P. 1
Makedonski jazik

Makedonski jazik

|Views: 2,904|Likes:

More info:

Published by: Светлана Бобевска on Aug 09, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/19/2013

pdf

text

original

OU,, LAZO ANGELOVSKI,, - Aerodrom Skopje

GODI[NO

PLANIRAWE

M A K E D O N S K I

J A Z I K

Petto oddelenie, devetgodi{no obrazovanie U~ebna 2010/2011 godina

Izrabotil: M-r Mirjana Aleksova

PROGRAMSKI PODRA^JA ^ASOVI Jazik 70 ~asa * gramatika * pravopis ^itawe literature i lektira ~asa * ~itawe * literature (proza, poezija) * izbrani naslovi i tekstovi - lektira Izrazuvawe i tvorewe ~asa * usno izrazuvawe * pismeno izrazuvawe Mediumska kultura 10 ~asa Vkupno: 180 ~asa

BROJ NA

70

30

Spored nastavniot plan po makedonski jazik vo petto oddelenie (devetgodi{no obrazovanie) se planirani po 5 ~asa sedmi~no, odnosno 180 ~asa godi{no. Napomena: brojot na ~asovi po nastavni podra~ja e fleksibilen (mo`e da se menuva spored potrebite na u~enicite i integriraweto na nastavanite sodr`ini so drugite predmeti). CELI NA NASTAVATA ODDELENIE PO MAKEDONKI JAZIK VO PETTO

U~enikot/ u~eni~kata: • da se zapoznae so osnovnite istoriski fakti od razvojot na makedonskiot literaturen jazik; • da se osposobuva za pravopis i pravogovor na soglaski i samoglaski;

• • • • • • • • • • • •

da razlikuva zborovi koija menuvaat i koi ne ja menuvaat svojata forma; da steknuvaat znaewe za zamenki i istoto da go primenuva vo dadeni jazi~ni situacii; da go pro{iruva znaeweto za vidovite imenki, pridavki, broevi, glagoli i za nivnite gramati~ki kategorii (rod, broj, vreme); da usvojuva poimi i pravila od gramatikata, pravogovorot i pravopisot na makedonskiot standarden jazik; da se zapoznae so funkcijata na zborovite i so nivnata primena vo usnata i pismenata komunikacija; da razlikuva nekolku vidovi re~enici vo dadenite tekstovi i istite da gi primenuva vo pismenoto izrazuvawe; da se osposobuva da ~ita so razbirawe poslo`eni tekstovi; da gi usvojuva poimite roman za deca, raskaz, basna ; da se osposobuva za osnovna analiza na prozno i poetsko delo; da se osposobuva za za usno i pismeno raska`uvawe i preraska`uvawe bez i po daden plan; da se osposobuva da pi{uva tekst na zadadeni temi; da steknuva osnovni poimi od oblasta na teatarskata i filmskata umetnost;

Programsko podra~je - JAZIK( gramatika, pravopis), 70 ~asa Konkretni celi: U~enikot/u~eni~kata: • Da se osposobuva da go razbira jazikot kako sistem na znaci; • Da gi razlikuva soglaskite po zvu~nost; • Da go usvoi poimot za zbirni imenki; • Pravilno da gi upotrebuva zbirnite imenki vo govorot; • Da gi razlikuva zbirnite imenki od drugite vidovi imenki; • Da gi usvoi poimite za prisvojni i brojni pridavki; • Da gi razlikuva prisvojnite i brojnite pridavki; • Da go usvoi poimot za pokazni zamenki; • Da go opredeluva glagolskoto vreme (sega{nost, minatost, idnost); • Da gi razlikuva formite na glagolite za sega{nost, minatost, idnost; • Da go usvoi poimot za prosta re~enica; • Da gi prepoznava prostite re~enici vo tekstot; • Da gi razlikuva prostite re~enici od drugite re~enici (slo`enite) vo tekstot; • Da gi razlikuva slo`enite re~enici od prostite re~enici; • Da sostavuva slo`eni re~enici; • Da gi prepoznava homonimite vo re~enicata;

Da gi prepoznava deminutivite vo re~enicata; Da gi prepoznava augmentativite vo re~enicata; Pravilno da gi primenuva homonimite, deminutivite i augmentativite vo govorot (bez usvojuvawe na naziv); • Da stekne poim za direkten govor; • Da stekne poim za indirekten govor; • Da preraska`uva so pomo{ na indirekten govor; • Pravilno da gi upotrebuva interpunkciskite znaci za direkten govor; • Pravilno upotrebuva golema bukva • Pravilna primena na skratenicite vo tekstot; Programsko podra~je - ^ITAWE, LITERATURA I LEKTIRA - 70 ~asa Konkretni celi: U~enikot/u~eni~kata: • Da se osposobuva za izrazno ~itawe na umetni~ki tekstovi; • Da se osposobuva za ~itawe na tekst po ulogi; • Da se osposobuva za izveduvawe na dramska igra; • Da go usvoi poimot za raskaz; • Da go usvoi poimot za basna; • Da go usvoi poimot za detski roman; • Da go razlikuva govorot na pisatelot od govorot na likovite; • Da otkriva za {to stanuva zbor vo tekstot(bez teoretsko imenuvawe na tema); • Da analizira epska i lirska pesna; • Da gi pronao|a patriotskite ~uvstva vo pesnata; • Da gi pronao|a humoristi~nite elementi vo pesnata; • Samostojno da ~ita naslovi na dela od makedonskata i svetskata literature; • Da odgovara i da postavuva pra{awa vo vrska so pro~itaniot tekst; • Argumentirano da govori za likovite i nastanite vo tekstot; • Da ja vr{i lokalizacijata na nastanite po vreme i prostor; Programsko podra~je - IZRAZUVAWE I TVOREWE - 30 ~asa Konkretni celi: U~enikot/u~eni~kata: • Usno da preraska`uva nastan slu{nat od drugo lice; • Da preraska`uva tekst so umetni~ka i nau~no- popularna sodr`ina; • Op{irno da preraska`uva obraboten tekst; • Da raska`uva za nastan od sopstveno do`ivuvawe; • Da raska`uva po dadeni tematski zborovi;

• • •

• •

Da opi{uva detalno predmet, lik, slika; Da sostavuva pismen tekst po zadadena tema;

Programsko podra~je - MEDIUMSKA KULTURA - 10 ~asa Konkretni celi: U~enikot/u~eni~kata: • Da go prepoznava redosledot na nastanite vo film i vo teatarska pretstava; • Da se zapoznae so poimite scenografija i kostimografija vo film i teatarska pretstava (dali se soodvetni so tematikata, dejstvata, likovite i sl.); • Da razgovara za muzikata vo filmot i teatarskata pretstava (na {to go pottiknuva, kako ja do`ivuva); • Da zema knigi i spisanija od biblioteka;
JAZIK Sodr`ini
1.Jazikot kako sredstvo za op{tewe 2.Signali i simboli kako sredstva za op{tewe 3.Soglaski i samoglaski (povtoruvawe) 4. Zvu~ni i bezvu~ni soglaski 5. Ve`bi-zvu~ni i bezvu~ni soglaski 6. Imenki (povtoruvawe) 7. Zbirni imenki 8. Ve`bi- zbirni imenki 9. Pridavki (povtoruvawe) 10. Prisvojni pridavki 11. Prisvojni pridavki-ve`bi 12. Brojni pridavki 13. Brojni pridavki-ve`bi 14. Ve`bi-prisvojni i brojni pridavki

Poimi
Jazik, jazi~ni znaci

Aktivnosti i metodi
Ve`bi za voo~uvawe na razlikite pome|u jazi~niot znak, slikata kako znak i signalite -Ve`bi za izgovarawe na soglaski i samoglaski -Ve`bi za izgovarawe na soglaskite vo parovi( po zvu~nost) -Ve`bi za diskriminacija na glasovite (b-p, v-f, z-s) Ve`bi za otkrivawe na imenki Ve`bi za otkrivawe na zbirni imenki Ve`bi za razlikuvawe na zbirnite imenki od drugite imenki Ve`bi za otkrivawe na pridavki Ve`bi za usvojuvawe na poimot za prisvojni pridavki Ve`bi za usvojuvawe na poimot za brojni pridavki Ve`bi za razlikuvawe na prisvojnite i brojnite pridavki vo tekstot

/ Zvu~ni i bezvu~ni soglaski Zbirni imenki

Prisvojni pridavki Brojni pridavki

15. Zamenki (povtoruvawe) 16. Pokazni zamenki 17. Ve`bi - pokazni zamenki

pokazni

Ve`bi za usvojuvawe na poimot za pokazni zamenki Ve`bi za razlikuvawe na li~nite i pokaznite zamenki

18 Glagoli (povtoruvawe) 19. Sega{no vreme 20 Sega{no vreme- ve`bi 21. Minato vreme 22. Minato vreme -ve`bi 23 Idno vreme 24. Idno vreme -ve`bi 25. Menuvawe na glagolskata forma po lice, vreme i broj 26. utvrduvawe na znaewata za imenki, pridavki, zamenki i glagoli (kontrolen test) 27. Re~enica 28. Prosta re~enica 29. Prosta re~enica -ve`bi 30. Prosta re~enica so podmet, prirok i neophodni re~eni~ni ~lenovi 31. Ve`bi za prakti~na primena na prostite re~enici 32. Slo`ena re~enica 33. Slo`ena re~enica -ve`bi 34. Ve`bi za razlikuvawe na slo`eni od prosti re~enici 35. Utvrduvawe na znaewata za prosta i slo`ena re~enica(kontrolen test) 36. Zborovi 37. Homonimi 38. Homonimi-ve`bi 39. Deminutivi 40. Deminutivi-ve`bi 41. Augmentativi 42.Augmentativi-ve`bi 43. Ve`bi za prakti~na primena (bez definirawe) 44. Kontrolrn test-zborovi 45. Direkten govor (neposreden)-poim 46.Direkten govor-ve`bi 47. Indirekten govor (posreden)- poim 48. Indirekten govor-ve`bi 49. Ve`bi za zamena na direkten so indirekten govor 50. Raska`uvawe so primena na direkten govor 51. Preraska`uvawe so primena na indirekten govor 52. Kontrolen test 53. Upotreba na golema bukva(povtoruvawe)

sega{no vreme minato vreme idno vreme lice broj

Ve`bi za opredeluvawe na glagolskoto vreme Ve`bi za menuvawe na glagolot po vreme, lice, broj Ve`bi za razlikuvawe na formite na glagolite

Re~enica Prosta Slo`ena

Ve`bi za sostavuvawe re~enici so podmet i prirok Ve`bi za sostavuvawe re~enici so podmet i prirok i neophodni re~eni~ni ~lenovi(prilo{ki opredelbi)Pr. Ana ~ita./ Ana ~ita kniga./ Ana ~ita vo biblioteka. Ve`bi za prepoznavawe na slo`enite re~enici Ve`bi za sostavuvawe na slo`eni r. -//-

Homonimi Deminutivi Augmentativi

Ve`bi za otkrivawe na zborovi koi imaat ista forma, no razli~no zna~ewe Ve`bi za otkrivawe na zborovi koi ozna~uvaat ne{to namaleno ili zgolemeno Ve`bi na daden tekst so zamena na deminutivi so augmentative i obratno Aktivnosti za usvojuvawe na poimot za direkten govor Aktivnosti za usvojuvawe na poimot za indirekten govor Ve`bi za transformacija na indirektniot govor so direkten i obratno (usno i pismeno)

Neposreden govor Posreden govor

Ve`bi za upotreba na golema bukva

54. Pi{uvawe na narodi i pripadnici na narodi 55. Ve`bi za pi{uvawe na golema bukva pri pi{uvawe na imiwa na narodi i pripadnici na narodi 56. Pi{uvawe na praznici ~ie ime e napi{ano so broj 57. Ve`bi za pravilna upotreba na golema bukva pri pi{uvawe na praznici 58. Ve`bi na daden tekst za otkrivawe na nepravilna upotreba na golema bukva 59. Proveruvawe na znaeweto za upotreba na golema bukva preku pi{uvawe na kus tekst so dadeni zborovi 60. Kontrolen test

za pi{uvawe na narodi i pripadnici na narodi Golema bukva Ve`bi za upotreba na golema bukva za pi{uvawe na praznici ~ie ime e napi{ano so broj

61. Skratenici-poim 62. Pravilno pi{uvawe na skratenici: RM, RTV, OU 63. Ve`bi za pi{uvawe na skratenici vo tekst 64. Ve`bi za zamena na skratenicata vo daden tekst 65. Ve`bi za imenuvawe na skratenicite vo polna forma 66. Utvrduvawe na znaeweto za pravilna upotreba na skratenici 67. Gramati~ki ve`bi na daden tekst 68. Povtoruvawe na sodr`ini od gramatika (spored potrebite i procenkata na nastavnikot) 69. Povtoruvawe na sodr`ini od jazik (spored potrebite i procenkata na nastavnikot) 70. Povtoruvawe na sodr`inite od pravopis (spored potrebite i procenkata na nastavnikot)

Ve`bi za upotreba na skratenici vo tekst: RM, OU, TV

skratenici

^ITAWE, LITERATURA I LEKTIRA Sodr`ini 1.Interpretacija na tekst po Poimi izrazno ~itawe Aktivnosti -ve`bi za usovr{uvawe na tehnikata na izrazno ~itawe (pravilno di{ewe,

izbor - prozen ili poetski 2. Analiza na tekstot 3. Izrazno ~itawe na prozen tekst-ve`bi 4. Interpretacija na tekst po povod Osmi septemvri 5. Analiza na tekstot 6. Interpretacija na dramski tekst 7. ^itawe na tekstot po ulogi 8. Ve`bi za organizirawe na dramska igra 9. Izveduvawe na dramska igra 10. Izrazno ~itawe so usovr{ena tehnika na izrazno ~itawe 11.Raskaz-poim 12. Interpretacija na raskaz 13. Analiza na raskazot 14. Interpretacija na raskaz 15. Analiza na raskazot 16.Basna -poim 17. Interpretacija na basna 18. Analiza na basnata 19. Interpretacija na basna 20. Analiza na basnata 21. Interpretacija na tekst za godi{noto vreme esen 22. Analiza na tekstot 23. Detski roman - poim 24. Analiza na del od pro~itan detski roman 25. Interpretacija na tekst 26. Analiza na tekstot 27. Govor na pisatelot 28. Ve`bi za otkrivawe na govorot na pisatelot 29. Govor na likovite 30. Ve`bi za otkrivawe na govorot na likovite 31. Interpretacija na tekst po izbor vo soglasnost so godi{nite promeni 32. Analiza na tekstot 33. Epska pesna -poim 34. Interpretacija i analiza na epska pesna 35. Lirska pesna -poim 36, Interpretacija i analiza na lirskata pesna 37. Humoristi~na pesna -poim 38. Interpretacija i analiza na humoristi~na pesna 39. Patriotska pesna-poim

dramsko ~itawe ~itawe so razbirawe

dikcija, intonacija, tempo, ritam, vrz tekstovi so umetni~ka sodr`ina) Ve`bi za dramsko ~itawe na ulogite Ve`bi za organizirawe dramska igra vo u~ilnicata

Raskaz Basna Detski roman Govor na pisatelot Govor na likovite

Ve`bi za usvojuvawe na poimot raskaz Ve`bi za usvojuvawe na poimot basna Ve`bi za usvojuvawe na poimot detski roman Ve`bi za otkrivawe na govorot na pisatelot Ve`bi za otkrivawe na govorot na likovite

Epska pesna Lirska pesna humoristi~na Patriotska Poetska slika

Ve`bi za analiza na patriotska pesna Ve`bi za analiza na patriotska pesna po plan na tekstot Ve`bi za analiza na lirska pesna so otkrivawe na poetskite sliki, rima

40. Interpretacija i analiza na patriotska pesna 41. Osnovno ~uvstvo, poetska slika vo pesnite 42. Interpretacija na tekst za zimata 43. Analiza na tekstot 44. Interpretacija na tekst za Nova godina 45. Analiza na tekstot 46. Interpretacija na narodna prikazna 47. Analiza na narodnata prikazna 48. Interpretacija na tekst za majkata 49. Interpretacija na tekst za proletta 50. Analiza na tekstot 51. Interpretacija na tekst za denot na ekologijata 52. Interpretacija na tekst za mesec April 53. Analiza na tekstot 54. Interpretacija na tekstovi po izbor 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. Lektira br.1 Analiza na lektirata Lektira br.2 Analiza na lektirata Lektira broj 3 Analiza na lektirata Lektira br.4 Analiza na lektirata Lektira br. 5 Analiza na lektirata Lektira br.6 Analiza na lektirata Lektira br. 7 Analiza na lektirata Lektira br. 8,9,10(po izbor) Analiza na lektirata Lektira (~etivo za doma)

Ve`bi za analiza na humoristi~na pesna po plan na tekstot

Ve`bi naso~eni kon motivacija za ~itawe na tekstovi nadvor od predvidenite nastavni sodr`ini. Zapoznavawe so osnovnite biografski podatoci na avtorite na lektirnite dela. Razgovor za pro~itaniot tekst so argumentirano govorewe za likovite i nastanite vo tekstot. Ve`bi za lokalizacija na nastanite vo vreme i prostor.

IZRAZUVAWE I TVOREWE Sodr`ini 1. Preraska`uvawe-poim 2. Preraska`uvawe na nastan od drugo lice 3. Preraska`uvawe na tekst so Poimi Prerska`uvawe Raska`uvawe Opi{uvawe Aktivnosti Ve`bi za samostojno preraska`uvawe na nastan slu{nat od drugo lice; preraska`uvawe na obraboteni tekstovi so umetni~ka i nau~no-

umetni~ka sodr`ina 4. Preraska`uvawe na tekst so nau~no popularna sodr`ina 5. Op{irno preraska`uvawe na obraboten tekst 8. Op{irno preraska`uvawe na obraboten tekst 9. Raska`uvawe -poim 10. Raska`uvawe na nastan po sopstveno do`ivuvawe 11. Raska`uvawe po dadeni tematski zborovi 12. Opi{uvawe-poim 13. Samostojno opi{uvawe na predmet 14. Samostojno opi{uvawe na slika 15. Samostojno opi{uvawe na lik 16. Izvestuvawe-poim 17. Samostojno usno i pismeno izvestuvawe za opredelen nastan 18. Prepi{uvawe na izbran del od obraboten tekst 19. Samostojno preraska`uvawe na nastan slu{nat od drugo lice 20. Pismen sostav 21. Samostojno preraska`uvawe na tekst so umetni~ka i nau~no popularna sodr`ina 22. Op{irno preraska`uvawe na obraboten nastan 23. Skrateno preraska`uvawe na obraboten tekst 24. Pismen sostav 25. Sostavuvawe na tekst po analogija 26. Pismen sostav 27. Prepi{uvawe na izbran del od obraboten tekst 28. Pismo 29, Pi{uvawe pismo 30. Pismen sostav MEDIUMSKA KULTURA Sodr`ina 1.Poim za lik, dekor 2. Poim za scenografija,

Izvestuvawe Prepi{uvawe

popularna sodr`ina. Ve`bi za samostojno op{irno preraska`uvawe na obraboten tekst.

Ve`bi za samostojno raska`uvawe na nastan i sopstveno do`ivuvawe

Ve`bi za samostojno opi{uvawe predmet, slika i lik Ve`bi za samostojno usno i pismeno izvestuvawe Ve`bi za sostavuvawe tekst po analogija

Ve`bi za samostojno pi{uvawe pismen sostav po zadadena tema

Pismen sostav

Pismo

Poimi Nastan Likovi

Aktivnosti Ve`bi za utvrduvawe na znaewata za nastanite vo filmot i vo teatarskata pretstava.

kostimografija 3. Muzi~ka ilustracija 4. Film 5. Sledewe igran film za deca 6. Teatar 7. Sledewe na teatarska pretstava 8. Biblioteka 9. Zemawe knigi, vesnici i spisanija 10. Izrabotka na oddelenski vesnik

Dekor Scenografija kostimografija

Ve`bi za utvrduvawe na znaeweto za dekorot na filmot i vo teatarskata pretstava. Ve`bi za zemawe knigi, spisanija od biblioteka

OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA U^ENICITE
-DIJAGNOSTI^KO PROVERUVAWE I OCENUVAWE

Na po~etokot na u~ebnata godina se vr{i dijagnosti~ko proveruvawe na predznaewata na u~enicite, so cel da ja spoznaeme sostojbata takva kakva {to e za kvalitetno planirawe i realizacija na programata i idnite aktivnosti. Pritoa nastavnikot mo`e da primeni pove}e instrumeni, kako {to se: • dijagnosti~ki testovi • usni pra{awa podgotveni od u~enicite • pi{uvawe kusi sostavi
-FORMATIVNO OCENUVAWE

Vo tekot na nastavata po makedonski jazik vo petto oddelenie formativnoto ocenuvawe ovozmo`uva formirawe na objektivni opisi kako povratna informacija za postignuvaweto na u~enicite vo opredelen vremenski period.metodi: • razgovori nastavnik-u~enik • usni prezentacii • pismeni ve`bi • doma{ni raboti • portfolio- sobirawe (detski izrabotki, tvorbi, iskazi i sl.) za u~enikot Na krajot od sekoe trimese~je, vrz osnova na soznanijata od formativnoto ocenuvawe, se realizira mikrosumativno ocenuvawe od ~ii{to rezultati se oformuvaat trimese~nite opisni vrednuvawa za postigaweto na u~enikot.

-SUMATIVNO OCENUVAWE

Vrz osnova na sevkupnite podatoci dobieni od sledeweto, proverkata na posignuvawata na u~enicite nastavnikot ja konstatira (opi{uva) razvojnata sostojba na sekoj u~enik poedine~no, vo ramkite na sekoe programsko podra~je. Od formiranite sumativni opisni ocenki formulirani za sekoj u~enik posebno, rakovodej}i se od postavenite nivoa na postignuvawa vo tek na opredelen vremenski periodi, nastavnikot na kraj od u~ebnata godina vnesuva soodvetni numeri~ki ocenki.

PROSTORNI USLOVI Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor, oprema i nastavni sredstva za devetgodi{no osnovno u~ili{te, donesen od strana na Ministerot za obrazovanie i nauka so re.br.071830/1 od 28.02.2008.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->