Fizika 7 k1

FIZIKA
, 2009
Izdava~:
Avtori: Simeon Ge{oski Ferdinand Nonkulovski
Recezenti:
Urednik: Ferdinand Nonkulovski
Lektura: Suzana Stojkovska
Kompjuterska obrabotka: Boban Avramoski d.i.e. Dim~e Ge{oski
Korektura: Avtori
SODR@INA
, ,
1. .
1.1 1.2 1.3 1.4 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 .
6 1. 2. 10
10 13 14 16
82 85
85 87 89 91
2.1 2.2 2.3 2.4
3. 4.
4.1 4.2
93 96
96 99
2.
20
22 23 25 26 28 32

1. 104 106 108
108 110

1.
1.1 1.2 1.3
36
36 40 42
2. 3. .
3.1 3.2
2.
46
2.1 49 2.2 . 51 2.3 , 53 2.4 . 56 2.5 60 2.6 63 2.7 66 2.8 69 2.9 74 2.10 77
4.
4.1 4.2 4.3 4.4
113
113 117 117 118
5.
5.1 5.2 5.3
120
120 124 126
6. 7.
7.1 7.2
129 132
132 134
UÊNICI!
Pred vas e u~ebnikot po fizika, za VII oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, odnosno za VIII oddelenie za devetgodi{noto osnovno obrazovanie, raboten spored novata nastavna programa. Vo u~ebnikot se obraboteni delovi od fizikata za koi imate skromni predznaewa. Ovoj u~ebnik, po svojata koncepcija, pripa|a na onoj vid literatura koj pottiknuva, postavuva pra{awa i naveduva na razmisluvawa koi se potkrepeni so crteì, so slikovito postaveni problemski zada~i i sostojbi, a ovozmoùva i neposredno sledewe na va{iot napredok i razvoj preku sopsteveni postapki i instrumenti. Za razlika od u~ebnicite koi davaat gotovi znaewa, ovoj u~ebnik po svojata koncepcija e namenet za interaktivna nastava, so poseben akcent na aktivnosti za barawe i otkrivawe na postapki i zakonitosti, {to treba da se re{avaat mislovno i so obidi. Fizi~kite sodrìni ne se voveduvaat kako zbir na fakti i definicii za koi ne se gleda od kade doa|aat. Naprotiv, tuka se nastojuva da se voo~at procesite preku koi se do{lo do tie soznanija, pri {to se nastojuva u~enicite da bidat neposredno vklu~eni. Poradi toa, ovoj u~ebnik e taka organiziran da nudi pove}e zanimlivi i primenlivi problemski sostojbi. Od vas se o~ekuva da se vklu~ite vo procesot na nivnoto re{avawe, a so toa i samite da u~estvuvate vo sozdavaweto i usvojuvaweto na fizi~kite znaewa. Toj proces e zamislen kako kombinacija na logi~noto, intuitivnoto i kreativnoto razmisluvawe, so pomo{ na mnogu obidi i va`ni idei. Dadeni se golem broj na obidi koi{to vie vo grupi ili individualno preku aktivna sorabotka so nastavnikot, kako organizator i naso~uva~, }e treba da gi izvedete. Pri istraùvaweto }e nabquduvate, merite, predviduvate, razmisluvate i }e doa|ate do odgovori. Dobienite re{enija povtorno }e gi proveruvate so obidite. Taka steknatite znaewa se mnogu pokvalitetni i potrajni, a vie pobrzo }e napreduvate. Na krajot na sekoja tematska celina ima dodatni pra{awa i zada~i na koi moè da se odgovori, odnosno da se re{at, so pomo{ na steknatite znaewa i razvienite sposobnosti, so toa {to soznanijata za va{iot napredok }e bidat mnogu pozabeleìtelni. Avtorite na u~ebnikot, preku vakvata koncepcija, sakaat da ja pottiknat va{ata qubopitnost i fantazija, pri {to pokraj toa {to }e steknuvate znaewa od fizikata, }e gi razvivate va{ite tvore~ki sposobnosti, kako i nivnata primenlivost vo realniot ìvot i problemati~ni situacii. Skopje, 2009
Avtorite
VOVED VO FIZIKATA
Mnogu odamna ~ovekot gi nabquduval pojavite okolu sebe i nastojuval da gi objasni. Preku toa pove}evekovno nabquduvawe ~ovekovite znaewa za prirodata neprekinato se zbogatuvale i pro{iruvale. S {to e okolu nas: raznite tela, vodata, vozduhot, planinite, ìvotinskiot i rastitelniot svet, bliskite i podale~nite nebeski tela, ja ~inat prirodata. ôvekot i s {to sozdal so rabota (gradovite, fabrikite, ma{inite i dr.) se delovi od prirodata. Na slikite se prikaàni sostavnite delovi na prirodata. Nie sme del od prirodata Vo prirodata postojano se slu~uvaat razni pojavi. ]e navedeme samo nekoi od niv: vetrovite, snegot, smenata na denot i no}ta, pa|aweto na meteorite, dvièweto na telata, raznite toplinski, svetlinski i drugi pojavi. ôvekot otsekoga{ se interesiral za prirodnite poja vi i toa ne samo da gi otkrie, opi{e i objasni, tuku nekoi od niv i da gi primeni. Edna od osnovnite nauki za prirodata e fizikata. Nazivot (imeto) fizika doa|a od gr~kiot zbor fizis, {to zna~i priroda. Prirodata ja prou~uvaat i drugi nauki: hemija, astronomija, geografija. Glavna zada~a na fizikata e da gi otkrie i da gi objasni zakonite na prirodata po koi se odvivaat fizi~kite pojavi. Za opi{uvawe i objasnuvawe na prirodata se koristat razni poimi. Najop{t e poimot materija. Materija e s {to postoi vo prirodata. Sekoj oddelen predmet {to se sre}ava vo prirodata se vika fizi~ko telo. Kamen, drvo, kapka voda, zrno pesok, Sonceto, Zemjata, yvezdite, site tie pretstavuvaat fizi~ki tela. Telata se razlikuvaat ne samo po formata i goleminata, tuku i po toa od {to se napraveni. Materijata od koja{to se sostojat fizi~kite tela se vika supstancija. Sekoja supstancija ima odredeni svojstva: gustina, boja, tvrdost, elasti~nost, to~ka na vriewe itn.
Voved vo fizikata
Materijata se dviì Osnovno svojstvo na materijata e dvièweto. Materijata e neraskinlivo povrzana so dvièweto. Materijata ne moè da postoi bez dvièwe, a, isto taka, ne moè da ima dvièwe bez materija. Vo prirodata s se dviì i se menuva. Polo`bata na edno telo se menuva vo odnos na drugo telo: polo`bata na avtomobilot vo odnos na drvjata pokraj patot, na brodot vo odnos na bregot, na avionot vo odnos na planinite, polo`bata na Zemjata vo odnos na Sonceto i dr. Mrazot pri zatopluvawe preminuva vo voda, vodata vo vodena parea itn. Se menuva vla`nosta vo atmosferata, se menuvaat vremenskite uslovi, se menuva rastitelniot i ìvotinskiot svet. Materijata go ispolnuva celiot prostor okolu nas do beskone~nost. Osnovno svojstvo na materijata e toa {to se nao|a vo postojano dvièwe. Site promeni {to se slu~uvaat vo prirodata, vsu{nost se dvièwe na materijata. Kaj nekoi pojavi, na primer, pri sogoruvawe ili isparuvawe, izgleda kako materijata da se gubi. Me|utoa, toa izgleda taka samo prividno. Materijata ne moè da se uni{ti nitu od ne{to da se napravi, taa moè samo da premine od eden vo drug vid. Vo prirodata ~esto pati doa|a do me|usebno dejstvo na telata, pri {to nastanuvaat odredeni promeni. Promenite {to se slu~uvaat kaj telata vo prirodata se vikaat prirodni pojavi. [to ima u{te zaedni~ko kaj dvièweto na materijata? Sekoja promena, sekoj nastan, se odviva nekade i nekoga{. Materijata se dviì vo prostorot i vo vreme to. Fizikata kako prirodna nauka gi izu~uva najop {tite formi na dvièwe na materijata, osnovnite svojstva i strukturata na materijata.
Voved vo fizikata
Kako }e u~ime?
Prviot ~ekor vo prou~uvaweto na nekoja prirodna pojava moè da bide napraven preku neposredno nabquduvawe. Preku neposredno, pasivno nabquduvawe na pojavite vo prirodni uslovi naj~esto se steknuvaat necelosni, a ponekoga{ i pogre{ni (prividni) pretstavi. Od druga strana, mnogu pojavi vo prirodata traat mnogu kratko, retko se slu~uvaat i te{ko se prou~uvaat. Zatoa e potrebno da se sozdadat uslovi vo koi pojavite }e se nabquduvaat i kontrolirano }e se naso~uvaat. Toa obi~no se izveduva vo fizi~ki kabineti, laboratorii i nau~ni institucii koi poseduvaat sovremena oprema i aparati. Prou~uvaweto na pojavite vo posebno podgot veni uslovi se vika eksperiment ili obid. Na primer, na slikata e daden obid so koj se potvrduva deka koga vozduhot izleguva od balonot go navednuva plamenot od sve}ata. Osnoven i najsiguren izvor na soznanija vo fizikata e eksperimentot. Zatoa fizikata e eks perimentalna nauka. Prou~uvaweto na prirodnite pojavi ne zavr{uva samo so nabquduvawe i eksperimentirawe. Potrebno e dobienite rezultati da se proanaliziraat i me|usebno da se povrzat. Zatoa fizikata e i teoriska nauka.
Voved vo fizikata
1
Od sodrìnata
TELA, SUPSTANCII, FIZI^KI VELIÎNI I MEREWE NA FIZI^KI VELIÎNI
Tela. Gradba na telata êsti~ki na telata Molekuli i atomi Me|umolekularen prostor Agregatni sostojbi Merewe na fizi~ki veli~ini Merewe na vreme Merewe na dolìna Merewe na plo{tina Merewe na volumen Merewe na masa Gustina na telata
TELA> GRADBA NA TELATA

1.1 ÊSTI^KI NA TELATA
S {to se nao|a okolu nas e sostaveno od sitni ~estici. êsto pati si go postavuvame pra{aweto za strukturata na supstancijata. Supstanciite imaat razli~ni svojstva. Ova pra{awe nau~nicite si go postavuvale mnogu odamna. U{te vo pettiot vek pred na{ata era gr~kiot filozof Demokrit tvrdel deka supstanciite se sostaveni od mnogu sitni, nevidlivi ~esti~ki - korpuskuli1. Ova vo 19-tiot vek fizi~arite i hemi~arite go potvrdile eksperimentalno. Nie }e se postavime vo situacija, preku pretpostavki {to }e gi proverime so obidi, da dademe odgovor na pra{aweto za gradbata na supstancijata. Ako ja pritisnete topkata, se namaluva volumenot na vozduhot vo nea. Ako istegnete gumeno crevo, }e mu se zgolemi dolìnata. Pri varewe mlekoto moè da prete~e preku rabot na sadot vo koj{to se vari. [to mislite, na {to se dolì promenata na volumenot ili formata na vozduhot, gumata ili mlekoto? Na koja pretpostavka za gradbata na supstan cijata ve naveduvaat spomenatite primeri? Kade otide vozduhot od balonot? Naduvajte detski balon kolku {to moète pove}e i zavrzete go cvrsto taka {to vozduhot da ne moè da izleze.
1 - Corpuskulum (latin.)-~estici
10
Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini
Potoa obesete go nekade i sledniot den poglednete go. Dali se promenil volumenot na vozduhot vo balonot? Ako dobro go poglednete celiot balon, na nego nema da najdete otvor niz koj bi izlegol vozduhot, a sepak o~igledno e deka izlegol. Edinstveno razumno objasnuvawe bi bilo deka balonite imaat vo sebe mnogu mali otvori koi se tolku mali {to ne moàt da se vidat so golo oko. Pokraj toa, moème da pretpostavime deka vozduhot se sostoi od sitni ~estici koi{to moàt da pominat niz nevidlivite otvori na balonot. Zna~i, ~esticite na vozduhot se dviàt. Kako mirisot se {iri vo prostorija? Vo eden sad stavete nekolku kapki parfem. Sadot postavete go na klupa vo sredinata na prostorijata. Po kratko vreme mirisot na parfemot }e se po~uvstvuva vo celata prostorija. Kako se slu~uva toa? Dali moè da ja objasnime ovaa pojava so pomo{ na pretpostavkata za sostavot na vozduhot od sitni ~estici? Od kade boja vo razredeniot rastvor? Stavete nekolku kapki koncentriran rastvor od kaliev permanganat vo epruveta, a potoa epruvetata dopolnete ja so voda do 3/4 od nejzinata visina. Potoa nekolku kapki od rastvorot od ovaa epruveta turete vo vtora epruveta i potoa i nea dopolnete ja do 3/4 od visinata. Istoto napravete go i so tretata epruveta. Zo{to vodata vo poslednata epruveta, iako slabo, sepak e ramnomerno oboena? Koncentriraniot rastvor od kaliev permanganat se sostoi od mnogu mali ~estici, pa taka nekoi od niv stignale i vo poslednata epruveta. Me{ame voda i alkohol Vo edna menzura turame 50 cm3 alkohol, a vo druga menzura 50 cm3 voda. Ako vodata ja turime vo menzurata so alkohol, kolkav }e bide zaedni~kiot volumen? Dali rastvorot go ima o~ekuvaniot volumen? Dali moè da go objasnite rezultatot od obidot? Ako ne ste sigurni, probajte da najdete objasnuvawe so pomo{ na naredniot obid. Vo edna menzura stavete 50 cm3 mnogu sitni olovni sa~mi, a vo druga menzura isto 50 cm3 krupni sa~mi, moète da probate so zrna oriz i zrna grav.
11
Dodajte gi sitnite sa~mi vo menzurata so krupni sa~mi i potoa menzurata dobro protresete ja. [to se slu~i so alkoholot i vodata otkako gi izme{avme? Kolkav e zaedni~kiot volumen? Kolkav e zaedni~kiot volumen na sa~mite? Kolkav e zaedni~kiot volumen na zrnata oriz i grav? Probajte istoto da go objasnite so pomo{ na korpuskularniot model na supstancijata. Ovaa pojava e potvrda na pretpostavkata deka supstanciite se sostojat od ~estici, no naveduva i na pretpostavka deka me|u ~esti cite postojat prazni me|uprostori. Vo tie me|uprostori navleguvaat ~estici od dodadenata supstancija. Dali ima kraj deleweto na supstanciite na sitni ~estici? Na povr{inata na vodata, vo {irok plitok sad, posipuvame sitna prav od kreda. Zemame tenka ìca i edniot nejzin kraj go potopuvame vo maslinovo maslo. Koga ìcata vnimatelno }e ja izvadime od masloto, na nea zabeleùvame mnogu sitna kapka maslo so pre~nik pribli`no 0,2 mm. Kapkata ja spu{tame na povr{inata na vodata vo sadot. Dali kapkata maslo se razlea po celata povr{ina na vodata? Kapkata maslo prestana da se {iri po povr{inata na vodata. Koga prestana? Prestana otkako masleniot sloj dobi debelina kolku goleminata na edna ~estica maslo. Dali se potvrdija na{ite pretpostavki? So pojavite {to gi voo~ivme preku nekolkute obidi se potvrdija na{ite pretpostavki deka supstanciite se gradeni od mnogu sitni ~estici me|u koi postojat me|uprostori i deka ~esticite se dviàt.
12
1.2
MOLEKULI I ATOMI
Molekulot na vodorodot sodrì dva isti atoma
Denes e poznato deka site supstancii se sostaveni od sitni nevidlivi ~estici koi gi imaat svojstvata na supstanciite. Tie ~estici se vikaat molekuli2. Najsitnata ~estica na supstancijata koja gi ima svo jstvata na taa supstancija se vika molekul. Vo mnogu malo koli~estvo od nekoja supstancija ima ogromen broj molekuli. Sekoja kapka voda e sostavena od molekuli koi ne se razlikuvaat edna od druga. Taka e i so molekulite na drugite supstancii. Site molekuli na edna supstancija se ednakvi me|u sebe, no se razlikuvaat od molekulite na drugite supstancii spored masata, goleminata i nekoi drugi svojstva. Molekulite na site supstancii se sostaveni od u{te positni ~estici - atomi3. Atomot e najsitna ~estica na hemiskiot element koja se javuva kako nositel na negovite fizi~kohemiski svojstva. Molekulite na prostite supstancii ili elementi se sostojat od atomi na ist hemiski element. Na primer, molekulot na kislorodot e sostaven od dva atoma na kislorod, molekulot na fosforot e sostaven od ~etiri atomi na fosfor itn. Molekulite na sloènite supstancii ili soedinenija sekoga{ se sostaveni od atomi na razli~ni hemiski elementi. Na primer, molekulot na vodata e izgraden od eden atom na kislorod i dva atoma na vodorod, molekulot na amonijakot e izgraden od eden atom na azot i tri atomi na vodorod itn.
Molekulot na kislorodot sodrì dva isti atoma
Molekulot na vodata sodrì tri atoma, dva atoma vodorod i eden atom kislorod
Modeli na molekuli na nekoi soedinenija
2 - Moles - masa, molliculus - siten; 3 - Atomos - nedeliv
13
1.3
ME\UMOLEKUL AREN PROSTOR
Napolnete ~a{a so voda. Zemete mala inka i na nejziniot kraj postavete edno crevo. Crevoto spu{tete go do dnoto na ~a{ata. Niz inkata poleka turete voden rastvor od sin kamen (Cu SO4). Na dnoto na ~a{ata se formira sin sloj. Stavete znak za da znaete do kade e siniot sloj i taka ~a{ata ostavete ja eden do dva dena. Istiot obid izvedete go so voda i ka{est sok. Kakva e granicata i kolkav e zaedni~kiot volumen me|u dvete te~nosti vo po~etokot, a kakva po den - dva? Kako }e ja objasnite ovaa pojava? Pome|u molekulite ima odreden prostor koj se vika me|umolekularen prostor. Molekulite se vo postojano dvièwe. Molekulite od ednata te~nost navleguvaat pome|u molekulite od drugata te~nost i obratno. Ovaa pojava se vika difuzija.
Od iskustvo znaeme deka telata, na primer, metalna ili drvena pra~ka, davaat golem otpor pri se~eweto ili struèweto. Toa zna~i deka me|u molekulite na telata dejstvuvaat sili koi se narekuvaat me|umolekularni sili. Silata so koja me|usebno se privlekuvaat ednorodnite molekuli se vika kohezija. Kaj tvrdite tela kohezijata e mnogu jaka, kaj te~nostite e poslaba, a najslaba e kaj gasovite. Vo sekojdnevniot ìvot zabeleùvame deka i molekulite na raznorodni tela se privlekuvaat. Na primer, kredata ostava tragi na tablata, do`dovnite kapki se zalepuvaat na prozorcite, na lisjata i dr. Silata so koja me|usebno se privlekuvaat raznorodnite molekuli se vika athezija. Skr{ete kreda, kocka {e}er ili nekoja tabletka, a potoa so pomo{ na racete probajte da gi soedinite delovite.
14
[to mislite, dali toa }e vi uspee? Ne, so silata na racete ne moète molekulite na spomenatite supstancii da gi donesete na malo rastojanie na koe }e dejstvuvaat privle~nite me|umolekularni sili. Izvedete gi slednite obidi Stavete mala staklena plo~a na povr{inata na vodata, taka {to vodata da ja kvasi plo~ata. Preku osetliv dinamometar probajte da ja oddelite plo~ata od povr{inata na vodata. Dinamometarot se istegnuva i pokaùva kolkava sila treba da upotrebime za da ja odvoime plo~ata od povr{inata na vodata. Zo{to e potrebna sila za da se odlepi plo~ata od povr{inata na vodata? Za da se sovladaat privle~nite sili pome|u molekulite od plo~ata i vodata. Mnogu e interesen i sledniot obid (vtorata slika). Dve dobro izramneti mesingani ili ~eli~ni plo~i silno stegnete gi so laboratoriska stega. Po izvesno vreme stegata otpu{tete ja. Plo~ite ostanuvaat edna do druga kako da se zalepeni. Istiot obid izvedete go so neramni plo~i od mesing ili ~elik. Po otpu{taweto na stegata, plo~ite se oddeluvaat. [to mislite, zo{to vo prviot slu~aj plo~ite ne se oddeluvaat, a vo vtoriot slu~aj se oddeluvaat? Vo prviot slu~aj plo~ite ne se odlepuvaat zatoa {to golem broj na molekuli od ednata plo~a se priblièni na malo rastojanie so molekulite od drugata plo~a pri {to dejstvuvaat privle~nite sili pome|u molekulite od razli~nite plo~i. Vo vtoriot slu~aj plo~ite se odlepuvaat zatoa {to golem broj molekuli se nao|aat na relativno golemo rastojanie, a samo mal broj molekuli se na potrebnoto rastojanie, no nivnite privle~ni sili ne se dovolni za da gi zadràt plo~ite edna do druga. Me|umolekularnite sili dejstvuvaat na mnogu mali rastojanija. Koga molekilite }e se pribliàt na pomalo rastojanie od kriti~noto, tie stanuvaat odbivni. Na pogolemo rastojanie od kriti~noto tie stanuvaat privle~ni, pr. guma za bri{ewe. So zgolemuvawe na rastojanieto ovie sili brzo slabeat. Zna~i, zaemnoto dejstvo pome|u molekulite moè da bide privle~no ili odbivno.
15
Izvedete go sledniot obid: Vo po{iroka ~a{a turete voda. Na par~e hartija {to vpiva voda stavete igla. Par~eto hartija so iglata spu{tete go na mirnata povr{ina na vodata. Po izvesno vreme par~eto hartija }e se izvodeni i }e potone. Iglata ostanuva na povr{inata na vodata. Zo{to iglata ne tone? Povr{inata na vodata e zategnata. Taa ja zadrùva iglata. Iglata ne tone. Pome|u molekulite na povr{inata na te~nosta dejstvuvaat me|umolekularni privle~ni sili koi ovozmoùvaat povr{inata da se odnesuva kako elasti~na membrana. Toa e silata na povr{inskiot napon.
1.4
AGREGATNI SOSTOJBI
Ako se sporedat mrazot, vodata i vodenata parea zabeleùvame deka vo prviot slu~aj stanuva zbor za tvrda supstancija, vo vtoriot slu~aj za te~na i vo tretiot slu~aj za gasovita supstancija. Ovie sostojbi vo koi moàt da bidat supstanciite se vikaat agregatni sostojbi. Supstanciite vo prirodata gi sre}avame vo: tvrda, te~na i gasovita agregatna sostojba.
Vo uslovite vo koi ìveeme, mnogu supstancii istovremeno gi sre}avame vo tvrda, te~na i gasovita agregatna sostojba, {to zavisi od na~inot na grupirawe na atomite i molekulite. Tvrdi tela Na slikata e dadena vodata vo trite agregatni sostojbi i {ema na ~esticite. Koi se svojstvata na tvrdite tela? Dali site tvrdi tela se podednakvo tvrdi? Nekoi navistina se tvrdi, na primer èlezo, drvo i drugi, me|utoa nekoi se meki, na primer pluta, guma i drugi. Tvrdite tela imaat postojana forma i postojan volumen.
16
Molekulite kaj pove}e supstancii (mraz, gotvarska sol i dr.) se pravilno rasporedeni. Kaj niv privlekuvaweto pome|u molekulite e golemo. Za vakvite tvrdi supstancii velime deka se kristalni. Takvi se gotvarskata sol, mrazot, èlezoto, bakarot i drugi. Postojat tvrdi supstancii kaj koi molekulite ne se pravilno rasporedeni. Za vakvite supstancii velime deka se amorfni. Ovie supstancii imaat molekularen sostav sli~en kako kaj te~nostite. Se odnesuvaat i kako tvrdi i kako te~ni tela. Takvi se vosokot, stakloto, razli~nite smoli i dr. Te~nosti Da preturime odredeno koli~estvo voda od pomala vo pogolema menzura. Dali so preturawe na vodata od sad so edna forma vo sad so druga forma, se menuva volumenot na vodata? Odgovorot e: ne. So pumpa za velosiped ili medicinski {pric povle~ete voda. So prstot od ednata raka zatvorete go otvorot na pumpata, odnosno {pricot. So drugata raka silno pritisnete na klipot. Dali uspeavte da go pomestite klipot? Odgovorot e: ne.
Te~nostite lesno ja menuvaat formata, slobod nata povr{ina im e horizontalna i go zadrùvaat svojot volumen. Gasovi Povle~ete go klipot na medicinskiot {pric nago-re. Potoa otvorot na {pricot stavete go vo sad so voda, a klipot spu{tete go nadolu. [to zabeleùvate? [to izleguva od otvorot na {pricot? Izleguvaat meur~iwa so vozduh.
17
Povtorno zemete go medicinskiot {pric i klipot povle~ete go do gorniot del. Vo ovoj slu~aj, {pricot e ispolnet so vozduh. So prst od ednata raka zatvorete go otvorot na {pricot, a so drugata raka silno pritisnete na klipot nadolu. Dali uspeavte da go namalite volumenot na vozduhot vo {pricot? Obrazloì go svojot odgovor. So obidite pokaàvme deka gasovite se stislivi. Gasovite nemaat svoja forma nitu postojan volu men.
Agregatnata sostojba se menuva so zagrevawe ili so ladewe.

vodena parea
Vodata vo trite agregatni sostojbi e sostavena od isti molekuli. Isto e i so drugite supstancii vo prirodata.
voda
Vo razli~ni agregatni sostojbi isto koli~estvo od nekoja supstancija ima razli~en volumen. Na pr. 1 kg voda ima volumen 1 dm3, 1 kg mraz ima volumen 1,1 dm3, a volumenot na 1 kg vodena parea e 1700 dm3.
Poglednete go crteòt i objasnete kako se rasporedeni i kako se dviàt molekulite vo razli~nite agregatni sostojbi na edna supstancija. Vnatre{nata struktura na ista supstancija vo razli~ni agregatni sostojbi se razlikuva samo po na~inot na grupirawe na istorodnite molekuli i po goleminata na me|umolekularnite sili.
mraz
topewe
voda
isparuvawe
parea
vtrdnuvawe
kondenzacija
tvrda
te~na
gasovita
18
Dali isparuvaat cvrstite supstancii? Dali nekoga{ ste videle kako vo golemite ormani vo koi ima ali{ta od volna se stavaat top~iwa, plo~ki ili }esi~ki so cvrsta bela supstancija so silen miris. Ovaa cvrsta supstancija obi~no e naftalin ili sredstvo protiv molci i sluì za spre~uvawe na {tetite {to gi pravat molcite. Ovaa cvrsta supstancija po izvesno vreme is~eznuva, odnosno isparuva. Tokmu zatoa silniot miris se ~uvstvuva niz prostorijata. Top~iwata naftalin, {to se prikaàni na slikata isparuvaat za nekolku nedeli. Promena na volumenot
Koga se topi...
Vodata zazema pomal prostor koga e vo oblik na te~nost, otkolku koga e vo oblik na mraz. Ova se dolì na rasporedot na molekulite. Koga vodata preminuva vo mraz, taa se {iri. Pri {ireweto moè da dojde do: pukawe na cevkite, pa|awe na plo~kite od yid, podignuvawe na plo~kite na ulica i drugo. Proverete kolku znaete
ova koli~estvo mraz,
se dobiva ova koli~estvo voda
1. Zo{to od kapka parfem zamirisuva celata prostorija? 2. Zo{to volumenot na rastvor od voda i alkohol e pomal od zbirot na posebnite volumeni? 3. Na {to se dolì razli~nata agregatna sostojba na telata? 4. Koja e razlikata me|u kristalni i amorfni tela? Predvidete i opredelete Zemete menzura, voda i pet kocki {e}er. Vodata turete ja vo menzurata i zabeleète do kade e nivoto na vodata. Prethodno odredete go zaedni~kiot volumen na pette kocki {e}er. Kockite stavete gi vo menzurata so voda i pri~ekajte {e}erot da se rastopi. Kolku se zgolemi nivoto na vodata vo menzurata po rastopuvaweto na {e}erot? Dali se zgolemi nivoto na vodata tolku kolku {to o~ekuvavte? Objasnete zo{to ima otstapuvawe od o~ekuvaniot volumen.
19
MEREWE NA FIZI^KITE VELIÎNI

Vaga âsovnik
Kolku e ~asot? Kolku si visok? Kolku si teòk?

Sad za merewe
Kolkava e momentalnata nadvore{na temperatura? Kolku e oddale~ena najbliskata prodavnica od u~ili{teto?
Kroja~ki metar
Termometar
Kolku iznesuva mese~nata potro{uva~ka na elektri~na energija vo tvojot dom? Koga patuvame so avtomobil ja merime dolìnata na izminatiot pat i vremeto kolku traelo patuvaweto, pri {to brzinomerot ja pokaùva brzinata so koja{to se dviì avtomobilot. [to zaklu~uvate? Od seto ova zaklu~uvame deka vo sekojdnevniot ìvot se vr{at razni merewa. Navedenite primeri (vreme, dolìna na patot, teìna, temperatura, elektri~na energija) se fizi~ki veli~ini. Za site niv zaedni~ko e toa {to moàt da se merat. Da se izmeri odredena fizi~ka veli~ina zna~i taa da se sporedi so fizi~kata veli~ina od ist vid ~ija golemina uslovno e zemena za edinica merka. Na XI generalna konferencija za merki i tegovi, {to se odrà vo 1960 godina vo Pariz, e usvoen Me|unaroden sistem na merni edinici (SI - Systme Internacional dUnites). Me|unarodniot sistem na merni edinici se zasnova na strogo definirani edinici za slednite sedum osnovni fizi~ki veli~ini: dolìna, masa, vreme, temperatura, elektri~na struja, ja~ina na svetlinata i koli~estvo supstancija.
20
Osnovni fizi~ki veli~ini i edinici vo Me|unarodniot sistem (SI)

Veli~ina Dolìna Masa Vreme Temperatura Ja~ina na elektri~na struja Svetlosna ja~ina Koli~estvo supstancija Oznaka l m t T I J v Edinica metar kilogram sekunda kelvin amper kandela mol Oznaka m kg s K A cd mol
Site drugi veli~ini i edinici, {to se koristat vo fizikata, se definirani so pomo{ na osnovnite i se vikaat izvedeni. Priborite {to sluàt za merewe na fizi~kite veli~ini se vikaat merila ili merni instrumenti.
Me|unarodniot sistem na edinici e zna~aen po toa {to so negovoto voveduvawe postignato e edinstvo za mernite edinici vo celiot svet. So toa e olesneta sorabotkata pome|u zemjite vo trgovijata, industrijata, naukata i dr.
Proverete kolku znaete: 1. Opredelete koi od navedenite izrazi se fizi~ki veli~ini, a koi merni edinici: a) b) v) g) masa temperatura kelvin metar d) |) e) `) vreme kilogram dolìna sekunda
2. Planinar procenil deka oddale~enosta pome|u dve planinski ku}i e 1,5 ~as odewe. Dali so toa go izmeril rastojanieto pome|u ku}ite ili go pretpostavil vremeto za pe{a~ewe, za vrz osnova na nego da go odredi rastojanieto.
21
2.1
Oska
MEREWE NA VREME
Edna od osnovnite fizi~ki veli~ini {to ja merime e vremeto. Na primer, mora to~no da znaeme koga poletuva avionot, kolku trae negoviot let, koga zapo~nuva u~ili{niot ~as, kolku trae i drugo. Vremeto ni ovozmoùva da doznaeme koga nekoj nastan se slu~il (pred, po ili istovremeno so nekoj drug nastan) i kolku trael. Poa|aweto na vozot od edna stanica i pristignuvaweto na druga stanica se vremenski momenti, a vremeto {to izminalo od poa|aweto do pristignuvaweto na vozot e vremenski interval. Osnovna edinica za merewe na vreme vo SI e sekunda (s). Denes so pomo{ na posebni metodi to~no se odreduva traeweto na edna sekunda. [to se koristi za to~no merewe na vremeto vo sekojdnevniot ìvot? Za to~no merewe i merewe na mali vremenski intervali se koristi hronometar ({toperica). Hronometarot vo osnova e kako obi~niot ~asovnik. So pritisnuvawe na kop~eto se stava vo dvièwe, so vtoroto pritisnuvawe se zapira rabotata na hronometarot, otkako }e se pro~itaat brojnite vrednosti od mereweto, so slednoto pritisnuvawe na kop~eto strelkata se vra}a vo po~etnata polo`ba. Pokraj obi~nite mehani~ki hronometri, na sportski natprevari, vo nau~ni laboratorii i sekade kade {to e potrebno mnogu to~no merewe na vremeto, se koristat elektronski hronometri.
Leto
Zima Veli~ina
vreme (t)
osnovna veli~ina Edinica
sekunda (s)
osnovna edinica vo SI Drugi edinici minuta (min) ~as (h) den (d) milisekunda (ms) mikrosekunda (ms) Definicija 1 min = 60 s 1 h = 3 600 s 1 d = 86 400 s 1 ms = 0,001 s 1 ms = 0,000 001 s
Presmetaj 1. So pomo{ na hronometar izmeri za kolku vreme }e napravi{ dvaeset ~ekori, a potoa presmetaj kolku vreme ti e potrebno za eden ~ekor. 2. Atleti~ar istr~al tri kruga po atletska pateka na stadion. Prviot krug go istr~al za 54 s, vtoriot za 1 min, a tretiot za 56,4 s. a) Za kolku vreme, izrazeno vo s, gi istr~al trite kruga? b) Kolkavo e prose~noto vreme za eden krug?
22
2.2
MEREWE NA DOL@INA
Sekoe telo se nao|a na nekoe mesto i e na odredena oddale~enost od drugo telo. Kako ja odreduva{ oddale~enosta od domot do u~ili{teto, rastojanieto me|u ku}ite, {irinata na ulicata? Dali znae{ kolkav e tvojot ~ekor ili kolku si visok? Dali znae{ kolkavo e rastojanieto od Skopje do Veles? Kolkava e najmalata dimenzija na u~ebnikot po fizika? [to e zaedni~ko za site primeri? Vo site primeri merime dolìna. Za dolìna se koristat razli~ni izrazi - visina, rastojanie, {irina, debelina, dlabo~ina i dr. Koj izraz }e se upotrebi, zavisi od sekoj poedine~en slu~aj. Edinica za dolìna e metar (m). Spored Me|unarodniot dogovor, eden metar e rastojanieto pome|u dve crti koi se ozna~eni na etalon vo vid na pra~ka od plemeniti metali, platina i iridium, koj se ~uva pod specijalni uslovi vo Me|unarodnoto biro za merki i tegovi vo Sevr kaj Pariz. Denes se poznati sovremeni metodi so koi{to mnogu precizno moè da se odredi dolìna od 1 m bez da se koristi spomenatiot etalon. Za merewe na dolìna se koristat pogolemi i pomali edinici od metarot. Vo sekojdnevniot ìvot za merewe dolìna koristime linijar, metarska pra~ka, metarska lenta i drugi, na koi se naneseni i milimetarski podelci. Mali dolìni moàt da se merat so golema to~nost so linijar so nonius ({ubler ili klunesto merilo) i mikrometarski vint.
Eden metar Eden ~ekor
Veli~ina
dolìna (l, s, h)
metar (m)
osnovna edinica vo SI Drugi edinici kilometar (km) decimetar (dm) centimetar (cm) milimetar (mm) mikrometar (mm) Definicija 1 km = 1 000 m 1 dm = 0,1 m 1 cm = 0,01 m 1 mm = 0,001 m 1 mm = 0,000 001 m
23
Linijarot so nonius se sostoi od dva dela, i toa od nepodvièn linijar so podelci vo milimetri i pomal podvièn del, koj se vika nonius. So koristewe na vakov linijar so nonius, pri mereweto se postignuva to~nost do 0,1 mm. Noniusite moàt da imaat i druga podelba koja ovozmoùva u{te poto~ni merewa, na primer do 1/20 ili 1/50 del od milimetarot. Za u{te poprecizno merewe na dolìna se koristi mikrom etarski vint. So nego se meri to~nost do 0,01 mm. Izmerete razni predmeti. Merete pravilno Zemete edno telo i na nego postavete linijar so koj{to }e ja merite dolìnata na teloto. Dolìnata izmerete ja nekolku pati. Kolkava e dolìnata? Dali moèvte da ja pro~itate? Koja polo`ba na o~ite e pravilna? Pri mereweto na dolìni treba da se vnimava na gre{kite koi naj~esto se pravat zaradi nepravilno postavuvawe na meriloto sprema teloto {to se meri i sprema o~ite. Na crteòt se dadeni polo`bi a i b. Koi polo`bi se pravilni? Pravilni se polo`bite a. Zada~i 1. a) Odredi ja debelinata na ìca so pomo{ na linijar. Na moliv gusto navitkaj metalna ìca. Izbroj kolku namotki ìca ima na molivot i zapi{i vo tabela. So linijar izmeri ja debelinata na site namotki zaedno i vnesi ja vo tabelata. Presmetaj ja debelinata na edna namotka i zapi{i ja vo tabelata. Mereweto povtori go pove}e pati. b) So pomo{ na nonius izmeri ja debelinata na ìcata {to e koristena vo zada~ata pod a). Rezultatite od merewata pod a) i b) sporedi gi i napi{i zaklu~ok. 2. Dadenite brojni vrednosti za dolìna pretvori gi (iskaì gi) vo osnovnata edinica za dolìna (metar): a) 84,4 cm _______; g) 6,2 dm _______; b) 0,8 dm _______; d) 90 mm _______; v) 0,17 km _______; |) 264 cm _______.
b a b a
24
2.3
MEREWE NA PLO[TINA
Mereweto na plo{tina naj~esto se sveduva na merewe na dolìna. Za odreduvawe na plo{tinata na prostorija so pravoagolna forma potrebno e da se izmerat dolìnata i {irinata i potoa da se pomnoàt. Plo{tinata na kvadrat se presmetuva so merewe na dolìnata na edna negova strana, za merewe na plo{tinata na topka treba da se znae nejziniot polupre~nik itn. Edinica za plo{tina vo Me|unarodniot sistem e kvadraten metar (m2). 1 m2 e plo{tinata na kvadrat so strana 1 m.
Veli~ina
1 dm2
plo{tina (S)
izvedena veli~ina Edinica
kvadraten metar (m2)

izvedena edinica vo SI Drugi edinici
kvadraten decimetar (dm )
2
Definicija 0,01 m2 0,0001 m2 0,000001 m2 100 m2 10 000 m2 1 000 000 m2
1m
1m
1m
kvadraten centimetar (cm2) kvadraten milimetar (mm2)
ar ha (hektar)
km2
Od pogolemite edinici za plo{tina naj~esto se koristi kvadraten kilometar (km2).
Zada~i 1. Izrazi gi vo kvadratni metri plo{tinite: 364 dm2; 45 cm2; 3 km2. 2. Kolkava plo{tina moè da se poplo~i so 1 000 ednakvi pravoagolni plo~ki so dimenzii a = 20 cm i b = 15 cm. 3. So vinova loza e zasadena plo{tina od 875 ar. Opredeli ja e povr{inata vo: a) kvadratni metri; b) hektari. 4. Kerami~ka plo~ka ima forma na kvadrat ~ija strana e 15 cm. a) Kolku plo~ki se potrebni za da se pokrie yid so dolìna 4,5 m i visina 90 cm? b) Kolku }e ima plo~ki vo eden horizontalen, a kolku vo eden vertikalen red?
25
Veli~ina
volumen (V)
2.4
MEREWE NA VOLUMEN
kuben metar (m3)

izvedena edinica vo SI Drugi edinici kuben decimetar (dm3) kuben centimetar (cm3) kuben milimetar (mm3) litar (l) mililitar (ml) Definicija 1 dm 3 = = 0,001 m3 1 cm 3 = = 0,000 001 m3 1 mm3 = = 0,000 000 001 m3 1 l = 1 dm3 1 ml = 1 cm3
Kako }e go odredite volumenot na pravilno telo? Da se potsetime na ona {to go znaeme. Site tela se prostorni i imaat odreden volumen (V). Nekoi tela imaat pravilna geometriska forma (kocka, cilindar, topka, piramida, prizma), a nekoi imaat nepravilna forma. Edinica za volumen e kuben metar (m3). Tolkav volumen ima kocka so rab 1 m. Vo praktikata pokraj 1 m3, za merewe na volumen se koristat i drugi edinici. Volumenot na kocka se presmetuva so izrazot ili kratko
Primer Zaradi bezbednost i za{tita od nevreme, vozilata gi smestuvame vo garaà. Za mali patni~ki vozila dovolen e pomal prostor, no za smestuvawe na avtobusi ili tovarni vozila potreben e pogolem garaèn prostor. Kako }e utvrdite deka gara`niot prostor {to go imate e dovolen za smestuvawe na odredeno vozilo? Gara`niot prostor obi~no ima pravilna forma, a me|usebe se razlikuvaat dimenziite a, b i c. Plo{tinata na podot e: a volumenot iznesuva: Presmetaj 1. Kolku kubni centimetri ima vo eden litar? 2. Kolku litri ima vo eden kuben metar? Dali znaete? 3. Kako }e go odredite volumenot na kibritna kutija? Koi podatoci vi se potrebni? So koe merilo }e merite?
26
Kako }e go odredite volumenot na nepravilno ne rastvorlivo telo i te~nost? Za odreduvawe na volumen na tvrdi nerastvorlivi tela so nepravilna geometriska forma i te~nosti se koristi menzura. Taa e proyiren sad vo forma na cilindar ili konus. Na yidot na menzurata se nao|a skala. Koga merime volumen, menzurata treba da se postavi na horizontalna podloga. Pri ~itaweto mnogu e va`na polo`bata na o~ite. Zo{to e va`na polo`bata na o~ite? Obrazloì.
pravilno
Postapka pri merewe so menzura Na slikata e dadena postapkata za odreduvawe volumen so pomo{ na menzura. Pogledni vnimatelno i objasni ja postapkata. Od dvete merewa moè da se zaklu~i deka potopenoto telo sekoga{ istisnuva onolku te~nost kolku {to e negoviot volumen. So pomo{ na menzura, odredete go volumenot na malo top~e od plastelin. Prvo objasnete ja postapkata, a potoa izmerete. Top~eto od plastelin, od prethodnata zada~a, oblikuvajte go vo potkovica ili druga forma i izmerete go volumenot. Dali volumenot na potkovicata e ist ili se razlikuva od volumenot na top~eto? Obrazloì go tvojot odgovor. Dali merewata so menzurata go potvrdija va{eto razmisluvawe? Kako }e go odredi{ volumenot na telo {to ne moè da se spu{ti vo menzurata? Pogledni ja slikata i objasni. Primeri za volumen
nepravilno
nepravilno
5000 l
1l
300 l
20 ml 27
2.5
MEREWE NA MASA
Dali ste slu{nale za zborot masa? Ako ste slu{nale, {to vi zna~i toj zbor? Izvedete obid Na karton postavete igra~ka avtomobil so lesno podvi`ni trkala. Brzo povle~ete go kartonot vo nasoka vo koja moè da se dviì avtomobilot. Povtorete go obidot nekolku pati. Opi{ete {to zabeleàvte. Poradi inertnosta, pri brzo izvlekuvawe na kartonot, avtomobilot ostanuva na isto mesto. Razgledajte gi slikite: Koga motorot na voziloto }e prestane da raboti, voziloto }e zastane. Treba da go pomestime od patot da ne pre~i vo soobra}ajot. So pomo{ na nekolku prijateli }e go pomestime voziloto. Toa ne e lesno. Vozilo {to e vo dvièwe ne moè lesno da se zapre. Pri~ina za toa e inertnosta na telata. Site tela se inertni.
Svojstvoto na telata da ja zapazuvaat sostojbata na miruvawe ili ramnomerno pravolinisko dvièwe se vika inertnost. Samata pojava se vika inercija. Moèbi si videl magioni~arski trik koga ~ar{af e brzo povle~en od pod polna masa. Zo{to {oljite, tacnite, ~iniite, noèvite i viqu{kite ostanuvaat na masata po trgaweto na ~ar{afot od pod niv? Za ova prodiskutirajte me|u vas. Moè{ da proba{ i samiot da go napravi{ ovoj trik, no ne koristi lesno kr{livi sadovi! Trikot ne sekoga{ uspeva od prv pat. Za ovoj trik iskoristeno e svojstvoto inertnost. Razgledaj gi slikite.
28
Inertnosta na telata fizi~arite ja opi{uvaat so fizi~kata veli~ina masa. Dokaàno e deka sekoe telo ima masa. Merkata za inertnosta na edno telo se vika masa na teloto. Kolku edno telo e poinertno, tolku ima pogolema masa, pote{ko se pridviùva ili zapira. Masata vo sekojdnevniot ìvot ja merime so terezija. Koga na pazar ili vo prodavnica kupuvame, na primer, jabolka, prodava~ot gi meri na terezija. Pri mereweto prodava~ot ja sporeduva masata na jabolkata so masata na tegovite. Koga }e se vratime doma, u{te edna{, so doma{nata terezija gi merime jabolkata. [to }e zabeleìme? Dali masata na jabolkata }e se razlikuva? Masata }e bide ista ako jabolkata ili koe bilo telo gi odneseme na nekoe podale~no mesto na Zemjata, Mese~inata ili u{te podaleku vo vselenata. Masata na teloto ne zavisi od mestoto kade {to se nao|a. Edinica za merewe na masa e kilogram (kg).
Veli~ina
masa (m)
kilogram (kg)
osnovna edinica vo SI Drugi edinici ton (t) gram (g) miligram (mg) Definicija 1 t = 1 000 kg 1 g = 0,001 kg 1 mg = 0,000 001 kg
Eden kilogram (1 kg) e ednakov na masata od me|unarodniot etalon. Me|unarodniot etalon na kilogramot e izraboten od platina i iridium i se ~uva pod specijalni uslovi vo Sevr kaj Pariz. Etalonot e daden na slikata. Vo praktikata se koristat pogolemi i pomali edinici od kilogramot. Terezii spored namenata:
Kolkava e masata?
kujnska bolva 0,5 mg ~okolada 300 g
trgovska
po{tenska
avtobus 20 t
planetata Zemja
industriska
laboratoriska
29
Razmislete i odgovorete 1. Zemete dve ednakvi top~iwa od plastelin i stavete gi na tasovite od terezija. Zabeleùvate deka terezijata e vo ramnoteà. Od ednoto top~e napravete telo so druga forma i pak postavete go na tasot. Kolkava e masata na teloto vo sporedba so prviot slu~aj? Ednoto top~e razdelete go na sitni delovi i site delovi vratete gi na tasot. Kolkava e masata na site delovi zaedno? Sporedi gi rezultatite od trite merewa i odgovori dali ima razlika vo masite. 1. Kolkava e masata na telata {to se dadeni vo primerot? Do sekoe telo dopi{ete po eden od ovie iznosi: 2 g, 20 g, 100 g, 1 kg, 50 kg, 10 kg.
vre}a cement }esi~ka ~aj avionsko pismo
leb
2. Masata na astronautot zaedno so opremata na Zemjata iznesuva 87 kg. Kolkava mu bila masata koga stignal na Mese~inata? 3. Dali moàt masi da se sobiraat? Na edniot tas od terezijata ima teg od 7 kg, a na drugiot ima telo so masa od 5 kg. Kolkava treba da bide masata na dodadeniot teg za terezijata da e vo ramnoteà (o~igledno, telo so masa od 2 kg)? ili 4. Kakvo e vlijanieto na masata na insektot na vkupnata masa na teglata i vozduhot: a) koga vo teglata slobodno leta; b) koga miruva na dnoto na teglata?
5. So obi~na vaga izmeri ja masata na u~ebnikot po fizika (m = ... kg). Razmisli dali so ovoj podatok moè{ da ja odredi{ masata na eden list od u~ebnikot. Proveri i objasni.
30
Presmetajte 6. Kolkava e masata na 1 cm3 voda? Kako }e ja odredite? Najnapred razmislete za postapkata, a potoa merete. 7. So pomo{ na rezultatot od prethodnata zada~a, presmetajte ja masata na 1 dm3, 1l i 1 m3 voda. 8. Na eden tas od terezijata se nao|a telo i teg od 100 mg, a na drugiot tas tegovi od: 5g, 2 g i 200 mg. Kolkava e masata na teloto ako terezijata e vo ramnoteà? 9. Vo tabelata praznite mesta popolnete gi so soodvetnite brojni vrednosti za masa. kg g t mg 1 1000000 12 4000
10. Izmeri ja masata na topkata koga e naduvana i koga e izdi{ana. Dali ima razlika vo masite? Ako ima, na {to se dolì?
11. Vo osnovna edinica za masa izrazi gi slednite brojni vrednosti:
4 t,
5 g,
12 kg,
1 732 g,
2 900 mg,
0,03 t. 8 200 mg.
12. Naredi gi po golemina slednite brojni vrednosti:
665 g,
0,5 kg,
120 g 750 mg,
1 kg 26 g 240 mg,
13. Od neispravna slavina na sekoi 3 sekundi kapnuva po edna kapka voda. Po kolku vreme }e iskapat 3 000 kapki? Kolkava e masata na site kapki ako masata na edna kapka e 0,4 g? Pretpostavete deka masite na site kapki se ednakvi. 14. Koga na edniot tas od terezija }e se stavi metalno top~e, a na drugiot tas tegovi od 5 g i 1 g, terezijata ne e vo ramnoteà. Ako na tasot so metalno top~e se dodade teg od 100 mg, terezijata e vo ramnoteà. Kolkava e masata na metalnoto top~e?
31
2.6
GUSTINA NA TELATA
Sporedete ednakvi volumeni, kocki od po 1 cm3, od razli~ni supstancii kako, na primer, drvo, mraz, olovo, èlezo i drugo. [to }e zabeleìte? Ova lesno se proveruva na toj na~in {to na terezija se merat masite na kockite so volumen od po 1 cm3. Kakvi se nivnite masi? Masite se razli~ni. So pomo{ na masata i volumenot se odreduva fizi~kata veli~ina gustina. Masata {to ja ima edinica volumen na dadena sup stancija se vika nejzina gustina. Gustinata, kako svojstvo na supstancijata od koja e napraveno nekoe telo, se odreduva so koli~nikot od masata i volumenot na supstancijata.
Veli~ina
gustina (r)
gustina=
masa volumen
Gustinata se obeleùva so gr~kata bukva r (ro). Od izrazot za gustina se presmetuva masata na teloto i volumenot Edinica za gustina vo SI e kilogram na kuben metar (kg/m3). Vo praktikata, za merewe na gustina ~esto se koristi g/cm3. Mnogu e va`no da se znae vrskata me|u kg/m3 i g/cm3.
kilogram na kuben metar (kg/m3)

izvedena edinica vo SI Drugi edinici ton na kuben metar (t/m3) gram na kuben centimetar (g/cm3) Definicija
1 t/m3 = = 1 000 kg/m3 1 g/cm3 = = 0,001 kg/m3
Od prakti~en aspekt, mnogu e korisno da se znae gustinata na supstanciite. Gustinata na nekoi supstancii kg/m3 vozduh (0C) suvo drvo voda (4C) benzin mraz staklo 1,29 800 1000 710 900 2500 g/cm3 0,00129 0,8 1 0,71 0,9 2,5 alkohol ìva (0C) èlezo bakar srebro zlato kg/m3 790 13600 7800 8900 10500 19300 g/cm3 0,79 13,6 7,8 8,9 10,5 19,3
32
Zada~i 1. Kolkava e gustinata na par~e mraz so volumen 0,4 m3 i masa 360 kg?
2. Kolku beton e potrebno za eden most ako negoviot volumen e 4,5 m3, a gustinata na betonot e 2200 kg/m3.
3. Masata na èlezen predmet iznesuva 156 kg, a gustinata (spored podatocite od tabelata) 7800 kg/m3. Kolkav e volumenot na èlezniot predmet?
Re{i gi zada~ite 1. Vo poln rezervoar na benzinska stanica so volumen od 50 m3 se nao|aat 35,5 t benzin. Odredi ja gustinata na benzinot. 2. Zlatna {ipka ima volumen 3 dm3. Kolkava e nejzinata masa ako gustinata na zlatoto e 19300 kg/m3? 3. Prozorsko staklo ima dimenzii: 1 m, 80 cm i 3 mm. Kolkava e negovata masa ako gustinata na stakloto e 2500 kg/m3? Kako se odreduva gustina na te~nost? Gustina na te~nost se odreduva isto kako i gustina na tvrdo telo pri {to se koristi formulata za gustina. Vo sporedba so tvrdite tela, poinakov e na~inot na merewe na masata i volumenot kaj te~nostite. Volumenot na te~nostite se meri so menzura. Razgledaj gi slikite i objasni ja postapkata. Za da se izmeri masata na te~nost, prvo se meri masata na prazniot sad, a potoa masata na sadot zaedno so te~nosta. Volumenot na te~nosta se meri so menzura. Presmetajte 4. Kolkava e masata na 10 l benzin? (Gustinata na benzinot se ot~ituva od tabelata.) 5. Kolkav e volumenot na vozduhot so masa 0,2 kg?
33
Razmisli i odgovori 6. Kako }e ja opredelite gustinata na par~e kamen ako imate menzura i terezija? 7. Zo{to èleznite predmeti vo voda potonuvaat, a drvenite predmeti plivaat na povr{inata na vodata? Vo {to se sli~ni vodata i ìvata? Sigurno e deka }e bide pote{ko da se najdat sli~nosti otkolku razliki. Edna razlika {to go privlekuva vnimanieto e toa {to ako se zeme ist volumen od dvete supstancii i se postavat na tasovite od edna terezija } e se zabeleì deka sadot vo koj se nao|a ìvata (levo) celosno }e ja pomesti terezijata na svojata strana. Ova se dolì na gustinata. Proverete kolku znaete 1. [to zna~i da se izmeri nekoja dolìna? 2. Dali gustinata na supstancijata zavisi od formata na teloto? Obrazloì go tvojot odgovor. 3. Dve tela, postaveni na tasovite od edna terezija, se vo ramnoteà. Koi nivni veli~ini se ednakvi, a koi razli~ni (masa, volumen, gustina)? 4. Kocki od kamen, mraz i drvo imaat ist volumen. Koja od niv ima najgolema masa, a koja najmala masa? 5. Dve isti ~a{i napolneti se so voda do ista visina. Vo ednata ~a{a stavame par~e èlezo so masa 100 g, a vo drugata par~e srebro so ista masa. Dali vo dvete ~a{i vodata }e se podigne do isto nivo? Obrazloì go tvojot odgovor. Predvidete, proverete, opredelete 6. Kako }e ja odredite debelinata na eden list od ovoj u~ebnik? 7. Kako so pomo{ na menzura i pipeta }e go odredite volumenot na edna kapka voda? 8. Odredete go volumenot na èlezen teg so masa 1 kg. Rezultatot proverete go so obid. 9. Aluminiumski cilindar ima masa 300 g i volumen 150 cm3. Dali cilindarot e {upliv ili poln? 10. [i{e od 2 l e polno so voda. Kolkava e masata na vodata vo {i{eto?
34
2
Od sodrìnata Dvièwe Mehani~ko dvièwe Ramnomerno pravolinisko dvièwe Ramnomerno zabrzano dvièwe Sili Elasti~na sila i merewe na silata Inercija. Akcija i reakcija Vrska me|u silata, masata i zabrzuvaweto Zemjina teà. Teìna Triewe Ramnoteà na sili Teì{te Lost i negova primena Pritisok Paskalov zakon
DVI@EWE I SILI
1
1.1
DVI@EWE
MEHANI^KO DVI@EWE
Koga stoite na ulica zabeleùvate kako pokraj vas minuvaat pe{aci, avtomobili, ìvotni. Ako poglednete nagore }e zabeleìte kako oblacite se dviàt. Se dviàt i nebeskite tela. Zemjata se vrti okolu svojata oska i kruì okolu Sonceto. Se dviàt i najsitnite delovi na supstanciite: molekulite, atomite... Site tela vo prirodata se vo neprekinato dvièwe. Dali miruvate koga stoite na ulica? Miruvate vo odnos na ku}ite okolu vas, ulicata, drvjata. Patnik koj sedi vo voz {to se dviì, miruva vo odnos na svoite sopatnici vo kupeto, no zaedno so vozot se dviì vo odnos na okolinata. Koga sedite vo u~ilnica, miruvate vo odnos na klupite, yidovite, no zaedno so Zemjata se dviìte okolu Sonceto. Kako }e opredelite dali nekoe telo se dviì ili miruva? Vo kakva polo`ba e avtomobilot na parking vo odnos na drugite avtomobili na parkingot i okolnite zgradi? Avtomobilot miruva. Ako, pak, polo`bata na avtomobilot se menuva vo odnos na drvjata, zgradite, pe{acite, toga{ {to pravi avtomobilot? Avtomobilot se dviì. Za edno telo velime deka se dviì ili miruva zavisno od toa dali teloto ja menuva ili ne ja menuva polo`bata vo odnos na drugi tela. Promenata na polo`bata na edno telo vo odnos na drugite tela se vika mehani~ko dvièwe. Teloto vo odnos na koe se razgleduva i opredeluva polo`bata na drugo telo se vika referentno telo. Na primer, da go zememe kako referentno telo brodot {to plovi po ezero. [to mislite, vo kakva polo`ba se patnicite {to se na brodot vo odnos na brodot, a vo kakva vo odnos na bregot? Patnicite vo odnos na brodot se vo relativno miruvawe, a vo odnos na bregot se vo relativno dvièwe. Se nao|ate vo avtomobil {to se dviì. Vo kakva polo`ba ste vo odnos na avtomobilot, a vo kakva vo odnos na drvjata, zgradite, elektri~nite i telefonskite stolbovi {to se pokraj patot? Odgovorete i objasnete. Sekoe mehani~ko miruvawe ili dvièwe vo prirodata e relativno.
36
Dvièwe i sili
Pri dvièweto telata ja menuvaat svojata polo`ba. Linijata {to gi povrzuva mestata niz koi telata minuvaat pri dvièweto se vika pateka ili traektorija.
Ovie tragi negde se vidlivi, a negde ne. Na primer, tragite od sanka po sneg, tragite od mlazen avion i dr. se vidlivi, me|utoa vo mnogu slu~ai tragite ne se vidlivi. Vo zavisnost od formata na patekata, koja moè da bide prava ili kriva, dvièwata moàt da bidat: pravoliniski i krivoliniski. Kakvo e dvièweto na edno telo, zavisi od izborot na referentnoto telo. Kakvo e dvièweto na oddelni to~ki od trkalata na velosipedot ili avtomobilot za onie {to gi vozat, a kakvo e za nabquduva~ite {to se pokraj patot? Pogledni gi slikite i odgovori. Dolìnata na patekata {to ja izminuva teloto za odredeno vreme se vika izminat pat
(s). Patot se iskaùva so edinicite za dolìna: metar, kilometar, centimetar.
Brzina
Stoite na avtobuska postojka i ~ekate avtobus. Zabeleùvate deka lu|eto vo soobra}ajot se dviàt so razli~na brzina. Pe{acite se dviàt sporo, velosipedistite se dviàt pobrzo, avtomobilite se dviàt u{te pobrzo. Odedna{ pokraj vas minuva motor. Ovoj, sepak, se dviì prebrzo - veli eden od vas. Kolkava e dozvolenata brzina ovde? - pra{uva nekoj drug. Za da moème toa to~no da go odredime, treba da se zapoznaeme so fizi~kata veli~ina brzina. Eve u{te eden primer za brzina. Po vra}aweto od u~ili{te postariot brat mu se pofalil na pomaliot: Na natprevarot vo tr~awe bev najbrz, mi trebaa samo 12,5 se kun di. Potoa pomaliot brat rekol: Mene mi trebaa samo 10 sekundi. Drugiot den, koga oti{le na u~ili{te, ja poglednale atletskata pateka. Toga{ postariot brat mu se obratil na pomaliot: Jas gi pretr~av ovie 100 metri. A ti? Ti si pretr~al samo 50 metri. Za da pretr~a{ 100 metri tebe ti trebaat 20 sekundi. [to mislite, koj bil pobrz?
Dvièwe i sili
37
Pobrzo tr~a onoj koj{to za isto vreme izminuva podolg pat. Brzinata e fizi~ka veli~ina so koja se opredeluvaat sostojbite na dvièweto na telata po nekoja traektorija. Nejzinata golemina zavisi od dolìnata na patot i vremeto za koe e izminat toj pat. Ova sporeduvawe moè da go izrazime so matemati~ka formula:
kade {to so s e ozna~en patot, so t vremeto, a so v brzinata. So zamena na edinicite za pat i za vreme, vo ravenkata za brzina, se dobiva edinicata za brzina vo SI.
Veli~ina
brzina (v)
izvedena veli~ina
êsto se koristi edinicata
Edinica
metar vo sekunda (m/s)

izvedena edinica vo SI Drugi edinici
polàv - 1 mm/s gepard - 34 m/s Zemjata - 30 km/s
Definicija 1 km/h = 1 / 3,6 m/s
kilometar na ~as (km/h)
Preku brzinata moè da se sogleda kako se odviva dvièweto na edno telo, a i me|usebno da se sporeduvaat dvièwata na razli~nite tela. Ako ne se menuva brzinata na teloto, toa se dviì ramnomerno. Ako brzinata se menuva, dvièweto go narekuvame neramnomerno ili promenlivo. Ramnomerni ili neramnomerni moè da bidat kako pravoliniskite, taka i krivoliniskite dvièwa. Brzinata e vektorska veli~ina. Po svojata priroda fizi~kite veli~ini moàt da bidat skalarni i vektorski. Fizi~kite veli~ini {to se odredeni so brojnata vrednost i mernata edinica se vikaat skalarni veli~ini ili kratko skalari. Takvi se: site osnovni fizi~ki veli~ini, volumen, gustina, temperatura i dr. Fizi~kite veli~ini za ~ie celosno odreduvawe pokraj brojnata vrednost i edinicata treba da se znaat u{te i pravecot i nasokata se vikaat vektorski veli~ini ili kratko vektori. Takvi se: brzinata, zabrzuvaweto, silata i dr. Na pr. , za da se znae kade se nao|a avion {to poletal od Skopje pred dva ~asa, potrebno e pokraj brojnata vrednost na brzinata na avionot, da se znae u{te i pravecot i nasokata na negovoto letawe. Treba da se znae deka sekoj pravec ima dve nasoki.
38
Dvièwe i sili
Sredna brzina
Ako eden maratonec istr~al 14 km za eden ~as, toga{ velime deka negovata sredna brzina e 14 kilometri na ~as (14 km/h). Dali ova zna~i deka maratonecot tr~al so ista brzina cel ~as? Toa e mnogu te{ko da se utvrdi. Moèbi ka~uvaj}i se na ugornica ja namalil svojata brzina na 12 km/h, a sleguvaj}i nadolu ja zgolemil brzinata na 16 km/h. No, bidej}i izminal 14 kilometri za eden ~as, velime deka srednata brzina mu e 14 km/h.
Re{i gi zada~ite 1. Kolkavo rastojanie }e izmine voz za tri minuti ako negovata sredna brzina e 80 km/h? 2. Kolku vreme mu e potrebno na eden avtomobil za da pomine 160 km od eden do drug grad ako negovata prose~na brzina e 60 km/h? 3. Eden pe{ak izminal 6 kilometri za eden ~as. Kolku iznesuva negovata sredna brzina izrazena vo: a) km/h; b) m/s? 4. Za vreme na treningot na edna atleti~arka, nejziniot trener go zapi{uva rastojanieto {to taa go istr~uva za sekoi 10 minuti. Rastojanijata se dadeni vo slednata tabela: Vreme (min) Pat (km) 0-10 2,5 10-20 2,0 20-30 30-40 1,8 1,5
a) Presmetaj ja srednata brzina na atleti~arkata za sekoj period od 10 minuti. b) Kolkava e srednata brzina na atleti~arkata za celata trka na treningot?
Dvièwe i sili
39
1.2
RAMNOMERNO PRAVOLINISKO DVI@EWE

Se vozite so avtomobil po prav avtopat. Ve interesira so kolkava brzina se dviìte. Poglednuvate na brzinometarot i zabeleùvate deka strelkata stoi na isto mesto.
Kakvo e ova dvièwe? Za telo koe se dviì po prava linija i pritoa za ednakvi vremenski intervali izminuva ednakvi rastojanija, velime deka se dviì ramnomerno pravo liniski. Primer za ramnomerno pravolinisko dvièwe. Na slikata e prikaàno ramnomerno dvièwe na edno vozilo po prava delnica na avtopatot. Pokraj avtopatot na sekoi 100 m ima po eden stolb. Zamislete si deka se nao|ate vo voziloto koe se dviì ramnomerno. So pomo{ na {toperica ili ~asovnik go merite vremeto za koe voziloto go izminuva patot od prviot do vtoriot stolb, do tretiot, do ~etvrtiot itn. Rezultatite od mereweto na vremeto i patot, {to se prikaàni na slikata, vnesi gi vo tabelata i presmetaj ja brzinata.
t (s) 5 10 15 20 25 30
s (m)
v = s / t (m/s)
Brzinata, vo vremenski interval od 0 do 5 s, e:
So istata postapka presmetaj ja brzinata i za drugite vremenski intervali. Kolkava e brzinata?
40
Dvièwe i sili
Zada~a Od 5 do 10 sekundi avtomobilot izminal pat od stolbot koj ozna~uva 100 metri do stolbot koj ozna~uva 200 metri, brzinata na avtomobilot vo toj vremenski interval e:
Patot kaj ramnomernoto dvièwe Brzinata kaj ramnomernoto dvièwe ima postojana ja (konstantna) vrednost. Od formulata za brzina dobivame formulata za patot kaj ramnomernoto dvièwe:
Patot kaj ramnomernoto dvièwe e ednakov na proizvodot od brzinata i vremeto. se odnesuva samo za ramnomerno Formulata dvièwe, odnosno ako brzinata e postojano ednakva. Na slikata e dadena koli~ka so mehanizam {to ispu{ta oboena te~nost. Koli~kata e vrzana so konec i se vle~e. Razgledaj ja slikata i objasni {to zabeleùva{. Koj e tvojot zaklu~ok? Zada~a Velosipedisti se dviàt ramnomerno pravoliniski so brzina 8 m/s. Kolkav pat }e izminat velosipedistite za vreme od 0,5 h?
Primer za ramnomerno dvièwe (ì~arnica)

Dvièwe i sili
41
1.3
RAMNOMERNO ZABRZANO DVI@EWE

Vo prirodata pokraj ramnomerni ima i neramnomerni dvièwa. Ako brzinata na teloto vo tekot na vremeto se menuva, dvièweto e neramnomerno (promenlivo). Najednostavno e ramnomernoto promenlivo pravolinisko dvièwe. Kakvo e dvièweto na: avionot po pistata pred poletuvaweto, na brodot pri izleguvawe od pristani{te, na vozot pri trgnuvawe od stanica, na avtomobilot pri trgnuvawe? Kakvo e dvièweto na: avionot pri sletuvawe, na brodot pri pristignuvawe na pristani{te, na vozot pri pristignuvawe vo stanica, na avtomobilot pri zastanuvawe? Vo prviot slu~aj e pribli`no ramnomerno zabrzano, a vo vtoriot slu~aj e pribli`no ramnomerno usporeno. Ako brzinata na teloto vo tekot na vremeto ramnomerno se zgolemuva, takvoto dvièwe se vika ramnomerno zabrzano, ako, pak, brzinata ramnomerno se namaluva toa e ramnomerno usporeno.
Na primer, ramnomerno zabrzano e dvièweto na metalno top~e po navedena ramnina ili slobodnoto pa|awe na telata. Navedete nekolku primeri za ramnomerno zabrzano i ramnomerno usporeno dvièwe. Ramnomernoto zabrzano dvièwe moè da se demonstrira i proveri prakti~no. Za ovoj eksperiment potrebna ni e {tica so `leb dolga 1 - 1,5 m (obeleàna vo cm), po ~ija dolìna se postaveni pet lesno podvi`ni vrati napraveni od tenok lim i ìca vo forma na bukvata P, metalno top~e i {toperica. Na po~etokot {ticata se zakosuva (kosinata po potreba se menuva). Go pu{tame top~eto od po~etnata crta i go merime vremeto posebno do prvata, do vtorata, do tretata, do ~etvrtata i do pettata vrata. Eksperimentot povtorete go nekolku pati, a rezultatite od merewata (dolìna i vreme) vnesete gi vo tabela.
42
Dvièwe i sili
So pomo{ na vrednostite za vremeto i za dolìnata na patot, odredi ja srednata brzina na top~eto za sekoj od pette vremenski intervali za koi top~eto se dviì pome|u dvete sosedni vrati. Kakov e odnosot pome|u vrednostite? [to moè da zaklu~ite za zavisnosta na patot od vremeto? Dvièweto pri koe brzinata ramnomerno raste (se zgolemuva) se vika ramnomerno zabrzano dvièwe. Dokolku nemate uslovi, eksperimentot moè da go izvedete poednostavno so pomo{ na u~ili{na klupa. Od slikata moè da se vidi kako klupata treba da se obeleì i kako da se postavi. Postapkata pri mereweto e ista kako vo prethodniot eksperiment. Za ramnomerno zabrzano dvièwe izvedete go i sledniot eksperiment. Na slikata e pretstaven eksperiment so koli~ka i {i{e - kapalka. Razmislete, odredete ja postapkata i izvedete go eksperimentot. Zaklu~okot obrazloète go.
Zabrzuvawe
Koga avtomobil }e po~ne da se dviì, strelkata na brzinomerot pokaùva s pogolema brzina. Na primer, za 10 s od v1 = 0 km/h }e dostigne v2 = 100 km/h. Toa zna~i deka brzinata za sekoja sekunda se zgolemuva za 10 km/h. Me|utoa, ako motorot na avtomobilot poslabo
vle~e potrebno mu e podolgo vreme za da dostigne

brzina od 100 km/h. Na nekoi potrebni im se 20, a moèbi i pove}e sekundi. Vakvite avtomobili imaat pomalo zabrzuvawe. Promenata na brzinata vo edinica vreme se vika zabrzuvawe (a).
Ako teloto nema po~etna brzina hodnata formula za zabrzuvawe }e bide:
pret-
a momentnata brzina
Dvièwe i sili
43
Veli~ina
zabrzuvawe (a)
Gornata formula e za momentnata brzina kaj ramnomerno zabrzano dvièwe. Edinicata za zabrzuvawe se izveduva na sledniot na~in:
metar vo sekunda na kvadrat (m/s2)

izvedena edinica vo SI
Edinica za zabrzuvawe e metar vo sekunda za sekunda ili metar vo sekunda na kvadrat.
êsto pati n interesira kolkav pat izminalo teloto pri ramnomerno zabrzano dvièwe bez po~etna brzina, odnosno vo vremenski interval od 0 do t. Na po~etokot brzinata e 0, a na krajot e:
Pri ramnomernoto zabrzano dvièwe srednata brzina se dobiva kako aritmeti~ka sredina na po~etnata i krajnata brzina.
Ravenkata za patot kaj ramnomernoto zabrzano dvièwe }e ja dobieme so pomo{ na ravenkata za ramnomerno pravolinisko dvièwe
Ako za vsr ja zamenime vrednosta od prethodniot izraz, }e dobieme:
Ova e zakonot za pat kaj ramnomernoto zabrzano dvièwe bez po~etna brzina.
Zada~i 1. Avtomobil koj{to miruva, za vreme od 5 s od trgnuvaweto postignal brzina od 30 m/s. Kolkavo e zabrzuvaweto?
2. Kolku pat }e izmine vozilo koe poa|a od miruvawe i se dviì 6 s ramnomerno zabrzano so a = 3 m/s2?
44
Dvièwe i sili
3. Kolkava e brzinata na edno telo na krajot na {estata sekunda ako se dviì so a = 2,5 m/s2, a teloto nemalo po~etna brzina?
4. Za kolku vreme avtobus }e postigne v = 12 m/s ako se dviì so zabrzuvawe od 1,2 m/s2, a nemal po~etna brzina?
Eden avtomobil moè da go menuva vidot na dvièweto. Koga poa|a avtomobilot ima zabrzano dvièwe, no podocna negovoto dvièwe moè da bide ramnomerno.
Zabrzuvawe Re{ete gi zada~ite 1.
Ramnomerno dvièwe
Patnik {to se nao|a vo voz {to se dviì ramnomerno zabeleàl kako vozot minuva pokraj kilometarski znak. Po 30 s vozot pominal pokraj naredniot kilometarski znak. So kolkava brzina se dvièl vozot izrazena vo km/h? Avtomobil se dviì ramnomerno zabrzano so postojano zabrzuvawe a = 3 m/s2. Kolkava e brzinata na avtomobilot po 4 s? Kolku pat }e izmine metalna topka ako slobodno pa|a 3 s? Raketa 30 s po isfrluvaweto dostignala brzina od 1,5 km/s. Kolkavo e srednoto zabrzuvawe na raketata? Na slikata pod a) e dadeno ramnomerno zabrzano dvièwe na avion pri poletuvawe. So pomo{ na podatocite na slikata presmetaj kolkavo e zabrzuvaweto na avionot. Na slikata pod b) e dadeno ramnomerno usporeno dvièwe na avion pri sletuvawe. So pomo{ na podatocite na slikata presmetaj kolkavo e usporuvaweto na avionot.
2. 3. 4. 5.
a)
b)
Dvièwe i sili
45
SILI
Verojatno ste imale prilika da bidete vo situacija kakva {to e prikaàna na slikata. Odnosno, da pomognete nekoe rasipano vozilo da se otstrani od patot ili da se pridviì. Za vakvi priliki velime deka dejstvuvame na voziloto. No, dali ima negovo protivdejstvo? (Da.) Zna~i, moè da zaklu~ime deka postoi nekakov vid na zaemodejstvo. Dali ova zaemodejstvo }e bide isto ako namesto na lesna kola dejstvuvame na kamion? (Ne.) Da gi prou~ime sli~nite pojavi i da se obideme toa da go objasnime. Da ispitame Zemete potvrda elasti~na pruìna i so rakata istegnete ja pruìnata do odredena granica. Opi{ete gi promenite na pruìnata. [to }e se slu~i so pruìnata koga }e prestanete da ja vle~ete? Dodeka ja rastegnuvate pruìnata taa gi zategnuva muskulite na va{ata raka, a koga }e ja otpu{tite taa }e se vrati vo prvobitnata polo`ba. Pri~ina e nejzinata elasti~nost. [to moè da zabeleìme? Kakvo e zaemnoto dejstvo me|u pruìnata i rakata? Zabeleùvame deka rakata dejstvuva na pruìnata, a i pruìnata dejstvuva na rakata. Velime deka ima zaemno dejstvo me|u pruìnata i rakata. Karakteristi~no za prethodnite dva primeri e deka zaemoto dejstvo e neposredno. Dali zaemoto dejstvo po svojata priroda vo razli~ni slu~ai se razlikuvaat? (Da.) Poglednete ja slikata na koja{to e prikaàno dvièweto na Mese~inata okolu Zemjata. Dali postoi zaemno dejstvo me|u niv? (Da.) Dali toa zaemno dejstvo po ne{to se razlikuva od zaemnoto dejstvo vo prethodnite primeri? (Da.) Vo ovoj primer stanuva zbor za zaemno dejstvo koe{to se slu~uva na izvesna oddale~enost i se narekuva gravitacisko. Na slikata ima prikaàno kompas i vo negova blizina se pribliùva pra~koviden magnet. [to zabeleùvate? (Strelkata na kompasot i magnetot si zaemnodejstvuvaat). Zaemnoto dejstvo me|u kompasot i pra~kovidniot magnet se vika magnetno zaemodejstvo.
46
Dvièwe i sili
Kako }e go nare~eme zaemodejstvoto me|u naelektriziranata pra~ka i top~eto od boze prikaàno na soodvetnata slika? Zaemodejstvoto se vika elektri~no dejstvo. Vo navedenite primeri zaemodejstvoto na odredeno rastojanie se odviva so posredstvo na fizi~ko pole (elektri~no, magnetno, gravitacisko). Od navedenite i mnogu drugi primeri moè da zaklu~ime: Merkata za zaemodejstvo me|u telata ja vikame sila. Silata go karakterizira zaemnoto dejstvo na najmalku dve tela. Edinicata za sila se vika wutn (1 N). Zemjata i telo so masa pribli`no od 0,102 kg zaemno se privlekuvaat so sila od 1 N. Silata go karakterizira zaemnoto dejstvo na najmalku dve tela. Silite sekoga{ odat vo par, dejstvo i protivdejstvo. Silata e pri~ina i za promena na sostojbata na telata, pojava na razli~ni deformacii i sli~no. Silite, pokraj toa {to se razlikuvaat po nivnoto dejstvo (direktno ili indirektno), se razlikuvaat i po nivnata priroda. (Elasti~ni, magnetni, elektri~ni, vle~ni, gravitaciski, sila na triewe, me|umolekularni sili i drugo.) Ako kaème kolkava e goleminata na zaemnoto dejstvo, a ne kaème vo koj pravec i nasoka e istoto, zaemnotodejstvo ne e celosno opredeleno. Zatoa e potrebno pokraj goleminata na silata da go znaeme i pravecot i nasokata na zaemnoto dejstvo. Silata e vektorska veli~ina opredelena so nejzinata golemina (intenzitet ili ja~ina), pravec i nasoka. Nejzinata oznaka e F.
Silata grafi~ki se pretstavuva kako na slikata: Dolìnata na orientiranata otse~ka ja pokaùva goleminata na silata. Strelkata ja pokaùva nasokata, a to~kata O se vika napadna to~ka. Toa e mestoto kade {to se odviva zaemnoto dejstvo.
Dvièwe i sili
47
Razmisli Na eden dinamometar kako {to e prikaàno na slikata se stavaat tegovi so odredena masa. Dinamometarot }e se izdolì. Izbroj gi podelcite na skalata i zabeleì gi vo svojata tetratka. Potoa dinamometarot stavi go vo menzura vo koja{to ima voda. [to zabeleùva{? Izdolùvaweto na dinamometarot se namalilo. Koja e pri~inata za namaluvaweto na izdolùvaweto na dinamometarot? (Zaemnoto dejstvo me|u teloto i vodata.) Dali vodata dejstvuva na teloto? Dali teloto dejstvuva na vodata? Postoi li zaemno dejstvo? (Da.) Moète li da odgovorite koja e pri~inata za promenata na dvièweto na nekoi tela? (Silata.) Pra{awa 1. Vo dva ~amci na vodnata povr{ina ima po eden ribar. Dvajcata se dràt za kraevite na edno jaè. Ako edniot od niv po~ne da go vle~e drugiot, dali toj }e po~uvstvuva deka e vle~en od vtoriot? (Ako vtoriot samo go drì jaèto?) (Da.) Dali }e se pridviì samo edniot ili dvata ~amci? Ako se pridviàt dvata ~amci, kakva }e im bide nasokata na nivnoto dvièwe? (Sprotivna.) Za kakov vid zaemno dejstvo stanuva zbor vo slu~ajov? (Neposredno.)
2. Objasni go zaemodejstvoto na telata vo primerot pri isfrlawe na strelata od lakot. (Sli~no e zaemnoto dejstvo i kaj pu{kata.)
48
Dvièwe i sili
2.1
ELASTI^NA SILA I MEREWE NA SILATA
Na slikata e prikaàna elasti~na pruìna koja{to e izdolèna pod dejstvo na ~ove~ka raka. [to }e se slu~i so pruìnata ako prestane dejstvoto na rakata? (Pruìnata }e se vrati vo polo`bata pred da dejstvuva rakata.) Silata na pruìnata pod ~ie dejstvo taa se vra}a vo prvobitnata sostojba se vika elasti~na sila. [to }e se slu~i so izdolùvaweto na pruìnata ako se zgolemi silata na rakata? (]e se zgolemi izdolùvaweto na pruìnata.)
Merewe na silata
Grupa u~enici dokaùvale koj e najjak. Eden u~enik od doma donel cvrsta pruìna ekspander, koja so edniot kraj ja pricvrstile na tablata a na drugiot kraj vle~ele i zabeleùvale do kade se istegnuva ekspanderot. Kako utvrdile ~ija sila na muskulite e najgolema? So koja sila ja sporeduvale silata na muskulite? Moàt li da ja opredelat najgolemata sila na sekoj oddelno? Za precizno merewe na silata obi~no se koristat napravi vo ~ija{to gradba se stavaat pruìni i se vikaat dinamometri. Na sekoj dinamometar ima graduirano i skala za precizno merewe na silata. Pri graduiraweto na dinametrite se vr{i sporeduvawe na teìnata na tegovite so elasti~nata sila na spiralata.
Da ispitame
Zemete elasti~na pruìna koja{to ne e optovarena i izmerete ja nejzinata dolìna. Potoa na pruìnata stavete teg od 1 N i zabeleète go izdolùvaweto na spiralata. Vo slu~ajov izdolùvaweto iznesuva 10 mm. Potoa na pruìnata stavete teg od 2 N i izmerete go izdolùvaweto. Vo ovoj slu~aj toa e 20 mm. Zabeleùvame deka pri dejstvo na dvapati pogolema sila izdolùvaweto na pruìnata e dvapati pogolemo. Prodolète so merewata i istite vnesete gi vo tablica vo koja }e bidat prikaàni vrednostite od silata i izdolùvaweto i napravete soodveten grafik.
Dvièwe i sili
49
Od rezultatite na izvr{enite merewa i grafi~kiot prikaz na merewata moè da zaklu~ime deka izdolùvaweto na pruìnata e pravoproporcionalno so goleminata na silata (do granicata na elasti~nosta na pruìnata). Tegovite fakti~ki pretstavuvaat gravitaciska sila. Mernata edinica za sila e 1 wutn (1 N). Pogolemi edinici se 1 kN (kilowutni)
Od izvr{enite merewa, goleminata na elasti~nata sila moè da ja presmetame so formulata kade: F - ja~ina na elasti~nata sila; x - izdolùvaweto na pruìnata; k - konstanta (zavisi od vidot na materijalot od koj{to e napravena pruìnata). Navedenata formula go pretstavuva Hukoviot zakon za izdolùvawe na pruìnata. Napravete dinamometar Na zgodno izbrana spirala stavajte ednakvi tegovi, na primer: tegovi od po 0,5 N i na milimetarska hartija postavena zad spiralata obeleùvajte ja polo`bata na strelkata za sekoe izdolùvawe oddelno. Ako na milimetarskata hartija do poedine~nite izdolènija stavime oznaki: 1 N; 2 N; 3 N; sme ja opredelile mernata skala na dinamometarot. Ednostavniot dinamometar se sostoi od elasti~na spirala i skala koja e ozna~ena vo wutni i negovite delovi. Prou~ete razli~ni vidovi dinamometri 1. Na slikata e prikaàna mnogu ~esto upotrebuvanata vaga koja raboti na principot na spirali, kako i dinamometarot. Obidi se spored slikata da ja opi{e{ nejzinata rabota. 2. Zemete dinamometar koj ima namena da meri pogolemi sili i probajte da ja izmerite silata na va{ite muskuli. (Napomena - nemojte da zemete slab dinamometar bidej}i }e go o{tetite.) 3. So dinamometarot {to sami ste go napravile izmerete nekoi sili, teìna na predmeti {to sami }e gi izberete i sporedete gi vrednostite.
50
Dvièwe i sili
2.2
INERCIJA. AKCIJA I REAKCIJA

Na slikata e prikaàn ~ovek koj{to sedi na zapre`na kola. [to moète da zaklu~ite. Vo koj moment od dvièweto se nao|a kolata i vo kakva polo`ba bila pred toa? (Na po~etokot od svoeto pridviùvawe; miruvawe.)
Ovaa pojava moè da se sporedi so avtobus vo koj{to ima patnici. Pojavata se slu~uva pri naglo pridviùvawe na avtobusot. Od navedenite i mnogu drugi primeri moè da zaklu~ime: Koga telata se nao|aat vo sostojba na miruvawe imaat svojstvo da ja zadràt taa sostojba. [to }e se slu~i ako kolata ili avtobusot dvièj}i se ramnomerno pravoliniski naglo ja namalat brzinata na dvièweto? (ôvekot, odnosno patnicite }e se pridviàt napred.) Site tela so odredena masa imaat svojstvo da ja zapazuvaat sostojbata na miruvawe ili ramnomerno pravolinisko dvièwe. Ova svojstvo se narekuva inertnost, a samata pojava se vika inercija. Ovaa pojava detalno ja prou~il Galileo Galilej vo 1609 god. i pretstavuva zna~ajno otkritie za razvitokot na fizikata. Teloto {to se nao|a vo sostojba na miruvawe ili ramnomerno pravolinisko dvièwe ostanuva vo taa sostojba s# dotoga{ dodeka ne e primorano od nadvore{ni sili da ja promeni sostojbata. Ako ~ovekot na kolata ili patnicite vo avtobusot imaat pogolema masa, dali otklonuvaweto }e bide isto kako i vo prethodniot slu~aj? (Ne.) Telata so pogolemi masi pove}e }e se otklonat. Velime deka telata {to imaat pogolemi masi imaat i pogolema inertnost i zatoa masata ~esto pati se definira na sledniot na~in: Masata na telata e merka za nivnata inertnost. Akcija i reakcija Na slikata e prikaàno dete koe{to se nao|a vo ~amec na voda i so jaè vle~e drug ~amec so sila Fa. Kako rezultat na me|usebnoto dejstvo gledame deka i vtoriot ~amec }e dejstvuva na prviot so sila -Fr. Kako rezultat na vzaemnoto dejstvo me|u dvata ~amci tie }e se pridviàt eden kon drug. Na vtorata slika prikaàn e slu~aj koga dve deca se nao|aat na lizgalki i se otturnuvaat. Decata }e se pridviàt vo sprotivni nasoki.
Fa
Fr
Dvièwe i sili
51
Da ispitame Simona i Marija vo racete dràt ednakvi dinamometri. Dinamometrite so kuka~kite se zafateni eden za drug. Marija go drì dinamometarot, a Simona preku svojot dinamometar dejstvuva so sila do 10 N. [to zabeleùvate? Kakva vrednost pokaùva dinamometarot na Marija? Ednakva 10 N. Ako Simona ja namali silata na 5 N, kolku }e pokaùva dinamometarot na Marija? I toj e 5 N. Navedenite eksperimenti matemati~ki moè da gi zapi{eme odnosno F1 = F2. Od relacijata moè da zaklu~ime deka ja~inite na silite po golemina se ednakvi, pravecot na zaemnoto dejstvo e ist, a znakot ni pokaùva deka nasokite se sprotivni. Gornata formula go izrazuva Wutnoviot zakon za akcija i reakcija. Silite so koi zaemno si dejstvuvaat dve tela ima at ista golemina i pravec, a sprotivna nasoka. Pra{awa 1. Na slikata gledate kako dete skoka od ~amec na bregot. âmecot }e se pridviì kon vodnata povr{ina. Dali pridviùvaweto na ~amecot }e bide do isto rastojanie ako od nego skokne ~ovek so dvapati pogolema masa? Vo vrska so ova pra{awe odgovori zo{to e mnogu polesno da se skokne na bregot od teòk brod otkolku od lesen ~amec? 2. Na slikata se prikaàni dva detski dolgnavesti baloni koi{to se nadueni. Ako nadueniot balon go otvorime, toga{ pod dejstvo na elasti~nata sila na balonot istiot }e se pridviì. Objasni na koja strana }e se pridviì balonot i kako vo ovoj primer e zastapena pojavata akcija i reakcija. 3. So svoi zborovi objasni zo{to sluàt za{titnite pojasi kaj avtomobilite. 4. Navedi primeri od sekojdnevniot ìvot koi se povrzani so svojstvoto nare~eno inertnost, odnosno pojavata inercija. 5. Nabroj primeri koi{to pokaùvaat deka masata na telata e merka za nivnata inertnost.
52
Dvièwe i sili
2.3 VRSKA ME\U SILATA, MASATA I ZABRZUVAWETO

Ako nekoj avtomobil se rasipe na srede pat i treba da se otstrani od kolovozot, samo eden ~ovek toa te{ko }e go stori, no dvajca ili trojca lu|e lesno }e go otstranat voziloto. [to se postignalo so angaìraweto na pove}emina? Se zgolemila silata. Ako se raboti za u{te pote{ko vozilo, dali tie dvajca ili trojca lu|e }e ja zavr{at istata zada~a? Ne, treba mnogu pove}e lu|e. Ako masata na teloto e pogolema i primenetata sila e pogolema. Ne{to sli~no se slu~uva koga treba da se zapre teloto {to e vo dvièwe. Koja e razlikata vo odnos na prethodniot slu~aj? Silata dejstvuva sprotivno na dvièweto na teloto. Istraùvawe Kako }e se dviì teloto na koe{to dejstvuva postojana sila? Za ovaa cel obi~no se zema koli~ka koja{to moè da se dviì pravoliniski po edna horizontalna podloga (po odredena fiksna pateka). Vo nekoi slu~ai (kako na slikata) na koli~kata od ednata strana se postavuva hartiena lenta koja{to vrvi niz eden aparat koj{to vo ednakvi vremenski intervali pravi to~ki na lentata, a od drugata strana se vle~e so sila preku eden dinamometar.
Vo nekoi slu~ai na koli~kata se stava sad so oboena te~nost so mal otvor od dolnata strana. Mesto dinamometar koli~kata se vrzuva so konec i preku edna makara na drugiot kraj se stavaat tegovi so poznata teìna. Od to~kite na lentata i nivniot raspored moè da se zaklu~i za kakov vid dvièwe stanuva zbor.
Dvièwe i sili
53
Masata na koli~kata neka bide postojana, a zgolemuvaj ja silata. [to zaklu~uva{? Ako silata (F) se zgolemuva i zabrzuvaweto (a) se zgolemuva. Zaklu~ok: a F. Silata neka bide postojana, a zgolemuvaj masata m (dva pati i tri pati). [to zaklu~uva{?
Zabrzuvaweto e obratno proporcionalno so masa ta. Od dvete merewa moè da zaklu~ime:
Ravenkata za sila e izbrana taka {to koeficientot: zatoa Ovaa formula moè da ja transformirame vo oblikot Silata e ednakva na proizvodot od masata na teloto i negovoto zabrzuvawe. So zamena na soodvetnite edinici dobivame:
Od ravenkata, edinicata za sila 1 N moè da se definira i na ovoj na~in. Sila od 1 wutn (1 N) e onaa sila koja na telo so masa od 1 kg mu soop{tuva zabrzuvawe od eden metar vo sekunda za sekunda (1 m/s2). Primer: So kolkava sila treba da dejstvuvame na koli~ka koja ima masa od 80 kg za da dobie zabrzuvawe od 0,2 m/s2?
54
Dvièwe i sili
Da re{ime 1. Vo tabelata se dadeni podatoci za brzinata na avtomobil koj go dviì motor so postojana sila. Avtomobilot se zabrzuva od sostojba na miruvawe. vreme (t) vo sekundi brzina (v) vo m/s 0 0 1 4 2 8 3 12 4 16
a) Kolkavo e zabrzuvaweto na avtomobilot? b) [to moè da konstatirate za zabrzuvaweto, dali toa e postojano ili se menuva vo tekot na vremeto? 2. So pomo{ na podatocite za tri vozila odredete koe ima najgolemo zabrzuvawe. Motocikl Hods 1000 ima masa 300 kg, a motorot mu deluva so sila od 3000 N. Avion Boing 747 ima masa 400 000 kg, a motorite mu dejstvuvaat so sila od 800 000 N. Sportski avtomobil Por{e 911 ima masa 1 300 kg, a motorot razviva sila od 7 800 N. 3. ôvekot {to skoknal od ~amec so brzina od 5 m / s go pridviìl ~amecot nanazad so brzina od 0,5 m / s. Kolku e pogolema masata na ~amecot od masata na ~ovekot? 4. Poa|aj}i od sostojba na miruvawe avtomobil so masa od 2 t za 10 s }e izmine pat od 100 m. Kolkava e vle~nata sila na avtomobilot. 5. Avtomobil so masa 1 t se dviì so brzina 100 km / h. Kolkava sila za zapirawe treba da upotrebi za da moè da zastane: a) na oddale~enost od 80 m; b) posle 10 s.
6. Koga na koli~ka dejstvuva nekoja sila, koli~kata pominuva pat od 40 cm bez po~etna brzina. Ako na koli~kata se stavi teg so masa od 200 g, pri dejstvuvawe na ista sila, koli~kata za isto vreme }e pomine 20 cm bez po~etna brzina. Kolkava e masata na koli~kata? 7. Lokomotiva so masa od 20 t trgnuva od po~etna stanica so zabrzuvawe od
a) Posle kolku vreme t1, lokomotivata }e postigne brzina b) Kolkavo rastojanie pritoa }e izmine; v) Kolkava e vle~nata sila F na lokomotivata?
Dvièwe i sili
55
2.4
ZEMJINA TE@A. TE@INA

Dali Zemjata gi privlekuva telata? Kako moè so primeri da dokaète? [to }e zabeleìte ako podignete nekoj kamen na odredena viso~ina i go pu{tite? Kamenot ili koe bilo telo {to e na odredena viso~ina pa|a vertikalno nadolu. Na slikata e prikaàno kako tri deca skokaat vo voda od edna {tica pricvrstena na bregot. Koja e pri~inata? Pri~inata e privle~nata sila na Zemjata koja{to za da se razlikuva od drugite sili se vika Zemjina teà. Silata teà (Zemjinata teà) e sila so koja Zemjata gi privlekuva site tela koi{to se nao|aat na nea ili vo nejzina blizina Privle~nata sila Wutn ja narekol gravitaciona sila. Zemjinata teà e mnogu zna~ajna za ìvotot na Zemjata. Kako posledica na ovaa sila vodnata povr{ina sekoga{ zazema horizontalna polo`ba. Kakov pravec zazemaat telata {to pa|aat na Zemjata? Vertikalen. Razmisli i kaì nekolku primeri vo vrska so re~enoto. [to zaklu~uva{ od slikata? Kade e pravecot i nasokata na Zemjinata teà? Dejstvoto na silata Zemjina teà prikaàna e i na poslednata slika. Pravecot i nasokata na silata Zemjina teà go pokaùva visokot, a toj e sekoga{ kon centarot na Zemjata. Vertikalniot pravec na visokot e normalen na Zemjinata povr{ina, a e naso~en kon nejziniot centar. Ako visokot se pricvrsti na vrvot od eden ramnokrak triagolnik se dobiva yidarskiot triagolnik. Do triagolnikot se nao|a libela koja{to ni pokaùva dali povr{inata e horizontalna ili ne. Vo ovoj slu~aj iskoristeno e svojstvoto na silata Zemjina teà vodnite povr{ini sekoga{ da zazemaat horizontalna polo`ba. Silata Zemjina teà e mnogu zna~ajna za ìvotot na Zemjata. Ako ne postoi ovaa sila vodata od rekite, moriwata i okeanite }e se rasturi vo vselenata, a istoto vaì i za atmosferata.
56
Dvièwe i sili
Teìna
[to ~uvstvuvate koga torbata so knigi ja drìte vo rakata? ûvstvuvate kako ne{to da vi ja vle~e rakata nadolu. Pogledni ja slikata na koja{to ima prikaàno teg {to se nao|a na pricvrstena ramna povr{ina i razmisli. Zo{to ramnata povr{ina se deformirala pod dejstvoto na tegot. Koja sila dejstvuva na tegot? (Silata Zemjina teà.) Tegot kako posledica na privle~nata sila na Zemjata vr{i pritisok na podlogata na koja{to e postaven. Na slikata na koja{to e pretstaven yidarskiot visok silata Zemjina teà dejstvuva na visokot, a dejstvoto se izrazuva na mestoto kade {to e visokot obesen. Na primerot so jabolkoto dinamometarot ni ja pokaùva goleminata na silata {to go zatega konecot. Od navedenite i drugi primeri moè da zaklu~ime: Teìnata na teloto e sila so koja{to toa dejstvuva na podlogata koja{to miruva vo odnos na Zemjata ili go zategnuva konecot. Teìnata naj~esto ja beleìme so G i bidej}i e sila mernata edinica e 1 N. Da povtorime: Silata Zemjina teà sekoga{ dejstvuva na telata i nejzinata napadna to~ka se nao|a vo telata, a silata teìna sekoga{ dejstvuva na podlogata ili obesi{teto i na tie mesta se nao|a nejzinata napadna to~ka. Da prou~ime: Poglednete ja slikata so dvata dinamometri od koi{to edniot e obesen na stativ, a drugiot se nao|a vo polo`ba koga e otka~en. [to zabeleùvate? (Pruìnata na prviot dinamometar e izdolèna, a na otka~eniot e sobrana.) Dinamometarot koj{to e otka~en se dviì vertikalno nadolu, a faktot {to pruìnata e sobrana ni pokaùva deka teloto vo ovaa sostojba nema teìna i zatoa se veli deka toa e vo besteìnska sostojba. [to mislite, dali na teloto koe{to se nao|a vo besteìnska sostojba dejstvuva silata Zemjina teà? (Da.) Naj~esto vo besteìnska sostojba se nao|aat kosmonautite vo letalata. Ovaa sostojba delumno moè da se po~uvstvuva i vo lift koga toj se dviì nadolu.
Dvièwe i sili
57
Da ispitame Od {to zavisi teìnata na edno telo? Dali dve tela so razli~na masa imaat razli~na teìna? Proverete. Opredelete ja masata m na dve razli~ni tela. Potoa izmerete im ja teìnata G. Tablicata vnesete ja vo tetratkite, ispolnete ja so izmerenite vrednosti i presmetajte: masa m prvo telo vtoro telo 1 kg 2 kg teìna G 10 N 20 N ? koli~nik G/m 10 N/kg ? ?
top~e od plastelin ?
Kolkavi vrednosti dobivte za koli~nikot G / m, vo sekoj poedine~en primer? Dali dobivte pribli`na vrednost 10 N / kg?
Zaklu~ok: Zabrzuvaweto pri slobodnoto pagawe za site tela e ednakvo. Koli~nikot od teìnata (G) i masata (m) za site tri tela pribli`no e ednakov. Koli~nikot }e go ozna~ime so bukvata g. Na{eto kratko ispituvawe moè da go zabeleìme vaka:
Teìnata na teloto na Zemjata e pogolema dokolku e pogolema masata. Teìnata i masata se zavisni pravoproporcionalno. Od ravenkata sleduva
g - Zemjino zabrzuvawe
g e zabrzuvaweto {to go dobivaat telata pod dejstvo na zemjinata teà, koga telata se vo sostojba na slobodno pa|awe.
58
Dvièwe i sili
So obidi e dokaàno deka na odredena geografska {irina toa ima postojana vrednost, a se menuva vo zavisnost od geografskata {irina (polovi, ekvator, sredna geografska {irina) To~nata vrednost za g za na{ite kraevi (sredna geografska {irina) e g = 9,81 N/kg. Teìnata na telata koi{to imaat ednakva masa ne sekade na Zemjinata povr{ina e ednakva. Edna od pri~inite e spleskanosta na Zemjata. Na polovite telata se poblisku do centarot na Zemjata (centarot od kade zamisluvame deka dejstvuva Zemjinata teà), pa teloto so ista masa na polot ima pogolema teìna otkolku na ekvatorot, kade rastojanieto od centarot e pogolemo.
Dvièwe i sili
59
2.5
TRIEWE
Silata na triewe se javuva me|u dve povr{ini koi se dopiraat i se dviàt edna vo odnos na druga, no i vo uslovi koga pod dejstvo na silata dvete povr{ini se vo relativen mir. [to }e zabeleìte ako zemete edna topka i ja pu{tite da se dviì po horizontalna podloga? Topkata po izvesno vreme }e zastane. Stavete kniga na dlankata od rakata, a rakata stavete ja na klupata. Vl~ete ja knigata po dlankata. Koja sila ja ~uvstvuvate na dlankata? Zemete eden kvadar, zaka~ete go so dinamometar i dejstvuvajte so mala sila. Dinamometarot }e vi pokaè kolkava e silata, a teloto ne se pridviùva. Zo{to?
Zatoa {to na mestoto kade {to se dopiraat dvete tela se javuva sila koja{to e sprotivna od nasokata na dvièweto na teloto. Taa sila go ko~i dvièweto i se vika sila na triewe (Ftr) pri miruvawe. [to vi pokaùva slikata? Koga }e po~ne da se dviì teloto? Koga silata na vle~ewe (Fv) }e se izedna~i so silata na triewe (Ftr) pri lizgawe. Najgolema e silata na triewe me|u dopirnite povr{ini na telata dodeka tie miruvaat. No, koga teloto }e se pridviì, koga toa ve}e se lizga, trieweto e pomalo. Ftr pri miruvawe e pogolema od Ftr pri lizgawe. Od {to zavisi silata na triewe? Dali silata na trieweto e pogolema koga dopirnite povr{ini se pogolemi? Dali silata na trieweto e pogolema ako teìnata na teloto e pogolema? Zavisi li trieweto od rapavosta na podlogata? Zabeleète gi svoite pretpostavki i proverete gi so obidot. a) Postavete go drveniot kvadar so naj{irokata strana na horizontalna povr{ina. Vle~ete go dinamometarot so naj mala sila taka {to toj da se lizga. Zabeleète go trieweto {to go pokaùva dinamometarot. Povtorete go obidot koga kvadarot e na srednata, a potoa na najmalata strana. [to zabeleùvate? Dali trieweto zavisi od dopirnata povr{ina?
60
Dvièwe i sili
b) Na kvadarot koj leì na najgolemata strana stavete u{te eden takov i izmerete go trieweto. Potoa na prviot kvadar stavete dva kvadari i povtorno merete. [to pokaùva dinamometarot? Zavisi li silata na trieweto od teìnata na teloto? v) Najgolemata plo{tina na kvadarot obloète ja so rapava hartija. Izmerete ja silata na trieweto i sporedete ja so obidot a). Zavisi li silata na trieweto od karakteristikite (osobinite) na dopirnite povr{ini? Od obidite zaklu~uvame a) Silata na trieweto ne zavisi od goleminata na dopirnata povr{ina. b) Silata na trieweto zavisi pravo proporcionalno od normalnata sila so koja teloto dejstvuva vrz podlogata. Ako podlogata e horizontalna v) Silata na trieweto zavisi od rapavosta na dopirnite povr{ini, dali se grubo ili fino obraboteni, a zavisi i od vidot na materijalot od koj{to se napraveni telata. Vlijanieto na obrabotenosta na materijalite i osobinite na materijalite na telata {to se trijat opfateno e vo poimot koj go narekuvame faktor na triewe.
sila na triewe = koeficient na triewe x normalna sila, odnosno
m (mi) - koeficient na triewe

Pri lizgawe drvo po drvo suv asfalt Vidovi na triewe Primerite {to gi razgledavme bea koga telata se lizgaat po dadena povr{ina. Kako bi go narekle ovoj vid na triewe? Triewe pri liz gawe. Ako telata se trkalaat po horizontalna povr{ina (velosiped, avtomobil i sl.), dali ima triewe i kako se narekuva? Da, triewe pri trkalawe. a za guma po
Dvièwe i sili
61
Koga edno telo se lizga ili trkala po drugo telo, poradi rapavosta na dopirnite plo{tini i privle~nite sili pome|u molekulite od plo{tinite na dvete tela, se javuva sila na triewe, a i ~esticite od ne~istotiite doprinesuvaat za zgolemuvawe na trieweto. Kolku i da se mazni dopirnite povr{ini na telata, sepak ostanuvaat neramnini koi so golo oko ne moàt da se vidat. Pri pribli`no ednakvi uslovi koj vid na triewe e pomal? Triewe pri trkalawe. Proveri. Kvadarot od prethodnite obidi postavi go na nekolku molivi i povtori eden od ve}e izvedenite obidi. [to zaklu~uva{? Kade si sretnal vakva postapka vo ìvotot? Pri premestuvaweto na te{ki predmeti. Navedi nekoi primeri {to ti se poznati. Dali trieweto e {tetno ili korisno? Trieweto moè da bide i {tetno i korisno. Osobeno e {tetno kaj oskite na ma{inite pri {to doa|a do nivno zagrevawe. Zatoa oskite se podma~kuvaat so razli~ni masla. Da odgovorime: 1. Presmetaj so kolkava sila treba da se vle~e dete po horizontalna sne`na povr{ina ako negovata teìna e 450 N, a koeficientot na triewe e 0,05. 2. Vo teì{teto na osovinite kaj avtomobilite i drugi ma{ini se stavaat lageri. Objasni {to se postignuva so toa. 3. Zo{to vo zima sne got po ulicite se posipuva so kam ~i wa ili pesok? 4. Zo{to se pravat vdlabnatini na avtomobilskite gumi?
62
Dvièwe i sili
2.6
RAMNOTE@A NA SILI. SLO@UVAWE. RAZLO@UVAWE
Dosega vidovme deka ako brzinata na dvièweto na edno telo se menuva pod vlijanie na drugo telo, odnosno silata da pretstavuva pri~ina za promena na brzinata-silata mu soop{tuva zabrzuvawe na teloto. Me|utoa ima i takvi slu~ai teloto da e pod vlijanie na odredeni sili, a sepak toa da se dviì ramnomerno pravoliniski ili da miruva. Na primer, ako nekoj voz se dviì po pravoliniskiot del od patot ramnomerno i pravoliniski, iako na nego deluvaat nekolku sili (naponot na pareata, silata na triewe, otporot na vozduhot i sli~no). Koga na nekoe telo dejstvuvaat nekolku sili, a toa se dviì ramnomerno i pravoliniski ili pak miruva stanuva zbor za ramnoteà na sili t.e. silite koi{to dejstvuvaat na teloto vzaemno se uramnoteùvaat. Najprost primer e ako na dadeno telo dejstvuvaat dve kolinearni sili, koi {to imaat ednakva golemina i isti pravci, a nasokite im se razli~ni. Takov e primerot prikaàn na slikata so koli~kata kade {to silite {to dejstvuvaat imaat ednakvi pravci, ednakvi golemini i sprotivna nasoka. Koli~kata vo ovoj slu~aj se nao|a vo sostojba na miruvawe. Da razgledame slu~aj koga na dadeno telo dejstvuvaat dve i pove}e sili koi{to imaat ednakvi pravci, razli~ni golemini i isti nasoki. Kako primer moème da go zememe primerot so polarnite ku~iwa koi{to vle~at tovar {to se nao|a na sanka. Vidi ja soodvetnata slika .
Od slikata moème da zaklu~ime deka poedine~nite sili od ku~iwata F1 i F2 moàt da se zamenat so edna sila koja e ozna~ena so bukvata R. Poedine~nite sili (F1 i F2) gi vikame komponenti, a silata R rezultanta. Rezultantata vo ovoj slu~aj moè potpolno da gi zameni komponentite i moème da napi{eme: Za poto~no da ja dokaème prethodnata konstatacija }e go zememe primerot so dinamometrite odnosno na edniot dinamometar se stavaat dva tegovi edniot od 2 N, a drugiot od 3 N. Na vtoriot dinamometar se stava teg od 5N. Zabeleùvame deka izdolùvaweto vo dvata slu~ai e ednakvo. Do ovaa slika se nao|a {ematskiot prikaz na sobirawe na sili koi{to dejstvuvaat vo ista napadna to~ka; imaat razli~ni golemini i ist pravec i nasoka:
Dvièwe i sili
63
Da go razgledame slu~ajot koga na edno telo dejstvuvaat dve sili so razli~na golemina, ist pravec, a sprotivna nasoka. (Vidi ja soodvetnata slika). Ednata sila ima golemina od 5 N, a drugata 3N . Rezultantata ili Zabeleùvame deka vo ovoj slu~aj rezultantata ima isti pravec kako i komponentite, a nasokata e kon silata {to e pogolema.
SLO@UVAWE NA SILI [TO DEJSTVUVAAT POD ODREDEN AGOL Od slikite zabeleùvame deka ako silite dejstvuvaat pod nekoj agol, rezultantnata sila e ednakva na dijagonalata od paralelogramot konstruiran nad komponentite. Od priloènite primeri moème da konstatirame deka goleminata na rezultantata ne e prost zbir na goleminite na komponentite. Taa e pomala od zbirot na komponentite (po brojna vrednost), a pogolema od sekoja komponenta poodelno. Ako napravite istraùvawe so menuvawe na agolot me|u komponentite }e zabeleìte deka doa|a do promena i na rezultantata kako po brojnata vrednost taka i po nasokata. RAZLO@UVAWE NA SILI Ovaa postapka e sprotivna na prethodnata odnosno vo ovoj slu~aj dadena e rezultantnata sila, a treba da se opredelat goleminite i nasokite na komponentite koja {to taa gi zamenuva. Od slikite zabeleùvame: ako ja znaeme goleminata, pravecot i nasokata na rezultantata za da gi opredelime komponentite treba: Da ni se poznati pravcite vo koi{to dejstvuvaat komponentite Da ni e poznat pravecot i goleminata na ednata komponenta. Dejstvoto na rezultantata vo ovie slu~ai se zamenuva so dejstvoto na komponentite. I vo ovoj slu~aj pri opredeluvaweto na komponentite se koristi praviloto na konstrukcija na paralelogram, a silite se prikaùvaat vektorski.
64
Dvièwe i sili
Re{i gi zada~ite
1. Na teloto, prikaàno na slikata, istovremeno dejstvuvaat 4 sili (F1, F2, F3, F4). Vo tetratkata nacrtajte ja nivnata rezultanta. Potoa presmetajte koga silata F2 = 1,8 N i silata F1 = 3,6 N. Kolkava e Fr? (F3 = F4, dodeka F1 i F2 se razli~ni) 2. Deteto ja turka sankata so si la od 40 N. Drugoto ja vle ~e so sila od 15 N. Prikaète gi vektorskite sili zemaj}i predvid deka tie horizontalno dejstvuvaat na sankata. Kolkava e rezultantata od tie sili? 3. Na eden stativ obeseni se 4 top~iwa i sekoe ima teìna od 5 N. a) Prvoto top~e (oddolu) dejstvuva na vtoroto so sila F1 = _____. b) Tretoto dejstvuva na vtoroto so sila F3 = _____. v) Uslovot za ramnoteà na vtoroto top~e e: __________.
Dvièwe i sili
65
2.7
TE@I[TE
Koga odime po rabot na trotoarot vnimavame da ne izgubime ramnoteà. Moèbi koga ste bile mali deca ste videle kukla za igrawe koja{to kako i da ja postavi{ taa zazema ispravena polo`ba. Zemete obi~en linijar {to naj~esto go upotrebuvate po matematika. Stavete go na prstot od rakata kako koga velite vo ramnoteà. Kako go pravite toa? Na koe mesto go potpirate linijarot so prstot od rakata? Na edniot kraj od linijarot stavete guma i sega probajte toj da bide vo ramnoteà. Kaète {to pravite i {to zabeleùvate. Za polo`bata vo koja{to se nao|a teloto i ne se zavrtuva, velime deka e ramnote`na polo`ba. Mestoto, odnosno to~kata vo koja{to go potpirame uramnoteènoto telo velime deka e teì{te (T) na teloto. Vo teì{teto kako da e sobrana seta masa na teloto, pa nieden del ne prete`nuva. êsto se sre}ava i definicijata: Napadnata to~ka na teìnata na teloto se vika teì{te na teloto (T). Kako se opredeluva teì{teto na teloto? a) Ako teloto ima pravilna geometriska forma, od geometrija znaeme kako se opredeluva teì{teto so pomo{ na teì{nite linii. Ve potsetuvame na toa. b) Ako teloto ima nepravilna geometriska forma, se obesuva da visi vo najmalku dve to~ki, a moè i pove}e i se vle~at vertikalni (teì{ni) linii. Vo nivniot presek se nao|a teì{teto T.
66
Dvièwe i sili
Kako }e proverime dali prese~nata to~ka navistina e teì{te? Sekoe telo ima teì{te. Teì{teto ne mora sekoga{ da se nao|a vo teloto. Primer, teì{teto kaj bastunot e nadvor od nego. [to mislite, kade se nao|a teì{teto na akrobatot koj{to so pomo{ na podolg stap odi po ìca? Akrobatot i stapot imaat teì{te pod ìcata pa zatoa se vo ramnoteà. Razgledajte gi slikite i objasnete kakvo svojstvo imaat telata vo odnos na polo`bata na teì{teto. Teì{teto da bide {to e mo`no ponisko. Vidovi ramnoteà Da go razgledame primerot so bastunot koj{to e obesen na zaka~alka. Velime deka e vo ramnoteà. [to }e se slu~i ako go povle~eme za odredeno rastojanie i go pu{time? Bastunot se vra}a vo prvobitnata polo`ba. Koga teloto izvadeno od ramnoteà povtorno se vra}a vo prvobitnata polo`ba, stanuva zbor za stabilna ramnoteà. [to }e se slu~i ako go dopreme bastunot na dolniot kraj i na nekoj na~in go zadrìme? [to }e se slu~i ako go pomestime levo ili desno? Dali bastunot }e se vrati vo prvobitnata polo`ba? Sigurno ne. Koga teloto ne se vra}a vo prvobitnata polo`ba stanuva zbor za labilna ramnoteà. Probajte povtorno da go uramnoteìte linijarot so prstot, a potoa da go pomestite levo ili desno. [to zabeleùvate? Ako teloto se potpre vo teì{teto (T) toa se nao|a vo indiferentna ramnoteà. Nabquduvaj kakov e rasporedot (mestoto) na potpornata to~ka i teì{teto vo site tri vida ramnoteà. [to zabeleùva{? Ako potpornata to~ka O e nad T - stabilna. Ako potpornata to~ka O e pod T - labilna. Ako potpornata to~ka O i T se sovpa|aat - indiferentna.
Dvièwe i sili
67
Razmisli Imame nekoe telo {to se dopira so potporna povr{ina na horizontalna podloga. a) Za koja polo`ba }e re~eme deka e stabilna? b) Za koja polo`ba deka e labilna? Pomo{ Teloto e vo stabilna polo`ba dodeka teì{nata linija minuva niz potpornata povr{ina.
Pra{awa za diskusija 1. [to }e se slu~i ako ~ovekot {to odi po ìca ne drì stap? Vo kakva ramnoteà }e bide? Objasni zo{to. 2. [to se slu~uva so teì{teto kaj sportistot koj preskoknuva odredena viso~ina? Zo{to zazema polo`ba kako na slikata? 3. Zo{to bolidot (avtomobil za trka) e {irok i nizok? Kako }e ja objasni{ negovata stabilnost na pistata vo tekot na natprevarot? 4. Kade se nao|a teì{teto kaj prstenot? 5. Poznato e deka dvokatnite avtobusi imaat olovo vo {asijata. Zo{to? 6. Stoej}i so nozete doblièni do yid, obidi se da zeme{ predmet od zemjata bez da gi svitka{ kolenata. Objasni {to se slu~uva.
68
Dvièwe i sili
2.8
LOST I NEGOVA PRIMENA
Lu|eto sekojdnevno koristat razni alati i mehanizmi: kle{ti za vadewe {ajki, noìci za se~ewe lim ili karton, kr{alka za orevi, ra~na koli~ka, razni terezii (vagi), klu~evi i dr. So upotreba na vakvi alatki ili mehanizmi ~ovekot za{teduva sila pri izvr{uvawe na nekoi raboti. Poglednete na slikite {to vi se prikaàni i nastojuvajte da pretpostavite za {to se raboti. Zaklu~okot e ednostaven i e jasno deka se raboti za lost. Sekoe tvrdo telo {to moè da se vrti okolu edna nepodvi`na to~ka ili oska, a vrz nego dejstvuvaaat najmalku dve sili {to se stremat da predizvikaat sprotivni zavrtuvawa se vika LOST. Najobi~na forma na lost e prava ili kriva pra~ka. Na {ematskiot crte` prikaàn e lost so negovite elementi. Na lostot dejstvuvaat dve sili, i toa ednata
(F) e {to treba da izvr{i rabota, a drugata e teìnata na teloto (G) nad koe se vr{i rabota. To~kata (O) okolu koja
se vrti lostot se vika potporna to~ka. Normalnoto rastojanie od potpornata to~ka (O) do pravecot na silata (F) se vika krak na silata (a), a normalnoto rastojanie od potpornata to~ka (O) do pravecot na teìnata (G) se vika krak na tovarot (b).
b a F T
Dvièwe i sili
69
Da ispitame Na narednite sliki e prikaàno kako so pomo{ na lost moè da premestime ili da podigneme teòk sandak ili pogolem kamen, koj{to ne sme vo mo`nost da go podigneme ili pomestime so race. Poglednete gi slikite i odgovorete. Kako e postaven lostot kaj sandakot? Kako e postaven lostot kaj kamenot? Vo prviot slu~aj edniot kraj na lostot e postaven pod sandakot i e potpren na podot, a so drugiot kraj go podignuvame tovarot. Vo vakov slu~aj koga silata i tovarot dejstvuvaaat na ista strana od potpornata to~ka lostot e ednostran. Vo vtoriot slu~aj kade {to silata i tovarot dejstvuvaat na razli~ni strani od oskata na vrteweto lostot e dvostran. Dvostran lost moè da bide ramokrak (ramnos tran) ako dolìnite na kracite se ednakvi i raz nokrak ako dolìnite na kracite se razli~ni. se Proizvodot od silata i nejziniot krak vika moment na silata (MF), a proizvodot od tovarot i negoviot krak se vika moment na tovarot (MG). Dobro poglednete go lostot {to e prikaàn na slikata. [to zabeleùvate? Zabeleùvate deka iako kracite na lostot ne se ednakvi, lostot e vo ramnoteà. Na {to se dolì ova? Lostot e vo ramnoteà zatoa {to momentot na silata i momentot na tovarot se ednakvi
Poslednata ravenka ni go pretstavuva zakonot na lostot, odnosno M1 = M2.
70
Dvièwe i sili
Da ispitame Ramnostran lost e postaven na vertikalen stativ za da moè da se vrti okolu horizontalnata oska O {to minuva niz sredinata na lostot. Koga lostot ne e optovaren, se nao|a vo horizontalna polo`ba. Ako na tretata kuki~ka na desniot krak obesime ~etiri ednakvi cilindri~ni tega G = 6 N, za uramnoteùvawe na lostot na ~etvrtata kuki~ka od leviot krak obesuvame tri ednakvi cilindri~ni tega F = 3 N. Da go razgledame slu~ajot koga na daden lost dejstvuvaat tri sili. Razgledaj ja slikata za vidovite lostovi i odgovori za kakvi lostovi stanuva zbor. Vidovi lostovi
Od priloènata slika so dadenite podatoci moè da se zaklu~i deka lostot }e bide vo ramnoteà dokolku zbirot na momentite na silite {to go vrtat vo nasoka na strelkite na ~asovnikot e ednakov so momentot na silata {to go vrti lostot obratno od strelkite na ~asovnikot.
Dvièwe i sili
71
Primena na lostot Lostot ima primena kaj tereziite so ~ija pomo{ se meri masata na telata. Za brzo merewe na masata na nekoi tela se koristi rimski kantar. Kaj nego e primenet dvostran lost so kraci so razli~na dolìna. Ovde silata F (teìnata na podvi`niot teg) i krakot na tovarot b pri sekoe merewe se postojani veli~ini, dodeka krakot na silata i tovarot se promenlivi veli~ini. Od ravenstvoto ramnote`na polo`ba, za horizon-talna
Odnosot
za odreden kantar e veli~ina so postojana vrednost, zatoa mereweto na
masata na tovarot se sveduva na merewe na dolìnata na krakot a. Primenata na lostot e mnogu golema kako vo doma}instvoto, taka i vo tehnikata. Vo doma}instvoto naj~esto se sre}avame so razli~ni vidovi kle{ti, noìci, kr{alki za plodovi, razli~ni vagi, koli~ki za prenesuvawe na gradeèn materijal, kvaki za otvorawe na vrati i drugo. Zna~ajna e primenata na lostot kaj prostite ma{ini (makari i navedena ramnina); vo avtomobilskata industrija i mnogu drugi mesta. Da re{ime
Damjan
Luka
1. Na edna klackalka (ni{alka) na detsko igrali{te se ni{aat Damjan i Luka. Lostot e vo ramnoteà zatoa {to momentite na silata i tovarot se ednakvi. Razgledaj ja slikata i opredeli ja teìnata na Luka.
72
Dvièwe i sili
2. Na slikata e prikaàn lost so odredeni podatoci. Dali lostot e vo ramnoteà? Ako ne e vo ramnoteà, postavi gi silite taka {to lostot da bide vo ramnoteà.
3.
Na slikata se prikaàni dve deca (Nikola i Sofija) na ni{alka vo detsko igrali{te. Nikola ima masa od 40 kg, a Sofija ima masa od 20 kg. Kade treba da sedat Nikola i Sofija za lostot da bide vo ramnoteà?
4.
Na slikata se prikaàni klu~evi {to se upotrebuvaat za odvrtuvawe na zavrtki. So koj klu~ polesno }e ja zavrtime zavrtkata i zo{to?
Dvièwe i sili
73
2.9
PRITISOK
Ako odime po dlabok sneg, nozete ni propa|aat vo snegot i odeweto e prili~no te{ko. Ako na nozete stavime skii odeweto }e bide polesno. Na skii ili bez skii ~ovekot i vo dvata slu~ai na snegot dejstvuva so ista sila - sopstvenata teìna. Zo{to dejstvuvaweto na ista sila vo dvata primeri e razli~no? Ja pretpostavuvate li pri~inata? Da ja razgledame pojavata Ako sakate vo nekoe drvo da zakovete {ajka so prstite, toa ne }e moète da go storite, no ako zemete ~ekan, toa }e vi uspee. Zo{to? Pokaète Vo po{irok sad stavete pesok. Na edna {tica zakovajte dve pogolemi {ajki so po{iroki glavi~ki. [ajkite zakovete gi do nivnata sredina. [ti~kata so {ajkite od stranata kade {to se glavi~kite postavete ja vo pesokot, na {ticata stavete nekoja metalna topka i zabeleète do koe rastojanie }e propadnat {ajkite. Potoa stavete ja {ticata so {ilestite delovi od {ajkite nadolu i povtorete go obidot. Sporedete gi silite {to dejstvuvale vo dvata slu~ai. Sporedete gi povr{inite na koi{to dejstvuvale, pa potoa sporedete gi dlabo~inite do kade propadnale {ajkite vo dvata slu~ai. Povtorete go obidot mesto so edna topka (ili teg) so dve topki (ili dva tega). Na koj zaklu~ok ve naveduva rezultatot od obidite? Gledame deka rezultatot od dejstvuvaweto na silata ne zavisi samo od goleminata na silata, tuku i od plo{tinata na podlogata na koja silata dejstvuva normalno. Ako ja namaluvame plo{tinata, se zgolemuva pritisokot. Dejstvuvaweto na silata normalno na odredena plo{tina se vika pritisok (p). p - pritisok F - golemina na silata koja normalno dejstvuva na plo{tinata S - plo{tina Pritisokot e brojno ednakov na ja~inata na normalnata sila koja ramnomerno dejstvuva na edinica povr{ina.
74
Dvièwe i sili
Edinica za pritisok e paskal (Pa).
Pokraj ovaa edinica (nadvor od SI) ~esto se upotrebuva edinicata bar (bar). Pomali edinici od bar se:
1 milibar (1 mb) i 1 mikrobar

Prenesuvawe na pritisokot kaj tvrdite tela Primer
Veli~ina
Ako zememe eden stap i edniot negov kraj go stavime na nogata, a na drugiot kraj dejstvuvame so sila, ~uvstvuvame deka silata dejstvuva i na nogata vo istiot pravec. [to moème da zaklu~ime od obidot? Kako se prenesuva silata kaj tvrdite tela? Zaklu~okot e: Silata kaj tvrdite tela se prenesuva vo nasokata na nejzinoto dejstvo.
pritisok (P )
paskal (Pa)
izvedena edinica vo SI Drugi edinici hektopaskal (hPa) Definicija 1 hPa = 100 Pa 1 kPa = 1 000 Pa
Presmetaj Kvadar so teìna od 40 N edna{ leì na najgolemata, edna{ na najmalata strana. Da se presmeta pritisokot vo dvata slu~ai. m = 4 kg F = 40 N a = 25,0 cm b = 12,5 cm p=? S=a.b S = 25 cm . 12,5 cm S = 312 cm2 S = 0,0312 m2 p = F/S p = 1282 Pa m = 40 kg F = 40 N b = 12,5 cm c = 6,0 cm p=? S=b.c S = 12,5 cm . 6 cm S = 75 cm2 S = 0,0075 m2 p = F/S p = 5333 Pa
kilopaskal (kPa)
Blejz Paskal (1623 - 1662)
Dvièwe i sili
75
Da razmislime 1. Zo{to tovarnite vozila imaat pove}e trkala? 2. Zo{to se to~at sekirite za se~ewe drva? 3. Koga noòt se~e podobro? 4. Zo{to {iva~ite upotrebuvaat naprstok? Za doma 1. So zborovi objasnete {to e prikaàno na slikite. 2. Pod slikite napi{i: a) vo koi slu~ai pritisokot se zgolemuva; b) vo koi slu~ai pritsokot se namaluva. 3. Zo{to dobar ranec ima {iroki naramenici? 4. Zo{to orevot polesno se kr{i so kr{alka otkolku orev so orev? 5. Koga Simona stoi, so nozete vr{i pritisok od 400 N. Pri sedewe pokriva dva pati pogolema povr{ina. Kolkav e pritisokot pod stolot? 6. Masata na tegot e 1 kg. a) Kolkav pritisok vr{i na podloga so povr{ina 15 cm2? b) Kolkav }e bide pritisokot ako tegot go prevrtime i pokriva 2 cm2 povr{ina? 7. êtiri cigli se postaveni kako na slikata. Sporedi go pritisokot so onoj koga tie leàt na najmalata strana. 8. Napravi obidi kako primerite na slikite i objasni {to zabeleùva{.
76
Dvièwe i sili
2.10
PASKALOV ZAKON
Za razlika od tvrdite tela kade molekulite se svrzani so golemi sili, kaj te~nostite i gasovite tie se mnogu pomali, pa zatoa nivnite molekuli se mnogu popodvi`ni. Kaj tvrdite tela dejstvoto na nadvore{nata sila se prenesuva vo nasokata na nejzinoto dejstvo. Da ispitame kako se prenesuva dejstvoto na nadvore{na sila vo te~nost ili gas zatvoreni vo sad. Zemete metalna topka so pogolem broj na otvori povrzana so klip. Napolnete ja topkata so voda i pritisnete na klipot. [to zabeleùvate? Kako istekuva te~nosta od topkata? Te~nosta istekuva od site otvori podednakvo. Na sli~en na~in komentirajte. [to se slu~uva ako vo klipot ima gas? Na slikite se prikaàni dva baloni, edniot e napolnet so gas, a drugiot so te~nost. Kako se prenesuva dejstvoto na nadvore{nata sila vo zatvorenata te~nost ili gas? Vo zatvorenite te~nosti ili gasovi dejstvoto na nadvore{nata sila se prenesuva na site strani poded nakvo. Ova e Paskaloviot zakon, nare~en spored francuskiot fizi~ar Paskal Blejz (1623-1662 g.) Pritisokot koj{to se prenesuva niz te~nostite poradi dejstvoto na nadvore{na sila se vika hidrauli~en pri tisok. Paskaloviot zakon mnogu ~esto go sre}a vame vo tehni~kata primena. Vrz ovoj zakon konstruirani se hidrauli~nite presi, hidrauli~nite ko~nici i hidrauli~nite digalki. Site ovie napravi se sostojat od cilindri so razli~na golemina i podvi`ni klipovi. Koga na klipot so plo{tina na presekot S1, dejstvuva sila F1, hidrauli~nata te~nost (naj~esto maslo) go prenesuva pritisokot:
ili
Dvièwe i sili
77
[to zna~i toa? Dejstvuvaj}i so pomala sila (F1) na klipot so pomala povr{ina (S1), postigame klipot so pogolema povr{ina (S2) da go pridviùva pogolema sila (F2). Primer Ako silata so koja{to deluvame F1=150 N i povr{inata S2 e 200 pati pogolema od S1 (S2 = 200 S1), kolkava sila (F2) }e go pridviùva pogolemiot klip?
Hidrauli~na presa Principot na rabota e ist kako kaj hidrauli~nata digalka. Delovite se: 1. Klip so pomala povr{ina S1 6. Klip so povr{ina S2 5. Nepodvi`na platforma 3. Podvi`na platforma svrzana so klipot 6 , 7. Hidrauli~na te~nost 2 i 2 - Ventili 4. Teloto {to go presuvame. Hidrauli~ni ko~nici So pritiskawe na pedalata se pridviùva hidrauli~nata te~nost. Gledaj}i vo slikata, razmisli {to se slu~uva ponatamu. Hidrauli~ni ma{ini
78
Dvièwe i sili
Razmisli 1. Kako Paskal go puknal bureto? Na polno bure so voda na gornata strana vgradil cevka dolga 10 m. Vo cevkata moèl da turi 1 litar voda. Koga cevkata ja napolnil so voda bureto se raspadnalo. Zo{to? Bidej}i nadvore{nata sila kaj zatvoreni te~nosti se prenesuva na site strani podednakvo, a taa se presmetuva so formulata:
r - gustina, g - Zemjino zabrzuvawe,
h - visina, S - plo{tina
Na sekoja edinica plo{tina od bureto dejstvuva ovaa sila koja{to e mnogu golema i pod nejzino dejstvo bureto }e se pukne. Primer Bure e napolneto so voda i zatvoreno so kapak koj{to moè da se pridviùva. Plo{tinata na kapakot e 0,5 m2. Na bo~nata strana na bureto ima otvor zatvoren so tapa. Za da bide tapata isfrlena od otvorot potreben e pritisok od 300 Pa. Dali tapata }e bide isfrlena ako na kapakot se pritiska so sila od 120 N. Dadeni podatoci:
So vakov pritisok vodata dejstvuva na tapata. Bidej}i za da se izbie tapata potreben e pritisok od 300 Pa, zna~i ovoj pritisok ne e dovolen za da se isfrli tapata.
Dvièwe i sili
79
3
Od sodrìnata Rabota Energija Kineti~ka energija Gravitaciska potencijalna energija Energija na elasti~na pruìna Zakon za zapazuvawe na energijata Mo}nost Prosti ma{ini Makari Navedena ramnina
ENERGIJA
RABOTA
Zborot rabota se slu{a dosta ~esto. Velime deka ~ovekot raboti koga: turka nekoja koli~ka napolneta so predmeti; kopa vo gradina; re{ava matemati~ki problemi, komponira muzi~ko delo, cepi drva i sl. Vo onie slu~ai kade {to se baraat pove}e umstveni napori obi~no za taa rabota se vika deka e umstvena, a tamu kade {to se baraat pove}e fizi~ki napori taa rabota se vika fizi~ka. Nabroj nekolku primeri na umstvena, a nekolku primeri na fizi~ka rabota. Ako se raboti za telo vo dvièwe, za taa rabota upotrebuvame izraz mehani~ka rabota. Pod poimot mehani~ka rabota ne treba da se podrazbira samo pridviùvawe na edno telo od edno mesto na drugo, tuku menuvawe na formata na telata. Me|utoa, za da se pridviàt telata ili da se promeni nivnata forma treba da se upotrebi dovolno golema sila za da se sovladaat site otpori (teìna, triewe, otpor na sredinata, inercija, kohezija i sl.). Da ispitame Na eden dinamometar stavame teg so masa od 1 kg. Na dinamometarot ja ot~ituvame silata so koja Zemjata go privlekuva tegot, a toa e 10 N. Zamislete teloto da se nao|a na podot, a vie sakate da go podignete 1m vertikalno nagore. Teloto se dviì 1 m vo viso~ina so sila od 10 N dejstvuvaj}i protiv silata teà. Velime deka sme izvr{ile mehani~ka rabota koja{to ja obeleùvame so A. [to mislite, dali }e izvr{ite ista rabota ako zemete telo od 2 kg? Od istegaweto na dinamometarot se gleda deka toa e dva pati pogolemo. Ako telo so masa od 1 kg go podigneme na viso~ina od 2 m, dali }e se izvr{i ista mehani~ka rabota? Moème da zaklu~ime Izvr{enata rabota = silata h patot
82
Energija
Rabota e sovladuvawe na otpor (sila) na nekoja oddale~enost (pat). [to mislite, so {to moè da se sovlada nekoj otpor, odnosno sila? Od formulata gledame deka goleminata na izvr{enata mehani~ka rabota zavisi od proizvodot na ja~inata na silata i patot. Ako vo formulata za rabota zamenime za sila 1 N, a za pat 1 m, se dobiva edinicata za mehani~ka rabota 1 J (xul). Edinica za rabota e 1 J. 1J=1N.1m Razmislete [to }e se slu~i ako silata F dejstvuva pod odreden agol so pravecot na dvièweto na teloto? (Slika: ~ovek turka koli~ka) [to }e se slu~i ako silata F dejstvuva normalno na pravecot na dvièweto na teloto? Vo prviot slu~aj se zema samo komponentata vo pravecot na dvièweto na teloto. Vo vtoriot slu~aj ne se vr{i rabota. Zo{to? [to pretpostavuvate? Dali }e se izvr{i ista rabota ako tegot so masa m namesto da go vle~ete nagore, go vle~ete po horizontalna povr{ina? Kolku iznesuva rabotata koga tegot se dviì: nagore do visina h, Ah = _______; a kolku po horizontalna podloga As = ________; i pritoa izminuva pat h = s? Verojatno pretpostavuvate deka rabotata pri dvièweto po mazna horizontalna povr{ina e pomala od onaa pri podigawe nagore. Zo{to? Zatoa {to Ftr > G. Vo prviot slu~aj se sovladuva silata teà, a vo vtoriot silata na trieweto. Koja e pogolema? Razmislete ôvekot na slikata dejstvuva so prili~no golema sila, no toj ne se pridviùva. Kolkava e izvr{enata rabota? Ednakva na nula.
Energija
Veli~ina
rabota (A)
xul (J)
izvedena edinica vo SI Drugi edinici kiloxul (kJ) megaxul (MJ) Definicija 1 kJ = 1 000 J 1 MJ = 1 000 000 J
83
Diskutirajte 1. Koga bi izvr{ile rabota od 2 J? 2. Tegot visi na ìca. Vr{i li rabota? 3. Diga~ na tegovi dignal tovar so masa od 150 kg na visina od 2 m i potoa mirno go drì tovarot 2 s. a) Vo koja faza sportistot izvr{il rabota vo fizi~ka smisla? b) Kolkava rabota izvr{il? Presmetajte 1. Dete so masa od 50 kg se ka~ilo po 30 skali, sekoja so visina od 30 cm. a) Kolkava rabota izvr{ilo? 2. Na slikata so sankata, opredeli gi komponentite. 3. ôvek turka natovarena koli~ka so sila od 30 N na rastojanie od 20 m. a) Kolkava rabota izvr{il? 4. Re{i gi zada~i pod a), b) i v).
a) F = 30 N s = 10 m A = ____
v)
b)
F = 80 N s = 5 dm = 0,5 m A = ____
F = 1,5 kN s = 1,8 m A = ____
84
Energija
2
2.1
Raskaète {to znaete za energijata.
ENERGIJA
KINETI^KA ENERGIJA
Koga denot e vetrovit i veterot duva od sprotivnata nasoka na onaa vo koja se dviìte, zabeleùvate kako da ve zapira ili ve zanesuva. Veterot gi svitkuva drvjata, a ako e mnogu silen moè i da gi otkorne. Avionite letaat vo vozduhot. Brodovite plovat po moriwata i okeanite. Bolidite brzaat po avtodromite, deca se dviàt na roleri ili skejtbordovi i sl. Fizi~arite zboruvaat deka telata imaat energija i deka s se dviì pod dejstvo na energijata. Osnovniot izvor na energija vo prirodata e Sonceto. Energijata se nao|a vo hranata, naftata, jaglenot, akumulaciskite ezera, rekite, vodopadite, veterot i vo razni zaemni dejstva me|u telata i ~esticite. Energijata ne ja gledame, kako i silata, no sepak ja prepoznavame na delo. Dali natprevaruva~ot na {tica ima energija? Velime telata ili ~esticite, odnosno sistemite na tela ili ~estici imaat energija koga se vo takva sostojba da moàt da izvr{at rabota. Kako merka za energijata {to ja imaat telata se zema rabotata {to bi se dobila koga bi moèlo seta energija vo celost da se iskoristi. Napravete obid i razgledajte go rezultatot. Pridviète metalno top~e da udri vo kutija od kibrit. [to zabeleàvte? Ima li top~eto energija? Ako ima, po {to znaeme? Navedete nekoi primeri od ìvotot vo koi telata imaat energija kakva {to ima top~eto. Istraùvame ponatamu Vo eden metalen sad stavame malku nafta i ja zapaluvame. Ima li naftata energija? Kako znaete deka ima? Od kade e energijata na naftata? Velime deka naftata ima hemiska energija.
Energija
85
Energijata {to ja imaat telata koi{to pa|aat kon zemjata ja vikame gravitaciska energija. Energijata {to se koristi za dobivawe na nuklearno oru`je ili elektri~na struja se narekuva nuklearna energija. Energijata so koja{to raspolaga istegnata pruìna se vika elasti~na energija. Kako {to gledame vo prirodata postojat mnogu vidovi na energija bez koi{to ne moè da se zamisli ìvotot na zemjata. Dali vie vo tekot na va{iot ìvot ste slu{nale i za nekoi drugi vidovi energija nadvor od ovie {to se spomnati? Kineti~ka energija Ako pridviìme edna topka i taa udri vo druga topka i vtorata topka }e se pridviì. Vodata kaj vodenicite ili turbinite pa|aj}i od odredena viso~ina ili dvièj}i se po nadolnica go pridviùva vodeni~koto kolce ili ja vrti turbinata. Od navedenoto moè da zaklu~ime: Energijata {to ja imaat telata koi{to se nao|aat vo dvièwe se vika kineti~ka energija (Ek). Na slikite vi se prikaàni primeri koga telata imaat kineti~ka energija, a moète i sami da nabroite primeri od sekojdnevniot ìvot. Ispitaj Od {to zavisi goleminata na kineti~kata energija? Zemi nekolku metalni top~iwa so razli~na masa i eden drven kvadar koj{to se nao|a na koso postavena {tica so `leb. Menuvaj gi top~iwata i nivnata brzina na dvièwe, sledi go pomestuvaweto na kvadarot. Zabeleùva{ deka kineti~kata energija zavisi od masata na teloto i kvadratot na negovata brzina.
Ek e kineti~ka energija (J) m - masa (kg) v - brzina (m / s)

Od formulata zabeleùvate deka kineti~kata energija se meri so istata edinica kako i rabotata, a toa e xul (J). Dali znaete: 1. Kako gi narekuvame vidovite na energija vo obidite: podignat teg; elasti~na pruìna; naelektriziran ~e{el; elektrizirano stap~e i molwa (grom)?
86
Energija
2.2
GRAVITACISKA POTENCIJALNA ENERGIJA
Energijata koja{to e vo neposredna vrska so zaemodejstvata na telata koi{to se nao|aat na Zemjata ili vo nejzinata blizina i silata Zemjina teà se narekuva gravitaciska potencijalna energija. Se ozna~uva so Ep i se meri vo xuli. Zemjinata teà e gravitaciska sila i zavisi pravoproporcionalno od masite na telata koi{to me|usebno si zaemodejstvuvaat, a obratnoproporcionalno od kvadratot na me|usebnoto rastojanie. Kako {to znaeme silata Zemjina teà dejstvuva na telata so masa m. Bidej}i e gravitaciska, za da ja razlikuvame od ostanatite vidovi sili ja ozna~uvame so G i se presmetuva Dogovorno e opredeleno telata {to se nao|aat na povr{inata na so formulata: Zemjata da imaat gravitaciska potencijalna energija ednakva na nula. Ako nekoe telo so masa m koe{to se nao|a na povr{inata na Zemjata go dviìme nagore (pritoa ja sovladuvame silata teà) toga{ na odredena viso~ina h sme izvr{ile rabota. Zna~i, sekoe telo {to se nao|a na odredena viso~ina od povr{inata na Zemjata (bidej}i za da se donese do taa polo`ba e izvr{ena rabota) raspolaga so energija koja{to se vika gravitaciska potencijalna energija. Da ispitame: Kolkava e gravitaciskata potencijalna energija na teloto {to se nao|a na visina h nad Zemjinata povr{ina? Koga teloto se nao|a na Zemjinata povr{ina Ep= 0, a koga go podigneme na odredena viso~ina h mora da dejstvuvame so sila vertikalno nagore koja{to e ednakva so teìnata G. Pri toa (ja sovladuvame silata Zemjina teà) }e izvr{ime rabota:
Izvr{enata rabota e ednakva na promenata na gravitaciskata potencijalna energija bidej}i Gravitaciskata potencijalna energija zavisi pravoproporcionalno od masata na teloto (m); zemjinoto zabrzuvawe (g) i viso~inata h. Na stranata dadena e slika na koja{to ima prikaàno tegovi koi{to se nao|aat na razli~na viso~ina vo odnos na Zemjata. Site tegovi imaat ednakva masa. Dali moè da kaète vo koja polo`ba tegot ima najgolema gravitaciska potencijalna energija, a vo koja polo`ba najmala potencijalna energija?
Energija
87
Razmisli Pogledni ja slikata. Vo koja polo`ba teloto ima najgolema gravitaciska potencijalna energija? (Vo niedna.) Obrazloènie: Gravitaciskata potencijalna energija zavisi od masata, zemjinoto zabrzuvawe i visinata. (Visinata vo ovoj slu~aj e normalnoto rastojanie od teloto do Zemjata). Potencijalnata energija ne zavisi od patot po koj{to go dviìme teloto. Odgovorete, re{ete 1. Kolkava e potencijalnata gravitaciska energija na telo so masa od 12 kg ako se nao|a na viso~ina od 10 m? 2. Na koja visina treba da se podigne telo so teìna od 6 N, za negovata gravitaciska potencijalna energija bide 120 J? 3. So kakva energija raspolaga pticata vo let? 4. Kolkava e gravitaciskata potencijalna energija na ~ovekot koj stoi do kulata i na ~ovekot koj e ka~en na kulata? 5. So kolkava energija raspolagaat telata {to se nao|aat na horizontalnata ramnina {to e prikaàna na slikata? 6. So kakva energija raspolaga teloto {to go podiga kranot? (Objasni.)
88
Energija
2.3
ENERGIJA NA ELASTI^NA PRU@INA
Na slikata e pretstavena pruìna koja{to se nao|a vo razli~ni sostojbi. Prvata sostojba e koga na pruìnata ne dejstvuva nadvore{na sila. Vtorata sostojba e koga na pruìnata dejstvuva nadvore{na sila koja{to ja izdolùva pruìnata. Tretata sostojba e koga na pruìnata dejstvuva nadvore{na sila koja{to vr{i zbivawe na pruìnata. Vo vtorata sostojba elasti~nata sila na pruìnata dejstvuva vo nasoka da ja vrati pruìnata vo prvobitnata sostojba. Vo tretata polo`ba elasti~nata sila na pruìnata ima sprotivna nasoka od prethodniot slu~aj. Energijata {to ja ima elasti~nata pruìna koga taa se nao|a vo posebna polo`ba (zbiena ili izdolèna) se narekuva energija na elasti~nata pruìna. Energijata na elasti~nata pruìna pretstavuva oblik na potencijalna energija. Da ispitame Zemame elasti~na pruìna, ja postavuvame na stativ. Na gorniot del postaveno e telo so masa m, a pruìnata e vrzana za ramkata na gorniot del. [to }e se slu~i ako konecot so koj{to e vrzana pruìnata go prekineme so plamen kako {to e prikaàno na slikata? Bidej}i pruìnata e zbiena, }e se oslobodi i pritoa izdolùvaj}i se }e go isfrli top~eto so masa m do nekoja visina h. Vo ovoj slu~aj elasti~nata sila od pruìnata ja sovladuva gravitaciskata sila na Zemjata na odredena viso~ina i pritoa velime deka izvr{ila rabota A. Izvr{enata rabota na elasti~nata pruìna }e bide:
Bidej}i
izvr{enata rabota }e bide:
Zabeleùvame deka izvr{enata rabota na elasti~nata pruìna e ednakva so gravitaciskata potencijalna energija:
Energija
89
Zabeleùvame deka pri isfrluvaweto na top~eto potencijalnata energija na elasti~nata pruìna se pretvora vo gravitaciska potencijalna energija. Energijata na elasti~nata pruìna doa|a od dejstvoto na nadvore{na sila koja{to vr{i rabota so toa {to ja sovladuva elasti~nata sila na spiralata na odredeno rastojanie. Za razlika od gravitaciskata potencijalna energija koja{to sekoga{ dejstvuva samo vo edna nasoka, kaj elasti~nata pruìna nadvore{nata sila moè da izvr{i rabota vo dve nasoki (izdolùvawe i zbivawe). Kaj elasti~nata pruìna karakteristi~no e toa {to po prestanokot na nadvore{nata sila, elasti~nite sili od spiralata teloto go vra}aat vo prvobitnata sostojba. Nasokata na elasti~nata sila zavisi od toa kakva nasoka imala nadvore{nata sila. Goleminata na energijata na elasti~nata pruìna pokraj toa {to zavisi od goleminata na nadvore{nata sila, zavisi i od nejzinata gradba. Toa e mnogu va`no da se znae za da moè pruìnata da ja ima potrebnata namena. Ako zategnatata elasti~na pruìna so teloto se nao|a vo horizontalna polo`ba, toga{ izvr{enata rabota }e ja presmetame so izrazot za kineti~ka energija:
Poznavaweto na energijata na elasti~nata pruìna (koja{to moè da se izmeri na pove}e na~ini) e mnogu zna~ajno pri konstrukcijata na ~eli~ni elasti~ni pruìni {to se stavaat vo amortizerite kaj avtomobilite, kaj vozovite i na mnogu drugi mesta kade {to imaat cel da {titat od udarite {to se javuvaat od neramninite na patot, a vo nekoi slu~ai i od preoptovaruvaweto na ma{inite. Energijata na elasti~nata pruìna zavisi, glavno, od povr{inata na napre~niot presek na pruìnata, nejzinata elasti~nost i materijalot od koj e napravena. Za razli~ni potrebi se izrabotuvaat i razli~ni vidovi pruìni.
90
Energija
2.4
A B
ZAKON ZA ZAPAZUVAWE NA ENERGIJATA

So energijata se sre}avame mnogu ~esto. Od sekojdnevniot ìvot znaeme deka energijata se pretvora od eden vid vo drug.
Na slikata e prikaàno dvièwe na metalno top~e po polukru`na pateka. Obidete se da odgovorite na pra{aweto: koj vid na mehani~ka energija ima top~eto vo to~kite A, B, V? Opi{ete kako }e prodolì da se dviì metalnoto top~e. Koga teloto se nao|a na odredena visina od nekoja horizontalna podloga i miruva, toa ima potencijalna energija. Ako teloto se nao|a na odredena visina i se dviì ima i Ep i Ek, a ako teloto se dviì po horizontalna podloga ima samo Ek. [to moè da zaklu~ite od slikite na koi ko{arkarskata topka pa|a od ko{ot i od onie so skoka~ot so stap? Kineti~kata energija se pretvora vo potencijalna i obratno, potencijalnata vo kineti~ka energija. Presmetajte U~enikot Dim~e e teòk 500 N, a skokna vo voda od visina 2 m. Presmetajte ja Ep, kako i vkupnata energija. So koristewe na podatocite, presmetajte ja Ek i vkupnata energija. Podatocite vnesete gi vo tabelata. Tabela:
Visina (m) Potencijalna energija (J) Kineti~ka energija (J) Vkupna energija (J)
2 1,5 1 0,5 0
1000 750 500 250 0
1000 1000 1000 1000 1000
Od tabelata gledame deka pri pretvoawe na energijata od eden vo drug vid nivniot zbir sekoga{ e konstanten.
Energija
91
Va`no e da se znae deka energijata moè da se pretvora od eden vid vo drug, da preminuva od edno telo na drugo, no vo zatvoren sistem ne moè nitu da se izgubi nitu da se dobie. Ova e Zakonot za za~uvuvawe na energijata, eden od temelnite zakoni na prirodata. Pretvoraweto na energijata moè da se nabquduva dosta uspe{no kaj obidot so t.n. Maksvelovo trkalo. Od dvete strani na oskata, namotuvaj}i gi koncite, trkaloto go podignuvame na izvesna visina. Podignato, toa ima potencijalna energija. Po pu{taweto trkaloto, vrtej}i se, po~nuva da pa|a. Na krajot od pa|aweto, koga ima najgolema kineti~ka energija, prodolùva da se vrti nagore. Samoto trkalo go namotuva konecot i se ka~uva nagore, skoro do po~etnata visina. Potoa odnovo pa|a, pak se ka~uva, pri {to naizmeni~no se vr{i pretvorawe na potencijalnata energija vo kineti~ka i obratno. Bidej}i ne moàt sosema da bidat otstraneti silite na triewe i otporot na vozduhot, trkaloto }e zapre. Odgovorete 1. Napravete obid kako na slikata (top~eto i lastikot). Kakva energija ima top~eto pred da se prese~e konecot, a kakva otkako }e se prese~e konecot? 2. Objasnete so kakov vid na energija raspolaga avion {to leta. 3. Na slikata e prikaàna t.n. luda èleznica od luna-parkovite. Kakvo pretvorawe na energijata zabeleùvate na ovoj primer? Na slikata se dadeni pove}e vidovi energija {to se dobivaat od elektri~na energija.
Toplinska energija Svetlinska energija
Mehani~ka energija (motor)
Toplinska energija
Hemiska energija (baterija)
92
Energija
MO]NOST
Na slikata se prikaàni dvajca u~enici koi{to imaat ednakva masa. Tie se natprevaruvaat vo ka~uvawe po jaè. Ka~uvaj}i se do ista viso~ina, tie }e izvr{at ednakva rabota. Kako }e se opredeli pobednikot? [to u{te treba da se znae za da se opredeli pobednikot? Od sekojdnevniot ìvot ni e poznato deka ne e seedno dali nekoja rabota }e ja izvr{ime za podolgo ili za pokratko vreme. Rabotata izvr{ena za pokratko vreme se smeta za povredna. Toa vo fizikata se iskaùva so poimot mo}nost. Mo}nosta na nekoj motor e pogolema ako edna ista rabota ja izr{i za pokratko vreme. Za da se presmeta mo}nosta, izvr{enata rabota treba da se podeli so vremeto za koe e izvr{ena:
Ako mo}nosta ja obeleìme so bukvata P, se dobiva formulata: Mo}nosta e veli~ina opredelena so rabotata izvr{ena vo edinica vreme. - Mernata edinica za mo}nost e 1 W (vat). Ova e izvedena edinica od edinicata za rabota 1J (xul) i edinicata za vreme 1 s. - Ako vo formulata za mo}nost za izvr{enata rabota go stavime izrazot ja dobivame formulata: ili mo}nosta e ednakva na proizvodot od goleminata na silata i brzinata so koja se dviì teloto. - Od formulata za mo}nost moè da go dobieme izrazot:
Veli~ina
mo}nost (P)
vat (W)
izvedena edinica vo SI Drugi edinici kilovat (kW) megavat (MW) Definicija 1 kW = 1 000 W 1 MW = 1 000 000 W
Vo ovoj slu~aj za rabotata dobivame izvedena edinica vat sekunda (Ws): 1 Ws = 1 J. Xulot e vat sekundata so ekvivalentni edinici za rabota. Naj~esto se upotrebuva edinicata 1 kWh (kilovat - ~as).
Energija
93
Spored angliskiot fizi~ar X. Vat: Energija e sposobnosta na ma{inata da vr{i rabota, a mo}nost e brzina na izvr{enata rabota ili ja~inata na ma{inata. Pri izvr{uvaweto na nekoja rabota fakti~ki se slu~uva pretvorawe na razli~nite vidovi energija. Toa vaì i za mo}nosta. Sekoga{ odredena vrednost na (mo}nosta) energijata se gubi. Pritoa ne e naru{en Zakonot za zapazuvawe na energijata, izgubena e vo smisla na korisnata rabota. Toa e delot od energijata koj poradi trieweto, dvièweto na delovite od ma{inite i sl. se pretvora vo vnatre{na energija. (Primer: otskoknuvawe na topka; ni{alo; spirala i sl.) Odnosot (koli~nikot) me|u dobienata i vloènata rabota ili dobienata i vloènata mo}nost se vika koeficient na polezno dejstvo h (eta).
Ad dobiena rabota Av vloèna rabota
Pd dobiena mo}nost Pv vloèna mo}nost
Bidej}i sekoga{ Ad < Av, odnosno Pd < Pv koli~nikot e pomal od edinica, zatoa se mnoì so 100, rezultatot se dobiva vo procenti (%).
Koeficient na polezno dejstvo (h) e broj koj{to ni pokaùva koj del od vloènata rabota ili mo}nost e iskoristen. Ispitajte Da ja opredelime mo}nosta na elektri~niot motor so pomo{ na konec so teg na edniot kraj, ako e vrzan na oskata na motorot. Motorot priklu~ete go na xepna elektri~na baterija. Koi veli~ini treba da gi merite za da ja presmetate mo}nosta na elektri~niot motor? Koj pribor za toa vi e potreben?
94
Energija
Proverete kolku razbravte 1. s, W, kW i kWh se merni edinici. So koi edinici ja merime energijata, a so koi mo}nosta? 2. Imate elektri~ni svetilki od 40; 60 i 100 W. a) Koja od niv }e dava najmnogu svetlina? b) Koja od niv za isto vreme }e potro{i nejmalku elektri~na energija? 3. Kolkava rabota }e izvr{i elektromotor so mo}nost od 3 kW za polovina ~as? 4. Kolkav e koeficientot na polezno dejstvo ako sme vloìle rabota od 8 J, a sme dobile rabota od 7 J? Proverete doma 1. Opredelete ja svojata mo}nost tr~aj}i po skali kolku {to moète pobrzo. Potrebnite podatoci opredelete gi so merewe. 2. Mo}en kran podignuva 2 t na visina od 20 m za vreme od 40 sekundi. a) Kolkava rabota izvr{il kranot? b) Kolkava e mo}nosta na kranot? v) Kolkava e potencijalnata energija na podignatiot tovar? 3. Vo hidrocentrala so viso~ina od 50 m na turbinata pa|a 2 m3 voda vo sekunda. Kolkava e mo}nosta na turbinata ako ja prima seta energija na vodata? Razmisli, odgovori, re{i 1. Koj e osnoven uslov za vr{ewe na mehani~ka rabota? 2. Izvedi ja edinicata za rabota. 3. So {to e odredena Ep? 4. So kakva mehani~ka energija raspolaga avion ili ptica vo let? Objasni. 5. Koja od dve ma{ini ima pogolema mo}nost: onaa {to }e ja izvr{i istata rabota za podolgo vreme ili onaa {to }e ja izvr{i za pokratko vreme? 6. Moè li da se menuva mo}nosta na nekoja ma{ina? 7. Po {to se ocenuva kvalitetot na nekoja ma{ina? 8. Zo{to koeficientot na korisno dejstvo na site ma{ini e pomal od eden? 9. Zo{to yidniot ~asovnik ne raboti ako ne mu se navie pruìnata? Objasni. 10. Navedi primeri vo koi{to se dobiva energija i primeri kade {to se gubi energija.
Energija
95
PROSTI MA[INI
Od damne{ni vremiwa ~ovekot baral na~ini da si go olesni vr{eweto na rabotata. Pritoa upotrebuval razli~ni predmeti i napravi. Sekoja naprava {to se koristi za izvr{uvawe na nekoja rabota i sluì da se promeni goleminata, pravecot ili nasokata na silata se vika alat. Posloènite napravi se vikaat mehanizmi. Raznite mehanizmi so koi ne samo {to ja menuvame goleminata na silata, pravecot i napadnata to~ka, tuku so nivna pomo{ so pomala sila sovladuvame pogolemi otpori, odnosno go olesnuvame izvr{uvaweto na rabotata, se vikaat prosti ma{ini. Takvi se: ~ekrekot, lostot, navedenata ramnina, makarata, klinot i drugo.
4.1
MAKARI
Za krevawe na te{ki predmeti na golemi viso~ini, posebno za krevawe na grade`ni materijali, se koristi napravata makara. Makarata pretstavuva kru`na plo~a {to se vrti okolu edna oska, a e postavena vo ramka (viqu{ka) koja na slobodniot kraj ima kuka. Plo~ata po obemot ima `leb preku koj se prefrla jaè. Na edniot kraj od jaèto se zaka~uva tovarot G, a na drugiot kraj se dejstvuva so sila F. Ako pri koristewe na makarata viqu{kata preku kukata e prika~ena na nepodvi`no mesto (greda, tavan i sl.) makarata se vika nepodvi`na. Nepodvi`nata makara pretstavuva ramnokrak lost. Cenatarot na trkaloto e potpirna to~ka, a dvete sili dejstvuvaat od ednata i od drugata strana. Krakot na tovarot i krakot na silata se polupre~nici na makarata. Bidej}i nepodvi`nata makara se odnesuva kako ramnokrak lost, ramnoteà imame toga{ koga silata e ednakva na tovarot, t.e.: Da ispitame Na stativ obesete nepodvi`na makara i preku nea prefrlete jaè. Na edniot kraj od jaèto obesuvajte tegovi od 1, 2, 3, 4, 5 ili 6 N. Na drugiot kraj na jaèto zaka~ete dinamometar preku koj dejstvuvate so sila F. Za sekoj teg {to se postavuva, na dinamometarot ja o~ituvame ja~inata na silata. [to zaklu~ivte? Kaj nepodvi`nata makara ramnoteà imame toga{ koga silata e ednakva na tovarot.
96
Energija
Me|utoa, pri podignuvawe na tovar so pomo{ na nepodvi`na makara mora da se dejstvuva so pogolema sila otkolku {to e tovarot, zatoa {to treba da se sovlada trieweto pome|u makarata i oskata, kako i trieweto pome|u jaèto i makarata. Pri rabota so nepodvi`na makara ne se za{teduva sila, tuku na pogoden na~in se menuva nasokata na silata. Poglednete ja slikata. Zabeleùvate deka ~ovekot go vle~e jaèto vo pravec koj{to nemu mu e najpogoden, a tovarot sekoga{ se podignuva vertikalno nagore. Nepodvi`nata makara nao|a golema primena vo sekojdnevniot ìvot i tehnikata. Bez nea ne moè da se zamisli nitu edna posloèna ma{ina, kako {to se: digalkata, ma{inata za {iewe, motorot na avtomobilot i dr. Makara koja{to se podignuva zaedno so tovarot se vika podvi`na makara. Za ovaa cel jaèto minuva niz dolniot del na vdlabnatinata od makarata. Edniot kraj na jaèto e vrzan za edna greda, a so drugiot kraj go vle~eme tovarot nagore, ili se prefrla preku edna nepodvi`na makara, za da moè da se menuva nasokata na vle~nata sila. Da ispitame Kolkava e vle~nata sila kaj podvi`nata makara? [to ni pokaùva dinamometarot? Zabeleùvate deka dinamometarot ni pokaùva deka vle~nata sila kaj podvi`nata makara e dvapati pomala od tovarot. Kaj svitkuvaweto na jaèto visi podvi`nata makara so tovarot, taka {to sekoj kraj od jaèto nosi samo polovina od tovarot. Spored toa, rabotnikot pri podignuvawe na tovarot so pomo{ na podvi`na makara }e upotrebi sila {to e ednakva na polovina od tovarot, drugata polovina ja drì gredata. Kaj podvi`nata makara se postignuva ramnoteà ako silata e polovina od tovarot, odnosno:
Od {ematskiot prikaz i zakonot za ramnoteà na lostot sleduva: odnosno So povrzuvawe na podvi`ni i nepodvi`ni makari se dobivaat sloèni makari koi sluàt za podignuvawe na golemi tovari. Vo praktikata ~esto se koristi takanare~enata aritmeti~ka ili Arhimedova makara. Se sostoi od po 3 makari svrzani vo edna viqu{ka. Gornata viqu{ka sluì kako nepodvi`na makara, a dolnata na koja e obesen tovarot, kako podvi`na makara.
Energija
97
So prika~uvawe na dinamometarot za slobodniot kraj od jaèto }e se uverime deka ja~inata na ramnote`nata sila e 6 pati pomala od tovarot, odnosno Zaklu~ok: So aritmeti~ka makara tovarot moè da se podigne so sila {to e onolku pati pomala kolku {to e brojot na podvi`nite i nepodvi`nite makari.
n - broj na makari, G - tovar.

Razmisli i odgovori Na slikata e dadena sloèna makara. Razgledaj ja dobro i obrazloì kako se postignuva ramnoteà so vakov vid na makara. ZLATNO PRAVILO NA MEHANIKATA Pri prou~uvaweto na prostite ma{ini se doa|a do zaklu~okot deka so pomala sila moàt da se sovladaat pogolemi tovari. So nivna pomo{ se ovozmoùva promena na napadnata to~ka na silata, pravecot i nasokata. Pritoa se postavuva pra{aweto: Dali so prostite ma{ini moè da se zgolemi ili namali izvr{enata rabota? (Ne.) Za da odgovorime na ova pra{awe, }e go razgledame slu~ajot kaj makarata. Na podvi`na makara otkako }e ja uramnoteìme nejzinata teìna, zaka~uvame tovar G od dva tega, a na slobodniot kraj obesuvame eden teg. Makarata e vo ramnoteà. Pod dejstvo na silata F tovarot go podignuvame na visina od 0,1 m. Go merime patot na silata i zabeleùvame deka toj e 0,2 m. Zaklu~uvame deka silata }e izmine dvapati pogolem pat od tovarot. Ako ja presmetame izvr{enata rabota }e zabeleìme deka izvr{enata rabota na silata e ednakva so izvr{enata rabota na tovarot: AF = AG. Ova pravilo vaì i kaj lostot i navedenata ramnina.
s1 = 1 m
s2 = 2 m 98
Pri koristeweto na koja i da bilo prosta ma{ina ne se dobiva vo rabota, tuku se dobiva vo sila ili vo pat. Kolku se dobiva vo silata tolku se gubi vo patot i obratno. Ova e zlatnoto pravilo na mehanikata, koe{to prv go utvrdil G. Galilej.
Energija
4.2
NAVEDENA RAMNINA
Pri tovarawe ili istovarawe (podigawe ili spu{tawe) na golemi tovari (sandaci, buriwa) na koli, kamioni, vagoni, brodovi i drugo, lu|eto koristat navedeni ramnini (koso postaveni podebeli {tici ili gredi) po koi go trkalaat ili vle~at tovarot. Sekoja cvrsta ramnina koja so horizontalnata ramnina zafa}a ostar agol se vika navedena ramnina. Navedenata ramnina {ematski ja pretstavuvame kako pravoagolen triagolnik ABC kade {to: AC = l - dolìna na navedenata ramnina; AB = b - osnova na navedenata ramnina; BC = h - visina na navedenata ramnina; a - agol na navedenata ramnina. So navedenata ramnina so pomala sila sovladuvame golemi tovari. Da ispitame Kako se menuva silata {to go dviì teloto po navedenata ramnina vo zavisnost od nejzinata visina i dolìna? Za taa cel zemame koli~ka (te{ka 8 N), {tica dolga 80 cm i dinamometar. Prvo ja dviìme koli~kata koga {ticata e vo vertikalna polo`ba i od dinamometarot ja ~itame goleminata na vle~nata sila. Potoa koli~kata ja stavame na navedena ramnina i povtorno ja merime vle~nata sila. Ja promenuvame goleminata na visinata na navedenata ramnina, a podatocite gi vnesuvame vo tabela. Vo vtoriot ciklus na merewa visinata na navedenata ramnina e postojana, a se menuva nejzinata dolìna. [to zabeleùvame? Silata {to dejstvuva paralelno so dolìnata na navedenata ramnina e pomala od tovarot onolku pati kolku pati visinata na navedenata ramnina e pomala od nejzinata dolìna odnosno:
Koli~nikot od visinata h i dolìnata l na navedenata ramnina:
Energija
99
se vika kosina na navedenata ramnina i se izrazuva vo procenti, na primer u = 3%, 6 % itn. Spored toa, silata koja drì ramnoteà na tovarot na navedenata ramnina e ednakva na proizvodot od teìnata na tovarot i strmninata, odnosno Kosite krovovi na zgradite, re~nite korita, strmnite pati{ta i èlezni~kite linii se navedeni ramnini so pomala ili pogolema strmnina. Da razgledame koi sili dejstvuvaat na telo so masa m postaveno na navedena ramnina. Vo teì{teto na teloto vertikalno na horizontalnata podloga dejstvuva silata teà. Normalno na navedenata ramnina dejstvuva silata koja{to ja pritiska navedenata ramnina i se uramnoteùva so otporot na navedenata ramnina. Vle~nata sila e paralelna so dolìnata na navedenata ramnina {to zna~i deka taa e silata {to treba da se sovlada koga teloto se dviì nagore po navedenata ramnina. Od priloènata {ema po matemati~ki pat moè da se izvede prethodnata formula.
Da re{ime 1. Soobra}aen znak pokaùva deka na sekoi 200 m strmninata (kosinata) na patot se zgolemuva za 2 m. Kolkava vle~na sila treba da razvie avtomobil teòk 13 000 N koga se dviì ramnomerno? Trieweto go zanemaruvame. So prou~uvawe na tekstot na zada~ata nastojuvajte da gi sfatite uslovite {to se dadeni vo zada~ata. Skicirajte ja kosinata i nanesete gi dadenite podatoci. Dadeni podatoci: dolìna na patot e l = 200 m visina na kosinata h = 2 m teìna na voziloto G = 13000 N. Se bara: vle~nata sila F = ____ N Uslovot za ramnoteà pome|u silata i tovarot na kosinata proizleguva od zakonot:
100
Energija
2. Tovar teòk 900 N treba da se podigne na visina od 1,2 m. Silata na r a b o t n i kot {to treba da go podigne tovarot e 300 N. Da se opredeli dolìnata na {ticata koja{to rabotnikot treba da ja upotrebi kako navedena ramnina za podignuvawe na tovarot. 3. Od podatocite {to se dadeni na slikata (kade {to G = Fg), so koristewe na soodvetnite formuli od navedenata ramnina, dokaì deka izvr{enata rabota na teloto {to se dviì po navedena ramnina e ednakva so rabotata ako teloto od horizontalna povr{ina se krene vertikalno na visina h. 4. Kow vle~e kola te{ka 3 600 N po strmen pat dolg 60 m i visinska razlika 12 m. Opredeli ja vle~nata sila na kowot. Trieweto se zanemaruva.
Kosinata go olesnuva digaweto tovar. Iako mora da odime podolgo, naporot e pomal koga se nosi tovar po blaga kosina otkolku da se digne pravo nagore. Spiralnite skali, vsu{nost, se izvitkana kosina. Polesno e ka~uvaweto po skali otkolku pravo, iako morame podolgo da odime. Na poslednata slika e prikaàno paralelno tovarewe na brod so pomo{ na makara i navedena ramnina.
Energija
101
4
Od sodrìnata
Temperatura. Merewe na temperaturata Temperatura Merewe na temperatura Koli~estvo toplina Zakon za toplinska ramnoteà
VNATRE[NA ENERGIJA I TOPLINA
Vnatre{na energija i toplina Promena na vnatre{nata energija so rabota i toplina
Prenesuvawe na toplina Toploprovodlivost Struewe Zra~ewe Toplinsko {irewe na telata [irewe na tvrdi tela [irewe na te~nosti [irewe na gasovite Koli~estvo na toplina Razmena na toplina Toplinska ramnoteà Kalorimetar
VNATRE[NA ENERGIJA I TOPLINA

Ako kocka {e}er stavime vo voda, taa nabrzo }e se rastvori. [e}erot nema da go zabeleùvame vo vodata, no taa stanuva blaga. Ako kapka mastilo kapneme vo voda, vodata }e se oboi. Ako vo eden del od prostorijata prsneme nekoj miris, a se nao|ame vo drugiot del, {to }e zabeleìme? Mirisot }e se po~uvstvuva vo celata prostorija. [to moè da zaklu~ime od navedenite i od drugi primeri? Telata se sostojat od sitni ~estici, molekuli i atomi koi{to se nao|aat vo sostojba na dvièwe. Dali dvièweto na molekulite kaj tvrdite tela, te~nostite i gasovite e isto? Sekako, ne. Moè{ li da pretpostavi{ kaj koi tela molekulite i atomite se dviàt najbrzo, a kaj koi najbavno? Kaj gasovite molekulite se dviàt najbrzo, a kaj tvrdite tela najbavno. Moè{ li ovaa pojava da ja objasni{? Bidej}i molekulite i atomite na telata postojano se dviàt, toa zna~i deka tie imaat kineti~ka energija. Vrz osnova na ovoj zaklu~ok da napravime nekoi sogleduvawa na slednite obidi. Zemame dve stakleni ~a{i: vo ednata stavame ladna voda, a vo drugata è{ka voda. Po~ekuvame edna do dve minuti vodata da se smiri, a potoa vo dvete ~a{i istovremeno stavame kristali od kalcium permanganat. Nabquduvajte {to se slu~uva. Po {to se razlikuvaat pojavite vo ~a{ite? Kako toa da go objasnime? Bojata na kristalite od kalcium permanganatot, koj se rastvora vo vodata, mnogu pobrzo se {iri vo toplata otkolku vo ladnata voda. Toa moè da go objasnime so pretpostavkata deka molekulite od toplata voda mnogu pobrzo se dviàt od molekulite na ladnata voda. Zna~i, molekulite na toplata voda imaat pogolema kineti~ka energija od molekulite na ladnata. Molekulite na toplata voda na molekulite od kalcium permanganatot im predavaat pogolema energija i tie se dviàt pobrzo, a so toa i vodata ja obojuvaat pobrzo.
104
Vnatre{na energija i toplina
Ovaa teorija koja gi objasnuva navedenite pojavi se vika molekularno - kineti~ka teorija. Molekulite od razli~ni supstancii imaat razli~na golemina, no mali dimenzii i me|u niv se nao|a t.n. molekularen prostor. Dali me|u molekulite postoi nekoe zaemno dejstvo? Ako postoi, kakvo e toa zaemno dejstvo? Zaemnoto dejstvo e prisutno - {to zna~i deka tie nekoga{ se privlekuvaat, a nekoga{ se odbivaat vo zavisnost od nivnoto me|usebno rastojanie. Silite so koi{to molekulite zaemno si dejstvuavat se vikaat molekularni sili. Kako posledica na zaemnoto dejstvo na molekulite velime deka tie imaat potencijalna energija. Istoto }e go objasnime so primerot na gumata. Gumata sekoga{ se sprotivstavuva koga ja menuvame nejzinata forma (koga ja zbivame ili izdolùvame), po prestanuvaweto na dejstvoto na silata gumata se vra}a vo prvobitnata sostojba. Karakteristi~no za me|umolekularnite sili e toa {to tie dejstvuvaat na mnogu mali rastojanija. Primer: ako skr{ime nekoe drvo i nastojuvame istoto da go vratime vo prvobitnata sostojba, ne }e uspeeme. (Aforizam: skr{enoto ne se lepi.) Bidej}i molekulite na gasovite najbrzo se dviàt, tie imaat najgolema kineti~ka energija, a molekulite na tvrdite tela najbavno se dviàt i imaat najmala kineti~ka energija, a za smetka na toa me|umolekularnite sili se najgolemi i imaat najgolema potencijalna energija. Vkupnata energija - kineti~ka i potencijalna na site molekuli na edna supstancija ja so~inuvaat vnatre{nata energija na teloto. Koga zboruvavme za vidovi na energija, pokraj drugite gi spomnavme i elektri~nata, magnetnata, gravitaciskata i sl. [to mislite, dali ovie vidovi na energija moè da gi sretneme kaj molekulite i atomite vo supstancii? Sekako da, no poradi nivnite relativno mali vrednosti, vo ovaa prilika nema da gi razgleduvame. Vnatre{nata energija e karakteristi~na za sekoe telo. Dali taa zavisi od energijata koja{to ja ima teloto vo odnos na svojata okolina? Primer: dali vnatre{nata energija na metalna topka koja se nao|a vo sostojba na dvièwe zavisi od brzinata na dvièweto na topkata? Ne, zatoa {to pri dvièweto na topkata ne se zgolemuva brzinata na haoti~noto dvièwe na molekulite, nitu se menuva nivnata zaemna polo`ba. Isto taka, pri digawe na nekoe telo na odredena viso~ina se zgolemuva negovata potencijalna energija, no ne se zgolemuva negovata vnatre{na energija. [to }e se slu~i ako dojdat vo dopir dve tela so razli~na vnatre{na energija? Da ispitame Zemete dva sada razli~ni po golemina, vo pogolemiot sipete ladna voda, a vo pomaliot topla voda. Sadot so toplata voda stavete go vo sadot so ladnata voda i po~ekajte nekolku minuti. [to zabeleùvate? Ladnata voda stanala potopla, a toplata kako da se izladila. [to se slu~i? Del od vnatre{nata energija od potoploto telo preminala vo vnatre{nata energija na poladnoto telo. Objasni ja razmenata na vnatre{nata energija vo konkretniot slu~aj.
105
Teloto koe vo procesot na razmenata na vnatre{nata energija ja smaluva svojata energija se ladi, a teloto koe e vo procesot na razmenata ja zgolemuva vnatre{nata energija se zagreva. Vnatre{nata energija koja{to od potoplo telo preminuva na poladno telo ja vikame toplina. Ja ozna~uvame so bukvata Q, a bidej}i e energija, edinica merka e xul (1 J). Razmislete 1. Kako bi mu objasnile nekomu {to e vnatre{na energija i kako }e go opi{ete toj poim? 2. Kako so jazikot na fizikata }e iskaète deka edno telo e potoplo od drugo? 3. Ako molekulite na site tela haoti~no se dviàt, zo{to nekoe telo koe{to se nao|a vo sostojba na miruvawe ne po~nuva da se dviì? 4. Zo{to tvrdite tela ne se raspa|aat na molekuli? 5. Objasni kako se dviàt molekulite na gasovite, so koj vid na vnatre{na energija raspolagaat i kolkavi se me|umolekularnite sili. 6. [to pretstavuva vnatre{nata energija na edno cvrsto, te~no ili gasovito telo? Objasni ja pojavata. 7. Probajte, poa|aj}i od zaemnoto dejstvo me|u molekulite, da ja objasnite poslovicata konecot se kine kade {to e najtenok.
PROMENA NA VNATRE[NATA ENERGIJA SO RABOTA I TOPLINA
Da go razgledame sledniot slu~aj. Koga }e go priklu~ime prekinuva~ot od elektri~niot {poret, vedna{ zabeleùvame deka soodvetnata plo~a se zagreva. Kakva promena na energijata se slu~ila? Od kade doa|a zagreanosta na plo~ata? Pod dejstvo na elektri~nata struja ~esticite od plo~ata se dviàt pobrzo, a toa zna~i deka imaat pogolema kineti~ka energija, a so toa i pogolema vnatre{na energija. Promenata na vnatre{nata energija (vo slu~ajot so plo~ata) ja izvr{ila elektri~nata energija. Dali moème vnatre{nata energija da ja promenime na drug na~in? Da go razgledame sledniot obid. Tenka olovna plo~a postavete ja na metalna osnova i so edno ~ekan~e udirajte pove}e pati i posilno na plo~ata. Doprete ja olovnata plo~a so raka pred da dejstvuvate so ~ekanot i po dejstvuvaweto so ~ekanot. [to zabeleùvate? Dali plo~ata se zagreala ili, pak, ne? Sigurno da.
106
Kade oti{la kineti~kata energija od ~ekanot koj se zaprel na olovnata plo~a? Taa preminala vo vnatre{na energija na plo~ata i istata se zagreala. Ako vnimatelno ja poglednete plo~ata }e zabeleìte deka na mestoto na udarot plo~ata e malku potenka. Zna~i, plo~ata se deformirala i se zagreala, {to zna~i deka se promenila vnatre{nata energija. Objasni kako. Koga ~ekanot pri udarot na olovnata plo~a }e zapre, plo~ata se deformira, a so toa se menuva me|usebnata polo`ba na molekulite i doa|a do promena na vnatre{nata potencijalna energija. Vo isto vreme i del od kineti~kata energija od ~ekanot preminala na oddelni ~estici od plo~ata. Pritoa dvièweto na ~esticite se zgolemilo, a so toa se zgolemila i vnatre{nata kineti~ka energija. [to mislite, dali nastanale nekoi promeni vo vnatre{nata energija na ~esticite vo ~ekanot? Da. (Objasni go slu~ajot.) Mehani~kata energija od ~ekanot ne se zagubila, tuku se pojavila kako zgolemuvawe na vnatre{nata energija na plo~ata i vnatre{nata energija na ~esticite od ~ekanot. Da go razgledame sledniot obid. Pricvrstete tenok metalen cilindri~en sad kako na slikata. Vo sadot stavete malku eter i dobro zatvorete go so zatvora~ od pluta. Okolu sadot namotajte jaè ili ìca i slobodnite kraevi vle~ete gi silno i naizmeni~no. Vo eden moment }e zabeleìte deka zatvora~ot }e bide isfrlen nagore. Napomena: ne drète ja glavata nad sadot. Moè li da objasnite koja e pri~inata {to tapata se isfrla nagore? So trieweto na sadot se zgolemuva vnatre{nata energija na negovite molekuli. Bidej}i molekulite na sadot se vo neposreden dopir so molekulite na eterot doa|a do razmena na vnatre{nata energija. Eterot }e se zagree i }e ja isfrli tapata. Promenata na vnatre{nata energija moè da nastane so mehani~ka rabota ili so prenesuvawe na vnatre{nata energija, odnosno so razmena na toplina od edno telo na drugo. Pretvoraweto na razli~nite vidovi na energija (mehani~ka, elektri~na i drugi) vo vnatre{na energija na nekoe telo, pri {to doa|a do nejzino zgolemuvawe, go vikame zagrevawe. Ako vnatre{nata energija pri pretvoraweto se namaluva, velime deka teloto se ladi. Nabroj primeri od ìvotot kade so pretvorawe na energijata doa|a do zagrevawe na telata i primeri kade {to telata se ladat.
107
]e izvedeme u{te eden primer i }e se obideme da najdeme objasnuvawe. So prst cvrsto }e go zatvorime otvorot na gumenoto prodolùvawe na pumpata za velosiped. Istovremeno nekolku pati silno go zbivame vozduhot vo pompata. [to osetivte na prstot? Kako toa }e go objasnite? Prstot na otvorot na gumenoto crevo se zagrea. Se zagrea i samata cevka na pumpata. ]e razgledame {to se slu~i so molekulite na vozduhot zbieni vo dnoto na pumpata. Da zamislime mno{tvo ~esti~ki na vozduhot vo prostorot pod klipot na pumpata. êsti~kite se dviàt nesredeno (haoti~no), vozduhot ima izvesna vnatre{na energija. Naedna{ klipot na pompata osetno go namaluva volumenot na vozduhot. êsti~kite sega se zbieni na mal prostor, so {to se zgolemi potencijalnata energija na nivnoto vzaemnodejstvo. Klipot gi pridviìl, tie se odbivaat od klipot, se zbivaat i brzo se dviàt. Poradi toa kineti~kata energija im se zgolemuva, a so toa se zgolemuva i vnatre{nata energija, {to se potvrduva so zagrevaweto na prstot i cevkata na pumpata. Vo dvata slu~ai vnatre{nata energija sme ja zgolemile so rabota, t.e. udiravme so ~ekanot i go pomestuvavme klipot na pumpata. Zna~i, na teloto moè da mu se zgolemi vnatre{nata energija so rabota {to ja izvr{uva nad nego nekoe drugo telo, kako i preku dopir so drugo telo so povisoka temperatura.
3
3.1
TEMPERATURA. MEREWE NA TEMPERATURATA

TEMPERATURA
Dosega zagreanosta na telata ja iskaùvavme so zborovite potoplo, odnosno poladno telo. Me|utoa, na{iot oset za zagreanosta na edno telo ~esto moè da n izlaè i ne moème sekoga{ pravilno da ocenime dali nekoe telo e potoplo ili poladno. Obid Zemete tri sada so razli~no zagreana voda: ladna, mlaka i topla. Prvo stavete ja ednata raka vo sadot so topla voda, a drugata raka vo sadot so ladna voda. Po edna do dve minuti stavete gi dvete race vo sadot so mlaka voda. [to ~uvstvuvate? Kakva e vodata vo sadot vo koj gi postavivte dvete race, topla ili ladna? Na rakata {to bila vo sadot so ladnata voda ~uvstvuvate toplo, a na rakata {to bila vo sadot so toplata voda ~uvstvuvate ladno.
108
Za pravilno opredeluvawe na stepenot na zagreanost na edno telo voveden e poimot temperatura. Koga na edno telo mu se dava energija, teloto se zagreva, velime deka negovata temperatura raste, a koga od teloto se odzema energija, toa se ladi i velime deka temperaturata opa|a. Taka, na primer, pri zagrevawe na vodata temperaturata raste dodeka ne zovrie, a pri ladewe taa opa|a dodeka ne zamrzne. Dali temperaturata moè da ja povrzeme so brzinata na dvièweto na ~esticite? Da. (Razmisli kako.) Kolku brzinata na dvièweto na ~esticite e pogolema tolku i temperaturata e pogolema i obratno, ako brzinata e pomala i temperaturata e pomala. Koga }e se dobliàt tela so razli~ni temperaturi, toplinata kako energija preminuva od teloto so povisoka temperatura kon teloto so poniska temperatura. Ako pri dopirot na dve tela nema premin na toplina, ili kolku predavaat tolku i primaat toplina, velime deka telata imaat ednakva temperatura. Ova e mnogu va`no za merewe na temperaturata. Temperaturata se meri so instrument koj se vika termometar. Od iskustvo znaeme deka pri merewe na temperaturata na teloto toplomerot treba izvesno vreme da go drìme vo dopir so teloto. Za toa vreme se razmenuva vnatre{nata energija pome|u dvete tela i toa s# dodeka temperaturite ne im se izedna~at. Temperaturata e fizi~ka veli~ina koja go opredeluva stepenot na zagreanosta na edno telo. Prenesuvaweto na vnatre{nata energija (toplinata) od edno telo na drugo se vr{i na slednite na~ini: konvekcija, toplosprovodlivost i zra~ewe. Razmislete 1. Po {to se razlikuva dvièweto na molekulite na ladnata voda od dvièweto na molekulite na vrelata voda? 2. Dali vnatre{nata energija moè da se pretvori vo mehani~ka rabota? Objasni. 3. Kako moè da se zgolemi vnatre{nata energija na edno telo? 4. [to se slu~uva so brzinata na molekulite kaj teloto {to se ladi? 5. Koga prestanuva ladeweto na edno telo? 6. Zo{to pri obrabotka na metalen predmet se zagreva i metalot i alatot? Dali moè nekoe telo da ima visoka temperatura, a malo koli~estvo na vnatre{na energija?
109
3.2 MEREWE NA TEMPERATURATA

Temperaturata e fizi~ka veli~ina koja{to ja karakterizira vnatre{nata kineti~ka energija na ~esticite na supstancijata. Bidej}i kineti~kata energija zavisi od brzinata na dvièweto na ~esticite i temperaturata zavisi od brzinata na nivnoto dvièwe. Zna~i, koga ~esticite se dviàt pobrzo, temperaturata e pogolema. Kakva e temperaturata na teloto ako brzinata na ~esticite se namaluva (opa|a)? Dali temperaturata e povrzana so koli~estvoto na supstancijata? Ne. Bidej}i ~ovekot ne moè so svoite setila precizno da ja opredeli temperaturata, se koristat instrumenti nare~eni termometri. Da ja ispitame gradbata i rabotata na termometrite. Zemete eden termometar, stavete go prvo vo ~a{a so topla voda, a potoa vo ~a{a so ladna voda. Nabquduvajte {to se slu~uva. Koe svojstvo na telata e upotrebeno kaj termometarot? Termometarot naj~esto e ispolnet so ìva ili so alkohol. Za ovie termometri e va`no te~nostite pri zagrevawe ramnomerno da se {irat vo dovolno golem raspon na temperaturi. @ivata e metal vo te~na sostojba. Bidej}i e otrovna, so nea treba vnimatelno da se odnesuvame. Termometarot so te~nost se sostoi od mnogu tenka (skoro kapilarna cevka) koja na edniot kraj e pro{irena vo top~est ili cilindri~en del. Cevkata na gorniot kraj e zatvorena i nad nea nema vozduh. Pri zagrevawe ìvata se iska~uva nagore po cevkata, a pri ladewe se vra}a vo top~estiot sad. Za da moè da ja merime temperaturata, mora da imame edinica merka i temperaturna skala. Za taa cel se opredeluva polo`bata na ìvata vo cevkata za dve osnovni temperaturi: ednata polo`ba odgovara na temperaturata koga vodata po~nuva da se smrznuva, odnosno mrazot po~nuva da se topi (smesa od mraz i voda ); a drugata polo`ba odgovara na temperaturata koga vodata vrie. Nulata se stava vo polo`bata na ìvata koga cevkata e stavena vo smesa na voda i mraz pri koja vodata po~nuva da zamrznuva, a mrazot da se topi. Vtorata to~ka se odbeleùva koga vodata vrie. Pritoa treba da se ima predvid cevkata so ìva da se nao|a nad vodata {to vrie i se ozna~uva mestoto do kade e iska~ena ìvata.
110
Navedenite dve temperaturi se izbrani kako osnova za izrabotka na temperaturnata skala, zatoa {to prili~no dolgo se odrùvaat i lesno se postignuvaat. [vedskiot fizi~ar Anders Celzius ova rastojanie go podelil na 100 ednakvi dela i vo negova ~est edinicata za temperatura se vika Celziusov stepen. (0C). Celziusoviot stepen e opredelen kako stotti del od rastojanieto me|u temperaturata koga mrazot se topi (0 0C) i koga vodata vrie (100 0S). So ednakvi podeloci skalata prodolùva i nad 100 0S i pod 0 0S. Osven Celziusovata temperaturna skala, koja{to e vo upotreba, vo Me|unarodniot sistem propi{ana e i Kelvinovata skala. Karakteristi~no za ovaa skala e toa {to taa po~nuva od apsolutnata nula. Apsolutnata nula e temperatura na koja zamisluvame prestanok na dvièwe na site molekuli (-273,15 0S). Apsolutnata nula odgovara na temperatura od -273,15 0S. Temperaturata merena od apsolutnata nula se vika apsolutna temperatura, nejzina merna edinica e kelvin (K)- vo ~est na {kotskiot fizi~ar Lord Kelvin (1824-1907 god.). Promena na temperaturata od 1 OS odgovara na promena na temperaturata od 1 K. Zna~i: 1 K = 1 OC. Zatoa lesno moè da gi presmetuvame temperaturite od edna skala vo druga. Za apsolutnata temperatura se upotrebuva oznakata T, a temperaturata merena vo stepeni Celziusovi ja beleìme so t. Za pretvorawe na temperaturite se koristi slednata relacija T = (273,15 + t) K. Primer: ako edno telo ima temperatura od 20 0 S, izrazeno vo kelvini e 293 K. Bidej}i Celziusoviot stepen e ednakov so Kelvinoviot (K = 0S), temperaturnite razliki iskaàni so ovie edinici se ednakvi. Primer: ako na nekoe telo mu se poka~ila temperaturata od 15 0S na 28 0S razlikata e 13 0S, a e ista i razlikata vo kelvini - 13 K. So ìviniot termometar moàt da se merat temperaturi vo granicite od - 39 0S (temperatura koga ìvata se zamrznuva) do 350 0S (temperatura koga ìvata vrie). So alkoholniot termometar moè da se merat temperaturi od - 115 0S (koga alkoholot se smrznuva) do + 78 0S (koga alkoholot vrie). Za merewe na temperaturi nad ovie granici se koristat metalni termometri.
111
Temperaturi
Nabquduvaj go termometarot {to go koristi{ za merewe na sopstvenata temperatura - toplomer. ]e zabeleì{ deka na preminot od rezervoarot so ìva cevkata se stesnuva. Razmisli zo{to. Koga ìvata se zagreva taa minuva niz toa stesnuvawe, no koga se ladi ne moè da se vrati nazad. Razmisli zo{to. Ovaa osobina ni ovozmoùva bez pogolema te{kotija da ja pro~itame sopstvenata maksimalna temperatura. [to treba da napravime za da se vrati ìvata vo rezervoarot? Navedeniot termometar (toplomer) se vika maksimalen zatoa {to ja pokaùva maksimalnata temperatura. Negovata skala opfa}a rastojanie od + 35 0S do + 42 0S. Zo{to? Objasni.
Sekoe svojstvo na teloto koe pravilno se menuva so promena na temperaturata, moè da se primeni za merewe na temperaturata. Taka, postoi termometar so bimetal. So nego ja merime temperaturata na vozduhot. Toj termometar ima spirala napravena od bimetal. Edniot kraj e pricvrsten, a na drugiot ima skazalka i skala. Skazalkata moè da se pomestuva desno po skalata.
112
4
4.1
PRENESUVAWE NA TOPLINA
TOPLOSPROVODLIVOST
Zo{to ra~kata na metalno laì~e, postaveno vo èòk ~aj, brzo se zagreva, a na plasti~no - ne? Zo{to prozorcite se pravat so dvojno staklo? Kako e napraven termosot?
Edniot kraj na metalna pra~ka go drìme so raka, a drugiot e vo plamenot na {pirtna lamba. Brzo }e zabeleìme deka se zagreal krajot {to go drìme so rakata. Zo{to?
Obid Na stativ e pricvrstena metalna pra~ka na koja, po celata dolìna, so pomo{ na vosok se pricvrsteni metalni {ajki. Koga slobodniot kraj na pra~kata se zagreva so {pirtna lamba, vosokot se topi i {ajkite postepeno pa|aat, i toa najnapred tie {to se najblisku do plamenot, a potoa i ostanatite. Kako se prenesuva koli~estvoto toplina? Kako vnatre{nata energija, vo ovoj primer, se prenesuva od edniot do drugiot kraj na pra~kata? Delot od pra~kata {to se nao|a nad plamenot ima povisoka temperatura. êsti~kite na toj del od pra~kata imaat pogolema sredna kineti~ka energija, pa pobrzo se dviàt. Taa energija, so me|usebno vlijanie pome|u ~esti~kite, se prenesuva na drugite sosedni ~esti~ki po dolìnata na pra~kata, pritoa raste temperaturata po celata dolìna na pra~kata, i toa od zagreaniot kon ladniot kraj na pra~kata.
113
[to e toplosprovodlivost? Procesot na prenesuvawe na vnatre{nata energija od edno na drugo mesto na teloto so me|usebno vlijanie na ~esti~kite (molekuli, atomi), pri {to ~esti~kite ne se premestuvaat od edniot na drugiot kraj na teloto, se vika prenesuvawe na vnatre{nata energija - toplosprovodlivost (kondukcija). Razli~ni supstancii razli~no ja prenesuvaat toplinata. Obid Istovremeno zagrevame staklena i metalna pra~ka, so ista dolìna, na ~ii kraevi ima voso~ni top~iwa. ]e zabeleìme deka po izvesno vreme voso~noto top~e {to e na krajot na èleznata pra~ka - }e padne, dodeka voso~noto top~e {to e na krajot na staklenata pra~ka ne e ni omeknato. Na {to se dolì ovaa pojava? Dobri provodnici na toplina se metalite, iako i me|u niv ima razlika. Srebroto i bakarot se podobri provodnici od ~elikot. Ako vo plamen stavime eden kraj od drven stap, drugiot kraj moè da go drìme vo rakata s dodeka ne izgori celiot stap. Zo{to? Lo{i provodnici na toplina spa|aat: drvoto, stakloto, koàta, volnata, hartijata, plastikata i drugi. Od niv se pravat termoizolacioni materijali. Najlo{i provodnici na toplina se gasovite. Zatoa, koga sakame da se namalat toplotnite gubitoci koristime materijali koi{to go zadrùvaat vozduhot ili imaat mnogu {uplini, na primer, tuli, staklena volna i dr. Zatoa i prozorcite se pravat so dvojni stakla - zatvoreniot vozduh me|u staklata e lo{ provodnik na toplina, zatoa toplotnata energija pote{ko izleguva od zagreanite prostorii. Termosot podolgo vreme ja zadrùva temperaturata na te~nosta {to se nao|a vo nego, na primer, toplo kafe ili laden sok. Za namaluvawe na toploprovodlivosta, stakleniot balon na termosot ima dvojni yidovi, a vozduhot me|u niv e izvle~en za da nema ~esti~ki koi }e prenesuvaat energija od edniot do drugiot yid. Zo{to metalot e laden? Koga }e go dopre{ metalot ~uvstvuva{ deka toj e laden. Bidej}i metalot e dobar provodnik, toplinata od rakata minuva vo nego. Metalot ne e studen, tuku tvojata raka ja gubi toplinata.
114
4.2
STRUEWE
Zo{to pe~kata brzo go zatopluva vozduhot iako e lo{ provodnik na toplina? Zo{to nekoi elektri~ni pe~ki imaat ventilator? Ako se zagreva dnoto na sad so voda, iako vodata e lo{ provodnik, seta voda se zagreva.
Kako go objasnuvate zagrevaweto? Ako lesna metalna folija se najde nad plamen, }e po~ne da treperi. Zo{to? Vozduhot, koj{to e vo neposredna blizina na plamenot, se zagreva i se {iri, a gustinata mu se namaluva. So istisnuvawe na ladnite sloevi, sloevite od potopol vozduh od okolinata se podignuvaat kon folijata, a na nivno mesto doa|aat sloevi so pogust vozduh koi, isto taka, se zagrevaat, stanuvaat poretki i se podignuvaat nagore. Folijata }e treperi s dodeka vo prostorot okolu nea ne se izedna~i temperaturata. Trepereweto na folijata e posledica na strueweto na vozdu{nite sloevi okolu nea. Dali nekoga{ si gledal kako se zagreva matna voda ili voda vo koja ima strugotini? Vo po~etokot se gleda deka ne~istotiite se dviàt haoti~no vo sredinata na vodata. Kako {to se zagreva vodata (zgolemuvaj}i ja svojata temperatura) vidlivite cvrsti ~esti~ki ja zgolemuvaat svojata brzina se dodeka vodata po~ne da vrie, moment od koj na{eto nabquduvawe stanuva nemo`no.
Obid Vo kolba (ili vo drug sad) so voda, {to e postavena nad plamen, vnimatelno spu{tame kristali od kaliev permanganat ili druga supstancija {to se rastvora i ja obojuva te~nosta. Po izvesno vreme }e zabeleìme kako od sredinata na dolnite sloevi (koi se najblisku do plamenot) po~nuvaat nagore da se podignuvaat oboeni sloevi voda. Otkako }e dojdat na povr{inata, prodolùvaat da se dviàt kon yidovite na sadot i potoa se javuva struewe. Poradi neprekinato struewe celata voda od sadot se zagreva.
115
I tuka, kako i vo prethodniot primer, so dvièwe na ~esti~kite na supstancijata vnatre{nata energija se prenesuva od edno do drugo mesto. Procesot na promena na vnatre{nata energija so premestuvawe na delovi na supstancijata od edno na drugo mesto vo edno telo se vika struewe (konvekcija). Sega e lesno da se odgovori na pra{aweto zo{to te~nostite i gasovite se zagrevaat oddolu. Prenosot na toplinata po pat na konvekcija se javuva samo kaj te~nostite i kaj gasovite. Da zagrevame voda i vozduh vo epruveta, odozgora. Gorniot del na epruvetata napolneta so voda go zagrevame na plamen. Po malku vreme vodata na gorniot del na epruvetata po~nuva da vrie, dodeka dolniot del ostanuva laden, taka {to epruvetata moè de se drì vo raka. Par~iwa mraz na dnoto na epruvetata bi ostanale nerastopeni, iako povr{inskite sloevi na vodata vrijat. Kako }e ja objasnite ovaa pojava? Pri vakvo zagrevawe se namaluva gustinata na gornite sloevi na vodata. Zagreanite sloevi na vodata, zatoa {to se poretki, ne moàt da se spu{tat nadolu i ne moàt da dojdat na mestoto na ladnite sloevi koi se pogusti. Zemame edna prazna epruveta (so vozduh) i ja zatopluvame na dnoto. Ako go ostavime prstot vo epruvetata ne ~uvstvuvame nikakva toplina. Objasnete zo{to ne ~uvstvuvame toplina. Na ist na~in kako kaj obidot so vodata, moè da se objasni zo{to dolnite sloevi na vozduhot vo epruvetata ne se zagrevaat ako gi zagrevame gornite sloevi na vozduhot.
Ladniot vozduh vleguva vo radijatorot preku dolniot del i izleguva zatoplen od gorniot del i so toa se vospostavuva cirkulacija so konvekcija.
Radijatorot go zagreva vozduhot samo okolu sebe. Topliot vozduh se kreva zatoa{to e polesen od studeniot. Koga topliot vozduh se kreva, studeniot se spu{ta dolu na negovoto mesto. Sega radijatorot go zagreva ovoj studen vozduh koj zagrean, i samiot se kreva.
116
Toplite te~nosti i gasovi imaat pomala gustina od ladnite. Poradi toa, zatoplenite gasovi ili te~nosti se dviàt nagore, a nivnoto mesto go zazemaat ladnite, potoa tie se zatopluvaat i taka posledovatelno. Vozduhot vo edna prostorija so greewe e potopol vo gorniot del otkolku vo dolniot del na prostorijata.
4.3
ZRAÊWE
Na koj na~in Sonceto ja zagreva Zemjata? Se znae deka rastojanieto me|u niv e okolu 150 milioni kilometri, a prostorot nadvor od na{ata atmosfera moè da se razgleduva kako vakuum. Niz vakuumot ne se prenesuva energija so toploprovodlivost ili struewe. Taa se prenesuva niz ogromniot bezvozdu{en prostor so zra~ewe. Obid Da postavime termometar pod stakleno yvono, kade {to so pomo{ na vakuum pumpa vozduhot e razreden. Termometarot visi na tenok konec, koj{to slabo prenesuva vnatre{na energija. Na slikata e prikaàna i elektri~na grealka i list hartija (karton), koj{to sluì kako zasolni{te. Koga }e ja priklu~ime grealkata, zra~eweto pa|a na staklenoto yvono, navleguva vo vnatre{nosta i stignuva do termometarot. Temperaturata na termometarot raste. Ako na patot na zra~eweto postavime karton, temperaturata nema da raste, a po izvesno vreme i }e opa|a. Termometarot primal energija od grealkata, a pritoa nieden negov del ne go dopiral izvorot na energija, nitu postoelo struewe na supstancijata od izvorot do termometarot. Ovoj na~in na prenesuvawe na energijata se vika zra~ewe. Na{ata koà ja ~uvstvuva promenata na temperaturata. Koga }e zastaneme pred nekoj zagrean predmet, na primer pred elektri~na grealka, na neza{titenite delovi na koàta, naj~esto na liceto, gi ~uvstvuvame efektite na zra~eweto. Ako stavime prepreka pome|u izvorot na energija i koàta, efektite na zra~eweto ne gi ~uvstvuvame. Obid Rezervoarite so ìva na dva termometri gi postavuvame vo dva ednakvi metalni cilindri, od koi edniot e nama~kan so crna boja. Ja priklu~uvame grealkata i ja naso~uvame kon cilindrite. Dali dvata termometri }e pokaùvaat ista temperatura? Ne. Temperaturata na termometarot postaven na crniot cilindar }e raste pobrzo. Crniot cilindar od istiot izvor na zra~ewe apsorbira pogolema energija. Koga }e prestaneme so zagrevawe, }e zabeleìme deka crniot cilindar se ladi pobrzo (ova go sledime na termometarot). Obidot pokaùva deka temnite tela pobrzo se zagrevaat i se ladat, dodeka belite, odnosno svetlite tela, posporo se zatopluvaat i posporo se ladat.
117
4.4
TOPLOTNA IZOLACIJA
[to e toplotna (termi~ka) izolacija? Izolacijata e definirana kako materijal ili kombinacija na materijali koi ja namaluvaat zagubata na toplina. Kade ima mehani~ka termi~ka izolacija? Vo stanbeni zgradi, u~ili{ta, {oping centri, hoteli i dr. Mehani~kata izolacija ja podobruva energetskata efikasnost na toplifikacionite i ladilnite sistemi, odnosno sistemite za topla i ladna voda. Izolaciite imaat razli~ni svojstva i ograni~uvawa vo zavisnost od upotrebata, lokacijata, objektot i dr. Izolaciite se koristat za postignuvawe na edna ili pove}e od slednive funkcii: pomala zaguba na toplina; za{tita na okolinata preku redukcija na CO2; za{tita od kondenzacija na povr{ini; namaluvawe na bu~avata na mehani~kite sistemi; za{tita od poàri; zvu~na izolacija i dr. Toplotnata izolacija se sproveduva vo slednite podra~ja: izolacija na cevki so razli~ni formi i debelini; toplotna i zvu~na izolacija na kosi pokrivi i ramni tavani; toplotna izolacija na lesni monta`ni yidovi ili gips kartonski plo~i; izolacija na objekti so tenkoslojna fasada.
Postojat razni izolacioni materijali i toa so razli~na forma i debelina. Naj~esto se koristat vlaknesti izolacii, celulozna izolacija, zrnesta izolacija i dr. Gi ima vo slednite formi: plo~a, blok, tabla, fleksibilni vlaknesti }ebiwa, cevki so razli~na forma i debelina, pena, sprej, razni cementni formi, me{avina so zrna za pena i dr.
118
Vo prodolènie }e se zadrìme na toplotnoto izolorawe na ku}a. Dobro izolirana ku}a zna~i pomali tro{oci za greewe. Vo prodolènie }e navedeme nekoi od na~inite za upotreba na izolatorite, so cel da se namali gubeweto na toplinata. 1. Rezervoarot za topla voda kaj bojlerot se obloùva so staklena volna 2. Izolacija na potpokrivot so staklena volna. 3. Praznini so vozduh me|u vnatre{nite i nadvore{nite yidovi. 4. Vnatre{en yid izgraden od visok izolacionen betonski blok, so vozdu{ni meur~iwa vo nego. 5. Izolacija so polistiren staven pod kraevite na podot. 6. Prozorci so dvojni stakla. Dve stakla so sloj na vozduh me|u niv koj sluì kako izolator.
Dokolku ku}ata ne e toplotno izolirana, se gubi toplina. Na slikata e dadeno kade i kolku se gubi toplina vo ku}a {to ne e izolirana.
10 % pokriv 30 % yidovi
15 % prozorci
35 % provetruvawe na vozduhot
10 % zemja
119
5
5.1
TOPLINSKO [IREWE NA TELATA

[IREWE NA TVRDITE TELA
Poznato vi e deka nadvore{nite temperaturi vo tekot na denot i godinata se menuvaat. Vo leto temperaturite rastat, a vo zima opa|aat. Pritoa doa|a do zagrevawe, odnosno ladewe na telata. Na slikite {to vi se prikaàni (telefonski ìci, èlezni~ka pruga, avtopat, prenosna toplinska energija i sl.) moè da gi zabeleìte promenite na telata pri zagrevawe, odnosno ladewe. Koe svojstvo na telata se menuva pri zagrevaweto, odnosno pri ladeweto? Imate li ideja kako da go ispitame? Da ispitame {to se slu~uva vo sledniot obid. Da zagreeme metalna topka koja{to na sobna temperatura minuva niz metalen prsten (vidi na slikata). Po zagrevaweto na topkata da se obideme taa povtorno da pomine niz prstenot. [to zabeleàvte? Zagreanata topka ne moè da pomine niz prstenestiot otvor zatoa {to pri zagrevaweto se zgolemil volumenot. Promenata na volumenot na teloto pri zagrevawe, pri {to doa|a do zgolemuvawe na vnatre{nata energija, se sre}ava vo navedenite primeri. Tie promeni ponekoga{ se mnogu vidlivi (kako {to e kaj telefonskite ìci), no nekoga{ pote{ko moàt da se zabeleàt (kako {to e slu~ajot so pragovite na trotoarite od pati{tata). Tvrdite tela pri zagrevawe se {irat vo site nasoki, t.e. se zgolemuva nivniot volumen, a pri ladewe se sobiraat. Dali razli~nite supstancii razli~no se {irat? [to mislite za toa?
120
Za da go osoznaeme toa, }e nab quduvame tvrdo telo kaj koe dolìnata preovladuva (ìca ili pra~ka). Da napravime obid kako na slikata. Edniot kraj od èleznata pra~ka go pricvrstuvame, a drugiot kraj go postavuvame da leì na igla. Site pridviùvawa na metalnata pra~ka ja zavrtuvaat iglata na koja{to ima postaveno plasti~na cevka za piewe sok. Pri zagrevaweto strelkata odi vo edna nasoka, a pri ladeweto vo sprotivnata. Toa pokaùva deka pri zagrevaweto pra~kata se izdolùva, a pri ladeweto se skratuva. Od skalata moè da pro~itame kolkavo e izdolùvaweto, odnosno skratuvaweto. Tabela Izdolùvawe na pra~ka so dolìna 1 m za 1 0S. Olovo Aluminium Bakar @elezo Beton Staklo Pireks staklo 0,029 mm 0,024 mm 0,017 mm 0,012 mm 0,012 mm 0,009 mm 0,0005 mm
Od to~nite merewa na izdolùvawata na telata pri zagrevawe utvrdeno e deka toa e pravoproporcionalno so zgolemuvaweto na temperaturata i dolìnata na teloto. Dali moète od tabelata da zaklu~ite zo{to betonot i èlezoto zaedno se vgraduvaat? (Imaat ednakvo {irewe - 0,012 mm.) Kako molekularno - kineti~kata teorija go objasnuva takvoto odnesuvawe na supstanciite? Da se potsetime deka tvrdite tela se izgradeni od ~estici (atomi i molekuli) me|u koi deluvaat privle~ni sili. Tie sili gi dràt ~esticite vo prostorot, pa zatoa ~esticite imaat specifi~en red. Tie postojano se dviàt, osciliraat okolu nekoja sredna polo`ba. Koga go zagrevame teloto, toa i ponatamu ostanuva tvrdo, no mu se menuva volumenot. Pritoa, osciliraweto na ~esticite e zgolemeno, a so toa doa|a i do promena na formata na teloto. Vo slu~aj donesenata energija na tvrdoto telo da bide tolku golema, moè da se sovladaat privle~nite sili me|u ~esticite i da se rasturi pravilniot prostoren raspored. Toga{ teloto se topi.
121
Primena na {ireweto na tvrdite tela [ireweto na tvrdite tela vo praktikata i tehnikata ima golema primena, a vo ovaa prilika }e se zadrìme samo na nekoi od niv. Bimetalna lenta Dobro se sostavuvaat dve lenti od metali koi{to imaat razli~no {irewe, na primer, èlezo i bakar. Pri zagrevaweto ednata lenta se {iri pove}e, a drugata pomalku. Bimetalot se svitkuva kon lentata {to se {iri pomalku, vo na{iot primer kon èlezoto. Pri ladeweto lentata se svitkuva sprotivno (obratno). Objasnete zo{to toa se slu~uva. Bimetalnite lenti nao|aat prakti~na primena kaj: termostatite, termometrite i na drugi mesta kade {to postoi opasnost od pregrevawe. Termostat Termostatot e napraven od bimetalna lenta, metalni plo~ki i dve dopirni to~ki. Elektri~nata struja koja ja zagreva plo~ata, minuva niz bimetalnata lenta i me|u dopirnite to~ki. Koga plo~ata e dovolno zagreana, bimetalot se svitkuva i strujata e isklu~ena.
Vo sekoj aparat na slikata ima vgradeno termostat. Negova zada~a e da ja odrùva temperaturata konstantna (postojana). Da ja razgledame funkcijata na termostatot kaj elektri~niot radijator. Koga vo prostorijata }e se zaladi, termostatot se vklu~uva so pomo{ na mala bimetalna lenta. Koga temperaturata se zgolemuva, bimetalnata lenta se svitkuva. Po izvesno vreme, kontaktot se prekinuva {to doveduva do prekin na strujniot dotok vo radijatorot. Koga temperaturata se namaluva, bimetalnata lenta se isprava. Kontaktite se dopiraat i strujata pak dotekuva. Sakanata temperatura se izbira so pomo{ na kontrolen prekinuva~.
122
Mnogu e va`no da se znae kako pri zagrevawe se {irat razli~nite supstancii poradi nivnata primena vo razli~ni uslovi. Vo minatoto, na èlezni~kite prugi, za da se izbegnat deformaciite na {inite od nivnoto {irewe pri zagrevawe, na odredeni mesta se ostavale prazni prostori od 2-3 cm. Pojavite na toplinsko {i re we mo ra da se zemat pred vid i pri konstrukcijata na mosto vite. Obi ~no kra e vite na mostovite se postavuvaat na metalni cilindri, koi ovozmoùvaat ~e li~ nata konstrukcija, poradi prome na na temperaturata, nepre~eno da se {iri ili da sobira.
Razmislete, odgovorete 1. [to o~ekuvate da se slu~i ako se obidete zagreana metalna topka da provle~ete niz zagrean prstenest otvor? Izvedete go obidot i objasnete {to ste zabeleàle. 2. Ako sipete vrela voda vo tenka staklena ~a{a, taa najverojatno }e pukne. Vnatr{nata strana na ~a{ata se {iri pobrzo od nadvore{nata i stakloto moè da pukne. Ako ~a{ata e napravena od pireks staklo, toa nema da se slu~i. Pogledajte ja tabelata i vrednostite za {ireweto na telata od razli~ni supstancii i objasnete zo{to ~a{ata od pireks staklo nema da pukne. Sostavuvawe bimetalen alarm za poàr 3. Zo{to se ostaveni prostori me|u betonskite ivi~nici na ulicata? [to }e se slu~i ako gi nema tie prostori? 4. Presmetajte go izdolùvaweto na èleznata konstrukcija na most dolg 100 m ako se zagree od 10 oC na 40 oC.
123
5.2
[IREWE NA TE^NOSTITE
Dali te~nostite se {irat pri zagrevawe? Kakvo e va{eto iskustvo? Nabrojte nekolku primeri. Ispituvawe Dve epruveti, isti po golemina, da gi napolnime so te~nost. Ednata so sino oboena voda, a drugata so crveno oboen alkohol. Potoa da gi zatvorime so zatvora~i niz koi se provle~eni tenki cev~iwa so ist otvor. Te~nostite vo dvete cev~iwa se do ista visina. Na list, {to se nao|a zad cev~iwata, go beleìme nivoto na te~nostite vo cev~iwata. Dvete epruveti gi stavame vo sad so è{ka voda. Opi{ete {to zabeleùvate. Kako seto toa }e go objasnite? Na vodata i na alkoholot im se zgolemuva temperaturata. Na dvete te~nosti im se zgolemuva volumenot, poradi {to vodniot stolb na te~nostite vo cev~iwata se podignuva. Zabeleùvame deka volumenot na alkoholot e pogolem vo sporedba so volumenot na vodata. Izvedete sli~en obid so razli~ni te~nosti. Isti kolbi se polnat so razli~ni te~nosti, se zatvoraat so zatvora~i niz koi se provle~eni stakleni cev~iwa i se postavuvaat vo sad so voda. Na temperatura od 20 0S, nivoto na te~nostite vo site cevki e isto. Vodata zagrejte ja do 40 0S. Obidot sledete go vnimatelno. Kakvo e nivoto na te~nostite vo cev~iwata? Objasni ja pojavata. Od ova zaklu~uvame deka razli~nite te~nosti razli~no se {irat. Bidej}i pri zagrevaweto se {iri i epruvetata, te~nosta se {iri za onolku za kolku {to se zgolemuva vnatre{niot volumen na epruvetata i za volumenot za kolku {to te~nosta se iska~uva vo cev~eto.
124
Kako ova {irewe na te~nosta }e go objasnite so molekularno - kineti~kata teorija? Znaeme deka me|umolekularnite sili kaj te~nostite se slabi i zatoa ~esti~kite moàt da se dviàt vo site nasoki od edna do druga molekula. So zagrevaweto se zgolemuva dvièweto, ima pove}e me|usebni sudiri i se dviàt na pogolem prostor. Vnimavajte, ne se zgolemuvaat molekulite, se zgolemuva rastojanieto me|u niv, a nie toa go zabeleùvame kako zgolemen volumen na celata te~nost. [to mislite, dali so zagrevaweto se menuva u{te nekoe svojstvo na supstancijata od koja{to e napraveno teloto? Supstanciite me|u sebe se razlikuvaat po gustinata. Dokaàvme deka: Dali so zagrevawe ili so ladewe se menuva gustinata na te~nosta? Do odgovor }e dojdeme preku slednoto razmisluvawe. Koga teloto }e se zagree, mu se zgolemuva temperaturata, se {iri, a so toa mu se zgolemuva volumenot. Me|utoa, ako ja merime masata na teloto pred i po zagrevaweto, taa e ista, ne e promeneta. Bidej}i gustinata e koli~nik od masata i volumenot, so zgolemuvawe na volumenot gustinata e pomala (pri ista masa). Op{to, na povisoki temperaturi supstanciite se poretki otkolku na poniski temperaturi. Kaj pove}eto tela so zgolemuvawe na temperaturata gustinata se namaluva, a so namaluvawe na temperaturata gustinata se zgolemuva.
Me|utoa, vodata, te~nost bez koja nema ìvot, se odnesuva poinaku. So ladewe volumenot na vodata se namaluva, me|utoa samo do + 4 0S. Na ovaa temperatura vodata ima naj mal vo lu men i najgolema gustina. So ponatamo{no ladewe taa se {iri. Mrazot na 0 0S ima pogolem volumen otkolku vodata na koja bilo temperatura, me|utoa gustinata mu e pomala od
gustinata na vodata i zatoa pliva nad vodata. Namaluvaweto na gustinata na vodata pri ladewe od + 4 0S do 0 0S se vika anomalija na vodata. Ova svojstvo na vodata e mnogu va`no vo prirodata. Na slikite e dadena ptica na voda i na mraz. Razgledaj i objasni {to zabeleùva{.
125
5.3
[IREWE NA GASOVITE
[to mislite, koi svojstva na gasovite se menuvaat pri zagrevawe? Ispituvawe Ispituvaweto }e go napravime na vozduhot. Staklena kolba, ispolneta so vozduh, ja zatvorame so zatvora~ niz koj e provle~ena staklena cevka. Cevkata ja spu{tame vo sad so voda i so dlankite na dvete race, koi prethodno se zatopleni, ja fa}ame kolbata onaka kako {to e dadena na slikata (moè i so fen za su{ewe kosa). [to zabeleùvate? Probajte toa da go objasnite. Iako zagrevaweto na vozduhot so pomo{ na dlankite e sporo, vozduhot se ra{iril i po~nal da izleguva od kolbata vo vid na meur~iwa. Primenuvame ista postapka i za ladewe na kolbata. Za taa cel na kolbata pu{tame ladna voda od ~e{ma (ili laden vozduh so fen za kosa). Otvorot na cevkata, za vreme na eksperimentot, se nao|a vo sadot so voda. Sledete vnimatelno. Opi{ete go toa {to go zabe leàvte. Pri ladewe vozduhot se sobira, a bidej}i cevkata e vo voda, vo nea navleguva voda.
Kako promenata na volumenot na vozduhot moè da se objasni so molekularno-kineti~kata teorija? Me|u molekulite na gasovite skoro i da nema me|usebno dejstvo. Molekulite se dviàt brzo, preovladuva haoti~no dvièwe, se sudiraat i me|usebno i udiraat vo yidovite na sadot, a so toa se zgolemuva pritisokot. Pritisokot na gasot e posledica od udarite na molekulite vo yidovite na sadot.
126
Pri zagrevawe, molekulite dobivaat energija poradi {to se dviàt brzo, a rastojanieto me|u niv se zgolemuva. Pritoa se zgolemuva volumenot na gasot. Poradi zgolemen volumen, molekulite na gasot retko udiraat vo yidovite na sadot, {to zna~i pritisokot na gasot nema da se promeni, ako sadot e otvoren. Zna~i, vo obidot se menuva volumenot, dodeka pritisokot na vozduhot ostana nepromenet. [to }e se slu~i ako vozduhot go zagrevame, a nema mo`nost da se {iri? Koja e va{ata pretpostavka? Obid Kolbata, zatvorena so gumen zatvora~, poleka ja zagrevame. Poglednete ja slikata. [to se slu~i? Dali toa go o~ekuvavte? Kako }e go objasnite toa {to go vidovte? Dali znaete zo{to zatvora~ot izleta? O~igledno e deka so zagrevaweto se zgolemi brojot na udarite vo yidovite na sadot, a so toa i na zatvora~ot, poradi {to izleta. A zo{to se zgolemi brojot na udarite vo yidovite na sadot? Moèbi se zgolemil brojot na molekulite, pa zatoa se zgolemil brojot na udarite. Sadot be{e zatvoren, spored toa brojot na molekulite ostana nepromenet. Brojot na udarite, odnosno pritisokot na gasot vo sadot se zgolemi, zatoa {to pri povisoka temperatura molekulite se dviàt pobrzo i ~esto udiraat vo yidovite na sadot. A takvoto ~esto udirawe na molekulite vo yidovite na sadot (~itaj zgolemen pritisok) moè da predizvika eksplozija. Otkrivme deka so promena na temperaturata na gasot, koj{to e sloboden, se menuva volumenot, i toa mnogu pove}e otkolku kaj te~nostite i tvrdite tela. Me|utoa, ako gasot e zatvoren vo sad, so zgolemuvawe na temperaturata se zgolemuva pritisokot i obratno.
127
Primeri od sekojdnevniot ìvot Dali znaete {to }e se slu~i ako naduvan du{ek za na plaà, vo leto, go ostavite izvesno vreme na sonce? Povisoka temperatura - pobrzo dvièwe na molekulite, pogolem pritisok.
[to }e se slu~i ako pove}e Pogolema masa pri ist volumen - pove}e udari na vozduh se vnese vo avtomobilska molekulite vo yidovite na sadot, pogolem pritisok. guma?
Objasnete {to }e se slu~i so {pric ispolnet so vozduh, ako so prst od ednata raka se zatvori otvorot, a so drugata raka na klipot silno pritiskame.
Pomal volumen za ista masa - pove}e udari vo yidovite na sadot, pogolem pritisok.
128
KOLIÊSTVO TOPLINA
Prenesuvaweto na vnatre{nata energija od edno na drugo telo e usloveno so zaemnoto dejstvo na molekulite od ednoto i drugoto telo, pri {to energijata se prenesuva od molekula na molekula. Koga edno telo {to e so povisoka temperatura zagreva drugo telo so poniska temperatura, mu predava del od svojata vnatre{na energija. Pritoa, teloto so povisoka temperatura se ladi, vnatre{nata energija mu se namaluva. Delot od vnatre{nata energija {to preminuva od ednoto na drugoto telo se opredeluva so fizi~kata veli~ina koli~estvo toplina, a se ozna~uva so Q. Koli~estvoto na toplina e merka za vnatre{nata energija {to se predava od edno telo na drugo. Koli~estvoto na toplina kako vid na energija se meri so edinicata za energija xul (J). Kolku toplina e potrebno za da zovrie vodata? Dali moè da se odgovori na vakvo pra{awe? [to vie u~enicite mislite za toa? Zna~i, treba da znaeme kolku voda sakame da zagreeme, za kolku stepeni da ja zagreeme i sl. Od iskustvo znaeme deka za da zagreeme pogolemo koli~estvo voda treba pove}e toplina. Isto taka, znaeme deka za da zagreeme isto koli~estvo voda na povisoka temperatura ni treba pove}e toplina. Primer: ne e seedno dali vodata }e ja zagrevame od 15 oC na 100 oC ili od 70 oC na 100 oC. Pove}e toplina zna~i podolgo zagrevawe na ist izvor na toplina. Dali moè da opredelime kolku toplina ni e potrebna za da zagreeme 1 kg voda od 20 oC do 100 oC? Diskutirajte kako toa bi go napravile so obid. Verojatno i sami zaklu~ivte deka za takvo opredeluvawe bitno e da imate izvor na toplina za koj to~no znaeme kolkava energija moè da predade na vodata vo vid na toplina. Za toa moè da ni posluì elektri~no re{o, bidej}i na nego e ozna~ena negovata mo}nost (re{oto neka ima mo}nost od 600 W). Kolkava energija vo vid na toplina predava re{oto za vreme od 1 s? Za vreme od 1 s re{oto predava 600 J toplina (1 W = 1 J/s). Ako re{oto e vklu~eno 30 s, za toa vreme }e predade 30 pati pogolemo koli~estvo na toplina, odnosno 18 000 J ili 18 kJ. Elektri~nata energija }e ja zgolemi vnatre{nata energija na vodata i }e ja predade kako toplina.
129
Da po~neme so ispituvaweto Na 1 kg voda ja merime po~etnata temperatura (t1) i ja stavame vo sad postaven na re{o. Po 30 s go isklu~uvame re{oto, malku ja prome{uvame vodata za primenata toplina da se rasporedi ramnomerno i ja ~itame kone~nata temperatura (t2). Vedna{ potoa vo vtoroto merewe (istoto re{o raboti povtorno 30 s) dodavame novi 18 kJ energija i ja zabeleùvame temperaturata. Pravime i treto merewe so dodavawe na u{te 18 kJ energija, povtorno ja merime temperaturata i ja vnesuvame vo tabelata. Tabela Primena toplina Q Promena na temperaturata t 1 kg voda 18000 J 36000 J 54000 J 4K 8K 12 K 2 kg voda 2K 4K 6K 3 kg voda 1,3 K 2,6 K 6K
Dali ednakvoto koli~estvo na toplina Q odgovara na ednakvoto poka~uvawe na temperaturata t?
500 J ~elik
800 J beton
900 J aluminium
4200 J voda
Kolku }e se poka~i temperaturata ako koli~estvoto na toplina Q se zgolemi za 2 pati, odnosno 3 pati? Od tabelata moè da zaklu~ime deka ednakvo koli~estvo na toplina ja poka~uva temperaturata za ednakov iznos. Toplinata {to }e ja primi odredena masa na voda e pravoproporcionalna so promenata na temperaturata, Q ~ t. [to mislite, kolku toplina ni e potrebna za da zagreeme 2 kg voda za ednakov porast na temperaturata kako vo prviot obid? Za da se zagreat 2 kg voda za ista temperaturna razlika treba 2 pati pove}e koli~estvo na toplina (36 000 J). Za ednakov porast na temperaturata na teloto so 2 pati pogolema masa potrebno e 2 pati pove}e toplina. Potrebnata toplina za soodvetnata promena na temperaturata e pravoproporcionalna na masata, Q ~ m. Da go postavime slednoto pra{awe: Kolku toplina e potrebno za na 1 kg voda da & se poka~i temperaturata za 4 K ili 4 OK? Od tabelata se gleda deka se potrebni 18 000 J. Ako sakame da najdeme kolkavo koli~estvo na toplina e potrebno za na 1 kg voda da se poka~i temperaturata za 1 OK ili 1 K, so delewe na prethodnata vrednost so 4 se dobiva vrednost od 4500 J. To~nite merewa davaat vrednost od 4186 J {to ~esto se zaokruùva na 4200 J. Za na 1 kg voda da & se zgolemi temperaturata za 1 K potrebno e 4200 J toplina. Ovaa vrednost se vika specifi~en toplinski kapacitet na vodata.
130
Ako namesto voda, zagrevame èlezno telo so masa od 1 kg, potrebni se 420 J za da ja zgolemime temperaturata za 1 K. Koli~estvoto toplina potrebno za da se zagree 1 kg od nekoja supstancija za 1 oC se vika specifi~en toplinski kapacitet na taa supstancija. Ako gi prodolìme obidite so razli~ni supstancii, }e utvrdime deka za telata od tie supstancii, ako masite im se ednakvi, za ednakov porast na temperaturata, potrebno e da dodademe razli~ni vrednosti na toplina. Od seto kaàno, moè da zaklu~ime deka koli~estvoto na toplina {to treba da go dademe na nekoe telo so masa m za da se zagree od temperatura t1 na temperatura t2 vaì izrazot: Kolku edno telo }e primi ili }e ispu{ti toplina, zavisi od negovata masa, od supstancijata od koja e napraveno i od temperaturnata razlika na zagrevawe ili ladewe Vo formulata so c e ozna~en specifi~niot toplinski kapacitet na supstancijata. So nego se iskaùva i edna od toplinskite osobini na supstancijata. Vo priloènata tabela dadeni se nekoi vrednosti na specifi~niot toplinski kapacitet na odredeni supstancii. Specifi~ni toplinski kapaciteti Materija Voda Mraz Alkohol Maslo za motori Olovo @iva @elezo Bakar Staklo Kamen (okolu) J / gK 4,2 2,1 2,5 1,9 0,126 0,134 0,42 0,36 0,77 0,84 J / kgK 4200 2100 2500 1900 126 143 420 360 770 840
Poradi golemiot toplinski kapacitet, na vodata treba mnogu pove}e toplina od koja bilo druga supstancija so ista masa za da ja zagreeme do ista temperatura. Me|utoa, koga vodata se ladi ispu{ta mnogu pove}e toplina od isto koli~estvo za ednakov broj na stepeni od koja bilo druga supstancija. Ovaa pojava osobeno doa|a do izraz kaj moriwata i okeanite i zatoa vo tie podra~ja klimite se poumereni. Objasni go ovoj fenomen poznavaj} i gi faktite od geografijata. Kamenesta podloga ima mal specifi~en toplinski kapacitet, pa zatoa taa brzo se zagreva, no i brzo se ladi. Takvata podloga pridonesuva denovite da bidat è{ki, a no} ite ladni - karakteristiki za kontinentalnata klima. Vo sekojdnevniot ìvot treba da odbirame od kakov materijal ni se oblekata i obuvkite {to gi nosime, za vo zima tie da n za{titat od studot, a vo leto od è{tinata. Isto taka, treba da se razmisluva za vidot na grade`niot materijal za vnatre{no i nadvore{no ureduvawe na ku}ite, za izgradba na pe~ki i sl. Kalievite pe~ki se pravat od materijal so golem toplinski kapacitet. Zatoa im treba pove}e toplina za da se zagreat do istata temperatura kako i èleznite pe~ki, no èleznite pe~ki mnogu pobrzo }e se izladat od kalievite.
131
Nasproti toa, sredstvata za ladewe na razli~ni delovi od aparati, raznite masla i nivnite vodni emulzii, transformatorskite masla za ladewe na transformatorite i sl., poradi svojot golem specifi~en toplinski kapacitet, prezemaat zna~aen del od toplinata koja inaku bi go zagrozila funkcioniraweto na samiot ured. Re{ete 1. Razmislete kade se upotrebuvaat raboti so golem specifi~en toplinski kapacitet. 2. Vodata vo odnos na ostanatite supstancii ima golem specifi~en toplinski kapacitet (4200 J/kgK). Objasni {to zna~i toa. 3. Zo{to moriwata, rekite i ezerata ja ublaùvaat klimata? Objasni. 4. 1 l voda i 1 kg èlezo gi zagrevame za 1 K. Za kolku se promenila nivnata vnatre{na energija? Koga par~e srebro so masa od 1230 g }e se izladi od 66 0S na 16 0S, na okolinata predava energija od 1,5 kJ. Kolkav e specifi~niot toplinski kapacitet na srebroto?
7
7.1
RAZMENA NA TOPLINA
TOPLINSKA RAMNOTE@A
Koga }e dojdat vo dopir dve razli~no zagreani tela nastanuva razmena na toplinskata, odnosno vnatre{nata energija. Koja zakonitost vaì pri razmenata na vnatr{nata energija koga telata se vo neposreden dopir, odnosno koga supstanciite se me{aat? Zemete dva sada, po mo`nost plasti~ni, i stavete vo edniot 0,5 kg voda zagreana na 100 0S, a vo drugiot, isto taka, 0,5 kg voda zagreana na 20 0S. Vodata od sadovite izme{ajte ja vo pogolem sad i po~ekajte. Dali moète pribli`no da odredite kolkava }e bide temperaturata na smesata? Pri me{aweto na vodata nastanuva razmena na toplinata, so toa {to potoplata voda predava, a poladnata prima toplina. [to pretpostavuvate, kako }e se odnesuvaat koli~estvata Q2 (toplinata {to ja predava toplata voda) sprema Q1 (koli~estvoto toplina {to ja prima ladnata voda)? Obrazloète go va{eto mislewe.
132
Ispituvame so obid Vo mala plasti~na ~a{a sipete voda so masa m1 = 250 g od vodovodnata mreà. Vo druga pogolema ~a{a sipete 300 g voda zagreana na 70 0C. Temperaturata na ladnata voda t1= 20 0C i temperaturata na toplata voda t2 = 70 0C. Ladnata voda potoa sipete ja vo sadot so toplata voda, izme{ajte ja vodata, malku po~ekajte i izmerete ja temperaturata ts (sredna temperatura). Site podatoci zabeleùvajte gi vo va{ata tetratka. Sluèj}i se so podatocite od merewata odgovorete na slednite pra{awa: Za kolku se zgolemila temperaturata na ladnata voda po me{aweto so toplata? Za kolkavo koli~estvo na toplina se zgolemila vnatre{nata energija na ladnata voda (Q1)? Za kolku se namalila temperaturata na toplata voda po me{aweto? Kolkavo koli~estvo na toplina Q2 toplata voda predala na ladnata? Sporedete gi rezultatite dobieni za Q1 i Q2. Odgovaraat li podatocite na va{ite pretpostavki? Merewata pokaùvaat deka koli~estvoto na toplina Q2 {to go predala toplata voda, ako nema nikakvi gubitoci, e ednakvo na koli~estvoto na toplina Q1 {to go primila ladnata voda. Predadenata toplina e ednakva so primenata.
Gornata relacija go pretstavuva zakonot za toplinska ramnoteà koj{to glasi: Koli~estvoto na toplina {to go prima poladnoto telo e ednakvo na koli~estvoto toplina {to go predava potoploto telo. Ovoj zakon e vo soglasnost so zakonot za odrùvawe na vnatre{nata energija. Ovoj zakon vaì i za me{aweto na te~nosti so razli~ni toplinski kapaciteti c1 i c2, kako i za me{aweto na tvrdo telo vo te~nost vo koja ne se rastvoruva. So pomo{ na ovoj zakon moè da odgovorime na po~etokot od istraùvaweto. Kolkava e kone~nata temperatura na vodata dobiena so me{awe na zadadenite koli~estva voda zagreani na soodvetnite temperaturi? Bidej}i se raboti za voda c1 = c2 zatoa vo relacijata }e stavime samo c. So zamena vo gornata ravenka, se dobiva ts = 47 0C. Ostavi vo sobata topol i laden pijalak nekolku ~asovi. Topliot pijalak }e se ladi, a ladniot }e se zagreva, dodeka obata ne ja dobijat sobnata temperatura.
133
7.2
KALORIMETAR
Za merewe na koli~estvoto na toplina pri toplinska razmena na vnatre{na energija naj~esto se sluìme so napravata koja se vika kalorimetar.
Kalorimetarot se sostoi od dva matalni cilindri~ni sada staveni eden vo drug. Pomaliot sad (1) e odvoen od pogolemiot sad (2) so vozduh i toplotno izolacionen materijal (pluta ili drugo) koj e namenet za spre~uvawe na razmenata na toplinata me|u vnatre{niot sad i nadvore{nata okolina. Na kapakot (3) ima dva otvora niz koi pominuvaat termometar (5) i me{alka (4). Vo kalorimetarot se stavaat dve tela so razli~ni temperaturi, od koi ednoto e te~nost (naj~esto voda). Od teloto so povisoka temperatura toplinata pominuva na teloto so poniska temperatura s# dodeka nivnite temperaturi ne se izedna~at. Masata na postudenoto telo so temperatura t1, se ozna~uva so m1, a negoviot specifi~en toplinski kapacitet so c1. Na toploto telo so temperatura t2, masata e m2 i specifi~niot toplinski kapacitet c2. Temperaturata po me{aweto vo kalorimetarot e tS. Toplinata {to ja primilo poladnoto telo e a toplinata {to ja oslobodilo potoploto telo e Pri izedna~uvaweto na temperaturite na dvete tela, oslobodenoto koli~estvo toplina e ednakvo so primenoto koli~estvo toplina, t.e. Ovaa ravenka se vika ravenka na toplinska ramnoteà me|u dve tela. Naj~esto se koristi za opredeluvawe na specifi~niot toplinski kapacitet na edno telo. Kako kalorimetar moè da ni posluì i termos (vidi na slikata). Termosot e staklen sad so dvojni yidovi me|u koi e izvle~en vozduhot za da se spre~i razmenata na toplinata so nadvore{nata sredina.
134
Odgovorete, re{ete 1. Elektri~en bojler sodrì 80 l voda. Vodata treba da se zagree od 18 0S do 80 0S. a) Kolkava energija e potrebna za zagrevawe na vodata? b) Kolkava mo}nost treba da ima bojlerot ako sakame vodata da se zagree za 1 ~as? 2. Zo{to za ladewe na motorite avtomobilite (kako te~nost) koristat voda, a ne alkohol? 3. Zo{to pri prakti~ni merewa so poznatite formuli ne se dobivaat sosem to~ni rezultati? 4. Iskaì ja so zborovi i re{i ja zada~ata so ovie podatoci: m1 = 4 kg; T1= 293 K; T2 = 343 K Q=? Od koja supstancija e napraveno teloto? 5. Vo kada se nao|aat 20 litri voda na 80 0S. Ako se doturat 30 litri voda ~ija temperatura e 20 0S, kolkava }e bide temperaturata na smesata? [ireweto moè da bide opasno. Nikoga{ ne stavajte vrela voda vo ~a{a. Stakloto slabo ja sproveduva toplinata, pa dodeka vnatre{niot yid od ~a{ata se zagreva i {iri, nadvore{niot ostanuva laden i ne se {iri. Zatoa ~a{ata puka. Nemojte nikoga{ da zagrevate hermeti~ki zatvoreni {i{enca so gas i ne frlajte gi v ogan. Gasot e pod pritisok i koga {i{eto }e se zagree, gasot naglo se {iri, a {i{eto }e eksplodira.
135
Proverete kolku znaete 1. [to pretstavuva vnatre{nata energija i kako moè da se promeni? 2. Kakva e razlikata pome|u Kelvinovata i Celziusovata temperaturna skala? 3. Od {to zavisi koli~estvoto na toplina {to go prima ili go ispu{ta edno telo? 4. Koi supstancii pri ednakvo zagrevawe se {irat najmnogu, a koi najmalku? 5. Zo{to vo zima temperaturata na otvoreno se meri so alhoholen, a ne so ìvin termometar? 6. Koi se fundamentalnite to~ki na Celziusovata temperaturna skala? 7. Pri zagrevawe na teloto mu se zgolemuva volumenot. [to se slu~uva so negovata masa, a {to so gustinata? Dali se menuvaat dvete veli~ini ili samo edna od niv? Koja? Objasni. 8. So pomo{ na molekularno-kineti~kata teorija objasni zo{to se menuva ìviniot stolb vo termometarot. 9. [to e koli~estvo toplina? Razmisli, odgovori, re{i 1. Zo{to pri obrabotka na metal se zagrevaat i alatot i metalot? 2. Dali moè temperaturata na ~ove~koto telo da iznesuva 300 K? 3. Dali sekoga{ telata so povisoka temperatura predavaat vnatre{na energija na telata so poniska temperatura? 4. Zo{to metalnite obra~i na drvenite trkala kaj zapre`nite koli se navlekuvaat vo zagreana sostojba? 5. Zo{to mirnata morska ili ezerska voda, koga denot e son~ev, se zagreva samo na povr{inata? 7. Zo{to vo prostoriite vozduhot do tavanot e potopol, a vozduhot do podot e postuden? 8. Dali za ist temperaturen interval e polesno da se zagree kilogram aluminium ili kilogram èlezo? 9. Zo{to pri gradewe na stanovite se koristat {uplivi tuli i se pravat dvojni prozorci? 10. Zo{to snegot gi za{tituva esenskite posevi od mrazevite? 11. Objasni zo{to vo leto nosime lesna svetla obleka, a vo zima temna i debela. 12. Kolkavo koli~estvo toplina treba da se donese na voda so masa od 300 g za da se zagree od 18 0S do 65 0S? 13. Presmetaj kolkavo koli~estvo toplina se osloboduva pri ladewe na 3 litri voda od 80 0S na 10 0S. 14. Kolku xuli toplina e potrebno za da se zagreat 5 kg èlezo od 20 C do 180 0S? 15. Presmetaj ja temperaturata na smesa od 400 g voda zagreana do 80 0S i 600 g voda zgreana do 50 0S.
136
RE[ENIJA
, ,
Merewe na fizi~ki veli~ini
1. Fizi~ki veli~ini: masa, vreme, dolìna, temperatura. Merni edinici: Kelvin, metar, kilogram, sekunda. 2. Znaej}i ja prose~nata brzina na svoeto odewe, so pomo{ na pretpostavenoto vreme, moè da se presmeta rastojanieto pome|u planinskite ku}i.
Mehani~ko dvièwe
1. 4 km 2. 2 h 40 min; 3. a) 6 km/h; b)1,66 m/s.
Ramnomerno pravolinisko dvièwe

1. s = 14400 m = 14,4 km; 2. t = 20 min.
Ramnomerno zabrzano dvièwe

1. 33,3 m/s 2. 12 m/s; odnosno 128,8 km/h 3. 45 m; 4. 45 m/s2.
Sili
1. Dvata ~amci; nasokata e sprotivna. Neposredno. 2. Strelata odi napred, lakot nazad.
Akcija i reakcija
1. Dva pati pogolemo; Brodot ima golema masa i nema da se pridviì. 2. Vozduhot odi nadolu, a balonot nagore. 3. Za za{tita od povredi (pri nagla promena na brzinata) 4.Vozewe na voz, na velosiped i dr. 5. Lu|eto so pogolema masa, ako se vozat vo voz ili bilo koe prevozno sredstvo, se otklonuvaat podaleku i obratno.
Merewe na vreme
2. a) 170,4 s; 2. a) 0,844 m; g) 0,62 m; b) 50,68 s. b) 0,08 m; d) 0,09 m; v) 170 m; |) 2,64 m.
Merewe na dolìna Merewe na plo{tina 1.3,64 m2; 0,0045 m2; 3.000.000 m2; 2.P = n.a.b; P = 1000.20 cm.15 cm = 30m2; 3.1 ar = 100 m2 1 ar = 0,01 ha; 4.a) 180 plo~ki;
b) Vo horizontalniot red 30 plo~ki, vo vertikalniot red 6 plo~ki.
Vrska me|u silata, masata i zabrzuvaweto

1. a) 2. 4. Vle~nata sila e 5. a) b) 6. 7. a) b) b) Postojano; 3. 10 pati.
Merewe na masa
1. 87 kg; 6. 1 g; 8. 7,2 g; 9. kg; 1000
g; t; mg;
7. 1 kg;
1 kg;
1 1000 0,001 1.000.000
1000 g;
4 4000 0,004 4.000.000
12 1000000 12000 1 0,012 1.000.000.000 12.000.000
v)
Ramnoteà na sili
1. 2. 3. a) b) v) (se uramnoteùvaat)
Gustina na telata
1. 710 kg/m3; 2. 57,9 kg; 3. 6 kg; 4. 7 kg; 5. 0,155 m3; Predvidete, proverete, opredelete 8. 1,3 dm3; 9. [upliv; 10. 2 kg;
Lost
3. Rastojanijata se vo odnos 1:2. 4. So pogolemiot klu~.

Gravitaciska potencijalna energija
1. 1200 N; 2. 20 m; 3. Ek i Ep; 4. 0; zavisi od m i h na ~ovekot na kulata; 5. Ek i Ep pravoproporcionalno.

Koli~estvo toplina:
Zapazuvawe na energijata
1.Prvo Ep, a posle Ek ; 2. I Ep i Ek istovremeno; 3. Od Ep vo Ek i obratno.
Zakon za toplinska ramnoteà

Q = 7600 J; 44 oC.
Makari
Toplinsko {irewe na tvrdite tela

3,6 cm; 97,3 oC.
1.Nepodvi`na, podvi`na i sloèna; 2. G/2; G/4; G/6; 3. G = 6 N; F = 1 N.
Navedena ramnina
1. l = 3,6 m; 2. A1=2 J i A2=2 J.
VELIÎNI, EDINICI, POIMI

A astronaut atom agregatni sostojbi amorfni akcija aerometri atmosfera atmosferski pritisok altimetar apsolutna nula anomalija na vodata B brzina barometri V veli~ini volumen vremenski interval vat vnatre{na energija vtvrdnuvawe vetreewe vriewe vreme G gustina grafi~ko pretstavuvawe gravitacija gravitaciono pole gravitaciska energija D dvièwe dinamometar difuzija dolìna E eksperiment energija elektri~na energija Z zagrevawe zabrzuvawe Zemjino zabrzuvawe Zemjina teà zagrevawe zra~ewe I izvedeni indiferentni J ja~ina K kuben metar kilogram korpuskuli kristali kristalni krivolinisko komponenti kineti~ka energija koeficient na polezno dejstvo kelvin kalorimetri koli~estvo toplina kondukcija konvekcija kondenzacija L ladewe lizgawe labilna M merni edinici merila merni instrumenti metar mikrometarski vint menzura masa na telo me|uprostori me|umolekularni sili molekula mehani~ko dvièwe momentna brzina miruvawe mehani~ka rabota mehani~ka energija mo}nost molekularni sili N nabquduvawe nonius neramnomerno nuklearna energija W wutn P priroda prirodni pojavi pravolinisko potisna sila polo`ba pritisok paskal potisok potencijalna energija R referentno telo relativno miruvawe relativno dvièwe ramnomerno pravolinisko ramnomerno zabrzano ramnomerno usporeno reakcija rezultanta radijacija S supstancija sekunda sila stabilna svetlinska energija struewe specifi~na toplina sublimacija T triewe tehnika trkalawe teì{te na telo troposfera toplina temperatura termometar toplomer toploprovodlivost topewe temperatura na topewe F fizi~ki veli~ini forma fazni premini H hemiski svojstva hidrostati~ki pritisok hidrostati~ki paradoks C Celziusov stepen

Fizika 7 k1

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Fizika 7 k1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FIZIKA

Avtori: Simeon Ge{oski Ferdinand Nonkulovski

Urednik: Ferdinand Nonkulovski

Lektura: Suzana Stojkovska

Kompjuterska obrabotka: Boban Avramoski d.i.e. Dim~e Ge{oski

2.1 2.2 2.3 2.4

TELA, SUPSTANCII, FIZI^KI VELI^INI I MEREWE NA FIZI^KI VELI^INI

TELA> GRADBA NA TELATA

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Molekulot na kislorodot sodr`i dva isti atoma

Modeli na molekuli na nekoi soedinenija

2 - Moles - masa, molliculus - siten; 3 - Atomos - nedeliv

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

ME\UMOLEKUL AREN PROSTOR

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Agregatnata sostojba se menuva so zagrevawe ili so ladewe.

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

ova koli~estvo mraz,

se dobiva ova koli~estvo voda

MEREWE NA FIZI^KITE VELI^INI

Kolku e ~asot? Kolku si visok? Kolku si te`ok?

Kolkava e momentalnata nadvore{na temperatura? Kolku e oddale~ena najbliskata prodavnica od u~ili{teto?

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Osnovni fizi~ki veli~ini i edinici vo Me|unarodniot sistem (SI)

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

kvadraten metar (m2)

Definicija 0,01 m2 0,0001 m2 0,000001 m2 100 m2 10 000 m2 1 000 000 m2

kvadraten centimetar (cm2) kvadraten milimetar (mm2)

Od pogolemite edinici za plo{tina naj~esto se koristi kvadraten kilometar (km2).

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

kuben metar (m3)

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

kujnska bolva 0,5 mg ~okolada 300 g

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

11. Vo osnovna edinica za masa izrazi gi slednite brojni vrednosti:

0,03 t. 8 200 mg.

12. Naredi gi po golemina slednite brojni vrednosti:

120 g 750 mg,

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

kilogram na kuben metar (kg/m3)

1 t/m3 = = 1 000 kg/m3 1 g/cm3 = = 0,001 kg/m3

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

Tela, supstancii, fizi~ki veli~ini i merewe na fizi~kite veli~ini

(s). Patot se iska`uva so edinicite za dol`ina: metar, kilometar, centimetar.

^esto se koristi edinicata

metar vo sekunda (m/s)

Definicija 1 km/h = 1 / 3,6 m/s

kilometar na ~as (km/h)

RAMNOMERNO PRAVOLINISKO DVI@EWE

Brzinata, vo vremenski interval od 0 do 5 s, e:

So istata postapka presmetaj ja brzinata i za drugite vremenski intervali. Kolkava e brzinata?

Primer za ramnomerno dvi`ewe (`i~arnica)