova na rasa, nacionalno poteklo, boja, vera, pol, vozrast, ili kako posledica na fizi~ka ili mentalna nesposobnost. No, kolku mo`e da se garantira gra|anska ramnopravnost od strana na eden ustav. Ili kako }e go definirame zakonot ili funkcionalnata zakonitost na edna dr`ava. Ili kolku }e bideme sposobni da go podelime konceptot na ramnopravnosta pred Gospod i pred Dr`avata. Dali mo`ebi nesposobnosta (nemo`nosta) za ramnopravno tretirawe na site vo edna dr`ava go proizvelo baraweto za veruvawe vo edna fiktivna ramnopravnost samo pred Boga. Zna~i, ova bilo problematika na psihologijata, etikata, na teorijata na socijalnite odnosi i vizijata za ramnopravnost.

216

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Makedonija sega se nao|a pred eden nov predizvikuva~ki proces, trgnuvaj}i od socijalnoto sekojdnevie pa s do jazikot na dr`avnata administracija. Dozvolete mi lesnomisleno da go nare~am Ohridskiot dogovor kako dr`avna preokupacija za da se tolerira konceptot na ramnopravnosta. Ovaa nova jazi~na praksa bara urivawe na dosega{nite koncepti na funkcionirawe na dr`avata koi go promoviraa tokmu zastareniot darvinisti~ki op{testven koncept, posilniot i pobrojniot da dominira i da re{ava. Zna~i, ova funkcionirawe ostava{e bujen razvoen prostor na diskriminatorskata jazi~nost kon individuata i grupata. Bez ogled kolku principite izgledaat deka se univerzalni, zakonskite i vladinite akti treba da bidat so tolkava elokventna doza za da mo`at da napravat razlika me|u postoe~kite grupi vo edna dr`ava, a so toa da ovozmo`at prisustvo i prifa}awe na nivnite specifi~ni prava. Vo princip, kolku da se obiduvaat da gi znaat razlikite i promenite, vo praksa ne mo`at da ja izbegnat povredata na garantirawe na ramnopravnosta {to vi pripa|a istovetno od samoto ra|awe na individuata i na grupata. Zna~i, zakonot i vladite treba poinaku da gi tretiraat individuite i grupite za da mo`at da vladeat efektivno. Kako }e se protolkuva ova vo Makedonija. Eve eden primer: Studentot Makedonec treba da se tretira istovetno so studentot Albanec s do momentot na davawe pravo za prodol`uvawe, na primer, na povisoko intelektualno samoizdignuvawe, i poinaku vo momentot koga nim im se garantira prirodnoto pravo da ja prodol`at nastavata na niven maj~in jazik. So eden poseben akt na Vrhovniot sud na Kanada se veli deka ednostranoto tretirawe na individua ili grupi od strana na vladata mo`e da predizvika nasilstvo na nivnata ramnopravnost. Zna~i, da ja postavime tezata: pravata na individuata avtomatski treba da podrazbiraat kolektivno pravo, so {to Vrhovniot sud na Kanada se fokusira na povreda na ramnopravnosta kon gra|aninot, no i kon grupite vo op{testvoto so cel eliminirawe na konflikti. So ova se promovira slednata teza koja{to se odnesuva na pravoto za barawe na ~ove~ko dostoinstvo. Zna~i, grupite {to se cel na neramnopravno tretirawe imaat pravo da baraat ~ove~ki dignitet. Kako mo`e ova da se sfati vo Makedonija So promovirawe na tezata za po~ituvawe na ~ove~koto dostoinstvo, se promovira i baraweto da se smetaat grupite kako individui so cel da se specificiraat razlikite na soodvetnite individui-grupi.

217

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Konceptot na Aristotel {to go sozdava amerikanskiot praven sistem i koj mo`e da se protolkuva vaka: zna~i, onie grupi {to imaat istovetni `ivotni uslovi treba da se tretiraat istovetno i onie {to imaat poinakvi `ivotni uslovi treba da se tretiraat poinaku, vo praksa e mnogu poinakov kon ~ove~kite prava. Ovoj dr`aven koncept mo`e da se prevede vaka: bidej}i Evreite spored Hitler ne `iveat vo istovetni uslovi, ne treba da se gledaat kako drugite {to ne se Evrei. (Ova go opravduva segregacioniot koncept, separate but equal). Ili za Makedonija, Romite koi `iveat, na primer vo [utka, ne treba da se tretiraat istovetno kako Romite koi `iveat na Vodno. So ova sakam da gi poddr`am principite na ramnopravnost {to gi promovira noviot Ustav na Makedonija, koj samo vaka mo`e da gi eliminira opasnostite na negativna diskriminacija vo edno op{testvo. Zna~i, Aristoteloviot princip go poddr`uva konceptot na negativna diskriminacija spored koj na grupite-individuite koi `iveat vo isti uslovi im pripa|aat istovetni prava. I obratno. Zna~i, ~itaj: Albancite vo Makedonija treba da se tretiraat poinaku od Makedoncite vo Makedonija. No, tuka za analiza proizleguva i slednovo. Zakonskite akti treba da znaat da gradat motivira~ki pati{ta za pozitivna diskriminacija, no sekoga{ poddr`uvaj}i go principot na tretirawe na specifikite na edna grupa kako specifika na individuata. Tuka kako primer go spomenuvam {trajkot na invalidite vo Makedonija koi baraa od arhitektot zgradata {to se grade{e za nivno smestuvawe da ima skali, no istovremeno i lift kako neophodnost za nivno normalno funkcionirawe vo op{testvoto. Zna~i, ottuka Ustavot da ne gi razlikuva hendikipiranite spored nivnite prirodni sposobnosti, so {to toj treba da promovira ramnopravni prava, no specifi~ni za soodvetnata grupa. Sepak, kako }e se promovira takanare~enata pozitivna diskriminacija na etnikumite vo Makedonija, sekoga{ po~ituvaj}i go osnovnoto pravo za ramnopravno tretirawe na razli~nite individuigrupi. Sistemot na kvoti, po~ituvaj}i ja procentualnosta na raznite etnikumi vo Makedonija, proizleguva deka e eden dr`aven pozitiven pottiknuva~ za afirmirawe na ~ovekovoto pravo preku ovoj sistemski vid. No fakti~ki, iako kvotite ne se ni{to drugo osven eden vid op{testveno balansirano politi~ko re{enie na edna dr`ava i so toa go sodr`at kvalitetot na takanare~enata pozitivna diskriminacija, tie ne treba da se tolkuvaat kako limitira~ki i da se praktikuvaat kako debalansira~ki za op{testvoto; zna~i, spored ova, ako Albancite vo Makedonija u~estvuvaat so pove}e od 20 procenti, kvalitetot na

218

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kvotite vo edno prodol`enie na dr`avna nagrada treba da se gleda samo vo tvore~kiot prostor kako pottiknuva~ko, a ne kako retrogradno. Makedonija sepak e daleku od ustavniot sistem na Avstralija. Tamu Ustavot im gi dozvoluva site prava na Aborixinite. Kaj nas s u{te se praktikuva idejata na George Orwell, no veruvam vo razvojniot proces na negovo usovr{uvawe. Toa se potcrtuva vaka vo "Animal Farm": Nie sme site ramnopravni, no nekoi se poramnopravni od drugite. Tuka, za `al, treba povtorno da se vratam kaj dr`avnoto sredstvo za pozitivna diskriminacija, odnosno na nabrojuvawe na prioritetite spored u~estvoto. Zakonskite akti proizleguva deka se ponapredni za Albancite vo Makedonija otkolku za drugite zaednici, no sepak pomali od prioritetite na Makedoncite koi se procentualno pove}e. Tie zakoni koi proizleguvaat deka se podiskriminira~ki za pomalubrojnite u~esnici sozdavaat ofanziva protiv ramnopravnosta i tuka se sozdava nepostojanosta na ramnopravnosta. Tuka, zna~i, s u{te sme vo faza na pottiknuvawe na "the concept of adverse effect discrimination", bidej}i se ~uvstvuvame sebesi za lo{o tretirani od strana na dr`avnata politika, zatoa vakvite debati, ako mi dozvolite, bi gi narekla prvi bukvi na nadgradba vrz {krtanicite na bel list hartija - za da se premine na drug list, isto taka bel, treba da gi prifatime ne so neveruvawe, tuku so olesnuvawe, ne so strav, tuku so hrabrost, i ne so izolirani mislewa, tuku so razvojni istra`uva~ki predizvici. Su{tinata na ~ove~koto dostoinstvo treba da bide sposobnosta na ~ove{tvoto na kolektiven na~in da go razbere ~uvstvoto za tolerancija i isto taka na kolektiven na~in da ja razbere potrebata za pravdina za da se eliminiraat nepotrebnite stradawa na individuata grupata. Vo vreme koga na dr`avnite avtoriteti vo Makedonija s u{te ne im e jasno deka situacijata dlaboko e promeneta, i vo vreme koga s u{te ne se gradi edna respektibilna dr`avna strategija za po~ituvawe na principot na ~ove~koto dostoinstvo, i so toa prezemawe na preventivni sredstva, mnogu malku predizvici na razbirliva ramnopravnost mo`at da za`iveat vo nejzinata aura na postoewe i dejstvuvawe. Zna~i, preventivnite sredstva prezemeni pravilno i pravovremeno }e gi eliminiraat situaciite vo koi individuata-grupata }e imaat pri~ina i volja da baraat dostoinstvo, bidej}i faktot deka pripa|aat na edna ~ove~ka zaednica mu go davaat rodenoto pravo za ~ove~ko dostoinstvo. So toa, nikakvo ograni~uvawe ne treba da gi doveduva individuite ili grupite vo situacija da baraat ne{to {to go nemaat, a {to im pripa|a od dr`avata Priroda.

219

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Dokolku ova barem malku po~nuva da ni stanuva prifatlivo, toga{ malku po malku ni se razjasnuva konceptot kolku e ramnopraven dadeniot ~ove~ki dignitet za site. Zna~i, postoi ramnopraven dignitet za sudijata i kriminalecot, za princot i slugata, za atletot i hendikipiraniot. Po s izgleda deka treba da se prifati, zaradi natamo{noto prodol`uvawe na procesite vo ovaa dr`ava, filozofskiot koncept na Ronald Dvorkin, koj edno vakvo prifa}awe i afirmirawe na ~ove~koto dostoinstvo go ostava da se tretira kako politi~ka ramnopravnost, no so zdravi plodovi.

220

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Adelina Marku-Ibrahimi Publiciste

RESPEKTIMI I DALLIMEVE SI VLER E PRBASHKT PR RESPEKTIMIN E T DREJTAVE T NJERIUT

Barazia sht nj fjal proteane .sht njra prej atyre simboleve politike-pr derisa liria dhe partneriteti jan t tjerat-n t cilat njeriu ka derdhur krkesat m t thella t zemrs s tij. do teori e fort ose koncept mbi barazin paraqet n t njjtn koh psikologji, etik, teori mardhniesh sociale dhe vizion pr nj shoqri t mir,. Kshtu do t shprehej J.H Schaar n "Equality of Opportunity and Beyond" kur hecajaket mbi t drejtat e njeriut do ta shtynin at t parafrazonte disi barazin Dhe tek un mundohem t v n jet prshtypjen time mbi konceptin e barazis dhe me kt t ndrtoj nj tez solide, antitezat q prbjn aurn n t ciln frymoj, m rrnojn pr aq her kt shtytje standardesh njerzore. Dhe para meje rrenditen n nj letr t bardh dilemat parsore t nj individi: ka jan n tvrtet t drejtat e njeriut, a ekziston nj parim internacional pr t drejtat e njeriut, a i gzon secili t drejtat njsoj, a mund t m meren t drejtat e mia, a kam t drejt t bj do gj q dua t veproj, ka sht diskriminimi, ka sht shansi i barabart pr punsim, ka duhet t bj ather un q t promovoj t drejtn time. Ndonjher ose ndoshta gjithmon aspiratat m bazore t t drejts njerzore torturohen nga sfidat tekanjoze t ideologjive konkuruese n nj shoqri. E njjta ndodh me krkesn pr barazi. Mileniumi q lam pas sikur mbshteste principet Darvinieane t ekzistencs njerzore, ata t cilat flisnin pr ushtrimin e konceptit t t fortit ndaj atij m t dobtit, q n praktik mund t lexohej edhe ksisoj: I forti dhe m i numrti vendosin mbi baraspeshn shoqrore. I forti duhet t sfidoj i pari n nj shoqri q ajo t ekzistoj, ngase ai v themelet e nj shoqrie t shndosh. Ndrsa, Mileniumi i ri, n dukje mund t karakterizohet si epoka e atij lloji humanizmi q lufton t nxit ndjenjn e t mbeturit gjall mes atyre sfidave t mbetura jetsore q mtojn t ngjallen si reale vetm duke u mbshtetur n parimet elementare t t drejts njerzore. Kta ndjenja prfshijn krkesat pr

221

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

prmbushje vetanake, prmbushje shpirtrore, ushqimin e identitetit grupor dhe ndoshta duke i shestuar t lartshnuarat, t drejtn pr barazi t plot. N jet kto krkesa njerzore bhen subjekt i debateve mjaft t shpeshta pr tu definuar thukt e m pastaj t krijojn vazhdimsin e horizontit veprues. Kto parime promovojn procesin ndrtimor t individit apo grupit t cilin e prfaqson ai. Megjithat, njerzimin e gjejm aq t trazuar sot ngase ai sfidohet panda nga koncepti i barazis pr t gjith, por realiteti njerzor megjithat nnvizon dallimet; dallimet n prbrjen e asaj q e quajta si prmbushje vetanake, n prbrjen e asaj q e quajta identitet grupor, n prbrjen e asaj q e definova si parime themelore t krkess njerzore dhe n prbrjen e asaj q cenon t drejtn e do qytetrai vemas. Kto dallime n fakt e bjn mjaft problematik motivin pr trajtim t barabart, n shtetin Natyr. Ja se si predikohet barazia n Canadian Charter of Rights and Freedom: do individ sht i barabart para ligjit dhe ka t drejtn e mbrojtjes dhe prfitimit t barabrat para dhe nga ligji pa kurfar diskriminimi, dhe n veanti pa diskriminim q bazohet n rac, prejardhje nacionale ose origjine, boj, fe, seks, mosh, apo q pason nga paaftsia fizike ose mentale. Por sa mund t garantohet barazia qytetare nga ana e nj kushtetute. Ose si do ta definonim ligjin dhe ligjshmrin funksionale t nj shteti. Ose sa do t ishim t aft t ndanim konceptin e barazis para zotit dhe para shtetit. A mos ndoshta paaftsia (pamundsia) e trajtimit t barabart t t gjithve n nj shtet ka pjellur krkesn pr t besuar n nj barazi fiktive vetm para perndis. Ja pra, kjo na qenka problematika e psikologjis, etiks, teoris s mardhnieve sociale dhe vizionit pr barazin. Maqedonia tani vihet para nj sfide t re procesi, duke filluar q n prditshmrin sociale e deri n gjuhn adminisrtartive shtetrore. M lejoni ta quaj me nj lehtsi t menduari Marveshjen e Ohrit, si preokupim i rradhs shtetror pr t toleruar konceptin e barazis. Kjo praktik e re gjuhsore krkon t shemb parimet e deritanishme t funksionimit t shtetit t cilat promovonin pikrisht konceptin e vjetruar shoqror Darvinian. i forti dhe i numrti t dominoj dhe t vendos. Pra ky funksionim i linte hapsir t bujshme zhvillimore gjuhsis diskriminuese ndaj individit dhe grupit. Sadoq parimet dalin t jen univerzale, aktet ligjore dhe qeveritare duhen t jen me t atill doze elokuence q t dijn t bjn dallim mes grupeve ekzistuese n nj shtet e me kt t mundsojn pranimin dhe kapjen e t drejtave t tyre specifike. N parim sadoq t mundohen t njohin diferencat dhe ndryshimet, n praktik nuk mund t evitojn shkeljen e garancis s barazis q ju takon njsoj q nga lakuriqsia e lindjes individit dhe grupit. Pra ligji dhe

222

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

qeverit individt dhe grupet duhet ti trajtojn ndryshe n mnyr q t qeverisin efektshm. Si do t lexohej kjo n Maqedoni. Nj shembull: studenti maqedonas duhet trajtuar njsoj me studentin shqiptar deri n momentin e dhnies s t drejts pr vazhdim, ta zm, superior vetdngritjeje intelektuale dhe ndryshe n momentin kur atyre iu garantohet e drejta e natyrshme q t vazhdojn msimet n gjuhn e tyre amtare . Me nj akt t posam t Gjyqit suprem n Kanad thuhet q trajtimi i njjt dhe i njkahshm i individit apo grupeve nga ana e qeveris mund t shkaktoj dhunim t barazis s tyre. Pra le t shtrojm tezn: t drejtat e individit automatikisht duhet t nnkuptojn t drejtn kolektive, me gj gjyqi Suprem Kanadez fokusohet n shkeljen e barazis ndaj qytetarit por edhe ndaj grupeve n shoqri me qllim evitimi t konflikteve. Me kt promovohet teza e rradhz, ajo q ka t bj me t drejtn pr krkim t dinjitetit njerzor. Pra, grupet q jan objekte t trajtimit jo t barabart kan t drejt t krkojn dinjitet njerzor. Si mund t lexohet kjo n Maqedoni Me promovimin e tezs pr respektim t dinjitetit njerzor, promovohet edhe krkesa e konsiderimit t grupeve si individ me qllim q t specifikohen dallimet e individve-grupeve prkatse. Koncepti i Aristotelit q themelon sistemin juridik Amerikan dhe q mund t lexohet ksisoj, pra: ata grupe q kan kushte jetese t njjt duhen t trajtohen njsoj dhe ata q kan kushte jetese t ndryshme duhen trajtuar ndryshe, n praktik del t jet mjaft abuzues ndaj t drejts njerzore. Ky koncept shtetror mund t prkthehet ksisoj: pasi jevrenjt sipas Hitlerit, nuk jetojn n situata t njjta, nuk duhen t shihen si t tjert q nuk jan hebrenj. (Kjo do t justifikonet konceptin segregionist, separate but equal). Ose pr Maqedoni, romt q jetojn, ta zem n Shutk nuk duhen trajtuar njsoj si romt q jetojn n Vodno. Me kt dua t mbshtes parimet e barazis q i promovon kushtetuta e re n Maqedoni, e cila vetm ksisoj, mund t evitoj reziqet e diskriminimit negativ n nj shoqri.. Pra parimi Aristotelian mbshtet konceptin e diskriminimit negativ, sipas t cilit grupet-individt q jetojn ndr kushte t njjta iu prkasin t drejta t njjta. Dhe n t kundrtn. Pra lexo: Shqiptart n Maqedoni, duhen trajtuar ndryshe nga Maqedonasit n Maqedoni. Por ktu, pr analiz del edhe kjo. Aktet ligjore duhen t dijn t ndrtojn rrug motivuese pr diskriminim pozitiv, por gjithmon duke mbshtetur parimin e trajtimit t specifikave t nj grupi si specifika t nj individi. Ktu, si shembull po prmend grevn e invalidve n Maqedoni, t cilt krkonin nga arhitekti q ndrtesa q ndrtohej pr banimin e tyre t ket shkall po n t njjtn koh edhe lift si doemosdo pr funksionimin e tyre normal n shoqri. Pra, prej ktu, kushtetuta t mos dalloj hendiketpet nga aftsit e natyrshem, me rast ajo duhet t promovoj t drejt t barabart, por specifike pr grupin prkats, n fjal.

223

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Megjithat, si do t promovohej i ashtuquajturi diskriminim pozitiv i etnikumeve n maqedoni, gjithmon duke respektuar t drejtn themelore pr trajtim t barabart t individve-grupeve t ndryshme. Sistemi i kuotave duke i respektuar prqindjet prbrse t etnikumeve t ndryshme n Maqedoni, del t jet nj shtytje positive shtetrore pr afirmimin e t drejts njerzore nprmjet ktij lloj sistemi. N fakt, edhepse kuaotat jan asgj m shum se nj zgjidhej politike balancuese shoqrore n nj shtet dhe me kt prbjn cilsin e t ashtuquajturit diskriminim pozitiv, ata nuk duhen t lexohen si t limituara e t praktikohen si t deballancuara pr shoqrin; pra me kt nse shqiptart marin pjes n Maqedoni me m shum se 20 prqind, kualiteti i kuotave n nj vazhdimsi ndrtimore shtetrore duhet t shihet vetm n hapsirn krijuese si shtytse dhe jo si retrograde. Maqedonia, megjithat sht larg sistemit kushtetutar t Australis. Atje kushtetuta iu lejon t gjith t drejtat njerzore aborixhinve. Tek ne ende praktikohet idea e George Orell, por besoj n process zhvillimor pr tu prsosur. Ajo nnvizohet ksisoj n "Animal Farm": Ne jemi t gjith t barabart, por disa jan m t barabart se t tjert. Ktu fatkeqsisht m duhet t kthehem prsri tek mjeti shtetror pr diskriminim pozitiv, ajo e rradhitjes s prioriteteve sipas pjesmarjes. Aktet ligjore dalin t jen m t avancuara pr shqiptart n maqedoni se sa pr komunitetet tjera prbrse, por prsri m t neglizhuara se prioritetet e maqedonasve q prbjn nj prqindje m t madhe. Ata ligje q dalin t jen m diskriminuese pr pjesmarsit m t pakt, krijojn nj ofenziv kundr barazis dhe ktu krijohet joqndrueshmria e barazis. Ktu pra akoma jemi n fazn e nxitjes s "the concept of adverse effect discriminarion" pasi ndjejm veten m t keqtrajtuar nga ana politike shtetrore, prandaj debatet e ktilla, q nse mi lejoni po i quaj si shkronjat e para mbindrtuese mbi zhgaravinat e tjera t letrs s bardh pr t dal n letrn tjetr po t bardh, duhet ti pranojm jo me neveri por me lehtsi , jo me frik por me guxim dhe jo me mndje t izoluara por me sfida krkonjse mbindrtuese. Esenca e dinjitetit njerzor duhet t jet aftsia e njerzimit q n mnyr kolektive t nnkuptoj ndjenjn pr toleranc dhe po n mnyr kolektive t nnkuptoj nevojn pr drejtsi, pr t evituar vuajtjet e panevojshme t individitgrupit. N kohn kur autoritetet shtetrore n Maqedoni akoma nuk e kan t qart se situata thellsisht ka ndryshuar dhe n kohn kur akoma nuk ndrtohet nj strategji respektabile shtetrore pr respektimin e parimit t dinjitetit njerzor e me kt ndrmarje t masave prevenuese, shum pak sfida barazie kuptimore mund t gjallojn n aurn e saj ekzistuese dhe vepruese. Pra masat prevenuese t ndrmara drejt dhe me koh, do t evitonin situatat q individi-grupi t ken arsyen dhe vullnetin t krkojn dinjitetin, pasi fakti q i prkasin nj komuniteti njerzor i jep atij t drejtn e lindur pr dinjitet njerzor. Me kt asnj kufizim nuk duhet t sjell individet apo grupet n situata q t krkojn dika q nuk e kan e q ju takon nga shteti Natyr.

224

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Nse kjo sadopak fillon t na bhet e pranueshme, ather pak nga pak na qartsohet koncepti se sa i barabart sht i dhn dinjiteti njerzor pr t gjith. Pra ekziston dinjitet i barabart pr gjykatsin dhe kriminilein, pr princin dhe shrbtorin, pr atletin dhe t hendikepuarin. Me gjas duhet pranuar pr hir t vazhdimsis s proceseve n kt shtet konceptin filozofik t Ronald Dorkin, i cili nj njohje dhe nj afirmim t ktill t dinjitetit njerzor e len t trajtohet si barazi politike por me fruta t shndosha.

225

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

226

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4. SEMINAR - SEMINARI

T DREJTAT E NJERIUT SI VLERA DEMOKRATIKE ^OVEKOVI PRAVA KAKO DEMOKRATSKA VREDNOST

15. 10. 2002 Tetovo - Tetov

227

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

228

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4.1 D-r Etem Aziri Institut za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa vo Skopje

Nekoi aspekti na partiskiot pluralizam i demokratizacijata vo periodot na tranzicija vo Republika Makedonija Voved Istra`uvaweto na politi~kite procesi e dosta slo`ena, naporna i vo kraen slu~aj neblagodarna rabota. U{te pove}e, ako predmet na istra`uvaweto e politi~kiot pluralizam i op{testvenite odnosi koi se rezultat na negovoto funkcionirawe. Od druga strana, prou~uvaweto na politi~kite partii vo na{i okolnosti za nau~nite rabotnici treba da pretstavuva pottik koj }e rezultira so sozdavawe na edna nova, potpolna teorija za politi~kite partii kako imperativ na vremeto. No vo sekoj slu~aj, istra`uva~ite treba da bidat svesni deka prou~uvawata od vakva priroda baraat seriozen, sistematski i nepristrasen pristap. Iako vo po~etokot na devedesettite godini Republika Makedonija barem javno ne prika`uva{e nekoj poseben interes za transformacionite reformi koi ve}e go imaa opfateno pogolemiot del od socijalisti~kiot svet, taa sepak pod pritisokot na novosozdadenite okolnosti be{e prinudena da go zameni ednopartiskiot sistem koj ima{e pove}e ili pomalku bol{evi~ki karakter, i re~isi go ima{e potro{eno i posledniot atom od negovata pozitivna energija, so pove}epartiskiot sistem, karakteristi~en za gra|anskite demokratii. Partiskiot pluralizam vo Republika Makedonija be{e prifaten bezrezervno od site op{testveni sloevi i nacionalni kolektiviteti kako edinstvena nade` i alternativa za nadminuvawe na op{tata kriza koja go ima{e opfateno celokupnoto makedonsko op{testvo. Me|utoa, za `al, fenomenot na pluralizmot ne be{e sfaten kako borba me|u razli~nite programi {to }e ja pottikne{e i oslobode{e kreativnata energija na site op{testveni sili i }e go sozdade{e neophodniot prostor za dijalog i konkurencija na razli~nite idei, so {to razlikite }e se prifatea kako prirodni i korisni. Od druga strana, vo ovie dvanaeset godini na tranzicija mnogu malku se zemeni predvid ve}e afirmiranite stavovi na teoriti~arite i kriti~arite na politi~kite partii koi ubedlivo i argumentirano doka`uvaat deka partiski-

229

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ot pluralizam sam po sebe ne pretstavuva nekoja cvrsta garancija za razvojot na demokratijata i demokratskite odnosi vo op{testvoto. Spored niv, politi~kite partii, {to vpro~em go doka`uva i dosega{nata praktika na nivnoto deluvawe, ~esto pati se pretvoraat vo vistinski uzurpatori na seto toa {to go podrazbira modernata demokratija. Tie vo mnogu dimenzii gi ograni~uvaat pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot, go zadu{uvaat dijalogot i tolerancijata, osobeno vo multietni~kite, multikulturnite i multikonfesionalnite op{testva kade op{testvenite sprotivnosti se poizrazeni. Toa pove}e se izrazuva vo zemjite so poskromna pluralo-partiska tradicija, kako {to se vo konkretniot slu~aj zemjite vo tranzicija kade spa|a i Republika Makedonija. Na krajot na krai{tata, ve}e e poznato deka partiskiot pluralizam re~isi vo site zemji kade e prisuten ima pominato niz evolutivniot pat koj se dvi`el od kategori~noto negirawe na politi~kite partii do nivnoto prifa}awe kako >>Nu`no zlo na demokratijata<<. Partiskiot pluralizam vo Republika Makedonija Partiskiot pluralizam vo Republika Makedonija }e ima potpolna op{testvena opravdanost koga }e gi ispolni vo najmala raka slednive preduslovi: Dokolku na konstruktiven na~in vlijae vrz nadminuvawe na natrupanite sprotivnosti vo ovoj tranzicionen period, i dokolku ja najde >>opstojuva~kata formula<< za vistinska demokratizacija na op{testvoto, sozdavaj}i normalni uslovi za funkcionirawe na pravnata dr`ava, koja vo kraen slu~aj gi podrazbira i ednakvite uslovi za duhovno i materijalno napreduvawe na site nejzini gra|ani bez ogled na nivnata nacionalna, verska i politi~ka pripadnost. Vo nedostatok na prostor za pogolemo prodlabo~uvawe i analizirawe na fenomenot na partiskiot pluralizam i demokratijata, }e se obidam nakuso da dadam odgovor na nekolku pra{awa koi se nametnuvaat sami po sebe i koi spored moeto mislewe direktno korespondiraat so gorespomenatite fenomeni. Vo konkretniot slu~aj vredi da se postavat slednive dilemi: dali e mo`no nacionalnite partii so izrazeni nacionalisti~ki elementi da izgradat gra|ansko op{testvo so prifatlivi demokratski standardi; dali politi~koto organizirawe na Albancite vo Makedonija e rezultat na nedefinirana `elba, potreba ili neophodnost; dali mo`at politi~kite subjekti vo Makedonija da obezbedat jasna perspektiva za dr`avata i nejzinite gra|ani kako individui i nacionalni kolektiviteti sozdavaj}i eden demokratski standardiziran ambient spored ve}e priznaenite kriteriumi vo celiot sovremen svet. Svesen sum za mo`nosta koga gi spomenuvam nacionalnite partii da bidam kritikuvan od tie {to mislat deka vo Makedonija postojat i partii so gra|anska orientacija. Spored moeto mislewe, po-

230

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

stoeweto na vakvite partii za teoriti~arite treba da bide diskutabilno i da ne se prifati bezrezervno. U{te pove}e ako pri nivnoto istra`uvawe se analizira nivnata konkretna aktivnost, a ne deklarativnoto, odnosno toa {to pi{uva vo nivnite statuti, programi i drugi dokumenti. Ova nikako ne zna~i deka vo konkretniot slu~aj ne sum svesen deka vo odredeni politi~ki partii koi dejstvuvaat vo makedonskiot politi~ki ambient ne e izrazena vo odredeni segmenti i gra|anskata orientacija. Kako vtoro, mora da se spomne i faktot deka vo ovie dvanaeset godini na tranzicijata vo Republika Makedonija, pred s, dejstvuvaat dva partiski bloka, makedonskiot i albanskiot. Pri nivnoto konkretno dejstvuvawe barem dosega i dvata bloka bile mnogu poskloni kon odbrana na nacionalnite otkolku na gra|anskite vrednosti. Op{testveno-ekonomskite okolnosti i politi~kiot ambient vo po~etokot na devedesettite godini Pred da se vpu{tam vo davaweto kratki komentari za postavenite dilemi, mislam deka e neophodno da se ka`at dva-tri zbora za uslovite i okolnostite vo koi se pojavi politi~kiot i partiskiot pluralizam vo Republika Makedonija, so poseben osvrt na op{testvenoekonomskite okolnosti i politi~kiot ambient vo po~etokot na devedesettite godini na minatiot vek. Samo da spomneme deka vo ovoj period Titovata Jugoslavija, ~ij sostaven del be{e i Republika Makedonija, se soo~uva{e so edna dlaboka ekonomska, op{testvena, politi~ka i moralna kriza. Ekonomijata vo ovoj period ima{e golem nedostig na akumulacija vo odnos na investiciite taka {to sredstvata obezbedeni za ovaa namena vo vid na krediti odnadvor dostignaa do 8% od bruto op{testveniot proizvod. Od vkupniot broj na istra`uva~kiot nau~en kadar samo 7% bea opfateni vo ekonomskata sfera, a drugiot del be{e anga`iran nadvor od nea. Re~isi ne postoe{e nikakva strategija za nau~no-tehni~kiot razvoj na dr`avata za naredniot period. Istra`uva~kata rabota re~isi ne be{e stimulirana, se ignorira{e inventivnata rabota, a posebno novite otkritija. Sevo ova rezultira{e so odlivawe na zna~itelen broj stru~waci vo stranstvo.Treba da se spomne i toa deka vo sozdavaweto na ekonomskite vrednosti, deset ~asa rabotno vreme na vrabotenite vo doma{noto stopanstvo be{e ekvivalentno so eden ~as rabota na rabotnicite vo zapadnoevropskite zemji. Procentot na nevrabotenosta be{e eden od najgolemite vo Evropa, taka samo vo Republika Makedonija vo 1988 godina se evidentirani pove}e od 140 000 nevraboteni lica. Vo politi~kiot `ivot posle Titovata smrt se preporodija nacionalizmite od site boi koi vodea kon hegemonizmot i nezavisnosta na federalnite edinici. Po demonstraciite na studentite na pri{-

231

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tinskiot Univerzitet vo 1981 godina, dojde do edna solidarnost i zdru`uvawe na destruktivnite sili koi zaedno se vpu{tija vo edna politi~ka avantura poznata kako borba protiv albanskiot nacionalizam i iredentizam koj spored niv go doveduva{e vo opasnost socijalisti~koto samoupravuvawe, bratstvoto i edinstvoto i ramnopravnosta na narodite i narodnostite na Jugoslavija i na Makedonija kako nejzin integralen del. Federalnite edinici kade `ivee{e albansko naselenie se natprevaruvaa me|u sebe koja }e bide poefikasna vo eliminiraweto ne samo na "albanskiot nacionalizam" tuku i seto toa {to be{e albansko. Vo Republika Makedonija po~naa poznatite idejno-politi~ki diferencijacii pri {to na udar bea albanskite intelektualci, od koi podocna zna~itelen del od niv vo pluralisti~kiot sistem se vklu~ija vo politi~kiot `ivot na zemjava i zazedoa rakovodni mesta kako vo svoite partii taka i vo dr`avnata administracija. Vo ovoj period makedonskata dr`ava i nejzinoto rakovodstvo koe ~esto se identifikuva{e so partijata na vlast, potpomognata od nekoi albanski servili, vlubeni do u{i vo vrednostite koi ne postoeja, prezemaa nekoi aktivnosti koi ostavija dlaboki tragi vo me|uetni~kite odnosi. S u{te se sve`i prezemenite aktivnosti protiv natalitetot na Albancite predlo`uvaj}i istovremeno merki za stimulirawe na natalitetot na Makedoncite kako "op{testveno zagrozeno naselenie". Vo istiot period se izmisleni takanare~enite me{ani paralelki vo koi albanskite nastavnici bea prinudeni pred svoite u~enici Albanci da predavaat na makedonski jazik. Bea predlo`eni niza merki za promena na toponimite, bea zabraneti site pesni povrzani so istoriskite nastani i li~nosti od minatoto na albanskiot narod. Se prezemaa merki protiv roditelite Albanci koi gi imenuvaa svoite novoroden~iwa so opasni imiwa koi bea administativno zabraneti, se urivaa ogradite okolu albanskite ku}i, pod pretekst deka tamu se krie albanskiot nacionalizam i separatizam. I zgora na s, bea prezemeni kazneni i idejnopoliti~ki merki za site tie {to prisustvuvaa vo pogrebnite ceremonii na svoite bliski, pa duri i ~lenovi na semejstvoto dokolku umrenite, spored ar{inot na vlastite, nekoga{ bile vklu~eni vo, kako {to velea tie, nacionalisti~ko-iredentisti~ki aktivnosti. Vo vakvi uslovi se pojavi partiskiot pluralizam vo Makedonija koj treba{e da se soo~i so site sprotivnosti natrupuvani so decenii. Demokratizacijata na op{testvoto, pazarnata ekonomija i socijalnata dr`ava Republika Makedonija od prvite momenti na trannzicijata se opredeli za nekoi prozapadni vrednosti, kako {to se demokratizacijata na op{testvoto, pazarnoto stopanstvo i socijalnata dr`ava. Ovie vrednosti bea re~isi bezrezervno prifateni od site op{testveni

232

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

sloevi nasproti ocenkite na mnogubrojnite nadvore{ni eksperti koi poka`uvaa odredena doza na skepticizam trgnuvaj}i od ubeduvawata deka ekonomskata struktura i postoe~kiot mentalitet ne odat vo prilog na radikalnite politi~ki i op{testveno-ekonomski promeni. Te{ko e da se ka`e deka nau~nite avtoriteti vo zemjava ne bea svesni za te{kotiite i drugite eventualni pre~ki koi }e se pojavuvaat vo tranzicioniot period, no tie sigurno bea ubedeni vo sebe deka samoupravniot socijalizam vo poslednata decenija na svoeto postoewe se soo~uva{e so dosta izrazeni vnatre{ni sprotivnosti i deka toj sistem ne mo`e{e da ponudi nikakva realna alternativa za nadminuvawe na op{tata kriza vo koja se nao|a{e Republika Makedonija. Imam vpe~atok deka i obi~nite gra|ani ne bea psihi~ki podgotveni za poradikalni promeni, kako toa vpro~em vo posledno vreme go potvrduvaat i mnogubrojnite istra`uvawa vo razni institucii od koi jasno se gleda deka kaj obi~niot makedonski gra|anin mnogu te{ko se menuva filozofijata na razmisluvawe vo smisla na neguvawe na novi vrednosti. Obi~nite gra|ani se spremni da prifatat ne{to za koe mislat deka }e im ponudi podobar i pobogat `ivot, no definitivno mnogu te{ko im e da mu go svrtat grbot na minatoto, osobeno ako sega{nosta ne gi dava rezultatite po nivnata odnapred zamislena dinamika. Iako gorespomenatite vrednosti vlegoa niz {iroko otvorenite vrati, ekonomskata i op{testveno-politi~kata transformacija za ovie dvanaeset godini na tranzicijata, kako {to poka`uvaat konkretnite parametri, ne gi dade o~ekuvanite rezultati tuku naprotiv isprovocira negativni efekti, koi vo ekonomskata i vo socijalnata sfera se odrazija niz ponatamo{noto zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenosta, niskoto nivo na platite na vrabotenite vo op{testveniot sektor, golemo opa|awe na potro{uva~kata, opa|awe na `ivotniot standard, vlo{uvawe na kvalitetot na `iveeweto i dr. Vo op{testveno-politi~kata sfera, osobeno vo domenot na demokratizacijata na op{testvoto kade zna~ajno mesto zazemaat unapreduvaweto na individualnite i kolektivnite prava, ne e postignato ni{to {to e vredno da se potencira. [to se odnesuva do me|uetni~kite odnosi, mora da se ka`e deka vo mnogu slu~ai sprotivnostite vo ovaa oblast ja dostignuvaa kriti~nata to~ka i se pretvoraa vo otvoreni konflikti pome|u dr`avata i albanskoto naselenie organizirano vo politi~ki partii. S u{te se sve`i se}avawata na tragi~nite nastani vo Bit Pazar, Radoli{ta, Re~ica i vo Gostivar, koi kulminacijata ja dostignaa vo minatogodi{niot vooru`en konflikt ~ii posledici }e se ~uvstvuvaat podolgo vreme vo ovaa mala dr`ava koja barem deklarativno se zalaga za integrirawe vo evroatlantskite strukturi.

233

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Nekoi specifi~nosti na partiskiot pluralizam vo Republika Makedonija Zamenata na ednopartiskiot so pluralo-partiskiot sistem ovozmo`i vo Makedonija za eden kratok vremenski period da se pojavat i registriraat pogolem broj politi~ki partii. Samo vo 1990 godina bea registrirani 23 politi~ki partii, narednata godina 13, vo 1992 godina pluralisti~kiot prostor se zbogati so u{te 17 registrirani novi partii, taka {to spored nekoi podatoci deneska op{tiot broj na politi~ki partii ima tendencii da stane trocifren. Tolkav broj na registrirani politi~ki partii sam po sebe zboruva deka vo Republika Makedonija politikata e profesija koja nudi dosta privilegii. Pojavuvaweto na pogolem broj na politi~ki partii ne e nepoznata pojava za politi~kata teorija i praktikata na sovremenite dr`avi. Enormniot broj na politi~ki partii pred s se dol`i na op{testvenite krizi vo momenti koga politi~kiot sistem e slab i nestabilen. Vo takvi slu~ai, sekoja organizirana grupa na istomislenici insistira preku demokratskite izbori da se legitimira i po mo`nost da ja prezeme dr`avnata vlast. No, enormnoto pojavuvawe na politi~kite partii mo`e da bide i kako "moda" so koja obi~no se odlikuvaat pluralisti~kite sistemi vo svoite rani fazi na razvitok. Vo Republika Makedonija, u{te vo samiot po~etok, site nacionalni kolektiviteti se anga`iraa vo pravec na formirawe na sopstveni politi~ki partii. No sepak, najkvalitetno politi~ko organizirawe i najsilni politi~ki partii sozdadoa dvata broj~ano najgolemi kolektiviteti, Makedoncite i Albancite. Partiskoto organizirawe vo nacionalni blokovi od samiot po~etok sozdade uslovi za postoewe na >>dve vistini<< koi sega ve}e dvanaeset godini se nametnuvaat na vnatre{nata i na nadvore{nata javnost. Pred naukata, nau~nite rabotnici i inteligencijata se nao|a edna golema enigma. Tie imaat obvrska, poradi perspektivata i idninata na ovaa dr`ava, na sistematski na~in da ja prou~uvaat vistinata na ednata i na drugata strana i na argumentiran na~in da doka`uvaat koja od ovie dve vistini e >>vistinskata vistina<<. Toa e neophodno bidej}i od toa zavisi ponatamo{niot razvoj i perspektivata na ova op{testvo. Vistinskata vistina bi vlijaela vrz unapreduvaweto na op{toto i posebnoto, nudej}i mu na sekoj poedinec i op{testvena grupa jasna i ramnopravna perspektiva po~ituvaj}i gi standardite koi odgovaraat na multietni~kiot, multikulturniot i multikonfesionalniot karakter na dr`avata. Realno gledano, vo Republika Makedonija vo ovie dvanaeset godini se vode{e politi~ka borba pome|u "golemoto malcinstvo i maloto mnozinstvo". Koga e vo pra{awe doslednoto funkcionirawe na partiskiot pluralizam i mo`nostite za demokratski razvoj na Republika Makedonija, samo po sebe se nametnuva pra{aweto na funkcioniraweto na

234

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pravnata dr`ava koja bi trebalo da sozdade podednakvi mo`nosti za site gra|ani. Istovremeno se postavuva i pra{aweto na participacijata na inteligencijata vo politi~kite zbidnuvawa kako realna sila koja mo`e da gi stavi vo dvi`ewe nekoi procesi so posebna te`ina za razvitokot na op{testvoto i nejzinata perspektiva. Vo uslovi i okolnosti na tendencii za marginalizacija na kriti~nite idei koga poleto na dejstvuvawe na del od intelektualcite e dosta stesneto, mnogu e te{ko da se sozdadat normalni soodnosi pome|u partiskite oligarhii i kriti~no orientiranata inteligencija. Iako deklarativno intelegencijata e dobrodojdena kategorija, bi rekol i neophodna za sekoja politi~ka partija, dosega{nata praksa nudi dosta argumenti koi zboruvaat deka partiskite oligarhii nemaat ba{ nekoj prijatelski stav za intelektualcite koi ne gi opravduvaat nivnite postapki. Dosega{nata pluralo-politi~ka praksa dava dovolno argumenti da se konstatira deka dosega{nite tendencii na politi~kite partii ne vodea kon >>intelektualizacija na politikata<< tuku bez nikakvo somnenie vodea kon >>partizacija na inteligencijata<<. Poto~no ka`ano, politi~kite oligarhii deklarativno gi imaat {irum otvoreni vratite za inteligencijata i kriti~koto razmisluvawe, no vo praksa tie se skloni kon prifa}awe samo na adaptabilniot del na inteligencijata, kategorija koja vo sekoj slu~aj i vo site uslovi go opravduva odnesuvaweto na partiskata oligarhija iako i samata e svesna deka eden golem del od niv s u{te ja nema nau~eno azbukata na politi~koto organizirawe i dejstvuvawe. Dokolku na sevo ova go dodademe i toa {to se slu~uva vnatre vo samite partii, {to vo teorija e poznato kako interna demokratija, bez somnenie }e dojdeme do zaklu~ok deka vo vnatrepartiskite odnosi dominiraat tendenciite na krajna birokratizacija. Taka ostanuva otvorena dilemata dali e mo`no politi~kite partii koi ne pridavaat vnimanie na vnatre{nata demokratija da se anga`iraat vo pravec na demokratizacija na op{testvoto vo po{iroka smisla na zborot. Odgovorot vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide ohrabruva~ki. Ovaa moja konstatacija vo nieden slu~aj ne bi trebalo da se sfati kako platonisti~ka tendencija spored koja so op{testvoto treba da rakovodat filozofite, tuku pred s treba da se sfati deka sekoga{ }e bide sterilna taa politi~ka praksa koja ne se bazira vrz politi~kata teorija. Na krajot na krai{tata, op{to poznata pojava e deka inteligencijata so kriti~en odnos kon op{testvenite dvi`ewa be{e nositel na razvitokot vo site fazi na razvojot na ~ovekovoto op{testvo. Politi~kite partii vo Makedonija se dlaboko ubedeni vo ovaa realnost, no kako {to izgleda vo ovie momenti, tie se pozainteresirani za ostvaruvawe na tesnopartiskite interesi otkolku za unapreduvaweto na demokratskite odnosi kako edna od nejpreferiranite vrednosti na zapadnite dr`avi.

235

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Nacionalnite partii i gra|anskata dr`ava [to se odnesuva do pra{aweto dali e mo`no nacionalnite partii da izgradat gra|ansko op{testvo so site vrednosti koi toa go pravat kako takvo, treba da se zaklu~i deka dosega{nata praksa ne ostava dovolno prostor za nekoj pogolem optimizam. Nekontestirana e vistinata deka vo ovie dvanaeset godini site politi~ki partii vo Makedonija bez isklu~ok, koja pove}e-koja pomalku, koja na poeksponiran - koja na potaen na~in, plivaa vo vodite na nacionalnoto, iako deklarativno se zalagaa za demokratizacijata na op{testvoto i za unapreduvaweto na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot. No, ako navlezeme podlaboko vo analizata na nivnoto konkretno deluvawe, mnogu lesno }e zaklu~ime deka politi~kite partii se zalo`nici na nivniot egoizam, {to zna~i deka demokratijata i nejzinite vrednosti kako i gra|anskiot koncept na razvojot na dr`avata gi sfa}aat spored Fordovata anegdota, koga kupuva~ite go izgubile interesot za kupuvawe na Fordovite avtomobili. Ford poznat kako qubitel na crnata boja, go zadol`il stru~niot tim da gi otkrie pri~inite za padot na zainteresiranosta na kupuva~ite za negovite avtomobili. Ispituvaj}i go pazarot, tie do{le vo zaklu~ok deka kupuva~ite se zainteresirani za kupuvawe na avtomobili vo razli~ni boi. Koga razbral Ford za ova, naredil da se informiraat kupuva~ite deka od istiot den i ponatamu vo prodavnicite na Ford na kupuva~ite }e im se ovozmo`i da kupuvaat avtomobili vo razli~ni boi pod uslov tie da bidat crni. Na vakov na~in deneska razmisluvaat i politi~kite partii vo Makedonija. Partiite od makedonskiot blok se spremni da go prifatat gra|anskiot koncept na dr`avata, da gi po~ituvaat pravata i slobodite na gra|aninot pod uslov nositel na dr`vniot suverenitet da bide makedonskiot narod. Od druga strana, albanskite politi~ki partii, trgnuvaj}i pribli`no od istite parametri, insistiraat Makedonija da bide po sekoja cena dr`ava na Makedoncite i na Albancite kako dve nacionalnosti brojno pogolemi. Nitu edniot, nitu drugiot blok, so mali isklu~oci, ne se podgotveni da se zalagaat za nekoja treta opcija koja Makedonija najlesno }e ja vovede vo semejstvoto na obedinetite evropski dr`avi. Treba da se ka`e i toa deka i Ohridskiot ramkoven dogovor, koj pretstavuva eden dobar po~etok za voveduvawe na dr`avata vo pomirni vodi, ne se prifa}a so zadovolstvo od niedna strana. Dvata bloka tro{at mnogu energija kalkuliraj}i {to so toj dogovor dobi ednata, a {to izgubi drugata strana, nevodej}i smetka deka i dvete strani zaedno go dobija toa {to se narekuva mo`nost za izgradba na zaedni~ka idnina, koja mo`e da bide korisna za site gra|ani na Makedonija bez ogled na nivnata etni~ka ili verska pripadnost. Taka na primer, pogolem del na partiite na makedonskiot blok mislat deka treba da se

236

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

napravi revidirawe na Ramkovniot dogovor bidej}i po nivni procenki toj e potpi{an pod pritisok na me|unarodnata zaednica pri {to e popu{teno pove}e otkolku {to treba na drugata strana i na toj na~in e zagrozeno makedonskoto bitie. Od druga strana, nekoi albanski politi~ki subjekti mislat deka so ovoj dogovor ne e bitno promenet politi~ko-pravniot status na Albancite vo Makedonija i deka dogovorot treba da poslu`i samo kako edna pojdovna to~ka za ponatamo{nite barawa. U{te pozagri`uva~ka e politikata status-kvo na nekoi politi~ki partii na makedonskiot blok koi se skloni i sakaat po sekoja cena da ne ja po~ituvaat slobodnata volja na albanskiot narod. Politi~ki u{te porizi~na e tezata deka politi~kite partii na Makedoncite po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor treba da prekinat so dosega{nata praksa na participirawe vo Vladata na Republika Makedonija na nekoja od albanskite politi~ki partii, a posebno plasiraweto na idejata za formirawe na eden nov makedonski blok koj definitivno bi gi izvadil od politi~kata igra albanskite politi~ki subjekti, so {to bi otstranil od politi~kiot `ivot eden golem del od sopstvenite gra|ani. Vakvite tezi vo nikoj slu~aj ne nudat mo`nost za izgradba na edna moderna demokratska dr`ava koja bi se zasnovala na postoe~kata realnost, tuku otvoraat novi podelbi i dilemi koi mo`at da rezultiraat so eventualni konflikti ~ii{to posledici e mnogu te{ko da se predvidat. Iako i dvete strani imaat dovolno pri~ini da seat omraza edni kon drugi, mnogu posilni se motivite za zalagawe vo gradeweto na edno op{testvo kade ~ovekot kako gra|anin i vistinskite demokratski vrednosti }e bidat glavna preokupacija. Sekoga{ treba da se ima predvid faktot deka narodite koi ne mo`at da go zaboravat minatoto te{ko mo`at da ja gradat idninata. Seto toa {to se slu~uva so nas i okolu nas ni dava za pravo da poka`eme izvesna doza na skepticizam deka partiite preoptovareni so nacionalni elementi }e mo`at uspe{no da izgradat op{testvo na ramnopravni gra|ani. Kako {to izgleda, ovaa slo`ena rabota }e im ostane kako amanet na idnite politi~ki subjekti koi jas bi gi narekol >>postranzicioni partii<<. [to se odnesuva do vtorata dilema koja korespodira so samostojnoto politi~ko organizirawe na Albancite vo Makedonija, dosta e re~eno koga zboruvavme za uslovite i okolnostite pod koi se pojavi partiskiot pluralizam vo na{ava zemja. Vo sekoj slu~aj, politi~koto organizirawe na Albancite, pred s, treba da se sfati kako rezultat na diskriminatorskata politika vo vremeto na ednopartiskiot sistem, a posebno po 1981 godina. Ova organizirawe vo periodot na tranzicijata dosta uspe{no go pottiknuva{e gluvonemoto odnesuvawe na politi~kite partii od makedonskiot blok vo odnos na prirodnite barawa na Albancite vo Makedonija. Politi~koto organizirawe na Albancite vo Makedonija sigurno }e izgubi vo svojata te`ina ako dr`avata

237

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

seriozno i ubedlivo po~ne da go neguva gra|anskiot element, i ako im ovozmo`i na site nacionalni kolektiviteti ramnopraven razvoj vo site segmenti na op{testveniot `ivot. Mislam deka nema da ka`am ni{to nepoznato i novo ako konstatiram deka gradeweto na op{testvo na ramnopravni gra|ani ne ostava mnogu prostor za opciite koi stremat kon podelbi vrz etni~ka osnova koja{to vo sekoj slu~aj e karakteristi~na za Sredniot vek. [to se odnesuva do tretata dilema a e neposredno povrzano so sposobnostite na sega{nite subjekti za obezbeduvawe perspektiva i stablnost za dr`avata i gra|anite, posebno vo sozdavaweto na normalni uslovi kade }e se po~ituvaat demokratskite vrednosti, pred s, individualnite i kolektivnite prava na gra|anite, ~uvstvuvam potreba da izrazam edna pogolema doza na skepticizam. Ovoj moj skepticizam se bazira vrz pove}e fakti, i toa: nepodgotvenosta na postoe~kite subjekti da se soo~at so natrupanite problemi {to, spored moe mislewe, se rezultat na nivnoto neracionalno odnesuvawe; nemaweto ubedlivi programi i proekti za nadminuvawe na ekonomskite i socijalnite problemi, kako i nemaweto na definiran koncept za nau~no-tehnolo{kiot razvitok na zemjata vo naredniot period. Isto taka, treba da se potencira i faktot deka izvesen broj politi~ki partii nemaat ispraven pristap kon ulogata na me|unarodniot faktor i ~esto se odnesuvaat kako Makedonija da e centar na svetot i site zemji da se vrtat okolu nea. Kako dopolnitelen argument e nepostoeweto na jasen koncept za funkcioniraweto na pravnata dr`ava {to }e ovozmo`e{e po~ituvawe na zakonite i seto toa {to go podrazbira toa po~ituvawe. Vo sekoj slu~aj, go delam misleweto na izvesen broj poznava~i na politi~kite okolnosti koi konstatiraat deka postoe~kite politi~ki partii i nivnite lideri ne poseduvaat dovolna pozitivna energija za nadminuvawe na site nasobrani problemi. Edna mala doza na nade` budat partiite koi barem deklarativno vo centarot na vnimanieto go stavaat obi~niot gra|anin i doslednoto sproveduvawe na Ohridskiot Ramkoven dogovor kako dokument koj ima cvrsta poddr{ka od me|unarodnata zaednica. Literatura: 1. Etem Aziri; Proceset dhe lvizjet socio-ekonomike n Pollog; Shkup, 2002; 2. Osman Ismaili; Partit politike shqiptare dhe shtja e Kosovs, Prishtin, 2001; 3. Qubomir Tadi~; Nauka o politici; Beograd, 1996; 4. Cane T. Mojanoski; Letopis na makedonskata demokratija, Skopje, 2000; 5. Maurice Duvergere; Politicka sociologija, Zagreb, 2001; 6. Daniel L. Seiler;Politicke stranke, Zagreb, 1999.

238

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

D-r.Etem Aziri Instituti pr hulumtime sociologjike dhe juridiko-politike-Shkup

Disa aspekte t pluralizmit partiak dhe Demokracionit n periudhn e tranzicionit n Republikn e Maqedonis

Hyrje Hulumtimi i proceseve politike, sht pun mjaft e lodhshme, jomirnjohse dhe komplekse. Aq m shum nqoftse tem shqyrtimi sht pluralizmi partiak, dhe raportet shoqrore q krijohen si rezulltat i funksionimit t tij. Nga ana tjetr, studimi i partive politike n rethanat tona, pr puntort shkencor duhet t jet nxitje e cila do t on drejt ndrtimit t nj teorie sa m t plot pr partit politike si imperativ i kohs. Megjithat, hulumtuesit duhet t jen koshient se studimet e ksaj natyre krkojn nj qasje serioze, sistematike dhe t paanueshme. Edhepse n fillim t viteve t nntdhjeta RM-s nuk tregonte ndonj interes t veant pr reformat transformuese t cilat e kishin kapluar botn socialiste,ajo prap se prap nn presionin e rrethanave t krijuara qe e detyruar ta bj zvendsimin e sistemit njpartiak t tipit bolshevik i cili e kishte harxhuar pothuajse edhe atomin e fundit t energjis s vet pozitive,me sistemin shumpartiak karakteristik pr demokracit qytetare. Pluralizmi partiak n Maqedoni u pranua pa rezerva nga t gjitha shtresat shoqrore dhe kolektivitetet nacionale, si shpres dhe alternativ e vetme pr tejkalimin e krizs s prgjithshme q e kishte kapluar shoqrin. Megjithat, pr fat t keq, fenomeni i pluralizmit nuk u kuptua si luft n mes programeve t ndryshme,luft e cila do ta nxiste dhe lironte enegjin kreative t t gjitha forcave shoqrore,dhe do t kishte krijuar hapsir t duhur dhe t domosdoshme pr dialog dhe konkurenc t ideve t ndryshme, n rast dallimet do t ishin pranuar si gjra t natyrshme dhe t dobishme. Nga ana tjetr sikurse shihet, brenda ktyre dumbdhjet viteve t tranzicionit fort pak jan mar parasysh qndrimet e mirfillta t teoriticientve dhe kritikve eminent t partive politike t cilt n mnyr t bindshme dhe argumentuese bjn t qart se pluralizmi partiak vetvetiu nuk paraqet garanc pr zhvillimin e demokracis n shoqri. Sipas tyre partit politike ashtu si e ka vrtetuar edhe empiria e deritanishme e

239

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

veprimit,shpeshher shndrohen n uzurpues t vrtet t gjith asaj q nnkupton demokracia moderne.Ata n shum dimenzione i kufizojn lirit dhe t drejtat e njeriut dhe qytetarit, e ngulfasin dialogun dhe tolerancn, sidomos n shoqrit multietnike,multikulturore dhe multikonfeksionale n t cilat kundrthniet jan m t theksuara. Kjo shprehet m fuqishm te shtetet pa ndonj tradit m t madhe pluralopartiake si jan n rastin konkret vendet n tranzicion ku bn pjes edhe Republika e Maqedonis.S fundi, pluralizmi partiak pothuajse n t gjtha shtetet ku sht prezent ka kaluar nprmes nj ruge evolutive e cila ka lvizur prej mohimit kategorik t partive politike,drejt pranimit t tyre si >>e keqe e domosdoshme<< e demokracis. Pluralizmi partiak n Republikn e Maqedonis Pluralizmi partiak n Republikn e Maqedonis do ta ket arsyeshmrine e plot shoqrore vetm ather kur do ti plotson s paku dy parakushtet vijuese: nqoftse n mnyr konstruktive do t ndikoj n tejkalimin e kundrthnieve t grumbulluara brenda ksaj periudhe t tranzicionit, dhe nqoftse e gjen >>formuln e qndrueshme<< pr demokratizimin e mirfillt t shoqris,duke e vur n lvizje funksionimin e shtetit juridik,dhe duke krijuar kushte t njejta pr prparimin shpirtror dhe material t t gjith qytetarve t saj pa mar parasysh prkatsin e tyre nacionale, fetare dhe politike. N munges t hapsirs pr nj zbrthim m t plot t fenomenit t pluralizmit partiak dhe demokracis gjat ksaj periudhe kohore, do t prpiqem t jap prgjigje n disa pyetje t cilat parashtrohen vetvetiu dhe sipas mendimit tim korespondojn drejtprsedrejti me fenomenet e siprprmendura. N rastin konkret vlen t shtrohen dilemat vijuese;a sht e mundshme partit nacionale me elemente t shprehura nacionaliste t ndrtojn shoqri qytetare me standarde t mirfillta demokratike; a sht organizimi i mvetsishm politik i shqiptarve n Maqedoni si popullat e dyt pr nga numri i prgjithshm rezulltat i nj deshire t padefinuar,nevoj ose domosdoshmri;a mund subjektet politike n Maqedoni ashtu si i shohim dhe i njohim t sigurojn perspektiv t qndrueshme pr shtetin dhe qytetart e tij si individ dhe kolektivitete nacionale duke krijuar ambient demokratik t standardizuar sipas kriteriumeve tanim t pranuara n botn bashkohore. Kur i prmendi partit nacionale jam i vetdijshm se do t jem i kritikuar nga ata q mendojn se n Republikn e Maqedonis veprojn edhe parti qytetare. sht shum diskutabile egzistimi i partive t mirfillta qytetare. Aq m tepr nqoftse gjat studimit t tyre analizohet veprimi konkret i partive politike n Maqedoni e jo deklarativja,respektivisht ajo q shkruan n statutet dhe programet e partive politike egzistuese. Kjo asesi nuk do t thot se te disa parti t caktuara politike nuk sht i shprehur edhe orientimi qytetar. Si moment tjetr q me jep t drejt ta mbroj kt qndrim sht fakti se brenda ksaj periudhe t tranzicionit n Republikn e Maqedonis veprojn dy blloqe partiake, blloku maqedon dhe ai shqiptar. Gjat veprimit konkret t dy blloqet s paku deri m tani

240

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kan qen shum m kmbngulse n mbrojtjen e vlerave nacionale sesa atyre qytetare. Rrethanat shoqrore-ekonomike dhe ambienti politik n fillim t viteve nntdhjeta Para se t japim komente t shkurtra n lidhje me dilemat e parashtruara mendoj se sht e domosdoshme t thuhen dy-tre fjal pr kushtet dhe rrethanat n t cilat lindi pluralizmi politik dhe partiak n Republikn e Maqedonis,pra t thuhet dika shkurtimisht pr rrethanat ekonomiko-shoqrore dhe ambientin politik n fillim t viteve t nntdhjeta t shekullit t kaluar.Vetm t prkujtohemi se n periudhn n fjal Jugosllavia Titoiste pjes e s cils ishte edhe Republika e Maqedonis ballafaqohej me nj kriz shum t shprehur ekonomike shoqrore, politike dhe morale. Ekonomija n kt periudh kishte munges t shprehur t akumulimit n raport me investimet, kshtuq mjetet e siguruara pr kt qllim nprmes kredive nga jasht arinin deri m 8% nga vlera e prodhimit bruto shoqror. Nga numri i prgjithshm i kuadrove hulumtues shkencor vetm 7% ishin t inkuadruar n sfern ekonomike, ndrsa t tjert jashta saj. Pothuajse nuk egzistonte kurfar strategjie pr zhvillimin shkencor-teknologjik t vendit. Puna shkencore dhe krkimore ishte dobt e stimuluar,ignorohej puna inventive e sidomos zbulimet e reja. E gjith kjo rezulltonte me largimin e nj numri t konsiderueshm t ekspertve n botn e jashtme. Si rezulltat i gjith ksaj n krijimin e vlerave, dhjet or pune e puntorve n ekonomin e vendit ishte ekuivalent me nj or pune t puntorve n shtetet perndimore.Shkalla e papunsis ishte nga m t lartat n Evrop kshtu n vitin 1988 n Maqedoni jan t regjistruar mbi 140.000 persona t papun. N rafshin politik pas vdekjes s Titos ringjallen nacionalizmat e t gjitha ngjyrave q onin drejt hegjemonizmit dhe pamvarsis t njsive federale. Pas demostratave t studentve t Univerzitetit t Prishtins m vitin 1981, u solidarizuan shum forca destruktive n akcionin e prbashkt t njohur si >>lufta kundra nacionalizmit dhe iredentizmit shqiptar<<, q sipas tyre e rezikonte vetqeverisjen socialiste, bashkim-vllazrimin,dhe barazin n mes kombeve dhe kombsive t Jugosllavis, dhe nnkuptohet Maqedonin si pjes integrale t saj. Njsit federale ku jetonte popullat shqiptare garonin n mes vedi cila do t jet m efikase n eliminimin jo t nacionalizmit por t gjith asaj q ishte shqiptare. N Republikn e Maqedonis filluan diferencimet e njpasnjshme ideopolitike ku n shnjestr ishin intelektualt,nj numr i madh i t cilve m von, n sistemin pluralist do t kyen n jetn politike, dhe u bn mbarts t posteve udhheqse si n oligarhit partiake ashtu edhe n administratn shtetrore.Shteti maqedonas dhe udhheqsia e tij e cila shpeshher identifikohej me Partin Komuniste n pushtet e ndihmuar nga disa servil shqiptar, t dashuruar deri n vesh n vlerat q nuk egzistonin ndrmernin aktivitete t cilat do t ln gjurm t thella n mardhniet ndretnike. Kshtu jan t njohura aktivitetet kundr natalitetit t shqiptarve duke propozuar n t njejtn koh masa pr stimulimin e

241

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

natalitetit t popullats maqedonase si "popullat e rezikuar". N sfern e arsimit t mesm i shpikn t ashtuquajturat >>paralele t prziera<< ndrsa pr arsimin sipror as q bhej fjal. U propozuan nj sr masash pr ndryshimin e toponimeve,i ndaluan t gjitha kngt q ndrlidheshin me personalitete dhe ndodhi historike nga e kaluara e popullit shqiptar,reptsisht i sanksiononin prindrit t cilt foshnjt e posalindura i pagzonin me emra "t rezikshm" administrativisht t ndaluar,ndrmorn masa pr rrzimin e mureve rreth shtpive t shqiptarve ku sipas tyre strehoej "nacionalizmi dhe separatizmi" dhe mbi t gjitha ndrmernin masa diferencuese,duke i dnuar t gjith ata q shkonin n varimet e t afrmve dhe t familjarve nqoftse personat e vdekur sipas arshimit t pushtetmbajtsve dikur jan mar me aktivitete si thonin ata "nacionaliste dhe iredentiste". N kso rrethanash lindi pluralizmi partiak n Maqedoni i cili duhej t ballafaqohej me t gjitha kundrthniet dhe problemet e grumbulluara decenie me radh. Prcaktimi pr vlera pro perndimore dhe demokratizimi i shoqris Republika e Maqedonis qysh n vitet e para t transformimit u prcaktua pr disa vlera properndimore si jan demokratizimi i shoqris, ekonomija e tregut dhe shteti social. Kta vlera u pranuan krahhapur nga t gjitha shtresat e shoqris maqedonase, prkundr vlersimeve t shum ekspertve nga jasht, t cilt tregonin nj doz skepticizmi duke shprehur bindjen se struktura ekonomike dhe mentaliteti egzistues nuk shkojn n favor t ndryshimeve radikale politike dhe ekonomiko-shoqrore. sht vshtir t thuhet se autoritetet shkencore t vendit nuk ishin t vetdijshm pr vshtirsit dhe pengesat eventuale q do t paraqiten gjat periudhs s tranzicionit,por ata m shum ishin t bindur se socializmi vetqeveriss n dekadn e fundit t egzistimit ballafaqohej me kundrthnie t brendshme mjaft t shprehura, ashtu q nuk mund t ofronte kurfar alternative reale pr tejkalimin e krizs s prgjithshme n t ciln gjendej Republika e Maqedonis. Gjithashtu,kam bindjen se qytetart e rndomt nuk ishin t pregaditur psiqikisht pr ndryshime aq rnjsore, gj q e dshmojn hulumtimet e shum institucioneve ku shihet qart se te qytetart e Maqedonis shum vshtir ndryshon filozofia e rezonimit n drejtim t kultivimit t vlerave t reja. Ata jan t prirur ta pranojn ate q mendojn se do tju ofroj jet m t mir dhe m t begatshme,por definitivisht e kan shum vshtir tia kthejn shpinn t kaluars,sidomos nse e sotmja nuk i jep rezulltatet sipas dinamiks s tyre t paramenduar. Edhepse vlerat e siprprmendura deprtuan npr dyer t hapura, transformimi ekonomik dhe politiko-shoqror s paku kta dymbdhjet vite t tranzicionit nuk i dha rezulltatet e duhura, prkundrazi provokoi efekte negative t cilat n sfern ekonomike dhe sociale u manifestuan nprmes ritjes t mtutjeshme t shkalls s papunsis, nivelit t ult t rogave t t punsuarve n sektorin shoqror,rnien e madhe t harxhueshmris,uljen e standardit jetsor dhe keqsimin e kualitetit t jetess.N sfern politike dhe shoqrore, sidomos n

242

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

rafshin e demokratizimit t shoqris ku vend t rndsishm z avansimi i lirive individuale dhe kolektive, nuk u arit asgj q meriton t veohet. Kundrthniet ndretnike n shum momente e aritn pikn e vlimit dhe u shndruan n konflikte t hapura n mes shtetit dhe kolektivitetit shqiptar t organizuar n parti politike.Kshtu, tanim jan t njohura ndodhit tragjike t Bit Pazarit, Ladorishts, Reics dhe Gostivarit t cilat kulminacionin e vet e aritn n konfliktin e armatosur t vitit t kaluar, pasojat e t cilit do t ndjehen edhe shum koh n kt shtet t vogl i cili s paku deklarativisht synon t integrohet n strukturat euroatlantike. Zvendsimi i sistemit monist me at shumpartiak Zvendsimi i sistemit monist me at shumpartiak n Maqedoni mundsoi paraqitjen e nj numri t madh t partive politike. Kshtu vetm n vitin 1990 n Regjistrin e partive politike u regjistruan 23 subjekte,n vitin vijues 13, n vitin 1992 ambienti plural u pasurua edhe me 17 parti t reja dhe sipas disa t dhnave sot numri i prgjithshm i partive politike ka tendenc q t arij n at treshifror. Numri aq i madh i partive politike t regjistruara flet qart se politika n Republikn e Maqedonis sht profesion q ofron shum privilegje. Paraqitja e nj numri kaq t madh t partive politike dhe subjekteve tjera nuk sht fenomen i panjohur pr teorin dhe praktikn politike t shteteve bashkkohore.Numri enorm i partive politike sht parasegjithash rezulltat i krizave t prgjithshme shoqrore, ku sistemi politik sht i dobt dhe jostabil. N ato raste do grup i organizuar i bashkmendimtarve insiston nprmes zgjedhjeve demokratike ta legjitimon veten duke e mar pushtetin shtetror. Por, paraqitja e numrit t madh t partive politike mund t jet edhe "mod" q zakonisht i karakterizon sistemet pluraliste n fazat m t hershme t tyre. N Maqedoni qysh n start t gjitha kolektivitetet nacionale formuan partit e tyre. Megjithat, parti m t fuqishme dhe organizim m cilsor krijuan dy kolektivitetet numerikisht m t mdhaja,maqedonasit dhe shqiptart. Organizimi partiak n blloqe nacionale qysh n fillim krijoi kushte pr interpretimin e >>dy realiteteve<< t cilt tanim dymbdhjet vite i imponohen opinjonit t brendshm dhe t jashtm. Prpara shkencs,puntorve shkencor dhe intelegjencis gjendet nj enigm e madhe. Ata e kan pr obligim pr hir t perspektivs dhe ardhmris s ktij shteti n mnyr sistematike ta studjojn t vrtetn e njrs dhe tjetrs pal,dhe n mnyr t argumentuar t dshmojn cila sht >>e vrteta e vrtet<<. Nj gj e till sht e domosdoshme nga shkaku se nga ajo mvaret zhvillimi i mtutjeshm i ksaj shoqrie. >>E vrteta e vrtet<< do t ndikonte n avansimin e t prgjithshmes dhe individuales, duke i ofruar do individi dhe grupi shoqror perspektiv t njejt dhe t barabart duke i respektuar standardet q i prgjigjen karakterit multietnik,multikulturor dhe multikonfesional t vendit. Sdo mend se n Republikn e Maqedonis sht prezent fenomeni i konfrontimit politik t shumics s vogl dhe pakics s madhe.

243

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Kur sht n pyetje funksionimi i pluralizmit partiak dhe mundsit e zhvillimit t demokracis n Republikn e Maqedonis vetvetiu parashtrohet shtja e funksionimit t shtetit juridik si nj garanc e barazis normativo-ligjore t t gjith shtetasve. Njkohsisht shtrohet edhe shtja e participimit t intelegjencis n rrjedhat politike si forc e cila mund ti v n lvizje disa procese q kan pesh dhe rndsi t veant pr zhvillimin e shoqris dhe perspektivn e saj. N kushte dhe rrathana t tendencave margjinalizuese t ideve kritike n rast fusha manevruese e intelektualve t mirfillt sht mjaft e ngushtuar sht shum vshtir t krijohen raporte normale n mes oligarhive partiake dhe intelegjencis kritike aq t nevojshme pr fazat m te hershme t zhvillimit shumpartiak. Edhepse deklarativisht intelegjenca sht kategori e mirseardhur,kisha thn edhe e domosdoshme pr do parti politike,megjithat praktika e deritanishme ofron mjaft argumente se oligarhit partiake nuk kan qndrim miqsor ndaj intelektualve t cilt nuk e arsyetojn veprimin e tyre. Kshtu,partit politike n Maqedoni s paku tani pr tani nuk veprojn n drejtim t >>intelektualizimit t politiks<< por jan prcaktuar pr >>partizimin e intelegjencis<<. M qart thnur, oligarhit partiake deklarativisht i hapn dyert pr intelegjencin dhe mendimin kritik,por praktikisht ata qen t prirura ta prqafojn vetm kategorin adaptabile t intelektualve,kategori e cila me do kusht dhe n do rast e arsyeton veprimin e oligarhive edhepse sht e vetdijshme se nj pjes e madhe e tyre ende nuk e kan msuar alfabetin e organizimit dhe veprimit politik. Nqoftse gjith ksaj ia shtojm edhe at q ndodh brenda vet partive q n teori njihet si demokraci interne,q sipas asaj q mund t vrehet nga jasht dominojn tendencat e byrokratizimit t skajshm,mbetet e hapur dilema a sht e mundshme q partit t cilat nuk e prfillin demokratizimin e brendshm t angazhohen pr demokratizimin e shoqris n nj kontekst m t gjr. Prgjegja gjithsesi nuk mund t jet pohuese dhe inkurajuese. Ky kostatim nuk duhet t kuptohet si tendenc platoniste sipas t cils me shoqrin duhet t udhheqin filozoft, por gjithsesi duhet kuptuar se gjithmon do t jet sterile praktika politike e cila nuk e ka bazamentin n teorin politike.Intelegjencia, e sidomos ajo q kishte qndrim kritik ndaj fenomeneve shoqrore ishte mbartse e progresit t prgjithshm gjat t gjitha fazave t zhvillimit t shoqris njerzore. Partit politike n Maqedoni jan thell t bindura pr kt realitet, por sikurse duket n kto momente ata jan m t interesuara pr realizimin e interesave t ngushta partiake sesa pr avansimin e mardhnieve demokratike si nj nga vlerat m t preferuara t shteteve perndimore. Partit nacionale dhe shoqrija qytetare Sa i prket pyetjes se a mundet partit nacionale t ndrtojn shoqri qytetare me t gjitha vlerat q e bjn at si t till, duhet kostatuar se praktika e deritanishme nuk le shum hapsir pr ndonj optimizm t madh. sht e vrtet e pakontestueshme se brenda ktyre dymbdhjet viteve t gjitha partit politike n

244

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Maqedoni pa prjashtim kush m shum e kush m pak, kush n form m t eksponuar e kush n form t mbshtjellur notojn n ujrat e nacionales, edhepse deklarativisht t gjitha angazhohen pr demokratizimin e shoqris,pr avansimin e lirive dhe t drejtave t njeriut dhe qytetarit. Megjithat, nqoftse zhytemi m thell n analizimin e veprimit konkret t tyre shum leht do t vijm n prfundim se ata jan peng i egoizmit t vet q do t thot se demokracin dhe vlerat e saja si dhe konceptin qytetar t zhvillimit t shoqris e kuptojn sipas anegdots t Fordit kur blersit e humbn interesimin pr veturat e tija. Fordi i njohur si adhurues i zjart i ngjyrs s zez e angazhoi ekipin profesional ti zbuloj shkaqet e ramjes s interesit t qytetarve pr blerjen e veturave t tipit "Ford". Duke hulumtuar tregun ata erdhn n prfundim se blersit jan t interesuar pr ngjyra t ndryshme t veturave. Me t kuptuar Fordi dha urdhr t informohen blersit se prej asaj dite e m tutje n shitoret e "Fordit" do t mund t blejn vetura t ngjyrave t ndryshme me kusht q ata t jen t zeza. Ksisoji sot veprojn partit politike n Maqedoni. Partit e bllokut maqedon jan t gatshme t ndrtojn shtet t konceptit qytetar ku do t respektohen lirit dhe t drejtat e qytetarit, me kusht q mbarts i sovranitetit shtetror me t gjth at q nnkupton sovraniteti, t jet populli maqedonas. Nga ana tjetr partit politike shqiptare duke u nisur prafrsisht nga po t njejtat parametra kmbngulin se Maqedonia me do kusht duhet t jet shtet i maqedonasve dhe shqiptarve si dy kolektivitete nacionale numerikisht m t mdhaja.Asnjri e as tjetri bllok me prjashtime t vogla nuk kan gadishmri t plot t angazhohen pr opcion t tret i cili Maqedonin m leht do ta onte drejt integrimeve euroatlantike. Edhe marveshja Korniz e Ohrit e cila paraqet nj nism t mbar pr ndrtimin e shtetit n binare m t sigurta nuk pranohet me ndonj knaqsi t veant nga asnjra pal. T dyja blloqet harxhojn shum energji duke kalkuluar ka fitoi njra e ka humbi tjetra pal, pa mos uar llogari se t dy palt s bashku fituan at q e quajm shans pr ndrtimin e ardhmris s prbashkt e cila mund t jet e dobishme pr t gjith qytetart e Maqedonis pa dallim cils prkatsie etnike dhe konfesionale i takojn ata. Nj pjes e subjekteve maqedonase mendojn se duhet br revidimi i saj nga shkaku se jan t mendimit se ajo u nnshkrua me presion t faktorit ndrkombtar,n rast sht lshuar pe m shum sesa q duhet n dobi t shqiptarve,dhe n at mnyr sht rezikuar qenia maqedonase. Nga ana tjetr disa subjekte shqiptare mendojn se me kt marveshje nuk sht ndryshuar bindshm statusi politiko-juridik i shqiptarve dhe se kjo duhet t shrbej vetm si nj piknisjeje drejt krkesave t ardhshme. Ende m brengosse sht politika trhiq e mos kput e partive politike t bllokut maqedonas t cilat sikurse edhe shum her tjera dshirojn me do kusht ta dhunojn vullnetin e lir t popullit shqiptar. Politikisht ende m e rezikshme sht teza se partit politike maqedonase pas nnshkrimit t marveshjes korniz duhet ta ndrpresin praktikn e deritanishme t participimit n qeveri t ndonjrs nga partit politike shqiptare, e sidomos plasimi i ides pr formimin e nj blloku t ri maqedonas i cili do ti nxirte nga loja politike definitivisht subjektet politike shqiptare dhe s bashku me

245

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ta do ti kisht prjashtuar nga jeta politike prafrsisht nj t tretn e qytetarve t shtetit t vet. Tezat e ktilla asesi nuk ofrojn mundsi pr ndrtimin e nj shteti modern demokratik q do t bazohej n realitetin egzistues, por hapin ndasi dhe dilema t reja t cilat mund t rezultojn me konflikte pasojat e t cilve sht vshtir t parashikohen. Edhepse t dy palt kan arsye t bollshme t mbjellin urejtjen ndaj njra tjetrs, shum m t fuqishme jan motivet pr tu angazhuar pr ndrtimin e nj shoqrie ku njeriu si qytetar dhe vlerat e mirfillta demokratike do t jen preokupim kryesor. Duhet do her t meret parasysh fakti se popujt q nuk mund ta harojn t kaluarn e kan vshtir ta ndrtojn ardhmrin. Nga gjith ajo q ndodh me ne dhe rreth nesh duhet patur nj doz skepticizmi se partit e strngarkuara me elemente nacionaliste jan n gjendje t ndrtojn shoqri t qytetarve t barabart. Sikurse duket kjo pun do t mbetet obligim i subejkteve t ardhshme politike t cilat do ti kisha pagzuar si >>parti t postranzicionit<< . Sa i prket dilems s dyt q ka t bj me organizimin e mvetsishm politik t shqiptarve n Maqedoni shumka u cek kur u b fjal pr kushtet dhe rrethanat n t cilat lindi pluralizmi partiak n Republikn e Maqedonis. Organizimi i shqiptarve duhet kuptuar si rezulltat i politiks diskriminuese n periudhn e monizmit e sidomos pas vitit 1981. Kt organizim ende m shum e stimuloi n periudhn e tranzicionit sjellja shurdhmemece e partive politike t bllokut maqedonas ndaj krkesave t natyrshme t popullats shqiptare n Maqedoni. Ky organizim mund t humb n peshn e vet politike nqoftse Republika e Maqedonis fillon bindshm ta kultivon elementin qytetar n ndrtimin e shtetit q do tju mundsonte kolektiviteteve egzistuese nj zhvillim t barabart n t gjitha segmentet e jets shoqrore. Ndrtimi i shoqris t qytetarve t barabart n kuptimin e plot t fjals nuk le hapsir t madhe pr opcione t ndasive n baza etnike q jan padyshim m tepr karakteristike pr periudhn e mesjets sesa pr shoqrit q seriozisht mendojn t integrohen n Evropn e bashkuar. Sa i takon dilems s tret,q ka t bj me aftsit e subjekteve egzistuese pr sigurimin e perspektivs t qndrueshme pr shtetin dhe qytetart e tij, e sidomos krijimin e kushteve normale ku do t respektoheshin vlerat demokratike e n veanti t drejtat dhe lirit e qytetarit,jam i obliguar t shpreh nj doz m t madhe t skepticizmit. Skepticizmi n kt rast bazohet n m shum fakte e n rradh t par n mosgadishmrin e subjekteve egzistuese q t ballafaqohen me problemet e grumbulluara q jan parasegjithash rezulltat i veprimeve iracionale t tyre. Gjithashtu n kt kontekst duhet t prmendet mospasja e programeve dhe projekteve bindse pr tejkalimin e problemeve ekonomike dhe sociale, si dhe mospasja e nj koncepti t definuar t zhvillimit shkencor-teknologjik t vendit n periudhn e ardhshme. Duhet potencuar edhe faktin se nj numr i partive politike nuk kan qasje adekuate ndaj rolit t faktorit ndrkombtar,dhe shpeshher sjellen sikurse Maqedonia t jet qendr e bots dhe se t gjitha shtetet rrotullohen rreth saj. Si argument plotsues sht

246

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

mosegzistimi i konceptit t qart pr krijimin e shtetit juridik q do t mundsonte respektimin e ligjeve dhe gjith at q nnkupton ai respektim. Ndaj mendimin e nj numri t njohtsve t rrethanave politike t cilt kostatojn se partit politike egzistuese dhe lidert e tyre nuk posedojn energji t mjaftueshme pozitive pr tejkalimin e gjitha problemeve t grumbulluara.Nj doz t vogl shprese zgjojn partit t cilat s paku deklarativisht n qendr t interesimit e vn qytetarin e rndomt dhe zbatimin e prpikt t marveshjes s Ohrit si dokument pas t cilit fuqishm qndron bashksia ndrkombtare.

Literatura: 1.Etem Aziri; Proceset dhe lvizjet socio-ekonomike n Pollog; Logos-A; Shkup: 2002 2.Osman Ismaili; Partit politike shqiptare dhe shtja e Kosovs; Prishtin; 2001 3.Ljubomir Tadiq; Nauka o politici; Beograd; 1996 4.Cane T. Mojanoski; Letopis na makedonskata demokratija; Shkup; 2000 5.Maurice Duvergere; Politika sociologija; Zagreb; 2001 6.Daniel Louis Seiler; politike stranke; Zagreb; 1999

247

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4.2. D-r Mirjana Maleska Institut za sociolo{ki i politi~ko -pravni istra`uvawa, Skopje Univerzitet na Jugoisto~na Evropa - Tetovo

Pravata i odgovornostite odat zaedno Poimot "kolektivni prava" spa|a verojatno me|u najneomilenite sintagmi kaj nas, osobeno po krizata vo 2001 god. Koga }e se spomenat "kolektivnite prava" na malcinstvata, prvi~nata asocijacija e deka stanuva zbor za sistem koj nema demokratski odliki, koj e nestabilen i pottiknuva podelba i secesija na zemjata. Stravot deka garantiraweto na "kolektivnite prava" na malcinstvata mo`e da predizvika secesionisti~ki barawa ne e specifi~nost samo za Makedonija. Na toa uka`uvaat brojni primeri, osobeno po raspa|aweto na nekoga{nite federacii, kako Sovetskiot Sojuz i Jugoslavija na po~etokot na devedesettite godini. Na me|unarodno nivo, nikoga{ ne e postignata soglasnost okolu definicijata na "kolektivnite prava" i osobeno okolu toa dali i vo koja merka tie treba da bidat garantirani od strana na dr`avata ili drugi me|unarodni organizacii. Taka na primer, ne mo`e{e da se postigne konsenzus vo rabotata na OON, nitu pak vo dokumentot na OBSE od 1990 g., ili pak na @enevskiot sostanok na eksperti. Razli~ni me|unarodni instrumenti koi imaa za cel za{tita na malcinstvata, sekoga{ posegnuvaa kon kompromis koga se rabote{e za "kolektivnite prava". Taka na primer, vo Deklaracijata na OON stoi deka "li~nostite koi pripa|aat kon malcinstvata mo`at da gi koristat nivnite prava individualno kako i vo zaednica so drugite ~lenovi na nivnata grupa". Isto taka, vo vid na kompromis usvoen so Dokumentot od Kopenhagen, vo Ramkovnata konvencija na Sovetot na Evropa se veli: "Li~nostite koi pripa|aat kon nacionalnite malcinstva mo`at da gi koristat pravata i slobodite koi proizleguvaat od principite utvrdeni so sega{nata Ramkovna konvencija individualno kako i vo zaednica so drugite (~l. 3, par. 2). Od poedinecot zavisi dali nekoe pravo ke go koristi kako li~no pravo ili kako kolektivno, vo zednica so drugite. Taa formula ~esto e koristena i vo "doma{noto zakonodavstvo" na pove}e zemji, pa i vo na{eto "doma{no zakonodavstvo". Na primer, sekoj pripadnik na

248

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

malcinstvoto mo`e da se {koluva na jazik na koj }e odbere da se {koluva, no zatoa postoi garantirano paralelno obrazovanie na jazikot na malcinstvata, dokolku saka da se {koluva na maj~in jazik itn. Samiot poim "malcinstvo" se sre}ava so golemi legalisti~ki problemi. Pove}eto od me|unarodnite dokumenti koi ve}e postojat ili se vo postapka na donesuvawe, ne davaat op{ta definicija na "malcinstvoto", vrz osnova na {to mo`at vo apstraktni poimi da se identifikuvaat onie grupi i nivnite ~lenovi koi se nositeli na pravata proizlezeni od poimot "malcinstvo". Nekoi dr`avi koi u~estvuvaat vo ovoj proces ne sakaat da se soglasat so generalna definicija bidej}i se pla{at deka toa }e go otpo~ne procesot na gubewe na unitarniot karakter na dr`avata (Francija, na primer). Drugi dr`avi stravuvaat deka takvata definicija }e vodi kon budewe na regionalni aspiracii i nestabilnost. Vo sekoj slu~aj, iskustvoto poka`uva deka e te{ko da se dojde do definicija koja gi pokriva site kategorii na malcinstva. Duri i vo Deklaracijata za li~nosti koi pripa|aat na nacionalni, etni~ki, religiozni i lingvisti~ki malcinstva, donesena na 14 dekemvri 1992, ne se sodr`i definicija na konceptot na "malcinstvo". Samo Protokolot podgotven od Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo 1993 uspea da dojde do nekoja formulacija. Iako toj Protokol ne e usvoen od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa, se prepora~uva na dr`avite koi apliciraat za ~lenstvo da se dr`at do odredbite i preporakite od Protokolot. Vo nego poimot "nacionalno malcinstvo" se odnesuva na grupa lu|e vo dr`avata koi: - `iveat na teritorijata na taa dr`ava i se nejzini gra|ani / dr`avjani; - odr`uvaat dolgoro~no cvrsti i trajni vrski so taa dr`ava; - imaat posebni etni~ki, kulturni, religiozni ili lingvisti~ki karakteristiki; - se dovolno pretstaveni iako pomalubrojni od ostanatata populacija na taa dr`ava ili na region vo dr`avata; - se motivirani od gri`ata da go za~uvaat nivniot zaedni~ki identitet, vklu~uvaj}i ja nivnata kultura, nivnite tradicii, nivnata religija ili nivniot jazik. Vo otsustvo na precizna definicija na konceptot na "nacionalno malcinstvo", ostanuva rabota na dr`avite dali }e priznaat deka na nivnata teritorija `iveat nacionalni malcinstva i koi se tie, obezbeduvaj}i prava za niv. Od svoja strana poimot pripa|a na "nacionalno malcinstvo", sodr`i subjektiven stav na poedincite i ne smee da pretstavuva hendikep. Poimot "etni~ka zaednica" {to vleze vo upotreba, po Ohridskiot dogovor, se sovpa|a so karakteristikite na konceptot na "nacionalni malcinstva", vo me|unarodnite konvencii i poradi toa mo`eme da gi smetame za identi~ni poimi.

249

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Koga stanuva zbor za pra{aweto na pravata (individualni, a osobeno kolektivni) na malcinstvata, sakam da podvle~am deka ova pra{awe e mnogu tesno povrzano so pra{aweto za teritorijalniot integritet na edna dr`ava. Vladite na dr`avite obi~no se pla{at deka priznavaweto na pravata na nivnite malcinstva mo`e da go dovede vo pra{awe teritorijalniot integritet na dr`avata, kako {to be{e slu~ajot so nekoga{na Jugoslavija. Od druga strana, drugi primeri pak poka`uvaat deka koga dr`avata gi garantira pravata na malcinstvata na svojata teritorija, uspeva da sozdade poharmoni~ni me|uetni~ki odnosi i da go reducira rizikot od secesionisti~kite barawa. Zna~i, koga se procenuva dali pro{iruvaweto na li~nite i na kolektivnite prava na nacionalnite malcinstva so Ohridskiot dogovor }e ja smirat me|uetni~kata tenzija, }e ja vratat politikata vo instituciite na sistemot ili }e pottikne secesija i natamo{na fragmentacija, treba da se ima predvid politi~kiot kontekst. Vo me|unarodnata zaednica postoi konsenzus deka pravata na malcinstvata ne smeat da go doveduvaat vo pra{awe teritorijalniot integritet i edinstvoto na dr`avata. Me|unarodnite instrumenti za za{tita na malcinstvata vklu~uvaat specifi~ni klauzuli za da se spre~i ovoj efekt. So drugi zborovi, malcinstvata vo nivnite barawa za avtonomija ne mo`at da vklu~at barawa za samoopredeluvawe vo namera da se otcepat od dr`avata ili da gi dovedat vo pra{awe granicite na dr`avata vo koja `iveat. Vo razli~ni me|unarodni instrumenti, kako i vo nacionalnoto zakonodavstvo, se bara od malcinstvata dol`nost ili odgovornost da bidat lojalni kon nivnata dr`ava kade `iveat i ~ii gra|ani se. Na primer, Ramkovnata konvencija, Kopenhagenskata deklaracija i Deklaracijata na ON im zabranuvaat na malcinstvata secesija bez soglasnost na dr`avata na ~ija smetka treba da se realizira secesijata. Vo ovoj kontekst treba da se bide svesen za u{te edna nova situacija vo vrska so poimot suverenitet (na dr`avata). Klasi~nata definicija na suverenitetot kako neprikosnovena vlast na edna teritorija po pa|aweto na Berlinskiot yid do`ivuva revizija. Dr`avite ~lenki na Evropskata unija, po iskustvoto {to go do`iveaja so serijata brutalni etni~ki vojni na Balkanot i vo Isto~na Evropa, stanaa sosema svesni deka stabilnosta i razvojot na Unijata se povrzani so stabilnosta na potencijalnite ~lenki na Unijata od Jugoisto~na Evropa. Toa zna~i deka prioritet vo nadvore{nata i na bezbednosnata politika na Unijata se dava na za{titata na ~ovekovite prava, od edna strana, i stabilnosta na granicite, od druga. Intervenciite na NATO vo Kosovo i preventivnata akcija vo Makedonija uka`uvaat deka se zacvrstuva stavot na zapadniot svet deka suverenitetot na edna zemja ne podrazbira samo prava tuku i obvrski, koi dokolku ne se ispolnat, go poni{tuvaat samiot suverenitet. Tie obvrski se sostojat vo toa

250

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

deka niedna vlast ne smee da upotrebuva prekumerna sila, ubivaj}i sopstveno civilno naselenie i razoruvaj}i go negoviot imot. Vtora obvrska na vladite na dr`avite e da ne go poddr`uvaat terorizmot koj mo`e da nanese {teta na drugi dr`avi. Dokolku ovie obvrski ne se po~ituvaat, se smeta deka drugite dr`avi imaat pravo na preventivna akcija od za{titen karakter. Samiot Pakt za stabilnost, na primer, deklarira deka potpisnicite na dogovorot se obvrzuvaat da pomognat da se zasili stabilnosta na Evropa, cel koja e neophodna za me|unarodniot mir i bezbednost, taka {to }e se postigne progres vo sferata na ~ove~kite prava vklu~uvaj}i gi i pravata na malcinstvata. Se postavuva pra{awe, kako e vozmo`no politi~kite vodstva vo Makedonija ovie desetina godini da ne mo`at da go sogledaat nastapuvaweto na krizata i da dejstvuvaat vo soglasnost so politikata i pravoto na Evropskata unija? Dali nedostasuva{e znaewe i volja? Dali ima{e iskrenost vo izjavite deka Makedonija }e gi po~ituva vrednostite i politikata na Unijata ili se rabote{e isklu~ivo za agresija od Kosovo ili ne{to drugo? Verojatno dejtvuvaa site spomenati faktori i zatoa e za po~it sekoja inicijativa na nevladinite organizacii da otvorat rasprava na ovie temi za da se podigne nivoto na svest i informiranost. Moeto li~no iskustvo e deka koga postojat tolku golemi razliki me|u politi~kite protivnici, osobeno koga se raboti za bezbednosta, suverenitetot, ureduvaweto na dr`avata itn., re{enijata proizleguvaat od krizata, iako krizata re{ava nekoi problemi no istovremeno otvora drugi. Se razbira, tuka ne stanuva zbor za politi~ka kriza, tuku za mnogu pove}e. Nie bevme na rabot na gra|anska vojna. Na ovoj prostor, nacionalizmot pretstavuva seriozna zakana za stabilnosta ne samo na balkanskite dr`avi tuku i za edinstvoto na Evropa. Pravata i slobodite mnogu ~esto ne se pridru`eni so odgovornosta. Zo{to nacionalizmot e tolku opasen tuka? Postojat mnogu vredni teoriski i prakti~ni napori za da se razbere ovoj fenomen. Za mene mo`ebi edno od najdobrite objasnuvawa dade amerikanskiot diplomat i publicist X. Kenan vo predgovorot na Izve{tajot na Karnegi komisijata za Balkanskite vojni. Pravej}i razlika me|u nacionalizmot i takanare~niot maligen nacionalizam koj go preplavi Balkanot, toj veli: "narodite koi dobija tolku mnogu vo tolku kratko vreme, ne znaat kade da zaprat". Se misli na me|unarodnoto priznavawe na nezavisnosta na jugoslovenskite nacii po raspa|aweto na nekoga{na Jugoslavija. Na Balkanot e opasno da se bide nacionalist za{to site se nezadovolni od granicite, sekoja balkanska dr`ava ima malcinstvo podeleno so dr`avni granici, site imaat bolni istoriski spomeni i neras~isteni smetki. Bidej}i nekoi od balkanskite dr`avi vo ostvaruvawe na svoite nacionalni ideali se zaboravija i ne znaeja kade da zaprat nanesuvaj}i {teta, bea zapreni od sila pogolema od nivnata -

251

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

onaa na NATO i na me|unarodnata zaednica. Tuka sakam da podvle~am vo {to se sostoi slo`enosta na na{ata situacija, povikuvaj}i se na amerikanskiot filozof Majkl Volcer koj, pi{uvaj}i za dilemata na golemite sili dali da interveniraat vo tu|a gra|anska vojna, veli: "[to ako neprijatelstvoto, omrazata i predrasudite se dlaboko vkoreneti? [to ako dene{niot ugneten e utre{niot ugnetuva~? [to ako dene{nata `rtva e utre{en ubiec?" Ako za strancite e toa enigma, nie {to sme se rodile i odrasnale na ovoj del od Balkanot znaeme mnogu dobro deka e toa na{ata glavna bolka, {to dodava te`ina na celokupnata politi~ka situacija: primitivizmot i siroma{tijata vo nekoi regioni na Balkanot produciraat nasilstvoto koe go ima vo izobilie: doma, na ulica, vo politikata. @rtvi se prvenstveno poslabite: decata, `enite, malcinstvata. No {tom nekoj osvoi nekoe pravo ili sloboda, zaborava deka pravata i slobodite nosat so sebe i odgovornost. Vo toa nie site, bez ogled na etni~koto poteklo, sme mnogu sli~ni i }e treba golemi napori za da se izgradat demokratski institucii i pravna dr`ava koja }e mo`e da n za{titi. Toa e na{ata osnovna i zaedni~ka cel. Od krizata proizleze Ohridskiot dogovor ~ija primena ja garantira NATO I EU, {to e mnogu va`no za{to znaeme deka na Balkanot mnogu dogovori se potpi{ale ama nikoj ne gi po~ituval. Sega stranite vo konfliktot se prinudeni na toa, {to e dobro za mirot. Ramkovniot dogovor potpi{an vo Ohrid na 13 avgust 2001 god. sekako pretstavuva kompromis. Zna~i sekoj se otka`a od del od svoite barawa. Albancite, kako {to re~e Pitar Fejt, ~ovekot koj vo imeto na Alijansata pregovara{e so ONA, gi postignaa svoite celi: nametnaa ustavni promeni i go donesoa NATO vo Makedonija. Makedonskite nacionalisti so toa dobija `estok udar. Od druga strana, tie go priznaa teritorijalniot integritet, suverenitet i celovitost na Makedonija, ONA se obvrza dobrovolno da go predade oru`jeto i da se razoru`a. Makedonskata strana mora{e da se soglasi na bolni promeni koi mo`at da ja dezintegriraat Makedonija. Gra|anite ne bea podgotveni za ona {to na kraj }e se donese kako re{enie i `estoko reagiraa na Ramkovniot dogovor od Ohrid. Najva`nite promeni vo dogovorot se odnesuvaat na: pravoto na veto na Albancite vo parlamentot; decentralizacija na vlasta; upotreba na albanskiot jazik kako vtor slu`ben jazik vo dr`avata i pravedna zastapenost na etni~kite zaednici vo organite na vlasta i vo javnata administracija. Me|unarodnata zaednica poka`a deka mo`e odlu~no da intervenira pred da izbie gra|anska vojna, investiraj}i pari i diplomatija za da go obezbedi nedostatokot na bezbednost na Makedonija. Me|utoa, kako {to mnogu ubavo i so golemo razbirawe i so~uvstvo re~e posrednikot vo pregovorite Fransoa Leotar za

252

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

"Utrinski vesnik" (od 27 septemvri, 2001god.), "spogodbata na hartija ne e dovolna. Vistinsko zaemno priznavawe e neophodno za zaednicite da mo`at da `iveat zaedno, bez ogled na razlikite koi gi sprotivstavuvaat ili gi razdvojuvaat. Delata mora da sleduvaat po zborovite". Vo toa e te{kotijata. Vojnata ja prodlabo~i nedoverbata i netrpelivosta me|u Makedoncite i Albancite. Nedostasuva dobra volja. Konfliktot i `rtvite ja prodlabo~ija nedoverbata, netrpenieto, pa nekoga{ duri i omrazata me|u dvete najgolemi etni~ki zaednici vo Makedonija. Toa vo golema merka }e go ote`ne sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor. Vistinskiot strav i nedoverba {to ja ~uvstvuvaat gra|anite mo`e da se zloupotrebi vo politi~ki celi, kako izgovor za opstrukcija na dogovorenoto od strana na mnozinstvoto i za zloupotreba na pravoto na veto od strana na malcinstvoto. Treba da sme svesni deka od ovie pri~ini sli~ni dogovori vo nekoi drugi zemji propadnale i gra|anite odnovo se soo~ile so zakana od gra|anska vojna (na pr. Kipar). Dali toga{ ne e podobro vedna{ da se razgrani~ime, me pra{a ovie denovi eden novinar. Jas mu odgovoriv vaka (publikuvano vo "Forum"): - S dodeka postoi kakva bilo nade` deka mo`e da se izbegne masovno nasilstvo i da se odr`uva mir, nikoj ne treba da posakuva i da poddr`uva razdvojuvawe na razli~ni etni~ki zaednici, duri i ako imaat problemi, kako {to e toa kaj nas. Razmenata na teritorii i narod zvu~i higienski samo na hartija. Vo praksa toa e bolna i te{ka operacija, koja mo`e da predizvika nov bran na nasilstvo i gra|anska vojna i da ja destabilizira u{te pove}e dr`avata, za{to slabosta mo`e da gi navede drugite sosedni dr`avi da se javat kako kandidati, ne{to da razmenat ili da zemat. Razmenata na narodi i teritorii e opravdana samo koga ni{to drugo ne uspeva za da se spre~i visokiot stepen na nasilstvo i gubewe na ~ove~ki `ivoti. Fala mu na boga, mislam kaj nas s u{te ne e nadminat nekoj visok prag na nasilstvo, iako na sekoe nasilstvo apsolutno treba da mu se stavi kraj. Minavme niz golema kriza, koja ne se razvi vo seop{ta gra|anska vojna, blagodarenie sepak na razumot koj prevlada kaj site i blagodarenie na serioznoto anga`irawe na me|unarodnata zaednica. Od krizata proizleze re{enie - Ohridskiot dogovor, koe vo su{tina ja institucionalizira fragmentacijata na op{testvoto koja ve}e postoela. Me|utoa, fragmentacijata, vo politi~kata teorija, zaedno so nekoi drugi pristapi i politiki, ima nesomneni prednosti vo redukcija na interetni~kite konflikti, za {to kaj nas nema razbirawe. Fragmentacija zna~i delewe na mo}ta na isto nivo i na razli~ni nivoa, kako {to se regionite, op{tinite itn. Stanuva zbor za kulturna i teritorijalna avtonomija vo ramkite na edna dr`ava. Se

253

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

pretpostavuva deka podelbata na mo} }e ovozmo`i taa da ne bide koncentrirana vo racete na samo edna etni~ka grupa koja pretstavuva mnozinstvo vo dr`avata. Vtora pretpostavka e deka konfliktot vo eden region, op{to zemeno, e pomalku opasen otkolku konfliktot vo celata zemja. No, mislewata okolu toa dali federativnoto ureduvawe gi namaluva ili zgolemuva tendenciite za secesija se mnogu razli~ni i kontraverzni i zasega taa opcija treba da ja ostavime nastrana. Nie sme ~uden narod. Po edna kriza od koja sepak proizleze nekoe zaedni~ko re{enie, makar {to mnozina go smetaat za nametnato (Ohridskiot dogovor), koe s u{te ne za`ivealo, gubime trpenie i nervi i barame razgrani~uvawe, podelba, novi granici, razmena na teritorii itn. Jas bi rekla, dajte da mu dademe {ansa na ovoj dogovor. Vo politikata sekoe re{enie zatvora nekoi problemi, a otvora drugi. Ne mora odnapred da si ja barame beqata.

254

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

D-r Mirjana Maleska, Instituti pr hulumtime sociologjike dhe juridiko-politike- Shkup Univerziteti i Evrops Juglindore- Tetov
E drejta dhe prgjegjsia shkojn sbashku

Nocioni "t drejtat kolektive" bn pjes me siguri n mes sintagmave m t padshiruara tek ne vemas pas krizs t vitit 2001. Kur t prmenden "t drejtat kolektive" t pakicave, asocimi fillestar sht se bhet fjal pr sistemin q nuk ka demokraci, i cili nuk sht stabil dhe q nxit ndarje dhe sesecion t vendit. Frika se garantimi i "t drejtave kolektive" t pakicave mund t nxis krkesa sesesive, nuk sht specifik vetm n Maqedoni. Pr kte tregojn shembuj t shumt, vemas pas shprbrjes t federatave t dikurshme si ato t Bashkimit Sovjetik dhe Jugosllavis n fillim t viteve t 90-ta. N nivelin ndrkombtar, asnjher nuk sht arritur plqim rreth definicionit pr t "drejtat kolektive" dhe vemas rreth asaj se n t ciln mas ato duhen t jen t garantuara nga ana e shtetit ose nga organizatat e tjera ndrkombtare. Kshtu pr shembull, nuk mund t arrihet koncenzus n punn e OKB-s, dhe n dokumentet e OSBEs nga viti 1990, ose n takimin e ekspertve n Gjenev. Instrumentet t ndryshme ndrkombtare t cilt kan pr qllim t sigurojn pakicat gjithher i nnshtroheshin kompromiseve kur bhej fjal pr t "drejtat kolektive". Kshtu pr shembull, n Deklaratn e OKB-s qndron "personat t cilt i takojn pakicave mund ti shfrytzojn t drejtat e tyre individuale si dhe n bashkisn me antart t tjer me grupin e tyre". Gjithashtu, n lloj t kompromisit sht aprovuar me Dokumentin nga Kopenhaga me Konventn korniz t Kshillit t Europs ku thuhet: "personat t cilt i takoj pakicave kombtare mund ti shfrytzojn t drejtat dhe lirit t cilat burojn nga parimet t aprovuara me Konventn korniz t sotme n mnyr individuale si dhe me bashksi me t tjert (neni 3 paragrafi 2). Nga individi do t varet se ndonj t drejt do ta shfrytzoj si t drejt personale ose kolektive, n bashksi me t tjert. Kjo formul shpeshher sht e shfrytzuar edhe n "n ligjvnsit e vendit" t m shum vendeve, por edhe n ligjvnsit ton shtpiak. Pr shembull, do pjestar i pakics mund t shkollohet n gjuhn q e zgjedh pr shkollim, por pr kte sht e garantuar paralelisht edhe shkollimi n gjuhn e pakicave, nse don t shkolohet n gjuhn e tij amtare e tjera.

255

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Vet nocioni "pakic" haset me probleme t mdha legalistike. Prve n dokumentetat ndrkombtare t cilt ekzistojn ose jan n procedur t sjelljes s tyre, nuk pasqyrojn definicion t prgjithshm pr "pakicat", n lidhje me ka mundet n nocionet apstrake, t identifikohen ato grupe dhe pjestart e tyre t cilt jan barts t drejtave q burojn nga nocioni "pakic". Disa shtete t cilt bjn pjes n kt proces, nuk dojn t pajtohen me definicionin e prgjithshm, pasise frigohen se me kte do t fillohet me procesin e humbjes s karakterit unitarist t shtetit (Franca pr shembull). Shtetet e tjera frikohen se nj definicion i till do t nxis apo t zgjoj aspirate regjionale dhe jostabilitet. Por megjithate prvoja tregon se sht rnd t arrihet te definicioni i cili do ti mbuloj t gjitha kategorit e pakicave. Madje edhe n Deklaratn pr personat t cilt i takojn pakicave nacionale, etnike, religjioze dhe pakicave gjuhsore, e sjellur m 14 dhjetor t vitit 1992 nuk prmban konceptin e definicionit pr "pakicat". Vetm Protokoli i prgaditur nga Kuvendi parlamentar i Kshillit t Europs m 1993 kishte sukses t arrij gjer te nj formulim. Edhe pse ky Protokol nuk sht i aprovuar nga Komiteti i ministrave n Kshillin e Europs, rekomandohet q shtetet t cilt aplikojn pr antarsim q t i prmbahen prcaktimeve dhe rokomandimeve nga Protokoli. N te nocioni "pakica nacionale" ka t bj pr nj grup njerzish n shtetin t cilt: - jetojn n territorin e atij shteti dhe jan qytetar t tij / shtetas, - mbajn lidhje t gjata, t forta dhe t kamotshme me at shtet, - kan karakteristika t posame etnike, kulturore, fetare ose gjuhsore, - jan t prfaqsuar edhe pse me nj numr t vogl nga popullata tjert n at shtet ose n nj regjion t shtetit, - jan t motivuar nga brengosja q ta ruajn identitetin e tyre t prbashkt, n kulturn e tyre traditat e tyre, fen e tyre, ose n gjuhn e tyre. N munges t definicionit preciz t konceptit t "pakics nacionale" mbetet pun pr shtetet se a do ti pranojn ato n teritorin e tyre q jetojn si pakica nacionale dhe cilt jan ato t drejta t siguruara pr to. Nga kjo an nocioni "I takon pakics nacionale", prmban qndrim subjektiv t individve dhe nuk guxon t paraqes hendikep. Nocioni "pakica nacionale" q hyri n prdorim, pas Marrveshjes s Ohrid prputhet me karakteristikat e konceptit t "pakicave nacionale", n konventat ndrkombtare dhe pr kt arsye mund ti llogarisim edhe si nocione identike. Kur bhet fjal pr shjtjen e t drejtave (individuale dhe vemas kolektive) t pakicave, duhet t nnvizoj se kjo shtje sht shum ngusht e lidhur me shtjen e integritetit territorial t nj shteti, si ishte rasti me Jugosllavin e dikurshme. Nga ana tjetr, shembujt t tjer n t vrtet flasin se kur shteti i garanton t drejtat e pakicave n territorin e tij, arrin t krijoj mardhnie ndretnike m harmonike dhe e redukton rrezikun nga krkesat sesioniste. Do t thot kur vlersohet se zgjerimi i t drejtave individuale dhe kolektive t pakicave nacionale me Marrveshjen e Ohrit do t qetsojn tensionet ndretnike do ta

256

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

kthejn politikn n institucionet e sistemit, ose do t nxisin edhe frangmentizim t mtutjeshm, duhet ta ken n konsiderim kontekstin politik. N Bashksin ndrkombatre ekziston koncenzuz se t drejtat e pakicave nuk guxojn t sjellin t pikpyetje integritetin teritorial dhe unitetin e shtetit. Instrumentet ndrkombtare pr sigurin e pakicave kyin kllauzulla specifike q t pengohet ky efekt. Me fjal t tjera pakicat me krkesat e tyre pr autonomi nuk mund t kyen me krkesa pr vetvendosje me qllim t ndarjes nga shteti ose ti vjn n pikpyetje kufijt e shtetit me t cilin jetojn. N instrumentet e ndryshme ndrkombtare, si n ligjvnsit nacional, krkohet nga pakicat detyra dhe obligim t jen qytetar lojal t shtetit t tyre ku jetojn dhe qytetar t shtetit q jan. Pr shembull Konventa korniz, Deklerata e Kopenhags dhe Deklarata e OKB-s u ndalojn pakicave sesecion pa plqimin e shtetit n llogari t cilit duhet t realizohet ndarja. Ky kontekst duhet t jet i vetdijshm edhe pr nj situat t re n lidhje me nocionin e suveritetit (t shtetit). Difenicioni klasik i suvernitetit si pushtet i patjetrsueshm n nj territor, pas ramjes t murit t Berlinit prjeton revision. Shtetet antare t Unionit Evropian, pas prvojave q i prjetuan me nj seri brutale t luftrave etnike n Ballkan dhe n Europn Lindore u bn mse t vetdijshm se sa stabiliteti dhe zhvillimi i Unionit jan t ndrlidhura me stabilitetin e shteteve q jan antare potenciale pr antarsim n Union nga Evropa Lindore. Kjo do t thot se prioritet n politikn e jashtme dhe t siguris t Unionit, prioritet i jipet siguris t drejtave dhe lirive t njeriut, dhe nga nj an edhe stabilitetit dhe kufijve nga ana tjetr. Intervenimi i NATO-s n Kosov dhe aksioni preventiv n Maqedoni tregojn se prforcohet qndrimi i bots perendimore se suverniteti i nj shteti nnkupton t drejta por edhe obligime, t cilat nse nuk plotsohen, e shlyejn edhe vet suverenitetin. Kto obligime kan t bjn me ate se asnj pushtet nuk guxon t prdor forc tejmase, duke vrar popullatn e vet civile dhe shkatrrimin e pasuris s tyre. Obligimi i dyt i qeverive t shtetve sht q t mos prkrahin teorizmin i cili mund ti shkaktoj humbje shteteve t tjera. Nse kto obligime nuk rrespektohen, llogaritet se shtetet e tjera kan t drejt n aksione preventive nga karakteri sigurues. Vet Pakti pr stebalitet, pr shembull deklaron se nnshkruesit t marrveshjes obligohen t mendojn t prforcohet stabiliteti n Europ, qllim q sht i patjetrsueshm pr paqen ndrkombtare dhe sigurin, me ka do t arrihet progress n sfern e t drejtave t njeriut duke i kyur edhe t drejtat e pakicave. Parashtrohet pyetja si sht e mundshme q udhheqsit politike n Maqedoni q n kto dhjet vite t mos mund t parashikojn paraqitjen e krizs dhe t veprojn n harmoni me politikn dhe t drejtn e Unionit Europian? A mungonte dija dhe dshira? A ekzistonte sinqeritet n deklaratat se Maqedonia do ti rrespektojn vlerat dhe politikn e Unionit, apo bhej fjal pr agression nga Kosova ose dika tjetr? Ndoshta vepruan t gjith faktort e prmendur dhe sht pr respekt do iniciativ e organizatave joqeveritare t hapin debat pr kto tema, q t ngritet niveli i vetdijes dhe i informimit.

257

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prshtypje e imja personale sht se kur ekzistojn aq dallime t mdha nmes kundrshtarve politik, vemas kur punohet pr sigurin, suverenitetin, rregullimin e shtetit e tjera, zgjidhjet dalin nga kriza edhe pse kriza zgjedh disa probleme por n t njejtn koh hap edhe probleme t tjera. Kuptohet ktu nuk bhet fjal pr krizn politike por pr dika shum m tepr. Ne ishim para e lufts qytetare. N kt hapsir, nacionalizmi paraqet krcnim serioz pr stabilitetin jo vetm t shtetve Ballkanike por edhe pr unitetin n Europ. T drejtat dhe obligimet shum her nuk jan t prcjellura edhe me prgjegjsin. Pr arsye nacionalizmi ktu sht aq i rrezikshm? Ekzistojn shum orvatje praktike dhe t vlefshme teorike q t kuptohet ky fenomen. Pr mua ndoshta jan sqarimet m t mira q i dha publicisti dhe diplomati amerikan XH. Kenan n parthnien e Raportit t Karnegi komisionit pr luftrat Ballkanike. Duke br dallime nmes nacionalizmit dhe t ashtuquajturit t nacionalizmit malignen q e vrshoi Ballkanin, ai thot: "popujt q fituan aq shum pr nj koh aq t shkurt, nuk dijn ku t ndalen". Mendohet n pranimin ndrkombtar t pavarsis t kombve Jugosllave pas shprbrjes t jugosllavis s dikurshme. N Ballkan sht rrezik t jesh nacionalist pr arsye se t gjith jan t paknaqur me kufijt, do shtet Ballkanik ka pakic t ndar m kufij shtetror, t gjith kan kujtime t dhimbshme nga hsitoria dhe llogari t papastruara. Pasise disa nga shtetet Ballkanike n realizimin e idealeve t tyre u harruan dhe nuk dinin se ku t ndaloj duke sjellur humbje, u ndaluan nga forca ma e madhe se e tyre, nga NATO dhe bashksia ndrkombtare. Ktu dshiroj t nnvizoj me ate se me ka prbhej ndrlikueshmria e situats son, duke u thirur n filozofin amerikan, Majkell Vollcer.. Duke shkruar pr dilemat e forcave t mdha se a do t intervenojn n luftn e huaj qytetare ai thot: "ka nse armiqsia, urretja dhe paragjykimet jan thell t rrnjosura? ka nse i sotshmi sht i shtypur dhe nesr sht shtyps? ka nse viktima e sotme sht vrassi i nesrm? Nse kjo pr t huajt sht enigm, ne t cilt jemi prindr dhe jemi rritur n kt pjes t Ballkanit e dim shum mir se kjo sht dhimbje e jon kryesore, q jep pesh edhe situats s prgjithshme politike: primitivizmit dhe varfris n disa regjione t Ballkanit prodhojn dhunn t ciln e kan pr rreth: n shtpi, n rrug, n politik. Viktima jan veanarisht m t dobtit: fmijt, grat, pakicat. Por posa dikush t fitoj nj t drejt ose liri harron se t drejtat dhe lirit bartin me vete edhe prgjegjsin. N kto ne t gjith, pa prjashtim t prejardhjes etnike jemi shum t ngjajshm, do t duhej shum angazhime t ndrtohen institucionet demokratike dhe shteti demokratik i cili do t mund t na siguroj. Ky sht qllimi yn themelor dhe i prbashkt. Nga kriza doli Marrveshja e Ohrit, implementimin e s cils e garanton NATO dhe Bashksia Europiane, q sht shum me rndsi sepse dijm se n Ballkan shum marrveshje jan t nnshkruara por askush nuk i ka rrespektuar. Tani palt n konflikt jan t detiruar n kt, q sht edhe mir pr paqen. Marrveshja korniz e nnshkruar n Ohr me 13 gusht 2001 gjithsesi paraqet kompromis. Do t thot dokush u trhoq nga pjes e krkesave t tyre. Shqiptart, si tha Piter Fejt, njeriu q n emr t Aleancs veriatlantike

258

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

bisedonte me UK-n, i arriti qllimet e veta: imponoi ndryshimet kushtetuese dhe e solli NATO-n n Maqedoni. Nacionalistt maqedon me kte fituan rramje t fort. Nga ana tjetr kta e pranuan integritetin territorial, suverenitetin dhe trsin e Maqedonis, UK-ja u obligua q vullnetarisht ta dorzoj armatimin dhe t armatoset. Pala maqedonase duhej t pajtohej me ndryshime t dhimbshme t cilt mund ta dezintegrojn Maqedonin. Qytetart nuk ishin t prgaditur pr kte q n fund do t sillej me zgjidhje, dhe fort reaguan n Marrveshjen korniz t Ohrit. Ndryshimet m t rndsishme n marrveshjen kan t bjn me: Me t drejtn e Vetos t shqiptarve n Parlament; decentralizimi i pushtetit, prdorimi i gjuhs shqipe si gjuh e dyt zyrtare n shtet dhe prfaqsimi i drejt i Bashksive etnike n organet e pushtetit dhe administratn publike. Bashksia ndrkombtare tregoi se mundet e vendosur t intervenojn para se t ngjaj luftat qytetare. Duke investuar t holla q t siguroj mungesn e siguris n Maqedoni. Megjithat, sikur shum m mir dhe me shum mirkuptim me ndjenja tha, ndrmjetsuesi n bisedimet Fransua Leotar, pr gazetn "Utrinski vesnik" (27 shtator viti 2001), "liria n letr nuk sht e mjaftueshme. Pranimi i vrtet reciprok sht i patjetrsueshm pr bashksit q t mund t jetojn s bashku, pa dallim n dallimet t cilat i ndajn dhe i kundrshtojn. Veprat patjetr duhet t vijojn sipas fjalve". N kte sht edhe ajo m e rnda. Lufta e thelloi mosbesimin dhe mosdurimin n mes maqedonve dhe shqiptarve. Mungon vullneti i mir. Konflikti dhe viktimat e thelluan mosbesimin, mosdurimin dhe ndonjher edhe urretjen nmes dy bashksive etnike m t mdha n Maqedoni. Kjo, n mas m t madhe do t zvarris sndrtimin e Marrveshjes s Ohrit. Frika e vrtet dhe mosbesimi q e ndjenj qytetart mund t keqprdoret pr qllime politike si shkas pr opstrukcione t kontraktuara nga ana e shumics dhe pr keqprdorimin e t drejts s vetos nga pakica. Duhet t jemi t vetdishm se n kto shkaqe marrveshje t ngjajshme si kjo n disa vende t tjera dshtuan dhe qytetart srisht u prballuan nga krcnimet e lufts qytetare(p.sh. n shtetin e Qipros). A thua ather a sht m mir menjher t prkufizohemi, m pyeti kto dit nj gazetar. Un ju prgjegja kshtu (e botuar n "Forum"). Derisa egziston fardo shprese se mundet t ket shmangje nga dhuna dhe t mbahet paqja, askush nuk duhet t dshiroj dhe t prkrah ndarjen t bashksive etnike t ndryshme, madje nse ka edhe probleme, kshtu si jan tek ne. Ndrrimi i territorve dhe popullit tingllon higjenik vetm n letr. N praktik ky sht operacion i dhimbshm dhe i rnd, q mund t sjell val t reja t dhuns dhe luft qytetare dhe t destabilizojn edhe m shum shtetin, sepse dobsia mund ti sjell shtetet e tjera fqinj t lajmrohen si kandidat, dika t ndrrojn ose t marrin. Ndrrimi i popujve dhe i territoreve sht i arsyeshm vetm ather kur gjithka tjetr nuk ka sukses pr t penguar shkalln e lart t dhuns dhe humbjen e jets t njerzve. I faliminderohemi Zotit, mendoj tek ne edhe m tej nuk sht e tejkaluar ndonj shkall e lart e dhuns, edhe pse pr do dhun apsulotisht duhet ti jipet fund. Kaluam prmes krizs s madhe, e cila nuk u zhvillua n luft t

259

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

prgjithshme qytetare, megjithate du ke i faliminderuar vetdijs q dominoi te t gjith dhe duke i faliminderuar angazhimit serios t Bashksis ndrkombtare. Nga kriza doli zgjidhje Marrveshja e Ohrid, e cila n esenc e institucianilizoi fragmentizmin e shoqris e cila edhe egzistonte m par. Megjithat, fragmentizimi, n teorin politike s bashku me disa politika tjera, ka prparsi t padiskutueshme n reduktimin e konflikteve interetnike, pr t cilt tek ne nuk ka mirkuptim. Frangmentizim don t thot ndarje e fuqis, n nivele t njjta dhe n nivele t ndryshme si jan regionale, komunat etj. Bhet fjal pr autonomi kulturore dhe territoriale n kuadr t nj shteti. Parashikohet se ndarja e fuqis do t mundsoj q kjo, mos t jet e koncentruar vetm n duart e nj grupi etnik q paraqet shumic n shtet. Parashikimi tjetr sht se konflikti n nj regjion, marr n prgjithsi sht m pak i rrzikshm se konflikti n tr vendin. Por mendimet rreth asaj se rregullimi federativ a e zvoglon ose a i zmadhon tendencat pr ndarje jan shum t ndryshme dhe kontraverze, dhe pr momentin kt opcion duhet ta ljm anash. Ne jemi popull i uditshm. Pas nj krize, nga e cila megjithat doli nj zgjedhje e prbashkt, megjithse shumica e llogarisin si t impunar (Marrveshja e Ohrid), e cila akoma nuk sht jetsuar, e humbim durimin dhe nervart dhe krkojm prkufizime, ndarje, kufi t ri, ndrrime trritoresh e kshtu me rradh. Un do t thosha lejoni q ti japim rast ksaj marrveshje. N politik do zgjodhje mbydh disa probleme dhe hap probleme t tjera... Nuk sht patjetr q prej m par t krkojm t bardhn...

260

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4.3.

M-r Petar Atanasov Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa - Skopje

Multikulturalizmot i ~ovekovite prava


Paradoksot vo stavovite na teoreti~arite od 19 vek se sostoi vo nivnata pogre{na procena deka etni~kite i kulturnite razliki se anahronizmi, deka etni~kite grupi ja izgubija svojata va`nost vo `ivotot na poedincite i deka etni~nosta }e bide zameneta so klasata kako dvi`e~ka sila vo socijalnata organizacija. Posledica na vakvite teorii bea homogenizira~kite kulturni politiki na naciite-dr`avi, kako preku asimilacionizmot taka i preku strategiite na dr`avite za politi~ka i kulturna monolitnost. Povtornoto otkrivawe na etni~nosta vo poslednite 30 godini rezultira so promena na svesta za potrebata od kreirawe politiki {to }e pridonesat za razvoj na harmoni~ni odnosi me|u razli~nite etni~ki grupi. Poradi procesot na etnizacija, kako svetski proces, eden od najserioznite predizvici na sekoe multietni~ko op{testvo e vklu~uvaweto na razli~nite etni~ki grupi vo glavnite tekovi na politi~kiot, na ekonomskiot i na kulturniot `ivot. Nitu edno op{testvoto ne mo`e dolgo da trae bez odreden stepen na socijalna kohezija i ~uvstvo za zaedni~ko pripa|awe. Ova go pokrenuva pra{aweto za toa na koj na~in op{testvoto }e gi integrira svoite razli~ni etni~ki komponenti i }e go organizira kolektivniot `ivot za da gi zadovoli nivnite legitimni aspiracii, bez da go zagubi svoeto edinstvo i kontinuitet. Iako teoretskite elaboracii za etni~kata i kulturnata razli~nost se ~esto mnogu razli~ni, nivnata generalna eksplikacija glavno se fokusira na povrzanosta na me|uetni~kite odnosi so zna~ajnite razliki vo pristapot do mo}ta i materijalnite resursi me|u dominantnata i malcinskite etni~ki grupi. Multikulturalizam Poimot multikulturalizam, kako nov proces, e naso~en kon pozitivnata evaluacija na kulturnite tradicii i osobeno na etni~kite identiteti na malcinstvata. Vo poslednite 2-3 decenii se sozdadoa

261

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ideologii i teorii {to se odnesuvaat na multikulturnoto op{testvo i na na~inite na spravuvawe so kulturnite potrebi na razli~nite malcinski grupi i na nivnite barawa za pogolemo u~estvo vo op{testvoto i za nadminuvawe na socijalnata neednakvost i popravedna podelba na resursite vo dr`avata. Vo ovie teorii kulturnite razliki ne se gledaat samo kako politi~ki legitimni, tuku ~esto se i opravduvawe za specifi~ni politi~ki prava. No, vo isto vreme, multikulturalizmot mo`e lesno da dojde vo konflikt so vrednostite usvoeni kako univerzalni vo modernite liberalni dr`avi, osobeno so onie povrzani so ~ovekovite prava i pravata i dol`nostite vo vrska so ednakvoto u~estvo vo instituciite na dr`avata. Glavniot predizvik se sostoi vo ovozmo`uvaweto na kulturnite razliki bez naru{uvawe na zaedni~kite i societalnite definirani prava. So drugi zborovi, predizvikot se sodr`i vo iznao|aweto na odr`liv kompromis kako za dr`avata taka i za gra|anite, vo balansiraweto me|u ednakvite prava i pravoto da se bide razli~en. Multikulturnite politiki mora da se univerzalni vo nivnata priroda. Spored nekoi teoreti~ari, kulturata ne e legitimna osnova za politi~ki barawa, a kulturnite posebnosti me|u mnozinstvata i malcinstvata vo modernite op{testva mo`at da se branat samo do stepen {to ne e vo sprotivnost so individualnite ~ovekovi prava. Site op{testva se multikulturni, no pokraj etni~kata posebnost, vo op{testvata postojat i mnogu drugi podelbi i posebnosti kako {to se podelbata na bogati i na siroma{ni, ma`i i `eni, visokoobrazovani i nepismeni, ruralno i urbano naselenie, stari i mladi itn. Razli~nite grupi, kako {to se grupite opi{ani pogore, imaat razli~ni vrednosti i razli~ni pogledi na svet. Multikulturnata politika mo`e do odreden stepen da ja prifati `elbata za kulturna posebnost, za poseben identitet (iako kaj mladite denes se po~esti zaedni~kite otkolku posebnite vrednosti), no ovaa politika ne mo`e da gi ograni~i univerzalnite prava na site drugi socijalni grupi i poedinci. Liberalnata dr`ava (toa e ona {to politi~arite go mislat koga zboruvaat za gra|ansko op{testvo) pretpostavuva individualizam, pravo na sopstven izbor, izbor na sopstven pogled na svet, izbor na mo`nosti koi mu se dostapni na sekoj poedinec, a duri potoa istra`uvawe na sopstvenite kulturni posebnosti i etni~ka promocija. I pokraj s, kulturata i etni~kiot identitet stanaa va`ni sredstva za postignuvawe na politi~ka legitimacija i vlijanie vo mnogu razli~ni op{testva. Tie se upotrebuvani, ili zloupotrebuvani, kako od liderite na mnozinstvata taka i od portparolite na malcinstvata. Kulturnata borba e stavena vo mnogu razli~na politi~ka upotreba. No zo{to borbata za kulturni prava proizveduva etni~ki konflikti? Zatoa {to lu|eto se vo poblizok kontakt od koga i da e

262

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

porano, tie se natprevaruvaat za istite skromni resursi, potoa poradi ~uvstvoto deka nivnite kulturni granici se zagrozeni, poradi potrebata da gi istaknuvaat svoite kulturni razliki so {to kulturnata borba stanuva politi~ka arena ispolneta so mnogu emocii i tenzii. Makedonskoto op{testvo Bi bilo interesno soodnosot me|u multikulturalizmot i ~ovekovite prava vo makedonskoto op{testvo da gi sogledame vo svetlo na dogovorot od Ohrid {to treba da pretstavuva glavna nasoka za politi~ka i za socijalna integracija na Republika Makedonija. [to vsu{nost ponudi ili donese Ohridskiot dogovor. Ohridskiot dogovor ponudi mo`nosti za decentralizacija na vlasta, politi~ko rebalansirawe na odredeni mehanizmi i ostvaruvawe na nekoi kulturni pra{awa. Dogovorot gi detalizira reformite za decentralizacija na vlasta {to se neophodni za celoto op{testvo. Dr`avata ni be{e premnogu centralizirana, so golemi mo`nosti za korupcija i za diskriminacija. Seto ova treba da se izbalansira preku politi~ki pregovori i zakonski re{enija. Delovite za ednakva zastapenost kako i za parlamentarnite proceduri se golemi novini, iako ova se samo idei, a ne precizni i kone~ni re{enija. Se voveduva povisok parlamentaren instrument za ustavnite amandmani {to gi dopiraat glavnite oblasti vo dogovorot vo korist na mnozinstvoto na pratenici {to ne pripa|aat na mnozinskata populacija vo Makedonija. Delovite za upotrebata na jazikot kako i za izrazuvaweto na identitetot korespondiraat so evropskite konvencii od soodvetnite oblasti. Mora da se iskoristat {ansite {to gi dava ovoj dogovor so {to }e se pridonese za pogolema integriranost na site vo op{testvoto, kako {to veli ~lenot devet od na{iot Ustav, bez razlika na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Spored istiot ~len, gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi. Zatoa idnite debati i razgovori na ovaa tema treba da traat kontinuirano, no so pogolemo u~estvo na civilnoto op{testvo i vo ramkite na instituciite na sistemot. Pritoa, multikulturnite aspekti ne op{testvoto ne treba da gi naru{uvaat osnovnite ~ovekovi prava {to se fundament na gra|anskoto op{testvo. Samo taka }e dojdeme do zdravi re{enija i }e bideme eden ~ekor poblisku do evropskata integracija.

263

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Dva mo`ni pravca na razvoj se nao|aat pred makedonskoto op{testvo. Prviot e sekako multikulturalizmot, vo negovata socio-kulturna varijanta, ili ne{to pro{iren (kako {to poso~uva dogovorot od Ohrid), a vtoriot e postetni~nosta, kako moderen i formalen model na politi~ka nacija. Vo prviot slu~aj }e raste zna~eweto na etno-kulturnite belezi preku artikulacija na kategoriite kako {to se jazikot, religijata i kulturnoto nasledstvo, negova promocija vo javnata sfera preku politikata, obrazovanieto, mediumite i voop{to civilnoto op{testvo i zadr`uvawe na golemata etni~ka distanca, pred s me|u Makedoncite i Albancite. Vo vtoriot slu~aj, vo primerot na postetni~ko op{testvo, }e raste zna~eweto na individualizmot i li~niot izbor na poedincite, }e se sozdavaat pogolemi mo`nosti za pogolem broj na poedinci i nivno ramnopravno vklu~uvawe vo site tekovi na op{testveniot `ivot. Vo ovoj slu~aj }e mora da se po~ituvaat principite na meritokratijata. Ova }e podrazbira natprevar, kompeticija na site nivoa vo op{testvoto, no natprevar osloboden od etnizicijata i od etni~kata partizacija na op{testvoto. Mostot me|u ovie dva modela mo`e da se trasira preku inicirawe na procesi {to }e ja eliminiraat socijalnata neednakvost, {to }e ovozmo`at decentralizacija na vlasta i }e ovozmo`at pobezbolna vertikalna mobilnost i socijalna integracija, no i preku namaluvawe na nevrabotenosta, jaknewe na civilnoto op{testvo i stabilizirawe na bezbednosnata sostojba na regionalno nivo. Mojot izbor e vtoriot model - modelot za postetni~ka Makedonija. Postetni~ka Makedonija ]e se obidam da elaboriram nekolku elementi za mo`nata postetni~ka strategija vo Republika Makedonija, {to bi mo`ele da pridonesat ne samo za politi~ka tuku i za popravedna socijalna integracija. Potrebno e otvoreno da se insistira na po~ituvaweto na univerzalnite ~ovekovi prava, kako primarni prava, duri potoa ume{no da se po~ituvaat i sekundarnite prava, poto~no ka`ano kulturnite prava na gra|anite. Toa e vo soglasnost so vrednostite na pove}eto zapadni op{testva i so multikulturniot karakter na makedonskoto op{testvo. Treba najprioritetno da jakne ekonomskata sostojba vo dr`avata so otvorawe novi rabotni mesta i so podignuvawe na `ivotniot standard na gra|anite. Dokolku, vo ovaa nasoka, se uspee da se etabliraat zaedni~kite vrednosti za dobriot `ivot, toga{ integracijata }e se nametnuva sama po sebe. Taka, so tekot na vremeto te{ko }e se vladee

264

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

so nacionalni i so nacionalisti~ki paroli i }e opa|a popularnosta na etni~kite partii. Neophodno e da se intenziviraat procesite na vertikalna (strukturna) i na horizontalna (individualna) integracija preku zgolemuvawe na u~estvoto na gra|anite vo procesite na donesuvawe na odlukite i preku jaknewe na civilnoto op{testvo. So toa }e se namaluvaat etni~kite tenzii. Istovremeno e neophodno lojalnosta kon dr`avata, kako osobena vrednost, da se podigne do nivo na elementarno po~ituvawe na instituciite na sistemot i strogo primenuvawe na zakonite na dr`avata. Pokraj ova, treba da se insistira na pridonesot kon dr`avata kako posebna vrednost, a ne samo na barawata za povtorna i povtorna redistribucija na materijalnite resursi vo op{testvoto. Treba da se ovozmo`at dobri materijalni uslovi za mirna kulturna kohabitacija me|u etni~kite grupi ili, {to e u{te pozna~ajno, pogolemo zaedni~ko proizvodstvo na kulturni pridobivki, so toa {to finansiraweto od strana na dr`avata da bide dominantno za masovnata i za popularnata kultura. Za ona {to spojuva, a ne za ona {to razedinuva. Makedonskiot jazik da se prifati kako lingva franka, kako sredstvo za komunikacija vo op{testvoto. Ova e nephoden preduslov za socijalna integracija, no i sredstvo za eliminirawe na neednakvosta vo pristapot do resursite i za olesnuvawe na vertikalnata mobilizacija. Edinstveniot jazik e i olesnitelen preduslov za efikasna pazarna ekonomija. Ova ne zna~i eliminirawe na upotrebata na drugite jazici kako vo privatnata taka i vo javnata sfera. Kako krajna vrednost, treba da jakne dr`avniot identitet na Republika Makedonija {to }e proizvede ~uvstvo na privle~nost kon nacijata, preku socijalizacijata na mladite vo toj duh i preku multikulturnoto obrazovanie. Se razbira, dokolku idealot e edinstveno op{testvo, a ne negovata dezintegracija. So ova, diskursot za multikulturalizmot i vo makedonskoto op{testvo }e bide naso~en kon iznao|awe ramnote`a vo sudirot me|u kontradikciite na poimot za kulturata na romantizmot i poimot za individualnite prava na prosvetitelstvoto.

265

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

M-r Petar Atanasov

Instituti pr hulumtime sociologjike dhe politiko-juridike - Shkup Multikulturalizmi dhe t drejtat e njeriut Paradokset n qndrimet e teorikve t shekullit XIX kan t bjn me vlersimin e tyre t gabueshm, se dallimet etnike dhe kulturore jan anahronizma, se grupet etnike e kan humbur rndsin e tyre n jetn e individve dhe se prkatsia etnike do t shendrrohet me klas si forc lvizse n organizata sociale. Pasojat nga teorit e tilla ishin homogjenizimi kukturor politik i kombeve shteteve, si prmes asimilimit si dhe prmes strategjive t shteteve pr monolitizm politik dhe kulturor. Zbulimi i srishm i prkatsis etnike n 30 vitet e fundit, rezulton me ndryshimin e vetdijes pr arsyen pr krejimin politik q do t sjell nj zhvillim t raporteve harmonike n mes grupeve t ndryshme etnike. Pr shkak t procesit t etnizimit, si proces botror, nj nga sfidat m serioze t do shoqrie multietnike sht kyja e grupeve t ndryshme etnike n rrjedhjet kryesore t jets politike, ekonomike dhe kulturore. Asnj shoqri nuk mund gjat t qndroj pa nj shkall t caktuar t kohezionit social dhe ndjenjs t prkatsis s prbashkt. Kjo e nxit edhe pyetjen pr ate n t ciln mnyr shoqria do t`i integroj bashksit e veta t ndryshme etnike dhe do t organizoj jetn kolektive pr t`i knaqur aspiratat e tyre legjitime, pa e humbur unitetin e saj dhe kontinuitetin. Edhe pse elaborimet teorike pr dallimet etnike kulturore jan n t shumtn e rasteve t ndryshme, piksynimi i tyre gjeneral n trsi fokusohet pr lidhshmrin e raporteve ndretnike me dallimet e ndjeshme n qasjen te dominimi dhe resurset materiale n mes asaj dominante dhe grupeve t pakicave etnike. Multikulturalizmi Nocioni pr multikulturalizmin, si proces i ri sht i orientuar drejt evolimit pozitiv t traditave kulturore dhe vemas t identiteteve etnike t pakicave. N 2-3 dekadat e fundit krijohen ideologji dhe teori t cilt kan t bjn me shoqrit t multikulturalizmit dhe mnyrt pr qasjen pr nevojat kulturore t grupeve t ndryshme etnike dhe t krkesave t tyre pr participim m t madh n shoqri dhe pr tejkalimin e pabarazis sociale dhe ndarja m e drejt e resurseve t shtetit. N kto teori dallimet kulturore nuk shikohen si legjitime politike, por shpesh jan edhe arsyetim pr t drejtat politike specifike. Por n t njejtn koh,

266

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

multikulturalizmi mund shum leht t vij n konflikt me vlerat t pranuara si univerzale n shtetet moderne liberale, vemas me ato t cilt jan t lidhura me t drejtat e njeriut dhe me t drejtat dhe obligimet n lidhje me pjesmarje t barabart n institucionet e shtetit. Sfida kryesore ka t bj n ofrimin e dallimeve kulturore pa i shkelur t drejtat e definuara si t prbashkta. Me fjal t tjera kjo qasje ka t bj n hulumtimin e kompromisit t pranueshm si pr shtetin ashtu edhe pr qytetart, n ballansimin n mes t drejtave t barabarta dhe t drejts t jesh me dallime. Politika multikulturore patjetr duhet t jet univerzale sipas natyrs s saj. Sipas disa teorikve kultura nuk sht baz legjitime pr te drejtat politike dhe veorit kulturore n mes shumics dhe pakics, n shoqrit moderne mund t emrohen gjer n nj shkall t caktuar q nuk do t jet n kundrshtim me t drejtat individuale t njeriut. T gjitha shoqrit jan multikulturore, por prskaj veorive etnike, n shoqri ekzistojn edhe shum ndarje t tjera dhe veori si jan ndarja n t pasurit dhe t varfrit, meshkuj dhe femra, me shkollim t lart dhe analfabet, popullate plurale dhe urbane, n pleq dhe t rinj e tjera. Grupet e ndryshme, t cilt jan t prshkruar m lart, kan vlera t ndryshme dhe qasje t ndryshme t botkuptimeve. Politika multikulturore mundet gjer n shkall t caktuar t`a pranoj dshirn e veorive kulturore, pr identitet t veant (edhe pse te t rinjt, sot shum m t shpeshta jan vlerat e prbashkta se sa ato individuale), por kjo politik nuk mund ti kufizoj t drejtat univerzale t t gjitha grupeve t tjera sociale dhe t individve. Shteti liberal (sht ajo q politikant e mendojn ather kur flasin pr shoqrin civile) parasheh individualizm, t drejtn pr zgjedhje vetanake, zgjedhje e qndrimit individual t botkuptimit, zgjedhje e mundsive t cilat jan t kapshme pr qdo individ, madje m pas hulumtimet pr promovimin vetanak kulturor dhe t veorive etnike. Prskaj ktyre, kultura dhe indentiteti etnik u bn mjete t rndsishme pr arritjen e legjitimitetit politik dhe ndikimit n shum shoqri t ndryshme. Kto jan t prdorura, ose t keqprdorura, si nga lidert t shumics dhe nga zdhnsit e pakicave. Lufta kulturore i sht ln n prdorim t ndryshm dallimeve t mdha. Por, prse lufta pr t drejta kulturore prodhon konflikte etnike? Pr arsye se njerzit jan n kontakt m t prafrt m shum se m par, ata garojn n resurset modeste t njejta, pr arsye t ndjenjs se kufijt e tyre kulturor jan t rrezikuar pr shkak t nevojs q t`i potencojn dallimet e veta kulturore. Me kte lufta kulturore behet aren politike e mbushur me shum emocione dhe tensione. Shoqria maqedonase Do t ishte interesant prputhshmria n mes multikulturalizmit dhe t drejtat e njeriut n shoqrin maqedonase dhe t analizohen sipas Marrveshjes s Ohrit, q duhet t paraqes orientim kryesor pr integrim politik dhe integrim social n Republikn e Maqedonis.

267

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ka n t vrtet ofron ose ka sjell Marrveshja e Ohrit. Marrveshja e Ohrit ofron mundsin pr decentralizimin e pushtetit, rebalansim politik t mekanizmave t caktuar dhe sndrtimin e disa kushteve kulturore. Marrveshja i detajizon reformat pr decentralizimin e pushtetit t cilt jan mse t nevojshme pr tr shoqrin. Shteti na ishte tepr i centralizuar, me mundsin m t mdha pr koruptim dhe pr diskriminim. E gjith kjo duht t balansohet prmes bisedimeve politike dhe zgjidhjeve ligjore. Pjest pr prfaqsim t barabart si dhe pr procedurat parlamentare jan risi t mdha, edhe pse kjo sht vetm ide dhe jo zgjidhje precize dhe prfundimtare. Sillet instrumenti m i lart parlamentar pr Amandamentet kushtetuese t cilt kan t bjn me segmentet kryesore n marrveshje n dobi t shumics t deputetve t cilt nuk i takojn popullats shumice n Maqedoni. Pjest pr prdorimin e gjuhve si dhe pr shprehjen e identitetit q korespondojn me Konventat evropiane nga lmit prkatse. Duhet patjetr t shfrytzohen mundsit q i ofron kjo marrveshje, ku do t kontribohet me integrim m t madh t t gjithve n shoqri, ashtu si sht precizuar n nenin 9 t Kushtetuts son, pa dallim t gjinis, racs, ngjyrs s lkurs, prejadhja nacionale dhe sociale, bindjes politike dhe fetare, gjendjes shoqrore dhe pasuris. Sipas nenit t njejt qytetart para Kushtetuts dhe ligjeve jan t barabart. Pr kt arsye debatet e ardhshme dhe bisedimet duhet t zgjasin n kontinuitet, por me pjesmarrje m t madhe edhe t sektorit civil n kuadr t institucioneve t sistemit. M pastaj, aspektet multikulturore t shoqris nuk duhet ti rregullojn t drejtat themelore t njeriut t cilt jan edhe fundament t shoqris civile. Vetm kshtu do t arrijm gjer te zgjidhjet e shndosha dhe do t jemi nj hap m afr drejt integrimit evropian. Dy orientime t mundshme zhvillimore gjinden para shoqris maqedonase. I pari gjithsesi sht multikulturalizmi, n variantin e tij sociokulturor, ose dika m i zgjruar (si parasheh Marrveshja e Ohrit), dhe i dyti sht ai postetnik si model formal bashkohor i kombit politik. N rastin e par do t ngritet rndsia pr shenjimet etnokulturore prmes artikulimit t kategorive si sht gjuha, religjioni dhe trashigimria kulturore, promovimi i saj me sfera publike prmes politiks, arsimit, mediumeve dhe n trsi n shoqrit civile dhe mbatjes s distancs m t madhe etnike, parasegjithash nmes maqedonve dhe shqiptarve. N rastin e dyt, n shembullin e shoqris postetnike, do t ngritet rndsia e individualitetit dhe zgjidhjes vetanake personale, do t krijohen mundsi m t mdha pr nj numr m t madh t individve dhe n mnyr t njejt do t kyen n t gjitha rrjedhat e jets shoqrore. N kt rast patjetr duhen t respektohen parimet e meritokratis. Kjo nnkupton gara, me kompetencat e t gjitha niveleve n shoqri, por edhe gara t liruara nga etnicizmi dhe nga partizimi etnik n shoqri. Ura midis ktyre dy modeleve patjetr duhet t shtrohet prmes inicimit t proceseve t cilt e eliminojn pabarabarsin sociale, q do t mundsojn decentralizmin e pushtetit dhe do t mundsojn mobilizimin vertikal m t pranueshm dhe integrimin social, por edhe prmes zvoglimit t papunsis,

268

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

forcimit t shoqris civile dhe stabilizimit t gjendjes t siguris edhe n nivel regjional. Zgjidhja ime sht modeli i dyt - modeli pr Maqedonin postetnike. Maqedonia postetnike Do t bj orrvatje t`i elaboroj disa elemente pr strategjin e mundshme postetnike n Republikn e Maqedonis, t cilt do t mund t kontribuojn m t drejt jo vetm n at politike por edhe pr integrim social. sht e nevojshme haptas t insistohet n respektimin e t drejtave univerzale t njeriut, si t drejta primare, m pas me menuri t respektohen edhe t drejtat sekundare, m sakt thn t drejtat kulturore t qytetarve. Kjo sht n prputhmri me vlerat e m shum shoqrive perendimore dhe me karakterin e multikulturalizmit t shoqris n Maqedoni. Duhet m me prioritet t forcohet gjendja ekonomike n shtet me hapjen e vendeve t reja t puns dhe me ngritjen e standardit jetsor t qyetarve. Nse, me kt orientim, arrihet t etablohen vlerat e prbashkta pr jet t mir, ather integrimi do t imponohet vetvetiu. Ashtu, pas nj kohe, nuk do t qeveriset me parolla nacionale dhe nacionaliste dhe do t bjer popullariteti i partive n baza etnike. sht i patjetrsueshm q t intesifikohen proceset e (strukturs) vertikale dhe t integrimit horizontal (individuale) prmes zmadhimit t pjesmarrjes t qytetarve n proeset e sjelljes t vendimeve dhe prforcimi i shoqris civile. Me kte do t zvoglohen tensionet etnike. Njkohsisht sht i arsyeshm lojaliteti ndaj shtetit si vler e posame, t ngritet n nivel pr respektimin elementar t institucioneve t sistemit dhe n prpikshmri t aplikohen ligjet n shtet. Prvec ksaj, duhet t insistohet n kontributet ndaj shtetit si vler e posame dhe jo vetm n krkesat e srishme dhe pr redistribuim t srishm t resurseve materiale n shoqri. Duhet t mundsohen kushtet e mira materiale pr kohabitim kulturor midis grupeve etnike ose, q sht edhe m e rndsishme, prodhim m t madh i t mirave t prbashkta kulturore me ka do t financoheshin nga ana e shtetit dhe t jet dominante pr masovizimin dhe pr popullaritet kulturor. Me at q bashkon dhe jo me at q ndan. Gjuha maqedonase t pranohet si "ligva-franka", si mjet pr komunikim n shoqri. Ky sht parakusht i nevojshm pr integrim social por edhe si mjet pr eliminimin e qasjes jo t barabart gjer te resurset dhe pr lehtsimin e mobilizimit vertikal. Nj gjuh sht parakusht lehtsues pr ekonomin e tregut t efikasshm. Kjo nuk do t thot elominimin e prdorimit t gjuhve t tjera si n sfern private dhe n at publike. Si vler kryesore duhet t prforcohet identiteti shtetror i Republiks s Maqedonis q do t nxis ndjenja pr afrim drejt kombit, prmes socializimit t t rinjve n kt drejtim dhe prmes arsimimit multikulturor. Kuptohet nse ideali sht shoqria unike dhe jo decentralizimi i saj.

269

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Me kte, diskursi pr multikulturalizmin n shoqrin maqedonase do t jet n gjetjen e barazpeshs n kundrthniet midis kontradiktave dhe kuptimit pr kulturn e romantizmit dhe kuptimin e te drejtave individuale.

270

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4.4

Prof. d-r Xeladin Murati Pedago{ki fakultet - Skopje

UNIVERZALNITE ^OVEKOVI PRAVA - SOSTAVEN DEL NA HUMANISTI^KIOT SISTEM NA VREDNOSTI I NA OBRAZOVANIETO

Rezime Poa|aj}i od va`nosta na ~ovekovite prava vo demokratskoto op{testvo i ulogata na obrazovanieto vo nivnoto steknuvawe i unapreduvawe na trudot, se pravi obid da se prika`at osnovnite problemi na obrazovanieto na ~ovekovite prava. Se davaat nasoki za osposobuvawe na mladite za praktikuvawe na ~ovekovite prava, a s so cel da bidat osposobeni i podgotveni za demokratskite odgovornosti za humano dejstvuvawe. Pojdovna to~ka za ovaa problematika e faktot deka aktuelnite razvojni procesi se nametnuvaat vo fokusot na obrazovanieto da se stavat i ~ovekovite prava vo po{irokiot kontekst na obrazovnite dimenzii. Tie mora da se posmatraat kako imanentna cel i funkcija na obrazovanieto. Vo trudot se zaklu~uva: po svojata priroda i su{tina, ~ovekovite prava pretstavuvaat zna~ajna dimenzija na obrazovanieto, zatoa, bez somnenie, baraat soodveten metodolo{ki pristap vo teoretskoto i vo prakti~noto realizirawe. Klu~ni zborovi: steknuvawe, unapreduvawe, promovirawe, odnos, stil na odnesuvawe, globalna cel, pravna svest, vrednost. Voved Op{to zemeno, osnovnite te{kotii vo implementacijata na ~ovekovite prava e s u{te nemo`nosta da ja sfatime promenata na ulogite. Obrazovanieto e toa koe ovozmo`uva da se prisposobime na promenite. Promenite pretstavuvaat i o`ivotvoruvawe na ~ovekovite prava. ^ovekovite prava vo su{tina izviraat od univerzalnite vrednosti i principi na humanizmot. Op{to zemeno ovie principi se: da se afirmira ~ovekovata sloboda so po~ituvawe na drugiot; da se afirmira ~ovekovata ramnopravnost, da se bara vistinata i da se izrazuva to-

271

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

lerancijata; solidarnosta da bide sopstvenost na site lu|e; da se naso~uva razvojot kon op{tata blagosostojba; da se pottikne spogoduvaweto i svetskata harmonija; da bideme dobri i dr. Afirmiraj}i gi univerzalnite vrednosti, obrazovanieto neposredno pridonesuva vo ostvaruvaweto na svojata cel - vospitanie na ~ovekovite prava. 1. Kontekst: Obrazovanie za ~ovekovite prava Vo vrska so problemot na ~ovekovite prava i ulogata na obrazovanieto vo nivnoto steknuvawe i afirmirawe, ni se nametnuvaat pove}e pra{awa koi dimenzionalno i sodr`inski se slo`eni. Ulogata na obrazovanieto vo ovaa nasoka ne samo {to se opredeluva so site programski dokumenti, taa decidno e definirana i vo samata Univerzalna deklaracija za ~ovekovite prava, ~len 26 to~ka 2 kade se veli: "Obrazovanieto }e bide naso~eno kon celosniot razvoj na ~ovekovata li~nost i kon zajaknuvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. So nego }e se unapreduva razbiraweto, tolerancijata i prijatelstvoto me|u site narodi, rasni i religiozni grupi i }e se unapreduvaat aktivnostite na Obedinetite nacii za odr`uvawe na mirot" Istovremeno, ovaa Deklaracija ja obvrzuva, odnosno ja zadol`uva samata li~nost za razvojot na op{testvoto vo koe toj se razviva. ^lenot 29 to~ka 1 od Deklaracijata ova barawe decidno go potvrduva: "Sekoj ima dol`nost kon zaednicata vo koja edinstveno e vozmo`en slobodniot i celosniot razvoj na negovata li~nost". Ova barawe e sodr`ano i vo su{tinata na sovremenata pedagogija. Smetam deka pravata i slobodite na ~ovekot se osnovnite elementi za funkcionirawe na demokratijata i civilizaciranoto op{testvo, kako {to se i vitaminite i mineralite potrebni elementi i presudni za dobro zdravje i vesel `ivot. Vo ovoj kontekst, obrazovanieto kako faktor za unapreduvawe na ~ovekovite prava se javuva vo uloga na predviduvawe na mo`nite tendencii za razvoj na pravnata svest. Obrazovanieto vo {irokiot kontekst na faktorite pretstavuva mo`nost i sodr`ina za kvalitetno i efikasno steknuvawe, afirmirawe i promovirawe na ~ovekovite prava. Klu~ni stolbovi za ova se: prvo, konceptirawe na sovremeni, konzistentni obrazovni sodr`ini; vtoro, racionalno planirawe, i treto, koristewe na na~ini, formi, metodi i razni praktiki. ]e navedem eden primer, karakteristi~en za sfa}awe na ~ovekovite prava od u~enici-deca na 12 godi{na vozrast (IV i V odd.) Toa e edna skica na prava. Ovaa skica e slednava: Ima{ svoi prava!

272

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

^esto slu{a{ nekoj od vozrasnite da ti ka`uva deka na ne{to nema{ pravo, ni kolku ~esto ti e re~eno na {to ima{ pravo, a da ne e tesno povrzano so zakonskite normi, akti i sl.? Zatoa pro~itaj {to pi{uva ovaa skica i dopolni go toa {to spored tebe e propu{teno, a sepak e va`no: Ima{ pravo: - da bide{ kakov si; - da saka{; - da bara{ pomo{; - ponekoga{ da bide{ ta`en i neraspolo`en; - da bide{ nervozen; - da ka`uva{ {to misli{ i da bide{ soslu{an; - da gi poka`uva{ svoite ~uvstva; - da bide{ neobi~en, za~uden; - da donesuva{ sopstveni odluki; - da pra{uva{ {to te interesira; - da bide{ lut; - da bide{ zagri`en za tie koi gi saka{; - da ima{ vreme za sebe, u~ili{teto, prijatelite, vreme za hobi; - da ka`uva{ {to saka{ i {to ti treba; - da ka`uva{ ne koga taka ~uvstvuva{. [to dopolnija u~enicite? Na pette slobodni mesta za odgovor po nivno slobodno razmisluvawe, u~enicite, spored zna~aweto na pravata, gi dadoa slednite odgovori: - pravo da `iveat; - pravo da bidat slobodni; - pravo da bidat sre}ni; - pravo slobodno da se izrazuvaat (bez strav i posledici); - pravo da bidat ramnopravni (nacionalno i spored polot). Iznesov primer na namerna sloboda na iska`uvawe na pravata, {to, spored moeto ubeduvawe, e blisku do na{ata tema. Navedeniot kontekst na u~eni~kite pogledi i stavovi po odnos na ~ovekovite prava n upatuva na zaklu~ok deka decata znaat i u~at za pravata i slobodite (za ~ovekovite prava voop{to i za detskite prava posebno) i pred da stapat vo organiziraniot pedago{ki proces vo u~ili{teto. Prezentiranata skala za poznavawe na pravata na ~ovekot e sostavena vrz principot na zabranite i barawata, a ima za cel: - poznavawe i razbirawe na ~ovekovite prava; - pravno implementirawe na pri~inite zabrana-sloboda; - steknuvawe i praktikuvawe na pravata;

273

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

donesuvawe na razumen, balansiran sud baziran na po~ituvawe na ~ovekovite prava. Zapoznavaweto i afirmiraweto na ~ovekovite prava e del od op{toto vospitanie i obrazovanie. Ova pripa|a na onie zada~i {to se odnesuvaat na podgotvuvawe na decata i mladite za odgovorni gra|ani so demokratska orientacija. Ovaa istoriska zada~a na obrazovanieto i u~ili{teto kako obrazovna, kulturna i javna institucija ima po{irok karakter od toa {to zna~i kultivirawe na normite na dobro odnesuvawe. 2. Pravata na ~ovekot kako op{t standard na demokratskoto op{testvo Vo obidite da se realizira ovaa cel, uloga i funkcija na obrazovanieto, prva pojdovna premisa e deka obrazovanieto sekoga{ pridonelo vo problemite {to se vo vrska so razvivaweto i unapreduvaweto na ~ovekovata dimenzija, {to pretpostavuva obvrska i odgovornost za vospitanie i promovirawe na pravata na ~ovekot kako poedinec (svoj svet, svoj pat, svoja sre}a, sopstveni sfa}awa na `ivotot), no i kako op{testvena celina vo koja se sozdavaat i praktikuvaat ~ovekovite prava kako op{t standard na demokratskoto op{testvo. Pri razrabotka na odredena zadadena tema postoi eden problem, a toa e temata da n zavede, odnosno vo taka nazna~enata tema da ne go vidime kompleksot od problemi {to gi sodr`i, t.e. vo na{iot slu~aj, vo centarot na vnimanieto da gi stavime samo ~ovekovite prava. O~igledno e deka ~ovekovite prava mora da gi povrzeme i so site drugi elementi na obrazovanieto za da go razbereme podobro i da mo`eme da go analizirame sestrano i su{tinski. Mislam deka stoi {irokiot spektar od problemi na ~ovekovite prava iako eksplicitno ne se vo prv plan, no implicitno bi rekol deka tie se imanentni so obrazovanieto, odnosno deka obrazovanieto ima funkcija, cel i zada~a da gi ispolni i ovie potrebi na u~enicite preku soodvetni sodr`ini i formi na rabota. Sekoe op{testvo sozdava sistem na pravila, vrednosti i prava so koi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Obrazovanieto kako organiziran segment na op{testvoto e edno od najpogodnite strukturni elementi niz koi se razvivaat ~ovekovite prava, se steknuvaat znaewa, se formiraat normi, vrednosti. Obrazovanieto kako segment na op{testvoto nesomneno e i rezultat na stepenot i razvojot na op{testvoto. Sekoj ~ovek ako saka da `ivee i da raboti vo edno op{testvo mora da gi po~ituva negovite pravila i da bide po~ituvan. [to sodr`i Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava?

274

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Deklaracijata gi sodr`i: pravata na site lu|e vo svetot i osnovnite standardi {to ja opredeluvaat blagosostojbata na lu|eto. Taa ima 30 ~lena, kade se opredeluvaat raznite vidovi prava. Site tie mo`at da se grupiraat vo slednite kategorii: 1. Klasi~ni li~ni prava ili op{ti prava (avtonomnost na li~nosta na ~ovekot i obezbeduvawe na fizi~ki i duhoven integritet i privaten `ivot (li~en i semeen); pravoto za dostoinstvo i sloboden razvoj;zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi (pravo na `ivot, sloboda na izrazuvawe, mislewe i religija, ishrana, mesto na `iveewe i zdravstena gri`a); Pravoto da se razviva gi sodr`i onie elementi {to mu se potrebni na ~ovekot za da gi razviva site svoi sposobnosti (pravo na obrazovanie, pravo na socijalna za{tita, pravo da razviva kulturni dejnosti, dobivawe informacii, pravo na rabota i izbor na rabotno mesto, pravo na plata, na sopstvenost, na odmor i slobodno vreme, slobodno da u~estvuva vo kulturniot `ivot, umetnosta i nau~niot napredok, pravo na razumen `ivoten standard, zdravstvena za{tita); Pravata za za{tita od razni formi na nasilstvo i iskoristuvawe (pravo da u`iva azil, da ne podlegne na tortura, nasilstvo, nehuman tretman, nepriklu~uvawe vo voeni konflikti, seksualna zloupotreba, za{tita od drogi, pravo na za{tita na moralni i materijalni interesi); Prava na ednakvost pred zakonot (da bide priznaen kako li~nost pred zakonot, ednakva za{tita, da ne bide diskriminiran, koristewe na pravni lekovi, pravo na pravedno i javno sudewe, za{tita od proizvolno apsewe, pravo na nevinost se dodeka taa ne se doka`e); Prava {to se odnesuvaat na gra|anskiot status na ~ovekot pravoto na dr`avjanstvo, pravoto na za~uvuvawe na identitetot, pravoto na brak i osnovawe semejstvo i sl. Pravo na u~estvo na ~ovekot i prava {to mu ovozmo`uvaat na ~ovekot aktivna uloga vo po{irokata zaednica (sloboda na izrazuvawe na misleweto, sloboda na zdru`uvawe i sobiri, pravo da u~estvuva vo upravuvaweto i pristap kon javnite slu`bi, dejnosti {to se povrzani so podgotvuvawe na odgovorna li~nost, pravo da se za~lenuva vo sindikati).

2.

3.

4.

5.

6.

Treba da istakneme deka ~ovekovite prava normirani vo ovaa Deklaracija vnesuvaat specifi~na problematika vo obrazovanieto, ako se ima predvid tokmu nivnoto steknuvawe i afirmirawe. Nivnoto realizirawe, a osobeno formiraweto na svesta za prava (po~ituvawe,

275

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

razvoj i unapreduvawe), obrazovanieto se poka`uva mnogu posu{tinsko otkolku {to se misli. Pritoa, ~ovekovite prava normirani vo Deklaracijata gi podrazbirame kako ne{ta {to mu pripa|aat na celoto ~ove{tvo. Vo ~len 2 na Deklaracijata se veli: "Site prava i slobodi navedeni vo ovaa Deklaracija im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na nivnite razliki kako {to se: rasa, boja, pol, jazik, religija, politi~ko ili drugo ubeduvawe, nacionalno ili op{testveno poteklo, sopstvenost, ra|awe ili drug status". Tokmu zatoa na obrazovanieto kako univerzalna kategorija mu pripa|a zada~ata i ulogata da gi razviva, a potoa doa|aat nacionalnite zakonodavstva kade ~ovekovite prava se operacionaliziraat, konkretiziraat i za{tituvaat. Zatoa mislam deka ~ovekovite prava, vo naj{irokata smisla na zborot, se inkorporirani vo obrazovnite sodr`ini, objektivno se steknuvaat, promoviraat i unapreduvaat niz obrazovanieto. Tvore~koto razbirawe na pravata e vo najtesna vrska so ovrazovanieto niz koe li~nosta, ~ovekot se podgotvuva za `ivot. 3. Pravata na ~ovekot kako globalna cel na obrazovanieto. Obrazovanieto po svojata su{tina, karakter i sodr`ina ovozmo`uva podobro, po{iroko i pokvalitetno zapoznavawe i afirmirawe na ~ovekovite prava. Vpro~em, toa eksplicitno i implicitno e sodr`ano vo celta na vospitanieto; vospitanie na odgovorna li~nost, kompetentna, razumna, humana, civilizirana i sovesna. Sekako neophodno e i logi~ki pravata na ~ovekot da bidat sodr`ina i cel na vospitanieto. Na{ata razmisla vo nasoka na ostvaruvawe na ~ovekovite prava niz obrazovanieto kako edno od mno{tvoto faktori, no najzna~ajni, se ~ini deka go zaslu`uva vnimanieto od slednive pri~ini: Prvo: pravata na ~ovekot kako demokratski vrednosti se nao|aat vo osnovata na sekoe op{testvo. Vtoro, pravata na ~ovekot se zasnovaat na principite i tie se del koi se za{tituvaat od op{testvenite institucii. Treto, pravata na ~ovekot se indikatori i kriteriumi niz koi se vrednuvaat demokratski orientiranite op{testva i ~ovekot kako poedinec. ^etvrto, poimaweto na pravata na ~ovekot e osnovnata sodr`ina koja obezbeduva opravdani stavovi i normi za okolinata, instituciite, poedinecot. Petto, pravata na ~ovekot niz obrazovanieto treba da se sfatat kako barawa kon op{testvoto koe niz zakoni i dokumenti gi formulira kako normi na zabrana, obvrski, ovlastuvawa i sl. Sovremenite trendovi vo obrazovanieto i gra|anskoto op{testvo go favoriziraat humanisti~kiot priod vo vospitanieto na mladite. Od ovoj aspekt obrazovanieto za ~ovekovi prava e imanentna i im-

276

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

plicitna dimenzija sodr`ana vo globalnata cel na vospitanieto koja e naso~ena kon formirawe na intelektualno sposobna, demokratska, kompetentna, slobodna, celosna, komunikativna li~nost i li~nost so humanisti~ka i civilizaciska orientacija. Obrazovanieto e vo funkcija, no treba u{te da se posvetuva na ovaa problematika, kako i postojano, sistematski da gi razviva i unapreduva ~ovekovite prava, kako i kompetencii koi se povrzani so razvojot na mladite i nivnoto deluvawe kako protagonisti vo prakti~nite `ivotni odnosi. Za da se bide poproduktiven i poafirmativen vo realizacijata na pravata na ~ovekot treba da se potpreme ne samo vrz na{eto iskustvo i pozitivnata tradicija, tuku i vrz iskustvoto na naprednoto evropsko obrazovanie. 4. Dimenzii na obrazovanieto za steknuvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava. Osnovata na obrazovanieto za ostvaruvawe na pravata na ~ovekot se sodr`ani vo tri glavni stolba: Prvo, vo konceptot na obrazovanieto koe go sodr`i univerzalniot karakter na pravata na ~ovekot, vklu~uvaj}i gi, pred s, i pravata na decata. Vtoro, naj{irokiot humanisti~ki pristap na obrazovanieto gi vklu~uva afirmiraweto, promoviraweto i steknuvaweto na ~ovekovite prava. Treto, stru~niot kadrovski potencijal koj e osposoben za metodolo{ko-didakti~ki pristap vo ostvaruvaweto na globalnata cel na obrazovanieto kade {to implicitno e i celta za osposobuvawe na decata za po~ituvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava. Pravata na ~ovekot ne se pove}e samo eden aspekt na obrazovanieto, tuku mora mnogu pove}e da stanat osnoven princip, kon koj }e se orientira obrazovniot proces i obrazovnite sodr`ini na celokupniot kontekst za u~ewe za pravata. Dimenziite na problemot treba da se proektiraat i da se dvi`at vo ramkite na osnovnite dokumenti vo koi pravata na ~ovekot i na deteto se normirani, kako {to se: Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava (usvoena i objavena vo Rezolucijata 217 A (III), od 10 dekemvri 1948 godina, na Generalnoto sobranie na OON); Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi; Konvencijata za pravata na deteto usvoena na 20 noemvri 1989 godina od Generalnoto sobranie na OON; Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (1966);

277

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Ustavot na Republikata kako osnoven praven akt i dokument kade se reguliraat pravata na ~ovekot; Zakonite od site oblasti vo koi se normiraat, garantiraat i za{tituvaat pravata na ~ovekot; Programite i proektite koi gi donesuvaat dr`avnite organi za za{tita na pravata i unapreduvawe na ~ovekovite prava.

Afirmacijata i promoviraweto na pravata na ~ovekot niz obrazovanieto gi gledam od tri aspekta: - od aspekt na obrazovnite sodr`ini, strukturi i temi; - od aspekt na drugi formi na dejstvuvawe, a vo koi u~estvuvaat u~ili{tata, u~enicite i drugi subjekti; i, - od aspekt na javnite i humanitarnite akcii, kako {to se: a) manifestacii koi imaat za cel unapreduvawe na ~ovekovite prava (manifestacii protiv vojna, protiv upotreba na sila, protiv eksploatacija, protiv nasilstvo, protiv glad, protiv bolesti i sl.) b) akcii koi se vodat protiv terorizmot, razni pritisoci; v) dvi`ewa protiv nacionalizam, za ednakvost i obrazovanie, pravo na rabota, protiv atomsko oru`je, protiv zagaduvawe na `ivotnata sredina i drugi negativni deluvawa; g) nedela na borba protiv alkoholizam, narkomanija, sida i dr.; d) prigodni sve~enosti (sve~enosti po povod denot na OON, den na {tedewe, svetski den na decata); e) zna~ajni denovi so koi se afirmiraat pravata na ~ovekot (me|unaroden den na mirot, treti vtornik od septemvri; me|unaroden den na `enata 8 Mart; svetski den na ~ovekova okolina 5 Juni; me|unaroden den za iskorenuvawe na siroma{tijata 17 Oktomvri; svetski den na borba protiv sida 1 Dekemvri; den na ~ovekovi prava 10 Dekemvri; den na Obedinetite nacii 24 Oktomvri; me|unaroden den na svetskata populacija 11 Juli). Vo teoretsko - metodolo{ka smisla, predmetnoto razgrani~uvawe na ~ovekovite prava vo obrazovanieto si nametnuva svoj tretman na razgleduvawe. Argumentite koi se nametnuvaat vo ovaa prilika se: - Niz obrazovanieto u~enicite se steknuvaat so osnovnite soznanija za pravata i slobodite na ~ovekot i na decata posebno; - niz obrazovanieto decata u~at kako se po~ituvaat pravata i kako tie treba da se odnesuvaat so drugite vo razni situacii; - niz obrazovanieto decata se zapoznavaat so vrednostite koi se vo funkcija na napredokot na ~ove{tvoto kako {to se

278

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

slobodata, pravdata, avtoritetot, granicite na tolerancija i sl.; - niz obrazovanieto decata se osposobuvaat da u~estvuvaat vo javnite raboti i javniot `ivot i da upravuvaat. Ottuka se potvrduva osnovniot argument deka pravata na ~ovekot treba da se tretiraat kako programski i osnovni na~ela koi niz obrazovnite sodr`ini treba da se planiraat, normiraat i razrabotat. Iako obrazovanieto eksplicitno nema pravno normativna komponenta, sepak vo dimenzioniraweto na sodr`inite, koga e vo pra{awe afirmiraweto na ~ovekovite prava, postojat ~etiri nivoa: - razgrani~uvawe na pravata po predmeti i sodr`ini (ima neposredni i posredni predmeti koi pridonesuvaat vo razvojot i formiraweto poimi na ~ovekovite prava); - interpredmeten pristap na ~ovekovite prava; - pravata na ~ovekot niz prizmata na gra|anskoto obrazovanie; - formalni i neformalni formi i aktivnosti. Prednosta na obrazovanieto vo razvojot i afirmiraweto na ~ovekovite prava se sostoi vo metodolo{ko-pedago{ka artikulacija da se vlijae vo nivnoto afirmirawe niz civilizaciski sodr`ini koi prethodno se dimenzionirani spored vozrasta na u~enikot. Znaewata i soznanijata za ~ovekovite prava se steknuvaat niz pove}e sodr`ini, temi i ciklusi koi programski se zastapeni od prvo oddelenie na osnovnoto u~ili{te i se realiziraat kako interpredmetna aktivnost. Tie postapno i sistemski se pro{iruvaat i prodlabo~uvaat po princip na koncentri~ni krugovi i spiralen sistem s do srednoto i visokoto obrazovanie. Takvi sodr`ini, temi ili ciklusi se: ~ovekot i negovata uloga vo op{testvoto, humanizmot, sorabotkata i solidarnosta, tolerancijata, odnosite me|u lu|eto, semejstvototo i odnosite vo nego, razlikite me|u lu|eto, ~ovekovite prava i slobodi niz dokumentite, diskriminacija-nediskriminacija, ravnopravnosta, vojnata, mirot, nenasilstvoto, konfliktite, demokratskite vrednosti, pravata i dol`nostite na gra|aninot; odgovornostite i dol`nostite, zabrani i kazni, dr`avna vlast, institucii na vlasta, sopstvenost, privatnost, gra|anite i zakonot, dr`avni institucii, semejstvoto kako institucija, moralni normi i vrednosti i sl. Seto ova uka`uva deka niz obrazovanieto decata i mladite na organiziran i sistematski na~in se zapoznavaat i steknuvaat znaewa za zakonskata i fakti~kata polo`ba na ~ovekot. Va`nost vo ovoj pravec treba da im posvetime na programskite barawa i na podobruvaweto na pedago{kata aparatura (metodi, u~ebnici, proceduri). Kakov zaklu~ok mo`e da izvle~eme od ovaa sodr`ina, {to mo`e da bide su{tina na ovaa razmisluvawe? Pred s, treba da se priznae faktot deka ~ovekovite prava (nivnoto formirawe, za{tita i promo-

279

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

virawe) kako elementi ili sodr`ina na obrazovanieto se imanentna nejzina funkcija. Vo po{irokata smisla na zborot obrazovanieto e promotor na ~ovekovite prava. Za pravilno i funkcionalno razbirawe na ovie elementi i kakva e ulogata na obrazovanieto vo afirmiraweto na ~ovekovite prava, morame da se vratime na nivnoto izu~uvawe, postojano unapreduvawe i zbogatuvawe. Obrazovanieto evidentno e deka igra zna~ajna uloga i funkcija vo unapreduvaweto na ~ovekovite prava. Toa e edna nejzina specifi~na dimenzija, i toa ne samo u~enikot da go zapoznae so zakonitostite na tie prava, tuku li~nosta aktivno da pridonesuva vo oblikuvaweto na pravnata svest vo celina. Ova treba da bide u{te eden argument koj n upatuva na potrebata od organizirana rabota na podra~jeto na teorijata i prakti~nata realizacija na ~ovekovite prava vo obrazovanieto i vo op{testvoto vo celina. Se postavuva pra{aweto: Vo {to se gleda neposrednata uloga na obrazovanieto vo afirmiraweto, razvojot i za{titata na ~ovekovite prava? Pred s, toa ima po{iroka dimenzija i toa se gleda vo: - formirawe poim za prava (koi se tie i koj gi u`iva); - zapoznavawe so istoriskiot proces na ~ovekovite prava; - individualnite i politi~kite prava i slobodi; - odnosot na pravata i potrebite na ~ovekot; - gazewe na pravata na ~ovekot, pri~ini i nadminuvawe; - zapoznavawe so instituciite i li~nostite koi se borat za pravata na ~ovekot; - socijalnite pri~ini i primenata na sila; - vrednuvawe na pravata na ~ovekot kako mo`nost za socijalen napredok na ~ove{tvoto. Ulogata na obrazovanieto vo afirmiraweto na ~ovekovite prava go gledam od dva aspekta: kako princip - sekoj nositel na vospitno-obrazovna uloga treba da pridonesuva za razvojot, afirmiraweto i za{titata na ~ovekovite prava. Vtoro, integralen, t.e. afirmirawe i promovirawe na ~ovekovite prava preku poseben predmet. Toa e predmetot gra|ansko obrazovanie koj poleka se voveduva vo na{eto obrazovanie. Sekako tuka treba da se spomnat i drugi predmeti kako {to se: maj~in jazik i literatura, istorija, biologija, geografija, ekonomija, filozofija, sociologija, psihologija, pedagogija i sl. Afirmiraweto na ~ovekovite prava pretstavuva eden izdvoen element od mnogu poslo`enata celina kako {to e obrazovanieto. Ulogata na obrazovanieto vo steknuvaweto i unapreduvaweto na ~ovekovite prava e informativna (dava informacii za prava, obvrski, ovlastuvawa na poedinecot, pri~ini za za{tita i ograni~uvawe na pravata) i formativna (preku kvalitetot i kvantitetot na obrazovnite sodr`ini se razvivaat i steknuvaat pravata).

280

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Afirmiraweto na ~ovekovite prava niz obrazovanieto ne e ni malku lesna zada~a, kako {to mo`e da se misli. Postojat razni formi i razni pristapi i tolkuvawa {to se odnesuva na ~ovekovite prava. Sepak smetam deka vo obrazovanieto kako organizirana dejnost se realiziraat odnosi, odredeni oblici na odnesuvawe, koi{to pretstavuvaat posledica na postojni op{testveni, politi~ki i kulturni sostojbi. Vo ovoj kontekst, funkcijata i ulogata na obrazovanieto vo afirmiraweto na ~ovekovite prava se stremi kon stabilizirawe na op{testvenite odnosi koja pak, od druga strana, uslovuva prilagodeno individualno odnesuvawe. Vtoro, afirmirawe na ~ovekovite prava niz obrazovanieto vodi kon transformirawe na op{testvenite odnosi. Zo{to obrazovanieto se smeta za pogodno pole za afirmirawe na ~ovekovite prava? Obrazovanieto e pogoden sistem i sodr`ina za afirmirawe na ~ovekovite prava poradi mno{tvo na faktori. Niz toa pominuva sekoj ~ovek, a gi vklu~uva i mladite od najranata vozrast. Vo nea e mo`no, vo eden podolg vremenski period (vo osnovno u~ili{te 8 godini, vo sredno 4 godini, vo visoko 4 god.) da se ostvarat su{tinskite dimenzii na ~ovekovite prava. Vpro~em, razvojot i afirmiraweto na ~ovekovite prava ne mo`e da se zamisli bez soodvetno obrazovanie. Tretiot element {to go pravi obrazovanieto pogoden faktor za afirmirawe na ~ovekovite prava se didakti~ko-pedago{kite postapki, metodi i formi koi se primenuvaat za realizirawe na sodr`inite na obrazovanieto. Za uspe{na realizacija na ova treba prethodna podgotovka (trenirawe, obuka, ve`bi, razmena na iskustvo). Mislam deka obrazovanieto igra bitna uloga vo afirmiraweto na ~ovekovite prava. Taa uloga se manifestira niz: - steknuvawe na prava; - {irewe na pravata na ~ovekot; - unapreduvawe na pravata na ~ovekot; - garantirawe na pravata; - za{tita na pravata na ~ovekot; - zapoznavawe na institucionalnite mehanizmi za za{tita na ~ovekovite prava. 5. Ulogata na u~ili{teto U~ili{teto denes raboti i funkcionira vo dinami~no op{testvo i zabrzano vleguva vo promeni i vo toj kontekst toa ima izvonredna uloga vo realiziraweto na celite vo pravec na afirmirawe na ~ovekovite prava. Odnosite vo u~ili{teto i celokupnata pedago{ka klima vo nego se naso~eni na razli~nite sfa}awa na odnosite me|u li~nosta i grupata, me|u u~enikot i nastavnikot, me|u u~enicite i drugite subjekti vo u~ili{teto.

281

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Vo u~ili{teto, vo nastavata i vonnastavnite aktivnosti mo`no e sistematsko afirmirawe na ~ovekovite prava i toa na nekolku nivoa: - nivo na konceptualno steknuvawe (teoretska elaboracija); - nivo na informirawe; - nivo na razvivawe; - nivo na formirawe; - nivo na promovirawe; - -nivo na praktikuvawe - konkretna aplikacija vo razni u~ili{ni dejnosti i aktivnosti. Vo u~ili{teto o~igledno takvi preduslovi ima mnogu. Pred s, tuka dejstvuvaat raznovidni stru~ni profili na nastavnici, se predavaat raznovidni sodr`ini, se raboti so razli~na socijalna struktura na u~enici. Realiziraweto na ~ovekovite prava vo u~ili{teto se ostvaruva preku raznovidni formi i aktivnosti na deluvawe, i toa: - niz nastavata; - niz predavawata; - niz grupni i debatni diskusii; - individualni kontakti. Koi se zada~ite i funkcijata na u~ili{teto vo afirmiraweto na pravata na ~ovekot? Pred s, u~enicite treba da se zapoznaat so osnovnite idei na pravata na ~ovekot. U~ili{teto so svojata struktura, programska opredelba, zada~i i funkcii ima posebna odgovornost vo vospituvaweto na gra|anskata svest i vo toj kontekst i so pravata na ~ovekot. Ovaa zada~a i funkcija treba da ja ostvaruva u{te od prvite oddelenija. Niz raznite sodr`ini i so primena na razni formi i metodi, teoretski i prakti~ni pristapi, u~ili{teto pridonesuva u~enicite da gi sfatat su{tinata i vrednostite na ~ovekovite prava, ograni~uvawata i perspektivite od nivnoto realizirawe. Vo navedeniot kontekst so pravo se bara i se konstatira deka "Pravata ne mo`at da se u~at bez da se praktikuvaat vo site recipro~ni odnosi {to se vo vrska so u~ili{teto i so nastavata. Programata (se misli na programata koja eksperimentalno se izveduva vo ~etvrto oddelenie - n.z.) ima za cel, preku po{iroka primena, da izleze nadvor od u~ilnicata i da vlijae vo sredinata i vo `ivotot na decata, na semejstvoto i na po{irokata op{testvena zaednica". U~ili{teto kako eden od najzna~ajnite vospitni faktori poseduva kadrovski potencijal i kvalifikaciona struktura dobro obu~ena za kvalitetno realizirawe na pravata na ~ovekot.

282

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Koga se zboruva za ulogata i funkcijata na u~ili{teto vo afirmiraweto na ~ovekovite prava ne se misli na nekoe ve{ta~ko dodavawe na sodr`ini, na primenuvawe na nekoi posebni metodi na rabota, ne se misli na prodol`uvawe na nastavnoto vreme nitu pak dodatno optovaruvawe na u~enicite. Tuka, pred s, se misli na pronao|aweto i {to podobroto iskoristuvawe na site pogodni momenti za afirmirawe i promovirawe na ~ovekovite prava. Nepobiten e faktot deka u~ili{teto i obrazovanieto imaat edna zna~ajna uloga vo afirmiraweto na pravata na ~ovekot. U~ili{teto kako specijalizirana institucija za obrazovanie na mladata generacija ne mo`e da dejstvuva samo za da go re{ava ovoj problem, opfa}aj}i gi tuka i ~ovekovite prava. Da se soglasi{ so ova e absurdnost. Vo ovoj pravec va`nost ima vrskata na u~ili{teto so po{irokata zaednica, so razli~ni faktori. Koga ovaa sorabotka redovno funkcionira i, se razbira, recipro~no i realizacijata na ~ovekovite prava e pokvalitetna. Zna~i, za da se ima uspeh vo promoviraweto na ~ovekovite prava ne treba da se skoncentrira vnimanieto samo me|u negovite ~etiri yida, tuku da vospostavi kontakt i so drugi partneri i subjekti za da ja realizira celta. 6. Ulogata na nastavnikot Nastavnikot so svoeto povedenie i odnesuvawe bitno vlijae vo razvojot i afirmiraweto na ~ovekovite prava. Tie gi proektiraat svoite aspiracii vo pravec na sozdavawe i gradewe na pravna svest, pravni normi kaj u~enikot, gradewe na pravilni pogledi kon zakonskite prava. Vo ovoj kontekst nastavnikot treba da vr{i selekcija na sodr`ini i razvivawe na instruktivni materijali. Ulogata na nastavnikot mo`e da se gleda od dva aspekta: Prvo, ovozmo`uva pravilen pristap vo afirmiraweto na ~ovekovoto pravo, im pomaga na u~enicite da se oslobodat od pogre{ni sfa}awa, sozdava svest za pravata na ~ovekot. Vtoro, mo`e da go ote`ne ili pak da go onemozvo`i realiziraweto na ~ovekovite prava. Mislam deka, pred s, treba da se utvrdi ulogata na nastavnikot vo afirmiraweto i unapreduvaweto na ~ovekovite prava. Ni malku lesna zada~a, bidej}i postojat razni nastavnici kako {to postojat i razli~ni u~enici. Sepak, nema somnenie vo toa deka ulogata na nastavnikot zavisi od dva elementa: Prvo, od instruktivno-imitira~kata uloga na nastavnikot. Vtoro, od neguvawe na stil na rabota vo koj dominiraat ~ovekovite prava i slobodi.

283

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Zna~i, tesno povrzan so procesot na unapreduvaweto na ~ovekovite prava e i stilot na odnesuvaweto na nastavnikot ili na komuniciraweto na nastavnikot so u~enicite. Vo ovoj kontekst mo`e da se zboruva za pove}e stilovi na odnesuvawe, no nie }e se zadr`ime na tri takvi: demokratski stil na odnesuvawe (demokratska komunikacija i potvrduvawe na pravata, nastavnikot razviva kompetencii, sozdava vo rabotata relaksira~ka, otvorena, sorabotuva~ka, slobodna, aktivna atmosfera); avtoritaren stil na odnesuvawe (nastavnikot se postavuva vo pozicija, toj e superioren i dominanten, a se odnesuva kon u~enicite vo stilot: jas sum va{ nastavnik, imam pravo da ve nateram da se odnesuvate kako {to jas sakam); birokratski stil na odnesuvawe na nastavnikot, kade {to ne e svojstven avtoritetot tuku zakanuvaweto i normativizmot. Za ovoj stil na odnesuvawe karakteristi~no e stereotipnoto odnesuvawe, stil vo koj dominira norma, zakana, barawa. Principot vrz koj se zasnovuva ovoj stil na odnesuvawe e: jas znam {to e najdobro za vas. Vo sekoj slu~aj, ulogata na nastavnikot ne se sostoi samo na davawe validni soznanija za ~ovekovite prava. Taa sozdava proces na razvoj i promovirawe na ~ovekovite prava niz redovnata nastava i raznovidni formi na vonnastavni aktivnosti, kako i vo slobodnoto vreme na u~enikot. Celokupnata obrazovna rabota na nastavnikot treba da bide protkaena so elementi na prava i obvrski. Nastavata treba da bide orientirana kon zapoznavawe na pravata, kon po{iroka elaboracija na ~ovekovite prava. Specifi~nata uloga na nastavnikot se sostoi vo spontanoto pottiknuvawe na u~enicite na razmisluvawe za ~ovekovite prava, osoznavawe na oddelni prava, zapoznavawe na sistemot vrz koj se zasnovuvaat ~ovekovite prava, simulacija, igrawe ulogi, praktikuvawe u~estvo vo situacii na promovirawe prava. Eden drug indikator za realizirawe na ~ovekovite prava e kvalifikacijata na nastavni~kiot kadar so prosveta i kvalitet. Za uspe{no realizirawe na ovaa zada~a, podgotvuvaweto na nastavnikot treba da se slu~i prethodno baziraj}i se na iskustvoto na naprednoto evropsko obrazovanie. Dali nastavnikot e sekoga{ uspe{en vo realiziraweto na ~ovekovite prava? I koi se pre~kite vo ovoj pravec? Mislime deka edna od osnovnite pri~ini ili pre~ki na neuspehot se sostoi vo namaluvaweto na vospitnata funkcija na u~ili{teto i visokata politizacija na obrazovanieto. Realnosta vo ova vreme poka`uva deka nastavnikot se soo~uva so situacii {to ja navredile

284

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

negovata li~nost. So site razli~ni provokacii, nesomneno toj ima obvrska i odgovornost za vospitanie na mladata generacija i vo delot {to se odnesuva do ~ovekovite prava. 7. Vonnastavnite aktivnosti i organizaciite Kako sostaven del na rabotata na u~ili{teto se vonnastavnite aktivnosti bez strogo didakti~ki karakteristiki koi imaat zna~ajno mesto i funkcija vo unapreduvaweto i praktikuvaweto na ~ovekovite prava. Vo u~ili{teto se organiziraat razni vonnastavni aktivnosti, no zna~ajni za afirmiraweto i promoviraweto na ~ovekovite prava se nekolku od niv. Globalno ovie aktivnosti se: - slobodni aktivnosti na u~enicite; - kulturno-umetni~ki aktivnosti; - rabotno-proizvodstveni aktivnosti; - sportski aktivnosti. Vo ramkite na ovie vonnastavni aktivnosti spa|aat i dve zna~ajni organizacioni formi na dejstvuvawe na u~enicite. Toa se: - detski organizacii; - zaednica na u~enicite. Vo site ovie aktivnosti stanuva zbor za organizaciski formi na rabota kade u~enicite se vo polo`ba da se zapoznaat so ~ovekovite prava i del od niv da gi praktikuvaat vo konkretni situacii. Se praktikuvaat dostoinstvoto na li~nosta, po~ituvaweto, ramnopravnosta, privatnosta, razvojot na li~nosta, odr`uvaweto na redot i mirot (normi na odnesuvawe, sloboda na dvi`ewe i ograni~uvawe na nekoi prava), pra{aweto na pomo{ i solidarnost, pravi~nosta i po~ituvawe na odlukite. Detskite organizacii i zaednicata na u~enicite neposredno gi osposobuvaat u~enicite i mladite so rakovodeweto, u~estvuvaweto vo donesuvawe odluki za razni raboti kade se praktikuvaat ~ovekovite prava, steknuvaweto naviki za sproveduvawe na pravata, se anga`iraat na nekolku aktivnosti niz koi se ostvaruvaat pravata na ~ovekot, kako {to se: - unapreduvawe na zdravjeto na u~enicite; - unapreduvawe i vrednuvawe na slobodite i pravata; - organizirawe na sobirni akcii; - -odbele`uvawe na zna~ajni datumi i denovi koi se neposredno povrzani so ~ovekovite prava (svetski den na deteto, den na pravata, nedela na borba protiv terorizmot, narkomanijata, nedela na solidarnost i sl.); - sproveduvawe na razni akcii;

285

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

organizirawe na razni formi za promovirawe i afirmirawe na ~ovekovite prava kako {to se: razgovori, trkalezni masi so u~estvo na nau~nici i vidni li~nosti, debati za pravata na ~ovekot; organizirawe na kampawi, javni demonstracii, konferencii za pravata na ~ovekot, sredbi so politi~arite i lu|eto od javniot `ivot, javni prezentacii i sl. Vo sekoj slu~aj, vonnastavnite aktivnosti nudat soodvetna mo`nost kade u~enicite se stavaat vo uloga da gi praktikuvaat ~ovekovite prava i slobodi i da bidat zna~ajni nositeli na sopstveniot razvoj i razvojot na svojot identitet.

8. Namesto zaklu~ok Zgolemeniot interes za problematizirawe na ~ovekovite prava i nivnoto napreduvawe nedvomisleno uka`uva na faktot deka se raboti za aktuelno i izvonredno zna~ajno pra{awe vo novosozdadenite aktuelni op{testveni sostojbi, posebno va`no za gradeweto na demokratskata svest i pravnoto funkcionirawe na ~ovekot vo op{testvoto. Razvojot, afirmiraweto i unapreduvaweto na pravata na ~ovekot kako posebna problematika, vo funkcija na vremeto vo koe `iveeme (gra|ansko op{testvo, pravna dr`ava, pazarna ekonomija), pobuduva poseben interes vo obrazovanieto. Pri~inite koi go determiniraat zgolemeniot interes za problematizirawe na ~ovekovite prava, za nivnoto izu~uvawe i osoznavawe niz obrazovniot proces se mnogubrojni. Presudnata uloga {to ja ima obrazovanieto vo procesot na formirawe na demokratski orientirana li~nost od ednata strana i, od druga -aktuelizacijata na pravata na ~ovekot vo site domeni na op{testvoto, sozdadoa uslovi za soodveten tretman, odnosno za anticipativno informirawe na u~enicite i mladite za pravata na ~ovekot, posodr`insko inkorporirawe na pravata vo obrazovanieto, poefikasno i pokvalitetno realizirawe na pravata na ~ovekot, {to sozdava nov kvalitet vo op{testveniot `ivot. Soznanijata i znaewata za ~ovekovite prava imaat spiralen oblik i toa, vsu{nost, se spoeni krugovi koi ne se zatvoraat za{to pravata nikoga{ ne se dovolni, a ~ovekot postojano traga po niv. Unapreduvaweto na ~ovekovite prava e sodr`ano kako globalna cel na obrazovanieto i kako takva e zada~a i funkcija na u~ili{teto i na nastavnikot da rabotat i neposredno da pridonesuvaat vo nivnoto afirmirawe. U~ili{teto i nastavnikot kako nositeli na obrazovno-vospitnata uloga ostanuvaat kako borci za ~ovekovite prava.

286

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Ovie bea nekoi od onie misli i pogledi {to jas gi tretirav kako pova`ni za obrazovanieto za da mo`e toa da se dvi`i po patot na promovirawe i afirmirawe na ~ovekovite prava. Literatura Hammarberg Thomas, A school for Children with Right, Florence, Italia, 1997; Imam pravo, prira~nik za nastavnikot (na makedonski i albanski jazik), proekt za implementacija za pravata na deteto vo IV oddelenie na osnovnoto u~ili{te, Skopje, 2000; Murati Xheladin, Pedagogjia e prgjithshme (Op{ta pedagogija), Logos-A, Shkup, 1998; Murati Xeladin, Osnovno u~ili{te - organizacija i problemi, Vatra, Skopje, 2001; ^ovekovi prava, zbirka me|unarodni dokumenti za pravata na ~ovekot, izbor i prevod d-r Zvonimir Jankulovski, Skopje, 1993; The Challengeon Human rights Education, sous la direction de Hugh Starkey, Casell, Londres, 1991.

287

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Prof. Dr. Xheladin Murati Fakulteti pedagogjik- Shkup

T DREJTAT UNIVERZALE T NJERIUT - PJES PRBRSE E SISTEMIT HUMANIST T VLERAVE DHE ARSIMIT

Rezyme: Duke u nisur nga rndsia e t drejtave t njeriut n shoqrin demokratike dhe rolin e arsimit n prvetsimin dhe prparimin e tyre, n punim bhet orvatje t paraqiten problemet themelore t arsimit n fushn e t drejtave t njeriut. Jepen udhzime pr t aftsuarit e t rinjve pr praktikimin e t drejtave t njeriut e me qllim t jen t aftsuar dhe t prgaditur pr veprim prgjegjs dhe human. Pika fillestare pr trajtimin e ksaj problematike sht fakti se proceset zhvillore aktuale imponojn n fokusimin e arsimit t vihen edhe t drejtat e njeriut n nj kontekst m t gjr t tij. N punim konkludohet: sipas natyrs dhe esencs, t drejtat e njeriut paraqesin dimension t rndsishm t arsimit, prandaj, padyshim, krkojm qasje adekuate metodologjike n trajtimin teorik dhe n realizimin praktik. Fjalt ky: prvetsim, promovim, prparim, marrdhnie, stil i sjelljes, qllim global, vetdije juridike, vler. HYRJE Marr n prgjithsi, vshtirsit themelore n implementimin e t drejtave t njeriut sht ende pamundsia t kuptojm ndryshimin e roleve. Arsimi sht ai i cili mundson t aftsohemi ndaj ndryshimeve. Ndryshimet supozojn edhe realizimin e t drejtave t njeriut. T drejtat e njeriut n esenc rrjedhin nga vlerat apo parimet univerzale humaniste. Po cilat jan ato vlera themelore? Prgjithsisht ato vlera jan: t afirmohet liria njerzore me respektin e tjetrit; t afirmohet barazia njerzore; t krkohet e vrteta e t shprehurit toleranca; solidariteti t jet pron e t gjith njerzve; t drejtohet zhvillimi drejt mirqenies s prgjthshme; t nxitetet marrveshja dhe harmonia botrore; t jemi t mir e tjera. Duke afirmuar vlerat univerzale humaniste arsimi drejtprdrejti kontribuon n sendrtimin e qllimit t plot t tij - edukimin e t drejtave t njeriut.

288

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

1. Konteksti: arsimim pr t drejtat e njeriut N lidhje m problemin e t drejtave t njeriut dhe rolin e arsimit n prvetsimin dhe afirmimin e tyre, parashtrohen m shum pyetje t cilt dimenzionalisht dhe prmbajtsisht jan komplekse. Roli i arsimit n kt drejtim jo vetm q prcaktohet me t gjitha dokumentet programore, ajo n mnyr decide sht definuar edhe n vet Deklaratn Univerzale pr t drejtat e njeriut. N nenin 26 t saj thuhet: "shkollimi duhet t orientohet drejt zhvillimit t plot drejt personalitetit njerzor dhe forcimit t respektimit t t drejtave t njeriut dhe lirive themelore. Shkollimi duhet t prparoj mirkuptimin, durimin dhe miqsin ndrmjet t gjith popujve, grupacioneve racore dhe fetare, si dhe veprimtarin e kombve t bashkuara pr ruatjen e paqes". Njkohsisht kjo Deklarat e obligon, gjegjsisht, e detyron vet individin pr zhvillimin e shoqris n t ciln ai zhvillohet. Neni 29, pika 1 e deklarats kt krkes n mnyr decide e thekson: "dokush sht i detyruar ndaj bashksi e cila i mundson zhvillimin e lir dhe t plot t personalitetit t tij". Kjo krkes prbahet edhe n esencne pedagogjis bashkkohore. Gjykoj se t drejtat dhe lirit e njeriut jan elementet themelore pr funksionimin e demokracis dhe shoqris qytetare, ashtu si jan vitaminet dhe mineralet, elementet e nevojshme dhe vendimtare pr shndet t mri dhe jet hareshme. Pr kt kontekst arsimi si faktor pr prparimin e t drejtave t njeriut paraqitet n rolin e parashikimit t tendencave t mundshme pr zhvillimin e vetdijes juridike. Arsimi n kontekstin e gjer t faktorve paraqiten mundsi dhe prmbatje pr prvetsimin cilsor dhe efikas, afirmimin dhe promovimin e t drejtave t njeriut. Shtylla ky pr kt jan: e para, konceptimi i prbatjeve arsimore bashkohore dhe konsistente; e dyta, me ndihmn e planifikimit racional dhe e treta, me shfrytzimin e mnyrave, formave, metodave dhe mjeteve dhe praktikave t ndryshme. Do t parashtrojm nj shembull, karakteristik pr t kuptuarit e t drejtave t njeriut nga ana e nxnsve-fmijve 12 vjear (klasa e katrt dhe e pest). Kjo sht nj skic pr t drejtat e njeriut, e cila duket si vijon: Ke t drejtat tua! Shpesh dgjosh nga t rriturit t t thuhet se n dika nuk ke t drejt, por sa shpesh t sht thn n ka ke t drejt, e ajo t mos jet ngusht e lidhur me normat, aktet ligjore? Prandaj lexo ka shkruan n kt skic dhe plotso ate q sipas teje sht lshuar por sht e rndsishme: Ke t drejt:

289

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

te jesh ashtu si je t duash t krkosh ndihm ndonjher t jesh i piklluar dhe i pa disponuar t jesh neuroz t thuash ka mendon dhe t jesh i dgjuar deri n fund ti manifestosh ndjenjat tua t jesh i pa zakont, i uditshm t sjellsh vendime personale t pyessh ka t intereson t jesh i hidhruar, i zemruar t jesh i brengosur pr ato t cilt i duash t kesh koh pr veten, pr shkolln, pr miqt, koh pr hobi t tregosh ka duash dhe ka t duhet t thuash jo kur ashtu ndjehesh. ka plotsuan nxnsit?

N pes vijat e zbrazura pr prgjigje sipas mendimit t tyre t lir, nxnsit, sipas rndsis s t drejtave i dhan kto prgjigje: - e drejta t jetojn - e drejta t jen t lir - e drejta t jen fatlum - e drejta lirisht t shprehen (pa frik dhe pasoja) - e drejta t jen t barabart (nga aspekti gjinor dhe kombtar) Parashtrova ktu nj shembull t nj lirie t qllimit t shprehurit t t drejtave, e cila sipas bindjes sime sht e afrt me temn q e trajtojm. Konteksti i paraqitur i pikpamjeve t nxnsve dhe qndrimeve ndaj t drejtave t njeriut na udhzon n konkluzion se fmijt dijn dhe msojn pr t drejtat dhe lirit (t drejtat e njeriut n prgjithsi dhe t drejtat e fmijve n veanti) dhe para hyrjes n procesin e organizuar pedagogjik n shkoll. Shkalla e prezentuar e njohjes s t drejave t njeriut sht hartuar mbi baz t parimit t ndalesave dhe krkesave, kurse ka pr qllim: njohjen dhe t kuptuarit e t drejtat t njeriut implementimin juridik t shkaqeve ndales-liri prvetsimi dhe praktikimi i t drejtave sjellja e gjykimeve t arsyeshme dhe t ekuilibruara t bazuara n respektimin e t drejtave t njeriut. Njohja dhe afirmimi i t drejtave t njeriut sht pjes e prgjithshme e edukats dhe arsimit. Kjo u takon atyre detyrave q kan t bjn me prgaditjen e fmijve dhe t rinjve pr qytetar prgjegjs dhe me orientim demokratik. Kjo detyr historike e arsimit dhe e shkolls si institucion arsimor, kulturor dhe publik

290

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ka karakter m t gjer nga ajo q do t thot kultivim t normave t sjelljes s mir. 2. T drejtat e njeriut si standard i prgjithshm i shoqris qytetare N orvatjet t realizohet ky qllim, rol dhe funkcion i arsimit, premisa e par nisse sht se arsimi kurdoher ka kontribuar n probleme q kan t bjn me zhvillimin dhe prparimin e dimensionit njerzor q supozon detyrim prgjegjsin e vet pr edukimin dhe promovim e t drejtave t njeriut si individ (njeriu ka botn e tij personale, rrugn e tij zhvillimore, fatin e tij, pikpamjet e tija mbi jetn) por edhe si trsi shoqrore n t ciln krijohen dhe praktikohen t drejtat e njeriut si standart i prgjithshm i shoqris qytetare. Gjat punimit t nj teme t caktuar ekziston edhe nj problem, e ai sht q tema mos t na mashtroj, mos t na largoj nga qllimi, prkatsisht tema e definuar kshtu t shikohet n kompleksin e problemeve q ajo i prmban, kjo do t thot n rastin ton, n qendr t vmendjes ti v vetm t drejtat e njeriut. sht evidente se t drejtat e njeriut duhet ti ndrlidhim edhe me t gjitha elementet e tjera t arsimit, pr t kuptuar m mir dhe pr ta analizuar ma mir t gjithanshme dhe qensore. Mednoj se qndron nj spektr i gjer i problemeve t t drejtave t njeriut edhepse n mnyr eksplicite nuk jan n plan t par, por n mnyr implicite do t thosha se kto probleme jan imanente me arsimin prkatsisht se arsimi ka funkcion, qllim dhe detyr ti plotsoj edhe kto nevoja t nxnsve nprmes prbrjeve dhe formave prkatse t puns. do shoqri krijon sistem t rregullave, vlera dhe t drejta me t cilat rregullohen mardhniet midis njerzve. Arsimi si segment i organizuar i shoqris sht nj nga elementet strukturore m t prshtatshme nprmes s cils zhvillohen t drejtat e njeriut, prvetsohen dituri dhe njohuri, formohen norma, vlera. Arsimi si segment i shoqris pa dyshim sht edhe rezultat i shkalls dhe zhvillimit t shoqris. do njeri, nse do t jetoj dhe punoj n nj shoqri duhet domosdo ti respekton rregullat e saja dhe t jet i respektuar. ka prmban Deklarata e prgjithshme pr t drejtat e njeriut? Deklarata prmban: t drejtat e t gjith njerzve t bots dhe standartet themelore t cilt e prcaktojn mirqenien e njerzve. Ajo ka 30 nene, ku jan prcaktuar llojet e ndryshme t t drejtave. T gjitha ato sipas mendimit ton, mund t grupohen n kto kategori: 1. T drejtat personale klasike ose t drejta t prgjithshme autonomia e personalitetit t njeriut dhe sigurimi i integritetit fizik e shpirtror dhe jets private (jets personale dhe familjare), e drejta n dinjitet dhe zhvillim t lir, plotsimin e nevojave themelore pr jet (e drejta pr jet, liria e t shprehurit, mendimit dhe religjionit, ushqim, vendbanim, kujdes shndetsor).

291

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

2. E drejta t zhvillohet e cila i prmban ato elemente q jan t nevojshme njeriu t i zhvilloj t gjitha aftsit e tij (e drejta n arsim, e drejta n mbrotje sociale, e drejta t zhvilloj veprimtari kulturore, marrja e informacioneve, e drejta n pun dhe zgjedhje t vendit t puns, e drejta n pag, n pron, n pushim dhe koh t lir, lirisht t marr pjes n jetn kulturore, n art dhe n prparimin e shkencs, e drejta n standart t arsyeshm jetsor, mbrotje shndetsore). 3. T drejtat pr mbrotje nga forma t ndryshme t dhuns, torturs dhe shfrytzimit (kujdesi ndaj refugjatve, e drejta t gzoj azil, t mos u nnshtrohet torturave, trajtimit jo human, mosinkuadrimit n konflikte ushatarake, keqprdorime, mbrotje nga droga, e drejta pr mbrotje t moralit dhe interesave materiale). 4. T drejtat t barabarta para ligjit (t gjith t pranohen si personalitet para ligjit, mbrotje e barabart, mos t jen t diskriminuar, e drejta n gjykim t drejt dhe e drejta n gjykim publik, e drejta mos burgoset n mnyr arbitrare, e drejta n pafajsi deri sa ajo nuk vrtetohet). 5. T drejtat q kan t bjn me statusin civil t njeriut (e drejta n shtetsi, e drejta n mbrotjen e identitetit, e drejta n martes dhe themelim t familjes). 6. E drejta pr pjesmarrje e njeriut dhe e drejta e cila i mundson atij rol aktiv n bashksin m t gjer (liria e t shprehurit t mendimit, e drejta e bashkimit dhe e pjesmarrjes n tubime, e drejta t marri pjesn e qeverisjen me shrbime publike dhe qasja ndaj shrbimeve publike, e drejta n veprimtari q jan t lidhura me prgaditjen pr personalitet prgjegjs, e drejta t antarsohet n sindikata e tjera). Duhet t theksoj se t drejat e njeriut t normuara n kt deklarat, fusin nj problematik specifike n arsim, nse kihet parasysh pikrisht prvetsimi dhe afirmimi i tyre. Realizimi i tyre, posarisht formimi i vetdijes pr t drejtat (respektimi, zhvillimi dhe prparimi), n kushtet q na dikton koha e sotme arsimi tregohet shum m qensor se sa q mendohet. N t vrtet t drejtat e njeriut t normuara n deklarat i kuptoj si dika q i takojn tr njerzimit pavarsisht nga vendi ku jetojn ato. N nenin 2 t deklarats thuhet qart e decid: "dokujt i takojn t gjitha t drejtat dhe lirit e shpallura n kt Deklarat pa kurfar dallimesh n pikpamje t racs, t ngjyrs s lkurs, t gjinis, t gjuhs, t religjionit, t mendimit politik apo do mendimit tjetr t prejardhjes kombtare apo shoqrore, t pasuris, t lindjes apo t rrethanave t tjera". Pikrisht pr kt, arsimit si kategori univerzale i takon detyra dhe roli ti zhvilloj, e mandej, ti promovoj, ti afirmoj t drejtat e njeriut n pikpamje globale, e mandej pasojn legjislacionet kombtare ku t drejtat e njeriut operacionalizohen, konkretizohen dhe mbrohen me norma e ligje t veanta. Prandaj mendoj se drejtat e njeriut, n kuptim m t gjer t fjals, jan t inkorporuara n prbatjet arsimore, objektivisht prvetsohen, promovohen dhe prparohen nprmes

292

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

arsimit. T kuptuarit kreativ t t drejtave, sht n lidhje t ngusht me arsimin nprmes t cilit individi, njeriu prgaditet pr jet. 3.T drejtat e njeriut si qllim global i arsimit Arsimi sipas esencs s tij, karakterit dhe prmbatjes mundson m mir, m gjersisht dhe n mnyr m cilsore njohjen dhe afirmimin e t drejtave t njeriut. Mbase, kjo n mnyr eksplicite dhe implicite prbahet n qllimin e edukats: edukimin e njeriut prgjegjs, kompetent t arsyeshm, human, t civilizuar, t ndrgjegjshm. Gjithashtu sht e domosdoshme dhe logjike q t drejtat e njeriut t jen prmbatje e qllim i edukats. T gjykuarit n drejtim t realizimit t drejatave t njeriut nprmes arsimit si nj nga faktort e shumt, por m t rndsishm duket se e meriton vmendjen pr kto arsye: S pari, t drejtat e njeriu si vlera demokratike gjenden n themelin e do shoqrie t qytetruar e demokratike. S dyti, t drejtat e njeriut mbshteten n parime t cilat mbrohen nga institucionet shoqrore. S treti, t drejta e njeriut jan indikator dhe kriterium nprmes t t cilave vlersohen shoqrit e orjentuara demokratike dhe njeriu si individ. S katrti,t kuptuarit e t drejtave t njeriut jan prmbajtje themelore t cilat sigurojn qndrime t arsyeshme dhe normn ndaj ambientit, institucioneve, individit. S pesti , t drejtat e njeriut nprmes arsimit duhet t kuptohen si krkesa ndaj shoqris t cilt nprmes ligjeve dhe dokumenteve i formon si norma t ndaless, detyrimeve, autorizimeve. Trendet bashkkohore n arsim dhe shoqrit qytetare e favorizojn qasjen humaniste n edukimin e t rinjve. Nga ky aspekt arsimi pr t drejtat e njeriut sht dimension imanent dhe implicit i inkorporuar n qllimin global t edukats, e cila sht e orientuar kah formimi i individit intelektualisht t aftsuar, demokratik,personalitet t lir e t trsishm, komunikativ,personalietet me orientim human e civilizues. Arsimi sht n funksion por duhet edhe m shum t i kushtohet ksaj problematike dhe n mnyr permanente e sistematike t i zhvilloj dhe t i prparoj t drejtat e njeriut si prgjegjsi t cilt jan t lidhura me zhvillimin e t rinjve dhe veprimin e tyre si protogonist n raportet praktike jetsore. Q ky t jet sa m produktiv dhe afirmativ n realizimin e t drejtave t njeriut, mendoj se duhet t bazohemi jo vetm n prvojn dhe traditn ton pozitive, por edhe prvojn e arsimit t prparuar europian.

293

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4. Dimensionet e arsimit pr prvetsimin dhe prparimin e t drejtat e njeriut Bazat e arsimit pr realizimin e t drejtave t njeriut prmbahen n tri shtylla kyesore: S pari, n konceptin e arsimit i cili e prmban karakterin universal t t drejtave t njeriut duke inkorporuar para se gjithash edhe t drejtat e fmijve. S dyti, qasja m e gjr humaniste e arsimit inkorporon edhe afirmimin, promovimin dhe prvetsimin e t drejtave t njeriut. S treti, kuadri potencial professional i cili sht i aftsuar pr qasje metodologjike-didaktike n realizimin e qndrimit global t edukimit ku n mnyr implicite sh edhe qllimi pr aftsimin e fmijve pr respektimin dhe prparim t t drejtave t njeriut. T drejtat e njeriut nuk jan m vetm nj aspekt i arsimit, ato duhet shum m tepr t bhen parime themelore, n t cilat do t orientohet procesi arsimor dhe prmbatjet arsimore n tr kontekstin e t nxnit t t drejtave. Dimensionet e problemit duhet t projektohen dhe t lvizin n kuadr t dokumenteve themelore n t cilat t drejtat e njeriut dhe t fmijs normohen si jan: - Deklarata universale pr t drejtat e njeriut (miratuar dhe e publikuar n rezulutn 217 A (III), prej 10 dhjetorit t vitit 1948 nga Asamblea e prgjithshme e OKB-s, - Konventa pr t drejtat e fmijve e miratuar me 20 nntor 1989 nga Asamblea e prgjithshme e OKB-s. - Pakti ndrkombtar pr t drejtat civile dhe politike (1966) - Kushtetuta e Republiks si akt juridik dhe dokument ku rregullohen t drejtat e njeriut. - Ligjet nga t gjitha fushat n t cilat normohen, garantohen dhe mbrohen t drejtat e njeriut, - Programe dhe projekte t cilat i sjellin dhe miratojn organet shtetrore pr mbrotjen e t drejtave dhe prparimin e t drejtave t njeriut. Afirmimi dhe promovimi i t drejtave t njeriut prmes arsimit e shikoj nga tre aspekte: - nga aspekti i prmbatjes s arsimit, strukturat dhe temat - nga aspekti i formave t tjera t veprimit, n t cilat marrin pjes shkolla, nxnsit she subjekte t tjera si jan prindrit, organizatat e ndryshme, - nga aktivitet publike e humanitare n t cilat marrin pjes nxnsit si jan: a) Manifestimet t cilat kan pr qllim prparimin dhe afirmimin e t drejtave t njeriut (manifestimet kundr lufts, kundr prdorimit t forcs, kundr ekploatimit, kundr dhuns, kundr smurjeve t ndryshme e tjera).

294

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

b) Lvizje kundr nacionalizmit pr barazi dhe arsim, pr t drejtn n pun, kundr armve brthamore, kundr ndotjes s ambientit e veprimeve t tjera negative) c) Aksione t cilat kan pr qllim luftn kundr terrorizmit, kundr shtypjeve d) Java e lufts kundr alkoolizmit, narkomanis, SIDA-s e) Manifestimeve t prshtatshme, t rastit (shnimi i dits s OKB-s, dita kursimit, dita ndrkombtare e fmijve) f) Shnimi i datave t rndsishme nprmes t cilave afirmohen t drejtat e njeriut (dita ndrkombtare e paqes, e martja e tret e shtatorit, dita ndrkombtare e gruas - 8 marsi, dita ndrkombtare e ambientit t njeriut - 5 qershori, dita ndrkombtare e rrnosjes s varfris 17 tetori, dita ndrkombtare e lufts kundr SIDA- s 1 dhjetori, dita e t drejtave t njeriut 10 dhjetori, dita e Kombve t Bashkuara - 24 tetori, dita ndrkombtare e popullsis botrore 11 qershori) N kuptimin teoriko - metodologjik, prkufizimi lndor i t drejtave t njeriut n arsim imponon trajtim t veant pr shqyrtim. Argumentet t cilat shtrohen me kt rast jan: - nprmes arsimit nxnsit prvetsojn njohurit themelore pr t drejtat dhe lirit e njeriut dhe t fmijve posarisht, - nprmes arsimit fmijt msojn si repektohen t drejtat dhe si ato duhet t sjellen me t tjert n situata t ndryshme, - nprmes arsimit fmijt njihen me vlerat t cilt jan n funkcion t prparimit t njerzimit si jan liria, drejtsia, autoriteti, kufinjt e tolerancs e tjera, - nprmes arsimit fmijt aftsohen t marrin pjes n punt dhe jetn publike dhe t qeverisin. Nga kjo vrtetohet argumenti themelor se t drejtat e njeriut duhet t trajtohen si pjes programore se parime themelore t cilat nprmes procesit arsimor dhe prbatjeve arsimore duhet t planifikohen, normohen, prpunohen. Edhepse arsimi n mnyr eksplicite nuk ka komponent normative juridike, megjithat n dizejnimin e prmbajtjeve, kur sht n pyetje afirmimi i t drejtave t njeriut ekzistojn katr nivele: 1. prkufizimi i t drejtave t njeriut n lnd dhe prmbatje (ka lnd e prbatje t drejtprdrejt e t trthorta t cilat kontribojn n zhvillimin dhe formimin e kuptimit pr t drejtat e njeriut). 2. qasja ndrlndore ndaj t drejtave t njeriut 3. t drejtat e njeriut nga parimi i edukimit qytetar 4. forma formale dhe jo formale dhe aktivite tjera Prparsia e arsimit n zhvillimin dhe afirmimin e t drejtave t njeriut qndron n artikulimin metodologjik - pedagogjik q t ndikoht n afirmimin e

295

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tyre nprmes prmbatjeve civilizuese t cilat paraprakisht jan dimensionuar sipas moshs s nxnsve. Diturit dhe njohjet pr t drejtat e njeriut prvetsohen nprmes m shum prmbatjeve, temave dhe cikleve t cilt jan prfshir sipas programit q nga klasa e par e shkolls fillore dhe realizohen si aktivitete ndrlndore. Ato gradualisht dhe sitematikisht zgjerohen dhe thellohen sipas parimit koncentrik dhe spiral deri n arsimin e mesm dhe t lart. Prmbatje t ktilla, tema ose cikle jan: njeriu dhe roli i tij n shoqri, humanizmi; bashkpunimi dhe solidariteti; toleranca, mardhniet midis njerzve, Familja dhe raportet n te; dallimet midis njerzve; t drejtat e njeriut dhe lirit e tij nprmes dokumenteve; diskriminimi - jo diskriminimi; barabarsia; lufta, paqeja; dhuna; konfliktet; vlerat demokratike; t drejtat dhe detyrimet e qytetarve; prgjegjsit dhe obligimet; ndalesat dh ndshkimet; pushteti shtetror; institucionet e pushtetit; prona, jeta dhe prona private; qytetari dhe ligjet; institucionet shtetrore; Familja si institucion; normat dhe vlerat morale e tjera. E gjith kjo flet se nprmes arsimit fmijt dhe t rijt n mnyr t organizuar dhe sistematike njihen dhe prvetsojn dituri pr pozitn ligjore dhe faktike t njeriut. Rndsi n kt drejtim duhet tu u kushtojm krkesave t programit dhe prmisimit t aparatit pedagogjik (metoda, tekste, procedura). far konkludimi mund t nxjerrim nga kjo prmbajtje, ka mund t jet esenca e ktij shqyrtimi? Para se gjithash, duhet t pranohet fakti se t drejtat e njeriut (prvetsimi, formimi, mbrotja dhe promovimi i tyre) si elemente ose prmbatje t arsimit jan funksion imanent i tij. N kuptimin m t gjer t fjals arsimi sht promotor i t drejtave t njeriut. Pr t kuptuarit e drejt dhe funkcional t ktyre elementeve dhe sht roli i arsimit n afirmimin e t drejtave t njeriut, duhet t kthehemi n studimin prkatsisht t msuarit e tyre, prparimin permanent dhe pasurimin. Arsimi sht evident se luan rol dhe funkcion t rndsishm n prparimin e t drejtave t njeriut. Kjo sht nj dimension specifik i tij, dhe ajo jo vetm nxnsi t njihet me ligjshmrit e atyre t drejtave, por individi n mnyr aktive t kontribuoj n formimin e vetdijes juridike n trsi. Kjo duhet t jet edhe nj argument i cili na drejton n nevojn e puns s organizuar n fushn e teoris dhe t realizimit praktik t t drejtave t njeriut n arsim dhe prgjithsisht n shoqri. Shtrohet edhe pyetja: ku shihet roli i drejtprdrejt i arsimit n afirmimin, zhvillimin dhe mbrotjen e t drejtave t njeriut? Para s gjithash kjo ka nj dimension m t gjer dhe ajo shikohet ose vjen n shprehje n disa drejtime: - formimi i kuptimeve, nocioneve pr t drejtat - njohja me procesin historik t t drejtave t njeriut - raporti i t drejtave dhe nevojave t njeriut - shkelja e t drejtave t njeriut, arsyet dhe tejkalimi - njohja me institucionet dhe personalitet t cilt luftojn pr t drejtat e njeriut - shkaqet sociale dhe prdorimi i forcs

296

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vlersimi i t drejtave t njeriut si mundsi pr prparim social t njerzimit.

Rolin e arsimit n afirmimin e t drejtave t njeriut e shikoj nga dy aspekte: si parim do barts i rolit edukativo - arsimor duhet t kontribuoj pr zhvillimin, afirmimin dhe mbrotjen e t drejtave t njeriut. S dyti, si qasje integrale, do t thot se afirmimi dhe promovimi i t drejtave t njeriut t realizohet dhe t kryet nprmes nj lnde msimore. Kjo sht lnda arsimi qytetar e cila ngadal po praktikohet n shkolln ton. Gjithsesi duhet t theksohen edhe lnd t tjera t cilt kontribuojn n kt drejtim si jan: gjuha dhe letrsia, historia, biologjia, ekonomia, gjeografia, filozofia, sociologjia, psikologjia, pedagogjia etjera. Afirmimi i t drejtave t njeriut paraqet nj element t veuar nga trsia komplekse si sht arsimi. Roli i arsimit n prvetsimin dhe prparimin e t drejtave t njeriut sht informues (jep informacione pr t drejtat, obligimet, detyrimet e individit, arsyet pr mbrotje dhe kufizimin e t drejtave) dhe formative (nprmes cilsis dhe sasis s prbatjeve arsimore zhvillohen dhe prvetsohen t drejtat). Afirmimi i t drejtave t njeriut nprmes arsimit nuk sht aspak pun e leht, si mendohet. Ekzistojn forma dhe qasje t ndryshme, interpretime mbi t drejtat e njeriut. Megjithat mendoj se n arsim: si veprimtari e organizuar realizohen mardhnie, qndrime, relacione, forma t caktuara t sjelljes, t cilt paraqesin pasoja t raporteve t pranishme shoqrore, politike e kulturore. N kt kontekst funkcioni dhe roli i arsimit n afirmimin e t drejtave t njeriut synon stabilizimin e mardhnieve shoqrore, t cilat nga ana tjetr kushtzojn sjellje t prshatatur individuale. S dyti, afirmimi i t drejtave t njeriut nprmes arsimit on ka transformimi i mardhnieve shoqrore. Pse arsimi konsiderohet si fush e prshatatshme pr afirmimin e t drejtave t njeriut? Arsimi sht sistem dhe prmbatje e prshtatshme pr afirmimin e t drejtave t njeriut pr arsye t shum faktorve. Nprmes tij kalon secili njeri q nga mosha m e hershme. N at sht e mundur n nj periudh kohore m t gjat (n shkolln fillore 8 vjet, n t mesmn 4 vjet n arsimin sipror 4 vjet) t realizohen dimensionet esenciale t t drejtave t njeriut. Mbase zhvillimi dhe afirmimi i t drejtave t njeriut nuk mund t paramendohet pa arsimimim gjegjs. Elementi i tret i cili e bn arsimin faktor t prshtatshm pr afirmimin e t drejtave t njeriut jan procedurat dhe qasjet didaktike - pedagogjike, metodat dhe format t cilat zbatohen pr realizimin e prmbatjes s arsimit. E pr t realizuar suksesshm kt prgaditja duhet br m par (trajnim, strvitje, ushtrime, kmbim prvoje). Mendoj se arsimi luan rol esencial n afirmimin e t drejtave t njeriut. Ky rol shprehet nprmjet: - prvetsimit t t drejtave

297

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

zgjerimin e t drejtave t njeriut prparimin e t drejtave t njeriut garantimin e t drejtave mbrotja e t drejtave t njeriut njohja me mekanizmat institucionale pr mbrotjen e t drejtave t njeriut.

5. Roli i shkolls Shkolla sot punon dhe funkcionon n shoqri dinamike dhe me shpejtsi kyet n ndryshimet dhe n kt kontekst ajo ka rol t jashtzakonshm n realizimin e qllimeve n drejtim t afirmimit t t drejtave t njeriut. Marrdhniet n shkoll dhe klima e prgjithshme pedagogjike n at jan t drejtuara n t kuptuarit e ndryshm t mardhnieve midis individit dhe grupit, midis nxnsit dhe arsimtarit, midis nxnsve dhe subjekteve t tjera n shkoll. N shkoll, n procesin msimor dhe n aktivitetet jasht msimore sht e mundshme afirmimi sistematik i t drejtave t njeriut dhe ajo n disa nivele: - niveli i prvetsimit konceptual (elaborimit teorik) - niveli i informimit - niveli i zhvillimit - niveli i formimit - niveli i promovimit - niveli i praktikimit aplikimi konkret n veprimtari t ndryshme shkollore. Raste dhe parakushte pr praktikimin e t drejtave t njeriut n shkoll ka shum. Parasegjithash aty veprojn profile t ndryshme profesiopnale, ligjerohen prmbajtje t ndryshme, punohet me struktur t ndryshme sociale t nxnsve. Realizimi i t drejtave t njeriut n shkoll kryet nprmes formave dhe aktiviteteve t ndryshme t veprimit: - nprmes msimit - nprmes ligjratave - nprmes grupeve dhe debatave - nprmes kontakteve individuale Cilt jan detyrat dhe funksionet e shkolls n afirmimin e t drejtave t njeriut? Para s gjithash nxnsit duhet t njihen me idet themelore mbi t drejtat e njeriut. Shkolla me strukturn e saj dhe prcaktimin programor, detyrat dhe funkcionin q realizon ka prgjegjsi t veant n edukimin e prgjegjsis, n edukimin e vetdijes qytetare dhe n kt kontekst edhe afirmimin dhe promovimin e t drejtave t njeriut. Kt detyr dhe funkcion shkolla duhet ta realizoj qysh nga klasat e para. Nprmes prmbajtjeve t ndryshme, metodave dhe formave t larmishme, qasjes teorike dhe praktike, shkolla kontribuon q nxnsit t kuptojn esencn dhe vlerat e t drejtave t njeriut, kufizimet dhe perpektivat e realizimit t tyre. N kontekstin e prmendur me t drejt krkohet dhe konstatohet se "t drejtat nuk

298

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

mund t msohen pa u praktikuar n t gjitha mardhniet e ndrsjellta q kan t bjn me shkolln dhe msimin. Programi (mendohet n programin eksperimental q realizoht n klasn e IV-n.y) ka pr qllim q duke prdorur m gjer, t dal jasht klass dhe t ndikojn n mjedisin dhe n jetn e fmijve, t familjes dhe t bashksis s gjer shoqrore" (doracaku i arsimtarit, fq. 7). Shkolla si nj nga faktort m t rndsishm edukativ ka potencial kadrovik dhe struktur kualifikuese t prgaditur mir pr realizimin cilsor t t drejtave t njeriut. Kur flitet pr rolin dhe funkcionin e shkolls n afirmimin e t drejtave t njeriut nuk mendohet n ndonj plotsim artificial t prmbajtjeve, t zbatimit t metodave t posame t puns, nuk mendohet n vazhdimin e kohs s puns dhe as n ngarkes plotsuese t nxnsve. Ktu, para s gjithash, mendohet n gjetjen dhe shfrytzimin sa m t mir t t gjitha rasteve t prshtatshme pr afirmimin dhe promovimin e t drejtave t njeriut. sht i pamohueshm fakti se shkolla dhe arsimi kan nj rol t rndsishm n afirmimin e t drejateve t njeriut. Shkolla si institucion e specializuar pr arsimimin e gjeneratave t reja nuk mund t veproj m vete pr t zgjedhur do problem, prfshir ktu edhe t drejta e njeriut. T pranosh kt do t ishte nj absurditet. N kt drejtim rndsi merr lidhja e shkolls me bashksin e gjer, me faktor t ndryshm, kur ky bashkpunim funkcionon rregullisht e kuptohet n mnyr t ndrsjellt edhe realizimi i t drejtave t njeriut sht m cilsor. Pra q shkolla t ket sukses n promovimin e t drejtave t njeriut nuk duhet t prndroj vmendjen vetm mbrenda mureve t saj, por t v kontakt edhe me partner e subjekte t tjera pr t realizuar qllimin. 6. Roli i arsimtarit Arsimtari me sjelljen e tij qensisht ndikon n zhvillimin dhe afirmimin e t drejatave t njeriut. Ato i projektojn aspiratat e tyre n drejtim t krijimit dhe ndrtimit t vetdijes juridike, normave juridike tek nxnsi, ndrtimin e qndrimeve t drejta ndaj t drejtave ligjore. N kt kontekst arsimtari duhet t bj selektimin e prmbajtjeve dhe zhvillimin e materijaleve instruktive. Roli i arsimtarit mund t shikohet nga dy aspekte: S pari, mundsojn qasje t drejt n afirmimin e t drejtave t njeriut, ndihmojn q nxnsit t lirohen prej kuptimeve t gabuara, formojn vetdije pr t drejtat e njeriut. S dyti, mund ta vshtirsojn ose ta pamundsojn realizimin e t drejtave t njeriut. Mendoj se parasegjithash, duhet t vrtetohet roli i arsimtarit n afirmimin dhe prparimin e t drejtave t njeriut. Aspak detyr e leht, sepse egzistojn arsimtar t llojllojshm ashtu si egzistojn edhe nxns t ndryshm. Megjithat nuk ka dyshim se roli i arsimtarit, varet nga dy elemente: s pari, prej rolit instruktiv imitues t arsimtarit dhe s dyti, nga kultivimi i stilit t puns n t cilin dominojn t drejtat dhe lirit e njeriut.

299

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Domethn se e lidhur ngusht me procesin e prparimit e t drejtave t njeriut sht edhe stili i puns dhe i sjelljes t arsimtarit ose kominikimi i arsimtarit me nxnsit. N kt kontekst mund t flitet pr shum stile t sjelljes, por ne ktu do ndalemi n tre sish. 1. ) Stili demokratik i sjelljes (komunikimi demokratik dhe vrtetimi i t drejtave, arsimtari zhvillon kompetenca krijon pun atmosfer rellaksuese, t hapur, t lir, aktive, kooperuese) 2.) Stili autoritar i sjelljes (arsimtari vndoht n pozicion, ai sht superior dhe dominues kurse sjelljet ndaj nxnsve n stilin: un jam arsimtari i juaj, kam t drejt tu ju detyroj t sjelleni ashtu si un dua) 3.) Stili burokrat i sjelljes s arimtarit - ktu nuk sht veori autoriteti por krcnimi dhe normativizmi. Pr kt stil t sjelljes karakteristike jan stereotipet n t cilat dominojn norma, krcnimi , krkesa. Parimi mbi t ciln mbshtetet ky stil i sjelljes sht: un di sht m e mir pr ju. N do rast roli i arsimtarit nuk qndron vetm n dhnien e njohjeve valide pr t drejtat e njeriut. Ai sht process n zhvillim dhe promovim t t drejtave t njeriut nprmes msimit t rregullt dhe formave t llojllojshme t aktiviteteve jasht msimore, si dhe n kohn e lir t nxnsit. Puna e gjithmbarshme e arsimtarit duhet t futet n thelb me elemente mbi t drejtat dhe obligimet. Msimi duhet t jet i orientuar kah njohja me t drejtat, ka elaborimi m i gjr i t drejtave t njeriut. Roli specifik i arsimtarit qndron n nxitjen spontane t nxnsve pr t menduar pr t drejtat e njeriut, njohjen me t drejta t caktuara, njohja me sistemin mbi t cilin mbshteten t drejtat e njeriut dhe simulimi dhe luatja rolesh, praktikimi i pjesmarrjes n situate t promovimit t t drejtave. Nj tregues tjetr pr realizimin e t drejtave t njeriut sht edhe kualifikimi i personelin msimor me prkushtim e cilsi. Pr ta realizuar suksesshm kt detyr, kualifikimi dhe prgaditja e arsimtarit duhet br m par, mir duke u bazuar n prvojn e arsimtarit t prparuar europian. Shtrohet pyetja: a sht arsimtari gjithnj i suksesshm n realizimin e t drejtave t njeriut? Dhe cilt jan pengesat n kt drejtim? Ne mendojm se nj prej shkaqeve apo pengesave themelore t mos suksesit sht zvoglimi i funkcionit edukativ t shkolls dhe politizimi tejmase i arsimit. Realiteti n kt koh ka treguar se arsimtari sht prballur me situata q kan cenuar figurn e personalitetit t tij. Megjith sprovat e ndryshme, padyshim ai ka detyrim e prgjegjsin e vet pr edukimin e brezit t ri n pjesn q i takon pr t drejtat e njeriut. 7. Aktivitetet jashtmsimore dhe organizatat Si pjes e pandashme e puns s shkolls aktivitet jasht msimore pa ndonj ashprsi didaktike kan vend t rndsishm dhe funkcion n prparimin dhe praktikimin e t drejtave t njeriut.

300

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

N shkoll organizohen aktivitete t ndryshme jasht msimore, por t rndsishme pr afirmimin dhe promovimin e t drejtave t njeriut jan disa nga kto. Globalisht kto aktivitete jan: - aktivitete t lira t nxnsve - aktivitete kulturoro-artistike - aktivitete punuese-programore - aktivitete sportive N suazat e ktyre aktiviteteve jashta msimore bien edhe dy forma t organizmit pr veprim t nxnsve. Ato jan: - organizata e fmijve - bashksia e nxnsve N t gjitha kto aktivitete bhet fjal pr forma t organizimit t puns ku nxnsit jan n pozit t njihen me t drejtat e njeriut dhe disa nga ato ti praktikojn n situata konkrete. Praktikohen dinjiteti i personalitetit, rrespektimi, barabarsia, jeta private, zhvillimi i individit, mbajtja e rendit dhe paqes (norma t sjelljes, liria e lvizjes dhe kufizimi i disa t drejtave), shtja e ndihms dhe solidaritetit, drejtsia dhe rrespektimi i vendimeve, rrespektimi i gjinive, mos diskriminimi i prkatsis nacionale fetare, liria e t shprehurit e tjera. Organizata e fmijve dhe bashksia e nxnsve drejtprdrejti i aftsojn nxnsit dhe t rinjt pr udhheqje dhe drejtim, pjesmarrje n sjelljen e vendimeve pr pun t ndryshme ku praktikohen t drejtat e njeriut, prfitojn shprehi pr prcjellje t t drejtave, angazhohen n disa aktivitete nprmes t cilave realizohen t drejtat e njeriut si jan: - prparimi i shndetit t nxnsve - prparimi dhe vlersimi i t drejtave dhe lirive t njeriut - organizimi i aksioneve mbledhse - shnimi i datave t rndsishme t cilat jan drejtprdrejti t lidhura me t drejta e njeriut (dita ndrkombtare e fmijve, dita e t drejtave, java e lufts kundr terorrizmit, narkomanis, java e solidaritetit e tjera). - zbatimi i aksioneve t ndryshme - organizimi i formave t ndryshme pr promovimin dhe afirmimin e t drejtave t njeriut si jan: biseda, tryeza t rrumbullakta me pjesmmarrje t ekspertve dhe personaliteteve publike, debate pr t drejtat e njeriut, - organizimi i fushatave, protestave publike, konferencave pr t drejtat e njeriut,takimi me politikan dhe njerz nga jeta publike, prezentime publike e tjera. Gjithsesi aktivitetet jashtmsimore dhe organizatat e fmijve ofrojn mundsi prkatse n t cilat nxnsit vihen n pozit t praktikojn t drejtat e njeriut, lirit e tyre dhe t bhen barts t rndsishm t zhvillimit t tyre dhe zhvillimin e identitetit personal.

301

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

8. N vend t konkludimit Interesi i shtuar pr problematizimin e t drejtave t njeriut tregon faktin se bhet fjal pr shtje aktuale dhe shum t rndsishme me kushte t posakrijuara shoqrore, posarisht e rndsihme pr ndrtimin e vetdijes demokratike dhe funkcionimin juridik t njeriut n shoqri. Zhvillimi, afirmimi dhe prparimi i t drejtave t njeriut, si problematik e veant, n funkcion t kohs n t ciln jetojm (shoqri qytetare, shtet ligjor, ekonomi tregu) zgjon interes t veant n arsim. Shkaqet q e determinojn interesin e shtuar pr problematizimin e t drejtave t njeriut, pr prvetsimin dhe njohjen e tyre nprmes arsimit jan t shumta. Roli vendimtar q ka arsimi n procesin e formimit t individit me orientime demokratike nga njra an, dhe nga ana tjetr aktualizimi i t drejtave t njeriut n t gjitha segmentet e shoqris, krijuan kushte pr trajtim prkats, prkatsisht pr informim anticipues t nxnsve dhe t rinjve pr t drejtat e njeriut, inkorpurim m prbajtsor t t drejtave n arsim, realizim m efikas dhe m cilsor t t drejtave t njeriut, q gjith s bashku krijojn cilsi t re n mardhniet shoqrore. Njohurit dhe dukurit pr t drejtat e njeriut kan form spirale dhe ajo, n t vrtet, sht lidhje e rrethefe t cilt nuk mbyllen sepse t drejtat kurnjher nuk jan t mjaftueshme, e njeriu vazhdimisht gjurmon pr to. Prparimi i t drejtave t njeriut sht prbajtur si qllim global i arsimit dhe si e till sht detyr dhe funkcion i shkolls dhe i arsimtarve t punojn dhe drejtprdrejti t kontribuojn n afirmimin e tyre. Shkolla dhe arsimtart si barts t rolit edukativo arsimor mbeten si lufttar pr t drejtat e njeriut. Kto ishin disa nga ato mendime e pikpamje q un i trajtova si m t rndsishme pr arsimin q ai do t ec n rrug pr t promovuar dhe afirmuar t drejtat e njeriut. Literatura Hammarberg Thomas, A school for Children with Right, Florence, Italija, 1997. Kam t drejt, doracaku pr arsimtarin, projekt p implementimin e Konvents pr t drejtat e fmijve n klasn IV (n gjuhn shqipe dhe maqedonase, Shkup, 2000. Murati Xheladin, Pedagogjia e prgjithshme (Op{ta pedagogija), Logos-A, Shkup, 1998. Murati Xeladin, Osnovno u~ili{te - organizacija i problemi, Vatra, Shkup, 2001. ^ovekovi prava, zbirka me|unarodni dokumenti za pravata na ~ovekot, izbor i prevod D-r Zvonimir Jankulovski, Skopje, 1993. The Challengeon Human rights Education, sous la direction de Hugh Starkey, Casell, Londres, 1991.

302

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

4.5. M-r Nazmi Mali}i Univerzitet na Jugoisto~na Evropa -Tetovo DEMOKRATSKATA KONTROLA NAD BEZBEDNOSNITE STRUKTURI I ^OVEKOVITE PRAVA Voved Vo po~etokot na devedesettite godini vo Republika Makedonija se legalizira politi~kiot pluralizam. Tesno povrzano so ova pra{awe e novoto razbirawe na konceptot za odbranata i drugite bezbednosni strukturi vo pravec na unapreduvawe na osnovnite slobodi i ~ovekovi prava preku demokratski formi na dejstvuvawe. Od stanovi{teto na odbranata, mo{ne e zna~ajna orientacijata na politi~kiot faktor kon po{irok razvitok na demokratskite procesi, kon konstituirawe na pravnata dr`ava so {to se sozdavaat pretpostavki i uslovi za stabilizacija na vnatre{nite politi~ki odnosi kako va`en element za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta na Republika Makedonija. So Ustavot na Republika Makedonija, pra{awata za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot se uredeni vo posebno poglavje spored koe gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata, deka `ivotot na ~ovekot e neprikosnoven i sl. So toa se otvora mo`nost vo ramkite na sistemot dr`avata da razviva gra|anska kultura i demokratska politika za gra|anite da gi prifa}aat demokratskite pravila za gradewe me|usebni odnosi vo atmosfera oslobodena od pritisoci. Bezbednosnite strukturi i politi~kata vlast kako vnatre{en odnos vo demokratskite zemji Poradi postoeweto na indikacii deka vo ime na odbranata na zemjata i postoeweto na opredelena prirodna odvoenost pome|u vojskata kako del od vlasta, mo`at da se definiraat dva aspekta na voenocivilnite odnosi: pome|u vladata i armijata, pome|u parlamentot i armijata i pome|u armijata i naselenieto. Vakvi odnosi mo`at da se vospostavat samo vo zemji {to se demokratski i vo zemji {to se dvi`at kon demokratija. Vo toj kontekst mo`e da se prika`e i ulogata na

303

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

vojskata vo demokratijata vo koja i gra|anite vo uniforma pretstavuvaat nejzin del. Vo vakvi uslovi mo`e da se postavi i demokratska kontrola so ustavna i zakonska normativa, parlamentarna kontrola, so otvoreni javni debati za odbranata, so transparentnosta vo odlu~uvaweto i dr., so cel, bez razlika od koi sloevi e sostavena vojskata, site podednakvo da se ~uvstvuvaat posigurni. Vojskata, kako institucija, stana nesomneno edno od najmo}nite sredstva na politikata vo sovremeniot svet. No taa vo sebe ja nosi i latentnata mo`nost da se "odmetne" od politi~koto vodstvo i prakti~no da go zagrozi. [irokoto otvorawe na vratite na modernite nacionalni armii za pripadnicite na razli~ni op{testveni sloevi, dovede do situacija vo edna institucija od vakov vid da se najdat obedineti lu|e od razli~no socijalno poteklo i so razli~ni politi~ki interesi. Zatoa, posebno se zgolemi zna~eweto na lojalnosta na vojskata kon politi~kata vlast, no i na nejziniot oficerski kor, kako sloj od presudno zna~ewe za nejzinoto funkcionirawe. Vo demokratskite sistemi, kako eden od specijalnite politi~ki postulati, se izdvojuva principot na civilno-politi~ka dimenzija nad vojskata. Pritoa, osnovniot motiv le`i vo soznanieto deka nejzinata nezavisna polo`ba pretstavuva realna zakana za demokratijata, osobeno od aspekt na garantiraweto na ~ovekovite slobodi i prava. Istaknatata pozicija na vojskata i nejzinoto nametnuvawe nad politi~kite centri, nu`no doveduva do militarizirawe i na politi~kiot sistem i na civilnoto op{testvo. Duri i da ne dojde do vospostavuvawe voena diktatura, avtonomniot politi~ki subjektivizam na vojskata e siguren indikator deka demokratijata vo toa op{testvo e zagubena. Me|utoa, za toa deka cvrstata politi~ka kontrola i podredenosta na vojskata pred civilnata vlast vo op{testvoto ne mora avtomatski da impliciraat postoewe na demokratski poredok-najdobra potvrda pretstavuvaat iskustvata na totalitarnite sistemi. Iako, vo osnova, tie se odr`uvaat na vlast so izobilna upotreba na sila, vo najgolemiot broj slu~ai se poka`uvaat prili~no nedoverlivi kon vojskata. Vsu{nost, taa pretstavuva nesigurna potpora za vakvite re`imi, pa kako mnogu pogodna se javuva policijata. Depolitizacija na bezbednosnite strukturi [to e su{tinata na depolitizacijata na policijata i na vojskata? Depolitizacijata na policijata i na vojskata zna~i formalnopravno i fakti~ko onevozmo`uvawe na dejstvuvaweto na politi~kite partii (bez isklu~ok) vo ramkite na voenata i policiskata organizacija. So drugi zborovi, taa pretstavuva osloboduvawe na vojskata i policijata kako institucija od kakov bilo organiziran i institucio-

304

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

naliziran ideolo{ki i politi~ki pritisok i vlijanie. Me|utoa, ~estopati, duri i vakvoto sveduvawe na depolitizacijata vo praktikata do`ivuva neo~ekuvani te{kotii. Politi~kiot efekt od depolitizacijata na vojskata e dvoen. Od edna strana, taa pretstavuva takvo institucionalizirawe na vooru`enata sila pri {to vojskata stanuva edna od dr`avnite slu`bi, so osobeno zna~ajna op{testvena funkcija. Nejzinata politi~ka indolentnost mora da obezbedi takva pozicija {to nema da zavisi od konkretniot odnos me|u silite na politi~kiot sistem. Samo na toj na~in vojskata mo`e bez pogolemi potresi da ja do`ivuva smenata na vlasta po redovnite parlamentarni izbori; od druga strana, i politi~kite subjekti }e bidat sigurni deka silata (na vojskata) ne e faktor vo borbata za vlast. Na demokratskoto op{testvo mu e potrebna armija koja samo }e gi obezbeduva op{tite uslovi za funkcionirawe na poredokot, bez ogled na konkretnite nositeli na vlasta.

Vojskata, policijata i gra|aninot vo demokratskiot politi~ki sistem Vo po~etnata faza od ostvaruvaweto na ovaa zada~a treba pedantno da se prou~i normativno-pravnoto ureduvawe na sistemot za odbrana i da se utvrdi dali postoi odredba so koja se definiraat pravata i dol`nostite na gra|anite i kako se postaveni konturite na sistemot za odbrana i demokratskiot sistem. Sogleduvaweto na odnosot me|u gra|aninot i vojskata vo demokratskiot politi~ki sistem pretstavuva i realna mo`nost za civilna i vistinska demokratska kontrola nad vojskata, a vo toj kontekst i parlamentarna kontrola. So toa se postignuva eden stepen na povisoka civilno-voena sorabotka i se sozdava vnatre{en pobezbeden politi~ki prostor. Spored ovoj model, odbranata i za{titata na Republika Makedonija ja ostvaruvaat: gra|anite, organite na dr`avnata vlast i vooru`enite sili, a opredeleni zada~i ostvaruvaat i pretprijatijata, javnite ustanovi i slu`bite na lokalnata samouprava. Gra|anite na Republika Makedonija ja prifatija orientacijata kon po{irok razvitok na demokratskite procesi i konstituiraweto na pravnata dr`ava kako osnoven kriterium predviden vo najvisokiot ustavno-praven akt - Ustavot na Republika Makedonija. Opredelbata za maksimalno anga`irawe na site ~ove~ki i materijalni potencijali vo odbranata na zemjata e re~isi neizbe`na komponenta na sekoj odbranben koncept. Ovoj stav e rezultat na univerzalno prifatenoto soznanie i iskustvo vo svetski ramki, kako nu`nost vo ostvaruvaweto na efikasna odbrana. Za sekoj odbranben sistem, vsu{nost posmatrano vo ovoj kontekst, mo{ne e zna~aen politi~kiot fak-

305

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tor i negovata zalo`ba kon po{irok razvitok na demokratskite procesi i konstituirawe na pravna dr`ava, so {to se sozdavaat pretpostavki i uslovi za stabilizacija na vnatre{nite odnosi. Nositelite na politi~kata vlast imaat pravo, no i odgovornost da gi prezemat site neophodni merki i aktivnosti zaradi obezbeduvawe na zaedni~kata odbrana, {to sekako podrazbira i obvrzuvawe na gra|anite so zakonski sredstva da go dadat svojot pridones vo ostvaruvaweto na ovaa zaedni~ka cel. Samo pod tie uslovi mo`e da se smeta na maksimalno zalagawe i ostvaruvawe na zakonskite i drugite obvrski od strana na mnozinstvoto gra|ani. Nu`no e anga`iraweto vo ovaa sfera da se depolitizira, vo smisla {to }e se sfa}a i razviva kako del na edna op{testvena funkcija od egzistencijalna va`nost za site gra|ani, ~lenovi na zaednicata. Vo vrska so ova anga`irawe, mora da se pronajde, odnosno da se utvrdi op{toprifatliva osnova vrz koja e mo`no da se ostvari op{testven konsenzus okolu najbitnite momenti, a koj }e u`iva naj{iroka poddr{ka od site op{testveni i politi~ki sili. Vo zaedni~koto ostvaruvawe na pravoto na odbrana gra|anite treba da bidat vklu~eni kako pripadnici na ista op{testvena i dr`avna zaednica, a ne kako privrzanici na opredeleni ideolo{ko-politi~ki opcii. Civilno-voenite odnosi vo demokratijata Za dobro organizirani vooru`eni sili od golemo zna~ewe e civilnata kontrola na vojskata. Sekoga{ postojat opredeleni nedorazbirawa pome|u civilite i vojskata, bidej}i dokolku ne bi postoele tie razliki vo gledi{tata vo toj odnos, toga{ vo tie zemji ne postoi ni demokratija. Koga se definira zna~eweto na civilnata kontrola, sekoga{ e te{ko da se objasni kako taa se postignuva, odnosno niz koi strukturi i proceduri e neophodno da se pomine, so ogled na toa {to s u{te ne postoi edinstven model za nejzinoto ostvaruvawe. So taa problematika se soo~uva i Republika Makedonija. Demokratskata kontrola na Ministerstvoto za odbrana Sublimira}i gi iskustvata od zapadnite demokratii vo oblasta na bezbednosnite strukturi (odbranata i policijata), evidentno e deka ovie zemji so razviena parlamentarna demokratija posebno vnimanie im posvetuvaat na pra{awata za demokratska kontrola vrz rabotata na Ministerstvo za odbrana i Ministerstvo za vnatre{ni raboti, osobeno od aspektot na za{titata na ~ovekovite prava. Zaradi specifi~nosta na nadle`nostite koi gi vr{at ovie bezbednosni strukturi, kako i posledicite {to mo`at da nastanat pri eventualnoto pre~ekoruvawe na zada~ite vo vr{eweto na rabotite, so

306

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

eventualnite izmeni na Zakonot za odbrana, so zakonska normativa treba da se zajakne mo`nosta za demokratska kontrola nad bezbednosnite strukturi vo Ministerstvoto za odbrana: - vo General{tabot, - vo Voenata policija i - vo Sektorot za bezbednost i kontrarazuznavawe. So kontrola, koja pokraj Vladata na RM, Sobranieto na RM i so posebna Parlamentarna komisija so pro{ireni zakonski nadle`nosti za demokrtska kontrola, preventivno bi se deluvalo vo za{titata na ~ovekovite prava i vo spre~uvaweto na eventualnite pre~ekoruvawa na nadle`nostite od strana na uniformirani i civilni li~nosti vraboteni ili koi rakovodat so bezbednosnite strukturi vo Ministerstvoto za odbrana. Na ovoj na~in }e se realizira zakonskata mo`nost za dvojna kontrola nad rabotite na Ministerstvoto za odbrana, kako potvrda za legitimitetot vo vr{eweto na zada~ite. Demokratskata kontrola glavno opfa}a tri osnovni principi: efikasna postavenost na voenata i civilnata vlast preku pravni i institucionalni mehanizmi i za za{tita na ~ovekovi prava; politi~ka neutralnost na vojskata {to nametnuva profesionalna etika, i neme{awe vo civilnite raboti.

Edna od zada~ite na Parlamentot i na poseben Parlamentaren komitet ili komisija za demokratska kontrola na bezbednosnite strukturi e vr{ewe kontrola na vojskata preku nadzor na buxetot za odbrana. No, toa ne bi bilo dovolno ako ne postoi postojano parlamentarno telo {to bi vr{elo redovna parlamentarna kontrola nad vojskata, vo koordinacija so ministerot za odbrana, kako ~len na vladata. Osobeno Ministerstvoto za odbrana treba da vr{i postojana kontrola na vojskata (slu`bite vo odbranata i voenite komandi), pristapot vo sektorite za razuznavawe, odnosno vklu~uvaweto vo strate{koto planirawe, razvitokot na voenite strukturi i voenoto unapreduvawe. Od ova se gleda deka vo zemja so razviena demokratija civilnata kontrola na vojskata se izvr{uva na zakonodavno i izvr{no nivo. Pribli`uvaweto na Makedonija kon NATO, reformite vo bezbednosniot sektor i li~nata sigurnost na gra|anite I reformite vo bezbednosniot sektor kako i sekoja pojava bilo od priroden ili op{testven aspekt koja sama po sebe pretstavuva

307

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

problem, predizvikuva interes i potreba da se istra`uva. Koga se potencira problemot za reformite vo bezbednosniot sektor i demokratskata kontrola, toa }e zna~i priod kon eden va`en vnatre{en problem koj e so golemo vlijanie za gradewe na odbranbeniot proces i za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta. Bidej}i na{ata zemja ima multinacionalen, multikulturen, multikonfensionalen karakter, ~lenuvaweto na Republika Makedonija vo NATO e od golem interes koj mo`e da se povrze i so vnatre{nata stabilnost, bidej}i za eden takov integracionen proces se na{lo razbirawe, me|uetni~ki konsenzus i zaedni~ki konsenzus od site relevantni politi~ki partii. Za pribli`uvaweto na Makedonija kon NATO, o~igledno e deka so procenki i mislewa op{testvoto na momenti e podeleno so mislewe na grupacii i so razliki. Razlikite vo procenkite i vo odnosot ne treba da se sfatat kako preduslov deka za ovaa problematika e izgraden divergenten odnos, za razumnoto sfa}awe na gra|anite za reformite vo bezbednosnite strukturi koi bi pridonele za pribli`uvawe na Makedonija kon NATO. Od pravno-politi~ki i pravno-bezbednosen aspekt, za potrebnite reformi vo bezbednosniot sektor koi bi bile vo soglasnost so NATO-standardite mo`at da se zemat kako osnova Ustavot i potpi{anite dokumenti za sorabotka i za integracija na Makedonija kon NATO spored koi mo`e da se konstatira pravnata normativa za integracionata politika i za drugite op{testveni okolnosti koi se povrzani so problematikata na reformite vo bezbednosniot sektor. Demokratskata kontrola, vo kontekst na za{titata na ovekovite prava vo bezbednosnite strukturi, treba da bide vo soglasnost so standardite koi treba da gi ispolnime kako zemja za da bideme primeni vo NATO, kako {to se: vospostavuvaweto na civilna kontrola vrz odbranata, transformacija na vooru`enite sili spored ponudenite pravila na NATO, edukacija na stare{inskiot kadar, izgradba na kompaktibilen sistem, vnatre{na stabilnost (politi~ka, socijalna, ekonomska, me|uetni~ka), dobri odnosi so sosedite i regionalna sorabootka i dr.

Pravilnite reformi vo bezbednosniot sektor se odrazuvaat vrz komponentata na mir i na vnatre{na stabilnost na zemjata. So dinamikata na promenite - reformite vo bezbednosnite strukturi, toa e zna~i proces, {to kaj gra|anite }e predizvika promeni i vrz nivnoto

308

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

odnesuvawe, a tie promeni se prosleduvaat od niza politi~ki bezbednosni i mirovni faktori. Imaj}i go predvid zna~eweto na reformite vo bezbednosniot sektor koi bi pridonele za pribli`uvaweto na Makedonija kon NATO, treba da se po~ituvaat nekolku usvoeni rezulucii vo Sovetot na NATO, Parlamentarnoto sobranie na NATO, dokumenti na Vladata i na Sobranieto na Republika Makedonija. Dokumenti koi se prifateni od Republika Makedonija, koi imale za cel vistinski reformi vo bezbednosniot sektor i locirawe na mo`nostite za razre{uvawe na konfliktite i za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta na zemjata i vo regionot. Imeno, reformite vo bazbednosniot sektor treba da se zasnovaat na op{testvenata potreba za prezemawe na merki za nadminuvawe i razre{uvawe na problemi koi se pojavuvaat kako zagrozuva~i na ~ovekovite prava i na demokratskite vrednosti. Procenkata poddr`ana so argumenti za realnata stabilna sostojba e od posebno zna~ewe za vospostavuvawe na stabilni odnosi, koi se povrzani so mirot i bezbednosta na zemjata i za implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor. Ovaa konstatacija ima potkrepa i za potrebnite reformi vo bezbednosniot sektor predvideni vo to~ka 5.3 kade se precizira deka: Stranite koi go prifatile Ramkovniot dogovor na 13.08.2001, gi pokanuvaat OBSE, Evropskata unija i SAD da ja zgolemat obukata i programite za pomo{ na policijata vlu~uvaj}i: Profesionalna obuka, obuka za ~ovekovi prava i druga obuka; Tehni~ka pomo{ za reforma vo policijata, vklu~uvaj}i pomo{ vo proverkata, selekcijata i unapreduvaweto na procesite; Razvivawe kodeks na odnesuvawe na policijata; Sorabotka vo pogled na planirawe na tranzicijata za anga`irawe i rasporeduvawe policajci od zaednici koi ne se vo mnozinstvo vo Makedonija; i, Rasporeduvawe kolku {to e mo`no pobrzo na me|unarodni nabquduva~i i policiski sovetnici vo ~uvstvitelnite oblasti.

Porakite predvideni vo Ramkovniot dogovor vo aneks C, za implementacija i merki za gradewe na doverba, se precizirani i so jasni pra{awa: - za nedeskriminacija i pravilna zastapenost, so prezemawe na konkretni ~ekori za zgolemuvawe na zastapenosta na pripadni-

309

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

cite na zaednicite koi ne pretstavuvaat mnozinstvo vo Makedonija, pravedna zastapenost na Albancite i na drugite vo dr`avna administracija i vo bezbednosnite strukturi, vojska ili vo ARM i vo samoto Ministerstvo za odbrana, Ministerstvo za vnatra{ni raboti i vo drugite bezbednosni strukturi. Reformite vo bezbednosnite strukturi se predizvik, odnosno op{testvena potreba koja bi pridonela za pravilno re{avawe na problemite koi preku za{tita na ~ovekovite prava i na demokratskite vrednosti i integracionite procesi kon NATO, mo`e da se pridonesuva za mirot i za bezbednosta. Potoa so postavuvawe na demokratskata kontrola i na civilnata kontrola, rekonstrukcija, odnosno transformacija na vooru`enite sili spored standardite na NATO, obu~uvaweto i stru~nata podgotovka na kadarot, naso~uvawa na reformite koi za osnova bi imale odbranbena strategija naso~ena kon Evroatlanskite struktri, NATO i EU. Makedonija nema potreba da vleguva vo igrite na studena vojna i na lovewe na takanare~eni zagrozuva~i na mirot. Koristena literatura: 1. Me|unarodni dokumenti, rezolucii, izjavi, poraki i soop{tenija za Republika Makedonija vo vremenski period 1992- 2002; 2. Ustavot na Republika Makedonija; 3. Ohridskiot ramkoven dogovor; 4. Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska Riznica, Kumanovo,1997; 5. Vankovska-Cvetkovska Biljana, Vojskata i demokratijata, Skopje, 1995; 6. Georgijeva Lidija, Tvorewe na mirot, Studio ADA, Skopje 1999; 7. Zoran Nacev- Radko Na~evski, Vojna, mir i bezbednost, Skopje, 2000; 8. OBSE, Temelni dokumenti, Skopje; 9. Usvoeni deklaracii vo Sobranieto i vo Vladata na Republika Makedonija, za Evrotlanskata integraciona politika na Republika Makedonija; 10. ON, Temelni dokumenti, Sobranie na RM, Skopje, 1995 god.; 11. Usvoeni Rezolucii za Makedonija, za Zemjite od jugoisto~na Evropa: vo ON, EU, Sovetot na NATO, Parlamentarnoto sobranie na NATO 12. Izve{tai na Nevladini komisii za ~ovekovi prava i Izve{tai na me|unarodni komisii i tela za bezbednosnata sostojba vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, vo vremenski period 1992-2001.

310

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

M-r Nazmi Maliqi Univerziteti i Evrops Juglindore - Tetov

KONTROLLI DEMOKRATIK N STRUKTURAT E SIGURIMIT DHE T DREJTAT E NJERIUT

Hyrje N fillim t viteve nntdhjet n Republikn e Maqedonis u legalizua pluralizmi politik. Lidhur ngusht me kt pyetje sht edhe kuptimi i ri i konceptit pr strukturat e mbrojtjes dhe strukturat e tjera t sigurimit n drejtim t prparimit t lirive themelore dhe t t drejtave t njeriut nprmjet formave demokratike t veprimit. Nga aspekti i mbrojtjes, shum me rndsi sht orientimi i faktorit politik ndaj zhvillimit t prgjithshm t proceseve demokratike dhe integruese, tolerancs politike dhe ndrtimit t shtetit juridik me ka krijohen supozimet dhe kushtet pr stabilizimin e mardhnjeve t brendshme politike, si element i rndsishm pr ruajtjen e paqs dhe siguris n Republikn e Maqedonis. Me kushtetutn e Republiks s Maqedonis, shtjet e lirive dhe t drejtave themelore t njeriut jan prmbledhur n nj kaptin t veant, sipas t cilave qytetart e Republiks s Maqedonis jan t barabart n lirit dhe t drejtat, se jeta e njeriut sht e pacnueshme etj. Me kt hapet mundsia q n kuadr t sistemit t zhvillohet kultura qytetare, politika demokratike pr qytetart q n nj mas t arsyeshme t jen tolerant dhe ti prkrahin rregullat demokratike pr ndrtimin e mardhnjeve t ndrsjella n nj atmosfer t liruar nga presionet. Ushtria dhe pushteti politik si raporte t brendshme n vendet demokratike Pr shkak t ekzistimit t indikacioneve se n emr t mbrojtjes s vendit dhe ekzistimit t ndarjes natyrore ndrmjet ushtris si pjes e pushtetit, mund t prkufizohen dy aspekte t mardhnjeve ushtarake-civile: ndrmjet qeveris dhe ushtris, ndrmjet parlamentit dhe ushtris dhe ndrmjet ushtris dhe popullsis. Mardhnje t ktilla mund t vehen n vendet q jan demokratike dhe n vendet q ecin drejt demokracis. N kt kontekst mund t prezentohet edhe roli i

311

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

ushtris n demokraci n t ciln edhe qytetart n uniform jan pjes e saj. N kushte t ktilla mund t vehet edhe kontrrolli demokratik me norma kushtetuese dhe ligjore, me kontroll parlamentar, me hapjen e debateve publike pr mbrojtjen, me transparencn gjat vendosjes etj, me qllim q t gjith, pa marr parasysh se prej far shtresash sht prbr ushtria t ndjehen njjt n aspektin e siguris. Ushtria si institucion, sht nj nga mjetet m t fuqishme t politiks n botn bashkohore. Por ajo n vetvete permban edhe mundsin latente q t "rrebelohet" nga udheqja politike dhe praktikisht ti kanoset asaj. Hapja e gjer e dyerve e ushtrive bashkohore nacionale pr pjestart e shtresave t ndryshme shoqrore, ka shkaktuar nj situat q n nj institucion t llojit t ktill t gjenden t bashkuar njerz t shtresave t ndryshme sociale dhe t interesave t ndryshme politike. Prandaj, posarisht sht rritur rndsia e lojalitetit t ushtris ndaj pushtetit politik, por edhe t korit t saj t oficerve, si shtres me rndsi vendimtare pr funkcionimin e saj. N sistemet demokratike, si nj nga postulatet e veanta politike veohet parimi i dimenzionit civil- politik t ushtris. Me kt rast, motivi kryesor qndron n iden se pozita e saj e pavarur paraqet kanosje reale pr demokracin, veanrisht nga aspekti i garantimit t t drejtave dhe lirive t njeriut. Pozita e theksuar e ushtris dhe imponimi i saj ndaj qendrave politike, pamdyshje sjell militarizimin e sistemit politik dhe t shoqris civile. Edhe sikur t mos instalohet diktatura ushtarake, subjektivizmi autonom politik i ushtris sht indikator i sigurt se demokracia n at shoqri ka humbur. Por se kontrolli i fort politik dhe t nshtruarit e ushtris nj pushteti civil n shoqri nuk duhet automatikisht t implikoj ekzistimin e rendit demokratik- si dshmi m t mira pr kt jan prvojat e sistemeve totalitare. Edhepse, n esenc, ata qndrojn n pushtet me prdorimin e bollshm t forcs, n rastet m t shpeshta shprehen se nuk kan aq besim edhe te ushtria. N fakt, ajo paraqet letrn e pasigurt pr kto regjime, prandaj si m e prshtatshme paraqitet policia.

Depolitizimi i ushtris Cila sht esenca e depolitizimit t ushtris? Depolitizimi i ushtris do t thot brja e pamundshme formalo-juridike dhe faktike e veprimit t partive politike (pa prjashtim) n kuadr t organizimit ushtarak. Me fjal t tjera, lirimin e ushtris si institucion nga do presion dhe ndikim i organizuar dhe institucional idelogjik dhe politik. Por, shpesh her, edhe t kuptuarit e ktill t depolitizimit, n praktik prjeton vshtirsi t papritura. Efekti politik i depolitizimit t ushtris sht i dyfisht. Nga njra an, ai paraqet institucioalizim t till t forcs s armatosur, me rast ushtria bhet nj nga serviset shteterore, me funkcion t posam me rndsi shoqrore. Indolenca e saj politike duhet t siguroj pozit t atill q nuk do t varet nga qndrimi

312

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

konkret ndrmjet forcave t sistemit politik. Vetm n kt mnyr ushtria mundet pa dridhje t mdha t prjetoj ndrrimin e pushtetit pas zgjedhjeve t rregullta parlamentare; nga ana tjetr, edhe subjektet politike do t jen t sigurt se forca (e ushtris) nuk sht faktor n luftn pr pushtet. Shoqris demokratike i nevoitet ushtri, e cila vetm do t siguroj kushtet e prgjithshme t funkcionimit t rendit, pa marr parasysh bartsit konkret t pushtetit. Ushtria dhe qytetari n sistemin politik demokratik Orientimi i deritashm politik nga aspekti i ruajtjes s stabilitetit t brendshm, sht se n politikn mbrojtse duhet mbshtetur n ndonj forc reale-ushtri, pr prgatitjen e qytetarve pr tiu kundrvn cnimit eventual t sovranitetit dhe integritetit territorial t vendit. N fazn fillestare t realizimit t ksaj detyre duhet n mnyr t kujdesshme t analizohet rregulimi normativo-juridik i sistemit t mbrojtjes dhe t vrtetohet se a ekziston ndonj dispozit me t ciln prkufizohen t drejtat dhe obligimet e qytetarve dhe si jan vn konturat e e sistemit t mbrojtjes dhe t sistemit demokratik. Trajtimi i raportit ndrmjet qytetarit dhe ushtris n sistemin demokratik politik paraqet edhe mundsi reale pr kontroll t vrtet civil demokratik ndaj ushtris, ndrsa n kt kontekst edhe kontrroll parlamentar. Me kt arrihet nj shkall m e lart e bashkpunimit civilo-ushtarak dhe krijohet hapsir e brendshme politike m e sigurt. Sipas ktij modeli, mbrojtjen dhe sigurin e Republiks s Maqedonis e realizojn: qytetart, organet shteterore dhe forcat e armatosura, ndrsa disa detyra t caktuara realizojn edhe ndrmarrjet, entet publike dhe shrbimet e vetadministrimit lokal. Qytetart e Republiks s Maqedonis e pranuan orientimin e zhvillimit m t gjer t proceseve demokratike dhe ndrtimin e shtetit qytetar, si kriter themelor i parapar ne aktin m t lart kushtetues juridikKushtetutn e Republiks s Maqedonis. Prcaktimi pr angazhim maksimal t t gjith potencialeve njerzore dhe material n mbrojtjen e nj vendi sht pothuajse komponent e pashmangshme e do koncepti mbrojts. Ky qndrim sht si rezultat i ides dhe prvojs s pranueshme univerzale n suaza botrore, si domosdoshmri n realizimin e mbrojtjes efikase. Nga aspekti i mbrojtjes t do vendi konsiderohet se si model dhe sistem m i prhapur i mbrojtjes sht ai q i mbetet konsekuent vetvetes. Pr do sistem t mbrojtjes, shikuar nga ky kontekst, shum me rndsi sht faktori politik dhe angazhimi i tij pr zhvillimin m t gjer t proceseve demokratike dhe ndrtimit t shtetit juridik, me rast krijohen parasupozime dhe kushte pr stabilizimin e mardhnjeve t brendshme. Bartsit e pushtetit politik kan t drejt, por edhe prgjegjsi ti ndrmarrin t gjitha masat dhe aktivitetet pr sigurimin e mbrojtjes s prbashkt, q gjithsesi nnkupton edhe obligueshmri t qytetarve me mjete ligjore t japin kontributin e vet n realizimin e ktij qllimi t prbashks. Vetm n kso rrethanash mund t

313

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

llogaritet pr nj angazhim dhe realizim maksimal i obligimeve ligjore nga ana e shumics s qytetarve sht i domosdoshm angazhimi q kjo sfer t depolitizohet, n aspekt se do t kuptohet dhe zhvillohet si pjes e nj funkcioni shoqror me rndsi qnsore pr t gjith qytetart, antar t bashksis. N lidhje me kt angazhim, duhet t gjendet dhe t caktohet baza e pranueshme shoqrore n t ciln mund t realizohet koncenzus rreth momenteve esenciale, dhe q do t gjej prkrahje t gjer nga t gjitha forcat shoqrore dhe politike. N realizimin e prbashkt t s drejts s mbrojtjes, qytetart duhet t prfshihen si pjestar t bashksis dhe shtetit t njejt, dhe jo si ithtar t opcioneve t caktuara ideologjike-politike. Raportet civilo-ushtarake n demokraci Pr forcat e armatosura mir t organizuara me rndsi t madhe sht kontrolli civil i ushtris. Gjithnj eksistojn keqekuptime t caktuara ndrmjet civilve dhe ushtris, sepse nse nuk ekzistonin ato pikepamje n kt aspekt, ather n kto vende nuk do t ekzistonte as demokracia. Kur prkufizohet rndsia e kontrollit civil, gjithmon ka vshtirsi n sqarimin se si t arrihet, prkatsisht n far strukturash dhe procedurash duhet t kalohet, duke marr parasysh se ende nuk eksiston model i vetm pr realizimin e saj. Me kt problematik ballafaqohet edhe Republika e Maqedonis. Kontrolli demokratik ndaj Ministris s Mbrojtjes Duke i sublimuar prvojat t demokracive perendimore n segmentin e strukturave t sigurimit (mbrojtja dhe policija), sht evidente se kto shtete me nj demokraci t zhvilluar parlamentare vmendje t posame i kushtojn shtjeve q kan t bjn me kontrollin demokratik ndaj puns t Ministris s mbrojtjes dhe kuptohet edhe ndaj Ministris s punve t brendshme, vemas nga aspekti i siguris t te drejtave t njeriut. Pr shkak t specificitetit t prgjegjsis dhe obligimeve q i kryejn kto struktura t sigurimit, si dhe pasojat q mund t ndodhin n rast t tejkalimit eventual t kompetencave n kryerjen e puns, me ndryshimet eventuale t Ligjit t mbrojtjes, me normativ ligjore duhet t forcohet kontrolli demokratik n strukturat e sigurimit n Ministrin e Mbrojtjes: N Shtabin e prgjithshm, N Policin ushtarake dhe N Sektorin e sigurimit dhe kundrinformimit.

Kontrolli q prskaj Qeveris s Maqedonis, Kuvendit t Maqedonis dhe me Komision t posam parlamentar me kompetenca t zgjruara ligjore pr kontroll demokratike, n mnyr preventive do t veprohej n sigurin e t drejtave dhe lirive t njeriut dhe do t veprohej n pengimin e tejkalimeve eventuale t kompetencave, nga ana e njerzve me uniform dhe persona civil ose

314

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

tek ata t cilt udhheqin me strukturat e sigurimit n Ministrin e Mbrojtjes. N kt mnyr realizohet mundsia ligjore pr kontroll t dyfisht ndaj Ministris s mbrojtjes, si verifikim t legitimitetit n kryerjen e detyrave. Kontrolli demokratik, kryesisht perfshin tre parime themelore: vnjen efikase t pushtetit ushtarak dhe civil nprmjet mekanizmave juridike dhe institucionale edhe pr sigurin e t drejtave t njeriut, neutralitetin politik t ushtris q e imponon etika profesionale, dhe mosndrhyrjen n punt civile.

Nj nga detyrat e parlamentit sht ushtrimi i kontrollit t ushtris nprmjet mbikqyrjes s buxhetit pr mbrojtje. Por kjo nuk do t ishte e mjaftueshme nse nuk eksiston nj trup i prhershm parlamentar q do t bnte kontroll t rregullt parlamentar ndaj ushtris, n kordinim me Ministrin e mbrojtjes, si antar i Qeveris. Posarisht ministri i mbrojtjes duhet t bj kontroll t prhershm t ushtris (shrbimet e mbrojtjes dhe komandantt ushtarak), prfshir ktu edhe kontrollin e realizimit t buxhetit t mbrojtjes; qasje t dhnave t zbullimit, prkatsisht prfshirje n planifikimin strategjik, zhvillimin e strukturave ushtarake dhe prparimit ushtarak. Nga kjo duket se n vendet me demokraci t zhvilluar, kontrolli civil i ushtris bhet n nivel legjislativ dhe ekzekutiv. Integrimi i Maqedonis n NATO, reformat n strukturat e sigurimit dhe siguria personale e qytetarve Edhe reformat n sektorin e sigurimit si edhe do dukuri tjetr nga aspekti shoqror apo natyror i cili vetvetiu paraqet problem, nxit interesim dhe nevoj q t hulumtohet. Kur potencohen problemet pr reformat ne sektorin e sigurimit dhe kontrollin demokratike, kjo do t thot qasje n nj problem t brendshm t rndsishm i cili sht me ndikim t lart pr ndrtimin e procesit mbrojts dhe pr ruatjen e paqes dhe stabilitetit. Pasiqe vendi yn ka karakter multinacional, multikulturor dhe multikonfencional, antarsimi i Republiks s Maqedonis n NATO sht me interes t madh i cili mund t ndrlidhet edhe me stabilitetin e mbrendshm pasiqe pr nj proces t till integrues sht gjetur mirkuptim, konsenzus ndretnik, dhe konsenzuz i prbashkt nga t gjitha partit politike relavante. Pr afrimin e Maqedonis n NATO, me siguri se egzistojn disa vlersime dhe mendime, se shoqria n momente sht e ndar n mendime t grupacioneve dhe me dallime. Dallimet me vlersimet dhe n qasjen drejt NATO-s, nuk duht t kuptohen si parakusht se pr kt problematik jan ndrtuar raporte divergjente, pr kuptimin e arsyeshm t qytetarve pr reformat n strukturat e sigurimit t cilt do t kontribuojn pr afrimin e Maqedonis n NATO.

315

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

Nga aspekti juridiko- politik dhe nga aspekti i juridiko-mbrojtes, t cilt do t ishin n pajtueshmri me standardet e NATO-s mund t mirren n konsiderim: Marrveshja e Ohrit, Kushtetuta, si dhe dokumentet e nnshkruara pr bashkpunim dhe pr integrim t Maqedonis n NATO, sipas t cilve mund t konstatohet, normativa juridike pr politikn integruese dhe pr raportet e tjera shoqrore t cilt jan t ndrlidhura me problematikn e reformave n sektorin e sigurimit. Kontrolli demokratik n kontest t siguris te t drejtave t njeriut n strukturat e sigurimit, duhet t jen n harmoni me standardet t cilat duhet t`i plotsoj si shtet, q t pranohemi n NATO, e t cilat jan: vendosja e kontrollit civil n mbrotje, transformimi i forcave t armatosura sipas rregullave t ofruara nga NATO, edukimi i kuadrove t eprorve, ndrtimi i sistemit kompaktibil, stabiliteti i mbrendshm (politik, social, ekonomik, ndretnik), mardhniet t mira me fqinjt dhe bashkpunimi regjional e tjera.

Reformat e mirfillta n sektorin e sigurimit kontribuojn n komponentn pr paq dhe stabilitet t brendshm t vendit. Me dinamikn e ndryshimeve reformat n strukturat e sigurimit, kjo do t thot si nj proces, q tek qytetart nxit ndryshime edhe n sjelljen e tyre, dhe kto ndryshime prcjellen nga nj mori faktorsh politik t sigurimit, faktorit paqsor e tjera. Duke pasur n konsiderim rndsin e reformave n strukturat e sigurimit t cilat do t kontribuojn pr afrimin e Maqedonis n NATO duhet t respektohen disa Rezuluta t aprovuara n Kshillin e NATO-s, Asamblen parlamentare t NATO-s, Dokumente t Qeveris dhe Parlamentit t Republiks s Maqedonis. Dokumente t cilt jan t pranuara nga Republika e Maqedonis, t cilt kan pr qllim reforma t mirfillta n strukturat e sigurimit, dhe locimi i mundsive pr zgjidhjen e konflikteve dhe pr ruatjen e paqes dhe stabilitetit t vendit dhe t regjionit. N t vrtet reformat n strukturat e sigurimit duhet t bazohen n nevojn shoqrore pr ndrmarrjen e masave pr tejkalimin dhe zgjidhjen e problemeve t cilt lajmrohen si rrezikues t te drejtave t njeriut dhe vlerave demokratike. Vlersimi i mbshtetur n argumente pr gjendjen reale stabile sht me rndsi t posame, pr vendosjen e raporteve stabile, t cilt jan t lidhura me paqen dhe sigurin e vendit dhe pr implementimin e Marrveshjes korniz t Ohrit. Ky konstatim ka mbshtetje edhe pr reformat e nevojshme n sektorin e sigurimit t parapara n pikn 5.3 ku edhe precizohet se: Palve t cilt e pranuan Marrveshjen Korrniz m 13.08.2001, u bjn ftes OSBE-a, Unioni Europian dhe SHBA-es, q t`i prvetsojn strvitjet dhe programet n ndihm policis duke kyyr:

316

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

strvitje profesionale, strvitje pr t drejtat e njeriut dhe strvitje tjetr, ndihma teknike pr reformime n polici, duke kyur ndihma n kontrolimin, selekcionimin dhe prparimin e proceseve; zhvillimin e kodeksit t sjelljes s policis bashkpunimi n pikepamje t planifikimit t tranzicionit pr angazhimin dhe caktimin e policve nga bashksite t cilat nuk jan n shumic n Maqedodni; dhe caktimi ka sht e mundur m shpejt, t monitoruesve ndrkombtar dhe keshilltarve policor n regjionet e ndieshme.

Porosit e parapara n Marrveshjen Korniz t Ohrit n Aneksin C, pr implementimin e masave pr ndrtimin e mirbesimit, jan t precizuara edhe me pyetje t qarta: Pr mos diskriminim dhe prfaqsimim e drejt, pr ndrrmarjen e hapave konkrete pr zmadhimin e prfaqsimit e prfaqsuesve t bashksive t cilt nuk paraqesin shumic n Maqedoni n administratn shtetrore, ushtri ose n ARM dhe n vet ministrin e mbrotjes, ministrin e punve t mbrendshme dhe n strukturat e tjera. Proceset demokratike dhe reformat n strukturat e sigurimit jan nxitje ose nevoj shoqrore t cilt do t kontribuojn pr zgjedhjen e drejt t problemeve t cilat prmes sigurimit t te drejtave t njeriut dhe vlerave demokratike, me proceset integruese drejt NATO-s mund t kontribuohet pr paqen dhe stabilitetin. Pastaj me vendosjen e kontrolls demokratike dhe kontrollit civil, konstrukcioni apo transformimi i forcave t armatosura sipas standarteve t NATO-s, aftsimi dhe prgaditja personale e kuadrove, e orientuar n reforma t cilt pr baz do t ken strategjin e orientuar drejt strukturave Euroatlantike, NATO-s dhe Bashksis Euripiane, Maqedonia nuk ka nevoj t hyj n lojrat e lufts s ftoft dhe n gjuatjen e t ashtuquajturve rrezikues t paqes.

Literatura e kosultuar 13. Dokumentet ndrkombtare, rezolutat, deklaratat, porosit, kumtesat pr Republikn e Maqedonis n perudhn kohore 1992- 2002. 14. Kushtetuta e Republiks s Maqedonis; 15. Marrveshja korniz e Ohrit, 13 gusht 2001 16. Trajan Gocevski, Tendencat bashkkohore n mbrojtje, Makedonska Riznica, Kumanov,1997; 17. Vankovska-Cvetkovska Biljana, Ushtria dhe Demokracija, Shkup, 1995 18. Georgijeva Lidija, Krijimi i paqs, Studio ADA, Shkup, 1999 19. Zoran Nacev- Radko Naevski, Lufta, paqa dhe siguria, Shkup, 2000; 20. OSBE, Dokumentet themelore, Shkup;

317

^ovekovite prava kako demokratska vrednost

T drejtat e njeriut si vler demokratike

21. Marrveshje dhe Deklarata t aprovuara n Kuvendin e Maqedonis dhe n Qeverin e Maqedonis, pr politikn integruese Eurotlantike t Republiks s Maqedonis; 22. OKB, Dokumentet themelore, Kuvendi i R.M., Shkup, 1995 23. Rezoluta t aprovuara pr Maqedonin, dhe pr vendet e Evropsjuglindore: n OKB, BE, Kshillin e NATO-s, Asamblen parlamentare t NATO-s Raporte t komisioneve joqeveritare pr t drejtat dhe lirit e njeriut dhe raporte t Komisioneve dhe komiteteve ndrkombtare pr hulumtimin e siguris n vendet e Europs-juglindore, n periudhn kohore, 1992-2002

318

You might also like